H. 254
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCTNTJBVA ULICA 5.
VKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kraljevine Italije in
TJNTOVE PUBBLICITA ITALIANA 8. A-, MILANO
Sl-2t, SI-23, 51-24, 31-25 In 31-33. —Izhaja vsak dan opoldne. Mesečna naročnina 6.— L, Za inozemstvo: 15.20 L.
CONCSSSIONAKIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed eatera: CNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A., MILANO.
Velika svečanost v spomia padlim garibaldiacem
V Rimu so posvetili grobnico — Duce je v svojem govoru
pozabil njilftovili
Rim. 4. nov. s. Duce se je včeraj dopoldne podal na Janikul, da bi prisostvoval manifestaciji v spomin na slavno ga-ribaldinsko epopejo obrambe Rima, s katero so se spet obnovile najvišje vrednote na usodni poti domovine. Nasproti stari cerkvi sv. Petra v Montoriju, kjer so se garibaldinci najodločneje branili, je bila po voiji Duceja zgrajena kostnica, kakršna kot simbol že vsa stoletja spominja K pad'e rimske borce. V kostnico so položili žaro s pepelom junaškega pesnika Goffreda Mamelija.
Topovska lafeta z žaro, v kateri so bili njegovi posmrtni ostanki, je krenila včeraj z Vittoriana na Janikul. V sprevodu so jo spremljali zastopniki oblasti, oddelki oboroženi« rdečih srajc in prapori občin, ki so bile odlikovane z zlato svetinjo, ter praporom garibaldinske legije, predstavniki mladinskih fašističnih organizacij in množica črnih srajc. Sprevod se je pomikal skozi dve gosti vrsti ljudstva, ki se je razpostavilo po hodnikih ulic vse do vrha griča. Na Trasteveru so ljudje obmetavali lafeto s cvetjem.
Duce je prispel na grič ob 11.30. Sprejeli so ga s fanfarami in navdušenim vzkli-kanjem. Pregledal je oddelke oboroženih sil, ki so bile razvrščene v drevoredu, in se nato ustavil -pred lafeto ter izkazal poslednjo čast pepelu Goffreda Mamelija. Z Ducejem so prispeli k svečanosti tudi Tajnik Stranke, načelnik Glavnega Stana Oboroženih Sil, rimski guverner in poveljnik garibaldincev general Ecij Gari-baldi. Od lafete je Duce krenil proti kostnici in jo obšel. Množica mu je prirejala viharne manifestacije. Na tribuni nasproti kostnice so se med tem razvrstili člani velikega fašističnega sveta, vlade. Strankinega direktorija in druge visoke osebnosti. Na drjugi strani je bila tribuna za potomce bascev, ki so padli pri obrambi Rima.
Na velikem prostoru okrog spomenika so se rtzvrstili drugi zastopniki oblasti in oboroženih sil. Posebno številno so bila zastopana vseučilišča. Na obeh koncih te skupine so se zbrali pripadniki garibaldinske legije. Ko je Duce obšel tudi predstavnike civilnih ter vojaških oblasti in ustanov, se je še sam podal na poseben podij, k: so ga zanj postavili pred kostnico. Tajnik Stranke je še odredil pozdrav DucejtL Vsa množica se je viharno odzvala njegovemu pozivu. Nato je Duce spregovoril. Dejal je:
Po 90 letih se vračajo na caribaldinski grič tisti, ki so ga branili s skrajnim po-gumom m obupno vztrajnostjo v časa riin-*e republike 1. 1841. Vračajo se v dobi revolucije črnih srajc. Italijanski narod jih sprejema z ljubeznijo. Med njimi so Morosini, Manara. Daverio. Dandolo in slo drugih, ki so prihiteli v Rim iz vseh ita-
lijanskih mladi skupine Je
so cu
Josip«
MameU. Bile mm so Jih uporabljali 1. IMS, ki so jih uporabljali I. 1SS7. deaa ob prsih skoraj baldincev. ki so se s urili n* griču z večno usodnim vzklikom smrt!«
Eni kakor drugi so prihajali z istih Ja.   Spričo naiega, cesto dolgega, a včasih potrebnega molka pa naj nihče ne vaja svojevoljnih zaključkov! Mi ne pozabljamo!
Štirje garibaldinski oficirji so nato dvignfli žaro s pepelom Goffreda Mamelija z lafete in jo odnesli v kostnico. Duce je z dvignjeno roko izkazal čast zemskim ostankom borca in pesnika. Nato je v družbi zastopnikov oblasti sledil žari. Na trinožnikih, postavljenih na štiri oglate mramorne stebre, je gorel večni ogenj. Zastave so se tedaj poklonile. Na prednji strani kostnice je blestel napis »Ali Rim ali smrt!« V notranjosti so bila v kamen vklesana imena padlih. Ko sc žaro prinesli v kripto in jo položili v grobnico, je vojaški škof msgr. Bartolomasi blagoslovil kostnico in pepel junaškega pesnika. Zunaj je godba intonirala žalne pesmi.
Ko se je Duce spet vrnil iz kripte, se je kot prvi vpisa] v častni seznam obiskovalcev. Pred kostnico je pregledal oddelke fašistične mladinske konjenice in se ob vzklikanju množice spet vrnil na oder, da bi prisostvoval odkritju velikega spomenika. Skoraj vsa kostnica je bila pre-grnjena z ogromno trobojnico.
Ko so se manifestacije spet polegle, je general Garibaldi odkril spomenik in ga v imenu izvršnega odbora za gradnjo spomenika izročil kostnico rimskemu guvernerju. Dejal je, da so borci, ki so padli v letih 1849 do 1870 za Rim, prestolnico Italije, doživeli tu svojo apoteozo, kakor si je to želel Josip Garibaldi in hotel Duce, da bi njihov spomenik trajno pričal o slavni preteklosti in napovedoval veliko bodočnost Italije. Rimski guverner je prevzel spomenik v varstvo in dejal, da ga bo čuval kot stvar, ki je sveta za zgodovino nesmrtnega Rima in rimskim prebivalcem.
Takoj nato so položili pred kostnico vence garibaldinske legije, akcijskih skupin za Nico in rimskega guvernerja. Vojaška godba je intonirala Mamelijevo himno. Ko so izzveneli njeni zadnji zvoki, se je spet oglasila množica z viharnim vzklika-njem. Duce je še dolgo časa stal pred velikim spomenikom. množica pa mu je vzklikala še dolgo po tem. ko je zanjustil garibaldinski grič in se vrnil v Beneško palačo.
Bombe su La Valletta
Al caposaldo di Culquabert e s ta to attaccato un ospedale da campo — L'avversario sconfitto nei settori di Ualag
e di Celga
H Quartcr Generale dclle Forze Armate comimica in clata «H 3 novembre 11 seguen-te boUettino di gnera n. 519:
Oneftta notte nos tre unita aeree hannn nuovamente bombardato la base navale dl La Valletta (Malta).
In Afrioa- »ettentrionale notevole attivJ-ta delle nostre arti^lierie sul fronte di Tobnik. Tentativi di attaeco del nemlco sono stari immediatamente fmstrati.
Duranto un'ineursione aerea snlla zona di RVni^jvsi sono riina«tte dannejrgiate al-cune abitazioni.  I na vittima. e poehi fe-
riti tra la popola zi one araba. In romba t-timento aereo la n ostra caccia ha abbat-tuto un apparecchio britannico.
In Africa ori en tale aerei inglesl hanno hombardato e mitragrllato P os pedale da campo del caposaldo di Culquabert, con-trassegnato visibilmente dai distintivi in-1-ernaz.ionali della Croce Rossa, causando vlttime tra i HcoveratL Sni fronti dl TJal&g e di Celga, seontri favorevoH alle n ostre truppe. L'avversario ha abbandonato sul terreno alcuni m o rt i nonehe armi e mil-nizloni.
Bombe na Valletto
T trdnjavi Kulkvabert je bila napadena poljska bolnica — Sovražnik poražen na odsekih pri Ualagu in Celgi
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne S. nov. naslednje vojno poročilo št. 519:
Nocoj so naša letala ponovno bombardl rala pomorsko oporišče La Valletta (Malta).
V Severni Afriki močna delavnost našega topništva na bojišču pri Tobruku. Sovražni napctdalni poskusi so bili takoj strti.
M«*J letalskim napadom na področje pri Bengaziju je bilo poškodovanih nekaj stanovanj. Med arabskim prebivalstvom je bil eden mrtev in nekaj ranjenih. V zračni borbi so naši  lovci  sestrelili  britansko letalo.
V vzhodni Afriki so angleška letala bombardirala in obstreljevala s strojnicami vojaško bolnišnico posadke v Culquabertu, ki je bila vidno označena z mednarodnimi znaki Rdečega križa. Letala so povzročila nekaj žrtev med oskrbovalci.
Na bojišču Ualagu in Celga za naie čete ugodni spopadi. Sovražnik je pustil na bojišču nekaj mrtvih ter orožje in strelivo.
Najnovejši podvigi
Operacijsko področje. 4. nov. s. (Poročilo posebnega dopisnka agencije Štefani.) Na tobruški fronti sc je kljub silni peščeni nevihti nadaljevalo delovanje patrol in topni-
štva. Včeraj ponoči se je skušala večja sovražna patrola približati našim postojankam. Skušala je izkoristiti slabe vremenske prilike, spričo katerih so iznenađenja mogoča. Napad je bil gladko odbit zaradi budne pazljivosti naših vojakov, ki so s takojšnjim proUsunkom prisilili sovražnika k umiku.
O priliki letalskega napada pa se je dvignil neki naš lovec proti skupini sovražnih letal. Kljub silni obrambi mu je uspelo sestreliti eno sovražno letalo in se vrniti na
svoje oporišče.
Med tem se nadaljuje uničevanje pomorskega oporišča La Vallette na otoku Malti. V pre i pretekli noči so skupine naših bombnikov ponovno napadle važno sovražno oporišče z bombami velikega kalibra. Vremenske prilike in razgled so bili dobri. Svit lune je olajševal takojšnjo identifikacijo objektov, ki jih je bilo treba napasti. Takoj po letalskem alarmu na vsem otoku so se dvignili sovražni nočni lovci in so se oglasile baterije z bombami protiletalskega topništva sovražne obrambe. Naši bombniki so z bombami zadeli pristaniške naprave, ki so bile opustošene skupno z raznim materijalom. Po opravljeni nalogi so se vsa naša letala vrnila na svoja oporišča.
Krimu proti Sevastopolu in Keriu
SUM ujetnikov — Velike množine vojnega plena — Deset ladij
potopljenih — Prodor v Knrsk
Is Hitlerjeve* glavnega stana, 3. nov. Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
ostrega zasledovanja po četah je bil na Kri-»tnik, kakor je bilo ob-poročUom, razdeljen m se skuša umakniti čez ipa preko Kerča. V naum te prlpurrljcne transporte so boj-potopila 10 tovornih ladij s skupno 90.000 tonami 14 nadaljnjih transportnih Indij pa je bilo poškodovanih.
DrugI letalski Oddelki so bombardiran Oe tast opol ln luku Jalto ter vojaške cilje v prelivu Kerča hi ob severovzhodni obali Črnega morja. Pri tem so bili z bombami velikega kalibra zadeti veliki plavajoči doki.
Pri prodornih in zasledovalnih borbah na Krimu so nemške čete zajele dosedaj 53 tisoč 175 ujetnikov ter zaplenile ali uničile 290 tankov, tla topov, več oklopnih vlakov ter velike množine drugih vojnih potrebščin. Odstranjenih je bilo tudi nad 13 tisoč min, ki jih je položil sovražnik, da M oviral nase prodiranje.
Italijanske čete so zavzele v Doneski kotlini nadaljnje industrijske kraje.
Na srednjem odseku fronte so, kakor je bilo objavljeno le v posebnem poročilu, zavzeli pehotni hi tanko vsld oddelki kot železniško križišče in industrijsko središče važno mesto Knrsk.
Na morju okrog Anglije je bila potopljena od nemških letal tovorna ladja s 4000 tonami, 6 nadaljnjih trgovskih ladij pa je bilo tako hudo poškodovanih, da se lahko računa z njihovo izgubo.
V severni Afriki so razkropila nemška letala kolono angleških avtomobilov pri Sollumu. Pri letalskem napadu v področju Sueza je bila potopljena tovorna ladja s 6000 tonami.
Sovražna letala niso priletela nad nemško ozemlje.
Moskva priznava nemške • uspehe
Stockholm. 4. nov. s. Zadnje objave moskovskega radia v predpretekli noči in včeraj zjutraj priznavajo v celoti neugodni razvoj položaja sovjetskih sil na južnem odseku fronte. Sovjetski radio je govoril o omaje van j u ruskega o Ipora, ne da bi se spuščal v podrobnosti V Moskvi so že skoraj popoln orna opustili omalovaževanje nemških uspehov. Med drugim priznavajo, da je položaj na Krimu skrajno nevaren.
Ponovni pozivi s Pravde* vojakom ruskega naroda, naj bi se upirali do zadnje kaplje krvi, dokazujejo, da se je sovjetskih voditeljev lotil pesimizem.
Tudi Angleži v skrbeh zaradi prodora na Krim
Kim, 4. nov. s. Angleška propaganda je bila spet prisiljena enkrat priznati resnico. Informacijsko ministrstvo je v poročilu o vojni na vzhodu objavila, da je položaj na Krimu vznemirljiv, ker so nemške sile prodrle skozi sovjetski obrambni
sistem na polotoku. Da pa ne bi Rusom popolnoma odrekli pomoči, trdi, da se »zmagoviti umik, ki se je pričel že pred štirimi meseci nadaljuje«. V ostalem angleški informacijski službi pač ni bilo treba segati po takih argumentih, saj nemška vojna poročila že vse štiri mesece ne govore o ničemer drugem, kakor vedno znova o umikanju sovjetov
Ruski neuspehi na Nevi
Berlin, 4. nov. s. Novi boljševiski poizkusi za prekoračenje Neve, so se izjalovili s hudimi izgubami za sovražnika. Številne ladje z izkrcanimi četami, ki so izvajale to akcijo, so bile potopljene. Niti ena ni dosegla nasprotnega obrežja reke.
Letalski napad na Helsinki
Helsinki, 4. nov. s. Pri napadu na južno ozemlje Finske, je neko sovjetsko letalo odvrglo dve raketni bombi na področje Tusule, vzhodno od Helsinkov. Neko drugo sovjetsko letalo je doseglo Helsinke ter je
odvrglo bombo velikega kalibra v bližino letališča, tako da je razdejalo tramvajsko progo. Tretje sovjetsko letalo je prav tako priletelo nad Helsinke, a se je takoj vrnilo Nizka megla je otežkočala akcijo finske protiletalske abrambe.
Finsko letalstvo je še nadalje bombardiralo murmansko progo in uničilo razne železniške naprave. Protiletalska obramba je sestrelila en sovjetski lovec.
Bombe na čete in vlake
Berlin, 4. nov. s. Najslabše vremenske prilike niso nemškemu letalstvu preprečile nadaljnjih akcij na vsej vzhodni fronti. Umikajoče se čete sovražnika so bile tudi 2. novembra zlasti na južnem odseku uspešno bombardirane. Zbirališča čet in kolone na pohodu so bile ponovno zadete z bombami in obstreljevane. Številne železniške proge so bombe porušile in nekemu bombniku je uspelo v polno zadeti neki do vrha na tovor jeni sovjetski vink.
Prodoren uspeh v Doneski kotlini
Brzi oddelki in pehota italijanskega ekspedicijskega zbora so v zaletu zavzeli dve pomembni industrijski mesti
Vzhodna fronta, 4. nov. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani): Po zmagoviti akciji, s katero so zmedle v preteklih dneh oddelke nekaterih velikih sovjetskih edinic, ki so skušale zaustaviti njih napredovanje, so naše čete izkoristile dosežene uspehe, zopet dohitele sovrstnika ter ga prisilile k borbi. Nova bitka se je razvnela pri dveh izredno važnih objektih industrijskega področja ob Doncu. Brze Čete so si pridobile novo slavo v tej operativni faz* z nevzdržno in bliskovito akcijo, s katero so zavzele srdito branjene sovražne postojanke in zasedle neko važno industrijsko okrožje. Glavno akcijo so izvedli oddelki bersaljerov, ki so po napornem maršu in premagovanju izrednih teŽkoč prvi vkorakali v mesto X. ter v njegovi sredi razvili trobojnico. Ostali brzi oddelki, polki konjenice m topništva so tesno sodelovali ž njimi In uspešno pripomogli k odličnemu uveljavljanju italijanskega orožja. Zadržanje vseh oddelkov je bilo čudovito, vendar je požrtvovalnost bersaljerov, ki so že neprestano 20 dni na pohodu in se neutrudno bore, presegla vse pričakovanje.
Med tem ko so brze čete Izpolnile svojo nalogo, so peša ki neke druge naše edinice prodirali skoraj v vzporedni smeri proti nekemu važnemu objektu. Brzi oddelki so potem, ko so pustili v zavzetem mestu potrebno posadko, nadaljevali svoj pohod, da bi odločilno posegali v težko akcijo, v kateri se je nahajala pehota. Zaključna bitka
se je zmagovito končala z zasedbo mesta Y. Sovražnik se je boril srdito, kajii postojanke so bile izredne važnosti. Tudi ko jc bil glavni del sovražne sile prisiljen k umiku, je sovražnik puščal za seboj močne oddelke, ki so se s pomočjo topništva žilavo upirali zmagovitim oddelkom ekspedicijskega zbora. Toda nevzdržni frontami sunek s strani in hitri manever z drugs strani sta po dveh dneh krvavih bojev zlo* mila boljševiski odpor. Po zavzetju zadnjih sovražnih utrdb so naši hrabri pešet vdrli v zavzeto mesto.
Na ta način sta bili zavzeti v dveh zaporednih dneh dve najvažnejši točki in* dustrijskega področja v Doneski kotlini. Poleg zavzetja Stalina predstavljata ti dva točki doslej najvažnejši uspeh. Za ceno nepopisnih naporov in žrtvovanja ao italijanske čete neprekinjeno zasledovale sov« ražnika, ki je bil večkrat premagan kljub srditemu odporu in večkrat pognan v beg. Razen oddelkov vseh vrst orožja je k zmagovitemu zaključku hude bitke krepko prispevalo tudi podjetno letalstvo, ki je imelo tesen stik s kopno vojsko, kateri je pomagalo z oddelki lovcev in izvldniških letal, in poskrbelo za nagli prevoz najnujnejših potrebščin za oddelke v prvih črtah.
Med tem ko so nemške čete zmagovito prodirale na Krim in zavzemale na njem pomembne postojanke ter napredovale tudi na drugih odeskih- bojišča, so čete fašistične vojske napisale novo svetlo stran slava v protiboljševifiki vojni.
Praznik Zmage
Ljubljana, 4. norombra.
Italijanski Imperij praznuje danes praznik Zmage. To je 23. proslava tega praznika, ki se letos vrši sredi nove dokončne osvobodilne vojne. Zaradi tega je proslava brez večjih Javnih svečanosti in praznovanja. Praznuje se v znamenju dela, v vseh italijanskih tovarnah in delavnicah, kjer se kuje orožje zmage, se praznuje v znamenju borbe, ki je najvišji smoter in vsebina fašistične revolucije s končnim ciljem zmage.
Letošnji praznik Zmage poteka medtem ko se ht3bre italijanske čete z največjim uspehom bore na Vzhodu, ki je ideološki antipod Rima, njegovih mazotov, podvigov in njegove civilizacije. Obenem odmira na zapadu svet starega demokratskega kapitalizma, ki je Italijo tudi v času zadnje svetovne vojne razočaral. Italija se je s tem svetom dokončno razšla. Znano je, kako so bile omalovaževane italijanske žrtve v svetovni vojm in kakšna krivica je bila storjena Italiji z \~ersajsko pogodbo. Največja krivica je bila storjena s tem 700.000 italijanskim žrtvam svetovne vojne. Šele Nemci so v pravi luči ptikazali italijanske žrtve v svetovni vojni in priznali zmage italijanskega orožja in sodelovanja v svetovni vojni. Italija je danes neločljiva od svojega velikega zaveznika Nemčije. To zavezništvo narekuje skupne napore ra dosego končnih ciljev. Osebno prijateljstvo obeh voditeljev kuje sedaj v duhu visokih tradicij in sposobnosti Oborožanih Sil preko razdobja svojega razvoja, ki ga označuje praznik Zmage, svojo končno usodo popolnoma svobodne svetovne velesile. Zmagovita Italija se bo razrasla preko okvira vodilne države v Sredozemlju, kakor jo je na pot iz njega že povedel njen vodja kljub vsem tem nasprotujočim računom zapadnih sil ob versajski zeleni mizi.
Praznik Zmage je etapa v razvoju vse od pomladi domovine, kakor je dejal Duce na včerajšnji svečanosti ob apoteozi gari-baldinskih podvigov sredi preteklega stoletja. Ta razvoj se bo neizbežno zaključil z dokončno i zgradita jo imperialne države, ki bo ustrezala težnjam onih prvih borcev na Janikulu, ki prav danes niso pozabljene, l temveč se v celoti izpopolnjujejo.
Mussolinijevi bataljoni odhajajo na bojišče
Sredi velikih manifestacij je general Cavallero še poslednjih pregledal odhajajoče oddelke
Rim, 4. nov. s. Včeraj popoldne je odpotovalo iz Rima v vojno področje nekaj bataljonov črnih srajc, ki jim je bila priznana čast, da se označijo z Mussolinijevo začetno črko *Mc. Kakor znano, so ti bataljoni sestavljeni iz bivših bojevnikov, ki so se odlikovali že v prejšnjih vojnah. Večinoma so v njih pripadniki starejših letnikov. V zadnjem času so se s praktičnimi vežbami tehnično znatno izpopolnili.
Bataljoni so včeraj popoldne v sprevodu odkorakali po mestu na postajo Termini. Prebivalstvo jim je priredilo navdušene ovacije. Na Beneškem trgu se je del teh bataljonov ustavil pred spomenikom Neznanega vojaka ter mu izkazal vojaške časti. Posebno velike manifestacije so odhajajočim bataljonom priredili na cesti Piemontskega princa v bližini postaje, kjer so se posamezne čete, ki so prihajale iz raznih smeri, združile. Tam so bataljone sprejeli načelnik miličnega štaba in drugi višji oficirji, načelnik štaba vojske, rimski zvezni tajnik in drugi zastopniki oblasti. Nazadnje je prišel k slovesu še poveljnik Glavnega Stana Oboroženih SU general Cavallero, ki mu je poveljnik bataljonov general Galbiati podal raport. General Cavallero je nato pregledal strumno razvrščene oldelke. Razgovarjal se je tudi z nekaterimi črnimi srajcami in se prepričal o njihovi visoki morali. Na nje-
gov poziv, da pozdravijo Kralja in Duceja, so se vsi bataljoni oglasili z gromkim, odsekanim vzklikom. Sredi novih manifestacij so se bataljoni zgrnili na pespn postaje, kjer so njihovim pripadnikom še raudalili mnogo darov, nakar so pričeli zapuščati Rim.
„V vojni smo"
Berlin, 4. nov. v. »Hamburger F*emoWi-blatt« je objavil poročiilo o vtisih svojega glavnega urednika s potovanja po Iteliji. »V vojni smo,« to je opomin, ki &rc po Italiji od ust do ue»t. Italijani, vzgojeni ▼ Fašističnem smis/lu. sprejemajo obče omeji tve, potrebne zaradi vo*n6, s čutom dolari osti, s kakršnim se doprinasajo potrebna žrtve. Od javnega avtomobilskega proinefa do nadomestkov za-kavo, od določenih obrokov hrane do živilskih nakaznic, od Sjsv*» Ijev iz plutovine do skrbnega za teman jeva-nja vseh prostorov m zaščitnega ogrodja okrog spomenikov, vsi kaže aa borbo Italije v sedanji vojni. Izjemen je položaj le ▼ vatikanskem mestu, te.' najmanj realni državi na svetu. Pa tudi na ljudeh isiinfl se pozna, kako globoko doživljajo dnevna dogodke m kako napetega duha gledajo proti cilju: »Zmagati!« To ni le ftsjliji ampak evropski smoter.
Finska neomajno nemški strani
Helsinki, 4. nov. s. Glede na vesti, ki so se pojavile v svetovnem tisku, da je sovjetska vlada zahtevala od Anglije, naj napove vojno Finski, poudarjajo v političnih krogih finske prestolnice ponovno, da ni treba ničesar dodajati k onemu, kar je Finska na nedvoumen način že večkrat dala razumeti s svojim jasnim in lojalnim zadržanjem, ki ni od včeraj. Finska mora v tej vojni doseči svoje naravne meje, da si tako zagotovi ohranitev pravičnega in trajnega miru. Edino sredstvo za dosego tega namena pa je uničenje boljševizma. Naj Anglija zavzame kakršno koli s .tališče ho-
če, finski narod ga bo sprejel s svojo trar dicionalno mirnostjo, ki je vedno aaaSa-vala borbo Finske proti boljševiŠkemu sovražniku. Pri tem pa se bo finski narod spomnil bombardiranja Pečenge ter angleške zveze z Rusijo, glede katere se ne bo pustil voditi od nikakih utvar.
Ameriška grožnja
VVashington, 4. nov. s. V dobro poučenih krogih se doznava, da naj bi Zedinjene dr« zave opozorile Finsko, naj takoj preneha s vojaškimi operacijami proti Rusiji, če hoče obdržati prijateljske odnose z ZedmjenM državami.
Obnovite naročnino!
Počastitev padlih borcev
Plctetna svečanost je bila tudi v LJubljani
LJubljana, 4. novembra Včerajšnji   dan,   pwwvečen   spom:nu na
umrle, je dal priliko za lepo spominsko svečanost na vojaškem pokopališču, kjer pod belimi križi počiva okoli 1000 italijanskih vojakov, ki so padli v svetovni vojni.
Svečanost se je pričela ob 10.30 z maio na prostem, ki jo je bral vojaški duhovrrk pod veliko zvezdo, ki simbolizira spomm Velike Matere za svoje padle sdneve Tu -o bili zbrani zastopniki oficirjev in Črnih srajc v Ljubljani. Malo vstran je b;la razvrščena četa grenadrrsi;c?n polka.
Pred maV>       se zbrali na spominskem prostoru   V.s-k     Kotn;s;'.r    F k v? Ciraz-r' podprefekt  David.   Eksc   general Robot ti poveljnik  11. armijskesa zbora Ijubljan^ Škof dr. Rozman, general Orlando, povelj-
nik ^renad irske divizije, general L ubrano, šef komisije za določitev mej. rvemi pod
ta:nlk Gatti. polkovnik De Rienzi. povelj nik divizijske pehote, predsednik bojevni-b . v novi polomi i ni dr. \Vagner. polkovnika Silvestri in Cara vet ta, poveljnika gre-aadirskega in topni^cefta polka ter druci predstavniki.
Po m?ši. ko je vojaška godba odigravala h mno Piavi, s* položili vence Visoki *Co-misar. povel'n;k armijskoga zbora, vod-tvo zveze borbenih fasi je v in divizijsko poveljstvo. V* imenu bivs'h borcev iz nove pekra-j;ne ;e  položil poseben venec dr. VVagner.
Preden so zapustili pokopališče, so se vsi zbrani zamudili nekaj Časa pred spomenikom, kjer s<-, zbr'n- smrtni ostanki v voini padlih  ^n ga počastili
Letošnji uspehi lahkoatletov
Pregled petorice najboljših rezultatov v tekih kaze napram lani, kljub trem rekorden?, nazadovanje
Lubljana. 4. novembra.
Letošnja lahkoatletska sezona je zaključena. Vreme že odpira zimska vrata in vabi na bele poljane smučarje in drsalce In klonit: mora še tolikšna vnema lahkoatle-tov^Ko pišemo pregled v uspehih pretekle sezone, ;e treba najprej ugotoviti, da so letos lahkoatleti kljub oviram pokazali izredno delavnost, saj je le redko minila nedelja, ne da bi se merili na tem ali onem igrišču, največkrat seveda samo za trening, nekajkrat pa tudi prav za res. Razmere so onemogočile tekmovanja z atleti iz drugih krajev in tako šteiemo med letošnje na pomembnejše prireditve: pokrajinsko prvenstvu poedincev in moštev, prvenstvo junior je v in končno troboj ljubljanskih klubov. Od redkih zunanjih gostovanj naših najboljših drugod, je treba zabeležiti nastop trojice v Šchiu in Milanu, ki je prinesel na več uspeha našemu letos najvrednejšemu atletu Zmagu Koširju.
če si ogledamo rezultate na splošno in vzamemo za merilo uspehe najboljše petorice, je treba ugotoviti, da so v veliki večini disciplin slabši od lanskih, čeprav ponekod le za skromne stotinke. Med uspehi poedincev pa beležimo izboljšanje treh naših rekordov, ln sicer na S00, 1000 in 1500 metrov, ki so vsi rezultati odličnih sposobnosti Koširja.
Oglejmo si najprej uspehe petorice najboljših tekačev. V teku na 100 m je dosegel prvo mesto Lušiekv (Fl) z 11.2. za njim še pa uvrščajo Rrvčič, Polak (oba Her.l in šušteršič (Pl) z 11.4, peto mesto pa pripada Kolcjnou (Her.) z 11.5. Kakšnih posebnih sposobnosti naši sprinterji niso pokazali in so letošnji uspehi napram lanskim precej slabši. Med tem ko je lani zna-Sal povprečni rezultat petorice najboljših 11.18. znaša letos 11.38.
Podobna je slika tudi na druerl sprinter-ski progi, namreč v teku na 200 metrov. Najboljši rezultat je postavil še Račić (Hor.), ko je pretekel progo v 23. sek. Razmak med njim in ostalimi je precejšen ter je Račič edini ki je tekel pod povprečnim časom petorice. Drugo in tretje mesto pripada šušteršiču In Lusickema (oba 1*1), ki sta dosegla 23.6, četrto h 23.7 Boltav-zarju ln peto Polaku (oba Her.) s 23-8. Na tej progi je razlika, ki jo kaže povpre-ček napram lanskemu, nekoliko manjša kakor v teku na 100 m. Lani je petorica na;boljših dosegla povprečen čas 23.48, letos pa 23.54.
V teku na 400 m je dosegel najboljši čas JNabcrpik (Pl) z 52.6. Za njim se uvrščajo Oberšek (II) 52.8, Skušek (Pl) 53.2, Polak (Her.) 54.4 ln Pleničar (II.) 54.7. Naber-nikov rezultat je za naše razmere dober. V mednarodni areni seveda ne znači mnogo, saj so tuji listi nedavno opozorili, da je sedaj na svetu že 20 atletov, ki so pretekli 400 m v času pod 50 sek. Povprečje letošnje najboljše petorice je 53.54 in je za 1.02 slabše kakor lansko, ki je znašalo 52.52.
V teku na 800 m, 100C m in 1500 m je zlasti zasijala srečna zvezda simpatičnega Zmagoslava Koširja. Obžalovati je le treba, da nima ta sposobni atlet v vrstah svojih tovarišev vsaj približno enakovredne konkurence, kaja> v tem primeru bi se mu nedvomno posrečilo postaviti še boljše čase. kakor jih je klub temu. Košir je na vseh treh progah Izboljšal slovenske rekorde s časi, ki se blizu mednarodni vrednosti. Na zadnjem miting« Planine je te-el tudi na progi 5000 m in tudi v tej skupini dosegel letošnji najboljši rezultat.
V teku na 800 m se je Košir s svojim rekordom odmaknil od svojih tovarišev v skupini najboljše petorice za cele štiri sekunde! Vrstni red je naslednji: 1. Košir (Pl) 1:57.4, 2. Obersek (D) 2:01, 3. Kaber-nik (Pl) 2:02, 4. Magušar (II) 2:04.6 in 5. Srakar (Her.) 2:05. Kljub Koširjevemu rekordu je letošnje povprečje petorice znatno slabše od lanskega. Lani so najboljši atleti dosegU 2:01.2, letos pa 2:02.8.
Tek na 1000 m prav za prav ne spada v tabelo petorice, ker pri nas ta proga običajno ni sporedu tekmovanj. Košir je na 1000 m tekel obakrat na svojem gostovanju v Schiu in Milanu, prej pa enkrat na stadionu Planine v Ljubl;ani. Za sposobnosti Koširja je najbolj značilno, da je prejšnji rekord Gorska (2:33.4) v treh za-povrstnih Dastopih izboljšal v celoti za 5.2 sekunde, kar je na 1 km dolgi progi izreden uspeh. Začelo se je 8. avgusta v Ljubljani, ko je prekosil Gorškov rekord ln postavil 2:32.7. Sredi novembra je najprej v Schiu izboljšal ne 2:30.5. nato pa v Milanu v borbi z Lanzijem. ki je postavil nov italijanski rekord, Dorascenzijem in madžarskim prvakom Szabojem 2:23.2.
V teku na 1500 m je razlika med prvim Koširjem in naslednjim v listi petorice skoro neverjetno velika. Košir vodi za 18.2 sekunde! Njegov novi rekord je torej kost. ki bo dala njegovim tekmecem še precej opravka, predno se jo bodo mogli vsaj približno z uspehom lotiti. Vrstni red in do-sežni časi na 1500 m so: 1. Košir (Pl) 3:57.6, 2. Magušar (H) 4:15.8, 3. Srakar (Her.) 4:17.4, Oberšek (Pl) 4:18.4, 5. Kien (Pl) 4:20.2. Kljub veliki razliki med prvim in drugim pa je letošnje povprečje slabše od lanskega le za 1 sekundo. Lani je znašalo 4:12.8, letos pa 4:13.8.
V teku na 5000 m je do zadnjega mitinga vod?! Kien. Na zadnjem mitingu pa se je na tej progi preizkusil tudi Košir, ki je dosegel izvrsten rezultat in se obenem tudi v tej disciplini postavil na čelo. Vrstni red je naslednji: 1. Košir 15:47.3, 2. Kien (oba Pl.mina) 16:14.2, 3. Srakar (Her.) 16:18.2, 4. Glonar 16:25.0 in 5. Jan (oba Ilirija) 17:35.4. Zanimivo je da je Košir s svojim uspehom izboljšal povprečje letošnje najboljše petorice za celih 21.4 sekunde in ga močno približal lanskemu. Lansko povprečje je bilo 16:28.4, letošnje pa 1634.
Se slabši kakor na 50O0 m le položaj na 10 km. Nekdanjih odličnih atletov dolgopro-gašev ni več. pa tudi naslednikov si v tem času nismo vzgojili. Rezultati razen Kie-novega skoro niso omembe vredni: Na 10.000 m je trojica dosegla naslednji vrstni red: Kien 33:54.2, 2. Korftnik (oba Planina) 41:43.2 ln 8. Gkvtfnik (Ilirija) 41:56.2. Čeprav je glede na nepopolno listo težko postavi primero s lanskim letom je povprečje letos napram lani izredno slabo. Lani 35:11.12, letos 39:11.2.
Tudi v obeh tekih čez zapreke smo letos v povprečju nazadovali. V teku na 110 m čez zaprffce se je uvrstil na čelo Lončarič (Pl) z 17.3, sledijo mu Jager 18.1 ln Zupančič (oba n.) 18.5, na četrtem mestu je I.ii ž nik 18.7 in na petem Krraner (oba Pl) 20.2. Povprečje je znašalo lani 17.56. letos pa 18.56, torej nazadovanje za celo sekundo, kar je zelo veliko.
V teku na 400 m čez zapreke je najboljši čas dosegel letos Skušek z 58.8. Drugi gi je Kraner (oba Pl) 1:01, S. Plenlčar 1:01.5. 4. Polak (Her.) 1:0?-", in 5. Lončarič (Pl) 1:03. Povprečje je letos slabše napram lanskemu le za stotinke sekunde. Lani smo dosegli 1:01.15, letos 1:01.36.
Končno spadata med tekaške discipline še dve štafeti. V štafeti 4 krat 100 je najboljši čas dosegla štafeta Planine s 45.1, drugi je Hermes 45.8. tretjo Ilirija 45.7, četrta Planina n. 46.0 ln Šesta Planina III. 46.4.
V štafeti 4x400 m Je 1. Planina 3:38,1, 2. Ilirija 3:41.0. S. Planina n. 3:52.0, 4. Planina III. 3:54.0 in 5. Ilirija n. 3:54.2.
Med gornje rezultate pa niso všteti uspehi doseženi na prvenstvu akademikov. Predvsem bi v tem primeru zasedel v teku na 400 m tretje mesto Lušickv s 53.1. Povprečje bi se zboljšalo na 53.25. Najboljši pa je bil s tega prvenstva rezultat v tekmovanju štafet na 4krat 100 m. Štafeta v postavi Tavzes, Obršek, Sodnik in Polak je zmagala s časom, ki je za desetinko bolši od najboljšega v tabeli (45). Tudi nasled-
nja štafeta a tega prvenstva bi morala biti uvrščena med petorico najboljših. Ple-ničar, Lusickv, Lončarič. Smole j so tekli tekli tedaj 45.6. Konec sledi.
Preglavice
zaradi sne0a
Ljubljana,  4. novembra.
Posledice zgodnjega snega bodo še dolgo očitne. Najbolj težijo kmetje, ki niso še pospravili vseh poljskih pridelkov. Marsikje je ostala zunaj še repa. Tudi precej pese in korenja je še na njivah.
Sneg bo sicer še skopnel, vsaj upanje je, da ne bo prej pritisnil hujši mraz. Upravičena je pa bojazen, da bo začelo zopet snežiti. Ce bi ljudje ne mogli pospraviti pridelkov, ki so še ostali na njivah, bi bila velika škoda. S pospravljanjem repe, korenja in pese bodo pa vseeno velike težave tudi v najboljšem primeru, ker je zemlja zelo premočena in delo na blatnih njivah ni lahko in ne prijetno.
Včeraj in ponoči je še deževalo, tako da je sneg tem hitreje kopnel. Začele so tudi naraščati vode. Nevarnosti poplav pa ni. Zelo je premočena zemlja na Barju in tam bo še težje pospravljati pridelke.
Na zelenjavi sneg doslej še ni napravil posebne škode, ker še ni začelo zmrzovati. Snežna plast je zdaj že tanka in nabiranje povrtnine je omogočeno, tako da je živilski trg še precej dobro založen z zelenjavo.
Poročali smo, da je sneg napravil veliko škodo na telefonskih napeljavah. Kljub vsej marljivosti se delavcem mestne telefonske terenske sekcije včeraj še ni posrečilo popraviti vseh poškodb Davi je bilo brez vez še okrog 100 telefonskih naročnikov.
S Spodnje štajerske
— Zborovanja se nadaljujejo. Štajerska Domovinska zveza je priredila v petek v okrajih Celje in Ljutomer pet, v soboto in v nedeljo pa v okrajih Maribor - okolica, Ptuj, Celje in Ljutomer 35 javnih zborovanj. Včeraj je bilo v okrajih Celje. Ljutomer, M?.ribor-okoIica in Ptuj še 19 javnih zborovanj štajerskega Helmatbunda. Zborovanja se bodo tudi prihodnje dni nadaljevala.
— Kmetijske strokovne šole. Na sadjarski in vinarski šoli v Mariboru se je pričel pouk 7. oktobra. Komisarsko vodstvo šole je prevzel dvorni svetnik Jentsch. Na dekliški gospodinjski šoli v Svečini se je pričel pouk 20. oktobra. To šolo vodi učiteljica Kultererjeva. Na kmetijski šoli v Št. Jurju ob Južni železnici se je pričel pouk 4. oktobra. Komisarsko vodstvo šole je prevzel ravnatelj Budakker.
— Zdravniška služba ob nedeljah in praznikih v Mariboru. Da se zagotovi prebivalstvu zdravniška pomoč tudi ob nedeljah in praznikih je bila uvedena s 1. novembrom zdravniška služba, tako da bosta vsako nedeljo in vsak praznik na razpolago dva zdravnika. Prebivalstvo naj se obrača ob nedeljah in praznikih samo na službujoča zdravnika.
— Prava kava namesto kavi ne ga nadomestka. Za čas od 15. decembra 1941. do 11. januarja 1942. bodo lahko dobili vsi nad 18 let stari prebivalci Spod. Štajerske namesto 125 gramov kavinega nadomestka ali dodatka 60 gramov prave kave.
— Vojna doki ada za tobačne izdelke. Z
današnjim dnem je stopila v Nemčiji v veljavo naredba o vojni dckladi na tobačne izdelke, peneča vina in žganje. Do-klada znaša pri tobačnih izdelkih 50 odstotkov cene v prodaji na drobno, pri penečih vinih 3 odnosno 1.50 marke od steklenice, pri žganju pa 1 marko pri litru.
— Slovo prvega gomjegrajskega župana. Danes teden se je poslovil od Gornjega grada prvi župan Franc Reisner. Prirejena mu je bila odhodnica. v kateri je govoril o njegovih zaslugah skupinski vodja Losel. V hrenu prebivalstva mu je izrekel zalivalo. Od odhajajočega župana se je poslovil tudi novi župan Haudek.
— Skioptična predavanja o motorizacijl Nemčije. Urad za ljudsko prosveto pri štajerskem Heimatbundu priredi 3. novembra v Mariboru, pozneje pa še v Celju, Ptuju in Slov. Bistrici skioptična predavanja o motorizacijl Nemčije.
— Nova grobova. V mariborski bolnici je umrl Jakob Ulec, iz St. Janža na Dravskem polju, star 72 let in hi Srd poeestnik Ivan Stanič, star 73 let.
— Podružnica nemškega Alpenvereina v Celju. V petek je bil v Celju ustanovni občni zbor podružnice nemškega Alpenvereina. Za predsednika je bil izvoljen vodja okrajne hranilnice Raimund Udy. Podružnica obsega okraje Celje, Brežice in Trbovlje.
— Maksimiranje cen piva. Sef civilne uprave na Spod. Štajerskem je maksimiral cene pivu.
— Začetek pouka na mariborski realni gimnaziji. V petek 7. t. m. se prične na mariborski realni gimnaziji redni šolski pouk.
— Znatne omejitve v železniškem prometu. Uprava nemških državnih železnic je v noči od 31. oktobra na 1. november znatno omejila železniški promet. Izostalo je mnogo osebnih takozvanih D vlakov. Z omejitvijo potniškega prometa je znatno prizadeta tudi Spod. štajerska, ker je izostalo mnogo osebnih vlakov med Mariborom na eni ter Gradcem, Celovcem in Bru-ckom na drugi strani. Omejitev je bila potrebna iz razlogov Stedenja, da se zagotovi preskrba civilnega prebivalstva in vojaštva s krompirjem, repo in premogom.
Predavanja pri SV podružnici
Ljubljana. 4. novembra V nadaljevanju lanskega vrtnarskega tečaja za lastnike malih vrtov je sklenila Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I., da priredi tudi letos niz predavanj pol okvirnim naslovom: »Dela v zel en jadne m in sadnem malem vrtu v posameznih letnih časih«. Vsako posamezno predavanje bo podalo zaokroženo snov ter povsem praktična navodila za dela. ki jih mora vršiti mali vrtnar v svojem zelenja dnem in sadnem vrtu v posameznih letnih časih. t. j. v jeseni, zimi, pomladi in poletju, da doseže uspehe in pridelke, ki naj lajšajo v teh težk h časih preživljanje. Po možnosti bodo predavanja pojasnjevale slike, naravni material, preparati in drugi učni pripomočki. Sodelovali bodo kakor do sedaj priznani strokovnjaki in p: ';tiki. Predavanju bodo sledila vprašanja in odgovori.
Predavanja bodo tudi letos v kemijski dvorani I. drž. realne gimnazije i. Realke) v Vegovi ulici ob sredah točno ob 18. (šesti) uri (radi zatemnitve). Ker ni vstopnine, se posetniki vabijo, da pristopijo kot člani k polružnici; saj dobe brezplačno društveni mesečnik :»Sadjar in vrtnar«.
Prvo predavanje bo v sredo 5. t. m. ob 18. (Šesti) uri zvečer. Predaval bo g. nadzornik Josip štrekelj o »Jesenskem delu v zelenjadnem vrtu« (o pospravljanju in snaženju vrta, prekopavanju in rigolanju zemlje, o gnojenju, posebno o apnenju, o vzim-Ijenju povrtnine, o oskrbi in popravilu vrtnega orodja, o strokovnih knjigah itd.).
žensko liktorsko mladino in odnos žene do vojske. Vsa poglavja krasijo številne celostranske slike, ki ovekovečujejo najrazličnejše prizore iz življenja italijanske žene v fašističnih organizacijah od najmlajših let do dobe, ko polnokrvno prev-vzema nase vse gospodinjske in državljanske dolžnosti.
Italijanski kulturni zavod v LJubljani
Fašistični odredbeni list poroča, da je bil italijanski kulturni zavod v Ljubljani, ki je doslej spadal pod Direkcijo Italijanov v tujini, z 29. oktobrom podrejen Nacionalnemu zavodu fašistične kulture. Kulturni zavod v Ljubljani bo nadaljeval svoje delo za poglabljanje in razvijanje kulturnih vezi med Italijani in Slovenci s kulturnimi in jezikovnimi tečaji, predavanji, koncerti, umetniškimi prireditvami ter s pomočjo publikacij. Vse to delo bo opravljal pod vodstvom Visokega Komisarja. Tako se je v njem osredotočilo vse izvenšolsko kulturno djelovanje v Ljubljanski pokraj ini.
Naše lisce
DRAMA
Torek, 4. novembra: Dva bregova. Red Torek. — Začetek ob 17.30. — Konec pred 20.
Sreda, 5. novembra: Hamlet. Red Sreda.
— Začetek ob 17. — Konec ob 20.
OPERA
Torek, 4. novembra: zaprto. (Generalka) Sreda, 5. novembra: La Boheme. Red A.
— Začetek ob 17.30. — Konec ob 20.
„Italiianska žena"
Ljubljana, 4. novembra V založbi »Societa. editrice di novissima« v Rimu je pretekli mesec izšla v slovenskem jeziku knjiga Marije Castellani »Italijanska žena«. Z njo pisateljica >podaja tistim, ki se zanimajo za ženska vprašanja, posebno pa še slovenskim ženam, studijo o novi ženi, kakršno gleda dan za dnem Italija, kako se oblikuje v delovni jasnosti, pri čemer zajema svoja navdahnjenja iz neizčrpnega vira tisočletnih izročil.« Na 132 straneh žepnega obsega je pisateljica opisala položaj italijanske žene v družbi od starega veka do današnjih dni, ko oblikuje vse življenje v Italiji fašizaan.
Iz uvodnih skromnih strani in pičlih podatkov je razvidno, da se je v minilih stoletjih marsikatera Italijanska ženp. povzpela s svojimi sposobnostmi med najvišje stvarjalce in voditelje družbe ter da so bila stoletja, ko je žena uživala velik ugled in spoštovanje. Značilna je Goldonijeva satira na izobražene ženske ki se v prostem prevodu glasi takole: »Ker je mož opazil, da ima ženska izredno dober razum, ji je prepovedoval, da se izobražuje. Ako bi se namreč žena izobraževala, bi lahko videli moža, kako prede za kolovratom.«
Večino strani je posvečenih sedanjim dnem in obravnava pisateljica v posameznih poglavjih ženo v Mussolinijevi dobi, fašistične organizacije, žensko delo v njih, pravni položaj Italijanske žene v zakonu, pomoč ženam v    kolonijah in cesarstvu,
eležnj ca
KOLEDAR Danes: Torek, 4. novembra: Karel Bo-
romejski. — . _
DANAŠNJE PRIREDITVE
KINO MATICA: Grešnica.
KINO SLOGA: Železna maska.
KINO UNION: Zadnja roža.
Veseli teater ob 18. v Delavski zbornici. DEŽURNE LEKARNE
Danes; Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6. Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste, Zaloška cesta 47.
Nesreče
Ljubljana. 4. novembra a. Včeraj so prepeljali v ljubljansko bolnico le eno ponesrečonko. To je letošnja prva žrtev snega na naših ulicah. Franja Furlan, 701ctna vdova po strojevodji drž. železnic, doma z Gline, je padla tako nesrečno na blatni cesti, da se je precej močno pobila po glavi in desnici. Najbrž ima tudi zlomljeno roko.
Tudi Franclfa v ezađju zarote preti Bolgariji
Sofija, 4. nov. s. Pred vojaškim sodiščem v Sofiji teče proces proti skupini komunistov, ki so bili v službi Anglije in bivše Jugoslavije in ki naj bi bili v aprilu vrgli sedanjo bolgarsko vlado ter spravili do oblasti znanega revolucionarja Dimitrova, da bi tako preprečili nadaljnje sodelovanje Bolgarije s silami Osi. Pri včerajšnji razpravi je podal šef policije Dragolov senzacionalno izjavo, da je z dokumenti, ki jih ima bolgarska vlada, dokazano, da je leta 1936., to je od časov famoznoga zavezništva med Francijo in Rusijo, pariška vlada pod predsedstvom Leona Bluma hotela dati Sovjetski zvezi preste roke glede usode Bolgarije. Državni udar, ki naj bi se izvršil v Bolgariji v aprilu, je bil mnogo prej tudi diplomatsko pripravljen s strani vlad v Parizu, Londonu in Moskvi, sef policije Dragolov je tudi izjavil, da je Dimitrov po sestanku z Leonom Blumom leta 1936. vzdrževal živahne stike z bolgarskimi revolucionarji, zlasti pa z znanim jugosloven-skim agentom zivkovićem in s Sefom angleške delegacije pri Društvu narodov sirom Robertom Cecilom. S tem se je Dimitrov sestal tudi leta 1930. in je od njega prejel 40.000 švicarskih frankov. Odkritja šefa bolgarske policiie, ki ponovno kažejo, kakšni so vedno bili resnični nameni Sovjetske zveze glede Bolgarije, so zbudila velikanski vtis v bolgarski javnosti.
Neuspeh angleške blokade
Berlin, 4. nov. s. Na zapadu trda prede angleški mornarici. V zadnjih 7 dneh so podmornice in nemška letala potopile 32 sovražnih parnikov s skupno 123.000 tonami.
Da se ne godi dobro tistim, ki izvajajo blokado, je potrdil tudi minister za blokado Dalton. Rekel je, da Anglija ne more premagati osi z gospodarskim oblegova-njem. Pred letom dni je ta minister določil rok šestih mesecev, v katerem naj bi Nemčija kapitulirala radi blokade. Razen tega je angleški minister za trgovsko mornarico izrazil svoje dvome glede uspeha bitke za Atlantik.
Dr. Budak — novi hrvatski poslanik v Berlinu
Zagreb, 4. nov. s. Z dekretom je bil razrešen svojih dolžnosti dr. Franjo Benson, dosedanji hrvatski poslanik v Berlinu. Na njegovo mesto je poglavnik imenoval dr. Mile Budaka, dosedanjega ministra za telesno vzgoja
Agenti de Gaullea pred sodiščem
Vichv, 4. nov. d. Kakor poročajo iz Rabata v franc(«kcim Maroku, bo v kratkem postavljenih prod izrodno vojno soJLšče v GasabLanci večje število agentov generala de Gaullea, ki so biLi aretirani že meseca julija zaradi raznih akcij proti varnosti franccsikih kolonialnih posesti v Afriki.
Lava! spet v Parizu
Pariz, 4. nov. s. Bivši predsednik ministrskega sveta Perre Laval se je popolnoma zdrav vrnil v Pariz, kjer bo nadaljeval svojo normalno politično delo. Laval je že popolnoma okreval.
Malo italijanščine za vsak dan
60
Pogovor. La conversazione.
Chi picchia — kdo trka? Qualcuno suona — nekdo zvoni. Vedete chi e — poglejte, kdo je! Aprite la porta — odprite vrata!
Accomodatevi — sedite. Come siete stato dacehe non ci siamo visti (dacehe non ho avuto il piacere di vedervi) — kako ste se imeli, odkar se nismo videli (odkar nisem imel veselja, da bi vas videl)? C6sa c'e di nu6vo — kaj je novega? Io non so niente, sapete voi qual-che cosa di nuovo — jaz ne vem ničesar, ali veste vi kaj novega? A vete ri-cevute nuove del vostro signor fratello — ali ste prejeli kaj novic od svojega gospoda brata? Da quanto tčmpo non vi ha piti scritto — odklej vam ni več pisal? Son tre settimane che non ha scritto — trije tedni so, odkar ni pisal. Attendo una sua lettera di gičrno in giorno — pričakujem kakšno njegovo pismo iz dneva v dan. M*ha scritto che vena giovedi prdssimo — pisal mi je, da pride prihodnji četrtek.
Come mai, siete v6i — kako, ali ste vi? Siete proprio voi — ali ste res vi? Sono io stesso — jaz sam sem. Da quanto tempo siete ritornato — odklej ste že nazaj? S6no arrivato ieri sera — dospel sem snoči. Ho dimenticato di do-mandarvi notizie del vostro signćr pa-dre — pozabil sem vas povprašati, kako kaj gre vašemu gospodu očetu.
Ma come! davvero — kako! zares? E' pessibile (sarebbe possibile) — ali je mogoče? Chi 1'avrebbe creduto — kdo bi si bil mislil! Non me lo sarei mai immaginato — nikoli bi si ne bil mislil (predstavljal)! Come puo succćdere cio — kako se more kaj takega zgoditi? Eimpossibile — nemogoče je. Cio non puo essere — to ne more biti. Non 1'av-rei mai creduto — nikoli ne bi bil verjel (mislil)!
Ne s6no dispiacente — žal mi je. Ne s6no desolatissimo — zelo mi je žal. Che peceato — kako škoda! Quanto mi di-spiace — kako neprijetno mi je! sa triste — to je žalostno. Questo e una grande disgrazia — to je velika nesre-
ča. Cio fa rizzarre i capelli sulla testa
— ob tem se človeku jezijo lasje na glavi.
Che vergogna — kakšna sramota! Ma come, e egli non si vergogna — toda kako, in njega ni sram? Cio non e im-probabile — to ni neverjetno. E'piu che probabile — to je več kakor verjetno. Non c'e niente d'impossibile — to ni nič nemogočega. Non ci vedo nulla d'impossibile — v tem ne vidim nič nemogočega. Puo essere, puo darsi — lahko, da (mogoče).
Žchiaro — jasno (je). S'intende — razume se.
£ccoci in un bell'impiccio — zdaj smo pa v lepi kaši. Come ci caveremo dairimpiccio — kako se bomo izmotali? Cosa fare — kaj storiti? Qual par-tito prendere — kako se odločiti? Che dobbiamo fare — kaj moremo storiti? Bisogna che ci risolviamo a qualche cosa — moramo se odločiti za nekaj. Non so cosa fare — ne vem, kaj storiti. Siamo in un caso m61to imbarazzante
— smo v zelo hudi zadregi.
S6no d'avviso che... — mnenja sem, da ... Se io fossi n£i vostri panni ...
— če bi bil na vašem mestu ... Vi con-siglierei — svetoval bi vam.
Mi viene in mente — pride mi na mar. Lasciate fare a me — kar meni prepustite. Ho cambiato d'idea — premislil sem se. Facciamola in altra maniera
— naredimo drugače! Che ne dite voi
— kaj pravite (o tem) vi? Cosa ne pen-sate — kaj (o tem) sodite? ficco una budna idea — to je dobra misel. £il meglio che possiamo fare — to je najboljše, kar moremo storiti. E'la s61a cč-sa che ci resti da fare — to je edino, kar nam preostaja (storiti).
Permettete che mi ritiri — dovolite, da odidem. Spero d'aver presto 1'occa-sione di vedervi di nuovo — upam, da bom imel kmalu priliko, da vas znova vidim, Etardi — pozno je. Ho un ap-puntamento a cui non p6sso mancare —imam domenek, ki se ga moram držati. Un'altra volta spero che po tremo stare insieme piu a lungo — drugo pot, upam, bova lahko kaj dlje skupaj. Fa-remo una bella chiacehierata — pošteno se bova naklepetala. Saluti a časa
— pozdrave vašim doma! Grazie, non manehero — hvala (ne bom opustil)! I miei rispćtti alla vdstra signora — poklon vaši gospe. Arrivedervi — na svidenje! (Zaupneje: ArTivederci!)
Epilog
Zvezek, ki ga je družina Piškurjevih med bivanjem gospodične Terezine tako zvesto napolnila, je pri kraju.
Med tem časom so se sestajali vsak večer. Govorili so in se učili tako, kakor smo brali tudi mi. Gotovo je bilo še kaj drugega poleg. Gospodična Terezi-na in gospod Ovca sta brez dvoma povedala tudi kaj več. Tistega seveda nismo mogli dodati, ker bi bil obseg preveč narasel.
Ne samo zato. Ko je bilo »tečaja« konec, so praznovali namreč pri Piškurjevih zaroko. Gospoda Ovco je minila plahost. Upajmo, da se mu ne povrne kdaj pozneje.
Bolči je bil tudi vesel, ko je našel ob svoji vrnitvi s taboren j a tako lepo popisan zvezek.
Gospod in gospa Piškurjeva sta s tečajem na moč zadovoljna in zdaj onadva učita Bolčija, da se bo tudi on naučil, kar je zamudil. Gospod Ovca in gospodična Terezina namreč ne utegneta več. Kje neki!
Mi jima želimo vso srečo — in vam, ki ste zvesto spremljali uk Piškurjeve družine, tudi!
Konec
Umetnika iz življenja za življenje
Razstava del slikarja M. Sedeja in Z. Kalina, — zahteva vztrajno marljivost in stik z Življenjem
kale, da rcmifno umetniško delo
Ljubljana, 4. novembra Nedvomno je razveseljiv pojav, da zadnje čase sledi razstava   umetnostni razstavi, tako da imamo skoraj stalno revijo
ustvarjalnega dela naših umetnikov; zdi se. da imamo sorazmerno mnogo umetnikov, priznati pa moramo, da so si mnogi v resnici ustvarili trden sloves tudi med tistim našim občinstvom, ki gleda vzore vedno le zunaj naše ožje domovine. Mnogi naši umetniki so hkrati umetniki življenja; delajo pod posebno težkimi pogoji, saj številni nimajo niti ateljejev, nimajo nobenih postranskih dohodkov, da se morajo preživljati a samo umetnosto. Preživljati se prt nae n samo umetnostjo je pa v resnici umetnost zase. Tega navadno ne upoštevamo; marsikdo se ne zaveda, da mora biti naš umetnik še posebno delaven, vztrajen pri svojem delu ter dobro založen z £5v*-- •-. ':'.nii silami, eneririio. da ostane zvest svojemu poklicu in da zmaguje težke naloge.
Na to smo se spomnili ob tej priliki, ko razstavljata v Jakopičevem paviljonu dva mlada umetnika, ki sta izšla lz zivljena našega ljudstva in ki gledata kot umetnika na življenje, kakršno je. če praVimo »mlada umetnika«, je treba vendar vedeti, da po svojem delu in uspehih nikakor nista novinca ED da sta niuni imeni dobro znani v vsei nnži javnosti: Maksim Sedej. Zdenko
Kalin.
Maksim Sedej se udejstvuje kot slikar 2e skcra; 10 let. Zbudil je pozornost 2e s svojimi prvimi deli. Sedej je še sorazmerno mlad; rodil se je leta 1909. Doma je iz r>cbračeve pri Žireh. Zrasel je sredi ljudstva. Česar ni pozabil tudi kot umetnik. Šolal se je na zagrebški akademiji in nekaj časa je poglabljal svoje znanje tudi v Ita-Sji in Parizu. Umetniškega poklica se je oprijel kot cel mož; posvetil se je delu z vso resnostjo in veliko marljivostjo. Čeprav ni živel v ugodnih socialnih razmerah, ni iskal postranskega zaslužka. Umetnost zahteva celega moža, toda zahteva tudi žrtve. Misliti je treba bolj na delo kakor na kruh.
Sedej je delal mnogo; brez trdega dela se ne more   uveljaviti   še  tako nadarjen
umetnik. Toda pravi umetnik tudi ne sme biti nikdar zadovoljen. Ce vprašaš Sedeja, koliko je že ustvaril, pravi, da ima še zelo malo. Toda mnogo ;e že tega. kar vidimo zdaj na razstavi. Le dva razstavljalca sta napolnila zdaj Jakopičev paviljon, kar nedvomno ni malenkost. S tem pa tudi ni rečeno, da sta umetnika dala na razstavo vse, kar sta doslej ustvarila. Razstavljena so res kakovostna dela, in sicer jih razstavlja Sedej okrog 40. oljnate slike in grafiko. Kalin pa 24.
Razstava napravi močen vtis na resnega obiskovalca že pri prvem pogledu. Urejena je v resnici vzorno, lahko bi rekli: v slogu. Dvorane niso prenapolnjene, nikjer pa tudi ne zevajo praznine. Razen tega budi pozornost novost, da je kipar združil svoja dela v dveh sobah; prejšnje čase smo navadno videli plastiko na slikarskih razstavah razkropljeno, kakor da služi le kot okrasni predmet, ne pa tudi razstavno gradivo. Tu pa vidimo kiparjeva dela uvrščena skupaj v vsaki sobi vzdolž daljših sten. Uspeh te novosti je, da kiparska dela pritegnejo mnogo bolj pozornost obiskovalca.
Zdenko Karlin uživa lep sloves med našimi kiparji. Znan je posebno kot portretist in na tei razstavi vidimo predvsem portretno plastiko, čeprav tudi razstavljena torza — eden pred vhodom in eden v sobi — izdajata, mojstra. Zdenko Kalin je
30 let star. Rodil se je v Solkanu, študiral je tudi na zagrebški akademiji, nekaj časa pa v Franciji. Razstavljal je mnogo. Udejstvuje se od leta 1924., in od tedaj je razstavljal vsako ietc skoraj po trikrat. Spoznali so ga kot resnega umetnika v vseh naših večjih mestih.
Mnogo je razstavljal tudi Sedej, ki dela že od leta 1932. Koliko razstav je že imel se niti več ne spominja dobro. Ni pa razstavljal samo v naših krajih, temveč tudi v inozemstvu: z vel.kim uspehom se je predstavil svetovni javnosti lani v Benetkah na razstavi Bi^nnale. Razstavljal je pa tudi že v Rimu, Milanu. Saarbriiekenu in Metzu. Tuja kritika je ocenjevala njegova dela laskavo. Sicer si je pa umetnik utrdil sloves dobro že, ko so bila njegova dela sprejeta v galeriji v Ljubljani, Za gre-
DNHVNEV
— Železniška proga Sonj — Vrhovine.
TJprava hrvatskih državnih železnic je sklenila trasirati novo železniško progo Senj — Vrhovine. Nova železnica bo vezala jadransko pristanišče Senj preko Vrhovine z
liško progo.
— £0 ti lOflinarskl bankovci fzRnbe vo-ljavo. Z današnjim dnem je stopila na Hrvatskem v veljavo omejitev glede plačevanja z 10 in 20dinarskimi bankovci. Nihče ni dolžan sprejeti nad 100 kun v teh bankovcih. Državni uradi lahko sprejmejo samo za zneske do 250 kun v 10 in 20 dinarskih bankovcih. Obenem so oblasti odredile zamenjavo 10 in 20 dinarskih bankovcev pri blagajnah hrvatske državne banke in njen;h podružnicah za 100 odnosno 1000 kunske bankovce. V dvomljivih primerih lahko državna banka odkloni zamenjavo in zahteva dokaze o izvoru denarja.
— Italijansko hrvatska pogodba v zadevi
dvojnega obdavčenja. V Zagrebu so se vr-šHa zadnje dni pogajanja med Italijo in Hrvatsko glede pogodbe, s katero naj bi se preprečilo dvejno obdavčenje. Pogajanja so se končala s tem, da je bil sestavljen osnutek pogodbe, ki bo v kratkem podpisana.
— Spominska seoSeenet v domu dr. Ante S tarčo vica, Oficielna spominska svečanost na praznik Vseh svetih je bila v Star-Čevičevem domu v Zagrebu, kjer so počastili spomin očeta domovine dr. Starčevi-ča. Spominska svečanost je bila tudi v Šestinah pri Zagrebu, kjer je dr. Starčevič pokopan. Na njegov grob so položili Za-grečani mnogo cvetja.
— Hrvatski letalci na ruski fronti. Na ruski fronti je tudi več hrvatskih letalcev pod vodstvom letalskega podpolkovnika D jala. Hrvatski letalci so že sestrelili nekaj ruskih letal. Ta vest je vzbudila med hrvatskimi letalci v Zagrebu razumljivo zadovoljstvo.
— »Hrvatski večeri« v bukareskom radiu. Včeraj zvečer je bukareška radijska oddajna postaja, oddala svoj prvi *Hrvat-ski večer«. Začeli so ga s hrvatsko himno, ki ji je sledil opis neodvisne hrvatske države v zemljepisnem, političnem in zgodovinskem pogledu Večer je bil zaključen s hrvatskimi narodnimi pesmimi in z najboljšimi skladbami hrvatskih skladateljev. Podoben večer, ki mu je namen propaganda za tesnejše kulturne vezi med Rumunj j o in Hrvatsko, bo radijska oddajna postaja v Bukarešti priredila še 24. novembra zvečer. Vodilni bukaiešti dnevniki so ob tej priliki objavili o Hrvatski več obširnih člankov. List ?Starna Pjatra« je objavil celoten prevod članka hrvatskega zunanjega ministra dr. Lorkoviča * Zgodovina ustaškega pokreta«, list »RaSaritul Nostrui pa obsežen članek o ideologiji ustaškega pokreta.
— Kazna imenovanja na Hrvatskem. Svetnik hrvatskega poslaništva v Bratislavi dr. Vilko Rieger je bil s poglavniko-vo odredbo postavljen za načelnika hrvatskega državnega poročevalskega in propagandnega urada. Tudi Slovencem dobro znani profesor zagrebškega učiteljišča dr. Zlatko Pregrad pa je bil s poglavnikovo odredbo postavljen za izrednega profesorja likovnih umetnosti.
— Hrvatska bo v kratkem pridobila 30.000 oralov plodne zemlje. O raznih javnih delih na Hrvatskem, ki po svoji vrednosti presegajo več letnih proračunov bivše Jugoslavije, smo že poročali. Zagrebški listi poročajo zdaj spet o novih javnih delih, ki jih namerava izvršiti Hrvatska, med drugimi o izsušitvi velikega polja Li-jevče pri Bosenski Gradiški. Polje Lijevče je dobro znano vsem. ki so v pomladnih mesecih potovali proti Slavonskemu Brodu in Beogradu, saj ie bilo skoraj vsako leto v daljavo več kilometrov zalito z vodo. S problemom izsušitvi polja Lijevče se je pečala že bivša jugoslovenska vlada, ki je pripravila tudi vse potrebne načrte, vendar pa jih tedaj zaradi pomanjkanja kreditov ni mogla izvesti. Po teh jugosloven-skih načrtih bo zdaj neodvisna hrvatska država polje Lijevče izsušila in s tem pridobila 30.000 oralov najplodnejše zemlje.
2e prihodnjo pomlad bodo poglobili že obstoječe odvodne kanale in zgradili še okoli 50 km novih, poleg tega pa še © km dolg obrambni nasip ob Savi. Ko bo polje Lijevče izsušeno, bodo tam najplodnejša polja vse Hrvatske, saj ena sama izmed številnih občin tega področja. pridobi letno, kadar Sava njiv ne poplavi, 450 do 500 vagonov razne hrane za izvoz, v letih, ko Sava polja poplavi, pa mora kljub izredni njihovi plodnosti za prehrano prebivalstva skrbeti država.
— ENTTov urad v Zagrebu. V Zagrebu so bili te dni na svečan način odprti prostori italijanskega potovalnega urac'n ENIT, ki so v Praški ulici 2. kjer so tudi prostori hrvatskega potovalnega urada, naslednika prejšnjega jugoslovenskega Putnika, Zagrebški urad ENITa ne bo samo navadna potovalna pisarna, ampak bo za Italijo opravljal na Hrvatskem tudi važno knjižno propagando. Da bi to dosegel, bo uredil stalno razstavo italijanskih leposlovnih in znanstvenih knjig. V prostorih zagrebškega urada ENITa bo urejena v prvem nadstropju tudi posebna čitalnica, kjer bodo gostom brezplačno na razpolago vodilni italijanski dnevniki in zlasti revije. Otvoritvi ENITovega urada v Zagrebu je prisostvoval tudi italijanski poslanik pri hrvatski vladi g. Rafael Ca-sertano.
— Na Sljemenu že SmuCajo. Poročali smo že, da je na Sljemenu nad Zagrebom zapadlo nad 75 cm snega. Ker je temperatura padla pod ničlo, se je sneg obdržal in nudi zdaj Sljeme sijajne smučarske terene.
— Zagrebčani pitajo 4.000 prašičev. Akcija zagrebškega mestnega poglavarstva, ki je pozvalo zagrebške meščane, naj rede čim več praš.čev, e naletela na precejšnje zanimanja. Po poročilih zagrebških listov rede zdaj Zagrebčani v okoliških vaseh že nad 4.000 prašičev, ki bodo, ko bodo dopitani, da J i toliko masti, da se bo z njo lahko založilo najmanj 12.000 družin.
— 300 vagonov krompirja za pomladno rezervo Zagreba. Zagrebška mestna občina je nabavila 300 vagonov krompirja, ki pa ga ne bo meščanom razdelila zdaj, pač pa ga bo shranila do prve pomladi, ki bo povpraševanje po krompirju največje in ko bodo zaloge povsod po večini že izčrpane.
* Tečaji za knjigovodstvo, korespondenco, računstvo, stenografijo, strojepisje, italijanščino, nemščino itd. (dnevni in večerni tečaj:.). Informacije daje: Trgovsko uči! išče »Christofov učni zavod«. Ljubljana. Domobranska 15.
— Hrvatska delegacija v Rimu. V Rim je odpotovala hrvatska delegacija, ki se bo pogajala o nadaljnjem delovanju hrvatskih bank in zavarovalnic v italijanski Dalmaciji.
— Sprememba okolifta potSe Devica Marija v Polju. Kraji Gostince, Gradovlje in Podgrad se izločijo iz okoliša pošte Devica Marija v Polju, ker se nahajajo na ozemlju zasedenem po nemški vojski.
— Novi grobovi. Ugledna tvrdka Franc Slamič je izgubila zvestega, marljivega uslužbenca, mesarskega pomočnika g. Antona Kosa. ki so ga položili včeraj popoldne k večnemu počitku. Pogreb iz kapelice Sv. Jakoba na Žalah je pokazal kako priljubljen je bil pokojni. Na praznik Vseh svetih je umrl v Ljubljani vpokojeni višji računski svetnik g. Janko Košir. Poleg žalujoče soproge Ane zapušča mnogo prijateljev in znancev, ki ga bodo težko pogrešali. Na zalnji poti so ga spremili včeraj popoldne iz kapelice Sv. Jožefa na 2alah. V četrtek je umrl v Ljubljani vpokojeni sodni uradnik g. Ivan R e m i c. Tudi njegov pogreb v nedeljo iz hiše žalosti Kolodvorska ulica 28 na pokopališče k Sv. Kr žu je pričal, da je imel pokojni med nami mnogo prijateljev in znancev, ki ga bodo ohranili v najlepšem spominu. V sredo je umrla v Ljubljani vdova po računskem svetniku ga. Vilma S t e i n d 1. Blagopokojnico so položili k večnemu počitku v petek. Pokojnikom blag spomin, težko prizadetim svojcem naše iskerno sožalje!
bu in Beogradu.
Zdaj nam prikazuje slikar, ki se pa tudi z uspehom udejstvuje kot grafik, svoj razvoj z retrospektivno razstavo; razstavlja tudi svoja najstarejša dela od leta 1932. naprej. Da je vedno zelo delaven ter da je mnogo ustvarjal tudi zadnje čase, sprevi-dimo tudi po številnih delih. Novih del, ustvarjenih letos, je mnogo, precej jih je pa tudi. ki izvirajo od lani. Slikarjev razvoj je s temi deli prikazan zelo dobro. Pokaže se nam, da je Sedej našel svojo individualno noto zelo zgodaj ter da ni bilo nobenih posebnih skokov na stranpota ter na eksperimentiranja. O tem ni treba še govoriti, da Sedej dobro obvlada tehniko. To sprevidite lahko takoj iz njegovih kompozicij, predvsem iz interjerjev. Sedej kot slikar pa nam tudi zna marsikaj povedati o življenju. Zato najde dovolj originalnih motivov ter se mu ni treba ustavljati pri tihožitjih. Sedej vidi človeka in gleda nanj v njegovem življenju, v njegovem delu. v vsakdanji »stvarnosti«, kakor pravimo, ne pa na človeka v pozi ali sanjskem svetu. Njegove slike govore in niso le kompozicije barv in svetlobne igre. Tudi slika lahko izraža. To sprevidimo iz razstavljenih slik.
Zdenko Kalin je v tem pogledu soroden Sedeju in ni le naključje, da ta umetnika, člana    »Kluba     neodvisnih«, razstavljata
skupaj. Njegova sedanja razstava portret-ne plastike bo nedvomno zbudila veliko pozornost med meščani že zato, ker te glave iz mrtve snovi žive in ker spoznamo portretirance ob prvem pogledu. Takoj spoznamo naša največja živeča pesnika, Zupančiča in Gradnika. Kipar zna gledat; človeku tudi.dušo, ne le v njegov obraz. Reči smejo, da je Kalin eden najboljših portretistov med našimi kiparji. .
Razstava zasluži, da jo obišče vsaj enkrat vsak, ki mu je umetnost pri srcu in ki mu naša kultura ni prazna beseda. Videli boste dela umetnikov resnega stremljenja in dela. umetnikov, ki zajemata iz življenja in ki delata za živkenje. To je umetnost zaradi življenja, umetnost za življenje, ne pa umetnost zaradi umetnosti.
KINEMAT
Predstave ob delavnikih ob 16., 18.15
— Poglavnikova garda je dobila konjenico. Poglavnikova telesna straža je imela doslej samo pehotni oddelek, te dni pa je dobila še konjeniškega, ki mu je dodeljena tudi posebna konjeniška redarska straža. Novi konjeniški oddelek svoje telesne straže, ki mu poveljuje poročnik Nikšić, je poglavnik te dni osebno pregledal in se o njem izrazil zelo pohvalno.
— Izprcmembe na zagrebškem vseučilišču. Dosedanji izredni profesor pravne fakultete v Zagrebu dr. Antun Dabinović je bil s posebno poglavnikovo zakonsko odredbo postavljen za rednega profesorja hrvatske pravne zgodovine na isti fakulteti. Redni profesor agronomske fakultete zagrebškega vseučilišča dr. Bogdan So-laja je bil odpuščen iz državne službe.
— Zagreb bo imel tudi zimske letalske zveze. Letos bo Zagreb imel prvič tudi zimske letalske zveze z inozemstvom. Letala bodo na vseh mednarodnih progah, ki vežejo Hrvatsko z inozemstvom, obratovala kakor doslej, le na progi Zagreb — Dunaj — Berlin bodo odslej letala vsak dan in ne le trikrat tedenzko kakor doslej.
— Popravi! Včeraj se nam je vrinila v
notico v obnovi mostov na Dunavu pomota, ki so jo Čitatelji itak sami opazili in popravili. Gre za novosadske, ne pa za osi-ješke mostove.
Iz Ljubljane
lj— Mestne hišne davščine in pristojbine za III. četrtletje proračunskega leta 1911. plačljive do 15. t. m. Posestnike in oskrbnike hiš opozarja ljubljansko mestno poglavarstvo na dospelost občinskih hišnih davščin in pristojbin (vodarina. gostaščina, kanalska pristojbina i. dr.) za III. četrtletje tega proračunskega leta najpozneje 15. novembra v plačilo. Davčni zavezanci naj svojo dolžnost natanko izpolnijo, ker si bodo le na ta način prihranili vse posebne stroške, kakor zaračunanje zamudnih obresti, opominarine in izvršilnih pristojbin. Po navedenem roku se bo mestno poglavarstvo sicer moralo poslužiti izvršilnih ukrepov in tako izterjati tudi zaostanke za II. četrtletje, glede katerih izjemoma ni bil že pred meseci uveden izvršilni postopek.
DANES: VESELI TEATER
—lj Pr'četek predstav v »Veselem teatru« je od danes dalje že ob 18. (6.) uri. Konec ob 20. (8.). Ne zamudite si ogledati našega novega programa! Pred prodaja vstopnic vsak dan pri naši dnevni blagajni na Miklošičevi cesti v palači Pokrajinske delavske zveze od 10. do pol. 13. in od 16. do 18. ure. (—)
—lj Prihodnji klavirski koncert v letošnj' sezoni bo v ponedeljek dne 10. t. m. Izvajal ga bo najodličnejši slovenski pianist Anton Trost, rektor Glasbene akademije v Ljubljani. Podrobnosti glede sporeda slede. Koncert se bo vršil v veliki Filharmonični dvorani in začetek bo ob J 2 20. uri. Na koncert opozarjamo. Vstopnice v Knjigarni Glasbene Matice. 506 n
— Pa pači Danilo kot konferansie. V soboto 8. t. m. priredi Nar. pot. gledališče B. Klajiča Večer humorjac. Na progTama so kratke komedije, skeči. pesmi, kupleti in step ples. Sodeluje znani *duo-step Aster«. IgTa Kroupa-jazz. Začetek ob i/8 19. ur:. — Predprodaja vstopnic v traf ki Sever, šelen-burgova ulica. V nedeljo 9. t. m. popoldanska predstava ob 16. uri. 505 n
—lj KJečemu križu, sekcija za socialno pomoč je darovala ga. Mila Kobalova iz Ljubljane mesto cvetja na krsto drage prijateljice g. Micike Marinko 100 L. Gospa Šilih Julka iz Ljubljane je da. _>vala mesto okrasitve grobov 150 L Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč. Rodbina dr. Jemčeva iz Ljubljane je darovala mesto cvetja na grob pok. ge. Marije Kilerjeve 100 L Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč. — Vsem darovalcem najlepša hvala.
—Ij Univerzitetna knjižnica zopet posluje za stranke od 3. novembra dalje vsak delavnik od 9—12 in od 14—17, izvzemsi soboto popoldne.   Dohod v čitalnico je samo
KINO SLOGA TELEFON £7-30
Danes poslednjih!
Železna maska
Film iz dobe mušketirjev. Predstave ob 16.15 in 18.15
KINO UNION TELEFON ii-Zl
Film  t:»jinstvene vsebine
Zadnja roža
AaiMla   Sullivan.  Clive Brook. Jean Baxter
KINO MATICA        TELEFON 22-41
Romau ubogega dekleta, ki Je po nesreCnl
usodi  zažlo nn  kriva pota.
Greznica
Paola Barbara, Fosco Giachetti, Gino Cervi
Roman Je Izhajal v -Našem Kinu«.
pri glavnih vratih ob Turjaški ulici nasproti Novinarskemu domu. Garderoba za občinstvo se nahaja v pritličju desno ob glavnem stopnišču.
u— Strojepisni tečaji — novi dnevni In večerni — prično 4. novembra. Največja strojepisnica, 60 pisalnih strojev raznih sistemov. Desetprstni sistem. — Informacije in prospekte daje: Trgovsko učlHŠče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Bo-mobranska 15. Posebni tečaji tudi za knjigovodstvo, korespondenco, stenografijo, italijanščino, nemščino itd.
Radio Ljubljana
Torek, 4. novembra 1941-XIX
12.15: Orkester pod vodstvom M. An-gelinija. — 12.40: Koncert klasičnega tria. 13: Napoved časa. poročila. — 13.15: Poročilo glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17: Koncert vojaške godbe pod vodstvom Luigjja Cireneia. — 14: Poročila. — 14.15: Raznovrstna glasba. — 14.25: Simfonična glasba. — 14.45; Poročila v slovenščini. — 17.15: Orkester in komorni zbor EIAR iz Ljubljane pod vodstvom Drasa Marila Sijanca. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Komorna glasba. — 20: Napoved časa. poročila. — 20.20: Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.30: Operna sezona ETAR: Francesca da R;mini. opera v treh dejanjih Riccarda Zandonaia (V odmoru predavanje in poročila v slovenščini). Po operi poročila.
Sreda, 5. novembra 19tl.'XX.
7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pesmi in melodije, v odmoru napoved časa. 8 15: Poročila v italijanščini. 12.15: Sekstet Jan-doli. — 12.35: Koncert violinistke Francke Roječ, pri klavirju Marta Osterc-Valjalo-va. 13: Napoved časa, poročila v italijanščini. 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih sil v slovenščini. 13.17: Orkestralna glasba pod vodsvom mojstra Pft-tralia. 13.45: Chopinov valček ln mazurka. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Orkester Cetra pod vodstvom mojstra Barzizze. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert tenorista Antona Sladoljeva, in kitarista Stanka Preka. 19: Tečaj v italijanščini, poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Duet na harmoniko Golob—Adamič. 20: Napoved časa, poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Koncert ritmično simfoničnega orkestra pod vodstvom mojstra Semprimia. 21.40: Slovensko predavanje. 21.50: Simfonični koncert pod vodstvom mojstra Fer-rera ob sodelovanju pianista Carla Felice Cillaria. 22.15: Poročila v italijanščini. Četrtek, 6. novembra 1941/XX.
7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Slovenska glasba, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert Adamičevega malega orkestra. 12.40: Koncert Prekovega tria. 13: Napoved Časa, poročila v italijanščini. 13.15: Komunike Glavnega stana Oboroženih sil v slovenščini. 13.17: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. Sijanca. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncertni prenos Iz Nemčije. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: koncert ljubljanskega godalnega kvarteta (Leo Pfeifer. Albert Der-melj. Vinko šušteršič in Cenda fiedl-bauer). 19 30: Poročila v slovenščini. 19.15: Simfonična glasba. 0:: Napoved časa, poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Orkester Cetra pod vodstvom mojstra Barzizze. 21.10: Simfonična glasba. 21.45: Slovensko predavanje. 31.55: Koncert Ljubljanskega kvarteta ln saksofonista Miloša Ziherla. — 22.25: Pestra glasba. 22.45: Poročila v italijanščini.
*s Hj»w» ingota
— Brezplačne kopeli. Socialni odsek Rdečega križa v Novem mestu javflja vsem priseljencem da so brezplačne vstopnico za kopaIi§če za mesec oktober že razdeljene, prve dni v novembru pa se bodo delile vstopnice za mesec november, na kar opozarja odsek vse tiste, ki bi na brezplačno kopel refiektirali. Brezplačne vstopnice se bodo delile samo tistim priseljencem, ki so v oskrbi Rdečega križa. Prijave je treba pos'ati ali  pa  naj  se prijavljenci osobno
I zglase  v uradnih prostorih  Rdečega križa med uradnimi urami.
— Prijava prašičev. Novomeško okrajno ( glavarstvo (■Tozarja vse prašič ere jce, da j morajo prijaviti svojim občinam prašiče. : Zakol prašičev za družinske potrebe se bo j dovoljeval samo tistim ki so v redu prijavili svoje prašiče in so najmanj tri mesece redili prašče. kupljene z živo vago do 70 kg.
— Trije sejmi v enem dnevu. V ponedeljek se je v Novem mestu vršil v enem dnevu trojni sejem, in sicer: prašičji na Loki, dogon živine pri Ferliču in sejem za plemenske bike na Grmu. Na prašičji sejem je biilo pripeljanih 853 prašičev, med njimi največ za rejo. Cene so bile zelo ustaljene, sklenjenih je bilo zelo veliko kupčij. Na Ferličevo dvorišče pa so kmetje prignali 74 glav goveje živine, ki jo je
komisija ocenila kot prvovnvtno, Ždvane j« brla hitro razprodana, cene pa so v glavnem bile nespremenjene Na plemenskem sejmu na Grmu pa je bilo lepo število plemen jak crv in so tudi tu bile hitro sklenjene kupčije. Je pa še mnogo g<3spodarjev ostalo brez plemenske živine; vsi ti se opozarjajo na bližnji sejem plemcnjakov v Velikih I^ščah. kjer bo zopet dosti plemenske živine na razpoLago.
— G<>liirje\- literarni večer. D revi te> IS Pro>vctnem domu literarni večer, na kats> rem se bodo brala dola Cvetka Godarja. Večora se bo udeležil tudi pesnik sam, razen njega pa bosta sodelovala še Mota Pu«!jeva in Vaolav Držaj. Va literarni ve-čor slovenskega pesnika opozarjamo naše občinstvo in prepričani smo, da bodo No-vomeščani   m', poln ili dvorano.
— Maksimalne cene za kurjavo. Novomeško okrajno glavarstvo je odredilo, maksimalne cene za kurjavo najetih sob. Odslej smejo vsi zasebniki, hotelirji in gostilničarji, ki oddajajo sobe v na;em. računati za kurjavo sobe L kategorije 2.^ lire, za sobe II. kategorije 2 liri. Prestopki bodo najstrože kaznovani.
— Sprememba imena. 201etni Stanislav Krn mer iz Velike Loke je zaprosil za spremembo rodbinskega imena t2 Kramar v Auersperger
— .Vov avtobusni red. Na progi Sv. Križ pri Kostanjevici—Novo mesto jc do sedaj vozil samo en avtobus dnevno v obeh smereh. Ker pa je glede na na:močnejšo avtobusno progo in številno občinstvo, ki potuje v teh smereh, biilo to vsekakor premalo, kajti avtobus nikoli ni mogel sprejeti vseh potnikov, marveč se je po ostale moral vsakokrat vračati, je postna uprav« upravičeno upoštevata željo potujočega občinstva in uvedla še en avtobus. N»Tovi avtobus je začel voziti 3. novembra in bo vozil razen ob praznik h in nedeljah Lz Kostanjevice ob 10 dopoldne s prihodom v Novo mesto ob 11. Odhod iz Novegia mesta po prihodu ljubljanskega vlaka od 15. s prihodom v Kostanjevico ob 16. Ostali progi ostaneta ne:spremenjeni.
Dogoni klavne živine
»Prehranjevalni zavod Visokega Komi-sariata za LjoMjnfasko pokrajino priredi v prihodnjem tednu te-le dogone za klavno živino:
v torek 11. t. m. v Novem mestu, v torek 11. t. m. v Cerknici, v sredo, 12. t. m. v Mokronogu, ln v sredo 12. t. m. v Ribnici.
Čitateljem in naročnikom v starih pokrajinah
Generalno zastopstvo za prodajo ln razpošiljanje »Jutra«, »Slov. naroda« ln »Domovine« v vseh pokrajinah Kraljevine razen Ljubljanske pokrajine inva tvrdka Olovan ni Parovel, Trieste, Via Francesoo Denza N.o 5, telefon 4773.
Prosimo čitatelje in naročnike iz označenih pokrajin, da se z vsemi reklamacijami ln željami glede prodaje ali naročanja »Jutra« obračajo direktno na imenovano tvrdko.
Neznaten izvoz žita iz Rum unije
Pri letošnjem rumunskem izvozu žita so se prvič pokazale r>oslexiice Izgube nekaterih pokrajin v lanskem letu, Rumunija je lani izgubila svoji žitnici Besarabijo in Severno Bukovino. V prvih osmih mesecih tekočega leta Rumunija p.šonice in ječmo-na sploh ni izvažala, dočim jo izvozi La lani se 387.771 ton pšenice in 60.890 ton ječmena. Izvo-z koruze jc znašal letos 117.006 ton, 'Lani pa 450.992 ton.
ODPADKE
vsako količino vseh vrst kupuje in plača najbolje — Metalia, Ljubljana, Gosposvet-ska cesta 16, telefon št. 32-88. 1785
MOTNJE
V ČREVESJU
neredno stolico, krče, slabosti in drugo vam prežene redno uživanje Ambroževe medice, ki jo dobite pristno Ie v MEDARNI, Ljubljana, Židovska ulica št. 6. 1788
Ver ran o di paese in paese i costumi • fe eonsuetudini, ma uno solo e in tuHo U mondo V aperitiv o chm propizta fora del pranzo: it Bitter Campari, stimolatore delt'appetito
DAVIDE CAMPARI & C. - mamo. t******
Sega in običaji so r raznih krajih različna, toda aperitiv, ki človeka blagodejno priprav^ na kosilo, f* na vsem svetu samo eden: BiUme Campari, pospeševalec teka.
DAVIDE CAMPARI * C.     *> h—
POHIŠTVO
primerno ohranjeno -šivalne stroje, štedilnike, peči, gašperčke in razne dnevno rab-, ljive predmete stalno kupuje in prodaja —
Nova trgovina OGLED — Ljubljana, Mestni trg 3. 1782
RAPPRESENTANTE
■
esperto, attlvo, introdotto, cercasi da Importante Fabbrica apparec-chi radiologi ci - elettromedical) - dentali. — Scrivere a
ZASTOPNIKA
izkušenega, delavnega In dobro uvedenega, išče  večja torej— radioloških aparatov, oilptmv srn električno zdravljenje le esfco tehniko. — Poundbe na naslov:
SAN1TAS — Milano (Crescenzago) Via Fratti 27
I m i I ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ii ■ ■ j j H j ■ ■ ■ ■ ■ umn
Spravljanje zelen jadi za zimo
Nastopil je čas, ko je treba shraniti uporabo — Nekaj navodil začetnikoi
razne zelenjadne sadeže in solato za zimsko
Članek je bil napisan pred tednom, ko še nj kazalo, da se bo vreme   tako  naglo  sprevrglo.    Ker je
kljub Temu akluaien. ga objavljamo
v celoti   (Op. ur.)
Ljubljana, konec oktobra. Sneg pred dVemi tedri je bil za nekaterimi hladnimi jutri s slano prvi znak, da se narava počasi poslavlja od rastnih dni in predaja zimskemu mirovanju.
Tako smo na pragu dni. ko bo za vsemi drugimi pospravili na polih in vrtovih, treba opraviti zadnje važno delo. ki nam bo pravilno izvršeno zlasti letos zelo koristilo. Mislimo na shrambo zelene zelenjave. Poleg vkuhanega. vloženega ah drugače za zimsko zalogo pripravljenega so-čiv;'a nam bo pravilno shranjena endiviia. korenasta zelenjad. zelje ohrovt. poi itd. hvaležno dopolnilo, ki nam ne bo samo prihranilo mar&fkak izdatek temveč nas tudi rešilo skrbi n^ vedno enostavnega za»aga-nja iz dneva v dan će druga leta v obilici fconudbo zlasti manjši pridelovalci in pa Msti, ki jim je v življenju bolie postlano.
niso izkoriščali ter možno-1:. jo letos .spravljanje  zelenjave   za   zimo   va^nn  prav za
Jespn^kih z.^lori jadnih pridelkov e trenutno na naš h vrtovih in njivah še mnogo. Največ je videti zelja, ohrovta. endi-vije. manj kolerabe, pora. pese in petrši-lja. Do snežnih dni preteklega tedna so se ljudje omejevali v glavnem na prekopavanje prostih gred. ponekod 90 prekopali tudi ledino in jo tako pripravili za lažje obdelovan e prihodnje leto. Sedaj pa so se že mnogokje lotili spravljanja zelenjave v bo-iazni. da bi jih prehiteli mrzli, mokri, torej za spravljanje neprimerni dnevi.
Vendar pa ni umestno preveč hiteti. Zelenjava naj ostane na prostem dlje ko mogoče. Naši vrtnarski strokovnjaki 90 mnenja, da bi glede na naše podnebne razmere ne smeli začeti s spravljanjem pred začetkom novembra. Pa še v novembru je dobro, če se vreme že ni preveč zaostrilo, vztrajati, dokler je brez škode mogoče. Seveda pa je treba, če hočemo imeti od spravljene zelenjave čim več haska. upoštevati tudi drugi pogoj pravilnega spravljanja: zelenjavo moramo spravljati samo cb suhem, najbolje vetrovnem vremenu. Suha zelenjava, suha zemlja in suha, zračna shramba so edini učinkoviti varnostni ukrepi, da že pri spravljanju ne zanesemo med spravljeno zelenjavo klice gnilobe.
Prvo delo pri spravljanju zelenjave, ki ga je treba skrbno in pazljivo opraviti kakor vsa druga, je nabiranje in kopaaije za. shranitev namenjene zelenjave. Važno je na splošno, da vsak sadež, ki je načet ali ranjen, izločimo, ker so ranjena mesta zelo podvržena možnostim raznih obolenj, ki ce potem presenejo tudi na zdravo zelenjavo. Pri kopanju korenaste zelenjadi uporabljamo najuspešnejše vilasto lopato, če pa te ni pri roki. pa je primerna tudi vsaka druga. Pred prvo vrsto izkopljemo jarek, zasadimo vilasto lopato za korenast-jo zelenjadjo in vržemo prvo vrsto vanj. Korenje pride na površje, da ga brez težav poberemo. Kapusnice dvignemo iz zemlje s kocenom vred. endivijo s koreninami ter oberemo odvisne liste. Zeleno in rdečo peso spravimo brez listov, ki jih odtrgamo z zavrtitvijo.
Spraviti je mogoče zelenjavo trpežno na
■več načinov. Vsak si bo izbral tistega, ki mu je glede na razpoložljiv prostor najbolj pogodu.
Najboljša in najpripravnejša je za ta namen hladna, suha klet. Na prostoru, ki smo ga izbrali za spravilo, nasujemo 25 cm debelo plast vlažnega peska in vsadimo vanj v vrsti zelen jad. Kapusnice shranimo učinkovito tudi na podstrešju, kjer ne potrebujemo peska, temveč posamezne glave zavijemo v slamo. Zimska glavnata solata, endivija. zelena, petršilj se ob d rže najuspešneje vsajene v pesek, ki mora biti vedno rahlo vlažen. Suh pesek odtegne zelenjavi preveč njenega soka. Med posameznimi vrstami naj bo za prst praznega prostora.
Spravljeno zelenjad je treba redno pregledovati in odstraniti s plesnijo in gnilobo napadene sadeže in liste. Klet mora biti dobro zračena in zaščitena pred prevelikim mrazom. Povprečna toplota naj bo 3 do 6n Celzija.
Mnogokje pa ni na razpolago kleti, vča-s'h je neprimerna, pa tudi za večje količine mogoče premajhna. Tedaj se moramo odločiti za shrambo na prostem. Uspešno je mogoče shraniti zunaj vsako za prezi-movanje sposobno zelenjad. Vendar so nekateri načini za določeno zelenjad primernejši.
Korenje, peso. repo. sploh korenasto zelenjad in tudi krompir shranimo najuspešnejše v nasipih. Pogoj je. da na prostem, kjer nameravamo zgraditi nasip, ni talne
PROKLETSTVO
vode. Na izbrani prostor položimo 20 do 25 cm visoko in približno 33 cm dolgo prezračevalno rešetko, zbito iz letev v obliki
trikotnika. (Osnovna ploskev in obe daljši stranski poševni so četverokotniki, obe manjši na vsakem koncu pa trikotnika; naprava je po obliki enaka hišnim streham.) Sadeže naložimo nad rešetko v obliki klina. Na vrhu položimo za uspešno zračenje drenažno cev 10 cm premera. Gomilo pokrijemo najprej s 15 cm plastjo dolge slame, navrh nasujemo 10 cm zemlje, nato ponovno 10 cm slame in preko vsega še 15 cm zemlje. Cevi cstane o odprte, dokler ne nastopi mraz: tedaj jih zadelamo s slamo in zemlje. Toplota v nasipu ne sme biti višja kakor 8" Celzija, ker bi pri višji toploti sadeži začeli gniti
Pripraven je tudi tako imenovani zakop. Za spravljanje je uporaren samo docela suh prostor. Na tem prostoru izkopljemo jamo. katere velikost se ravna po količini zelenjave, ki ;o nameravamo spraviti. Zel-nate glave viožimo I koceni navzgor, in sicer štiri do pet plasti. Jamo z vloženo zelenjavo pokrijemo s 15 do 20 cm debelo plastjo slame, pri hujšem mrazu nasujemo nanio zemlje. Prt južnem vremenu zemljo zopet odstranimo, da omogočimo zračenje. Zračenje zakopa daje torej več dela kakor zračen e nasipa Uspešno prezimi v zako-pu zlasti korenasta zelenjad (korenje). Naložimo jo skrbno v plasti, luknje in presledke zadelamo s peskom. Jama za spravljanje korenaste zelenjadi naj ne bo globlja kakor 40 cm
Podoben je način spravljanja v zasipih. Izkopljemo zemljo 25 do 30 cm v globino, 100 do 125 cm v širino, v dolžino pa, koli-
kor nam je po količini zelenjave potrebno. Izkopano zemljo naložimo na obeh straneh v obliki nasipa. Zelenjavo spravimo podobno kakor v kleteh, sadež poleg sadeža tesno skupaj Korenine sadežev zasujemo z zemljo take visoko, da sega do glav. Na zasip položimo deske, plohe ali preklje. Kakršna je pač toplota zunaj, prekrijemo deske s slamo ali drugo primerno steljo (praprot, listje).
Uspešno je mogoče za spravljanje izrabiti tudi toplo gredo, ko smo jo očistili in izpraznili. Priporočljiv način za shranjevanje v topli gredi je tisti, ki ga uporabljamo v kleteh. V vlažen pesek pritrdimo zelenjavo v vrsti tesno drugo zraven druge. Ko je greda polna, jo pokrijemo z okni in ko nastopi mraz še z deskami in slam-nicami.
Sovražnik vsakega načina spravljanja je voda. Pri spravljanju na prostem je zaradi tega treba predvsem paziti, da do spravljene zelenjave nima dostopa talna voda Pri rednem pregledovanju najmanj vsakih 14 dni moramo vselej skrbno odstraniti vse, kar bi moglo povzročati ali pospeševati gnitje. Pazljivosti pri tem delu nikoli ni dovolj.
Kdor je izvežban in si je že v prejšnji a letih pridobil izkušnje s spravljanjem zelenjave, mu delo ne bo težavno. Začetniki, in tem so bile naše vrstice glede na ie oš-njo nujnost čim večje štednje z vsako zelenjavo, ki jo je mogoče uporabiti za ore hrano, predvsem namenjene, naj skrjio upoštevajo zgornja navodila, v sili pa jim t odo nedvomno priskočil'; na pomoč tudi izkušeni sosedi.
Seznam prodajalcev ,?Jutra-' in ^Slovenskega Naroda41
na ozemlja neodvisne države Hrvatske V Zagreba
Balogfh Aleksander — Kiosk kod »Bur-ze<. Baloh Petar — Pejačevičev trg. Dat-tler Josip — Meduličeva 1, Bakovič Zdenka — Nikoličeva 9. Dračič Štefanija — Zrmjcvac 17, »Gundulič^c knjižn. — Ma-rovska 36 Horvat Rađoslav — Zrinjevac 13, HoleSek Olga — Preradovičeva 1, Hr-zenjak Terezija — Radičeva 20, Jovanovič Laura — Petrinjska 2, Jucha Marija — Hotel »Bsplanad«. Jurjev Vasilije — Gradski podrum. Kolodvorska prod- — Kolodvor, Katavič Amalija —Preradovičev trg 4. Knnetz Marija — Praška 10, Predoje-v»č Milka — Starčevičev trg - Paviljon, Samec Valentina — Kavana >Corso«, Susič Anica — Masarvkova 1, Sinile Milka — Ilica 31, Spitau Valerija — Dežmanov prolaz 1, Strmotle Jakov — Zrinjski trg-kloak, Štefan Ljubica — Biča 42, TJlberaU Oskar — Jurišičeva 23, Stipanovi Blanka — Hica 160, Jelen Franjo — Kiosk - Jela-čičev trg - Singer, Božič — Kiosk - Jelači-čev trg - pred Kavarno »Dubrovnik«.
Banja Luka: HaihafizbegoviČ Ahmed, Serbič Mehmedalija, Primorac Marko; Breko: Hrnich MUivoj, knjiin.; Karlovac: Pišmaht Rudolf; Kriftevcl: J. M. Hitrec, Fran Neugebauer; Osijek: Kohler Otto (zastupnik); Sarajevo: Asi m SabanoviĆ (zastupnik); SL P»žo»: L. Glivetič; Tuzla: G. Kam en jaševič, knjižara; Varaždin: Nemec Nada,
Opozorilo: Zaradi izrednih odpremnlh ln uvoznih stroškov smo primorani od 1. novembra t. 1. dalje na novo urediti prodajne cene naših časopisov sledeče: >Jutro« vključno >Ponedeljsko Jutro« posamezna številka 3 Kune, mesečna naročnina 70 Kun; »Slovenski Narode posamezna Številka 2 Kuni, mea. naročnina 40 Kun; >Domovina In Kmetski Ust« posamezna številka 2 Kum, polletna naročnina 40 Kun, Vse prijave, naročila m reklamacije na] se naslavljajo na Press-Import d. ču, Zagreb, Katančičev«, 3., telefon st. 22-557, postni Čekovni račun st- 31.985, Zagreb,
Giorgionova »Donna Laura'
Ta slika slovečega italijanskega mojstra je shranjena v dunajskem umetniško-zgodovinskem muzeju
Italijanski listi so nedavno poročali, da se je posrečilo točno dokazati izvirnost slike mladega dekleta z lovorovo vejico znane pod imenom >Donna Laura« ali pesnica. Zdaj najdeni dokument iz leta 1875 jasno dokazuje, da je slika delo Giorgiona da Castelfranco. Nekateri strokovnjaki so pripisovali to delo Boccaccinu.
Slika Don na Laura je v zbirkah umetniško zgodovinskega muzeja na Dunaju, od koder poročajo o nji nekaj zanimivih podrobnosti.
Slika ima razmer 43 x 33 cm. platno je napeto na les. Slika je iz zbirke nadvojvode Leopolda Vilhelma, kjer so jo spoznali leta 1656. Dunajski strokovnjaki pravijo, da ta slika nikoli ni izginila in da tudi o njeni izvirnosti ni bilo dvoma. Na zadnji strani je že precej okrušen napis: To je bilo dovršeno 1. junija 1506. z roko mojstra Giorgio da Castelfranco. Mojstrov tovariš Vincenzo Zot... po oblastil ug. Gia-coma . .. Tudi to nepopolno besedilo je jasno pričalo, da je slika Giorgionovo delo. Sporno je samo vprašanje dali gre za Petrarcovo nesmrtno Lauro. O tem bi pričala lavorjeva vejica, toda Donna sama nikakor ni podobna krepostnemu idolu velikega pesnika ljubezenskih prigod. Preveč je namreč dekoltirana in prej bi mo-
gla predstavljati eno Izmed velikih beneških kurtizan, ki jm je slikal Giorgtone po
Giacomovem naročilu. Važnejše od zgodovine odnosno modela Donne je seveda slika sama,
Ni čuda, da je bilo znova sproženo vprašanje izvirnosti Donne Laure, kajti taka je bila pač usoda velikega mojstra rene-sance, da se večina njegovih slik ni dala točno ugotoviti. Izmed 16 slik, o katerih je bilo točno ugotovljeno, da so Giorgionovo delo, so se ohranile v originalu samo štiri, ter tri v kopijah ter bakrorezih, nasprotno je pa 58 slik spornih- Tudi »Poči-vajočo Venero« v zbirkah draždanske galerije, so dolgo pripisovali Tizianu. Glor-glone da Castelfranco (1487 do 1510) je bil sloveč umetnik pozne renesance, visoko izobražen slikar in glasbenik. Bil je Bilh-nijev učenec ter poleg svojega učitelja ln Tiziana prvi med slikarji beneške šole. Njegove slike preveva duh mehke Čustvene harmonije.
ZA VSAK SLUČAJ
Stari Brahms je hotel prenočiti v hotelu v nekem mestecu.
— Kdaj naj vas zbudimo, gospod? — ga
je vprašal sluga, preden je legel spat.
— Bom že sam pravočasno pozvonil, — je odgovoril Brahms,
Veliki načrti
Glavno mehiško mesto Mexico Citv je začelo uresničevan obširen načrt, po katerem bo preskrbljeno z vodo in električnim tokom za prihodnja desetletja. Gre za izkoriščanje vode iz rečice Lerm? v državi Mexiko. Mnogo vrelcev bo zajetih v cevi in voda bo napeljana v mesto po 14
km dolgem  predoru.   JTaravni  vodopad bo
gnal še veliko elektrarno. Skozi n~edor pod pogorjem bj * oda napeljana 20 km daleč do Mexikr Cttv, Gradbeni stroški so tili prvotno preračunani ~:a 60 milijonov pezov, po novem ororačunu so d-, znižani na 36 milijonov.
Začetna dela teh velikih vodnih naprav, ki jih označujejo strokovnjaki za največje gradbeno delo svoje vrste v latinski Ameriki, so se že pričela. Ce? dva meseca začno graj-. *\:d; predor Vsa dela bodo trajala približno 3 leta.
Čim starejši, tem srečnejši
V Sanghaju se je prišel prijavit v urad trgovec s svojim sinom ker se je hotel preseliti nekam v notranjost dežele Pri Kitajcih ni to nič posebnega, pač je pa to zanimivo za tuji a ki ne pozna k.iaiske miselnosti. Trgovec je star že 108 let, njegov najstarejši sin 90. drugi sin pa 60 let, in oba živita z oČefom še vedne v skup-r.em gospodinjstvu. To je primei kitajske navade, da otroci po možnosti sploh ne zapuste očetovega doma. Cim stareiši so, tem večja je njihova povezanost z roditelji.
Tesne rodbinske vezi med Kitaici imajo svoj izvor v veri. da nakloni božanstvo človeku tem večjo srečo, ^im kiepjstneje •^ivi. Ko je dal pred 200 »eti takratn: kitajski cesar ugotoviti na i -rečnej^eJ? človeka svoje države, je oadla odločitev na Ah-Kowija iz Kansa. Ta patriiarh ie veljal za najstarejšega takrat živeč??a Kitajca Njegove starosti na ni bilo m^eoče ti čno dognati Okrog sebe ."e '"mel potomce tja do desetega kolena. Tako visoko starost dočakajo pač 'e redki ljudje.
Izreki
Kolikokrat nas ženska navdahne za kaj velikega ali lepega, česar nam potem ne dovoli uresničiti.
Moški zahteva od knjige včasih resnico, ženska pa vedno svojo iluzijo.
Ne gre za to, koliko smo stari, temveč za to, kako stari smo.
Poštema žena govori pogosto o grehih drugih« žen, kakor da bi bili grehi, ki so ji bili ukradeni.
Teta Alibi je ženi najvažnejša in najdražja sorodnica v rodbini.
Moški prepevajo, kadar so skupaj. Ženska pa prepeva, če je sama in če bi rada govorila.
Marsikatera ženska vidi svojo najdražjo prijateljico, kadar stoji pred ogledalom.
Ženske se Še spominjajo prvega poljuba, ko moški že pozabijo na zadnjega.
Uspeh francoskih operacij
Francosko finančno ministrstvo je sporočilo, da je vpisovanje nedavno razpisanega 4»/t posojila amortizacijske blagajne prekoračilo znesek 15.5 milijard frankov. Od tega je bilo vplačanih 3.3 milijarde frankov v narodno obrambnih bonih, okrog 20 milijard frankov narodnih obrambnih bonov je pa torej ostalo v obtoku. Konverzija 5 in 5^o/o blagajniških zapisov, združena s posojilom, je tudi dosegla lep uspeh, kajti večina lastnikov blagajniških zapisov je zamenjala svoje papirje za obligacije novega posojila.
Kako so vlivali topove
V starih časih so izdelovali topove zvonarji. V praški univerzitetni knjižnici je rokopis moravskega zvonarja Kričke ki je umrl leta 1569 v Pragi. Rokopis nosi naslov Mathesia bohemica in obravnava vlivanje topovskih cevi, izdelovanje raket, in raznih drugih razstreliv, izdelovanje črpalk, zvonov, možnarjev, manjših posod itd. Tu je točno opisano kako so v starih Časih izdelovali topove, rakete in ognjene krogle. O ognjeni krogli je rečeno: Vzemi železno kroglo in jo razbeli, kakor da bi jo hotel kovati. V top natreseš smodnika, zamašiš cev potem jo pa dobro osnažiš, da Ce ostane smodnik pred zamaškom. Zama-šek zamaži z glino, da se ti ne vname smodnik. Sele potem potisni v cev razbeljeno kroglo in čim prej moreš ustreliti tem bolje bo. In ko ustreliš bo gorelo tam, kamor pade krogla.
Enostaven Števec elektronov
Nosilec elektrike elektron velja za najmanjši delec gmote. Kljub njegovi neznatni teži in obsegu pa imajo učenjaki priprave, s katerimi je mogoče ugotoviti en sam prost elektron. Ta aparat se ne uporablja samo za tizikalne poskuse, zlasti na polju atomistike. temveč tudi v bežni radiološki praksi. Aparat namreč reagira na radio-
žarke. ki se dele v tri vrste: elektronia-gnetični valovi (žari gama). elektroni lžarki betta) in holijska jedra (žarki alfa). Z aparatom za štetje elektronov lahko tudi iščemo izgubljene preparate in podobno.
Osnova aparata za merjenje ali štetje elektronov je izbijač, ki je na njegovih elektrodah napetost okrog 1.000 voltov, preden se električna iskra sprosti. Zadostuje, da prodre v izbiač en sam elektron, pa švigne iskra iz njega in električni tok dobi proste pot. Tako nastane pritisk električnega toka. ki lahko požene števec. Ta naprava se rmenuje Geiger-Mullerjev števec in je kaj enostavna. Zanimiv na nji je zlasti generator visoke napetosti (1200 voltov ). podoben napravam za proizvajanje visoke napetosti več milijonov voltov. Ves generator je komaj tako velik, kakor dlan človeške roke.
Asatiacija Pariza
Franmsk* uraan: list jo objavi, dva nova zakona važna za asanacijo Pariza. Prvi zakon omogoča odnosno olajšuje razlastitev nehigijenskih poslopij in zemljišč, drugi se pa nanaša na likvidacijo nezdravih n-estnih ekrajev m novo ureditav oariške periferije. Oba zakona dajeta .5 roka pooblastila pristojnim uradom v tem pogle-au in se ne nanašala samo na Pariz, temveč tudi na prilegaj->če departeir.ente
Pospeševanje ribogojstva v Italiji
Generalni komisar za ribogojstvo je po-setil nedavno najvažnejša rižna polja v Piemontu in Lombardiji in si ogledal ribogojstvo, s katerim se pečajo delavci, zaposleni na rižnih plant;t?.ah. Goje v prvi vrsti karpe in dosegli so lepe uspehe. Tudi v območju jezera Como so dossegli v zadnjem letu z ribogojstvom razveseljive uspehe.
Zračna zveza Berlin-Helsinki obnovljena
V ponedeljek 27. oktobra je obnovila nemška Lufthansa skupaj s finsko družbo za zračni promet. Aoro 0-Y promet na progi Berlin — Gdansk — Konigsberg — Riga — Reval — Helsinki. Na tej progi so letala nemška potniška letala že pred vojno. Potniki prenočujejo v Konigsbergu, drugi dan pa nadaljujejo potovanje. S tem je bila obnovljena zelo važna zveza med Nemčijo in Finsko, pomembna tudi za kulturne in gospodarske stike med obema državama.
Nevarni poštni nabiralniki
Po ulicah Bruslja so hodili nedavno možje z železnimi vilicami, ustavljali so se pri poštnih nabiralnikih, pritrjenih na hišah in jim porezali ostre robove. Poštni nabiralniki po Bruslju so bili namreč ob zatemnitvi ljudem zelo nevarni. Marsikdo je zadel ob oster rob poštnega nabiralnika in so pošteno obrezal. Ker so si nekateri ljudje iztaknili ob ostrih robovih poštnih nabiralnikov celo oči, so oblasti odredile, naj se ta nevarnost odstrani.
Ugrabitve v Grčiji zopet moderne
Ugrabitve mladih deklet so postale v Grčiji zadnje Čase zopet moderne. Izredno se je povečalo število ženitve željnih mla-deničev, ki si jih izbero za svoj cilj tako romantično pot. Samo nagibi ugrabitev so kaj neromantični, kajti večinoma imajo ugrabitelji namen izsiliti od očetov ugrabljenih deklet visoko odkupnino. Zato ni čuda, da so očetje za možitev godnih deklet v velikih skrbeh.
Porast južnoameriških velemest
Cela vrsta južnoameriških velemest se j« razmahnila v zadnjih desetletjih s pravo ameriško naglico. Neki braziljski list pri občuje o tem zanimive podatke. V zadnjih 70 letih od leta 1870 do 1940 so se razvila po številu prebivalstva naslednja mesta takole: Rio de Janeiro od 275.000 na 1,896.000, San Paolo od 30.000 na 1,380.000 in Bue-nos Aires od 298.000 na 2,488.000. Razmah Sao Paolo od 30.000 na 1,380.000 sta prekosili samo mesto Detroit in Los Angeles. Prvo se je razmahnilo v istem Času od 79.000 na 1,618.000, drugo pa od 5.000 na 1,496.000.
68
DENANTA
Roman.
Če bi bilo prišlo a račjemu očesu« na misel pogledati skozi okence v mojo celico, bi bil gotovo mislil, da sem si hotel končati življenje. Takoj bi bil spravil na noge vso jetnišnico in brž bi me prenesli v bolnico. Tam bi me bili položili na posteljo in me slekli. Tako bi gotovo našli moj demant.
Moral sem ga nemudoma spraviti na varno. Tako sem tudi storil. Ker pa nisem mogel dvigniti deske v podu, sem ga položil pod desko, s katero je bil pokrit prizidek pod oknom moje celice.
Zdaj bi bil lahko omedlel vsak čas, kajti moj demant je bil na varnem. Mučila me je samo še ena bojazen. Bal sem se namreč, da bi me ne prenesli v bolnico, kjer bi morda moral ostati več tednov, po ozdravljenju bi me pa utegnili premestiti v drugo celico.
Moje zdravje je vedno bolj pešalo, primeri onemoglosti so se vedno bolj množili. Večkrat sem padel, kakor da me je kdo s kolom pobil na tla. In tako sem vedno ležal nekaj minut onesvesčen. Ko sem se zopet zavedel, mi je tako močno zvenelo v ušesih, da nisem ničesar slišal. Noge so se mi tresle in bil sem ves izčrpan, da sem se kar ji»'if#luill
— Kdaj bo pa konec vašega plesa? — me je vpra-
šal nekega dne paznik,  ki me je opazoval skozi
okence.
Videč, da se še vedno opotekam, je poklical višjega paznika.
— Kaj ne vidite, — je dejal le-ta, da muči tega jetnika ples svetega Vida? Pojdite brž po doktorja
Mardena.
Dobrodušni zdravnik mi je povedal, da je ples svetega Vida, podoben deliriju pijancev, zelo pogosta bolezen v Readingu. Po njegovem mnenju je ta bolezen posledica slabokrvnosti. Drgetanje kot njen vidni znak pa izvira od napornega dela, ko morajo jetniki poganjati orjaško kolo. Kdor je kdaj opravljal to delo, se mu vse življenje tresejo noge.
Meni se to ni pripetilo, ker sem bil še mlad in krepak.
— Nobeno zdravilo bi vam nič ne pomagalo, dragi moj, — mi je dejal zdravnik. — Proti tej bolezni poznam samo eno zdravilo: svobodo! Ker mi pa kaz-nilniški red dovoljuje oprostiti vas dela v mlinu za en dan ali dva, ukrenem takoj vse potrebno.
Zdravnik je žalostno zmajal z glavo in odšel.
Svoboda! . .. Da, vedel sem to prav tako dobro, kakor on. Samo ona bi me mogla izleciti. AK pa pride dovolj hitro?
Drugi dan nisem šel >v mlin«, temveč sem ostal v postelji. Rad bi bil spal, pa že več dni nisem mogel zatisniti oči.
Zadremal sem samo za nekaj minut, potlej sem se pa naglo prebujal. Bil sem ves prepoten in mučila me je strašna žeja. Vsak dan sem popil poln vre
vode, pa nisem mogel pogasiti žeje. Zelo neprijetno mi je bilo poslušati kaznilniško uro, ki je vsako uro ponovila prve takte korala »Bože k tebi, mili Bože« in ki me je spominjal na to, na kar bi rad človek vedno pozabil, namreč na »veliki skok v večnost«.
Novi način življenja, ki mi je bil predpisan po zaslugi doktorja Mardena, je nekoliko pomiril moje živce. Nisem se več tako tresel, slabo mi je pa postajalo še vedno. In to me je najbolj vznemirjalo, ker sem se bal, da bi me ne obšla slabost, ko bom poganjal kolo. Poleg tega me je pa mučila nevraste-nija, kar je bilo razumljivo glede na način mojega življenja. In upanje, ki sem ga gojil glede svoje bodočnosti, je polagoma ugašalo.
Potreben mi je bil svež zrak. Pa tudi to bi mi morda ne pomagalo več, če bi moral še dolgo ostati v ječi.
Nekega jutra, ko sem bfl oproščen dela v mlinu, je zvonček naše kapelice v presledkih žalostno zapel, kakor da se sramuje, da mora še enkrat oznaniti smrt ene?a izmed kaznencev.
Bilo je strašno, koliko ljudi je umrlo v Readingu v zadnjem tednu.
Zaplakal sem, ko sem aaatthđ zvonjenje. Sam nisem vedel, zakaj. Saj nisem slišal jetniškega zvonca prvič. Nikoli me pa njegov glas ni potrl tako, kakor tistega dne.
Ali je bila to zla slutnja, strah ali pomilovanje? Tega nisem vedel.
Ko mi je prinesel paznik zajtrk, se nisem mogel premagati, da bi ga ne vprašal, komu je zvonilo.
Bil je vrl mož, ki je večkrat govoril z menoj. Udeležil se je vojne v Afganistanu in rad je pravil o svojih doživljajih kakor večina vojakov, udeležencev te ali one vojne.
— Ali veste, kdo je davi umrl ? — sem ga vprašal.
— Da, — je zašepetal v odgovor, kajti paznik »račje oko« je hodil blizu moje celice. — Ui je kaznenec številka 34.
— Številka 34?
— Da, tisti, ki je bil vaš sosed v sosedni celici. Zdi se, da je umrl strašne smrti. Zblaznel je in vtakniti smo ga morali v prisilni jopič. Ah, smrt
je rešila tega reveža___Zdaj vsaj ne trpi več. In
tako simpatičen je bil, tako mehkega srca, tako prijazen. Gotovo mu bo v nebesih vse odpuščeno, — je pripomnil dobrodušni paznik, potlej je pa odšel.
Vrgel sem se na svojo posteljo in bridko zaplakal. Ubogi Craftv, ubogi Craftv!
On je torej umrl... Zdaj mi je pa jasno, zakaj sem bil tako potrt, ko je zapel navček v jetniški kapelici. Med menoj in Craftyjem je bilo spletlo težko jetniško življenje tajno vez, ki je niti smrt ni mogla pretrgati. Craftvjeve misli so prišle do mene skozi steno, moje misli so pa splavale zdaj k njemu.
Ubogi Craftv___       Ni mi lagal, ko je trdil, da so
njegove moči pri kraju. In kako lepo je prosil, da bi pospešil najin pobeg. Takrat je že čutil, da se mu bliža smrt in mislil je, da bi se je rešil s pobegom, kakor da bi mogel človek res uiti tej reading-ski koščeni ženi, ko ga je že zaznamovala s svojim prstom.
Urejuje: Josip Zupančič * Za Narodno tiskarno: Fran Jeran — Za Inseratm del Usta: Oton Christoi — Vsi v Ljubljani