ClTATEUl! Prosimo, poglejte na številke poleg naalora za dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Usf slovenskih delavcev^ Ameriki.
Omm Matter gi&tmktr ZStk. 1*4« mi the M Ofrte* at New l«k. N. Y„
Act 9t
•I March M, lS7t.
No, 147 — Štev. 147 (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, MONDAY, JULY 27, 1942 — PONEDEL .JEK, 27. JULIJA, 1942
VOLUME L. — LETNIK L.
VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAR BONDS in ZNAMKE redno.
NEMCI OBKOLJUJEJO ROSTOV
rusko vojno poročilo poroča, da so nem ci na dveh krajih premostili don ter da
Čedalje bolj prodirajo na kavkaz in da
je rostov v nevarnosti, da ga bodo obkolili. — ruska artilerua z južnega brega dona je poslala na sevk3ni breg vec ton izstrelkov, pa nemci so navzlic temu na najmanj dveh krajih premostili don
Zjutrašnje rusko poročilo pravi, da so Rusi s artilerijo podrli 9 pontonskih mostov, s katerimi ie padlo v reko na ti soče nemških vojakov s topovi ^truki. Nemci pa so naglo mostove popravili.
kraiu premostili Don i bombniki bom-
nemci PRAVIJO, da so n jugovzhodno od Rostova in bardirali ladje na Volgi.
V predmestjih Kostov ji, v katerih imajo Nemci t majhen oddelek ruskih v na drugam kraju pa s*o N iu so navzlic velikim izj
Navali« -temu. da .so «»ino od Rowtova. Rusi še pri Novočerkasku. 20 m pri Cimlijansku.
Pri Cimljijansku so sto preprečili, da Nemci poročila pa naznanjajo, vizije proti Donu. Dve i prišli yl Francije iu Holaii
KtLski aeroipraftu m topovi < kov v tet nu, ki se je končal preteklo -soboto.
Višje proti severu pri Voronežu pa imajo Rusi se ve-Hno uspehe. V treh tednih so Rusi na nekem primeroma majhnem kraju uničili štiri nemške polke in 328 tankov ter so zaplenili 400 strojnic, 560 avtomatičnih pušk. 46 mornarjev in 30,000 nabojev.
List "Rdeča zveada" pravi, da v kolenu Dona bije velika bitka s 400 tanki. Na ta kraj pošiljajo Nemci nova ojačenja ter za vsako ceno hočejo dospeti do Dona.
Položaj i*deče armade pri Rostovu in Cimlijansku je z vsakim dnean bolj nevaren. Rusi priznavajo, da Nemci s tanki zavzeli nekaj vnaniih utrdib Rostova. Pri Rostovu so Nemci v veliki premoči tako v vojaštvu kot v orožju, vendar pa Rw*i ne bodo predali Rostova brrz krvavih bojev po mestnih ulicah. Mesto s svojimi krasnimi stavbami je že trpelo veliko škodo.
Jugoslavijo bo Amerika zalagala z orožjem
V petek sta v Washingtonu državni tajnik Cordell Hull in jugoslovanski vnanji minister dr. Momčilo Ninčič podpisala važen zgodovinski dogovor, po katerem bo četniška armada generala Draže Mihajloviča od Združenih držav dobivala orožje po lease-lend postavi.
Znano ipa ni, kako "bo general Mihajlovič dobival orožje, ker je Jugoslavijo o<l vseh strani obkoljena od osiftča. Pot za dovažanje orožja najbrže ne bo odprta prej, dokler se ne prične druga fronta.
Dogovor med obema državama določa.- da bodo Združene države Jugoslavijo zalagale s takim orožjem, kakoršnega določijo in odobrijo Združene države.
Dogovor poleg drugega trmi i
novi uspehi četnikov
Iz Carigrada poročajo potom ION sledeče r — Radijska postaja * 'Svobodna Jugoslavija" poroča o svojih uspehih, ki so jih dosegli četniški oddelki na ozemlju Like in Dalmacije. Ti oddelki so 13. julija zavzeli mes-to Glamoč.
Glamoč leži na bosansko-dal-matinski meji. S pomočjo tamkajšnjega prebivalstva so začeli četniški oddeiki z veliko o-ofenzivo v smeri proti Glamoču in po dvodnevnih ogorčenih borbah zavzeli mesto. Četniki napredujejo v smeri proti mestu Livinu.
Poročila, ki prihajajo iz Slovenije govore o novih uspehih slovenskih čertnikov, ki so se po zadnjih poročilih -združili z oddelki hrvatskih četnikov.
Cetnfflri nadaljujejo z uspešnimi borbami v Bosanski Krajini in so Lavojevli več velikih zmag. V zadnjih devetih dneh so četniske in prostovoljske edinice (zasedle mesta Konjic, Kreševo, Lhibuški. Prije-dor, Vatutf, Proaor in Glamoč.
HevdricOba.
Angleška rudarska unija bo med vsemi rudarji nabirala sklad za obnovo Lioic, čijih prebivalci so bili večinoma rudarji.
[bi je jo krvavi bo-nekem kraju je mškili tankov, Limiogo taiijkov
jugovzho-stojanke tova ter
padi pogo-ti. Ruska jo nove •di-ivizija sta
„, Viških tan-
Nemška firme se zmirom delajo dobičke z amer. blagom
Poročilo iz Sao Paula v bra- \ žili j i pra\*i, da ameriška kon-| trola nad osiščnmu podjetij ni' preprečila dobička nosnega trgovanja z ameriškim blagom v Braziliji, kjer nemški trgovci na debelo se zmirom dobivajo zadostne količine ameriškega blaga, s katerim delajo konkurenco domačim trgovcem in podjetnikom.
Najmanj 20 po Nemcih kontroliranih tivrdk obratuje svc*? posle kot navadno in z velikimi dobički, ki jim jih prinaša trgovanje z amerialkimi produkti. Pri nabavi teh produktov nimajo nobenih drugih težkoč kot nekoliko višje nakupne cene. Videč veliko pomanjkljivosti v izvajanju ameritske kontrole nad osiščnimi tvrdkami in podjetij, se tem (ponujajo za posredovalce pri nabavi in dobavi blaga domače trgovske in druge dražbe.
.Z velikimi dobički, ki jih .spravljajo tako v svoje žepe Naciji, se plačuje nemška propaganda in nemško vohunstvo po Latinski Ameriki.
Domačim braailsikim tvrd-kam Naorji plačujejo zadovoljive odstotke, ter jim dajejo razne popuste pri blagu v povračilo za njih posredovanje pri nalbavi ameriškega blaga.
Zakladniski department izdal propagandno literaturo za bonde v 20 različnih jezikih
Iz glavnega uradH za prodajo vojnih bondov in znak poročajo, da se je natiskalo precej izvodov propagandne literature v dvajsetih različnih jezikih. Propagandni listi in knjižice so tiskane v ameriških barvah, ter so tudi ilustrirane.
V poljudnem jeziku je v njih razJoženo vse potrebno glede bondov, kaikor tudi glede njune potrebe in važnosti nakupovanja i si: i b.
Investiranje v bonde, poudarja zakladniski department, pomeni orožje in municijo v rokah naših vojakov, dalje izkazuje lojalnost vseh, tu rojenih in tujerodnih, predvsem pa je to najboljše zavarovanje pred inflacijo.
Za nas je važno, da si- oskrbi mo dovolj te literature za razdelitev med naše ljudi in zato bo najbrž posikrbel odbor, ki je že precej sodeloval z de-partmentom v zadnjih nelkaj mesecih. Naši društveni tajniki in drugi, ki imajo kaj več etika z ljudmi, naj pa poskrbe, da bo te literatue čim več raz-dane med posamezne naše rojake.
TRGOVSKE IN DRUGE CIVILNE PROMETNE ZRAČNE ČRTE BODO PREVAŽALE ČETE in MATERIAL
Načelniki in direktorji raznih zračnih prometnih družb so sestali v Washingtonu pred nekaj dnevi, ter so obljubili brigadirnemu generalu Haroldu L. Georgeu, da bodo poskrbeli zato, da bodo civilne prometne zračne črte stopile v sodelovanje z vojaško zračno silo v evrho prevažanja čet in vojnega materiala za Ameriko in za zaveznike.
Po njih zatrditvi bi- se moglo prevažanje po zraku pričeti že prihodnji mesec.
General George, ki je poveljnik vojaškega zračnega transporta za Ameriko, je dejal, da bodo obstoječe zračne črte povečane in razširjene ter ojačene s pritegnitvijo civilne prometne zračne sile v skupno akcijo -za vojno prizadevanje. Izrazil je mnenje, da ako bo pričelo primanjkovati pilotov za civilne zračne črte, oz. potrebe, tedaj bo armada prevzela kontrolo nad splošno a -meriško zračno silo, ter bo skrbela, da s-edanji red civilnega zračnega prometa ne bo okrnjen ali oviran.	j
Sicer <pa armada ne želi prevzeti vse odgovornosti zračnega prometa -nase, ker \fo generalovem mnenju, bi bilo bolj zaželjivo, ako bi imeli vojaški letalci proste roke za obisk Nemčije z bombniki. Ker pa je produkcija letal z vsakim dnem večja, bodo seveda potrebne še razne spremembe zaradi vedno večje potrebe izučenih letalcev in druge zračne posadke.
Karol se ne pokori zakonom
Bivši rum umski kralj Karol, ki živi v Mehiki, si domišljuje da je še vedno nad postavami ter se noče vkloniti mehiški postavi glede registracije tnjcev.
List "Ultimas Notici as" pravi. da je Karol, ko je prišla •policija in ga uljudno vprašala glede nekaterih njegovih osebnih podatkov, osoruo odgovori, da postave dežele zanj ne veljajo. Karol -se t.uli ni v-klonil, iko mu je policija rekla, da ni več fkralj, temveč navaden tujec.
Da se izogne 44nadlegovanju" policije, se je Karol iz Couoacana, predmestja glavnega mesta, preselil v Ouerna-vaco v državi Morales.
INVESTIRAJTE V AMERIKO KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS in STAMPS
Lidice boodo nanovo zgradili
Angleški rudarji bodo pričeli
med delavci po vsem svetu veliko agitacijo, da bodo nanovo zgrajene Lidice, ki so jih Nemci do tal porušili v povračilo za umor rablja Rheinharda
Slovenski kvizling
iz Buenos Aires, Argentina,
Poroča "Slovenski List" i dne 12. junija, 1942:
—	Ponašali smo oe, da Slovenija ne pozna "quislingov". Žal pa se je našel izrod in to je general Rupnik.
Ta iavnžek slovenskega naroda, se je takoj, ko se je zrušila naša domovina (ponudil v službo izdajalcu Paveliču. Ta ga ni sprejel. Bival je nato še nekaj časa na HrvatsJkem, nakar se je podal v Ljubljano. Ljubljančani pa, ki so vedeli za njegovo sramotno dejanje, so izvršili nekega dne nanj atentat. Takrat smo v našem listu pisali, da je bil pri tem napadli ubit, Žal pa kakor sedaj do-znamo, se to ni zgodilo. Atentat se ni posrečil.
—	Italijanska agencija od 6. t. m. (junija) namreč javlja, da je bil general Rupnik postavljen za župana mesta Ljubljane. Isti dan, ko je prevzel mesto župana, da je izdal na mestno prebivalstvo proglas, v katerem ga poživlja na sodelovanje z italijanskimi oblastmi.
—	Toda višek predrznosti in pokvarjenosti tega izroda je v nadaljnem proglasu, v katerem pravi: Ko je bila nevarnost, da bodo Slovenci popolnoma uničeni, ponudil jim je M-ussolini roko. dal jim zakone, ki predstavljajo pravo samoupravo. Večina Slovencev je to pomoč fašistične Italije z navdušenjem sprejela. (To se ne strinja s pretnjo Mussolinijevega lista "Popolo d*Italia", kot je bilo v petek poročano v G. N. —Opomba uredn.) Samo neka skupina ljudi, kateri so plačani od plutokracije, so se odlo-
čili za boibo proti novemu stanju- Njihovi napori pa so brezuspešni in ne morejo škoditi Italiji, niti "novemu redu'' v Evropi.
—	Ob zaključku proglasa podiva še Riopnik prebivalstvo, naj pri vsakem koraku pobija "kriminalne" spletke in dela te sku(pine. —
"Slovenski list" nadaljuje:
—	Ali si moremo misliti pod-lfjšega človeka kot je general Rupnik! Sa vendar dobro poznamo metode Italije že s Primorske. Pa tudi sedaj v "pro vinci Lubiana" ni nič bolje. Tudi tam izginjujejo, oziroma so že izginili slovenski napisi. Ulice ne nosijo več imen naših zaslužnih mož., ampak so jih nadomestili z italijanskimi.
—	Srednje šole so italijanske. V ljudske šole pa so tudi že uvedli italijanski jezik, iz katerih bo kmalu, kakor se je to zgodilo na Primorskem, popolnoma iaginila slovenščina.
—	In ta izrod si upa javno izdati tak proglas! Toda zapomni naj si, da slovenski r.a-rod te sramote ne bo mimo prenesel. Ponesrečil se je prvi napad, pa se drugi ne bo.
—	Izdajalec mora prijeti svoje plačilo, zato bodo ie poskrbeli naši zavedni bratje! —
(Navesti je tukaj treba, da je Slovenski List v Buenos Airesu, ^.rgenftmi dobro informiran, ker ni Argentina v vojni s osiščem, in ker je mogoče vzdržati piismeno zvez** ' Italijo oz. Nemčijo preko Španije in Portugalske. — Op. -uredn.)
Zvezni agentje na delu, da zatro fašistično fronto v Ameriki
Zadnje dni prošlega tedna se je pričela temeljita preiskava, zvezana s takojšnjnmi aretacijami, ki so enkrat za vselej postavile v pravo luč razne voditelje skupin in organizacij, katere so se ovijale v ameriško zastavo, v resnici pa delovale na vse kriplje, da zmedejo ameriško javnost in zlomijo moralo ameriškega vojaštva.
Zveaau obtožna listu vkljn-	~	L
auje 28 organizacij, ki so: The America First Committee; The 1 German-America Bund; The Ku lux Klan; The Blaok Le'-' gion; The Silver Sliirst of A-' merica; National Workers* League of America; (Detroit) National Committee to Keep ; America Out of War; Make' Europe Pay War Debts Com-! uiittee; Islands for War Debt)*! Committee; War Debts De-I Tense Committee; Coalition of Patriotic Societies; Crusading, Mothers of America; Citizens'j No Foreign War Coalition; American Guards: Social Re-' public Society; Committee of. Patriotic Organifcations; Pro-1 le>*tant Gentile I.eajariie; Pio-t neer News Service: Crusaders White Shirts; James True As-] soeiatefe; Womens Investors in' America; Constitutional Edxi-j national League; We, the Mothers United; Flanders Hall, Inc.; United Mothers of Ame-1 rica; We, the Motlhers: Mobilize | ; for America, Inc.; American' Mothers.
Zvezna obtožnica vključuje tnadi sledeče prrt>likacije: (Nekatere so že ustavljene.) The S'ew York Inquirer; The Defender ; The Octopus; The Ga- , Lilean; X-Rav: Publicity; Beacon Light; The Roll Call; Wedkruf und Beobachter; Industrial Control Rep o r t s; World Service; tipkan v Nemčiji, poz'ian tudi pod imenom Welt Di'-»n®t); Social Republic Society Bulletin: America in Danger; The Broom; Patriotic Resarch Bureau News Letter; RoaJ to Victory; Women In-
Dva bandita odnesla plačo delavk
V uradu hake -šivalnice za žensike obleke, blizu Times Sq. v New Yorlku, sta dva uradnika zgodaj po]>oldne po razde je-vala denar za plače v priprav-j ljene kuvertice. Kar naenkrat j pa sta bila pri svojem poslu presenečena z naznanilom, naj se lepo umakneta v ozadje. Ker s-ta videla, da se gre za tako-nazvani "holdup", sta bandite ubogala. Prestrašene šivHje so tudi molčale ves čas, ali ko so ! pa videle, da sta predrzna lo-I pova zares odnesla njih teden-, -Jki zasknžek, so vse naenkrat i zagnale krik. ki se je slišal prav dol na Times Square.
Na Times Squareu je kaj-pakda vse ponorelo, ko se je zaslišalo vpitje šivilj, ki so šle kar dol na cesto, da zaslede bandite. Policaji so se naglo podali na lov in ujeli enega od tatov, ko se je rinil me<J ljudmi gor po Broadwayn. Ali ta ni imel denarja na sebi, tisti, (ki 1 ga je imel je bežal v drugo smer in ga še niso prijeli.
ADVERTISE IN "GLAS NARODA"
veMoi« in America Bulletin; U institutional Educatio n a 1 League Bulletin; Scribner's Commentator; War Guild and War Mongers; Revolution ami the Fifth Column; Edmond-«on's Economic Research Ser-•dee; American Vigilante ; Ci-tizenv' Xo F\>reign War Coalition Mauual; America Awakes; Ixird Ixithian vs. Lord Lothian; War, War, War; The Cross and the Flag; Cease Firing; Purdv Publishing Co.
l55vezni pravdnik. Gen. Bid-ule, je naiznanil, da je zvezna 7eleporota izdala tozadevno obtožnice proti zgoraj navede-oim organizacijam in publikacijam, ter proti sledečim glavnim obtožencem: William Griffin, izdajatelj list 14 New York Inquirer"; Mrs. Elizabeth Dil-!ing iz. Ohicage, avtorica 44 Red Networka"; Rev. Gerald B. Winrod, znani pridigar in založnik proti vojne in slične literature; William Dudley Pel-lv, obtožen protidržavnega ru-varjenja; Georjre Sylvester Viereok. obtožen nacijski propagandist; James C. True založnik protižidovskih broeurie, in Prescott Dennet, ki- je bil glavne osebnost v zadevi Vie-reckovega procesa.
Pravdnik Biddle je dejal, da se je preiskava aktivnosti vseh teh organizacij, publikacij in |x>sa mezn iko v vršila devet mesecev preden se je podvtzelo proti njim odločne korake. Li->4a drugih obtoženih vplivnih imen je dolga in pričakovati je, da se bo tekom nadaljujočih preiskav še podaljšala.
Smrt bivšega jugoslovan. konzularnega uradnika
V nedeljo so na^li v njegovem stanovanju v hiši na vogalu 22. ulice in 8. Ave. mrtvega Dušana M. Pavlovica, ki I je bil nekoč uradnik v jugoslo-■ vanskem konaulatu. V njegovi desnivi je bil revolver in policija je označila njegovo smrt kot samomor. Sedel je v na<slo-njaču, kot bi hotel gledati skozi okno na ulico.
Med njegovimi spisi je policija našla grozilno pismo z mrtvaško glavo in prekrižani-ini kostmi, pisano 2. -septembra, 1931 in naslovljeno na Pavlovičevo ime na jugoslovan-I ?ki konzulat v Chicagu. I Pavlovič je bil star 61 let in je stopil v pokoj že leta 1936.
"Odlični državliani"
Rurmuikska vlada je odredila, da bodo tisoči romunskih vojakov, ki «o bili ranjeni na ruski fronti, za celo življenje nosili naslov 4 4 odlični državljani."
Rumuniske žene, eijih možje so padli na ruski fronti, bodo nosHe ime "odlične državljanskeotroci ruimninspkih padlih vojakov pa 4'otroci naroda,"
določa, da bo Jugoslavija po končani vojni Združenim državam vrnila vse ono orožje, ki bo pora&no in v dobrem stanju in ga bodo Združene države potrebovale za svojo lastno obrambo in za obrambo zapa-dnje zemeljske poloble. Ravno tako pa je v dogovoru določba, da bo po vojni med obema državama v postavljena trgovska pogodba na podlagi znižane carine in z odstranitvi jo vsakih trgovskih zaprek.
•GU8 N A.* ODA" - No« lac*
monday, jtjxiy 27,1942
vteiNonjiN im
Ameriški vojaki v 40 pokrajinah
/m an n	»	*
roji
J m ±
Strom sveta
Malo velo kot sedem mesecev je minilo po Pearl Har-(borju in ameriške oborožene sile že stražijo vse oceane sveta in bo nastanjene na vsakecn kontinentu, izvzem&i kontinentalno Evropo.'.
To hitro raetreaenje vtoješ-kit in mornariških sil-— njih celotno Število je vojaška tajnost— je privedel fante Stri-ca Sama v približno 40 pokrajin sirom sveta in prepričalo, kakor nič dragega ni moglo, mnogo tisoč ameriških družin, da je ta vdjna svetovnega pomena, in da mrzle severne pokrajine m afrikanske džungfe igrajo važno vlogo v vojaški strategiji.
Za časa miru je le mornarica vabila refcrute z geslom: ''Stopi v mornarico in boš videl svet!" (Sedaj ipa to geslo ne o-e-lja več le za to panogo oborožene *lui5be. Vojska in marini skupaj s bolničarkami* letalnimi mehaniki so raztreseni /po vsarrt sveifcn, celo v takih krajih. katerih imena mnogi niso jiikdar poprej čuli. .
Kjerkoli naj se nahajajo — in »ekaleri so 12,000 milj daleč od Amerike.— spojeni po t "domovino. od koder dobiva jo svoje zaloge. To zalaganje naših stalno rastočih prekomorskih sil, ki. kakor 5«* predsednik Roosevelt označil, utegnejo po stati šest do deset. ameriških ekapedijonarnih sil namesto enp v zadnji vojjii. je samo na sebi "bolj komiplicirano po-Čenjanje kot prvotno prevaža-nie same vojske. Vzlic tej velikanski nalogi vojaške oblasti pe vidijo nikak*1 nepremagljive težkoee v stalnem r-alaganju naših prekomorskih sil s hrano in orožiem. ki se produci rajo v Združenih državah.
lamed 40 pokrajin, kjer so ameriške borilne sile danes na stan jene, 25 jih "so inozemska tffa. v glavnem ozemlja združe nih narodov. Nekateri so dobro znani povprečnim Ameri-kiancem. O dragih je po vpre>eni Amerikanec redko slišal poprej. Proti vzhodu čez severno atlantsko morje imamo ameriško vojsko v' New-fouridlandu. ki je del Kanade, v Ureenladiji, ki je dansko posestvo, na severnem Irskem in pa Angleškem.

Doli db Karibskem morju in ob vzhodni obali Floride, je mnogo britanskih otokov, kjer se nahajajo precejšnje ameriške garnizije. Izmed teh otokov naj navedemo Bermudo, Bahama otoke in otočiče Antigua in St. Lucia.. Ameriški; vojaki so v Kiibl. Guatemala, v holandskiih otokih Ruba in £?uracao. V Južni Ameriki se] ahajnjo ameriški vojaki v BrHani Ghaiani in boland-j gkem Surinam«.
Ka drugem koncu sveta naj-j demo ameriške vojake v Av--straliji in v "Novi Zelandiji. Na poti tja ameriški vojaki sodelujejo z vojaki svobodne Fran- ] cijje v Novi Caledoniji in sosednjih otokih. -Baje so neka-jteri ameriški vojaki Še vedno jborijo v zasedenih Nizozemski Indiji, sli vojaška oblast tegat ni nikoli potrdila. Pac so
ameriški vojaki tudi na otoku New Guinea.
V Aifriki se vidijo ameriški vojaki po ulicah imesta Brazzaville, glarnem meetp francoske Ekvitorijalne Afrike, ki je sedaj pod svobodno Franci jo j in ,br?kone 'tudi v mestu LeopoTd-vifle. v belgijskem Kontni. A-merikamoi so v Eritreji, v Tigm-tu in na samem bojišču v Li--Tbiji. .
. (Y Wall Aiziji. zlasti pa v J-ranu in v Indiji, »e nahajajo Amerikanci. Tn tam. kjer je
OD IZLETA DO POGREBA
IZŠLA JE NOVA KNJIGA V ANGLEŠČINI O ŽIVLJENJU AMERIŠKE DIVJAČINE POD NASLOVOM
~ ~	5;» *
WI1D LIFE
V knjigi jf uataniuo popisano življenje posameznih živali, živetih na suhem, t morju in t zraku, tako <Ja bo vsakdo, ki ljubi naravo In njeno pestro živalstvo, knjigo bral t velikim zanimanjem,, ker bo v njej naSel marsikaj is življenja divjib živali, kar mu dosedaj Se ni bilo znano.
Prvotno je biLo nameravano to veliko delo Izdati v petih knjigah, toda je slednjič IzSla v eni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrčenja prinaša POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJAČINE.
Knjigo bo z užitkom bral lave«, ker navaja lu popisuje vse živali, Id JU> je .dovoljeno ln prepovedano streljati; farmer, ker so popisane živali, ki na polju koristijo aU Škodujejo ter slednjič riMč. ker so r knjigi naštete VSE HIBE, KI .ŽIVE ,V AMERIŠKIH VODAH.
Poleg poljudnega popisa le pripovedovanja vsebuje knjiga S27 SLIK (fotografij) ; 6 »lik v naravnih barvah, v velikosti celo strani, ter lam TIS strani. Velikost knjige Je • z « infer. Knjiga opisuje sesavce, ptiče, riba, kače in iivali, ki so cavnotako na soben kot v vodi daaoa. — Vezana je v močno platno z zlatimi črkami.
POMISLITE, TO KNJIGO LAHKO DOBITE SEDAJ ZA CENO:
Sedaj $3.60
Naročilu pošljite.....KNJIGARNI
8 LOVEN IC PUBLISHING COMPANY. 216 W. 18th STREET, NEW YORK,
Neznosna newyortSka vročina me je napotila, da sem se odpravila 18. julija v prijazno pohorsko letovišče ""IVin Lake" v ifilford, Pa., kgoepej Helen Co.rel iz Brooklyna, ki je do strašne nesreče, ki jo je zadela, vzdrževala tam fcuriško podjetje. '
Pozno zvečer sem prispela v družbi njenega sina Jerryja in njegove žene Francos na določno mesto, kjer nas je gospa £!orel prav prisrčno siprejela. po veselem sprejemu nam je razkazal a poslopje katero je imela v najemu, ki je bolj podobno lepi vili, kakor pa sta^ jiovaTr^ki hiši.
Ko smo dospeli na "porč", n am je predstavila veselo družbo letovišča rjev, med katerimi je bil tudi njen najmlajši sin jn l jubljenec Louis, ki je drtrc-jbo Nabava? s svojim prirojenim Jiumorjem in ki se je ravno v .tem času nmfcKina svojih počit-jiicahpri tftAJfcnTmateri. *
6 oelo dr«3bo smo si takoj postali domafSi. fta je ogledalo, kakor da je ena sama velika družina. Zabavali «tk5 se. pozno v noč, in nam je bQo žal, da pa« je zaspanec Sn utrujenost jtačela priganjati k počitku.
iBilo je ae po polnoči, ko sem če podala t sto jo sobo. Slišala setm.ipa še vedno prisrčni smeh .ostalih, katerega je največ px> vzročaft mladi, vedno šale poln
Jjouis Cttrel.
, IS veži gorski zrak je tako vplival na me. da.sem se zbudila iz (prijetnftga spanja, ko je bilo solnce že precej visoko, vseeno pa še nisem bila zadnja.
Hitlerjevi sodelavci
Demokratska Amerika je 'dolgo mižala na eno oko in imriio gledala podetjiB raznih odkritih in potuknjentfi Hitlerjevih simpatičarjev. Razumni Američani so se vsled tega razburjali in so se bali, da nas bo dčrtetela usoda Francije — da ibodemo v slučaju napada razpadli sami od svoje lastne pa-tetičnosti in brezbrižnosti ter prepričanosti, da nas varujejo oceani in da se* Američanov tploh ni nilsče upal dotakniti.
Pa se nas je dotaflenil na zlo-iben, liinav^ci n zahrbtni način rmeni sovrag, ki se je prišel klanjat v Belo hišo našemu predsedniku, medtem, k^ se je morilska svojat doma na Japoncem pripravljala na zahrbten napad.
Ta akt je Američane pogrel. V camo bistvo ameriškega ijud srtva se je zagrizel gnus do '"kače v travi" in s tem vtisom se je pričelo v Am, p robu j a t i s taro' pij on i rsk' vilo, da je treba najpre stiti svojat, ki dela šk znotraj, potem se s s na zunaj zlahka o
S tem rastočim se je bližal čas, odddenkati drzni jem novega red, li vse mogoče be naše dem dpžele, da s nacijske so, da ne ski potrpe vedno ščiti vorniki po mestih. Pa ameriško 1 lilo, da so gi vr\ i, zd je okrog n tegnjenih vratov.
Bil je sicer že čas, ko smo škoro obupovali nad položajem,, ko so bolj zavestni veliki dnevniki prinašali uredniške članke, ki so opozarjali na veliko nevarnost od znotraj in rotili administracijo, naj nekaj ukrene, sicer bo ljudstvo začelo izgubljati zaupanje. Kaj namreč pomasga po eni strani delati za vojni napor, kupovati bonde, zbirati staro železo, kavčuk, papir, cunje, vse, kaj' se more porabiti- v prid gradnje
JERRY KOPRIVŠEE in nj«f«T m* titer na »loMah
Terezioka Polka
Na planincah—ralček 6tr. M B1S ta DL'QUBSNE OOTTOTl TAAtBUBICA — «▼. M 571
Za tos. cenik ln cene pioK m
»tceet, New„Xodi
VEST F K Q M XJ
POMAGATI!.. AKO PRISPEVATE ZA
u. S. o.
KUHARSKA KNJIGA::
m Recipes sf Ali m Nations
- XV angleškem jeziku^
RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo
U^Knjiga je trjdp vezana in ima 621 strani^}, r
li' 1 V
Recepti so napisani» angleškem j««iku ponekod pa tudi v jedka naroda, ki mu je k&ka jed poaobBo v na
Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se saaimajo fci* i H kuhanje in ae bodejo ▼ njem čimbolj uveifaati inA> « iipopplnitt. - >	.;> ^
pi\ KNJIGARNI StOVENIC PUBfjISHINGCO.
216 Wwt l8th Stroet ,: .	Xork, N. T*
RAZGLEDNIH w
Piše Aana P, Krasna— -	, -
-GLAS NARODA" J
_(TOHl OT THE PlOfll)_'
OwMd ana ZWlatMd fcj Bkmtmtt Pnhllsklng Cimiinj. (▲ Oorporatl««).
Vrnnk Bakeee, Pratfdent; J. Lnpaha, Bae. — Plaoa of bnalnaaa of tM
ll-nrtia and ill a—m U above oCdcara: 21« W18T lBth 8TBHBX.
_ .	TORK. M. X.	(
49 th Year
*Waa Xante" la laaoad mry day noept Batudaya, Boadaja aad HoUdaya
BatailliMl Yearly H-—. AdTarOaaaaaat an Ipnaal
------- '
Pa aala tola valja tlet aa Aaaartko la Kanado H-—: aa pol leta U^i '
aa earn Ma flJO. — Ka Maw York ja eelo lato	aa pol lata <UB.
la laaaeautro aa aalo lato 9tJ—i aa pot lata $8JO.
~4Uaa naroda- lahaja vaakl das lavaemll aobot, aadaU la praaalkor.
"Oil M1ROD1" II« WB8T llth STRUT, NRW YORK, M. I.
Telepheaet CBelaea I—ISO ^w——i—
NASE STALIŠČE
ni.
Mi niBmo brezpogojni monarhisti, pa tudi nismo brezpogojni nasprotniki monarkistično in'ejenili državnih teles. Navaklili smo se ameriške vladne dblike in je kar gotovo, da smo zrasli ž njo v eno. Če bi nam (balo dano sia jšibiro, bi seveda niti najmanj ne pomistjali m bi ee ponovno in ponovno izjavil za republiko/ Kjerkoli bi- imeli mi odločevati, bi vsaj nas^-etovali in priporočili Tep\fbli-l^ansko obliko vlade. To lahko brez vsakega pridržka izjavljamo.
Enako (bi storili gletfe Jugoslavije, če bi bilo to od nas odvisno. Toda povsem jasno je, da glede Jugoslavije tega vprašanja ni. Vsaj zaiaj ga še ni. Zunanji svet tega vprašanja ne postavlja, tudi naši ljiidje doma ga -ne postavljajo. Monarhična uredba je bila v Jugoslaviji sprejeta kot dovršeno dejstvo in kralj ali ne kralj vsa leta obstoja Jugoslavije ni bilo kako važno vprašanje. Bile je dovolj Vlrugih vprašanj, važnejših in vse bolj pomenljivih.
Isotako sedaj—za bodočo obnovljeno Jugoslavijo—to ni glavno vprašanje. Poglavitno vprašanje je, po kakšnih potih naj pridemo čimprej do ponovne upostavitve Jugoslavije. V tem pogledu je brez Wvoma važno vprašanje notranje urejenosti, pri čemer pa kralj ali nekralj ne igra glavne vloge. Dvoje j-e mnogo toolj važno: Kako spraviti res vse Jugoslovane v Jugoslavijo in kako urediti notranje nemoteno sožitje treh jugoslovanskih bratov, ki so sedaj pod tujim vplivom, drug Idrugemu talko žalostno odtujeni.
Ni popolnoma izključeno, da je tudi vprašanje kralja ali ne-kralja na svoj način važno za Iboldoče sožitje Jugoslovanov v skupni domovini. Toda to je danes še težko dokazati. Gotovo je, da ogromna večina Jugoslovanov v domovini toga vprašanja ne tišči v ospredje. Zakaj in čemu bi ga mi? Saj so bile in -gotovo spet bodo v Jugoslaviji republikanske stranke, ki so in 'bodo na legalen način stremele za dosego svojih ciljev. Mi smo kar prepričani, da je bodočnost republikanska več ali manj po vtsem svetu, brez ^dvorna tudi v Jugoslaviji. Toda mi smo za tO, da do tega pride potom evolucije, potom notranjega razvoja, ne siliti v to s kako revolucijo. Revolucija se težko izvede brez bolečin, četudi se da kJdaj pa kdaj izvesti Ibrez krvi. Evolucija je pot naravnega razvoja in zato ne -bedi. Če bomo doživeli, da nas prifde obiskat v Ameriko jugoslovanski predsednik, ki bo imel toliko postavne pravice zastopati Jugoslavijo kot jo ima danes Peter Drugi—že danes mu kličemo: Dobrodošel! Nikakor si pa ne domišljamo, daitakrat ne bo v Jugoslaviji nobenih perečiih vprašanj več in da bo pod od. ljudstva izvoljenim predsednikom sijalo 3*ipo>giftto sonca.
Tisti, ki so o priliki letošnjega kraljevega obiska ea-merili "poklone" nekaterih predstavnikov ameriških Jugoslovanov, so mogli to zameriti iz dvojnega razloga: Ali so sploh proti Jugoslaviji, ali so pa proti Vlinastiji. Ce so proti Jugoslaviji, se mi na tem mestu ne bomo z njimi spuščali vldelbato, zakaj mi smo na celi črti za Jugoslavijo :n jo želimo videti obnovljeno in močno in veliko na "zemljevidu in v resnici. Z nasprotniki take od nas zaželjene Jugoslavije bi se morda pogovorili na drugem mestu, tu« kaj jih hočemo prezreti.
Vprašanje dinastije pa že tako kaže pustiti pri miru, ker je najštevilnejši del Jugoslovanov, namreč bratov Srbov, po vsem videzu odločno za dinastijo. Svojo vdanost do dinastije so prinesli s seboj v Jugoslavijo in jo ^bodo po vsem videku obdržali tudi v novi Jugoslaviji, vsaj za enkrat. Čemu bi otežkočevali sožitje z njimi s tem vprašanjem, ki ni življenjske važnosti
V enem poznejših Člankov (bomo povedali, kaj je po našem mnenju res življenjske važnosti za obnovljeno Jugoslavijo in tam bomoseveWa nepopustljivi, dokler nam kdo ne dokaže, da se motimo.
Za Slovence doma smo tudi po vseh poročilih, ki jih moremo dobiti, uverjeni, da se s tem vprašanjem ne ba-vijo kort e'stvarjo, ki mora biti v oepredjn. Ih končno je na njih, kaj smatrajo za najvažnejše, saj bo demoni živeli v Jugoslaviji, ne mi—ameriški Slovenci. ►
Glede Hrvatov naj rečemo samo to-le: Bolje je vseeno zanje, da imajo aa Javlja kakega Petra Karagjoiževi-ca neigo kaikega Spoleta po Mussovi milosti. To bodo sami uvideli, če ras še niso, ko Jbodo kolikor toliko rešena druga vprašanja, velika in važna, ki eedaj še tako zelo motijo jaaožnost TpHnflffa sožitja Hrvatov in Szfoov. (Dalje.)
DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK I*ilff je bova knjižica
Čf daje jpoljudna navodil^ kako j
ameriški državljan.
Poleg ypraSanJ,. ,kl Jih navadno eodnlkl stari ju pri Izpitu, jea <lr-žarjjjiflirtvo. vsebuje Ifujlžlea Se * II. delu nekaj vatnlta letnic Iz Egudurlne Zediujenlh držav, v III. delu pod naslovom Razno, pa Projl^j neodvisnosti, Ustava Zedi-nj«alh držav, ' Llucolnuv Ugovor v« Gettysburgu. Predsedniki Zedlnje-nlh držar>ln Poedlne države.
" Cena icnjižirl Je •
samo 50 centov.
la pe dobi pri: SLO VENI C PUBLISHING CO. • * 21« Weft 1Mb St., New Vark
boiiba bila" najbolj vroča, \ .Bnrnii, go ameriški letalci it dolgo vrnili junaške čine; seda. se'b orijo « krtajskim vojašt
ffilasmui v teh, inozemskih po "stbjankah imanmo ; ameriškt vojsko v Alaeki, kakor trtdf ^ »merilcih poseKtrih Centraln< /Ajmerike. .
IStri način, kako se ame ,riska Tojska raztre«la po sve ,tu, je dokaz, da se Strie Sar skrivno pripravlja za dobre ii .tefke meeeee. ki so pred nami
. . Po dobrem zajtrku sem si .ogledala krasno okolico, kaie ,ro ^"cže, kakor veriga, gorski ' .venec. Očarljivi pogled in pa i ptičje žurgolenje mi je priva-► J>ilo solze v oči, posebno ob mi-, sli, kako napi poteka življenj1« ■ na newyorskem cestnem piToč-4iiku..
TT«oda pa je hotela, da mo-' ram ta prekiniti veselo zapo četi dopis, na najbolj groze r dogodek ,.kar sem jih "že dozi-| vola v življenjn, na kruto dru li^isko nesrečo, ki se je pripe ' ,tila po koeilu, .pri katerem sme Jjili še »vsi na višku najboljšega razpoloženja in ki se pripetila s tako "bliskovito naglico ' (da ne bi ma^li verjeti, ako bi ' pe bila. da je Louis Corel mrtev. Okoli 3. ure popoldne ^ je podala mladina na bližnj« jezero., da si ohladi vroče nde, in da da duška svojim željam .po vodi in ^icer največ z vesla-jijepi,Čolna-. . . - A
i Med tem ko ie dfiižba Louisa posedla na obrežje jezera^ in se pripravi za nadaljno <ve-, plan je. je mladi Louis, kateremu je Bo? odmeril 21 let živ i ljenja, vrzel čaTn in odveslal pam proti sredini jezera, a ustavil se je malo od obrežja. PbTn življenja še je vsedel na konec Čolna -in se igraje dotikal vode t no^aim. kakor da bf hertel pokazati svojiiri prijateljem, kako mu dobro -dene.
i , "Naenkrat pa, kakor na povelje kake 'višje moČLi in pred oemi svojih prijateljev se je ^vrto^lavil v vodo. iz kateVe se ni vec pokazal živ. Njegovim prijateljem ni n spel o ga' rediti, vidoll so le par vodnih mehnre ikjov. ko so izhlapili življenje mladega Lojzeta.
(Kako je ta strašna novica vplivala na ubogo mater, M«rs. Plelen Corel, na sestro Helen .in ibra'ta Jerryja' m njegovo *že-•nč pi ,v splošnem na vge^ostale
vojnega materiala po. dragi strani pa pustiti svobodno kre-tanje elementom, ki na tihotapski in zlobno zahrbten način sproti hite podirati, kar ljudstvo £kuša zgraditi za obramfbo Ameriko	-
Od vseli strani So se vsipala pisiila v uredništva liptov, revij* v jaVbe urade:dežde, v K^d-pito!—ljudje so dajali sinove za obrambo domovine in ti, ljudje šo liofteli vedeti ali bodo ti sinovi varni pred izdajalci" v naši sredi, ki izralbljajo demokracijo, da gladijo pot o«š<jni golazni, ki ibodo zabadala brani Ice^ domovi ne y hribet medtem, ko jili bodo njJh osišeni pa jdaši pobijali od spredaj na frontah.
izgleda,.da vse ogorčeno prigovarjanje m rotenje .s struni ljudstva vendarle ni <bilo zaman. A^saik dan zdaj prinašajo listi vesti o aretiranih nacij-skih simpatiČarjih, agentih, vohunih. In krona v<ega dosedanjega delovanja zveznih preiskovalnih agentov je novi<'a zadnjih dni, ki naznanja, da je zve«na vlaVta pod\~zeki korake, «la stre ameriško fašistično fronto na celi Črti. Imena mno-Kh priblikacij. ki so pa radi ra-L pod licemersko krinko anie-■kansH'a, ^e danes bleste v Kznamu olbtoženih fašističnih KbHkacij.
BOrganizacije, ki so se šoyi-L okrog tudi z velikimi ame-^nivstvom in netile predsodke Hi ameriškim ljudstvom, ^o Bes enako v seznamu zazna-Hi anih sovražnikov svoje la-■e dežele. Vsak izmed nas, ki Ha le količkaj razsodnosti, bo Hsledno pazil in .spremljal Hbrodke nadaljnega poteka te4i najnovejših odRcrrtij, ki morajo biti v zadovoljstvo vsakemu poštenemu An^eričanu, cfoenem nam pa morajo služiti tudi kot vzgled, da je treba velike previdnosti preden človek nasede kakim potegavščinam, ki se skrivajo za patrijoticno rvene-čimf imenu Kar "oglejte si vrsto imen, ki jih bodete videli te dni v listh in se spomnite lutko
so ti moderni derviši Hitleri-zrna drli po Ameriki in nas reševali pred tem in onim—=a-mo pred Hitlerjem ne.
goste, si lahko predstavlja vsak, kdor nosi >v sebi čut lju-jbezni do svojega. Kot pidča te strašne življenjske" tragedije ne morem naprej v žalosti, ker tukaj se je započel iz začetega veselja mrtvaški sprevod, ki se je,končali v Četrtek dne 23. julija na pokopališču Sv. Trojice v Brooklyn«.
Prizadeta mati in ostali naj se tolažijo S mislijo, da ravno v "(Sedanjem čsfMi .tisoee iniisoče ^nateram-poka free od žalosti
nad nesrečno usodo svojih, ka-pior iih peiia greb močnejših. JEtada bi vam pomagala, ako bi jbilo mogoče, vem pa, dal tutcaj je hi toiašitile bes«Je v pomoč. ^Zato vas prosim, da vzamete ,na znanje: le moje iglbbpko so-»žalje.	.
j	Tes'sie K^vach,
New York. X. Y.
■ ■ -------TTT-
ADVERTISE in "GI AS NA^OHA"
L.A«	A" «■» mir I«rt
■MQKDAY. JULY 27, 1942
TRilWVLffN llH
II ■! I ■	i II	TRC t
i Kratka Dnevna Zgodba 1
■fVH * t* ■	»mM
jfitt	„" —- ■ ■ ■ ■ ^ ... ■,1 "•_' "■ ' " "■	1■ Mnr>i
JANEZ ROZENCV^T:
ČAROVNA PA0CA
Hamson imenovan za priseljeniškega! --komisarja——
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO
TWO-WAY PASSAGE
PISATJ5JMA LOUIS-A ADAMIC-A ZA NAVADNO CENO
$2
50
Pri naročbi »e, p o služite naslednjega kqpona
Pošiljam Money Order za la&tuoiouno podpisano knjigo:,44THE TWO-WAY PASSAGE" za $......
'Moje iane ■ — .—-----------
Sfe, ulica ali Sax it.---------
Me&to in državna ..... .;_
Naročite lahko^o^cnjigo pri^
K NJ I G AR N I.
"Glas Naroda"
216 WEST 18th -STREET	NEW YOEK
- t
MACHETE SHOP PRACTICE
profesor - StcvcHi
▼ a«rMilal
frtUtwU of
6BQBOE BMNMLl .. .
PjxUobo sajmeh»»4CBo snanje Ri-more-te dobili- u kaiigo NEW ENCXGLQP15-DU OF. MACJHIAE SHOP PRACTICE (T.aucleMipi). T« vrtliia knjiga pojAsaje in T aUt ah pokaže temeljna dela joobiMike. AaalsCl vse natanko, ;k»f\. mora znati najbolj«! meUauik; pojasnuje uporabo vsakega stroja, o-rodja in meril. Poo« ras, kak« je treba -vporafaifi načrte (bios prints) tor -whb twli iUJe mnogo -fniimrth tabfl. da j&oeetc. pospefiitl .»»oje jdeto. JSegledena to, «11 ste Šele početalk, ▼am bo ta knjiga selo koristna ln mnogo	.— «00 slik In riab.
070 »t rani. trdo raza na knjiga stane Samo
x£fo«ri? pri:
Gbs Naroda
m w«t istb mm - ***
V	Rent on. Pa., je 5. julija uyurl Silve?*ter Kaetelec, star 69 let in rojen v Zagorju pri Št. ,Petru na Notranjskem. Zapušča o«eau odraslih otrok in brata. .
t
Trinidad. Oolo., je pred dnevi umrl za pljučnico Anton Pavlov ič ml.. Rojen je bil v Ameriki in zapgašca ženo. otroka, starse, <iva brata in sestro.
Star je bil 28 let.
+
V Lava Hot Sprintr*. Idaho, je po večletni bokzni umrla pred dnevi M!rs. Terezija Štrueelj. v Maros-ti 56 let. Doma je bila iz Priliove na Spodnjem Šta-jerskeajL Pokopana je bila 7. julija v PceateHu, Idaho.
~ t
V	Olevelandu. O., je preminila 17. julija Mrs. Mary Go-rap. roj, Mibelič, v starosti 40 let. Rojena je bila v Burnside (Pa. Zapušča žalujočega soproga Johna, sina Johna v Arcadia. Pa., pa brata Steva. '
ROPARSKI NAPAD.
Rojak Matt Mihelioh. iz Madison, Ohio, se je v soboto 11. julija zrjutraj ustavil zaradi rdeče luči na Shore Drive. Naenkrat je pridrvel mkno neki avto, iz katerega *ta skočila dva tujca, katerih eden je MiT iioTicha udaril po glavi J Nato sta mru pobrala denar $80.00 in se na^rlo popeljala naprej. „
SLDV. DIJAK NAGRAJEN.
Matt -Kasfcelic iz West Allis, Wis., sin mane slovenske draži »e Mr. in Mrs. Mat'Kastelic, je dobil na 'Wee* ABis Higfe School $100 nagrade za šolnind »a 'Tdtyton SWfeool of Art vWf AIIp5^. 0(oe pridnega učenca Mr. Kastelic je doma iz vasi Mahove«, fara *PodfcTad, matiji r»a iz Gorenjih :La!kovnwi fara Šmihal na Diolenjskem.
Molitveniki
v krasni vezavi importirane iz starega kraja...
Slovenski molitveniki:
KVIŠKU SRCE — (H. 355)
2K x 3% lačer — 224 stkani r belem eelolido
T • •> -< Cena 75 aentov KVIŠKU SRGE—štv. 415
2H x 3)4 infer — 224 »tranl Cena U enUT
RAJSKI GLASOVI — (H. 4M) 2V4.X 4 I n€er — 250 strgat Toteril Sr. Srttcr Pot
• tkulLH
RAJ£|U<jGb&se¥l*-*t. 415)
214 .14 Infiev — 255 atrani TsteTli Sr. Krlžer Pot
Cono (LN
NEBESA NAŠ DOM — (M. 411}
2% x 4% InCer — 384 InCer
' ■	Ceno 75«
SKRBI ZA Dl^O (it. 408) 3x4% InCer—512 strani
Cena »LTfi
(Ker os nam Je posrečilo dobiti Je tnoUtrenlke po aelo nizki ceni, jib tudi moremo prodajati po seri o ■nafieni ceni. Zaloga pa al posebno veUka. Mto Jib saroČite čimprej, da Vam bomo mogli I ojiml po-etzeti.
NEBESA NAŠ DOM—(M. 4Mi
^ 4Vs infler—384 strani
Um 75e
Angleški molitveniki:
(U MLADINO) KEYOPHBHrEN
fino reoano '.....................M
* *mh -rmne .....
CATHOLIC POCKET MANUAL r fino anje rezano..-....1,—
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET
NEW YORK, N. T.
Nadaljevanje ......t
Lrl»ubu jil: je »iter kaj rlUal, vendar je bil svoje matere naj moe vesel. Naj ga je oštevata' in jsmtrjaia. pri njej <e je ie varneje čutil. • ~	j
Ker Buiubara Uidi.iii znala brez palice čakati, Be ji je sami najibolj prav adelo, da gredo1 vsi skupaj h kralju. .
*V gTadu je stal pri oknu mi-nister. Ka vse grlo se je za-smejal, ko je zagledal proee-1 sijo noaatili otrok. Tudi kra--: Itu. ki je hrt pristopil in pogle- j dal, je &lo na smeh. VendaT, se je zadržal, zakaj kralj je moder in se mora modro držati. T
Ministra je ostro pokaral, kaj se smeje nesrečnežem, ki >o prišli pomoči iskat. Potem , je stdel na preetol iti ukazal," naj pripeljejo pro^«njevce v dvorano.
Ko mu vse povedo/ se kralj; zamisli. Sitna reč in odkar : vlada. «e rmi kaj Jakega nij< primerilo. Minister mer pose-1 peta, naj ukaže Bismrfharo in njenega sina zapreti. k^T nista plačevala davka od čarovne i palice. .
KraTj ^ra nejevoljen zavrne.
da wlaj ne gre aa dflvke, am-'
pak za pomoč prošnjavoeni.1;
pa da hi moral minister bolje'!
nog^ave p<znati in vedeti, da1, * 1 i	C	'J
ciavAk na earavnp palme že1 njpfdTrr oce odpravil.
Miri-ster je osramočen mnolk'-nil kralj se je *pet zamislil < inr prošnjavej so čakali odre j hpti	,
Te^ko je bilo krni ni pravo « uganiti. Mogočen je res. ampak iarati ne zna in kako naj i ve. kani je nr^Sla Šiba. kakrš- ; na rast^ v vsakem gi*mu.
Zdravniki pa §e niso znali takrat .nosov popravljati, ka-kor jih znajo danes.
T*o dolgem premišljevanju vrtane in de:
'"Samo s čarovno palico se 1 daio nosovi popraviti. č*e je < pali^n ^e na svetu. «=e m^ra naiti in jutri ^jrrtrai jo gremo i vsi skupaj iskat. Mjoja srečaj] nam pomore, da jo najdemo." i
i In kralj je še ukazal, naj da-1 jo vaeim večerjo in prenooiii6e| ♦v gradu. .	~	•
Zjutraj na vse sgodaj se odpravijo na pot; kralj, čarovnica Binmhara, njen klavrni sini lObufhu, Ko spaoenih nošanov in dvanajst žalostnih mater. Z njimi je Sla kraljeva sreča.
Grede srečajo sodnike in rab 'lje, ki so peljali obsojenca pod vrstice. Kralj vpraša, kdo je zločinec in kaj je Eagrešil.
*''Krojač -siromak, ki je ubil in oropal sejmarja," odgovorijo sodniki. Obsojenec pa porabi priliko in zaklič*1: "Milost kralj, nedolžen sem!'* >
Si romal; jx>vp «e enkrat zgod bo. kakor jo je tolikokrat zaman povedal sodnikom, ii> kralj je verjel. Saj se mu je prej zdelo, da utugno biti ča-rovna palica vmes. Zato ukaže sodnikoao. naj obsojenca izpuste, obsojencu pa reče, naj gre t: njimi, da ookaže. kje je na čudežen način prišel do^ cekinov.	-	: ' .
rr dVugi Saši >o se zbirali ljudje, oboroženi z vilami, cepci. sekirami tn puškami. Kralj jih vpr&ža, kaj nameravajo.
Govedo mu, da se je cd nekod priklatil pivdrzen kozel ki pr?ha,ia kar v hiše. vdira v ^hramibe. objeda kruh in pije mlfko. Na hribu je hveketal kozel, kakor da se vsemn svetu pomieihuje. "Bmnibara je spoznala, da mora bH.i kozel za\ čaran. ker kaže človeško pa-s met. Pokliče ga, naj gre t njimi ,da ga ne bo nibee pre-1 ganial.,	'
'Kozel je slnšal «n šli s o naprej. Nosafcim otrokom se ni zdaj nihče (posmehoval; zakaj bi št bil voričo kralja upal!
Pred norišnico srečajo ^z<lrav nike. Kralj iih vpraša, ali imajo dosti bolnikov.
"Ni sile." «o rekli zdravniki. ".ampak včeraj .smo dcbili nekoga, ki -si dont^Pja. da je človeka v kozla sDrpmenil.**
fKral.i pove. da bi s-te«m bolnikom rad srovoril in zdravniki mn ga brž nri vedejo. Kozel ki je yse slišal in raaruinel.
■ise je.pa pri tej priči v petopu.-? Ilia sa letel in ga trikrat preko--pienil. l>rugi so prijeli in udr-
-	L žali kozla za ro»ge, potqpah se -ye pUbral in kralj, ga je vpra-> l | sat kje je dobil ?>alkx>.
"Našel seim jo,*T reče potest puli.
Sicor ni bjjo ree, ker pa Ubu<-> bu ^s.am ni vtdel, kako mu je bi-l la prešla, je i^ovor obveljal. ; Kralj je še vprašal, kani jo je daL in potepuh je povedal, da I jo je od strahu iz rok spustil.
■"(Pojdi aaan pokazat, kje je
-	bilo/' ukaže kralj.
Pridejo na kraj, kjer je po. I stal se.jmar koseI. potepuh zmetan in krojač srioaiak boi | gat. Palico so s^v^da zaman s icikaJi gaj jo jc bil že .prej. študent pobral. TJjgibljejo, kam naj bi bila bdtod prešla, ih ue-mara n»» bi nikoli ugaaili^ da ui ^ pripeljala kraljeva s>reca po ^ cesti lovica. ki je ves MmlisštjeVi vzdihoval: "Ouido preeudno. vseh čudes čudo!"
-4Faj ie«tako čtudo?" vpraša kralj. Leveč odgovori:
i 4<iPomi^li kralj davi frtaii šel če« gmajno za. hribom in gmajna je bila se. kakor jo zmerom [ pomnim.. Zdaj sem se vrnil in ' 'So fnašd vso iaprejnenjeno. j. Drevje raste, kakršno ni rado nikoli, namesto skale stoji gr.ad j jezero, kakor zrcalo, je polno zlatih rib in povodnih deklic. k beli' jekni se sprehajajo po livadah in gezd mrjfcli mavrič-rfnili ptičev. JEož je. da se ne jdopm-edatL med njiini menda sšraa roža' Moigota. ki nna cvet kakor živo sonce, -a na najvišji brez sedi ptič Zlatoper in žvižga da se človeku srce topi. — Reci sem. ali ni to £udo pre-čudnoV'
"Pojdimo i^ogledati." cdloči kralj..
"Res so našli vse in te kakor ie bil Tovec povedal.
O rad je -bil preprezen z mi, pri oknu «e ,p česala kraljic j na, na dnu jezera se ^e losketal dom povodneifira moža. strašni zmaji so se plačili v -d obok can breznu,- v črnem goadn se ^e sprehajala kraljica noči. bleda in z vencem zvezd v laseh, tk> vejah so se ^preletavali ptiči, ki se jinn .ie v temi perje svetilo, na trati-so spati junaki in tisoe najsbi^fh vonjav je tonilo t prežlahtnem vem^n rož' ^fogot £. Povsod čudo prečud ' no
•Študent, ki ie bil ne .Yede vise to pričaral, je ležal takrat v travi in si zaSelel. da bi znal TTmerom povedati kar vidi in Čuti. Ker je flržal v roki ^a-rovni oalico. ra»u ie želia za -res iznolnila. Sania od ?ebe se j? oa^Asila v njem nesem.
Vstal je in zapel, da je vse prisluhnilo.
Karffjica noči se je naslonila na drevo in zamežala, tiči so obledeli. jeie»i obstali, kra3ji6-na se je akkmila skozi akno, zmaji so se Tapeti, do roba brezna, povodni raož se je prijel za breg in potnplil glavo iz vodt, vile SO; se pozabavale na vejah, jtaiaki so »e smeliljdli v sanjah, zakleta kača je dvignila g&rvo in sam .ptič Zlatoper je umolknil ter zamaknjen pri--sktškoval. .
Pa tudi ljudje so bili vsi za-maltnjeni. ^Kralj je pozabil n& t svoje doet^mnstvo. čarovnica I (SA'bjo jezo, 'njen sin na svdjo nerodnost, crtroci na nosove, ^latere ■žalost, .potepuh strait.
!krojač na rerfefrto, lovec na <svoj posel in sejma r na svojo ,kji£o^slvO podobo. . ^
»tjrfdent je «4hal peti in ča-l o vinoa j6 stopila "k njgnHL-
x 4 Fant, mojo palico imaš, daj l^o naaaj."
"Nate jo, mati, s pipcem si lahko v .vsakem gmiu drugo urežem,'* odlgovori študent.
O&rovuiea je videla, dp. je Slabo oblečen in da ima v žepu črn kinih. Spoznala je, da faflčt ne ve, kaj je dobil v roke in'kaj daje iz rok. * Kk> je Jjlbubu ugledal čarovno palico »pet v materinih rokalu mu je odleglo. Prccoj je pozabil, koliko bi bilo kanalu po njegovi neprevidnosti težke nesreče, in pi-emi^ljal je rajSi, kaj !bi ntu 2šda:)le vse dišalo in kako bi b ilo lepo, če bi bil sam kuhar. /'arovnica Buanbara je pa Spoznala, da njen sin ne bo ni-Icoli zrel za čarovno palico in da za ljudi tudi ne bi bilo dobro, če študentov čar ostane. Premalo bi mislili na delo.
r Postavila' ^je «to nohanm v in jim velela, naj di*že glave vznak. Sto dolgih nosov je bilo kakor-plot in -čarovnica je potasgnila po njem s palico, kakor otroci- včasih drsajo-s pa 'lico po ogTajali. Sto »>©^ov je llilo popravljenih mi dvajset mater spet veselih. .
^Poteui je vrnila sej«uw*ju zopot človeško podobo, krojaču sir»B^ištvo, da <nu je-vnovič palec iz čevlja pc^rledal. želela j« potepuhu v ai<vljenj<u dolgo pot. kralju pa do konca dni srečo in modrost. Zavrtela se je trikrat na peti in zarisala kreg po Heb. da ie ves Ktudentov čar izginil in postala jttoajna spet pusta kakor prej.
(Nazadnje je pri*kl na vrsto njen sin.
"Zatf naj bo rajši kuhalni-oa.*' je dejala in jara usekala « palico piav takrat, ko si je ITbubu sam želel, da bi bil ku-jhar. Niifo je palico zlomila, da 'ne bi bilo nikoli več nesreče z Tljo.
Ta hip -e .ie sponmiLi se Študentovoira p« tja, ampnk je bilo že prepozno. ZJlomljena palica ni im»ela več moči in Buraibara jo ,4e vnela proč.
Tako je dobil "OUibn v roke knihalniro in postal imeniten ki*har. Študentu sta pa ostala pesem in £rla» in postal je slaven pevec..
Kadar je pel. Tjudjv pozabljali svoje skt^bi, pred očmi so jim vstajah* pravljične •Podcb". srce se jim ie topilo j in v.nonaknjeni so vzdihovali: u*do preČudao,-v^eh čudes čudof'
• - -——■ ri—*» ' r *---------
Earl tt. Harrison, po<pr«j ravnatelj za registracijo ino-aemcev, je bil zaprisežen kot priseljenski in natiuraliMbcijski Jvoanisar, ki spada sedaj pod Pepafrtoent of Justice. Nastopil je svojo službo 20. julija
me. •
J Skoraj vse organizacije ši-Xom dežele, ki delajo v korist tujerodnemu prebivalstvu, so .navdušeno pozdravile to imenovanje S strani predsednika itooseveita. .
V kratki oeremoniji V pisarni -ceneralnega pravdnika je iz-vnŠilno pomočnik generalnega [prafvdnifea, "DJgo Oanifi, zapri fsearel novo imenovanega komi r$»fja. katerermi je generalni »pravdnik izTočil njegovo komi jfijo. podpisano od predsedni ka Roosevelta in generaluesra pravdnika m ara pooadravil kol člana Justičnega departmenta iSorev.nrak^ svojo komisijo ie >£r. Harrrson reke^ : Funk ci je-pr i sel jen Lške in natural i za ^cijske službe so v vojnem ča «u ozko spojene z notranjo rar THj-st.io dežele. Kot komisai bora izvrševal svojo službo f pr;rričnc*tio napram vsem. al thnl? s Potrebno strogostjo."
iMr. Harrison je poudari' jK>trebo. naj se pretežni večini nedržavlianov ki so vdani Aflneriki in njeni stvari, in kT*bi »■ad; priwwali k vojnemu na nudi prilika to storiti. •Na« narod ne sme napraviti nikjikecra pogreSka v nikaki tz-ro«-d treh snfieri. je retel. "Prvi/-. kar je najbolj važno, n*3 .^menio preoroSčati niee^ar si.-v»; sreči.. T>rugiČ ne smemo ^ >xL'»t; nikakenTu histeričnemr nezaut>anja naoram nelojalni ,uran.išrni na tat na Čin. da bi to zfipuMilo brezpotrebn*1 brai ,*?otioe na lojalnosti ali vdano sti ^ili ionov. .
■"Končno ne sinemo pozab ;liati veliki potendialni pri-snev-k tmierodnih državi iano^ dane? ali >utri. ne ^amo v priii naš<*mn 'w^xkIu' ^+vii. ampak .tudi npfiR morali.
i Mr. Harrison je takoj pre vzel dolžnosti komisarja. Nje gov glavni stan bo v Philadel ^fihiji. kjer se sedaj nahaja glavni priseljeniški in natura Jizacijski urad. 'Kot komisai t e<ra urada federalne vlade bc ,Mr. Harrison na č^fu vseh za d^v. ki se tičejo imigracije ir naturalizacije v Združenih dt*. žavah. Vsi podružni uradi pri ^eljenKke službe v Združenil državah bodo pod njegov< glavno upravo, ravnotako pri feljeniska mejna straža (bor /der patrol) in oddelek za Tegi ^tracfje iporemcer: <* * •
Novi "komisar prvič po kazal «vojo spretnost kot izbo ren vladni upravitelj 1. ,1940 »ko' je organiziral sirom narode program reeristriranja in prste tiskanja več kot 5,000,000 ino yzemfaev. Bil je zopet poklicar Aiazaj v vladno službo mesec s jami ar.in tega leta, da organi
rira izdaoje certifikatov identifikacije za približno 1,000.000 Lnozemcev nemiske, italijanske in japonske pripadnosti. To delo je bilo dovršeno koncem februarja.
Mr. Harrison je bil splošno pohvaljen za taktično in uspešno izvedbo obeh teh nalog. On trdno veruje v poštenost in lo-jialnest večine ne-državljanov v Zdnrženrh državah in njegovo delovanje z inozimaci se odliku-tie po razumevanju in simpatiji, ki jih ima za njihove pro-jbleane. .
t-1- . ■ r-
SMRTNA KOSA
V	Henrietta. Mich., je pred dne^*i umrl John Lazar, star 62 let in doma iz Žirov na Gorenjska aal. V Ameriki je bival 39 let in zapušča dva sinova in dve hčeri.
- it
V	Edison, Kans., je umrl rojak Jobn Paver. Umrl je naglo. ko se je vrnil iz Oirard. | Zapaha ženo( sina, štiri hčere j in več vnukov, v joliet,, m. pa brata Matta. Star je bil 72 let in je pr?3el v Ameriko pred 38 leti. .
■i* ■.
■V Ranton. New Mexico je ,pred kratkim urrtrl Frank Jazbec. star 33 let in rojen v stari domovini. V .Ameriko ga je prinesla mati. ko je bil star eno leto. Zapušča očeta, brata in dve sestri.
t
Po dolgi in nmčiii bolezni je v develandn na svojem domu preminil Anton Novak, star 68 let. "Doma je bil iz Velikih Poljan pri Ribnici, odkoder ie prišel v Ameriko pred 43 leti. Zapušča žalujočo soproaro Jo-hanno .roj. Kafcern in štiri hčere ter •Štiri slaove in več drnsrih sorodnikov.
*
'V Detroit. Mich., je zadnje dni umrl "Frank Nikolič. star 59 let in doma na "Dolenjskem. Zapušča dva sinova.
T
V	Beafcret^. Alont., je dne SI julija nmrl Jos. Mering, star 66 "let m doma iz Nove Vasi pri Šentjurju na Dolenjskem. Zapušča sina. ki je v artnadi v Avstraliji, hčer »v Denver. Colo, dva brata, v starem kraju pa dve sestri.	|
t
i •_. J . -	-r- ...
Note I
< "tea1	8
PIANO-HARMONIKO
mM	m
KLAVIR
bbeezes of spring
time of Bl/OHSOM (Crftnl čm») S3S slovenski fantje
vse bom p kopa i .a_ ~
SLOVENIAN DANCE	ffi
VANDA POLKA
po jjuzeku	s
KOLO_ S
ohio valley	1
sylvia polka_ =
t All na vbtni obedi	§
MAKI BOB WALTZ_ £
spa vaj milka moja	==
ojtphan waltz _s
DEKLE NA VRTU OJT MAB1ČKA. PEGLJAJ |g ŽIDA NA M A BELA /polka t 'S VESELI BBATCI «DM9ffc«> BABČICA jp MI^ADI K A PETANE _ S
ubemo na štajersko s
Sta j eb i ji__as
h a ppt polka	«
ČE NA TUJEM
35 centov komad g _ 3za$l.	j
ttoja dekle je fte mla1>a ^e
Po komad:	B=
Naroflff pri KS4UiAB\l
SLOVENJC PIHIJSHIMi (jO. g 21« W«t 18tb 81.. Near M S
Tnuiuuiiuuinurnutuiiiuttuiiiinmii
tli Al NARODA"*— T«f
MONDAY, JULY 27, 1942
1
TSTANOVLJEN 1»»
TRUE RODOVI
Dogodki ra nekdanjih dni. — Spisal: ENGELBERT GANGL
55
"Nikjer ne žive tako divje in lahkoživo kakor v gradu," je govorila ljudska &o<Jba .
Kadar je priš 1 FVioe na počitnice domov, je moral imeti *vojegB konja za jeio. Zbadal ga je z ostrogami, da je dirjal po c« >tah in potih in da so se morali ljudje 2*kokoma umikati. V uradih je počivalo delo, ko je prirejal Zavinščak sinu v zabavo in čatst love po gorjanstaih getadih. Visoko je bilo spoštovanje do mladega fanta, saj so gledali povabljenci v njem h« dočega grajsk+ga gospoda, ki bo toliko oblastnejiši ne veljav ne>i, ker se bo olblačiJ v pisane uniforme.
(rrajski so gledali na navadtne ljudi s preziranjetn. Pozdrav preprostega meščana, ali obrtnika je ostal brez odzdrava kvečjemu da je Lenka koanaj znatno pokiimala z zglavo in
inščak d\*ignil pr^t h kldboku; Piiiee se je vselej obrnil ^ vstran, da mu ni bilo trehn gledati majhnih, brezpomembnih ljudi.
Ljudje, ki so bili dolžni Zavinščaku ho trepetali pred njim, ker jih je osvedočil slučaj i,-odca Markka, da ne poznajo v gradu usmiljenja, kadar jim je iztirjavati dolgove. .
Oskrbnik, ki n>u ni bila vedno dostopna druaba v gradu, r-i je je iskal po gostilnah, kod* t so se zbirali ljudje, ki niso >iveli z gradiin v prijateljstvu Vedeli so sicer, kako siro»v členek je osiktfbnik, kadar na^toipa v gospodovem imenu, a nagajali so ga in si izkušali kakorkoli pridobiti njegovo naklonjenost, ker jim jej bilo znano, da uživa vse gospodarjevo zaupanja in da njegova 'beseda nmogo velja pri njem...
Tako je imel oskn tmik svojo družbo. V tej so bili tiati, ki sovražili grad. Kadar je bila glava polna vina, tedaj .,e pripovedoval oskronik. da mora vse, kar stori trdega in neusmiljenega, storiti na ukaz svojega gospoda. Teuru se mora pokoravati, ker ga sicer lahko zapodi iz sluabe. Kar je storil z Markom, je storil Zavinščakov ukaz. Oskrbnika je jezilo, ker ga niso marali v gradu med seboj, kadar je ttklo vino od miz, kadar vladalo tamkaj razkošje. Zato si je i.-kal svoje družbe, in kadar je bila gla»va polna vina, tedaj je dajal duška »voji nevolji. .
*'Tako je, kadar pride kmet do take veljave," je zabavljal "takrat mu je we drugo nič. Vsakega navadnega človeka prezira in zazničuje, kakor bi mi ne bili ljudje! A kdo ve, kako zasučejo stvari. Morda tudi mi, p rez i ran i in zaničevani, zoj>et pridemo do veljave!"
Družba mu je pritrjala, plačevala za vino in se veselila, <la piorokuje dobo maščevanja on, ki vendar najbolj pozna * grajsko gospodo. .
In zopet je začel oskrbnik:
w'Grajska gospa, tista Lenka, pol kmetiška ženska, je je-tičua. Silna je in izbirčna, kakor da se je z ibala v detinskiii letih v zlati zibelki. Kaj ji pomaga, da se prevaža sem in tja. Bolezen jo stisne in jo napi-avi nam enako. Bodi kamen na grobu še tak, bodi grob sam obokan ali izklesan iz žive skale — kaj.bo potem Lenka, grajska gospa! Nič kakor na b»mo nič mi, pretirani in zaničevani!*'
Take be>fde t>o bile vsi družbi govorjene iz srca.
Oskrbniku je bilo do tega. du. se sčasoma osamosvoji, da si nabere toliko denarja, da ne bo odvisen od giadu. Začel .ie tudi on pceojati med ljudi denar, ki .ga je prigoljufal ali pritngal delavcem od ssasfazka. In l,judje so jemali na posodo pri njem, ker je posojal za nekoliko nižje obresti. Ho-t li so se oprostiti gradu z novimi posojili. Ali Zavinč&ak je prejemal samo obresti, iza povrnitev kapitala ni vprašal, razen ako je vedel, da ni dovolj varnosti Tako se je zgodilo v rano-gjih slučajih, da je ostal d dg v gradu in dolg pri oskubniku. Namesto enega zla je prišlo -zdaj še drugo. .
"Kako boste plesali is« le potem, ko bo Zaviflščak mestni župan!"
«S tem krikom je nekoč oskrbnik presenetil sfvojo družbo.
Ljudem je zastala sapa. .
"Kaj govorite?" je vprašalo presenečeno jnozije.
"Tako sera poizvedel z gradu. Tako so sklenili pri zad-v j i pojedini. Sedanji nas župan je ibil takrat sam pričujoč. Baje 4>e je kar sesedel na stol. tako je treščila vanj novica, da hi želi gospoda za župana Zavinščaka. Župan Zalogar — tako sem slišal praviti — je ka<r vstal, ni rekel ni bev ni mev in jo .je popihal iz gradu," je ipript<vedoval oskrbnik.
"To se ne zigodi nikoli, to se ne sme zgoditi!" so kričali ljudje. .
"Xe bo nas pritiskal .izkoriščal in ižemal," so vpili drugi.
Tn res se jt; kmalu razvedelo, da je sklenila grajska družba, da spravi *p: i prihodnjih občinskih volitvah take ljudi v me*tui xaetip, ki bodo izvolili Zavirt-lčaka za župana. To je pripovedoval župan Zalogar sam. ki je slišal na s>voja ušesa, kako so kovali v gradu načrte, da v»ižejo njega iz županskega stola in posade nanj Zavinščaka.
Seveda je bilo to od grajskih prijateljev neprevidno. , Ali
v	vinu človek izblekne tudi nepremišljeno besede. Naposled pa se je igospodi zdelo čisto raztimfljivo, da se župan Zalogar takoj vda, kakor hitro zasluti, da želi njegovo mesto zasuti ZavinSčak. Ali je morda za-stonj pil in jedel in> se veselil Zavirišičakove naklonjenosti?"	_
Toda župan Zalogar ni bil tak človek. Pijačo in jed, t »o u žit o v gradu, je smatral le za dar gostoljubnosti, ne pa za podkupljenje ali celo za odpravnino. Županoval je že dolg<
vi	sto let, ko ,|e še kimetoval Zaviuščak v svojih hribih. Dosti dobrega je stoiil za mesto in nikakor ga ni volja, da bi se; nkl< hil želji grajske stranke.
"Tujec nam ne bo županoval." '•Oderuha ne maramo!"
"Ošabneža nočemo!"
Tako so se napravljali ljudje na volilno bitko.
PametnejSi in resnejši med njimi so stopili k županu Za logarju in mu svetovali, naj skliče -volilce za pomenek. Treba je hitre in trdne organizacije, da jih ne prehiti grajski denar in grajsko vino. .
jimi talnimi poizlkui, da bi položaj v Gdanskerrt motila in je imenovala novega visoko cenjenega komisarja, je izginila nevarnost, ki je iz tega kraja grozila evropskemu miru. Poljska dižava spoštuje narodnostno razmerje v svobodnem mestu in oba, Gdansk in Nemčija spoštujeta poljske pravice." — Adolf Hitffer, 21. fber. 1938.
Vojna mora voditi do boljševizma. — Verujemo v večno pravičnost, ki ne more dovoliti da bi nad svet prišla nova vojr na, stra&na vojna z nepredvidljivimi posledicami. Vojna, ki bo spremenila rodovitne pokrajine v brezupne puščave in povzročila pokolj milijonov ljudi, vojna, v kateri bi zmagal sam" eden: boljševizem." — Rudolf Hess. 25. julija 1938.
Nenapadalni pakt 3 Poljsko.
—!"NeTrtška vlada je pripravljena dati vsaki teh držav (Polj ski in 28 dragim državam) zagotovilo, kakor ga želi Roosevelt; (da jih ne napade in vanjo ne vpade) pod pogojem,' da tudi one obljubijo Nemčiji isto." — Adolf Hitler, 28. a^Hla 1939.
Slovenske Knjige
(Nadaljevanje prihodnjič.)
LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v nase domove, odprimo ji srce . . .
(F inž gar)
POUČNI SPISI
LISTKI
Spisal Haw Ueškm.
(144 strani.)'
Cena 70c MARKO SENJANIN —
SLOVENSKI ROBINSON
Cena 75c
MILIJONAR B
DENARJA
Spisal Phillips
(92'itranl.r
Do skrajnosti napet roman ls modernega življenja. Op pen-helm je snanl angleSkl romanopisec poznan po celem sre-tn.
Cena 75c MALENKOSTI
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO
(F. J. Kern) — Zvezan«
Ona Si-—
Bodoči državljani naj naročijo knjižice — "HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE UNITED STATES"
V tej knjigi so vsa poj asu Us Ld zakoni za naseljence.
Cena S3 centov
DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK
Spisal Franjo Dntar. — 278 strani. Trda vez. — Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca: opis raznih bolezni in zdravljenje; slike.	Cena $1-50
ZI VI IZVIRI
Spisal IVAN MATlClC
Knjiga Je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji Je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov ▼ starem alovanstvn do danafinjega dne. Knjiga Jo verno zrcalo aafiega Sivljenja to trpljenja, In kdor Jo prebere bo vedel o Slovencih več kot mu more nndlti katerokoU nafie sgodovinsko dela-
11 POGLAVIJ — 4IX STRANI
V PLATNO VEZANO
*2
Pofttnina plačana
Spisal Ivan Albreht.
(120 strani.)
Cena 75c
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiii
GOVEDOREJA
Spisal R. Legvart. slikami.
145 strani s
Cena fl.—
KNJIGA O DOSTOJNEM
VEDENJU
111 strani.
Cena 50 centov
Rojake prosimo, k o pošljejo sa naročnino, da se poslufruiefo — UNITED 5? T A osiroma * OANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
iiiiiiiiiiiniiiiiiiijiiiiiiiiuiiiiiiiniiii
MLEKARSTVO
Spisal Anton Pevc. S slikami. 168 strani. — Knjiga za mlekarje In farmerje v sploftnem.
Cena 50 centov
OBRTNO KNJIGOVODSTVO
258 strani, esana. — Knjiga Je namenjena v prvi vrsti aa stavbno, umetno In strojno ključavničarstvo ter železollvarstvo.
Cena II—
ZDRAVILNA ŽELlSČA 62 strani.	Cena 23 centov
Po 50c zvezek
Andrej Teroovac (Ivan Albreht) Belo noil mali junak, (Dostojevski]) Filozofska zgodba (Alojz Jirasek) Na različnih potih (Frane Frisch) Verne dnie t vieah (Prosper IVIirime)
Po 75c zvezek
Beifegor (Artur Beraede) Po strani klobuk (Damlr Folgel)
Po $1 zvezek
Veridiens (Pater Kajetan) Rudarska balada (Marija Majerjeva) Pingvtnski otok (Anatole France)
Po $1.50 zvezek
Zlotln In kazen (F. M. Dostojevskij)
KNJIGARNA ■
Slovenlc Publishing Company
216 West i8th Street	New York City
Ruski koJ'jhozi. (ipo našem bi se reklo poljedelske zadruge), igrajo v tej vojni veliko vlogo.
Nen|ci so bili prepričani, da bo Rudija, ko bo napadena, takoj raespadla kakor hišama pesku, ker tam vlada >aano ena oseba in ta Jbo takoj itaginila. i
ITo sf pa ni ugodilo. Ruski narod "e je za svojo domovino postavil proti največji vojaški ?»ili, ki jo je do sedaj poznala zgodovina. Ruski vojaki ?e bore. kakor levi.
Zaman bi bila borba na fronti, ako ne bi vsak ruski kmet i in delavec v ozadju vršil svoje dolžnosti. Tudi za to je sovjetsko vodstva poskrfoelo. Tovarne izdelujejo potrebno orožje z največjim veseljem - Vsi dela v ci sp zavedajo, dn sovražnik I n? T»nd^ "aimj. da ^a jp trebfl pobiti p skupnimi moorni. Kar Pa je ffla\mo — ".km'h*' za bo-rilce ne sme nikdar zmanjkafi.
IZa to naTvažne^KO panocro sloibii^ ruski kmetie. rn>vezani v <'kol>bozp,' poljedelske za-drmre. ki delaio z vr?Tm ves^-liem . na zexrtl.ti. katera jim je bil« rmrpana.
Veliko 5tevilo kmetov je moralo »v vojno in bi kdo mislil.
da |h> delo na polju trpelo, kakor se je to zigodilo v prvi svetovni vojni. Takrat je ruski kmet ušel v vojno in pustil svojo družino na milost in nemi-I6et birokratičnrm uradnikom iik nsotli. - Sedaj pa je ravno nasprotno. Ruski vojak ve, da sfe njetgovi družini ne more zkoditi nič žalega, ker za to skrbi vrhovno vodstvo. Zraven tinga je ostala njegova družina v veliki družini v koljtofisu. Vojak je na bojnem polju, torej ibrez vsake skifl>i in zato veliko več vreden, kot nekdanji kateri je zraven svoje imel še •skrfoi, kako se preživlja njegova družina. .
(Ruske žene, katere so ostale doma, temeljito zavedajo svoje dolžnosti. Zato so takoj priiele za krmila traktorjev in orjero in sejejo ter žanjejo na ruski zierofltji, izavodajoč se, da branijo ravno tako kot njihovi bratje, očetje in možje na bojnem polju.
(Po poročilih iz Rusije bo le-tr-Snia letina fbolisa kot prejPJ-nja in tu gre zahvala koTjho-zom, zato se ni državnemu vod-tftvm trWba bati lakote ali drugih mfHlik.
{
Ruski koljhozi v sedanji vojni
mm Rim.	^.mm^mm.
ČASA MODROSTI.
Živel je v deveti deželi kralj ki je pil >aona močna vina. Včaeili se ga je navlekel tako, da so mu odpovedale noge. Mo-1 ral je sesti. Tedaj je bM siten fn raadražljiv, da so bežali do-i mači ljudje dale« od njega.
Tmel jp starega m inistra, ki I je še najlaže (prenašal kraljeve sitnosti. In ali niso bile sit-, nostL kar si je ob takih prilikah izmislil kralj? Kdo mu naj na primer ugodi, ako si je želel eolnea, k! ga naj ufirrabijo njegovi sftužabniki visokemu nebu : in ga postavijo preden j na tla T To jt» "bilo nemogoče in tako še marsikaj drugega.
Velrrč je zopet mrmral, ko <ra je vinska moč položila na tla. Vsi so "bežali od njega, samo <*taH miTii<=ter je ostal v krftlJe«vi bližini.
4<.A,ko ima« kai pameti.** rrtn reče kralj, "mi dobodi kjerkoli teko <^a«Q, ki bo napolnjena z modrostjo. Prinesi mi jo, da jo izpijem in da ne bom =amo najmo®wnejšL airapak tudi naj modreiši vladar."
Stari minister nekoliko pomisli. odide iz dvorane in se kmaTu vrne.
4'Tu o, kralj, eača modrosti." pravi minister in ponudi vfladarju čašo vode.
i
NARODNI PREGOVORI.
ni vreden, pa je potre-j
ben.
Tlrnere uči. sam pa ne .stori.
Kar iz srca pride, k srcu.
i
tKlmet bliau mesta ima vse napake kmeta in meščana. .'Ram zasp — kot prasp.
Rita vrana lačni ne verjamP.
Trdo na trdo se rado razruši.
Ti zame. jaz za te, Bog za vse..
Dragoceno sliko je odkril
. Mladi Peter Suzanne iz Laike Piaeida, je premetaval stare slike, ki jih je tekom let nane-sei skupaj njegov oče, ki je sli-kan^ki umetnik. Med ogledovanjem slik in okvirov je naletel
I na enega, ki ga je zanimal zato, ker je bil v njem od 8pre-daj lesorez, odzadaj pa docela či-sto platno za slikanje. Njegov oče je platno odstranil Ln našel originalno sliko velike umetnice Rose Bonheur, Id je •bila svetovno znana po svojih . krasnih slikalh živali. (Ena naj-. bolj poznanih in krasnih slik i te umetnice je "Horse Fair," J ki je često razobešena v Me-I tropolitan muzeju v New Yor-
kn-). .
Holandci morajo zdraviti nemške ranjence
Nemci so odredili, da morajc Holandci plačati stroške Z£ zdravljenje nemških ranjencev ki prihajajo na Holandsko »iravljenje.
Xem^ki župan v Amesterda. mu je v ta namen že določil 5(
Lis*t "Algemeen HandeLs-blad" v Amsterdamu pravi, d: je bilo šest amersterdamskili , šol premenjenih v bolnišnice f ■ 726 posteljami za nemške ra-j njene vojake.
NAJPOPOLNEJŠA OPOROKA.
V prestolnici Argentine je umrl eden najbogatejših prebivalcev Anidreas Repetto. Te dni je sodnik odprl njegwvo oporoko. Oporoka obsega navodila za razdelitev nad 18 milijonov pesosov dedšičine. Zapuščina je po večini gotovina in vrednostni papirji. Največji del pretrtoženja pokojnega bogataiša je bil v nepremičninah. v hiisaih in velepoststvih, ki so jih pa zdaj prodali, da so lahko izplačali dediče. Bogataš je umrL ne da bi zapustil bližnje sorodnike. Sorodnikom je zapustil okrotg 2.000.000 pe-sosov, okrcig 16,000.000 so pa ddbtle dobrodelne ustanove, bol nice in društva. Repetto je za pustili velike vsote številnim bolnikom, ne le v Buenos Aires temveč tudi v Ttafliji in Španiji. Bogataš je bil namreč no očetu Italijan, po materi Spanec. Italijanski bolnici je zapustil 1 in pol milijona peeosov. Ni pa pozabil tudi na druge bolnice. Večje vsote so prejeli gasilci. dobrodelna društva in policijska podporna blagajna.
Obdarovani so bili tudi Jju-dje, ki so Reppettu storili kdaj kakišna uslugo. Ni pozabil na nikogar, tudi ne na svojega vra ta rja, (kakor ne na nočnega čuvaja. Spamtnil se je celo na brivca in njegovega pomočnika kakor na celo vrsto stražnikov, ki so službovali v ofbmočfj« njegovih podjetij. Obdaroval je neštete dolgoletne uslužbence svojih podjetij in vse uslužbence gosipodinjstva. Skratka obdarovani so bili vsi, ki so kdaj prišli v tesnejši stik z njim. Približno 100 ljudi njegove ifcfližnje in daljnejše okolice je obdaroval z lepiimi vsotami. tako da je dolbil vsak pc 3 do 5 tisoič pesos ov. Koncnc je odkazal pol milijona pesosov svojemu rodnemu kraju, italijanskemu mestu Lavažno s pre snjo, naj ibi občina porabila U derwr za prehrano in prenoči eča brezdomcev.
Pomorščak dal življenje, da je rešil 18 tovarišev
Mornariške oblasti so b*pet naznanile potopitev ene ladje in rešitev 18 mornarjev, ki boj po 19 dnevnem veslanju po' morju končno "bili rešeni in pripeljani na suho. Posadita potopljene ladje je Štela 37 mož, torej je bilo več kot polovico zgiufoljenih.
'Mornarji so povedali, da se morajo zahvaliti za svojo rešitev 25 let staremu pomorščaku, ki je vzlic veliki nevarnosti šel in odvezoval rešilne čolne, ko je bila ladja torpedi-rana. Svoje pogumno in iova-riško delo je plačal s svojim življenjem.
Rešenci so dejali, da so na morju jedli surove riibe. Eden od njih je te spreJtno ubijal z veslom, kadar se je kaka užitna riba prikazala na površju ( vode. Z ribami so prigrizovali ( surov krompir in čdbuflo ter J druge slič.ne jest vine, ki s*o; plavale po vodi. Tega, so rekli pomorščaki, se najde danes na vodi iskoro povsod, kamor ponesrečence zanesejo valovi v
...j-----—— -rm ■ . „	.
\
rešilnih čolnih, kajti, zaloge hrane so često vržene iz shramb v morje pri prvem sunku torpeda.
Ko se je prebudil je dognal, da je bil obstreljen
Dvajsetletni Robert Kelley, uslužbenec hotela Pennsylvania v New Yorku, je porabil proste ure za odpočitek v Cen. tral Parku. Zleknil se je tam lepo na klopico v senci in trdno zaspal. Ko pa se je ob o-smih zvečer abudil, je dejal, da je bil med spanjem ustreljen v roko. Detektivi mu njegove storije niso hoteli verjeti in raziskujejo zadevo na svoj način. Fant pa se medtem zdravi v bolnišnici.
TAKO GOVORE NEMCI.
(Poljaka spoštuje nemške pravice. — "V globoko zadoščenje nam je da postajajo naši odnosi do te države (Poljske) prej v ostrem nasprotju, sedaj vedno boljši in boljši. Odkar je zveza narodov prenehala s svo-