OMD1USIVO IM UPRAVA« LJUBLJANA, KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. a TELEFON 55-22 DO 55-28 ROKOPISI SE NK VRAČAJO IZHAJA VSAK DAN PONEDELJKA RA7.RU MISIBAINI ODDELEK __ LJUBLJANA. r TELEFON 38-32, 38-33 POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST. 60 4045 08 OGLASI PO CENIKU MESEČNA NAROČNINA <5 DIN ; O s o N E N SLOVENIJE Pomes dela m sklepov Glavnega odbora OF za mobilizacijo vseh sil v naši prvi petletki Za uspešno izvedbo našega planskega gospodarstva — da bi v vseh panogah našega gospodarstva gospodarili po pianu in da bi bil sleherni naš delovni človek vključen in življenjsko zainteresiran za naš petletni plan, njegovo izvedbo in prekoračenje — je predvsem potrebno, da postane njegova življenjska potreba za ustvaritev gospodarske moči in neodvisnosti naše države in s tem tudi materialnega blagostanja in kulturnega napredka našega ljudstva jasna vsakemu našemu delovnemu človeku, M naj mu postane naša prva petletka njegovo osebno vprašanje. »Vsak naš človek mora začutiti«, kakor je dejal tov. Kardelj, »da je krvno zainteresiran na elektrifikaciji in industrializaciji naše zemlje ter na tehničnem dviganju našega poljedelstva. Vsi mi, vsi delovni ljudje, morajo v svojem sektorju in na svoj način gospodariti v skupnem državnem gospodarstvu.« V tem imajo organizacije Osvobodilne fronte, njeni aktivisti in delovne množice, vključene v OF, osrednjo nalogo in vodilno viogo; pokazati morajo na pot, po kateri gremo in po kateri bomo šli v bodočnosti, da bi utrdili pridobitv e naše borbe in našega dela — in si ustvarili vse pogoje za boljše in srečnejše življenje. Glavni odbor Osvobodilne fronte je na svoji UL seji 24. ferbuarja razpravljal in sprejel važne sklepe za vse organizacije Osvobodilne fronte — postavni je prednje, da so vsa naša notranje politična vprašanja, vse naše politično delo, nerazd ruži j i vo povezano z našim gospodarskim ustvarjanjem, z našim planskim gospodarstvom. Vse organizacije Osvobodilne fronte naj zastat ijo vse sile, da bi uspešno gospodarili po planu v vseh panogah našega gospodarstva, da bodo naloge, postavljene v pianu, in tudi izpolnjene in presežene. Zla to so potrebne nove oblike njihove organizacije in nove metode njihovega dela, ki bodo v skladu s sistemom našega planiranja in ki bodo vključile slehernega našega delovnega človeka v borbo za izvedbo .naše prve petletke. Organizacijski sklepi Glavnega odbora OF omogočajo, da bodo organizacije Osvobodilne fronte v svojih novih organizacijskih oblikah in delu (delo Osvobodilne fronte neposredno preko strokovnih, gospodarskih, stanovskih, kulturno prosvetnih, mladinskih in ženskih organizacij, volitve v vseh organizacijah OF itd.) lahko pravilno usmerile svoje politično delo za uresničenje postavljenih nalog v našem planskem gospodarstvu, za vskladenje političnega dela Osvobodilne fronte z borbo za izvedbo našega planskega gospodarstva. Sklepi, ki jih je Glavni odbor OF sprejel v zvezi z načrtnejšim in aktivnejšim delom organizacij OF, preusmerjajo dosedanje razdrobljeno in čestokrat abstraktno delo osnovnih organizacij Osvobodilne fronte v načrtnejše in konkretnejše reševanje politično-gospodarskih in kultumo-prosvetnih nalog. Organizacije OF bodo tako v svojem novem delu prešle od dosedaj dovolj zamotanega v enostavnejše, z življenjem in ustvarjalnimi napori, našega ljudstva povezano delo. Kakor je Glavni odbor OF na svoji HI. seji ugotovil, da dosedanje organizacijske oblike frontovskih organizacij ne ustrezajo za reševanje novih velikih nalog v našem planskem gospodarstvu in je zato postavil višje oblike organizacije OF, kakor je sprejel sklepe, ki bodo odpravili dosedanje pomanjkljivosti in napake v delu organizacij OF, prav tako je tudi postavil, da je za izpolnjevanje postavljenih nalog potrebno poglobiti znanja aktivistov tu članov OF, jih oborožiti z naprednim znanjem, in vzporedno z borbo za našo petletko voditi tudi borbo za prosvetno, miselno prevzgojo ljudi. Ostanki stare miselnosti, ki so gnila dediščina dolgotrajnega zatiranja delovnih ljudi v pogojih nekdanjega izkoriščanja, postajajo v novih pogojih svobodnega ustvar- janja težka ovira našemu napredku, pa tudi orodje sovražnikov naše neodvisnosti in gospodarske moči. Danes, ko ustvarjamo vse pogoje za naš materialni in kulturni napredek, ob našem planskem gospodarstvu, ki je v življenjsko korist vsakemu našemu delovnemu človeku in ki mora zato predstavljati okvir njegovega osebnega življenja, je potrebno, da vodimo najodločnejšo borbo proti vsem ostankom stare miselnosti, ki otežkoča, da bi v tem našem življenjskem delu razvili vse svoje sile. Jasno je, da mora biti borba ob takem našem življenjskem delu kot je naša prva petletka mnogo ostrejša, da pa je za to tudi mnogo bolj konkretna. Tov. Miha Marinko je dejal: »Na praktičnem primeru našega planskega gospodarstva in na očitnih prednostih tega sistema za vse delovne ljudi se bodo množice mnogo lažje in prej miselno in prosvetno prevzgojile.« Zato je potrebno, da postaneta ogromen pomen in važnost našega planskega gospodarstva za dvig življenjske ravni delovnega ljudstva, za materialni in kulturni napredek, jasna vsakemu našemu človeku. Ni vse, da se je v osnovah spremenil odnos naših ljudi do državnega gospodarstva in do dela, Id je postalo njihova častna dolžnost, temveč je nujno, da pride v zavest vsakega posameznika tudi to, zakaj so potrebni njegovi napori in kam vodijo naši skupni uspe- li. Kajti, kakor je dejal tov. Kardelj, od jasne zavesti ljudskih množic v največji meri zarisi uspeh velikega dela, ki smo se ga lotili. Odpirati in spoznavati perspektivo našega nadaljnjega razvoja, ta naloga je nerazdružljvo povezana z gigantskim bojem v našem planskem gospodarstvu. Z izvajanjem sklepov Glavnega odbora OF o delu mestnih organizacij OF in organizacij OF na vasi, ki določajo in usmerjajo politično delo Osvobodilne fronte v naših mestih in vaseh na konkretne naloge v planskem gospodarstvu, bo še bolj utrjena zveza delovnih ljudi mest in vasi, ki jo zahteva izvedba naše petletke. Po volitvah v nove odbore OF, Id jih zahtevajo sklepi Glavnega odbora OF, bodo organizacije OF tudi po sestavi svojih izvoljenih organov (kamor naj pritegnejo take zastopnike, ki bodo po svojem delu in svoji pripadnosti delovnim plastem zagotovilo za požrtvovalno delo v interesu skupnosti) lahko uspešneje izvrševale postavljene naloge Osvobodilne fronte kot vseljudske politične organizacije v planskem gospodarstvu. \ Eden izmed važnih sklepov GOOF je tudi organiziranje javne tribune pri Izvršnem odboru OF. Javna tribuna ne bo samo na podlagi konstruktivne kritike odpravljala napak in pomanjkljivosti, ki so velika ovira v našem delu, temveč bo tudi pojasnjevala vsa važna vprašanja, ki so v zvezi z našim planskim gospodarstvom, in bo mobilizirala ljudske množice za reševanje vseh problemov v našem javnem življenju. Razumljivo je, da bomo s pravilno samokritiko, kritiko in budnostjo, Id naj postanejo tudi s pomočjo javne tribune orožje v rokah ljudskih množic proti vsem škodljivim pojavom, podprli hitro uresničenje nalog za izgradnjo naše domovine. Vse delo in sklepi, ki jih je sprejel Glavni odbor OF v času množične priprave za vstop v plansko gospodarstvo na vsrecej drugačna zadeva, kakor je možnost načrta v industriji. Samo v Sloveniji imamo opravka s 130.000 kmečkimi obrati, ki so majhni, razdrobljeni in ki proizvajajo vsak za sebe. Sorazmerno majhna konjunktura po vojni zamegljuje kmetu danes žalostne spomine na dobe agrarnih kriz, ko je najbolj čutil svoje težave, in čist pogled v današnji gospodarski položaj in tudi v položaj bližnje bodočnosti. Na splošno pa mora kmetijstvo tudi v današnjem času reševati nekatera težka vprašanja. Vsak dan je težje vprašanje delovne sile. Vprašanje so tudi cene kmečkih in industrijskih proizvodov, ki jih ljudska oblast v zvezi s celotno izgradnjo gospodarstva vse bolj spravlja v sklad . Ko začenjamo letošnjo načrtno setev, je važno, da našemu kmetu predočimo ves ogromni plan, ki je zasnovan in katerega uresničevanje se je že začelo. Gre za to, da naši kmetje talko kakor naši delavci v tovarnah, kakor duševni delavci v upravi in gospodarskem aparatu, sodelujejo pri teh naporih, s katerimi hočemo ustvkriti iz lastnega dela in lastnih sredstev finančna sredstva za izvedbo velikih načrtov, za katere bo naše ljudstvo zvedelo, ko bo sprejet petletni plan v zvezni skupščini, če našemu kmetu živo preočimo te velike cilje, ki smo si jih postavili v prvi petletki, poteim bomo usvarili z lahkoto tisto osnovno delovno moralo, ki je potrebna. Če se zavedamo, za kako velike stvari gre, potem je lažje prenašati vse napore, ki jih terja čas od nas. Vse naše delo je tako, da mi istočasno spoštujemo zasebne interese naših kmetovalcev, obenem pa delamo v smeri naših velikih ciljev. Povezati moramo interese našega kmečkega ljudstva z našimi občimi interesi. Tako bo naše delo stvarno in uspešno. Čeprav je uvajanje načrta v kmečko gospodarstvo težka naloga, vendar moremo že danes vnesti vanj mnoge elemente načrta. Možnost načrtnega dela v našem kmetijstvu se postavlja v več smereh. Naša državna kmetijska posestva že delajo po izdelanem proizvajalnem, investicijskem in finančnem pianu. Dalje imamo naše zadružništvo, kjer se tudi že postavlja možnost gospodarskega planiranja. Zadružniki danes sami prihajajo k našim strokovnjakom, da bi jim napravili čim boljši gospodarski in finančni načrt Sami čutijo, da gospodarstvo na večji površini zahteva načrtnost. Tudi zadružne organizacije, katerih cilj je pospeševanje razmili kmetijskih panog, ustvarjajo določene možnosti, da naše kmetijsko ljudstvo začenja delati po načrtu. Preusmeritev naših kultur se letos še ne more izvesti v velikem obsegu, čeprav se bodo tudi te stvari začele. Vršilo se bo zlasti načrtno sklepanje pogodb z našo industrijo. Do neke mere se bo nedvomno začela preusmeritev na nekatere industrijske kulture, ki se pri nas še niso ali pa so se ie malo gojile, kar pa je ena važnih nalog kmečke proizvodnje. Važno pa je, da ravno delo, ki ga v tej smeri začenjamo, vsakodnevno ustvarja večjo disciplino in zavest v delu, ki ga naš kmet prav za prav sam opravlja, ko sledi svojemu gospodarskemu interesu. Naši kmetje se morajo zavedati, da so v celotnem našem gospodarstvu prav tako na določenem važnem delovnem položaju in da prav tako opravljajo važno domovinsko nalogo, nalogo izgraditve našega planskega go- spodarstva. Kmetu je treba povedati, da je zato važno, kako bo svoje delo opravil. Posebna naloga čaka v tej zvezi našo kmetijsko statistiko. Naš kmet se mora zavedati, da se današnja statistika ne vodi zaradi tistih ciljev, kakor se je vodila pred vojno. Naši statistični zapisi niso evidenca zaradi izkoriščanja, temveč le pregled vseh proizvajalnih sil v naših kmečkih obratih zaradi možnosti načrtnega dela in napredka. Če bomo imeli enkrat dobro statistično osnovo, bo delo lažje napredovalo. Če hočemo govoriti o načrtnem gospodarstvu, so nam ti zapisi nujino potrebni. Ni vseeno, kaj danes pridelamo in koliko. Vse naše akcije od začetka naše borbe so bile osnovane na ljudskih interesih in na ljudskih energijah. Prav tako mora danes naša akcija zagrabiti vsak naš ljudski odbor, vse naše delovne ljudi, ki hočejo doprinesti vse 6voje sile k skupnim napo- rom. Osnovane na ljudskih interesih, so vse naše akcije uspevale. Isto velja za to akcijo. Sledila so poročila o planiranju semenske službe, planiranju strojne službe, vlogi državnih posestev v gospodarskem pianu, planiranju preskrbe s kmetijskimi potrebščinami, o vprašanju živilske industrije, o planiranju živinoreje, o novih osnovah statistične 6lužbe, o razdelitvi setvenega razreza na okraje in o uredbi o obveznem zasejavanju orne zemlje. V zvezi z njimi se je vodil obširen razgovor, ki je gradil smernice za letošnje delo. To je toliko boli važno, ker je ministrstvo za kmetijstvo Ljudske republike Makedonije poslalo tako našim kakor drugim republikam poziv na tekmovanje, ki obsega naslednje točke: 1. katera republika bo najučinkoviteje izvedla uredbo o obveznem zasejavanju orne zemlje z aktiviranjem ljudskih odborov in ljudskih množic; 2. katera ljudska republika bo prekosila setveni načrt; 3. katera ljudska republika bo bolje organizirala službo evidence v pomladanski setveni kampanji; 4. katera ljudska republika bo bolje organizirala propagando pri pomladanski setvi; 5. v kateri ljudski republiki se bo najbolje izvedel načrt dela kmetijsko strojnih po6taj in 6. katera ljudska republika bo najbolje angažirala množične organizacije za uresničenje pomladanskega setvenega načrta. V razgovoru se je pred zaključkom oglasil tudi zastopnik črnomeljskega okraja, ki je v imenu svojega okraja napovedal tekmovanje vsem drugim okrajem v Sloveniji, kar so zastopniki drugih okrajev navdušeno sprejeli. Pri ministrstvu bo ustanovljen poseben odbor, ki bo nadziral razvoj tekmovanja in njegove uspehe. Ob zaključku je posvetovanje sprejelo naslednje sklepe: Pravočasno bomo obdelali in posejali vso orno zemljo. K izvedbi setvenega načrta bomo pritegnili vse množične organizacije. Razvili bomo tekmovanje med vsemi okraji in krajevnimi odbori pri izvedbi setvenega načrta. Skrbeli bomo, da bo poslednji pridelovalec, tudi najmanjši kmet, spoznal naš letošnji gospodarski načrt. Popravili bomo pravočasno vse za obdelavo zemlje in setev potrebno orodje. V izvedbo načrta bomo v čim večji meri vključili strojno službo. Sejali bomo očiščeno in razkuženo seme. Propagirali bomo in podpirali Semenarno in naša industrijska podjetja pri kontra-biranju. Poskrbeli bomo, da bodo delavski centri preskrbljeni z zelenjavo. Poskrbeli bomo, da čimprej usposobimo živinorejske zadruge, da bodo mogle v dogovoru s podružnicami Navoda in Mlekoprometa prevzeti nakup živine, mleka, jajc in drugih živinorejskih proizvodov v ©voj delokrog. Da bodo v večji meri zbirale te pridelke in jih dale na razpolago skupnosti. V zvezi z letošnjim načrtom se je postavila tudi obveza, da se po načrtu izvede škropljenje sadnega drevja in da se bo zbralo za notranji in zunanji trg čim več sadja. Sestavni del načrta je tudi vatilna kampanja. Za njo je treba zbrati čim več valilnih jajc in jih nasaditi. Ob zaključku ©o zborovalci sprejeli resolucijo, ki so jo poslali predsedniku vlade Ljudske republike Slovenije tov. Mihi Marinku. V njej mu zagotavljajo, da bodo vložili vse svoje sile za izvedbo kmetijskega načrta kot važnega dela našega celotnega petletnega plana. Žrtvovala sta se za skupno korist Ko je enajstletnemu Pirčevemu I Jakobu umrl oče, je legla z njim v gTob tudi Jakobova brezskrbna mladost. Bil je še otrok, življenje pa ga je že primoralo, da je pozabljal na svoja leta in pričel vse bolj misliti na kruh. Pomagal je materi v boju za obstanek, toda tudi to je trajalo le malo časa. Dve leti po očetovi smrti mu je umrla še mati. In Jakob, ki s Studenca pri Krškem polju doslej še ni prišel nikamor in mu je njegov rojstni kraj pomenil svet, se je poslovil. Skrivaj je z rokavom suknjiča brisal solze, ko je odhajal, skrivaj se je oziral nazaj, toda vrnil se ni, vrniti se ni imel kam. Doma ni imel več. Trinajstleten je Jakob prišel v Braslovče v Savinjski dolini. Sprva je bil pastir, nato hlapčič. Radi so ga imeli pri hiši, kjer je služil, dovolili so mu celo, da se je pozimi, ko na kmetiji ni bilo posebnega dela, učil čevljarstva. Tako je Jakob po treh letih napravil pomočniški izpit in je kmalu nato odšel iskat službe. Ustavil se je v tovarni čevljev »Prešeren« v Kranju. »Tu bom ostal,« je dejal, Brezdomcu se mu je morda zahotelo kotička, nečesa, kar bi bilo vsaj malo podobno onemu domu, ki ga je izgubil z očetovo in materino smrtjo. Pa spet ni bilo po njegovem. Poleti 1929. je tovarna »Prešeren« cdpustila vse mlajše delavce. Med njimi je bil tudi Jakob, ki je po dolgem iskanju nato dobil službo pri Stavbnem skladišču v Ljubljani, odkoder se je jeseni 1930. preselil v tovarno kleja, kjer je ostal, izvzemši leta vojaščine, do leta 1942. Medtem, ko je delal v tovarnah, garal za premajhno plačo, bil zdaj na cesti, zdaj v službi, ko si je ustanovil družino in je nato skupno z ženo in otrokom otepal revščino, je bolj in bolj spoznaval krivične st takratnega družbenega reda. Povezal se je s tovariši, Id so mislili ter čutili kot on in se skupno z njimi boril za delavske pravice. Od leta 194(D je delal s Tonetom Tomšičem. Takrat je postal tudi sindikalist. Ko so prišli okupatorji, je postal eden izmed najbolj delavnih aktivistov, v tovarni in izven tovarne je netil upor. Jeseni 1942. se je pričela za Jakoba težka preizkušnja. Bil je aretiran. Iz ječe v ječo je romal, zaprt je bil na sodišču, v vlil »Veti« in nato v Belgijski vojašnici. Tu je v naj- Navodila Centralnega odbora Enotah sindikatov Jugoslavije o organizaciji zaščite dela po podjetjih Centralni odbor Enotnih sindikatov Jugoslavije je izdal sindikalnim podružnicam navodila za volitve delavskih inšpektorjev in za delo inšpektorjev in komisij za zaščito dela. V navodilih je rečeno: Pred kratkim objavljeni zakon o inšpekciji dela in pravilnik o volitvah in delu delavskih inšpektorjev sta postavila na novo osnovo zaščito dela tistih, ki so v delovnem razmerju. Zakon in pravilnik nam nalagata, da pravilno uvedemo delavskega inšpektorja v njegovo dolžnost in da dosežemo, da bo to svojo odgovorno dolžnost vestno opravljal. Veliko pozornost moramo posvetiti izvolitvi delavskega inšpektorja, ker obenem z delavskim inšpektorjem prevzame odgovornost tudi sindikalna podružnica. Ta navodila bodo koristna za pravilno uporabo določb pravilnika in dajejo tudi smernice za delo komisij za zaščito dela-. Izvolitev delavskega inšpektorja 1. Pred volitvami delavskega inšpektorja se mora upravni odbor podružnice temeljito seznaniti z zakonom o inspekciji ‘dela in s pravilnikom o izvolitvi in o delu delavskih inšpektorjev. Na konferencah mora s temi določbami seznaniti vse delavce. Na ta način bodo vsi delavci spoznali naloge in dolžnosti delavskega inšpektorja, vedeli bodo, koga naj izvolijo in kakšno odgovornost ima delavski inspektor. 2. Ko začne pripravljati volitve delavskega inšpektorja, mora upravni odbor podružnice: a) preskrbeti prostore, kjer bodo volitve; b) najmanj 8 dni prej na vidnih mestih objaviti dan, uro in kraj, kjer bodo volitve delavskega inšpektorja. 3. Volitve delavskega inšpektorja vodi upravni odbor podružnice. Delavskega inšpektorja volijo vsi delavci oziroma uslužbenci podjetja ali ustanove na naslednji način: a) na skupni konferenci vseh delavcev, če nima podjetje ali ustanova več kot 1000 delavcev ali uslužbencev; b) na konferenci delegatov, ki 6e volijo po tej lestvici: od 1001 do 2000 delavcev na vsakih 5 delavcev en delegat; od 2000 do 5000 delavcev na vsakih 10 delavcev en delegat; če pa je nad 5000 delavcev, na vsakih 20 delavcev en delegat. 4. Preden se prično volitve delavskega inšpektorja, predlaga upravni odbor kandidata. Upravni odbor mora svoj predlog obrazložiti in pri tem poudariti, katere lastnosti so se upoštevale pri predlaganju kandidata: njegova strokovna usposobljenost, poznavanje proizvodnega razvoja in delovnih pogojev v podjetju ali ustanovi, kakor tudi kandidatove moralne in družbene kvalifikacije. Vsak posamezni delavec ali skupina delavcev ima pravico postaviti svojega kandidata, morajo pa obrazložiti svoj predlog na enak način kakor upravni odbor. Na ta način je zagotovljena popolna demokracija pri volitvah delavskega inšpektorja, r.a drugi strani pa bo to najboljše poroštvo, da bo za delavskega inšpektorja izvoljen tisti, ki je najbolj primeren za ta posel. Namestnik delavskega inšpektorja se voli obenem in na enak način kakor delavski inšpektor. Namestnik opravlja dolžnost samo v primeru, če delavski inšpektor ne pride na delo. Če pa je delavski inspektor pri delu, ne opravlja namestnik nikake funkcij«. Kako naj pomagata upravni odbor podružnice in komisija za zaščito dela delavskemu inšpektorju Delavski inšpektor ima številne naloge in dolžnosti. Da jih bo mogel kot pomožni organ inspekcije dela opravljati, mu bo nujno morala pomagati sindikalna podružnica. Pomagala mu bo na ta način: Upravni odbor podružnice bo po svoji komisiji za zaščito dela zbiral na vseh delovnih mestih v podjetjih podatke o pomanjkljivostih in nepravilnostih pri ukrepih za zaščito dela. S temi pomanjkljivostmi in s predlogi za njihovo odstranitev se bo de- težjih okolnostih kot jetnik dočakal konec fašistične Italije. Ob razpadu Italije je samo mimogrede pogledal domov. Bad je imel ženo in hčerko, neštetokrat je v ječi hrepenel po njima in vendar jima je komaj utegnil ob vrnitvi iz ječe stisniti roke in že se je spet poslovil. »Vrnem se,« je še dejal v tolažbo in že ga ni bilo več. šel je, kamor ga je gnala zavest dolžnosti; v boj za svobodo in za delavske pravice. Bil je borec v Ljubljanski brigadi, ko je prišla druga težka preizkušnja. Skupno s tremi tovariši je postal nemški ujetnik. Tovariši so bili kmalu nato ustreljeni, v mukah so povedali svoja imena. Jakob pa je prestajaj muke, si do krvi razgrizel ustnice, ko je padal pod udarci in je molčal. Niso ga spoznali in ostal je živ. Ničesar jim ni povedal. Skozi zapore v Višnji gori, Grosupljem in v Ljubljani je nato romal v Dachau. Bil je samo okostnjak še, toda trpljenje ni moglo v vedrem in pegumnem Jakobu streti, volje do življenja In delavske zavesti. Poleti 1945 se je vrnil v domovino, ki jo je našel tako, za kakršno se je boril. Vrnil se je v tovarno kleja. Spet je dan za dnem prihajal na delo iz Sto-žic, kjer Je stanoval, spet je v tovarni organiziral sindikat in Izgrajeval lavski inspektor seznanil na sestankih komisije za zaščito dela. Zato bi bila najboljša ureditev, če bi bil delavski inspektor hkrati tudi član upravnega odbora podružnice in predsednik komisije za zaščito dela. Na ta način bi delavski inspektor mogel najbolje koordinirati svoje delo z delom komisije za zaščito dela in z delom upravnega odbora podružnice. Z njegovo pomočjo bi sindikalna podružnica aktivno sodelovala pri urejanju vseh vprašanj o zaščiti dela v podjetju ali ustanovi Končno ho upravni odbor na zahtevo delavskega inšpektorja najmanj enkrat na mesec sklical konferenco vseh delavcev, kjer se bo poročalo, kakšne nepravilnosti in pomanjkljivosti so bile opažene glede zaščite dela. hkrati pa 6e bodo postavljali predlogi za njihovo odstranitev. Taka podpora bo potrebna tako v malih kakor tudi v velikih podjetjih, ker bo delavskemu inšpektorju nemogoče. da bi osebno jzvedel za vse pomanjkljivosti in nepravilnosti v vseh oddelkih in delovnih mestih. Stalen stik delavskega inšpektorja z delavci in uslužbenci podjetja ali ustanove bo v največji meri pripomogel k množični kontroli izvajanja ukrepov za zaščito dela in delovnega razmerja. Delo sindikalnih komisij za zaščito dela 1. Prejšnje komisije za higijensko in tehnično zaščito dela morajo poslati komisije za zaščito dela. Poleg podružnične komisije za zaščito delo se naj ustanove te komisije tudi v pododborih. Predsednik komisije za zaščito dela v podružnici ali pododboru izbere člane komisije in zahteva, da jih potrdi upravni odbor podružnice. Pri izbiri članov komisije naj gleda predsednik komisije predvsem na zmožnosti in nagnenja posameznikov, tako da si v sami komisiji lahko razdele dolžnosti na ta način, da nekateri skrbe za tehnično, drugi pa za higijensko zaščito; enemu članu se lahko poveri skrb za vajence, če jih je mnogo, drugemu za delavska stanovanja, žene - delavke itd. Razumljivo je, da si bodo dolžnosti tako razdelili samo v primeru, če to terja velikost podjetja ali posebni delovni pogoji v podjetju. Razen tega se lahko po potrebi poveri tudi posameznikom izven komisije za zaščito dela naloga, da v določenem delovnem prostoru skrbe za ukrepe o zaščiti dela. 2. Komisije za zaščito dela morajo imeti 6voj delovni načrt za določeno dobo — za tri ali več mesecev. V načrtu bo določeno, kaj mora komisija ukreniti v tem času in katere ukrepe ali dela je treba opraviti v določenem roku zaradi zaščite dela v podjetju, n. pr. pouk o tem, kako je treba ravnati s stroji, da ne nastanejo nezgode; odstranjevanje nekaterih pomanjkljivosti higijenske ali tehnične zaščite s prostovoljnim delom; ureditev kopalnic, umivalnic, stranišč; predavanje o zaščitnih ukrepih in napravah itd. V poročilih o tekmovanju je treba Beograd, 3. marca. V Beogradu se je sestal včeraj plenum osrednje uprave Zveze tekstilnih delavcev Jugoslavije. Poleg delegatov sindikalnih organizacij in uprav podjetij iz vseh ljudskih republik ter udarnikov in novatorjev iz večine podjetij tekstilne industrije so bili navzoči predsednik Centralnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj in drugi člani Centralnega odbora. Zborovanje je otvoril predsednik glavne uprave Zveze tekstilnih delavcev Ivan Pandrza, ki je orisal naloge tekstilnih delavcev v letu 1947. Nato je Dragutin Bogdanovič, sekretar glavne uprave Zveze, prebral referat o organizacijskih vprašanjih. V referatu so bili poudarjeni veliki napori tekstilnih delavcev, ki so s svojim požrtvova'nim delom po osvoboditvi usposobili našo tekstilno industrijo za prehod na plansko proizvodnjo. Vsi uspehi so bili doseženi samo z množičnim tekmovanjem, usposabljanju strokovnih kadrov pa sebe in delovne tovariše. Skupno s tovariši je začutil nov odnos do dela, nov odnos do tovarne, ki je postala last ljudstva. Njegova vedrost je pomagala marsikomu preko začetnih težav. »Zapojmo kako partizansko«, je dejal, ko so bili včasih v tovarni v skrbeh in zapeli so, da je pesem zajela vso tovarno, vse delavce, ki so se borili za zboljšanje obrata. Pa je skrb postala samo rahla senca še, ki jo ni bilo težko pregnati. Tone Kastelic je doraščal med prvo svetovno vojno. V domačih Sneberjih pri Ljubljani je zgodaj spoznaval življenje tako, kakršno je bilo. Nekateri so imeli mnogo več, kakor so potrebovali, drugim pa je kljub neprestani borbi zanj primanjkovalo koruznega kruha. Njegovi starši so bili manjši posestniki, trla jih je revščina in zato je Tone že s petnajstim letom delal v tovarni. Po dvanajst ur je delal na dan, tudi nočno delo mu petnajstletnemu ni bilo prihranjeno. Pri strojih je sanjaril o šoli, o gimnaziji, kamor je želel, pa ni mogel, dokler ni ropotanje strojev prevpilo njegovih sanj in prisililo njegovih misli na realnejšo pot. Pričel je prisluškovati vojakom, ki so dvomili o pravičnosti vojne. Družil se je z ujetimi Rusi In odpinall se mu je nov svet, Rusi redno navesti podatke o doseženih ußpehih pri zaščiti dela v podjetju po določenem načrtu. 3. Pri opravljanju svojih nalog morajo komisije za zaščito dela 6toriti naslednje: a) pri pregledu podjetja po inšpektorju dela seznaniti inšpektorja z vsemi pomanjkljivostmi in nepravilnostmi pri zaščiti dela; b) dajati inšpektorju dela vsa potrebna pojasnila, kadar preiskuje vzroke nezgod pri delu; c) skrbeti za pravilno izpolnjevanje odredb, ki jih izda inspektor dela upravi podjetja ali ustanove; č) paziti na vse pomanjkljivosti in nepravilnosti zaščite dela in o tem poročati upravnemu odboru podružnice in delavskemu inšpektorju ter zahtevati, da se upravi podjetja predlaga, na kak način naj se odstranijo; d) skrbeti za pravilno delovanje vseh zaščitnih naprav in sredstev ter seznaniti s stanjem zaščitnih ukrepov v podjetju delavskega inšpektorja in pri tem zahtevati, naj uprava podjetja popravi ali izmenja izrabljene in tisie naprave, ki niso v redu; e) skrbeti za snago in red na vseh delovnih mestih, v kopalnicah, umivalnicah. jedilnicah, kuhinjah itd.; f) skrbeti za to, da osebje pravilno uporablja in ne poškodu je predpisanih zaščitnih naprav in zaščitnih sredstev ter da izvaja vse ukrepe za zaščito življenja in zdravja; g) skrbeti za pravilno zaposlitev mladoletnih delavcev in žensk - delavk ter za pravilno zaposlitev delavcev glede na njihovo telesno sposobnost; h) skrbeti za dobro stanje delavskih stanovanj, ki so last podjetja; i) sodelovati pri pravilni in učinkoviti organizaciji prve pomoči pri nezgodah; k) pomagati delavskemu inšpektorju pri prirejanju predavanj; pri sestavljanju propagandnih lepakov in gesel in pri pojasnjevanju navodil, brošur itd., o higijeni in zaščiti dela delavcem. Delavci in uslužbenci, kakor tudi uprava podjetja morajo razumeti, da je treba izvajati higijenske in tehnične zaščitne ukrepe pri delu, ker se s tem zavaruje življenje, zdravje in delovna sposobnost zaposlenega osebja. 4. Pri odstranjevanju pomanjkljivosti higijenske in tehnične zaščite dela in pri izvajanju ukrepov je treba gledati na finančno moč podjetja, pa tudi na to, da se redno delo v podjetju čim manj ovira. 5. Komisije se morajo seznaniti z vsemi predpisi o ureditvi delovnega razmerja in delovnih pogojev. Člani komisije se morajo udeleževati ekskurzij in posečati tečaje in predavanja, ki jih prirejajo sindikalne organizacije in inspekcije dela za spoznavanje higijenske, tehnične in pravne zaščite dela. S pravilno organizacijo in vestnim delom bo komisija za zaščito dela preprečila mnoge nesreče v podjetjih, z izboljšanjem higijenskih ukrepov v podjetju pa bo rešeno mnogo življenj in zavarovano zdravje delovnih ljudi. niso posvetili potrebne pozornosti. Zaradi pomanjkanja strokovnih delavcev v posameznih podjetjih kakor tudi v posameznih ljudskih republikah bo plenum proučil možnost premestitve določenega števila strokovnih delavcev v tekstilna podjetja onih republik, ki nimajo zadostnega strokovnega kadra. Za uspešno izvedbo plana v letu 1947. je potrebno uvesti norme in s tem omogočiti še večji razmah tekmovanja in pravilnejše nagrajevanje delavcev. Sindikalne uprave naj podprejo uprave podjetij pri pravilnem nagrajevanju delavcev, tako za redno, kakor tudi za nadurno delo. V referatu so bili pohvaljeni za svoje delo predsednik sindikalne podružnice podjetja »Hutter« v Mariboru, sekretar mestnega odbora v Mariboru Franjo Zorko, sekretar sindikalne podružnice tekstilnega podjetja v Dugi Resi Franjo Sobola in sekretar mestnega odbora tekstilcev v Beogradu Kosara Pavlovič. so računali na revolucijo, na boj za uničenje carja in kapitala. Njihovo navdušenje je zajelo tudi njega in ko so ga pozneje na pol doraslega poslali Avstrijci na fronto, je njegovo prepričanje dozorelo. Po vojni se je vrnil v tovarno in je postal zaveden borec proti izkoriščanju delavstva in izkoriščevalcem. Poročil se je in njegova družina se je povečala za dva sina in hčerko. Pričeli so graditi domek. Zadolžili so se, toda do druge vojne so hišico zgradili. Rad je pripovedoval Tene o svojem domku, ljubil ga je, pa se je kljub temu 1942 odtrgal od družine in doma ter šel v partizane. Bil je v mnogih bojih in je dobil čin podpo-ročnika. Ko je bil 1945 demobiliziran, se je vrnil v tovarno kleja. Kot področni miličnik je kmalu pestal desna roka uprave in delavcev. Ko je v tovarni primanjkovalo ljudi, je prijel za vsako delo, zaslužek, ki so mu ga ponudili za te nadure, pa je dal v socialne namene: Tonetovi žepi niso bili nikoli brez napredne literature. V noči od 20. na 21. februarja sta Jakob Pirc in Tone Kastelic oprav, ljala svojo službo. Na poziv tovariša, ki je v razmaščevalnici opazil okvaro Po referatu ©e je razvila razprava, v kateri so obravnavali kot važno vprašanje vprašanje preskrbe delavcev. Pri reševanju tega vprašanja posamezni sindikalni odbori niso sodelovali ali pa niso tega vprašanja dovolj upoštevati. V razpravi ©o predlagali, naj »e razdeljevanje tekstilij izvrši na ©kupnih konferencah delavcev, ki bodo 6ami skleniti, kako naj se razdelijo stvari, s katerimi razpolagajo. Poudarili ©o. naj uprave podjetij in sindikalna vodstva skrbneje rešujejo vprašanje delavskih otrok. Krediti ki je bil v ta namen na razpolago, ni bil v zadostni meri izkoriščan. Vendar je večje število podjetij zgradilo otroška zavetišča, dečje domove in druge zavode, v katerih nudijo delavski mladini vse možnosti razvoja. Tako je n. pr. pri izpolnjevanju te naloge lahko za zgled podjetje »Ehrlich« v Mariboru, ki je zgradilo dečji dom in je tako popolnoma preskrbelo otroke svojih delavcev. »Teden žene« Drobni dopisi Ni ovire, hi bi našim ženam zmanjšala polet in oslabila voljo, s katero se v Tednu žene pripravljajo za velika dela, ki jih čakajo že v prvem letu naše gospodarske petletke. Premražene in zasnežene prihajajo žene iz vasi jeseniškega, okraja. Prinesle to že 41 dopisov in poročil o izvršenih akcijah, ki so sd jih za te dni postavile, prinesle so točen pregled organizacije, ki so jo sklenile poživiti. Jesenlce-center 4 je pregledal svoj odbor in se odločil delati s povečano silo. Center 10 je svoj odiber razširil z vključitvijo nove tovarišice, da, bo delo uspešnejše. Odbor v centru 11 se je reorganiziral. Ker je v »radnjem času delo zaostajalo zaradi bolehnosti sekretarke, so izvolile novo. Vključili so vanj tudi pet novih članic. Odbor center 17 se je razširil za dve članici. Na svoji seji so prevzele nalogo, obvestiti primorske otroke, ki živijo v okraju in jih je 25, naj se zberejo v demu onemoglih, kjer jih bodo obdarile in pogostile; obdarile bodo tudi starčke, ki so v tem domu. V centru 1 so si tovarišice napovedale tekmovanje, katera bo najbolje razdelila značke 8. marca. Center 13 je zamenjal vse stenčase in ima sedaj zelo lepe nove. Bilo je več množičnih sestankov, ki so bili prav dobro obiskani. Na teh so bili sprejeti sklepi: vso pomoč gradnji proge samac—Sarajevo, pomnožitev naročnic za »Našo ženo«. žeti e od Sv. Križa so naročile 10 knjig »Mati in dete«. Imele so skupni študij, ki je dobro uspel. Javila se je tovarišica, da bo šla pomagat na progo šamac—Sarajevo. Žene z Javornika so spletle 54 venčkov za okrasitev grobov padlih borcev in talcev, žene iz Žirovnice pa 29 venčkov. Po skupnem sestanku so počastile spomin ustreljenih talcev v Mostah ter skupno s tamošnjimi ženami okrasile kraj, kjer so bili talci ustreljeni. Rakek, že v pripravah smo točno določile, kaj bomo delale v Tednu žene. Prvi dan, 1. marca smo na željo prisotnih žena reorganizirale odbor AFŽ. Žene so izbrale v odbor članice vseh poklicev v prepričanju, da bodo z vsemi silami pomagale skupno z ženami vsega okraja izvesti gospodarski načrt, ki stoji pred nami. Tov. predsednica je pojasnila pomen Tedna žena. Kljub temu, da je bila sobota, ko imajo žene opravka z raznimi deli po hiši in z družino, so se v zadovoljivem številu udeležile tega sestanka. Na volitvah se je opazilo, da so s premislekom predlagale dobre in ugledne žene. Tudi drugi dan smo se zbrale ter pregledale mednarodni položaj in se pogovorile o tem, kako bomo pomagale mladini pri gradnji proge šamac—Sarajevo. Sestanka se je udeležil tudi sekretar krajevnega odbora OF in sekretar mladine na Rakeku. Tov. sekretar odbora OF je opozoril članice, naj se v bodoče obračajo za nasvete in pomoč na Osvobodilno fronto in izrazil željo za skupno delo z organizacijo AFŽ. Iz okrajnega odbora Celje okolica so poslale žene telefonsko poročilo. Tovarišice iz Vojnika in Sv. Tomaža so imele prvo sejo odbora. Na tej so razpravljale o plenarnem sestanku Mednarodne federacije žena, ki je bil v Pragi, in poslale ženam Prage borbeno resolucijo. AFŽ organizacija Ljubljana-center je izvršila volitve v nov rajonski odbor. Isto so napravile tudi žene na Viču. ŠIRITE TISK OF! stroja, sta hitela tja, da bi ga popravila. Oba sta poznala ^roje in delo. Zavedala sta se tudi nevarnosti, ki jima je pretila, toda niti pomislila nista nase. Ni bilo časa. Hotela sta rešiti stroj, ohraniti ga, saj sta se tudi zanj borila pri partizanih in v ječah. Tudi v tem stroju sta videla košček naše bodočnosti in našo zmogljivost v obnovi in gospodarstvu. Omamljena od bencinskih hlapov sta stopila na zrak in se že v istem trenutku vrnila. Hotela sta zmagati, «hraniti stroj, ljudsko imovino in sta vztrajala. Potem se je zgodilo. Po eksploziji kotla so Toneta in Jakoba potegnili izpod ruševin. Bila sta mrtva. Dokazala sta, kako delavec v ljudski državi brani, kar je njegove-va. Ne odstopi niti za ceno življenja. Pokopana sta pri Sv. Križu. Delovni tovariši so v torek po pogrebu obstopili njun grob. Doumeli so njuno neizrečeno oporoko, željo, naj čuvajo to, za kar sta dala življenji. Zavezali so se, da bodo čuvali ljudsko imovino. In še nekaj so obljubili. Skrbeli bodo za družini ponesrečenih. Jakobova hčerka bo imela drugačno mladost, kakor jo je imel njegov oče, Tonetovi otroci bodo postali vredni svojega junaškega in požrtvovalnega očeta. Sestal se je plenum osrednje uprave Zveze tekstilnih delavcev Ba bo setev plodna in žetev bogata 0t3 snemanju prvega slovenskega kulturnega filma o prastarih ijudskih običajih na Ptujskem polju Bostni orači s plugom, na katerem je okrašena smrečica — pustno drevesce Široko Ptujsko polje, ki se med Halozami in Prlekijo odpira v prostran ravninski- svet, je bilo že pred davnimi stoletji domovina naših pred. nikov, ki so si ob Dravi našli svoja bivališča, tod in še daleč ob njeni strugi navzgor, tja do skrajnih koroških mej. O tem neovrgljivem dejstvu je zgodovina že davno izrekla svojo besedo. Prav lani so najdbe na ptujskem gradu iz izkopanih grobov vsemu svetu izpričale poleg resnice o tisočletni naselitvi Slovencev na tem delu naše zemlje še visok kulturni razvoj naših prednikov v desetem in enajstem stoletju. Po poteh in izročilih • prednikov Preden so naši pradedje padli v suženjski jarem fevdalnega gospostva, so sami v zadrugah obdelovali zemljo, na skupnih pašnikih pasli črede ovac in konj. častili in rotili so svoje bogove, ki so si jih ustvarili v svoji domišljiji v strahu pred zlemi silami narave, pred neurji, pred \'semi katastrofami, zaradi katerih je bila v nevarnosti njihova zemlja, njihov obstanek, njihovo življenje. Klicali so dobre duhove na pomoč zoper bese in demone, preganjali so v obrednih igrah, odeti v živalske kože in zakrinkani z živalskimi maskami, demone zime ter pozivali pomlad v deželo, ki jim bo prinesla s setvijo rodovitnost polj, blagostanje, kruh. Navezani z vso svojo krvjo na svojo zemljo so se borili za svojo grudo in njeno rast, borili tudi takrat, ko so jim gospodovali samogoltni graščaki s svojih utrjenih gradov. Ta boj je šel skozi stoletja. Treba je bilo braniti zemljo, obvarovati domovino pred navali tujih osvajalcev. Ta boj je trajal vse do nedavnega, ko je slovensko ljudstvo na večini svoje zemlje po zmagi nad tujimi in domačimi izkoriščevalci vzelo oblast v svoje roke. Prav nič se ni čuditi, da je prav slovenski kmet, zlasti v najbolj ogroženih predelih naše domovine, v tem stoletnem boju zvesto čuval svoj;- stare običaje, ki so iz roda v rod krepili njegovo zavest in ohranjali ljubezen do rodne grude. Kajti v vaseh Ptujskega polja, zlasti na levem bregu Drave v' tako zvani Dukariji, še danes žive običaji 71 let stari Pišec Franc p. d. Porta iz Gaievea izdeluje že 40 let ogrodje za pustno žival »ruso« in jo kaže po vasi in navade, katerih izvor moramo iskati v življenju naših prednikov dolgo vrsto stoletij v zgodovino. Ohranili so se ponekod celo ostanki starega zadrugarstva. Tu in tam še pasejo vaški pastirji na skupnih paš. nikih, v Zahaičih na primer in nemara še kje kmetje drug drugemu pomagajo pri obdelovanju vinogradov in njiv. Morda še ne veste, da so se v nekaterih obdravskih vaseh ohranili zanimivi in pestri pustni običaji staroslovenskega porekla, katerih prvotni namen in pomen je med ljudmi sicer že obledel, ostala pa je zvesto ohranjena zunanja podoba pustnih obredov in mask, slovitih kurentov, ruse, medvedov, zlodejev, pa oračev in še česa. Šege, ki so kljubovale stoletjem To so značilne vzhodncštajerske vas: na Ptujskem polju: Borovci. Bukovci, Nova vas. Markovci itd. Dolge ravninske vasi ob cestah z ličnimi hišicami, lepo okrašenimi s startml barvanimi ornamenti, domovi, ki jim pravijo Polanci »buta«, s koruznjaki, to je s pritličnimi shrambami za sušenje koruze na dvoriščih. Samotni topoli in redki gozdički dopolnjujejo podobo ravnine. Tod so preko Drave mimo plavajočih mlinov vodile med osvobodilno borbo partizanske poti na prekmursko stran. Prav v teh vaseh, zlasti v Markovcih ob Dravi, so se torej do danes ohranili stari pustni običaji, ostanki staroslovenskih obredov na prehodu iz zime v pomlad, o katerih bo teklo dejanje našega prvega daljšega kulturnega filma. V pustnih dneh zažive polanske vasi ob Dravi posebno življenje, že Kurent z ježevko, okrašeno z narodnimi barvami tedne prej pripravlja mladina po izročilih svojih dedov pustne krinke, ki jih hranijo na podstrešjih in v kolarnicah iz rodu v rod. če drugje na Slovenskem stari pustni običaji že močno izumirajo, so tcd še prav tako živi in pristni kakor nekoč. Niso jih mogla odpraviti stoletja, niti nekdanje gosposke, ki so v starih običajih slutile odporno in trdovratno slovensko narodno zavest, kar jim seveda ni bilo po godu v njihovih raznarodovalnih in protiljudskih računih. Ziasti nemški okupatorji so storili vse, da bi jih zatrli in uničili. Zaman. Danes, v svobodi, so zopst in še v večji meri zaživele stare ljudske šege in navade kot spomin na tiste dni, ko so naši predniki posedli našo zemljo, da je nikoli več ne zapuste. Ljubezen do te zemlje jim je narekovala običaje, ki jih ni1 mogel uničiti čas. Po stopinjah kurentov Pojdimo za filmsko kamero skozi obdravsko vas Markovci, ki je bila letos kljub visokemu snegu prizorišče starih pustnih običajev, že pri prvih hišah te pozdravi zvcnčkljtaaje, spremljano od vriska otrok. Na dolgi edini vaški cesti, kjer se je že od zmerom razvijalo vse zunanje življenje naselja z ljudskimi igrami vred, so se pojavile prve skupine plešočih kurentov. To so najbolj značilne in najstarejše pustne maske pri nas. Letos jih je na Ptujskem polju v še prav posebnem številu organiziral za film šolski upravitelj tovariš Stanič od Sv. Marjete niže Ptuj«. Prav za prav se ti zazde tile kurenti kar strašne pošasti na prvi pogled. Odeti so v narobe obrnjen ovčji kožuh z verigo kravjih zvoncev okrog pasu. Pošastna je njihova živalska krinka z dolgim rilcem iz pobarvanega usnja in s še daljšim rdečim jezikom, z rogovi ali palicami, vrh katerih so si nadeli šope pisanih trakov. Ob straneh so pritrjene pahljače iz kurjih peres. Preteče vihte svoje ježevke, to so kiji, okrog katerih je nabita bodičasta ježeva koža, nad gručami zvedavih otrok, ki se preplašeni razbeže in čez čas spet zberejo. Kurentove maske so najstarejše živalske maske iz davnine, ki jih Polanci zvesto čuvajo. Takšnim krinkam so naši predniki pripisovali čarodejno moč pri njihovih obredih izganjanja zime na pragu pomladi. Pravijo, da če Polancu hiša gori, najprej reši iz goreče domačije kurentovo krinko. Igrati kurenta ni lahka stvar, za to vlogo se domači fantje vadijo dolge večere pred pustom. Kurent skače in pleše na poseben način, pozvanja s težkimi kravjimi zvonci ter swnlrc po vasi in se takšen kurentov pies včasih zavleče tudi v več dni. Kurent sodeluje tudi pri ostalih puistnih običajih. Spremlja in poma^ ga vleči plug. Pratvkar so ga našemljeni orači zapeljali na dvorišče domačije, daj zaorjejo v sneg brazdo. Tudi star slovenski ljudski običaj, ki razodeva želje po dobri in rodovitni letini. Za orači seje poberač s košem pesek in hkrati z grabljami pograb-lja. Našemljeni gonjač vpije: Dijo, dijo! Mi vam orjemo za. debelo repo: Ka bi imeli tak debelo repo, kak takve! Dajte nam debela jajca, debele klobase, meso pa krofle. Iz tega semena vam bo zrasla debela repa! prosi poberač gospodinjo, ki stoji na pragu. Konjički škrabfljajo... pojejo orači za plugom na poti na sosednje dvorišče. Fantje v narodnih nošah pokajo z biči po vasi. To so svoje dni počenjali že štirinajst dni pred pustom in s tem odganjali zimske zle duhove. Dva našemljenca ženeta v veliko zabavo gledalcev pustnega medveda, ki predstavlja po starih izročilih odhajajoče zimske demone. V slehernem pustnem običaju najdeš izvore staroslovenskih obredov, M se nanašajo na obdelovanje zemlje, na njeno rodovitnost, na prihajajočo po. mlad in na obrambo pred hudimi silami narave, pred besi in čarovnicami. Stari Porta je letos po večletnem prestanku pripeljal na vas svojo »ruso«, ki po danes že pozabljeni pesmi nosi konjem srečo. »Ruso« predstavljata dva moža, do tal prekrita s plahto. Zadaj kravji rep, spredaj živalska glava, lesena in iz ovčje kože povrh, podobna kameli, ki na široko odpira gobec, kadar pač prednji igralec pod plahto potegne za skrit vzvod. Njegov tovariš prav tako pod plahto suče leseni figuri ženina in neveste, ki stojita na deski vrh rusinega hrbta. Med smehom gledalcev skuša stari Porta spraviti svojo ruso v hišo, toda rusa trdovratno skače, pada v sneg in je dolgo ni mogoče spraviti nikamor. Staro izročilo pravi, da pomeni nesrečo za domačijo, če rusa leže pred hišo na tla. že nad 40 let vodi 71 let stari Porta vsako leto svojo ruso po vasi, zvest starim običajem. Ob vdoru nemških okupatorjev je ogrodje ruse v jezi sesekal in sežgal, danes v svobodi ves vesel, mladeniški ih prerojen spet vodi svojo pustno žival v veselje vse vasi, kakor jo je pred leti vodil njegov oče in ded. Dosti pustnih prikazni bo treba še posneti s filmsko kamero, saj je število pustnih krink pri nais skoraj neizčrpno. Pojavljajo se kokoti, piceki, racaki in še katera domačih živali, katerih glave in kljune kažejo našemljeni otroci v veselje gledalcev. Tudi črnega zlodeja ženejo kurenti po vasi, dokler jih ves zloben in demonski ne zapodi z vilami v beg. Prvi slovenski kulturni film nam bo prikazal dolgo vrsto starih ljudskih običajev .katerih namen naj bo poslej, da namesto praznovernih vraž, ki so bile njihov prvotni smisel, pospešujejo v našem ljudstvu tisto medsebojno povezanost v delavni skupnosti, ki je prvi pogoj napredka in blagostanja. V naših podjetjih je treba uvesti boljšo statistično službo Vsako načrtno delo zahteva točno evidenco in kontrolo. Zato si planskega gospodarstva ne moremo zamisliti brez dobro urejene statistične službe, brez etatističnega gradiva za sestavo plana in brez etatističnih pokazateljev o njegovem izvajanju. Statistika nam mora pokazati dosežene uspehe, neizkoriščene možnosti in odkriti vzroke morebitnega zastajanja, slabega dela ali neizpolnjevanja plana. Ne samo administrativno osebje, tudi vsi ostali delavci in nameščenci v podjetju in v ustanovah se morajo zavedati pomena statistike in se seznaniti z osnovnimi statističnimi metodami. V planskem gospodarstva je najvažnejša naloga statistike zbirati, organizirati in urediti podatke, ki so potrebni za sestavo plana, spremljati ves tok proizvodnega procesa in nadzirati izpolnjevanje plana v vsakem podjetju in v vsem gospodarstvu. Sedaj je skoraj v vseh gospodarskih panogah uvedena mesečna statistična poročevalska služba. Statistika, ki spremlja razvoj proizvodnje in potrošnje ter nadzira izvajanje gospodarskega plana, je potrebna v najmanjši celici našega gospodarstva, kajti vsako, tudi najmanjše podjetje sestavlja del našega skupnega narodnega gospodarstva. Statistični podatki, ki jih shore podjetje, so osnova za statistiko posameznih gospodarskih panog in vsega našega gospodarstva. S statistiko v naših podjetjih se še le moremo preveč pohvaliti. Tu so pred nami še velike naloge. Mnoga podjetja vršijo to službo le deloma ali pomanjkljivo, pa tudi drugje statistika še nima tiste širine, da bi lahno ustrezala vsem potrebam gospodarskega plana. Mnoge uprave podjetij so uredile statistično službo le v toliko, kolikor je to potrebno za sestavo mesečnih statističnih poročil. Zbrano statistično gradivo se le v redkih podjetjih v zadostni meri izkorišča v interne svrhe. Še manj so podjetja storila, da bi statistično služijo z nadaljnjo razčlembo razširila za notranje potrebe podjetja. Malokje so na razpolago urejeni podatki o proizvodnji in storilnosti, o strukturi stroškov, delovni disciplini itd. Letos bodo morala podjetja v sodelovanju s sindikalnimi podružnicami napeti vse sile, da bo statistika res ustrezala svojemu namenu in pomenu. Kadar je treba dajati podatke, preglede ali grafikone, morajo v podjetjih te podatke šele iskati, ker statistično gradivo ni razčlenjeno, analizirano in izkoriščeno. Statistični obrazci in obratni obračunski listi, ki povzročajo mnogo dela, niso nadalje izkoriščani za podrobno proučevanje, čeprav bi to koristilo predvsem upravi podjetja. Ob prehodu v plansko gospodarstvo je treba vse to temeljito popraviti. Takoj, ko je sestavljeno uradno mesečno statistično poročilo, naj bi podjetja zbrano gradivo vsestransko obdelala za notranjo uporabo in sestavila kombinirane preglede in grafi- PO DOMOVINI § pravilno vzgojo kadrov komo pospešili načrtno gospodarstvo Tovariš Kidrič je v svojih govorih že večkrat poudaril važnost kadrov v načrtnem gospodarstvu. Stroj brez človeka, ki ga zna uporabljati, je mrtev. Isto velja za razne upravne panoge, ziasti za računovodstvo, ki je ogrodje načrtnega gospodarstva. Kdor pozna načela poenotenega knjigovodstva, ne bo samo dober računovodja, marveč bo mnogo lažje in glebje doumel pomen izprememb v strukturi našega, gospodarstva. Tega se je zavedala Zvezna načrtna komisija, ki je pred sedmimi meseci odprla tečaj za izobrazbo višjega računovodskega . administrativnega kadra. Tečajniki so bili razporejeni na prakso po vzornih podjetjih, kjer so imeli priliko spoznati se do podrobnosti z ustrojem in delovanjem podjetij. Deset tečajnikov je bilo poslanih k drž. trg. podjetju z živili na debelo »Navod«. Prišli so iz vseh delov naše domovine, bili so različne starosti in različne izobrazbe. Z rednim in vestnim delom, z vsestran. skim zanimanjem, s "političnim in kulturnim delom so si kmalu pridobili simpatije delavcev in nameščencev. Ti so začeli gledati v njih svoje mlajše sodelavce, ki jim je treba vedno pomagati. Zlasti se je to pokazalo pri delu v zvezi z novimi gospodarskimi uredbami. Roki, postavljen; za izvršitev nalog v zvezi z načrtnim usmerjenjem našega gospodarstva, so bili kratki. Dela je bilo mnogo, a delavcev malo. Tečajniki so uvideli stisko in so z vso silo zagrabili tudi oni, čeprav to ni bila njihova službena dolžnost. Z njihovo pomočjo je bilo delo pravočasno končano. S tem so dokazali, da pravilno pojmujejo naloge mladine nove Jugoslavije, ki zastavi svoje sile tam, kjer so najbolj potrebne. Tečaj je popolnoma uspel. Zelo stroge končne izpite so napravili 4 tečajniki z odličnim, 3 s prav dobrim in 3 z dobrim uspehom. Kljub različnim težavam so tečajniki lahko zadovoljni s tečajem, ker so zelo mnogo pridobili. Prav tako zadovoljno pa je lahko podjetje, naslednica bivše direkcije »Navod«, Uprava drž. trg. podjetij »Navod« in »Kolonija-le«, ker je uspešno izpolnilo odgovorno nalogo, ki jo je postavila Zvezna načrtna komisija. Poslovnim uspehom v prvem letu petletke bo pridružila lep uspeh v pogledu načrtnega vzgajanja kadrov. Bonač Konferenca srednješolske mladine v Kopru V dvorani koprske slovenske gimnazije je bila 19. februarja prva srednješolska mladinska konferenca za okraj Koper. Namen sestanka je bil pregled dosedanjega dela in uspehov na učnem, vzgojnem in kulturno prosvetnem polju ter postavitev novih smernic za zboljšanje in dvig učnih uspehov. Konferenci so prisostvovali poleg profesorjev tudi delegati drugih srednjih šol in zastopniki ZAJMK .:a koprski okraj. Gimnazija je bila ustanovljena oktobra 1945, obenem je bil ustanovljen tudi dijaški dom, ki daje danes oskrbo skoro vsem dijakom. Zavod ima letos 180 učencev, ki so vsled trenutnega pomanjkanja prostorov razdeljeni na 5 oddelkov. Na konferenci so dijaki opisali stvarne težave, s katerimi so se morali boriti, preden so dosegli prve uspehe. Na kulturno-prosvetnem polju so dijaJki pokazali, da hočejo z vsemi svojimi silami pomagati pri dviganju napredka in kulture. V zavodu samem so imeli med letom več nastopov z deklamacijami, igralskimi in pevskimi nastopi. Sodelovali so tudi pri javnih prireditvah. Letos so ustanovili v zavodu pevski zbor. Za posamezne qe dijaki- zbirajo v nili študijskih krožkih pod vodstvom profesorjev. S stvarno kritiko na sestankih urejajo in odpravljajo disciplinske prestopke sami, tako da So kazni s strani profesorjev nepotrebne. Mladina je na konferenci skupno s profesorji razpravljala o vzrokih nekaterih slabih uspehov in sprejela mnogo dobrih sklepov, ki bodo pripomogli k zboljšanju učnih uspehov. Dijaki so se spomnili tudi koroške mladine in njene težke borbe za priključitev k FLRJ. Poslali so ji pozdrav z željo, da bi jim bila pravica bolj naklonjena kakor njim, ki jih je odločitev pariške konference odtrgala od Jugoslavije. Bobnič študenti medicine se zahvaljujejo Zahvalo vseh študentov medicine naj prejmejo tovariši zdravniki, ki so razumeli veliko potrebo našega zdravstvenega naraščaja v povojnem času v zvezi s pomanjkanjem učnih pripomočkov in so se odzvali naši nabiralni akciji bodisi s strokovnimi knjigami aM z denarnimi prispevki. Strokovna sekcija LMS medicinske fakultete v Im&jßm kone. Sestaviti je predvsem grafikone o strukturi stroškov podjetja, in to statične, to je za dotični mesec, ter dinamične, to je v primerjavi s prejšnjimi meseci Sestaviti je grafikone o obsegu in vrednosti skupne proizvodnje, o storitvi posameznih oddelkov, potreben je grafikon izde-lavnih ur, ki kažejo neposreden uspeh podjetja, racionalnost dela itd. Podatke je treba še nadalje razčleniti in ugotoviti gibanje čiste proizvodnje na enega delavca ali čiste proizvodnje na 100 din plače ali čiste proizvodnje na 1. delovno uro. Taki grafikoni nudijo uajneposrednejši vpogled v racionalnost podjetij ter nam kažejo, ali se racionalnost proizvodnje dviga in kakšna je v primeri s planom. V večjih podjetjih je potrebna razčlenitev grafikonov po kategorijah dela, da lahko spoznamo, kakšna vrsta dela je najbolj racionalna in kakšno delo zaostaja glede racionalnosti. Končno je treba uvesti tudi grafikone glede dosezanja in prekoračenja norm. glede delovne discipline, glede števila izgubljenih ur itd. Vse te podatke je mogoče dobiti iz statističnih obrazcev. Izdelati pa se da še vrsta drugih pregledov, n. pr. o zalogah materiala in surovin, o vrednosti proizvodnje, o potrošnji električnega toka, premoga itd. Ob primerjavi teh podatkov s prejšnjimi meseci vidimo smer nihanja in spreminjanja in spremembo odnosov. Podobno je treba izkoriščali tudi tedenske in' dnevne preglede. Obseg in vsebina teh pregledov sta seveda ožja kakor pri mesečnih. Velik pomen imajo taki grafikoni prav zaradi tega, da lahko vsak dan vidimo, ali smo v tem ali onem oddelku glede na število skupno opravljenih ur dosegli normirano količino izdelavnih ur, ali smo dosegli predvideno produktivnost. Z uvedlro delovnih norm postanejo ti grafikoni še bolj aktualni. Sproti lahko zasledujemo, kako izpolnjujemo tekmovalni načrt in kako se giblje proizvodnja. Gospodarski plan pa zah leva, da se statistična služba razširi še na druge podatke. Tako je potreben indeks izvršitve načrta po obsegu in po predmetu, indeks znižanja proizvodnih stroškov, prihranka materiala, potrošnje električne energije in splošni indeks storilnosti. Za take nove objekte statističnega ugotavljanja bodo morala podjetja dobiti še navodila in obrazce. Pri organizicaji notranje statistične službe je treba upoštevati, da se v poročilih ministrstvu daje le pregled strukture stroškov vsega podjetjas podjetje samo pa mora za notranjo uporabo poznati tudi strukturo teh stroškov za posamezne oddelke. Isto velja za pregled proizvodnje, za izvršitev plana itd. NI torej dovolj, izdelati grafikon za vse podjetje in se zadovoljiti s tem, da je rezultat dober. Tak indeks je le povprečni indeks podjetja,- Treba je ugotoviti, koliko posamezni oddelki pozitivno ali negativno vplivajo na splošni indeks podjetja. Načrt moramo doseči iir prekoračiti v vsakem podjetju, v- vsaki delovni skupini. Stanje bo zadovoljivo šele tedaj, ko bodo grafikoni za vsako delavnico in vsako skupino pokazali dobre uspehe. Pregledi in grafikoni seveda ne smejo biti sami sebi cilj. Sestavljamo jih zgolj zato, da proučujemo stanje in razvoj, da odkrivamo, zakaj smo načrt dosegli ali celo prekoračili, oziroma zakaj smo zaostalu Grafikoni morajo takoj signalizirati vse pozitivne in negativne spremembe. Skratka, vsi pregledi so osnovno sredstvo vsakega ravnatelja za opazovanje uspehov in osnovno sredstvo kontrole. Prav zato statistični podatki in rezultati ne smejo ostati mrtvi na papirju, temveč morajo biti živo sredstvo za zboljšanje dela. Uprave podjetij in odgovorni ravnatelji morajo vse podatke proučiti ter neposredno izdati potrebne operativne ukrepe, da se odstranijo slabe stvari! oziroma prenesejo dobre izkušnje na druge oddelke oziroma na druga podjetja. Zbrane podatke pa morajo dati, kolikor je to potrebno, na vpogled in v kritiko vsemu delovnemu kolektivu v podjetju. Statistični podatki morajo bdi urejeni po časovnih obdobjih (tednih, mesecih) in se morajo vedno dopolnjevati, poleg tega pa morajo biti opremljeni s podatki o tem, kaj je bilo storjeno za odstranitev morebitnih napak. Tako statistično gradivo je najboljši pomočnik upravi podjetja kakor tudi kontrole. Pred nami stoje velike in resne naloge, pri katerih mora sodelovati vse delavstvo zlasti preko sindikalne podružnice v podjetju,. Danes mora vsak delovni kolektiv iti složno na delo, da bomo dosegli naš najvažnejši cilj, to je izpolnitev gospodarskega plana. Odredila o prenosu naprav in spajanju nacionaliziranih podjetij z državnimi gospodarskimi podjetji Da se omogoči pravilna uporaba zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij glede inventure ter prevzema in izročitve premoženja nacionaliziranih podjetij, je zvezna vlada 16. decembra lanskega leta izdala odredbo, ki prepoveduje združitev nacionaliziranih podjetij z državnimi gospodarskimi podjetji ter prenos premičnin in nepremičnin na državna gospodarska podjetja. Na podlagi 23. člena zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij pa je sedaj zvezna vlada izdala odredbo o prenosu naprav in združitvi nacionaliziranih podjetij z državnimi gospodarskimi podjetji ter o predhodnem popisu in cenitvi premoženja teh nacionaliziranih podjetij. Po tej odredbi se do izdaje uredbe o ravnanju z nacionaliziranim premoženjem po 23. členu zakona lahko v nujnih primerih združijo nacionalizirana podjetja z državnimi gospodarskimi podjetji in se lahko prenesejo posamezne naprave nacionaliziranih podjetij na državna gospodarska podjetja, vendar samo na zahtevo pristojnega ministra in na način, ki je določen s to odredbo (ki pa se ne nanaša na nacionalizirana kreditna podjetja). Z združitvijo in prenosom premoženja se lahko prične šele potem, ko se prej popiše in oceni premoženje nacionaliziranih podjetij, ki se združijo oziroma prenesejo. Popis in cenitev opravi komisija. ki jo sestavljajo sodnik pristojnega okrožnega sodišča, ki vodi delo komisije, predstavnik upravno-operaliv-nega vodstva nacionaliziranega podjetja in en strokovnjak iz panoge, v katero spada podjetje. Komisija mora natančno popisati premoženje (proizvajalna sredstva), ki se združi oziroma prenese, nato pa mora oceniti to premoženje po njegovi dejanski prometni vrednosti. Na isti način postopa tudi takrat, če se združita dve nacionalizirani podjetji ali če se nacionaliziranemu podjetju izroči premoženje državnega gospodarskega podjetja, da posluje naprej kot državno gospodarsko podjetje. Komisija mora prejšnjega lastnika obvestiti, da je začela poslovati. Prejšnji lastnik se lahko udeležuje dela osebno ali |K> svojem zastopniku. Če ni znano prebivališče prejšnjega lastnika, se razglasi na sodni deski dan,- ko začne komisija poslovati. Če je prejšnji lastnik inozemski državljan in biva v inozemstvu, se pošlje obvestilo ob začetku poslovanja komisije diplomatskemu predstavništvu dotične države. Prejšnji lastniki smejo dajati komisiji pojasnila, stavljati predloge in pripombe, ki se nato obravnavajo v rednem postopku za ocenitev premoženja in določitev odškodnine in obdrže pravico pritožbe zoper delo komisije. Ta predhodni postopek ima pomen kot zavarovanje dokazov za redni postopek o odškodnini za nacionalizirano premoženj*. Državna gostinska podjetja se pripravljajo na novo sezijo Novi gospodarski predpisi urejaijo tudi delo državnih gostinskih podje- tij. Turist-hotel ki je državno gostinsko podjetje republiškega; pomena, se je zaradi tega reorganiziral. Iz prvotnega enotnega centralistično organiziranega podjetja je nastalo 7 samostojnih podjetij. Praksa je pokazala, da prvotna centralistična oblika ne ustreza več. Zato so se, upoštevajoč krajevne prilike in potrebe gostinstva, določili letoviški oziroma zdraviliško bazeni (centri). Za vsako tako enoto je bilo ustanovljeno posebno gostinsko podjetje »Turist-hotel«. Organizacija podjetja je tako postala preglednejša ter gospodarsko jjn poslovno bolj elastična. Uprava državnih gostinskih podjetij LRS bo skrbela za to, da bodo vsa ta podjetja vršila svoje naloge tako, kakor to zahteva gospodarski načrt. V preteklem letu se je »Turist-hotel« moral boriti z vsemi začetnimi težavami novo osnovanih državnih gostinskih podjetij. Hotele, restavracije, kavarne itd. je bilo treba po velik; večini popolnoma obnoviti. Vse to je zahtevalo ogromno dela in sredstev. Obnova še do danes ni končana in je vprašanje, kdaj bo lahko zadovoljivo izvedena. Ni dovolj samo obnavljati. Izkušnja namreč kaže, da je treba naša letovišča, zdravilišča itd. do kraja in pravilno izgraditi. Ta dela pa zahtevajo ogromne priprave. Predvsem je treba izvršiti geološko raziskavo tal tapli-ških in slatinskih vrelcev. Dokler se ne izvršijo te raziskave, ni mogoče postavljata gradbenih načrtov niti z V «asEpoitaKipi meru bi se lahko vrelci pokvarili ali celo uničili. Rezultati takih raziskav bodo šele omogočili načrte za pravilno regulacijo krajev. Ne glede na te probleme pa bodo posamezna podjetja v letošnjem letu izvršila različne nove gradnje m adaptacije ter preureditve ter bodo tako omogočila, da bo letošnja letoviška sezija uspela. Tako b0 med drugimi podjetje na Bledu preuredilo restavracijo in kavarno hotela Toplice, obnovila Kazino ter uredila obalo jezera. Poleg tega pa bo postavilo dobro urejeno prijazno množično prenočišče s približno 400 posteljami. Letos bo zgrajen tudi Dom na Pokljuki ter delno obnovljen hotel Zlatorog v Bohinju. Gorenjski kot bo torej v letošnji sezij; lahko v polnem obsegu vršil svojo nalogo. V Makedoniji so se že pričela spomladanska setvena deia Podnebne razmere v Makedoniji dopuščajo že pričetek pomladanskih setvenih del. Zato so kmetijske strojne postaje na področju Ljudske republike Makedonije pričele 1. marca z delom na polju. Obenem se je pričelo tekmovanje med posameznimi postajami, traktorskimi brigadami in traktoristi. Strojne postaje tekmujejo med seboj, katera bo obdelala čim večjo površino, katera bo najbo-ljg obdelala zemljo in imela pri tem najmanj poškodb na strojih, katera bo največ prihranila pri gorivu itd. Na koncu tekmovanja bodo najboljši traktoristi dobili denarno nagrade. Najboljši smučarji so tekmovali v V letošnji zimi smo v nedeljo prvič :;:öli priložnost videti v Ljubljani tek-.vanje najboljših jugoslovanskih smu-rjev v skokih, tokih in alpskih discip-::.ih. V vseh treh panogah je bilo županih toliko prvorazrednih smučar-. da je bila borba za prva mesta ino ostra. Nastopilo je 134 tekmo-; -ev, in sicer v skokih 74. v teku na «ra 19 in v slalomu 41. Tekem so sc nr Ljubljančanov udeležili tekmoval-Jesenic. iz Tržiča, Celja, Dola pri Mjani. št. Vida. Krope. Kranjske *. Uateč-Planiee in Ihana. Najštevil-'0 tekmovalno ekipo pa je poslala .„'(»slovanska armada, ki je bila zasto-. a s svojilni najboljšimi smučarji. SKOKI Th»poldnc je bilo na sporedu tekmo* je v skokih za pionirje, mladince in :ie. Pionirji so skakali na 15 metrski, dinci in člani ]>a 3U metrski skakalna Mostecu. Udeležba tekmovalcev bila izredno velika, gledalcev pa je za takšno elitno prireditev le pičlo lo. Za presenečenje na doj>oldari-: i tekmovanju je poskrbel pionir Ja-Uorišek, ki je dosegel na mali ska-.niči doslej najdaljši skok 17 in pol ra. Nekateri tekmovalci so pokazali ršen slog. tako da lahko v tem polu ugot-vimo znaten napredek. Naj-jše uspehe pri skokih so dosegli: ionirji (20 tekmovalcev): 1. (lorišek nez (FD št. Vid) 133 6 točko (15.5, ra). 2. liraz .Vladimir (Enotnost) 5 točke, (14, 15 m), 3. Lakota M ilan --.inj'ika gora) 308.5 točke (12.5. 12.5 m), • ;ran Zvone 98.1 točke, 5. Žužek Ci-(oba Triglav) 1)5.9 točke; dadinci (22 tekmovalcev): 1. Pašku-Il-man (Krim) 137 točk (22. 22 m), 2. • ir Alojz (Kateče-Planioa) 134.5 toč-22. 22.5 m). 3. Slabe Oton 131 točk 22 5 m), 4. Saksida Janez (oba Krim) 2 točke (21, 22 m), 5. Smolej Anton ' točke (21, 20 in; '••»ni (33 tekmovalcev); 3. Mežik Janko nizan) 151.9 točke. (27.5, 28 m). 2. nek F (Enotnost) 146 točk (27, 27.5 m), ■»kar Zoran 144.7 točke (27, 27 in). 4. « i Tinček 136 4 točke (26, 26 m), 5-rdež Stane 135.5 točke (26, 25 m), 6. Razinger Lojze (vsi Partizan) 133.7 točke (25, 25 m). 7. Vidic Andrej (Bled) 132.2 točke (25.5, 25 m), 8. Javornik Ivo (Krim) 132 točk (27, 27 m), 9. Kogel j Albin (Triglav) 130.2 točke (25.5, 25 m), 10. Dernič Janko (Enotnost) 129.9 točke (24-5, 24 m). TEK NA 15 km Popoldne cb 2. se je tekmovalni spored nadaljeval s tekom na 15 km. Proga je vodila po pobočjih Šišenskega hriba in Rožnika. Start in cilj sta bila ob slalomisču na Galetovcm. Nastopilo je 19 tekmovalcev, izmed katerih jih je 6 med tekmo odstopilo. Borba za prva mesta je biLa huda. Rezultati najboljših tekmovalcev s> bili naslednji: 1. Razinger Tone 1:05.54 ure, 2. pod-poručnik Sinko Braco («oba Partizan) 1:07.43. 3. Kordež Matevž (Kropa) 1:09 J G, 4. Jerman Jožo (Dol) 1:13.13, 5- Razinger Ijojze (Partizan) 1:13 54. SLALOM Medtem ko so prihajali na cilj tekači, se je ob pobočju hriba in na njem zbrala velika množica gledalcev, ki je prišla gledat naše alpske smučarje. Na startu so bili zbrani domala vsi, ki v tej panogi smučanja kaj pomenijo. Proga za slalom je bila dolga okoli 130 m s 00 m višinske razlike. Imela je 23 vratič. Najtežavnejši del je bil v sredini, kjer se je le naj spretnejši m tekmovalcem posrečilo gladko izvoziti. Vsakdo je moral presmučati progo dvakrat. V prvem teku je dosegel najboljši uspeh Lukane Matevž, ki je prevozil progo v 2G sekundah, knr je bil tudi najboljši čas dneva. V drugem teku je imel najboljši čas Hladnik Damjan s 27 sekundami. Uspehi tekmovalcev so bili naslednji: člani: 1. Lukane Matevž (Tržič) 53.4 sekunde, 2- Hladnik Damjan (Enotnost) 54.5, 3. Bertoncelj Jože (Partizan) 55.9, 4. Krmelj Jože (Tržič) 5G sekund, 5. Uršič Dominko (Kladivar) 57.1 sekunde, 6. Knop Ljubo (Enotnost) 57-3, 7. Kobler Stane (Gregorčič) 58.4, 8. Vovk Milan 5-8.7, 9. Mulej Tinček' (oba Partizan) 58.9, Lukane Slavko 1 :U0.6 minute. Na cilj je prispelo 35 tekmovalcev, zadnji s časom 1:40.6 minute; - . ■ p I : f • .... - * 7'5. ' i • I ' i Mali pionir na zaletišču skakalnice v Mostecu Tekmovanje za »Štefanov memorial« v št. Vidu v nedeljo je bil v št. Vidu nad Ljubno tretji del tekmovanja za »štefa-memoriaD, in sicer smuk. Proga je a izpeljana z vrha Šentviskeda hriba posek;, kjer je potekala bivša meja, vm skozi gozd in spet po dovolj pre-ineiii terenu v cilj za *Ba barjem, v i je okoli 700 m in ima do 100 m -inske razlike. Tehnično je bila dobro nruvljcna in so bili tekmovalci zelo ..»voljni z njo. Z nekaterimi izbolj-.vami bo jjotovo postala standardna ■ ga šel viški h smučarjev, ki so vse >lej pogrešali primernih težjih tere-ov za urjenje. Prvo mesto med člani je dosegel s •som 1:02.7 min Erman Tone, drugi je Gorišek Lado v času 1:04 in tretji v: »vec Miro v času 1:05. Med mladinci i» 1 vrstni red naslednji: 1. Bernik !.-1 n 1:29,5, 2. Rozman Marijan 1:35, 3. rišek Janez (pionir) 1:44.5. 4., Bernik -ko 1:46, 5, Rozman Ivan 1:49,5. Prehodni pokal »Štefanovega raemo-:!a si je torej osvojil za leto 1947. man Tone, brat padlega Ermana Šterna, v čigar spomin je bilo ustanovlje- no omenjeno tekmovanje. Erman Štefan je bil eden najbolj nadarjenih šetviških šj>ortnikov sploh: zmagova- lec v domačih namiznoteniških turnirjih, prvi v lahkoatletskih mnogobojih, predvsem v skakalnih disciplinah, bil je navdušen planinec in med mladimi najboljši smučar. Vojna leta so zavrta njegov razvoj. Bil je prisilno mobiliziran v nemško vojsko, od koder jo dezertiral in odšel v partizane. Po šestih mesecih borbe za svobodo je padel v dolini Dragi, zadet iz zasede. Tekmovanje za »Štefanov memorial-obsega vse tri glavne panoge smučanja: tek, skoke in smuk. Zmagovalec postane tisti, ki v celotnem tekmovanju doseže najmanjše število točk. računajoč po mestih: prvo mesto 1 točka, drugo 2 točk: itd. Tekmovanje, ki je 1»i 1 o letos izvedeno prvič, bo v zvezi s tekmovanji za fizkulturni znak osrednji vsakoletni društveni program v zimski sezoni. V letošnjem tekmovanju je Erman Tone dosegel 3 točke. Gorišek Lado 7. Novak Janez in Vrhovec Miro pa po 10. Državno nogometni) prvenstvo V nedeljo se je začel pomladni del rnovanja za nogometno prvenstvo drže. Na sporedu je bilo popolno prvo o. vendar sta zaradi poplavljenega . :-ea v Dolnji Lendavi moštvi «doven-■ga prvaka .Nafte* in zastopnika -m »Pon/.iane- odigrali samo prija-sko tekmo v Mariboru. Začetek druga dela prvenstva v zvezni ligi je nesel dvoje presenečenj, in sicer je rvena zvezda' iz Beograda na domain terenu igrala neodločeno z enajslo-o »Spartaka- iz Subotice. -Hajduk« . je moral v srečanju s »Kvarnerjem-- Keki prepustiti -vojemu nasprotniku > točko. Ostale tekme so se končale s čakovanimi rezultati. -Metalac* iz ograda je na svojem igrišču premagal ■ »št vo 1’obeda: iz Skoplja, »Dinamo« Zagreba je premagal sarajevskega elezničarja , »Partizan« je srečanje z Rudučnost jo« iz Titograda odločil v •oj1-1 korist, zagrebška »Lokomotiva* pa premagala moštvo »14. oktobra« iz ša. Z nedeljskimi tekmami si je »Parti-.n« še l»"lj utrdil vodstvo v prven-eni Libeli. Na drugo mesto se je .Tstil Dinamo«, ki je zdaj najresnejši konkurent moštvu CD J A Partizana. »Hajduk« in »Crvena zvezda" sta si z neodločeno igro precej poslabšala izglede za prvo mesto. Rezultati nedeljskih tekem so bili naslednji: Partizan ; Budućnost 3:0 (3:0) Hajduk : Kvarner 1:1 (1:1) Crvena zvezda : Spartak 0:0 Metalac : Pobeđa 4:1 (3:0) Dinamo : Železničar 3:1 (1:1) Lokomotiva : 14 oktobar 2:6 (0:9) Nafta : Ponziana 2:0 (2:0). Prvenstvena lestvica v zvezni ligi je zdaj naslednja: Partizan 14 12 i i 39:9 25 Dinamo 14 1!) o o 40:14 22 Hajduk 14 9 3 9 31:5 21 Ur v. zvezda 14 10 1 ii 43:16 21 Metalac 14 8 9 4 28:19 18 Spartak 14 6 O 6 20:24 It lokomotiva 14 .1 3 6 20:22 13 Pohoda 14 3 5 6 22:23 11 Kvarner 14 2 6 6 14:23 10 Du d učnost 14 3 3. S 19:32 9 Ponziana 13 4 1 8 14:27 9 14. oktobar 14 3 3 8 12:34 9 Železničar 14 4 2 10 13:38 6 Nafta 13 i 0 10 12:41 6 Štiri tekme v odbojki in košarki Ljubitelji košarke in odbojke so imeli soboto i ti nedeljo lep spored. Najbolj-ljubljanski igralci so se v štirih tekih pomerili s svojimi zagrebškimi to-triši- Vsa srečanja so bila odigrana v • lovadnici na Taboru, kjer se je oba :ni zbralo precejšnje število gledalcev. so z veliko pozornostjo spremljali potek zanimivih iger. Odbojka: ENOTNOST : MLADOST 3:1 (14:16. 15:4. 15:7, 15:9) Odbojkarji »Enotnosti« so v igri z za-grehško Mladostjo« dvorili tekmovali je. Ljubljančani so prepričevalno prežgali goste. Njihova zmaga je tem ;! j pomembna, ker je »Mladost* na rugem mestu v državnem prvenstvu, »mači igralci so predvedli lepo igro z mnogimi tehničnimi in taktičnimi fi-i-sami. Vsem je prednjačil dr. Požar, spada med najboljše strelce v državi. . id: Zagrebčani so. lepo igrali, vendar '■ niso mogli uspešno zoperstaviti dobro izpoloženim domačinom- Tekma^ se _ je »nčala z rezultatom 3:1 (14:16, 15:4, 15:7. 15:9). Košarka: JEDINSTVO : TRIGLAV 50:22 (27:7) V drugi igri so se pomerili košar- karji 'Jedinstva« iz Zagreba in moštvo ljubljanskega Triglava . Zagrebčani so z lahkoto odločili igro v svojo korist, vendar so jim Triglavani v drugem pol-•'-a.su nudili odločen odpor. Kljub povi zu lahko smatramo rezultat za uspeh domačinov, kajti moštvo gostov je bilo '■stavljeno -po večini iz članov bivše -Slavije*. ki si je lani priborilo naslov prvaka Hrvatske in se na državnem prvenstvu plasirala na četrto mesto. Triglav so zastopali sami mladi igralci. jim manjka tekmovalne rutine, sicer pa so pokazali dovolj znanja in požrtvovalnosti. Tekmo je sodil Škerl. ENOTNOST : JEDINSTVO 32:11 (15:8) V nedeljo dopoldne je bilo najprej na sporedu srečanje članic ^ zagrebškega mledinatva* in 'Enotnosti* iz Ljubljane. Domačinke so že v začetku igre pokazale premoč, še bolj pa je prišlo njihovo znanje do izraza r drugem dein tekme-Izmed vseh igralk se je najbolj odlikovala Orehkova, ki je dosegla 20 košev. Košarkarice iz Zagreba vadijo šele pol leta, vendar imajo v svojem napadu nekaj dobrih igralk, ki se že zdaj uveljavljajo s smiselno skupno igro. Tekma ©e I je končala z zmago »Enotnosti« z rezultatom 32:11 (15:8). Igro je prav dobro so-I «lil Škerl. JEDINSTVO ENOTNOST 31:26 (20:9) Zadnja tekma je bila med moškima ekipama »Jedinstva« in Enotnosti«. Moštvi sta predvedli najlepšo igro v dvodnevnem tekmovanju. Domačini in gostje so so tiudili. da bi dosegli čim boljši rezultat. V prvem polča-u so bili Zagrebčani v premoči in so neprestano ogražali koš domačinov. V tem delu igre jim je tud: uspelo zagotoviti si zmago. Igralci »Enotnosti* so so znašli šele po odmoru in pokazali lepe konbinacije. ki so jib zaključevali uspešni meti na koš. Odlikovala sta se zlasti Kosec in Olivieri. Tekmo je sodil Erbežnik. Vaditeljski tečaj v Murski Soboti. Da doseže telovadba množični razmah, je priredila telovadna >ekcija FD Sobote enomesečni vaditeljski tečaj. Prijavljenih je 39 tečajnikov, ki redno posečajo tečaj. Tečajniki bodo po dovršenem tečaju praktično in teoretično vodili fiz-kulturce aktive na podeželju. Fizkulturno okrožje Ljubljana poziva vse fizkulturni ke mesta Ljubljane, ki so sodeloval» na lanskem fizkulturnem zletu pri točki »V boj za svobodo«, da pridejo na sestanek, ki bo v sredo 5. t-m. ob 20 v Narodnem domu. Dnevni red bo razgovor za pripravo iste točke na letošnjem pomladanskem fizkul turnem nastopu v Beogradu. — Strokovni sekretar. FD Triglav — odsek za nogomet. Seja strokovnega odseka .za nogomet bo v četrtek 6. t. m. ob 19.30 v društvenih prostorih na štadionu ob kamniški progi. Ob 20 bo v istih prostorih množični sestanek v.*eh nogometnih igralcev. Razprava o prvenstvenem tekmovanju. FD Triglav — odsek za košarko, Redni treningi bodo v telovadnici III. moške gimnazije za Bežigradom po naslednjem urniku: v ponedeljek od *18.30 do 19.30 pionirji, od 19-30 dalje člani; v torek od 19 30 dalje mladinci; v četrtek od 18 30 do 19-30 pionirji, od 19.30 dalje člani: v petek od 19.30 dalje pionirji. Ce bo dovolj odziva med mladinci, bo otvorjen poseben tečaj, prav tako tudi za tovarišice. Vabljeni prav posebno tovariši iz Spodnje in Zgornje Šiške. — Načelnik. Prvak Jugoslovanske armade v alpski kombinaciji Mulej Tinče se je plasiral na 4. mesto članice: 1. Lukane Darinka (Tržič) 1:27-1, 2, Ratnik Vida (Gregorčič) 1:54.7 minut. Po končanem tekmovanju je bila razglasitev rezultatov* in razdelitev daril. p imenu FD Enotnosti je tov. Bogo Šramel čestital najuspešnejšim tekmovalcem in jim izročil darila. Prvi pionir in prvi mladinec pri skakalnih tekmah sta prejela v dar smuči, najboljši tekmovalci v teku, slalomu in skokih pa lične spominske plakete. Organizacije prireditve, ki so jo izvedli s pomočjo Jugoslovanske armade preizkušeni smučarji FD Enotnosti, je bila zelo dobra. Poskrbljeno je bilo za vsako podrobnost, tako da se je tekmovanje nemoteno izvršilo. Gledalcem je bila posebno všeč dobra obveščevalna služba po zvočniku, ker so lahko sproti sledili zanimivemu tekmovanju. Vsi funkcionarji in sodniški zbor posebej zaslužijo polno priznanje za odlično izvedeno prireditev. DNEVNE VESTI KOLEDAR Torek, 4. marcu: Kazimir Sreda, 5 .marca: Evzebij, Irena, Janez Jožef od Križa. SPOMINSKI DNEVI 4. Ul. 1844. — Rojen Josip Jurčič na Muljavi pri Krki na Dolenjskem. 4. ni 1852. — Umrl N. V. Gogolj, veliki ruski pisatelj. Redil še je 1. 1809. 4. ni. 1879. — Rojen Josip Murn v Ljubljani. 4 m. 1915. — Ponujajoč udeležbo v prvj svetovni vojmi prota; svoji dotedanji zaveznici Avstro-Ogrski, je zahtevala Italija od antante med drugim tudi Trst. Gcrico. Gradiško. Dalmacijo in polotok Pelješac. 4. m. 1944. — m. Prekomorska 'brigada, sestavljena iz samih Primorskih Slovencev. je iz Barija odšLa v domovino. DEŽURNE LEKARNE Danes: Lekarna Leusteik, Resljeva cesta št. l; lekarna Komotar, Vič — Tržaška cesta. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI Drama Torek. 4., ob 20: Cankar: Kralj na Betajnovi. Red K. Sreda. 5.. ob 20: Car Emin: Na straži. Red F. Opera Torek. 4.. ob 19.30: Verdi: Traviata. Red H. Gostovanje Z!. Gjungjenac. četrtek. 6.. ob 19.30: Verdi: Traviata. Red D. Gostovanje Zl. Gjungjenac SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU T-rek, 4., ob 19.3a: Verdi: Traviata. V vlogi Violete — Ivanka Ribičeva; Alfred — Lado Korošec, Germonit, oče — Karlo Kamuščič. Red A. SPOREDI DRŽ. KINEMATOGRAFOV LJUBLJANA UNION: sovjetski barvni f-lm »Mladost našs domovine«, tednik. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. — MATICA: zadnjikrat francoski film »Pesem pregnanca*, tednik Predstave ob 16.15. 13.15 in 20.15. — SLOGA: sovjetski kulturno - biografski film »Maksim Gorki«, tednik. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15 — KODELJEVO: zaprto. MARIBOR ESPLANADE: sovjetski barvni film »Parada 1. maja«, Mladina gradi. — GRAJSKI: francoski film »Utopljenka«. tednik.. Predstave ob 16.30, 18.30 In 20.30. CELJE METROPOL: sovjetski film »Dr. Kaljužnij«, tednik. — DOM: sovjetska filmska opereta »Silva — kneginja čardaša*. tednik. PTUJ: sovjetski film »Trinajsterica«, tednik. * Dr. Orel. zdravnik, ima novo telefonsko številko 53-80 503-n Enotno knjigovodstvo za začetnike in praktike se naučite temeljito v kratkem času prt »Instrukcijah«. Kongresni trg 2,2. tel. 23-91. Naši predavatelji, komercialist; ia prakse, Vam v prosti debati izčrpno objasnijo vsako strokovno vprašanje. Pit jave se še sprejemajo. 502-n Strojepisni pouk po specialni najuspešnejši mete dl do popolne izvežbanosti s spisoTOiDjem raznovrstnih, pisarniških del. Posebna prednodt: Na razpolago stroji raznih sistemov. Priznamo najboljši zasebni pouk te vrste! Praktično znanje za vsako zasebno ali javno službo Ure po želj« in izberi dopolclme, popoldne ali zvečer. Prijave: Specialni zasebni pouk. Domobranska 15 (vodi ravnatelj Christof Drago). 499-n Knjigovodstvo za začetnike in posebej enotno .za praktike po priznano uspešna Ln hitri metodi. Primeri iz pisarniške prakse z navodili po novih predpisih. Izbira predmeta po želji. Ure doprJdjne, popoldne ali zvečer p0 želj»i. Prijave: Specialni zasebni pouk. Domobranska cesta st- 13- . 500-n Pouk stenografije in korespondence za začetnike in posebej za praktike (korespondenčno in debatno pismo) po hitet in priznano uspešni metodi. Praktične brzo-psne vaje s primeri iz prakse s trg. korespondenco. Prednost za vsako službo. Ur© dopoldne, popoldne ali zvečer po že-lji. Prijave: Specialni zasebni pouk Domobranska 15. '501-n Pouk jezikov na Gospodarski fakulteti za. slušatelje no službah za I letnik Je cb ponedeljkih, sredah m petkih: ruščina 17,—18. ure (soba 1) m 18,—19 (soba 1): angleščina 16,—17. (s:ba 2). Za n letnik ob torkih in četrtkih: ruščina od 18.—19 (soba 4), angleščina 17.-18. (soha 4). francoščina 17.-18. (soba 1) Ostale jezike poslušajo s slušatelji-studemti. — Pouk stenografije je vsak tca-ek in četrtek od 18.—19. ure (soba 4). POZIV ZAVODA ZA TRANSFUZIJO KRVI V zavodu za transfuzijo krvj (Klinične bolnico — vhod za Ljubljanico bodo pregled,! dajalcev krvi ln edvzem krvi ta teden v sredo, četrtek in petek (5. 6 in 7 t. m.) Ker so pregledi samo do 10 ure naprošamo, da se javijo že ob 8. uri v zavodu. Tisti dan naj ne zajtrkujejo nič mastnega. Javijo naj se iz Ljubljane tevariši-ce, kt so dali. kri pred dvema ali več meseci in jo žele zopet dati in tisti, ki žele prvič date kri. Z dežele naj se Javijo tovariši-ce ob priliki kakega privatnega opravila v Ljubljani. Telefon: 41-08. — Zavod za transfuzijo krvi Medicinske fakultete v Ljubljani. RADIO LJUBLJANA, MARIBOR IN SLOVENSKO PRIMORJE 569 m /449 m SPORED ZA TOREK 6.30 Koračnica. Drernj spored. Iz maših časopise v. 6.45 Zabavna glasba 7.00 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s Sovjetsko Zvezo (15. lekcija). 7.15 Ruski zbori. 7.30 Napoved časa porečila, objavP m radijski koledar. 7.45 Lahka glas-ba. 12.30 Napoved časa ln poročila. 12.45 Lahka glasba, malj oglasi m objave. 13.00 W. A Mozart: Koncert za klavir in orkester v Es-duru. 13.30 Proučujmo naše .zaktine. 13.45 Iz opernega sveta, 14-30 Napoved časa in poročila. 14.45 Moll orkestri ca ploščah., 18.00 Rar dStfslri dznevnfk. 18.15 lahka cTkestralnei glaSba. 18.45 Ing Klemenčič Ivan: Načrtno gospodarstvo ln lesna Industrija. 19.00 Srbske pesmi tn kola Izvajata na kitari Pavlovič ln Jovanovič. 19.15 Napoved časa ln poročila. 19.30 Lahka glasba, mali oglasu in objave. 19.45 Jezikovni pogovori — Mirko Rupel: O poudarku samostalnikov ln še kal. 20.00 Igra Vaški kvintet. 20.30 Večer slovanske operne glasbe. Izvaja orkester Radia Ljubljane pod vodstvom Sama Hubada Sodelujeta: tenorist Drago čuden ln baritonist Vekoslav Janko. 21.00 Ob 95-letnici smrti N. V. Gogolja (Odlomki iz povesti »Taras Bulj-bao:), 21.30 Narodin.« pesmi slovanskih narodov. 22.00 Prenos vesti Zvezne, postaje lz Beograda 22.15 Igra Plesni orkester Radia Ljubljane podi vodstvom Bojana Adamiča. SLUŽBENE OBJAVE POIZVEDBA V Ameriki Je umrl 1942 Maks Lungal, recte Joca Lunguldč iz Vel. Kiki.nde ln zapustil zavarovanje v korist svojih hčera Marije in Smilje. Ako kdo ve za njun naslov. r: Lahko p:dstrešna«. 4495-10 POŠTENA DELAVKA išče sobo. po možnosti v centru ali na Taboru. Pomagala bi tudi v gospodinjstvu. Naslov pustiti v ogl. cdd. SP :od »Delavka«. 4307-10 MAJHNO SOBICO ali kabinet Iščem za takoj ali čim [prej. Posteljnino imam svojo Ponudbe na ogl. cdd. SP pod »Solidna in ves dan odsotna« 4422-10 POSTREŽNICA išče prazzno ali opremljeno sobo s štelUnikcm kot hišnica ali v pomoč v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd. SP 4365-10 ZAMENJAM dvosobno stanovanje na Jožefovem hribu • v Celju za enako ali trisobno n®, zapadni strani mesta. Naslov SP Celje. 4322-10 POŠTENA TOVARIŠICA Išče majhno opremljeno sobico, gre tudi kot sostanovalka. Ponudb© na ogl. odd. pod »Ves dan odsotna«. 4465-10 TOVARNA OGRIZEK & TEMEL, savinjska tkalnica in belilnica, 8 V. PETER V SAVINJSKI DOLINI, se je z odločbo predsedstva vlade z dne 23. septembra leta 1946. preimenovala v Tekstilna tovarna SV. PETER V SAV. DOLINI. RAZNO TRGOVEC V ZAGREBU (pisama, telefcm, Slovenec) išč0 zastopstvo interesov — nakup, prdajd. intervencije, poročila — večje tvornice ali zavoda. Ponudbe na: Zagreb 6, pretinac 83. 4186-14 KDOR VE. kdo ima štirikolesni vrziček s pokvarjeno loj trico, ki ga do zdaj ni imel. naj javi mii.ci. ker je bil pred tednom ukraden. Dobi nagrado. 4479-14 FCKSTERIJER bel. rujave glave, s črm» liso ob repu. se je izgubil. Kdor mi ga privede ali sporoči kje je, dobi nagrado. Pogačnik Cankarjeva 3. 4497-14 MOŠKO OSEBO, ki je 1. marca okrog 16. ure popoldne odnesla pozabljeno denarnico v blagajni glavne pošte, pozivam, da jo vrne v trgovino Pot-eipreme-. Tvrševa 17. 4486-14 KDOR JE NAŠEL PRI SLONU ra javo denarnicn. naj jo vrtne 7, dokumenti v kasarni Slon pri blagajni. Denar naj obdrži 4489-14 PROGLAŠAM za neveljavno legitimacije OP, sindikalna in osebna na ime Krznar Vincenc, Radeče. Zidani most. 4459-14 OBŽALUJEM in prekličem, kar se je t pismu na tov. Vajdič Franca ® čreta 10 pri Celju izmišljeno, neresnično in žaljivo trdilo glede njegov*, poštenosti. Medved Rozalija, čret 68 jur* Celju. 4464-14 IZLKTNIŠKA TOČKA GORA OLJKA vabi smučarje in druge izletnike. Je stain • oskrbovana 4457-14 J GOSPODINJE POZOR! GOSPODINJE POZOR! : I V MARCU IZIDE j „PRAKTIČNA KUHARICA“ j J 260 strani. Vsebuje nad 750 praktičnih navodil za pripravo jedi, i J vlaganje, vkuhavanje ter druge gospodinjske nasvete. — Ker je i ♦ zaradi pomanjkanja papirja naklada zelo nizka, naročite knjigo j ; takoj. — Najbolje, da obenem z naročilom nakažete že denar in si j j tako zagotovite lepo in koristno knjigo. — Cena izvodu 90.— din. i ♦ Naročila sprejema J l ZALOŽBA KNJIGE \ PRAKTIČKA KUHARICA I CELJE, POSTNI PREDAL ŠTEVILKA 86. Sporočamo vsem odjemalcem in dobaviteljem, da se je podjetje „JUTEKS“, Senica & Albert k, d., Žalec; PREIMENOVALO V „JUTEKS“, tkalnica jute, ŽALEC DRŽAVNO INDUSTRIJSKO PODJETJE REPUBLIŠKEGA ZNAČAJA, Predmet poslovanja je izdelovanje vseh vrst jutnih in konopljenih tkanin za embalažne in ostale namene. Prosimo vse naše odjemalce in dobavitelje, da pošiljajo svoje prijave na naslov: jjJUTEKS“, tkalnica jute, Žalec Letno predp. din 180 240 240 350 SPREJEMAMO NAROČILA ZA sovjetske medicinske revije BecTHHK ÄKaaeiiHH MesHnHHCKHx Hayn, 6 številk letno . JKypHaa oßmeii önonoriiH, 6 številk letno ..... MHKpoöiiojiorHH, 6 številk letno................. ®H3H0JiorinecKHH asypHair imenu CeueHOBa, 6 številk letno NOVE REVIJE CoBeTCKiui eTHorpaijiiiH, 4 številke letno . . , , . 300 MepaiOTOBeaeHHe, 4 številke letno . , , . . , 180 Pa^Ho, 12 številk letno , 300 PaaHoresHHKa, 12 številk letno . . . . s , , . 600 CaxapHaa npoiibmiaemiocTb, 12 številk letno 5 . 600 Bimo^ejnie h BiiHorpa-aapcTBO, 12 številk letno .... 300 CoBeTcnaa :KeHiHHHa, v angleškem, francoskem in nemškem jeziku, 6 številk letno , 200 BcreoTB03HaHHe b niKoae, 6 številk letno , , . , ä , 110 POHITITE Z NAROČILI! POLEG TEGA SPREJEMAMO ŠE NAKNADNA NAROČILA ZA ILUSTRIRANO REVIJO O GO NE K. ČASOPISNA AGENCIJA ZA SLOVENIJO LJUBLJANA, GOSPOSKA ULICA 7 — TEL. ŠT. 51-88 Vanda Vasilevskaja: 71 Zasužnjena seosija »Zemlja je taka ko povsod. Ničvredna, kajpak! Toda nekaj drugega je... Poleti so začeli na novo meriti zemljo. Geometer je meril in meril do same zime. Nihče ni sejal ozimine, kajti kako boš sejal, ko pa ne veš, ali seješ na svojem ali na tujem? V tej vročini bi se ozimina držala. Toda ozimine ni bilo, spomladanska setev pa je zgorela. Tako je ta stvar... Poženi, Franek, poženi! Pozno je že.« Toda na postaji sta morala čakati. Vlak je bil skoraj prazen. »Zdaj se nihče ne vozi, ni čas za to. Toda včasih je taka stiska, posebno kadar se vozijo ekskurzije iz Beloveške puste. Poglejte, žganjama.« »Grofa Ostrženjskega? - »Čigava pa? Tu so samo grofovska podjetja. In na -drugo stran železnice prav tako. Poglejte, kak pragozd ...« Vincenc je gledal skozi okno. Zelena pokrajina se je umikala nazaj, prikazovali so se temni gozdovi stoletnih dreves, prostrani travniki — in spet polja, zorano in z brano nedavno zglajeno stališče. Vincenc je gledal. Vlak je hrumel po tračnicah, sopihal in dirjal in vendar ni mogel priti iz območja posestev grofa Ostrženjskega. Mračni gozdovi, zeleni travniki, ogromne površine obdelanega polja, griči s sivimi silhuetami mlinov na veter, žganjame s kadečimi se dimniki — vse to je bila last grofa Ostrženjskega. K vsema temu so se stiskale ozke kmečke njivice. Po obeh straneh železnice, do koder je segalo oko, so se razprostirala ostrženjska posestva. V Vincentovih očeh so se ta polja, travniki in gozdovi pomešali z nerodovitnimi krpami Kalincev, z močvirnatimi pašniki nad Bugom, z Liberačkinimi dlesni, razjedenimi od skorbuta, s trebuhi kalinskih otrok, napetimi od krompirja, in zelenje, zlato in modrino je zagrnila trpka bol, skoraj fizična bolečina. Svobodneje je zadihal, ko je Roman končno rekel: »To pa ni več ostrženjska zemlja —« Toda takoj je pristavil: »Grof ima posestva še v Podolju, toda ne živi tam, samo včasih pride pogledat. Tudi v Franciji jih ima...« Vincenc ni odgovoril. Glava ga je bolela, vlak je ropotal in vagoni so se zoprno zibali. Na klopi nasproti je z odprtimi usti spala brezzoba ženska, sicer pa ni bilo nikogar. Vincenc je zadremal in se zdramil, ko je vlak potegnil in začel voziti počasneje. »Pa smo prišli! Pet let bo že od tega, ko sem se v deževnem letu napotil semkaj, da bi mi odložili plačilo davkov...« »So vam odložili?« »Ne-e,« je nerad odgovoril župan in Vincenc ga ni več spraševal, ker se je spomnil, kaj so kričale ženske na shodu, kjer so govorili o pogorelcih iz Bržegov. »Kam pa zdaj?« »Poznam odvetnika, ta nama bo dal svet...« »Seveda, advokat že ve, kaj je treba storiti v takem primeru.« Začelo se je govorjenje, utrudljive poti, potrkati je b3o treba na sto vrat, desetkrat razlagati eno in isto, čakati dolge tare v različnih sprejemnicah. Župan je samo pritrjeval in zmajeval z rameni, vsa teža razgovorov je padala na Vincenca. Zvečer lastnih nog ni več čutil. Od govorjenja je bil že ves hripav, razlagal je, prosil, toda vse se je razbijalo ob zidu ravnodušnosti, predpisov, topega nerazumevanja. V teh nekaj dneh so se mu Kaline približale bolj kakor v vsem letu, kar je živel na vasi. Čutil se je odgovornega pred kmeti: tam, v Mackovu, v Kalinah, v vseh vaseh, najbolj pa na pogorišču v Bržegah, so ga čakale od gorja in skrbi počrnele žene, lačni otroci, obupani možje. Zaupali so se mu in on mora uspešno izvesti njihovo stvar, pa če bi moral tolči s pestmi po zaprtih vratih, dolbsti tope glave gospodov, ki se dolgočasijo za svojimi pisalnimi mizami. Tu, v velemestnem šumu, se je čutil zdaj prav tako tujega in brez ravnotežja kakor prve čase na vasi. Vedel je, da se tem ljudem vse to zdi smešno, sentimentalno in omejeno — navadili so se že takih zgodb. Z višine pisalnih miz so se zdele te stvari popolnoma drugačne: niso bile več živa rana, spremenile so se v suhoparno vrsto črk na poročilu, na prošnji brez oblike in naslova. Tu so ljudje iz Bržegov izgubljali svoje obraze — okajene od plamena, ožgane od isker požara, zaznamovane z obupom. Postali so sive številke. Tu vas ni bila več neplodni pesek, vdirajoče se močrvirje, rahitični, pohabljeni in ušivi otroci, pri pet in dvajsetih letih postarane žene, v brezplodnem delu otopeli možje — bila je le točka na zemljevidu, beležka v rubriki, nekaj mrtvega, nemega. Obupan, besen, z gnevom v duši se je trudil, da bi pred hladne oči uradnikov priklical tako sliko vasi, kakršna je bila — živai, resnična, pretresljiva. Ravnodušno so se smehljali. Eni zato, kar jim ni bilo to nič novega, čudnega ali nepričakovanega, drugi zato, ker niso verjeli, niso hoteli verjeti. Tako jim je bilo bolj udobno, bolj mimo. TUkaraa »Slovenskega poročevalca«, Glavni urednik Le-v Modic. Rokopise sprejema uredništvo »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Knafljeva ulica tt B/H. Telefon uredništva la uprava St, Č5-22 d* 65-2C,