?r9. številka. Ljubljana, četrtek 4. decembra. VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vaak  nan, broefajH «.       •      ha       .o po ;.■ . • ija p« paitl ircjetii«^, 23 ?vstro-oga'8k? rioJele sa ce'.u lOM 16 »:<na., ea pol leta 8 <o • ,
ta ooirt leta 4 go«d. — Z* LjMSltan? brca poftiUanfa na »'j« m 1 -!«to 13 goto., m 6e,\t leta 3 golrf. 30 ki., zn »m n mm I rt)](L 10 kr.  Za pošiljanje m dom sa radona 10 kraje. *a -u-h .., 30 kv, ^ četrt teta. — Za tujo cVela 7.« selo is.'o 20 ;;oid.t i& pol -ota 10 goM. — Z* goap.jdo aćltolje na ljudskih žoi h in za dijake voija znižana e*jns ;a aicer: Za Ljubljano s-~ eetrt La 1    «0 L 50 kr., po posli ptojman %& Satrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačajo od četi", ■topno pctJt-vrsto 6 br. de m osnssilo enkrat tiska, 5 kr, Bc m dvakrat m 4 br. Se ra tri- ail večkrat tiska. Vtak ikral ... plaća IteapoH aa 30 kr. fcopiai naj se tavale fiaakirati. — Hokopiai se no v;avJ-:.. — L'rodai< ;vo Jo v LJubljani na oolovaki eetil v Tavčarjevi hiši „Horo! £ v ropa". Opravitto, ca katero >\aj ae blagovolijo pošiljat* n.voo«i»rekiaaiACij", oananila t, j, administrativnu reči. Je v ,Narodni ^oltarni* v Tavčarjovi hi*.
Naši konservativci.
Pod tem naslovom piše češki list „Nation" Bledeče:
nKaj je konservativno? — Ono počasno napredovanje, katero vso priznano dobro edino le s takimi sredstvi v praktično življenje uvaja , katerih kali so kakemu narodu ali prvotuo prirojene, ali pa katera bo se, počasi uživela', s tem, da jih jo narod porabljcval. — Karakteristično za konservatizem je tedaj počasno napredovanje, po splošnej uaravuej postavi, da bo se stoletji tudi kulturne potrebo vedno Bprcminjajo. Dalje je recepcija dobrega, t. j. da so ena naredba no snie prej podreti, predno se ne ve, kaj so ima na njeno mesto postaviti, in predno se no ve, da je to, kar bo ima postaviti, brez dvoma bolje. Dalje ne smejo naredbe narodu tujo, popolno nove biti, ker jo treba, da ljudstvo z ljubeznijo in prepričanjem, tedaj s prirojenimi motivi, po njili živi, no pa da bi sc moralo mehanično onemu udati, v čemer obstaja njegova sreča, njegovo blagostanje, njegova omika.
Naj so mi odpusti, ako jo to, kar sem rekel , morebiti preučeuo. Resne stvari ne morejo zato, ako silijo k tcžavucjscmu mišljenju, — Treba je zelo, da se tej stvari v živo gre, da sc zmešnjavam v pojmih v okom pride. Kajti kaj se daudeues ne zovo vse konservativno? Tukaj jo historično politična strančica, tam zopet kupček legitimistov; ena frakcija se zovo katoliško-politiška, druga bi bila zopet najrajŠa le katoliška, tretja se zove (da bi se bolj splošno ime našlo), „pravno", četrti se zopet lojalnost in prijateljstvo do vlade zelo važno zdi, peti so narodnjaki, in da so zmešnjavi krona dii , so
Narodne stvari: priče, navade, stare vere.
0 pticah životilijuh.
(Razglaša jih M. V a 1 j a v o c.) (Daljo.)
Črnega mačka nemaju vsigdi radi pri lii/.i, kajti pravijo, da je v jem nečisti no da on skoz misli na smrt človičjo. Z ene straui |>a ga nekši radi mado, kajti taksi maček po noči peneze nosi. Kak še je maček mali, more se jemi odsekati falačok repa pa pod hižni prag pokopati za to, da se no poteplc no da ne je nečisti v jem. (Sveta Barbara, Str.) —
Ako človek oče, da ga nigdo ne bu videl gda bu on štel, onda naj to napravi: dva naj bolši prijateli moraju vu jeni kulinji ob pol noči kuhati črnega mačka tak dugo dok  so  Čisto ne raskuha.   Onda mora on
federalistom tako rekoč v kljubovanje v usta-vovernem taboru tudi taki, ki se imajo za konservativne.
Historično? kaj je historično?
To, kar se je zgodilo. Tedaj tudi, ako je malo vredno? Historičen konservatizem je meč, ki na dve strani reže, ki se da na vsako stran rabiti, da, prav nemoraličen je, ker ima gole reči za prave, da so le s staro rjo prevlečene. Tudi februarska, decemberska in aprilska ustava bo tu. Le počakajmo ! Dc<ct let smo že prestali, še deset let, pa še deset, maguri sč silo, ako so z lepo ne da, pa bodo te ustave tudi historične. Pravi konservativec no brani starega, ker je staro, ampak, ako jo dobro, ali ako za nič boljšega ne vč. Kes jo, tudi ono, ki iz početka nij bilo piavo, se počasi utrdi, da postane historična zastarelost, katere drastičen izgled je razdeljenjo Poljske, a zastarelost ne učiui historični moment, nego le uživljenje izvršenega v ljudsko zavest.
Skoraj ravno tisto velja o legitimnosti, b katero so marsikateri konservativec tako strašno baba. Grofa Chamborda 80 z najlepšimi željami spremljevali na Francosko, a tega nij smel nihče vprašati, kako je njegov praded Ludvik Capct prišel na prestol.
Ker je že dolgo od takrat, in ker bo bili njegovi nasledniki ravno taki monarhi, kakor drugi, se je pozabilo na začetek, ki nij bil čisto korekten. Ko bi bili Napoleonidi znali svojo zmožnosti s pravo, nravno velikostjo zediuiti, ko bi se bili rajši trudili, da bi bili naredili Francosko močno, namestu veliko, gotovo bi bili denes že legitimni, za Chamborda pa bi se živ krst ne zmenil. Nobena stvar nij (nebistoričnej) republiki tako škodljiva, kakor odlični monarhi, in nobena
koj to oče napraviti, jenu kost v zube deti pak pitati prijatcla: jeli me vidiš? Ako veli, da vidi, onda mora ouu kost hititi pak drugu v zube deti tak dugo dok mu on ne reče, da ga ne vidi. Onda treba si onu kost spraviti pak ž njuni more iti kam oče, ar ga onda ni&do ne vidi. (Križevci.) —
17. Ako Človek vidi prvi put v letu samo jednu pastaričicu, on se ne bu ono leto žeuil; ako pak vidi dve ali na pare, ouda se bu ženil. (Varaždinske toplice). —
Pastiri pravijo, da je zlo velki greh, či pastir euo pastirinko vlovi pa zakole, kajti jo je nam bog pošlo, da pomaga pastirom partti, pa so tildi ona nič živine ne boji, vči>to bbzi jč hodi, tejko ke krava na jo ne stopi, dere pa krava malo dule v kvar z gobeom posegne, včasi ona skoči pred jo pa začuo sbfkati, da jo pastir v kraj nat.ra. (Sveli Bolfeuk, Str). —
18. Či keri p a v o k a zakole, pravijo
stvar ne daje novo narejenim republikam tako urno legitimnosti, kakor: — „Drevesa, ki ne prinašajo nijenega sadu" (gl. sv. pismo). Stroga pravica je bivala v svetnej zgodovini čestokrat nelegitimna, in narobe jo postala krivica legitimna. Pa vendar imajo te besede več tolažbe v sebi , kakor bo jim vidi. V svetnej zgodovini ne odločujejo sami človeški pojmi: nego tudi oni voditelj zgodovine, ki trpi |>ravico in krivico, ima malo besedico zraven. — Zato dunajski „Vaterland" večkrat poživlja kritiko na satirične glose, ako historično legitimno 1 blltOffl in *e sekiro brani zato, ker je historičuo legit;muo, kajti na ta način rine la> tuo orožje sovražniku v roke , da bi bil so vo da, no v dobičsk lastne stranke tepen.
Šo brezumriojši (reete nespamctuejši) je: k at oli sko - po li ti čn o.
Da ima vsakdo sveto pravico, pospeševati vsako sredstvo našo kulture, tedaj tudi katolicizem, tega nij treba diskutirati; ali je pa pametno, delati društvo, pri katerem bo ud j o pri vstopu vprašajo, da-li so katoliški, in kjer so potlej Btoprv njihove politične obisti preiščejo, kadar še v društvu čepe, to je drugo vprašanje. Društvo je že zanaprej federalističnim in ustavo vernim, tedaj nasprotnim življem na stežaj odprto, in s tem so že zanaprej marsikatero sklepanje nemogoče dela, drugo, per majora prisiljeno pa so slabi. Kak dobiček more to za konservativno stranko imeti ? Ali je vora zato, da bi se zlorabila za agitacijo? No, potem so se taki agitatorji pri zadnjih volitvah lehko prepričali, da jo agitacija z vero ali pa prazno slamo mlatiti eno in isto.
Zdi se mi, da naše stoletje prav nesrečno zamenjuje pojmove, in bržkone je najbolj nesrečno mešanje ono vere s politiko.
da mo j' sedem grehov odpllstenib. (Lopar-šica, Str.) —
Pavok keri ma na hrpti križ, ma moč človeka srečnega al pa nesrečnega včiniti. (Stara Cesta, Str.) —
19. Pevec zuese jeno jajce a v u njem je vrag. Odo bi to jajce pod pazduhom zvalil, 'zilel bi vrag vrni, on bi mu vso dal, kaj bi štel.   (Koprivnica.) —
20. Kad je došcl bog na o v svet da odsudi 'se krivec, dozval jo pred so 'su ž i viuu i ftiče pak je rekel Adamu: Adam, jel *i ti ovu fticu videl pod jabokom i jel ti noje v kljunu držala tvoju 'ranu, koju sem ja tebi dal i tebi odredil pak je prepetala, pak jo nisi štel posluhati niti gledeti i nisi si štel uabrati 'rano za obed, neg si samo na Evu i na kaču gledel, koji su ti davali jaboko. A ova fLca tak je prepetala, samo ti no je rekla: ovo je tvoja 'rana, naj jesti jaboke, koju ti daje Eva. Za to bu se zvala ova ftica prepelica i dam joj toj u vlast,
Dvomim , da bi bil ta vedni , jalovi prepir katolicizmu v prid.
Kaj je ta katolicizem, ki v polzkej obliki potuje okolo in z vsakojakimi sredstvi za svojega kandidata dela V Iz programa, ki ima vse , katolike in protestante in „neverce" združiti, se m> ra vera izbrisati, kajti skrbeti nam je za svobodo, v katerej moje vsakdo svojo vero iu narodnost kazati. Za izvrševanje vere je tedaj svoboda prvi pogoj, zato jo tudi v našem boji proti nihilizmu politika prva, vera pa še le druga stvar; lato bi imelo ooliticno-katoliško društvo nekaj Ituisla, med tem ko je katoliško-poli-tiško prikazen, ki po glavi pleše.
Politični razgled.
rtanj<*
V I*}uhlja u i 3, decembra.
V notranji p »liti ki nij denes nič* važnega poročati, ker je za te dni zavoljo vv sttifvi <> 25!etuice ki je vso pozornost nase obračala, politična delavnost skoraj popolnem prenehala. — Vse novine pišejo o tem predmetu. I .itavoverci skušajo kolikor morejo, kapital kovati iz tega godovanja za svoj sistem in svojo vlado.
Med mnogoštevilnimi čestitujočimi dcpu-tacijatni je cesar sprejel tudi vojno z vod-fltvom nadvojvode Albrehta iu se jej zahvalil za požrtvovanje iu zvestobo vojske. — Deputaciji dunajskih časnikarjev je cesar izrekel upanje, da bode novinarstvo varovalo svojo dostojnost in veliki poklic in uc segalo v piivatno in familijsko življenje ter državne razmera vedno z zmernostjo sodilo.
Važno je tudi, in ustavoverci bodo velik kapital kovali iz tega, kar jo cesar odgovoril ministerskemu predsedniku Auerspcrgu. Rekel je, da se mu zahvaljuje za usluge, ki mu jih je naredil, ter da ga upa še dolgo v svoji bližini obdržati, kar bode gotovo, ako bode kot dozdaj s pravim raza ni ljenje m in finim taktom postopal in ako mu ne bode manjkalo na pravem mestu potrebne eneržije.
Vn&sftrraJ** «S.rjki*v4-.
.7Mtt<- JMtttiinittvtt reakcijonarna vlada se je za izvoljenje republikanskih generalov Saussier in Letellier-Valazč s tem maščevala, da jima je vzela komando, in ob enem tudi drugim generalom, ki so udje zbornice, na srce položila, da je aktivno poveljništvo b poslanskim mandatom nezedinljivo. General Dticrot je zaradi tega že mandat odložil, in tudi drugi genarali se bodo morali odločiti za prvo ali drugo stvar. To Mac-Mahonovo ravnanje je najbolj strankarsko, brezglavno mameluštvo in največje zaničevanje volilnih postav, ki imajo še veljavo.
da bude sakoga Človeka setila na protuletje, da se ima vezda skrbeti za 'sagdešni kruh. Zato joj dajem vlast, ako ju bude gdo čul na tešče, onda si naj celo leto prste tere i naj bude ranjen, i za to si bude saki išče jutro malo kruha del v zube i bude se znal setiti, da sem ti bil rekel skrbeti se naj prvo za sagdešni kruh, a ti toga nisi štel fčiniti, da nisi štel paziti na prepelicu, koja ti je bila za znamenje, da si moraš nabrati 'rane i koja je na zemlji prepetala. — Trepetati znamenuje onak fučkati ali pinketati kak pura ali kokoš, kad zove svoje mlade, kad kaj takvoga najde. — Za to veliju da to jako Škodi, kad koga prepelica fkani: on človek sc celo leto popikava i navek si prste tere na nogi i tak mora obetežati na noge, kajti si nofte potero i tak mu se prsti osićju i postane velika rana. (Osičiti se znamenuje, kad se človek stuče ali poreže pak mu bo ona mala ranica ognoji i postane
Dncrot in Chanzv in več drugih je še le potlej komando dobilo, ko so bili udje zbornice, in uiti TLiers niti do denes Mac-Ma-li n nijsta v tej kumulaciji našla naj manjšega spodtikljaja. To zaka*neno zagrizenje proti republikanskim generalom dela v deželi in armadi žalosten utis. — Sploh pa je menda v tem trenotku MacMalmnova in nje govega velikega vez'rj* Biogiie-ja vlada v iuaihenej zadregi ; vsaj majoiifeta je malo razdražeua, odkar so se legitimisti v svoje lupine nazaj potegnili iu v tabore na desui levici zlezli. To že priča stvar, da se v soboto za ude komisije trideseterih nij mogla zbobnati< absolutna večina. A republikanci se na to ne smejo zanašati; majoriteta bo takoj edina, da le kaka reakcijonarna naredba na glasovanje pride. Svoj kabinet je Mac-Mahon težko stesaril. Decazes je pri vstopu odločno rekel, da bo potlačil vsak manever, bodisi niouarhičen ali radikalen; skleueni red se ne sme dotikati. — Praktični jezuviti pod Mac-Mahonom, svojim pokroviteljem, kažejo roge. Pariški nadškof svojemu duhovenstvu ODBOanJB, da je od prve postne nedelje dalje, t. j. od 22. februari ja 1*74 v vseh cerkvah njegove škofije rimska liturgija obligatorična. I "bogi drugoverci! — V Brrc«iMrtN pravdi se razpravlja točka o zapravi zastav. Dali so se zastave sežgale, ali vsled kapitulacije Nemcem izročile, to je čisto vse eno, in ne bo slave, ki si jo je Mac-Mabon pri Metzn pridobil, niti povečalo niti zmanjšalo.
Kakor najnovejši telegrami se Šptitif-Jthvtf<t poročajo, nadaljujejo vladni vojaki bombardovanje Kartagene prav izdatno. Uporniki iz početka uijso bili pripravljeni; potem pa so kanonado divje vrnili. R*zen Con-t terasa nemajo nij enega pravega poveljnika. Vladna artilerija dobro strelja, in noben strel ne zgreši svojca cilja.
Papež je javno pristopil k Don Car-losovi stranki. V Estcllo, glavni kvartir Karlistov, je namreč prišlo papeževo pismo, ki imenuje škofa llrgela za generalnega vikarja karlistovske armade. Ta škof je bil svojo škofijo zapustil, je od vlade odpadel, in h karlistovski uporni vladi zbežal. Naznanil je to v Rim, pa je omenjeno imenovanje dobil za odgovor.
§*tti.\ktt pravičnost se kaže prav v Hvitlej luči v novi določbi, ki definitivno ureduje vprašanje zaradi učenja jezikov pri poljskih otrokih v ljudskih šolah v po-znanski provinciji. V vseh predmetih, razen v krščanskem nauku in cerkvenem petji, je učni jezik nemški. Poljski jezik se smo le /,a pomoč rabiti tam, kjer se mora, da se predmet razume. Poljski jezik ostane učni predmet za otroke poljskega jezika; vendar pa vlada po svoji volji lehko nasprotno določi. Nemški otroci morajo imeti dovoljenje od okrajnega šolskega nadzornika, ako se hočejo poljski učiti.   V tistih učilnicah, kjer
črlena i okolo nje mali piščaji, iz kojih ide bela voda.
1 dendenešni kad se počne protuletje od faŠenka do Trojak ili pak tak dugo dok 'se ftiče ne čuje, dene si saki Človek v jutro, kak se prekriži i kak ide van, mali komačec kruha ili kaj drugoga v zube, da ga ne bi koja ftica fkauila. Tak je živela jem put jena stara baba v selu starom Gruntišču. Ova neje nigdar veru val a kaj su ji drugi ljudi pripovedali, da to jako škodi človeku onomu, kojega prepelica fkani, i kad su ji ljudi pripovedali, da ju je tak bil Adamu i Evi bog poBtavil za znamenje, koja ga je navek imela setiti, da si bere 'ranu za telo na zemlji, rekla je ova baba: more biti niti boga ne ga. Za to se je bil bog na nju rasrdil pak je poslal prepelicu njoj na oblok vuprav pred poldan, kajti je bila gospodarica pak neje nigdar nikam išla z doma. Bo£ j°j je bil dal vu noči senjati, da naj to
je poljski jezik učni predmet, pade na ^-duk v nemščini enajst, v poljščini pa pet ur, kot minimum pa za nemški jezik pet, za poljski tri ure.
Dopisi.
Iz Ciirtidrn 2. dec. [Izv. dopis.] (Reguliranje Savi ne.) Iz savinske doline so mi došli dopisi z vprašanjem, kako je z reguliranjem Savine, ki je tolikanj potrebna z ozirom na Škodo, katero trpe ob Savini ležeča rodovitna zemljišča in glede plavljen j a lesa (flosanja). Zato hočem povedati, kako stvar zdaj stoji, iz Česa bodo razvideli dotični kraji, da se reguliranje Savine utegne pričeti v prihodnjem letu.
Odkar je deželni zbor štajerski v seji 25. januarja 1H66 po predlogu poslanca Licbteneggerja sklenil, da se ima na tanko preiskati, je-li potrebno reguliranje Savine, spala je cela stvar več let mirno, in to zategadelj, ker sta deželni stavbeni svetovalec, Kink in profesor Schmirger v svojem poročilu izrekla, da stroški reguliranja ne bi bili v nobeni razmeii z uspehom, ki bi se imel pričakovati.
Vsled tega poročila je deželni zbor v seji 6. decembra 1866 sklenil, da se to poročilo na znanje daje okrajnim zastopom v Cel ji, na Vranskem, Gornjegraškem in v Soštanji, naj bi okrajni odbori spravili stvar pred zastope in deželnemu zboru storili svoje nasvete. A niti eden teh okrajnih zastopov se nij več oglasil.
Se le leta 1«73 jo celjski okrajni odbor na novo storil prošnjo zarad reguliranja Savine pri deželnem zboru, a se ob enem obrnil do vlado in predložil, naj se napravi posebna konkurencija po tem načinu, da bi država dve petini, dežela tudi dve petini, zadeti okraji in občine pa eno petino vseh stroškov plačali.
Minister notranjih zadev je vsled te prošnje naložil c. k. namestniji v Gradci, naj skupno z deželnim odborom odgovarja na sledeča vprašanja: Je-li potrebna taka konkurencija glede plavanja in varnosti zemljišč? Kako daleč naj bi segalo reguliranje V Ali bi se na več let razdelilo z letno svoto 10.000 gld. ? in ali bi zadete občine, namestu da bi v denarjih plačale svoje zneske, smele jih po naturalnih delih odslužiti?
Štajerski deželni odbor je odgovoril, da je pripravljen,  deželnemu zboru predložiti
veruje, kaj joj ljudi pripovedaju i da bude zutra došla prepelica na oblok pak bude prepelekala i podpodankala, i ako ne veruje išče ni vezda, onda ju bude fkanila i bude dobila ranu, v kojoj bude 'mrla. Kad seje baba v jutro zbudila i neje bila niš zabila, i pak neje ver uvala, neg rekla je: ja bum baš probala, jeli je to istina ili ni. Baba ueje za istinu jela niti jene droftine kruha niti baš niš do poldan. Nu za istinu je bila prepelica došla na oblok pak je počela pod-podankati. Metcmtoga baš je baba kuhala žgance za obed, pa kad je opazila i čula prepelicu na obloku podpodankati, mislila je vezda, da je skoro istina pak si je brže bole dela žganca v zube i tak so je spekla. Vezda prckuuc prepelicu i prepelica je spr-nala z obloka i odletela jo a baba je išla žgancov rezat. Kad je baba žgance zrezala, nikaj ne je pazila na to kaj je se nbči sen-jala i kaj je  bila  prepelica  dimov došla i
postavo, po kateri bi so taka konkurencija za reguliranje Savine napravila, kakoršno je celjski okrajni odbor nasvetoval, samo, da se ravna po takih načelih, da bode reguli-ranje sistematično in stroški na leto 10.000 gold. ne presegali. Dalje bi se morali tudi proti pustošenju gozdov ▼ savinski dolini potrebni koraki storiti in gozdna postava strogo izpeljati.
Minister notranjih zadev je na to 21. septembra t. 1. deželnemu odboru naznanil, da naj se reguliranje Savine v desetih oddelkih, vsako leto en oddelek, izvrši: da naj bode skupni znesek 100.000 gold., tedaj vsako leto 10.000 gold. Od tega zneska bi erar plačal 40.000 gld., ali na leto 4000 gold., ravno toliko štajerski deželni fond; ostali znesek 2000 gold. na leto pa bi imeli plačati okraji celjski, vranski, gornjegraški in Šoštanjski po razmerah zadete zemlje in pa zadete občine.
Tako zdaj stvar stoji in nij dvomiti, da štajerski deželni zbor sklene postavo o reguliranji Savine. Slovenski poslanci pa bodo gotovo storili svojo dolžnost, kakor v deželnem zboru štajerskem, tako tudi v državnem zboru, da se stvar pospeši in se kmalu pride od besedi do djanja.
V Gradci 2. decembra 1873.
Dr. J. Vošnjak.
iS Nofettllljtt 2. dec. [Izv. dopis. Zelo vesele so že bile slovenske gospodinjo v našem okraji, ko se jim je od strani gospodarjev zagotovilo, da bo skoro vseh volitev konec; kajti rekle so, da, ako bode še vge to dolgo trpelo, bodo moži od samih volitev vsi drugi postali. A konca še pa vendar nij ! — Ker je g. pl. A dam o vi č svoj mandat kot deželni poslanec položil , bode menda zopet burja iz kota nhude luknje" razsajala, in pomirjene vzbujala, da se delo resno prične in premišljeno vodi; a ne s križem rokami gleda, kako se bodo strune nemškutarjev napenjale, da bi se le Slovencem moglo kaj od „padca" — „prikrajšanja" itd. z nemškim škodoveseljem zabren-kati. — Ravnokar so se pri nas občinske volitve in volitve v okrajni zastop dovršile. Z novimi Župani smo sploh zadovoljni; posebno v Skalah in Velenji, akoravno se je pri volitvah na vse kriplje vrlima poštenjakoma delalo nasproti, a zmaga je sijajna in za nas tolažljiva. Tudi okrajni zastop je z malimi izimki dobro sestavljen, katerega predsednik je veleštovani gostilničar Miha Golob
nju tkanila. J sla si je vezda v komoru po masla — bil je petek — pak se je zbilja zabušila v pocek i golenicu si je malo pobila, ali joj se je tak ozlela i posičala i tak joj jo postala velika rana, koju je imela na nogi petnajst let i kad joj je zacilela v šestnajstom letu, onda je 'mrla. Ali pripo-vedala je mam prvo leto, da je to prava živa istina, kaj su joj ljudi od prepelice pri« povedali, a drugo leto išče bole, i sem svojim rekla je, da naj nejde uijena božja duša van prvo neg si kaj v zube dene. (Za-mladinec.) —
P o d p r d a poje :
Kam boš šla?
Prek morja.
Kaj boš tam ?
Žela bom.   (Sveti Jtlri, Str.) (Daljo prih.)
▼ Šoštanji, s katerim Slovenci povse zadovoljni biti smemo. —
Želeti bi še bilo, naj bi se v našem okraji in savinski doliui nekoliko bolj skrbelo za stanje učiteljev, nego do sedaj. — Resnica je prežalostna, da jih je veČina na begu — in kam ? — Proti severu!
■ Trsttt 2. decem. flzv. dop.| Pri vsaki priliki pokažejo laboni udanost do cesarske hiše, ter ob enem podajo vladi naočnike, s katerimi bi lahko daleč videla. A mrena na vladnem očesu v Trstu ne vidi nič. Sinoči na predpražnik petindvajsetlet-nice je užgal nekdo od skrivnega akcijonskega komiteta dve platneni petardi v hiši spoštovanega viteza Rittmaverja, eno pred vrati prvega nadstropja in drugo na stopnicah omenjene palače. Bilo je ravno ob pol sedmih zvečer, ko strašno zagrmi kakor ko bi s topom streljalj palača se je stresla, in šipe so i oken padale. Druge škode nii, ker baš nij bilo nikakega človeka blizu. Povod tej polaganju petarde je baje kakor se BploŠ-no govori, to, da je vitez Rittmaver šel v Beč, ker je bil izvoljen v deputacijo čestitat casarju od strani Trsta.
Ker ravno o lojalnosti lakonski govorim, naj omenim še pravicoljnbnost magistrata tržaškega, kakor je že iz nekega dopisa v „Slov. Narodu" znana. Vložili so prebivalci rojanski pismeno vlogo zoper brezznačaj-nega učitelja Bonina, kakor tudi prošnjo za prestroj III. laškega razreda v slovenski, pri mestnem starašinstvu z mnogimi podpisi ondotnih prebivalcev. Ker omenjena prošnja odkriva učitelja Bonina in znanega lahona Miče Ferlngo, in bi nje izpolnitev koristila narodni Btvari, pošle jo pravicoljubni magistrat kar naravnost, ko jo je nekaj časa kisal, prvemu podpisanemu, obče spoštovanemu in znanemu narodnjaku kmetu Požarju nazaj, i rešitvijo, da je prošnja krivična in več takih besedi, ki pravici v zobe bijejo. Prošnja je bila pravična in tudi podpisi so bili vsi pravi, ne pa taki, kakor v lahonski Ferlugovi prošnji, katere sta z učiteljem Boninom samovoljno vpisala.
Iz Dihih Ju 1. dec. [Izv. dop.j Dc-nes so že leteli govori, adrese in voščila na cesarja; neprestana vrsta vozov je vozila včeraj in denes gratulante v dvorsko palačo. Videli smo razne cerkvene glave, videli maršale in generale, zastopnike dunajske občino, dunajskih raznih društev in tudi venec lepih žena iz aristokrat i eni h krogov. — Pondeljck so delavci praznično obhajali. Cel popoldan so ulice gomezele ljudij, vse je bilo nekako praznično, vse bolj veselo, praznujoče, in čakajoče večera. — Zmrači se, ali le za malo časa, ker krasna razsvitljava hiš pretvori večer v dan. Ognjeno morje je Dunaj, v katerem se gnete valovje ljudi. Bilo je menda več od polovice prebivalcev na ulicah, in nekatere ulico so bile toliko natlačene ljudij, da se je človek le udati moral počasno naprej porivajoči masi. Razsvitljava je bila elegantna. Posamezne palače denarnih in rojstveuih aristokratov podajale so prav prijeten pogled. „Viribus unitis", ali cesarski orel in razni napisi hliščeli so v biilantucm ognji, zastave so vihrale, bengalični plameni rožnato veselo razsvitl javali gledajoče ob-občinstvo; vožnja po znotranjem mestu jo bila vstavljena in na vsakem velicem trgu svirala je kaka vojaška godba vesele dunajske poskočnice. Okolo 7 ure se odpelje cesar
iz dvora in zdaj joj istemu, kateremu je bilo mar za kurje očesa ali rebra! Strašen šum, slavoklici v vseh jezikih spremlja povsod ju-bilarja, sedečega v generalski uniformi s sinom Rudolfom v odprti kočiji; komaj in komaj morejo cesarski vozovi naprej. Pred cesarjem peljal se je dr. Felder, dunajski župan, za njim cesarica, kije zmirom še krasna ženska.
Na cesarjevem lici je bila brati gine-nost, izgubi jaje se v resnost; menda je po-mišljeval hitro tekoči čas, na doživele burne dneve. — OeRarjevič je bil veselega lica zraven očeta, s cilindrom v roki, ker odkrivati bi se moral inaee zmiraj, gledaje menda v bodoče čase, če bode i on jubilar. — Proti 10. zpinjale so luči z okenj, zginjali kipi, rože, nastavljene po oknih, le v kakem podstrešnem oknu brlela je še lučica zraven primitivno narejene cesarjeve slike po^no v noči.
Domače stvari.
— (Kranjski deputaciji) je cesar na Čestitanje odgovoril: „Zagotavljenje vedne zvestobe in iskrene privrženosti meni in moji rodbini, katere mi v imenu kranjskega deželnega zbora prinašate, rad sprejmem in se vam zahvaljujem. Znam ceniti lojalno mišljenje, s katerim so je prebivalstvo vaše dežele zmirom odlikovalo in gojim odkritosrčne želje za njegovo blagost in proBpeh. Vsa prizadevanja deželnega zbora, ki na to merijo, bodo gotovo dobila mojo podporo."
— (O d Celja) so nam 2. dec. piše: Že par let si neki človek v naši okolici s tem čas trati, da nam z zaŽiganjem raznih poslopij žalostno zabavo dela. Tudi sedaj pri priliki cesarjeve petindvajsetletnice je hotel svoje storiti, ter nam je včeraj zvečer neki kozole v Gaberjah, denes zjutraj pa kozole notarja Miheljaka zasmodil.
— (Iz Galicije pri Celji) se nam piše: Osepnice so v naši župniji meseca maja gospodariti začele in strah delale, ker precej ljudi in otrok je od njih pomrlo. V oktobru je bilo od te bolezni že precej potihnilo ; a zdaj v novembru se pa zopet sliši od več krajev, da tu in tam v osepnicah ljudje leže.
— (Občinski svet v Mariboru) je suplcnta na tamošnji realki, dr. Gastona pl. Brito med občane sprejel.
— (Požar) je bil v suboto v Smarjeti na Dravskem polji; škoda je velika.
— (Poskus samoumora). V pondeljck večer se je hotela v Mariboru igralka St. ustreliti ; krogla pa je šla previsoko, in jo zadela levo stran prs, pa ne zelo nevarno,
— (Petarde). V torek zvečer je v Gorici na Travnik padla petarda (stenolom), ki je dva kipa razdrobila, sicer pa nobene škode naredila.
— (Umrlo) je meseca novembra v Ljubljani GO osob, 39 možkega, 30 pa Ženskega spola.
Pomlano.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov.
Revalesciere du Barry
Vsem trpečim zdravje po Izvrstni Bevaleselera du Harrv, katera brez porabe leka in brez stroškov Bledeče bolezni odstrani: bolezni v telodol. v živcih, v prsih, na pijačah, jetrah, žlezah, na slisnici, v duS-njnkii, v mehurji, in na ledvicah, tuherkolo, sušico, naduho, kašelj, neprebavljivost, zapor, drisko, nespe-
ćnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlio«, rfftOCkV vico, niival krvi, Šumenje v uftrsih, medliro in Mjt;-vanje tudi ob ćasn nosivosti, scalno silo, oto/.nost, sušenje, revinati/.rm, protin, bledic... I/.pisek iz 75.000 Bpriecval o ozdravljenji, ki so vsem leU.mi voperstavljaln se :
Ssrinvulo »t. 73.MS.
VfaMcg na Stajersk« ni, ,!. aprila 187^. Hvala VaSej Revalesciure, katero sem jaz, 50 let star mož, skozi I leti neprestano užival, sem od mojega lUletm-tfa trpljenja: otrpin.st na rokah in nogah, skor popolnem ozdravel in opravljam, kakor v najboljftih časih, svoje posle. Za to meni izkazano veliko dobroto  Vam izrekam s tem srčno zahvalo.
lir. S i «r m o.
Spričevalo It B9.M&, Trapani v Siciliji, 18. aprila 1870. Moja žena, žrtva strašnih, nervoznih bolečin, a hudo oteklino na celein životu, a srčnim bitjem, nespečnostjo in vraničnico v najhujši stopinji, je bila od zdravnikov za izgubljeno zmatrana, kar sem se odločil pribežati k Du Harry-evi neprt cenjen i Reva-lesciere. To izvrstno sredstvo je na začudenje mojih prijateljev, v kratkem času one strašne bolečine ozdravilo in mojo ženo tako okrepčalo, da se je, da-siravno 49 let stara, plesov udeležiti mogla. To Vam naznanjam na korist vseh enako trpečih in se Vam srčno zahvalim.
Atanasio 1$ a r b e r a.
TečuejSl kot meao, prihrani KevaloBciero pri odraščenihin pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila.
V plehastih pufiicah po pol funta l gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
— Revalesciere-Biacuiten v puđicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 60 kr. — Revalesciero-Chocolatee v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta* 10 gold., za 288 las 20 gold., — za 576 taB 36 gold.
— Prodaje: Barry du Rarry 4 Comp. na Du-■taji, Wal]fiB«3li|cuime št. 8, v LJubljani Ed. Mahr, v Uradcl bratje Oberanzmoyr, v Ina-braka Diechtl & Frank, v <'elov«l t*. Iliru bacher, v Lonci Ludvig MiNIor, v Mariboru F. Kol etnik & M. Morič, v JI«»ranu J. H S tockhaus en, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vso kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
Naznanilo
srceo.
Dobitke garantira država.
L
Glavni dobitek ev. Ij J60.000 mark novo nemške jdri.vrednoati.|
Vabilo k udeleževanju na doliitne cliaiice
velike od države Hamburg garantirane denarne loterije, v Ualerej mora
5 mlIIj. 300.000 nmrk
dobljenih biti.
Dobitki te ugodne denarne loterije, ki ima po načrtu le ti.'.OOO lozov, so sledeči: namreč 1 dobitek event. »uO.ooo mark novu nemške drž. vrednosti ali ItfO.ooo tolarjev Pr. t rt., spec. mark C rt. »OO.OOO, loo.ooo,
7s.ooo, 5O.O0O, to.ooo. jikrat so.ooo,
BB.OOO, 2 k rat 2O.000, Zkrat 15.OO0, o k rat 12.0OO, l.ikiat lO.ooo. 11 k i ai hooo, 12krat «000, -jTkrat SOOO, 3krat IOOO, 5;>krat SOOO, 12Gkrat 2000, 32Ukrat loOO, t!4«M» in IOOO, 6H7krat 500, »OO in 200, lGOOBkrat HO in IGO, I8.822krat ■tO, Sto, 15, lO in 5 umrli in se bodo to v malo mesecih v 7 razredih gotovo odločile. Prvo žrebanje dobitkov je uradno na
17. in 18. decembra t. 1.
odločeno, in velja k temu «ela izvirna tfreeka le a gold. — kr. pol Izvirne srečke le    1     ,,     50 ,, četrt     „ ,,      „     —    ,.     7!i „
in so te od države garantirane izvirne Nrečke (nobene prepovedano proutese) proti frankiraueiuu |»onIuuJu bu>I.h najugod-nejo v rekomaudiranili pismih celo v najjholj oddaljene kraje od meno razpošiljajo.
Vsak udelezevalec dobi ml mene razen Bvojo originalno srečke tudi z državnim grbom previđeni izvirni načrt zantonj in po žrebanji takoj uradni zapisnik dobitkov brez zulitevauja tbipuslanega.
Dobljeni denar se bode izplačeval in razpošiljal od mene naravnost
na interesentu točno In pod nuJMtrogeJHo zainoleljivoMtjo.
Naj se On.-j obruču ■ nuročili /.iH|.ljii„
Samuel Heckscher senf.
Itantiuler A UVechael-ComptouT
in Ilumburg. (820—2)
Tuj«'**
31. novembra.
Evropa i I.iebl iz Jjigemdoifa. - (irudler iz Radoljce. — Hatiscr iz Trsta.
PH Klefrvutu t Grof Pačo iz Ponoviča. — 1'ianinšek iz P t njega. — (ierstner iz Kronenberga.
— Rr. Tauflrer iz Višnjegore. — pl. Sehonvvctror z .lužino iz litijo. — Dina iz Trsta. — Mlink iz Dunaja. — Paol iz Rerlina. — Iliibncr iz Rajhenbirga.
— Kotnik iz Vrhnike. — llinzo z gospo iz llas-I. rgs. — Iloptf iz Dunaja.
^■■■i^BMBBVBfiBBVHflBnMH
Dunajska borza 3. decembra.
(Izvirno telsgrafićno porodilo.) Enotni uri. doi£ v banko <r<2*h 69 55 Inotni drl. dota srebro . , 74 . — J «60 drl poao lilo . .... 102 ... — Akoije narodu * bank . . 985 , — KretUtBt vkolje .   .   .   , 2:9
London     .   .......118
Hanol..........9
0. a. .:<•,'>....,    ...       ... —
firmam   ... . 108
kr.
50 75 8
BO
Dežni plašči.
Id»v lillC lili t*
i<-]>«i <i<>i>i-ji oettai
Na.tnovo.iHi! petrolejske varnostne ive- 1 viseča svetilniea sru obod niče s ski ipcom, Potovalcein, gospodarjem in ieleznliklni tilnico x najboljšo konstruiranim metulje-      prodna «1.1 r>, h. 'uradnikom in sploh vsem i. -tur. ,   ki so
vini   hranilnim   lučiiikoin   <1 plamen daje    1   viseča svetilniea zu ol.odnieo, nnjlltiejita.      . , „„.„.,_
,, sv..,,nI, lu..-i).  ...prepiru« najlepša .vo-      sorta, bron po/.lacen gl. 15, 20, 25. >*P«»tavlj..n., priporoča se prav on-
i.ivu  in   vendar   fin   pi.rcentov priliriitdi«   ('^ne  SVelillli(" SP iaZUUI0\aJ0 koill- <lt>F.iii |»lll«e. i/, nov. ./.IhiIjshiici/h.
proti vsakemu drugomu sv.tilii   Dl ■« n.«   p|e|no s steiljem i U StekldlU Vl'etl.,» e r" 2,1 r,J' v c « "> "opromočljlveg»blZf»,
In bilo liati konkurencijo,   so cone nouli-   i j l_.   , . „,__
»ono ntakO postavljene /u nojl.oljf.okvu- 1 svetilničin zastor, mojl.en, srednjo fln'Tl plu-ci pro«e«ajo v eleganci in trpočno-iiteto so -.car.iutiru .
1 kuhinjska svetiluica s steklom in «ton-jem (dohtl vrort kr.  i *., 60.
I kuhinjska, stenska it 1 i viseća HvotilnicA, kompletna kr. S5, r1<1. 1.20, 1.S0.
1 codna soliaiiska svutilnica, celo kompletna |U. I. 1 20, 1.60, 1.80.
I najlopie oprave, celo komplotno v Id. 2, 2.50, 8.
1 salonsku svctilnicu,  dodalo dekorirana,
■uporOnn (ild. 4, 5, 8, H, 10. 1 svetilniea za  studiranje   uli delo z *a-
storom Hlil. 1, 1,50, 2. 1 stenska svetilniea za lilove, prednje solic
itd. kr. »0, gld 120. 1 viaeća svetilniea za hleve, prednje soho j 1 steklen cilinder kr. 4, 5, B,
itil. kr. »0, fjld. 1.50, 2. 1 Btoklena krogla kr. 20, 25, Bil.
l vi.-era svetilniea za fuhrike,   delavke, j 1 plehasta posudu za 1 funt petroleja krM
poslovnice gld. 2, 2.50, 8.50. 2 funta 50 kr.
Kupci en grel dolnjo rabat.
Bazar Friedman, iUtcnt |lratcr|trnf|f 2<i.
Pred mrazom je in bo varovala
/imslio Irla^o
iz čiste ovčjo volne, katera kakor znano telo varuje prod vsakim škodljivim vremenom, in jo torej neogibno potrebna, da so zdravje v mrzlem jesenskem in zimskem vremenu vzdrži.
Bašliki iz najboljega sukna.
1 lop z vrvcami gl. 1, 1.50, 1.S0.
kr, 5, flu kr, lo, najfinejši kr. 16. .»ti vso drugo do zdaj i-zdolovane. Opo-1 svotilničin zastor srednje velik, srednje'nlIljti Nu „ ora, da so ti hrez vsega siva,
fin kr. 25, fin kr. ;I5, naj line jši kr. 4B.L     ,    ,, „    ,        ,    .    , .
1 vatel svetilnienega stenja kr. 1, II, H. toroJ nii*° popravljanju podvrženi, In so I škurje za Hvetilnicn, jeklo kr. H5. tako narejeni, da so dajo tudi pri le-
1 znstor...lrz. e (hranio, da zastor ne zgori),,, t, ,„ Vroinonu na drugi strnni kot olc-1 eiVindrohranoo .hrani, da steklo ne poči) Kontna vrhnn suknja ral.iti.
tei 10. i kos v navadni velikosti 42 palcev dolg
1  mehaničen cilindri,čist.'.' kr. Jo i ,     . „.    -     ,        ,, .
1 podstava   za   svetilnlco ,   najlepša   kr.vcU<i 10 gld., vsaka daljša 2 palca veljata
«20, 30. 1 gld. več.
l Hvetiliiičuu čepica ,   v najlepših o',likali!
kr   15  26   !I5 Kapuco voljajo kos 1 gld
1 škripec za videče   svetiluieo gld. Itn,
(»lavna zulofta
fabrike
GOVIN & S 0 H N
v Maiichestru.
Kokovlce iz najholjega angleškega volnenega l!uxkinga
l par za gospode kr. 60, 70, eo.
1   n n       n       podložene kr. 70, oo, gl. 1.20.
1   n r,        .,       dvojno, najfinejše i,nitmi   ml. I, 1.20, 1.40
1   „ gospe kr. 40, (JO, SO.
I   „ „     „    lino podloženo kr. 00, BO, gl. 1.
1   n n      n     dvojno, i. ...i i j 11. ( ■. ■ tumhur. kr. HO, gl. 1.20.
1   „ „ otroko, po velikosti kr. 30, 40, 50.
I   „ „       .,      podložene kr. 60, UO, 70.
Potni in drugi šali
iz najčistejšo volno, tmjlopšo naOrtuni. gospodo kr. 70, (»O, gl. 1.20, I.GO.
..       dvakrut tako dolg gl. 1.60, 1.H0, otroko kr. 40, bo, 80.
Žilni grelci, najbolje vrste.
1 par za gOBpode kr. 26, 30, 40, 50. I gOBpo kr. 26, 36, 40.
1   „       otroke kr. 16, 26.
I najfinejši h »vilo vezan gl. 2, I za otroko kr. 1)0, gl. 1.20, 1.60.
Muf za ffospe in otroke,
1 za gospo, jako lep gl. 1.80, 2, 2.60. Cela garnitura, uuif in ovratnik gl. 3.60, 1.00, 0. 1 za ilekliee gl. 1.50, 2.
Celo novo za to grfzoiio.
Ogrinjala za gospo in deklice: bela, vijolasta, rudeea, modra.
So vsa iz horolinike volne .■ najlepšimi načrti. 1 za gospe gl. 1.20, 1.S0, 2.20, 3.80. 1 največje, za ogrniti gl. 3.50, 4, 4.60, 6. 1 za deklice kr. (10, HO, 90, gl. 1.20.
iz najfinejšo herlinsko volne, m svilo podložene in bogato •
p,-n 1» 1,1.. Illl i'llrp.tll.
K na ul   4.50, B vratnim dolom gl. 6.60.
Posebno za gospode.
.Inko lep predarajčnik za gospode iz najboljo volne m fino prešitimi prsmi, ovratnikom in luknjami za rokave, tuko da so lehku nad vsako srujcu nosi, klnča in greje. Kdon 00 kr.
Lovske nogavice, visoke.
I par, velikih, najt.oljih gl. 1.90. 1   „    največjih in najboljih gl. 1.00, 1.0O, 2.80.
K.aiiia&iijt» iiajfiiiejM«'.
1 par, visokih za gospe gl. 1.20, 1.50, 1.80. i    .     /i otroke kr. 00, 70, ho, 90.
Kosmati orvatnih'1 za gospe.
Silno lepi, za na pleBO In vho.le. Kden gl. 2.50, 8.50, 4.60, 5.
Otročja oMacilca iz ovčje volne.
1 kr. 00 do 80.
1 z rokavi, lepo napravljena ul. 1.20, 1.60, 1.00.
lNMt »Htttfi
kot vlogu /a vsakovrstno obuvalo, vzdrzujo noge sol o in topit}, so tedaj zdravju poBchno ugodni. 1 pur zu gospo iu otroke 26 kr. 1   n    n  gospodo 30 kr.
Najnovejše za zimo.
i.«- 5 iioi«i lian rjev
velja popolno angleika z«Iruvlluu ohlrka. Jo
i/, amerikansko na t ur ne k uši ninske volno in kot kavčuk razlezljiva, ki telo bitro otrova .n jo v vedno Iclikem l/.j>aijanji vzdržuje. Ta obleka varajo po tem premrazonja, kakor tudi irngth bolezni.
Taka ob oka za troapoiio ali gospo obstoji iz: srajco, lihie. g j.iuov kratkih ali dolgih noRovic, 1 para žilnih greliTV, i para vlog za revije. To vso skupaj velja lo 5 kI«1. ■alokeno blago po take vrste dobiva edino le pri
Itazai* *VHMlBmiiiift, 96 Praterf»ti*a»*e
Kupcem itn debolo so cena zniža. ^294
Zilravllni prHutkl Iz najčistejše urevettne aH <>Y«-j4- volne.'
Taki varujejo po /imi premrazonja, torej no zelo pripororljivi.
1 /a gospodo kr. 90, gl. 1.20, 1.40.
1 n        „        najHneJil gl. 1.60, '1, 2.00.
1 n gospo gl. 1.20, 1.40.
I „      „    nujnnojii gl. l.HO, 2.60.
1 . otroke kr. 70, 86, gl. 1.
1 n       ..      najflnejil gl. 1.20, 1.60, l.HO.
Zdravilne Mpodn je lilu«'*«-.
1 par zu gospode gl. 1, 1.5U, 2. I    n     rt n       liujllnejšo gl. 1.00, 2, 2.60.
1    n     „   gotpo gl.  1.20, 1 .hO, 2.60.
Dolge in kratke zdravilne nogovice
iz elita volne.
1 pur ieu gospodo kr. 30, 40, 60, 00. 1    „    visokih za gospo kr. 70, 80, 90, gl. 1. 1    „   sca otroko kr. 26, 35, 40, dO.
Zimske srajce iz najliiicj.šc volne,
novo šege in lepe, prsa s svilo montirane.
za gospodo gl. 2.50, 3, 3.60. z hogato obsitim nuj.r.nikom gl. 4.50, 5.50.
&Iil>n za gospođe in koh|i«% jako lop.
velja kr. 20, 35, 4 5, i,.,.
n     i/ tJVilo kr. 60, (ji), g|, i.
Velika izbirka ovratnic za gospode in gospe
'• lijoiiHk.- svilo, mule, belo gl. 1. n *      vozuue gl. 1.50.
»i n      velik.., rii/.iioliurvno gl. 1, 2.50 3.60.
M filmi,,;  poVi\fi f*t »!(;/<' t otnv.
alen bo kr.
Cepiče za gospe in deklice.
l'o najnovejši šegi in najlepše. M gospo gl. 1.80, 2.50, 3, 3.50. „ dokllco kr. 00, 80, gl. l.-jo, 1.50.
Predzamamovano obi no
Izdateij iu za uredništvo odgovoren: Ivan {Semen.
Lastnina in tisk ..Narodne tidkarue".