velenje 28. 3. 1975 štev. 3 mladina o svojih nalogah Konec prejšnjega meseca je bila v tovar-5. redna seja predsedstva Tovarniške konference ZSMS Gorenje. Prisotni so obravnavali poročila z obiskov na sestankih osnovnih organizacij ZSMS TOZD, Poročilo o predstoječi gospodarski situa-oiji v letu 1975, poleg tega pa so razpravljali o ekonomsko stabilizacijskih ukre-Pih in o akcijskem programu za naslednje obdobje. Klani predsedstva so v začetku kritično ocenili delo v preteklem obdobju. Predsedniki posameznih komisij so kronološko predstavili njihovo delo, pri čemer Velja na eni strani poudariti uspele akcije komisije za šport in rekreacijo, med tem ko je na drugi strani delo ostalih komisij ^anj zadovoljivo. V komisiji za kulturno dejavnost je prišlo zaradi subjektivnih težav do začasnih kadrovskih sprememb. Poročilo o sestankih osnovnih organizacij ZSMS v TOZD sta podala predsednik in sekretar TK ZSMS Gorenje. Poudarila sta, da je šlo pri tem za konstruktivno in konkretno delo z željo, da se poživi delo v osnovnih organizacijah ZSMS. "Pri analizah dela v preteklem obdobju smo ugotovili , da mladina želi aktivno sodelovati, Vendar boljše rezultate pri realizaciji načrtov v nekaterih primerih onemogočajo toga mladinska vodstva in odklonilna stališča, ki prihajajo iz vrst vodstev TOZD. Zavedamo se, da narekujejo nekatere težave tudi specifičnosti v proizvodnji, kar Pa ne zmanjšuje teže omenjenih nasprotij. V najkrajšem času moramo izpeljati kadrovske spremembe, odklonilna stališča pa bo obravnaval sekretariat ZK v tovar- ni ," je zaključil predsednik TK ZSMS Gorenje Jože Krebl. Seja predsedstva je posvetila posebno pozornost tudi ekonomsko stabilizacijskim ukrepom, ki morajo v akcijskih programih zasedati posebno mesto. V ta namen je sekretariat tovarniške konference pripravil okvirni program, ki predvideva vključevanje v splošno varčevanje in neizprosen boj za najmanj 5 % zmanjšanje odpadnega materiala. T6 bo predstavljalo izredne vsote denarja. Vodstva osnovnih organizacij ZSMS Gorenje so se zavezala, da bodo v najkrajšem času pripravila konkretne akcije in o rezultatih dela poročala predsedstvu. Ob koncu so sprejeli akcijski program, ki poleg omenjenih akcij predvideva več kratkoročnih in dolgoročnih prireditev in manifestacij. Pri tem velja omeniti pripravo proslave ob dnevu žena v sodelovanju pripadnikov JLA iz vojašnice Slavka Šlandra iz Celja, ustanovitev štaba za ljudski odpor in dvodnevni rekreacijski pohod v mesecu marcu ter organiziranje javne razprave o Pravilih koordinacijske konference (KK) v ZP Gorenje in sveta konferenc ZSMS v sestavljeni organizaciji združenega dela (SOZD) Elektrokovinske industrije Ljubljana. Sprejeli so še okvirne programe v zvezi priprav na manifestacijo DAN MLADOSTI -DAN GORENJA, ki bo letos v Subotici, ter o srečanju mladih iz Gorenja in Iskre, ki bo 6. septembra v Velenju. Potrdili so tudi sprejem pokroviteljstva tovarniške konference ZSMS Gorenje nad izgradnjo nove hale elektronike. Bojan Ograjenšek iz dela osnovnih organizacij zsms MLADINA V TOZD PRALNA TEHNIKA Pred nedavnim je bila volilna konferenca osnovne organizacije ZSMS pralna tehnika, katere se je udeležilo preko 70 mladih delavcev. Razprava o programski usmeritvi je dokazala, da so mladi zainteresirani za svoje organizacije. Diskutantje so postavili v ospredje nalogo, da se je potrebno z večjo zavzetostjo vključevati v proces samoupravljanja. "Nadaljnji razvoj naše TOZD mora biti pomemben za nas vse, zato je potrebno, da smo mladi s svojim kreativnim delom prisotni povsod tam, kjer so naši interesi. Velik del odgovornosti za izpeljevanje naših programskih nalog bodo morali v večji meri prevzeti mladi komunisti, ki morajo biti idejno jedro naše organizacije," je zaključil svojo razpravo novi predsednik osnovne organizacije ZSMS pralna tehnika Darko Oder. OCENA DELA MLADINE V OSNOVNI ORGANIZACIJI TOZD ŠTEDILNIKI V osnovni organizaciji ZSMS štedilniki smo imeli prejšnji mesec sestanek, na katerem so obravnavali naloge glede gospodarjenja naše delovne organizacije v letu 1975, kadrovsko politiko v naši osnovni organizaciji ter sprejeli program dela do meseca maja. S politično in ekonomsko situacijo v letošnjem letu nas je seznanil predsednik tovarniške konference ZSMS Gorenje Jože Krebl, ki je posvetil posebno pozornost mestu in vlogi mladine pri tem vprašanju. Poudaril je, da je potrebno reševati naloge dolgoročno in s tem onemogočiti pojave, ki povzročajo polovičarske akcije in na ta način zmanjšujejo uspešnost dela mladih. Posebno mesto je pri teh problemih namenil oblikam obveščanja, ki v sedanjem političnem momentu ne dajejo tistih rezultatov, ki bi jamčili za boljšo obveščenost zaposlenih. "Delovni ljudje v tovarni še vedno nimajo prave predstave o ekonomski situaciji v Evropi in svetu, katere kraki z vso močjo negativno vplivajo na gospodarske tokove pri nas" , je povedal predsednik TK ZSMS Gorenje in nadaljeval: "Ne gre za to, da moramo situacijo v naši tovarni istovetiti z zunanjimi gospodarskimi tokovi, obstaja pa dejstvo, da je naloga slehernega delavca v Gorenju usmerjati vse svoje zmogljivosti v kvalitetno delo. Še bolj kvalitetno, kot kdajkoli prej pri tem pa vzporedno zmanjševati odstotek odpadnega materiala. To je naš denar, ki ga z nepazljivostjo razmetavamo povsod, kjer se dela (in tudi tam, kjer se ne). " Mladina je na sestanku spregovorila tudi o kadrovskih problemih, kjer gre dejansko za nekatere objektivne težave, ki jim pa botrujejo proizvodno-organizacijske spremembe. Pri tem so namenili posebno pozornost vprašanju kolektivne odgovornosti in odgovornosti posameznikov. Na koncu so mladi sprejeli akcijski načrt, ki je izzvenel v prepričanju, ch je potrebno maksimalno angažiranje pri zmanjševanju neugodne gospodarske situacije, ki le na ta način ne bo pokazala zob v vsej svoji veličini. Ivan Sotošek STROKOVNA EKSKURZIJA USPELA Da bi mladi iz osnovne organizacije ZSMS OSP zvedeli o združenem podjetju Gorenje kar največ, so se odločili, da si 21. februarja ogledajo tovarno Gorenje-Elrad v Gornji Radgoni in tovarno Gorenje-Var-stroj v Lendavi. Strokovna ekskurzija je uspela, tako so nam zaupali udeleženci po vrnitvi, še posebej pa so bili navdušeni ob izmenjavi mnenj o skupnih delovnih problemih. pcscr, nimaš 0 VRSTAH, VRIVANJU IN ŠE O ČEM ^ našem uredništvu že dolgo teče diskusija, je potrebno obširneje spregovoriti o na videz nepomembnem vidiku človeške kul-t-Ure, naše osveščenosti, ki se mu pravi 'smisel za red." Zato sem se odločil, da bom poizkušal razjasniti to vprašanje in najti nanj tudi odgovor. Ze Marx je dejal, da je smisel za red eden ^nnj pomembnih otrok širšega, globljega pomembnejšega smisla za pravičnost. I°da tudi to je naša kultura, tudi to je naša fotografija. Se morda vozite v službo z avtobusom? fam v prerivajočih se vrstah pred vrati avtobusa lahko opazujete in zajemate ta vidik z vel iko žlico. Bolje bo, da ga opazujete od daleč, kajti, če ga boste vzeli na lastna pleča, boste sigurno slabe volje. Na voljo imate samo dve možnosti: ali se pridružite večjemu delu tistih, ki prezirajo vrsto,red, organiziranost in se vrinejo n npr e j, kjer se le morejo, ali pa vztrajate pri redoljubni manjšini in se počutite tepen, ki se pusti izigravati od večine, ki se v življenju "znajde bolje kot vi". Ali se vzvišenemu preziranju reda, vrste in organiziranosti res pravi : "znajti se"? do je preprosto nekulturno in - primitivno! Izigravanje reda se kaže še marsikje. V kačastih vrstah pri "malici. Tudi tu je vrinjanje v vrsto razvada, tudi tam je "me, prosim, pustite naprej, se mi zelo mudi", malone običajen refren. To, da imajo v zdravstvenih ambulantah in podobnih ustanovah vrata spredaj in zadaj, je za večino čisto normalna zadeva. Temu bi lahko dodali še veliko primerov, s katerimi se srečujemo skoraj vsak dan, denimo prerivanje v trgovinah. In še in še. Morda se nam zdi, utrujenim od vsakodnevne prakse, to danes že nekaj samo po sebi umevnega, del nekakšne "folklore". Toda to si lahko privoščimo kvečjemu do takrat, ko prvič zakorakamo malo dalje čez mejo. Oglejte si vrste v Švici, pojdite jih pogledat v Anglijo in Sovjetsko zvezo, na Švedsko in še kam. Prerivanje? Tam ljudje sploh ne vedo, kaj je to! Sčasoma jim je prišlo v meso in kri, da je logično, da si zadnji, če si v vrsto prišel zadnji. Doumeli so, da je red nekaj potrebnega in koristnega in sprejeli so ga za svoj način življenja. Ne le red v vrstah, red na sploh-kot PRAVILC In prav tam, kjer so vzeli red za svoje pravilo, se ponašajo tudi s krepko večjo delovno storilnostjo, z vzgledno organizacijo dela, s precej višjim narodnim dohodkom na prebivalca in še z marsičem, kar pri nas danes še nimamo in o čemer še vedno sanjamo. Naključje? Le tolažimo se tako, če nam bo pri tem laže! Jože Krebl prsdiEsii iz naše sredine III. SEJA PREDSEDSTVA OK ZSMS VELENJE SEMINAR NA GOLTEH S2zS Če v kratkem povzamemo problematiko tretje redne seje OK ZSMS Velenje, ugotovimo, da je bila nenavadno razgibana in da je pristop članov predsedstva nadvse resen. Izkristaliziralo se je mnenje, da je dejavnost mladine, bolje rečeno organiziranje vseh oblik mladinske dejavnosti, steklo z velikim uspehom in napredkom. Temu dejstvu pa se upira še vedno ležerna dejavnost znotraj osnovnih organizacij ZSMS in v aktivih mladih delavcev nekaterih TOZD. Predsedstvo je pretehtalo oceno republiške konference o dejavnosti občinske konference ZSMS Velenje, ki ni vzpodbudna in bo poslala republiški konferenci ugovor , utemeljen z dejstvi. Namreč, vse komisije pri OK so takoj po ustanovitvi zaživele, tudi vsa ostala dejavnost je krenila na boljše, vsakomur pa je lahko jasno, da vseh nalog, ki so bile v zaostanku, novim funkcionarjem ni mogoče izpeljati takoj. Predsedstvo se je zadolžilo, da bo analiziralo kritične primere sestave osnovnih organizacij ZSMS in aktive mladih delavcev ter da bo angažiralo sindikat ter ZK pri iniciativi za resnejše izpolnjevanje nalog. Akcija'bo izvedena že v prihodnjih dneh. Druga velika in nadvse pomembna naloga predsedstva bo akcija k izvedbi predstoječe-ga referenduma o podaljšanju občinskega samoprispevka. Mladi se morajo zavedati, kolikšnega pomena je uspeh referenduma in da imajo pri tem tako odločilno vlogo kot vsi drugi. Na seji je bilo ugotovljeno, da se še vedno pristopa k delu preveč forumsko. V bodoče bo treba prenašati naloge čim bolj ekspedi-tivno na posameznike v osnovnih organizacijah ZSMS. Pri tem pa mora biti prisotna odgovornost vseh, ki se za naloge zadolžijo. Ob zaključku seje je bil potrjen in dopolnjen načrt dela za mesec marec, potrjeni pa so bili ponovno tisti, ki so v tem trenutku že v realizaciji. 15 in 16. februarja je bil na Golteh delovni posvet za vodstva vseh osnovnih organizacij ZSMS ter predsedstvo občinske konference ZSMS Velenje. Seminar je organizirala komisija za idejno in politično delo pri OK ZSMS Velenje, udeležilo pa se ga je tudi večje število predsednikov aktivov mladih delavcev in članov predsedstva TK ZSMS Gorenje. Prvi dan seminarja so se udeleženci -teh je bilo okrog petdeset - seznanili s prirodnimi in družbenimi osnovami gospodarjenja v naši občini (predavatelj Hermina Klančnik), o komuniciranju v delegatskem sistemu je govoril Tone Šeliga s posebnim zanimanjem pa so udeleženci seminarja prisluhnili aktualnim gospodarskim problemom , o katerih je spregovoril Avgust Jeriha. O vlogi, ciljih in delovanju samoupravnih interesnih skupnosti je govoril Jože Melanšek. Program naslednjega dne je obsegal politični pregled (Štefan Dolejši) ter organiziranost in delovanje ZSMS v povezavi s sindikati ter političnimi organizacijami (Bojan Škarja) • Takšna oblika izobraževanja mladih aktivistov je, kot se je izkazalo že večkrat, še najbolj sprejemljiva, ker se podaja aktualna snov konkretno in obsega interese prav vsakega slušatelja. Jože Miklavc Jože Miklavc grame e šele "Pa si prepričan, da se ne motiš?" "Res ne vem, Janez, kolikokrat ti bom še moral povedati eno in isto. Točno tako je, kot sem ti rekel. Na, tukaj imaš časopis, pa se sam prepričaj, " nejevoljno odvrne Pavle in iz žepa potegne že nekoliko zmečkan šop papirja in ga potisne Janezu. "Sicer pa sem bil danes pri tajnici družbenopolitičnih organizacij in mi je vse natanko razložila." "Bodi že tiho," zarenči Janez in nadaljuje s prebiranjem članka: ".z informa- tivnim razpisom želimo zvedeti, koliko naših delavcev želi pridobiti kvalifikacijo elektrikarja, orodjarja ali strojnega ključavničarja. Pogoj za vpis je dokončana osnovna šola, kandidati pa morajo imeti interes do omenjenih poklicev in morajo biti zaposleni v velenjskem Gorenju... " . "Pavle, kaj pa pomeni to, " da morajo biti zaposleni v velenjskem Gorenju?" "To pomeni, da velja razpis le za tiste, ki so zaposleni v naši tovarni tu v Velenju. Saj veš, da so ne'katere tovarne lokacijsko ločene," ga poučuje Pavle. "Jasna stvar, sicer pa mi kar ti razloži še ostale pogoje, hočeš? "Drugih pogojev ni,"odvrne Pavle, "je pa nekaj vabljivih možnosti. Takoj po končanem razpisu bodo sprejeti kandidati pre- meščeni na enoizmensko delo, in sicer na tista delovna mesta, kjer bodo ostali tudi po opravljenem šolanju, razumljivo-z osebnim dohodkom, primernim pridobljeni kvalifikaciji , kar .. . " . "Pusti, Pavle, zastonj mi govoriš... , saj ne bom mogel v šolo, čeprav izpolnjujem pogoje... , spomnil sem se. .. " "Kaj si se spomnil, človek?" zarobanti Pavle. "Denar, Pavle, šolnina: kako bom plačeval šolo, ko vendar veš..." "Seveda vem, ampak šolnino plača podjetje. No, kaj praviš?" "Vidim, da si se ti že dokončno odločil, jaz pa ne vem... " "Danes si pa res za ustrelit. Česa zopet ne veš? Če ne veš , za katerega od poklicev bi se odločil..." "Šlosar bi postal, Pavle, se pravi - v šolo za strojnega ključavničarja bi se vpisal. Pa ti?" "Elektrika me bolj privlači in to naj bi bil moj bodoči poklic, sem se odločil." "Mhm , " razmišlja Janez, "boš danes popoldne doma?" "Zakaj?" "Prošnjo mi boš pomagal napisati!" "Saj to pa res ni težko: rojstni podatki, domači naslov, sedanje delovno mesto, oddelek šole, ki bi ga želel obiskovati - in to je vse, kar je potrebno napisati. Prošnjo boš potem odnesel v sobo družbenopolitičnih organizacij in jo izročil tajnici. Zadnji rok je 25. april... , vendar ne odlašaj! "Danes bom prišel, Pavle ! " "Prav, Janez, čakal te bom!" "Živijo!" "Zdravo!" * * * Dva izmed naših delavcev sedaj razmišljata o šoli, o kvalitetnejšem delu, pogojenem s strokovnim znanjem, ki bo oplajalo delovno organizacijo in njuno osebno bit. O čem pa razmišljate vi, mladi in nekoliko manj mladi tovariši? -bo- ob mejnikih revolucije Paški Kozjak, Paka in Graška gora so bili pred 31 leti priča hudih bojev. Regljanje strojnic od vsepovsod, snežni meteži, bose noge, ki so mlele sneg , - pekel sredi februarja. Tovariši so-ostajali pod smrekami za vedno in danes niti ne vemo, kje so njihovi grobovi , pa vendar je to vse resnica. Vsako leto se ti dogodki bolj in bolj odmaknejo in vsako leto se zberejo mladi, da počastijo spomin padlim , da prehodijo del poti XIV. divizije, del poti naše revolucije. V pisanih oblačilih, klobukih in kapah, s polnimi nahrbtniki, veselih obrazov, so se zbrali na Titovem trgu v Velenju in krenili z avtobusi na Dobrno. V Dobrni so pri spomeniku padlih položili venec, zatem pa se zagrizli v strmine Paškega Kozjaka. Spremljala jih je pesem, mladostni smeh in ena želja: prehoditi del poti, ki jo je prehodila XIV. divizija, in se s tem pokloniti vsem tistim, ki so v najhujših časih hodili tod in umirali za našo svobodo. V šoli na Paškem Kozjaku, kamor so prispeli popoldne, so poslušali predavanje o pomenu SLO. Ogledali so si tudi film Manever, 34 mladih pa je prejelo izkaznico "mladinca, prostovoljca v partizanskih enotah". Drugi dan so preko Pake, Škalskih Cirkovc, Graške gore in Raven pozno popoldne prispeli v Zavodnjo. V vseh večjih vaseh so se priključevali mladi, ki so prišli iz Velenja. Povsod so ob spomenikih položili vence in se poklonili spominu padlih. Pred Zavodnjo jim je štab teritorialne obrambe iz Velenja pripravil zasedo. V Zavodnji so pohodnike pozdravili domačini. V kulturnem programu, ki so ga pripravili pripadhiki garnizije iz Celja, so spregovorili tudi borci in poudarili, da je ohranjevanje tradicij NOB velikega pomena, ker s tem spoznavajo mladi našo revolucijo. Tu je 240 mladih, med njimi tudi vojaki garnizij iz Celja in Postojne, zaključilo pohod. S tem so dokazali, da vsi tisti, ki so se borili in padali za našo svobodo, niso pozabljeni. Milan K. delovne akcije Letos bo po približnih ocenah sodelovalo v mladinskih delovnih akcijah na področju SR Slovenije 5100 mladih iz vse države. Po okvirnem programu mladinskih delovnih akcij v republiki, ki ga je nedavno sprejelo predsedstvo republiške konference ZSMS, bo na dveh zveznih akcijah, predvidenih na Kozjanskem , sodelovalo 1700 brigadirjev. Dograjevali bodo cesto Gračnica-Ladinščica in gradili štiri vodovode na območju, ki ga je lani prizadel potres. Poleg teh d-^eh zveznih akcij, ki se bosta začeli 27. aprila in končali 31. avgusta letos, bodo še štiri republiške delovne akcije, na katerih bo mladina delala v štirih izmenah. S temi delovnimi akcijami bodo mladinske delovne brigade pomagale manj razvitim krajem z gradnjo cest v Brkinih, v Halozah bo 800 birgadirjev gradilo vodovod Majšperk, v Ormožu pa bo 700 mladincev zgradilo 12 km vodovoda, prav tako pa bo 900 birgadirjev v Suhi krajini napeljalo vodovod do Zagradca. Jože Krebl "David, zbudi se!" kliče Majda drobno bitje v postelji in ga narahlo boža po ličkih, rdečih od spanja. Krhko telesce pod odejo se začne premikati , se znova umiri, potem pa se odprejo očke, pod svetlobo nočne svetilke zatrepečejo in se zopet zaprejo. "Sini, mamica mora v službo,' " zašepeta Majda in dvigne iz postelje napol spečega malčka. "Mleko je toplo in teta Mira te ze tudi čaka," mu šepeta med tem, ko mu oblači toplo srajčko. "Mama, David bi še pančkal! " potoži z jokajočim glasom. "David bo pančkal pri teti Miri zraven Polonce, " ga poskuša umiriti mama. "Polona blca in David ne more pančkati!" ugovarja sinko potem, ko sedi poleg skodelice toplega mleka. Majda pogleda na uro, vzdihne, potem pa vzame iz omare plašč, si natakne čevlje in stopi h ogledalu. Cez nekaj trenutkov se vrne, medtem pa tudi David že zleze s stola in poskuša o-bleči plašček. "Si popil mleko?" vpraša sina, ko mu o- "Nič ne skrbi in dobro opravi!" namesto pozdrava odvrne Mira za Majdo, ki odhaja po stopnicah. Delovni dan se šele začenja.. . Pozno popoldan se Majda utrujena vrača iz šole, kjer je uspešno opravila maturo na večerni šoli. Sladka utrujenost ob doseženem uspehu se meša z občutkom zdavnaj pozabljene sreče, ko ob njej stopa Peter, sodelavec v tovarni in sošolec, s katerim sta obiskovala večerno šolo. "Se ti ne zdi, da bi morala proslaviti najin uspeh?" prekine njun molk in s smejočimi očmi pogleda spokojen obraz. "Prav, rada Peter, vendar... David me čaka," odvrne Majda in čez lice ji huškne nežen nasmeh. "Ves dan me ni videl in sploh sem bila v zadnjem času tako malo z njim... drugič Peter," doda Majda. "Kaj pa jutri?" se ne da zmesti Peter." V tovarni imamo prosto soboto." "Jutri se teta odpelje na podeželje in sina ne morem dati v varstvo. Teta ima bolno sestro in ..." Na križišču, kjer se njune poti ločijo, sta iti js šinljsniB bleče plašček in mu povezne preko ušes se kapo. "Zopet si polil Medota," mu o-cita mamica, ko vidi mokrega.medvedka. "Medo tudi pupal mleko!" ugovarja David, Pato pa odideta iz stanovanja. Teta Mira, ki stanuje v sosednji ulici, ju ze pričakuje. "Danes sta pa pozna!"'ju pozdravi med vrati. Sinoči sem se pripravljala na zagovor maturitetne naloge," se opravičuje Majda, medtem pa David pritisne na njeno lice vlažen poljub in mimo tete Mire odhlača proti Polonci, ki zaspano mežika iz po- • stelje. "Danes bom prišla bolj pozno, ker imam Po službi še drugi del mature. Potem bom lahko več z malim," zamišljeno doda Majda in pokima z glavo odhodu. obstala. "Ali .. . ali sprejmeš vabilo, če bi šel tudi David z nama? Veš," je pohitel Peter, "oče bo silno srečen, ko bo izvedel, da je njegov huligan, kot mi pravi, izdelal šolo;, sigurno mi bo posodil avto, če ga bom prosil. Odpeljali bi se proti Logarski dolini, ki je tudi v tem času zelo lepa." "Sprejmem,Peter!" "Bi šlo ob devetih?" "Čakala te bova ... Davidu bo prijal čisti zrak, saj zadnje čase ni bil veliko zunaj," je zamišljeno odvrnila Majda. "Tudi midva ga potrebujeva, se ti ne zdi?" "Ja, prav imaš, tudi midva ga potrebujeva. " "Lahko noč , Majda ! " "Lahko noč , Peter ! " Matjaž spoznavajmo se po delu Cvetko PIŠEK sem zmotil pri delu. "Od Telexa sem, samo nekaj kratkih vprašanj, če dovoliš... " Res , bilo je samo nekaj besed in škljoc s fotoaparatom. Cvetka je v našem podjetju že štiri leta, tretje pa že na delovnem mestu brizgalke. Zavite v debele ovoje gaze je ni moč spoznati. Verjamem ji na besedo. "Delo je težko, pravi, v lakirni kabini je zadušljivo, poleti vroče. Več kot štiri ure je težko vzdržati. Toda nekdo mora opravljati tudi to delo. Pogoji v lakirnici se težko izboljšajo. Vem, vse službe, ki so za to odgovorne, si prizadevajo kar najbolj. Toda, lakirnica ostaja lakirnica. Želim si premestitve. Tri leta v razredčilu, lakih, v gazi, umazana - mislim, da §em si premestitev že zaslužila." Vprašal sem jo, če se aktivno ukvarja z mladinsko dejavnostjo v svoji osnovni mladinski organizaciji. Dejala je: "Mislim, da nisem aktivna, me nihče ne vpelje. Nismo seznanjeni z dejavnostjo. Vsi že ne! Ne, tudi telexa ne prečitam vedno. Najbrž bi se morala tudi sama več zanimati za organizirano delo. Mogoče še ni prepozno.....". sodelujte! Nič kaj zadovoljni nismo z vami. Ko smo pripravljali novo rubriko, smo pričakovali, da je med vami dosti takih, ki bodo popestrili z domiselnostjo in humor jem naše skupno glasilo. Odziva skoraj ni bilo, tisti teksti, ki smo jih prejeli, pa niso za objavo, in tako tokrat nagrade ne bomo podelili. Razmišljali smo že, da bi rubriko opustili■, vendar smo se na koncu odločili, da vendarle vztrajamo. Današnja naloga je lažja. Napisati morate, KAJ RAZMIŠLJA MALČEK NA FOTOGRAFIJI! Odgovori morajo biti v uredništvu TELEX-a (soba družbenopolitičnih organizacij - aneks IBM) do 28. aprila ! Nagrade čakajo! TT , y J Uredništvo smučanje: "ČETVEROBOJ GORENJA" V VELESLALOMU LEPO USPEL Na smučišču Pungart na Pohorju je bilo v Četrtek, 27.2.1975 že tradicionalno srečanje smučarjev tovarn Gorenja iz Velenja, Gorenje-Muta iz Mute ob Dravi, Gore-nje-Fecra iz Slovenj Gradca, prvič pa so se ga udeležili še smučarji tovarne Go-renja-Metalplast iz Ruš. Nad 70 smučarjev se je pomerilo v veleslalomu na 700 m dolgi progi, z višinsko razliko 130 m in 19 vratci. Proga je bila dobro pripravljena, le v zgornjem delu preveč ledena. Veleslalom so pripravili člani smučarskega kluba iz Velenja, organizator srečanja pa je bila letos sindikalna organizacija tovarne gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja. Na tekmovanju so strokovnjaki Gorenja želeli preizkusiti lastno elektronsko napravo za merjenje časa. Lanski prvak srečanja "Gorenje-Fecro" iz Slovenj Gradca je tudi letos ponovil svoj uspeh. Vendar so bile razlike zelo majhne, smučarji iz Velenja pa so se že izenačili s tekmovalci iz Mute. Rezultati: Ženske: 1. Oven Ana 54,0 sek. , 2. Turi-čnikFranja, 55,0. , 3. Silovšek Darinka 1,45,4 (vse Gorenje, Velenje). Moški nad 35 let: 1. Hojnik Anton (Gorenje, Velenje 42,5 sek. , 2. Gregor Hinko (Gorenje-Fecro)-42,8 , 3. Vršeč Jurij (Gorenje-Velenje) 47,4, 4. Goričan Ivan (Gorenje-Fecro) 48,4, 5. Mežnar Lovro (Gorenje-Velenje) 50,0. Moški od 30 do 35 let: 1. Lakovšek Oto (Gorenje-Fecro) 45,0, 2. Krumpah Franc (Gorenje-Metalplast) 46,0, 3. Gregor Alojz (Gorenje-Fecro) 47,0, 4. Črešnik Rudi (Gorenje-Velenje) 47,2, 5. Černič Jože (Gorenje-Velenje) 47,3. Moški do 30 let: 1. Santner Vili (Gorenje Fecro) 40,0, 2. Grtigl Branko (Gorenje-Muta) 41,7, 3. Mencinger Slavko (Gorenje- Velenje) 42,4, 4. Vinšek Niko (Gorenje-Muta) 42,6, 5. Dr e v Drago (Gorenje-Velenje) 42,9. Ekipni vrstni red: 1. Gorenje-Fecro, Slovenj Gradec 127,6 2. mesto si delita Gorenje Velenje iz Gorenja - Muta iz Mute s časom 127, 8 sek. izjave: Santer Vili, Gorenje-Fecro iz Slovenj Gradca: "Zmago smo pričakovali vendar so letos bili tekmovalci zelo izenačeni. Osvojitev pokala v trajno last je za nas velikega pomena, saj smo številčno najmanjša delovna organizacija Gorenja. Organizacija tekmovanja je bila dobra, vendar škoda, da ni uspelo elektronsko merjenje časa. " Gregor Hinko, Gorenje-Fecro: Zelo me veseli, da sem tudi sam kot predsednik sindikata prispeval k ekipni zmagi, čeprav sem tekmoval v naj starejši skupini. Poleg smučanja se naši delavci množično udejstvujejo še v kegljanju in strelstvu." Šuler Jure, Gorenje-Fecro: "Proga je bila dobro pripravljena, pa tudi gledalcev ob progi ni manjkalo. Saj so prišli iz velenjskega Gorenja številni delavci na ogled tekmovanja in trim smučanje. " Višnjar Franc , vodja tekmovanja: "Kot organizatorji letošnjega četveroboja Gorenja v veleslalomu izrekam pohvalo vsem nastopajočim ekipam. Predvsem še zmagoviti ekipi Gorenja-Fecra, ki je na sicer tehnično manj zahtevni progi, vendar primerni rekreacijsko smučanje, prikazala največ znanja. Zahvaljujemo se tudi smučarskemu klubu iz Velenja, ki je tekmovanje uspešno privedel do zaključka. Praper Metod, Gorenje-Muta: "Boljši so zmagali. Vsako leto se z veseljem udeležujem tega srečanja. Tako se delavci Gorenja spoznavamo med seboj." Mira Rozman, Gorenje-Muta: "Lani sem tekmovala kar v moški konkurenci, ker ni bilo drugih deklet. Letos sem dala vse od sebe, vendar me je ledena proga prevarala. Morala sem nazaj do vratič, zgubila čas in nazadnje še zgrešila ena vratca". Niko Vinšek, Gorenje-Muta: " Letos povsod primanjkuje snega. Mi smo se le srečali tu na Pungartu. S četrtim mestom sem zadovoljen, kajti k izenačenosti smučarjev Gorenja je vedno večja in predvsem mlajši prihajajo v ospredje." Terglav Franc , Gorenje-Velenje : "Vesel sem, da smo se sodelavci Indok službe uvrstili na peto, šesto in sedmo mesto v svoji starostni skupini.." Bastič Kristina, Gorenje-Velenje: "Obiskovala sem smučarski tečaj za člane našega kolektiva. Veliko sem pridobila, vendar sem danes prvič tekmovala in zgrešila modra vratca." Oven Ana, Gorenje-Velenje : "Proga je bila v redu. Prvega mesta . resda nisem pričakovala. Na našem prvenstvu pred tednom dni sem bila šele tretja. Tedaj smo morali peš na Malo kopo. Vseskozi sem mislila, da bo zmagala Rozmanova iz Mute. Ne vem, zakaj se za takšna tekmovanja ne prijavi več žensk." Lah Rastko, smučarski klub Velenje: "Presenečen sem nad kvaliteto četveroboja. Podobna tekmovanja so nedvomno potrebna, saj se na tak način spoznavajo delavci iz različnih krajev, ki pa imajo svojo skupno streho Gorenja. " H. J. SMUČARJI ISKRE IN GORENJA TEKMOVALI NA SORIŠKI PLANINI Srečanje bi moralo biti na Pohorju, vendar . so ga tedaj preložili na 13. marec in prestavili na zasneženo Soriško planino. Naši tekmovalci so se slabše izkazali.Po informacijah iz časopisa Iskre povzemamo uvrstitve naših članov. Ženske: 5. Rozman Mira (Gorenje-Muta), lO. Fanika Napotnik, 11.Franja Turičnik , 13. Ehrinka Silovšek, 14. Milica Isoski (Vse Gorenje - Velenje). Moški III. razred: 4. Anton Hojnik, (Gorenje Velenje), 6. Gregor Hinko (Gorenje Fecro), 11.Anton Bijol (Gorenje-Muta),. 12. Ivan Goričan (Gorenje Velenje), 15. Jure Vršeč, 16. Tone Mirnik, 17. Ljubo Kaube (vsi Gorenje Velenje) Moški II. razred: lO. Drago Drev , H Alojz Urnaut, 12. Branko Blagotinšek, 13. Zdenko Silovšek, Rudi Črešnik (vsi Gorenje Velenje), 15. Alojz Gregor (Gorenje Fecro), Franc Krumpak, 17. Franc Višnjer (oba Gorenje) Moški I. razred: 1. Vili Santner (Gorenje Fecro), 4. Gregl Branko (Gorenje Muta), U. Slavko Mencenger, (Gorenje Velenje), 13. Milan Šuler, 14. Tone Ravnjak (TGO), 16. Zoran Kompan (TGO), 17. Janko Kolar (Muta), 18. Janko Osrajnik (Muta), 19. Jože Omladič, 20. Ivan Ravnjak (Gorenje Velenje). Našim tekmovalcem želimo več uspeha ra domačem terenu! • PRVENSTVO GORENJA V SMUČANJU Na smučišču Male kope je bilo prvenstvo Gorenja v veleslalomu, ki se ga je kljub slabemu vremenu udeležilo veliko število naših smučarjev. To je bilo tudi izbirno tekmovanje za , četver oboj Gorenja. OBJAVLJAMO NAJBOLJE UVRŠČENE TEKMOVALCE Ženske: 1. Turičnik Franja 0.44,50 2. Silovšek Darinka 1.27,00 3. Oven Ana 1.39,40 - „ Člani nad 35 let 1. Hojnik Anton 2. Mirnik Anton 3. Šavor Drago Člani od 25 do 35 let 0.29,80 0.38,10 ‘ 0.41,10 1. Drev Drago 0.29,00 2. Višnjar Franc 0.30,50 3. Ravnjak Tone 0.30,60 Člani do 25 let 1. Kompan Zoran 0.30,20 2. Sušeč Tone 0.30,60 3. Čeh Peter O. 32,ČO EKIPNI VRSTNI RED V VELESLALOMU NA POHORJU I. TOZD štedilniki: Drev, Višnjar, Blagotinšek 90,70 II. OSP: Kompan, Čas, Sušeč 93,20 III. TOZD Elektronika: Hojnik, Podgoršek, Jenko 98,20 IV. INDOK: Černič, Terglav Jerčič . 100,10 V. Orodjarna: Čeh, Urnaut, Ring 105,60 VI. TPP in Lesna: Gorogranc, Strahovnik, Pilih 109,40 NAMIZNI TENIS V začetku februarja je bilo izvedeno TRIM prvenstvo Gorenja v namiznem tenisu za posameznike in posameznice. Zaradi velikega števila udeležencev (70) je bilo tekmovanje v dveh delih. Pri ženskah je zmagala Carli Alenka pred Natek Renato, Onič Ljubo in Švener Ireno. Med moškimi je prvo mesto osvojil Urlep Dušan, sledijo: Povše Janez, Goršek Milan, Benetek Iztok, Jančič Janko, Urnaut Alojz, Hernaus Alojz, Jeriha Dušan, Tiršek Anton, Drev Drago itd. Prvi trije v obeh konkurencah so prejeli zlate, srebrne in bronaste medalje, prvih pet pri ženskah in prvih deset pri moških pa priznaja. Tekmovanje je organizirala športna komisija pri TK ZSMS Gorenje. n jutri taktično orientacijski pohod Občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin ima v svojem programu kot pomembno nalogo, sodelovati z mladino na vseh področjih, ki zadevajo obrambno vzgojo in splošni ljudski odpor. Osnovna organizacija ZRVS Velenje je skupaj s komisijo za SLO pri tovarniški konferenci ZSMS Gorenje TGO Velenje pripravila taktično orientacijski pohod za mlade delavce Gorenja. Na pohodu bodo sodelovali tudi člani Zveze združenj borcev NOV. Prvi tak pohod bo jutri, 29. marca 1975. Udeleženci se bodo zbrali- zjutraj ob 6. uri pred restavracijo "Jezero" v Velenju. Na pohod bodo krenili z zemljevidom in kompasom v rokah. Kam jih bo pot vodila, bodo morali razbrati sami. Med potjo bodo spoznavali za nekatere udeležence povsem nove pojme. Tako bo o vojaški topografiji predaval tov. Alojz Napotnik. O taktiki partizanskega bojevanja jih bo seznanil tov. Ivo Malenšek.Med potjo bo udeležence presenetila "zaseda" , ki jo bo postavila partizanska četa. Na j zanimivejše bo prav,gotovo streljanje s pištolo. Po pet metkov v stoječo tarčo bodo tudi o-cenjevali. Na zadnji delovni točki bo tov. Žarko Švajger predaval o pr oboju XIV. divizije leta 1944 preko Paškega Kozjaka, Plešivca in Graške gore.- Udeležencem bodo prikazali film o partizanski enoti občine Velenje. Komentiral bo tov. Slavko Vrtačnik. Še je čas, da se prijavite za ta zanimiv pohod. Jutri zjutraj vas pričakujemo na zbornem mestu ob velenjskem jezeru! Naj vam ne bo žal sobote! Koristi bomo imeli vsi. Letos praznujeta o 30. obletnico osvoboditve izpod fašističnega jarma in obletnico začetka novega, boljšega življenja v duhu socializma in enakopravnosti med narodi. Mladi se moramo tega zavedati, saj je bil davek, ki so ga plačali naši očetje in matere, velik. Moramo spoštovati in ceniti pridobitve socialistične revolucije. Pohodi po poteh slavnih divizij in brigad, spoznavanje kocepta SLO, so ena izmed oblik izobraževanja in hkrati utrjevanja nas mladih, da v primeru potrebe stopimo na isto pot, kot je KPJ pred 35 leti s tovarišem Titom na čelu. Tudi mladi moramo dati letošnji obletnici osvoboditve posebno obeležje. In takšno obeležje naj bo tudi jutrišnji pohod. Danes je prijavljenih za pohod kar 141 naših mladink in mladincev. To številko pa lahko podvojimo! TELEX - Glasilo tovarniške konference Zveze socialistične mladine Slovenije GORENJE TGO Velenje. Izdaja in urejuje INDOK služba. Odgovorni urednik Jože Krebl, glavni urednik Bojan Ograjenšek. Izhaja mesečno. Naklada 5000 izvodov. Tiska Dom kulture Velenje. Oproščeno davka po pristojnem sklepu 421/1-74.