Uredništvo: Sehilleijeva cesta štev. 3, dvorišču, L nadstropje. * * v Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. li HM0PM1 Upravništvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K 8'BO mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30'— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Št. 214. Telefonska Stevllfia 65. C®1|@» v sredo, 21. septembra 1910. Čekovni račun 48.817. Leto 31. Slovensko učiteljstvo In delitev štajj. dež. šol. sveta. Od člana štajerskega »Lehrerbunda« smo preželi sledeči dopis: Ker so o zadnji odborovi seji štaj. »Lehrerbunda« prinesli časniki netočna poročila, sem primoran stvar pojasniti in javnosti izročiti ves razgovor, ki se je sukal okoli vprašanja delitve deželnega šolskega sveta. Ob otvoritvi odborove seje je vprašal nemški tovariš in deželni poslanec Otter, na kakem stališču stoji slovensko učiteljstvo napram predlogu o delitvi dež. šol. sveta. To vprašanje je bilo stavljeno popolnoma nepričakovano, kajti stvar ni bila na dnevnem redu. Odgovorilo se je, da se morda res v sedanjih političnih razmerah na Spod. Štajerskem ne moremo kar tako zavzemati za delitev dež. šolskega sveta, osobito, ker je klerikalen delilni načrt tak, da bi dobila klerikalna stranka učiteljstvo popolnoma v pest. Ker pa jc stvar dale-kosežnega pomena, zato je treba, da se poprej temeljito premotri v učiteljskih društvih in pa pri »Zvezi slov. štajerskih učiteljev in učiteljic«; radi-tega se tudi sedaj o stvari ne more konečna beseda izreči. Ko je na to neki nemški tovariš le silil v nas, da podamo kako izjavo, posegel je predsednik Herz v debato in pripoznal, da je to vprašanje res kočljivo za nas slovenske učitelje, posebno še, ker je predlog za delitev deželnega šolskega sveta najprej stavil poslanec dr. Kukovec, ki uživa zaupanje slov. učiteljev in končno je predsednik dostavil: »Darum wollen wir die Kollegen vom Unterland nicht mit einer Ekklarung belasten«. Poslanec Otter je na to pripomnil, da pač uvidi iz cele debate, da je večina slovenskega učiteljstva za sedaj proti delitvi deželnega šolskega sveta in da tega vprašanja sedaj ne smatra za aktualno. In pri tem je ostalo. Iz tega pojasnila mislim, je pač razvidno, da slovensko učiteljstvo v zadevi še ni spregovorilo končne besede in je za njega to še odprto vprašanje. Sedaj pa mi bodi dovoljeno, da v nekoliko besedah izrazim o predmetu svoje zasebno mnenje. Ko bi bili slovenski poslanci pred leti predlagali, naj se štajerski deželni šolski svet razdeli po narodnostih, bi bilo slovensko učiteljstvo ta predlog pozdravilo z velikim veseljem in navdušenjem, prav tako, kakor je letos sprejelo predlog, da se pri uradnih učiteljskih konferencah uvede slovenski poslovni jezik. Kdor pa zasleduje, kako časopisje vladajoče slovenske stranke obklada slovensko napredno učiteljstvo z najhujšimi psovkami, na kak način izrablja to časopisje reči, ki so se baje dogodile med učiteljstvom tam kje na Goriškem ali tam gori na Češkem, v hujskanje ljudstva zoper učitelje, kdor se dalje spominja kako se je pretekla leta na volilnih shodih Imjskalo ljudstvo proti šoli in učiteljstvu, kako se je delovalo proti kandidaturi nadučit. Brinarja, dasi se zahteva slov. štajerskega učiteljstva v deželnem zboru ne more imenovati drzna in naposled, kdor opazuje, kako se naprednemu učiteljstvu sedaj godi na Kranj- LISTEK. Institutka. 19 Roman. Spisal Fedor Gradišnik. Heleno je ljubil ognjeno, strastno in stanovitno, tako stanovitno, da je preživljal ves svoj prosti čas poleg nje... Leta so tekla, toda njegova ljubezen je bila še vedno ista, niti najmanje se ni ohladila ... V Heleni je zrl bitje, ki mu je potrebno, bitje, brez katerega bi mu bilo življenje pusto in žalostno, bitje, ki je postalo takorekoč druga polovica njegove osebnosti ... Niti pomisliti ni upal, kaj bi se zgodilo, ko bi jo izgubil —--saj potem bi bilo zanj izgubljeno vse, kar je imel lepega in oboževanja vrednega na svetu ... Izgubljeno bi bilo zanj edino bitje, ki je imelo v sebi moč, da ga je priklenilo nase in ga popolnoma izpremenilo ... Tako žarko in ognjeno jo je ljubil nekdanji največji sovražnik prave, resnične ljubezni.--— Umljivo je torej, da je bil stotnik Kamilo Oden-berg najnesrečnejši človek na svetu tisti dan, ko mu je Helena tako rezko in kratko povedala, da ji je postal dolgočasen in nadležen, vsakdo si lahko predstavlja, kako mu je bilo pri duši ko ga je tako energično sunila od sebe in mu zabrusila v obraz, da naj jo zapusti, da naj gre proč od nje, ker ne mara več za njegovo družbo ... Nikdar mu še ni bila pot od grada v mesto tako dolga kakor tisti dan... in nikdar še ni trpel njegov skem, tisti se pač ne bo čudil, če zre slovenski učitelj z nekako nezaupljivostjo na predlog zastran delitve deželnega šol. sveta in se obotavlja istemu pridružiti. če tudi bi mu to veleval narodni čut, kajti — odkrito bodi povedano — boji se, da bi s tem sam pomagal spletati bič, ki bi potem žvižgal po riego-vem hrbtu. Da se vprašanje o delitvi deželnega šolskega sveta med slovenskim učiteljstvom sedaj ne smatra za nujno, je nekoliko vzrok tudi to, da postopa ta šolska oblast, zlasti odkar ima tam sedež slovenski deželni šolski nadzornik, napram slovenskemu učiteljstvu pravično — saj kolikor more; kajti, če se imenovanja učiteljev ne izvrše vselej, kakor bi slov. učitelji in štajerski Slovenci želeli, ni tega kriv toliko deželni šolski svet, kakor nemški okrajni šolski Sveti, ki pri sestavljanju terna — predlogov zapostavljajo slovenske prosilce. To je, povdarjam, moje osebno mnenje. Ker sem se pa že spustil v polemiko, hočem še nekoliko spregovoriti o nekaterih drugih stvareh. Klerikalni časopisi večkrat pišejo, da hočejo liberalni učitelji odpraviti iz šole križ in duhovnika, skratka, da so protivniki verskemu pouku. Kolikor se take nakane podtikajo tudi slovenskemu učiteljstvu, je to najhujša krivica, ki se je kdaj namenoma delala kateremu stanu. Smelo trdim, da na Slovenskem ni učitelja, ki bi hotel ovirati verski pouk v šoli, ali zatirati verski čut svojih učencev. Ko bi se kdaj to zgodilo, sem prepričan, da bi bil tak pojav le žalostna posledica brezprimerne gonje na učiteljstvo. Dalje kličejo klerikalni časopisi »krščansko mislečim« učiteljem: Na dan, na plan! To je, poživljajo jih, naj napravijo v učiteljski organizaciji razkol in snujejo za se podružnice »Slomškove zveze«, če se bo to res zgodilo, kake posledice bo imelo? Na mnogih šolah bo zavladala nesloga med učiteljskim zborom, tovariš ne bo več zaupal tovarišu (kakor na Kranjskem), sami sebi bodo grenili življenje, mnogi sedaj za narodno stvar vneti učitelji bodo postali apatični in bodo s pomilovanjem zrli na bratomorno borbo svojih tovarišev, med mlečneži se bo pa širilo renegatstvo. In kdo bo imel od takega razdora škodo, kdo korist? Škodo bodo imeli v prvi vrsti učitelji sami, škodo bo trpela slovenska šola v svojih vspehih pri vzgoji in pouku in škodo bodo na tak način imeli tudi učenci in stariši. Korist pa bo imel največ nemški živelj, ki je na Spodnjem Štajerskem itak sila močen. Saj se ž