Ste v. 81.
Trst, v četrtek 21. marca 1912
Tečaj XXXVII
IZHAJA VSAK DAN
1ođl ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Posamične Štev. se prodajajo po 3 nvfi. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Ačini, Dornber^u itd. Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 stot.) OGLA&I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. »i«, o^mrtoice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. vtm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, V9aka a&daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek upravo .Edinosti". — Plačuje Be izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toZljivo v Trstu.
čPiNOsr
Glasilo političnega društva „Edinost** za Primorsko.
„V edinosti je moč t*
NAROČNINA ZNAŠA
ta, celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; aa aa-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira.
luoiDlBt w B«<flj«k« t z dao j« ..EDINOSTI" ataa« : a* ««lo Uto Kron 5 30, ta pal 1*1* Kron 3 00.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Ne frankovaca pisma so ne aprejentajo In rokopisi se ne vraftajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 20 (Narodni dna). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lasta.k konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .EdinoU*, ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Gaiatti štev. 20. Po3tno-hranllnl!nl račun Itev. 841-652. TELFFOM JL 11-57
DRŽAVNI ZBOR.
Rencontre med domobranskim ministrom in Klofačem.
DUNAJ 20. (Izv.) Današnja seja je bila dolgočasna. Zbornica je že na pol prazna, ker je danes že odšla večina poslancev k splavljenju drugega dreadnoughta v Trst. Seja je bila le v toliko zanimiva, ker je prišlo do ostrih kontroverz med domobranskim minitrom pl. Georgijem in češkim narodnim socijalistom, posl. Klofačem.
Živahnejše je bilo življenje v kuloarih, zlasti pa v salonu notranlega ministra, kjer so se vršila zaključna češko-nemška spravna pogajanja. Vsa zbornica Je s splošno napetostjo gledala na izid današnjih konferenc, katerim pripisujejo parlamentarni krogi posebno važnost.
Konference je vodil notranji minister baron Heinold. Najprvi je z njim konferiral o češko-neraškem spravnem vprašanju češki namestnik knez Franc Thun. Za njim pa glavna poročevalca v jezikovnem vprašanju, posl. dr. Korner za Čehe in posl. dr. Roller za češke Nemce.
Pl. Georgi in Klofač.
Kakor omenjeno, je nekoliko pozornosti vzbudila v zbornici burna in strastna kontroverza med domobranskim ministrom pl. Georgijem in posl. Klofačem. Domobranski minister je skušal v precej ostrem tonu braniti dva častnika proti očitanjem posl. Klo-iača, da sta v kupletih in predavanjih za-sramovala in zaničevala češki narod.
Posl. Klofač je bil namreč v svojem včerajšnjem govoru tekom debate o bramb-nih predlogah mimogrede omenil, da nemški častniki žalijo češ kinarod; tako je neki častnik v Jožefovem na severnem Češkem žalil kupletih Čehe in dalje ravnotako neki lastnik v ogrski trdnjavi Komorno. Klofač je rabil za to „nekavalirsko postopanje" članov armade zelo ostro kritiko in je imenoval oba častnika, da se obnašata kakor „ušivca" in „malopridneža".
Takoj začetkom današnje seje pa je domobranski minister pl. Georgi energično zaropotal proli poslancu Klofaču in izjavljal, da so njegove trditve neresnične, zlasti ker je dobil od poveljnika dotičnega polka v Jožefovem danes brzojavno obvestilo, da je zadeva o žaljenju češkega naroda od strani častnika pešpolka štev. 98 neznana stvar. Ravno tako je zavračal domobranski minister Klofačev napad na nadporočnika Semenetza iz Komorna, ki je imel nekako predavanje v tamošnjem vojaškem kazinu in se je pri tej priliki nečedno izrazil o Čehih.
Poslanec Klofač je na zagovor domobranskega ministra precej razburjeno odgovarjal in je z vso odločnostjo izjavil ministru, da ima v obeh gorenjih slučajih nepobitne dokaze v rokah in da z izrazi, ki jih je rabil v svojem včerajšnjem govoru, ni hotel nikogar žaliti, ampak samo izraziti svojo ostro kritiko in javno grajo nad takim početjem. Rabljeni izrazi so bili povsem opravičena kritika.
Različno se je danes v zbornici tudi komentirala VVolfova afera odnosno konflikt z nemškim ,Nationalverbandom", o kateri poročamo obširneje spodaj.
Kakor je danes sklenit konvent senl-jorjev, bo zadnja predvelikonočna seja dne 29. marca, po veliki noči pa prva 16. aprila.
Danes se je zopet nadaljevala debata o brambnih predlogah. Prvi je govoril Štajerski nemški nacijonalec Marckhl, za njim pa češki socijalni demokrat dr. Šmeral, ki
PODLISTEK
Vitez iz Rdeče biše.
(Le chevalier de Maison Rouge.)
47
Roman iz Časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander Dumasstar.
Odslovil je komornico in dejal:
„No, ljuba Genevieva, ali je sklenjen nir z Mauricem ?"
„Nasprotno, jaz menim, da sva v tem hipu hladnejša nego kdaj prej."
„Iz kakšnega razloga?"
„Ali ne uganete? Zdi se mi, da mu ne prija navzočnost komornice."
„Maurice ima prav," je dejal Dixmer. „Njegovi obiski so namenjeni Vam in ne komornici; torej ni potrebno, da ostane v sobi, ko prihaja Maurice."
Genevieva je začudeno pogledala svojega {soproga.
„Ali prijatelj .. je rekla.
„Genevieva," je odvrnil Dixmer, smatral sem Vas za svojo zaveznico, ki mi bo lajšala mojo nalogo, a mesto tega mi delate
je brambno predlogo označil za veliko nesrečo v nadaljnem razvoju države in je z vso vnemo zagovarjal takozvani sistem ljudske molice.
Danes se je tudi nadaljevala debata o Kornerjevem nujnem predlogu.
Konvent senijorjev.
DUNAJ 20. (Izv.) Danes opoldne se je , sestal v prezidiju konvent senijorjev vsvrho posvetovanja o nadaljnem delovnem programu predvelikonočnega zasedanja. — Po končanem prvem branju brambnih predlog pridejo na tekoči dnevni red a) poročila le-gitimacijske odseka, b) prvo branje veteranskega zakona, če ne bo ugovor opozicije proti odkazanju te predloge brambnemu odseku pravočasno umaknjen, dalje c) prvo branje vodocestnega zakona in d) drugo branje nekaterih manj važnejših predlog, zlasti pa bruseljske sladkorne konvencije.
Nekatere predloge, zlasti predloga o novem, včeraj zbornici predloženem loterijskem zakonu in predlog poslancev glede zboljšanja gmotnega položaja ljudskošolskih! učiteljev bodo brez prvega branja odkazana dotičnim odsekom.
Prva zbornična seja po velikonočnih počitnicah bo najbrže dne 16. aprila tekočega leta.
Nemški „Nationalverband".
DUNAJ 20. Nemški „Nationalverband* je danes v posebni plenarni seji sklenil predlagati, da pride po končanem prvem branju brambne predloge na dnevni red: a) prvo branje veteranskega zakona in b) vodocestna predloga. Zaradi sklepa, da naj pride vodocestna predloga na željo Poljskega kluba še v predvelikonočnem zasedanju na dnevni red, je prijavil nemško radikalni poslanec Kari Herman Wolf svoj izstop iz nemškega „ National verbanda".
Odsek za državne nastavljence.
DUNAJ 20. Odsek za državne nastavljence je danes dokončal generalno debato o službeni pragmatik! in prešel v specijalno debato. Debata bo končana prihodnji teden, nakar predloži odsek poročilo zbornici.
Reforme pri bosanski upravi.
DUNAJ 20. (Izv.) Kakor danes izve na kompetentnem mestu dopisnik „Sarajevoer Tagblatt", je skupni finančni minister vitez Bilinski predložil v današnji avdijenci cesarju v predsankcijo naredbo o upravni reformi za Bosno in Hercegovino. Reformo namerava vlada izvesti naredbenim potom.
Ogrska kriza.
BUDIMPEŠTA 20. Ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary pride v petek aH soboto na Dunaj in bo sprejet od cesarja v avdijenci. Cesar je baje za novega ministrskega predsednika sprejel sledeči program : Najti mora način glede sklicanja nadomestnih rezerv, ki bo zadovoljilo vladarja in parlament. 2. Doseči mora zedinje-nje glede volilne reforme, ter doseči izvršitev brambne reforme tekom takega časa, da se bodo izvršili že letos nabori na podlagi zvišanega rekrutnega kontingenta. Končno mora izvršiti revizijo poslovnika tako, da bo vsaka obstrukcija nemogoča.
Prvi krematorij v Avstriji.
DUNAJ 20. (Izv.) Društvo „Flamme" bo tekom prihodnjih dni postavilo temeljni kamen prvemu avstrijskemu krematoriju v Libercu (Reichenberg) na severnem Češkem. — Včeraj je namreč upravno sodišče izreklo, da je kljub temu, da je zakonodaja
še težkoče. Genevieva, ali Vam nisem dejal, da zaupam Vam in Vašemu poštenju; ali Vam nisem rekel, da mora postati Maurice iskren in bolj zaupen prijatelj ?"
„Ali nimate drugih pomočkov ? Za nas vse bi bilo boljše, ko bi Maurice ne prihajal več v hišo."
„Da, morda za nas, toda radi nje, kateri smo prisegli žrtvovati svoje premoženje, svoje življenje, celo lastno srečo, radi nje se mora ta mladi mož zopet vrniti. Ali ne veste, da je Turgy na sumu in da mislijo dati princesam drugega služabnika ? Vsaj ljudje govorijo tako."
„Dobro, odpustim komornico."
„Moj Bog, Genevieva," je dejal Dixmer, „storite kot poštena in udana soproga, kar mislite, da morate storiti, več Vam ne pravim. Jutri bom odsoten; pri mojih inženirskih delih me nadomestuje Morand. Mesto mene, bo obedoval on z Vami, Maurice nam mora storiti neko uslugo; Vam že pove, kaj je. Gre za nekaj važnega. Svoje zadnje upanje polagamo na tega dobrega plemenitega in udanega moža, našega zaščitnika, za katerega moramo žrtvovati življenje?"
„In za katerega bi tudi jaz Žrtvovala
glede sežiganja mrličev pomanjkljiva, občinam dovoljeno zidati krematorij in upeljati sežiganje mrličev.
Stavka na Češkem.
PRAGA 20. Iz Mosta poročajo, da stavka tam 33.000 delavcev. Delavci zahtevajo do 28. t. m. odgovor, ki ga pa podjetniki nočejo dati. V Falknovu so sklenili delavci še 5 dni čakati s stavko. V Loketu se stavka širi. V Hrenovicah zahtevajo tekstilni delavci 10% zvišanje mezde.
Stavka na Nemškem.
S. AVOLD 20. (Izv.) Stavka v saarskem in moselskem rudarskem revirju je danes končana. Že danes zjutraj so vsi stavkujoči rudarji pričeli z delom. Rudarji so sprejeli nekatere od .podjetnikov stavljene pogoje glede delnega zboljšanja njihovega položaja.
DORTMUND 20. Danes zjutraj Je šlo na delo 181.471 rudarjev; 107.344 rudarjev je ostalo doma.
Obsojena sufragetka.
LONDON 20. Sufragetka Pytfield, ki je dne 3. t. m. skušala zažgati londonsko glavno poštno palačo, je bila danes obsojena na šest mesecev ječe. Bivši ogrski državni poslanec aretiran.
BUDIMPEŠTA 20. Bivšega poslanca Frana Udvardyja, ki je pobegnil razadi po-neverjenja pri katoliški banki v Budimpešti, so glasom tušem iz Smirne došle vesti aretirali v Smirni. Udvardyja, ki se Je protivi! aretaciji in je večkrat ustrelil z revolverjem, so le s težavo spravili v policijsko ječo.
Samomor ogrskega državnega poslanca.
BUDIMPEŠTA 20. Ogrski državni poslanec in predsednik budimpeštanske odvetniške zbornice dr. Emerih Szivak se je danes ustrelil z revolverjem na potu proti Dunaju v železniškem vlaku. V kupeju je takoj obležal mrtev. Vzrok samomoru — neozdravljiva dolgoletna bolezen.	_
italijansko-turška vojna
Italijani streljajo iz zrakoplovov
TRIPOL1S 19. (Uradno.) V Tripolisu in Homsu je položaj nespremenjen. Naši zrakoplovi so križarili nad sovražnikovim taboriščem v Suani Ben Aden, ter vrgli na sovražnike 30 bomb, ki so provzročili precej škode.
BENGHASI 19. (Uradno.) Danes zjutraj je avijatik linijski poročnik Rocheti vrgel na sovražni tabor nekaj bomb, ki so dosegle uspeh. Ko se je nahajal v višini 700 metrov, je bilo proti njemu izstreljenih več šrapnelov. Avijatik in aeroplan sta ostala nepoškodovana.
Etična načela v politiki.
Pod naslovom: „Štajerčijanstvo v raz-sulu" je prinesel „Slovenski Narod" od minole sobote v obliki dopisa iz Celja članek, v katerem pripoveduje, da je tako-zvanemu štajerčijanstvu na Spodnjem Štajerskem že popolnoma odzvonilo. Vzrok temu je dejstvo, ker boj „Štajerca" ni imel nikakega kulturnega ozadja, nikake ozbilnosti. NemŠkutarsko štajerčijanstvo na Spodnjem Štajerskem je začelo brez vsakega kulturnega in gospodarskega programa. Skušalo se je vzdržati z lažjo in najnižjimi sredstvi politične kupčije; na tak način seve ni moglo vspeti in zato se danes že nahaja v agoniji.
življenje," je vzkliknila Genevieva vsa navdušena.
„No, dobro," je pripomnil Dixmer in pritisnil svoje ustnice na čelo svoje soproge, „bodite močni in prevdarite!"
Zapustil je sobo.
„Oh, moj Bog, moj Bog!" je mrmrala Genevieva boječe. „Kako me silite, da sprejmem ljubezen, po kateri hrepeni vsa moja duša."
Prihodnjega dne med poldnevom in eno, je Genevieva zaman čakala na Maurica. Ne da se opisati, kaj se je med tem godilo v njenem srcu. Obupala je skoraj, da-li sploh pride, ker se je bil prejšnjega dne poslovil na tak način. Sprva se je oblekla kolikor možno priprosto. Pozneje, ko je videla, da se obotavlja, si je pripela, sledeč nekemu naravnemu nagonu koketerije, cvetlico v ne-drije, cvetlico v lase in znova čakala, a pri tem vedno bolj Čutila, kako tesno ji postaja pri srcu.
Deset minut pred drugo uro je Genevieva začula dobroznane korake Maurice-vega konja.
„Oh! on je tu," je vzkliknila, „njegov ponos se ni mogel upirati njegovi ljubezni. On me ljubi, me ljubi!"
„Slovenski Narod" je torej na podlagi i/gleda z usodo spodnještajerskega štajerčt-janstva konstruiral tezo, da stranka, ki nima jasnega in določenega kulturnega in gospodarskega programa in ki ne deluje z etičnimi sredstvi v dosego svojega cilja, nima bodočnosti, temveč mora propasti sama v sebi. Resničnost te trditve vidimo tudi na našem primorskem italijanstvu. Laž in korupcija držita to italijanstvo po koncu in zato se tudi ne bo moglo vzdržati. Ako vzamemo v poŠtev naše specijelne slovenske razmere, so pri nas tri stranke, oziroma struje, ki imajo vsaka svoj določeni kulturni in gospodarski program ; in sicer so to narodna, socijalistična in klerikalna struja. Narodna stranka si stavlja kot cilj povzdigo vseh slojev naroda do najvišje stopinje kulture in gospodarskega blagostanja, socijalistična stranka hoče osvoboditev delavskega razreda iz duševne in gospodarske sužnosti; klerikalna stranka pa hoče, naj vse javno življenje prevejajo verska načela.
Vsi ti programi pa se takorekoč le spopolnjujejo medsebojno. Brez delavstva si ne moremo misliti naroda, kakor si ne moremo misliti delavstva brez naroda; ravno tako pa si poštenega življenja ne moremo misliti brez jasnih mc-raličnih načel, ki so pa zopet nemožna brez verskega čuta. Naj Je že vera ta ali ona, je ta čut — ako je čist — iste etične vrednosti, kajti tu ne gre za vnanjosti, temveč za jedro, to je moralične nauke, ki jih vera vsebuje.
Zato je pa tudi gosp. Vladimir Knatlič v zadnjem snopiču „Naših zapiskov" povsem opravičeno zapisal: „Ako gremo po programu, nam dajo klerikalci najlepši pit gram".
Pojmi narodno, socijalno in klerikalno niso programi, na katere se te struje opirajo, se torej tako mešajo, da ne smemo polagati glavne važnosti na programe, temveč na način, kakor se ti programi izvajajo.
In baš tu bi bilo morda ravno za slovenske napredne stranke in osobito one na Kranjskem, potrebno, da bi primerjala svoj program s svojim dosedanjim delovanjem ; uverjeni smo, da bi — ako bi ona storila to
—	ne pravimo svoj program, pač pa svoje delovanje revidirala v marsičem. Ko je imela
—	v zvezi z Nemci — večino v kranjskem deželnem zboru in odboru, ni ta stranka v resnici storila za napredek onega, kolikor bi bila dolžna svojemu programu, ničesar. A ker je bila nje večina odvisna od Nemcev, tudi za narodnost ni mogla storiti toliko, kolikor se je smelo zahtevati od nje kakor narodne stranke.
Delovanje te stranke je bilo doslej pretežno negativno. Bila je brez načel in brez načrtov. Po svojih glasilih je med ljudstvo širila verski indiferentizem, a ni mislila na to, da mora to delovanje roditi le demoralizacijo. Bilo bi povsem krivo mnenje, da j? naše ljudstvo na Kranjskem tako vseskozi prežeto s klerikalnim duhom, kakor bi se to utegnilo soditi na podlagi številnega razmerja strank. Ne, kranjski kmet je veren, a klerikalen v svojem bitstvu ni. To so dokazale ravno najnoveje volitve na Dolenjskem, kjer je bil klerikalni kandidat izvoljen le z neznatno večino, a se napredna stranka niti ni upala nastopiti s svojim imenom, temveč Je njen kandidat Mazelle nastopit kot neodvisni kmetski kandidat. Vse delovanje narodno-napredne stranke Je bilo v minolosti tako, da je ta stranka morala izgubiti zaupanje ne le med Ijudstvcm, temveč tudi med inteligenco, ki Je hotela
Maurice je skočil s konja in ga predal vrtnarju; ukazal mu je, naj ga počaka na istem mestu. Genevieva ga je bila že ugledala in opazila z začudenjem, da vrtnar ni odvedel konja v hlev.
Maurice je vstopil; bil je tega dne prav posebno lep. Široka črna suknja z velikimi našivi, bel telovnik, usnjate hlače, noge. vredne Apola, njegov ovratnik iz belega ba-tista, lepi, njegovo gladko in široko celo razkrivajoči lasje: vse to je tvorilo uzor lepote in moške sile.
Vstopil je — Genevievi se je širilo srce, sprejela ga je z žarečim obrazom.
„Ah! tukaj ste," je dejala in mu ponudila roko, „kajneda, danes obedujete . z nami ?"
„Nasprotno, občanka," je odvrnil Maurice hladno, „hotel sem Vas prositi za dovoljenje, da smem izostati."
„Izostati ?..."
„Da, preobložen sem z delom v sekciji. Bal sem se, da me pričakujete in da me še obsodite radi moje neuljudnosti. To je vzrok mojega prihoda."
Genevieva je začutila v srcu nekaj kakor kamen.
(Dalje.)
Stran II.
narodu koristiti. Zato vidimo danes v tako-zvanem klerikalnem taboru tudi mož, ki niso nikdar bili klerikalci in tudi danes še niso; prestopili so pa v klerikalni tabor, ker so se prepričali, da v takozvanem naprednem taboru, kjer se vse sile troši le v brezplodni „farŠki" gonji, narodu ne bodo mogli koristiti ničesar.
S tem seveda nočemo reči, da Slovenska Ljudska Stranka ne bi bila tudi mnogo zagrešila. Narobe: veliki so njeni grehi. Mislimo pa, da bi bila nje bilanca — ako bi primerjali aktiva in pasiva njenega delovanja — še vedno aktivna, dočirn bi o napredni stranki bilo to težko trditi.
Zato bi priporočili voditeljem narodno-napredne stranke na Kranjskem, da si iz uvodoma omenjenega dopisa v njih glasilu dobro zapomnijo posebno sledeče stavke: „Ne z a i d i m o v politiko malenkosti in malih dnevnih senzacij, v politiko malenkostne rav-s a r i j e !"
Domače vesti.
Odlikovanje. Cesar je podelil višjemu finančnemu svetniku Maksu pl. Jablonskemu red železne krone III. razreda.
„Edinost" že zopet zaplenjena. Drž. pravdništvo nam je včerajšnjo številko zopet zaplenilo in odkrito bodi povedano, da smo se prijeli za glavo, ko smo dobili odlok o zaplembi, ker nismo mogli umeti, kaj naj bi v zaplenjeni vesti bilo kaznjivega. Vest je bila pisana stvarno in v mirnem tonu: o kakeA napadu na kako oblast ni bilo ne duha ne sluha, marveč je imela vest le tendenco apela na prizadeto sodno oblast. Pri tej plembcni praksi, ki se je v zadnjem času začela uveljavljati v Trstu, neha se že vse, in mi nikakor ne bomo mirno dopuščali, da bi ta „praksa" nadaljevala in zato se pritožimo proti zaplembi, a ob enem poskrbimo, da se zaplenjena vest imunizira.
Tepeni smo do kosti, zmagali smo pa vendar! Našim primorskim italianissi-mom se pač godi tako, kakor njihovim ljubeznivim bratcem tam doli v peščeni Tripolitaniji. Pred kakim tednom smo čitali, to se pravi, saj čitamo vsak dan, kako smolo imajo tam doli s svojimi velesijajnimi „avanzatami", ki se jim še prej, predno jih je „Agenzia Štefani" sporočila strmečemu svetu, izpreminjajo v najklavrnejŠe „rltirate". Ni ga bilo menda človeka, ki čita „bojna" poročila iz Tripolitan«je, da ne bi se bil prav od srca nasmejal onemu zmagovitemu pohodu v Ain-ZaiO, odkoder je hrabro italijansko vojsko pognala — malarija, ki pa najbrž precej hudo diši po — turškem smodniku.
Prav tako se godi tudi našim primorskim „zmagovalcem", ki pišejo n. pr. iz Pule cele kolone v „Piccolu* o svoji „zmagi". Dolgo smo premišljevali, kje in kako naj bi bili zmagali ti pulski polomaši, a končno smo jo vendar zasledili to „zmago": kakor oni iz Ain-Zare pred „malarijo*, so se tudi pulski „zmagovalci" umaknili pred „malarijo", ki je zagospodarila na pulskem magistratu. In seveda so zmagaii, saj jim je vlada blagohotno dovolila poleg definitivnega komisarja tudi sveto vaistvo, seveda samo s posvetovalnim glasom, in v tem svetovalstvu med osmimi možmi — samo tri. Velikanska zmaga, sijajna zmaga, ki popolnoma opravičuje „ri-tirato" pritožbe, ki bi jo bila tudi vzela „malaria", da so jo pustili v pulski Ain-Zari, kaltor je pobrala toliko njihovih „vojskovodij".
In v Trstu 1 O, tudi tukaj sijajna zmaga, zmaga na vsej črti, kajti na Dunaju so dali prav popolnoma prav i Gasserju i Pitaccu i „Piccolu** i odvetniški zbornici, samo malenkost, no, — Ainzarska malarija
PODLISTEK.
Assumptio B. M. V.
(Vnebovzetje blažene Device Marije.) Prvi slovenski oratorij; komponiial P. H u g o U n Sattner. Prvič izvajan 13. III. 1912.
—	je vmes: razveijavlli so sklep višjega deželnega sodišča, kar |e res !e malenkost, kajti vsled tega razveljavljenja se nI zgodilo prav čisto nič drugega, nego da so zopet suspendirane porotne razprave in se sestavi nova porotna lista z upoštevanjem dr. Slavikove reklamacije In pritožbe. Naj pa Še potem kdo reče, da ni to sijajna zmaga — odvetniške zbornice, „Piccola", dr. Pitacca in dr. Gasserja in vseh naših italianissimov, saj so vendar dosegli ravno
—	nasprotno od tega, kar so hoteli doseči! In le škoda, da nimamo v Trstu „Agenzie Štefani", ki bi poročala strmečemu svetu o tej sijajni „avanzatoritirati" deli' italianita di Trieste ! No, pa saj imamo „Piccolo", in ta prekaša v takih stvareh celo „Agenzio Štefani".
Pa naj reče kdo, da niso smešni ti ljudje 1 Le čudimo se še našemu italijanskemu občinstvu, da more prebavi jati take očevidne farbarije, da se da slepiti na tak strahovit način. Na vsej črti tepeni do kosti, pa govore o zmagi. Ubogo ljudstvo, ubogi narod, ki gleda nazaj na dvatisočletno kulturo, a ki si na tak neusmiljen način daja trositi ne le peska, temveč cele skale v oči. Žal nam ga je, imeli smo je za boljšega, a ne čudimo se prav nič, da propada, kajti narod, ki ne zna misliti, nima obstanka 1
Konstatujemo samo. V članku, s katerim je predvčerajšnji „Piccolo" se svojo znano frazeologijo in sofisterijo sladii svojim usmiljenja vrednim backom grenko krogijico, ki jim jo je poslalo najviše sodišče doli s cesarskega Dunaja v aferi porote — v tem članku čitamo tudi nastopno pasažo:
„Ali, kakor nam je pozitivno znano, najviše sodišče je storilo svoj sklep, ne da bi bilo imelo pred očmi materijal v dotičnih aktih. In ta materijal je bil včeraj Se v Trstu in so ga ravno hoteli poslati na Dunaj, da ustrežejo generalni prokuraturi, ki je zahtevala akte, ki jih je smatrala za neobhodno potrebne za razpravljanje vprašanja na najvišem sodišču."
Da-si bi bilo zelo vabljivo ventilirati vprašanje, kako je prišel „Piccolo" — in še tako promptno — do teh podatkov, vendar se izogibljemo temu, ker vemo, da so gospoda cenzorji postali zelo zelo nervozni.
Le konstatiramo naj dve dejstvi: da je „Piccolo" dobil gornje informacije, dočim mi, ki imamo tudi poznanje z marsikaterim uradnikom, nismo mogli v ponedeljek vzlic vsemu poizvedovanju doznati ničesar pozitivnega In smo morali vest o rečeni razsodbi najvišega sodišča priobčiti le kakor dunajsko govorico.
K našim konfiskacijam. V Trstu izhajajoči „Poštni rog" je priobčil v svoji ne-konfiskovani Številki od 4. marca nastopno notico:
Dogodilo se je že drugič, da je bil naš list zaplenjen, da so bile v „Poštnem rogu" zaplenjene stvari, katere smo le posneli iz „Posthorna", ki ni bil zaplenjen. Ne-Ie to: Tudi „Corneta postaie*, glasilo naših italijanskih tovarišev in „Zajmi", glasilo naših čeških tovarišev sta smeli pisati ono, kar je bilo pri nas zaplenjeno. Iz tega se jasno razvidi, da živimo v Trstu v nekakem izjemnem stanju, da se nam hoče s plenjenjem časopisov zamašiti usta, da ne bi več mogli povedati ono, kar nam otežuje srce. Kot kurijozum naj omenimo, da je zapadel konfiskaciji celo stavek: „Zamorec je storil svojo dolžnost, zamorec lahko gre" ! Ali mislijo gospodje pri zeleni mizi, da nas bodo s tem zastrašili, da ne bomo več pisali tako, kakor nam veleva naše srce, da ne bomo več na vsa usta upili v svet o krivicah, ki se nam gode? Ne, gospodje, tako se ne gramo ! Naj le plenijo naš list, to nam nič ne škodi in to nas nič ne ženira! Beli papir, ki ga čitatelji dobe v roke mesto časo-
Gospodu P. H. Sattnerju moramo biti zares hvslržni za tako dovršeno in lepo delo, ki nam ga je poklonil. Naša glasbena literatura bode Sattnerievemu delu odločila ano izmed najodličnejših mest. Med deli jednake vrste je pa oratorij , Assumptio" prvo in doslej edino slovensko delo.
Sploh je nekako čudno, da Slovenci, ki smo — kakor se pravi — rojeni pevci, veselega značaja in gotovo tudi kulturen in napreden narod, in ki ravno v muzikalnem pogledu stojimo zares visoko, nimamo dosti ljudi, ki bi ustvarjali muzikalna dela v večjem in plemenitejšem slogu. Toliko bolj čudno je to, v kolikor se pri nas vokalno glasbo močno goji in to nele v izvajajočem, ampak tudi v ustvarjajočem smislu. — Upajmo pa, da se posebno sedaj, ko naša „Glasbena Matica" tako uspešno deluje in ko je razpredla svoje blagotvorno delovanje po vseh slovenskih deželah, tudi v tem po-
gledu spremeni pri nas na bolje, da bode muzikalna izobrazba tudi pri nas tako posplošena, da bomo šteli obilo svo|ih komponistov.
Tudi P. Hugolin Sattner je, da-si se bavi z muziko že od svoje zorne mladosti, pričel skladati večja dela v plemenitejši obliki in za orkester šele v svojih starejših letih. To se pa na njegovih delih tudi pozna ! To niso umotvori „prvenci", ampak dela, pri katerih se takoj spozna, da jih je stva-rila krepka možka in izkušena roka. Njegovi „Nevihti*4 in „Jeftejevi prisegi", tema biseroma naše glasbene literature, se sedaj pridruži „Assumptio". Hvaležni smo skladatelju za to in ponosni smo nanj; upamo pa z gotovostjo, da je to šele početek one dobe, ki jo bode svoj Čas slovenska glasbena zgodovina v životopisu našega glasbenika in skladatelja P. Hugolina Sattnerja imenovala najzrelejšo, najuspešnejšo in — najplodonosnejŠo.
Naj bi P. Hugolin ono čvrstost telesa, jasnost duha in možtvo njegove krepke volje, ki ga odlikujejo sedaj, ohranil Še dolgo dolgo let v čast sebi, ponos narodu in korist umetnosti!
pisa, govori tudi veliko več nego je to ljubo gospodom, ki nam bi hoteli dati taško na usta! Tudi z belim papirjem smo mi dosegli svoj namen, ker ta beli papir govori Evo vi poštni uslužbenci, ki ste obsojeni v življenje sužnjev, ki morate žrvovati vse svoje fizične sile v službi države, ki pušča zato stradati vaše žene, vaše otroke in tudi vas same: sedaj ne smete več niti tožiti 1 Bilo jim gospodom!
Prvi slovenski oratorij. Po prvi predstavi slovenskega oratorija „Assumptio" dne 13. t. m. so razne odlične in najodličnejše navzoče osebe, med temi vseh 5 navzočih škofov, 2 opata in nebroj duhovnikov burno aplavdirali nele delu, ampak tudi izvajalcem istega, namreč „Glasbeni Matici". To se je tudi videlo v tem, da so po koncertu mnoge izmed rečenih oseb osebno čestitale artističnem ravnatelju „Glasbene Matice" g. Hubadu, in upravnemu ravnatelju „Glasbene Matice" g. prof. Gerbiću, s čemer so evidentno hotele dokazati svoje zadovoljstvo nad Izvajanjem oratorija. Vendar je smatral „Slovenec" za potrebno in pošteno (?) da Je v vseh svojih poročilih o oratoriju pred vprizoritvljo in celo v poročilu o prvem izvajanju samem popolnoma opustil imenovati „Glasbeno Matico". Odkrito rečeno. nasprotja se lahko nahajajo povsod in tudi izbruhe strankarske strasti si lahko včasih razlagamo; kako pa se je mogel časopis, ki reflektira na to, da se ga smatra resnim, se tako daleč spozabiti in biti tako netakten, da v poročilu o oratoriju ni omenil „Glasbene Matice", to se ne ne more kvalificirati z drugo besedo, nego z besedo „škandal-. Da, v umetnost, ki naj bi vendar stala vzvišena nad vsakdanjim blatom, zanašati pristranost in prepir, to je že skrajnost. Sicer so si s tem gospodje dali sami sebi najlepše spričevalo, kaj Je njim — umetnost!
Ljudstvo, in med njimi duhovniki in cerkveni knezi, so tako postopanje „Slov." z zgoraj omenjenim odobravanjem in Čestitanjem dovolj karakterizirali in obsojali.
Zakaj je bila konfiscirana včerajšnja „Edinost"? Zelo kratek, a prav gotovo zelo pravilen odgovor: K današnjemu splav-Ijenju novega dreadnoughta je baje napovedal svoj prihod tudi hrvatski ban Čuvaj. Dasiravno pa ni prišel včeraj sam, pa je vendar prišel njegov duh, in že to je zadostovalo, da so se preselile v Trst „hrvatske" razmere.
Seja stavb, odbora za novo CM. šolo se vrši v petek 22. t. m. ob 7. uri zvečer v pisarni gosp. predsednika.
Jubilej slovenskega delavca. Iz Reke poročajo: V torek je slavil na Sušaku 50-letnico svojega službovanja pri tvrdki Bakarić & Simonich strojar Blaž Brešan, Slovenec, doma iz Podgore pri Gorici. Tvrdka je priredila slavljencu banket in mu izročila darilo v znesku 300 K. Brešan je pri tvrdki v službi od 18. marca 1862. in je občespoštovan in priljubljen.
Lonjerci. Magdalenčani, Rocolčani in Katinarci! Šola, ona šola, kateri zaupate dan na dan svoje otroke, vas vabi k „prvemu roditeljskemu sestanku" v nedeljo 24. t. m. Očetje in matere! Pokažite svojo udeležbo, da ljubite svoje otroke, svoj najdražji zaklad! Pa ne samo stariši, tudi vsak odresel človek sme k sestanku in bo dobrodošel. Torej v nedeljo ob 3. uri precej po blagoslovu — v katinarsko šolo j
Kakor 2e javljeno vprizori v nedeljo 24. t. m. pop. Šentjakobska Čitalnica v „Nar. domu" pri Sv. Ivanu velezabavno burko „Pri belem konjičku". Kdor si želi izredne zabave, naj ne zamudi te predstave. Po predstavi bo ples do polnoči. Sviral bo sv.-Ivanski salonski orkester. Začetek ob 4. uri pop. Vrši se ob vsakem vremenu.
Tržaško kolesarsko društvo „Bal kan" (Sedež: kavarna „Minerva", ul. Acp-c-dotto v Trstu). Odbor tržaškega kolesarsict ga društva „Balkan- je videč nagli razvoj m napredek društva, in v prvi vrsti koristi in interes svojih članov, posnel metodo inozemskih Touring klubov, in sklenil v smislu sklepa občnega zbora dne 11. februvarja 1912. zavarovati svoje člane zoper „Kolesarske nezgode". To zavarovanje se deli v dva razreda, in sicer:
I.	razred s pravico K 2000 za slučaj smrti; K 6000 za slučaj popolne nesposobnosti. K 2 dnevne podpore za delno nesposobnost od 5. dneva naprej do 200 dni.
II.	razred s pravico K 1000 za slučaj smrti, 3000 kron za slučaj popolne nesposobnosti, 1 krono dnevne podpore za delno nesposobnost od 5. dneva naprej do 200 dni.
Letna članarina znaša skupaj z vava-rovalnino K 10 za prvi in K 6 za drug razred.
Vsa pojasnila dajejo se bodisi ustmeno vsaki dan od 8.—7. zvečer in ob nedeljah od 12.— 1. popoludne v dr. sedežu, ali pa pismeno.
Kolesarji, kateri imajo veselje do kolesarskega športa in ob enem da s# zavarujejo — dobro došii.
K splavljenju „Tegetthoffa".
Včeraj že je prispela v Trst vsa sila tujcev, ki prisostvujejo danes splavljenju drugega dreadnoughta „Tegetthoffa". Brzo-vlaki južne in državne železnice so imeli vsled velikega navala potujočega občinstva znatne zamude. Hoteli v Trstu so že skoraj vsi prenapolnjeni.
Z včerajšnjim drugim brzovlakom južne železnice, ki je Imel 20 minut zamude, so prispeli v Trst nadvojvoda Leopold Salvator in soproga nadvojvodinja Blanka s hčerama nadvojvodinjama Marijo de los Dolores in Marijo Imakulato. Na kolodvoru so pričakovali visokih gostov namestnik knez Hohen-lohe s soprogo, mornarični poveljnik grot Montecuccoli, poveljnik 3. vojnega zbora fcm. baron Leithner, župan dr. Valerio, škof monsgr. dr. Karlin, policijski ravnatelj pl. Manussi, kontreadmiral Kohen, brigadir generalmajor Krauss in več drugih odlič-njakov.
Po končanih pozdravih in predstavitvah so se odpeljali nadvojvoda in nadvojvodinjc s spremstvom v dveh avtomobilih k Sv Justu, kjer so prisostvovali lihi maši, p maši pa zopet z avtomobili do pomola sv. Karla, odkoder jih je prepeljal poseben čoln na krov bojne ladije „Gaa".
Danes prispe v Trst z jahto „La-croma" prestolonaslednik, nadvojvoda Frar.L Ferdinand s soprogo, vojvodinjo Zofijo H -henberško.
Od ostalih odličnih gostov naj navedemo le nekatere. Prispeli so že ali pa prispej.: tekom današnjega jutra v Trst: armadni nadzornik fcm. Cor.rad bar. Hfltzendorf, poveljnik 5. (požunskega) arm. zboia general infon terije Sprecher pl. Bernegg, armadni nadzornik general infanterije Schoedler, apostolski vojni vikar Bjelik, fml. Schmeller, fml. Kusmarek, fml. Przyborski. Prispel je tudi že trgovinski minister dr. vit. ROssIer s sekcijskim načelnikom Riedlom, ki je bil tekom dneva v trgovinski zbornici in se je popoludne udeležil seje tržaške prometne komisije.
*
* *
Vprizoritev prvega slovenskega oratorija je bila zares lep praznik slovenske
umetnosti. Bil pa je to dvojen praznik, kajti ta dan je slavila tudi naša „Glasbena Matica* pomemben jubilej. — Preteklo je namreč ravno letos Štirideset let, odkar se je ustanovila „Glasbena Matica" v LJubljani, trideset let, odkar obstoja glasbena Šola in dvajset let, odkar nastopa pevski zbor.
Trideset let plodonosno širi „Matica" plemenito umetnost med slovenskim narodom.
More se reči, da je rod, ki je vzgojen tako, da spozna in občuduje umetnost, plemenitejši in kulturnejši. — „Glasbena Matica" izvršuje torej eno izmed najvažnejših nalog kulturnega naroda v našem narodu.
Dvajset let pevskega zbora pa pomeni dvajset let slave slovenske pesmi. „Glasbena Matica" je namreč zavod, ki se ni samo ustanovil in živi, ampak vedno po spopolnjenju stremeč se je razvijal in širil in spopolnil do take umetniške višine, da ga danes štejemo za svoj najpopolnejši in naj-vzornejši kulturen zavod. Odtod naš ponos in naše veselfe nad „Glasbeno Matico". Saj je bila ona tista, ki je zanesla glas naše pesmi, naše kulture tudi izven Ljubljane, na sam cesarski Dunaj, kjer so celo muzikalai gourmandi občudovali in vživall od lepote naše pesmi in našega petja.
Sukna,
za gospode in dame, loduo in modno blagu KAREL KOCIAN, tovarna aukna v Humpolcu (Čeiko) Uzorci franko.
,Glasbena Matica" v Ljubljani šteje sedaj 21. leto svojih rednih društvenih koncertov. V dobi 20 let je »Glasbena Matica" seznanila šiišo slovensko javnost z večjimi in najboljšimi deli svetovne muzikalne literature in z boljšimi deli slovenske muzikalne literature. V prvem početku nastopov „Gl. M." so bila sicer slovenska koncertna dela bolj redka, v zadnjih desetih letih se je pa v tem pogledu preobrnilo mnogo na bolje in letos smo dosegli vrhunec — s prvim slovenskim oratorijem.
Nerazdružno z „Glasb. Matico1* in njenih pro^oehov le ime našega dičnega mojstra Hubada. Skoro vseh 20 let vodi g Matej Hubad srečno usodo Matičnih koncertov.
Odkar je gosp. Hubad pri „Glasbeni Matici", jo spremlja sreča, vedno večje spo-polnjevanje in neizogiben vspeh! Zato pa je ime gospoda Hubada danes Ime našega nedosegljivega mojstra, ime ljubljenca našemi naroda, ime, ki ga s ponosom in častjo Izgovarjamo.
Naj bi nam ostal tudi naš mojster ohranjen še dolgo vrsto let v prospeh slovenske glazbe !
Naj bi tudi krasni pevski zbor „Glasbene Matice", dlka naša, še nadalje cvetel in se jačil v čast in slavo slovenske pesmi
Dr. M.
POZOR!!
Križmnnčiž & Breščak, trst, ulica tluova 37.
V Frstu, dne 21. marca 1912.
»EDINOST« St. SI.
ftteu V.
Predsedstvo državnega zbora zastopata podpredsednika Pogačnik in JuckL
Ogrski državni zbor je zastopan po večjem številu poslancev.
Včeraj ob 7*57 je z brzovlakom državne železnice prišel z Dunaja vojni minister vitez Auffenberg. Na kolodvoru sta ga vsprejela namestnik princ Hohenlohe in ravnatelj državne železnice Galambos.
Nesreča na morju. Včeraj po noči ob eni je v bližini Brionskih otokov iz Trsta prihajajoči parnik parobrodne družbe „Dalmatia" — „Bosnia" zadel ob neki tender bojne mornarice. Vsled udarca ob trčenju je bil na tenderju ubit en strojni podčastnik, več oseb pa je bilo ranjenih. „Bosnia" je bile na levi strani le lahko poškodovana in je mogla nadaljevati svojo vožjo v smeri proti Korčuli. To je v kratkem času že tretja nesreča pri parnikih parobrodne družbe „Dalmatie".
Loterijske številke, izžrebane dne 20. marca:
Brno	68 41 29 56 10
Inomost	2 43 60 24 79
Naše gledališče.
V torek, dne 19. t. m. popoludne so na našem odru zopet ponovili Jesenske m a n o v r e". Pred vsem naj pripomnimo k tej reprizi, da nam je orkester bosenskega pešpolka ugajal mnogo bolje, kakor pa prvikrat. Vzajemnost med orkestrom, kapelnikom in odrom je bila znatno intimnejša, kakor v nedeljo, in zato je bil skupni efekt tudi znatno boljši. Tudi ouvertura, ki se prvikrat nikakor ni mogla izviti iz porodnih bolečin, je prišla znatno bolje do veljave, pri čemer pa se je kakor tekom cele predstave, še vedno vsaj kolikor toliko občutila premoč trobil, vehemenca, ne morda dobrota, nad godali in lesnimi inštrumenti. Vsekakor pa priznavamo orkestru prav radi, da kaže najresnejšo voljo, da zadovolji v polni meri naše ravno v tem pogledu precej razvajeno občinstvo.
K pevskim ulogam naj rečemo pred vsemi, da se je Lorenihey g. Požarja znatno popravil izza nedeljske predstave in da je bil i glede na pevsko i igralsko stran gotovo prav zadovoljiv, ako že ne naravnost prav dober. Gotovo ie častno izvršil svojo nalogo. O gospe Štularjevi naj posebej omenimo, da je bila glasovno razpoložena kar najboljše in da je žela za svojo „v mesečini" obilen aplavz Da so precej hiteli s celo stvarjo, {e pač umljivo z ozirom na večernjo predstavo, a konec prvega dejanja je hi! le prehiter, zagrinjalo je padlo prezgodaj. Splošno je bila predstava dobra. Poset srednje dober.
Zvečer smo imeli na našem odru prvikrat letos nekaj klasičnega, Shakespearje-
vega
„Beneškega trgovca."
Naj nam nihče ne zameri, ako povemo tu odsriio svoje mnenje z ozirom na klasične drame na našem odru. Nekaj krasnega je. neki poseben užitek je že, ako samo čitaš ta remek dela dramske umetnosti, a tem večji, tem globlji užitek je, da jih vidiš pred seboj poklicane v življenje, toda prav tako po umetniško, kako so umetna ta dela sama. In tu nastaja vprašanje: ali nam more podajati naše gledališče te umotvore res po umetniško ? Brez kakega pridržka pravimo: ne., vsaj sedaj še ne, vsaj v takih razmerah ne. kakršne imamo pri nas, na našem odru, z našim osobjem.
Bili so veliki, svetovni umetniki, ki so vse svoje umetniško življenje posvetili enemu samemu kralju Learu, enemu samemu Henriku VIII., enemu samemu ShyIoku, da vzamemo samo Shakespeareja. Bili so drugi, ki so si vzeli za svoj umetniški cilj oživo-tvorjenje glavnih junakov tega ali onega velikega dramatika. One je oboževal svet, te je le Še poveličeval; hvalil pa je one, ki so bili mnogostranski, ki so ustvarjali sedaj tu, sedaj tam, sedaj dobro, sedaj bolje, ali tudi najbolje, a nikdar niso dosegli niti drugih, kaj šele prvih. Človeška ustrajalna sila pač ni brezkončna; čimbolj se razkraja, tem sla-bejša se kaže v svojih disponentah.
Primerimo to našemu gledališču, našim močem.
Ne zakrivajmo si, da smo z majhnimi izjemami še diletanti, ki naj danes igramo ■burko, jutri opereto, pojutrišnjem Tolstega, potem Kotzebueja, Rokovnjače, ali Ibsena in ne vemo še, kaj. In tu bedi potem človek na vrhu povsod in vselej; — nemogoče ! Vzemimo potem Še klasično dramo, z onim pesniškim vznešenim jezikom, ki naj teče iz igralčevih ust sedaj kakor žuboreč studenčič, sedaj kakor skrivnostno tihi, a v svoji neizmerni globini z gotovim poginom grozeči veletok, tam zopet kakor z vrh peči v dol bobneči in Šumeči hudournik, sedaj sladak kakor ljubezensko priznanje mladega dekleta, sedaj rezek in grenak, kakor pelinov rok, in strupen kakor gadov pik: kje, recite, na] čujemo to z našega odra, ko večina naših
igraicev morda Še ni imela v rokah slovenskega pesnika in se pravi slovenščini privaja koma] šele na našem odru ko večkrat niti v prozi ne najde pravega stavkovnega celo tudi besednega naglasa, in ko nima časa, da bi se naučila svoje uloge vsaj toliko, da bi jo izgovarjala gladko l Je pač po vsem tem res težko s klasično dramo na našem odru.
Nikakor pa nočemo odrekati našim igralcem dobre volje, ki so jo pokazali tudi pri »Beneškem trgovcu", da, reči moramo celo, da je bilo neka] ulog izvedenih vsaj relativno dobro, tudi prav dobro; mislimo pa vendarle, da ne na oder s klasično dramo, dokler ne zna vsak igralec uloge kakor očenaš. To je prvi in glavni predpogoj za vsaj nekoličen uspeh.
Ulogo Shyloka je Igral g. Dragutinovlč. Menda bo razumel vsak, da najmanj od vsega onega, kar smo rekli zgoraj, zadene njega. Igral je dobro, nekateri prizori so bili izvedeni naravnost umetniški, a vsekakor je ležala na celi njegov! igri neka mora utrujenosti, ki mu je, če ne vsa] drugega, kvarila prepotrebno mimično igro. In kdo bi mu tudi zameril! Bog pomagaj: do 7. zvečer Wallerstein v opereti, od 8. dalje pa ShyIok — malo preveč za istega človeka ! Občinstvo mu je bilo hvaležno za njegovo ustvaritev in ni štedilo z obilnim priznanjem.
G. Bole sla vski v ulogi Antonija bi bil mnogo boljši, da mu je tekla beseda glajše; v igri je bil še dosti dober. Še precej nam je ugajal g. Ljubič v ulogi Bassarija, le njegov posmehljaj in smeh v končnem dejanju je malo preveč spominjal njegovih operetnih ulog. Da se ni prav nič poklonil Porziji ob svojem prihodu, ni bilo prav. V splošnem pa je bil, kakor rečeno, dober. G. Br2tina v ulogi Lorenza je bil na svojem mestu in prav tako tudi g. Ilič v ulogi Solanija. Vso pohvalo zasluži za svojo malo ulogo Tuba-lovo g. Šuman, dočlm pa je bil kot stari Gobbo tako nesrečno maskiran, da smo ga morali smatrati za KraŠevca, ki se je šele danes, ne pred stoletji izgubil v Benetkah. Lanzelot je bil prepaglavski in prav tako Baltazar, ki je celo v najresnejšem trenotku pred sodiščem ni mogel zdržati smeha. Doz, oba kraljeviča in Silarino so storili svojo dolžnost.
Ženske uloge so bile v rokah g.e Dra-gutinovićeve (Porcija), in g.ce Železnikove (Nerisa) in Mekindove (Jesika). Porcija je bila razun morda nekoliko preakcentulrane deklamacije v drugem dejanju prav dobra, posebno pa v zadnjem dejanju, kvečjemu da je tu nekoliko trpela iluzija, da ima človek pred seboj res doktorja, moškega, ne ženske. G.ca Železnikova je izvedla svojo nalogo prav dobro, in g.ca Mekindova zasluži za svojo malo ulogo enako pohvalo.
Oder v prvem dejanju je za vsakogar ki 'pozna Benetke, malo čuden : Markov trg, doževska palača In takoj zraven Shylokova koliba, to se pravi, na Markovem trgu ! In vse v taki perspektivi, da bole oči čioveka. Drugo in Četrto dejanje je bilo vsaj primerno.
V splošnem torej po vsem tem ne smatramo „Beneškega trgovca" za posebno uspelega, kar naj pa ne bo morda povod, da bi nbše gledališče ne posegalo po klasičnih umotvorih. Hoteli smo z vsem tem le reči: za kaj res dobrega je treba temeljite priprave, temeljitega študija in ne že do skrajnosti izčrpanih moči. To naj se upošteva v prihodnje, in uspeh bo gotovo tak, ali pa vsaj približno tak, kakršnega si želi vsak prijatelj našega gledališča. — .r.
Danes in jutri se bode predstavljalo
Izgubljena hčerka
——--znamenito delo v 3 dejanjih v = ^
kinematografu BELVEDERE, ul. Beivedere 19
Združeni čevljarji v Trstu in okolici
reg. zadruga z omejeno zavezo
VABILO
kateri se vrši
dne 24. marca ob 1. uri pop.
v dvorani „Narodne delavske organizacije" ulica S. Francisco d' A ssisi št. 2.
DNEVNI RED:
1.	Potrjen je letnega računa.
2.	Popolnitev načelstva in volitev; nadzorstva.
3.	Slucaico3ti.
j * -
! Trst, dne iT. marca 1912. . Opomba: Računi so članom na vpogled.; !	Načelstvo.
Vinarska-gospodarska zadruga
Volčjadraga - Bukovica
rabi na
I. redni občni zbor I. redni občni zbor
xn
m —
as o CD
ca
CG N N
.2 "55
<U
O ra
<v
tr
*a o
bJO 3
<u
N
v c <v
U
ki se bo vršil
v soboto dne 30. marca 1912 ob 7. uri zvečer
prostoru g. Antona Gregoriča hšt. št. 10'^ v VolČjidragi.
DNEVNI RED:
1.	Pojasnilo revizije.
2.	Predložitev računov za leto 1911.
3.	Nadomestilo v načelatvo.
4.	Volitev nadzorstva,
5.	Razni predlogi.
K obilni udeležbi vabi	___
ODBOR
Lokavska hranilnica in posojilnica v Lokvi
registrovana zadruga z neomejeno zavezu vabi na
n	n m
.	HJ
</>	— =
C	J* o
<D
0) N
<L>
C «
U
kateri se vrši
v nedeljo dne 31. marca t. 1.
v društvenih prostorih po popoludanski služb*, božji.
DNEVNI RED:
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Poročilo zad užnih fonkcijonarjev.
3.	Odobrenje rač. zaključka za leto 1911
4.	Volitev naeelstva in nadzorstva.
5.	Raznoterosti.
Ako bi ob določeni uri ne bilo zadostno število navzočih udov, vrši se občni zbor po( ure pozneje cb vg&ki udeležbi.
^	ODBOR
Hočete najti dobrih %% t • :: in cenih čevljev :: § •
Obrnite se samo v trgovine čevljev
▼ ul. Barriera 41
(vogal ulice Salice)---in v ono
ul, Barriera 19,
kjer dobite vse po ugodnih cenah.
*
* *
Vspored za prihodnja dva praznika, v nedeljo dne 24. in v ponedeljek dne 25. t. m. je sledeči:
V	nedeljo popoldne repriza detektiv ne
igre
»SHERLOCK HOLMES".
Zvečer, prvič letos, krasna Planquettova opereta
„ KORNEVILJSKI ZVONOVI*.
Ta melodijozna opereta |e na novo na-študirana in inscenirana.
V	ponedeljek zvečer bo repriza krasne operete
»JESENSKI MANEVRI"
z gostovanjem, g. IM č i Č a, operetn. tenorja ljubljanskega deželnega gledališča.
FOZOR!
V novi trgovini
ul. Sette Fontano 2
(hiša na oglu trga Barriera)
se dobi vedno na izbero
moško perilo : srajce, spodnje hlače, spodnje
Srajce, ovratniki, ovratnice, šerpe za vrat
nogovice, dežniki itd. žensko perilo: sraice, spodnje hlače 12 šifoaa in fuštanja. Moderne fuštanjaste bluze spodnja krila, torbice za nakupovanje, drug torbice. Garniture glavnikov in drugi predmeti Se priporoča udana ANTONIJA RIEGER
Društvene vesti.
Učiteljsko druStvo za Trst in okolico ima odborovo sejo danes v četrtek ob 5 30 popoludne v društvenih prostorih v ulici Galatti št. 14.	Predsednik.
Mešani zbor „Dramatičnega društva". Danes ob 8. uri zvečer pevska va|a za mešani zbor.
VeseliČni odsek Trg. izob. društva vabi vse svoje člane ter prijatelje na pomladanski plesni venček, katerega priredi v ne-
ni boljšega
za hitro prireditev goveje juhe kakor
+ MAGGI KOCKE
po 5
vin.
MAGGI-jeve kocke za govejo juho mo čista, najboljša goveja juha v treh oblikah in vsebujejo tudi potrebno sol in dišave.
Prave samo z imenom MAGGI in z varstveno znamko zvezdo
Alojzij Boik
Trst - ulica Beivedere 5t. 3 - Trst
Trgovino dellkotes,
kolonialnega blaga in jestvm vseh
vrst. Blago vedno sveže in prve vrste.
Razoošilja se tudi uo poS i in do-——— stavlja na dom	—
Oglase, poslana, osmrtnice, male oglase zahvale in v obče kakorŠnokoli vrste oglasov sprejme „Inseratni oddelek" v ul. Giorgio Galatti št. 20 (Narodni dom) polunadstropje, levo. — Urad je odprt od 9. do 12. dop. in od 3. do 7. zvečer.
— — — s križem. — — —
gospodinja
*km«r hmi
katera želi pripraviti dobro kavo, uporablja najraje „pravega : F r a n c k a s kavnim mlinčkom, ki se izdeluje temeljem največje skrbnosti že dolgo let v zagrebški tovarni.
Ta izborni domači izdelek najtopleje priporočamo.
Stran VI.
EDINOST" St. 81.
V Trstu, dne 21. marca 1912
a izvestne goriške kroge opozorjamo na njihovo narodno dolžnost, kajti ne zadostuje, da narodne trgovce vabimo v Gorico, ampak, treba jih tudi — podpirati. Žalf da se v tem obziru le premnogo greši, in da ravno iz tistih krogov, od katerih bi smeli v prvi vrsti pričakovati tega, ne dobiva naše trgovstvo tiste podpore, ki bi jo moralo imeti.
Iz Repentabra smo prejeli:
Uredništvo „Edinosti*. Z ozirom na dopis iz Repentabra v Vašem listu dne 17. marca 1912 Štev. 77. objavite po § 19. tisk. zak. sledeči stvarni popravek:
Ni res, da sem društvu „Dom" cerkvena vrata zaprl; res pa je, da sem društvo „Dom", ki je pri mojem prihodu v cerkvi z j mešanim zborom gojilo cerkveno petje, po (svojih močeh podpiral. — Res je, da sem društvo „Dom", ko je nehalo v cerkvi peti, pismeno in večkrat ustmeno povabil, da naj pomaga v crkvi peti. — Ni res, da sem hotel društvo terorizirati; res pa je, da je občinski zbor v svoji javni seji, h kateri je tudi mene povabil, v moji navzočnosti sklenil, da naj poje v cerkvi društvo „Dom" in da temu nisem ugovarjal. Res Je, da je župan v župnijski pisarni vpričo mene, predsednika društva „Dom- in enega občinskega odbornika sklenil pogodbo z gospodom organistom in nisem imel nič proti temu, da prevzame v cerkvi petje društvo .Dom*. Res je, da društvo „Dom" vkljub temu, da je županstvo pripravljeno plačati organista, v cerkvi ne poje.
Na Repentabru, dne 18. marca 1912.
Josip Krančič župnik.
i Vesti iz Istre.
—	Skupina uslužbence/ c. kr. glavnih Podružnica družbe sv. Cirila in Me-sklad»šč, daje na znanje vsem odbornikom,	toda pri Sv. Antonu-Turki bo imela občni in namestnikom, da se vrši danes dne 21.	zbor v nedeljo 24. marca t. I. ob 5. uri marca odborova seja. Se prosi da se vsi	p0p. v prostorih Gospodarske zadruge. Na gotovo udeleže. Vodstvo.	občni zbor so nauljudneje vabljeni vsi,
—	Delavci tovarne „Linoleum" so vab-imožki in ženske, ki se zavedajo narodne Ijeni na sestanek, ki bo v soboto ob 6 30	dolžnosti.	_
v društvenih prostorih NDO pri Sv. Jakobu, j
—	Pripravljalni odbor krajevne skupine i	R&ZI10 V OS ti«
„Sv. Andrej4* (tehn zavod) ima danes ob 7.1 Nemški cesar na Dunaju. - Z Du-uri zvečer sejo v društvenih prostorih NDO naja čaJo NajvJ§| dvorJni§ki urad ce_
pri Sv. Jakobu. Odborniki so naprošeni, da sa;jevHie pre e, včer!,j popoludne iz Berolina se seje gotovo udeleže.	■ oficijelno naznanilo, da pride cesar Viljem
! dne 23. t. m. ob 11. uri predpoludne Iz Vesti iz Goriške.	Berolina na Dunaj, da poseti na svojem po-
.	v i tovanju na jug cesarja Frana Josipa.
Iz Ajdovščine. Ze več dob so se vršile j_
občinske volitve v Ajdovščini brez bojev, povsem mirno. Zato so sedeli v občinskem odboru ljudje različnega političnega mišlje-
deljo dne 24. trn. Začetek ob 8. uri zvečer v dvorani ulica Sv. Frančiška št. 2 I.
Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Pešizlet v Bazovico, ki se na praznik sv. Jožefa zaradi slabega vremena ni vršil, se vrši v nedeljo, dne 24. t. m. ob pol dveh popoldne. Vaditeljski zbor vabi k mnogoštevilni udeležbi.
Tržafiko Vojaško-veteransko društvo Cesar Fran Josip I. javlja : Gospod Julij Singer z Dunaja, podpredsednik upravnega sveta avstrijskega Lloyda, častni poveljnik tržaškega vojaškega veteranskega društva itd., je blagovolil podariti temu društvu ob priliki splova vojne lad,e „Tegett-hoff" svoto 1000 K. Po njego vej volji se ima razdeliti ta svota sledeče:
I. udom, ki so se bojevali pri Helgo-landu in Visu pod vodstvom admirala Te-getthcffa:
H. udom ki so službovali ped vodstvom feldmaršala Radeckega.
Št. jakobska CM podružnica vabi na občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo dne 31. marca ob 10. predpoldne v šoli na „stari policiji".
Podružnica družbe sv. Cir. in Met.
za Prosek-Kontovel-Zgonik ima v nedeljo dne 24. marca t. 1. svoj prvi redni občni zbor v dvorani „Gospodarskega društva" na Prošeku ob 3. popoludne s sledečim dnevnim redom: 1) Poročilo tajnika, 2) Poročilo blagajnika, 3) Razni predlogi in nasveti, 4) Vpisovanje novih udov. K obilni udeležbi se vabijo udje, kakor prijatelji družbe.
Nar. del. organizacija.
Listnica uredništva.
Več vaŠčanov v Sp. Škofijah. Vašega nja, da so bili le vneli za vsesTranski na- j dopisa ne moremo priobčiti, ker bi bil lahko predek in blagor občine.	! v povod za tiskovno pravdo.
Sedaj bo menda to drugače. Volitve se j bodo vršile v petek in soboto. Nu, tudi to; Visok obisk. Na mednarodni jubilejni pot ni občinstvo bojevito razpoloženo in vo- ; razsta*i umetnega kuhanja, ki je sedaj na litve bi se izvršile brez razburjenja, da nista j Dunaju, je zastopana tudi tvrdka MAGG1 s drugače sklenila g. župeupravitelj in neki svojimi izdelki. Pri otvoritvi i* počastila njegov semišjenik pod vodstvom nevostru- Maggijev oddelek s svojim obi koin Njena jarskega štaba v Gorici, ki že več mesecev c. i k. visokost, gospa nadvojv« inja Marija „vadljajo* po občini in po okolici ter sku- Jožefa. Visoka gospa si je d, !a pokazati, šajo svoje agitacijske talente. Ali kdo bi kako se goveja juha pripravlja iz MAGG1-štel v zlo možu, ako z dostojnimi sredstvi jevih kock, pokusila je iuho in se izrazila agitira za pošteno stvar in skuša služiti i izredno pohvalno o Djej. Potem si je dala svojim — šefom ? 1 Toda, kar počenjajo j Njena c. i k. visokost še nadaljne Maggijeve imenovani, to ni več dostojno: to Je izdelke raztolmačiti: Maggijeve gotove juhe zavijanje resnice, natolcevanje, podtikanje, f in Maggijevo zabelo za juho, in končno je Kako bo pa, ko bo treba — dokazov ?! G. t svoje ime blagovolila vpisati v zlato knjigo župe-upravitelj naj bo uverjen, da takim' tvrdke MAGGI. neopravičenim natolcevanjem ne veruje no- j = ben pameten Ajdovec. Na to stran le pa-' met I Pustimo Sokole in županstvo, pa po- J metajmo pred svojim pragom 1 Ne zanašajte j sovraštva tudi na polja, kjer je skupno delu j vseh blago mislečih — brez razlike na-j zorov — ne le mežno, marveč se je doslej; tudi faktično vršilo na korist skupnosti! Mari ni dovelj zastrupljenja že po nesrečnih!
političnih razmerah v goriški deželi ? 1 Čemu' v - . . pridno i sovražtvo tudi na to polje! Ne nekrŠčan-jOlUZKfflJO, vprašati skega sovražtva, ne nemoralne gonje, am- j delle Poste 12, i. pak dela potrebuje naša občina ! To bodi
Clnuonn! f AH le s daj ne vesta, da je edini OlUVUni/l l v a! fotograf Alf T ON JERKICT Trst, via delle Poete 10. — Gorica, gosposka uL 7.
Stanovanje in hrano Lfm^tl "T
slovenski družini. Sobna oprava popolnoma nova Viica Artisti št. 10. 11 nadstr., levo.	2465
Antnn IfrilCin b°j»sti mojster v Gorici, HIIIUVI VMUOlb, tekali&če Frana Josipa fit. 36. Izdelajo obleke po meri ▼ vsakem kroju. Sprejema tudi naročila izven Gorice. Pri naročila zado.-t .je prana mera. V zalegi ima raznovrstno blago ter razpcSilja uzorce na ogled. Oene zmerne.
^inflAr	Btroji, popolnoma novi, najno-
OllltJVJI vejšega sistema, dobri za vsako delo, tudi za vezenje, kupljeni na dražbi, se prodajo po zelo nizki ceni, namreč: I. vredni K 200 za K 110, 11. iste vrste, bolj jednostavni, vredni K 120 za K 64. Oboj' p-.smeno zajamčeni za tri leta. — Trst, ulica S. Caterina 7, dvorišče.	569
Stalni krajevni agenti rlSTE
sprejmejo ali pa nastanijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih Brečk v Avstro-Ogrski. — Ponudbe pod „Merkur", Brno Neogasse 20.	244
Prodaja premoženja "o^g."
brovici, županija Dolina. — Prodajo se : hiše, njive, travnik), vrtovi in drugo, bivša last Josipa Ivančica iz Gabrovice, kupljena dh dražbi dne 11. 1. 1912. p^d jako dobrimi pogoji, skupaj 30 parcel, vse en blok, kakor tndi posamezne parcele. Zglasiti se ustmeno ali pismeno pri Josipu Gregorič, trgovec, ulica Olmo 3, Trat.	614
ANTON BARUCCA
MIZARSKI MOJSTER
Trst, ulica San francesco Z,
Specijalist za popravljanje roulet na oknih.
Na ieljo se menjajo pasovi In zmeti. jamči za popolne dele in te ne beti kenkarenos.
BT Zaloga obuvala
■■■■ in l&atna delainioa ■■■■
PAVEL VSSINTiN!
Trst ul. Glosue Carducei 31.
Velika izbera moških in ženskih ćovljev. - Poprave ee izvršujejo točno in solidno
po zmernih cenah
TJ O
<
flB JO
o
H>
00
Skladišče žagovine Kg
posipanje po mokroti, snaženje javnih lokalov itd. ima edino AUGUST KOM-PARA, Trst, al. Fonderia št. 5. Prodaje
?n debeio.b— Postrežba na dom.
? 11 .TRIBUNA' * /f |,SPLINOA<
t
najlažja dvokolesa amerik. tipa so došla v velikanskem številu
v Gorico, Stolno ulico 2-4.

TpQX U pri Sv. Jakobu, ul. Sv. Marka St. 19 99 ■	»j Šteje v prijetno dolžnost, obvestiti
si. obč. mesta in okolice, f osebno pa £entjakobčane, da je odprlo svojo novo gostilno v hiši F. Fabjana, ul. S. Marco 6L 19, kjer bode točilo istrsko črno vino prve vrste, vipavsko belo in Puntigamsko eksportno pivo prve vrste, vse po najnižjih cenaa; kuhinja bo vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. — Voditelj : Viktor Koeič. — Za mnogobrojno udeležbo vabi že sedaj Odbor.
Novo delavsko kons. društvo;Dobro jutro! Kam pa kam?
j „Grem kupit par čevljev." — »Ako hočeta biti dobro postrežen, Vam Bvetujem, da greste
v ulico Riborgo št. 31
(,Al buon Operalo*)
! tam dobite vsakovrstno obuvalo od najfinejS« do najnavadnej&e vrste po nizki ceni." SVO JI K SVOJIM! — Priporoča se lastnik
M. IVANČ1C.
ES3HALI OSLflSlE^			
	MALI OGLASI M raftu*)« po 4 ■tet. bcMđo. Mute tUkaaa b«. Hdt m rafucijo ubit **{. Na)> au|i ^nnolMu mli 40 tUr\ Plrf« M Ukof InMt. oddelka.	im	►
Dr. Fran Korsano
Specijalist za alfllftlčne in kožne bolezni
Ima svoj	224»
AMBULATORIJ
v TRSTU, ▼ alf d S«b Nlcol* itev. 9 (nad Jadransko bank«).
Sprejema od 12. de 1. tn Sj/i do 6,Vi pop
POZOR!I 50.000 parov čevljev!
4 pari čevljev za samo 7 K 50 st.
Radi plačilne zaostalosti več velikih tvornosti mi je bilo ponuđeno, naj prodam veliko zalogo čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev, usnje rujavo ali črno galonirano, s predniki in močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša fasona. Velikost po Številki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 50.
PoSiljatev po povzetju
H. SPINGARN, eksport čevljev
Krakovo 11. 240
Bme se zamenjati in se vrne denar.
Zdravljenje krvi!
Oaj „Tisočeri cvet" {Uilletiori)
Cisti kri ter je izvrstno sredstvu proti onim slučajem če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavljanju in hemoroiđam. — Jedet. omot za zdravljenje stati-1 K ter se dobi .a v odlikovani lekarni
PRAXMARER - „Al DUE H0RI"
Trst (mestna l»Ka> — Tetef. 377.
Poštne pošiljatve se izvršujejo ukoj in franko, ako se dopo^lje kron 1*10.
išče takoj mala družina, pri rodbini Štular, via 630
geslo ajdovskim občinarjem v uslljenem jim1 \#n7nilf za voz 2 dobrimi »pričevali se sprejme ®0jH j 1	1	|	P" *alog» oglja ulica Carpison 12. 631
Slovenska tvrdka A je napovedala - c	zelo dobro obiskovana, 450 bekto-
kotikurz. Ker je bila trgovina le pol dneva O Uo UI Ho, ntrov vina is pive spečanih na zaprta, ni izključena nada, da Se Stvar po- J eto, se proda takoj za kron 7200. PetronioT Catfe
ravna in omogoči obstanek tvrtke, ki ima' QlimP°-_632
tako bogato zalogo izvrstnega kolonilainega i IT !	"	T~. !
blaga, Bda prav8 lahko tebnaje z vsakim j Dobro Z^^rSl™ ^ "o^o drugim podjetjem iste branze. Sovraštvo ita- j*ko nizki ceni zaradi bolezni gospodarja. Ponudbe lijanske konkurence do te firme pa Je bilo j pod »trgovina* na ineer. oddelek Edinosti. 635
veliko in v tem se Je izredno odlikoval tudi —-—-
gOSDOd M.	I ki nr ono pri poznano sredstvo za uničenje ste-
c,	. __~ .	. .	I «fiur<lllaf nic. Zaloga: uliem Stadion 5tev. 10.
Poznanje ta možakar pod imenom Narofila: Ferriera 37, Trit - Skrinjar	480
guardabassoH in akoravno prihaja njegovo j
CflNDIDO PlUfl
Izdelovatelj in trgovec lesnega oglja
izključni liferant vzajemne zadruge priv. uradnikov, z lastno žago in klalnico žgalnega lesa v Dobrempolju na Kranjskem, ponuja prve vrste lesa in tesnega, fosilnega oglja itd. itd. t s svincem zaprtih vrečah, prosto na dom na vsako točko mesta po zelo nizkih cenah.
Podrobno prodajo o nI- del Toro 4.
Pisarna ulica del Toro Št. 1, I. nadstropje
- TELEFOI 20—50. -
lepo premoženje od opravil, ki jih je imel s ; Drnrlo 86 skoraj Slovenci, vendar sovraži te tako zistema- ■■ UUd „Narodne tično, da je vedno med prvimi bojevniki J &08ti,ni proti naši tekmi na kulturnim ali gospodar-
novo dvokolo. Poizve se t Narodnem demu" pri Sv. Ivana, v
622
sUm polju Le pri lakih prilikah ga Italijani: V SeŽaM iSo^r^^ch^G^r^ trpe V svojih vrstah ; drugače se ga pa izo- Btopnik Alojz Kineze. Prodaja tndi na obroke ter gibljejo kar le možno, kajti Spoznali so tudi *am enjuje stare bicikle a novim proti doplačilu. 466
oni njegovo škodoželjnost in zavratnost. j-
Trgovina A je na Goriškem trgu §e-le 3 leta in naravno je, da tudi pri njej niso izostale tiste ovire, ki so spremljevalke vsakega mladega podjetja, ki nima na razpolago preobilnih denarnih sredstev. Da se sedanje ovire odstrane, tega pričakujemo vsi — In želimo tej tvrdki kar najboljšega napredka,
Na novo otvorjenl
HOCELIHPERIAL
ca REKA. a
Pristna brnsfia sukna
pomladna in poletna sezona 1912. Odrezek 3 10 m dolg / l cdrezek 7 kron
. ,__t •__ . ,	|	1 odrezek 10 kron
za kompl. moško obi.	i	! odrezek 15 kron
(Buknja, telovnik, hlače)	I	1 odrezek 17 kron
samo	+	* 1 odrezek 20 kron
Odrezek za salonsko obleko 20 kron, kakor tndi povrfnike, tur. lodue, svilene kamgovme itd. polilja po tov. cenah realoa in sohdna, dobro mana zaloga snkna
Stebel - Imhof - Brflnn (Brno).
Vzord gratis tn franko.
Ugodnosti privatnih odjemalcev, naročevati sukna naravnost pri tvrdki Slagel - Imhof na tovarniškem mesta so velike stalne, nizke cene. Velik »bor. Uzorna, pazljiva postrežba tudi malih naročil v svetem blaga.
POZOR !	Svoji k svojim !
VINKO TERĆON priporoča slavnemu občinstvu svojo na novo odprto
pekarno
• •
• •
v Trst", ulica del Bosco 18
prej F. PIKMAN)
Prodaja se s ež kruh 3-4 krat na dan. raznih sladčic, biškotov in ltherjev ter - najfinejSe moke i. t. d. -
Bureau de Comerce
Trst, ulica Nuova št. 45
BQT* izposluje
posojila od 50 do 10.000 kron : proti povračilu na obroke :
tudi brez porokov

GORILNA N. D. 0.
v Trstu, ulica Carradori St. 18
ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIC je
popolnoma na novo preurejena
in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka In mrzla jedila.
Bogomil Fino
= urar in zlatar = =
Trst, ulica Vincenzo Bell 1 ni 5t. 13
utrnil ctrrrt n. uteis umu
Bogat izbor ur
vsake vrste, kakor tudi nhanor, prstan o t s dijamanti ln bres dljaman-tor, ieaake verlllee, alate ln srebrae sa m očke, me po konkurenčnih cenah.
W TrafcU; dm« 21, Marti, 1912 .
»EDINOST« U. ti.
Stota UL
Slaonost! Z5-lefnlce C. M poflruž. u Sy. luanu
so se vršile v soboto in nedeljo. Podružnica ki je bila ustanovljena onega zgodovinskega dne 14. avgusta 1887., ko so bili Čehi na izletu v Trstu. Svetoivančani so hoteli, kakor vedno, pokazati, da umevajo v polni ineri pomen slovanskega edinstva. Izposlo-vali so pri vodstvu trž. Slovencev ter povabili Čehe k sv. Ivanu. Na travniku (tako-imenovani Vali) improvizirali so slavnosten prostor ter ga odičili z mlaji in trobojnicami. Ob uri, ko so imeli priti gostje, pritekel je pok. pol. svetnik Vidic z mnogoštevilnimi stražarji ter zaukazal v imenu zakona takoj vse podreti. Ne vemo, kaj bi se bilo zgodilo zgodilo, ko bi se sam Bog ne bil umislil slučaja ter poslal velikanske plohe in s tem obvaroval, da niso Cehi videli, kako je državna oblast podirala mlaje in metala v blato trobojnice ter nas Svetoivan-čane rešila sramote pred dragimi nam gosti. Istega dne smo ustsnovili pri „Aurori" podružnico. Že meseca junija je „Zvonimir" poslal prvo notico v „Edinost" o potrebi take podružnice. K temu ga je dovelo dejstvo,; da je bil v ulici sv. OHao italijanski ctr. vrtec. Že prej so se zbirali in razgovarjali | v kamenoseški delalnici g. Troba: klesar J.j Negode, klesar A. Puher, bivši dijak A. j Čok, takratni kapelan M. Sobar in dušaj takratnega narodnega gibanja, A. Trobec,! kako bi kaj koristnega storili narodu v prid. j Sad teh pogovorov in sestankov je bUaj podružnica. Določili so ji za obseg: sv.! Ivan, Kolonjo in Skorkljo. P.fvi sestanek jej bil 3. julija istega leta, kjer so na predlog! J. Negodeta poverili predpriprave pok. 1. M. j Vatovcu ki je ostal predsednik do svoje; prerane smrti. Pri tem sestanku je navdušeno govoril še le 19-letni klepar Stanko Godina. Na poziv 1. M. Vaio^ca so se potem zbrali dne 14. avgusta pri „Aurori" v; Boscetu ter takoj prvi dan se je vpisalo: j 3 ustanovnikov in 27 letnikov. Med prvimi, ustanovniki čitamo: že 6 pokojnikov in $e; eden je še živ: Pokojniki Gasperčič josip trgovec, Nadlišek Štefan civilni geomeler,< Sobar Mihovil kapelan, Treun Ivan župnik, Turek Josip kmetovalec in Vatovec I. M. veleposestniE. Živi samo še Križman Anioni starejši, kmetovalec.
Kakor je med ustanovniki smrt požela brez usmiljenja,tako je tudi s prvini odborom, ki so vsi že žal, mrtvi.— Početliom je bilo: delovanje skromno, kakcr delovanje vse družbe; a vendar so napravili v prvi zimi prvo veselico v korist podružnice. DuŠ3 te prireditve sta bila Negode in Sobar. Pri Aurori" bila je veselica, kjer so sodelovali domači diletantje in pevski zbor „Zora" Po odhodu Kaplana je podružnica le životarila, i dokler se ui pred 5 leti zopet dvignila In začela svoje pravo delovanje. Rczria poročila letnih zborov nam kažejo, da podružnica popolnoma vrneva svojo nalogo. Odbor ne zamuja nobene prilike, kjer se da kaj storiti v korist podružnice: tako je tudi upal, da v priliki 25 letnice doseže svoj dvojni: namen.
Odbor in dramatični diletanii so storili vse možno, trudili se, da bi slavnost bila čim sijajnejša; žal, da se občinstvo ni odzvalo v tolikem številu, kakor bi to bilo želeti v imenu Ciril-Metodove družbe, po-' vodom 25 letnica podružnice in glede na trud in marljivost prirediteljev.
V soboto zvečer se je vršil družinski večer s prav izbranim vsporedom.
Navzoče je pozdravil tajnik C. M po-^ družnice, g. G r m e k, s kratkimi; a prav prisrčnimi besedami.
Svetoivanski cerkveni pevci so peli „Primorsko himno" in Adamičevega razposajenega, a krasnega „Vasovalca". Reči se mora, da odlikuje svetoivanske pevce uprav neverjetna sigurnost, s katero proizvajajo svoje pesmi in pa sploh močni gte-sovi, osobito mogočni basi. Vsa čast tauim cerkvenim pevcem! kakor Je rekei g. tajnik v svojem nagovoru.
Orkester je izvajat vse točke tako, j kakor znajo le taki možje, ki tvorijo ta cr~ j kester pod vodstvom skladatelja Adamiča; Gc. Subanova je pela se svojim lepim in obsežnim glasom Serenado iz jesenskih manevrov in pa večno lepo, po besedah In; skladbi pravi umetvor: „Nezakonska mati*.j Vse težave v tej pesmi je premagata s pravo; lahkoto gč. pevka.
Gč*."Vero Ponikvarjevože poznamo, da zna presrčno deklamovati in če si že zbere tako milodonečo in krasno pe- i sem kakor je Gregorčičeva „Blagovestnikom" ! potem je njena deklamacija pravi užitek.
Končno so gg. Ponikvarjeva in Grme- j kova ter gg. Negode in Germek igrali igro:] „Berite Edinost!" zato ker se je prav ta igra Igrala pred 25 leti ob ustanovitvi po- j družnice. — H-fala Bogu, „vremena Kranjcem so se že v toliko zjasnila", da se nam „Berite Edinost" sedaj zdi naivna, aH kako' drugače je vplivala ob razmerah, ki sc bile pred 25 leti!
Vsi štirje igralci so nam bili prav simpatični in so koncem igre dobili dva lovor-jeva ven:a, oziroma dve kiti krasnega cvetja, katero je nabrala svetoivanska mladina, ne da bi kaj zato trpela C-M. družba, kajti nabralo se je namreč le — cvetje. Res, jako nežna in lepa misel 1
V	nedeljo popoludne so igrali burko „Nebesa na zemlji".
Koliko truda in koliko časa je to stalo, smo si mislili, ko smo videli, kako se je dobro igralo in kako bore malo je bilo občinstva.
Glavne uloge so imeli g. Kariž, gČ. Vera Ponikvarjeva, gpa. Germekova, g. Grčb-ming in g. Gasperčič. Manjše uloge pa gč. Subanova, gč. Vrezčeva g. Bonifacis in in g. Zadnik.
Igralo se je prav dobro, le tempo v burki bi bil moral biti živahnejši, a ker se ta tožba večinoma v nas Slovencih ponavlja, ne velja, li morda tudi za nas Slovence, kar pravi Čehov o Rusih? „Ruski akter se ne zna Šaliti, on igra tudi v vodvilu globoko-miselno." — Da, nam Slovanom nedostaje onega ležernega in površnega tona, s katerim igra tako vspešno poehade in burke Francoz ali Italijan.
Svetoivanska podružnica in njen marljivi odbor pa bodi v izgled, kako je treba
delati in boriti se s težavami.
*
* *
V	nedeljo predpoludne ob 11. vršil se je občni zbor, katerega sta počastila, zastopnika mestnih Slovencev, dr. Wilfan in M. Cotič. Predsednik M. Kamuščič je pri- j srčno pozdravil navzoče, omenil nekoliko zgodovinskih reminiscenc iz Sv. Ivana, pozdravil posebno še predsednika glavnega; mestnega društva dr. Wiifana in urednika „Edinosti" M. Cotiča. Iz tajniškega poročila posnemamo, da je imela podružnica 1911. 118 letnih udov, 5 pokroviteljev in 4 bram-bovce: skupaj 127 člano/. Podružnica je priredila 5 prireditev in posebej še diletanti 2 v korist obrambnemu skladu. V svoji oskrbi ima 9 nabiralnikov, iz katerih se je odposlalo 378 K. 51. vin. Iz blagajnikovega poročila posnemamo, da je podružnica poslala 500 K. dohodkov, a potrosila za o-trožki vrtec 151 K. 30 vin.
Pred voHtvijo novega odbora je prečital tajnik čestitko glavne družbe podružnici, ki se s posebnim zadovoljstvom sprejme. Na predlog člana J. Negode je bil izvoljen z vsklikom stari odbor z malo izpremembo, ki se je ta'<oj po zeorovanju tako le konstituiral: predsednik: Kamuščič Miloš ; podpred. Furlani Pina; tajnik Grmek Anton; namestnik Trobec Vinko; blagajnik Valič Ivan, namest. Sabadin Iva, odb. zaupniki Černi-goj Fran, Negode Milan, Sosič Ana, Vatovec Edvard. Pregl. rač. Kariš J. Suban Ivan, Vatovec Iva. Pri raznih predlogih in nasvetih svetuje član Negode, da bi se ideja in smisel C. M. D. razširila s predavanji in sestanki.
Dr. Wi'fan je najprej imenom mestnega Slovenstva prisrčna pozdravil podružnico in kraj, ki je vedno veljal kot neka svitia točka trž. Slovenstva. To je tudi razlog, da so pa nasprotniki obrnili vse svoje moči, da sterejo to trdnjavo. Zato mora posebno hvalo izrekati vsem onim delavcem, ki skušajo to nasano nasprotnikov preprečiti. Ker je ravno prilika, bi ponovil, kar je že omenil pri trž. mestni podružnici, naj bi se osnovale tako imenovane skupine „drobtlnarjev", ki v resnici do-našajo lepega sadu. Član Grgič želi, da bi podružnica obrnila svejo pozornost posebno v Fedrigovec. Zastopnica podružnice na Vrdelci gč. Čsrga prinaša pozdrave starejši ststr? ter omenja, da je v tej družbi vsak dobrodošel, fcedor se čuti Slovenca! Ker se nihče ni oglasil več k besedi, je zaključil predsednik zborovanje, se zahvalil za izkazano zaupanje in izvolitev v svojem In od-borovem imenu ter povabil na sklepno slav-nost zvečer k predstavi „Nebesa na zemlji".
Javen od U. D. 0.
v nedeljo, dne 10. t. m. na vrtu „ Konsumnega društva* pri sv. Jakobu.
(Zakasnjeno radi pomanjkanja prostora).
Udeležba ogromna — vrt nabito poln. Shod je otvoril predsednik N. D. O. dr. KIsovec. Za predsednika je bil enoglasno izvoljen tov. Školi n, za zapisnikarja tovariš
Šorr.
Š k o 1 i n : Zahvaljuje se drž. poslancu dr. Rybaru in dež. poslancu dr. Wilfanu, da sta došla na shod. Dr. Mandić je opravičil svojo odsotnost, ker je moral v zadnjem momentu odpotovati v Gorico. Nato je po-dal predsednik besedo dr. K i s o v c u, ki je v par pregnantnih potezah očrtal sedanji naravnost neznosni položaj slov. delavstva v Trslu. Omenjal je zapostavljanja slovenskih delavcev vseh kategorij v L!oydovem arsenaiu in v oljarni. Mimo tega pa ste zlasti draginja živil in drugih potrebščin ter vedno rastoča stanovanjska beda poglavitni vzrok tega neznosnega položaja. Nasvetoval je kot edini odpomoček dobro in trdno organizacijo. Slov. delavstvo naj se tesno oklene N. D. O., kajti le potom nje — le pod okriljem N. D. O. sme in more slov. deiavec v Trstu upati na zboljšanje teh skrajno žalostnih razmer.
Tov. Brandner je izvajal približno sledeče: Razmere, v katerih živi slov. delavstvo v Trstu, so naravnost obupne.... Prvi in glavni vzrok temu je draginja vseh življenskih potrebščin. Cene teh potrebščin so v zadnjih 10 letih poskočile za 50°/0. a delavske plače komaj za 20%. Drugi vzrok je bolj in bolj naraščajoča brezposelnost, ki
3E
c ©
l/elikanska zaloga pohištva in tapecarij
Paolo Gastvvirtb ::
TRST, al. Stadion ft 6 - Telefon 22-85 OiBa gledališta Me)
j« Najbolj ugoden vir za nakuppvanje bodisi ] l| glede cen, kakor tudi kakovosti. Kolosalni izbor [j
mamma—e—
Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici.
Prodajalni v Trstu.
ulica Barriera vecchia Stev. 38 in ulica dei Rettori št. 1.
Naznanja se slav. občinstvu, da ima vedno v svojih prodajalnah veliko izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka, za vsaki stan. Toplo* se priporoča posebno Slovanom rojakom v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domačih izdelkov. — Blago trpežno. Ce :o zimrni. - Sprejemajo se tudi poprave.	■■ ■
□
Dr. Pecnit
(PETSCHN5GG)
£rst, via S. Caterina štev. 1
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8 — 9 & 2 — 3 in Specijalist za kožne in - - vodne (spolne) bolezni: 11 Va — 1. --
J fcrns Schmidt
tehnični zobozdravnik
TELEFON št. luvo.
TRST ul. della Zonta št. 7- 7.
.595
ZDRAVNIK
Dr. D. KARAM AN
specijdftot za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos)
ordinuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso št. 12
od 11V2 do IV2 in od 4Va do 5*/2 popoldne. TELEFON 177/IV.
K p on 6200!!
AUTOMOBILI FORD 191!
Nr.!večja tsvarea svets. Izdelovanje iBtno 40*000 vc2 edlnpga tipa CHASSIS 20 H? šest raznih tlpev kočij
Kočija „FOBD" Je najpopolno'in, n&Jhitrejia in naJekoacinlčn.jSt kar jih obetPil. - GENERALNI ZASTOPNIK
ANTON SKERL . TRST
Piana Gcldo-si tO- 11, Tel, 1734
Volita oentraio« garag«, liHoa dol Bcobl 16. vogal ulica Boaohatt; TELEF0M 2247. - 8TOCK PNEUM GOODRICH (am.rikmnikt)
£.ntoa£GbUi posode po zmerni oenL
7ar«vo in TEdrževsnJe nrtoiaoLUoT,--Solidna po*tre£ks.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
Izdiranje zobov brez = vsake bolečine Z
Dr. J. Čermšk V. Tuscher
zobozdravnik konces. zobni tohoik
• TRST -
ulica della Caaerma St. 13, H, n.
Odliko« pekoma In sladffiarna mu KO SKEBK - TRST
Trikrat na dan svež kruh.
Prodaja vsakovrstnih biSkotov, posebno ta daj, in bombonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokantov in drugega peciva. — NajfinejSa moka ia najboljših mlinov po najnižji ceni. Pina inozemska vina in likeri v steklenicah. BrespU&M
postrežba na dom. Eruh la sladSloe sa lzdsltijejo htglenlfi&la električnim strojem.
Gasperiui, Trst;
Telefon Stev. 1974. ŠPEDITER Via Economo St 10
Prevozno podjetje
2051
o. kr. avrtrUflkl* dri. telasal*
S?rcjmc razsartoMe taloriBEasrtoii Mm iz mitu«, tatom is ion.
PO&LJATVE, POTEGA KOVČEOOV. NAJDOGOVORNEJSE CENE.
i®r Zastopstvo tvrdke „CEMENT"
Tovarn« cement* „PORTLAND* v Spljeta.
NA DROBNO.	CENE BREZ KONI
Dobroznana tvrdka manufakturnoga blaga
Trst, ul. Nuova 36-38 vogal ul. S. Lazzaro
M. A IT K
Trat, ul. Nuova 36-38 vogal ul. S. Lazzaro
opozaija in prijateljsko priporoča svojim cenjenim odjemalcem in slavnemu občinstv«, naj nihče, ki ima nakupiti manufakturnega blaga v svojo lastno korist ne opuste prilike ter obiščejo velikanske zaloge od goraj imenovane tvrdke; kjer se dobiva vedno največja izbera vsakovrstnih manufaktur, za jesen in zimo, in sicer: Biago (štofe) za ženske in moške obleke, barhenta (fuštanja) belega in barvanega, volnene odeje, odeje lastnega izdelka, preproge, zagrinjala (zavese), posteljna pogrinjala, spodnje jopice, kakor tudi vsako drugo telesno perilo. — Vsake vrste in vseh Širinah belega platna
bombaževine itd. itd.
Vse blago je iz prvih tovarn, najboljše vrste in po najnižjih cenahf tako, 9a prekosi vsako največjo konkurenco.
n
Stan IT.
»BĐINOST« št. SI.
T Trst«, dm« 2 i. mam 191?.
podaja draginji roko ter vedno hujše pri-!proti kapitalistom drage narodnosti. Jaz pa tiska na itak že po draginji do kosti izmoz-] pravim, da se moramo boriti proti vsako-gano delavstvo. Delavci se na vseh koncih'mur, ki koče delavstvo izkoriščati.
in krajih trumoma odpuščajo ter mečejo z družinami vred na golo cesto....
Vendar ne smemo reči, da so temu neposredno krive zgolj zunanje okoliščine, marveč v veliki meri tudi delavstvo samo, ki je sedaj v Trstu tako desorganizirano kakor še nikoli. Pomanjkanje organizacije in
Sedanjemu položaju napravi konec edino močna in zdrava organizacija vsega slovenskega proletarijata. Ako se vse slov. delavstvo organizira, bo to moč, ki bo lahko kljubovala vsakemu faktorju. Ako se pa to ne zgodi, se bo uaš položaj od dne do dne slabšal. Organizirajmo se torej in
stanovske zavesti je splošno. Delavec ruje oklenimo se N. D. O. Odprimo oči ter po-
proti delavcu, delavec hujska proti delavcu, delavec-trpin mrzi in sovraži delavca-trpina. Vidimo, kako hočejo oni, ki niso za našega
glejmo naokrog 1 Ali niso povsod tam, kjer je delavec zaveden in organiziran, njegovi življenski pogoji tisočkrat ugodnejši, nego
Velika vinska klet
OPČINE, dvorišče Gorjup.
Prodaja se najmanj 56 litrov.
-Istrski teran.........po 56. vin liter
Kraški teran ......... „ 76 „ »
Belo Rizling......... „ 52 „ „
Burgundsko belo ....... „ 68 „ „
Pristna žganja...........n K 1*40 „ n
Žganje se pošilja tudi 5 litrov v botiljkak.
□ □ □ Poitlja »e po povzetju. □ □ □
JOSIP SOSiČ št. 176.
delavca še nikoli nič koristnega storili, tega'tam, kjer tega ni? Kdor se tudi vspričo po sili spraviti pod svojo oblast. Socijalni J takega položaja ne vzdrami, ni vreden imena demokratje so slov. zidarje-okoličane s te-. pravega slovenskega delavca, rorizmom prisilili, da so se organizirali pri I	(Zvršetek pride).
njih. Ustanovili so si celo neko posredo-!	-----
valnico dela, ki ima skrbeti za to, da nihče, kdor ni vpisan v njihovo organizacijo, ne dobi dela. Zakaj se pušča naše delavstvo tako terorizirati? Zato, ker je nezavedno, ker spi. Naših delavcev je organiziranih komaj 30%, a kje je drugih 70% ? To je ono žalostno dejstvo, ki je v veliki meri zakrivilo sedanje razmere. Zato, ako hočemo, da bo drugače, moramo od vsakega našega delavca zahtevati, da se organizira.
Poreče kdo, da v Trstu imamo več delavskih organizacij. Zato je dolžnost vsakega zavednega slov. delavca, da svojega nezavednega tovariša poučuje, katera teh organizacij je boljša, v katero naj se vpiše, da bo od tega imel v resnici tudi kako korist.
Socijalna demokracija je mednarodna! Ves denar, ki gre k socijalistom, se steka v njih centralno kaso na Dunaju. Slov. delavcev pa je v Avstriji veliko manj, nego nemških in laških in zato ne prihajajo naši niti v poŠtev, kadar gre za kake podpore od strani centrale, denimo v slučaju kake stavke. Slov. delavec samo plačuj, plačuj in ne zahtevaj za to prav nobene protiusluge. Socijalisti se bahajo, da imajo 3000 organiziranih zidarjev. Zakaj pa ti zidarji ne stavkajo? Zato ne, ker so Slovenci ter ne morejo v slučaju stavke pričakovati od dunajske centrale niti ficka podpore.
Drugo dejstvo bi bilo: Socijalna demokracija je mednarodna! Tržaški socijalisti pa so mednarodni le na papirju in jeziku! V resnici so pa najhujši italijansko-nacijonalni šovenisti. Vedno imajo polna usta ljubezni in bratstva do proletarijata vseh narodov in dežel. A kaj vidimo? Italija je zapletena v vojno s Turčijo. Beda, pomankanje in revščina vedno huje prijemata ital. delavske sloje v kraljestvu za vrat. Vsled tega beži
Hans Scheidler
= zobotehnik =====
zobotehnik Dr. Ferdinanda Tanzei
Sprejema od 9—1 ln od 3—6. 575 Trst, Piazza C. Goldoni št. 5 II
Stanovanja
se oddalo o „Narodnem domu".
Poizreieti je pri bišaem npraTitelju t Trž. posojilnici
Naznanjam cen j. občinstvu, da sem grevzel na svoje ime gostilno
Alle Catene
Trst, ulica Stadion 19
to delavstvo, beži na vse strani s trebuhom jn nfi: n pa jynf|Plfl Ri^iak za kruhom... Tako so se usuli celi roji teh j K" 1° VUUI 5J-1"1 Hngeict DiZjdK.
nesrečnežev tudi k nam v Trst. Socijalisti j Toči se domače črno in belo vino, jih seveda v svojii človečanski internacijo-|istrsko in kraški teran „ Senožeško nalni ljubezni sprejemajo z odprtimi rokamf... j	T
Ti nesrečni ital. pritepenci se potem vpisu-
jejo v njihovo organizacijo in dobivajo deia in zaslužka in odjedajo kruh našemu delavcu. In našim socijalistom je to po godu. Oni zahtevajo od našega delavstva, naj se pušča asimilirati, t. j. poltalijančevati. Nismo in nismo bili nikoli proti temu, da bi tujcu pri nas dali zaslužka, ali vse to mora ostati prihranjeno v prvi vrsti domačinu ; še le tedaj, če temu kaj ostaja, naj prihaja tudi tujec na vrsto...
Poleg kruha pa Je dalje delavcu treba tudi duševne hrane. Delavec potrebuje izobrazbe, pouka, šole, posebno strokovnega pouka, da bo poznal svoj položaj ter si znal pomagati na primeren način. A prava izobražba se mora vršiti v mate-rinem jeziku. Torej, če bi bilo socijalistom v resnici kaj do izobrazbe slov. delavskih otrok, bi bili glasovali v tržaškem ] mestnem svetu za podporo naši šolski druž- j bi. A kaj so storili ? Da dokažejo, da je asi- j milacija Slovencev na tržaškem ozemlju v resnici njihova najgorečnejša želja, so glasovali za podporo oni Šolski družbi, katere edini namen je, da poitalijančuje našo mladino.
Na to je govornik konkretno pojašnje val važnost in pomen organizacije. Organizirali so se osobito veliki kapitalisti, velein-dustrljalci, veletrgovci In veleagrarci ter drugi taki bogataši. Organizirati se mora tudi delavstvo, ako hoče vspešno varovati svoje koristi. Složno in v sklenjenih vrstah se mora boriti. Kjer je več organizacij, tam se mora, v slučajih, ko so ogroženi interesi celokupnega delavstva, nastopati skupno.
Tržaški socijalisti pa odklanjajo skupno postopanje z nami, Češ, da se borimo le
- Izvrstna domača kuhinja.
občinstvu
pivo
Priporoča se cenjemu občinstvu zf. obilen obisk
Miha Zobec, lastnik.
Očali
najboljše vrste, bogata zaloga, od 70 vin. naprej, čude žil
„Mvet!Cul.Barrieral9
Gramofoni in plošče.
Velika zaloga ploše s slovanskimi komadi od K — naprej.
Vek. PetrovčR
čevljarski mojster
Trst, ul. Barr. vecchia 40
Zaloga Izdelanih domačih ceeileu.
Sprejemajo se naročila po meri.
0«» Aususto Dell'Agnolo
- Edini preparat iz zdravilnih rastlin. -
Tovarna: Trst, ul. Farneto 36.
Upliva ugodno na živčevje; učinkuje proti težkemu prebavljanju, bolečinam in žganju v želodcu itd
Ta grenčica je analizovana od c. k. instituta v Gradcu, odlikovana na razstavah v Rimu in Parizu z zlato kolajno in zasl. križcem.
Vprašajte po vseh lokalih samo po grenčici Augusto Dell'
Agnolo in pazite skrbno na buteljko, da lahko protestujete proti vsaki prevari in ponarejenju. Ne pustite se pregovoriti, da bi kupili druge, ker obvaruje samo greiCica AttgUStO Dell'A£MlQ pred kolero.
**	V^TT*
GIACOMO FOSDA
K M K TRST v LLOYDOVA PALAČA. 2C TELEFON 16-28. U U H
CUETLICNI SflLON inPrvizavocJpokra^nskihscmen' *
ZavoD za negovanje cvetlic skupno z drevesnico za sadno drevje 1
in ornamentalne rastline v Zagradu ob Soči. ^^
Povsod električna luč
fTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT1
rTTTTTTTTTTTT TTT>»T^TTTT'
Neobhodno potrebna za spalne in bolniške sobe, klosete, temne hodnike itd, itd. Pri dnevni, več minutni uporabi več me9ecev —— trpežna. — Baterija s9 lahko menja. ———-
Cena 12 kron, nadomestna baterija kron 2*50. LASTNI FABRIKAT!
F. S. Dalsasso - Trst
ulica Cassa di Risparmlo Št 6.
j Pošiljatve proti naprej poslanemu denarju, po povzetju t>0 vin. več.
Proti kašlju, grbbo'u, kataru, hripa-vosti, kataru, upadanju glasu itd. itd.
zahtevajte velno
Čudovit učirek pri pevcih, govornikih prepovedni-kih, učiteljih itd. — Dobivajo se v škatljioah v Prend ini je vž lekarni v Trstu, Via Tizi&no Vecellio št. 22 in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tadi po celi Evropi. • Skitljica staia 60 statlnk.
aleks. franc mayer - TBST
žgalnica kaire
TELEFON 1743.
Najboljši vir za dobivanja pečene kave.
Manufakturna trgovina
[«
Trst, ulica Nuoya 39.
Vse zimsko blago je na prodaj po najugodnejših cenah.

V lastni hiši.
registrovana zadruga z :: omejenim poroštvom ::
Telefon St. 952.
mi Piazza Caserma Z,1 n* M po Umiti stopnicah)
Hranilno vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud i«	lj Oj
jih obrestuje Su^P	j 4 jO
Kontni davek od hranilnih vlo^ plačuje zavod eam. Vlaga se Ishko po eno krono. Posojila daJu na vknjiibo po dogovoru Na menjice po 6na sastave
y
po 5»//;, in na araort^aacljo za daljšo debo po dosrov&rc. o o o o
Uraire tro : od 9.—12. u;e dopoludne in cd 3.-5. popoludne. Izplafioje vsaki dan ob urednih urah. — Ob nede-liah in praznikih je is rad zaprt
Poštno - hranilnici račun 816 004.
fna aajmadercaje urejeno v-rnostno oeiico za shrzmbs vrednost, papirjev, listin itd kakor tudi hranilne pusice, a kaier:»ui se najuspešneje navaja atediti svojo deco
Pavaii f I Opoldne in zvečer abonement, zelo ugodno, izborna ku- | Pootaurarsia _ Un+ol Rai^n /: Piazza jrv^vri hinja in budjejoviško pivo (nič glavobola). Zmer<cbne. [^nC^ld^l rtUlJd nUlCt .PdIKdll ^Caserraa^
Ce hočeš kaj zanimivega citati, r »Kopic
povesti
ter se naroči
na nadaljnje
Kje?
Pri tvrdki Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani ali pa v vseli drugih knjigarnah i=j 1=1 ra