LETO Lil, št. 31 PTUJ, 5. AVGUST 1999 CENA 120 tolarjev fA TEDEN/TA TEDEN Cinca Marinca Zadnja seja občinskega sveta Ormož je bila zelo vroča in glasna, pa ne zaradi visokih poletnih temperatur. Med več kot burno razp- ravo, ki je sledila spoznanju, da občinski statut ne bo sprejet ker se je "opozicija" odločila da bo glasovala proti, je eden izmed svetni- kov zelo samokritično dejal, da je tokratna seja navadna "Cinca Marinca". Pa poglejmo, kaj je Fran Milčinski Ježek napisal v zadnjih dveh kiticah očitno še vedno aktualne Cince Marince, pes- mi, ki je nastala v mesecih po 2. svetovni vojni, v pričakovanju volitev: Cinca Marinca, ta je zoper nas, u ta črna skrinjca vrgu je svoj glas. Z dinarjem se ni za igrat, to j'nevarn špas, men se zdi, da boljš bi ble frnikole za nas. Eden izmed starejših svetnikov pa je modro pripomnil: "Kakšni svetniki smo, da se ne znamo pogovoriti?" Pripravljenost na pogo- vor, strpna komunikacija, sposobnost poslušanja in upoštevanje in spoštovanje sogovornika, pripravljenost na sprejemanje argumen- tov, ne glede na to kdo jih poda, tudi tistih, ki so na drugi stani, premislek in trezna presoja, pripravljenost na sklepanje kompro- misov ali pa idelna varianta - pripravljenost, sposobnost in veden- je kako dosegati konsenz, rešitev, ki zadovoljuje vse udeležence nekega odločanja, so lastnostni, ki bi jih naj nekdo, ki odloča v imenu drugih in v interesu drugih imel. Zrelost osebnosti in modrost nekateri pridobijo z leti, drugi pa jo nosijo v sebi celo življenje skrito pod navlako obremenjenosti s sta- . rimi zamerami, ki jih trmasto držijo predse kot ščit pred zdravim razumom. Vsekakor pa drži, da si je potrebno za pogovor in ] reševanje problemov vzeti čas, ki ga imamo vsi enako 24 ur na dan. Postaviti si moramo vprašanje, kaj nam je bolj pomembno, človek ali cilji abstraktnih pojmov, besed kot so politika, stranka, občina ali država. Pravijo, da je človek angel z enim krilom, | i | | I da bi lahko poletel, potrebuje | \ (jj (JL\ \ jj^ ob sebi vsaj še enega. * \ Očala za varno opazovanje sončevega mrka so poceni, izdeluje jih podjetje Zeiss, kakovost filtrske folije ima garancijo CE. Brez njih nam grozijo hude poškodbe vida, v najskrajnejšem primeru trajna slepota. V ta sicer kartonska očala so vgrajeni posebni mylar filtri. _Foto: Črtomir Goznik 4. PRAZNIK MESTNE OBČINE PTUJ Vidni uspehi na vseh področjih Zupan Miroslav Luci: "Inventura je ugodna na vseh področjih, dosežkov ni potrebno posebej naštevati, saj so vidni na vsakem ko- raku. Za vitalne državne projekte, v katere je vključena mestna občina Ptuj, pa je eno leto prekratek rok za inventuro, saj so trdovratnejši in planirani za več let. Pomembno je, da smo v novem mandatu zelo hitro in brez večjih zapletov organizirali delo v mestnem svetu, imenovali odbore, komisije in nadzorni svet ter svoje delo uskladili s četrtmi." STRANI 4. IN 5. RESNO OPOZORILO Sončev mrk le z varovalnimi očali Zakaj je potrebna tolikšna previdnost? Zato ker v drugih pri- merih ljudje praktično ne gledajo sonca, ob veliki zamračitvi pa bo to želela večina, še posebej pa je to pomembno ob ugoto- vitvah, da s svečo počrnjeno steklo ne velja več za varno opazo- vanje, ker prepušča preveč infrardeče svetlobe. Upoštevati pa velja tudi dejstvo, da danes obstaja v Sloveniji veliko več fotoa- paratov, daljnogledov, teleskopov in teleobjektivov kot ob Sončevem mrku leta 1961, ko smo bili priča visoke stopnje del- nega mrka... Opazovanje sonca skozi daljnogled ali teleskop nas bo zagotovo za vedno oslepilo. STRAN 11. USPEŠNI PTUJSKI MATURANTI Za deset odstotkov presegli republiško povpreije Letošnja matura je bila za ptujske gimnazijce nadvse uspešna, saj so jo opravili v 96 odstotkih, od tega jih je kar 65 odstotkov po točkah doseglo odličen in prav dober uspeh. Odlično oceno na ma- turi je tako doseglo 30 dijakov, 40 pa prav dobro. Po številu doseženih točk izstopata Marjetka Pal, ki je dosegla vseh 34 možnih točk in Matej Horvat, ki jih je zbral 33. 29 točk pa so dosegli Nina Maračič, Nina Kafel in Vladka Plohi. V tej številki predstavljamo najboljša maturanta. STRAN 12. 2 Četrtek, 5. avgust 1999 - TEDNlk i AKTUALNO PTUJ / S STANISLAVOM NAPASTOM O SKUPNI OBČINSKI UPRAVI OBČIN Delo se ne spreminjar le organiziranost je drugotna Med prvimi v Sloveniji so občine na Ptujskem ustanovile skupno občinsko upravo občin. Njen predstojnik je Stanislav Napast, ki smo mu ob začetku dela uprave, ki ima sedež v dru- gem nadstropju ptujske mestne hiše na Mestnem trgu 1, zas- tavili nekaj vprašanj. Skupna občinska uprava občin za zdaj ni pravna oseba, njene finance se vodijo kot podpartija žiro računa proračuna mestne občine Ptuj. V ministrstvu za okolje in prostor pa že pripravljajo ustrezno spremembo zakona, ki bo omogočil, da b takšna medobčinska uprava pravna oseba. Tednik: Kakšno novo kvalite- to prinaša skupna občinska uprava občin? S. Napast: "Težko je govoriti o novi kvaliteti, saj v bistvu samo uresničujemo določila zakona o lokalni skupnosti in to, kar smo že doslej v veliki meri delali, zlasti še na področju urejanja prostora. Na željo županov pa smo delovan- je inšpekcijskih služb razširili na celotno območje nekdanje občine Ptuj. Varstvo okolja pa je bilo že sedaj skupna naloga naloga občin glede na skupni center za odla- ganje odpadkov. Prav pa je, da skupaj iščemo tudi novo lokacijo zanj in ga tudi skupaj zgradimo." Tednik: V skupni občinski upravi občin je za zdaj trinajst občin. Se lahko priključijo še nove? S. Napast: "Tako tudi v odloku o ustanovitvi in sporazumu piše, da smo vedno odprti tudi za nove občine. Sodelovanje je vedno do- brodošlo." Tednik: Skupna občinska uprava občin v Ptuju naj bi bila tudi prva tovrstna uprava v Slo- veniji. Torej tudi na tem po- dročju orjemo ledino? S. Napast: "Po mojih informaci- jah je tudi tako, doslej še nisem zasledil nobenega podobnega od- loka o ustanovitvi takšne uprave. Vem pa, da se na nekaterih območjih za takšno organizira- nost uprave zanimajo. Precej bli- zu so pri tem v bližnjem Maribo- ru. Res pa je, da to ni nekaj čisto novega, sedaj gre pri teh upravah samo za usklajevanje z zakonom o lokalni samoupravi, ki več ne do- voljuje, da bi (mestna) in druga občina opravljala določene naloge za druge občine, če se ne ustanovi skupna občinska uprava občin." Tednik: Nekateri svetniki v mestni občini Ptuj so pred usta- novitvijo skupne občinske upra- ve občin izrazili bojazen, da pos- lej v novi organiziranosti, ta uprava ne bo več zmogla celovi- to opravljati nalog za mestno občino, zlasti še na področju urejanja prostora? S. Napast: "Ta strah je mojem odveč, ker se naloge v tej skupni občinski upravi delajo za občino in se za opravljeno delo odgovarja vsakemu županu oziroma svetu posebej. Bolj se mi zdi, da so svet- niki imeli v mislih ostali del od- delka, če sem jih pravilno razu- mel, ampak tudi to ni problem, ker se bo formiral na novo in imel ožjo delovno področje, gospodar- sko infrastrukturo. Koordinacija pa bo potekala tako kot doslej." Tednik: Kakšen je delovni in finančni načrt uprave za letos? S. Napast: "Dela bo veliko, to smo že vedeli prej. Občine so se razdelile, nastali so novi proble- mi. V prejšnjem mandatu smo v okviru oddelka spremenili vseh devet planov občin in tudi vsi so dobili sklep o veljavnosti vlade Republike Slovenije. To bomo de- lali tudi sedaj, cikel je novi. Nare- dili bomo vse, da bodo občine us- tanoviteljice dobile potrebne do- kumente in da bodo lahko nemo- teno delale ter se razvijale. Denar je nekako opredeljen, vsaka občina financira materialne stroške oziroma delo zanje. Upam pa, da smo pravično razdelili tudi stroške uprave. Izhajali smo iz tega, da nekje 7,3 delavca dela za mestno občino in 2,2 delavca za ostale občine. Podrobna razčleni- tev pokaže, da na področju urejan- ja prostora dela en delavec za de- set občin, en pa dela za mesu občino, mestni oziroma podej^ ski arhitekt dela 80 odstotka (U lovnega časa za mestno občino, 2(j odstotkov pa za vse druge občiue Pri inšpekcijah je tako, da polov;, co delovnega časa dela inšpekt0; za mestno občino, drugo polovj za druge. Tako je delo tM plačano. Redarji in nadzornik ^ so plačani izključno iz proraču^ mestne občine Ptuj. Varstvo okoj. je pa gre na število prebival^ oziroma občin, ki so vstopile t upravo in jo ustanovile. Občine ki sestavljajo skupno občins^ upravo občin, bodo tudi imele drugačen status, kot tiste, ki % zanjo niso odločile, še zlasti, $ bomo gradili novo deponijo. Letošnji finančni načrt upravt je okrog 18 milijonov, celoletni pa okrog 36 milijonov tolarjev." MG Župani trinajstih občin s Stanislavom Napastom (drugi z leve v drugi vrsti) in direktorico občinskega urada mestne občine Ptuj Liziko Vidovič (prva z leve v drugi vrsti) po podpisu sporazuma o medsebojnih pravicah in obveznostih do uprave Foto: Langerholc Stanislav Napast, vodja skupne občinske uprave PTUJV/ SVEČANOST OB ODPRTJU OBNOVLJENE IN POVEČANE KOVINE V mestni obilni i ponosni na Merccftor SVS I Obnovljeno in povečano trgo- vino Kovina v Lackovi ulici v Ptuju so prejšnjo sredo tudi svečano predali namenu. Slo- vesnosti so se udeležili člani uprave Mercatorja SVS, d.d., Ptuj, drugi zaposleni v tem velikem trgovskem gigantu, ki obvladuje že tretjino slo- venskega prostora in na kate- rega so v mestni občini Ptuj po besedah podžupana Mila- na Čučka zelo ponosni, pred- stavniki izvajalcev del in dru- gi gostje. V spomina na ta dogodek je Mi- lan Cuček, podžupan mestne občine Ptuj, predsedniku uprave Marcatorja SVS Stanislavu Brodnjaku izročil faksimile ptuj- skega statuta. Obnovljena in razširjena trgovina Kovina v Lac- kovi ulici v Ptuju ima 400 m2 površine, kupci pa bodo v njej našli potreben vodovodni, vrtni material in drugi material, ki ga potrebujejo za urejanje doma in okolice, pa tudi barve, lake, čisti- la. Kolektiv Kovine vodi Jožt Kline, šteje pa devet delavcev. MG V imenu mestne občine Ptuj je na otvoritvi Kovine govori podžupan Milan Čuček. Foto: Črtomir Goznil PTUJ / NOVI FRIZERSKI SALON V DRAVSKI ULICI V Divj modno striženje in priieske za vse Frizerki Renati Krajnc so se uresničile sanje. 22. julija letos je pričela delati v svojem frizerskem salonu, ki ga je poimenovala studio Diva. Uredila ga je v Dravski ulici 8. V novem, lepo urejenem lokalu ponuja storitve modnega striženja in oblikovanja pričesk za moške, ženske in otroke. Za zdaj dela sama, od obsega dela pa je odvisno, ali ji bo v lokalu še kdo pomagal. Začetek je dober, želi pa si le čimveč zadovoljnih strank, ki se bodo rade vračale. MG Renata Krajnc pri delu. Foto: Črtomir Goznik TEDENSKI KOMENTAR IZ lURIKE - BORZNOPOSRED- NISKE HISE Trgovanje z vsemi PID-i Zakon o prvem pokojninskem skaldu je prinesel mad borznike veliko nemira. Delnice polpraznih pooblaščenih investicijskih družb so se končno preselile na prosti trg, vendar bo trgovanje omo- gočeno le z delnicami, ki predstavljajo polni del po- samezne pooblaščene investicijske družbe. Ugo- tovitev, koliko ima posamezen delničar delnic, ki jih lahko zamenja za pokojninske bone in s kolikimi lahko trguje, zahteva nekaj računskih operacij. Vendar je malim delničarjem le omogočeno, da del svojih delnic zamenjajo za denar. Cene delnic pooblaščenih investicijskih družb povzročile pravi preplah med neobveščenimi lastniki, saj so 10 krat nižje kot pred zaustavitvijo trgovanja, vendar je šte- vilo delnic obratno 10 krat večje. Vrednost Triglava steber I se je nekoliko popravila. Po vzpostavitvi trgovanja, ko je delnica startala precej nižje kot pred zaustavitvijo, se vrednost vrača na okoli 65 to- larjev za delnico. Prav tako na vrednosti pridobiva- jo tudi ostale pooblaščene investicijske družbe. Nacionalna finančna družba I je pridobila na svoji vrednosti največ, njena vrednost se je v petek usta- vila pri 55 tolarjih, kar je 3,8 odstotka višje kot pred tednom dni. Tedenska rast ostalih pooblaščenih investicijskih družb ni zaostaja prav dosti. Okoli 3 odstotke sta porasli Zlata moneta 1 in Zvon 1, za odstotek pa se je vrednost zvišala Pomurski in- vesticijski družbi. Edino Vipa Nanos je v preteklem tednu izgubila, in sicer je njena vrednost pristala pri 63 tolarjih oziroma poldrugi odstotek nižje. Tudi delnice pomembnejši podjetij na prostem trgu so se malenkostno dvignile. Delnica Gorenja je prido- bila na svoji vrednosti 0,4 odstotke, Fructalu pa se je vrednost dvignila na petkovih 2253 tolarjev. Uradni borzni trg, kjer kotirajo delnice najpo- membnejših slovenskih podjetij, je prav tako v po- rastu. Skupščine delničarjev se v teh poletnih me- secih nadaljujejo in prinašajo srečnim lastnikom prijetno presenečenje. Dividende, do katerih so delničarji na osnovi lastništva delnic upravičeni, si- cer v razmerju do tržne vrednosti delnic niso ravno visoke, vendar dodatni denar pride še kako prav pred zasluženimi dopusti. Odhodi na oddih so še bolj veseli, ker imetniki delnic lahko spremljajo tudi rast svojega premoženje v obliki kapitalskih dobičkov. Delničarji Mercatorja so lahko zadovoljni s čvrsto rastjo delnice. Posli okoli vrednosti 9.600 tolarjev za delnico so ponesli tečaj kar 1,4 odstotka višje kot pred tednom dni. Na rast slovenskega borznega indeksa sta vplivali tudi rasti farmacevts- kih podjetij. Cena Leka se je odlepila od 35.000 to- larjev in je porasta na 35.668 tolarja, kar je pomeni- lo 1,2 odstotno rast v enem tednu. Tudi Krki se je vrednost povišala, tedenska rast je znašala 0,3 od- stotka, tečaj pa se je v petek ustavil pri 27.505 to- larjev. Podobno rast je dosegla tudi delnica Petro- la. Tečaj se je dvignil nad 25.000 tolarjev. Z ravno nasprotnim predznakom je teden končala delnica drugega naftnega podjetja Istrabenza. Posli sov petek ob koncu trgovana zopet znašali 3.000, enot- ni tečaj pa se je oblikoval 7 tolarjev nižje. V obratni smereh sta se gibali tudi vrednosti delnic primor- skih podjetij Intereurope in Luke Koper, ki se imata namen združiti. Luka Koper se je dvignila za dobri"1 pol odstotka na 3.247 tolarjev, Intereuropa pa ne more uiti nivoju 2.300 tolarjev in se giblje nekaj t°' larjev pod njim. Slovenski borzni indeks še vedno raste. V me^ cu juliju je njegova vrednost pridobila preko 4 od' stotke, kar je v primerjavi s padci v preteklih mes® cih lepo znamenje. Nizki čisti prometi še vedfl grozijo trgu in onemogočajo bolj verjetne napove _ o rasti, vendar se bodo denarni zneski na trgu P vsej verjetnosti okrepili po prvem obračunu OD ja, ko bodo podjetja ugotovila, da so bile denar^ rezerve namenjene davčnemu bremenu neko»K pretirane. ^ Matjaž Bernik, llirika Br* TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Propaganda: Oliver Težak, s 041-669-509. Naslov: FIADIO-TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; •s (062) 749-34-10, 749-34-15, 749-34-37; faks (062) 749-34-35. Celoletna naročnina 6.360 tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280 Tisk: MA-TISK, Maribor. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na internetu: www. radio-tednik si. E-pošta: nabiralnik&radio-tednik. si tednikaamis.net fgDNIK - Četrtek, S. avgust 1999 3 IMENOVALI DIREKTORJA IN STROKOVNEGA DIREKTORJA 28. julija je svet zavoda Splošne bolnišnice Maribor imeno- val direktorja in strokovnega direktorja, kar je novost, ki jo 1 je prinesel novi statut bolnišnice. Še en štiriletni mandat bo I rnariborsko bolnišnico vodil Gregor Pivec, dr. med., za stro- | kovnega direktorja pa so imenovali prof. dr. Ivana Krajnca, dr. j rried., ki se bo v okviru svojega programa dela še posebej zavzel za razvoj raziskovalne dejavnosti in povezave z domačo | in tujimi fakultetami. Novi stari direktor mariborske bolnišnice pa je med drugim izpostavil tudi prizadevanja za zadovoljstvo vseh zaposlenih v tej mariborski zdravstveni ustanovi. SKUPŠČINA DELNIČARJEV KRKE Na 4. skupščini delničarjev Krke, ki je bila 29. julija, so spre- jeli vse predloge sklepov, ki sta jih predlagala uprava in nadzorni svet družbe. Za dividende so namenili nerazporejeni dobiček iz let 1995 in 1996. Delničarji bodo prejeli bruto di- videndo v višini 450 tolarjev na delnico oziroma 337,50 neto na delnico. JUTRI MISS ŠTAJERSKE ZA I MISS SLOVENIJE j Po treh letih bo v Ptuju ponovno eden od regionalnih izbo- rov za miss Slovenije. Prireditev bo jutri zvečer v sklopu ptujske noči na Mestnem trgu. Izbor predstavlja novo pri- ložnost tudi za ptujska dekleta. Vodila ga bo Katja Tratnik, jI igral bo ansambel Ptujski pet, sodeluje pa tudi plesni center Mambo. ZA SLOVENSKE HALOZE a pobudo mestnega svetnika Slovenske nacionalne stran- 11! ke, Miroslava Letonja, naj MO Ptuj kot bodoče regijsko središče predlaga nacionalni televiziji, naj organizira podobno humanitarno akcijo kot za Albance s Kosova z geslom "Za slo- vensko vas" z geslom za slovenske Haloze", ki so v zadnji na- | ravni katastrofi doživele veliko škodo. Svetnik Miroslav Letonja je to pobudo posredoval poslanski skupini SNS v državnem ji | zboru, kjer poslanec SNS v državnem zboru Rafael Kužnik pos- ! ial vladi poslansko pobudo, naj organizira humanitarno akcijo i Za slovenske Haloze, saj so Haloze ob zadnji naravni katast- \ rofi doživele veliko škodo. Kužnik meni, da bi lahko vlada or- ganizirala podobno akcijo, kot je Roka pregnancem slovenska | ras za Albance s Kosova. ¥ SOBOTO IN NEDELJO NA PTUJSKI TELEVIZIJI ||a programu je koncert Tanje Zupan, posnet ob predstavitvi f | 118njene nove CD plošče "Tisoč noči". Nastopajo najboljši slovenski glasbeniki. Pripravila: MG K W BR" - - ORMOŽ / NEUSPESNA 1 0. SEJA OBČINSKEGA SVETA Cfivca - marinca ormoških svetnikov V petek, 30. julija se je neuspešno končala 10. seja ormoškega občinskega sveta, nedvomno ena najbolj vročih letošnjega leta. Pa za to niso krive visoke poletne temperatu- re, temveč vroča kri članov občinskega sveta. V besednih dvo- bojih ob koncu seje, so župan in svetniki razkrili marsikaj. Beseda je stekla včasih kar preglasno. Nam novinarjem pa je postalo jasno in razumljivo tudi tisto, kar se je nekoč zdelo tako nelogično. Seja se je pričela ob 14. uri po- poldan povsem normalno s potr- ditvijo dnevnega reda. 11. točko v okviru katere bi naj razpravljali o predlogu Odbora za varstvo okol- ja in urbanizem glede vlog za izločitev iz organiziranega odvoza odpadkov so svetniki umaknili iz dnevnega reda. Preostalim 13. so nato dodali še dve, kar se je kasne- je izkazalo za zelo modro. V nas- protnem primeru bi se lahko namreč na koncu seje vprašali za- kaj so se sploh zbrali in čemu so več kot štiri ure greli svetniške stole. Dodatno so obravnavali pri- pombe na zazidalni načrt ob Raičevi ulici v Ormožu ter se odločali o izbiri banke preko kate- re bo občina Ormož kreditirala malo gospodarstvo. POBUDE, PREDLOGI IN VPRAŠANJA SVETNIKOV Marjana Kupčiča je zanimalo, kako poteka izgradnja telovadnice pri Sv. Tomažu. Cvetko Dušan je nato zastavil kar nekaj vprašanj. Na lokalni cesti od cestnega me- jnega prehoda Ormož, preko to- vorne železniške postaje in v na- daljevanju po ulici za Kolodvo- rom je prometni znak za omejitev hitrosti 40 km/h, ki ga malokdo upošteva. V zadnjem času po isti cesti vozijo tudi težki kamioni, ki tovorijo gramoz. Povedal je, da v imenu občanov, ki napovedujejo celo zaporo ceste za tovorni pro- met sprašuje, kdo bo plačal popra- vilo ceste in kdo bo skrbel za nji- hovo varnost. Naslednji problem, ki ga je izpostavil je rolanje po no- vozgrajenem pločniku v Veliki Nedelji, ki temu ni namenjen. Apelira na starše, da naj poskrbijo za varnost svojih otrok, ki se naj v bodoče rolajo na neprometnih športnih površinah. Tudi policija, bi lahko po njegovem mnenju opozorila starše in otroke, da ogrožajo varnost v cestnem pro- metu ter izzivajo nesreče. Opozoril je tudi na prošnjo podjetja Schop d.o.o. iz Zavrča, ki bi želelo odpreti na mejnem pre- hodu v Središču ob Dravi brezca- rinsko prodajalno. S strani občine Ormož potrebujejo pozitivno soglasje za izdajo enotnega loka- cijskega in gradbenega dovoljenja, ki bi ga občina glede na vso doku- mentacijo, ki so jo priložili lahko izdala. V omenjeni prodajalni bi naj zaposlili osem prodajalcev iz ormoške občine. Alojz Sok je gle- de na to, da v občini Ormož pada nataliteta predlagal, da bi v bodoče vsakemu novorojencu po- darili iz občinskega proračuna 30.000 tolarjev. Na ta način bi mo- rebiti povečali število rojstev. Župan Vili Trofenik je povedal, da bi to pomenilo 10 do 15 milijo- nov dodatnih sredstev letno, ki bi jih bilo potrebno zagotoviti iz občinskega proračuna ter, da je predlog tudi zaradi zapletenega postopka izvedbe potrebno proučiti. Alojza Soka so motile po njegovem mnenju nestrokovno obrezane breze v mestu, ponovno pa je dal pobudo za čiščenje grajskega vodnjaka. Vili Trofenik je odgovoril, da so dela izvajali za to usposobljeni strokovnjaki pod vodstvom Zavoda za varstvo na- ravne in kulturne dediščine. Obrezovanja pa so se lotili, ker so veje, ki so padale z ostarelih dre- ves povzročale škodo. Za čiščenje vodnjaka pa bo potrebno zagoto- viti finančna sredstva je še pove- dal ormoški župan. Izjava A. Soka, da gradivo za seje občinske- ga sveta ne prihaja v skladu s poslovnikom najmanj 7 dni prej, pa se je izkazala za neutemeljeno. Tanja Vaupotič, ena izmed dveh svetnic je opozorila, da Komunal- no podjetje ter različni drugi izva- jalci po končanih delih ne popra- vijo ceste do prvotnega stanja. Za- nimalo pa jo je tudi kakšne de- javnosti potekajo v šoli na Svetin- jah. Miroslava Hanželiča pa je vznemirjala izguba ormoškega ra- dija ter problem trenutno presla- bega oddajnika. Branka Kukca so motila gradbena dela oziroma po- laganje optičnega kabla podjetja Telekom, ki si ni pridobilo soglas- ja lastnikov zemljišč pred pričetki del ter ni saniralo zamljišča po končanih delih v prvotno stanje. Alojz Ivanuša je opozoril na pose- danje nadvozov preko obvoznice, poslanec Lukič, pa je dal pobudo za udeležbo vodje upravne enote v Ormožu na eni od naslednjih sej. Svetniki so obravnavali dve do- datni točki dnevnega reda. Za kre- ditiranje malega gospodarstva bodo v ormoški občini namenili 15 milijonov tolarjev iz občinske- ga proračuna. Na tokratni seji so izbirali najboljšega ponudnika. Soglasno so se odločili, da je Nova Ljubljanska banka ponudila na- jbolj ugodne pogoje. Odločili so se za varijanto vezava depozita brez pripisa revalorizacije, pod pogoji: razmerje kredita 1:4 z dobo vračanja 5 let, obrestno mero TOM + 1,2 % in moratorijem do enega leta. Na ta način je občina zagotovila 60 milijonov tolarjev kreditnih sredstev za malo gospo- darstvo. Nato so izvolili Mirosla- va Hanželiča ter dr. Vesno Mele za člana Odbora za družbene de- javnosti in finance. OPOZICIJA POKA- ZALA SVOJO MOČ Ustavilo pa se je pri sprejeman- ju statuta občine Ormož. Pri- padniki Slovenske ljudske stranke ter Krščanskih demokratov Slo- venije so bili na začudenje in očitno razočaranje ostalih svetni- kov in župana proti sprejetju sta- tuta. Očitno pa je bilo, da pravih argumentov s katerimi bi lahko zagovarjali svojo odločitev niso imeli. Vsaj v predlaganem statutu jih ni bilo. Anton Luskovič, ki je vodil statutarno komisijo je pove- dal, da je razočaran nad izidom glasovanja, ki ga smatra za svoj osebni poraz in nezaupanje izraženo statutarni komisiji. Po- vedal je, da mu je glede na to, da so s sprejetjem amandmaja odpadli vsi razlogi proti sprejetju, ki so jih navajali člani SKD, ne- razumljivo njihovo glasovanje. Napovedal je svoj odstop ter odstop statutarne komisije. Menil je tudi, da mora biti ozadje njiho- vega dejanja drugje. Odzval se je Alojz Sok, ki je izrazil popolno zaupanje Antonu Luskoviču ter statutarni komisiji s čimer je pravzaprav potrdil, da je odločitev SLS in SKD politične narave. Opozicija, ki so jo v preteklosti velikokrat preglasovali je tokrat želela pokazati svojo moč. Verbal- no komunikacijo, ki je sledila, bi težko imenovali pogovor. Kri je zavrela in sledili so glasni očitki Miroslava Hanželiča županu in župana Vilija Trofenika Slovenski ljudski stranki, katerih člani ne znajo po njegovem mnenju držati dane besede. Svoje je pridal tudi Branko Kukec, ki se je z županom strinjal. Tudi njega so, je dejal, že trikrat potegnili za nos. Vili Trofenik je tudi povedal, da se po njegovem mnenju takšni strankarski boji na nivoju lokalne samouprave ne obnesejo in nika- mor ne vodijo ter obljubil povračilne ukrepe. Jasno je pove- dal, da v bodoče ne bo pristal na sporni 72. člen statuta, ki zago- tavlja krajevni skupnosti, da lah- ko samostojno brez soglasja župa- na sklepa pravne posle do 2 mili- jonov tolarjev. Znesek s katerim se je župan do usodne seje strinjal je namreč najvišji v Sloveniji. Ce bi bil statut na petkovi 10. seji sprejet, bi imele krajevne skup- nosti v ormoški občini najvišjo stopnjo suverenosti pri nas. Ker pa ni bil sprejet je bilo nemogoče obravnavati tudi nadaljne štiri točke dnevnega reda, ki se za- konsko vežejo nanj. Zaradi dopus- tov se bodo svetniki z županom sestali na 11. seji šele v mesecu septembru. Pa poglejmo, kje si bodo hladili vročo kri. Na vprašanje kam se odpravljajo na dopust in kje bodo preživeli vroče poletne dni so od- govorili: "Na bazenu v Ormožu, za nekaj dni v toplice, bil sem na morju v Umagu, odpravljam se na Lošinj, v Brebrovniške toplice (je izjavil poslanec s smislom za hu- mor), nikamor ne grem, dopust bom preživel na njivi in v vino- gradu, bil sem v Fornačah, med Portorožem in Piranom, nič ne bom povedal, ker vsi novinarji lažete, (častna beseda, da je pove- dal tako ter izjavljam pod prisego, da ne lažem), še ne vem, verjetno bomo odšli z družino na morje v mesecu septembru, bil sem na slo- venski obali, v Kopru, dopust bom preživela na Gorenjskem, ne- kaj dni dopusta sem preživela doma, verjetno bo še naprej tako, dopust bom preživel na ormoškem bazenu, dopusta ne ko- ristim ker nimamo časa, nikamor ne grem ker nimam časa, letos ne gremom nikamor, verjetno si bomo pripravili kakšen piknik v goricah, predvsem pa bom dopust preživel delovno, za teden dni gremo na hrvaško primorje, v neobljudene kraje na otok Pašman, za kakšen dan bom odšel v hribe in se vsedel na kolo, sem že bil v Istri, v Maredi, če bom imel srečo, grem za teden dni v Dubrovnik, drugače pa bom v službi (je povedal mož številka 1). Majda Fridl ROGOZNICA / KONČANA PRVA OBNOVITVENA DELA V DOMU KRAJANOV Prihodnost doma še negotova ^ prostorih krajevne knjižnice v domu krajanov na Rogoznici Je bil pretekli petek razgovor o obnovi kulturnih prostorov, ki je pripravilo Kulturno društvo Rogoznica. Društvu je nam- ^ v letošnjem letu s sredstvi občine Ptuj in Sklada za ljubi- t<;ljske kulturne dejavnosti pri Ministrstvu za kulturo Repub- "ta Slovenije, že uspelo obnoviti dve sobi in sanitarije, v "ačrtu za prihodnje leto pa imajo tudi obnovo kulturne dvo- in napeljavo centralne kuijave. Ker je bila udeležba to- ^t skromnejša od pričakovanj, bodo razgovor nadaljevali ^Ptembra. . etkov razgovor na Rogoznici, ■1 Sla se ga udeležila tudi Stanis- v Napast, predstojnik skupne Clnske uprave in Jože Maučec, erent za pomoč svetom estnih in primestnih četrti, je ^°Va spomnil na problematiko 0,m°v krajanov na ptujskem jj ^očju. Slišati je bilo, da nekate- e Prostore uspešno tržijo, drugi ^ k'.' naiuspešnejši pa so v Budi- dai r So sP0C*nie prostore doma g 'v najem Zavodu dr. Marjana j/stnerja. Zato sta tako Stanislav k Past kot Jože Maučec apelirala racionalnejšim rešitvam, ^ 1 dom krajanov na Rogoznici v žbf11"^ praktično sameva. taV| ^ na razgovoru pa so še ugo- l> da bi se v domu v pri- hodnje dalo urediti tudi nekaj sta- novanj, na račun katerih bi lahko pridobili dodatna sredstva za oživitev nekoč sicer zelo obiska- nega zbirališča krajanov. Kakorkoli, razprava o obnovi in nadaljni usodi doma krajanov na Rogoznici se bo nadaljevala sep- tembra, ko sklicatelj Marjan Cajnko, predsednik rogozniškega kulturnega društva, pričakuje večjo udeležbo. Povedal pa je še, da so v obnovo doslej vložili 300 tisoč tolarjev sredstev, ki jih je prispevala Mestna občina Ptuja, 300 tisoč tolarjev od Sklada za lju- biteljske kulturne dejavnosti pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije in 141 ur prostovoljnega dela. Z obnovitvenimi deli so pričeli septembra lani in jih končali konec junija letos. Gre za prvo obnovo po letu 1972. V domu krajanov na Rogoznici je trenutno najaktivnejša sekcija ko- rantov, vse več pa se pojavlja teženj po ustanovitvi moškega pevskega zbora. Razmišljajo tudi o oživitvi zabavnih prireditev Ve- seli dan naših vasi, ki jih je nekoč pripravljalo tamkajšnje Prosvetno društvo. V domu krajanov na Ro- goznici imajo danes svoje lepo urejene prostore še upokojenci, tu pa je tudi sedež Primestne četni Rogoznica. V bivšem gostinskem lokalu je kmetijska trgovina, že druga doslej. Dodajmo še, da ima- jo na Rogoznici z novim najemni- kom več sreče, kajti prvi jim še vedno dolguje najemnino. AK Nekoč priljubljeno stičišče krajanov danes bolj ali manj sameva. 4 Četrtek, 5. avgust 1999 - TEDNlk i PRAZNIK MESTNE OBČINE PTUJ PTUJ / PRAZNIČNI KLEPET Z ZUPANOM MIROSLAVOM LUCIJEM Vidni uspehi na vseh podroijih Peti avgust je praznik mestne občine Ptuj. Letošnji je ze četrti. Osrednja prireditev ob letošnjem prazniku bo jutri ob 19. uri na dvorišču minoritskega samostana. Če bo vreme slabo, jo bodo izvedli v refektoriju minoritskega samostana. V progra- mu sodelujejo Pihalni orkester Ptuj, Igor Samobor in godalni kvarter Feguš, slavnostni govornik bo ptujski župan Miroslav Luci, ki bo zaslužnim posameznikom, podjetjem in ustanovam podelil tudi priznanja mestne občine za njihov prispevek pri njenem razvoju. To so štiije pečati mesta Ptuja z likom sv. Ju- rija, tri plakete in zlata plaketa. Pred jutrišnjo osrednjo prire- ditvijo ob letošnjem prazniku mestne občine Ptuj se bo bo 17,30 v poročni dvorani mestne hiše sestal na slavnostni seji svet mestne občine. Prva prireditev ob 4. prazniku mestne občine pa bo že danes ob 17. uri, ko bodo ob Potrčevi 34 v Ptu- ju odprli balinarsko igrišče. Jutri bo odprtje razstave fotogra- fij "Ptuj in baloni" balonarskega kluba Ptuj, ob 16. uri pa bo v cerkvi sv. Ožbolta svečana maša. Program prireditev ob letošnjem prazniku se bo iztekel 8. avgusta z mednarodno karting dirko na kartodromu v Hajdošah. Jutri in v soboto pa bodo ptujske ulice in trgi ponovno zaživeli v okviru tradicionalnih poletnih noči, ki jih pripravlja GIZ Poetovio vivat. Dodatno privlačnost jim daje tudi jut- rišnji izbor za miss Štajerske v okviru letošnjega izbora za miss Slovenije. Ob prazniku mestne občine Ptuj, 5. avgustu, je na naša vprašanja odgovarjal župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci, ki se te dni odpravlja na zasluženi dopust. Tednik: Gospod župan, kakšna bo inventura opravlje- nega dela med dvema prazni- koma. Danes (5. avgusta) praz- nuje mestne občina Ptuj svoj praznik. M. Luci: "Inventura je ugodna na vseh področjih, dosežkov ni potrebno posebej naštevati, saj so vidni na vsakem koraku. Za vitalne državne pro- jekte, v katere je vključena mestna občina Ptuj, pa je eno leto prekratek rok za inventuro, saj so trdovratnejši in planirani za več let. Pomembno je, da smo v novem mandatu zelo hitro in brez večjih zapletov organizirali delo v mestnem svetu, imenova- li odbore, komisije in nadzorni svet ter svoje delo uskladili s četrtmi." Tednik: Ste zadovoljni z dosežki na vitalnih področjih? Kaj pa projekti, za katere si to okolje že leta prizadeva in še niso realizirani? V mislim imam obvoznico, gimnazijo, investicije v osnovnošolski prostor, grajsko restavracijo, nov center za ravnanje z odpadki, kulturno dvorano, reševalno postajo, policijsko postajo in tako naprej? M. Luci: "Po naravi sem člo- vek, ki se ne zadovolji hitro. Moje ambicije za Ptuj so velike. S preteklimi dosežki se ukvar- jam manj kot z načrti za pri- hodnost. Zanimajo me in ukvar- jam se predvsem s še neizvede- nimi projekti. Obvoznico smo uspeli v državnem zboru vključiti v finančni program DARS-a do leta 2002. Izvedbo prve etape, ki naj bi bila že letos, nam je na žalost zaustavila nova zakonodaja o arheološki dediščini. Onemogočena pa je tudi izvedba zahodnega mostu, kar pomeni, da smo se vrnili na izhodišče, na začetek iskanja nove trase ptujske obvoznice, skupaj s strokovnjaki na področju urejanja okolja, pros- tora, prometa in arheologije na državni ravni. Iskati bo potrebo tudi soglasja z občani, ki bodo neposredno prizadeti in s kate- rimi želimo doseči večinsko soglasje o novi trasi in o mo- rebitnem novem južnem mostu, ki bo dolg med 700 in 800 metri, ki pa bi lahko bistveno rešil pro- met ob samem mestnem jedru, na Ormoški in Mariborski cesti. Sicer bo treba iskati obvoznico zunaj mestne občine Ptuj, s čimer bo reševanje prometne problematike mesta prenešeno v daljše časovno obdobje, s tem v naslednji nacionalni program DARS-a, katerega rešitve pa lahko le slutimo. Gimnazija bo po zadnjem sklepu sveta mestne občine sko- raj gotovo sprejela prve dijake v novih, sodobnih prostorih in v okviru enoizmenskega pouka že septembra leta 2000. Za osnov- nošolski prostor bodo projekti pripravljeni do jeseni in investi- cije izvedene v naslednjih letih po prioriteti, ki jih bosta določila svet mestne občine Ptuj in ministrstvo za šolstvo in šport na osnovi strokovnih kri- terijev. Grajska restavracija je v lasti države. Upam, da bomo skupaj z ministrstvom za kultu- ro našli primernega najemni^ ki bo pripravljen vložiti f,. nančna sredstva in jih kasneje uporabo tega objekta iztržiti Aktivnosti za novi center ravnanje z odpadki ne potreb^, jemo, ker imamo dobrega izva. jalca. Skupaj z drugimi občina, mi na Ptujskem pa iščemo nov;, lokacijo za deponijo. Tudi % kulturno dvorano iščemo sofi. nancerja, ki bi jo kasneje tudi uporabljal in programsko tržil Reševalna postaja je v načrtu & gradnje, iščemo pa sofinancer$. ki delež vseh občin, ki jih s svo. jim delom pokriva. Mestna občina novo reševalno postaje prav tako potrebuje, vendar v veliko manjši meri kot vse dru. ge občine na Ptujskem. Gradnja policijske postaje naj bi se letos začela, saj so finančna sredstva za začetek predvidena, svoje ob- veznosti do te gradnje je lokalna skupnost izpolnila." Tednik: Zdravstvo pa je tema, o kateri se premalo po. govarjamo. Kakšna bo pri hodnost zdravstvenega doma Ptuj, kaj je s podeljevanjem koncesij? Ali je res, da boste za nekaj časa zamrznili njihovo podeljevanje? Kako je z nadzi davo zdravstvenega doma? M. Luci: "Z zdravstvom se kar veliko ukvarjam, vendar nas pri odločitvah zelo ovirajo ne- dorečena zakonodaja in različni interesi Zdravstvenega doma Miroslav Luci: "S preteklimi dosežki se ukvarjam manj kot z načrti za prihodnost." fgDNIK - Četrtek, 5. avgust 1999 5 PRAZNIK MESTNE OBČINE PTUJ l^t javnega zavoda, Ministrstva za zdravstvo, Zdravniške zbor- ne in Zavoda za zdravstveno z3varovanje. Tako imamo veli- jo težav pri organizaciji zdravstva na celotnem območju kjvše občine Ptuj. Kot župana ^e predvsem zanima zado- voljstvo uporabnikov. Na delo pravnikov in zdravstvenih in- stitucij v Ptuju dobimo malo pripomb. To je lahko tudi do- j.az, da zasebno zdravstvo uspešno dopolnjuje oziroma se vključuje v sistem javnega zdravstva z vsemi oblikami dela. 30 pa potrebno jasno doreči ozi- roma določiti mejo, do katere pa je še smiselno zasebništvo v zdravstvu, da ne bo prišlo do razpada našega javnega zavoda - ZD Ptuj. Seznanjen sem z na- menom nadzidave zdravstvene- ga doma na Potrčevi, ki se vključuje tudi v koncept kon- centracije dela zdravstvene de- javnosti ob Potrčevi, d pritegniti jih želijo z odpi- šem aktualne likovne proble- matike, ki se odmika od negovan- !a in brušenja obrtne spretnosti v1 ravnanju z barvami in čopiči. si vsako leto zastavijo novo ^Prašanje, na primer "od realnega ^straktnemu", "prehod v pros- > r > "prostor kot struktura" itd. 'kovne delavnice v organizaciji Publiškega sklada vodijo najus- esnejši in najbolj prodorni slo- nski likovni ustvarjalci mlajše Racije. Prvo leto je bila to iuba Sambolec, nato Andrej Tro- ViHlar> Zmago Posega in Alenka staj ^8ar'od leta 1992 Pa 'e n'ihov l11' gost in mentor ptujski sli- JUušan Fišer. K ® klavnici, ki je lani julija po- leže v Goriških Brdih, so si ude- nci Pod vodstvom Dušana vsak sv°) subjekt p0v znane osebnosti. V lta[jecavah znanih obrazov so is- in n imenske vezi med podobo ,eno prisotnostjo v trenutnem okolju. Potrebno je bilo razmišlja- ti na dveh ravneh, o lastnem raz- merju do slavne osebnosti in o li- kovni problematiki, ki jo je tako razmišljanje sprožalo. Nadrealno povečan portret gledalca nagovar- ja drugače kot majhna sličica. V izdelkih udeležencev lanske kolo- nije v Goriških Brdih je prisotno tudi večno vprašanje sodobne li- kovne ustvarjalnosti, to je vprašanje o dvodimenzionalnosti likovnega nosilca in o iluziji upo- dobljenega predmeta, ki je realno trodimenzionalen. Na velikih površinah so povečani portreti z različnimi rastri in napisi poudar- jeno postavljeni v dvodimenzio- nalnost slikovnega polja. Mentor je aktivnosti v delavnici sklenil z mislijo: "Vrhunec podobe je torej življenje slike, ki je boljše od res- nice." Andreja Koblar, samostojna svetovalka za likovno dejavnosti pri republiškem skladu, ki že leta prizadevno vodi omenjene de- lavnice, se je povprašala po smislu tega početja in na vprašanje tudi odgovorila: "Kakšen pomen imajo tovrstni programi v okviru ljubi- teljstva, ko ne gre za proučevanje in negovanje običajnih obrtnih znanj, pač pa za razmišljanje o ak- tualnih likovnih problemih so- dobne umetnosti in preizkušanje različnih likovnih pristopov znotraj različnih medijev? Izkušnja je za sodelujoče po vsej verjetnosti enkratna in ni toliko pomembno, kako in koliko bo vplivala na individualno ustvar- janje vsakega posameznega avtor- ja. Nedvomno pa bo odločilna za njegovo odprtost pri spremljanju in sprejemanju sodobne umetnos- ti." V razmišljanju Andreje Koblar lahko najdemo tudi del odgovora na vprašanje, kakšen pomen naj ima ljubiteljska de- javnost v nekem okolju. To ni zgolj preživljanje prostega časa na kulturen in plemenit način, ljubi- telji so (ali pa bi vsaj morali biti) tudi neposredno udeleženi pri bo- gatenju okolja, v katerem živijo in morali bi predstavljati najbolj široko odprto in kritično publiko pri sprejemanju kulturnih vrednot najrazličnejših smeri in zvrsti. In kje je Miki miška? Treba jo je poiskati in se zamisliti nad likom, ki predstavlja eno najpomem- bnejših, najbolj vplivnih in na- jbolj popularnih osebnosti 20. sto- letja. Marjeta Cigleneikl DORNAVA/ USPESNI MLADI ZGODOVINARJI Za nagrado v Benetke Veliko šolarjev se predaja brezskrbnim počitniškim dnem. Nekateri med njimi pa tudi med počitnicami raziskujejo, berejo literaturo, tisto ki jih zanima in med šolskim letom nimajo do- volj časa. Obstajajo učenci, ki so tudi med šolskim letom imeli voljo ter čas, da so bili aktivni v izvenšolskih dejavnostih. Med njimi so prav gotovo tudi Amadeja Stare, Tadej Starčič in Matjaž Vrtič, ki so pod mentorstvom njihove učiteljice Irene Galun Pravdič dosegli zelo dobre uspehe na državnem tek- movanju v znanju iz zgodovine in dokazali veliko znanja; kako so živeli Rimljani ter kako so živeli, pluli in se bojevali Vikingi. Tek- movanja se je udeležilo 34 ekip iz slovenskih šol in 6 ekip je osvojilo zlato priznje dr. Pavla Turnerja. Med njimi tudi ekipa OŠ dr. Franja Zegača Dornava, ki je v na- daljnem tekmovanju zmagala. Po- leg knjižnih nagrad so dobili tudi nagrado agencije Sonček in bodo ob koncu avgusta odpotovali v Be- netke. ms Matjaž Vrtič, Amadeja Stare, Tadej Starčič in njihova mentorica Irena Galun Pravdič, zelo dobro sodelujejo in pokazali so veliko znanja iz zgodovine. TEDNIKOVA KNJIGARNICA Roman o knjigah Obstajata dve veliki skupini bralcev, obiskovalcev knjižnice. Prva ne bere čez dopustniške in počitniške dni; pravijo: " Vračamo knjige. Vi- dimo se spet jeseni." Druga skupina je tista, ki je čez vse leto ni v knjižnico, a v začetku poletnih dni prihrumi v knjižne hrame z velikanskim bralnim apetitom:" Imamo počitnice in čas za branje!" In obe skupini druži veselje do branja in obeh smo knjižničarji zelo ve- seli, čeprav bi bilo prijetneje, da bi bili vsi skupaj bralno razpoloženi skozi vse letne čase. Tudi sama nekoliko pripadam prvi in nekoliko drugi skupini, a po duši in poklicu sem bralka od prvega do zadnjega dne v letu, le za dopustniške dni se oborožim s knjigami, ki jih čez leto nisem utegnila prebrati ali pa s knjigami, ki sem jih že davno želela prebrati, a so mi iz različnih razlogov ubežale. Ka- jti: zakladnica tistih, neprebra- nih knjig je kljub moji dobri bral- ni kondiciji precej velika. Zatorej je še posebej prijetno prebrati knjigo, ki ni bila na seznamu zaželjenega počitniškega bran- ja; pravzaprav sploh nisem ve- dela, da obstaja. Takšno, zani- mivo in dobro, knjižničarsko dušo božajočo branje, mi je le- tos priporočil prijatelj Andrej (tudi sam spretno zvišuje bralno kondicijo), za kar se mu na tem mestu še enkrat zahvaljujem. Naslov knjige je Roman o knjigah cenjenega slovenskega avtorja Marjana Rožanca Tu je delček uvodnih besed iz knjige, ki je izšla pri Slovenski matici leta 1983, besed, ki občuteno poudarjajo pomen in smisel branja ter se z njimi globoko strinjam. Redko kaj lahko člove- ka zgrabi in prekvasi tako kot knjiga. Vse druge dogodivščine in celo neposredni in intenzivni odnosi z ljudmi največkrat nima- jo niti pol toliko moči; vsaj moja in marsikatera skušnja je taka. Nedolžno in prikupno dekle sem lahko vzljubil na prvi pogled, naivnega prijatelja sem lahko pomiloval, naduteža pre- ziral in celo sovražil, vendar je bilo vse to nazadnje le ljubezen, pomilovanje in prezir, ki mojega življenja niso trajneje prekvasili. Nasprotno pa je lahko kaj take- ga storila že povprečna knjiga, najmanj tako, kot da je v njej povzeta globlja in trajnejša človeška izkušnja. Ne film ne gledališče nimata te moči. Najbrž zato, ker se filmskih in gledaliških predstav vedno ude- ležujemo le v čredi, ker jih nikdar ne moremo samo gleda- ti, temveč smo vedno tudo gle- dani, se pravi deloma odsotni in na površini, daleč od pripravlje- nosti na samouničenje, s kate- rim se predajamo knjigam. Pri branju knjig smo največkrat neobriti in v pižami, vedno le sami s seboj in pri sebi, zaupno predani pisatelju, da z njim v dvoje použijemo svet. Tako použit svet in znanje iz knjig ali s pomočjo tiskane besede, je na- jcenejše in najbolj enostavno doživetje, ki si ga lahko pri- voščite kadarkoli in kakorkoli. Torej obiščite bližnjo knjižnico in si izposodite delček sveta. Llljana Kle menili FILMSKI KOTIČEK Moj najljubši Marsove c (My Favorite Martian) Sladoled in poljubljanje. Verjetno ste že sami ugotovili, kateri sta najslajši stvari na našem pla- netu. Po strokovni oceni Marsovca, ki je videl že marsikaj, sta celo dovolj dober razlog za po- daljšano bivanje na Zemlji. Kljub lovcem na nezemljane in nesramno zaostali tehniki. Pridejo dnevi, ko gre vse narobe. To spozna tudi junak našega filma, novinar, ki je hkrati izgubil službo ter dobil košarico lepe sodelavke. Še isti dan je nič hudega sluteč priča prometni nesreči vesoljske ladje, nakar njegov dom začasno pos- tane zatočišče karamboliranega Marsovca. Šte- vilne dogodivščine, ki jih doživita nova znanca, pa bitji iz različnih svetov nenavadno združijo... Originalna komedija, ki vas bo nasmejala do solz, tudi če še nikoli niste videli nobenega NLP in verjamete našim znanstvenikom, ki ne prizna- vajo življenja na Marsu. Toda nekatere šale v tem filmu so tako edinstvene, da res lahko izha- jajo le še z Marsa. Tisti, bolj vajeni nezemljanov iz Dosjejev X, pa se nikar ne bojte tokratni Mar- sovec ni grd, nesramen in za seboj ne pušča no- bene sluzi, zapomnili si ga boste le po nenavadni duhovitosti. Navade, ki so del našega življenja, se nam zdijo tako vsakdanje, da včasih potrebujemo kakšnega nezemljana, da nam odpre oči. Kdo bi sicer definiral poljubljanje kot nehigiensko iz- menjavanje sline, v obarvani visokomaščobni hrani pa prepoznal sladoled? In vendar so te svojevrstne človeške navade lahko razlog, da naš planet težko zapusti celo kakšnen Marso- vec... Komedija, ki vas bo pomladila in povzročila, da na bitja iz vesolja ne boste več gledali iz pers- pektive Dosjejev X. Morda si boste celo zaželeli, da bi Zemlja kmalu gostila prebivalce Rdečega planeta... Nataša Žuran 8 Četrtek, 5. avgust 1999 • TEDNty POSLOVNA SPOROČILA fgpNIK 9 jAVRČ / NA KOMUNALNI INFRASTRUKTURI DELA V POLNEM TEKU Vodovod za 130 haloških gospodinjstev p0 jeseni prihodnje leto bodo v občini Zavrč najverjetneje že vključili z izgradnjo zadnje faze vodovodnega sistema, ki bo p0vezal gospodinjstva od Turškega Vrha, Goričaka, Drenovca jn manjšega naselja Korenjak. »Vodovod v vsako haloško gos- podinjstvo« pravijo tudi v majhni obmejni občini, kjer bodo Jg naložbo potrebovali kar 140 milijonov tolarjev. Občinski proračun je za tako drago naložbo seveda preskromen, zato poleg zbranih sredstev bodočih uporabnikov vodovoda in sa- moprispevka, v završki občini računajo na večji del sredstev iz države. Že od srede junija potekajo dela na izgradnji vodovoda, pravi An- ton Petrovič, predsednik odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe, in jo prejšnjega tedna so gradbeniki položili 2,5 kilometra primernega voda, proti sv. Mohorju, kjer bo vodohran, pa že sekundarni vod. Izvajalec gradbenih del so Nizke gradnje iz Ptuja, delavci tega podjetja pa kljub vročim do- pustniškim dnem ne počivajo in delajo nemoteno, saj morajo z deli jokončati do predvidenega roka. Do konca leta sicer načrtujejo iz- gradnjo celotnega vodovodnega sistema, prihodnje leto pa, če bo zbranih dovolj sredstev za priključke, bodo nadaljevali z deli in nekje jeseni leta 2000 naj bi z vodovodom tudi zaključili. »Vodovod je občinska prioritet- na naloga, to smo govorili že v prejšnjem občinskem svetu, zato smo na začetku novega mandata v to usmerili vse naše moči. Poleg nekaj manjših težav ob načrtovani gradnji vodohrana v Turškem Vrhu, ko smo morali nekoliko spremeniti projekte in smo na- jverjetneje našli še boljšo rešitev, je prav gotovo največja težava de- nar. Od kod ga vzeti za drage in- vesticije? Naša država premalo daje na ta obmejna in manj razvita območja, od koder so se mladi ljudje pred leti močno izseljevali, tisti pa, ki so ostali, še danes ni- majo osnovnih pogojev za življen- je. Nekateri se k sreči že vračajo in verjamem, da jih bomo privabili še več, če bomo le imeli vodovod in urejene ceste. V letošnjem pro- računu imamo za komunalno infrastrukturo na razpolago med 15 in 20 milijoni tolarjev, samo za vodovod pa bomo potrebovali 140 milijonov. Računamo, da bodo vsaj 20 milijonov zbrali naši občani po pogodbah, ki jih ravno v tem času podpisujejo, blizu 15 milijonov bo prinesel samoprispe- vek, nekaj bo sicer primaknila tudi občina, ostala sredstva pa moramo pridobiti iz države. Mi- nistrstvo za drobno gospodarstvo nam je že nakazalo 10 milijonov tolarjev, potrebujemo pa še vsaj 90 milijonov za pokritje celotne in- vesticije, zato upamo na sredstva iz državen blagajne, kjer kandidi- ramo s projekti. Ko bomo končali z vodovodom, bomo šele prav pričeli z modernizacijo cest. Letos smo že asfaltirali cesto od Turškega Vrha do Švabovega, do 10. septembra naj bi bila do- končana še 2 kilometra ceste Dre- novec proti sv. Mohorju, kjer gra- dimo tudi vodovodni sistem, cesta v hrib pa bo nekoliko bolj razšir- jena kot je bila doslej in široka 3 metre. Potem bomo nadaljevali po prioritetnem programu, kot smo si ga v občini tudi zastavili za cestno infrastrukturo.« MANJŠA DELA NA ZDRAVSTVENEM DOMU IN KULTURNI DVORANI Na prvi pogled so ceste v završki občini sicer urejene in dokaj dobro prevozne, nič kaj obetajoče pa niso številke, ki pravijo, da jim v občini ostaja še 12 km neasfalti- ranih lokalnih cest in kar 50 km prašnih makadamskih cest, ki so po novem označene kot javno dobro. Težko je napovedovati, ko- liko kilometrov cest bodo uspeli modernizirati v štiriletnem obdobju, ko v občini za cestno infrastrukturo načrtujejo 40 mili- jonov tolarjev in na drugi strani pričakujejo, da jim bo s sredstvi pomagala tudi države. Niso pa samo ceste tiste, ki vsako leto do- dobra izpraznijo občinsko vrečo, temveč ima završka občina še težave s plazovi, saj imajo po zadnjih podatkih v evidenci 10 večjih, dva od teh bi morali nujno sanirati. Petrovič pravi, da je veli- ka pridobitev za občane tudi novi most v zaselku Grebljice pri Goričaku, saj je bil stari že dotra- jan in zelo nevaren. Delavci Cestnega podjetja Ptuj so se zelo izkazali in za obnovo potrebovali le nekaj dni, ko je bila cesta tudi zaprta, stari most pa so zamenjali za novega, betonskega in poleg tega nekoliko zravnali še traso, tako, da v Grebljicah, koder vodi lokalna cesta Zavrč - Cirkualne zdaj več tako zelo ostrega ovinka. Most bodo cestarji v prihodnjih dneh še dokončali, dodaja Petro- vič, za investicijo pa bodo morali odšteti blizu 3 milijone tolarjev. V občini letos načrtujejo še obnovo zdravstvenega doma, predvsem sanitarij in ostrešja nad avlo, na obnovo čaka še kulturni dom in radi bi se bolj posvetili tudi varstvu okolja, kajti samo čistilne akcije so premalo, meni Petrovič. Tatjana Mohorko Na cesti v Drenovcu še pred asfaltiranjem širijo nevarne ovinke v hrib, saj bo nova cesta široka 3 metre, ob njej pa bodo razširili tudi nabrežine. Anton Petrovič V zaselku Grebljice je promet čez novi betonski most že stekel, dokončno urejen pa bo še letos poleti. Foto: TM GORNJA RADGONA / REZULTATI OCENJEVANJE VINA IN MEHANIZACIJE Velika zlata medalja za ptujsko vinarstvo V torek je bila na prostoru Pomurskega sejma v Gornji Radgoni tiskovna konferenca, na kateri so predstavili rezultate ocenjevanja slovenskih vin in kmetijske meha- nizacije, ki potekajo v okviri priprav na 37. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni. Kot je v uvo- doma povedal direktor Pomurskega sejma, ing. Janez Erjavec, je ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov, slo- venskih vin in kmetijske mehanizacije, pomemben de- javnik v pripravah na letošnji 37. Mednarodni kme- tijsko-živilski sejem. O ocenjevanju vin je govoril glavni predsednik, mag. Anton Vo- dovnik in povedal, da so pridelovalci poslali na ocenjevanje zares kvalitetne vinske vzorce. Komisije, v katerih je sodelovala 24 eno- logov iz vse Slovenije, so od 774 poslanih vzorcev izločile le 9 vzor- cev, vsi ostali pa so se uvrstili v ocenjevanje. Pri cenjevanjevanju je 5 vzorcev vin prejelo naziv šampion kakovosti v letu 1999 in 33 vzorcev naslov prvaka. Skupno je bilo podeljenih 45 velikih zlatih, 267 zlatih, 377 srebrnih, 59 bronastih medalj in 17 priznaj. Veliko zlato je za svoje vino laški rizling pozne trgatve letnik 1997, prejel KK Ptuj d.d., PC Vinarstvo. Med nosilci zlate medalje so tudi: vi- nogradnik Bojan Lubaj Kidričevo, ki je prejel zlato medaljo za šipon letnik 1998, Jeruzalem Ormož VVS d.d., Ormož za shardon- nay pozna trgatev letnik 1997 in Vinogradništvo Plemenič s Koga za renski rizling 1998. Ocenjevanje kmetijske mehanizacije je predstavil doc. dr. Tone Ploj, dipl. ing str. Iz Univerze v Mariboru. Kot je povedal so dosežki pri izdelavi kmetijske mehanizacije v Sloveniji na zavidlji- vi višini. Na ocenjevanje je bilo prijavljenih 29 vzorcev, ki jih je poslalo 20 proizvajalcev. Komisija je podelila 24 zlatih, 10 srebrnih in 4 bronaste medalje, ter eno priznanje. Med dobitniki je tudi podjetje Grabrovec Kmetijska mehanizacija Podlehnik, ki je za traktorski priključek za postavljanje in puljenje vinogradniških, sadjarskih in drugih stebrov, prejelo zlato medaljo. Medalje in priznanje bodo dobitniki ocenjevanj prejeli na leto- šnjem 37. Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu, ki bo na pro- storu Pomurskega sejma v Gornji Radgoni od 21. do 29. avgusta. Ludvik Kramberger 10 Četrtek, 5. avgust 1999 - TEDNU I OD TOD IN TAM PTUJ / DANES ODPRTJE BALINIŠČA Balinanje, športr rekreaiija in družabnosti Na dvorišču Potrčeve 34 v Ptuju, ob domu krajanov dr. Jožeta Potrča, kjer ima med dru- gim svoje prostore klub Obzorje, bo danes ob 17. uri krajša slovesnost ob odprtju ob- novljenega in sedaj tudi dokončno zgrajenega balinišča. To je obenem tudi edini objekt, ki ga odpiramo ob letošnjem prazniku mestne občine Ptuj. Zgradili so ga sicer leta 1990, v zadnjem letu kra- jevnega samoprispevka, vendar ga niso dokončali. Na pobudo sveta mestne četrti Center in krajanov Franca Šmigoca, Petra Gasparija ter Ivana Klariča, pa so se ponovno lotili del in s pomočjo denarja mestne četrti, balinišče le dokončali. Pri ureditvi so mnogi pomagali tudi s prostovoljnim delom. Zlasti še Klub formula ena, ki povezuje krajane mestne četrti centra in ki bo imel od prvega sep- tembra letos v stavbi na Potrčevi 34 tudi svoje prostore. Njegovi člani so se zlasti angažirali pri urejanju okolja. Prvo kroglo na današnji otvoritvi bo vrgel ptuj- ski župan Miroslav Luci. Sledila bo tekma med ekipami mestnih četrti in občinsko upravo za pre- hodni pokal. Tekma naj bi postala tradicionalna in jo bodo organizirali vsako leto ob občinskem praz- niku. Letošnjo bodo tudi direktno prenašali na in- ternem programu ptujske televizije. Z odprtjem balinišča se namreč mestne četrti vključujejo v program praznovanja letošnjega četrtega praznika mestne občine Ptuj. Balinanje je spon mediteranskih dežel, razširje- no je tudi v Primorju, ki vse bolj prodira tudi v naše kraje, kot oblika rekreacije in druženja je pri- merno tudi za starejše krajane. Kot je povedal Pe- ter Gaspari eden od pobudnikov obnove in do- končanja gradnje ptujskega mestnega balinišča (eno je še v Termah), bodo kmalu v Ptuju ustano- vili tudi balinarsko društvo, ki bo za ta šport skušalo pridobiti še nove navdušence. MG ORMOŽ / KONCERT ETNO GLASBE Veder ljudske glasbe in pesmi rtaliinih evnpsMh tMm V sedmih prireditvah kulturnega festivala Ormoško poletje, ki se je pričel 24. junija smo si lahko ogledali gledališko predstavo, nastop folklorne skupine iz Šri Lanke ter pris- luhnili petim koncertom. V avgustu sledijo še trije koncerti, gledališka predstava ter razstava udeležencev likovne kolo- nije. Po oceni organizatorjev festivala si je prireditve ogle- dalo do sedaj okoli 1200 gledalcev. Tudi na sobotnem kon- certu je bil obisk dober. Okoli 100 ljubiteljev etno glasbe je doživelo prijeten glasbeni večer. V prvem delu so se predstavili slovenski glasbeniki in v pevci. Tamburašice so zaigrale Zumba- račko kolo in Prleško. Po dve pe- smi pa so zapeli ljudski pevci in pevke: Milica Jurkovič in Lojzka Mecenovič, Pevci iz Huma, Pevci iz Obreža, Sestre Nedelj ko ter pevci iz Tomaža. V drugem delu prireditve so se predstavili ude- leženci glasbenega tabora "Musi- cal Experiance" na Svetinjah. Minka iz Bosne in Hercegovine, Luka ter Katra iz Slovenije, Emi- ly iz Francije, Alicia iz Švedske, Roisin iz Irske, Helene iz Francije ter Sonja iz Nizozemske so zapeli in zaigrali 14 ljudskih pesmi, ki izvirajo iz različnih Evropskih držav. Predvidena je bila tudi predstavitev nove zgoščenke nas- topajočih skupin, ki pa je zaradi tehničnih problemov pri nasta- janju le-te odpadla. Naslednja pri- reditev Ormoškega poletja bo po- tekala v petek, 6. avgusta v cerkvi pri sv. Tomažu. Za obiskovalce prireditve, ki se bo pričela ob 20.30. bo organiziran prevoz. Av- tobus bo odpeljal izred ormoškega gradu ob 20. uri. Na orgelskem koncertu, ki ga bo izvajala štu- dentka 4. letnika na AG v Ljublja- ni iz razreda prof Renate Bauer, Klavdija Zorjan - Skorjanec, bodo zazvenele koncertne skladbe priz- nanih orgelskih mojstrov iz raličnih obdobij. Sodelovali bosta tudi sopranistki Lucija Florjanič in Zlatka Puklavec, dijakinji SGBŠ v Mariboru, na oddelku za solopetje. Majda Fridl SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Žrtev bolezni in javnosti m Nenadna bolezen predsednika vlade dr. Janeza Drnovška je pre- tresla slovensko politično prizo- rišlče. Mlada slovenska država se doslej še ni srečala z resnejšimi zdravstvenimi izzivi pri razmeroma mladem političnem vodstvu. Zato je Drnovškova bolezen hkrati tudi preizkus funkcioniranja države v nenormalnih razmerah. "SKRIVNOST DRNOVŠKOVE BOLEZNI" Vlada se je kljub premierovi ne- pričakovani odsotnosti sestala na svoji redni seji. Parlament je delo- val "normalno", bolezni ni nihče v poziciji ali opoziciji zlorabil za kakšne nove politične igre. Zabe- ležili smo celo nepričakovano in človeško dopadljivo gesto poslan- ca SDS Iva Hvalice, sicer enega iz- med najbolj neprijetnih kritikov premiera Drnovška, ki je na seji državnega zbora predlagal, naj bi poslanci bolnemu premieru posla- li pozdrave z željami po čim- prejšnjem okrevanu. Nekateri me- diji so le po nepotrebnem napihnili "napako" v uradnem listu, kjer so pod zakonske odredbe, ki jih je sprejela vlada ob Drnovškovi od- sotnosti kot predsednika vlade podpisali podpredsednika vlade Marjana Podobnika, za nekakšne špekulacije o namerni Podobniko- vi demonstraciji politične moči, kar je seveda čisti nesmisel. Sredst- vom javnega informiranja je prišla Drnovškova bolezen prav za pre- verjanje ali so slovenske oblasti sposobne in pripravljene celovito in brez prikrivanja obveščati slo- vensko in drugo javnost o zdravst- venem stanju najvišjih funkcionar- jev slovenske države. V tem priza- devanju jih je vodilo prepričanje, daje pri nosilcih javnih funkcij tudi bolezen javna, sestavni del opra- vilne (ne)sposobnosti in da ima zato javnost polno pravico zahte- vati čim bolj natančno informacijo o tem. Nekateri pa so s to svojo željo vendarle pretiravali in so iz- padli - nekorektni, celo neokusni in grobi. V bistvu smo o Drnovškovi bolezni izvedeli vse po zaslugi Drnovška in ljudi okoli nje- ga. Ce je šlo pri delikatnih pro- glašali za domišljeno zavajanje, ampak prej za posledico zmede ali razumljive človeške stiske. Ne- kateri komentatorji so tako hudo zamerili, ker so "šele" z enodnev- no zamudo sporočili, da so Drnovšku odstranili desno ledvico in s tem dopolnili prvotno spo- ročilo zdravniškega konzilija, da so mu v tirurni zahtevni operaciji "odstranili tvorbo na desni ledvici". Za predstavnike posameznih me- dijev je bilo ob Drnovškovi bolezni najpomembnejše vprašanje, ali je prišel premier na vrsto za operaci- jo preko reda in kakšne "privilegi- je" naj bi v bolnišnici nasploh imel. Še najbolj nedoumljivo je zgražanje nekaterih, češ kako so mogli iz premierovega kabineta še pred nekaj več kot enim mesecem sporočiti, da je "predsednikovo zdravje optimalno". Kot da bi mo- ral Drnovšek že takrat vedeti, da je bolan?! BOLEZNI TUJIH DRŽAVNIKOV Dnevnik je ob Drnovškovi bolez- ni zapisal, da so bolezni vrhunskih politikov dokaj pogoste. "V nek- danji Sovjetski zvezi so bili, na pri- mer, Leonid Brežnjev, Jurij Andro- pov in Konstatin Černenko zadnjih nekaj mesecev pred smrtjo zelo bolni, bolezen pa pogosto muči tudi sedanjega ruskega predsed- nika Jelcina. Med ruskimi politiki so bili pravzparav bolni vsi po vrsti, le Nikita Hrušev in Mihail Gorbačov med svojim mandatom nista bila nikoli v bolnišnici. Resno bolan je bil vrsto let tudi britanski politik in premier VVinston Chur- chil, bolehala sta tudi francoska politika Georges Pompidou in Mit- terrand in ameriška predsednika George Bush in Ronald Regan. V času predsednikovanja sta bila operirana češki predsednik Vaclav Havel in hrvaški predsednik Franjo Tudman." Dnevnik poudarja, da se je v zahodnih demokracijah o zdravstvenem stanju visokih politi- kov vedno govorilo odkrito, v deželah nekdanjega socializma pa so bili podakti o zdravstvenem stanju politikov velikokrat strogo varovana državna skrivnost... V Delu so natančno opisali, kako po- tekajo vsakoletni (obvezni) zdrav- niški pregledi predsednika Clinto- na, o katerih je javnost do podrob- nosti obveščena. Pregled traja de- bele štiri ure in poleg pregleda or- ganov merijo tlak, količino holes- terola v krvi, ugotavljajo telesno težo... Spet v drugem listu so ugo- tovili, da večina slovenskih politi- kov sploh ne hodi na redne siste- matične zdravniške preglede... KAJ HOČE JAVNOST Delo v posebnem komentatorju ugotavlja, da je "zdravstveno stan- je predsednika vlade brez dvoma zadeva, o kateri javnost želi biti obveščena. Tudi pravico ima do tega, saj gre za človeka, ki je bil le- gitimno izvoljen, za katerega man- datom stoji toliko Slovenk in Slo- vencev... Nekateri branilci zaseb- nosti se sprašujejo, ali je res treba javnost seznanjati z vsemi "po- drobnostmi". Pustite ga vendar pri miru, da se pozdravi, je bilo slišati. No, stvari niso tako preproste. Javnost mora vedeti, ali ima zdra- vega ali bolnega šefa vlade. Vsako nevedenje namreč lahko sproži divja ali manj divja ugibanja. Pre- mier Drnovšek je s svojim načinom življenja, džogingom in podobnim dajal vtis zdravega člo- veka, a ledvice so rekle drugače. Resda pri objavljanju zdravstvene- ga stanja o posamezniku naletimo na pravico do zasebnosti in na načela medicinske etike, ki ne raz- likuje med javnimi in nejavnimi bolniki. Toda javnost mora vedeti, ali so predsednik, premier, minis- ter zdravi (in to medicinsko prever- jeno) oziroma bolni ter ali so spo- sobni ali nesposobni opravljati jav- no funkcijo. In če so bolni, kako huda, kako dolgotrajna, kako oz- dravljiva ali neozdravljva je bole- zen. To mora biti strokovna zdrav- niška ocena, ki seveda ne sme os- tati zgolj pri ezopski in ohlapni oceni, kot je bilo najprej v Drnovškovem primeru. Seveda pa nikakor ne sme biti fraza o tem, da je "zdravstveno stanje predsedni- ka vlade optimalno", kot so maja letos sporočili iz Drnovškovega kabineta. Naša zakonodaja takšnih in podobnih zadev ne ure- ja in pravna praznina dopušča naj- različnejše improvizacije in razla- ge..." Večer pa je prof.dr. Alenko Šelih, predstojnico katedre za k* žensko pravo na ljubljanski pravi fakulteti vprašal, če je politikov dolžnost dovoliti, da zdravniki o' javijo pravo naravo njegove bol® ni, kar je to v interesu javnsoti, oi roma, ali zdravniki to morajo sto1 ti? Dr. Šelihova je dejala, da v P1 merih, kot je premierova boleze veljajo pravila medicinske etike, pa ne razlikuje med javnimi in o£ avnimi osebami. Po mnenju c Šelihove ima javnost pravico c seznanjanja z zdravstvenim sta jem javnih oseb, vendar le tolik da izve' za tisto, kar je v javnem1 teresu, kar se torej nanaša ' opravljanje javne funkcije. gače rečeno, ne zdi se mi p°tre no, da se razgrne vsaka podr° nost o bolezni, ampak samo tis kar pove, ali je oseba sposot" opravljati svoje funkcije," je PC darila dr. Šelihova. Jak Kop''1 DORNAVA / KONCERT SVETINJSKEGA POLETJA Glasba povezuje ljudi in rodi nova prijateljstva] Društvo za prostovoljno delo MOST, slovenska podružnica mednarodne mirovne organizacije Service Civil Internatio- nal, je letos že tretjič izvedlo mednarodni glasbeni tabor na Svetinjah. Že drugič pa so nastopili tudi v dornavskem gra- du. Odbor, ki si prizadeva, da bi obnovili in v najlepšem baročnem gradu v Dornavi ohranili življenje, je pripravil že vrsto različnih prireditev. V četrtek zvečer pa so se v lepi akustični dvorani s pesmijo z vseh koncev sveta predstavili udeleženci letošnjega etnoglasbenega tabora Svetinje 99. Mlade glasbenice in glasben^ so bili že ob prihodu in prve^ pogledu zelo navdušenim nad dornavskim lepotcem. V aku$. tični dvorani so mladi umetni^ dobili veliko inspiracije in ^ predstavili z enkratnim petje^ Zapel pa je tudi stanovalec gra^ Branko Emeršič. Tako poslušalci kot nastopajoči so preživeli poletni večer, saj so koncerti v dornavskem gradu nekaj posebne- ga tudi zaradi svojega namena. Člani odbora namreč želijo obi- skovalcem dokazati kako živijo delajo in razmišljajo stanovalci gradu, ki so jih narava njihove prizadetosti in razvojne motnje obsodili na drugačnost in s tem mnogokrat tudi na osamljenost Upajmo, da bo 140 odraslih duševno prizadetih oseb kmalu našlo sodobnejše in primernejše prostore. Predsednik odbora za obnovo gradu Franc Zagoršak je povedal, da je v zadnjem času od- boru vendarle uspelo napraviti nekatere korake na poti obnove, Pred časom je Zavod za naravno in kulturno dediščino obnovil grške mislece in vaze v okolici gradu. Obnovo je financiralo mi- nistrstvo za kulturo. Člani odbora pa so s pomočjo nekaterih domačih obrtnikov: Mirka Slodnjaka, Franca Slodnjaka. Franca Hanželiča, Marjana Bom- beka in občine Dornava, obnovili uro in prednji portal. V prihodnsti pa si člani odbora najbolj prizadevajo, da bi obnovili kritino in fasado ter opravili ne- katera druga dela na gradu. Upajo še, da bo Ministrstvo za kulturo \ prihodnosti kazalo večji interes zi njegovo vzdrževanje in obnovo. MS Mladim umetnikom se je zahvalil za obisk in koncert Franc Zagoršak, predsednik odboroa in podžupan občine Dornava. STUPENICE PRI POUCANAH / NOVA TURISTIČNA ZLOZENKA Pospešena obnova samostana Če smo še pred tremi leti z žalostjo (ter jezo) pi- sali o propadanju in tudi nezanimanju širše slo- venske javnosti za opusteli samostan domini - kank v Studenicah pod vznožjem Boča, lahko se- daj že govorimo o njegovi pospešeni sanaciji. Že lep čas deluje tudi odbor, sestavljen iz strokov- najkov Zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine iz Maribora, mariborske škofije, Zavo- da za kulturo Slovenska Bistrica, ministerstva za kulturo in domače studeniške krajevne skupnos- ti, ki razvoj kraja in revitalizacijo samostanskega kompleksa uspešno rešuje. Z urejanjem okolice samostana, cerkve sv. Troji- ce in prizadevanji, da bi sicer sedaj opustelemu kompleksu le dali pravo vsebino ter tudi s tako, da širšo javnost seznanjajo z vso problematiko, neka- ko uspevajo. Tu je potrebno omeniti še odmevni prvi stude- niški večer 17. julija letos, z velikim številom obi- skovalcev in seveda nastopajočimi, ki je ljudem problematiko samostana ter tudi kraja, še bolj vti- snila v spomin. Sedaj so pri Zavodu za kulturo Slo- venska Bistrica še izdali lepo in zanimivo turis- tično zloženko, ki kraj z vsemi zanimivostmi tudi predstavi. Tako v zloženko izvemo osnovne podatke o sa- mem kraju, njegovi zgodovini. Kraj je bil namreč vseskozi soodvisen z razvojem samostana, ki sega v leto 1237, ko je tu Sofija Rogaška ustanovila hospi- tal s cerkvijo, njena sestra Rikica Kunšperška pa samostan dominikank. V zloženki so predstavljeni še podatki o samostanski cerkvi sv. Treh krajev, okoliških podružničnih cerkvah ter naravnih zna- menitostih in drugih kulturnih spomenikih. Vrsto naravnih znamenitosti predstavlja tudi bližnji Boč Sem sodi kraška jama Belojača in še marsikaj dru- gega. O tem ter tudi o vsem, kaj se dogaja v tem za- nimivem kraju, ki že stoletja živi stisnjen med Bočem in reko Dravinjo, pa več prihodnjič. Vida Topolovec fEDNIK - C, trii k. 5. avgust 1999 11 O D TOD IN TAM pTUJ / Z IVANOM DONIKOM O SONČNEM MRKU IN DRUŠTVU ORION Sončev mrk le z varovalnimi očali \\. avgusta bomo v Evropi priča popolnemu Sončevemu mrku, redkemu in veličastnemu naravnemu dogodku, ki je eden za- nimivejših astronomskih pojavov. Od zadnjega so minila sko- rilj štiri desetletja, prvi naslednji bo šele septembra leta 2081. ^ predelu Prekmurja, na Goričkem, bodo lahko opazovali po- polni sončev mrk (Luna bo priližno za minuto in 13 sekund popolnoma zakrila Sonce in na nebu bo zažarela njegova ko- r0na, na tem območju se bo tudi najbolj stemnilo, da bodo vid- ne najsvetlejše zvezde in planeti), drugod pa delnega (povsod teč kot 95 odstotkov zakritega premera Sonca). Mrk se v vseh ,reh točkah prične ob 11 uri 23 minut in 30 sekund, sredina ^ka je ob 12. uri 47 minut 15 sekund, konec pa ob 14. uri 10 ^inut 30 sekund. Pri popolnem Sončevem mrku na zemljo padeta lunina senca in polsenca, pri delnem le polsenca. Sončev mrk lahko nastopi le takrat, ko so na isti premici por- avnani Sonce, Luna in Zemlja oziroma ko sta Luna in Sonce v istem delu neba. pred škodljivim sevanjem nas bodo varovala Zeisova očala. Nji- hova cena je okrog 500 tolarjev. V ptuju jih po 450 tolarjev prodajajo v Optiki Kuhar v Zelenikovi uli- ci, kolikor smo lahko zaznali v teh jneh glede na vidno sporočilo. Zakaj je potrebna tolikšna previd- nost? Zato ker v drugih primerih ljudje praktično ne gledajo sonca, ob veliki zamračitvi pa bo to žele- la večina, še posebej pa je to po- membno ob ugotovitvah, da s svečo počrnjeno steklo ne velja več za varno opazovanje, ker pre- pušča preveč infrardeče svetlobe. Upoštevati pa velja tudi dejstvo, da danes obstaja v Sloveniji veliko več fotoaparatov, daljnogledov, teleskopov in teleobjektivov kot ob Sončevem mrku leta 1961, ko smo bili priča visoke stopnje del- nega mrka. Njihovi lastniki so po vsej verjetnosti brez slehernih izkušenj, večina pa tudi ni včlan- jena v nobeno od enajstih astro- nomskih društev, kolikor jih bo petih ali šestih skupinah na gim- nazijah, deluje trenutno v Slove- niji, je povedal član astronomske- ga društva Orion Maribor, Ptujčan Ivan Donik, ki je že leta 1961 opazoval sončev mrk in se z astronomijo ukvarja že od 15. leta starosti. Ker bodo tega dne vsi želeli uporabiti te pripomočke, previdnost ni odveč. 11. avgusta je zaradi enodnevne selitve prebivalstva oziroma naro- dov (iz Italije je pričakovati pre- cejšen naval v okolico Blatnega je- zera na Madžarskem zaradi sre- diščne črte mrka) pričakovati, zato bo potrebno določene ukrepe povzeti tudi glede prometa, predvsem bi bilo potrebno omejiti promet težkih tovornjakov, dogo- voriti pa tudi večjo prepustnost mejnih prehodov na SV delu države, ki bodo na dan Sončevega mrka zelo obremenjeni, saj bo del Slovenije, ki ga po prekrila senca mrka majhen, 50 km čez mejo pa poteka središčna črta mrka, kjer bo popolna faza dvakrat daljša. Goričko bo deležno minute po- polnega mrka. Astronomska društva v Sloveniji so se zato ob letošnjem Sončevem mrku zelo angažirala, da bi ljudje dobili o njem čim več potrebnih informa- cij, predvsem pa da bi njegovo opazovanje potekalo varno in brez škodljivih posledic, je poudaril Ivan Donik. Priporočljivo bi bilo, da bi si ljudje kupili tudi posebno izdajo publikacije Špika z datu- mom 11. avgust 1999, ki je v celoti namenjena Sončevemu mrku in iz katere bodo ljudje dobili vse po- trebne informacije. Sončevo sevanje, ki doseže Zemljino površje, obsega ultravi- jolično^ vidno in infrardečo svet- lobo. Že v normalnih pogojih povzročijo ti žarki okvare na očesu, pri intenzivnem opazovan- ju Sonca pa se verjetnost močno poveča. Če je mrežnica izpostavl- jena zelo močni vidni svetlobi, pride do fotokemične poškodbe očesne mrežnice in s tem do začasne in največkrat trajne izgu- be vida. Zaradi infrardečih žarkov prihaja tudi do toplotnih okvar mrežnice, kar pusti trajno slepoto. Ker na očesni mrežnici ni bolečinskih receptorjev in zato ne zaznamo bolečine, ki bi nas odvrnila od opazovanja Sonca, opazimo spremembe šele čez ne- kaj let, ko pa je poškodba že nepo- pravljiva. Zato so na strokovnem kolegiju Očesne klinike tudi zara- di pritiskov, ki so prišli s strani slovenskih astronomskih društev (odprtega pisma vladi Republike Slovenije in njenim ministrstvom ob letošnjem popolnem Sončevem mrku) pripravili po- sebna navodila. Prvo je, da ne glejmo Sonca s prostimi očmi. Opazovanje sonca skozi daljnog- led ali teleskop nas bo zagotovo za vedno oslepilo. Ne opazuj mo Son- ca z zadimljenim steklom ali z ne- kaj skupaj zloženimi sončnimi očali. Pri opazovanjih s telesko- pom vedno uporabljamo filtre, ki jih postavimo pred objektiv. Celo- ten mrk moramo opazovati s po- sebnimi zaščitnimi očali, ki so atestirana. Otroci morajo biti stal- no pod nadzorstvom odraslih. Ker se majhnim otrokom varoval- na očala ne prilegajo dobro na obraz, jim zato tudi z njimi odsve- tujemo opazovanje mrka. Tudi astronomsko društvo Orion, ki se ukvarja s populariza- cijo astronomije v SV Sloveniji in izvajanjem astronomskih dejav- nosti, se podobno kot druga tovrstna društva v Sloveniji inten- zivno pripravljajo na ogled Sončevega mrka. Društvo Orion ima okrog 80 članov, ogled Sončevega mrka pa bodo organi- zirali na Madžarskem, kjer bo vi- den maksimum mrka. Članom se lahko pridružijo tudi drugi zain- teresirani. Sončevega mrka kot naravnega spektakla pa kot vse kaže Slovenci ne bomo znali izko- ristiti v tržnem smislu, kot drugi narodi. Kraji na Goričkem: Bu- dinci, Dolenci, Martin je, Salovci, Čepinci, Markovci, Adrijanci in Hodoš, bodo še naprej ostali od boga pozabljeni. Da je tod bil po- poln Sončev mrk, bo zaznati le po pohojenih travnikih, poljih. Ivan Donik nas je ob tej pri- ložnosti opozoril še na en pomem- ben dogodek za slovensko astro- nomijo, ki se bo zgodil septembra v Mariboru, na seminar ob 80-let- nici smrti znanega slovenskega astronoma dr. Hermana Potočnika, ki je prvi naredil kon- cept vesoljske postaje. Na semi- narju bo sodeloval tudi dr. Dušan Petrač, ki sodeljuje v Nasinih ve- soljskih programih. MG Ivan Donik, član astronom- skega društva Orion Mari- bor, ki je bilo ustanovljeno leta 1992 Foto: Črtomir Goznik Sončev mrk. OD TOD IN TAM LENART • Mednarodna poletna likovna delmmita Območna izpostava sklada ljubiteljskih kultur- nih dejavnosti iz Lenarta in tamkajšnja galerija Krajnc prirejata od 8. do 14. avgusta na otoku Krku 2. mednarodno poletno likovno delavnico z naslovom Krk 99. (ak) MOST JE ® Spominsko srečanje Kulturno društvo Rogoznica pripavlja v nedel- jo, 8. avgusta, v spomin na junaški boj Sloven- skogoriške čete, ki je bil prav na ta dan daljnega leta 1942, spominsko srečanje v Mostju. V kul- turnem programu bosta nastopila moški pevski zbor Društva upokojencev Rogoznica in Olga Kostanjevec z recitalom Kajuhovih pesmi, (ak) JURŠINCI m 5 občinski praznik V slovenskogoriški občini Juršinci bodo v ne- deljo, na god farnega zavetnika svetega Lovren- ca, praznovali 5. občinski praznik. Že prejšnji te- den so izveli številna športna tekmovanja za po- kal občine, ta konec tedna pa bodo praznovali Noči pod topoli, ki jih tudi letos organizira tam- kajšnjo športno društvo. V petek, soboto in ne- deljo bodo pod šotorom gostovale različne za- bavno glasbene skupine. Osrednja slovesnost bo v nedeljo. V farni cerkvi bo ob 10. uri maša, 11.30 pa bo na trgu proslava. V kulturnem pro- gramu bodo nastopili člani domačega prosvet- nega društva, učenci osnovne šole in Juršinski fantje. Slavnostni govor bo imel juršinski župan Alojz Kaučič. Podelili bodo tudi občinska priz- nanja in plakete. (MS) JURŠINCI $ 7. seja občinskega sveta V petek, 6. avgusta se bo ob 19. uri pričela 7. seja občinskega sveta občine Juršinci. Obrav- navali bodo postopek delitvene bilance med MO Ptuj in novo nastalimi občinami ter predlog 0 podelitvi plaket in priznanj občine Juršinci ob prazniku občine Juršinci. Sprejeli bodo tudi °dlok o cestah ter poslovnik občinskega sveta. Sejo bodo tokrat zaključili v prireditvenem šoto- ru. LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU • Turnir v iurkometu Prostovoljno gasilsko društvo Lovrenc na Savskem polju, ki letos slavi 113 let delovanja ^ipravlja v soboto zanimiv turnir v curkometu. rekmovanje je zelo zanimivo saj tekmovalci mo- rajo z vodnim curkom potiskati žogo, ki ima pre- mera 110 cm do nasprotnikovega gola. Pravila Pn igranju so podobne pravilom igre Ame- ^kega nogometa. Zmaga tista ekipa, ki doseže l^jveč pik. V eni ekipi igra pet igralcev. Igralci 9rajo v kopalkah kar je glede na pravilo igre praktično ter za igralce osvežujoče. Spret- nost vodnega curka je za gasilce zelo pomemb- no. V soboto bodo polfinale, v nedeljo ob 14. uri pa bodo finalne tekme za prehodni pokal. Ekipe se lahko prijavijo po telefonu 790 - 744 ( pri An- tonu Leskovarju) ali v soboto do 13.30vure. Po turnirju bo zabava na kateri bodo igrali Štajerski baroni. Izkupiček prireditve bodo člani PGD Lovrenc na Dravskem polju porabili za nabavo gasilske opreme. (MS) MOST JE • Spominsko srečanje v Mostju Območno združenje borcev in udeležencev NOB pripravlja v nedeljo ob 9. uri, v spomin na junaški boj Slovenskogoriške čete, ki je bil prav na ta dan leta 1942, spominsko srečanje v Most- ju. V kulturnem programu bosta nastopila moški pevski zbor Društva upokojencev Rogoznica in recitatorka Olga Kostanjevec. Delegacija pa bo položila spominske vence v spominskem parku Slovenskogoriške čete v Mostju. (MS) DORNAVA • Srečanje upokojencev Člani društva upokojencev Polenšak in Dorna- va se bodo v soboto srečali na družabnem srečanju. Tradicionalno srečanje upokojencev občine Dornava se bo pričelo ob 14. uri v parku ob baročnem gradu. (MS) VURBERG • Štajerska poje '99 V soboto, ob 17. uri, bo na grajskem dvorišču v Vurberku srečanje pevskih zborov pod naslov- om Štajerska poje '99. Doslej je prijavljenih 24 zborov; mešanih, ženskih in moških , ki bodo zapeli dve slovenski narodni pesmi ter dve skupni pesmi. Prireditev bo na grajskem dvorišču, ki se je že velikokrat dokazalo kot odličen ambient za tovrstne prireditve, (ms) UUT0MER • VIL prleško srečanje ljubiteljev starih vozil in tehnike Prleško društvo za ohranjanje tehnične kulture in dediščine "Johann Janez Puch" organizira v soboto, 7. avgusta v Ljutomeru VII. prleško srečanje ljubiteljev starih vozil in tehnike. Ob 8. uri se bodo udeleženci zbrali na skupnem zajtrku v gostilni Portorož v Podgradju pri Ljuto- meru, kjer bodo organizatorji tudi zbirali prijave. Štartali bodo ob 10. uri. Predvidevajo, da bodo ob 12. uri prispeli na letališče v Moškanjcih, kjer bodo imeli skupno "ruksak južino", če bodo želeli pa bodo lahko poleteli na panoramsko vožnjo z letalom. Na pot proti Ljutomeru se bodo odpravili ob 15. uri. Vožnjo bodo zaključili v gostilni Portorož ob 16. uri na zboru udeležen- cev ter podelitvi pokalov in posebnih priznanj za Naj-Naj udeležence, ki jih bodo prejeli najboljši ter najbolj izvirni in iznajdljivi. Sledila bo skupna večerja in druženje do jutra. Štartnina znaša 4.000 tolarjev za voznike ter 3000 za sopotnike, (mf) PREJELI SMO "Ali moramo odločati o odločenem- 2 Pojasnila k članku "Ali mora- mo odločati o odločenem?" avto- rice Marije Strelec, ki je bil ob- javljen v Tedniku, št. 30,29. juli- ja 1999 Omenjeni članek je bil poslan na uredništvo Ptujčana, javnega gla- sila Mestne občine Ptuj. Ured- ništvo je o njem razpravljalo in sprejelo sklep, da članek ne bo ob- javljen v julijskem Ptujčanu, ki je izšel julija 1999. Uredništvo se je odločilo, da bo prispevek ga. Marije Strelec "Ali moramo odločati o odločenem?" objavljen v naslednji - t.j. osmi številki Ptujčana, avtorica pa ga naj dopolni oz. pojasni na mestih, kjer je vsebina premalo točno dorečena, da ne bi prišlo do po- manjkljivega in s tem zavaja- jočega informiranja javnosti. Ga. Mariji Strelec je bila vsebina te odločitve uredništva posredo- vana s strani odgovorne urednice Ptujčana in s strani člana ured- ništva, ki zastopa stranko SKD. Avtorica članka poudarja, da je bila ptujska obvoznica sprejeta (v okviru planskih aktov) na MS in poteka ob desnem bregu jezera in še doda, da je to program SKD na področju celotne cestne infra- strukture po naslednjem vrstnem redu: 1. Izgradnja podvoza (reali- ziran); 2. Obvoznica Ptuja; 3. Se- verni most preko Drave. Pri tem pa ni povedala,da tega programa ni mogoče izvesti saj je Ministrstvo za kulturo (Urad za kulturno dediščino podalo nega- tivno mnenje) tako za obvoznico pri Mariborski cesti kot za severni most. Zato je potrebno iskati nove rešitve. Odveč je vprašanje: "Ali moramo odločati o odločenem?", če poznamo način sprejemanja planskih aktov. Ga. Strelec ima v mislih spremembo republiških planskih aktov in moje pobude s podporo poslancev Trofenika in Vesenjaka v parlamentu, da neko- liko korigiramo širše območje hi- tre ceste Hajdina-Ormož, vključno z južnim mostom v Ptu- ju že iz zgoraj navedenih razlogov. Spremembe pa nismo sprejeli trije poslanci (sicer bi bila cesta že zgrajena) ampak parlament, v ka- terem so pobudo podprli tudi pos- lanci SKD. To je le ena od rešitev prometnega vozla na Ptuju, o čemer pa se mora v prvi vrsti izreči stroka glede ekološke, urba- nistične, vodarske in druge pro- blematike in ne nazadnje svetniki Mestne občine Ptuj, pa tudi ga. M. Strelec kot članica sveta in pred- sednica odbora za okolje in pros- tor. Mesec dni bodo razgrnjeni planski akti in organizirana javna razprava. Pridobljena morajo biti vsa soglasja in šele takrat bo trasa hitre ceste usklajena. Sledila bodo intenzivna prizadevanja za denar v okviru DARS-a za čim hitrejšo izgradnjo. Ostaja tudi možnost, da bo trasa potekala izven MO Ptuj, ker je ta bistveno cenejša za invenstitorja. Problemi z dolgimi kolonami avtomobilov na Ptuju - Ormoška c. Mariborska c. in dru- ge ulice bodo ostali nerešeni. Raz- prava se bo ponovila z ugotovitvi- jo, da Ptuj slej ko prej rabi novi most, ki ga sedaj že imamo na vi- diku, drugače pa bomo nanj kar dolgo čakali in upam, da ga ne bomo gradili z lastnimi sredstvi. Miroslav Luci, dr. med. Zupan mestne občine Ptuj 12 Četrtek, 5. avgust 1999 - TEDNU I OD TOD IN TAM PTUJ / 96 ODSTOTNI USPEH GIMNAZIJCEV NA MATURI Za deset odstotkov presegli republiško povpreiie Letošnja matura je bila za ptujske gimnazijce nadvse uspešna, saj so jo opravili v 96 od- stotkih, od tega jih je kar 65 odstotkov po točkah doseglo odličen in prav dober uspeh. Odlično oceno na maturi je tako doseglo 30 dijakov, 40 pa prav dobro. Po številu doseženih točk izstopata Marjetka Pal, ki je dosegla vseh 34 možnih točk in Matej Horvat, ki jih je zbral 33. 29 točk pa so dosegli Nina Maračič, Nina Kafel in Vladka Plohi. Uspeh je prav gotovo rezultat učinkovite me- tode pedagoškega dela, ki postavlja v ospredje aktivnost dijakov in njihovo motiviranost, zu- najšolske dejavnosti pa so njihovo znanje le še dopolnile, je ob letošnjih nadpovprečnih rezul- tatih ptujskih gimnazijskih maturantov pove- dala ravnateljica gimnazije Meta Puklavec. "Si- cer pa moram povedati, da vsebinsko matura na ptujski gimnaziji ni bila nikoli slaba. Ob doseženih rezultatih pa resnično ne veš, kdo je bolj zadovoljen, dijaki, profesorji ali starši." V tem trenutku pa so vse oči bolj ali manj uprte v pričakovani začetek gradnje nove ptuj- ske gimnazije. Gradbeno dovoljenje naj bi bilo izdano v kratkem. Razpis za izvajalca del pa naj bi izšel v Uradnem listu Republike Slovenije te dni. Začetek del je predviden za prve dni le- topšnjega septembra, prve dijake pa naj bi nova ptujska gimnazija sprejela že septembra leta 2000. V šolskem letu 1999/2000 se je v šest oddelkov splošne gimnazije vpisalo 177 dijakov, 23 pa v športni oddelek. Vpis je skladen s prognozo. Takšen vpis je samo še dodatno potrdilo upra- vičenost njihove zahteve po novih, večjih in kvalitetnejših prostorih. MG SOBETINCI / MATEJ HORVAT ZELO USPESEN NA MATURI Dosege/ vet, kot /e pričakoval Matej Horvat iz Sobetincev 45 v občini Markovci je letos bles- tel med gimnazijskimi maturanti. Zbral je 33 točk, ena točka mu je "sfalila" pri slovenščini pa bi jih imel vseh možnih 34. Pa zaradi tega tega ni nezadovoljen, saj kot sam pravi, je dose- gel več, kot je na tihem pričakoval. Še maja je računal, da bo zbral okrog 30 točk. Ker pa je bila matura težka, se mu je zde- lo, da bo tudi teh 30 težko doseči. Na koncu se je izkazalo, da se je Matej uštel in je z zbranimi 33 točkami presenetil tudi samega sebe. Sicer pa je Matej že od ma- lih nog dobesedno požiral naj- različnejša znanja, zato njegov uspeh na maturi ni bil ne- pričakovan. Odličnjak je bil že v osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Markovcih, odličen pa je bil tudi v gimnaziji, razen v prvem letniku, ko je bil prav dober. Lani je opozoril nase tudi s prvim mestom na državnem tekmovanju iz angleščine kot drugega tujega jezika. Sprosti- tev najde Matej ob glasbi, dobri knjigi in igranju košarke, s ničemer pa se posebej ne ukvar- ja. V Sobetincih, kjer je doma, imajo mladi za razvedrilo na voljo le asfaltirano igrišče. Zas- lužene počitnice je v prvem me- secu preživel delovno, mesec dni je delal v ptujski podružnici Nove KBM. V teh dneh pa se že pospešeno pripravlja na poto- vanje na Norveško, kjer se bo udeležil Unescovega tabora, na katerem so sodeloval še z mla- dim Novomeščanom, in bo tra- jal od 9. do 21. avgusta. Na ta- boru sodelujejo predstavniki šol iz držav, ki so vključene v mrežo Unescovih šol. Jeseni bo Matej študij nadalje- val na medicinski fakulteti, želi postati kirurg. Zaveda se, da ga čaka naporen študij in po njem odgovorno delo z ljudmi. Zdravniški poklic ga veseli, čeprav je nekaj časa imel v mis- lih tudi študij mednarodnih od- nosov. Na koncu je prevagala medicina, saj je zdravniški po- klic poklic ugleda, neodvisen od strank, predvsem pa pomagaš ljudem, zavzeto pripoveduje Matej. Do začetka šolskega leta na fa- kulteti pa bo imel tako kot drugi novopečeni študentje še veliko dela pri iskanju študentske so- bice. Oddal bo vlogo za študent- ski dom, če ne bo uspešen, pa si bo poskušal pridobiti vsaj sub- vencijo. Kot Zoisov štipendist vsaj ne bo imel materialnih težav. Ob Matejevem uspehu je zai- gralo srce tudi mami Ivanki. "Kot vsaki materi je bilo tudi meni pri srcu lepo, čeprav člo- vek ne sme preveč pričakovati od svojih otrok, četudi čuti, da so sposobni dosegati visoke cil- je. Zato je bil sinov uspeh zame še toliko lepši. Vedno sem se za- vedala, da mu moram stati ob strani, saj mati prične vzgajati svojega otroka že ko ga nosi pod srcem. Potrebno pa je tudi veli- ko ljubezni in spoštovanja mla- dostnika." MG Matej Horvat je na maturi zbral 33 točk Foto: Črtomir Goznik BARISLOVCI / MARJETKA PAL DOSEGLA VSE MOŽNE TOČKE Izbrala formatih Na ptujski gimnaziji je maksimalno število točk na maturi do- segla Marjetka Pal, ki je obiskovala 4. e razred. Ni jih pričakovala, saj je bila matura zelo težka, pravi. Najtežje je bilo pri angleščini, ker ni najbolj za jezike, priznava; nič manj težka ni bila matematika. Kljub temu se je za Marjetko izšlo z najvišjimi možnimi ocenami oziroma številom točk. Doseženih 34 točk je bila nadvse vesela, prav tako tudi njeni domači, čeprav je bil ta njen dosežek nekako pričakovan glede na dosedanjo pridnost in prizadevnost ter vseskozi odličen uspeh. Po njenih stopinjah gre tu^ mlajši brat, ki bo v jeseni vstopjj v peti razred osnovne šole. Mar, jetka sprejema štipendijo za nj, dar j ene. Za uspeh na maturi bo prejel spričevalo s pohvalo, četrteg, septembra pa bo najboljše slo. venske maturante sprejel tudi predsednik države MiU Kučan. V gimnaziji je bil njen najljubši predmet kemija, zato je dolgo oklevala med študijem kemije in farmacije, na koncu % je odločila za farmacijo. Štu- dentsko sobo si bo delila s sošolko Barbaro. V prostem času Marjetka rada bere, kolesa, ri, se sprehaja v naravi, včasih pa zaide tudi v diskoteko. Zelo dobro pa se počuti tudi med svojimi zajčki, skrb zanje si de- lita z bratom. Po svojih močet pomaga tudi pri delu na kmetiji. Del počitnic bo preživela s pri- jateljicami na otoku Krku. Pri študiju se bo maksimalno po. trudila, saj ga želi v roke končati. MG Marjetka Pal, najuspešnejša maturantka na Ptujskem, ki je na maturi dosegla vseh 34 točk Foto: Črtomir Goznik IDRIJA / SREČANJE MLADIH ZGODOVINARJEV Uspešni mladi raziskovala Člani zgodovinskega krožka na OŠ Cirkulane in podružnični šoli Zavrč so maja v Idriji na XXX. srečanju mladih zgodovi- narjev prejeli srebrno priznanje za zgodovinsko raziskovalno nalogo Obrt v našem kraju. Nalogi so izdelali v okviru vsako- letnega razpisa Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), komisije za delo zgodovinskih krožkov. Z delom so pRičeli že meseca oktobra. Najprej so sestavili prvi vprašalnik s katerim so želeli odkriti koliko obrtnikov še deluje na področju bivše KS Cirkulane in ene najmanjših slovenskih občin Zavrč ter koli- ko jih je tu delovalo nekoč. Po- manjkanje časa jim je onemo- gočilo, da bi obiskali vse hiše. Ponekod, kot so sami zapisali, so bili ti primeri na srečo redki, pa jih niso želeli sprejeti. Neka- tere obrtnike so kasneje obiskali z drugim vprašalnikom in jih povprašali o njihovih začetkih, delovnem orodju, načinu proda- je, odnosu okolice do njih in nji- hovega dela... Z obdelavo obeh vprašalnikov so prišli do zani- mivih spoznanj, ki so jih pred- stavili v nalogi. Skupna ugoto- vitev obeh nalog je, da se je šte- vilo obrtnikov zmanjšalo. V Cirkulanah jih od nekdanjih 22 danes deluje 13, v Zavrču pa se je njihovo število z 29 zmanjšalo na 15. Nekoč so se obrtniki ukvarjali s pokrivanjem streh s slamo, sodarstvom, čevljarst- vom, košarstvom... Danes pa prevladujejo obrti kot so zi- darstvo, šiviljstvo, mizarstvo, gostinstvo... Obrtniki, ki so bili v glavnem samouki, so si mate- rial za izdelke priskrbeli sami, izdelali pa so tudi večino po- trebnega orodja. Delali so v hiši ali gospodarskem poslopju, skratka kjerkoli je bilo dovolj prostora. Razen šivilj pri delu niso uporabljali strojev, zato se je delo precej zavleklo. Za pro- dajo izdelkov so v glavnem skrbele ženske, pri izdelavi iz- delka pa je večkrat sodelovala celotna družina. Če pa je bilo le preveč dela, so flajel pomočnike imenovane, tudi ler pubece. Z izjemo dolgih pred pašnikov, pri delu niso upo rahljali posebnih oblačil. N splošno so za Zavrč značiln bolj raznolike obrti, kar je pos ledica večje povezanosti s so sednjo Hrvaško. Med tem ko je nalogo v Cirkulanah izdelalo \\ osmošolcev, je bila sestava sod«1 lujočih v Zavrču bolj pestra. Pt izdelavi naloge je spdelovali osem osmošolcev, 16 sedmošol cev in štirje šestošolci. 1 začetku preteklega meseca s avtorji obeh nalog pripravi predstavitev ugotovitev in spo; nanj, do katerih so prišli med i: delavo naloge. Ob tem je ment( rica obeh nalog, profesoric Diana Bohak Sabath povedal da osnovni namen teh nalog i to, da bi mladi obiskovali arhii in muzeje, temveč, da se sezo nijo z viri, razpoložljivimi domačem okolju in se ji naučijo uporabljati. Posebej I je poudarila dejstvo, da je na p družnični šoli od 45 učencev, i obiskujejo 6 - 8 razred, pri nal1 gi sodelovalo kar 28 učencev. Mateja Muršt 16 r Četrtek, 5. avgust 1999 - TEDNlk i LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU / SREČANJE UPOKOJENCEV Ne želimo na stransko testo, s katere ni vrnitve V soboto je v Lovrencu na Dravskem polju bilo šesto tradicio- nalno srečanje upokojencev, ki se gaje udeležilo okoli tri tisoč upokojencev iz 30 društev. Mnogi med njimi so se pripeljali sami z avtomobili, drugi so se zaradi družbe priključili orga- niziranim prevozom, kar nekaj pa jih je tudi več kilometrov pri- kolesarilo ali celo prišlo peš. Povedali so, da so tega najbolj va- jeni, pa tudi kondicije in vitalnosti jim ne manjka. Množičnega srečanja največje organizacije civilne družbe v Sloveniji, so se udeležili pred- stavniki vseh sosednjih upoko- jenskih organizacij, predstavni- ki kulturnega in političnega življenja. V imenu pokrovitelja letošnjega srečanja, občine Kidričevo, jih je pozdravil podžupan Zvonko Holc. V bo- gatem kulturnem programu so se predstavili godba na pihala iz Kidričevega, mešani pevski zbor in zbor ljudskih pevk društva upokojencev Ptuj, pevski kvartet iz Rogoznice, ljudske pevke društva upoko- jencev Sela, pevke Druge pomladi društva upokojencev iz Kidričevega, ljudske pevke iz Zabovcev, ljudske pevke in ljudski pevci društva upokojen- cev Hajdina, ob poslušanju Ve- selih polank iz Cirkovc pa so mnoge zasrbele pete. V uvodu je s priložnostnim nagovorom udeležence srečanja pozdravil Mirko Bernhard, predsednik Območne zveze društev upoko- jencev Ptuj, ki je bila tudi orga- nizator letošnjega srečanja. Med drugim je Mirko Bernhard po- vedal: "S takim srečanjem želi- mo opozoriti, da da si zaslužimo dostojno življenje v tretjem življenjskem obdobju. Dodajmo letom življenje je naše geslo, ne pa živo tar j en je, saj smo prepričani, da je naša generacija svoje domovinske, etnične in moralne norme v celoti izpolni- la. Zato upravičeno pričakuje- mo, da jih bodo tudi generacije, ki prihajajo za nami in današnje odgovorne politične osebnosti v celoti upoštevale." Vinko Gobec, predsednik zveze društev upokojencev Slo- venije, je v svojem tempera- mentnem govoru izpostavil, da upokojenci morajo biti aktivni in prisotni v družbenem in poli- tičnem življenju ter v civilni družbi. Pokojnina ni miloščina države, temveč smo si jo pošteno zaslužili, je končal svoj nagovor, s katerim je požel bučen aplavz. Med govorniki je bil tudi bodoči predsednik DeSUS-a Ig- nac Golob, ki je opozoril, da se morajo upokojenci še bolj zani- mati za zakone in kvaltitene zdravstvene storitve, saj so nji- hovi največji uporabniki. Dobrega razpoloženja v Lov- rencu ni manjkalo, mnogi so po- zabili na vsakdanje skrbi, skle- nili nova znanstva in se zvrteli pod takti članov ansambla Idila. Vse dobro in v upanju, da na prihodnjem srečanju ne bo manjkal nihče, jim je zaželel tu- di predsednik domačega drušva upokojencev Martin Krajnc. Tekst in fotografije: Marija Slodnjak Mirko Bernhard je v pozdravnem govoru de- jal: "Današnje množično druženje je tudi spo- ročilo, da smo še vedno v toku dogajanja in se ne bomo pustili odriniti na obrobje dogajanj v naši državi." "Upokojenci se radi družimo - nismo le zapečkarji!" Nastop Veselih polank je ogrel dlani in srca pos. lušalcev. PLANINSKI KOTIČEK Na Kriške pode. Razor in Prisojnik V vročih poletnih dneh, ko dosegajo temperature v dolinah prek trideset celzijevih stopinj, se ljubitelji gora pogosto po- damo med skalnate vršace Julijcev, Kamniško-Savinjskih Alp in drugih gorskih skupin. Modro nebo, pod katerim se pnejo beli skalnati vrhovi, prepredeni z ledeniškimi jezerci in opojnim gorskim cvetjem, nas vabijo vse višje in višje. Temu gorskemu povabilu se bomo odzvali tudi ptujski planinci, s povabilom, da se nam pridružite na našem potepanju po os- rednjem delu Julijskih Alp, ki bo potekalo od 21. - 23. avgus- ta 1999. Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 21. avgusta ob 4. uri na železniški postaji Ptuj, od koder nas bo pot vodila do Aljaževega doma v Vratih. Prvi dan se bomo povzpeli preko sedla Luknja na Bovški Gamsovec (2392 m) ter prenočili v Pogačnikovem domu na Kriških podih. V nedeljo bo sledil vzpon na 2601 meter visok Razor, od koder nas bo pot vodila preko vrha Prisojnika (2547 m) na naš najvišji gorski prelaz Vršič, kjer bomo prenočili v Poštarskem domu. Zadnji dan našega skupnega potepanja po Julijcih se bomo povzpeli še na Malo Mojstrovko (2332 m) ter se popoldan odpravili proti Ptuju, kamor bomo prispeli do 21. ure. Oprema planinska za visokogorje (planinski čevlji, rezervna ob- leka, nahrbtnik,...) in vremenski situaciji primerna. Hrana iz nahrbtnika in v planinskih kočah. Cena trodnevnega izleta, ki vključuje vse prevoze, dve nočitvi v planinskih postojankah, pla- ninski čaj ter organizacijo in vodenje znaša za člane PD 5.700 to- larjev, za mlade planince 5.100 tolarjev ter nečlane PD 7.500 to- larjev. Prijave z vplačili sprejemamo vsak torek in petek med 16. in 18. uro v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27, do torka, 17.8.1999, ko bo ob 18.30 uri informativni sestanek vseh prijavljenih ude- ležencev izleta. Vodil bo Uroš Vidovič. U.V. fgDNIK - Četrtek, 5. avgust 1999 17 ■pMMprappgM \LNIIIihiiX DORNAVA / GOBA VELIKANKA Storovka za razstavo gob Obilno deževje ne ugaja niti gobam, saj gobarji pravijo, da gob ni toliko kot prešnja leta in tudi niso tako zdrave. Toda "strastni" gobarji vseeno nima- jo miru. Sprehod po gozdu jim poleg gobje bere prinaša tudi druge užitke. Jože Slodnjak je pred kratkim našel zelo veliko gobo štorovko, ki je tehtala malo manj kot štiri kilograme in je tudi zanimiva na pogled. Ker so v sosednjih Žamencih ravno pripravljali gobarski praznik se je odločil, da jo po- dari za tamkajšnjo razstavo. ms ŽAMENCI / NA GOBARSKEM PRAZNIKU TUDI LETOS PRILOŽNOSTI ZA UŽITKE Gobe so lahko tudi nevarne Gozdovi v vročih poletnih dneh nudijo varno zavetje prijetne hladne sence, že od nekdaj pa so nudili sadeže za preživetje. Tega se že dolgo zavedajo tudi v vasici Žamenci, ki leži v obje- mu gozdov. Tamkajšnjo prostovoljno gasilsko društvo že več let organizira znameniti gobarski praznik. Gobarji vstajajo zelo zgodaj, če želijo najti lepe gobe in tega pra- vila so se v nedeljo držali tudi v Žamencih. Ob 6. uri so šli nabi- rat gobe v bližnje gozdove. To- krat so za spremembo nabirali tudi neužitne, saj so gobarsko bero razstavili v naravnem okol- ju ob prireditvenem prostoru. Poleg užitnih in neužitnih gob, so opozorili tudi na varovanje naših gozdov ter gobarsko kul- turo. Vemo, da nepoznavanje gob lahko povzroči tudi nevarne posledice. Zato so ob tem velja opozorilo - uživajte le tiste gobe, ki jih poznate. Na razstavi pa ni manjkalo tudi namigov, kaj si začeti v gozdu, če nam splahni želja po iskanju gob. Predsednik društva Franc Šuen je povedal, da letošnja gobja letina kljub obilnim padavinam ni na- jboljša, toda gob je bilo dovolj, še več pa obiskovalcev. Priredit- veni prostor je tudi tokrat bil zelo posrečeno izbran, saj so obiskovalci lahko izbirali med sprehodov po bližnjem gozdu, plesu na asfaltni površini ali posedanju ob specialitetah. V priložnostnem programu so zaplesali in zapeli člani folklor- ne skupine OS Dornava, več točk v preskakovanju ovir s konji so predstavili člani Konje- niškega društva Ptuj, mnogi pa so bili presenečeni nad točnost- jo skoka na prizorišče padalcev Aerokluba Ptuj. Torej užitkov in zabave ni manjkalo, saj je do zgodnjih jutranjih ur držal obis- kovalce pokonci ansambel Na- gelj. Znani Podokničar pa je po- nujal različne rešitve, ki jih tudi lahko dosežemo z gobjimi speci- alitetami. Upajmo, da receptov obiskovalci niso vzeli zares, saj bi se v tem primeru lahko za koga slabo končalo. M. Slodnjak H^sednik PGD Žamenci Franc Šuen: "Od gob imam najraje Jože in hčerka Sabrina Slodnjak sta bila zelo vesela ob najdbi tako velike štorovke. 18 Četrtek, 5. avgust 1999 ■ TEDNIH ZA KRATEK CAS Info - glasbene novice! Info - kviz Gotovo veste, kdo je na sliki. Izrežite glasovnico, vpišite odgovor, in če vam bo sreča naklonjena, vam bodo v pro- dajalni Tehnika Emone Mer- kurja Ptuj podarili zgoščenko. Da so bili pred štirinajstimi dnevi na fotografiji Leteči po- tepuhi, je ugotovila tudi Ve- sna Emeršič, Mezgovci ob Pesnici 3, Dornava. Čestitamo! Odgovore na današnje vprašanje pošljite (afi prinesi- te) na: Uredništvo Tednika, p.p. 95, 2250 Ptuj. Rok: četrtek, 12. avgust. Reševalec: ................................................. Naslov:............................................................. Ime pevca:....................................................... Vpliv raznih medijev ima tre- nutno preveliko moč na pos- lušalce, saj se le-ti preveč krat zadovoljijo s popularno glas- bo kot pa s kvalitetno glasbo. Na lestvicah med popularno glasbo je žal preveč "hitro po- kvarljive robe" in zato se v teh glasbenih Info člankih nahaja toliko neznanih izvajalcev, saj so inovativni ter kvalitetni. Italijanska pevka Alessia Aquila- ni se v medijih pojavlja pod ime- nom ALEXIA in se je rodila 19. maja leta 1967. Njen največji hit se imenuje Ul la la la in sedaj je pevka zelo popularna na obali s hitom GOODBYE (****), ki je zelo dinamičen eurodance ko- mad. Na slovenski obali pa ob znanih plesnih hitih trenutno najbolj nabija komad Sunshine & Happiness producenta darly pandyja. vV-V-V ATB je studijska zasedba, kate- ra beleži dva plesna hita z nas- lovoma 9PM (Til I Come) in Do- n't Stop. Fanta ne počivata na lovorikah, vendar tokrat zvenita premalo domiselno v komadu KILLER (***), kateri v izvedbah Adamskega, Seala in George Michaela zvenijo neprimerno boljše. Britanska skupina BASEMENT JAXX je letos navduševala D.J.- e s komadom Red Alert. Trije računalniški ter sintizatorski tipi vas vabijo na vroč zmenek v ko- madu RENDEZ-VU (**), ki ga lahko ocenim kot nabijanje v prazno in ga najdete na albumu Remedy. »Jir Ameriški raper TQ je letos zas- lovel s komadoma VVestside in Bye, Bye Baby. "Nakladač" TQ se preizkuša v neizrazitem rap komadu BETTER DAYS (***), saj mu primanjkuje pozitivna energija. FAITH EVANS je bila žena pre- minulega rap zvezdnika Noto- rious B.I.G.-ja Pevka je stopila med popularne s pomočjo Puff Daddy-ja, saj je pela tisti zna- mentii komad l'LL be Missing you. FAITH zveni precej stand- ardno v medli r & b pesmi NE- VER GONNA LET YOU GO (***) in se nahaja na optimistični zgoščenki Keep the Faith. Ameriška soul doma SPARKLE snema glasbo z R. Kellyjem in skupaj sta lani zapela čudovito soul skladbo Be Careful - takšen je tudi naslov nove latino balade, ki sta jo v duetu zapela Madonna in Ricky martin. Ime pevke SPARKLE si velja zapom- niti, saj bo s svojo zahtevno soul harmonijo LOVIN'YOU (****) navdušila vejretno tudi vas in to pesem ste mogoče že slišali, saj gre za priredbo uspešnice Minnie Ripperton. »,Y Prejšnji teden sem na Internetu obiskal moderno ročk lestvico in tam prevladujejo te tri pesmi The Day the VVorld went away - NINE INCH NAILS, Nookie - LIMB BIZKIT in Get Bom Again - ALICE IN CHAINS. >JV,Y Britanski band MADNESS je neuradno razpadla leta 1986 in med množico njihovih hitov so najbolj znani House of Fun, Our House, Driving in my Car in One Step Behind. MADNESS sne- majo novi album in napoved zanj je zabavni komad LOVES- TUCK (****) z norim besedilom. ttrtt JAMES je britanska ročk zased- ba, ki je le enkrat zares zables- tela s skladbo Sit Down. Zased- ba izdaja zelo melodično ročk skladbo z naslovom I KNOW WHAT I'M HERE FOR (***). Britanska skupina THE PRE- TENDERS igra v naslednji pos- tavi Chrissie Hynde, james Mo- neyman in Pete Farndon. Izjem- na skupina je iz zgoščenke Viva El Amor snela prijetno pop/rock skladbo POPSTAR (****) in v besedilu se skupina norčuje iz sedanje, za njih "bedne" pop scene. >jV,Y Film Notting Hill ponuja zares odlično filmsko glasbo in v tej romantični komediji igrata glav- ni vlogi Julia Roberts in Hugh Grant. Paul Tucker in Tunday Baiyewu sta super asa iz dueta LIGHT - HOUSE FAMILY in to- krat sta na fini način izvedla odlično priredbo klasike AIN'T NO SUNSHINE (*****). ELVIS COSTELLO je skupaj z orke- strom na čudovit način priredil popevko SHE (*****) int o joka- jočo balado je v izvirniku pel Charles Aznavour. David Breznik 1. Mambo No. 5 - LOU BEGA 2. My Love is Your Love - WHITNEY HOUSTON 3. Wild Wild West - WILL SMITH & DRU HILL&KOOL MOE DEE 4. Bailamos - ENRIOUE IGLESIAS 5. Livin' La Vida Loca - RICKY MARTIN 6. Ali Out of Lovo - ANDRO DONALDS 7. Beautiful Stranger -MADONNA 8. When you Say not- hing at ali - RONAN KEATING 9. Genie in A Bottle - CHRISTINA AGUILE- RA 10. Last Kiss -PEARL JAM Lestvico POPULAR- NIH 10 lahko poslušate vsako soboto v večer- nem sporedu radia Ptuj. Mladi dopisniki IZ MOJIH SPOMINOV HOČETE KAJ? Za velike praznike se z družino vedno odpravimo k babici. Tako je bilo za božič, ko sem imel šest let. Bil je 24. december. Že sem skakal od veselja, ker smo se odpravljali k babici. Pri babici sem nam- reč vedno dobil veliko daril. Tam smo se zbrali in prišel je tudi moj bratranec. Ta božič pa ni bilo nič pod smreko. Mislili smo, da bomo omedle- li! Opazili pa smo nekaj na smreki in to so bile kuverte. Kako smo si oddahnili! Na vsaki kuverti je bilo ime, v ku- verti pa so bila navodila. Moja naloga je bila, da grem na pod- strešje. Tam sem našel še en kuverto, kjer je pisalo, naj grem v klet. Tam sem našel kolo Kekec! Bil sem tako srečan. Ampak daril je bilo še več. Ko smo se zbirali vsi s svojimi darili, smo bili tako utrujeni, da smo popadali v postelje. Lanski april pa smo šli k babici po darila za "zajčka". "Zajčka" se gremo tako, da iščemo darila po vsej parceli. Nekatera darila je težko najti, saj so skrita v grmovju, med rožami, za kori- ti... Tako je bilo tudi lansko leto, ko nismo mogli najti mo- jega darila. Na iskanje smo poslali posebnega agenta za čokolado. To je naša psička Naja. Veliko čokoladno jajce je našla, kot bi mignil. Tako si je prislužila velik kos čokolad- nega jajca. Komaj čakam na letošnjega "zajčka", ko bom spet dobil veliko daril. Upam. Aljaž Ketiš, 6.c. OŠ OLGE MEGLIC PTUJ SEM KOBILICA Sem kobilica Skokica. Živim v visoki travi, pri svojih brat- cih in sestricah. Vsak dan pro- ti večeru grem na sprehod, in med potjo tudi prepevam svo- je najlepše pesmi, da me vse živali poslušajo in občudujejo. Nekega sončnega dne sem jaz odšla k mojemu najboljšemu prijatelju. To je bil metulj Ad- miral. Ta metulj je bil kralj živali. Vsak dan sva se igrala in imela zelo lepo. Tako sem imela zelo veliko prijateljev, in zelo sem bila vesela. Jure Kikl, 2. a OŠHAJDINA VODNA KAPLJICA Sem vodna kapljica Marko. Nekega dne, ko je zelo deževa- lo, sem jaz padel na prelepo cvetlico. Ta cvetlica je bila tu- lipan Ana. Spoznala sva se in ves dan sva se pogovarjala. Drugi dan sem padel na travo. Po travi sem se splazil do hiše. Sel sem god vrati in prišel do stopnic. Sel sem po stopnicah in prišel do družine, zelo so bili bogati. Videla me je mama in me s krpo pobrisala. Tako sem zdaj pristal v reki. Jure Kikl, 2.a OŠHAJDINA ZAKAJ IMAM RADA POMLAD Spomladi rožice cvetijo in drevesa zašumijo. Štorklje gnezdo si gradijo "potlej" pa jajčeca valijo. Sonček sije, dežek rosi potlej pa se mavrica naredi. V sadovnjaku drevesa zacveti- jo, na njih pa ptički, žvrgolijo. Tanja Vinkovič, 3.c OŠ GORIŠ NIČA VETER V LASEH Mladost je lepa, če jo znaš uživati. Mladost je nekaj, kar je in se nikoli ne vrne. Vsaka mladost je polna lepih in sla- bih stvari. Ko si mlad, hočeš vse imeti, vse doživeti, vse po- skusiti. Moja mladost se je začela zelo slabo. Razočaranje v družini, pri prijateljih... A še vedno upam, da bo čez nekaj časa bolje. Nekateri pa kar obupajo in si začnejo uničevati življenje že v mladosti. Pose- ganje po drogi iz obupa je zelo pogosto pri mladih. Razočara- ni so v življenju in niso opti- mistični do življenja, kar jih peha v smrt. Jaz nisem obupa- la nad življenjem, čeprav so me mnoga dejanja staršev in prijateljev zelo prizadela. Ne vdam se. Se nisem in se tudi ne bom. Mladost je treba uživati, ker se potem po dvaj- setih letih ne bo vrnila, pa če se še tako trudimo. V mladosti je tudi veliko lepih stvari. Od prve ljubezni, prvega poljuba in vse do princa na belem kon- ju. Mladost je norost, to drži. V mladosti hočeš narediti vse stvari, najbolj nore podvige, ki ti včasih pustijo posledice za celo življenje. Nikoli se ne vračamo v mladost, pa naj si še tako zelo želimo. Ko se posta- ramo, nam ostanejo le še spo- mini. Spomini na razigrane, brezskrbne dni, ki smo vsake- ga posebej preživeli razburlji- vo in noro. Zato si teh spomi- nov ne uničujemo z drogo, ker potem to ne bodo lepi spomi- ni, ampak spomini iz pekla. Nina Valentan, 8.a OŠ KIDRIČEVO VETER V LASEH Oblaki potujejo z vetrom v laseh. Ljubezen se plete z vetrom v laseh, mladost odhaja počasi in težko v starost. Brezvetrje. Vse se spreminja hitro, nenačrtovano, kot da brez korenin bilo bi zasajeno, polzi ti z rok. odhaja. Kot, da tarča tvoja je urok. Gledaš, razmišljaš, poješ. Si na tistem letalo, ki v raj leti? Veš, da nisi. In če tako boš nadaljeval, hitro boš brez vetra v laseh ostal. Uroš Trstenjak, 8.a OŠ KIDRIČEVO PROMETNI ZNAK PRIPOVEDUJE S kolesom sem dirjal po naši cesti. Gledal nisem ne na levo, ne na desno, hotel sem doseči največjo hitrost s kolesom. Naenkrat me je nekaj potegni- lo nazaj in ustavilo. Začudeno sem zagledal na svoji desni strani prometni znak STOP, ki se je močno hudoval. Z jezo je dejal: "Fantič, kam pa se ti tako mudi? Ali ne veš, kaj po- menim? Ali misliš, da sem za okras ob cesti? takšni ne- pazljivci, kot si ti, so povzročili že veliko promet- nih nesreč! Po cesti vozi pre- vidno, ne divjaj, upoštevaj prometne znake! Če ne boš upošteval mojih nasvetov, te bom kaznoval! Potem, ti bo žal! Torej sva se zmenila, kako se vozi po cesti?" Prometni znak STOP me je zelo strogo pogledal in se namrščil. Ob pogledu na jezni prometn1 znak, sem takoj objubil, da bom zmeraj upošteval promet' na pravila in prometne znake ob cestišču. Ob moji obljubi se je prometni znak STOP zado- voljno nasmehnil in ponovno nemo stal ob cesti. Ob pogledu nanj, nisem vedel ali me je re- snično okaral, ali pa sem sam0 sanjal. Vendar kljub teflM sem si pri sebi objubil, da bom zelo previden na cesti. Rok Fajt, 3.a OŠ LJUDSKI VRT PTUJ LUJZEK Dober den, vsoki den! Kak po stori navodi vam tudi toto pismo pišem v nedelo, na sam gospo- dov den. Včosik je bija to den tovarišov, v gnejšem cajti pa je to den gospodov. Saj sen vam vena že poveda kakšna je razlika med tovariši in gospodi: Tovariši so krali biciklne, gospodje pa fabrike z delavci vred. Delavci na cesto, fabrike pa olastninjene. Včosik smo rekli, če je kdo kaj po domačem povedano pokradna, da je tat li pa tot, gnešji den pa rečemo, da je zadevo olastnina in grota menežer. Samo naj toti novo- dobni mene-žeri žerejo sebe, ne pa mene in vseh drugih, ki so poleg njih po domočem povedano najebali in ostali brez dela in jela... Kak vidite, sen gnes ojštro nastrojeni in kritično naštelani. Pa kak bi tudi bija drgačik, če nam zadeve vse povprek grejo narobe. Če samo na področje kmetijstva po- gledam, škriple vse povprek, če glih minister Smrkolj broni svoj ministrski stolček na vse vite in pretege. Bliža se oziroma se je že začeja cajt druge košnje, ki smo ji včosik rekli otova. Živine na kmetijah skoro nega več in zdaj Udje posušeno trovo - otovo kurijo. To bla včosik najbojša krma za krave, kuje in drugo živino. Stale so prozne, krma pa gre v dim. Nekaj tu ne štima in vse narobe gre. Jaz kot kmečki človik s kmečko pametjo in s kmečkimi koreninami se sprašuvlem koks na je to oblost in držova, ki pozobla, da kruh iz zemlje rose, da se meso v stali pridela in da moremo živeti tudi tisti, ki živimo na strmih slovenskogoriških in haloških bregačah in so proizvodni stroški naših pridelkov dosti vejkši kak na ravnici. V Halozah bi radi meli zeleno mejo s sosedi Hrvati pa je na žalost tot a meja vsoki den boj rvoja. Sosedi Avstrijci dojo držovne subven- cije tistim, ki živijo in ohranjajo tudi gorsko podeželje, pri nas pa niti malih bregov nemremo obdržati pri življeji. Naj bo zadosti za gnes. Lepo vas po- davljam. Vaš LUJZEK. fgDNIK - Četrtek, 5. avgust 1999 21 ŠPORT PLAVANJE / DRŽAVNO PRVENSTVO KADETOV Prvi! Prvi! Prvi! 4,011 čno vreme, primerna temperatura vode, vzdušje ob l,azenu, množičnost in dobra organizacija so stalni sprem- ljevalci državnih tekmovanj v plavanju. Tridnevno tek- movanje kadetov in kadetinj, ki so se v mariborskem kopališču TAM potegovali za naslove državnih prvakov, je vsekakor stopnjevanje naštetih pogojev. Za večino mladih plavalcev je bil to vrhunec sezone, saj so avgusta počitnice, septembra pa se že začne graditi zimska sezona. Vsak dan tekmovanja ima dva jela in sicer dopoldansko pred- tekmovanje in popoldansko fina- le. Na sporedu so vse discipline ,azen 50 m prsno, 50 m hrbtno, 50 m delfin in štafeti 4 x 50 m prosto in 4 x 50 m mešano. Te discipline so skupaj s 50 m prosto že na šprinterskem tekmovanju. Nas- lednje leto se bo program tekmo- vanja spremenil in sicer bo štirid- nevno z vsemi disciplinami, za vse plavalce, ki imajo limit (potreben odplavan čas za nastop na tekmo- vanju) v članski kategoriji. V pet- kovem predtekmovanju je v naši udarni disciplini 50 m prosto Ma- tevž Božičko z najboljšim doseženim rezultatom presenetil vse, razen svoje trenerke Tanje Rozman. Tanja je s poznavanjem plavanja in občutkom za doziran- je treninga vedela, da ima Matevž zelo dobro tehniko plavanja, po- trebno samozavest in občutek za propulzijo (glavni podvodni del zaveslaja). Ker je v finalu mogoče še vse, se trenerji ostalih finalistov niso preveč vznemirjali, saj niso verjeli, da je Matevž sposoben zmagati. Končno smo dočakali štart, in ker je eden izmed plaval- cev skočil prehitro, je bil diskvali- ficiran, vrhovni sodnik pa je mo- ral štart ponoviti. V drugo je težje, ampak ne za Matevža. Skočil je v vodo pravočasno, povedel in obdržal prednost polovice telesa skoraj do konca. Ko se je na sem- aforju pokazal čas 25,98 smo vede- li, da je Matevžu uspelo. Zmagal je in postal državni prvak. To je prvi državni naslov za Ptuj v sa- mostojni Sloveniji in prvi državni naslov za dečke v vsej 22 letni zgo- dovini plavalnega športa. Sledile so še ostale discipline, kjer smo imeli tudi finaliste. Uroš Gojkovič je popravil osebni rekord na 100 m prsno in se uvrsti v finalne obračune. V B finalu je bil z rezul- tatom 1.28,31 odličen šesti. Ma- tevžu se je tudi v soboto uspelo uvrstiti med 8 najboljših na 200 m prosto. V popoldanskem finalu je zasedel 8 mesto. V nedeljo smo ponovno čakali, kako se bo odvi- jalo pretekmovanje na 100 m prosto. Matevž je odplaval prehod na 50 metrih najboljše, v nadalje- vanju malo popustil in se kot dru- gi uvrstil v popoldansko finale. Prej opisana dirka se je ponovila, iz ostalih klubov pa so nam dopo- vedovali, da imajo njihovi plaval- ci še sekundo, nekateri celo tri, re- zerve za finalni nastop. No, v fina- lu smo pokazali, kaj znamo. Pra- vilna razporeditev moči, pod- krepljena z željo po ponovitvi pet- kovega uspeha in rezultat 57,78 so pripeljali do druge zmage. Pri os- talih so sledili presenečeni pogle- di, pri nas pa veselje. Ptuj ima dva naslova državnega prvenstva in to v najhitrejših disciplinah na 50 m prosto in 100 m prosto, kjer je tudi konkurenca najmočnejša. Ja, prehiteli smo vse. Franjo Rozman Matevž Božičko Foto: I. Božičko KARTING / MEDNARODNA DIRKA V HAJDOŠAH V Hajdošah bo zanimivo V nedeljo 8. avgusta bo ponovno živahno na kartodromu v Ha- jdošah. AMD Ptuj je organizator sedme dirke za državno prven- stvo, ki pa ob tem šteje tudi za pokal Slovenije in Hrvaške, kar daje dirki tudi status mednarodne dirke. Tako se bodo tudi vozniki mini formule pridružili praznovanju občinskem prazniku MO Ptuj. Živahno ne bo samo v nedeljo, ampak že ves teden, saj slovenski vozniki kartinga radi zavijejo v Hajdoše in trenirajo, saj želijo biti kar najbolj pripravljeni in zato si bo vredno ogledati samo dirko, kakor tudi treninge v petek in so- boto . Na sami dirki pa bo sodelo- valo sedemdeset najboljših vozni- kov iz Slovenije in Hrvaške. Marljivi športni delavci AMD Ptuj hitijo z zadnjimi pripravami za dirko, predvsem pa urejajo kar- todrom, tako prostor za tekmo- valce, kakor tudi tribune, na kate- rih se na kartodromu v Hajdošah zbere vedno veliko gledalcev. To- krat prireditelji nimajo general- nega pokrovitelja dirke, ampak sponzorje in donatorje. Med nji- mi pa so tudi takšni, ki stojijo zvesto ob strani že vsa tri desetlet- ja. AMD Ptuj bo to sedmo dirko mini formule za državno prvenst- vo nekako obeležilo, saj je letos prav 30 let od prve dirke na Ptu- jski je bila leta 1969 in je poteka- la v samem mestu Ptuja. Starejši ljubitelji kartinga in pa stanovalci Ptuja pa se spomnijo, da so ravno ob tej priložnosti dobili novi as- falt namesto kock. Letošnja sed- ma dirka v Hajdošah bo zanimiva tudi zaradi tega, ker so v treh ka- tegorijah in sicer A-juniorji, Slo- kartu in FC 125 ccm majhne razli- ke v skupnem seštevku, medtem, ko ima v kategoriji N-60 vodeči David Rotar iz AMD Moste že prednost 21 točk, pred drugo- uvrščenim. Veliko navijačev pa bo imel tudi lokalni matador Zvon- ko Dominko,ki je vodeči v kral- jevski disciplini in je že zmagal le- tos pomladi na Ptuju. Tekst in foto: Danilo Klajnšek Zvonko Dominko NOGOMET / TURNIR V GERECJI VASI Gereč/a vas "99" - Dravi Nogometni klub Gerečja vasje organiziral dvodnevni turnir v nogometu- Gerečja vas 99, katerega seje udeležilo osem ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. Kako je bil turnir dobrodošel za ljubitelje nogometa pove podatek, da je bilo v dveh dneh prisotno okrog tisoč gledalcev. Za nosilca v skupinah sta bila izbrana drugoligaša Drava iz Ptuja in Aluminij iz Kidričevega. V prvi skupini je Drava opravičila vlogo favorita in prepričljivo osvojila prvo mesto. Pri njih se je poznalo, da je stal v vratih Aleksander Šeliga! /prvi dan/, ki služi vojaški rok v ptujski kasarni in bi naj v jesenskem delu prvenstva branil tudi za Dravo. Po dolgem času je za Ptujčane zai- gral tudi Dejan Kljajič, ki se ga ljubitelji nogometa spominjajo kot izvrstnega strelca,ki pa ga je potem poškodba oddaljila od igrišča. Svoje je prispeval tudi Mi- ran Ljubeč, ki je dobro povezoval vrste Drave. Njeni igralci so po- tem v finalu premagali ekipo tret- leligaša Starše, ki so naredili ®ajhno presenečenje in v drugi lupini igrali neodločeno s favori- tom Aluminijem, imeli boljšo raz- liko v zadetkih in se tako uvrstili V finale. Trener Starš Karli Brez- bo imel na razpolago zelo kva- litetno ekipo, ki bo posegla po najvišjih mestih v 3. SNL- sever. Razočarali so nogometaši Alumi- nija, ki niso igrali po željah tre- nerja Branka Horjaka. Ali so prišli v rahlo krizo po petih močnih odigranih srečanji? No, to bo pokazal čas, vendar so tokrat razočarali svoje številne privržen- ce. Majhno presenečenje pa so bili tudi nogometaši Gerečje vasi, ki so na koncu osvojili četrto mesto. Trener Ivan Ornik ima na razpo- lago veliko mladih obetavnih igralcev in po mnenju mnogih, bo njihov cilj, da se uvrstijo v sredi- no prvenstvene razpredelnice dosežen. Tudi druge sodelujoče ekipe so na trenutke prikazale do- bro igro, tako, da so lahko trenerji zadovoljni z njihovo telesno pri- pravljenostjo, nekoliko manj pa je bilo tehnične dovršenosti, ki pa jo bodo v štirinajstih dnevih, koli- kor je do pričetka prvenstva, še odpravili. Najboljši strelec turnir- ja je bil Aleš Ceh iz ptujske Drave, ki je dosegel pet zadetkov. Ekipam je pokale podelil župan občine Hajdina Radoslav Simo- nič, pokrovitelj tega turnirja. REZULTATI SKUPINE A: Drava : Kovinar 2:0, Ger. vas : Bistrica 2:1, Drava : Ger. vas 3:0, Kovinar : Bistrica 3:2, Drava : Bistrica 4:0, Ger. vas : Kovinar 2:1. 1.Drava 3 3 0 0 9:0 9 2. Gerečja vas 3 2 0 1 4:5 6 3. Kovinar 3 1 0 2 4:5 3 4. Bistrica 3 0 0 3 3:9 0 SKUPINA B: Starše : Malečnik 5:0, Aluminij : Hajdina 3:1, Aluminij : Malečnik 6:1, Starše : Hajdina 5:1, Hajdina : Malečnik 3:1, Aluminij : Starše 0:0. 1.Starše 3 2 10 10:17 2. Aluminij 3 2 1 0 9:2 7 3. Hajdina 3 1 0 2 5:9 3 4. Malečnik 3 0 0 3 2:14 0 ZA 3. MESTO: Aluminij : Gerečja vas 2:0. ZA 1. MESTO: Drava:Starše 2:0 Danilo Klajnšek 6. dirka pokala Fiat Seitento Sporting Skalno prvenstvo Seicento Sporting se nagiba h koncu, (°stajata le še dve gorsko ^trostni dirki) dirke pa so ,edno bolj zanimive in Izvabljajo izredno veliko ra- ®°vednih gledalcev, ter seveda *>estih navijačev, ki bodrijo ^esta gorsko hitrostna dirka . .^Tari pri Ilirski Bistrici je priva- bi3 ogromno privržencev hitrih ^niobilov, ki so videli več porednih pokalov. / a dirko se je prijavilo 21 vozni- bilv> °d tega trije ptujčani, ki so •j.2nova uspešni, saj je Aljoša J^ek prejel pokal za najhi- J^ga novinca in se uvrstil na 8. A Milan Senčar na 12., San- J^eznarič pa na 15. mesto, ^gal je Alojz Pavlič (Veit Ra- ^ Team) pred Miodragom Mi- losavljevičem (Avto Triglav) in Francijem Šimencem (Veit Ra- cing Team). Izrednega pomena je poznavanje proge ter priprava avtomobila pred dirko, saj so si vozniki z ogretimi pnevmatikami privozili začetno prednost. 14. - 15. avgusta bo v Gorjancih pri Novem mestu potekala pred- zadnja dirka pokala Fiat Seicento Sporting. Danilo Majcen KOLESARSTVO V15 urah prevozil 400 kilometrov Oblike rekreacije so različne, vendar se vedno več ljudi ukvarja z kolesarstvom. Med te prav gotovo sodi Zvonko Ha- simali, sicer štiridesetletnik iz Hajdine pri Ptuju. Izredno rad kolesari, zraven tega pa je tudi veliki ljubitelj planin. Če ni kolo, potem pa v planine. V soboto 31.avgusta se je odločil za nenavadni podvig, saj se je odločil, da bo prekolesaril štiristo kilometrov v enem dnevu in tako popravil svoj rekord, ki je prej znašal 350 kilometrov. Da ne bi bil sam, sta bila ob njem spremljevalca in sicer Ivo Strnad in Štefan Mlinarič. Na koncu mu je to tudi uspelo in si- cer je štartal ob 2 uri zjutraj, na cilj pa prispel po 15 urah vožnje in sicer ob 21 uri. Vozil je zelo do- bro, saj je bilo njegovo povprečje 26 kilometrov na uro. Zvonko Ha- simali je o pričetku ukvarjanja z kolesarstvom dejal naslednje: "Po končanem rekreativnem ukvar- janju z nogometom, je bilo po- trebno spremeniti dejavnost. Naj- prej sem se pričel ukvarjati z pla- ninarjenjem, nato pa me je sodela- vec prepričal, da sem pričel z kole- sarstvom. Pričel sem z starim ko- lesom in se udeležil vožnje okrog Pohorja, kjer sem imel solidno povprečje 30 kilometrov na uro in potem me je potegnilo. Ude- leževal in udeležujem se veliko rekreativnih tekmovanj v kole- sarstvu, nekako pa preizkušam sam sebe in moje sposobnosti. Ve- liko kolesarim. Po službi se vse- dem na kolo. Pri vsem tem pa me podpira tudi moja družina. Ob tem bi omenil da sem član KK Frenk iz Ptuja." In kako je prišlo do tega, da se je odločil za 400 ki- lometrov, saj to dolžino ni lahko prevoziti: "Najprej sem prevozil 100 kilometrov, nato so bile raz- dalje vedno večje. Opazil sem, da mi gre dobro in tako je padla ide- ja, da prevozim 400 kilometrov. Zato je bilo potrebno veliko vaditi in se tudi psihološko pripraviti. Na sami vožnji nisem imel težav. Majhna kriza je bila okrog 130 ki- lometra, vendar sem jo prebrodil. V veliko pomoč pa sta mi bila spremljevalca, ki sta me nonstop vzpodbbujala in tako je prišlo do tega, da sem prevozil to razdaljo. Trasa se je začela v moji Hajdini, nadaljevala pa se na Ptujsko Goro, Poljčane, Šentjur, Celje, Zi- dani most, Sevnica, Mokronog, Trebnje, Žužemberk, Novo Mes- to, Kostanjevica, Brežice, Bi- zeljsko, Atomske toplice, Rogaška Slatina, Zetale, Podlehnik in Haj- dina. To je bilo 330 kilometrov, vendar sem na koncu imel še toli- ko moči, da sem prevozil še krog Črešnjevec, Poljčane, Ptujska gora in to je zneslo 400 kilometrov. Tako sem svoj cilj dosegel in za- enkrat bo kolo malo mirovalo, saj se bom sedaj posvetil malo še pla- ninam." Zvonko Hasimali pa ne- kako vsebi načrtuje že novi pod- vig, da bi to mejo 400 kilometrov še zvišal. Tekst in foto: Danilo Klajnšek Zvonko Hasimali Najboljši mladi judohti iz Juršincev Judo klub Juršinci je v počastitev praznika občine Juršinci organiziral zanimiv judo turnir za mlade judoiste in judoistke. Po pričakovanjih je prvo mesto pripadlo prvi domači ekipi, drugo pa njihovi drugi ekipi, kar je samo dokaz, da v tej majhni občini zelo dobro delajo in da mladi tekmovalci in tekmovalke uresničujejo zamisli trenerja Jožeta Marina, sicer državnega reprezentanta. REZULTATI: GoriŠnica : Železničar Jakob 4:5 /40:45/, Želez- ničar Jakob : Juršinci I. 1:10 /10:95/, Gorišnica : Juršinci II. 5:5 /50:45/, Juršinci II.: Železničar Jakob 5:5 /50:47/, Gorišnica : Juršinci 14:7/35:65/, Juršinci I.: Juršinci II. 11:0/98:0/. VRSTNI RED: Juršinci I. 6, Juršinci II., Železničar Jakob in Gorišnica po 2 točki. Da pa ni bilo vse v znamenju fantov, so organizirali tudi tekmo- vanje deklet. V kategoriji do 42 kilogamov je prvo mesto osvojila Martina Hrga /Juršinci/, druga pa je bila Jasmina Kocjan /Želez- ničar Jakob/. V kategoriji nad 42 kilogramov je prvo mesto pripad- lo Valeriji Ambrož, druga pa je bila Anja Kaučič /obe Železničar Jakob/. V kategoriji do 18 kilogramov za fante, to je tiste najmlajše in najlažje po teži pa je prvo mesto pripadlo Benjaminu Plohlu, drugi je bil Denis Muršec /oba Juršinci/. Vse ekipe so prejele poka- le, posamezniki pa medalje. Danilo Klajnšek 22 POSLOVNA SPOROČILA Četrtek, 5. avgust 1999 - TEDNlk i fgDNIK - Četrtek, 5. avgust 1999 OGLASI IN OBJAVE 23 PTUJ / RAZSTAVA SLOMSKOVIH DEL IN DEL O SLOMSKU Spoznajmo življenje m delo našega prvega svetnika V nedeljo, so v cerkvi svetega Jurija na Ptuju odprli razstavo o Antonu Martinu Slomšku, ki jo je pripravil pater doktor Slavko K rajne. Razstavo je odprl dekan, pa- ter Tarzicij Kolenko in bo na ogled do novembra. Razsta- vo so pripravili z namenom, da bi globlje spoznali življenje in delo Antona Martina Slomška, ki ga bo 19. septembra papež Janez Pavel II. razglasil za blaženega in prvega slovenskega svetnika. Z razstavo so želeli simbo- lično izraziti hvaležnost Slomšku, ki je ob iskanju pri- mernega mesta za novi škofijski sedež računal tudi na Ptuj. Na razstavi so na ogled Slomškova dela in predstavljeno njegovo delovanje. Anton Martin Slomšek je bil velik rodoljub in ljubitelj domače besede, s pomočjo katere je spodbujal slo- venski narod k vrednotam. Zlasti je rad gojil petje in podčrtoval njegov vzgojni po- men. Njegove pesmi razodevajo dobrodušno naravo, nežno čustvovanje in ljubezen do vse- ga stvarstva, zato so se hitro udomačile. Že zgodaj je spoznal, kako je slovenskemu ljudstvu potrebna dobra šola in dobra knjiga. Hotel je premagati mržnjo in pomanjkanje pri lju- deh za oboje. Uvedel je tudi po- sebne nedeljske šole, ki so lahko bile v tistem času kot zasebne in popolnoma slovenske. V "Drobtinicah" leta 1894. beremo naslednje vzgojne misli: "...Ma- terinski jezik je najdražja dota, ki smo jo dobili od svojih staršev. Skrbno smo ga dolžni ohraniti, olepšati in zapustiti svojim mlajšim. Človeški jezik je talent. Kdor svoj matrinski jezik pozabi, svoj talent ma- lopridno zakoplje..." MS Utrinek iz odprtja razstave Antona Martina Slomška. KRČEVINA PRI VURBERKU / BISERNA POROKA ZAKONCEV SAKELŠEK Šestdeset let skupnega življenja Štefanija in Jože Sakelšek iz Krčevine pri Vurberku 51 sta prejšnjo soboto proslavila 60 -letnico poroke in kot sama pravita takšne poroke na Vurberku še ni bilo. Spoznala sta se pri cerkvenem zboru, v katerem sta pela več kot 50 oziroma 60 let. Biserni ženin je star 87 let, nevesta je vstopila v 80. leto. Prvič sta se poročila 25. julija na Jakobovo soboto leta 1939. Jože je delal kot kro- jaški pomočnik, Štefanija je skrbela za gospodinjstvo. V za- konu sta se jima rodila dva otro- ka, danes ju razveseljujeta en vnuk in en pravnuk. Zado- Foto: Langerholc voljstvo najdeta na majhnem koščku zemlje, ki ga še vedno obdelujeta in kjer zraste vsega po malo. Štefanija rada prisluh- ne oddaji "Po domače", Jože pa se ne pusti motiti, ko gre za poročila. Bisernoporočencema tudi naše iskrene čestitke! MG Bisernoporočenca Štefanija in Jože Sakelšek Kulturni križemkražem SV. TOMAŽ • V petek, 6. av- gusta se bo ob 20.30 v cerkvi pri Sv. Tomažu pričel orgelski koncert, ki bo potekal v okviru kulturnega festivala Ormoško poletje. Prevoz za obiskoval- ce bo organiziran. Poseben avtobus bo odpeljal izpred ormoškega gradu ob 20. uri. Na koncertu, ki ga bo izvajala študentka 4. letnika Glasbene akademije v Ljubljani iz razre- da profesorice Renate Bauer Klavdija Zorjan Škorjanec bodo zazvenele koncertne skladbe priznanih orgelskih mojstrov. Sodelovali bosta tudi sopranistki Lucija Florja- nič in Zlatka Puklavec, dijakin- ji oddelka za solopetje mari- borske SGBŠ. KINO PTUJ • Od 3. do 8. av- gusta si lahko vsak večer ob 21. uri ogledate film Nori na Mary. Od 10. do 15. avgusta pa film Genij, predstave bodo v torek, sredo in četrtek ob 21. v petek, soboto in nedeljo pa ob 19. in ob 21. uri. ČRNA KRONIKA AVTO PO PREVRAČANJU PRISTAL NA STREHI V ponedeljek, 26. julija ob 21.50 je po glavni cesti od Benedikta proti Lenartu vozil osebni avtomo- bil 20-letni V.F. iz Lešan. Ko je zu- naj naselja Spodnji Žerjavci pripel- jal po klancu navzdol, ga je v nep- regldnem levem ovinku zaneslo na bankino, po kateri je vozil še kakih 80 metrov, potem pa je avto trčil v nasip obcestnega jarka in grmovja ter se začel prevračati. Medtem je avto padel na na- brežino potoka, od koder ga je od- bilo čez potok na njivo s koruzo, kjer je končno obstal in to na stre- hi. V nezgodi se je voznik huje ra- nil. POLICISTA UDARIL PO OBRAZU Podlehniški policisti so v sredo, 28. julija ob 0,30 (nekaj po pol- noči) ustavil voznika osebnega avtomobila 36-letnega R.K. iz Slo- venske Bistrice, ker je vozil v vinje- nem stanju. Voznika je dejstvo, da so ga policisti ustavili in povrh še odredili preizkus alkoholiziranosti očitno tako raztogotilo, daje udaril policista po obrazu. Zaradi tega so ga pridržali do iztreznitve, zoper njega pa bodo napisali še ka- zensko ovadbo zaradi napada na pooblaščeno uradno osebo. UJELI SKUPINO ROMOV Ormoški policisti, ki tudi nadzi- rajo mejo s Hrvaško, so prejšnji konec tedna naleteli na skupino osmih Romov, ki so mejo prečkali zunaj prehoda. Romi so državljani Hrvaške, čez mejo pa prihajajo predvsem zato, da pri nas beračijo, če se posameznikom ponudi možnost pa stori tudi kako drugo kaznivo dejanje. Po končanem uradnem postopku so policisti Rome predali hrvaškim mejnim organom. ČRNA KRONIKA NI HOTEL USTAVITI NA ZNAK POLICISTA V noči na sredo so bistriški poli- cisti hoteli ustaviti voznika osebne- ga avtomobila 24-letnega B.V. iz Gabernika, ker je očitno vozil v vin- jenem stanju. Na znak policista ni hotel ustaviti in je peljal naprej. Po- licisti so ga kmalu ujeli, mu prep- rečili nadaljno vožnjo in mu na PP v Slovenski Bistrici določili pre- nočišče do iztreznitve. PREPIR KONČALA Z NOŽEM Med 46-letnim F.Š. iz okolice Slovenske Bistrice in njegovo zu- najzakonsko ženo M.P. se je v pe- tek, 30. julija vnel prepir med kate- rim je žena prijela za nož in z njim zabodla moža. Hudo ranjenega F.Š. so odpeljali v mariborsko bol- nišnico. Policisti pa so M.P. vzeli prostost in jo odpeljali k preisko- valnemu sodniku. Z AVTOM ZAPRL POT MOPEDISTU Po Dravski ulici v Ptuju je v četr- tek, 29. julija okoli 9,30 vozil osebni avto 23-letni R.M. iz Sel. Ko je pripeljal do križišča z Jadransko ulico, je zavil levo prav v trenutku, ko mu je nasproti po Dravski ulici pripeljal voznik kolesa z motorjem 17-letni D.K. Mopedist je s sprednjim kolesom trčil v avto, pa- del po cestišču in se huje ranil. TRAGEDIJA V PLETERJAH V soboto, 31. julija okoli 21. ure je izbruhnil požar na gospodars- kem poslopju 70-letnega S.L. v Pleterjah, občina Kidričevo. Gos- podarsko poslopje je bilo sredi strnjenega naselja, zato bi se ogenj lahko hitro razširil na druge zgradbe, vendar so prizadevni ga- silci to preprečili. Pri gašenju požara je sodelovalo okoli 80 ga- silcev iz sedmih PGD z območja Dravskega polja. V nedeljo, 1. av- gusta zjutraj pa so preiskovalci in gasilci na pogorišču našli zoglene- lo truplo lastnika poslopja. Po še neuradno potrjenih podatkih naj bi bil ogenj zakuril lastnik sam s tem, da je okolico polil z bencinom. Po- licisti in kriminalisti vzroke tragedi- je še raziskujejo. DVAKRAT ONESNAŽENJE VODE V ponedeljek, 26. julija dopold- ne je v Videžu pri Slovenski Bistrici nekdo zlil v ribnik - po oceni okoli 4 tisoč litrov gnojnice. Ribiči so ta- koj povečali pretok vode v ribniku, pristojni inšpektorji pa so ocenili, da se bodo škodljive posledice pokazale šele čez nekaj dni. V četrtek, 29. julija okoli 8. ure je v Špindljerjevi ulici v Slovenski Bistrici iz tovornjaka izteklo okoli 40 litrov hidravličnega olja. Olje se je razlilo po površini okoli 10 kvad- ratnih metrov, približno 2 litra pa sta ga stekla v kanalizacijski jašek. Gasilci iz Slovenske Bistrice so hit- ro in učinkovito ukrepali, zato ni bilo hujših posledic za okolje. VOZNIK TRČIL V KOLESARJA IN ODPELJAL Na cesti ob železnici v Poljčanah je v četrtek, 29. julija ob 16,45 neznani voznik osebnega avtomobila, zelene barve, trčil v kolesarja, potem pa je s kraja nes- reče odpeljal. Policisti so pozvali morebitne očividce, da se jim osebno ali po telefonu oglasijo in tako pomagajo k razjasnitvi oko- liščin nesreče. ČRNA KRONIKA DVAKRAT POSEGLI V DRUŽINSKI PRETEP V četrtek, 29. julija ob pol en po polnoči so policisti v Slovens Bistrici pridržali do iztreznitve 2 letnega D.P, ki je razgret od alK1 hola prišel domov, začel pretep* brata in grozil materi, vmes pa razbijal inventar. Ptujski polici pa so na isti dan, le dobre 4 u kasneje, posredovali v Njivertf pri Kidričevem, kjer je 47-letni J ' pretepal svojo sestro in ni odneh kljub opozorilom policistov. 3 so ga odpeljali in pridržali do 1 treznitve. pfiRMMMN! S - "Mi* rodile so - čestita. MO: Nataša Zabavnik, Ul Ivana Kaučiča 3, Ljutomer . Evo; Sonja Dvoršak, Medve- dce 24/a, Majšperk - dečka' Alojzija Puško, Cvetkovci 64, Podgorci - dečka; Polon- ca Fišer - Štarkl, Potrčeva 8 Ptuj - Žiga; Marinka Vinko Šturmovci 4, Videm - dečka; Leonida Skuzala, Ko- lodvorska 36, Ljutomer . Luka; Natalija Zebec Brezovec 21, Cirkulane - Ta- maro; Jadranka Klančnik, Šarhova 13, Maribor - Laro; Simona Kaučevič, Apače 23 Lovrenc - deklico; Metka Jus, Jiršovci 57, Desternik - dečka; Marija VaupotiČ, Dravci 17, Videm - dečka. poroke - ptuj: Anton Petrovič in Marija Vidovič, Pobrežje 116; Zoran Auer, Dragonja vas 35 in Tanja Premzl, Prežihova ul. 4, Gaj; Jernej Plavčak in Marija Svenšek, Tovarniška c. 20, Kidričevo; Ivan Karo, Vin- tarovci 10 in Slavica Fras, Črmljenšak 48; Anton Ku- kovec in Katarina Popušek, Pobrežje 97. poroke - ormož: Tho- mas Kampl, Sonnenbergstr. 12a, Nuziders, Avstrija in Natalija Gostonj, Dr. Ozval- da 15, Ormož. umrli so: Ema Hodi, ro- jena Perko, Destrnik 19, * 1907 - t 23. julija 1999; Franc Kristovič, Brstje 8, Ptuj, * 1922 - t 23. julija 1999; Anton Kramberger, Žabjak 35, Ptuj, * 1911 - f j 24. julija 1999; Stanislav Vajda, Gregorčičev drevored 13, Ptuj, * 1925 -1 24. julija 1999; Silva Furek, rojena Kornik, Zlatoličje 51, * 1942 -1 23. julija 1999; Alojz Vertič, Bukovci 20/a, * 1927 -t 24. julija 1999; Jožef Šmi- goc, Gradišče 3, * 1927 - t 25. julija 1999; Gizela Kuko- vec, rojena Hojnik, Bodko- vci 27,v* 1943 - + 23. julija 1999; Štefanija Vindiš, roje-; na Sima, Zagrebška c. 8, Ptuj, * 1912 - + 26. julija 1999; Marija Kajnih, rojena Fajht, Sakušak 8, * 1923 -1 26. julija 1999; Antonija Horvat, rojena Vrabl, Vičava 80, Ptuj, * 1909 -1 27. julija 1999; Vid Gavez, Šeronova ul. 8, Ptuj, * 1930 - 1 26. ju^ lija 1999; Janez Linhtenger, Savska c. 18, Mojstrana, # 1942 - t 27. julija 1999; Franc Zupanič, Slovenja vas 35/c, * 1955 - t 28. julija 1999.