Uredništvo:
Sehilleijeva cesta štev. 3, dvorišču, L nadstropje.
*	* v
Rokopisi se ne vračajo.
*	*
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
li HM0PM1
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K 8'BO mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30'— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Št. 214.
Telefonska Stevllfia 65.
C®1|@» v sredo, 21. septembra 1910.
Čekovni račun 48.817.
Leto 31.
Slovensko učiteljstvo In delitev štajj. dež. šol. sveta.
Od člana štajerskega »Lehrerbunda« smo preželi sledeči dopis: Ker so o zadnji odborovi seji štaj. »Lehrerbunda« prinesli časniki netočna poročila, sem primoran stvar pojasniti in javnosti izročiti ves razgovor, ki se je sukal okoli vprašanja delitve deželnega šolskega sveta. Ob otvoritvi odborove seje je vprašal nemški tovariš in deželni poslanec Otter, na kakem stališču stoji slovensko učiteljstvo napram predlogu o delitvi dež. šol. sveta. To vprašanje je bilo stavljeno popolnoma nepričakovano, kajti stvar ni bila na dnevnem redu. Odgovorilo se je, da se morda res v sedanjih političnih razmerah na Spod. Štajerskem ne moremo kar tako zavzemati za delitev dež. šolskega sveta, osobito, ker je klerikalen delilni načrt tak, da bi dobila klerikalna stranka učiteljstvo popolnoma v pest. Ker pa jc stvar dale-kosežnega pomena, zato je treba, da se poprej temeljito premotri v učiteljskih društvih in pa pri »Zvezi slov. štajerskih učiteljev in učiteljic«; radi-tega se tudi sedaj o stvari ne more konečna beseda izreči. Ko je na to neki nemški tovariš le silil v nas, da podamo kako izjavo, posegel je predsednik Herz v debato in pripoznal, da je to vprašanje res kočljivo za nas slovenske učitelje, posebno še, ker je predlog za delitev deželnega šolskega sveta najprej stavil poslanec dr. Kukovec, ki uživa zaupanje slov. učiteljev in končno je predsednik dostavil: »Darum wollen wir die Kollegen vom Unterland nicht mit einer Ekklarung belasten«. Poslanec Otter je na to pripomnil, da pač uvidi iz cele debate, da je večina slovenskega učiteljstva za sedaj proti delitvi deželnega šolskega sveta in da tega vprašanja sedaj ne smatra za aktualno. In pri tem je ostalo.
Iz tega pojasnila mislim, je pač razvidno, da slovensko učiteljstvo v zadevi še ni spregovorilo končne besede in je za njega to še odprto vprašanje. Sedaj pa mi bodi dovoljeno, da v nekoliko besedah izrazim o predmetu svoje zasebno mnenje. Ko bi bili slovenski poslanci pred leti predlagali, naj se štajerski deželni šolski svet razdeli po narodnostih, bi bilo slovensko učiteljstvo ta predlog pozdravilo z velikim veseljem in navdušenjem, prav tako, kakor je letos sprejelo predlog, da se pri uradnih učiteljskih konferencah uvede slovenski poslovni jezik. Kdor pa zasleduje, kako časopisje vladajoče slovenske stranke obklada slovensko napredno učiteljstvo z najhujšimi psovkami, na kak način izrablja to časopisje reči, ki so se baje dogodile med učiteljstvom tam kje na Goriškem ali tam gori na Češkem, v hujskanje ljudstva zoper učitelje, kdor se dalje spominja kako se je pretekla leta na volilnih shodih Imjskalo ljudstvo proti šoli in učiteljstvu, kako se je delovalo proti kandidaturi nadučit. Brinarja, dasi se zahteva slov. štajerskega učiteljstva v deželnem zboru ne more imenovati drzna in naposled, kdor opazuje, kako se naprednemu učiteljstvu sedaj godi na Kranj-
LISTEK.
Institutka. 19
Roman.
Spisal Fedor Gradišnik.
Heleno je ljubil ognjeno, strastno in stanovitno, tako stanovitno, da je preživljal ves svoj prosti čas poleg nje... Leta so tekla, toda njegova ljubezen je bila še vedno ista, niti najmanje se ni ohladila ... V Heleni je zrl bitje, ki mu je potrebno, bitje, brez katerega bi mu bilo življenje pusto in žalostno, bitje, ki je postalo takorekoč druga polovica njegove osebnosti ... Niti pomisliti ni upal, kaj bi se zgodilo, ko bi jo izgubil —--saj potem bi bilo zanj izgubljeno vse, kar je imel lepega in oboževanja vrednega na svetu ... Izgubljeno bi bilo zanj edino bitje, ki je imelo v sebi moč, da ga je priklenilo nase in ga popolnoma izpremenilo ... Tako žarko in ognjeno jo je ljubil nekdanji največji sovražnik prave, resnične ljubezni.--—
Umljivo je torej, da je bil stotnik Kamilo Oden-berg najnesrečnejši človek na svetu tisti dan, ko mu je Helena tako rezko in kratko povedala, da ji je postal dolgočasen in nadležen, vsakdo si lahko predstavlja, kako mu je bilo pri duši ko ga je tako energično sunila od sebe in mu zabrusila v obraz, da naj jo zapusti, da naj gre proč od nje, ker ne mara več za njegovo družbo ...
Nikdar mu še ni bila pot od grada v mesto tako dolga kakor tisti dan... in nikdar še ni trpel njegov
skem, tisti se pač ne bo čudil, če zre slovenski učitelj z nekako nezaupljivostjo na predlog zastran delitve deželnega šol. sveta in se obotavlja istemu pridružiti. če tudi bi mu to veleval narodni čut, kajti — odkrito bodi povedano — boji se, da bi s tem sam pomagal spletati bič, ki bi potem žvižgal po riego-vem hrbtu.
Da se vprašanje o delitvi deželnega šolskega sveta med slovenskim učiteljstvom sedaj ne smatra za nujno, je nekoliko vzrok tudi to, da postopa ta šolska oblast, zlasti odkar ima tam sedež slovenski deželni šolski nadzornik, napram slovenskemu učiteljstvu pravično — saj kolikor more; kajti, če se imenovanja učiteljev ne izvrše vselej, kakor bi slov. učitelji in štajerski Slovenci želeli, ni tega kriv toliko deželni šolski svet, kakor nemški okrajni šolski Sveti, ki pri sestavljanju terna — predlogov zapostavljajo slovenske prosilce. To je, povdarjam, moje osebno mnenje.
Ker sem se pa že spustil v polemiko, hočem še nekoliko spregovoriti o nekaterih drugih stvareh. Klerikalni časopisi večkrat pišejo, da hočejo liberalni učitelji odpraviti iz šole križ in duhovnika, skratka, da so protivniki verskemu pouku.
Kolikor se take nakane podtikajo tudi slovenskemu učiteljstvu, je to najhujša krivica, ki se je kdaj namenoma delala kateremu stanu. Smelo trdim, da na Slovenskem ni učitelja, ki bi hotel ovirati verski pouk v šoli, ali zatirati verski čut svojih učencev. Ko bi se kdaj to zgodilo, sem prepričan, da bi bil tak pojav le žalostna posledica brezprimerne gonje na učiteljstvo.
Dalje kličejo klerikalni časopisi »krščansko mislečim« učiteljem: Na dan, na plan! To je, poživljajo jih, naj napravijo v učiteljski organizaciji razkol in snujejo za se podružnice »Slomškove zveze«, če se bo to res zgodilo, kake posledice bo imelo? Na mnogih šolah bo zavladala nesloga med učiteljskim zborom, tovariš ne bo več zaupal tovarišu (kakor na Kranjskem), sami sebi bodo grenili življenje, mnogi sedaj za narodno stvar vneti učitelji bodo postali apatični in bodo s pomilovanjem zrli na bratomorno borbo svojih tovarišev, med mlečneži se bo pa širilo renegatstvo. In kdo bo imel od takega razdora škodo, kdo korist? Škodo bodo imeli v prvi vrsti učitelji sami, škodo bo trpela slovenska šola v svojih vspehih pri vzgoji in pouku in škodo bodo na tak način imeli tudi učenci in stariši. Korist pa bo imel največ nemški živelj, ki je na Spodnjem Štajerskem itak sila močen. Saj se ž<S na Kranjskem opazuje, da odkar je tam nastal razkol med učiteljstvom, se imajo vedno bolj boriti s prodirajočim nemštvom. Koliko huje pa bo to še le na Štajerskem! »Schulvereinske« šole bodo rasle kakor gobe iz tal in se polnile s slovenskimi otroci, saj ima »Schulverein«v to več milijonov na razpolago. Zato pa, gospodje, ki vodite danes slovensko politiko, kličem vam: stojte v svojem početju, nehajte z gonjo na šolo in učiteljstvo! Dosti je; da nas tlačijo
zvesti konjiček toliko pod udarci svojega gospodarja kot tisti ■ dan ...
Ko je prišel Kamilo domov, se je vrgel na ka-nape, podprl si galvo, prižgal cigareto in začel premišljevati, kaj bi bil zagrešil, da je postala Helena naenkrat tako vsa drugačna... Toda čim dalje je premišljal, tembolj je prišel do zaključka, da ni zakrivil ničesar, kar bi moglo spraviti Heleno v to čudno,nad vse čudno razpoloženje...
Kje tiči torej vzrok?
»Odkar jo poznam, še ni bila nikoli takšna...« je pomislil in razburjeno spuščal velike, goste kolobarje dima v zrak ...
»In kako je govorila, kako ravnala z menoj! Niti v sanjah ne bi si mogel misliti, da zna biti takšna ... Opazoval sem že precej časa, da je postala mnogo hladnejša napram meni... občutil sem prav dobro, da se me izogiba, da ne mara hoditi z mano na izprehode, kakor prejšnje čase ... čutil sem, da se bo nekaj zgodilo, a tolažil sem se vendarle s tem, da je to morda le slučajna kaprica, po kateri bo vse lepše, vse krasnejše kot dotlej... Toda varal sem se, ah, kako kruto in strašno sem se varal... Sunila me je od sebe... pokazala mi je hrbet in me napodila proč, ah, proč ...«
Tako živo je stopil ta prizor pred njegove oči,
da je Kamilo iznova zatrepetal po vsem telesu----
Dvignil se je iz svojega ležišča, stopil par korakov naprej in govoril kakor v sanjah:
»Zakaj si mi to storila, Helena? Š čim sem si zaslužil takšno ravnanje?... Saj te vendar ljubim, Helena, ah, ljubim tako, kot te ne more ljubiti nikdo,
nemški »Schulverein«, nemški »Volksrat«. nemški okrajni šolski sveti — zakaj nas preganjate še vi? Da potujčevanje Slovencev na Štajerskem v zadnjih desetletjih ni tako grozno napredovalo kakor n. pr. na Koroškem, to se ima narod zahvaliti v veliki meri zavednemu slovenskemu učiteljstvu. Tudi v bodoče se hočemo boriti z vami za pravice slovenskega naroda, boriti pa se hočemo kot prosti, enakopravni možje. Zatorej pustite nam naše politično prepričanje, pustite nam prostost, kajti vsakomur je svoboda drag zaklad.«
Velika železniška nesreča v Črncu (Rottenmann) na sgo Štajerskem.
Podrobnosti o včeraj javljeni veliki nesreči v Črncu, so naravnost strašne. Službo je imel na postajališču Črnec-mesto, ki služi le lokalnemu prometu, čuvaj. Ta pravi, da je začel takoj dajati z rdečo svetilko signale, ko je videl prihajati tržaški brzovlak št. 102, med tem ko je bil istočasno signaliziran dunajski brzovlak št. 101. Te signale je tudi opazil strojevodja na tržaškem brzovlaku Makotter in je začel zavirati in počasi voziti; dunajski brzovlak je pa privozil okoli ovinka in strojevodja je videl šele v zadnjem hipu celo nesrečo. Vendar pa je še v zadnjem hipu zaviral in tako vsaj dosegel, da se je po nesreči vsaj vlak ustavil. Proga leži tam precej visoko in če bi se vlak zvrnil v globočino, bi bila nesreča še mnogo večja. Tako se je zgodilo, da je doletela dunajski brzovlak dosti večja nesreča ko tržaškega.
Oba stroja sta se s strašnim pokom kar zarila drug v drugega. Bilo je ob 2. po noči in popolnoma temno. Prebivalci v bližnjem mestu so mislili, da se je v kaki tovarni razpočil kotel. Poštnoambulančni vozovi so bili takoj razbiti na obeh straneh, več osobnih voz pa težko poškodovanih. Nekaj sekund je vladala strašna tišina, potem pa se je začel povsod krik in stokanje. Sedem oseb je bilo na mestu mrtvih, 11 težko in 19 lahko ranjenih. Med mrtvimi je strojevodja tržaškega brzovlaka Makotter; njegov kurjač Edelbok je zblaznel in strašno kričal. S težavo so ga spravili z lokomotive; hotel je vedno naprej kuriti. Najhujše je seveda trpelo poštno osob-je; od tega ste dve osebi mrtvi, poštni asistent Giin-ther in oficijant Miinichsdorfer, poduradnika Jahn in Peter sta težko ranjena, istotako poštni pristav Fr. Tausch. — Ubiti so še gostilničar Schachinger iz Obernberga na Ini, višji sprevodnik Nuser iz Am-stettna in sodnik Bogdanovič iz Rusije. Miinichsdorfer je strašno kričal; bil je poleg svojih težkih ran pri polni zavesti, ali bil je tako zelo uklenjen med podrtijami vozov, da so ga potegnili ven še le včeraj ob 9. dop., ko je bil že mrtev. Sodnik Bogdanovič je mirno sedel v svojem oddelku; dobil je težke notranje poškodbe in je na mestu umrl. Med težko
verjemi, Helena, nikdo!... In ti si me sunila proč od sebe ... Helena, mene, ki sem bil tvoj suženj, ki si storila lahko z mano, kar si hotela ...« ■
Govoril je kot bi bila Helena pri njem, kot da ga sliši, da ga vidi... Toda ko ni bilo nobenega odgovora, ko je bilo okrog njega vse tiho in mirno, — te* daj šele je izprevidel, da je sam, popolnoma sam in da je govoril stenam, ki so molče in pošastno zrle nanj... Nobenega odgovora, nobenega glasu ...
Zamahnil je jezno z roko po zraku, prižgal si je novo cigareto in pričel hoditi po sobi sem in tja... Ustavil se je parkrat... začel pospravljati po svoji pisalni mizi, kjer je ležalo vse križem v največjem neredu... potem se je za trenutek zopet zamislil in pričel hoditi po sobi.. .Slednjič se je vsedel k mizi, vzel prvo knjigo, ki mu je prišla pod roke ter jo začel nervozno prelistavati... Toda tudi to ni trajalo dolgo — jezno jo je vrgel v kot... sam pa je sedel še vedno na svojem mestu in zrl topo pred se ... — »Da ...«, je dejal, »odkar je prišel Oskar ... To sem opazil... Pred njegovim prihodom je bila vsa drugačna... Komaj pa je prestopil siromak njeno hišo, se je pričelo... Spočetka bolj skrito, potem vedno očitneje in jasneje... slednjič pa, slednjič... — ah, saj to je prebedasto!...« Vstal je in se glasno zasmejal. »Kakšen smisel ima vse to čudno vedenje — če mi pa ne pove vzroka! ,.. Menda ji ni prav, da sem ji naprtil Oskarja... Toda saj sem ji povedal, da je revež bolan ... V zabavo ji seveda ni... Siromak ni vajen družbe, posebno ženske ne... in še danes je otrok... Če je vzrok ta, zakaj mi tega ne pove od-
ranjenimi so 3 ženske, železničarke, jeden potnik in neki tovarniški uslužbenec.
V poštnih vozovih je bilo v tržaškem brzovlaku denarja za 400 tisoč, v dunajskem za 72 tisoč kron; zgubilo se ni nič. Došli so drugi uradniki, da so spravili pošto in okrvavljena pisma ter pošiljatve v red. Trajalo je cele tri četrt ure, predno je došla iz Črnca požarna bramba in zdravniška pomoč. Pomožni vlaki so došli dosti kasneje, nekateri še-le proti jutru. Strojevodja brzovlaka št. 101. se je rešil s tem, da je skočil s stroja; kurjač si je pri tem stri nogo. Višji sprevodnik na vlaku št. 101. je tudi zblaznel. Včeraj so došli na lice mesta železniški, poštni in sodni funkcijonarji, da pregledajo in ocenijo nesrečo.
Glede vzroka še sodba ni edina; nekateri pravijo, da je kriv mrtvi sprevodnik brzovlaka št. 102, ki je pozabil, da bi moral čakati na glavni postaji v Črncu na brzovlak št. 101; drugi zopet trde, da je službujoči uradnik v Selzthalu dunajski brzovlak prehitro spustil. To se bode danes gotovo dognalo.
Politična kronika.
ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBOR.
Seja dne 20. septembra.
Stališče slov. klerikalcev k obstrukciji.
Klerikalni »Slov. klub« je sklenil, da vstraja na stališču, katerega je zavzemal letos mesca februarja, ko se je vsled obstrukcije prekinilo zasedanje, kajti položaj se ni zboljšal, temveč poslabšal. Slov. klub je izjavil, da hoče do danes zvečer jasno zvedeti, ali hoče nemška večina ustreči opravičenim zahtevam njegovim ali ne. Te zahteve so po dr. Koroščevem članku v »Vaterlandu« sledeče: 1. Naj se umakne znani nemškonacijonalni predlog glede sestave deželnega šolskega sveta. 2. Naj se opusti predlog za spremembo poslovnika, ki hoče doseči, prepoved rabe slov. jezika v deželni zbornici in 3. Naj se ne deli celjska okoliška občina. O samoupravi in celo o delitvi dež. šolskega sveta ni niti govora. Tudi ne o spremembi sistema. Klici »Proč od Gradca« so popolnoma utihnili. Nič ne tajimo, da je ta Koroščeva izjava izzvala na Sp. Štajerju veliko presenečenje; kajti vsi ti omenjeni razlogi so vendar napram drugim mnogo živeje občutenim krivicam razmeroma malenkostni. Ako se na podlagi teh istinito skromnih terjatev, ki pomenja za nemške nacijonal-ce naravnost zlati most do miru, konča obstrukcija v štaj. deželnem zboru, bodemo faktično in praktično na prav istem stališču, kakor smo bili doslej. Kajti nemški nacijonalci napravijo z izpolnitvijo vseh omenjenih zahtev le sami sebi največjo uslugo. Sicer pa ne bodemo za danes več govorili o tem in prerokovali; pravimo samo še, da bi bil to najprimernejši konec te tako nesigurne in omahljive obstrukcije.
Stališče nemških nacijonalcev, klerikalcev in socijalistov.
Klub nemškonac. deželnih poslancev ni napravil glede obstrukcije Slovencev nobenega sklepa. Deželni odbornik Hofmann-Wellenhof je poročal o »neobveznih« pogajanjih v zadevi deželnozborske obstrukcije pri namestniku. — Nemški klerikalci so izrazili v seji svojega kluba mnenje, da pride v deželnem zboru prihodnje dni vendar do dela. — Socijalisti pravijo, da hočejo počakati, kak kruh se speče iz te moke.
Potek včerajšnje seje.
Včerajšnja seja je trajala komaj eno uro. Na galerijah je bilo le malo občinstva. Čitale so se razne peticije in interpelacije, med drugimi interpelacija posl. Horvatka zaradi razmer v Rog. Slatini, v kateri se silno napada kopališkega ravnatelja Mul-lija. Kar se tiče nerodnosti glede stavb, jih menda ni zakrivil toliko Mulli koliko deželni odbor in deželni stavbni urad; v ostalem pa je čudno, da socijali-
krito in jasno... Jezno in razžaljeno se ji radi tega pač ni treba držati! ... Sploh pa gredo Oskarjeve počitnice tako že proti koncu... še dober teden in rešena ga bo, če ji je že tolikanj v nadlego ... V tem oziru moram prihodnjič govoriti odkrito besedo z njo...«
Kot da se je odvalil težek kamen z njegovega srca, tako mu je bilo po tem monologu... Globoko si je oddahnil in pri duši mu je bilo tako lahko in prijetno ...
Našel je točko, ki se je je oprijel, kakor se oprime potapljajoči se človek drobne, slabotne bilke.... Za hip se je potolažil, toda v prihodnjem trenutku je bil še bolj razburjen ...
Oskar! ...
Poprosil je Heleno, da ga vzame na svoj grad, ker je rahlega zdravja in mu je zdravnik nasveto-val svež, zdrav zrak kot edino pomoč za rešitev... Toda Oskar je prav malo uporabljal krasoto priro-de — tičal je skoraj vedno le v grajski knjižnici, požiral prah in delal...
Čudno — tudi tega se je domislil šele danes ... Ves čas, odkar biva Oskar na Erazmovem gradu, ga je Kamilo videl le parkrat in niti spomnil se ni nanj v Helenini družbi... Danes pa mu prihaja vsaka stvar na um, ki je količkaj v zvezi s Heleno ...
Ljubil je svojega brata in nikdo si ni želel bolj njegovega ozdravljenja kot ravno on ... Toda njegova ljubezen do Helene je bila tolika, da je popolnoma izpodrinila bratovsko ljubezen iz Kamilovega srca... Šele danes, po tem čudnem in nenavadnem
sti podpirajo osebno gonjo slatinske špisarije in mu-larije proti Mulliju. Predno pa se je začelo razpravljanje dnevnega reda, je deželni glavar sejo zaključil in naznanil, da se vrši jutri z istim dnevnim redom. S tem se je dalo klerikalcem in nacijonalcem časa za pogajanje.
Dopisi. — Deželna doklada na pivo.
Med dopisi je računski sklep deželnega odbora za 1. 1909, proračun za 1. 1911 in predloga deželnega odbora za provizorično nadaljno pobiranje deželnih doklad v dosedanji izmeri do konca leta in pobiranje deželne doklade na pivo (2 kroni na hI) do konca leta. — Nadalje poročili dež. odbora, da se dovoli v občini Sv. Štefan pri Šmarju pobirati 160% in v Stoprcah 180% občinske doklade. — Proračun za 1. 1911 izkazuje vseh potrebščin 34,936.281 K napram 33,884.416 K v letu 1910. (Proračun za letošnje leto pa še tudi ni vsled obstrukcije odobren.) Natančnejše številke še priobčimo.
Štajerske novice.
Zaupna anketa štajerskih napred. akad. ferijal. organizacij, o kateri smo že poročali na kratko v sobotni št. »Nar. Dnevnika«, se vrši v soboto, dne 24. t. m. v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru. Referate o potrebah in ciljih nar.-prosvetnega delovanja preskrbe: »Bodočnost« za ptuj. okraj. »Klub napr. slov. akademikov« za Celje in okolico, celjska podružnica »Prosvete« za celjski okraj, podravska podružnica »Prosvete« za Sv. Lenart in Sv. Trojico v Slov. gor. — Na vsporedu je referat: »Narodno gibanje v Mariboru in okolici« ter predavanje pot. učitelja C. M. družbe g. Ivana Prekorška o narodno-obrambnem delu na Štajerskem. — Te važne ankete, ki je dosedaj prva na Štajerskem, naj se udeleži po možnosti vsak napreden akademik, pričakujemo pa tudi udeležbe od učiteljstva in inteligence. Sestanek, ki se vrši po § 2., se prične ob pol 10. uri dopoldne ter se nadaljuje ob pol 3. uri pop. Pojasnila in lgitimacije, — brez katerih vstop ni dovoljen — daje podravska podružnica »Prosvete« v Mariboru, Narodni dom.
Tast Kondelik in zet Vejvara. Na mnogostransko povpraševanje naznanjamo, da imamo že pripravljen drugi del Herrmannovega »Kondelika« pod gornjim naslovom za podlistek v »Nar. Dnevniku«. — Pričel bode takoj izhajati, ko se konča sedaj izhajajoči izvirni roman g. Gradišnika »Institutka«.
Prizor za bogove v neki celjski kavarni. V eni celjskih kavarn sedi po noči pri mizi večja slovenska družba, govoreč med seboj seveda slovenski. Vstopi znameniti »notarski kandidat« dr. Ballogh, se vsede k eni mizi, posluša nekaj časa slovensko govorico, potem pa zahruli: »Windisch nicht so laut reden, hier ist ein deutsches Kaffehaus«. Pri slovenski mizi vstane nato ena ženska, stopi k »not. kandidatu« dr. Balloghu in mu začne v ljubeznivem tonu pripovedati: »Kaj, vi boste meni predpisali, kako bom jaz govorila? Ali ste mi že kedaj kaj plačali? Ali sem vas jaz kdaj česa na posodo prosila? Ampak vi ste k meni hodili po kronce, pa sem po trikrat, po štirikrat, morala vsako nazaj tirjati, in še danes ste mi 3 krone dolžni. Najprvo plačajte svoje dolgove, potem botc pa govorili v kavarni, kako naj kdo govori!« — Notarski kandidat »dr.« Ballogh je tiho poslušal, nato pa se kot polit cucek zmazal iz kavarne. In to so »stebri« celjskega nemštva!
Iz Gaberja se nam piše: Iz vseh vinskih krajev se slišijo letošnje leto pritožbe o pičlem pridelku sladkega grozdja. No pa saj tudi ni čudo, pri tem zgodnjem mrazu in vednem dežju se dozdeva človeku, da ima sv. Martina že zdavnaj za petami. — Nekaj izvanrednega pri vsem tem je vendar to, da je sv. Urban vinogradu C. in M. podružnice za Ga-berje in okolico popolnoma prizanesel z ujmami, in obeta biti grozdje letos zares sladko. Zategadelj je sklenil odbor podružnice, da napravi trgatev dne 2.
prizoru med njim in Heleno, se je oglasilo v njegovem srcu zopet nekaj, kar mu je velevalo, da se naj malo bolj pobriga za svojega bolnega brata ...
In zopet se je domislil onega strašnega dne svoje rane mladosti, ko je ležala njegova mati v smrtnih bolečinah ... začutil je naenkrat mrtvaški ogenj njenega obupnega pogleda ... in kakor iz neizmerne daljave je slišal njen glas ... da, popolnoma natanko ga je slišal... In v njegovem srcu se je dvigalo in dvigalo ... čutil je, da je za trenotek pozabil na dolžnosti, ki jih je prevzel po materini smrti... čutil je, da ni bilo pravilno, da se ni pobrigal za Oskarja, ki mu je bil izročen v varstvo od umirajoče matere.
»Glej, Helena, in ti si sodila tako kruto... Očitala si mi vse mogoče — a moja ljubezen do tebe je bila tolika, da sem pozabil celo na svoje dolžnosti. Od nje sem jih prevzel, ki mi je dala življenje, meni in mojemu bratu... Najsvetejše mi je bilo izpolnjevanje teh dolžnosti in doslej nisem pozabil na to ...«
In sklenil je, da takoj prihodnjič, ko pride na grad. pogleda, kako je z Oskarjem ...
Nestrpno je čakal prihodnje dni in sam ni vedel, kaj mu je, da je bil tako nervozen ... Slednjič je napočil dan, ko je bil zopet prost, osedlal je konjička in odjahal iz mesta tja čez travnike in njive proti svojemu cilju...
Vsa bolest in nesreča zadnjih dni je izginila iz njegovega srca____bil je trdno prepričan ,da popravi, kar je zagrešil, upal je na prijazen pogled Helene in srčno se je veselil na svidenje z Oskarjem... —
(Dalje sledi.)
vinotoka, ker je ravno nedelja in ima torej vsak prijatelj sladkih jagod dovolj časa. da se trgatve udeleži. Vinograd meji ravno na dvorano Sokolskega doma, zatorej bode skrbel odbor podružnice, da se pri nabiranju grozdja vsak dobro zabava; naročilje godbo, pripravlja bogat srečolov, šaljivo pošto, petje in na vse zadnje še prešmentani ples. Na noge torej veseljaki iz mesta in okolice, pokažite, da znate ceniti delo naše gaberske podružnice in posetite nas v obilnem številu. 2. oktober naj bode za vsakogar rezerviran za vinsko trgatev Ciril in Metodove podružnice v Gaberju!
Čebelarji, pozor! Osrednje čebelarsko društvo za Spodnji Štajer se bode udeležilo letos čebelarske razstave v Gradcu s svojimi pridelki. Glasom sklepa odborove seje tega društva, sprejemal bode za razstavo namenjene pridelke spodaj podpisani, kateremu se naj isti pravočasno, koliko mogoče do 25. t. m. dopošljejo. — Čebelarska podružnica za Celje in okolico priredi v nedeljo 25. t. m. ob 3. uri pop. v gostilni g. Sameca na Ložnici pri Celju v svrho posvetovanja čebelarski sestanek, h kateremu se vsi čebelarji vljudno vabijo. Obenem se vrši odborova seja te podružnice. Na veselo svidenje kliče torej vsem prijateljem muh — Josip Kosi, c. kr. poštni oficijal v Celju.
V posnemanje! Za Ciril-Metodovo družbo nam je poslala Mila Slančeva iz Petrovč veliko zbirko poštnih znamk. Mlado rodoljubno Slovenko priporočamo pohvalno v posnemanje!
Glasbeno društvo v Mariboru. Otvoritev glasbene šole je odgodena do dne 1. oktobra, ker je pričakovati, da se poleg že vpisanih gojencev oglasi še kdo, da bi se uvrstil v eden ali drugi oddelek. Do zdaj je sprejetih več učencev, ki pa imajo različne spretnosti in so že nekoliko vešči glasovirja; te je treba deliti v oddelke po sposobnosti, da je poučevanje v enakih skupinah olajšano in napredek tem uspešnejši. Učnina znaša za dvakratni pouk na teden 4.50 K mesečno, ako jih je po več v eni uri, največ vendarle štirje gojenci; ako pa se poučujeta samo dva v eni uri, tedaj je mesečna učnina 6.50 K za goslarje. Za poučevanje na glasovirju je ukovina 6 kron za začetnike in 10 K za že nekoliko izvež-bane. Odbor.
U Šoštanja. Občina trg Šoštanj ima po zaslugi bivšega slovenskega župana nad 130 oralov bukovega in smrekovega lesa. Tega se je hotel naš župan Hans Woschnagg, Edler von Afera-Molik-Heisel, polastiti po nekem Tepeju iz Celja, pa se mu je nakana izjalovila, ker so Slovenci vložili proti temu ugovor pri okraju in ni dobil dovoljenja. Kljub temu pa je prodai 30 oralov tega gozda, da je dobil denar za stroške dragih občinskih pravd, katerih nikauor noče biti konec. Kupca teh oralov pridno sekata in prodajata iz občinskega gozda; ker se pa od župana, če je tudi iz novopečene (ne) plemenite rodbine, ne damo tako mirno spraviti ob občinsko last, zahtevamo od c. kr. okrajnega glavarstva, da takoj nstavi to kupčijo in zasleduje to početje. Kako je pa z drvmi, katera občina seka, nam Kaže celokupen občinski zastop v vsej nagoti, da jim je korito glavna stvar. Slovenci kakor tudi revnejši tržani-nemčurji ne dobijo potrebnih drv in če jih dobijo, so sežnji tako slabi in odbrani iz najslabših drv, da se niti ne morejo imenovati beračeva miloščina, dočim imajo popisanih podžupani in občinski svetovalci Gande, Galof, Hauke sami reveži — cele kupe najlepših drv in ima bojda seženj najmanj 20 cm nad pravo mero. Da nihče od teh revežev ne rabi za lastno peč 20 sežnjev drv je očitno. Ali jim gre za to. da bi delali z občinskim lesom imenitne kupčije? Taka je torej pogača, ki jo režejo zapeljanim volilcem občinski svetovalci, na ta način se maščuje nad volilci samimi, da so glasovali proti lastnemu prepričanju in svoji dobri vesti...
Iz St, Jurja ob Juž. žel. K razglasu za 10. mesečni tečaj na deželni kmetijski šoli v Št. Jurju ob Jnž. žel. je pripomniti, da so za istega sledeči okrajni zastopi ustanovili štipendije; šmarški, celjski, laški, gornjegrajski in šoštanjski. Mladeniči iz teh okrajev si toraj lahko zasigurajo štipendije.
Mesto pravde — poravnava. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal medicinar g. Brezovnik iz Vojnika 30 K. katere mu je izročil g. Ivan Štagoj zato, da se je z njim poravnal. Te vrste poravnave priporočamo. Hvala!
Narodne gospice bi mnogo koristile slovenski stvari, če bi sprejele v razprodajo vsaj po en blok za „Sokolski dom" v Hrastniku. „Sokol v Hrastniku"' bloke nemudoma dopošlje, ako se naznani naslov po dopisnici.
Kapljavas. V prid prostovoljnega gasilnega društva v Kapljivasi priredi pripravljalni odbor v nedeljo, dne 2. oktobra ob 3. uri pop. v prostorih g. Franca Svet ljudsko veselico in vabi vse prijatelje te dobrodelne naprave k mnogobrojnemu obisku. — Jožef Turnšek, načelnik.
Cvet in sad. Hčerkica ljutomer. zdravnika g. dr. Chloupka, Danica, nam je poslala z neke hruške v posojilničnem vrtu, ki 'je polna sadja, cvetoč vršič. Hvala za prijazen spomin.
Od Sv. Lovrenca na Dr. polju. Minulo nedeljo po noči je razparal kmečki fant Franc Frangeš v prepiru 301etnemu kmečkemu fantu Jožefu Draškoviču trebuh. Fant je zbežal. V Št. Lovrencu »deluje« očividno zelo plodonosno Terseglavov privrženec župnik in dež. posl. Ozmec.
Od Sv. Jurja ob Ščavnici. Minulo nedeljo se je vršila seja občinskega odbora, v kateri se je šlo za to. ali se prosi za povzdigo Sv. Jurja v trg ali ne. Stajercijanci v odboru so strastno nasprotovali, ker se boje. da bi potem očetu, Bračku konečno odklen-kal vsak up na zmago v gornjeradgonskem okrajnem zastopu. Te možakarje si bodemo dobro zapomnili za prihodnje občinske volitve!
Podravska podružnica »Prosvete« v Mariboru ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji Narodnega doma. Dnevni red: 1. Poročilo načelnika. 2. Poročilo odbora. 3. Poročilo preglednikov. 4. Volitve. 5. Slučajnosti. — Somišljeniki uljudno vabljeni! Odbor.
Poskušen umor. 541etni premožni Franc Mit-tereger v Rotzu blizu Gradca se je oženil z 181etno Marijo Rucker. hčerjo nekega delavca. Toda že za nekaj tednov sta se pričela kregati; mlada žena je moža pustila in odšla v Gradec; ta je pa vložil tožbo za ločitev. 17. sept. zjutraj ste kuhali dve ženski, neka Wohlscheider in Rabel kavo za Mittereggerja, ki se je peljal v Gradec. Slednjemu je postalo nato v mestu, ženskama pa doma slabo po kavi. Bil ji je primešan -strup. Kakor se je dognalo, sta skušala 18-letna Mittereggerjeva žena in njen oče neljubega starega moža zastrupiti, da bi se potem lahko polastila njegovega premoženja.
Kolera na Štajerskem? V Grafendorfu pri Hart-bergu je zbolel neki mož, ki je došel iz Dunaja, na neki koleri podobni bolezni. Slučaj se natančno preiskuje.
Druge slov. dežele.
Odborova seja „Matice Slovenske" bo v
petek 23. t. m. ob pol 6. uri zvečer v društvenih prostorih v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo predsedništva. 2. Potrditev" zapisnika zadnje od-borove seje. 3. Poročilo iz knjižnega in gospodarskega odseka. 4. Poročilo tajnikovo. 5. Slučajnosti.
Slovenske paralelke na državni gimnaziji v Gorici so torej otvorjene. Danes je prijavljanje, jutri sprejemni izpiti, v petek vpisovanje. S tem je izpolnjena davna zahteva goriških Slovencev, na drugi strani pa je odstranjena skrb za stroške za privatno slov. gimnazijo. Iz sedanjega pričetka slovenskih paralelk ima zrasti v Gorici cela slovenska gimnazija. Vendar je še ena omejitev, ki jo mora vlada že s prihodnjim letom odstraniti: Omejeno je število učencev v I. razredu na 50, kar je seveda za Slovence veliko premalo. Namen vlade je očividen: vidi, da samo z Nemci, ki se priglasijo k gimnazijskim študijam v Gorici, ne more vzdržati nemške gimnazije, zato bo napravila L nemški razred iz onih Slovencev in Lahov, ki jih v slovenskih in laških paralelkah vsled na obeh omejenega števila 50 ne morejo sprejeti. To je seveda smešno in trajno nevzdržljivo, zato je naloga poslancev, da to tekom enega leta odpravijo. Tudi sicer je pokazala pri dovolitvi paralelk vlada vso svojo skrajno prijaznost napram Slovencem. Lahom je namreč dala I. razred realne gimnazije, torej moderni tip gimnazije, Slovencem samo navadne gimnazije. Z realne gimnazije se lahko gre na vse visoke šole, z navadne ne. Kakor da se je ljnba dvojna mera vzrasla s krvjo in in mesom avstrijske vlade.
Jelen v zagorski dolini. Le redko se dogodi, da se priklati še kak jelen v kranjske gozdove. V zagorskem pogorju so pa že dalje časa tožili kmetje, da jim dela jelen precejšnjo škodo po njivah, kar se pa seveda ni verjelo. 18. t. m. se je pa napotilo nekaj mladih lovcev prepričat se, kaj je na tem resnice. In res pripode psi po večurnem čakanju korenjaka jelena, katerega so trije dobro merjeni streli smrtonosno zadeli. Tekel je še kakih tisoč korakov ter se preganjan po psih zvrnil mrtev čez kakih 10 metrov visoko skalo. Lovišče je eno najboljših na Dolenjskem ob Savi ter se nahaja že več v rokah g. Zimmer-mauna, trgovca in posestnika v Zagorju. Mlademu lovcu, ki je zadal jelenu smrtonosni strel „lovski blagor!"
Klerikalno poštenjaštvo. Včerajšnje „Jutro" poroča, da so souredniku „Slov. Nar." Zalarju tam odpovedali, ker je na nar. rad. shodu v Trstu predlagal zaupnico Hribarju in dr. Žerjavu. Ko so pri „Slovencu" to zvedeli, je prišel „Sloven-čev" poštenjak Mojškerc k Zalarju in mu ponudil službo pri „Slovencu", če bi poročal za „Slo-
venca" dogodke izza kulis napredne stranke. Da bi pa ljudje ne izvedeli, da je Zalar ,.Slovenčev" sotrudnik, bi ga tuintam v listu tudi napadli. Samoobsebi umevno je značajnejši Zalar tako sramotno insinuacijo klerikalnih poštenjakov z ogorčenjem odbil. Korupcija nad vse, to je danes geslo klerikalcev.
Hlev se je podrl. — 23 glav živine zasulo. V Škofljici na Kranjskem se je podrl posestniku Ogorelcu v hlevu obok. Zasulo je 23 glav živine in hlapca Franceta Piškurja, ki je ravno krmil živino. Na živino se je zrušila vsa opeka, seno in druge reči, ki so bile v podstrešju nad obokom. Šest govedi je močno poškodovanih. Hlapca Piškurja, ki je dobil težke notranje poškodbe, so
prepeljali v ljubljansko dež. bolnišnico.
i 'i
Sprava v češkem deželnem zboru!
Včeraj so se pričele v Pragi ob napeti pozornosti vseh avstrijskih političnih krogov češko - nemške spravne konference. Mora se reči, da v zelo težavnih razmerah. Kajti od vseh strani je bilo slišati le pesimistične glasove. In vendar se je dosegel vsaj provizoričen sporazum in je torej nemške obstrukcije v češkem deželnem zboru konec. O teku razprave se nam poročajo te - le podrobnosti. Deželni odbornik dr. Škarda je v imenu \kseh pri konferenci zastopanih čeških strank izjavil, da finančni položaj češkega kraljevstva nujno zahteva spravo in da Čehi žele to spravo na podlagi eakopravnosti in enakovrednosti obeh narodov v deželi in sicer na podlagi prostega narodnostnega razvoja v celi deželi. To geslo se mora izvajati tudi pri celem zakonodaj-stvu. Dr. Eppinger, ki je govoril v imenu Nemcev, je izjavil, da se mora izvesti cela sprava tako, da ne odhaja od posvetovanj nobena narodnost, bodisi kot zmagovalec, bodisi kot premaganec. Nemci zahtevajo, da Čehi vpoštevajo tudi nemške interese in da se na te interese tudi ozirajo. Da pa je Čehom resno na spravi, mora slediti iz dejanj in ne samo iz besedi. Dr. Eppinger se je na to zavzel za takojšnjo debatiranje o posameznih konkretnih spornih točkah. Govorili so nadalje še grof Clam - Martinic za češko konservativno veleposestvo, za nemške radikalce Pacher, ki je v svojem govoru povdarjal, da ostajajo Nemci na programu z dne 7. februarja 1910, za češke agrarce je govoril poslanec Dvorak, za Staro-čehe poslanec dr. Srb, skratka, vsaka stranka je po svojem govorniku še posebej precizirala svoje stališče. Končno sta reasumirala še dr. Škarda in dr. Eppinger in nato se je seja ob 3. prekinila. — Popoldne se je potem seja nadaljevala in se je takoj doseglo soglasje, ki se je od vseh strani jako simpatično pozdravilo. Za prvo sejo češkega deželnega zbora, ki se skliče 27. septembra, se je določil sledeči dnevni red: 1. predsedstvene stvari; 2. volitev davčne komisije; 3. volitev nacijonalno - politične komisije. Za drugo sejo obsega dnevni red sledeče točke: 1. predsedstvene stvari; 2. poročilo nacijonalno - političnega odbora; 3. poročilo davčnega odbora. Čehi zahtevajo poleg tega še volitve deželnih odbornikov, Nemci pa so izjavili, da morajo imeti glede te točke še skupno posvetovanje.
*
Današnja poročila iz Prage pravijo enoglasno, da je dosežen sporazum vzbudil veliko zadovoljnost ne le na češki temveč tudi na nemški strani. Nar. li-sty« se izražajo v dr. Škardovem smislu, da nam ni za politične uspehe ali neuspehe temveč za mirno skupno življenje obeh narodov. »Hlas Nar.« je mnenja, da je ta sporazum prvi korak k zboljšanju političnih razmer na Češkem. — Nedvomno je, da bode imela ta sprava važne posledice ne le za Češko, katera utegne sedaj vendarle uživati koristi rednega deželnozborskega zasedanja, temveč tudi za parlament. Pod utisom tega dogodka se vrše danes gotovo tudi pogajanja za usodo štajerskega deželnega zbora.
Hmelj.
HMELJSKA KUPČIJA V ŽALCU IN OKOLICI.
Žalec, 21. septembra. Hmeljska kupčija v Žalcu in okolici je te dni nenavadno oživela. Samo včeraj se je prodalo v Žalcu in okolici okrog 600 centov hmelja, kar je nekaj nenavadnega. Cene zopet rastejo; za prima in večje partije se zopet plačuje nad 200 K za met. stot.
XVI. poročilo Južnoštajerskega hmeljarskega društva v Žalcu z dne 21. 9. 1910. o hmeljski kupčiji v Savinjski dolini. Hmeljska kupčija se je zadnja dva dni nekoliko oživela; posebno sc povprašuje in se kupujejo večje partije; cena se po malem vzdi-guje. — Društveno vodstvo.
Najnovejša brzojavna In telefonična poročila.
NEMŠKI CESAR NA DUNAJU.
Dunaj, 21. septembra. Sprejem cesarja Viljema v Schonbrunnu je bil posebno slovesen. Kot častna stotnija je nastopila sedaj prvič ena stotnija bosan. hercegovskega polka št. 1. Vili se je bojda jako laskavo izrazil o disciplini Bosancev. — Ob 11. dop. se je poklonila cesarju posebna deputacija od čast-
nišega zbora huzarskega polka št. 2., čegar imejitelj je Viljem. — Za darilo se mu je izročila častna sablja. — Ministra Aehrenthala je sprejel cesar v dolgi audijenci. — Močno se je opažalo, da je Vili posebno odlikoval prestolonaslednikovo ženo, knjeginjo Hohenburg.
Dunaj, 21. s|ptembra. Dopoldne je ostal Viljem doma, da je opravil razne državne posle, ker je došlo več kurirjev iz Berlina. Opoldne pa je obiskal dunajski rotovž. Tam so mu poklonili v počast bokal dobrega vina, katerega je po uradnem poročilu popil do dna. Ogledal si je sliko prof. Mača, na kateri se predstavlja poklon nemških knezov cesarju Francu Jožefu 1. 1908.
BELGIJSKA KRALJEVA DVOJICA NA DUNAJU.
Bruselj, 21. septembra. Belgijski kralj obišče s svojo ženo avstrijskega cesarja dne 3. oktobra.
BIELOHLAVVKOV PROCES.
Dunaj, 21. septembra. Razprava se nadaljuje; izpovedbe nimajo posebnega pomena.
Tržne cene.
Dunaj ,j20. sept. Borza zakmetijske pridelke. Navzlic višjim poročilom iz inozemstva ni bilo tu mnogo spremembe v kupčiji. Pšenice se je malo prodalo, rži je prišlo več v promet po dosedanjih cenah. Koruza in oves sta bila mirnejša, ječmen zanemarjen.
Budimpešta, 20. sept. Žitna borza. Pšenica za oktober K 9'92, pšenica za april K 10'29, rž za oktober K 7'28, rž za april K 772, oves za oktober K 7'84, oves za april K 8'25, koruza za maj K 5'67. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje promet 35 tisoč met. stotov, pšenica se v efek-tivu slabo drži, ostalo s termini vred mirno. — Vreme lepo.
Trst, 20. sept. Sladkor. Centrifugal pil6s prompt K 38 do K 391/4 za dobavo K 317/s do K 325/8. Tendenca mirna.
Praga, 20. sept. Sladkor. Surovi sladkor prompt K —'—, nova kampanja K 24'85. Tendenca: stalna, /reme oblačno.
Budimpešta, 20. sept. Svinjski sejm Ogrske stare težke 148—149, mlade težke 152—154, mlade srednje 154—158, mlade lahke 160—164 v kilogram. Zaloga 35.386 komadov.
Budimpešta, 20. sept. Mast. Svinjska mast 174, namizna slanina 147.
Častna izjava
Podpisani Ivan Štagoj se zahvaljujem g. cand. med. M. V. Brezovniku. da je odstopil od tožbe in ga prosim javno odpuščanja.
VOJNIK, 19. septembra 1910. 540 i	Ivan Štagoj.
Sprejmeta se takoj
2 učenca
močna, poštena in z dobrimi šolskimi spričevali pri tvrdki Andrej firošelj,
trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki, Dobova pri Brežicah. 541 3-1
Proda se
na najlepšem in prometnem prostoru na Bi-— zeljskem ob dveh cestah
hiša
z gospodarskim poslopjem in zraven okolu 5 oralov zemljišča. V tej hiši je dobro vpeljana
gostilna in mesarija, kakor tudi
za trgovino z vso upravo urejeni prostori. — V gospodarskem poslopju se nahajajo kleti, ledenica in hlevi ter je zraven tudi kegljišče.
Natančneja pojasnila daje lastnik JOSip UrŠiČ, trgovec v Brežicah.	54-2 4-1
Proda se
takoj ali se pa da tudi v najem dobro uspevajoča
trgovina
z mešanim blagom pod zelo ugodnimi pogoji. — Naslov pove upravništvo „Nar. Dnevnika" v Celju. 2-532 2
V toplicah na Dobrni pri Celju se proda zaradi prevzet j a drugega podjetja, dobro idoča
z lepim posestvom. Posestvo je posebno pripravno za penzijoniste. — Več pove Karba v hotelu „pri Belem volu".	536 3-2
Apneni prah
je preizkušeno najzanesljivejše in najcenejše
gnojilo.
Vsebuje 99% čistega apna. — Najhitrejše učinkovanje in največji pridelek. — Sedaj v jeseni nepogrešno. Brošure zastonj in franko od
Apnenice v Celju.
528 2-2
11 najem se da ali tudi proda radi smrti dobro vpeljana
gostilna in trgouina
blizu železnice ob glavni cesti, zraven dveh tovarn. Ima lep vrt, žganjetoč in prodajo tobaka. Natančneje se poizve pri gosp. Ivanu Sulčič, Zidanmost,
Štajersko.	509 10 8
Nikdar več
ne menjam mila, odkar uporabljam Bergmaniiovo Steckenpferd - lilijino mlečno milo (znamka Steckenpferd) od Bergmann & Co. v Tešinju na Labi, da to milo, ki edino najbolj učinkuje vsa medicinalna mila proti solnCnim pegam, kakor tudi neguje lepo, mehko in nežno polt. Komad stane 80 vin., dobiva se v vseh lekarnah, drože-rijah in parfumerijah. 120 40-32

le
M
IG N iV H [d M d M
C
M
C
H
C
Na debelo!
Na drobno!
Priporoča se
edina narodna trgovina
galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor tudi nagrobnih vencev ter igrač
a
Celje Priča & rs it a * Celje
Graška in Krožna ulica.
511 35-6

r. sv. Cirilain Metoda!
Bi?


Predno si nabavite kak pisalni stroj, zahtevajte prospekt, brezplačno in brezobvezno razkazovanje stroja pri
Zvezni trgovini
K
.
V Celju.
Pisalni stroj z vidno pisavo:
L. C. SMITH & BROS
ima: tečaj na kroglah pri vozu, tečaj na kroglah pri izseku, tečaj na kroglah pri tipkinem dvigalu.	266 -29

Noben drug pralni stroj nima teh eminentnih prednosti. Ta stroj je vspeh 20 letnih izkušenj v izdelovanju samopisnic. V najkrajšem času se je prodalo 100.000 teh strojev v popolno zadovoljnost odjemalcev, ki stavijo pri nakupu velike zahteve. Ako se mudite v Celju, ne zamudite prilike si ogledati ta najpopolnejši pisalni stroj.
Zahtevajte brezplačno razkazovanje stroja! — Zahtevajta prospekt!
10 letno funkcijsko jamstvo!
S!
n. DIEHL, zganjamo, Cel;
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja h. domačega
konjaka.
Postne hran. ročna st. 64.366. Majboljša prilika »a sigurno sledenje je plodonosno nalaganje gotovine Teieron st.	================ pPI denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
,LASTNI DOM«
registrovana kreditna in stavbena zadrnga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
Pisarna je v Celju, Rotovške ulice it. 12
© © o
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure
© © © dopoldne. © © ©
54
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6°/o obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenjn vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © ©
HI prtfa južnojtajerslja Kamnoseka
fcunosefto podjetje V Celin
Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov idt. iz različnih kamenov in :::	cementa.	:::
Špecijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd.	::t
Brušenje, poliranje m s
strnganje kamena s troji.
indnstrijsfc dražba.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov no raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišd
:::	(rakev).	:::
Brzojavk ,Kamnoseška industrijska družba Celje'.
66 ^Uta
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-::: iavanje napisov v iste. ;:;