ETO XVI ŠTEVILKA 21 (533) VELENJE, 30. MAJA 1980 CENA S DINARJEV YU ISSN 0350-5561 Ob 35 letnici osvoboditve v Tppolšici Izrazili veliko privrženost in obljubo Titovi poti f Več tisoč prebivalcev Šale-fe doline, pa tudi sosednjih icin se je zbralo v nedeljo mldne v Topolšiei na pro-b\'iob 35-letnici osvoboditve, 'kuženi z odkritjem spominki sobe. v kateri je nemški jmul Aleksander Loehr 9. Kija leta 1945 podpisal brez-xpjno vdajo svojih enot mlizanski vojski. Prišli so mnogi borci, prvo-mi. narodni heroji, aktivisti i veliko mladih, ki so tega kslavili tudi dan mladosti. Z besedami Tito je Jugosla-lija; Tito je tovarištvo. Ijube-m; Tito je naš socializem. 1110 je neuvrščenost; Naša vcialistična domovina živi mrščenost živi in se razvija, aio bo ostal med nami živ 1111 tovariš Tito, za vselej, tianjim in prihodnjim rodo-m. so znova izraziti svojo veliko privrženost in obljubo njegovi poti, svojo zahvalo za veliko zmago. Z dolgim molkom so se še enkrat poklonili njego vemu spominu. Slavnostni govor je ime! sekretar predsedstva SFRJ, general polkovnik Ivan Dolni-čar —Janošik. ki je pred J 5. leti sodeloval pri podpisu listine o kapitulaciji. Znova je opisal ta najslavnejši in zmagoviti dogodek v našem boju, v knjigo v spominski sobi pa je zapisal: »Spominska soba je lepo in zgledno urejena. Spominjala bo bodoče rodove na s1 a v ne dni naše borbe in veliko zmago leta 1945 nad silno nemško vojsko.« „ Govor Ivana Dolničarja objavljamo na 3. strani, (sv). Povsod, kjer delamo in živimo Samozavest, pripravljenost, odločenost Letošnji 25. maj — praznik mladosti je bil, za razliko od prejšnjih štiriintridesetih, drugačen. Tita — učitelja, vzornika in prijatelja mladih — ni več. Toda. kot smo neštetokrat slišali v zadnji dneh, ostaja Tito med mladimi in vsemi nami živ kot prej, saj ostajajo njegova dela. njegovi cilji. Vsem nam ostaja Tito: Dolžnost nas vseh. posebej pa mladine je, da Titovo delo kar najbolj dosledno nadaljujemo in ga bogatimo z novimi vrednotami na vseh področjih našega življenja. Enotnost in samozavestno disciplino v bolečini in žalosti, s katero smo se poslavljali od tovariša Tita, moramo nadaljevati in krepiti pri opravljanju naših vsakdanjih nalog. Iz nje mora nenehno rasti odločnost, da bomo njegove misli in hotenja uresničevali, je poudaril Ivan Dolničar na nedeljski slovesnosti v Topolšiei. S tem se bomo najbolje oddolžili za vse, kar je tovariš Tito storil za nas, za bodoče rodove, za Jugoslavijo, za ves svet. Vsak dan znova bomo v tovarnah, šolah in krajevnih skupnostih, skratka povsod, kjer delamo in živimo, izpričevali svojo neomajno pripravljenost, samozavest in odločenost za uresničevanje politike gospodarske ustalitve in razvojnih nalog, za razvijanje in poglabljanje samoupravljanja, za krepitev obrambne sposobnosti in varnosti socialistične samoupravne družbe. Tudi kakršne koli težave že, ki bi nas morebiti spremljale pri uresničevanju teh naših hotenj in nalog, ne morejo in ne smejo niti za trenutek oslabiti trdnosti našega prepričanja v pravilnost poti, po kateri stopamo že desetletja in našega zaupanja v prihodnost svobodne, neuvrščene, socialistične samoupravne enotne in bratske skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti! rfjjP. .A-jff; fjZ k t j ' *Ai-zti5- »< i -V- & m i i J : -V ■ * '■ • podobno. Predračunska vrednost vseh naložb nekoliko presega 50 milijonov dinarjev. Proizvodno — prodajni načrt so pripravili za posamezne dejavnosti, pri čemer bodo perutninsko proizvodnjo šteli kot skupni proizvod temeljne zadružne organizacije in temeljne organizacije blagovni promet, ostanek čistega dohodka pa bodo delili na osnovi vloženega dela. Načrtujejo, da bodo letos prodajo v primerjavi z lanskim letom povečali za skupno 27 odstotkov. V prodajnem načrtu za letošnje leto je zapisano, da bodo letos prodali 8,000.000 litrov mleka, 533 ton klavne živine, pri čemer največji delež zavzema mlada pitana živina, prodali naj bi tudi 100 plemenskih živali in 60 ton ribeza. Ti podatki veljajo za temeljno zadružno organizacijo, temeljna organizacija blagovni promet naj bi poleg ostalega prodala 68 ton hmelja, 30 ton ribeza in 140.000 litrov mleka. Skupno naj bi pridelali še 12,250.000 jajc in 1.225 ton brojlerskega mesa. Na podlagi teh načrtov naj bi Zgornjesavinjska kmetijska zadruga v letošnjem letu in v primerjavi z lanskim povečala prodajo za 27 indeksnih točk. Ko so na podlagi tega načrtovali celotni prihodek in delilev dohodka so zapisali, da se bo celotni prihodek povečal za 25 in dohodek za 27,6 odstotkov. V skladu s sprejetimi izhodišči bodo za brutto osebne dohodke letos namenili 21 odstotkov več sredstev kot v lanskem letu. Vrednost točke se bo pri tem povečala za 18 odstotkov in število zaposlenih za 2,5. Letošnji načrti Zgornje-savinjske kmetijske zadruge zagotovo temeljijo na lanskoletnih dosežkih in na realni oceni njihovih možnosti. Cilji, ki so si jih zastavili so delovna obveza, ki so jo trdno odločeni tudi izpolniti. V te namene so sprejeli tudi vse potrebne ukrepe, prvi med njimi pa je uvedba nagrajevanja, katerega temelji so zgrajeni na produktivnosti. J. P. Mizarstvo in tesarstvo Smreka □ Mladi V V ne popuščajo Pohod po poteh savinjskih partizanov V soboto, 26. aprila smo taborniki iz mozirske občine začeli dvodnevni pohod po poteh savinjskih partizanov. Ta že kar tradicionalen pohod se je za spremembo od lani začel na Ljubnem. Naš vod ,,Hitri flos" se je priključil tabornikom iz Mozirja in Nazarij, tako da smo skupaj tvorili celoto odreda Savinjskih partizanov. Žal, se tega pohoda ni udeležilo veliko število tabornikov, saj se nas je zbralo Ie 65. Naša pot je potekala od spomenika na Ljubnem do spomenika v Radmirju, naprej do Gornjega grada, kjer so se nam priključili tudi taborniki iz Gornjega grada. Nato smo skupaj odšli proti Bočni, iz Bočne v Šentjanž in nato na Rečico, kjer so nam pripravili dobro kosilo — enolončnico. Z Rečice smo krenili na desni breg Savinje proti Nazarjem. Hodili smo v strogi koloni eden za drugim. Ustavili smo se pri šestih spomenikih, prižgali smo svečke ter počastili spomin na padle borce z enominutnim molkom. V Nazarje smo prispeli ob 17. uri. Tam smo pričakali lokalno štafeto, ki je tu prenočila. Starejši taborniki iz Nazarij so nam pripravili tabor in zakurili kres. Ob 18. uri smo se porazdelili po hišah, kjer naj bi prenočili. Ob 19. uri smo imeli z-bor v taboru in spuščanje zastave. Posedli smo ob tabornem ognju in peli pesmi. Seveda smo tudi zaplesali in se igrali šaljive igrice. Zvečer smo nekateri taborniki stražili štafetno palico. Kmalu smo se veseli porazgubili po hišah in odšli spat. Utrujeni in polni doživetij smo v trenutku zaspali. V nedeljo pa nam vreme ni bilo najbolj naklonjeno. Bilo je mrzlo in začelo je močno deževati. Ko smo taborniki prispeli v tabor, smo se hitro poskrili v šotore in čakali, da se bo vreme izboljšalo. Žal se nam ta želja ni uresničila. Ob 10. uri smo odšli na avtobus, da bi se odpeljali domov. Med potjo smo se za jezikovno telovadbo še pošteno skregali. Na koncu pa se je vse uredilo in veseli smo se razšli. S tem pohodom smo hoteli obuditi spomine na padle borce. Čeprav je bila pot dolga in naporna, smo si vsi taborniki zaželeli, da bi se prihodnje leto ponovno srečali. Cvetka Marovt, 8. b OS Ljubno ob Savinji Mladi v gornjegrajski Smreki tudi letos nadvse uspešno uresničujejo svoj delovni načrt, ki mu zahtevnosti ne manjka. Letos so opravili že prenekatero nalogo, v mesecu mladosti pa so se seveda še posebej potrudili. Zavzeto in odgovorno opravljanje delovnih dolžnosti je vsekakor njihova največja obveza in zelo dobri poslovni uspehi pričajo, da jo resnično odgovorno izpolnjujejo. Ze v lanskem letu so pričeti z gradnjo počitniške hiše na lepem mestu ob Dreti in novogradnji namenili resnično vsestransko uporabnost. Mladi bodo v njej dobili svoje prostore, namenjena bo aktivnemu počitku vseh zaposlenih, uporabljali pa jo bodo tudi za vse oblike strokovnega in družbenopolitičnega izobražen vanja. Odlično se ujema z okoljem, zato bo kot vzorčni primerek lahko sprejemala tudi poslovne partnerje. Hiško so postavili že lani, sredstva zanjo so si prislužili sami, v teh dneh pa dokončno urejujejo njeno notranjost in okolico. Z deli bi radi končali še v tem mesecu, zato pridno delajo in so pri tem porabili resnično veliko število prostovoljnih delovnih ur in v celoti potrdili osnovne smotre prostovoljnega dela mladih. Povedati pa velja, da so jim pri delu v veliko pomoč tudi starejši delavci. To seveda ni vse. Pred kratkim so sodelovali v akciji čiščenja delovne organizacije in njene okolice, konec prejšnjega tedna so opravili vsakoletni turnir v malem nogometu, na katerem so sodelovale ekipe vseh delovnih enot, predvsem pa velja poudariti, da so si v resnično velikem številu ogleda-'li razstavo o življenju in delu Edvarda Kardelja v Slovenj Gradcu. Od stalnih nalog kaže omeniti redno izdajanje obširnega in vsebinsko pestrega glasila Misli mladih, ob smrti tovariša Tita so izdali zares dobro pripravljeno in obširno posebno številko svojega glasila. Pri izdajanju glasila tesno sodelujejo z gornjegrajsko osemletko, čeprav različnih oblik sodelovanja ne manjka tudi na drugih področjih. V tem mesecu so veliko časa namenili tudi evidentiranju kandidatov za novo vodstvo občinske konference ZSMS Mozirje in vseh njenih organov . Pri tem je na seji predsedstva osnovne organizacije prevladalo mišljenje, da .stiki med občinsko konferenco in osnovnimi organizacijami niso bili na dovolj visoki ravni zato so izoblikovali predloge, ki naj takšno ' stanje popravijo v največji možni meri. Mladi v Smreki vsako leto ob mesecu mladosti pripravijo izlet, ki je namenjen strokovnemu izpopolnjevanju in spoznavanju naše ožje domovine. Pripravili ga bodo tudi letos, denar zanj pa si bodo prislužili z delom v neposredni proizvodnji ob prosti soboti. Omeniti kaže še dejstvo, da so do svojega dela resnično kritični. Vseskozi so bili ponosni na eno svojih stalnih akcij Dober, boljši, najboljši, s katero so skozi vse leto spremljali delovne sodežke in na koncu izbirali najboljšega delavca. Na zadnji seji predsedstva so sprejeli sklep, da jo začasno prekinejo. Akcija se je namreč po njihovem mnenju delno izrodila, ker je tekmovalni duh med zaposlenimi dobil že kar prevelike razsežnosti. Sedaj bodo pripravili nova merila in v njih posebej poudarili izkoristek lesne surovine in kakovost izdelkov. J. P. Ljubno ob Savinji Pol stoletja nogometa Na Ljubnem ob Savinji se zavzeto pripravljajo na slavje ob 50-letnici nogometne igre v tem kraju. Osrednjo slovesnost, sodila bo tudi v splet prireditev ob 60-letnici nogometa v SlovenijL bodo pripravili 28. in 29. junija. Ob tej priložnosti bodo ob igrišču na Ljubnem odkrili spominsko obeležje v spomin na prvo nogometno tekmo na osvobojenem ozemlju, ki sta jo v letu 1944 na Ljubnem odigrali moštvi 14. veljski Rudar in moštvo Železne Kapic, s katerim imajo že vrsto let navezane tesne slike. Zaključna slovesnost s finalno tekmo bo v nedeljo. 29. junija popoldne. Omeniti velja, da v pripravah na slavje tvorno sodelujejo vsi krajevni dejavniki tudi zaradi tega. ker bo takrat krajevna skupnost slavila svoj praznik in ga obeležila z novimi delovnimi zmagami. Na Ljubnem sicer slavijo praznik svoje krajevne Del priznanj, ki so jih doslej osrojfli ljubi« ki nogometaši divizije irl 4. operativne cone. Na slavje bodo poleg ostalih gostov povabili tudi vse preživele borce, ob tej priložnosti pa bodo pripravili tudi nogometni turnir. Povabilu so se odzvali slovenska mladinska reprezentanca, trbo- >kupnotsti 19. maja. vendar so ! dogovorili, da bodo slavje združili in ga popravili konec junija. Skupno so zastavili tudi moči i že opravili velik del organizacijskih opravil. Rudarji izpolnjujejo proizvodni načrt Vegrad Ugodni rezultati V gradbeno industrijskem podjetju Vegrad Velenje so s poslovanjem v letošnjih treh mesecih zadovoljni, saj so dosegli mnogo boljše rezultate, kljub temu da so se srečevali s številnimi težavami, ki so letos prizadele gospodarstvo in še posebej gradbene delovne organizacije. V prvem četrtletju letošnjega leta je ta delovna organizacija ustvarila za 269.473.702 dinarja celotnega prihodka kar je v primerjavi z letom poprej skoraj 52 odstotkov več. Tudi dohodek je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta višji, in sicer za 53 odstotkov. Veliko sredstev so ustvarili tudi za sklade, vsi tozdi razen Lesne, projektivnega biroja ter delovne skupnosti skupnih služb pa so odvajali tudi pospešeno amortizacijo, kljub temu, da tega s planom niso predvidevali. Ugodni poslovni rezultati Ve-grada so vsekakor plod stabilizacijskih prizadevanj, saj seje produktivnost dela močno dvignila. Vsi tozdi razen Lesne so v prvem tromesečju dosegli pozitivne rezultate. Kljub ugodnim poslovnim rezultatom v letošnjem prvem četrtletju. pa se v Vegradu zavedajo resnosti gospodarskega položaja. Zaradi stabilizacijskih prizadevanj so številne gradnje, za katere so se že dogovarjali, preklicali. Na trgu je ostra konkurenca in zavedajo se, da bodo uspeli le z dobrim delom in seveda, če bodo upoštevali tudi roke izgradnje. Da bodo vse to lahko dosegli, pa se bo moral, tako kot jim je v prvem tromesečju v veliki meri že uspelo, v stabilizacijska prizadevanja vključiti sleherni zaposlen. Tudi v Vegradu vse bolj prihajajo k industrializaciji gradnje Prvo tromesečje so zaključili uspešno Za nami je obravnava trome-sečnih rezultatov gospodarjenja. Ocenili smo lastno prizadevnost in uspešnost ter realnost zastavljenih planov, ugotovili uspešnost prodaje naših proizvodov in storitev. Z gospodarskimi rezultati v prvem tromesečju ne moremo biti zadovoljni. V marsikateri temeljni organizaciji nismo dosegli zastavljenih ciljev, marsikje smo poslovali z izgubo. Trenutni kazalci sicer ne dajejo realne podobe, ta bo ob koncu leta gotovo drugačna, sredstev je nekoliko večja zaradi povečanih stroškov storitev, kijih za delovno organizacijo opravijo razni kooperanti. Dohodek delovne organizacije je v tem obdobju znašal 53 milijonov dinarjev ali 29 odstotkov načrtovanega. Obveznosti iz dohodka pa so bile dosežene v višini 15 milijonov dinarjev ali 26 odstotkov od načrtovanega, tako, da je čisti dohodek znašal 42 milijonov dinarjev ali 30 odstotkov načrtovanega dohodka za letošnje leto. Osebni dohodki so bili v obravnavanem obdobju izplačani v višini 23 milijonov dinarjev ali 25 odstotkov od načrtovanega in so bili usklajeni z resolucijo za le- tošnje leto ter z dogovorom o družbenem usmerjanju in razporejanju dohodka za leto 1980. V delovni organizaciji je bil tako ostanek čistega dohodka za sklade 17 milijonov din, kar je 40 odstotkov od načrtovanega. Ti podatki kažejo, daje delovna organizacija ESO v prvem tromesečju letošnjega leta dosegla dobre rezultate. Na rezultate so prav gotovo vplivali tudi stabilizacijski ukrepi, ki so jih vgradili v plane temeljnih organizacij. K uspešnosti poslovanja delovne organizacije pa je svoj delež prispevala tudi majhna odvisnost od ovoženih repromaterialov, saj te delovna organizacija kupuje pri domačih proizvajalcih. B. Z. Jože Zaje: S prvimi rezultati smo zadovoljni opozarjajo pa na dolgoletne nesmotrne poteze, s katerimi se sedaj le stežka otepamo. Seveda vse delovne in temeljne organizacije v letošnjem tromesečju niso poslovale slabo in marsikje so uspeli izpolniti tudi dokaj zahtevne plane. Ena od takšnih delovnih organizacij, ki je letošnje prvo tromesečje zaključila dokaj uspešno, je delovna organizacija Elektro-strojna oprema. Kot nam je povedal član kolektivnega poslovodnega organa Jože Zaje, je celotni prihodek DO v obravnavanem obdobju znašal 136 milijonov dinarjev (v podatkih je izvzeta DSSS). kar je približno 31 odstotkov od načrtovanega celotnega prihodka za leto 1980. Porabljena sredstva pa so v tem obdobju znašala 79 milijonov dinarjev ali 33 odstotkov načrtovanih za letošnje leto. Višina porabljenih S skupnimi močmi do uspeha V soboto je bila v delovni organizaciji Elektrofilterski elementi svečanost, s katero so delavci te delovne organizacije proslavili dvajset let uspešnega delovanja. »Povsod po svetu, kjer stoje termoelektrarne, se pojavljajo velike težave, kam s pepelom. Čeprav se v Šoštanju s tako prerčimi problemi nekoč še nismo srečevali, so bili vendar že v letu 1955 storjeni odločni koraki v smeri koristnega izkoriščanja te dragocene odpadne surovine. S skupnimi napori Elektroinštituta Milan Vidmar. Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij, termoelektrarne Šoštanj ter G P Gradvenik Šoštanj, je bila ideja osvojena in postavljena tovarna.« S temi besedami je pričel svoj svečani govor direktor delovne organizacije EFE Bogo Zager. V nadaljevanju pa je dejal. »Tako lahko v tem trenutku z gotovostjo trdimo, daje v Velenju vsaj 70 odstotkov zgradb zgrajenih iz našega materiala, pri čemer moramo vedeti, da je bilo s tem. ko je bil gradbeni mata-erial v neposredni bližini, prihranjenih več milijonov din. saj bi morali drugače ves la material pripeljati iz drugih predelov Slovenije in Jugoslavije.« Bogo Zager je omenil tudi težave, s katerimi so se v delovni organizaciji srečevali v leh dvajsetih letih delovanja. Največja težava je nastala v letu 1974, ko se je morala tovarna umakniti pomembnej- Dobri rezultati spodbujajo Priznanje za dvajset let dela šemu objektu, energetskemu velikanu TEŠ IV. Izgradnja tovarne na novi lokaciji je trajala več kot pet mesecev, to pa je v tolikšni meri odvrnilo takratne kupce, da so v delovni organizaciji morali v naslednjem letu zmanjšati število zaposlenih in preiti na dvoizmensko delo. S pomočjo Rudnika lignita Velenje in Termoelektrarn Šoštanj so uspeli prebroditi tudi to težavno obdobje. Med slovesnostjo Sedanji uspehi delovne organizacije so nadvse zadovoljivi. V letošnjem letu bodo predvidoma prvič prekoračili mejo 40. milijonov enot zidakov. zmešali in napolnili bodo okoli 6 tisoč ton suhih malt ter izvedli približno 150 000 m2 ometov. Pri proizvodnji zidakov se DO EFE uvršča med največje proizvajalce v Sloveniji in pokriva 10 odstotkov slovenskih potreb, pri strojnih ometih pa je njihov delež celo preko 30 odstotkov. Ni torej čudno, da dokaj optimistično načrtujejo svojo prihodnost in nameravajo do konca naslednjega srednjeročnega obdobja povečati celotni prihodek za 4 krat. dohodek pa za 5 krat ob minimalnem povečanju števila zaposlenih. Po svečanem govoru so .podelili priznanja delavcem, ki so že 20 oziroma več kot 10 let v tej delovni organizaciji, podelili pa so tudi priznanja vsem tistim delovnim organizacijam. ki so prispevale k njihovemu razvoju in priznanja najboljšim kooperantom. B. Z. Primanjkuje jim nad 300 delavcev Velenjski rudarji načrtujejo, da bodo letos nakopali kar 4.700.000 ion lignita. Obiskali smo velenjski premogovnik, da bi zvedeli, kako uresničujejo letni proizvodni na-(!t. Po besedah vršilca dolžnosti predsednika kolektivnega poslovodnega organa delovne organizacije Rudnik lignita Velenje ALOJZA D1ACCIJA poteka uresničevanje načrta proizvodnje za to obdobje v skladu z letnim nairtom. Do vključno 24. maja so velenjski rudarji nakopali 1.847.000 ton lignita, kar je za 41.630 ton več kot so načrtovali. To proizvodnjo so dosegli v 116 ■ dneh in eni tretjini, to pa je v osmih dneh več kot so predvidevali, Več delovnih dni so morali opraviti, ker jim primanjkuje rudarjev. V jamskih tozdih bi morali sedaj imeti 3229 delavcev, imajo pa jih le 2911 ali 318 manj kot bi jih potrebovali. Iz tega sledi, da radarji spet delajo več kot 42 urna teden. Poleg pomanjkanja rudarjev imajo na velenjskem rudniku tudi težave glede dobave potrebne opreme. Postopki za pridobivanje [ deviznih pravic so zelo dolgi, kar I je vzrok, da še vedno nimajo po-I samezne opreme, pa čeprav bi jo i morali dobiti že v preteklem letu. Alojz Diacci, v. d. predsednika Kop rudnika lignita. Zaradi uvoznih težav kasni tudi dobava domače opreme. Vse to vsekakor vpliva, da uvajanje mehanizacije v • proizvodnji ne teče takokot bi želeli. »Kljubtemu,«je dejal Alojz Diacci, »bomo tudi letos, kot vselej doslej, storili vse, da bomo izpolnili proizvodni načrt. Volje in poleta imamo sicer dovolj. Toda izpolnitev proizvodnje je seveda pogojena tudi s pravočasno dobavo nujne opreme in zaposlitvijo manjkajočega števila rudarjev, ker vseskozi verjetno ne bomo mogli s sobotnim delom nadomeščati proizvodnjo, ki bi jo sicer dobili ob zadostnem številu rudarjev ob rednem delovnem času. Kljub dobri proizvodnji pa je imela delovna organizacija Rudnik lignita Velenja v prvem trimesečju kar za 135 milijonov dinarjev izgube. Rudarji namreč kar 88 odstotkov vse proizvodnje namenijo za šoštanjske termoelektrarne in ljubljansko Toplarno. Ostalo pa za široko potrošnjo in industrijo. Cena komercialnega premoga so jim sicer v aprilu izenačili s ceno energetskega premoga (povišanje za dvanajst odstotkov), vendar glede na majhen delež komercialnega premoga kolektiv s tem ni veliko pridobil. Gre zalo. daje cena energetskega premoga prenizka, saj znaša le dobrih 214 dinarjev za Gkal po samoupravnem sporazumu pa bi morali dobiti 243 dinarjev. Čeprav samoupravna interesna skupnost slovenskega elektrogospodarstva ob koncu leta pokrije rudniku izgubo, ima kolektiv zaradi takšnega stanja nenehne težave z normalnim poslovanjem ter razvojem. Inovacijska dejavnost Nagrada za montažno žeijavno progo Inovacijska dejavnost je za hitrejši in uspešnejši razvoj gospodarstva izredno velikega pomena. Zal, temu vprašanju posvečajo vse premalo pozornosti tudi v delovnih organizacijah naše občine, saj marsikje inovatorji nimajo možnosti, da bi lahko svoje Jože Rajer zamisli, izboljšave in tudi izume, izpeljali v praksi. Seveda je treba povedati, da se takšno stanje le izboljšuje. Spodbudno delujeta tudi komisiji za inovacije pri občinskem sindikalnem svetu ter pri občinski raziskovalni skupnosti. Ti dve komisiji razpisujeta že nekaj let nagradni natečaj za najuspešnejša inovacijska dela. Ob letošnjem delavskem prazniku so za predlog Montažna žerjav-na proga prejeli tretjo nagrado tudi JOŽE RAJER, DUŠAN MIRTIČ, JAKOB PRESEČN1K, ALOJZ HUDARIN in MILAN JENKO, zaposleni pri Gradbeno industrijskem podjetju Vegrad Velenje. Montažno žerjavno progo v delovni organizaciji že precej časa uporabljajo in je velikega pomena, saj so se vseskozi ubadali z vprašanjem, kako najhitreje, najbolje in najceneje pripraviti progo za postavitev žerjava. Omenjena skupina je že pred leti pričela pripravljati vso potrebno dokumentacijo za montažno žerjavno progo. Do takrat so v Vegradu uporabljali različne proge. Tako so imeli klasično progo z lesenimi progovi, nato pa so uporabljali betonske temelje. Vse to pa betonske temelje, ki so jih morali zgraditi, da so lahko postavili žerjavno progo. Montažno žerjavno progo v Vegradu že nekaj časa s pridom uporabljajo, zanj pa se zanima tudi gradbeno podjetje iz Nove Gorice. Predlog so prijavili tudi patentnemu zavodu SRS. NAGRADA SPODBUDA ZA NADALJNJE DELO Z nagrajenci smo se pogovarjali o pomembnem dosežku. JOŽE RAJER: „V naši delovni organizaciji, kljub temu, da smo dokaj veliki, doslej nismo imeli dobrih možnosti za hiter razvoj inovacijske dejavnosti. Ze vrsto let delam kot gradbenik in ves ta čas sem intenzivno razmišljal o odpravi Jakob Presečnik nekaterih pomanjkljivosti. Menim, da imamo v gradbeništvu, mnogo, mnogo premalo inovacij. Mnoge stvari bi se dale opravljati enostavneje in ceneje. Za razne ideje pa ni bilo pravega posluha. No, prepričan sem, da temu v prihodnje ne bo več tako, da bomo postavili inovacijsko dejavnost na tisto mesto, ki ji bi morala pripadati v naši delovni organizaciji. Kljub temu, da je montažna žerjavna poroga v Vegradu že dalj časa v uporabi, in da seje ekonomski učinek že pokazal, pa ta predlog v delovni organizaciji še ni bil nagrajen. Skupina je pripravila oziroma pripravlja še nekaj drugih izboljšav." JAKOB PRESEČN1K: ..Stroški pri montaži in demontaži proge so bili zelo visoki in prav to nas je privedlo k temu, da smo pričeli razmišljati, kako bi jih zmanjšali, saj smo v tujini in tudi doma videli boljše rešitve. Oblikovali smo strokovni team, v katerem sodelujemo ljudje različnih strokovnih usmeritev in izdelali predlog. Izkazal se je za uspešnega in zato smo ga v delovni organizaciji tudi pričeli uporabljati. Doslej na področju inventivne dejavnosti nismo dosegali najboljših rezultatov, verjetno tudi zato ne, ker komisije, ki so delovale v ta Dušan Mirtič je terjalo veliko časa, bilo pa je tuši sorazmerno drago. Ko je skupina pripravila vso potrebno dokumentacijo, so v tozdu Gradnje namenili nekaj sredstev za prototip te proge, ki so jo kasneje tudi preizkusili, določene stvari izboljšali in dopolnili. Proga se je izkazala za zelo dobro, saj so na ta način dosegli ogromen prihranek v času postavitve, pa tudi velik prihranek. Progo, ki so jo prej postavliali tudi dva tedna in še več, lahko sedaj postavijo v treh dneh, že pri drugi postavitvi pa novi predlog prinaša čisti dobiček. Izračunali so, da bodo tako v delovni organizaciji Vegrad v enem letu pri sedanjem številu žerjavov prihranili najmanj 2,5 milijona dinarjev. Poleg tega je odpadlo veliko fizičnega dela in povečala se je varnost pri delu. Proga ne zahteva vzdrževanja, jo je pa enostavno postaviti in razstaviti. To lahko stori žerjav sam, razen neposredno na mestu, kjer stoji. Po prejšnjem načinu, so morali, ko so urejali okolico zgradb, odstranjevati še ni team, v katerem smo sodelovali strokovnjaki različnih profilov, saj smo na ta način obdelali resnično vsa področja. Vsako malenkost pri tej progi smo natanko proučili in prav zaradi tega je proga, ki smo jo dali v uporabo, dodelana. To je za nas nedvomno izredno velik uspeh, pa tudi spodbuda, da bomo še prizadevneje delali na tem področju." MILAN JENKO: ..Zadovoljen sem, da sem sodeloval pri izdelavi predloga, ki je v delovni organizaciji zelo uspel, saj so se pokazale številne prednosti, predvsem pa velik ekonomski prihranek. Menim, da posvečamo inventivni dejavnosti še vse premalo pozornosti. Na tem področju se še vedno težko uveljavljamo. Premalo se zavedamo pomena takšnega dela za naše gospodarstvo. V Vegradu si prizadevamo, da bi se inventivna dejavnost kar najbolj razmaknila in določene uspehe smo že dosegli. Delujem v komisiji za inventivno dejavnost in vsi člani si prizadevamo, da bi bilo delo na tem področju, kar najbolj uspeš- . no." Za razgovor smo zaprosili tudi predsednika komisije za inventivno dejavnost v delovni organizaciji la odpraviti. V prejšnjem mandatnem obdobju komisija ni bila dobro organizirana, kar se kaže tudi v tem, da niso načrtovali sredstev za svoje delo in tako je novoizvoljena komisija brez finančnih sredstev, februarja pa teh ni bilo več moč načrtovati. Upajo, da bodo za njeno redno dejavnost namenile del sredstev razvojne službe. Komisija za inovacije v Vegradu si prizadeva, da bi k sodelovanju pritegnili slehernega zaposlenega. Veliko delajo na propagandnem področju, da bi tako zaposlene seznanili z velikimi prednostmi te dejavnosti za naše gospodarstvo. V tozdih so postavili oglasne deske, na katerih delavce seznanjajo s to vsebino in nabiralnike, kamor lahko delavci anonimno oddajajo predloge. Delavci lahko predložijo tudi samo idejo, komisija pa poskrbi, da strokovni organi pripravijo vso ostalo dokumentacijo. Trenutno pripravlja komisija nov samoupravni sporazum o tej dejavnosti, po katerem bodo predloge tudi nagrajevali. Prav zaradi tega, ker omenjenega pravilnika še nimajo, je poudaril Peter Kariž, predloga Montažna žerjavna proga še niso nagradili. Milan Jenko Vegrad PETRA KARIŽA. Kot smo že omenili, je ta komisija takoj ob izvolitvi resno poprijela za delo in že dosegla določene rezultate, žal pa vseh pomanjkljivosti, še ni mog- Peter Kariž Kljub temu, da novoizvoljena komisija deluje šele kratek čas, so uspehi njenega dela že vidni, saj prejemajo številne predloge. Radi pa bi jih še več. Mira Zakošek Rešene neštete težave V letošnjem stabilizacijskem letu je vsaka novost še kako dobrodošla. Spodbujanje inventivne dejavnosti pa naj bi bila nadvse pomembna naloga vseh organizacij združenega dela naše občine. Tudi letos sta imeli komisija za inovacije pri občinski zvezi sindikatov Slovenije Velenje in občinski raziskovalni skupnosti, ki sta že petič razpisali nagradni natečaj, mnogo dela. V razpisnem roku sta prejeli kar devet predlogov s področja množične inventivne dejavnosti in enega s področja ustvarjalnosti posameznikov. Med predlogi s področja množične inventivne dejavnosti sta si drugo nagrado prislužila tudi Anton Lesjak in Herman Miklav-žina, oba delavca Gorenja, in sicer za stroj za vrtanje nosilnih okvirjev za zmrzovalno skrinjo. Njuna inovacija je pripomogla k boljšemu izkoristu časa, saj se je Najprej sva si zamislila funkcijo le-tega, jo obdelala in izdelala. Od zamisli do same izvedbe sva potrebovala samo dva meseca. Na pomoč so nama čestokrat priskočili, tudi delavci orodjarne in tozda embalaže z raznim odpadnim materialom, pa tudi delom." Novost pa je pripomogla še k nekaterim drugim izboljšavam. Z uvedbo nove konstrukcije zmrzo-valnih skrinj se je spremenila Se Anton Lesjak skrajšal postopek izdelave iz petih operacij na eno samo, izdelovalni čas pa iz 29 ur na 8 ur in 33 minut za 1000 kosov okvirjev. ,,Inovacija se je rodila pravzaprav iz prizadevanj za reševanje težav pri vrtanju skrinj", sta dejala naša sogovornika. ,,Delo v našem tozdu je tako, da nas samo sili k neprestanemu iskanju boljših in ustreznejših rešitev za težave, ki nastajajo v proizvodnji. Stroj za vrtanje nosilnih okvirjev za zmrzovalne skrinje smo iskali že dalj časa doma, pa tudi v tujini. Potreba, ki je nastala, naju je pravzaprav spodbudila, da sva skonstruirala ustrezen stroj. Herman Miklavžina embalaža. Izdelava novega nosi ga lesenega okvirja je pripomogla k povečanju nosilnosti trdnosti skrinja je stabilnejša, monti podstavka na podnožju skrinje pa enostavnejša. Pri dos načinu proizvodnje se je pove tudi varnost pri samem delu, saj je zaščita specialnih svedrov, ki jih je prav tako skonstruiral Lesja izvedena zelo domiselno in onen goča poškodbe pri delu. Izboljl so se pogoji dela, pa tudi ekonomski prihranek je precejšen. ,,Delovna organizacija pre pozornosti posveča inventivni dejavnosti, posebno pa še v času, ko si prav vsi prizadevamo za stabilnejše gospodarske tokove. Pri nas je sicer organizirana posebna ' služba, vendar pravih pobud nL Mnoge stvari bi lahko opravili enostavneje in ceneje, če bi tudi drugi pripomogli k izvedbi zamisli. Stroj za vrtanje nosilnih okvirjev za zmrzovalne skrinje uporabljajo v proizvodni verigi že več kot dve leti, predlog zanj pa je bil prijavljen šele letos," sta zaključila naš pogovor Herman Miklavžina, lesni tehnik ter Anton Lesjak, visokokvali-ficirani mizar. Veliko možnosti, pa tudi potreb Alojz Hudarin namen, niso bile dovolj dobro organizirane, nismo pa tudi odvajali posebnih sredstev. Vendar sem prepričan, da bo v bodoče drugače, saj se je komisija, ki smo jo v delovni organizaciji imenovali februarja letos, resno lotila dela in določeni rezultati so že vidni." DUŠAN MIRTIČ: ..Montažna žerjavpa proga je izredno uporabna, saj se njene prednosti, kažejo vsepovsod. Menim, da je bilo prav, da smo oblikovali strokov- Na letošnji svečani podelitvi nagrad ob 1. maju, mednarodnem delavskem prazniku, ki jih podeljujeta občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Velenje ter občinska raziskovalna skupnost Velenje so prejeli eno drugo nagrado s področja množične inventivne dejavnosti tudi STANE CEVZAR ter sodelavca JURIJ KOSTRIC in ERNO FERDER, in sicer za predlog ,,dviganje drobilnika s pomočjo hidravljičnega cilindra". Vsi trije so zaposleni na Rudniku lignita Velenje, kjer je vsaka novost izboljšanje pogojev delovnih pogojev v jami. Njihov inovacijski predlog je pomembna kvalitetna novost pri prevozu premoga, pa tudi materiala, ki se uporablja za delo pri izkopu premoga. Na rudniku je vsako čelo opremljeno z odvozno in dostavno progo. Na odvozni progi je vgrajen drobilnik za drobljenje večjih kosov premoga. Skozi drobilnik pa teče tudi verižni transport, po katerem prevažajo premog in material, ki gaje potrebno pred njim razložiti in za njim ponovno naložiti ali pa dvigniti vrhnji del drobilnika z dvižnimi napravami, pri čemer je moral biti vedno prisoten še ključavničar. Delo je bilo naporno in nevarno. S to izboljšavo pa se je precej poenostavilo. V drobilniku sta sedaj vgrajena dva hidravljična cilindra, s pomočjo katerih se dvigne zgornji del, posebna ključavnica v cilindrih pa omogoča, da ostane zgornji del dvignjen dovolj visoko brez dodatnega podlaganja. Inovacija je pripomogla k zmanjšanju obsega fizičnega dela, boljši izrabi časa, močno povečala pa se je tudi varnost pri delu. Precej velik je tudi ekonomski prihranek, ki ga cenijo na"6,000.000,00 dinarjev na leto. Avtorji takole označujejo svojo novost: ,,Vsi trije delamo v jami. Na vsakem koraku se srečujemo z neštetimi težavami, ki nastanejo pri izkopu premoga. Razložitev materiala pred drobilnikom in razložitev za njim nas je že dolgo bodla v oči. Potreba sama nas je silila v to, da smo se vsedli skupaj, proučili možnosti za rešitev težave in z delom takoj tudi pričeli. V dobrih štirinajst dni smo naredili prototip in ga v jami preizkusili. Delo je sedaj mnogo bolj enostavnejše, pa tudi lažje. Pojavljajo se sicer še nekatere nepravilnosti, ki nastanejo predvsem zaradi nepravilnega rokovanja s strojem, vendar bomo tudi te prav gotovo kar kmalu odpravili." Stane Cevzar je človek, ki vedno kaj raziskuje, rešuje ali na novo snuje. Z inovatorsko dejavnostjo se je pričel ukvarjati že leta 1962. Od takrat pa do danes je prijavil že sedem predlogov, od tega pa so bili kar štirje nagrajeni. Tudi sedaj mu ne manjka idejnih rešitev za težave, ki se pojavljajo pri delu v jami. ,,Na vsakem koraku se srečuješ s številnimi težavami in za vsako izmed njih lahko najdeš ustrezno rešitev. Nekatere delovne organizacije posvečajo premalo pozornosti inovatorski dejavnosti. Ni pra- vih pobud, ki bi delavce usmerjale in jim pomagale do izvedbe zamisli. V naši delovni organizaciji se iz leta v leto stanje na tem področju izboljšuje. Nujno pa bosta morali pri komisiji za inovacije delovati Se komisija za izračun ekonomskega prihranka ter komisija za strokovno mnenje, saj bo le tako vsaka zamisel hitreje rešena," meni Stane Cevzar. Tudi ostala sodelavca ne zaostajata dosti za njim. Z inovacijami pa prav gotovo vsi veliko prispevajo k umiritvi naših gospodarskih tokov. Nešteto je težav in prav toliko rešitev, ki jih bodo letošnji nagrajeni inovatoiji Rudnika lignita Velenje skupaj gotovo uspešno premagali. Stane Cevzar Ernest Ferder Jurij Kostric NAŠI OSMOŠOLCIV ŠOLSKEM LETU 1979/80 I, b Osnovna šola Štirinajste divizije Velenje: od leve proti desni: Branko Jelenko, Sonja Krajnc, Sonja Tič; druga vrsta: Drago Verboten, Vili Drev, Darko Hudobreznik, Romana Dvornjak, razredničarka Marija Horvat. 8. c OSNOVNE ŠOLE GUSTAV ŠILIH: stojijo od leve proti desni Marko Kastelic, Boris Škrinjar, Ervin Brelih, Peter Groznik, Sašo Možgan, Marko Kljajič, Tonko Skejič, druga vrsta: Edita Krajšek, Suzana Maršnjak3 Blanka Kavšek, Drago Šantej, Tadeja Rudolf, Jožica Kotnik, Mirjana Komljenovič, Karmen Conlaš, Branka Borovnik; tretja vrsta: Jelka Razgor, Marjan Štumpfelj, Romana Vučina, Andreja Mirnik, Bojan Razgor, Andrej Perko, Savo Osolnik, Melita Kampuž, Zoran Jovan, Bermi Rožički, Jana Camlek, Anica Breclj; razrednik Miha Macun 8. a Osnovna šola Štirinajste divizije Velenje; od leve proti desni: Majda Podvratnik, Marina Perger, Nuša Povše, Suzana Manček; druga vrsta: Zijad Hepič, Romana Plešnik, Ivica Založnik, Bogdan Rednak, Jurček Podgoršek, Stanko Drev; tretja vrsta: Tonček Luzar, Helmi Kozjak, razredničarka Dragica Kresnik. 8. b OSNOVNE ŠOLE GUSTAV ŠILIH-.Brane Jakob, Andrej Golobinek, Drago Vivod, Tomo Zaponšek, Meta Založnik, Saša Višnar, Suzana Žula, Tatjana Praznik; druga vrsta: Bojan Kovačevič, Alenka Glinšek, Lidija Horvat, Zdenka Žilič,lgor Kastelic, Andreja Kunej, Nevenka Finžgar, Suzana Krevsel, Alenka Kovačič, Cvetka Zagoričnik, Duška Bednjanič; tretja vrsta: Tanja Toff, Gorazd Škorjanc, Andrej Tampuš, Bojan Slatinjek, Aleš Dremelj, Peter Zlodej, Edita Šmid, Rolanda Jager; razrednik Marina Novak 8. d OSNOVNE ŠOLE GUSTAV ŠILIH: stojijo od leve proti desni: Lidija Goričanec, Biserka Koštrun, Irena Lebnik, Robi PSeničnik, Andrej Beliš, Srečko Avberšek, Bojan Avberšek, Vojko Meh, Igor Javornik, Rok Preložnik, Cvetka Herlak; druga vrsta: Nada Vetrih, Draga Sedovnik, Milena Hrustelj, Natalija Ovniček, Tatjana Stropnik, Sonja Avberšek, Jelka Jelenko, Marija Lemež, Ivica Špegli, Breda Bombek, Edi Mežnar, Robi Podostršek, Jože Ževart, Ivan Verboten, Avberšek Slavko, Igor Skrabe in Vesna Vovk. nd£ioq ; it ohin.l I. a OSNOVNE ŠOLE GUSTAV ŠILIH: stojijo od leve proti desni: Tini Sušeč, Bojan Pevnik, bor Stropnik, Oto Janežič, Zdenko Plaznik, Branko Šmon, Andreja Cokan, Renato Miklavčič; druga vrsta: Jože Tajnšek, Jožica Pleteršek, Bojana Rebernik, Poldka Hriberšek, Mihelca Gril,Zlatka Medvejek, Alenka Tepež; tretja vrsta:Miran Bundrla, Marica Orozel, Andrej Puč, Irena Klemene, Alenka Camlek, Nada Naveršnik, Danica Korošec, Martina Kuhar, Blaženka Janežič, Ivica Jelen; četrta vrsta: Stanko Tajnšek, Vladka Kosesnik, Jože Janežič, Ernest Tacol (manjka Brina Ornik), razrednik Tončka Miletič ,,Gojmirče!" Deček se ni ganil, samo njegove roke so se krčevito stresle, a nohtovi so se zarili v belo brezovo lubje, kakor bi se je hoteli trdno oprijeti. Stojana je zaskrbelo. ,,,Kaj ti je, sinko, da ne čuješ?" Nežno ga je prijel za temnokodrasto glavico in jo rahlo okrenil k sebi. Iz dečkovih velikih oči so se usipale debele svetle solze. Druga za drugo je polzela po zardelih licih, male prsi so se burno gibale in se tresle v pritajenem joku, ki se je skrival v grlu. ,,Zakaj plaka moj pogumni dečko?" Gojmir mu ni mogel takoj odgovoriti, odprl je usta, ali besede niso hotele iz njih. Stojan gaje razumel: lahno gaje gladil po laseh in molče čakal, da se poleže prvi naval grenke bolesti. Počasi seje deček pomiril, solze niso več tekle tako nagosto in prsi so se dvigale počasneje. Le zdaj pa zdaj seje še nekje globoko v njih utrgalo zatajevano ihtenje. Roke so izpustile belo brezo in so se kakor nevede oklenile očetovih, ki so še vedno božale njegovo sklonjeno glavo. Po daljšem premoru, ko seje bil delček že čisto pomiril, je vprašal oče s trhim glasom: »Povej mi zdaj. Gojmirče. zakaj si plakal!« Zadrževano in pretrgano je prišlo iz ust: »Zakaj so gledali lovci tako grdo in ošabno? Zakaj si se jim umaknil ti. očka? Zakaj te niso pozdravili, ampak se smejali? Zakaj nismo šli k belemu hramu, ko je bilo Velesovo slavje ... kakor drugi?« Stojan seje stresel in žalostno pogledal svojega edinca. »Zato tedaj!« je rekel tiho kakor samemu sebi. »Pričakoval sem ta vprašanja .... ali ne še tako hitro ...« »In zakaj ne pasemo svojih čred z drugimi na planinah?« je nadaljeval deček. »Zakaj mije rekla Svetka: »Beži stran, nezadružanov sin!« in se smejala? Zakaj si nezadružan? Kaj smo storili ljudem? Kaj sem jaz storil Svetki?« »Kdo je ta Svetka? Odkod jo poznaš?« »O. pogosto sem jo videl! S svojimi kozami je prišla blizu moje črede in večkrat sva se pogovarjala in se skupaj igrala. Jaz sem ji delal iz vrbovega šibja piščalke, ona pa je pletla vence iz gozdnih cvetic in mi jih natikala na glavo. Skoro vsak dan sva se našla. Zdaj pa je že dolgo ni več . . . Nekega dne,« je pripovedoval Gojmir s tišjim glasom, »je ni bilo k meni, čeprav sem dobro čul meketanje njenih koz. ki so se pasle v gozdu. Grem tja. odkoder so se oglašale, in resnično, tudi Svetka je bila z njimi. Pod velikim hrastom je sedela in se igrala z dvema majhnima dečkoma, kiju še nikdar nisem bil videl... Komaj me zagledata, skočita pokonci, bežita proti meni in začneta vpiti name. Nisem razumel, kaj sta rekla, ker ju nisem utegnil poslušati. Grem naravnost k Svetki in jo vprašam: Zakaj pa nisi prišla k meni kakor navadno? Ali si jezna, Svetka? Ona me niti ne pogeda ... Mislil sem. da ni dobro slišala mojih besed, zato jo vprašam še enkrat. Še vedno ne odgovori... Nazadnje nevoljno zmaje z rameni in zaničljivo reče: »Beži stran, neza-družnikov sin! Ne maram se igrati s teboj! Zlebor in Zdemir, pojdimo! Mi smo zadružani!« — Tuja dečka pričneta skakati krog mene. se smejati in kričati, jaz pa sem zbežal in ves dan jokal pri naših kozah ...« »Zakaj mi nisi že tedaj vsega povedal, Gojmirče?« »Povedal sem majki. ali ona mije rekla, naj molčim in ti ne pripovedujem; ker bi te razburilo in razjezilo ... Toda danes ne morem, ne morem več! ... O il je drobne roke okrog očetovega vratu. »Koliko sem mislil o tem ... ni mi dalo spati... in ko smo se vozili na Velesovo slavnost, smo bili sami, čisto sami spodaj pri praznih brodovih v pristanišču ... Prosim te, očka, povej mi. kaj smo storili ljudem?« Stojanovo lice je bilo nagubano, v njegovih očeh je ležala težka žalost. »Vse preveč misliš, moj sinko! Tvoja mladost bi morala biti brez skrbi in ne bi smela izpraševati!« Deček se ga je oklenil tesneje. »Prosim te. prosim te, povej! Časih bi najrajši zagrabil velik in oster kamen, da bi ga vrgel na te hudobne in krute zadružane ...« Stojan seje prestrašil in ga trdno stisnil k sebi. »Ne reci nikdar več kaj takega, Gojmirče! Ubožec si... Nimaš drugov in nimaš veselja, ki ga zahtevajo tvoja leta. Zato Gustav Šilih (Dolinska b^jka) mnogo misliš, preveč premišljaš... Ali vedi, sinko moj. Tvoj oče ni slab človek ... Razumen si, razumnejši, kakor so drugi dečki, tvoji vrstniki. Hočem ti povedati, kako seje zgodilo, da nismo zadružani. Dolgo je že. ko seje vse to dogodilo; ti si bil še čisto majhen in nebogljen . . .« Gojmir seje prvil k očetu in ga pričakujoče pogledal. »Pojdiva. greva do jezera! Tam sedeva, in čul boš mojo povest.« Dospev.ši na obrežje, sta legla v visoko, še vso rosno travo. Stojan je začel govoriti. »Moj ujec Dobrogoj je še vedno zaleščanski župan in biva v gradišču Na skalah, kjer sem bil rojen tudi jaz. Oče in majka sta mi zgodaj umrla. Otrovala ju je zarobljena obrska čarovnica. Midva otroka, jaz in moj mlajši brat Volkun. sva ostala sama. Živela sva pri ujcu v gradišču. Dobrogojevi sinovi — pet vrlih junakov je imel — so padli v bojih proti Obrom ... Tako je imel naju za svojo deco. — Lepo nama je prešla mladost. Živeli smo v izobilju, mirno in brez nadlog. Pogosto smo hodili na lov. Komaj petnajst let star sem že podrl svojega prvega medveda. Na večjih lovih, kjer seje zbirala cela župa na veseli pogon, so poslale poedine zadruge svoje najboljše lovce. Tam smo se spoznavali in spoprijateljili. Moj brat Volkun ni imel veselja do lova. tudi vojnik ni bil nikoli. Najrajši je ostajal doma in obdeloval polje. Ker je opravljal to delo bolje kot vsak drug Zaleščan. gaje ujec jako cenil. Jaz pa sem bil vnet lovec, lesno sem se spoprijateljil z Domogojem. sinom staroste Branislava iz Podgorja. Bila sva neprestano skupaj: skupno sva lovila, skupno ribarila in skupaj veslala po jezeru. Vse sva si zaupala, vse si razodela. žalost in veselje sva delila med seboj. Najino prijateljstvo je bilo znano po vsem Zalesju. Še bolj je utrdila to bogovom posvečeno zvezo velika nevarnost, ki je skoro. skoro nama obema vzela življenje. Tedaj pa sem tudi spoznal, kako zvesto in pošteno je bilo Domogojevo srce. — Zgodilo seje na lovu. Šla sva nad zloznanega medveda, skriva-jočega se nekje na Stropnici. Dokaj časa je že motil mirno življenje naših čred na planinskih pašnikih in naredil mnogo škode med drobnico, a tudi našim čebelam je prav rad odvzemal s trudom nabrani sladki med. Marsikatero noč je šumelo po naših uljnjakih. a kosmatinec je imel predebelo kožo. da bi ga bili čebelni piki boleli in pregnali. — Lepo jutro je zasijalo, ko sva bila že visoko v hribovih. Natančno sva vedela za kraj. kjer sva zver lahko brez nevarnosti dobila. Skoro brezskrbno sva šla dalje in trobila v gozdne rogove, daje odmevalo daleč naokrog — kakor danes. Gojmirče! V medvedje skrivališče sva se namenila priti od dveh strani, vsak od ene. zato sva se ločila šele zgoraj, ko sva bila samo še nekaj stotin korakov oddaljena od njega. Sam sem nadaljeval pot nekoliko previdneje. Pripravil sem lok. Zrahljati sem hotel tudi nož v nožnici, toda ni se mi posrečilo. Nekaj je moralo rezilo zadrževati. Zaman sem se trudil in se napenjal, no navsezadnje sem pustil brezplodno prizadevanje. — Dasi me je ta neuspeh vznemiril, sem se vendar tolažil, da zadenem medveda v njegovem skrivališču že s prvo pšico do smrti, tako da ne pride do boja z nožem. Razen tega pa sem z. gotovostjo računal na pravočasno prijateljevo pomoč. Z zadrževanimi. opreznimi koraki se plazim proti medvedjemu skrivališču, skritemu med strmimi, z bršljanom prepletenimi skalami in gostim grmovjem. Nenadoma začujem za hrbtom jezno, globoko zamolklo renčanje. da mije za trenutek vzelo sapo. Naglo se obrnem: pred menoj stoji velikanski medved s srdito gorečimi očmi. oni. ki sva ga z Domogojem hotela poiskati in iznenaditi. pa je on iznenadil mene. Bržkone ga je bilo prebodlo in pregnalo iz brloga najino preglasno irobentanje. Hitro napnem lok. Velikan se vzpne v vsej svoji mogočnosti in taca po zadnjih nogah naravnost proti meni. Sprožim . .. Tetiva zapoje z visokim glasom ... Pšica zadene, toda ne do smrti; obtičala je v debeli kosmatinčevi koži, ki seje hipoma pobarvala s krvjo. Z besnim skokom plane razjarjena zver name. težke šape me poderejo s tako silo na tla, da sem se dvakrat, trikrat prevalil. Na srečo je mehki mah olajšal pretrdi padec. Medved sam je izgubil ravnotežje in se sopihajoč prevr-gel čez mene. Njegova vroča zverinska sapa je puhnila vame. V smrtnem strahu sem na glas zakričal: »Domogoj, Domo-goj!« . . .« Medved se je hitro in nenavadno okretno skobacal na noge in iznova planil name. Že sem mislil, da sem izgubljen, i V pričakovanju smrtnega objema s strahovitimi tacami sem zaprl oči. Toda Domogoja ni bilo. Medved nepričakovano strašno zatuli in me izpusti. Radostno upanje me prešine, hitro se zavem in skočim pokonci. Zvesti Domogoj seje takoj odzval mojemu obupnemu klicu in napadel medveda od zadaj: globoko med rebra mu je zasadil ostri nož. A medved še vedno ni bil premagan. Ves razdivjan vstane, se zaleti nad prijatelja in ga podere na tla. Vse to je bilo delo trenutka. Obupan zgrabim še enkrat za svoj nož. vlečem in vlečem; napnem vse moči, posreči se mi. izderem ga .. . Bliskoma se vržem nad ranjeno zver, kije Domogoja neusmiljeno premetavala med svojimi orjaškimi šapami, in ji zabodem nož do ročaja v srce. Se enkrat se je vzpela visoko v zrak: nato pa je padla vznak na zeleni mah, kjer je obležala, razkopavajoč ga z onemoglimi tacami. Globoko dihaje sva seji približala. Ko pa sva jo pozorneje pogledala, sva oba prebledela: ubiti medvedje bil eden največjih, kar sva jih kdaj videla v naših gozdovih. — V tisti usodni uri sva si obljubila večno prijateljstvo in zvesto pomoč v sleherni sili in vsaki nesreči, ki bi kdaj zadela enega izmed naju. — Domogoj je imel še enkrat priliko, da me reši velike nevarnosti, nemara večje, kakor je bil boj z medvedom, tedaj se pa nisem moral boriti z divjim zvermi, temveč z divjimi ljudmi — s krvoločnimi Obri. Saj si že čul o njih . . . Naš narod jih imenuje navadno pesoglavce. Njihove čudne glave in pasje obrnjene oči so jim dali To ime. Po smrti velikega kralja si še dolgo časa niso upali napasti Slovencev. Počasi pa jim je naraščal pogum in zopet so se pojavili v manjših tolpah v naših obmejnih pokrajinah. Pred mnogimi, mnogimi leti so bili Obri prijatelji in zavezniki slovenski, pozneje pa so postali objestni in so pozabili nekdanje zavezništvo. Odkar smo mi Slovenci postali gospodarji teh zemlja, smo obdelovali svoje polje in živeli v raztresenih selih naokrog. Obrom je bilo torej lahko pleniti po naših pokrajinah: oni so živeli vedno v večjih tolpah, ki niso poznale stalnega bivališča in so se pečale s plenom in vojno. A tudi slovenska potrpežljivost je bila končno pri kraju; zbrali so silno vojsko in popolnoma premagali pesoglavce v mnogih krvavih bitkah. Veliki kralj Samo je združil v tistem času vse slovenske rodove od Labe do Save v veliko in močno državo. Za dolgo časa je zavladal mir. pozneje pa so se sovražniki iznova ojačili in opogumili. V naše mirno Zalesje niso prišli nikoli, tudi v sosednjo Savinsko dolino ne; bilo jim je bržkone predaleč in prenevarno. Med hribove vobče niso radi šli; doma so bili na širokih ravninah. po katerih so jih nosili njihovi izborni konji z bliskovito naglico. Mi Zaleščani pa smo se vendar vselej odzvali, kadar so nas klicali iztočni bratje na pomoč. Tako jim je poslalo Zalesje trikrat zaporedoma jako številne čete izurjenih vojnikov, ki so se vrnili, ko je bil sovrag premagan in pregnan. S prijateljem Domogojem sem se udeležil vseh treh pohodov. Oba sva bila mlada in silna, hrepenela sva po junaških činih, v prsih in rokah pa sva čutila toliko neugnane moči, da bi bila najrajši sama premagala tisočglavo pesoglavsko vojsko. Bojevala sva se v mnogih večjih in manjših bitkah in jih srečno preživela, oba sva bila večkrat ranjena in nekolikokrat skoro ujeta. Kar se je zgodilo enemu, se je navadno zgodilo tudi drugemu, zakaj nikdar se nisva ločila, borila sva se roko ob roki. (Se nadaljuje) VELIKA POLOMIJA Piše: Milan Zrinski Riše: Jelko Petemelj 154. Za trenutek je bilo vse mirno. Stanko si je uspel ogledati fante, ki so se razporejali v strelce oktog sivolasega kapeta-na. Bili so v miličniških in vojaških uniformah, eden med njimi celo v mornariški obleki. Joco je še vedno preklinjal in se glasno vpraševal, kako je mogoče, da so jih tako hitro odkrili. SPLOŠNA IJUDSKA OBRAMBA, je tedaj preblisnilo Stankove možgane. Večkrat je slišal to besedo. Njih devetnajst proti — ljudstvu. Smešno. Njegov oče pa je govoril, da je to nekakšna F.ngelsova utopija---- 155. Morda bo kdaj to lahko povedal tudi sivolasemu starcu in vsem tistim, ki so jih porinili v to godljo. A časa ni bilo, pa tudi priložnosti ne. Joco je besno dvignil puško in vsi trije, ki so sledili razumu, so padli pod fafali... Potem so se oglasili mitraljezi in brzostrelke z obeh strani. Tudi Stanko je streljal in videl, kako je zadelo sivolasega kapetana, ki je uspel med padanjem še nekaj zakričali. Izginilo pa je še nekaj glav, ki so se neprevidno pokazale iz grmovja. 156. »Umik«, je kriknil Joco. »Kam?« je divje zakričal Dinamitor in planil na položaj mitraljezca, ki se je pravkar zvrnil ob orožju. Joco seje nekoliko dvignil, da bi ocenil položaj, a je že v istem hipu kriknil in izpustil orožje. Krogla mu je zdrobila komolec, Dinamitor je zastal, kar je bilo dovolj enemu od ostrostrelcev z nasprotne strani. Toliko hvaljeni strokovnjak za razstrelivo, ki mu Stanko niti imena ni vedel, je padel kaj klavrno s prestreljenim vratom. Ob dnevu mladosti so v prostorih velenjske knjižnice odprli razstavo likovnih del članov Kluba šaleških likovnih ustvarialcev. Maijana Dreva. Andreja Krevzla in Petra Matka iz Šmartnega ob Palci ier Poldeta Robera iz Velenja. Pred otvoritvijo razstave je o razstavljalcib in njihovem delu spregovoril dr. Cene Avguštin iz Kranja. Gost Petkovega kulturnega večera je bila tudi Nežka Mlakar, avtorica ena najbolj branih knjig Anči (zgodb iz partizanskih dni), sicer domačinka doma iz Šoštanja, saj je kulturni center Ivan Napotnik Velenje povabil na petkov večer tudi najzvestejše bralce in obiskovalce njihovih knjižnic na območju občine. Prišlo jih bo okrog 180 in vsem so za njihovo ljubezen do knjig podarili knjižna darila. Nogomet Streljanje Trener Rudarja odhaja Po štirinajstdnevnem odmoru se l v nedeljo spet nadaljevalo ijometno prvenstvo v drugi zvez-igi — zahod. Za nogometaše tajskega Rudarja se bo začel UoSlen finiš, v katerem bodo bili Iko za obstanek v drugi ligi. tktjčani bodo, podobno kot v irih dveh sezonah, tudi letos reše-f svojo usodo v zadnjih srečali Po slabih igrah na domačem igri-i proti Zagrebu in nato Prole-[ju, ko so osvojili le dve točki, so (ovali v Vrbasu, kjer so osvojili mtmbno točko, ki jim je, kot je jal trener KEMAL OMERAGIČ, mila samozaupanje in željo za daljnje delo. „Ta točka nas tudi (trnje," je nadaljeval, „da moto v naslednjih srečanjih vsi, to klub kot navijači, živeti za (omet, saj bo Rudarju od I. do , junija še kako potrebna iršna podpora. Če kdaj, potem mmo biti sedaj ^enotni kot koli. Po končanem prvenstvu pa no imeli čas, da ugotovimo, kaj bilo v redu in kaj ne. Kot trener »storil vse, da bo Rudar ostal v ■{i ligi, toda tisti trenutek, ko bo dar rešen skrbi, bom zapustil Itnje. Ta klub ni zame, niti jaz anj. Prišel sem z željo, da tano delam, toda, žal, tukaj ni ivih pogojev. Težko je delati v ta, kjer ni prave organizacije, ji je neurejeno finančno stanje, ltudi, kjer je veliko nasprotni- S temi besedami je trener velenjskega Rudarja sklenil svojo odločitev, da bo že po enem letu menjal barvo kluba. V tem trenutku ni naša naloga, da komentiramo njegovo odločitev, res pa je, da se bo uprava spet znašla v nehvaležnem položaju. Verjetno je tudi res, da nekaj z organizacijo v velenjskem drugoli-gašu le ni tako, kot bi moralo biti. Samo spomnimo se, da sta bila nekaj časa v preteklem prvenstvu dva trenerja — Hlavač in Gugolj, in da je slednji tako iznenada odšel, kot je prišel. Za to prvenstvo sta sprva Rudar trenirala Kemal Omeragič in Nedeljko Vukoje, vendar Vukoja že nekaj časa ne vidimo na igrišču, čeprav, kot vemo, še ima pogodbo z Rudarjem. K vsemu temu je treba reči, da tudi novi igralci, ki so prišli v Velenje v začetku letošnje sezone oziroma v zimskem prestopnem roku, niso dali vsega tistega, kar se je od njih pričakovalo. Skratka, pred izvršnim odborom je pomembna naloga, da temeljito analizira delo v klubu, kajti verjetno si vsi, ki obiskujejo tekme, želijo, da bi prišel čas, ko se Rudarju le ne bo treba več tako krčevito boriti za obstanek v drugi ligi kot letos in v preteklih dveh sezonah. V nedeljskem prvenstvenem kolu bo v Velenju gostoval trboveljski Rudar. i! Trije republiški naslovi V Mariboru je bilo te dni repub-prvenstvo v mnogobojih. Idežili so se ga tudi mladi veleli atleti in atletinje ter osvojili tri republiške naslove, eno 0, eno tretje in dve četrti me- Md pionirkami, ki so tekmo-v peteroboju, je nastopila Cesar in s 4499 točkami ijila 3. mesto, Mateja Oblišar s 4090. točkami četrto. Zdenka tinjek je tekmovala v peterobo-pri mlajših mladinkah in zbrala U točk, ki so zadostovale za rojitev prvega mesta, Sonja Ver-pa je bila četrta s 4034 i. Jana Pečovnik je s 3388 Ekami v peteroboju osvojila (ublSki naslov med starejšimi Imkami, Klavdija Jug pa 2. «3188 točkami. Pri starejših mladincih, ki so i v deseteroboju, je Aleš zbral največ točk (6002) ter ta-postal republiški prvak v tej jI B. Šalamon Uspešni nastopi V Celju pa so se mladi atleti pomerili v kvalifikacijah za atletski pokal Slovenije. Tekmovanja so se udeležili mlajši mladinci in mladinke iz Ptuja, Brežic, Olja in Velenja. Pri mladincih je Založnik na 400 m bil z rezultatom 56,2 drugi, v teku na 1000 m je bil Videmšek tretji, Krajnc pa na 110 m ovire z 17,8 prvi. V skoku v višino je bil Krajnc prvi, Drolc pa v skoku v daljino s 539 cm tretji. V metu krogle je osvojil Omerovič 2. mesto, Založnik pa tretje. Z rezultatom 44,72 v metu kopja pa je Založnik osvojil 1. mesto. Zmagala pa je tudi štafeta 4 x 100 m. Pri mladinkah je bila Majhenova na 100 m druga, na 200 m pa je zmagala z rezultatom 27,6. Cesarjeva je na 100 m ovire osvojila 1. mesto, Vrhovnikova je bila v skoku v višino druga, v skoku v daljino je z 503 cm zmagala, Slati-njekova pa je z 492 cm bila tretja. Slatinjekova je tekmovala tudi v metu krogle in osvojila 2. mesto z 8,72 cm. V štafeti 4 x 100 m so bile velenjske atletinje druge. Rokomet Nasmiha se jim peto mesto tkometašice Velenja, ki tekmu-jovll. zvezni rokometni ligi-se-i,igrajo v zadnjih kolih zelo do-o. V 19. kolu so kot gostje preide v Slavonskem Brodu »na{o Slavonijo z rezultatom M, preteklo soboto pa so v Rde-dvorani odpravile ekipo Džako-ki je Velenjčankam neposredni v boju za peto mesto, z IS. V tem srečanju so domače igral-zaigrale povsem mirno, saj so Kšene skibi glede obstanka v li-. Trenutno so z 21. točkami na mestu, v najslabšem prime-pa so lahko ob koncu prvenstva k. VpHi Podravka 40, 2. Rudar Dosegli velik uspeh Državnega prvenstva v streljanju s serijsko zračno puško za pionirje in pionirke, ki je bilo pretekle dni v Somboru, so se udeležili tudi velenjski strelci in dosegli dobre rezultate. V konkurenci pionirk sta sodelovali dve velenjski ekipi. Z dokaj izenačenim streljanjem jim je uspelo izboljšati uvrstitev iz lanskega leta kar za tri mesta. S 494 nastreljanimi krogi so mlade velenjske strelke osvojile 4. mesto. Na državnem prvenstvu je presenetila zlasti Marta Obrovnik iz druge velenjske ekipe, ki je s 174 krogi dosegla 6. mesto. Druga ekipa pionirk je med 27. moštvi osvojila 13. mesto s 470 krogi. Za velenjsko prvo ekipo so nastopile Denis Bola, ki je nastreljala 163 kroge, Tanja Pečovnik 165 ter Marjana Zučko 166 krogov. Za drugo ekipo pa Darinka Orlačik 147 krogov, Mirjana Perhač 149 in Marta Obrovnik 174 krogov. Med posameznicami je nastopila še Mojca Močilnik, ki je nastreljala 146 krogov. Največje presenečenje je pripravil mladi velenjski strelec Renato Sterman, ki je med svojimi vrstniki s 178 krogi premočno zmagal in tako postal državni pionirski prvak za leto 1980. Tega prvenstva sta se udeležila še Sandi Jovanovič in Janez Hiršel. Z rezultati, ki so jih dosegli mlc- Renato Sterman-pionirski državni prvak di velenjski strelci, se potrjuje že stara resnica, da društvo, ki deluje v skromnih prostorih, z nizkimi prejemki, a s srčnostjo, voljo in prizadevnostjo trenerskega kadra, tako kot je to v strelski družini Mrož, dosega dobre rezultate. Velenjske strelce so za državno prvenstvo v streljanju s serijsko zračno puško pripravljali Franjo Zučko, Slavko Musa in Hinko Bola. Ž. F. Planinsko društvo Gornji grad Zgledno sodelovanje Člani planinskega društva Gornji grad so se v soboto zbrali na programski seji. V svoje vrste so povabili tudi predstavnike tamkajšnje krajevne skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij, društev in združenega dela in skupaj z njimi dokončno potrdili delovni program za letošnje leto. Sobotno srečanje je ponovno potrdilo tesno povezanost gornjegrajskih planincev z vsemi krajevnimi dejavniki in je obenem trden obet za še boljše sodelovanje v bodoče. V Gornjem gradu so dobro voljo in moči združili zlasti ob obnovi planinskega doma na Menini planini in zaključnim opravilom pri tem je v veliki meri podrejen tudi letošnji delovni načrt. Ob obnovi doma so planincem iz Gornjega grada priskočili na pomoč tudi nekateri drugi dejavniki, zato so se na seji odločili, da bodo podelili zlati znački svojega društva skupščini občine Mozirje in njenemu svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. Seveda pri načrtovanju letošnjih delovnih nalog niso ostali le pri zaključnih obnovitvenih delih. Tudi letos bodo opravili planinsko šolo, obsežen program si je zastavil še mladinski odsek, ki bo veliko pozornosti namenil izobraževanju, pripravil vrsto izletov in pohodov, načrtujejo pa tudi obilno mero udarniškega dela in sodelovanja z drugimi društvi. V društvu bodo poskrbeli za zanimiva predavanja, letos bodo skupno pripravili osem izletov in pohodov, obnovili bodo oznake na planinskih poteh in postorili še to in ono. Seja je imela tudi kanček svečanega obeležja. Planinsko društvo Gornji grad jp pred meseci namreč prejelo Red zaslug za narod s srebrno zvezdo, za njegovo uspešno delo pa ga je z bronastim znakom OF nagradila tudi krajevna skupnost. Planinci so se za priznanja zahvalili in jih proslavili s skromnim družabnim večerom. J. P. 33, 3. Olimpija 25, 4. Alples 24, 5. Velenje 21, 6. Džakovo 19, itd. V prvem polčasu je bila igra izenačena, saj sta se obe ekipi raz Si z neodločenim rezultatom 8:8. Nekoliko pasivno igro domačih igralk so izkoristile gostje in v prvih minutah drugega polčasa povedle za dva gola, nakar so se Velenjčanke zaigrale poletneje, kmalu izenačile ter povedle za tri zadetke. To prednost so obdržale do konca srečanja. Za Velenje so dosegle zadetke: Špoljar, Omerovič in Podbregar po enega, Jan dva, sestri Golič po štiri in Bovha pet. Reci mif reci, kaj je svoboda Reci mi, reci, kaj je svoboda, ptiček veseli, ki mi žgoliš! Kaj je svoboda, o j, sonce žareče, ki z žprki rumenimi zaspance budiš? V daljavi zasliši se glas pionirjev odločen in hraber, tako se glasi: „ Svoboda je TITO, to mir je in sreča, ki ohranila kri jo je rdeča!" Mirka Pernovšek, 5. a OS Anton Aškerc Velenje Zlata ladja V četrtek nas je obiskalo na osnovni, šoli Ljubno ob Savinji ljubljansko mladinsko gledališče. Vsake prestave se že v naprej veselimo. S tO pa je bOo čisto drugače, saj smo si predstavljali, da nam predstava ne bo ugajala, kajti obveščeni smo bili. da re bo odvijala v telovadnici. Ob vstopu smo zagledali prijetno prizorišče, okoli pa vse polno učencev nižje stopnje ter naših najmlajših. Tem smo se pridružili še učend višjih razredov in tovariši učitelji. Končno so v te-lovadnicio vstopili igralci. To so bili že naši stari znanci. V prijetnih in smešnih kostimih ter ob čudoviti glasbeni spremljavi so nam odigrali igrico z naslovom ,,Zlata ladja". K naši dobri volji so pripomogli medo čarovnik in modri muc. Pozabiti pa ne smemo Francke izpod klanca, ki je vsem najbolj ugajala in prav vse spravila v čudovito razpoloženje. Kar prehitro je minila prijetna uriča z njimi in že je prišel čas, ko smo se s šopkom rož poslovili od naših prijateljev. Veseli in nasmejani smo se vrnili nazaj k pouku. Helena Vratanar, 8. a OŠ Ljubno ob Savinji Kaj mi pomeni Tito? Tito mi pomeni sonce, ki s svojimi toplimi žarki posije v vsak kotiček. Predrami ljudi, da veseli od-hitijo na delo in poboža dojenčke, da še naprej sladko spijo. Posuši solze na licih in spremeni žalostne obraze v same srečne ljudi. Mirka Pernovšek, 5. a OŠ Anton Aškerc Velenje Prometno tekmovanje Kot vsako leto, je bilo tudi letos prometno tekmovanje v Mozirju. Na tekmovanju se je zbralo okrog 30 tekmovalcev z vseh štirih šol občine Mozirje. Vsi tekmovala so bili dobro pripravljeni in so vadili tudi pred samim tekmovanjem. Tekmovalci so bili razdeljeni v dve skupini: Tekmovalci iz petih in šestih razredov so najprej pisali teste, sedmi in osmi razredi pa so imeli medtem spretnostno vožnjo na poligonu. Nalo so vloge zamenjali. Temu je sledita vožnja po ulicah Mozirja. Ta disciplina je bila precej naporna, vendar so jo tekmovalci dobro obvladali. Po končanem tekmovanju je bila razglasitev rezultatov tekmovanja. Prvo mesto pri 5. in 6. ter 7. in 8. razredu je dosegla OŠ Mozirje. Posamezniki, ki so se posebej izkazali in so bili med prvimi tremi v vsaki skupini, so dobili nagrade in medalje. Tekmovalka OŠ Mozirje, ki je dosegla prvo mesto v skupini 7. in 8. razred, se je udeležila tudi republiškega prvenstva v Ptuju. Irnar Franc, 8. a Osnovna šola Ljubno ob Savinji Tito - revolucija - mir Izvedeli smo, da se bo tudi naša šola udeležila tekmovanja v znanju Tito—revolucija—mir. Učend, ki smo se odločili, da bomo sodelovali na tem tekmovanju, smo dobili gradivo, ki je bilo precej obširno tako, da sem porabila precej časa, da sem ga predelala. Najprej smo imeli v Gornjem Gradu občinsko tekmovanje. Vprašanja niso bila pretežka in skupinsko smo jih lahko rešili. Vendar pa nismo pričakovali, da bomo dosegli prvo mesto, zato smo bili toliko bolj presenečeni, ko smo izvedeli za rezultate. Ze naslednji dan smo se udeležili medobčinske- ga tekmovanja v Laškem. Tu pa se je sistem tekmovanja spremenil, tako da na vprašanja nismo odgovarjali ekipno, temveč posamično. Uvrstili smo se na 14, 16 in 20. mesto. Bili smo zadovoljni. Tekmovanje nam je ostalo v lepem spominu, saj je pomenilo sodelovati na tem kvizu čast in dolžnost. Mislim, da je takšnih tekmovanj premalo, saj nismo samo tekmovali, temveč se tako mladi med seboj tudi spoznavamo in navezujemo prijateljske vezi. Urša Kolenc 8. a Ošnovna šola Ljubno ob Savinji Pisma bralcev Zakaj tako? Priznanja so zares prišla v prave roke V sredo, 21. maja 1980 sem nekaj po 15. uri poklkal zdravstveni dom Velenje — otroški oddelek. Štiri leta in pol stara hči je v dopoldanskem času v vrtcu dobila drisko, ki jo je spremljala krvavitev. Takoj sem po tdefonu poklical zdravniško pomoč. Dobil pa sem naslednji odgovor: „ Sedaj bo malica, pridite ob petih!" Odložil sem slušalko. Zdravstveno stanje hčerke pa se je vse bolj slabšalo. Dobila je vročino, krvavitev pa še vedno ni pojenjala. Takšno sem ob 17. uri pripdjal v zdravstveni dom Velenje. Pri okencu otroškega oddelka sem povedal, da sem že klical. ,,Dajte knjižico in počakajte v čakalnici!" je odvrnila sestra. Povedal sem ji, da je otrok dobil še vročino, pa kljub temu ni moja pojasnite* nič pomagala. »Tudi drugi otroci imajo vročino!" se je glasil odgovor. Torej, čakali bomo. In smo. Z otrokom v naročju. Po uri in pol čakanja med razigranimi otroki je končno prišla do zdravnika, ki je po pregledu takoj napisal napotnico za bolnišnico. Na otroškem od&lku splošne bolnišnice Slovenj Gradec smo bili takoj sprejeti. Hči so nemudoma sprejeli v intenzivno nego. Preteklo je že pet dni, pa še vedno nismo prišli do nje. Skrb zanjo je prevzel predstojnik oddelka dr. Lužnik, ki nam je rade volje odgovarjal na vprašanja. Vprašujem se, zakaj je morala hči tako dolgo čakati na nujno zdravniško pomoč? Zdravstveno stanje svojih otrok že toliko poznamo, da vemo, kdaj je pomoč potrebna. Ne sprašujem se o dolžini malice, saj vemo, da je bila predolga. Ddo, ki ga sam opravljam včasih tudi ne pozna odrejenega časa za malico. Vsaj za človeka, ki opravlja svoj poklic s srcem, to ne bi smelo veljati. Sploh pa ne v domovih zdravja! Hinko Jerčič Šaleška 2d, Velenje 101\= Iz muzeja Velenje Piše: prof. Jože Hudales „ Življenje in delo irudaij v Pesju med Druga večja praznovanja na katere so povabili goste, so bila samo še godovanja. na katera so največkrat povabili najbližje sorodnike in tiste sosede, s katerimi so bili tudi kako drugače ozko povezani. KULTURNO, POLITIČNO IN RELIGIOZNO DELOVANJE Velik del prostega časa so prebivalci kolonije preživeli v številnih kulturnih in športnih društvih, ki so bila tudi precej politično obarvana. Po številu svojih članov sodi med najpomembnejša društva gotovo Sokol. Ta sicer ni imel sedeža v Pesju, a so bili mnogi, zlasti mlajši prebivalci Pesja vključeni v sokolsko organizacijo v Velenju ali Šoštanju. Na to kaže podatek, da je bilo samo v Velenju leta 1932 vpisanih 420 sokolov. Poleg bogate športne dejavnosti sta Sokola v Velenju in Šoštanju razvijala še pomembno kulturno in izobraževalno dejavnost. Tako so pripravili predavanje o koroškem plebiscitu, pa o »narodnem gospodarstvu« itd. V tridesetih letih je v Velenju deloval tudi sokolski pevski zbor. ki gaje vodil tajnik Bratovske skladnice Rado Prelovec. V času najhujše premogovne krize je Sokol sprožil akcijo, ki je prav gotovo še povečala njegovo priljubljenost med ljudmi. Ustanovili so namreč socialne odseke, ki so se ukvarjali predvsem s pomočjo revnim rudarskim družinam. Ta odsek je 1934 leta zbral 78000 din in jih namenil za šolanje otrok iz rudarskih družin (ta zbirka je bila namenjena tudi zasavskim revirjem). Nekaj mesecev pozneje je stekla še druga zbiralna akcija. Takrat je bila namenjena revnim rudarskim družinam v premogovnikih v Velenju in Zabukovici. Obe sokolski društvi sta takrat dobili in razdelili 12750 din. Drugo društvo, ki prav tako ni bilo omejeno samo na Pesje. je bila rudniška godb;: na pihala, kije bila ustanovljena kmalu po I. svetovni vojni, vodil pa jo je znani velenjski glasbenik Fran Korun-Koželjski. Tudi vanjo je bilo vključenih nekaj rudarjev iz Pesja. Vaje so imeli godbeniki v Apatovi gostilni, torej le nekaj minut hoje iz Pesja. dvakrat na teden. Še pomembnejša je bila dejavnost delavskega kulturno prosvetnega društva Svoboda, ki je bilo v Šoštanju ustanovljeno 1919 leta, v Velenju pa leta 1924. Sedež velenjske Svobode je bil najprej v Pesju, kjer so bili njeni najaktivnejši člani prav prebivalci kolonije. V okviru Svobode je deloval pevski zbor. dramska sekcija, telovadno društvo in knjižnica. Svoboda je večkrat na leto organizirala sobotna predavanja, na katere so povabili znane predvojne revolucionaije. Tako so med drugim v Pesju predavali: Jože Lampret. poznejši verski referent XIV. divizije, Lovro Kuhar-Prežihov Voranc. sekretar partijskega okrožja Sever in znani zgodovinar slovenskega delavskega gibanja dr. Dušan Kermavner. 1935 leta je bila Svoboda po zletu v Celju razpuščena. že naslednje leto pa so rudarji spet ustanovili delavsko pevsko društvo Zaija. ki seje kmalu nato vključila v delavsko prosvetno društvo Vzajemnost. V okviru Vzajemnosti je delovala igralska skupina in knjižnica, kije bila za takratne razmere bogato založena z marksistično literaturo. Ženska sekcija Vzajemnosti je bila prav tako zelo aktivna in je prirejala mnoge tečaje, med njimi plesnega in esperantskega. O idejni pripadnosti članov teh društev nam nekaj pove tudi podatek, da so leta 1940 v rudarskem domu predstavili igro iz španske državljanske vojne. Predstavo so kmalu prekinili žandaiji in ljudi razgnali. Glavni prostor za shajanje in vadbo Svobode in pozneje Vzajemnosti je bila gostilna pri Melanšku. kjer je bila tudi prej omenjena knjižnica. V trideset letih je v Pesju deloval še fantovski oktet, ki gaje vodil komunist in poznejši prvoborec Janko Ulrih in pevski kvartet Sraka, v katerem so peli poznejši prvoborci Jože Letonja. Edo Martinšek in Martin Sevčnikar. Konec obravnavanega obdobja je bilo v Pesju živahno tudi športno udejstvovanje. Tako je 1937 leta Franc Korotanč-nik v Pesju ustanovil nogometni klub. ki so ga leta 1941 razpustili Nemci. V istem času so tudi v okviru Zarje organizirali smučarska in odbojkarska tekmovanja. Široka vključenost prebivalcev kolonije v delavsko prosvetno društvo Svoboda in kasneje v Vzajemnost nam že precej povedo o politični in ideološki naravnanosti prebivalcev Pesja. Vodilni člani teh organizacij so bili namreč člani komunistične partije Jugoslavije ali vsaj njeni simpatizerji. Tako sta bila prva predsednika Vzajemnosti že omenjena predvojna komunista Janko Ulrih in Jože Vrisek. ki je pozneje padel v 1. pohorskem bataljonu. Politično naravnanost prebivalstva lahko ugotovimo tudi iz rezultatov volitev leta 1920. 1923. 1925 in 1927. Na prvih volitvah je kar 45 odstotkov volilnih upravičencev volilo kandidate delavske stranke, kar je pomenilo, da je več kot 65 odstotkov volilnih upravičencev pokazalo svojo razredno zavest. Po Obznani in Zakonu o zaščiti države so delavske stranke obdržale le še 22 odstotkov glasov, na zadnjih volitvah pred uvedbo diktature pa so že dosegli 32 odstotkov glasov. Socialistične ideje so imele v Pesju svoje začetke že pred I. svetovno vojno, razširjevalec teh idej pa je bil Ferdo Valenčak. Njegov vpliv je po vojni zelo obledel, saj seje uvrstil med socialdemokrate in je bil vsaj >>tako rdeč kot angleški laburisti«. kakor so v Pesju večkrat hudomušno dejali. 1936 leta je bila v Pesju ustanovljena prva ilegalna partijska celica na vsem celjskem območju. Ti prvi komunisti so se sestajali v Melan-škovem gospodarskem poslopju. Partijska celica v Pesju je bila tako močna in prebivalstvo Pesja toliko osveščeno, da so leta 1930 v Lokovi-ci pri Pesju za dva meseca nastanili ilegalni sedež dela biroja CK KP Jugoslavije. Komunisti iz Pesja so biroju CK zagotovili ilegalno bivanje in kurirske zveze z ostalo Jugoslavijo in tujino. Tudi v tridesetih letih, ko se je težišče partijskega dela v Šaleški dolini selilo v Šoštanj, je Pesje še vedno ostajalo »rdeče gnezdo«. gostinstvo vetenje. p,o. velenje, rudarska 1 telefon: (063) 851-220 telegram: gostinstvo velenje GOSTINSTVO VELENJE OBVEŠČA cenjene goste, da poleg ustaljenega programa v HOTELU PAKA, RESTAVRACIJI JEZERO in KAJUHOVEM DOMU v Šoštanju nudi DOMAČE SPECIALITETE za ljubitelje domačih slovenskih jedi. Obiščite Restavracijo JEZERO, kjer vam bodo v soboto popoldne in nedeljo ponudili odojka z mlado čebulo. PRIDITE, ZADOVOLJNI Bt)STE! VEPLAS VELENJE Celjska 35 63320 VELENJE Komisija za delovna razmerja TOZD GALIP OBJAVLJA prosta dela in naloge 1. OBRATOVODJE ARMIRANEGA POLIESTRA Pogoji: srednješolska izobrazba strojne ali kemijske smeri ter dve leti delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del. 2. IZMENOVODJE ARMIRANEGA POLIESTRA Pogoji: strojna delovodska šola ali KV ključavničar ter 1 oz. 2 leti delovnih izkušenj. 3. IZMENOVODJE GUMBARNE Pogoji: strojna delovodska šola ali KV ključavničar ter 1 oz. 2 leti delovnih izkušenj. Ponovno pa objavlja prosta dela in naloge: 1. VODJE OPERATIVNE PRIPRAVE DELA TOZD Pogoji: višješolska ali srednješolska izobrazba strojne smeri ter 2 oz. 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del. Za navedena dela se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas s poskusno dobo določeno v pravilniku o delovnih razmerjih. Komisija za delovna razmerja DSSS OBJAVLJA prosta dela in naloge: 1. SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA Pogoji: srednješolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri ter 2 leti delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklepa za določen čas (nadomeščanje delavke v času porodniškega staleža), s poskusno dobo določeno v pravilniku o delovnih razmerjih. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v roku 15 dni od objave na naslov: Veplas Velenje, Celjska 35. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v roku 15 dni po poteku roka za sprejemanje prijav. Na osnovi splošnega tazpisa za vpis novincev v šolskem letu 1980/81 OBJAVLJA DELAVSKA UNIVERZA VELENJE vpis v POKLICNO ADMINISTRATIVNO ŠOLO, ki je disloci rana enota Šolskega centra E. Kardelja Slovenj Gradec. Šolanje za pridobitev poklica ADMINISTRATOR traja 2 leti. Pogoj za vpis je uspešno končana 8-letka in zaposlitev. Poleg navedenega vpisa Delavska univerza Velenje zbira na osnovi predhodno ugotovljenega interesa tudi prijave za naslednji šoli: - DELOVODSKO ELEKTRO ŠOLO, ki je dislocirana enota EGŠC Maribor. Šolanje za poklic ELEKTRODELO-VODJA (za jaki ali šibki tok) traja 2 leti. Pogoj za vpis je končana poklicna šola elektro stroke in najmanj 3 leta prakse v stroki. — TRGOVSKO POSLOVODSKO ŠOLO, ki je disloci rana enota ŠC za blagovni promet Celje. Šolanje za poklic TRGOVSKI POSLOVODJA traja 2 leti. Pogoj za vpis je končana šola za prodajalce in najmanj 1 leto prakse pri poslih blagovnega prometa. Navedene šole bodo pričele z delom le pod pogojem, če se bo zanje pr ijavilo ustrezno števi lo si ušatelj ev i n če bodo OZD zato izobraževanje dale svoje soglasje. Kandidate obveščamo, da se lahko vpišejo oziroma prijavijo za šolanje na Delavski univerzi Velenje, Velenje, Ritov trg 2, vsak dan (razen sobote) od 8. do 12. ure, v ponedeljkih in sredah pa tudi od 15. do 18. ure. ROK ZA VPIS OZIROMA PRIJAVO JE DO 30. 6. 1980. OZD INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ Glavni trg 2 63325 ŠOŠTANJ Delavski svet TOZD Tovarne usnja Šoštanj RAZPISUJE v skladu z letnim gospodarskim načrtom naslednje štipendije in učna razmerja za šolsko leto 1980/81 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija a) ŠTIPENDIJE — pravna fakulteta — ekonomska fakulteta — elektro fakulteta — strojna fakulteta — višja gradbena šola — kemijska srednja šola b) UČNA RAZMERJA — zidar . 1 štipendija — elektrikar 3 štipendije — ključavničar 4 štipendije — varilec 1 štipendija — mizar 1 štipendija — strugar 2 štipendije Kandidati naj oddajo vloge na obrazcu DZ 1,65 najpozneje do 30. 6. 1980 ter zraven fotokopijo zadnjega spričevala. Prijave sprejema kadrovska služba TOZD Tovarne usnja Šoštanj, Glavni trg 2, 63325 Šoštanj. Številka 21 (533) — 30. maja 1980 KOMUNALNI CENTER p. o. Vnlenje, Koroška 37 b RAZPISUJE v skladu z letnim gospodarskim načrtom za leto 1980/81 naslednje štipendije in učna razmerja: ŠTIPENDIJE 1 geometer 5 gradbenih tehnikov nizke gradnje 2 gradbena delovodja UČNA RAZMERJA 1 vodovodni inštalater 5 zidarjev 3 tesarje 1 avtoelektrikar Kandidati naj oddajo vlogo na obrazcu DZ 1,65 najpozneje do 4.6.1980. Prijave sprejema kadrovska služba KOC Velenje, Koroška 37 b, Velenje. GOSTINSTVO VELENJE p.o. Rudarska 1, Velenje OBJAVLJA PO SKLEPU DELAVSKEGA SVETA JAVNO PRODAJO terenskega vozila DŽIP VAZ — 469 B, letnik 1979 za izklicno ceno 152.600,00 din. Javna prodaja navedenega vozila bo v petek, dne 6. 6. 1980 ob 10.00 uri na dvorišču hotela PAKA v Velenju, Rudarska 1. Interesenti položijo eno uro pred izvedbo javne prodaje polog v višini 10 % izklicne cene. Prednost pri prodaji ima družbeni sektor. DO MODNI SALON VELENJE Komisija za medsebojna delovna razmerja delavcev v združenem delu DO Modni salon Velenje T" RAZPISUJE v šolskem letu 1980/81 naslednje štipendije — Ekonomska fakulteta Učenci v gospodarstvu — šivilija — krojač — konfekcionar 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 8 štipendij GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE Prešernova 9/a 63320 VELENJE Na podlagi sklepov komisij za delovna razmerja, vabimo k sodelovanju delavce za opravljanje nalog in del: TOZD VEMONT 1. AVTOMEHANIČARSKA DELA - dva delavca 2. ELEKTRIČARSKA DELA - dva delavca TOZD MEHANIZACIJA 3. UPRAVLJANJE STOLPNEGA ŽERJAVA - en dela- V0C 4. UPRAVLJANJE TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE — en delavec TOZD ZAKLJUČNA DELA 5. SLIKOPLESKARSKA DELA - dva delavca 6. FINALNATLAKARSKA DELA - dva delavca TOZD LESNA ŠOŠTANJ 7. MIZARSKA DELA - tri delavce TOZD OSTREŠJE LJUBNO OB SAVINJI 8. TESARSKA DELA - štiri delavce TOZD GRADNJE » 9. TESARSKA DELA - pet delavcev 10. ZIDARSKA DELA - tri delavce Od kandidatov pričakujemo, da imajo poklicno šolo ustrezne smeri in dve leti delovnih izkušenj v stroki. Za nalogo pod št. 3 — od kandidata pričakujemo poklicno šolo elektro ali sorodne smeri in izpit za stolpnega žerjavista. Prošnje sprejema kadrovska služba GIP VEGRAD VELENJE, Prešernova 9a, Velenje, 15 dni po objavi oglasa. Številka 21 (533) — 30. maja 1980 i11 Prodajna služba komunalne dejavnosti DO KOC VELENJE OBVEŠČA vse porabnike vode na celotnem območju občine Velenje, ki plačujejo poleg vodarine tudi obvezni vodni prispevek (Ur. I. št. 38/79), daje OVS Savinja-Sotla 20. decembra sprejela sklep o 15% povišanju tarif vodnega prispevka za leto 1980. Vodni prispevek za pitno vodo znaša po zgornjem sklepu 0,506 din na m3 porabljene vode (Ur. I. SRS št. 11 z dne 29. 4.1980). Omenjen prispevek bo obračunan od 29. aprila 1980 dalje, le-tega pa DO KOC Velenje odvaja na žiro račun OVS Savinja-Sotla. Koledar Petek. 30. maj -Sobota, 31. maj Nedelja, 1. junij Ponedeljek, 2. junij Torek, 7. junij — Sreda, 4. junij — Četrtek, 5. junij - - Ivana — Angela — Justin iaSTij Frančišek - Bonifacij Dežurstva 2. 6. 1980 dr. Hribar (dnevni), dr. Zuber (nočni) ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE 31. 5. 1980 dr. Mirjana Tomas Stanetova 41, Velenje 1. 6. 1980 dr. Mirjana Tomas, Stanetova 41. Velenje VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE od 30. 5. do 5. 6. 1980 Franc Blatnik, dipl. vet., Velenje, Prešernova 22/e — telefon 852-253 DEŽURSTVO ZDRAVNIKOV V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE 30. 5. 1980dr. Kralj (dnevni), dr. Seher (nočni) 31. 5. 1980 dr. Pustovrh (dežurni), dr. Prenc (pom. dežurni) 1. 6. 1980 dr. Pustovrh (dežurni), dr. Prenc (pom. dežurni) MIZARSTVO IN TESARSTVO »SMREKA« Gornji grad p. o. Delavski svet RAZPISUJE prosta dela in naloge 1. VODENJE TEHNIČNEGA SEKTORJA 2. VODENJE SEKTORJA PRODAJE IN NABAVE 3. VODENJE SPLOŠNO KADROVSKEGA SEKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih v zakonu določenih pogojev izpolnjevati še posebne pogoje: pod 1. — da ima dokončano višjo šolo lesne, organizacijske ali gradbene smeri; — pet let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah; — sposobnost tehničnega usmerjanja, oblikovanja in razvijanja idej. pod 2. — da ima dokončano višjo šolo ekonomske, organizacijske ali tržne smeri; — pet let delovnih izkušenj na podobnih delih oz. opravilih; — sposobnost vodenja, organizacije, kreativnosti in kontaktiranja. pod 3. — visoka ali višja šola pravne smeri; — tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del oz. nalog; — da ima sposobnost vodenja, kreativnosti in razvijanja samoupravnih socialističnih odnosov. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Pismene prijave naj kandidati pošljejo v roku 20 dni po objavi z dokazili, da izpolnjujejo pogoje in s kratkim življenjepisom na naslov: Mizarstvo in tesarstvo SMREKA Gornji grad, z oznako »za delavski svet«. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni po končanem razpisnem roku. KOZMETIČNO FRIZERSKI SALON MARIJA MUJADŽIČ VELENJE Šalek, Cesta 1, št. 8 Cenjene stranke obveščamo, da smo nabavili najnovejše aparate za nego obraza in zdravljenje kože — aparat za zdravljenje kože — aparat za pregled kože (vlage v koži) — razpršilec pare za obraz — elektromasaža-glajenje gub — vakuum masaža — čiščenje mozoljev z vakuumom — piling brušenje kože — visoka frekvenca (masaža z ultravioletnimi žarki) — obsevanje z infra žarki (solux) — obsevanje z ultravioletnimi žarki (kvarc) Poleg tega izdelujemo kreme, losione in čistilna mleka za vse vrste kož. Odstranjujemo tudi kurja očesa in otiske. Poleg kozmetičnih uslug in proizvodov vam nudimo vse vrste frizerskih uslug. Naročite se lahko osebno ali po telefonu 851-018. Za obisk se priporočamo! IŠČEM sobo v Velenju ali okolici. Naslov v uredništvu. MLADA DRUŽINA z enim otrokom išče opremljeno sobo in kuhinjo, po možnosti s posebnim vhodom. Plačamo 2.500,00 din mesečno. Cenjene ponudbe sporočite na telefon 851-181 (ing. Berič) PARCELO za vikend na Paškem Kozjaku prodam. Lepa lega. (700 m2) Telefon 851-864. PRODAM stanovanjsko hišo z vrtom in delavnico v Šoštanju, skupaj 900 m2. Naslov v uredništvu. UGODNO prodam I. in II. del Svetega pisma, iz leta 1905 in rabljeno trodelno omaro. Naslov v uredništvu. VGRAJUJEMO radijske sprejemnike v avtomobile ter montiramo vtičnice za priklop prikolice JANEZ PELKO AVTOELEKTRO SERVIS D. Kvedra 12 Velenje. Telefon 851 — 046. Kino REDNI KINO VELENJE 30. 5. — petek ob 18. in 20. uri: DOŽIVLJAJI PRIVATNEGA DETEKTIVA — angleška komedija Režija: Stanly Long. Igrajo: Christopher Neil, Suzy Kendall 31. 5. — sobota ob 16., 18. in 20. uri: PAZITE SE KLEOPA-TRE WONG — hongkongški karate film,. Režija: George Richardson. Igrajo: Maris Lee, George Estergan. 1. 6. — nedelja ob 16. uri: OTROŠKA MATINEJA — TOM IN JERRY — ameriška risanka. 1. 6. — nedelja ob 18. in 20. uri: PAZITE SE KLEOPATRE WONG — honkonški karate film 2. 6. — ponedeljek ob 18. in 29. uri: TAKSNA KAKRŠNA SI — italijanski ljubezenski film. Režija: Alberto Lattuada. Igrajo: Marce-llo Mastroiani, Nastassja Kinski 3. 6. — torek ob 18. in 20. uri: POROKA — ameriška komedija. Režija: Robert Altman. Igrajo: Carol Burnett, Amy Striker, Mia Farrovv 4. 6. sreda ob 18. in 20. uri: POROKA — ameriška komedija 5. 6. — četrtek ob 18. in 20. uri: TAJNA AKCIJA — italijansko kanadska kriminalka. Režija: Romolo Guerrieri. Igrajo: David Janssen, Corinne Clery DOM KULTURE VELENJE 1.6. — nedelja ob 9. uri: OTOŠKA MATINEJA - TOM IN JERRY — ameriška risanka, 2. 6. — ponedeljek ob 20. uri: FILMSKO GLEDALIŠČE TAVANJE POD SONCEM-švedski film. Režija: Hans Dahlberg. Igrajo: GOsta Ekman, Inger Lise Rypdal 5. 6. —- četrtek ob 20. uri: ŠAMPION — ameriški športni film. Režija: Franco ZeffirelB. Igrajo: John Voight, Faye Duna-way KINO ŠOŠTANJ 31. 5. — sobota ob 15.30 uri: OTROŠKA MATINEJA — TOM IN JERRY — ameriška risanka 31. 5. — sobota ob 19.30: uri TAKŠNA KAKRŠNA SI — italijanski ljubezenski film 1. 6. — nedelja ob 17.30 in 19.30: DOŽIVLJAJI PRIVATNEGA DETEKTIVA — angleSka krimikomedija 2. 6. — ponedeljek ob 19.30: PAZITE SE KLEOPATRE WONG — hongkongški karate film 4. 6. — sreda ob 19.30: TAJNA AKCIJA — italijansko kanadska kriminalka KINO ŠMARTNO OB PAKI 30. 5. — petek ob 20. uri. AMERIŠKA VROČICA — italijanski glasbeni film 1. 6. — nedelja ob 13.30: OTROŠKA MATINEJA — TOM IN JERRY — ameriška risanka 3. 6. — torek ob 20. uri: PAZITE SE KLEOPATRE WONG — hongkongški karate film POROKE: Miroslav Jurko, roj. 1952, šofer iz Lopatnika in Cvetka Višnjar, roj. 1959, delavka iz Paškega Kozjaka; Marijan Praznik, roj. 1958, orodjar iz Velenja in Janja Hudina, roj. 1959, ekonomski tehnik iz Velenja; Stanislav Verbo-ten, roj. 1959, delavec iz Velenja in Anka Zagorščak, roj. 1958, delavka iz Velenja; Milan Benetek, roj. 1958, varilec iz Zaloga pri Šempetru in Ivanka Rednjak, roj. 1962, kmetovalka iz Šmartinskih Cirkovc; Milan šuster, roj. 1957, strojni tehnik iz Velenja in Darinka Vogrinc, roj. 1958, študentka iz Šoštanja; Milan Pokleka, roj. 1960, električar iz Velenja in Terezija Grah, roj. 1960, prodajalka iz Šoštanja; Franc Jerič, roj. 1959, avtomehanik iz Podgorja in Alojzija Verdev, roj. 1960, prodajalka iz Podkraja; Ivan Plevnik, roj. 1952, rudar iz Velenja in Silva Kre-jan, roj. 1953, delavka iz Velenja; Zvonko šolinc, roj. 1958, rudar iz Velenja in Bogomira Tisnikar, roj. 1951, delavka iz Velenja; Zlato poroko sta slavila: Janez in Frančiška Ramšak iz šmartnega ob Paki. SMRTI: Kondrad Gorenšek, upokojenec iz Laz št. 46, roj. 1899; Ivan Krajnc, delavec iz škalskih Cirkovc 1, roj. 1949; Beno Cestnik, delavec iz Velenja, Šaleška 19, roj. 1943. industrija gradbenega materiala GRADNJA žaleč SCHIEDEL MONTAŽNI DIMNIK TEHNIČNE PREDNOSTI Troslojni montažni dimnik po sistemu SCHIEDEL je Industrijsko izdelan gradbeni element, ki po svoji konstrukciji in kvaliteti uporabljenih materialov zagotavlja brezhibno delovanje in izredno trajnost. Okrogli presek, notranja iamotna cev in večslojna konstrukcija so temeljne značilnosti sistema. - okrogli presek zagotavlja: najugodnejil pretok dimnih plinov pri minimalnem preseku, ter najnižjih uporih, omogoča najlažje čličenje - notranja iamotna cev je: ognjeobstojna, kislinoodporna, pllnotesna, odporna na spremembe temperature in ima zadostno trdnost tudi za visoke dimnike - Večplastna konstrukcija omogoča: prosto dilatiranje v vseh smereh, poljubno izolacijo, visoko trajnost, enostavno montažo. ŠIROKO PODROČJE UPORABE SCHIEDEL-YU-dlmniki se uporabljajo za vse vrste goriv (trda, tekoča, plinasta), kakor tudi za razne moči kotlov od 5000 kcal/h pa do 8.000.000 kcal/h. Dimniki 0 13,5,016 in 0 20 se uporabljajo tudi kot zbirni dimniki z več priključki v raznih etažah, kar predstavlja velike ekonomske prednosti. <*H»n£nl roint Industrija gradbenega materiala GRADNJA ŽALEC UPRAVA ŽALEC telefoni: (063) 710-740,710-741,710-719,710-773 telex: 33533 YU - SIGRAD PROIZVODNJA, PRODAJA IN TEHNIČNE INFORMACIJE Latkova vas pri Preboldu telefoni: (063) 722-027, 722-078,722-089,722-151,722-144 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata Matevža Kurnika iz Skornega pri Šoštanju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so darovali vence in cvetje ter nam pomagali v najtežjih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo Marijanu Kumru, govornikoma, godbi in duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Justina, sinovi Jože z družino, Franc in Matko, hčerke Ivica, Ida, Lojzka, Milena in Silva z družinami ter sestre in brata. SPOMIN 29. maja 1980 mineva leto dni, kar nas je v 7fwletu starosti zapustila Marija Polak rojena ARLlC Iskrena hvala vsem, ki ste ji med njeno boleznijo, v težkih trenutkih, stali ob strani ter zdravnikom in medicinskemu osebju internega oddelka bolnice Slovenj Gradec, ko ste ji lajšali bolečine. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Letos mineva tudi 10 let, kar nas je za vedno zapustil naš dragi Franc Polak in štiri leta od tragične smrti FrancijaPolaka Vsem, ki se jih boste spominjali in jih počastili ob grobu, iskrena hvala. VSI NJIHOVI Dan mladosti v mozirski občini Občinsko tekmovanje gasilskih desetin Amatersko gledališče Velenje Jutri premiera Amatersko gledališče Velenje je bilo pred leti zelo delavno, potem je nastopilo daljše zatišje, sedaj pa se bodo spet pojavili na odru. V domu kulture Velenje se bodo to soboto, 31. maja s pričetkom ob 20. uri predstavili s premiera dela Slavka Gruma Dogodek v mestecu Gogi v režiji Matjaža Arsenjuga, igralca celjskega gledališča. Na premiera so se igralci marljivo pripravljali in obljubljajo, da gledalcev ne bodo razočarali, in da bo vsakdo našel nekaj v njihovem dogodku. Orintološki rezervat Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk Šaleške doline iz Velenja bo v nedeljo l. junija pri sanatori-ju Ravne pri Šoštanju odprlo orni-tološki rezervat Šaleške doline, ki bo drugi tovrsten v Sloveniji. Za to priložnost so pripravili kulturni program, ki se bo pričel ob 11. uri izvedli pa ga bodo učenci osnovne šole Biba Roecke iz Šoštanja. Po zaključku programa pa bo ogled rezervata in podpis samoupravnih sporazumov. Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk si želi, da bi se odprtja rezervata udeležilo kar največ ljubiteljev narave in pernatih prijateljev, ki jim društvo iz leta v leto posveča vso skrb in pozornost, kar so pokazali tudi z večmesečnim delom pri ureditvi izredno lepega gozdnega prostora, namenjenega ptičjemu rezervatu. Tudi vRdečem križu kolektivno vodenje V petek je bila prva seja skupščine Rdečega križa Slovenije Velenje, na kateri so sprejeli sklep o kolektivnem vodenju, izvolili 9-člansko predsedstvo, spregovorili o krvodajalskih akcijah, ob koncu pa so podelili tudi priznanja. Predsedstvo občinske organizacija Rdečega križa Velenje bo imelo v prihodnje devet članov, od katerih je vsakdo zadolžen za svoje delovno področje. Člani tega kolektivnega organa so: Jože Medved (predsedujoči), zadolžen za stike s pobratenimi občinami, dr. Rajka Fenc, odgovoren za zdravstveno vzgojo in prvo pomoč, Darinka Herman, sekretar, Marija Horvat, odgovorna za mlade člane rdečega križa, Ivanka Kačičnik, za socialna vprašanja, Elica Nagode, za usklajevanje dela krajevnih konferenc rdečega križa. Stane Žula, odgovoren za poizvedovalno službo, Tomo Hudoletnjak, za krvodajalstvo in Dubravka Špitaler, ki je predsednica sveta mladih pri predsedstvu skupščine rdečega križa. Izvolili so tudi tričlanski nadzorni odbor, ki ga sestavljajo Ivanka Meža, Bruno Trebičnik in Anton Hren. Pri predsedstvu bodo delovale tudi komisije za zdravstveno vzgojo ter prvo pomoč, krvoda- jalstvo, socialno dejavnost, mlade člane rdečega križa, ter za gospodarske in finačne posle ter dva sveta: za SLO in DS ter svet mladih. Na seji so delegati spregovorili tudi o letošnjih krvodajalskih akcijah v naši občini in sploh o pomenu krvodajalstva. Prav ta teden -od torka do jutri - je v naši občini velika krvodajalska akcija za delavce Rek, Gorenja, in za krajane Šoštanja. Pričakujejo, da bo te dni darovalo kri okrog 1700 krvodajalcev. Za to veliko krvodajalsko akcijo se je predsedstvo RK Velenje zelo dobro pripravilo, saj je organiziralo tudi več odvzemnih mest, da bi tako odpravili nepotrebno čakanje. Ob koncu prve seje skupščine so podelili tudi zahvalne listine Rdečega križa Slovenije krajevnim organizacijam, in aktivom rdečega križa v organizacijah združenega dela ter aktivom mladih članov na osnovnih šolah za dolgotrajno in prostovoljno delo pri izpolnjevanju ciljev rdečega križa. Več posameznikov je prejelo srebrna priznanja Rdečega križa Slovenije, medtem ko je dr. Rajko Fenc pred dnevi prejel plaketo Rdečega križa Jugoslavije, Jože Medved pa zlato medaljo RKJ. Na začetku tekmovanja je nad dvesto udeležencev (vsaka ekipa je štela po dve trojki) pozdravil sekretar komiteja občinske konference ZKS Velenje Janez Miklavčič in spregovoril o pomenu civilne zaščite v današnjem času. Ekipe so morale najprej razvrstiti ,,ranjence" glede na nujnost nudenja prve pomoči pri poškodbah in transporta, nato pa je sledil praktični preizkus pravilnega nudenja prve pomoči. Ekipi TGO Gorenje in krajevne skupnosti Konovo sta ob koncu zbrali po 120 točk, zato sta morali med sabo odločiti, katere je boljša. V ponovnem preizkusu znanja je ekipa Gorenja zbrala 50 točk, Konovega pa 42. Kot smo že zapisali so pripadnice in pripadniki civilne zaščite prika-zali zelo izenačeno znanje, saj si tretje in četrto mesto z enakim številom točk delita ekipi — krajevne skupnosti Topolšica in šoštanjskih termoelektrarn, ki sta za svoje znanje dobili 119 točk, od petega do desetega mesta pa se je zvrstilo kar pet ekip, in sicer ekipe iz Vina Šmartno ob Paki, Koc Velenje, krajevnih skupnosti Lokovica, Šoštanj Velenje—Šmartno in šen-tilj, ki so zbrale 117,5 točk, 11. so bili tekmovalci doma učencev RŠC 116,5, 12. Rudnik lignita velenje 115, 13,—14. KS Zavodnje in Gaberke—Družmirje, itd. Ekipa Gorenja bo predstavljala velenjsko občino na republiškem tekmovanju 14. junija. Najlepše je bilo na Ljubnem V Gornji Savinjski dolini so v mesecu mladosti pripravili vrsto zanimivih prireditev in jih bodo te dni sklenili. V zadnjem času so mladi seveda namenili največ pozornosti sprejemu pionirjev v vrste mladinske organizacije, ki so ga opravili minuli petek. Sprejeme so opravili na vseh štirih osemletkah posebej in na svoj način. Povsod so se potrudili in pripravili vsebinsko pestre priložnostne slovesnosti ter jih v petek dopoldne dopolnili z izleti v naravo, športnimi igrami in drugimi oblikami dejavnosti mladih. Kljub vsemu pa tokrat velja izdvojiti osnovno šolo na Ljubnem ob Savinji. V tem kraju so se učenci s pomočjo svojih učiteljev in mentorjev resnično izkazali. V petek popoldne so namreč na Športnem igrišču pripravili telovadno akademijo in med prireditvijo tudi sprejeli pionirje v zvezo socialistične mladine. Ljubenski osnovnošolci so številnim gledalcem na prikupen način prikazali splet svojih dejavnosti, od športnih iger, prvin folklore in plesa, do taborniških veščin in drugih oblik svojega udejstvovanja, na koncu pa so učenci na igrišču izpisali Titovo ime. S trdno odločenostjo mladih src so tudi na tej prireditvi in na najlepši način znova potrdili, da bodo stopali po poti svojega najljubšega prijatelja in največjega vzornika. Sledili bodo bleščečemu zgledu boja in izjemnih dosežkov za svojo domovino in za vse človeštvo, sledili kažipotu, ki osvetljuje obzorja naše, njihove in vseh bodočih generacij. Vrsta prireditev s tem seveda ni končano. V soboto dopoldne je bilo v Mozirju tekmovanje ekip prve pomoči, v nedeljo dopoldne pa je bilo na občinskem strelišču v Mozirju množično strelsko tekmovanje. Ob dnevu mladosti so se pionirji mozirske občine pomerili v streljanju z zračno puško, mladinci iz osnovnih organizacij zveze socialistične mladine in osnovnih strelskih organizacij pa so streljali z malokalibrskim orožjem. Tekmovanje je pod pokroviteljstvom občinske konference ZSMS Mozirje pripravila občinska strelska zveza. V nedeljo popoldne so dan mladosti proslavili še mladi pevci. V Gornjem gradu je bila namreč revija mladinskih pevskih zborov Gornje Savinjske doline. Mesec mladosti bodo v mozirski občini zaključili v prihodnjih dneh z množičnim tekmovanjem v krosu. Mladi se bodo pomerili na Ljubnem ob Savinji, vsakoletno tekmovanje pa so poimenovali s tekom mladosti. J. P. Tekmovanje ekip prve pomoči Gorenjčanke najboljše Jubilanta Frančiška in Janez Ramšak Zlata poroka Preteklo soboto sta petdeset let skupnega življenja proslavila zakonca Frančiška in Janez Ramšak iz Skornega. Jubilanta nista imela lahke mladosti, saj sta si morala že zelo zgodaj služiti kruh pri kmetih. Po odsluženju vojaškega roka se je jubilant zaposlil pri kmetu Raspodovniku v Belih vodah, kjer je takrat služila tudi Frančiška. Tam sta se spoznala in se 21. maja leta 1930 poročila. V zakonu seje jima rodilo deset otrok, od katerih jih danes živi le še pet. Njuno življenje je bilo vseskozi težko, saj sta krepko okusila vso trdoto življenja delavca-proletarca in življenje dekle ter hlapca. - Vendar nista nikoli klonila pod težo iz-koriščevalskega bremena zato, ker sta si bila vseskozi drug drugemu v močno oporo, družinska ljubezen, poštenje in skromnost. Vsem tegobam so se med drugo svetovno vojno pridružile še vse vojne strahote. Moža Janeza so odpeljali v taborišče, Francka pa je morala medtem sama skrbeti za številno družino. Vendar, ko se danes ozirata na prehojeno pot, sta ponosna na svoje delo, enako pa tudi niuni otroci, saj sta kljub pomanjkanju in težkemu življenju, nesebično skrbela zanje in jih nudila toplo družinsko okolje. Sedaj na republiško tekmovanje občinski štab za civilno zaščito in predsedstvo rdečega križa Velenje. Bilo je nadvse uspešno tako glede množičnosti kot znanja, ki so ga pokazale posamezne ekipe. Nastopilo je kar 36 ekip iz skorajda vseh krajevnih skupnosti in delovnih organizacij. Pripadnice in pripadniki civilne zaščite so se za tekmovanje pripravili zelo dobro, kar najbolje pove podatek, je da je veliko število ekip doseglo enako število točk. Zelo razburljiv je bil tudi boj za prvo mesto, saj sta ekipi iz tovarne gospodinjske opreme Gorenje in krajevne skupnosti Nova stanovanja Po večletnem premoru bo Šoštanj znova bogatejši za nov stanovanjski blok, ki ga gradi Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Velenje. V novem bloku, ki stoji v središču mesta ob Kajuhovi cesti, opravljajo zaključna dela in kot je povedal delovodja Drago Lončar, bodo zgradbo zgradili v roku, to je do konca meseca julija, stanovanja pa bodo vseljiva že v začetku avgusta. Investitorja 19. stanovanjskega bloka sta skupščina samoupravne interesne stanovanjske skupnosti Velenje ter občinska skupnost otroškega varstva Velenje. V spodnjih prostorih bo tudi prostor še za otroške jasli in vrtec. V. K. Titova pot je tudi moja pot! V Rdeči dvorani v Velenju je bilo preteklo soboto 8. tradicionalno tekmovanje ekip prve medicinske pomoči, ki sta ga organizirala Množična udeležba Trdna je odločenost v veselju in sproščenosti mladih src Konovo dosegli enako število točk, v ponovnem preizkusu znanja pa so bile nato za nekaj točk boljše Gorenjčanke. V počastitev dneva mladosti in rojstnega dne maršala Tita so se v gasilskih veščinah preizkusili najmlajši. Pred gasilskim domom v šmartnem ob Paki se je zbralo kar 37 desetin. Občinskega tekmovanja pri mlajših pionirjih skupine A, ki so tekmovali v spretnosti pri delu z vedrom in hidrantom, so zmagali pionirji Šentilja, ki so zbrali 358,5 točk in tako že tretjič zapored postali občinski prvaki. Prva ekipa Šoštanja je bila druga, pionirji — gasilci Paške vasi pa tretji. Pri starejših pionirjih skupine B so bili najboljši domačini, ki so zbrali 447 točk, drugi so bili vrstniki Šoštanja in tretji šentiljčani. Občinskega prvenstva so se udeležile tudi tri mladinske desetine. Pri mladinkah so slavile Šentiljčanke, ki so zbrale 673,5 točk, druge so bile Gaberčanke in tretje gasilke Lokovice. Pri mladincih, nastopilo je kar 14 desetin, so bili najboljši domačini, ki so zbrali 663 točk, prav toliko točk so zbrali tudi Gabrča-ni, ki so bili drugi, tretji pa so bili mladi Šalenčani s 662,5 točkami. Zmagovalne ekipe so prejele pokale, mladi Šentiljčani pa so prejeli še praktično nagrado. Prihodnjo nedeljo, 1. junija bo občinsko prvenstvo še za člane in članice. Tekmovanje se bo pričeloi že ob 7. uri na nogometnem igrišču v Šoštanju. L. O. Mladi Škalčani med tekmovanjem