168. številka. Ljubljana, v četrtek 24. julija. XXIII. leto, 1890. Mil MMD. Uhaja, vsak dan iveier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman sa avstro-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za čr.trt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa a« po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oz nani la*'plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravniatvo je v Gospodskih ulicah St. 12. UpravniStva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacija, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Rusija in Nemčija. Sosedi sta in glede vojaške sile na j j ar. j i v Evropi, da, na svetu sploh. Vprašanje jo samo to, katera je silneja, Rusija ali Nemčija, in v tem vprašanji hočemo nekoliko razpravljati. Kadar je govor o Rusiji, nemški listi kaj radi ponavljajo svetopisemsko priliko o silnem orjaku, oprtem na lončene noge. Mali kamenček prileti nizdolu, zadene ob glinasto podstavo, zdrobi jo, in poprej občudovani velikan telebne v prah, kakor je dolg in širok. Tako se je risala in se še sedaj riše sosedna ruska ogromna država. Držeč se priznanega načela, da ni smeti prezirati nobenega nasprotnika in tekmeca, marveč previdno tehtati sile njegove, se mi pač nikakor ne strinjamo s prispodabljanjem Rusije z velikanom, oprtim na lončenih nogah, ker imamo baš obratno prepričanje. Tega prepričanja pa nesmo crpili iz svojega subjektivnega mnenja, samo s svojega slovenskega stališča, marveč iz spisov, ki jih je priobčil izborni angleški državnik Dilke v časopisu „XIX. stoletje" in iz raznih nemških brošur in brošuric, v katerih se je ugibalo o bodočem sar-matskem bojišči, ko se bodeta slovansko in germansko pleme borila za hegemonijo, za svoj obstanek, v katerih so se na lekarnični tehtnici pre-sojevala obestranska sredstva, obestranske sile in pogoji za odpor, za obrambo dežele. Običajno se trdi, da ima Anglija najsrečneji položaj v strategičnem oziru. Na vse strani obdaje jo morje, njena mornarica pa je tolika, da se nobena velesila Ž njo meriti ne more. Zaradi tega ni misliti, da bi tuja sila prodrla do njenih obalij in izkrcala toliko čet, da bi naskokom planile na London in oudu, kjer je nakopičenega toliko bogastva, v srce zadele ponosni Albijon. Ta trditev ni neosnovana. A če pomislimo, da ima Anglija razven matere zemlje čuvati toliko in tako oddaljeuih kolonij, da bi se v slučaji velike vojne njena mornarica morala razdeliti na veliko in zaradi tega ne baš močnih oddelkov, ako uvezujemo, da je njena vojna uprava gorostasna, da se angleški topovi pri prvih strelih razletavajo, kakor so pokazali dogodki na oklopnici „Thunderer", LISTEK. ,,Nemesis'*. (Iz nem&čino prevel N. R.) (Konec.) „No sedaj, gospodine mladi, kaj mi poveste?" pričel je starec s strogim naglasom. „Ako ste, gospod Werner, kakor ste rekli, čul vse, tedaj ste tudi preverjeni, da nikakor nesem mislil vaše dobrote vračati z nebvaležnostjo in da sem baš nameraval ..." .Poznamo taka zagotavljanja in umejemo ceniti je po pravi vrednosti . . . Toda, ker se stvar ne da predrugačiti, razpravljajva o njej vsaj mirno. Taka je moja kupčijska praksa." Dasi se je mej tem govorom na starega skopuha obrazu pokazalo neprijetno, skoro peklensko smehljanje, bil je Herman vsled zaslišanih beBed zelo presenečen. Od kod ta hitra prememba ? Od kod ta skoro očetovska blagobotnost ? „Nesem hud na vas, ljubi Herman," nadaljeval je starec svoj govor, asaj sem bil nekdaj sam mlad in vem, kaj je ljubezen; jaz imam tudi srce „Inflexible" in na drugih ladijah, da so vojaki oboroženi s sablami in bodaki, ki neso za nobeno rabo, kakor se je videlo v Sudanu, ako čitamo, da mora angleški vojak imeti do vrha s plumpudingi in bdfateki nabasan želodec, da čuti kaj hrabrosti v sebi, — potem lahko dvomimo, je li loža in razmerje Velike Britanije res tako srečno, posebno ker se sme domnevati, da bi v slučaji kakšne kon-flagracije „Green Erin" povzdignil svojo roso glavo in bi bo ameriški Fenijauci zopet z vso svojo smelostjo pojavili na prizorišči. Z ozirom na vse to, usojamo se trditi, da ima Rusija ugodneje stališče, nego li Anglija sama. Severna država slovanska nema nobenih kolonij, vse njeno posestvo leži zdržema, rekli bi skoro kva-dratično. Od severa ni moči priti jej do Živega. Ledeno morje je nepremagljiva trdnjava. Proti vzhodu ščitijo jo v Aziji neizmerne pustinje, da se jej ni niti bati najmnogobrojnega svetovnega naroda, 400 milijonov broječih Kitajcev. Nemci so sicer tudi v Pekingu utaknili Bismarckovo dvojno železo v ogenj, stesali in oborožili Kitajcem par oklopnic, a kakšen utegne biti efekt? Niče v! Jedino, kar bi se moglo zgoditi, bilo bi to, da bi Kitajci začasno preplavili ruBke, sicer dobro utrjene naselbine ob Amurji Da bi pa preko Sibirije prikorakali v evropsko Rusijo, o tem niti misliti ni, temu se protivi najhujši vojskovodja ogromni prostor. Nižje Sibirije bil bi jemati v poštev Afganistan. Ondu pa ima Rusija izborne strategične postojanke in kadar se bode pričel boj mej indijsko cesarico in „helim carjem", imeli bodo plavolasi Angleži težavno stanje. Rusi imajo svojo trans-kaspijsko železnico, možno jim bode v par dneh postaviti tjakaj nekoliko tisoč mož ter prehiteti Angleže, ki bodo za svoje čete potrebovali veliko več Časa. A tudi v drugem oziru so na boljšem. Znano je, da imajo Rusi posebno spretnost, spoprijazniti se s tujimi narodi, česar Anglež ne umeje. „ Belega carja" ugled mej srednjeazijskimi narodi je izreden, brez primere. Kaj potem, ko tega ugleda iskrica šine v „deželo Indijo", kjer duhovi še neso po-pozabili Nene Saiba iu kjer tiči ustanek takorekoč v tropičnem vzduhu? za otroka svojega in vidim, da vam je Lujiza naklonjena. Tudi ste vi pošten mlad mož, spreten in marljiv iu utegnete naposled srečo napraviti. Zatorej odgovorite mi odkritosrčno na moje vprašanje: Kaj bi tvegali, da dobite moje hčerke roko?" „Svoje življenje, gospod Werner !u vskliknil je Herman strastno. „Le polagoma; tako hudo ne bode z vami. Jaz predlagam vam kaj druzega: „Neniesis" je pripravljena, da odpluje. Odpeljite se ž njo, napravite na mestu, kamor je namenjena podružnico moje trgovine in ako se vam to podjetje posreči, vam je moje hčere roka gotova." Herman bil je samega veselja skoro iz sebe. Glas starega Wernerja bil je tako srčen in ta preobrat v usodi njegovi bil je tako nenaden, da je jedva našel besed za zahvalo. V malo hipih obvestil je Lujizo o tem dogodku in po srčnem slovesu odhitel je Herman pripravljat se na potovanje. Stari Werner gledal je s svojim čudnim peklenskim smehljanjem za njim tiho pred se mrmral: »Žal, da nemam časa, da bi zavaroval življenje njegovo!" Perzije v vojaškem oziru ni niti v poštev jemati. Preostaje torej na jugu samo še fronta ob Črnem morji, do katerega je uhod skozi ožine Dar-danel m Bospora. Bode li Turčija na strani Rusije ali vsaj nevtralna, ne bode se od te strani bati naskoka, ker ne bodo nobene oklopnice pustih skozi ožine. Ako pa bode tudi Turčija stopila v kolo sovragov Rusiji, potem bode Crno morje izvestno nosilo ogromno tuje brodovje na svojej gladini. A posebnega uspeha orjaški „gromonosci" ne bodo imeli. Kar je dobrih pristanišč, so vsa utrjenaa, in še toli silno brodovje si bode dvakrat premislilo, predno bode poskusilo svojo srečo proti baterijam NikolajevBkim, proti Sebastopolju, Krču in Batumu, saj je še v živem spominu, koliko tisoč ljudij in koliko stotin milijonov so v Krimske j vojni potrosili zapadni zavezniki, da so zavojevali samo južni del Sebastopolja. Jedina fronta, kjer se je Rusiji nadejati napada, je na zahodu od Libava do KiŠenjeva. Na tej dolgi črti pa je najvažneji objekt nekdanja Kon-gresovka, ki se liki orjašk bastijon razteza mej Nemčijo in Avstrijo. Prej omenjeni Dilke pravi, da ima Rusija baš v Kongresovki izborno pozicijo, kdor bi jo tu napa), prijel bi bika za roge. Ne le da je Kongresovka saiin ob sebi izvrstna strate-gična postojanka, storili so Rusi tudi vse, da so naravno ugodnost še zvišali. Ne ozirajoč se na pa-sažerne utrdbe, ki pri Rovnem, Dubnem in Lucku zapirajo ceste, kakor nekdaj usodne Osmauove vedute pri Plevni, napravili bo v trdnjavskem čvetero-kotu: Novi Georgijevsk (Modlin), Varšava, Ivan-gorod in. Brest-Litevsk silno postojanko jednako prikladno za ofenzivo, kakor za defenzivo, dočim nasproti pruskemu Kraljevcu močne utrdbe pri Kovnem branijo uhod na rusko ozemlje. (Konec prih.) V l,jul>ljuiil, 24. julija. Vsaka misel, da bi se v Braziliji obnovila monarhija, se je gotovo že opustila. Evropske velevlasti bodo republiko brazilijsko priznale, k večjemu Rusija utegne še kaj časa priznanje odlašati. Saj je tudi Čisto naravno, da je v Ameriki izginila poslednja monarhija. Američani nemajo več pravega zmisla za monarhična načela, in monarhija se ni Mej tem ko se je Herman pripravljal na potovanje, stopi mladi Werner hitro v njegovo sobo. „Herman, blagi, jedini prijatelj! Rešite me!" „Že zopet!" vskliknil je nehote" Herman. „Izgubljen sem, ako me vi ne rešite! Le poslušajte : Bil sem v denarni zadregi in sem v nadi, da bodem v kratkem dobil večje vsote na razpolago, ponaredil menico na mojega očeta ime." „Nesrečnež, kaj ste storili!" „Resite me! Usmilite se me! Mojega očeta poznate, torej veste, da me bode, ko mu pride menica pred oči, izročil sodičču. Pomagajte ljubi Herman, pomagajte!" ,Da, a kaj naj za vas storim, kaj zlasti &e-daj, ko sem baš na tem, da se ukrcam na ladijo?" „Ukrcati? Mene zapustiti? Sedaj? Ne, Herman, tega ne smete, tega ne morete storiti! Rotim vas, da iz ljubezni do moje sestre oBtanete tukaj in me rešite! Nihče drugi, nego vi, more mi od mojega očeta dobiti odpuščanja, nihče drugi, nego vi, more me dati življenju in družbi nazaj." „A pomislite, da sem vašemu očetu zastavil besedo, da še danes odpotujem na ladiji „Nemesis" in da bi mi nikdar ne odpustil, ko bi — — —.a O, ako nuni njegovega rešite pogina, ako mogla obdržati, ko so skoro na vseh straneh obdajale jo republike. Od juga in zapada vel je rezek republičanski duh v Brazilijo, in torej ni čuda, da je prišlo do prevrata. Ni treba toliko iskati uzrokov v dinastiji in načelih, ki so jo vodili, kakor v duhu, ki veje po vaej Ameriki Ameriška tla ueso za monarhije, kakor evropska doslej se neso ugodna za republike. V Evropi se nobena republičaneka vlado vina, razven Švice in liliputskega San Marina ni mogla dolgo obdržati, in republika na Francoikem še ni posebno utrjena. Bepublika v Evropi ima pa tudi velike težave v mej narodnem ozira, iste težave imela je monarhija v Ameriki. Rekli bi skoro, da se je morala opirati na Evropo, toda poslednja je daleč, in zatorej ne moremo dosti Američanom koristiti. Mi ne tajimo, da ima republičanska vlada premagovati tudi težave, a te težave pač neso take, da bi bile nevarne republiki. V Braziliji je tudi nekaj ljudi j, ki so od monarhije imeli koristi in ti se bodo teško sprijaznili z republičanskimi nared-hami, seveda ne zaradi svojega mišljenja, ampak zaradi materijalnih interesov. Tudi je v romanskih narodih ukoreninjena neka nemirnost, katera se pa še rajši javlja v republikah nego v monarhijah. To je vzrok razporom v srednje- in južnoameriških republikah, kjer je veČina prebivalstva španjska. Z jednako težavo se bode boriti novi brazilijski republiki, kajti večina Brazilijanov je portugalske, torej romansko krvi. Pričakovati torej ni, da bi se Brazilija tako mirno razvijala in bogatela, kakor Zje-dinjene države, kjer odločuje hladnokrvno angličan-sko pleme. Mnogo je seveda zaviBno od ustave, katera se bode dala narodu. Ustava se je že razglasila in reči moramo, da je precej dobra. Posneta je po ustavi Zjedinjenih držav. Dosedanje provincije bodo se preustrojile v skoro samostojne države. Vsaka bode imela svojo ustavo. Konstituirati se morajo do 1892. leta. Ta naredba je jako modra. Prevelik centralizem bil bi prava nevarnost za državo. Brazilija je poleg Rusije, britanske države, Kitaja iu Zjedinjenih držav največja država na Bvetu. Meri nad 8 milijonov kvadratnih kilometrov, torej je 14krat večje nego Avstrija. Razteza se od 4° 22' do 33° 44' južne šir-jave, leži torej v tropičnero^ deloma pa v zmernem pasu. Prebivalstvo je tudi precej mešano. Naravno je, da so razmere v raznih pokrajinah tako ogromne države jako različne, in Če bi se hotele vladati po jednem kopitu, vzbudilo bi to veliko nevoljo, prouzročilo listan« iu razpad države bil bi neizogiben. Predsednik in podpredsednik se bodeta volila na sest let. Poslednji bode hkratu predsednik senatu. Predsednik ne bode mogel biti voljen dvakrat zaporedoma in ravno tako tudi podpredsednik zadnjih treh let ne bode mogel biti voljen predsednikom. Ta določba bode jako dobro sredstvo proti korupciji. Predsednik bode gotovo pazil, da bode vse v redu, dobro vedoč, da čez šest let pride kdo drugi, ki bode vse nerede pregledal in bi morda prednika še utegnil pozvati, da se opraviči pri sodišči zaradi svojega poslovanja. Posebno je pa važna ta določba že zaradi imenovanja uradnikov. Ko bi predsednik mogel biti dvakrat zaporedoma voljen, bi pri imenovanji uradnikov gledal le na politično mišljenje, da bi zanj delovali pri novih volitvah; tako bode pa gledal v prvi vrsti le na sposobnost, kajti sposobni uradniki bodo tudi njemu olajševali poslovanje. Predsednik in podpredsednik bodeta pa morala spolnih vsaj 35. leto in biti rojena Brazi-lijana, da tujci ne dobo po kacih zvijačah preveli-cega upliva v deželi. Brazilijska ustava pa ima še druge dobre strani. Predsednik more ministre izbirati prav po svoji volji in nema pri tem zbornica ničesar govoriti vmes. Predsednik in ministri so odgovorni sicer narodnemu zastopu, pa vender ne tako kakor na Francoskem, kjer mora vlada kar odstopiti, če se jej da v kaki zadevi nezaupnica. Narodni zastop bode mogel le ministre tožiti pri sodišči. To je seveda vse kaj druzega. Da se vlada postavi pred sodišče je treba Že tehtnega povoda, tu ne zadoščajo le kake politične muhe. S tem so preprečene vedne ministerske krize, ki toli slabe Francijo. Brazilija bode dobila torej precejšnjo stalnost v vladanji, kar je posebuo potreba v republikah, kjer vladna moč ni tako nevarna narodni svobodi, kakor v monarhijah. Narodni zastop bode sestavljen iz dveh zbornic, spodnja bode voljena na 7, zgornja pa celo na 9 let. Dolge volilne dobe so pa tudi navadno ugodneje za uspešno delovanje. V kratkem času se marsikaj dovršiti ne da. Bližanje volitev pa tudi ovira mirno delovanje. Zaradi tega se vidi, da navadno parlamenti z dolgimi volilnimi dobami uspešneje delujejo, nego s kratkimi. Da pa ne bodo uradniki dobili prevelicega upliva in ne bodo mogli kratiti narodnih pravic, se jim ni dala pasivna volilna pravica niti za narodni zastop, niti za državno predsedništvo. Ministri, ki bodo tudi samo uradniki, niti v zbornico ne bodo smeli, temveč bodo z narodnimi zastopniki občevali le v komisijah. Skrbljeno je pa tudi, da pridejo v zbornico le dobri elementi in da se sploh pri volitvah ne bodo mogle vršiti prevelike sleparije. Zaradi tega prosjaki in osebe, ki ne znajo brati in pisati, ne bodo imele volilne pravice. Tudi bode moral vsak volilec biti že vsaj sedem let brazili-jansk državljan, da bode torej že dobro poznal deželne razmere. Da bi se pa narodni zastop kedaj nepremišljeno ne prenaglil, ima predsednik pravico ugovarjanja, katera pravica je pa tako omejena, da ne bode ovirala pravega razvoja parlamentarizma. Če še povemo, da ustava zagotavlja svobodo govora, tiska in zborovanja, pisemsko tajnost, pravico imetja, in da so pred zakonom vsi jednaki, priznati moramo, da je ustava dobra iu je upati, da se bode Brazilija, ki je gotovo jedna najrodovitnejših dežel na svetu, lepo razvijala, če tudi ne tako, kakor Zjedinjene države bas zaradi zgorej navednih uzrokov, ki tiče v značaji narodnosti romanske. Politični razgled. Notraitje dežele. V Ljubljani, 24. julija. JJr. It leijur. Vest, da se dr. Rieger umakne iz političnega življenja, je močno vznemirila Dunajske vladne kroge. Brez Riegra ne bode sprave, to dobro vedo. Ofici-jozna glasila prigovarjajo Cehe, da naj s pretira nostmi ne silijo Riegra, da odstopi. Zagotavljajo v otroka njegovega zopet spravite na pot časti, potem | vam bode ne le odpustil, temveč hvaležen vam bode vse življenje svoje. Imejte usmiljenje, Herman, iu uališite mojo prošnjo!" „Kaj mi je storiti?'* jecljal je poln sočutja mladi mož. „PuBtite, da jaz danes odplujem na ladiji „NemesiBa. Po odhodu povejte vso zadevo očetu in storite vse, da mi pridobite njegovo spravo, zopet ljubezen njegovo." Herman dal 8e je pregovoriti iu opustil svoj sklep, da odpotuje. Saj je lahkumišljenec bil Lujizin brat, in nobenega druzega sredstva ni bilo za rešitev njegovo. V ubežnika plašč zavit, ostavil je potem ladijo, ne da bi ga bil kdo spoznal, Lujizin brat pa se je odpeljal v daljni del sveta. Malo ur pozneje prišel je Herman k "VVernerju iu hčeri njegovi. Ta dva sta Bkoro otrpnela začudenja. Herman povedal je v kratkih besedah, kaj se je zgodilo. „Kaj? kaj? Moj sin na ladiji „NemeBis?" Moj jedini sin!" rohnel je v obupnosti stari mož. Lujiza si tega groznega izbruha bolesti ni mogla tolmačiti; v duši Hermanovi pa se je začelo grozno daniti. Stari \Verner dobil je hudo groznico, da se dolgo časa ni niti zavedal. Herman sam stregel je bolniku in kolikor možno skrbel, da Lujize ni bilo v njegovi bližini. Bal se je, da bi bolnika izdajal ske fantazije deklici ne pojasnile grozne resnice. Ko je nekega dne zopet pri njem čuval, misleč, da mirno spi, naznanili so mu strašno vest, da se je „Nemesis" potopila in vse kar je bilo na ujej. Vse moštvo našlo je v valovih smrt. Dasi vender so se te besede le tiho izrekle, bolnik jih je čul. „Nemesis!" vskliknil je. „Da, da! Saj sem vedel! aNeine8isa morala se je potopiti. Le glejte! Glejte, utaplja se! Čujte klice utapljajočih se ljudij ! Moj sin! Moj ubogi sin!" Po teh besedah zgrudil se je mrtev v blazine, kap naredila je konec življenju njegovemu! Globoko potrta in polna bolesti stala sta Herman in Lujiza pri mrtveci. Po preteku žalnega leta peljal je srečni Her man ljubljeno deklico pred altar. Prave zveze teh dogodkov pa deklica ni izvedela nikdar. jedno mer, da staročeški vodja še ni sklenil odstopiti, temveč se je le v zasebnem pismu uredniku .Pozorovemu" izjavil, da bode morebiti k temu prisiljen. Prigovarjanja oficijoznih glasil pa s t vanj ne bodo premenile- Če hoče vlada, da dr. Rieger ostane, dovoliti bode morala čelki notranji jezik, če pa tega ne stori, pa bode dr. Rieger odstopil rad ali nerad. Nov rcutpot mej vlado in klerikalci na Ogerskem, Vlada namerava ravnateljem internata pri državni katoliški gimnaziji v Budimpešti imenovati šolskega nadzornika Crtidija. To je pa vzbudilo veliko nevoljo mej ogerskimi klerikalci, ker je Crodi 1871. leta bil vsprejet v prostozidarsko zvezo. Klerikalni listi predbacivajo vladi, da hoče preslepiti kralja, predlagajoč Crodija. Kralj gotovo ne bode imenoval tega moža, če ga prav pouče. Odločno zahtevajo, da se opusti ta kandidatura, ali pa povrne katoliškemu fondu posojilo, s katerim se je osnoval ta zavod. Vlada bode najbrž opustila to kandidaturo, da se izogne daljšim neprijetnostim. ViiaiBje 4 r/arv. Hismarckov članek ' v „Hamburger Nachriehten" je kaj nemilo dirnil Dunajske diplomate. Zaradi tega se pa baš z Dunaja razširja vest, da dotičnega članka ni mogel pisati Bismarck, temveč bo o njem izraža le zasebno mnenje uredništva, ali je pa dotični članek pisal celo kak nasprotnik tripelalijance. Posebno poslednje ni verojetno. List, ki ima tako tesne zveze z Bismarckom, bi gotovo ne priobčil članka, ki bi nasprotoval Bismarckovi politiki. Bismarckov članek nam dokazuje, da je bivši kancelar pri sklepanji zvez oziral «e ie na nemške koristi, in da je res, kar smo mi že trdili, da bi bil Avstrijo pustil na cedilu, če bi mu le Rusija ponudila bila ugodneje pogoje. Imeli smo torej prav, svareč pred to zvezo. Tudi sedaj še ni povoda, da bi se je veselili. Bis-marek res več ne vodi vnanje politike, a vender se vse suče dalje v starem tiru. Kralj Milan, „Peater Llovd" objavil je dopis iz Srbije, v katerem se inderektno priznava, da kralj Milan namerava napraviti državni preobrat. Dopisnik misli, da bode kralj Milan, kot jedini polnoletni zastopnik kraljeve rodbine, prisiljen upreti se nevarnosti, ki preti prestolu sinu njegovega. „PoBter Lloyda s takimi dopisi napravlja pač le slabo uslugo kralju Milanu samemu, sploh je Falkov organ v srbskem vprašanji zelo zavozil, in že zdaj se da otipati, da je madjarska politika v Belemgradu dobila čutno zaušnico. Papeževa vo&nja po Rimskih mestnih tleh, CeBta, po kateri se je papež vozil, je vsekako javna cesta, ker služi javnemu prometu in je na ujej celo shajališče za vozove. Posebno se pa še zaradi tega mora zmatrati za Rimsko, ker mesto skrbi za tlak, ter se Vatikan dosedaj ni brigal za popravo. Sicer pa razpor, ali je ta cesta italijanska ali vatikanska nema sama na sebi nobenega pomena, ker glavna stvar je le to, za kakšno jo je zmatral papež vozeč »e po njej. Kakor se pa iz pisave klerikalnih glasil da posneti, zmatrajo v Vatikanu to cesto za vatikansko in zatorej tudi ni pričakovati, da bi papež premenil svojo politiko nasproti italijanski kraljevini. Novi srbski patvijarli baje pred vsem hoče pospeševati narodno izobra-ženje in zatorej posebno skrbeti za šolstvo. V Kar-lovcih bode dal sezidati veliko poslopje za veliko gimuazijo in semenišče. Preustrojiti hoče bogoslov-ske študije, katere so dosedaj nedostatne. V tem vprašanji se pa ne strinja prav z drugimi škofi. Patrijarh je za internat, škofje pa mislijo, da se internat ne ujema z dogmami pravoslavne cerkve. Novi makedonski škofje, Garigrajski patrijarh zaradi imenovanja bolgarskih škofov de ni dal demisije, temveč se je obrnil z novo prošnjo do vlade turške. Sedaj zahteva, da bi se še v instalacijskem beratu bolgarski škofje odločuo označili za razkolniške, in da bi se bolgarski duhovščini zaukazalo, da mora nositi drugačno obleko. Pričakovati ni, da bi Porta ustregla patrijarhovim željam. Angleška spodnja zbornica zborovala bode še tri tedne. Zborovanje bode pa sedaj jako mirno, kajti Parnell in skoro vsi irski poslanci so že ostavili London, pa tuiii najboljši liberalni govorniki so že odšli na počitnice. Vladi Be koncem letošnjega zasedanja torej ni bati ni-kakega poraza. Dopisi. Iz Kamnika 22. julija. (Nova posojilnica.) Dnć 1. junija t. I. zbralo se je v gostilni goBp. K redili c h a na povabilo župana gosp. Močnika nad 20 najodličnejih meščanov, da bi bo posvetovali o ustanovitvi hranilnice in posojilnice. Župan predstavil je najprej gosp. Maksa Veršca, kateri je kot veščak v teh zadevah provzročil to današnje posvetovanje. Poudarjal je potem potrebo denarnega zavoda za kamniški okraj in naprosil g. Veršca, da zbranim vse potrebno pojasni. Omenjenec govoril je o denarnih zavodib sploh, o namenu hrauilnic in posojilnic, pojasnil natančno razliko mej hranilnicami in posojilnicami, o načinu osnovanja, o pomenu garancije udov, o obdačevanji, sploh o vsem potrebnem. Zbrani meščani so takoj izvolili ožji odbor v pretresovanje pravil posojilnice, ki se ima prva ustanoviti, potem pa kakor hitro mogoče tudi mestna hranilnica. Gospod Veršc priporočal je, da naj bi ne ustanovila oba zavoda. Že dno 5. junija sestavil je ožji odbor s posredovanjem g. V. pravila in izvolil ravnateljstvo in nadzorovalni odbor. Izvoljeni so: g. Anton Fr o fali ch ravnatelj, g. Franc Flerin ravnateljev namestnik, gg. Luka Bergant, Jernej Grašek, Franc FiBcher in Josip Močnik odborniki, nadzornika sta pa gg. Avg. Terpin in Anton P in t ar. Navzočni gospodje naprosili so potem g. V., da vse korake stori, ki so pri oblastvih in drugod potrebni. To se je tudi zgodilo in danes dobili smo od deželne sodnije v Ljubljani brez vseh zadržkov povsem povoljni odlok in se je že tudi v uradnem listu naša posojilnica razglasila, ki bode brž ko dobimo tiskovine, pričela svoje delovanje. Prosit! __X Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je za deželno razstavo v Gradci sto cekinov in srebrno tobačnico. Darilo se ima podeliti kmetskemu posestniku. — (Odlikovanje.) Gosp. Josip Zupančič, davkar v Velikih Laščah, dobil je povodom zaprošenega svojega umirovljenja v priznanje mnogoletnega uspešnega delovanja zlati zaslužni križec s krono. — ( P e t i n d v a j a e t1 e t n i c o ) svoje mature praznovali so pretekli ponedeljek abiturijenti Mariborske gimnazije izza 1865. leta. Od nekdanjih 25 abiturijentov udeležilo se jih je petindvajsetletuice 14, mej njimi gospodje dr. Karol G laser, dr. Josip S e r n e c, dr. Pavi Turner, notar dr. F i r b a s, župniki Karol G m e i n e r , Edvard J a n ž e k, Fran Roj ko, profesorji Plohelj, Poljanec in Šan-tel j. — — (Shod notarjev) iz Štajerske, Koroške in Kranjske bode dne 15. avgusta v Mariboru. — (Krokodilove solze) pretakajo Tržaški in sploh avstrijski Lahi po razpuščenem društvu „Pro Patria", pravi zadnja „Edinost" ter navaja njih čudne pojave na časnikarskem polji, s katerimi hote vso krivdo zvaliti na Slovane, češ, oni so krivi razpustu, ter v svoji bojazni pred Slo vani obupno kličejo: „Si salvi cio che, si puo ancor salvare!" (reši naj se to, kar je še moč rešiti!) Konča pa „Edinost" rekoč: ,Krivda pripada vam samim, kajti ob vsakej priliki pokazali ste se istinito — politiške otroke, ter rinete z glavo v zid, hoteč, da se zid razbije. Habeatis sibiu. — (Veselica slovenskih abiturijentov v Ljubljani.) Došel nam je nastopni dopis: Poletje se je vselilo v dežel in z njim običajui čas za praznovanje narodnih slavelj. Tudi letos sledimo, akopram s početkom leta ni bilo nadejati se, ukoreninjeni, lepi navadi. Ravnikarjeva slavnost se je že izvršila iu na narodnem programu, ki se ima izvesti v najkrajšem času, stojita veselica slovenskih abiturijentov in veselica „Slovenskoga pevskega društva." Poslednja je že občinstvu bolj ali manj znana, ker se je proglasila že pred precejšnjim časom. O zadnji pa ni bilo čuti iu vse namere bile so, upokorjujoč se razmeram, tajne in vsled tega tem zanimivejše posebno še vsled skrajnega napora in uprav mrzličnega tveganja, ki se vrši vsled male pedi časa, kajti veselica stoji pred durmi. Glavna točka, ker najpri-Btopuejša, je pač koncert, o katerem nam dohajajo prijetne vesti na uho, kajti tu se bode kazal prvič naš mladi svet in tu se nam bode mogoče diviti mladostnemu navdušenju in vedremu duhu. Znano nam je doslej, da bode glavna koncertna točka stari naš slav no/na ni nKdo je mar ?" s spremstvom vojaške godbe. Že tri leta so preminola, odkar smo slišali prijetno in zelo melodično pesem, ki nam je še v dobrem spominu in radujemo se jo slišati iz ust zaroda našega. Ostali pesmi, ki se bodeta peli, sta Foersterjeva „ Pobratim ijn", katera je pač znaua kot krasna, a ob jednem tudi nekoliko težja skladba in Nedvedova „Dijaška". O poslednji nam je povedati, da jo je slavni naš glasbenik zložil uprav za to slavnost in da se bode — kakor slišimo — v dijaških krogih toli udoma- čila, da bode pač mogla veljati dijaški himni še v poznejših letih. No, natančnejšo sodbo hočemo pridržati občinstvu ob času koncerta. H koncu pripominjamo de, da bode dirigiral koncert g. J. Hu-bad. ki je baš dovršil konservatorij na Dunaji a odličnim vspehom in ki je pač tudi ža s prejšnjih let v naših krogih v najboljšem spominu. Samospeve bodeta pa pela mej drugimi g. Bučar Fran in g. Paisar Ivan, ki pohajata tudi Dunajske šole za glasbo. Koncert bode krasen in Želimo radi resnega vzleta prirediteljev, da se izpolni v najboljši smeri in da ga občinstvo vsprejme s pravim .spoznanjem, da je to dijaški koncert in ga prireja vesela nadebudna mladina. Podati nam hoče mnogo krasnega in dolžnost nam bodi odzvati se presrč-netnu vabilu, kajti to je prva slavnost dijaška v Ljubljani — in bodriti potomce naše v svojem početji, je nalog, k kateremu nas vabi domoljubje. — (Deželni odbor koroški) poslal je trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani naslednji vzpored uhoda, kateri bode v Celovci zarad gradnje nove železnice Divača-Loka i. t. d. I. Gosp. deželni glavar otvori skupščiuo 28. julija t. 1. ob 10. uri dopoludne v zbornici deželnega odbora koroškega. II. Poročevalec deželnega odbora poroča o zgradbi c. kr. državnih železnic ter utemeljuje naslednje predloge: Skupščina ukrene: A) Da se zgradi neodvisna, samosvoja, kolikor mogoče kratka želez-nična zveza mej pristaniščem Tržaškim in obrtovi-timi severnimi deželami avstrijskimi, to zahtevajo ne samo koristi mesta Tržaškega, ampak tudi gospodarstveni interesi zahodne polovice države av atrijsko. B) Taka najkrajša zveza bi bila železnica od Divače do Loke in čez Karavanke skozi Rožno dolino do Celovca, katero bi bilo najprej zgraditi C) C. kr. državna vlada se prosi, da bi gradnjo proge od Divače do Loke in čez Karavanke do Celovca razpravljala kot nujno in kar najprej mogoče ukazala, to črto izmeriti. D) Deželni odbor koroški se proBi, da po zmislu ukrepov A) B) C) sestavi prošnjo, dobode jej podpise vseh v današnji skupščini zastopanih korporacij, jo potem na poseben dogovorjen način izroči c. kr. vladi in odpošlje do obeh zbornic državnega zbora. E) V današnji skupščini zastopane korporacije naj si prizadevajo, da se v deželnih zborih in v državnem zastop u izvedejo današnji ukrepi A) B) C). — (Neprevidnost — ka-li?) Danes blizu 12. ure dopoludne je iz hiše Št. 17 v Rožnih ulicah ustrelil nekdo s kroglo v okno c. kr. strokovne šole. Projektil je prebil vetrnico, napravil lepo obrobljeno luknjo skozi šipo ter frčal mimo glave strokovnega učitelja g. C. Misa, ki je sedel poleg svoje mize pri oknu. Krogla je udarila na rezbarsko mizo sredi delavnice ter zginila skozi bližnje okno. — Kakor pripovedujejo soBedje, to ni bil jedini strel, — menda je neprevidnež — ali kako bi mu rekli — celo 5krat ustrelil v nasprotni zid Virantove hiše. K sreči je samo jedna krogla našla okno, ob jednem pa zgrešila imenovanega učitelja za par centimetrov, dru gače bi ga bila zadela v glavo. — (Konec šolskega leta) na otroškem vrtu družbe sv. Cirila in Metoda v Bojanu završi! se je prav slovesno pretekli četrtek. Vsi otroci bili so v praznični obleki, navzočne bilo je več domoljubne gospode. Otroci deklamovali so tako lepo in precizno v lepej slovenščini, da se jo vse čudilo. Vrtnarica gospodična Irma Fabiaui je storila v tem oziru popolnoma svojo dolžnost V tem zavodu se odgojuje pad 50 otročičev v pravem rodoljubnem zmislu. Po završeni slavnosti poudarjal je predsednik podružnice gosp. D. Martelanc pričujočim materam koristi »otroškega vrta" ter jih spodbujal, da bi tudi v bodoče vstrajno pošiljale otročiče svoje v ta prekoristni zavod. Tajnik g. kapelan V. Počivalnik pa je razdelil otrokom nad 100 podobic. S tem je bilo končano prvo šolsko leto otroškega vrta v Rojanu. — („Balkanska carica".) Drama v 3 dejanjih, zložil Nikola 1., knez črnogorski, prišla bode uglasbena na svetlo. Kuez Nikola je dovolil, da umorno to dramo, odlikujočo se po krasnih stihih in rodoljubno-romantični vsebini, posneti iz zgodovine črnogorske, uglasbi učitelj Dioniz de Sarno San Giorgio. To delo se bode izdalo za glaBqve iu za glasovir, obsezalo bode okoju 400 tiskanih stranij na finem papirji in v okusuih platnicah ter stalo 8 gold. Naročbe za Avstro Ogersko vsprejemata Mandel i nećak v Kotoru, za ostale jugoslovanske dežele g. Petar B a in a d a n o v i v , črnogorski agent v Kotoru. — (Z Razdrtega) se nam piše: Radi izleta na Nanos je povedati, da se bode pot za nedeljski izlet kolikor možno popravila ter spravila v tako dober stan, v kakeršnem dosehmal Še nikdar ni bila. Za to skrbeli bodo Razdrški rodoljubi in to na čast izletnikom, katerim bode prav lahko brez posebnega truda in napora dospeli višino do 1300 m. Kedor je namenjen pohoditi NauoB, naj te prilike ne zamudi. — (Nova parobrodna zveza a Trstom.) Iz Senja Be poroča, da tamošnji posestnik in veliki trgovec g. Fran vitez Olivieri namerava kupiti od necega društva parobrod, ki bode plovil pod imenom „Vitez" mej Senjem, Reko in Trstom po je-deokrat na teden. Ta vožnja pričela se bode že s koncem tekočega meseca. — (Iz Krapinskih toplic) se poroča, da je letošnje obiskovanje kopališča posebno živahno in odlično. Poleg znane kreposti vode, dosegajo se po zdravljenji z masažo, dosedaj nečuveni uspehi. Tudi bivanje v kopališči postaja vedno ugodneje. Prirejajo se sem ter tja celu koncerti in plesi.J — (V Savi se je utopil) pri Zagrebu ko-čijaž Martin Uršič, rodom iz Kozjega. Navzlic večkratnemu svarjenju redarjev upal se je jahajoč na konji predaleč v vodo, ne da bi znal plavati, a odnesel ga je val. Slišala sta ga na pomoč klicati dva mlada dečaka, a nesta mu mogla pomagati. Truplo so našli pozneje ter odnesli v mrtvašnico. Konj splaval je sam na suho. — (Mlada samomorilca.) V Oaeku skočila sta te dni v Dravo 17letni kleparski pomočnik A. Bogdan in lGletna Bona, hčerka tamošnjega trgovca Stillerja. Po želji Bogdanovej pokopali so oba v jeden grob. Uzrok samomoru je, da roditelji neso dovolili svojej hčerki, da občujo z Bogdanom. Žalosten dokaz o blaziranosti sedanje mladine! — (Potresi v Primorji.) Pretekli petek popoludne in v noči na soboto čutilo se jo v hrvatskem Primorji več hudih potresov, kakor se jih ljudje že davno ne spomiujajo. Slike zibale so se po stenab, pohištvo se je premikalo in okna so žveuketala. Tudi zidovje je semtertja razpokalo. Potrese spremljalo je podzemeljsko bobnenje. — (Razpisana) je služba druzega učitelja pri Dev. Mariji v Polji. Plača 400 gld. in stanovanje, katero se pa utegne odpovedati. Prošnje do 10. dne avgusta. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Peterburg 23. julija. Prihod nadvojvode Karola Ludovika v Peterhof pričakuje se na 1. dan avgusta. Peterburg 23. julija. Pariški dopisnik „Moskovskim Vjedoraostim" je izvedel, da se bode Koburžan prav gotovo odpovedal. Mej % evropskimi kabineti vrše se pogajanja, kako urediti stvari v Bolgarski. Avstro-Ogerska želi, da bi se uprava dežele izročila trem regentom, katere bi izvolil narod. Peterburg" 23. julija. Car Aleksander lil. prevzel je sedaj definitivno razsodbo glede prepira mej Francosko in Holandsko ob obestran-ski meji v Guvani. Francosko veleposlaništvo in holandsko poslaništvo izročili sta mu vsa pisma, tikajoča se tega mejnega prepira. London 23. julija. „Daily Nemsa javljajo : Pri poslednjem krvavem poboji v Er-zerumu ubili so tudi jermenskega škofa. London 23. julija. „Times" javljajo iz Buenos-Ayres: V Valparaisu nastal je resen ustanek. 5000 ustašev ropalo in požigalo je prodajalnice. Neki trgovec, braneč svoj imetek, ubil je več napadovalcev. Trgovinski promet popolnoma prenehal. Vojaki se bližajo iz Iqui-gea. Oklopnice v luki so brez uspeha streljale na ustaše, ki so, dasi je bilo mej njimi mnogo ranjencev, dalje ropali. Praga 24. julija. Vsled naredbe cesarjeve ustanovila se bode počenši z letom 1891. na češkem vseučilišči češka teologična fakulteta. Kodanj 24. julija. Kralj podelil nadvojvodi Karolu Ludo viku slonov red. Karlovi Vari 24. julija. („Politische Correspondenz" :) Bolgarski princ odpelje se jutri v Koburg. London 24. julija. Mejnarodno pari amen -tarična konferenca završila svoja dela. Vspre-jela je nekoliko spremenjeno resolucijo, da se sklenejo pogodbe glede razsodišč. Bazne vesti. * (Društvo prijateljev Rusije.) O tem Dovoo8Dovanem franeosk^m društvu se jako pohvalno izražajo „Moskovskija Vedomosti" ter se uadejajo, da bode to društvo mnogo doprineslo k zbližanju obeh narodov in pomoglo, da Be razprše laži, katere širijo Nemci o Rusiji. * (Požar v |.ivarni Reiniughaus) v Gradci uničil je v torek ponoči srednji trakt znane te tovarne, pogorelo je nad 60 vagonov slada. Škoda znaša kacih 100.000 gld. * (Zdravo mesto) je Baden pri Dunaji. Z Dunaja se namreč piše: Kako ugodno je zdravstveno stanje v Badenu, priča to, da od 15. do 23. t. m. torej teden dnij, nihče umrl ni, tudi noben otrok, dasi je prebivalstvo vsled poletnih gostov naraslo na 25.000 oseb. * (Obse d ba upornih vojakov.) Iz Londona se poroča: Pri paradi druzega batalijona gard-skih grenadirjev imel je maršal vojvoda Cambridški nagovor, v katerem je obžaloval obnašanje batalijona, ki je ii-Ur u ud vojaško uniformo. Prebrala ae je potem obsodba vojnega sodišča, ki obsoja tri vojake na dveletno, dva pa na poldrugoletno ječo zarad znanih izgredov. Dva izmej obsojencev strgala sta Bi svetinje s prs ter je pometala na tla. *(RaBtlina proti koleri in tifusu.) Ruski učenjak Jodčenko našel je v Turkestanu rastlino zvano Ferula sumbul, ki je bila že tudi prenesena v Moskovski botaniški vrt in tam akli-matizirana. Ta rastlina je, kakor pravijo, radikalno sredstvo proti koleri in tifuBU. T urkestanci, ki so jo dolgo čuvali za tajnost, rabijo jo tudi pri drugih boleznib. * (Zaklad vesti) V Zjedinjenih državah ameriških obstoji že od i. 1811 poseben zaklad vesti, ki je narasel na 300.000 dolarjev. V ta zaklad pošiljajo svoje novce vsi oni, ki so jih nepravično pridobili, bodisi da so koga okradli ali ogoljufali, pa se ne spominjajo več nanj. Večina pošlje svoj denar brezimno s podpisom „povračilo dolga". V teh pis mih nahajajo se razni izreki. Tako je nekdo poslavši 5000 dolarjev, za katere je oškodoval državo, podpisal „poštenje cenim več nego novce". Mnogi, ki ne morejo krivo pridobljenega denarja povrniti na mah, vračajo ga na obroke. * (Rabeljna iščejo) v Švici. Odkar je v Švici zopet upeljana smrtna kazen, bil je prvi na smrt obsojen neki Kaufman iz Luzerna, ki je svojega očeta ubil. A doslej še neso dobili rabeljna, ki bi mu z mečem odsekal glavo. Švicarji so od nekdaj protivniki smrtne kazni, za to se nihče neče lotiti tega posla. * (De be luška.) Pred nekoliko dnevi bil je ob veliki udeležbi pogreb mlade debeluške, lOletne Viktorije Tautin. Nesrečnica imela je že v svojem 18. letu 470 funtov, dasi je bila le srednje velikosti. Čez pas merila je 2 metra in 10 centimetrov. * (Parobrod bo je potopil.) Na Labi, blizu Hamburga zadel je angleški parobrod „Per-sian Prince" v švedski parobrod „Hilding", ki se je potopil. Dve osebi Bta utonili. * (Velik požar) nastal jo preteklo nedeljo v „Comercial-HGtol-,,u. v Denveru v državi Colorado, kakor se poroča iz Novega Jorka. V osodepolni noči ipale je nad 100 oseb v tem poslopji, samo 12 mogli so rešiti z velikim naporom, vsi drugi našli bo smrt v plamenu. Požar bil je tako silen, da niti požarni gasilci neso mogli blizu. Več gasilcev ponesrečilo se je vsled dima in hude vročine. " iMJilSEI z?or ■tojl zn VMe leto !.<»<>; |>ol let« glđ. 3.80} za Četrt leta gl3 4 87 4 87 3 50 10 - 9 - I 9 — — 90 — D '—'60! |E kr. Apeh povojen, kgr. .J—10 Surovo ma^slo, „ . — 70 Jajce, jedno : . , . — 2; Mleko, liter . . . . — 8f Govejo meso, kgr. — 59 Telečje „ , — J661 Svinjsko , „ — 68 Koštrunovo „ , — 3tf Piftanec......jI_'40J Golob......"—17 Seno, 100 kilo . . . j 1 45 Slama, „ „ . . .; 1 45 Drva trda, 4 □ uietr. H 90 „ mehka, 4 , i 4 20 Meteorologično poročilo. i4-S?i------r^; rJP«s : "23. julija. Pri Slutili: Knothe iz Prago. — Weber is Trata. — Riickl iz Hrastnika. — Podboj it Gorico. — Plener, Becker, Kral z Dunaja. — Dr. Celligoi z Reke. Pri Malici: Fiscber, Weiss, Slukselitf, dr. Luid, Daun z Dunaja. — Schink iz Zagorja. — Strundhof ii Trsta. — Bergm«n iz BudiuipeSte. — Grof Atteros b sinom iz Gradca. — Rotb iz Karlsruhe. Pri avstrijskem cesarji: Kral it Tržiča. — En golman 17. Novegamesta. — Weiss iz Budimpešte. Pri Južnem kolodvora: MUUer, Neusser b bo progo I Dunaja, Letner iz Trata. 0 Ca* 0 pa-zovanj »i Stanje barometra v inm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v tnm. 23. julija 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 734-8 mm. 7347 mm. mm. 12 4" C 08 0» C 16 0n C brezv. si. vzb. al. vzb. megla jas. jas. 0 00 ram.. Srednja temperatura 17*1°, za 2-5° pod normalom. IDianajska borza dne" 24. julija t. 1. (Izvirno telegrafihno porcčilo.) vCoraj Papirna rentti.....gld. 8845 Srebrna renta...... 8970 Zlnta renta......„ 10910 5°/0 marčna renta .... K 101 25 Akcije narodnu banko . . „ 982 — Kreditno akcijo.....„ 304 90 London.........11« 25 — m danou HS-45 , 89 55 - n 109— - , 10115 - „ 982 - - „ 304-- - , 116-20 - . 920'/, - , ft68 - „ 56-82'/, 132 gld. 50 kr. Napol......... „ 321 0. kr. cekini ..... „ 5-52 Nemško uuirke.....„ 16 85 4°/0 državno srečke iz I. 1854 25'» gld. Državno srečke iz 1. 1864 100 „ 176 „ 50 Ogerska zlata renta 4u/0....... 102 „ 15 Ogerska papirna renta 5°/0...... 100 , 10 Dunava reg. srećke 5°/„ ... 100 gld. 121 „ 50 Zemlj. obč. avstr. 4'/i /0 zlati zast. listi . . 115 „ — Kreditne srečke......100 gld. 135 , 75 Rudolfov* srečke..... 10 „ 19 „ 50 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 155 , 20 Traimuway-dniSt. vel j. 170 gld. a. v.. . . — „ — v Fran Ksaver Susteršič Julija Susteršič roj. Klemeneie poročena. LOGATEC-NaHRKŽINA, 20. julija 189O. (568) - Brez vsake druge objave. Štajerska ♦ Tempeljski vrelec in 4. Vedno Nve/h, intjiiioniijša polnitev v iiovosczldanej polnilne) jami x Aircktniiu tokom iz studenca. Iftobiva se: Pri upravi slatine v Rogatci-Slatini, v vseb prodajalnioab uiine-ralnib vod, bolj Sili specerijskib in droguerijskih prodajalnicab in lekarnah in v deželuej hiši v Gradci. (.289—8) V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani izšla jo knjiga: Razne pripovedke. iT&jgfrosEOTT-itejša, imio-lus, ^selsleiislca,. Spisal Catulle Hendes; prevel Vinko. —TJlomcl. Spisal Se v niča 11. — Silvestro-v ©tro<£l<5e3s:. Kalilorn-ska povest. Spisal Bret llarto; poslovenil Vinko. — "CTn.3.-čeno žt-vljeiije. ČeSki spisal Stroupežnickv j preložil Vinko. V Švicariji na čast vsem Anam jutri v petek dne 25. julija 1890 VELIKI Začetek ob 8. uri. Ustopnina 15 kr, K prav obilni udeležbi vabi najuljudneje i volespošto vanj ena (567) HailS I^cl«3T*. Ha cesarja Josipa trp. Traber-jev svetuvnozuani in odlikovani MU Odprt je vsak dan od 8. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Ob torkih in petkih od 2. ure popoludne dalje Mttiuo za dume. (6B6—4) I »topnimi &e kr., za vojnk« lu otroke lO kr. Prvo žrebanje 1 Komad. 14. avgUSta.I samo \ gold. Prvo žrebanje 14. avgusta 2 't (505—29; glavna dobitka vsak po 50.000 vrednosti. Vsaka srečka veljavna za oba žr-e'b-a.aji. 1 Drugo žrebanje 15. ofetobr M vi 1 Uprava razstavine loterije uFOCtiG po 1 goli Dunaj, Rotunda. [V Ljubljani prodaja srečke C. C. SVSAYER. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".