leto xv., štev. 43 SLOVENSKI Izdajo Časopisno *«lu/ni$ko podjetje »Na« tisk« / Uirektor; Radi Janhaba t Odgovorni oredotk: Sergei Vošnjak t Tisk« tiskarna »Slov. poročev lea« . Ure*)ni$t*o: Ljubljana. lomfiičev« ulica 5. telefon 23-522 do 23-521 I Uprava» Ljubljana, Tornjeva $111., telefon 23-522 do 23-524 t Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 4. telefon 21-894, aa ljubljanske naročnike 20-463, ta za nanje 21-832 / Poštni predal 29 / Tekoči račun Narodna banke 6©i-*T«-163 ' Mesečna naročnina 209 dio Cena io 31* v DRUGA LETNA SKUPŠČINA TRGOVINSKE ZBORNICE LRS Za čim večfo stabilnost našega gospodarstva 0 zunanje-trgovinskih uspehih LR Slov sni je — Strojni park v naši industriji vpije po obnovi in zamenjavi Maribor, 20. febr. (Iz gospodarskega poročila zbornice). Poročil upravnega in nadzornega odbora ter raznih odsekov in odborov, ki so jih pripravili organi trgovinske zbornice LRS za II. redno letno skupščino, ki se je začela danes dopoldne v veliki dvorani JLA v Mariboru na skupščini po soglasnem sklepu niso brali. Vsa ta poročila je namreč izdala zbornica v posebni knjigi, ki so jo prejeli delegati že pred skupščino, tako da so se lahko v podrobnostih seznanili z materialom. Prinašamo nekatere ugotovitve iz gospodarskega dela poročila. f Ko ugotavlja uvodoma velik razvoj gospodarstva v Sloveniji lani, poudarja poročilo v poglavju o blagovnem prometu v trgovini in gostinstvu, da se je gotovinski blagovni promet lani napram letu 1952 siper zvišal za 16 odstotkov in dosegel znesek 60.388 milijonov dinarjev, da pa je količinsko ta promet zaradi povprečnega dviga cen narasel le za 10.3 odstotke. Pri tem je potrebno omeniti, da se je promet živil dvignil le za 1 odstotek, industrijskega blaga pa kar za 22 odstotkov. V primerjavi z letom 1952 se jp lani zlasti povečal promet s kovin. skimS izdelki (za 135.4 odstotka), z električnim materialom (za 44 odstotkov), in z nekovinskim gradbenim materialom (za 73 odstotkov). Samo na mesta Ljubljana, Maribor in Celje je odpadlo 44.2 odstotka vsega trgovinskega prometa. Posebno občuten je porast iztržka v gostinstvu (za 2.5 milijarde dinarjev), vendar gre velik del tega porasta na račun za okrog 62 odstotkov višjih cen (napram letu 1952). Ce vzamemo količinsko preostane namreč cenitev, po kateri je ta promet padel dejansko za cca 9 odstotkov. Iz tega posnema gospodarsko poročilo zbornice sklep, da realna plača delavcev in uslužbencev v letu 1953 ni dosegla nivoja iz leta 1952. Poglavje o zunanji trgovini Slovenije ugotavlja izredno velike uspehe, ki smo jih dosegli od leta 1950 dalje. Od takrat do lani je znašala vrednost izvoza: 1950. leta 6313 milijonov, 1951. leta 8820 milijonov, 1952. leta 9335 milijonov in 1953. leta 10.487 milijonov dinarjev. Razen v absolutnem znesku je naraščal izvoz tudi po povprečni ceni, ki smo jo dosegli na enoto izvoženih izdelkov. Ce označimo to celoto v letu 1950 s 100, tedaj bi dosegla 1951. leta 170, 1952. leta 207, 1953. leta 202. Majhno znižanje lani je v glavnem posledica padca cen izdelkov, ki jih mi izvažamo, na svetovnem trgu. V nadaljevanju govori poročilo o nekaterih napakah v naši lanski devizni politiki in ugotavlja, da vse napake v zunanjetrgovinskem poslovanju še zdaleč niso odpravljene. Tu omenja med drugim kreditiranje tujih kupcev, ki je zavzelo nekaterikrat prav velik obseg. Konec leta 1953 smo imeli na primer še zmeraj za 15 odstotkov več izvoženega kot plačanega blaga. Za področje trgovinskih kreditov graja poročilo administra. tivne metode, ki so se uveljavile lani ob znanem zniževanju kreditov trgovskim podjetjem, vendar je treba z zadovoljstvom ugotoviti, da se je koeficient obračunavanja kredita od 7.88 v letu 1952 dvignil na 9.21 v letu 1953. Glavna zasluga za to gre zunanji trgovini, ki je imela le 12 odstotkov več kredita pa je opravila za 155 odstotkov večji promet. Za industrijo v naši republiki pravi, da bi bila dosegla gotovo še lepše uspehe, če ne bi imela pretežno starih iztrošenih strojev ter naprav. Ce se_ ne bomo prav kmalu lotili obsežne modernizacije in zamenjave, industriji preti nevarnost, da ne bo mogla držati koraka z isto- vrstno industrijo doma In zlasti še v tujini. Poročilo končuje z dvema zelo značilnima ugotovitvama: 1. Ekonomsko utemeljeno je dviganje proizvodnje blaga široke potrošnje in znižanje cen, da bodo. pristoone prebiv-lstvu s povprečnim dohodkom. 2. Pogoji, v katerih se razvija naše gospodarstvo, so nujno tržni. Sistem podpor, regresov in podobno, ne vpliva vzgojno na osamosvojitev podjetij. Gre za to, da ostane delovanje podjetja ob trdih pogojih konkurenčne borbe ter ob dosledni in sistematični kontroli s strani državne uprave svobodno in gibčno. PRVI DAN ZASEDANJA Maribor, 20. febr. Danes dopoldne se je tu začela II. redna letna skupščina trgovinske zbornice LRS, ki se je udeležuje 162 delegatov. (Vseh članov ima zbornica 261.) Skupščino je otvoril predsednik zbornice Stane Cunder, ki je pozdravil člana izvršnega sveta ljudske skupščine LRS Janeza Vipotnika, zastopnike lo-laknih oblasti, sindikatov, množičnih organizacij, področnih zbornic, tiska, radia in druge. Nato je prečital pozdravni brzojavki predsednika zvezne trgovinske zbornice tov. Pavliča in trgovinske zbornice LR BiH. Po izvolitvi delovnega predsedstva na čelu s tovarišem Ladom Pušenjakom, sta pozdravila skupščino predsednik gospodarskega sveta in podpredsednik MLO Maribor tov. Tone Bole ter zastopnik republiškega odbora sindikata trgovinskih delavcev in nameščencev Marko Juren ter želela skupščini uspešno delo. Sledila je izvolitev raznih komisij, nakar je podal poročilo predsednik zbornice tovariš Cunder. Trgovinska zbornica se mora bodli za stabilnost gospodarstva kot celote V tem poročilu je omenil iz-trošenost strojnega parka slovenske industrije in poudaril, da tudi letošnja, čeprav zvišana amortizacija ne bo zadostila velikim potrebam na področju o-bnavijanja in zamenjave. Zavzemal se je za to, da je treba strukturo izvoza še bolj spre- meniti v tem smislu, da ne bo. mo izvažali našega naravnega bogastva v neobdelani obliki surovin, temveč v obliki končnih izdelkov, s čimer ne bomo dosegli le boljših cen, ampak reševali obenem tudi zaposlenost doma in popolneje izrabljali naše razpoložljive indu- (Nadaljevanje na 2. strani) ODBOR ZA GOSPODARSTVO ZVEZNEGA ZBORA O vprašanjih naše zunanje trgovinske bšBance Beograd, 20. febr. Na današnji seji je odbor za gospodarstvo zveznega zbora razpravljal o izmenjavi s tujino in o plačilni bilanci predvideni v predlogu zveznega družbenega plana. Državni podsekretar za zunanje zadeve Bogdan Crnobrnja je na vprašanja ljudskih poslancev obrazložil stanje naših dolgov v tujini, nakar je govoril o zunanji trgovinski izmenjavi z državami Bližnjega in Daljnega vzhoda in državami Južne Amerike. Posebno se je zadržal na ekonomskih odnosih s Turčijo in Grčijo. Na isti seji je državni svetnik Nikola Cobelič seznanil ljudske poslance z rezultati sedanjega režima zunanje trgovine. Državni podsekretar za zanu-nje zadeve Bogdan Crnobrnja je izjavil, da je državni sekretariat za zunanje zadeve vzpostavil določene kontakte in začel razgovore s tujimi vladami, da bi dosegel olajšave v izpolnjevanju naših kreditnih obveznosti do inozemstva. Ker je odplačevanje teh kreditov neenakomerno in v naj večjem delu pada na 1954 in prihodnje leto, Družbeni plan In proračun predložena ljudski skupščini LRS Skupščina bo verjetno sklicana konec marca Ljubljana, 20. febr. Prihodnji teden bodo skupščinski odbori razpravljali o republiškem družbenem pianu in proračunu za leto 1954, ki ju je Izvršni svet dostavil ljudski skupščini v obravnavo. Odbori bodo obravnavali tudi zaključne račune za leto 1952 in naknadne proračunske izdatke za leto 1953. Izvršni svet LES bo predložil skupščini tudi dva zakonska predloga o fondih za gozdarstvo in gozdno gospodarstvo ter vodno gospodarstvo. O teh zakonskih Obvestilo Ljudske skupščine LRS Po poslovnikih obeh Zborov Ljud- predlogih bo razpravljal zakonodajni odbor, administrativni odbor pa bo obravnaval predlog o nagradah republiškim ljudskim poslancem. — Družbeni plan, proračun in ostali zakonski predlogi bodo po končani razpravi v odborih predloženi ljudski skupščini, ki bo verjetno sklicana koner marca. Seja izvršnega sveia LRS Ljubljana, 20. febr. Danes je bila seja izvršnega sveta ljudske skupščine LRS pod predsedstvom tovariša Borisa Kraigherja. Izvršni svet je razpravljal in sprejel: 1. predlog zakona o potrdit■ pOSivviw— ------ . ,, .- »ke skupščine LRS morajo biti vsi .... predlogi in pritožbe, ki _jih vlagajo jjj sklepnega računa vn izurim Ljudsko skupščino oziroma njene republiškega proračuna domove državljani, organizacije ali . — zavodi, pismeni in podpisani. Podpi-«i morajo biti overjeni od pnstoj nega organa za overitve (ljudskega odbora, sodišča) Predlogov oziroma pritožb, ki ne bodo podpisani z overjenim podpisom, odbora za predloge in pritožbe v bodoče ne bosta jemala v delo in nanje ne bosta odgovarjala. Overitve podpisov so oproščene taks, predlogi in prošnje pa morajo biti taksirani. . u tajništva \ iudsfce skupščine LRS za leto 1952, 2. predlog dodatnega proračuna za leto 1953 in 3. predlog zakona o proračunu za leto 1954. Vsi ti predlogi bodo dostav-lieni ljudski skupščini LRS, da o njih razpravlja na prihodnjem zasedanju ljudske skupščine, povzroča težave našemu gospodarstvu. Menim, je dejal Bogdan Crnobrnja, da bi bilo odveč opozarjati, dia naša vlada brez kakršnega koli obotavljanja izpolnjuje svoje pogodbene obveznosti. Do danes ni bilo primera, da svojih pogodbenih obveznosti ne bi izpolnili. Za nas je problem sedaj v tem, — čeprav krediti po svoji celokupni količini niso preveliki, čeprav ni mogoče govoriti o neki finančni preobremenitvi, čeprav ni mogoče govoriti o tem, da obseg teh kreditov ne bi bil ustrezen našemu ekonomskemu potencialu — da je odplačevanje teh kreditov neenakomerno. Celokupni znesek teh kreditov — pri čemer niso vuračunane kratkoročne kalkulacije naše Narodne banke, znaša 370 milijonov dolarjev. C e bi ta količina kreditov bila razporejena v pogledu odplačevanja na 15 do 20 let, potem bi obroki za odplačevanje kreditov bili manjši kakor 10%) našega izvoza. Mi pa vemo, da sedaj predvidevamo izvoz v višinj blizu 240 milijonov dolarjev. Tndenca pa je, da količina izvoza stalno raste. Potemtakem nek tak odstotek odplačevanja kreditov, — v kolikor bi rok odplačevanja bil 15 let — ne bi bil pomembno breme za našo ekonomiko. Ker pa so medtem ti krediti, posebno evropski, neenakomerno razporejeni, pada največji del teh odplačil na 1954 in 1955 leto in v tem je težava za naše gospodarstvo. Zaradi tega je sekretariat za zunanje zadeve — je dejal Bogdan Crnobrnja — že stopil v določene stike in razgovore z zainteresiranimi vladami, da bi se našla ustrezna rešitev, ki naj bi olajšala izvršitev teh naših obveznosti. Ko je izrazil upanje, da lahko pričakujemo določene rezultate, je Bogdan Crnobrnja dejal: »Ni dovolj elementov, da bi se lahko spuščal v kakršna koli prerokovanja, toda nam je bilo že sporočeno, da določena pripravljenost v tem pogledu pri nekaterih vladah obstoji.« Nato je Bogdan Crnobrnja podrobnejše razpravljal o razgovorih odnosno kontaktih z našimi glavnimi kr edit or ji v Evropi z Zahodno Nemčijo in Vel. Britanijo. Razgovori z zahodnonem-ško vlado o tem vprašanju je dejal, so se že začeli, in prvi kontakti, ki so jih naši predstavniki imeli s elani vlade govore o pozitivnem gledanju Zahodne Nemčije, obenem pa tudi o njeni pripravljenosti, da se najde rgšiitev, na kateri bi imeli Grčija bo navdušena sprejela maršala Tita Atene, 20. febr. (Tanjug). Vsi atenski časopisi posvečajo tudi danes veliko pozornost privolitvi maršala Tita, da bo obiskal Grčijo. Pišejo, da je grško javno mnenje sprejelo to vest z velikim zadovoljstvom. »Grški narod« poudarja časopis »Vima«, »je sprejel to vest z velikim zadoščenjem, kajti povabilo in privolitev dokazujeta, da je med obema državama popolno soglasje in razumevanje, kar dopolnjuje zavezniške odnose, kj družijo Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo«. Časopis »Katimerini« piše, da bo imel maršal Tito ob obisku priložnost ugotoviti, da je grški narod potrdil politiko grško-jugoslovanskega prijateljstva. Nič pa ni trdnejšega in bolj za- nesljivega od dejstva, da narod potrdi dejanja zgodovinskega pomena, poudarja časopis. »Akropolis« piše, da je vest o obisku predsednika Tita vzbudila pr; grškem narodu veliko veselje. Obisk bo na najbolj blesteč način kronal sodelovanje med Grčijo in Jugoslavijo, piše časopis, in njune napore za obrambo miru in ohranitev neodvisnosti. Grška prestolnica bo navdušena sprejela vodjo jugoslovanskih narodov in mu izkazala časti kot vodji prijateljske države. Pozdravljajoč napovedani obisk maršala Tita, poudarja časopis »Etnikos«, da sta povabilo in privolitev dokaz odličnega razvoja jugoslovansko-grških zvez v zadnjem času. List »Nea« piše, da bo ta obisk na najsijajnejši način simboliziral iskrenost zvez med Grčijo in Jugoslavijo in dal priložnost za manifestacijo in izmenjavo gledišč, kar bo te zveze le še bolj utrdilo. Izjava grškega ministra za zunanje zadeve Atene, 20. febr. (Tanjug). Minister za zunanje zadeve Stefanopu-los je izjavil, da je maršal Tito z velikim zadovoljstvom sprejel povabilo, naj obišče Atene. Dan obiska sicer še ni določen, predsednik Tito pa bo prišel v Atene po obisku v Ankari. Minister Stefa-nopulos je poudaril, da potovanje maršala Tita prispeva k utrditvi zvez med Jugoslavijo in Grčijo in pobija govorice o domnevni ohladitvi razmerja med Grčijo in Jugoslavijo. Izjava predstavnika državnega sekretariata za zunanje zadeve Berlinska konferenca je imela tudi pozitivne rezultate Do zcključitve državne pogodbe z Avstrijo ni prišlo zaradi nasprotovanja Sovjetske zveze Odgovarjajoč prav tako na vprašanje tujih novinarjev, je predstavnik državnega sekretariata izjavil, da je stališče Jugoslavije do tripartitnega ankarskega sporazuma glede severnoatlantskega pakta že večkrat pojasnjeno in da je splošno znano. Zgodilo pa se ni nič takega, kar bi lahko povzročilo kakršne koli spremembe tega stališča. Na razna druga vprašanja, ki so jih postavljali novinarji, je bilo odgovorjeno, da so se 15. februarja začeli razgovori z Bolgarijo o označitvijo meje. Ti interes obe deželi. ■ Izjavil je tudi, da so razgovori toliko napredovali, da bomo v najkrajšem času, morda že v 10 dneh, imeli jasen položaj. Prav tako so bili določeni kontakti vzpostavljeni z vlado Vel. Britanije, kjer tudi nismo dobili negativnega odgovora, čeprav ni jasno, kdaj bomo začeli z razgovori in do katere mere je vlada Vel. Britanije pripravljena, da ustreže našim željam. Vendar pa po vseh znaikih lahko pričakujemo, da bo možno doseči neko olajšanje. Ce bi uspeli v razgovorih z Zah. Nemčijo in Anglijo, bi v tem primeru največji del problema bil za nas rešen, je nadaljeval Bogdan Crnobrnja. Posebno še, če bi naše obveznosti za letošnje in prihodnje leto bile zmanjšane na najmanjšo mero. Nato je Bogdan Crnobrnja dejal, da se bomo s podobnimi predlogi obrnili tudi na vlade Avstrije, Francije, Belgije in verjetno Švice. Ko je odgovarjal na vprašanje o pomoči inozemstva jn perspektivah v tem pogledu je Bogdan Crnobrnja dejal: »Razgovori okrog pomoči za ekonomsko leto 1953-54 so se začeli, kot je znano, z znatno zakasnitvijo. Dogodki okrog Trsta so bili neposredni povod za to zakasnitev v času, ko je že polovica obdobja minila. Razgovori so bili končani v kratkem času in ni bilo težav glede načel, po katerih se naj ta pomoč nadaljuje. Tri zahodne vlade so nam sporočile količino pomoči, ki bo za ekonomsko leto 1953-54 znašala 59 milijonov dolarjev, od česar daje vlada ZDA im 30 milijonov iz tekočih 15 milijonov iz tako imenovane sekcije 550, po kateri se dodeljujejo prijateljskim državam kmetijski presežki, ki jih imajo ZDA in zO milijonov iz tekočih sredstev ekonomske pomoči. Ostalih 14 milijonov bosta dali vladi Vel. Britanije in Francije. Ker so se razgovori zelo zakasneli, je dejal Bogdan Crnobrnja, iz ekonomske pomoči za leto 1953-54 še nismo v našo državo uvozili nikakega blaga, pač pa so končani že tehnični razgovori o tam, katero blago in kdaj se bo uvozilo, tako da že pričakujemo prve pošiljke blaga. Letošnja pomoč je manjša kakor je bila lani, to zmanjševanje pa je siplošna značilnost današnje politike ZDA in velikemu delu držav, k; so do nedavna prejemale ekonomsko pomoč, je ta pomoč ustavljena: vendar pa je naša država med tistimi dežel anil, ki jo Se prejemajo. Beograd, 20. febr. (Po telefonu). »Prezgodaj je še, da bi se lahko formuliralo dokočno stališče Jugoslavije do berlinske konference. To pa predvsem zaradi tega, ker je konferenca bila delno tajna in nekatere stvari še niso znane. Po vsem sodeč konferenca ne predstavlja uspeha, vendar pa tudi ne popolnega neuspeha. Glede na zaključek državnega sporazuma z Avstrijo ni zabeležen nikak napredek, čeprav bi se bilo dalo to vprašanje najjažje rešetiti zaradi tega, ker so zahodne sile pristale na sovjetske zahteve za rešitev preostalih spornih točk državnega sporazuma o Avstriji. Nasprotovanje Sovjetske zveze pa je onemogočilo sporazum.« To izjavo je dal predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve na današnji tiskovni konferenci za domače in tuje novinarje, ki je bila izredno dobro obiskana. Takemu odgovoru na vprašanja tujih novinarjev o stališču Jugoslavije do berlinske konference je predstavnik državnega sekretariata dodal še sledeče: »Na berlinski konferenci je načeto tudi vprašanje evropske varnosti, toda tudi tu ni bilo rezultatov. Ta problem zahteva rešitve, vendar pa se mora ta rešitev nasloniti predvsem na načela kolektivne varnosti in na načela Ustanov- mora daieie°rZešRiTna7ra^Rje ^ nera,ni Pikovnik Rade Ha-mora dalje resiti na temelju po- „ i v-, • • polne enakopravnosti vseh ev- v ™ skupm0, ™|lh, °7lr)e!' ropskih narodov in seveda brez M JLl' S ? 7 pt>^akoTn!k hegemonije velikih sil«. Mamdak.s poslovil vod generala . .. riamovica, se mu je se enkrat za- »Kljub težki situaciji« — je hvalil za topli sprejem in pozor-nadaljeval predstavnik državne- nost, ki io je užival med petdnev-ga sekretariata — »je konferen- nim obiskom. Grška vojaška deleča dala neke pozitivne rezulta- gacija ie med bivanjem v naši dr-te. Pozitivno je, da so udeležen- žavi obiskala nekai enot v Stru- je ravnanje z našimi diplomatskimi predstavniki v nekaterih vzhodnoevropskih državah enako kot je bilo, v drugih pa z našimi diplomatskimi predstavniki ravnajo enako kot z drugimi tujimi diplomati. V Sovjetski zvezi na primer postopajo z našimi diplomatskimi predstavniki tako kot z vsemi ostalimi, medtem ko na primer na Poljskem naši diplomatski predstavniki niso deležni enakega ravnanja. Na konferenci je bilo postavljeno tudi vprašanje, kakšno ie stališče državnega sekretariata do ekspozeja, ki ga je v rimskem parlamentu imel novi pjpdsednik italijanske vlade g. razgovori, ki so v CusfendIIu7' Scelba, v katerem je govoril se odvijajo normalno. Predstavnik državnega sekretariata je dalje izjavil, da so se v zadnjem času še dogajali obmejni incidenti na naših vzhodnih mejah, niso pa bili tako pogosti in ostri kakor nekdaj. O postopanju z našimi diplomatskimi predstavniki v vzhodnoevropskih državah je izjavil, da Grška vojaška delegacija odpotovala domov Skoplje, 20. febr. Po petdnevnem obisku enot skopljanske vojaške oblasti je delegacija grških oboroženih sil z generalnim podpolkovnikom Manidakisom danes ob 10. uri zapustila našo državo. Na skopijanski železniški postaji se je od delegacije posUvil poveljnik skopljanske vojne oblasti ge- tudi o Trstu. Predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve je odgovoril, da pristojni jugoslovanski krogi proučujejo to izjavo in da bo Jugoslavija pozdravila vsako prizadevanje italijanske vlade, ki bi konstruktivno vpliyalo na jugoslo-vansko-italijanske odnose. M. P. ci konference primerjali svoja stališča in sploh diskutirali o vprašanjih, ki so velikega pomena za Evropo in ves svet. Diskutirali so na primer o vprašanju razorožitve, kateremu je v poročilu konference dan primeren pomen. Prizadevanja za rešitev tega vprašanja se bodo nadaljevala v skladu z resolucijo OZN, sprejeto lani novembra. Sprejeta je tudi procedura za vprašanje nekaterih azijskih vprašanj na širši konferenci. Možnosti za nadaljevanje prizadevanj za konstruktivno rešitev nerešenih vprašanj so ostale odprte«. mici, Skoplju in Nišu, včeraj pa si ie ogledala mimohod enot skop-Ijanske garnizije. Poslovilno ko&üj na čast norveškemu poslaniku Beograd, 20. febr. (Tanjug). Državni podsekretar za zunanje zadeve Veljko Mičuno-vič je priredil včeraj v imenu državnega sekretarja za zunanje zadeve FLRJ poslovilno kosilo na čast norveškemu poslaniku g. Eriku Braadlandu, ki odhaja na novo službeno mesto. Na kosilu so bili od jugoslovanske strani načelnik oddelka protokola dr. Sloven Smodlaka in drugi funkcionarji državnega sekretariata, od norveške strani pa tajnik norveškega poslaništva g. Ule Olgard. MARAKEŠ, 20. febr. (r) V mošeji v Marakešu je bil izvršen atentat proti maroškemu paši El Glanijn. Vrženi sta bili dve bombi, vendar paša ni bil zadet. 26 oseb je bilo ranjenih, dve sta medtem umrli. KER MI NI MOGOČE SE VSAKEMU POSEBEJ ZAHVALITI, SE PODPISANI ŠE TEM POTOM NAJTOPLEJE ZAHVALJUJEM VSEM KOLEKTIVOM IN POSAMEZNIM TOVARIŠEM ZA ČESTITKE IN ZA VOŠČILA, KI SO MI JIH POSLALI OB 70. OBLETNICI MOJEGA ROJSTNEGA DNE. HKRATI VOŠČIM IN ŽELIM VSEM TUDI JAZ VSE NAJBOLJŠE. IVAN REGENT Za gradnjo stanovanj naj bi skrbele predvsem komune priporoča konferenca mest v Sarajevu, vzdrževanje stanovanj pa je stvar najemnikov samih pocenilo graditev. Prav tako je konferenca podčrtala potrebo povečanja obrtniških kadrov za gradbeništvo. V razpravi o novi stanovanjski uredbi je govoril dr. Leo Gerlovič o gibanju najemnin, ki naj bodo osnovno sredstvo za vzdrževanje stanovanjskih poslopij. Govoreč o sistemu stanovanjske skupnosti je naglasil, da mora biti organizirana tako, da upravni stroški te skupnosti ne bodo presegali 10 odstotkov skupne najemnineTa uprava naj bi izvrševala Sarajevo, 20. febr. Konferenca mest, ki je danes končala svoje delo, je dala večje število predlogov za racionalno graditev stanovanj, v prvi vrsti pa za znižanje gradbenih stroškov. Konferenca predlaga, naj bi se ustanavljala srednja gradbena podjetja za graditev stanovanj, ki bi bila bolj gibčna kot pa so velika podjetja. Konferenca smatra, da bi ustanovitev večjega števila takih podjetij dala povoljnejše pogoje za razvoj konkurence med njimi, kar bi posle, ki izvirajo iz konkretnega družbenega lastništva zgradb, vse ostalo pa je stvar najemnikov samih. Dr. Gerskovič je prav tako poudaril, da ta uredba iz objektivnih razlogov ni ukinila distributivnih elementov pri dodeljevanju stanovanj. Konferenca je sprejela tudi resolucijo o reševanju problema gradnje stanovanj, o katerem naj bi razpravljala tud; zvezna ljudska skupščina. V resoluciji priporoča konferenca, naj hi se brigale za gradnjo stanovanj v prvi vrsti komune, ki naj bi zagotovile potrebna sredstva, prav tako pa tudi podjetja, ustanove, zadruge in posamezniki. i DELO ODBORA ZA PRORAČUN ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE li^račonske IsaUmlscije za dobljene ^ 8 nagradnih križank tegrese Gospodarstvo bo dobilo 10 milijard 92 milijonov dinarjev dotacij Beograd, 20. febr. V peturni razpravi so daneu odbori za proračuni zvezne ljudske skupščine obravnavali še en del predloga zveznega proračuna za letošnje leto. Razprava o predlogu proračuna se je danes nanašala rta dotacije v gospodarstvu (regresi), izdatke državnega sekretariata za gospodarstvo in izdatke, predvidene za samostojne uprave. Obsežna razprava je bila o tistem delu predloga proračuna, ki se nanaša na dotacije v gospodarstvu iz upravičenih razlogov. Obrazložitev Brkiča in Gligorova o tem delu izdatkov v gospodarstvu je temeljila na postavki, da so ti izdatki trenutno nujni in da gre vsa stvar za tem, da se s politično-eko-nomsklmi ukrepi in nadzorom zagotovi pravilna in racionalna uporaba teh sredstev. V ta ma-men bodo podjetja, ki dobivajo regrese, dolžna, da dajo obračunske kalkulacije za porabljena sredstva, dobljena z regresi. Za dotacije v gospodarstvo predvideva predlog zveznega proračuna 10 milijard 92 milijonov din, od katerih se predvideva največ za kmetijstvo (6 milijard). Poverjenik zveznega izvršnega sveta Kiro Gligorov je obrazložil, da je dotacija za kmetijstvo nujna glede na po- trebe po bolj intenzivnem obdelovanju zemlje. Določena sredstva bodo uporabljena kot regres za nabavo kmetijskih strojev, goriva in umetnih gnojil. Da bi je proizvodi konzervne industrije lahko nabavljali po nekoliko nižjih cenah glede na drago embalažo in cene sladkorja, je predvidena v ta namen dotacija v znesku ene milijarde dinarjev. Ce ne bi bilo regresa za premog za široko potrošnjo v znesku ene milijarde dinarjev, bi se le-ta utegnil podražiti tako, da bi ogrožal življenjski standard prebivalstva. Znesek 600 milijonov dinarjev je predviden kot regres za gostinstvo. Popust za letni oddih je bil povod za široko razpravo o problemu gostinstva. Da bi preprečili špekulacijo in izkoriščanje popusta preko turističnih bonov, je bil sprejet predlog, naj še naprej ostane Za dotacije v gospodarstvu nove, katerih delavci in uslužbenci izkoriščajo popust, nadzorni organ, ki bo preverjal, če so njihovi delavci ali uslužbenci zares pravilno uporabljali turistične bone. Odbori bodo nadaljevali z delom na skupni seji v ponedeljek dopoldne. rfc itd. im to zaradi tega, ker je cela stvar prepuščena samo železnici, kateri pa se ne splača, da bi te vagone sama gradila, ker niso vedno dovolj izkoriščeni. Predstavnik zveznega izvršnega sveta Ing. Suvaj džič je obvestil odbor, da je nedavno na nekem sestanku v zvezni Trgovinski zbornici bil sprejet sklep, da se pretrese vprašanje ustanovitve posebnega podjetja za proizvodnjo specialnih vagonov. Ko je bilo govora o tem, da je nujno graditi vse vrste vagonov, je poverjenik zveznega izvršnega sveta odgovoril, da železnica prav sedaj v razgovorih z našimi tovarnami, da ji one zgrade vagone. Dejal je, da pri tem igrajo veliko vlogo cene tovarn, ki so težko sprejemljive za železnice. V splošnem je prišlo v odboru do soglasnega mnenja, da je treba našemu železniškemu prometu dati pol- no prioriteto, ker promet postaja v našem gospodarstvu vse bolj ozko grlo. Prav tako je razprava pokazala, da bi bilo v železniškem prometu kaj malo možno doseči z letnim planom, temveč da je treba napraviti perspektivni plam, ki naj z vseh strani obdela to aktualno vprašanje celotnega našega gospodarstva. Na koncu razprave je bilo predlagamo, da se letos znižajo tarife za prevoz živil, da bi se na ta način lahko tudi znižale ali vsaj obdržale realne cene tem artiklom. Prav tako je bilo predlagamo, da se prouči vprašanje tako imenovanega obmestnega prometa, to je prometa okrog večjih mest in industrijskih središč, ki naj pripomore k lažjemu zaposlovanju delovnih ljudi v industriji. Nato je sledila razprava o pomorskem, rečnem ln zračnem prometu, v ponedeljek pa bo odbor nadaljeval razpravo o cestnem in obmorskem prometu, nato pa o gradbeništvu, trgovini, gostinstvu ln obrti. bo Izšlo v »Slovenskem poročevalca« v času od 1. marca do 1. maja. Vsaka križanka bo Imela svoj kupon. Rešitve bres kupona se ne bodo upoštevale. Vsak naš bralec, ki želi sodelovati pri tem velikem nagradnem natečaju, mora rešiti vseh osem križank ln rešitev skupno s kuponi poslati na uredništvo v času med 1. in 15. majem. Za reševalce, ki jih bo določil žreb, smo pripravili bogate in presenetljive nagrade s katerimi sodelujejo pri tem nagradnem natečaju tudi vsa naša vidnejša podjetja in nstanove. S sodelovanjem v tem nagradnem natečaju sl lahko zagotovite ne le krasna in dragocena darila, marveč tudi brezplačen oddih na morju ali v kakem letoviškem kraju ter vrsto drugih igodnostL Zato |»> ne zamudite priložnosti in skrbno zasledujte izid nagradnih križank in kuponov. Najbolje pa storite, da postanete, če še niste, stalen naročnik »S lovensbega poročevalca«. S tem si zagotovite redno prejemanje lista in tekoče vsa obvestila ln pojasnila v zvezi s tem nagradnim natečajem. Kot reden naročnik pa ste e> deležni tudi nezgodnega zavarovanja. Potrebno je le, da redno plačujete naročnino, najbolje pa, če Jo plačate po možnosti za več mesecev naprej, ker si s tem prihranite stroške za poštnino, naši upravi pa olajšate delo. Opozorite na to tudi svoje prijatelje in znance! Siva razorava o železniškem n vn trs mt si v oilboni za gospodarstvo zbora ji 3 o ill till proizvaj alcev V odboru za gospodarstvo zbora proizvajalcev zvezne ljudske skupščine so danes obravnavali. vprašanje železniškega prometa. Odbor je temeljito pretresal mnoge probleme, vendar pa ni postavil novih predlogov za zboljšanje položaja v železniškem prometu, čeprav je ta prilično težak, ker je bil mnenja, da so letos naša sredstva še toliko omejena, da na tem področju res ni možno dati več in tudi ne kaj bistveno spremeni ti. V razpravi je bilo poleg drugega ugotovljeno, da v naših železnicah pcoebno zadnji čas neupravičeno po- svečajo večjo pozornost in napore tovornemu prometu, manj pa potniškemu in da bi v tem pogledu bilo treba napraviti preobrat Veliko je bilo govora o izgradnji terh glavnih magistral Beograd— Bar, Sarajevo—Ploče ter magistrale Ljubljana—Karlovac — Zvomik—Valjevo — Kruše-vac. Te proge splošnega pomena se grade v počasnem tempu prav zaradi pomanjkanja sredstev. V razpravi je bilo sproženo tudi zelo važno vprašanje o tako Imenovanih specialnih vagonih, t j. hladilnikih, cisternah in drugih ki jih nimamo dovolj za prevoz mesa, sadja, zelenjave, Maši! nove uredbe o populili m btnf dopust Beograd, 20. febr. Tanjug je zvedel, da je bil te dni dostavljen zveznemu izvršnemu svetu v razpravo načrt nove uredbe o popustih v gostinstvu v času izkoriščanja letnega dopusta. Po tem načrtu bi popust od prodajnih cen penzionskrh uslug za izkoriščanje popolnega pensiona v gostinskih podjetjih znašal v turistični sezoni 200, izven sezone pa 300 din. To bi v odstotkih znašalo 32, odnosno 48% obstoječih cen, namesto dosedanjih 40% v glavni sezon; in 60% pred in po glavni sezoni. Pravico do izkoriščanja popusta bi imeli po načrpa uredbe delavci in uslužbenci podjetij, ustanov in družbenih organizacij, kot tudi delavci in uslužbenci, zaposleni pri privatnih poslodajalcih, če imajo nap ekinjeni delovni staž 1*1 me- secev. nato pripadniki JLA, Ljudske milice in osebni ter druž. upok., kot tudi ožji družin, člani navedenih kategorij koristnikov. V načrtu so prav tako določeni popusti za otroke padlih borcev, za žrtve fašističnega terorja ’in za otroke, za katere skrbniki prejemajo otroški dodatek. Popuste bi dajala vsa gostinska podjetja v turističnih krajih, nato počitniški domovi gospodarskih podjetij, JLA, Ljudske milice in sindikalnih organizacij, planinski domovi ter počitniška taborišča v primorskih, planinskih ter kopaliških turističnih krajih, prav tako pa tudi ladje na krožnih potovanjih. Verjetno ho ta uredba sprejeta pred 1. marcem, ko preneha veljati dosedanji sistem popustov za letni dopust. S skupščine Trgovinske zbornice LRS Nadaljevanje s 1. strani. strijske zmogljivosti. S tem v zvezi je omenil že znano, vendar zah, nič manj nujno potrebo, da spravimo razvoj vse industrije v sklad z razvojem elektroenergetskih virov, kajti po. manjkanje električne energije v kritičnih zimskih mesecih ima hude posledice tudi za našo zunanjetrgovinsko bilanco. Na kratko je obdelal značilnosti naših glavnih gospodarskih panog in opozoril na tri zelo važna vprašanja: Organi ljudske oblasti bi morali pri sestavljanju in izdajanju raznih gospodarskih predpisov bolj kot doslej upoštevati pripombe gospodarskih podjetij in njihovih združenj. Skrajni čas je, da preneha praksa izdajati uredbe z retro, aktivno veljavnostjo. Zbornica kot parlament gospodarstvenikov ima slej ko prej dolžnost, da se bori dosledno za stabilnost gospodarstva kot celote. Premalo si prizadevamo za osvojitev novih tržišč Za tov. Cundrom se je oglasil k besedi Janez Vipotnik. Začel je s kritiko pojavov, ki škodujejo našemu gospodarstvu (špekulacije, navijanje cen itd.) ter v zvezi s tem poudaril, da je naloga trgovinskih zbornic tudi v tem, da odkrivajo v naši zakonodaji vse eventualne raz. poke, ki so krive, da so taki pojavi mogoči in da tako prispevajo k odpravljanju teh pojavov. Za našo zunanjo trgovino je po njegovih besedah značilno, da si ne prizadeva dovolj za osvojitev novih tržišč, zlasti v državah Bližnjega in Daljnega vzhoda, kjer uživa Jugoslavija zaradi svojega doslednega stališča v OZN, pa tudi sicer izreden politični ugled, ki ga moremo in moramo utrjevati. Za tako delo je prav na področju trgovine izredno mnogo možno, stf. Končno je Vipotnik pozdravil iniciativo, ki jo je dala trgovinska zbornica za ustanovi- tev slovenskega razstavišča ter ji zagotovil, da gleda izvršni svet ljudske skupščine LRS na to akcijo z veliko simpatijo in da jo toplo pozdravlja. Nato je skupščina izglasovala razrešnico predsedniku upravnega odbora tovarišu Cundru, upravnemu Odboru in nadzornemu odboru ter sklenil a, obravnavati poročila ločeno po komisijah: za statut, za strokovno šolstvo, za ustanovitev razstavišča, za zunanjo trgovino, za organizacijo tržišč in za finančno organizacijska vprašanja. Komisije so se lotile dela popoldne, jutri pa bo skupščina kot celota razpravljala o sklepih, do katerih je prišlo v komisijah po današnji popoldanski razpravi. Prvi dan skupščine se je končal z velikim sprejemom v Veliki kavarni, ki ga je priredil v čast skupščine mestni ljudski odbor Maribor. Del0 se nadaljuje jutri. Fr. Letošnje investicije za progo Titograd-Bar Cetinje, 20. febr. V zveznih investicijah je predvidenih letos 1.3 milijarde dinarjev za zgraditev magistrale Beograd-1* Bar in sicer na odseku Tito-grad-Ear. Več kot četrtina te vsote, okrog 350 milijonov dinarjev, bo šlo za zgraditev največjega objekta na tej progi, to je predora Sozine, ki bo dolg 6150 m. Doslej so z obeh strani izkopali že okrog 650 m. Gradbena dela na tem odseku ovirajo zadnji mesec vremenske neprilike. Sedaj montirajo modeme stroje, tako da bodo kopali preder z obeh strani v polnem profilu. Po pogodbi z gradbenim podjetjem mora biti ta predor končan do leta 1956. Narodopisno društvo »Zoro« bo gostovalo na Nizozemskem Opatija, 20. febr. V začetku marca je narodopisno društvo »Zora« iz Opatije odpotovalo na 14 dnevno turnejo po Holandiji. Prvi koncert bo imelo 8. marca v Amsterdamu. nato pa v Utrechtu, Haagu, Rotterdamu in. drugih mestih. Hkrati ho društvo »Zora« prirejalo majhne razstave etnografskih predmetov iz Istre in Krvatskeea Primorja ter istrskih narodnih noš. Te predmete je društvu odstopil etnografski muzej na Reki. Jugoslovcnsko-belgijski trgovinski razgovori uspešno zaključeni Beograd, 20. febr. V Beogradu so danes uspešno zaključili trgovinske razgovore med Belgijo in našo državo, ki so se pričeli 4. februarja. Med razgovori je bil zaključen tretji dopolnilni protokol, s katerim se predvideva trgovinska izmenjava za prihodnjih 12 mesecev v znesku okoli 24 milijonov dolarjev za obe strani. Razstava orožja iz partizanskih delavnic Beograd, 20. febr. Vojni muzej v Beogradu pripravlja za junij prvo razstavo orožja iz partizanskih delavnic. Razstavljeno bo orožje, ki so ga izdelovali v ilegalni delavnici Pavla Menceja v Ljubljani in katere organizator je bil sekretar Zveze borcev Slovenije Toni Šuštaršič. Devetdeset odstotkov diverzij je bilo v Ljubljani, kakor sodijo v vojnem muzeju, izvršenih z orožjem iz te ilegalne delavnice. Razstavljeno bo tudi orožje iz delavnice v Bel-gišu v Sremu, na katero so okupatorji napravili posebno ofenzivo, da bi jo našli in uničili, dalje predmeti drvarske delavnice, v kateri so izdelovali poleg drugega tudi 4.ODO ročnih bomb, predmeti delavnice v Hasanih pri Krupi, delavnice iz Buniča v Liki, v kateri so 1S41 napravili tank, ki mu je prvi poveljeval general Milan žeželj, pa tudi orožje iz drugih partizanskih delavnic. Poleg tega bo razstavljenih nad 70 raznih predmetov, kakih 600 fotografij in nekaj sovražnikovih dokumentov, ki govore o partizanskih delavnicah orožja. Objavljena bo tudi knjiga »Partizanske delavnice orožja«, ki jo je pripravil za natis Dušan Plenča, upravnik vojnega muzeja v Beogradu. Muzej pripravlja tudi razstavo mečev, ki bo pokazala okrog 160 raznovrstnih mečev, med njimi tudi meč Smail-age Cengiča. Razstavljeni bodo tudi meči, izdelani v Foči in Travniku, katerih kakovost zelo cenijo. Razstava sodobnega angleškega lepaka v Beogradu Beograd, 20. febr. Združenje umetnikov uporabnih umetnosti Srbije bo ob sodelovanju z britanskim svetom v Beogradu odprlo v nedeljo 21. febr. v mu. zeju uporabnih umetnosti razstavo sodobnih angleških lepakov. Komisija društva umetnikov bo danes odbrala nad 50 lepakov (od 200, ki smo jih dobili iz Britanije) za razstavo. To bo druga inozemska razstava te vrste v naši državi. Leta 1948 s: o imeli v Jugoslav jii razstavo švicarskih reklamnih lepakov. Razstava japonske estampe v Jugoslaviji Beograd. 20. febr. Po podatkih iz jugoslovanske nacionalne komisije za UNESCO bo v prvi polovici letošnjega leta v naši državi razsta\*a japonske estampe (odtisov z lesa) starih japonskih mojstrov iz 17. in 18. stoletja. Raz- stava, ki Jo organizira mednarodna organizacija za prosveto, znanost in kulturo istočasno v 20 državah na svetu, bo pokazala^ okrog 100 odtisov del 50 starih japonskih mojstrov. Razstava japonske estampe bo najprej v Beogradu, nato pa v Zagrebu, Ljubljani in Skoplju. Razstava odtisov z lesa starih japonskih umetnikov je tretja povojna razstava japonskih umetnikov v naši državi. Pred dvema letoma je imelo naše občinstvo priložnost videti 53 barvnih lesorezov starega mojstra Hirošige, lani pa dela slikarja Sarakuja. Razstava estampe bo pokazala mnogo večjo izbiro del, tako da bo naše občinstvo še bolje spoznalo stvaritve starih japonsldh likovnih ustvarjalcev. Anketa o učbenikih Beograd.' 29. febr. Svet za prosveto in kulturo Srbije je razpisal anketo o učbenikih za osemletne, srednje in strokovne šole. V anketi morajo sodelovati predvsem profesorji ter pedagoški in znanstveni delavci. Anketa naj bi pomagala rešiti mnoga nerešena vprašanja o pouku v srbskih šolah. Prosvetni delavci so namreč v mnogih svojih razgovorih o učnih načrtih in programih trudili, da so učbeniki preveč obširni in prenatrpani z gradivom ter da so nepoljudno in neznanstveno napisani. Anketa, v kateri bodo verjetno sodelovali mnogi prosvetni delavci iz Srbije, bo pomagala zboljšati kakovost učbenikov. PosvetoBoafe vinogradniških strokovnjakov Slovenije Ljubljana, 20. febr. V prostorih Glavne zadružne zveze Slo. venije so se danes posvetovali vinogradniški strokovnjaki iz vseh krajev Slovenije. Obravnavali so vprašanja obnove vinogradov v vinogradniških rajonih Primorske, Dolenjske in Štajerske. Japonska gospodarska delegacija pride v Beograd Beograd, 20. febr. Jutri prispe v Beograd japonska gospodarska delegacija, ki se bo mudila v naši državi deset dni ter se bo seznanila z gospodarskim razvojem Jugoslavije. Delegacija namerava obiskati največja industrijska podjetja v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Hrvatski in Sloveniji. Delegacijo vodi g. Itaro Mizuno, direktor oddelka za zunanjo trgovino in bivši pooblaščeni minister. Mednarodna konferenca za zaščito rastlin V ponedeljek se prične n» Dunaju mednarodna konferenca za zaščito rastlin, ki jo je sklicala evropska organizacija za zaščito rastlin pod predsedstvom generalnega direktorja g. Ndl-kinsa. Strokovnjaki bodo na konferenci razpravljali o uspehih borbe proti ameriškemu prelcu ali »dudovcu«, ki je tudi pri nas že razširjen v vsem severnem področju naše države. Tudi v Sloveniji se je pojavil, in sicer v murskosoboškem in ljutomerskem okraju. Ameriški prelec predstavlja evropski problem, ker obstoja nevarnost, da se bo kmalu razširil v vsej Južni Evropi. Našo državo, ki je tudi članica evropske organizacije za zaščito rastlin, bo na konferenci zastopal inž. Masten, strokovnjak za zaščito rastlin kmetijskega poskusnega In kontrolnega zavoda v Ljubljani. Zasedanje obeh zborov koprskega okraja Koper, 20. febr. V mali dvo-' rani ljudskega gledališča v Kopru sta se danes sestala k skupni seji oba zbora koprskega okraja, kot gosta pa sta seji prisostvovala komandant vojaške uprave JLA polkovnik Miloš Stamatović in član izvršnega sveta Slovenije Jože Borštnar. Na današnji seji sta oba zifco. ra odobrila razpis volitev delavskih svetov v turističnih, gostinskih in gradbenih podjetjih ter solinah, ki morajo biti končane do konca maja. Sprejet je bil nadalje odlok o izvedbi melioracije in komasacije st dolini Cornalunga, odlok o izdajanju v najem poslovnih prostorov ter odlok o višini dnevnic za službena potovanja na področju koprskega okraja. Odobren je bil tudi načrt za elektrifikacijo podeželja. V ta namen je bilo v družbenem planu predvideno, da bodo letos napeljali elektriko še 430 družinam. Prvotni predlog je predvideval kredit v znesku 42 milijonov dinarjev, đar nes pa so razpravljali o tem, da bi se ta postavka povišala za 5 milijonov dinarjev s tem, da bi posamezne družine prispevale po 5 do 15.000 din. Gospodarski svet naj to vprašanje podrobneje prouči, hkrati pa tudi nabavo novega 6000 kilovatnega transformatorja z avto. matom za reguliranje napetosti v vrednosti 24 milijonov dinarjev. Končno so imenovali nekatere nove direktorje podjetij in ustanov in izvolili komisijo, ki bo proučila statut obrtniške zbornice. Prve ladje s tovorom tristranske pomoči bodo prispele na Reko v začetku marca Po vesteh reških pomorskih oblasti bodo pričele ladje dovažati material iz tristranske anglo.almeriške in francoske gospodarske pomoči v začetku marca. Najavljena je že prva ladja, ki !bo pripeljala pšenico. To je ameriška ladja »Pelagia«, ki je odplula' iz pristanišča. Baltimoore in ki jo pričakujejo na Reki 3. ali najkasneje 5. marca. Ladja vozi tovor 10.000 ton ameriške pšenice. Za druge ladje, k: bodo prevažale živila in druge proizvode, na Reki še nimajo podatkov o njihovem prihodu. Ve se le Fred novimi spremembami la dopolnitvami v deviznih predpisih Novi devizni predpisi, ki so začeli veljati v začetku tega leta imajo namen pospeševati čimbolj izvoz in z omejitvijo širokega uvoza zagotoviti uvoz vsaj nujno potrebnega blaga — predvsem surovin m reprodukcijskega materiala za našo industrijo. Kot dopolnilo k novim deviznim. predpisom sta 10. t m. izšli dve odločbi, ki sta uredili vprašanje tako imenovanih prehodnih zaključkov izvoza in uvoza v letu 1953. Zdaj pripravljajo nadaljne dopolnitve in spremembe deviznih predpisov glede uvoza, ki naj bi bile sledeče: Doslej so morali plačevati tako imenovani dopolnilni koeficient vsi kupci deviz, če so nabavili devižo po tečaju, k; je bil višji kakor dvakratni uradni tečaj, he glede na to, v kake svrhe so porabili devizo. Po novih predlogih bi bili oproščeni plačila dopolnilnega koeficienta vsi tisti uvozniki, ki uvažajo osnovne surovine in oni, ki rabijo devize za določena neblagovna plačila (n. pr. za . stroške potovanja -itd.). Kaj se smatra za osnovne surovine bo posebno določeno in imensko našteto. Za ves ostali uvoz in za plačilo uslug pa bi se še nadalje plačeval dopolnilni koeficient. Drugo važno določilo načrta je, da bi se dopolnilni koeficient izračunaval drugače kot dosedaj. Po sedanjih predpisih znaša dopolnilni koeficient dvakratno razliko med nabavnim in dvakratnim uradnim tečajem devize, po novem pa naj bi znašal dvakratno razliko med uradnim tečajem (n. pr. USA dol. 300 din) in povprečnim srednjim tečajem deviznih obračunskih mest v zadnjih tridesetih dneh pred plačilom uvoza. Ta novi -dopolnilni koeficient bi se moral plačevati ne glede na to, ali so devize kupljene na deviznem obračunskem mestu, ali pa ustvarjene z lastnim izvozom. Tudi obračunavanje uvoznega koeficienta naj bi se spremenilo. Sedaj se je uvozni koeficient izračunal na osnovi tečaja, po katerem je bila deviza kupljena (izliciti-rana) na deviznem obračunskem mestu.' Po novih predpisih pa naj bi se uvozni koeficient računal od stvarne cene nabavljene divize t j. od nabavnega tečaja povečanega z dopolnilnim koeficientom, (n. pr. USA dol. je bil kupljen po tečaju 850 din srednji tečaj zadnjih 30 dni je n. pr. 840.— din. Uvozni koeficient se računa od zneska din 1930.— t j. 850.— din [tečaj nakupa] + 2X 540.— razlika med uradnim tečajem din 300.— in srednjim tečajem zadnjih trideset dni 840 .— din <= 1.930.-din). V tej zvezi se tudi predlaga, da bi se pri nekaterih vrstah blaga uvozni koeficienti spremenili in na novo grupirali. Med drugim bi vse osnovne surovine imele koeficient 1 t j. ne bi plačale niti uvoznega niti dopolnilnega koeficienta. S predlaganimi ukrepi bi seveda imel uvoz osnovnih su- rovin in reprodukcijskega materiala prednost pred vsem ostalim uvozom. To pa je nujno potrebno, ker bi bil sicer skok cen na notranjem trgu za vse tiste predmete, ki jih izdelujemo doma, v celoti ali deloma iz uvoženih surovin, neizbežen. Uvoz surovin za našo industrijo je bil namreč za letošnje leto planiran na približni bazi dvakratnega uradnega tečaja deviz. S tem pa, da se tečaji deviz na deviznih obračunskih mestih dosegli okoli trikratni uradni tečaj, bi bile določene cene notranjega trga nujno porušene, če ne bi izdali takoj primernih ekonomskih protiukrepov. Tako bodo po novit predlogih tečaji deviz postopoma zopet popustili, ker bodo kupci deviz za uvoz osnovnih surovin tisti, ki bodo dejansko vplivali na višino tečajev, ne pa kot dosedaj, uvozniki manj potrebnega, predvsem potrošnega in celo luksuznega blaga. Ker sedanje stanje naše plačilne bilance ne more kriti vseh naših uvoznih potreb je pač nujno in upravičeno, da ima prednost tisti uvoz, ki služi nemotenemu obratovanju naše industrije, dr. Z. to, da bodo blago iz pomoči prevažale ladje zahodnih držav, držav, ki to pomoč dajejo, in pa naše prekooceanske ladje. Te dni bo zaključeno dovažanje pšenice, ki so jo naše ladje vozile iz Turčije. Znano je, da smo v Turčiji kupili 100.000 ton pšenice, od katere je je bilo 70.000 ton že prepeljane. V ponedeljek, 15. t. m. je pristal na Reki parnik »Kordun«, ki je pripeljal iz Carigrada 7500 ton pšenice. Od tega tovora odpade na Hrvatsko 5500 ton, na Slovenijo 1000 ton in na Bosno 1000 ton pšenice. Nekaj dni prej je pristal nek naš parnik s tovorom pšenice v Solunu, dva pa v Splitu. Zadnji parnik, ki bo pristal s tem tovorom na Rekj, je oceanska ladja »Plitvice«, ki bi morala že prispeti. »Plitvice« pa so imele na odprtem morju nesrečo, zaradi česar je moral parnik pristati v Beyrutu, da so mu popravili sidra. Sedaj pričakujejo »Plitvice« na Reki okoli 25. t. m. Ladja vozi poleg drugega tovora tudi okoli 3000 ton pšenice. To je zadnja pošiljka iz Turčije. V. M. sposobnih In vestnih, sprejmemo takoj. Prejemki po dogovoru. Lahko tudi samo za 2—3 mesece (po želji). Pismene ponudbe poslati — Gradbeno podjetje GRADBENIK zola STO OGLAŠUJTE V SLOVENSKEM ! POROČEVALCU i i •••*••••* ••■»••••* «••■••••• >••••••«• ••«•••••« «•»«••••• •••••»••« *•* * POZOR! POZOR! Podjetje »KAMNIK« v Kamniku obvešča vse svoje cenjene odjemalce eksplozivnega materiala (smodnika, eksploziva, vžigalne vrvice), da bo sklepalo pogodbe za EL polletje 1954. leta ŽE V ČASU OD 1. DO 14. MARCA — DNEVNO OD 8. do 15. URE Pogodbe bomo sklepali tudi pismeno. Interesente naprošamo, da prinesejo (dostavijo): točno „specifikacijo za zahtevani material, mesečne potrebe od julija do decembra 1954. Teta, podatke o plačniku, naziv namembne postaje in odobrenje pristojnega organa oblasti za uporabo (nakup) eksplozivnega materiala. • a »•••••••# •••••••«■ ob robu dogodkov Priprave za ženevsko Sedanji problem: Indokina V zadnjih dneh le je tako notranji kot zunanji problem Indokine hudo zapletel: na eni strani opažamo precejšnjo nemoč francoskih čet in čet »francoske unije* v bojih s stez-:In:’tu ofenzivnimi sunki Ho Ši Minhovih divizij, na drugi strani pa se je položaj še bolj zamršil, ker je prišlo do resnih nesoglasij med francoskim poveljstvom in nameni ameriške vojaške misije v Saigonu. Ta dva zapleta sta v medsebojni zvezi. Američani, ki vlagajo velike napore, da bi zaustavili »prodiranje azijskega komunizma*, ocenjujejo francoske neuspehe v boju z Vietminhom kot resno slabost, ki grozi, da bo Francija prej ali slej prisiljena kloniti, kar bi seveda po ameriškem mnenju imelo hude posledice v vsej Aziji. Zaradi tega je bilo že večkrat govora o neposredni ameriški intervenciji v Indokini, česar pa se je Pariz — zlasti iz prestižnih vzrokov — otepal, kolikor se je le mogel. Pred nekaj dnevi pa je Pentagon predlagal, da bi svojo vojaško misijo v Indokini, ki je samo »posvetovalna*, spremenil v pravo »vojaško* misijo inštruktorjev, kar bi v končni posledici pomenilo, da so Američani vzeli v svoje roke vodstvo in organizacijo vojne v Indokini. Francoski poveljujoči general Navarre se je temu predlogu uprl Ko je bilo očitno, da Francozi niso zadovoljni z »neposredno ameriško pomočjo*, je sprožil akcijo še Sing Man Ri, ki je sedaj poslal posebno vojaško odposlanstvo v Indokino k generalu Na-var t; Sing Man Ri, predlaga, naj bi ancozi sprejeli južnokorejsko »pomoč* v obliki ene ali dveh južnokorejskih divizij. Sing Man Ri gotovo ni sam prišel na to idejo; nemara so mu jo nakazali nekateri Američani, ki imajo pri juž-nokorejskem predsedniku močan vpliv Ker že pišemo o azijskih problemih, pa še to: Čangkajšek se je oglasil s Formoze in protestira proti edinemu pozitivnemu sklepu berlinske konference, namreč proti sklepu, da se bodo meseca aprila v Ženevi sestale vse zainteresirane države z namenom razčistiti vprašanja, ki se nanašalo na Kordo in voino v Indokini. Čang-kvsek se skllcuie na. sklep? 7.družnih narodov in na politično konferenco n Koreji, do katera ba — to Čangkajšek prav tako dobro ve kot dru?' — nikoli ne bo prišlo! Čanzkajšku se toži, ker na tej konferenci ne bo imel svojih dele-g-.'nv i” ker bodo kitainterese z r ropali ljudje iz Pekinga. V O 7]V pa ie drugače, kajti tam ima čangkajšek zaenkrat se svoje predstavnike; prav zato Pa dviga v'k in krik proti konferenci v Ženevi ... Pred glasovanjem Čeprav niti skupščina niti senat še nista glasovala o zaupnici novi italijanski Scel-bini vladi, je vendar izid glasovanja že popolnoma jasen. Scelba lahko računa le na glasove poslancev in senatorjev štirih koalicijskih strank, od ketterih so tri v vladi, republikanci pa so vladi obljubili podporo, ker je bil izpolnjen njihov pogoj, da sta odgovornosti v vladi prevzela tako sekretar socialnodemokratske, kakor tudi sekretar liberalne stranke. Scelba je v svojem programu sicer naglasil, da njegova vlada ne namerava biti ozka vlada štirih strank in izrazil upanje, da se bodo za njen program odločile tudi druge sile izven koalicijskih strank, vendar pa so se vse opozicijske skupine izjavile, da bodo glasovale proti vladi. Medtem ko so neofaši-sti proti vladi tako zaradi njene sestave, kakor tudi zaradi političnega programa in pa zaradi predsednika Scelbe, kateremu so zamerili izjave, ki jih je dal o osvoboditvi Rima leta 1944 (kajti za njih to ni bila osvoboditev temveč katastrofa), pa so monarhisti zamerili krščanskim demokratom predvsem to, da so sestavili vlado s sredinskimi strankami brez mo-nariiistič-ne, ki se je med nedavno krizo že pričela prištevati med stranke centra. Napadi leve opozicije so pravtako kot neofašistični naperjeni predvsem proti predsedniku Scel bi in njegovo vlado označujejo kot »vlado policije, provokacij in korupcije«. Za temi zunanjimi izrazi nasprotovanja pa se skrivajo globlji vzroki, predvsem pa dejstvo, da vladi ne bo treba iskati glasov niti na skrajni desni niti na skrajni levi, torej Uidi ne kompromisov. Kominformovcem bi bila vsekakor ljubša desno usmerjena vlada — zato tudi niso nastopali proti vladi Pelle in so celo obžalovali njen padec — kajti v tem primeru bi imeli lažje delo za širjenje svojega vpiiva. Za monarhiste, ki so s Pello že tako rekoč prišli na površje in si utrdili vpliv v enem delu krščanske demokracije, pa je koalicijska vlada pravtako hud udarec, zlasti ker kaže. da je vsaj zaenkrat zavrla nadaljnji razvoj v desno v okviru največje italijanske stranke. konferenco Bidault trdi, da je edini stvarni uspeh berlinske konierence sklep o sklicanju konierence v Ženevi — Izjava Molotova pred odhodom iz Berlina — Indijski tisk o berlinski in ženevski konferenci London, 20. febr. (Tanjug.) Kakor izjavaljajo v Londonu, bodo Velika Britanija, ZDA in Francija v kratkem začele s pripravami za ženevsko konferenco o Koreji in Indokini, ki se bo začela 26. aprila. Računajo, da bo odbor 16 držav, ki zaseda v Washingtonu, pripravil splošni načrt za razpravljanje. Na podlagi sklepa berlinske konference bo lahko vseh 16 držav, ki so se borile pod zastavo združenega poveljstva, sodelovalo na ženevski konferenci, ko bodo govorili o korejskem vprašanju. V Londonu poudarjajo, da vprašanje Indokine predvsem zanima Francijo in ZDA, vendar pa se morajo vse tri zahodne sile sporazumeti o splošni smeri posvetovanja o tem vprašanju. Po izjavah v uradnih krogih bo britansko delegacijo na ženevski konferenci vodil minister za zunanje zadeve Eden. Ni pa še gotovo, če bo ostal v Ženevi ves čas trajanja konference. Pričakujejo, da bodo v Ženevo prišli tudi ministri za zunanje zadeve Sovjetske zveze, ZDA in Francije in visoki funkcionarji kitajske vlade. Edena bo verjetno spremljal lord Reagind, parlamentarni podtajnik v ministrstvu za zunanje zadeve, kateremu bo tudi Eden pozneje izročil vodstvo delegacije. London, 20. febr. (AFP). Britanski minister za zunanje zadeve Eden se je včeraj sestal s predsednikom britanske vlade Churchillom, davi pa sta se spet posvetovala o pripravi poročila z berlinske konference. Skupno bosta pripravila besedilo poročila o Berlinu, ki ga bo Eden v sredo podal v Spodnji zbornici. Pariz, 20. febr. (AFP) Francoski minister za zunanje zadeve Bidault je prispel davi iz Berlina. Ob prihodu v Pariz je izjavil, da berlinska konferenca ni mogla rešiti evropskih problemov, nastalih iz prejšnje vojne. Dejal je, da so ministri iskali poti, po katerih bi lahko napredovali, toda predlogi zahodnih ministrov niso bili sprejeti niti v pogledu Nemčije niti glede varnosti. Predlogi, ki jih je dala nasprotna stran, so bili 'po njegovih besedah nespremenljivi. V takem primeru, je dejal Bidault, je bolje ne skleniti sporazuma kot pa skleniti slab sporazum. Edini stvarni uspeh berlinske konference je sklep o sklicanju konference v Ženevi, na kateri naj bi proučili način, kako skleniti mir v Indokini. Berlin, 20. febr. (AFP). Kakor poroča vzhodnoberlinska radijska postaja, je sovjetski minister za zunanje zadeve Molotov odpotoval danes zjutraj z letalom v Moskvo. »Najvažnejše vprašanje berlinske konference je bil nemški problem, največja napaka pa, ker zastopniki nemškega naroda niso sodelovali pri pretresanju tega vprašanja«, je izjavil včeraj Molotov ko je govoril delavcem neke tovarne v vzhodnem Berlinu. Pripomnil je, da bo treba doseči, da bo v prihodnosti nemški narod sodeloval pri reševanju nemškega vprašanja. Nato je Molotov pozval nemške delavce, naj »podvoje moč v boju za ustvaritev enotne, demokratične in miroljubne Nemčije«. New Delhi, 20. febr. "(IIS) Kakor pišejo današnji delhijski časopisi, berlinska konferenca ni prinesla »popolnega poloma«, ker so se zadnji hip tporazumeli za sklicanje konference o vprašanjih Daljnega vzhoda. »Hindustan Times« piše, da si bo ves svet lahko oddahnil, ko se bodo v Ženevi nadaljevali razgovori o sklicanju politične konference, čeprav je sedaj razočaran, ker sta ostali nemško in avstrijsko vprašanje nerešeni. Časopis pa pripominja, da bi bilo prezgodaj in pretirano, če bi se veselili v pričakovanju, da bo ženevska konferenca zagotovila mir na Daljnem vzhodu, ker bo korejsko vprašanje rodilo mnogo težav, tako da bo treba precej časa, preden se bodo lahko lotili še težjega vprašanja IndCkine. »Indian Express« meni da je sklep štirih ministrov o sklicanju azijske konference precejšen uspeh. »Times of India« pa nasprotno trdi, da je uspeh četverne konference precej pičeL Privolitev na ponovni sestanek lahko štejemo za popolni neuspeh. Priznava pa, da bodo o Indokini prvič govorili na mednarodni konferenci visoke stopnje in da bodo tako Francozi prisiljeni, da bodo morali jasno in dokončno povedati minimum pogojev, ob katerih so pripravljeni sprejeti sporazum z V5et-minom. Čeprav ni mogoče pričakovati nagle in popolne rešitve na razširjeni konferenci, piše »Hindustan Times«, je vsekakor storjen prvi korak za rešitev perečih vprašanj na Daljnem vzhodu. Časopis računa, da bi utegnil postati položaj v Indokini po sporazumu v Berlinu nekoliko lažji. Za novo ustavo v Keniji Britanska parlamentarna delegacija je sestavila svoje poročilo o razmerah v ki pa ga vlada še ni dovolila Keniji, objaviti London, 20. febr. (Tanjug.) Sest članov britanske parlamentarne delegacije, ki so se pred kratkim vrnili iz Kenije, je predložilo ministru za kolonije Littletonu poročilo o razmerah v Keniji. Poročilo delegacije, v kateri so bili trije konservativci in trije laburistični poslanci, še ni bilo objavljeno, češ da je zaupno. Člani delegacije se bodo v začetku prihodnjega tedna verjetno spet oglasili pri ministru za kolonije Littletonu, ki mora v četrtek odpotovati v Kenijo. Laburistični »Daily Herald« pa piše, da zahteva delegacija v poročilu novo ustavo, po kateri bi bili Afričani, Azijci in Evropejci enako udeleženi pri upravljanju Kenije. V poročilu baje ostro graja način nekaterih članov policije in drugih varnostnih sil v Keniji v boju Ameriško pomoč Indokini Saigon, 20. febr. (AFP). Ravnatelj uprave za poslovanje s tujino Harold Stassen je izjavil, da se mora ameriška pomoč Indokini razviti. Pomoč je treba dati beguncem in razseljenim osebam, kmetijstvu za agrarno reformo in za tehniško izobrazbo. Stassen je dalje deial, da je prišel v Indoki-no, da bi sklenil spoirazum z vla-vladami priključenih držav glede povečanega programa ekonomske in socialne pomoči. V ta namen bo danes odpotoval v Pnom Pen, kjer se bo pogovoril s člani vlade, nato pa v Dalat, kjer se bo sešel z Bao Dajem. proti pripadnikom organizacije Mab-Mau in zahteva popolno preureditev policijskih sil. Člani delegacije so tudi predlagali uvedbo novih taks na zemljo in opozorili, da bo treba ugoditi stalnim zahtevam afriškega prebivalstva glede zemlje. Kakor pravijo ▼ Londonu, bo poveljnik policijskih sil v Keniji O’Roweke v kratkem odstopil. Začasno ga bo nadomeščal kapetan Young, ki se je prejšnji mesec vrnil iz Malaje, kjer si je pridobil sloves »močnega človeka« v boju proti malajskim upornikom. Ukrepi za zboljšanje trgovinskih zvez med Vzhodno in Zahodno Nemfiijp Berlin, 20. febr. (AFP). — V ameriških dobro obveščenih krogih v Berlinu so prepričani, da bodo trije visoki komisarji zahodnih držav v Nemčiji že prihodnji teden opozorili sovjetskega komisarja Semjonova, da bi bilo dobro skupno proučiti možnosti za zboljšanje trgovinskih in drugih zvez med Vzhodno ln Zahodno Nemčijo. Kakor izjavljajo v istih krogih, bo ta korak posledica predloga, ki sta ga izrekla na berlinski konferenci sovjetski minister Molotov in britanski minister Eden. MNENJE DRUGIH o Berlinu Sije Ne» JotkSljiu* >. . . 7« občutek upanje, ki Uhaja U teše, ker Je na konferenci ministrov za zunanje zadeve prišlo do rezultata, da se skliče konferenca o problemih Dolnjega vzhoda, posebno Koreje in Indokine. Vendar pa se položaj ne more v nekaj dnevih bistveno spremeniti s pogajanji ali t vojaškimi operacijami. Rešitev teh vprašanj ne bo lahko niti s vojaške niti s politične plati . . .< Le Populairej ». . . Kljub neuspehu glede N entitle tn Avstrije vltva sporazum štt-rih e konferenci petih upanje za rešitev azijskih vprašani, posebno še za konec vojne v Indokini. Glavna zasluga berlinske konference pa je, ker se nadaljuje dvogovor med zahodnimi državami in Sovjetsko zoe- 4J LAURORE >... Pogajanja s Sovjetsko zvezo je mogoče voditi le če si močan. To so v zadostni meri pokazale izkušnje zadnjih let. Poljska, Madžarska Romunija m Bolgarija so bile absorbirane, ker so bile slabe . . ,< * v >. . . Gledano čisto z zahodnega stališča se vračajo zavezniki iz Berlina veliko bolj enotni, kakor pa to bili poprej. To je važno, ker se je že prve dni konference pokazalo, da je glavni smoter Sovjetske zveze oddvojiti Francije od njenih prijateljev . . .c NOVICE V SLIKI Posledice politike umetnega naseljevanja V Trstu, ki ni nikoli poznal stanovanjske stiske, išče danes 12.000 družin stanovanje Vzroki hude krize so v tem, da so od 1947. leta naselili 24.554 oseb Trst, 20. febr. (Po telefonu). V Trstu preživljajo dosedaj najhujšo stanovanjsko krizo v vseh povojnih letih. Na tisoče in tisoče v glavnem delavskih družin zaman čaka na stanovanja in životari v nehigienskih in slabih prostorih. Trst, ki pravzaprav nikoli ni poznal stanovanjske krize, se je znašel pred problemom, kako nujno dati stanovanja okoli 11 do 12.000 tržaškim družinam, ki so vložile prošnje in nujno potrebujejo stanovanja. Takšno je dejansko stanje. Toda če pogledamo, kje so vzroki, da se je stanovanjsko vprašanje tako zaostrilo, vidimo, da stanovanjska kriza ni posledica vojne ali česa drugega, temveč je izključno politično vprašanje, je posledica italijanske politike raznarodovanja. Zaradi bombardiranja v drugi svetovni vojni je bilo v Trstu poškodovanih ali porušenih le okoli 2500 stanovanj, ki pa so bila popravljena in na novo zgrajena že v prvih povojnih letih. Takrat je bilo okoli 3000 prošenj za stanovanja in še med temi prosilci ni bilo mnogo Tržačanov. Od tedaj pa do danes pa so zgradili že okoli 10.000 stanovanj, s čimer bi moralo bi- Spet na starih postojankah / (Karikatura: B. Kos) ti popolnoma rešeno stanovanjsko vprašanje. Navzlic temu pa je pred dvema letoma naraslo število prošenj za stanovanja na 6000 danes pa po nepopolnih podatkih že na 12.000. Samo od leta 1947 do oktobra 1953 se je naselilo v Trstu 24.554 oseb. Od oktobra 1950 do oktobra 1953 pa se je naselilo v Trstu 6525 Italijanov, ki so prišli iz raznih krajev Italije. Podporna ustanova »istrskih in dalmatinskih beguncev« zida svoje kolonije v zgornji okolici Trsta na slovenski zemlji med Občinami in štivanom, in tako se je samo v devinsko-nabrežinski občini naselilo od leta 1946 do 1953 več kot 1250 tujcev. Štiri večere so na sejah občinskega sveta na dolgo In široko govorili o porečem problemu stanovanjske krize, toda niti krščansko demokratski, niti kominformistični občinski svetovalci niso niti z besedico omenili resničnih vzrokov stanovanjske krize. Poleg Tolloya, ki je poudaril, da je eden glavnih vzrokov sedanje stanovanjske krize naseljevanje italijanskih državljanov v Trstu, je jasno govoril o vzrokih krize samo dr. Dekleva, predsednik Ljudske fronte, ki je s statističnimi podatki dokazal, da so glavni vzroki v umetnem naseljevanju Italijanov z namenom raznarodovanja slovenskega življa. Dr. Dekleva je med drugim izjavil: »Naravno je, da je taka politika naletela pri domačem prebivalstvu u. upravičen odpor. Ta odpor pa se še bolj veča, ker je sedaj domače prebivalstvo zaradi gospodarske krize prisiljeno zapuščati svojo rodno zemljo in se Izseljevati celo v Avstralijo, medtem pa se z vsemi sredstvi podpira naseljevanje tujcev, ki so večkrat žrtve politične špekulacije. S. Lenardič Zaradi resnega položaja je odpotoval v Indokino tudi francoski obrambni minister Rene Pleven (levo), katerega sta ob prihodu sprejela ministrski predsednik princ Buu Lov (v sredini) in francoski visoki komisar Dejean (desno). Poveljnik francoskih čet general Navarre Je na predvčerajšnji tiskovni konferenci izjavil, da je ofenziva Ho Sl Minhovih sil v severnem Laosu zaustavljena, vendar pa po njegovi sodbi nevarnosti še ni minula. Priznal je tudi, da so Ho Si Minhove sile v severnem Anamu dosegle »znatne rezul tate«. VIEK1J V R ST A M BREMEN, 20. febr. (AFP) Svet nemške sekcije »socialističnega gibanja za združene države Evrope« je zahteval izvedbo evropske politične in obrambne skupnosti. Svet sodi. da je treba zaradi odklonilnega stališča Sovjetske zveze še bolj pohiteti z integracijo Evrope. KARAČI, 20. febr. (AFP) Predsednik pakistanske vlade je izjavil, da je namen sporazuma med Turčijo in Pakistanom utrditev varnosti na Srednjem vzhodu in v jugovzhodni Aziji. Regionalna varnost, ki jo bo prinesel ta sporazum, bo po njegovih besedah podana na vzhodnih in zahodnih mejah Pakistana. C' WASHINGTON, 26. febr. (AFP) Ameriško ministrstvo za kopensko vojsko ni hotelo dati republikanske- mu senatorju McCarthvju seznama oseb, odeleženih pri odpustu rezervnega oficirja Irvinga Peressa, ki je bil pred kratkim poklican pred anketni pododbor. McCarthy je napadel Peressa, ker ni hotel odgovoriti na vprašanja in priznati, da je član komunistične partije. MOSKVA, 20. febr. (r) Zunanji minister Molotov je prispel popoldne z letalom iz Berlina v Moskvo. PARIZ, 20. febr. (r) 15 severno- atlantskih držav je na konferenci v Parizu sklenilo, da naj se nadaljuje ladijska vremenska služba v Severnem Atlantiku, toda v omejenem obsegu. Po novem sporazumu naj bi ZDA in Kanada prispevali li vremenskih ladij, evropske atlantske države pa 10. Proračunska aritmetika v ZDA Stirinajstkrat je večji Eisen-howerjev predlog proračuna za proračunsko leto 1954-55 od zadnjega proračuna republikanske stranke pred več kot dvajsetimi leti. Eisenhowerjev proračun predstavlja 21 odstotkov narodnega dohodka ZDA, kar pomeni izdatek 410 dolarjev na glavo vsakega Američana. To tudi pomeni, da ao danes samo proračunski izdatki Američana večji, kot pa je bil leta 1949 povprečni narodni dohodek Evropejca, ki je znašal tedaj 380 dolarjev. Predsednik Eisenhower je 21. januarja poslal kongresu 1169 strani obsegajočo knjigo proračunske rekapitulacije in ji priložil nekaj tisoč strani obsegajočo knjigo državnega proračuna ZDA. Take debele knjige, prepolne številk, bi se morda dozdevale povprečnemu opazovalcu neskončno dolgočasne, povedo pa marsikaj. Treba je številke samo pregledati in one povedo zanimivo zgodbo svojega rojstva. Proračun In ameriško gospodarstvo Med volilno agitacijo so republikanci neprestano kazali na Trumanov proračun kot na dokaz »šepastega socializnyi« v ZDA. Prvi korak novega predsednika Eisenhowerja ja bil, da Od našega dopisnika v New Torku je še pred nastopom svoje funkcije poslal čikaškega kapitalista Josepha M. Dodgeja v proračunsko upravo, kjer naj bi skušal doseči zmanjšanje proračunskih izdatkov. Toda prisotnost tega odposlanca in zaupnika ni mnogo spremenila lanskega proračuna in lahko tako rečemo, da je šele letošnji proračun »polnokrvni republikanski proračun«, ki naj izraža'v številkah generalno smer nove administracije. Novi proračun določa izdatke v višini 65.6 milijarde dolarjev, ter dohodke v višini 62.7 milijarde dolarjev, kar pomeni, da bo primanjkljaj dosegel okoli 2.9 milijarde dolarjev. Proračun je za približno 7 milijard manjši, kot ga je za to finančno leto računal bivši predsednik Truman, in za 5.3 milijarde dolarjev nižji od lanskega proračuna. Toda številke same ne povedo mnogo. Proračun ima v ameriškem gospodarstvu izdreno pomemb. no vlogo. Samo dejstvo, da usmerja skoraj eno četrtino ameriškega narodnega dohodka, govori dovolj zgovorno o tem, kako proračun lahko krizo pospešuje ali pa zavlačuje. Zato niso toliko važne same številke po svoji višipi, kot je važna ekonomska politika, ki je pripeljala do teh številk. Kakor cela vrsta ukrepov predsednika Eisenhowerja, je tudi proračun tipični kompromis med dosedanjo ekonomsko politiko New in Fair Deala in novo ekonomsko filozofijo poslovnih ljudi, ki so zasedli odločilne pozicije v Ei-senhowerjevd vladi. Finančni minister George M. Humphrey je pred Kongresom Izjavil, da je sedanji proračun zasnovan na pričakovanju neznatnega padca poslovne aktivnosti v prihodnjem letu. Kalkulacije proračunskih dohodkov so zasnovane na pričakovanju, da bo narodni dohodek v naslednjem letu ostal približno isti, kot je bil letos. Glavne proračunske dohodke predstavljajo naslednji davki: Dohodninski davek v prejšnjem proračunskem letu 33.4, v sedanjem proračunskem letu 30.3; dohodnina korporacij prej 22.8, zdaj 20.2; užitninski davek prej 10.2, zdaj 10.2. Na prvi pogled vzbudi pozornost dejstvo, da pri novem proračunu računajo z zmanjšanjem davkov velikih korporacij in zmanjšanjem davčnih prejemkov iz dohodnine. Bivši predsednik Truman je govoril 5. februarja v New Yorku ter večino svojega govora posvetil novi davčni politiki republikanske administracije. Truman je opozoril na dejstvo, da vodi nova davčna politika k zmanjšanju davčne obremenitve bogatih slojev in k vedpo večji obremenitvi siro- Ponesrečena akrobacija Izena čenega proračuna ln zniževanje davkov — (lz »Washington Po st«) mašnih. Osnovna ekonomska rodu.« — Izkušeni ekonomisti dogma, ki vodi k taki politiki, ne morejo verjeti, da bi bila ima geslo: »Ce •je dobro kapita- taka gospodarska politika do-Ustom, je dobro tudi vsemu ng- fara ie koristna. Republikanski politiki se danes na veliko posmehujejo ekonomistom in voditeljem demokratske stranke, ki pričakujejo hujšo ekonomsko krizo v na. slednjem letu zaradi sedanje ekonomske politike nove administracije. Toda predsednik Eisenhower je v svojem gospodarskem poročilu 26. januarja naštel celo vrsto »avtomatskih stabilizatorjev« in ukrepov, ki so vladi na razpolago za preprečevanje večje gospodarske krize. Nevarnost položaja pa je v tem, da ekonomska politika sedanje vlade zavestno dopušča »proces prilagoditve«, kar po mnenju mnogih ekonomistov pomeni igro z ognjem. Ce analiziramo Eisenhowerjev proračun, moramo ugotoviti, da ni v njem nobenega sledu »avtomatskih stabilizatorjev«. Ce bi vlada hotela v primeru globljega gospodarskega padca stimulirati gospodarsko aktivnost, potem bi morala biti na to finančno pripravljena, kar pomeni, da bi se to moralo videti nekje tudi v proračunu. Proračun pa nima postavk niti za javna dela, niti za intenzivnejšo pomoč farmarjem ali pa za povečane socialne dajatve in za povečano pomoč inozemstvu. Proračun potrjuje strah tistih ekonomistov, ki so opozarjali, da sedanja administracija precenjuje »psihološke momente krize« In koncentrira svojo aktivnost na propagando namesto na praktično aktivnost na gospodarskem področju. ISe nadaljuje? i Za eerco obljub in kratkotrajnih darov zapravljalo posamezni vinMtarJl svojo prihodnost Ni treba posebej dokazovati, da so ukrepi v zvezi z uresničevanjem zakona o odpravi viničarskih in podobnih razmerij dokaj ostro posegli v lastninske odnose premožnejših Kmetov, ki so imeli v gričevnatem svetu Prlekije precej vinogradov, pa jih že desetletja niso sami obdelovali, marveč so zanje garali najčešće vimčarji. Da je to res, dokazuje tudi visoko število tožb (nad 200), ki so jih kmetje vložili na okrožnem sodišču v Mariboru proti odločbam komisije, ki jim je vinograde odkupila. Posamezni premožnejši kmetje zadnje mesece kaj radi izgovarjajo besedo »najemnik«. Spričo tega, da poskušajo z njo prikriti prave razmere na svojih vinogradniških posestvih, pa dobiva ta beseda poseben prizvok in pomen. Bolje povedano: posamezniki si na vse kriplje prizadevajo, da bi zamenjali besedo »viničar«, ki je bila za stotine ljudi stoletja simpton brezobzirnega izkoriščanja in garanja za tuje koristi. Pri tem merimo predvsem na tiste, ki se hočejo na ta način izogniti zakonitim u-krepom: kajti vsakomur je dano, da si išče zadoščenje pred sodiščem. Toda: išče si ga naj s takimi sredstvi, ki so plod resnice, poštenja in človeškega dostojanstva. Da bi posamezniki dosegli svoj smoter — vrnitev že odkupljenih vinogradov — se poslužujejo dokaj nečastnih sredstev, da bi v odločilnem trenutku premamili viničarje in jih znova spravil na kolena. Eni nastopajo z grožnjami in klevetami, drugi jim dajejo darove v vinski kapiici in drugih dobrinah, tretji pa jim obljubljajo boljše čase, zemljo in vi-ničarije, skratka, vsak po svoje, toda z istim smotrom: pripraviti viničarje do tega, da bodo pred sodiščem in kjer koli že govorili v njhov prid, da jim bodo kot »najemniki« zavarovali hrbet pred pravičnimi zaKonskimi ukrepi. In reči je treba, da so posamezni viničarji hlastno prijeli za nastavljeni trnek. Medtem ko se večina viničarjev dobro drži pred sodiščem ne glede na sladke vabe in obljube, ki bi jih njihovi gospodarji lahko že zdavnaj uresničili, če bi imeli res toliko usmiljenja do svojega bližnjega, pa se najdejo posamezniki, ki so pozabili na težke dni v preteklosti, padli pod vpliv dosedanjih delodajalcev in pritegnili njihovim besedam. Sodniki, ki se zadnje mesece ukvarjajo s temi zadevami, so namreč že zabeležili nekaj primerov krivega pričevanja viničarjev. Prav ti primeri pa nas resno opozarjajo, da podtikanj kmečkih veljakov ne gre podcenjevati. Na njihovi strani so se znašli tudi razni vaški advokati in zakotni pisuni, ki iščejo vrzeli v zakonitih ukrepih, da bi vsaj nekaj rešili zase in za svoje varovance. Tu in tam se hočejo uveljaviti s terorjem nad viničarji. Njihovo početje nas ni iznenadilo, saj so po navadi vedno tam, kjer je treba nekaj izvrtati za posameznika, čeprav je to v nasprotju z obče-ljudskimi prizadevanji, bolj čudno pa zveni ugotovitev, da so na to pot stopili tudi nekateri ljudski odborniki. Oglejmo si nekaj primerov! Pred dnevi je nastopil kot priča pred sodiščem tudi ljudski odbornik I. S. z Murščaka, od katerega je bilo pričakovati, da bo povedal resnico, čeprav ga je za pričo predlogal prizadeti kmetovalec. Vendar tega nismo doživeli. Čeprav je bilo očitno, da so gospodarjeva vinograda večinoma obdelovali viničarji — do tega spoznanja se je bilo moč dokopati vsakomur, ki je trezno pretehtal izjave vinčarjev in prič — pa je vendarle vztrajno trdil, da je videl samo gospodarjeve in najete delavce, ko so opravljali posamezna dela v vinogradih. To mu baje ni bilo težko dognati, saj prebiva v neposredni bližini vinogradov. In Beseda »najemnik« v modi - Podkupovanje viničarjev, da bi govorili v prid gospodarjev — Krivo pričevanje pred sodiščem — Zagovorniki »užaljenih« kmetov, ki niso nikdar sami obdelovali svojih vinogradov — Sprejemanje podkupnine: usodno dejanje za prihodnost nekaterih viničarskih družin vendar ga to ni prav nič motilo, ko je na vprašanje sodnika ali je videl pri delu v vinogradih tudi viničarje, odgovoril: »Ce se ne motim, samo enkrat, ko so nosili rožje!« Nekaj podobnega se je pripetilo tudi v primeru M. K. iz Radoslavec. V lastnikovi domačiji prebivata namreč dve družini, kakor že po navadi rečeno, stari in mladi. Komisija za zemljiški sklad je lastnikovo posestvo obravnavala kot celoto in odkupila presežek nad 10 ha obdelovalne zemlje. Pri svoji odločitvi se je opirala na stališče pristojnega občinskega ljudskega odbora, M ji je sporočil, da živita obe družini v skupnem gospodinjstvu. lastnica je v zakonitem roku vložila tožbo, zahtevajoč, da komisija obravnava vsako družino posebej. Vse kaže, da ji je priskočila na pomoč tudi »dobra« oseba, ki je v imenu vaškega odbora SZDL Radoslavci s podpisom in žigom potrdila uradni dokument, v katerem je rečeno, da živita prizadeti družini v ločenem gospodinjstvu. To naj bi bilo torej mnenje članov SZDL v tej vasi, čeprav je njegov avtor samo en človek. Temu je treba še dodati, da je slično »potrdilo« poslal komisiji tudi likvidacijski odbor tamkajšnje zadruge. Kdo ii..a prav? Pričakovati je, da bo to zagonetko znalo na javni obravnavi razvozljati sodišče, ki bo izreklo »vojo besedo v tej sporni zadevi. Ifi naposled? Ali viničarji ne pljujejo v svojo skledo, ko za ceno lažnivih obljub in darov prodajajo svojo čast? Pri tem ne mislimo zgolj na pravno formalno stran, kajti krivo pričevanje pred sodiščem ima lahko tudi za posledico občutno kazen. Naša skupnost pa razen tega prav gotovo ne bo dajala ugodnosti iz socialnega zavarovanja in pokojnine tistim slabičem, ki hodijo za izkoriščevalce po kostanj v žerjavico. -ko- ^$u in polomljeno. Podeželske in mnogokje tudi mestne pošte so bile skrite po raznih zakotnih, vlažnih in temnih prostorih in s svojimi pregrajami bolj podobne živalskim kletkam ali zaporom kot pa javnemu uradu. Danes pa so poštni uradi v najprimernejših in najpristopnej-Sih prostorih na vasi, poštne palače v Ljubljani, Mariboru in Celju pa se uvrščajo po svoji prenovljeni zunanjosti in notranji ureditvi med najlepša poslopja v teh mestih. Enak položaj zavzemajo tudi nove oziroma preurejene poštne stavbe v Šoštanju, Jesenicah, Postojni, Kamniku, na Bledu in še v mnogih drugih krajih. Izboljšanje delovnih pogojev in prizadevanje zn kulturnejšo postrežbo koristnikov se je začelo leta 1932, najprej v letoviških krsjih, nato pa postopno po vsem podeželju, tako da ni danes niti ene pošte, kjer se ne bi razmere vidno izboljšale. Nad ena tretjina poštnih uradov je že dobila novo tipizirano pohištvo, v teku letošnjega leta pa pridejo na vrsto vse ostale pošte. Nove poštne zgradbe se bodo letos gradile v Ljubljani, Šmartnem oh Paki in v Šmarju pri Jelšah, v vseh treh krajih na kolodvoru. Razen opreme so prejele pošte v zadnjih dveh letih tudi ves potreben drobni inventar, tako da imajo sedaj vse pripomočke za brezhibno poslovanje. Tudi uslužbenci sami, k! prihajajo v stik z občinstvom, so se strokovno dvignili, postali so n apr a m koristnikom vljudmejšd, postrgžljivejši in prikupnejši tudi po svoji zunanjosti, kateri posvečajo vedno večjo skrb. Delo poštnih uslužbencev je zelo odgovorno, zlasti tistih, ki imajo pri okencih vsakodnevno opraviti z najrazličnejšimi ljudmi. Težave so zlasti na podeželju, kjer večina strank ne ve, kako je treba predajati denar, pošiljke in brzojavke na pošto, da o telefoniranju sploh ne govorimo. Tu imaio poštni usluž. benci zelo odgovorno nalogo, da ljudem pomagajo ter jih poučujejo in vzgajajo, da pa hkrati tudi strogo varujejo veljavne predpise in skrbno gospodarijo z imetjem, ki jim ga je skupnsot zaupala v upravo. opozorilo, da bi začeli urejati delovne pogoje in odpravljati težave, za katere dobro vedo. Pozabili so že tudi na težko promet, nezgodo v Zalogu, ko je strojevodja po 18 urah neprekinjene vožnje zaspal in tako povzročil težko prometne nezgodo; ni jih izučil primer v Hudi Južini, ko je kret-nlk po 22-tih urah neprekinjene službe zaspal in s tem povzročil težko prometno nezgodo. Se več, kljub temu je prišlo celo do naslednjega primera: Vlakovodja, ki je po 16-tih urah nepretrgane težke službe zaradi preutrujenosti odrekel novo vožnjo, odnosno prevzem drugega vlaka, čeprav se je odločil zato, ker se je zavedal odgovornosti, je bil od disciplinskega sodišča DZ kaznovan z odpustom iz službe. Vse to kaže, da odgovornih težke razmere nič ne skrbe in da tiho pristajajo na vsa taka dogajanja, n. pr. da še danes opravljajo vozovni pregledniki v občinah Polje, na tržaški meji, p Pivki, v Divači, strojevodje na doprežnih strojih v Gorici, strojevodje na električnih lokomotivah v Postojni in še na številnih drugih odgovornih mestih, delo v turnusu 24/48 ur, t. j. 24 ur nepretrganega dela, na to pa 48 ur prosto. V kurilnici Maribor in še tudi drugod opravlja strojno osebje do 20 ur nepretrgane vožnje. Najhujši pa je primer na progi Divača—Raža, ker je strojno in vozno osebje 26 ur nepretrgoma na vožnji. Poleg tega pa mora strojno osebje voziti nazaj iz Raše v Divačo na lokomotivi v obrnjeni legi, ko ni nikakor zaščiteno in je ves čas vožnje izpostavljeno vsej burji in dežju, od ka- »TOKO« DOMŽALE išče za takojšen nastop KNJIGOVODJO za finančno knjigovodstvo Prednost imajo moški, absolventi ekonomskega tehnikuma z nekaj let prakse. — Pismene ponudbe poslati na Upravo podjetja. ••••••«•■ *•«»••••» •«••••«•• »••>•» •«»••• RAZPIS Okrajni ljudski odbor Sežana razpisuje službena mesta: Mesto pravnega referenta pri tajništvu za ljudsko zdravstvo in socialno politiko. Mesto upravno-pravnega referenta pri tajništvu za gospodarstvo in komunalne zadeve. 3 mesta finančnih inšpektorjev pri upravi za dohodke. Mesto referenta ekonomista pri ekonomsko-planskem oddelku. 1 mesto gradbenega Inženirja, 1 mesto inženirja za gozdarstvo. Mesto pravnega referenta pri okrajni upravi za socialno zavarovanje. Mesto okrajnega šolskega Inšpektorja pri tajništvu za prosveto in kulturo. Mesto geometra pri katastrskem uradu. Za vsa navedena mesta je potrebno imeti vsaj dve leti prakse v navedenih strokah. Prosilci naj vložijo prošnjo z življenjepisom tajništvo OLO Sežana. na •«•••• ••••«•«•• ••••*•••• e+M«e»«0 ■••«#•••• ■•*«••••• » + ««»««»» >#U terih prva je to zimo divjala tudi z brzino 170 km na uro. Zakaj je toliko pritožb železniškega osebja? Kje je tu varnost prometa in kje je tu zdravje osebja? Vse to v premislek odgovornim. Zupančič Stane, republiška inšpekcija dela Gospodarske vesti Ker se zmanjšujejo rezerve deviz in zlata, je predsednik indonezijske vlade izjavil, da bo vlada morala zmanjšati uvoz, vladne izdatke in kapitalne investicije. Dodal je, da kljub temu ni nobenega razloga za zaskrbljenost glede finančne situacije Indonezije. Na osnovi izraelskega proračuna za naslednje finančno leto bodo uvedeni dopolnilni direktni in indirektni davki, da bi se omogočilo kritje potreb v zvezi z nameravanim povečanjem plač. Pocenitev semenskega žita v Švici. Švicarsko združenje proizvajalcev semen je pocenilo semenski oves od 54 do 56 na 45.50 do 47.50 frankov za 100 kg, semenski ječmen pa od 54 na 46.40 do 47.50 frankov za 100 kilogramov. Poleg tega je Združenje sporočilo, da 'bo treba spričo nezadostnih zalog uvoziti večje količine semen. Kljub zelo dobri letini uvoz. Letošnja žetev riža v Indoneziji bo dala verjetno 7 milijonov ton pridelka. Lani je dosegla 6 milijonov 793.750 ton in je bila za 6 odstotkov večja kakor predlanskim. Vse kaže, da bo letošnja žetev že tretja povojna žetev, ki je večja od predvojnega rekorda v letu 1937 (6,220.720 ton). Ne glede na to se računa da bo treba še uvoziti najmanj 300.000 ton riža, če naj ostane potrošnja taka, kakršna je bila lani, kajti zaloge so bile na začetku leta zelo majhne. Treba je obenem vedeti, da «e je povečalo prebivalstvo v zadnjih 17 letih od 65 na 78 milijonov. Dne 1. decembra lani je imela Kanada le 4,721.000 svinj, kar pomeni, da se je število svinj v tej državi v zadnjem letu zmanjšalo za 10 odstotkov. 310.000 železniških pragov bo dobavila Kanada Pakistanu, in sicer na osnovi naročila pred enim letom. Pragove bodo im. pregnirali s kreozotom. Vesti o tem, da nakupujejo egiptovski trgovci bombaža velike količine sudanskega bombaža, so povzročile v Veliki Britaniji veliko zaskrbljenost. Po pisanju Financial Timesa so ponudili egiptovski trgovci ta sudanski bombaž britanski komisiji za bombaž po cenah, ki so bile precej višje od tržnih cen. Prevladuje mnenje, da razpolaga navedena komisija s precejšnjimi količinami egiptovskega bombaža, vendar vse kaže, da bo morala slej k0 prej kupiti nove količine. Komisija je ob. ljubila svojim odjemalcem, da bo nabavila zadostne količine sudanskega bombaža in tako zagotovila dobave. Od 14. do 23. septembra letos bo v Milanu IV. evropska razstava orodnih strojev, prve tri razstave so bile v Parizu, Hannovru in Bruslju. Razstava bo na prostorih mednarodne vzorčne razstave x Milanu. ____ r RCLTEBM BAZtiLEPI Vtisi z baletnega večera v ljubljanski Operi mični elementi, harmonski zapleti in razpleti, predvsem pa vzdušje posameznih simfoničnih stavkov, kontrasti med temami in navsezadnje instru-mentacijski odtenki Klasična simfonija je bila nemara najin tenzivnejša naštudirana točka baletnega večera. Kljub temu zaradi svoje prozornosti in pa, ker ne dovoljuje nikakršnih kretenj ali improviziranja, gledalcu najbolj odkriva zmogljivosti pa tudi pomanjkljivosti plesnega ansambla. Da je živosrebrna glasba te umetnine kljub tveganemu poskusu že pri premieri ugodno pronicala skozi plesno dogajanje na odru, je le en dokaz več, da stremi naš ansambel mimo razmeroma cenenega plesanja opernih vložkov k višjim ciljem. Koreografu Lhotki je struktura glasbenih del popolnoma jasna. Glasbena govorica vzbuja v njem nedvomno bogato izbiro plesnih zamisli. Nemara gre na račun še ne dovolj pretehtane ekonomije v izrabi te invencije, če imamo vtis, da ples še mestoma ne izzove v nas enako intenzivnih viškov, razgibanosti aii zazibanosti, kot nas z njim sočasno navdaja glasba Prokofjeva. Tatjana Remškarjeva, Lidija Lipovžova in Ivo Sertič so opravili levji delež v tej točkL Saint-Saensov Mrtvaški ples je kot glasbena in plesna kompozicija najmanj zamotana u-metnina baletnega večera. Brez strasti in vročega zanosa daje ta že na površni prisluh dopadljiva glasba koreografu dokaj jasne oprijeme. Kar je to točko povzdignilo do nadpovprečnega vtisa, je Lhotko-vo osebno sodelovanje pri izvedbi Ob vsej gibčnosti telesa in ritmični zbrušenosti plesnih kretenj deluje njegova pojava izrazito moško, tokrat kot Smrt z vso neodoljivo demo-ničnostjo.- Dekle v belem, vtelešeno hrepenenje po svetlobi, je tisto krhko nasprotje, cb katerem se vzpenja vsa nasilnost zlobe in propasti, a se ob njem tudi skrha. Marija Gradova se je prav ugodno vživela v to menda svojo prvo večjo plesno vlogo. Presenečenje za občinstvo je bila zaključna točka. Vajeni smo gledati, kako se vse večje koreografske stvaritve Intenzivno bavijo z značilnostmi človeškega življenja, njegovih telesnih in duševnih borb ter utripov. Toda francosko nagnjenje k eksotiki na eni, k primitivno nagonskemu na ne za umetniško oblikovanje v utripih živalskega sveta. Ze pri koreografski obdelavi De-bussyevega dela Faunovo popoldne smo to pri nas svoj čas opazovali »Amazonke«, ki jih je v Parizu postavila na glasbo I. Kogan-Semenova Janine Charrat, nam predstavljajo kot osrednje figure divje in ukročene konje, ki dajejo sceni posebno nota Posnemanje njihovih gibov, njih čuta skupnosti, načina borbe, neugnanega nagona po prostosti, je v Lhotkovi izvedbi na našem odru okusno, živahno in žilavo. Dekor, ki ga je za vse točke oskrbel Aleksander Av-gustinčič kot gost, je prav v tej zadnji točki najmanj skop in najbolj barvit T. Remškar-jeva kot kraljica Amazonk in Ivo Sertič kot beli konj zaslužita polno priznanje; prva za svoj strumni in ognjeviti prikaz ponosne in vročekrvne borke, drugi za neke vrste eleganco, s katero zna podčrtati neuklonljivost in kljubovalnost prostosti vajene, plemenite živali Glasba Kogan-Semenova je izrazito ritmična in vsebuje elemente južnoameriške plesne glasbe; pri nas jo poznamo iz jazza, na zahodu ji je tudi umetna glasba na široko odprla vrata. Vsiljuje nam privid divjine, njen osti-natni ritem pa pozvanja v ušesa kot topotanje. Nemara sta ta dva elementa bila odločilna za koreografsko zasnovo. Pri izvedbi baletnega večera so še sodelovali solisti Stane Cokl, Nataša Neubauer, Iko Utrin Metod Jeras, Gorazd Vošpemik in nekaj nadobudnih najmlajših. Načrte za kostume je napravila k. g. Inga Kostinčer-Bregovac. Svojo nelahko nalogo je z dirigentom dr. Švaro na čelu dobro opravil operni orkester. Skladbe so bile zanj nove in povrh spadajo med zahtevna orkestralna dela. Kontakt med odrom in orkestrom je bil po dirigentovi zaslugi vseskozi čvrst, kar je treba posebno podčrtati v prid prvi točki. Schmittova glasba namreč navaja neštete in nepričakovane spremembe v taktu, ritmu in tempu. Pritegnitev Nenada Lhotke za koreografa baletnega večera se je popolnoma obnesla. Predstava je zapustila vtis resnega stremljenja, solidnega dela in vidnega napredka. Zaradi velike ambicije vseh sodelujočih je bila prav posebno razgibana. 2ela je nedeljeno priznanje. Pavel Širio J Ob Prešernovih nagradah Spričo slogovno zelo raznolikega sporeda sestavljenega Iz samih tehtnih muzikalnih del in koreografskih storitev, ter velikega števila sodelujočih od najvidnejših do začetnikov je večer zapustil toliko vtisov, da bi mogel le strokovnjak in dober poznavalec razvoja naše in tuje plesne umetnosti v skopih besedah izluščiti tista dejstva, ki so za zmogljivost napredek in pomembnost naše mlade plesne umetnosti značilna. Zato se omejujem na nekaj osebnih vtisov, ki so nemara razgibali tudi ostale gledalce. Nenad Lhotka, ki smo ga spoznali kmalu po osvoboditvi kot uglednega soloplesalca v Mlakarjevih »Prometejevih bitjih« na Beethovnovo glasbo, je tokrat kot gost postavil in naštudiral ves baletni večer pa še sam sodeloval kot solist. Kot podlago za svoje koreografske storitve si je izbral štiri daljša glasbena dela, ki bi 1X3 svoji izraznosti in pestrosti mogla s pridom tvoriti celoten spored simfoničnega koncerta. Spored je uvedel Florent Schmitt, francoski skladatelj, ki ga zahodni svet pristeya med najpomembnejše glasbene tvorce. Njegova simfonična pesnitev »Tragedija Salome« nazorno kaže, kako se je v Franciji čutnost De-bussyjeve glasbe stopnjevala do skrajne poltenosti. Zvočni prelivi Schmittove glasbe dobesedno kričč po koreografski snovi, ki bi v vrtincu blodnih in divjih strasti tudi očesu prikazala njih mračni in nasilni utrip. Lhotkova koreografska zamisel popolnoma ustreza izrazu In poteku glasbe. Izvrstno so jo izvedli L. Lipuževa kot Saloma, J Miklič kot Herod, B Smidova kot Herodijada in gost Ivo Sertič kot Narraboth. Kot živa svetloba in čist kristal deluje po tej tragediji blodenj Klasična simfonija nedavno umrlega ruskega mojstra S. Prokofjeva. Nje koreografska obdelava je ena izmed možnih uresničitev tiste težnie. ki hoče postaviti nmet- Prizor iz Amazonk: Tatjana Remškarjeva in Ivo Sertič niški ples- glasbi navštric, ne da bi v njej iskala podkrepitve za otipljivo vsebino ali dogodek. Oddaljuje se od plesne ilustracije glasbi že tako bolj ali manj nasilno vcepljenega »pomena«. Nedvomno so za ljubitelje komorne umetnosti take stvaritve najbolj zanimive. V njih postane ple-salčevo telo struna, na katero po svoje rezonirajo vsi elementi, ki sestavljajo glasbeno Razstava mladinskih ilustracij V prostorih Male galerije v Ljubljani je odprta tradicionalna razstava mladinskih knjižnih ilustracij, ki jo prireja založba Mladinska knjiga. Letos sodelu. je 14 avtorjev: Janez Vidic, Ive Subic, Jože Ciuha, Marija Vogelnik, Maksim Sedej, Tone Kralj, France Slana, Marij Pregelj, Marlenka Muk-Stupičeva, Dušan Petrič, Nikolaj Omerza, Lajči Pandur, Cita Potokar in Ksenija Prunkova. Poleg izvirnikov so razstavljene lanske zadevne publikacije Mladinske knjige. NOVE KNJIGE Claude Aveline: DREVO TIK TAK. Za »Babo Dijen in Koščkom Sladkorja« so naši najmlajši dobili pred kratkim v slovenskem prevodu še »Drevo Tik Tak«, prav tako prikupno In živahno napisano pravljico francoskega pisatelja Clauda Avelina. Izšla je v zbirki »Cicibanova knjižnica« založbe Mladinska knjiga. Prevod Mire Miheličeve Je gladko tekoč. Ilustracije Jacqueline Duhem (šest celostranskih slik) zelo ustrezajo starostni stopnji otrok, katerim je knjiga namenjena. POLPETELINCEK. Kot druga knjiga knjižnice Čebelica (založba Mladinska knjiga), ki je namenjena osnovnošolskim bralcem, Je izšla stara francoska pravljica Polpetelinček v prevodu B. Preglja. Pripovedovana Je v otroku razumljivem jeziku, dvobarvne litografije I. Šubica pa so nevsiljivo dopolnilo otrokovi fantaziji. Besedilo Je tiskano v verzalkah. Razdelitev letošnjih Prešernovih nagrad je sprožilo preče, razpravljanja in kritike med našimi političnimi in kulturnimi delavci. Pisma, ki jih je objavil »Slov. poročevalec« so deloma odmev te diskusije, deloma pa so nadaljevanje razprave sama izzvala. Med mnogimi pismi v zvezi z Prešernovimi nagradami, ki smo jih prejeli, so tudi taka, kjer avtorji pravijo, da je »ta polemika netaktnost brez primere,« in da se v njej zrcali splošno ugotovljena slovenska ozkost« ter da je »življenjsko delo vseh nagrajencev gotovo pravilno ocenjeno.« In dalje: »ali je taka razprava post festum primerna, koristna in kulturna?« in »ali ne bi bilo bolje te pomisleke in očitke upoštevati pri prihodnjih Prešernovih nagradah?« Če bi takšni kritiki le hoteli razumeti bistvo objavljenih pisem, svojih pripomb uredništvu ne bi pošiljali. Če je Svet za prosveto in kulturo izpremenil kriterij za podeljevanje Prešernovih nagrad, bi pač v najslabšem primeru bila njegova dolžnost, da o tem javnost obvesti. Kajti Prešernove nagrade so priznanje vse naše skupnosti in sredstva za nje daje vsa naša skupnost. Zato je tudi potrebno soglasje skupnosti za kakršne koli spremembe, per sebno za take, ki bistveno izr preminjajo smisel Prešernovih nagrad, ko popolnoma izgubljajo svojo stimulativno vrednost (govori se, da so izbrani že kandidati za l. 1955!). Drugo vprašanje pa je, s kakšnim kriterijem je komisija te nagrade dodelila. Prešernove nagrade so bile ustanovljene v času ljudske revolucije in so torej rezultat neizprosne borbe proti nemškim in italijanskim okupatorjem ter njihovim izdajalskim hlapcem. In naši preprosti ljudje že v samem imenu Prešernove nagrade vidijo, da se te podeljujejo ljudem, ki so poleg svojega umetniškega udejstvovanja tudi vredni priznanja skupnosti, ki so vsaj zvesti svojemu ljudstvu in njegovemu naprednemu stremljenju, če že niso glasniki tega stremljenja, kot je bilo to Prešeren. Zato bi se pri podeljevanju Prešernovih nagrad moralo upoštevati vsaj to, da so se reflektanti v času, ko so bile te nagrade ustanovljene, vsaj na znanstvenem polju borili za napredne ideje, če že niso aktivno sodelovali v osvobodilnem boju. Zato pač ni nobenih očitkov proti tovarišu Bevku, ko je njegovo delovanje v smislu Prešernovih idej znano; prav teko ni očitkov proti profesorju Josipu Plemlju, katerega delo je v tisku in knjiga samo zaradi tehničnih ovir še ni izšla in zato pri njem ni bilo prekršeno načelo o stimulativnosti Prešernovih nagrad za razvoj znanosti in umetnosti. Govori se, da je v sami komisiji, ki je podeljevala nagrade, prišlo do nesporazumov, da sklepi niso bili sprejeti soglasno. O tem Svet za prosveto in kulturo naše javnosti ni obvestil. Naša praksa in naša demokratična dolžnost pa je, da o vseh stvareh razpravljamo in sklepamo javno in o tem tudi našo javnost obvestimo. Verjetno so se v sami komisiji pojavili pravilni pomisleki in ndvor proti temu, da bi se Prešernove nagrade podeljevale ljudem, ki si tega ne zaslužijo. Prav gotovo se je med posameznimi člani komisije pojavil odpor proti temu, da bi dali Prešernove nagrade, to pridobitev naše ljudske revolucije, ljudem, ki od 1941 leta naprej niso storili ničesar, kar bi jih na te nagrade opravičilo, ampak ravno nasprotno. Vse to bi morala imeti komisija jasno pred očmi, kajti vsak drugi postopek pomeni žalitev naše revolucije. Zato javno razpravljanje o Prešernovih nagradah ne predstavlja »netaktnosti brez primere« in »splošno ugotovljene slovenske ozokosti«, ampak le široko, demokratično obrambo delovnih množic pred skrunjenjem tistega, kar nam je najsvetejše — spomina na našo ljudsko revolucijo. Sergej Vošnjali Naše potniško letalstvo danes in jutri Naj letalski promet se je po osvoboditvi hitro raavil. Medtem ko je leta 1946 letelo le 10 letal na devetih progah, ki so prepeljala skupno 10.086 potnikov In napravila pri tem 3 milijone 574 tisoč potniških kilometrov, je že v letu 1950 letelo 13 letal na 14 progah, ki so na- NekaJ številk o lanskem letalskem prometa — Določena so sredstva za nabavo sodobnih potniških letal in za gradnjo modernega letališča Število potnikov bi btlo veliko večje, če bi tineli več potniških letal. Da bi ta promet modernizirali in ga približali ko slutila le ca pristajanj« tn za odlet dvomotornih letal, ki letajo le na kratkih progah. Ker zahteva sodobnejša letališča tudi hiter razvoj našega turizma, kajti številni potniki se radi poslužujejo zračnih poti, proučujejo tudi v Hrvatski finančne možnosti za zgraditev sodobnega letališča pri Zagrebu, ki naj bi približalo tujim turistom našo jadransko oralo. Prostor, ki je določen za novo letališče pri Beogradu, je po mnenju direktorja Uprave pot. niškega prometa idealen, in to tako v pogledu lege zemljišča, kakor tudi v pogledu meteoroloških pogojev. Letališče bo spadalo v prvo kategorijo in bodo na njem lahko pristajala vsa doslej zgrajena transportna letala, kakor tudi tista letala, ki jih bodo zgradili ▼ bližnji prlhodnoctl. Prostor za «puščanje in odlet bo betoniran, njegova nosilnost pa bo znašala 135 ton na letalo. Ta prostor bo dolg 2 in pol kilometra in širok 60 metrov. Letališče bo imelo tudi vse najsodobnejše naprave za pravilno in varno usmerjanje letalskega prometa. Letališče bodo pričeli graditi verjetno že junija tega leta ln bo dograjeno po dosedanjih računih do leta 1956, ko bo že lahko služilo letalskemu prometu. Vsa dela bodo stala okoli 2 in pol milijarde dinarjev. I S. pravila 31,444.000 potniških ki. lometrov in prepeljala 86.555 potnikov. V preteklem letu je naše potniško letalstvo prepeljalo 68.901 potnika, pri čemer je napravilo 28,521.000 potniških kilometrov. Doa novinarska jubileja Novinarski kolektiv Slovenskega poročevalca je obhajal te dni redko slavje dveh svojih zaslužnih tovarišev, 65-letnico Franca PUCA in 64-letnšco Toneta GMAINFRIA. stopnji, na kakršni je v drugih evropskih deželah, je določeno v letošnjem družbenem planu 1020 milijonov dinarjev za nakup novih sodobnih potniških letal in še 200 milijonov za zgraditev novega letališča pri Beogradu. Po načrtih, ki jih je izdelala Uprava potniškega prometa, bi zgradili novo letališče pri vasi Surćin na levi strani avtomobilske ceste, 12 km od Beograda. Beograd postaja vse bolj pomembno prlstajališče na pro. gah, ki vežejo večja evropska središča z mesti v Afriki ter na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Novo letališče bo omogočilo pristajanje najmodernejšim letalom, kakršna letajo na dolgih progah kot so Evropa—Afrika, Evropa—Azija itd. Dsoedaoja letališča v Beogradu, kakor tudi v Zagrebu in Skoplju so lah- IZ ŠKOFJE LOKE Sadjarji iz Škofje Loke in okolice, ki se živo zanimajo za razvoj sadjarstva, so pred nedavnim ustanovili sadjarsko društvo, da bi tako organizirani dvignili to važno panogo našega gospodarstva. Sklenili so, da bo njih prva skrb borba proti sadnim škodljivcem, v prvi vrsti proti kaparju, ki grozi uničiti vse naše sadovnjake. Skrbeli bodo tudi, da se bodo sadjarji seznanjali s pravilno nego sadnega drevja, z dobrim in pravilnim gnojenjem ter z izbiro sadnih vrst, ki kraju najbolj prijajo in dobro uspevajo. V ta namen Je mlado društvo organiziralo v nedeljo predavanje, na katerem naj bi predaval sadjarski strokovnjak iz Ljubljane. Na predavanje je prišlo nad 80 sadjarjev, kar je dokaz velike zanimanja za napredek in dvig sadjarstva v kraju. Zal, predavatelja iz Ljubljane ni bilo, ker je zbolel. Kljub temu so se zbrani sadjarji med seboj mnogo koristnega pogovorili. Določili so tudi, da bo 7. marca tečaj za precepljanje sadnega drevja, na katerega bodo povabili tudi mladino. Prav bi bilo, da bi mlado društvo gmotno in moralno podprle tudi kmetijske zadruge. D. G. Črni prsti več pozornosti Cnu prst ]e mačflnc po razmeroma lahkem dohodu z obeh — bohinjske in primorske strani. Iz Baške grape je mogoče priti na njen vrh v slabih štirih urah, iz Bohinja pa v petih. Prijetna pa je tudi krožna tura po grebenih: iz Bohinja preko Črne prsti, Vogla, Bogatina na Km in dalje. Z Bogatina pa se lahko krene tudi k Triglavskim jezerom, na Triglav in drugam. V preteklosti so jo turisti obiskovali predvsem zaradi izredno lepega razgleda na južno in severno stran, v nič manjši meri pa tudi zaradi njene lege in izredno bogate flore, ki tudi v povojni dobi zaradi slabšega obiska ni bila oskrunjena. Pred vojno sta bili na Crni prsti dve postojanki: Oraž-nova in Malnarjeva. Obe sta bili na bohinjski strani, obe pa je tudi vzela minula vojna. Črna prst je ostala vse do leta 1948 zanemarjena. Takrat so dobili Bohinjci nekaj denarja za obnovo, ki jo je leta 1952 prevzelo mlado planinsko društvo iz Mosta na Soči. To društvo je v tem letu opravilo nekatera dela v notranjosti, lani pa jih je v glavnem dokončalo. Za opremo in nekatera druga manjša dela bi društvo potrebovalo še okrog 700.000 din. Ce bo ta sredstva dobilo in če bo vreme vsaj malo ugodno, bo koča konec maja že lahko sprejela pod streho prve obiskovalce Črne prsti. —še Včeraj je podpolkovnik Ivo Novak v imenu komande letalske šole svečano razdelil diplome slušateljem V. klase V(šje letalske oficirske šole. Tretjina slušateljev je končala študij z odličnim uspehom, najboljša med njimi kapetan MILE ZVICER in kapetan ANTON LOVRIČ (na sliki), pa sta bila za Izredni uspeh proglašena za Titova pi-tomca. Iz življenja organizacij SZDL predstavnikov tiste novinarske generacije, ki je orala ledino na našem novinarskem polju in se borila ne le za svobodo tiska, marveč tudi za izoblikovanje novinarstva kot poklica. Govoriti o življenjskem delu teh dveh tovarišev bi pomenilo opisati vse neštevilne, za širšo javnost manj opazne drobne tn neprestane borbe za pravico in resnico, za svobodo in napredek, za pravice delovnega človeka v borbi proti vsem mogočim izkoriščevalskim režimom ob stalni borbi za lasten košček kruha. Štirideset in več let napornega in odgovornega novinarskega dela pomeni znaten in poraembeiT delež v borbi za demokracijo in socializem zlasti v tistih časih, ko je Merer fašistični režim vihtel svoj diktatorski bič zlasti nad naprednim tiskom. In prav tovariša Puc in Gmajner sta v tistih težkih časih postavila celega moža in potegnila za seboj vse tisto, kar je bilo v slovenskem novinarstvu zdravega in naprednega. Oba sta tudi od vsega početka vstopila v vrste Osvobodilne fronte in vodila novinarski aktiv OF v Ljubljani, skrbela za razširjanje poročil o narodnoosvobodilni borbi, dokler se po intervenciji belogardističnih izdajalcev nista znašla v zaporu m internaciji. Pa tudi to ju ni zmotilo. Čim sta se po osvoboditvi vrnila, sta takoj spet krepko prijela za pero in z zgledno požrtvovalnostjo in resničnim tovarištvom prenašala svoje bogate izkušnje na mladi novinarski rod. Tovariški večer, ki ga je priredil naš kolektiv v proslavo njunega življenjskega jubileja, je bil le zunanje potrdilo priljubljenosti in spoštovanja, ki ga uživata med nami. Vsi pa želimo, da bi ostala še dolgo vrsto let v naših vrstah ter čila in zdrava, kakor zdaj, še naprej tako uspešno sodelovala pri našem smotru — graditvi resničnega socializma. ~m Organizacijske pomanjkljivosti so vzrok visokih oskrbnin Na drugem zasedanju skupščine Zavoda za socialno zavaro. vanje LRS 12. in 13. L m. v Ljubljani je bila izrečena ostra kritika na račun tistih zdravstvenih ustanov, ki žele prekomerno in neupravičeno povišati cene svojim storitvam. Kritika je veljala zlasti kliničnim bolnišnicam v Ljubljani, ¥ kliničnih bolnišnicah dejanske stroške oskrbnega dne v kliničnih bolnišnicah. Komisija, sestavljena iz zastopnikov Zavoda za socialno zavarovanje LRS, Sveta za zdravstvo in socialno politiko LRS in tajništva Sveta za ljudsko zdravstvo in sooialno politiko MLO v Ljub. ki so predlagale podražitev Jjani, je ugotovila, da vplivajo na visoke stroške oskrbnega dne zlasti naslednji faktorji: preveliko število zaposlenega osebja, neekonomično izkoriščanje srednjega in nižjega medicinskega osebja, prekomerna dežurna služba, sorazmerno visok odstotek bolovanj zaposlenega osebja in deficitnost pomožnih služb (tehničnih delavnic, šivalnice). Ker morejo te ugotovitve zanimati tudi širšo javnost, po- Kupimo dobro ohranjen RAČUNSKI STROJ za štiri operacije, po možnosti s kontrolnim trakom. Ponudbe je poslati na l »KOVINAR« KRANJ. Toliko cklevetcraa »A U L A« ? • se dobi v vsaki količini i pri »KOZMETIKI« Celje f odd. »Aula«, obrat • • »••»•• >••»•••*• ■•••»•••• »•••••••• •••• oskrbnine od 1. januarja 1954 na 1059 din. Ze lani je bila cena oskrbnega dne v kliničnih bolnišnicah najvišja v primeri s cenami v drugih splošnih bolnišnicah v Sloveniji. Medtem ko se je gibala cena oskrbnega dne v drugih splošnih bolnišnicah med 590 in 775 din, so klinične bolnišnice zaračunavale oskrbni dan precej višje, za vse oddelke povprečno z 884 din. Z visoko ceno oskrbnega dne so bili zlasti prizadeti zavodi za socialno zavarovanje v Ljubljani, Kranju in Kočevju. Zavarovan, cem omenjenih zavodov je bol-nično zdravljenje najbolj pri roki v Ljubljani, kjer se poslužujejo kliničnih bolnišnic, ker druge splošne bolnišnice v Ljubljani ni. Ze sedanja sorazmerno visoka cena oskrbnega dne v kliničnih bolnišnicah je neugodno vplivala na finančno stanje omenjenih zavodov, ki so plačniki bolničnih računov za svoje zavarovance. Samo za primer, kako se je visoka cena oskrbnega dne v kliničnih bolnišnicah odrazila na finančno stanje zavoda za socialno zavarovanje v Ljuloljani, naj navedemo, da bi ta zavod plačal lani za okrog 60 milijonov dinarjev manj oskrbnih stroškov in bi bil za isti znesek suficiten, če se njegovi zavarovanci ne bi posluževali kliničnih bolnišnic, temveč n. pr. druge najdražje splošne bolnišnice v Sloveniji, ki je v Celju. Podobno, samo v manjšem obsegu, se je to odrazilo tudi pri zavodu v Kranju in Kočevju. Z visoko ceno oskrbnega dne v kliničnih bolnišnicah pa niso prizadeti samo zavodi za socialno zavarovanje. Prizadeti so tudi samoplačniki (nezavarovanci), ki ne zmorejo visokih oskrbnih stroškov ter zaradi tega na škodo svojega zdravja raje opuščajo zdravljenje v kliničnih bolnišnicah. Po vsem tem je razumljivo, da je predlog kliničnih bolnišnic na povišanje cene oskrbnega dne naletel na negodovanje in kritiko. Pričakovati je bilo sicer, da se bedo cene zdravstve. nim storitvam in oskrbnemu dnevu z novim letom nekoliko povišale, ker je bila z uredbo o finansiranju socialnega zavarovanja odpravljena ugodnostna 10-odstotna prispevna stopnja za socialno zavarovanje, ki je veljala lani za urade in ustanove. Predlagana cena 1059 din za oskrbni dan v kliničnih bolnišnicah pa pričakovani povišek precej presega. To je tudi napotilo Svet za zdravstvo in socialno politiko LRS, da je konec prejšnjega meseca formiral posebno komisijo in ji poveril snemamo iz poročila omenjene komisije naslednje: V kliničnih bolnišnicah v Ljubljani je bilo lani zaposle, nega toliko osebja, da je povprečno na enega uslužbenca odpadlo dnevno 1.2 bolniških postelj oziroma, ker zasedba bolniških postelj ni 100-odstot-na, eden oskrbovanec. V letu 1952 je bil odnos še ugodnejši, ker je na enega uslužbenca odpadlo le 0,9 oskrbovanca. V primerjavi z ostalimi splošnimi bolnišnicami v Sloveniji, zlasti s splošno bolnišnico v Mariboru in Celju, postanejo ti odnosi naravnost nevzdržni, kar izhaja iz sledečih podatkov: Po stanju na dan 1. novembra 1953 je bilo v omenjenih bolnišnicah zaposlenega: Izobraževalni tečaji na vasi V povezavi s Svetom za kulturo ln prosveto deluje okrajni odbor Ljudske prosvete v Trbovljah sicer kot samostojen organ, tesno pa sodeluje s Svetom za kulturo in prosveto pri OLO Trbovlje ker je pri izvrševanju svojih nalog nujno navezan na poklicne prosvetne delavce zaradi potrebnega učnega kadra in zaradi posvetovanj pri sestavi učnega načrta. Prav tako je bil ta odbor za LP v najtesnejših stikih z Okrajno zadružno zvezo in Gospodinjsko šolo v Trbovljah. To tesno sodelovanje je pa nujno potrebno pri organiziranju izobraževalnih in drugih tečajev v naših okrajnih središčih, zlasti pa na vasi. V letošnji zimski sezoni Je v našem okraju vseh izobraževalnih tečajev 15. Med temi so trije že končani in sicer na Dobovcu, v Podkumu in Jagnjenici — so pa Ko začenjamo to novo rubriko v našem listu, bi rad povedal nekaj besed. O vlogi tiska v življenju naših političnih organizacij je bilo že marsikaj povedano. Zal nismo do danes realizirali vsega in nova rubrika, ki jo danes začenjamo naj bo daljni korak v tem delu. V času, ko so naše politične organizacije zmanjšale svoj profesionalni aparat, bi moral tisk prevzeti del tega bremena nase. Vzemimo samo na primer problem sklicevanja raznih sestankov in konferenc. Koliko pisanja, stroškov in tudi tahko nadomesti majhna vest v časopisu. Prve težave in neprilike, ki jih bo ta novi način nujno povzročil bode bogato poplačane v najbližji bodočnosti. Jasno, da to predstavlja samo neznaten del naloge, ki stoji pred novo rubriko. O življenju naših terenskih organizacij, da celo o okrajnih, je bilo pisano malo in nesistematično. Res je, da so bile tudi tu objektivne težave, posebno vprašanje prostora, toda to ne bi smelo biti odločilno. Dopisniki iz naših političnih organizacij bi nujno morali tvoriti hrbtenico našim časopisom. Lokalna kronika, ?ci je doslej črpala svoje vire iz naše kriminalistike in kronike nezgod bi morala najti svojo osnovno dejavnost ravno na tem polju. Res, da mi nismo pokazali dovolj iniciative, toda tudi same organizacije morajo spremeniti odnos do časopisja. Tudi one se morajo boriti, da jim časopis posveti potrebno pozornost, ker končno je časopis organ SZDL, torej nas vseh. V tej rubriki, ki naj bo zrcalo dela naših organizacij, ne bomo samo suhoparno registrirali sestankov. Problematika, živa in vsakdanja, mora biti osnovna vsebina člankov v tej rubriki. Pomanjkanje prostora nam ne bo tudi v bodoče dovoljevalo objavljanje dolgih poročil. S tem seveda morajo računati vsi, ki bodo hoteli v tej rubriki sodelovati. Tako smo n. pr. te dni sprejeli dopis o občnem zboru SZDL na terenu »Ceste zmage« iz Maribora. V celoti bomo v bodoče težko objavljali tako obširne dopise posameznega terena (mogoče bi to lažje storilo glasilo SZDL v Mariboru »Večer«) radi bomo pa zabeležili centralni problem in podprli teren v akciji, da se reši vprašanje kulturnega doma. Predaleč bi zašel, če bi v teh uvodnih besedah hotel našteti vse posamezne primere. Te bomo morali reševati v praksi. Želel bi samo, da bi naše politične organizacije pravilno razumele našo iniciativo in da bi začele sodelovati v tej rubriki, ki bo še bolj povezala naš tisk s čitatelji v široki fronti borbe za demokracijo in socializem. Rudi Janhuba Mariborska predmsstja so politično zelo aktivna Občni zbor SZDL terena Cesta zmage je pokazal lepe uspehe — Predme stje brez kulturnega doma -Želijo si svojo občino Tabor KDOR LJUBI SLOVENSKC KNJIGO. SE VPIŠE V PRE ŠERN0V0 DRUŽBO KOT PODPORNI ČLAN Ljubljana Maritoor Celje višjega medicinskega osebja 107 57 23 srednjega in nižjega medicin- skega osebja 595 199 113 strežniškega osebja 357 144 71 upravnega osebja 199 58 30 tehničnega osebja 240 79 70 osebja v postranskih obratih 166 53 24 skupno zaposlenega osebja 1.644 590 331 Glede na povprečno dnevno zasedbo v posameznih bolnišni- cah je odpadlo oskrbovancev na enega uslužbenca: Ljubljana Maribor Celje višjega medicinskega osebja 14.4 14.5 20.5 srednjega in nižjega medicin- skega osebja 2.6 4.2 4.1 strežniškega osebja 4.6 5.7 6.6 upravnega osebja 7.7 14.2 15.7 tehničnega oseibja 7.3 10.5 6.7 osebja v postranskih obratih 9.3 15.6 19.6 vs?h zaposlenih 0.9 1.4 1.4 še tečaji v Čečah, v Loki pri Zid. mostu, v Knezdolu, Cemšeniku in Izlakah. Ti tečaji bodo končali svoje delo siedi meseca marca. — Predvideno je, da bodo še ta mesec odprli 5 novih tečajev, tako da bo v tej zimski sezoni takih izobraževalnih tečajev petnajst. Pri organizaciji tečajev so bile ugotovljene nekatere pomanjkljivosti, tako v organizacijskem pogledu kakor tudi glede vsebine podane snovi. V kuharskih in šiviljskih tečajih je bil v načrtu samo praktičen pouk, ni pa bilo v njih predavanj, zlasti ne poli-tično-ideoloških, ki so posebno na vasi tako nujno potrebna. Do teh pomanjkljivosti je prišlo zaradi tega, ker so bili ti tečaji organizirani po raznih linijah — po Ljudski prosveti, po organizaciji socialističnih žena, po OZZ in Rdečem križu. Glede organizacije takih in podobnih tečajev bo treba v prihodnje več koordinacijskega dela med posameznimi organizacijami in ustanovami. S. S. Nov vodovod v Ospu « Pred kratkim so v Ospu odprli nov vodovod, ki bo oskrboval ta kraj s ■■ pitno vodo. Vodovodna napeljava je H dolga 800 m in so potrošili za grad- ^ njo tega vodovoda 6 milijonov di-narjev. Podjetje »KOVINAR« Kranj išče samostojnega Teren Cesta zmage na Taboru je znan kot eden najboljših mariborskih političnih kolektivov. Lani je v mestnem merilu dobil 2. nagrado v znesku 20.000 din. 2al nima področje 15.000 Mariborčanov na Taboru nobene dvorane, kjer bi se shajali ali bili deležni vsaj kinopredstav, ki jih sicer imajo vsa ostala mariborska predmestja. Zato je vprašanje Kulturnega doma že 7 let važno prestižno vprašanje. Cerkvena dvorana ob Cesti zmage, ki so jo Nemci uporabljali vsa štiri leta okupacije kot »Heimatbundsaal«, je bila leta 1945 vrnjena lastnikom. Večkrat so pa —- z ozirom na politiko dela slovenskega klera — na zborih volivci bridko obžalovali ta ukrep. Tov. sekretar Kresnik je v svojem obširnem poročilu ponovno prikazal te probleme. Predsednik zbora tov. Jaro Dolar je opisal težave, ki onemogočajo široko dejavnost, tov. Kun tu pa je opozoril na povezavo problema z reorganizacijo mariborske občine, v kateri je predvidena samostojna občina Tabor. Člani SZDL odobravajo takšno ureditev komune, saj bo demokratičnost prišla do večjega izraza. Ce graditev samostojnega do- ma ne bo mogoča, je zbor sklenil sodelovanje s telovadnim društvom Železničar, ki bo še letos ob Metelkovi ulici gradil telovadnico s kino-dvorano. Diskusije je pokazala, da se članstvo zaveda važnosti političnega dela tudi v bodoče. Teren bo spet začel s predavanji lastne Ljudske univeirze v Prešernovi šoli, saj je predlani obiskalo 19 predavanj blizu 3000 ljudi Centralna LU v Mariboru bo rada pomagala perifernim terenom. Tudi poročilo o ženski sekciji je pokazalo, da teren odlično deluje za napredek gospodinj, ki se tedensko zbirajo pri šivanju in političnih debatah. 50 žen želi, da ostanejo kot sekcije v okrilju SZDL. Tudi vzgoji mladine je skupno z Društvom prijateljev mladine teren posvetil vso pozornost. Svet za prosveto je nakazal za igrišče 80.000 din, ki pa bodo šele letos prišli v poštev za nakup gugalnic in vrtiljaka. Končni sklepi so izzveneli v trdni povezavi z državno politiko naših voditeljev s tov. Titom na čelu. Pevski zbor Svobode Tabor pa je zapel nekaj lepih pesmi. E. Na podlagi gornjih podatkov je komisija zaključila: 1. da med obremenitvijo viš. jega medicinskega osebja v Ljubljani ln Mariboru ni bistvene razlike, ker odpade na enega uslužbenca 14.4 oziroma 14.5 oskrbovancev, in da je v odnosu do istega osebja v Celju obremenitev višjega medicinskega osebja v Ljubljani in Mariboru celo za eno tretjino manjša; 2. da je obremenitev srednjega ln nižjega medicinskega osebja v Ljubljani več kot za tretjino manjša (samo 2.6 oskrbovancev na enega uslužibenca!) od obremenitve istega osebja v Mariboru ali Celju (4.2 oziroma 4.1 oskrbovanca na enega uslužbenca!). Ce bi veljala za klinič. ne bolnišnice v Ljubljani enaka obremenitev, kot n. pr. v Mariboru, se v Ljubljani pokaže višek 228 uslužbencev srednjega in nižjega medicinskega kadra; 3. da je strežniško osebje v Ljubljani v primeri z istim osebjem v Mariboru in Celju najmanj obremenjeno. V Mariboru je obremenitev tega osebja za približno 25 odstotkov, v Celju pa skoraj za 50 odstotkov večja. Pri obremenitvi 5.7 bolnikov na enega uslužbenca kot v Mariboru, se pokaže v Ljubljani višek 69 uslužbencev strežniškega osebja; 4. da je upravnega osebja v nalogo, da ugotovi in analizira Ljubljani skoraj dvakrat ved kot pri splošni bolnišnici v Mariboru oziroma za nad dvakrat več kot v Celju; 5. da je obremenitev tehnič. nega osebja v Ljubljani in Celju približno enaka in da je ta približno za tretjino manjša od one v Mariboru; 6. da je osebje v postranskih obratih v Ljubljani za polovico manj obremenjeno kot v Celju in da je ta obremenitev še vedno za dobro tretjino manjša od obremenitve istega osebja v Mariboru; 7. da je obremenitev celotnega zaposlenega osebja (ne upoštevaje strukturo osebja) v Mariboru in Celju enaka, v Ljubljani pa za polovico manjša. Iz tega sledi, da je v kliničnih bolnišnicah v Ljubljani v celoti 544 uslužbencev odveč, če postavimo kot normo enako obremenitev uslužbencev (1.4 bolnika na enega uslužbenca) pri vseh omenjenih bolnišnicah. Z drugimi besedami: pri enaki obremenitvi uslužbencev v Ljubljani, Mariboru in Celju bi bil oskrbni dan v kliničnih bolnišnicah za najmanj 115 din cenejši. Toliko znaša namreč obremenitev oskrbnega dne za 544 uslužbencev pri povprečnih mesečnih prejemkih 8375 ddm, kot so znašali pri kliničnih bolnišnicah na enega uslužbenca v mesecu de. cembru 1953. ^Nadaljevanje sledi! računovodjo z daljšo prakso. Plača po dogovoru — Interesenti naj se javijo pismeno ali osebno upravi podjetja. Tovarna ključavnic in kovinske galanterije »LAMA« - Dekani pri Kopru išče za takojšen nastop kvalificirane delavce: tri samostojne strojne ključavničarje, enega samostojnega strugarja in dva samostojna orodjarja za izdelovanje matric. — Plače po dogovoru, ponudbe poslati na upravo podjetja z navedbo dosedanje zaposlitve. Zveza vojaških vojnih' invalidov terena Poljane I bo priredila 2. marca v Domu JLA družabno prireditev s srečolovom. Dobiček je namenjen vojnim sirotam ta posebne pomoči potrebnim invalidom. PRISPEVAJTE! Vstopnice so v prodaji v Domu JLA. IIIIIIIIIIIIIIBIIIalllllBEBlifill KMETIJSKO POSESTVO »ERBUT« iiiimiiiiiiiiiniiiiimiiiiitiiiiiimimimuimiiiiiiiiiiiiiiiiiimimmiiiiiiiiiniimimiiiii sprejme: 1 inženirja agronomije ali kmetijskega tehnika splošne stroke z najmanj 10-letno splošno prakso za samostojno vodstvo vseh vej kmetijske proizvodnje za mesto glavnega agronoma podjetja. 1 veterinarja splošne prakse z najmanj 5-letno prakso za samostojnega veterinarja podjetja. 1 vrtnarskega poslovodjo z dolgoletno prakso, ki pozna vsa dela v brstnici in vrtnariji na bolgarski način, za samostojnega vodjo moderne vrtnarija Nastop takoj. — Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. Komfortno družinsko stanovanje zagotovljeno. — Ponudbe z obširnimi delovnimi karakteristikami in življenjepisom o dosedanjem delu pošljite na POLJOPRIVREDNO DOBRO »ERDUT«, kraj Osijeka, Slavonija BBBBBBBBBBBIBBIBBBIIBISBBBBBEBIB ■•••«• «••■•• ••«»*•»• »•»•«•« «•«••«••• »•»•••«• •••••••«• •••*•«#« »•»•••■•» ••«• TBG0VSK0 PODJETJE »UMETNINA« • mmmmm ♦ « • • mmmmm • • « ♦ mb * • • « ot • LJUBLJANA, Besljeva cesta 16, teleion št. 22-835 Tovarna lepenke v Tržiču na Gorenjskem sprejme računovodjo z ustrezno kvalifikacijo in prakso v industriji. — Nastop službe čimprej. Stanovanje zagotovljeno. Ponudbe z opisom dosedanjega dela je poslati upravi podjetja. Potrebuje za takojšnjo prodajo: jedilne, čajne in kavne servise za 6 oseb in 12 oseb (v vseh vrstah porcelana) posamezne krožnike (globoke in plitve) in skodelice. Kristalne servise za liker in druge (sadne, pecivne). Vaze, doze, tase, kipe — v porcelanu, kristalu in keramika (Hummel, Rosenthall itd.). Harmonike: klavirske in brez registra, diatonične od 1 in pol do tritonske, radio aparate, gramofone s ploščami, trube in druga glasbila, moška in damska kolesa, sesalce za prah, šivalne stroje: Singer, Pffaf in ostale rabljene šivalne stroje. Blago sprejema: SPREJEMALIŠČE, Mestni trg št. 7, teleion 23-175 ••« «••••* «•«••«••« «•«•••••« «••■•«••• «•••••••« «••«••••■ «•■••«••« «»—»««#» BflBBBBfiBBBBIIBIBBBIBBflaflGIBBBBEB MEDVEDEK NEEWA — Po J. O. Curwoodu — Rise Miki Muster 127. Najprej ji je globoko v meso zadrl strašni kljun, nato pa se je je besno oprijel še s kremplji. Mahegun je zaslutila svojo pogibalj. Da bi se rešila krempljev, ki so ji vdirali v drobovje, se je valjala sem in tja, vendar Mispun ni popustil. Neviš je odtekala kri, toda še v smrtnem boju mu je skušala pomagati. In Mispun, do zadnjega junak, se je držal volkulje, dokler ni sam izsdihnil. 128. Trudoma se je Mahegun zavlekla v goščavo. Za sabo je pustila krvavo sled. Tam je legla in poginila. Za Mikija in Neewa je pomenil ta boj marsikaj novega. Miki, ki je bojišče čez nekaj časa natančno prevohal in preiskal, je sprevidel, da je življenje neizprosen boj. Nee-wa pa je bil medved, ki nikogar ne napada in ki se nima nikogar bati, kadar odraste: zanj je bilo najvažnejše, da mu niso požrli jelena. 129. Miki je moral pač petdesetkrat na dan tekati k truplu, da je preganjal zajednice, zlasti bele hermeline z rdečimi očesci in pa krokarje, ki jih je mrhovina privabljala v vse večjih jatah. Tako je mineval dan za dnem. Atikovo meso jima je izredno teknilo in ju krepilo. Neewa je bil kmalu še enkrat večji kot oni dan. ko je padel iz čolna. Miki se je razširil v plečih in njegove noge so zgubile oglato nebogljenost. ŠE NEKÄJ... Podjeten menjalec tisočakov Neprevidne blagajničarke je goljufal pri menjavanju denarja Dne 23. julija 1953 so organi LM v St. Vidu nad Ljubljano opazili tri lepo oblečene moške, katerih eden je nosil veliko rjavo aktovko. Nihče ni vedel odkod so in po kakih potih so prišli v naše kraje. 2e naslednji dan se je nekoliko razjasnilo njihovo poslanstvo. Eden od omenjene trojice se je oglasil v podjetju »Valilnica«, kjer je vljudno zaprosil blagajničarko, če bi mu hotela menjati tisočake v petstodinarske bankovce. Pri menjavanju denarja je spretno skril petstodinarski bankovec ter zahteval še enega. Ker je prodajalka njegovo nakano sprevidela, se je vljudno oprostil, češ, da se je »zabunil« in je zapustil lokal. Take eksperimente je izvedel še v trgovskem podjetju »Pržanj«, »Manufakturi«, K2 St. Vid in trgovskem podjetju »Koloniale« v Št. Vidu. Naslednji dan so organi Tajništva za notranje zadeve Ljubljana-mesto ugotovili, da je neznan moški srednje velikosti prosil blagajničarko v podjetju Daj-Dam na Cankarjevi ulici, da bi mu zamenjala sedem tisoč dinarjev v bankovce po 500 din. Ko je to storila, jo je prosil, naj mu raje menja v bankovce po 100 in po 50 din, pri čemer jo je spretno, kot se Je pozneje ugotovilo, ogoljufal za 3000 din. Podoben primer se je pripetil dne 28. julija 1953 v biffe-ju ~in v restavraciji gostinskega podjetja »Rio«, kjer je neznani moški pri menjavanju tisočakov v drobiž blagajničarke spretno in neopazno ogoljufal za 5000 din. To so doživele tudi blagajničarke po drugih ljubljanskih podjetjih. Goljufijo so povsod opazili šele potem, ko goljufivega menjalca tisočakov ni bilo nikjer več. Organi kriminalistične službe in LM so vztrajno iskali sledi za predrznim goljufom. Ugotovili so, da je neznani dobro oblečeni ljubeznivi gospod, ki je predrzno goljufal blagajničarke po Ljubljani, 34-letni Ivan Bobič iz Zagreba. Bobič je bil dne 30. I. 1954 zopet v Ljubljani, kjer je nameraval operirati na isti način kot lani, kar pa mu ni uspelo, ker je bil aretiran. Ugotovilo se je. da je taka kazniva dejanja vršil tudi v Zajebu, j^jer je že bil obsojen na 10 mesecev zapora, kar ga pa ni spametovalo. Morda bo Bobiča, ki je fizično ln umsko sposoben za pošteno delo, ponovna kazen, ki mu jo bo izreklo ljudsko sodišče za kazniva dejanja, le prepričala, da se v FLRJ na račun skupnosti ne da živeti. V. Z. Požar na železniški kretniški postavljalnici V petek, 19. februarja ponoči, Je nenadoma izbruhnil požar v kretniški postavljalnici železniške postaje v Pivki. Po ugotovitvah strokovne komisije je nastal požar zaradi slabega dimnika, ki je v tej železniški postojanki provizorično zidan v neposredni bližini strešnega trama. 2e leta 1951 je prav zaradi tega dimnika na tem mestu gorelo. Kretnik Franc Leskovefc je skušal požar lokalizirati, kar mu pa zaradi močne burie ni uspelo. Požar je popolnoma uničil elskt.rcdinamični b*ok in je na signalnih nanra^ah doslej ugotovljena večmilijonska škoda, ki bo po mnenju strokovnjakov še večja, ker bodo morali vse naprave obnoviti. Ogenj v tovarni na Otiškem vrhu Dne 18. februarja je začelo goreti v upravnem poslopju tovarne na Otiškem vrhu. Ogenj je nastal v omari delavca L. Franca iz doslej še nepojasnjenih vzrokov. Požar so hitro zadušili in znaša fikoda okrog 20.000 din. Obsodba štirih napadalcev Lansk jeseni so neki suro veži oüerog gostilne »Pri dveh cesarjih« ln na Rimski cesti v Ljubljani napadali mirne državljane in jih telesno poškodovali. Ti suroveži so se za svoja kazniva dejanja prejšnji teden zagovarjali pred okrožnim sodiščem v Ljubljani. Hudih telesnih poškodb in tatvine so bil obtoženi Josip Bud j a, Štefan Soldat, Mijo Vidovič in Set ar Franc. Ta četvorica je lanskega novembra popivala po ljubljanskih gostilnah in potem v pijanem stanju napadala ljudi. Prva žrtev je bil Ferdo Mlinarič iz Ljubljane, katerega so trko močno pretepli, da je dobil pretres možgan in druge telesne poškodbe. Pri pretepu so mu iz žepa vzeli tudi 3200 din. Za tem je pijana četvorica napadla in telesno poškodovala še dve žrtvi. Sodišče je obsodilo Josipa Bud j o na 11 mesecev strogrga zapora. Štefana Soldata na 1 leto in 1 mesec strogega zapora. Mija Vidoviča na 18 mesecev strogega zaoora. Martin Set^r on ie bil obsojen na 7 mesecev zapora pogojno za dobo enega leta. Z. A. Dnevne vesti I KOLEDAR Nedelja, 21. febr.: Irena. * »Zveza komunistov«, mednarodno delavsko združenje, je na kongresu v Londonu poverila Marxu in Engelsu nalogo, naj izdelata javnosti namenjen, podroben teoretični in praktični partijski program. Tako je izšel na današnji dan, leta 1848 v Londonu »Komunistični manifest«, v tem delu sta Marx in Engels jasno orisala novi svetovni nazor — dosledni materializem, ki obsega tudi področje družbenega življenja: dalje sta orisala dialektiko kot najglobji nauk o razvoju ter teorijo razrednega boja in svetovno zgodovinsko revolucionarne vloge proletariata, tvorca nove, komunistične družbe. • Na današnji dan. leta 1677 je umrl nizozemski filozof Baruch Spinoza; sodi v krog tistih mislecev 17. in 18. stoletja, ki so s svojim umom skušali razrešiti postanek, bistvo in namen človeka in vesoljstva. Spinoza je bil panteist in je trdil, da sta bog in narava eno. Njegovo glavno delo je knjiga »Etika«. • 21. febr. 1846 se je rodil češki pesnik — panslavist Svatopluk Cech. Njegovo najpopularnejše delo je zbirka domoljubnih in političnih pesmi »Pesfcni sužnja«. * Na današnji dan. leta 1874 se je rodil slovenski slikar Ivan Vavpotič, odličen pejsažist, portretist in ilustrator. Posebno je zaslovel s tihožitji in portreti, ki imajo kultumo-zgodovinsko vrednost. • Na današnji in jutrišnji dan, leta 1944 Je imela XIV. divizija hude boje nad vasjo Plešivec. severno od Velenja. Nemci so zbrali nad 20.000 mož z lahko in težko artiljerijo. vendar so partizanski borci odbili vse njihove napade ln celo zasedli sovražnikove postojanke. • DR. ORŠIČ JERKO, specialist za bolezni ušes. nosa in grla, Ljubljana, Kardeljeva 3-II, ordinira od danes dalje vsak dan od 3—5 ure. O hiški na domu po 6 uri. Telefon 23-237. »Vesna« med ljubljanskimi pionirji. Metka Cabrijelčičeva z vsem svojim spremstwqjj — bo osebno obiskala pionirjema »Pionirski maške-radi«. ki jo priredi »Partizan« Bežigrad in društvo Prijateljev-mladine v nedeljo 28. II. popoldne v prostorih III. drž. gimnazije za Bežigradom. Pionirji pripravite se! Najlepša VaM*r.n starše. Cisti dobiček Je namenjen Za častnega predsednika otola-ringološke sekcije Srbskega zdravniškega društva je bil izvoljen šef — primarij dr. Josip Pogačnik. Včeraj sta se poročila dipl. dent. Ivo Pavšič in farm. pom. Polonca Mejač. Mladima poročencema obilo sreče! Mestni in terenski odbori rk v Ljubljani so iz svojih sredstev izročili terenskemu odboru RK Zelena jama din 50.000.—. da jih ta dodeli po požaru prizadetim družinam v Zeleni jami. Glasbena Matica v Ljubljani ima redni občni zbor 27. februarja ob 19. uri v društvenih prostorih. Ljubljanske obrtniške obrate opozarjamo na drugo sezonsko gospodarsko razstavo, ki bo na Bledu od 1. maja do 30. seotembra 1954. Istočasno z razstavo je organizirana prodaja razstavnih nred-metov. Interesenti naj se prijavijo do 28. febr. 1954. Öbrt-exoortu Ljubljana. Komenskega 12. telefon 21-762. — Mestna obrtna zbornica. Ljubljana. Slovensko zdravniško društvo obvešča člane, da bo IX. redni letni občni zbor v soboto, 6. in nedeljo. 7. marca. Dne 6. in 7. marca doooldan bo ciklus predavanj o nalogah praktičnega zdravnika v ureentni medicini, fi. m. poool-dan društveni del zbora. Direkcija državnih železnic je odobrila za udeležence 25# popusta. Odbor. Vse. ki se zanimajo za stenografijo in strojepisje, vabimo na ustanovni občni zbor Slovenskega stenografskega društva, ki bo v nedeljo. 21. febr. ob 10 v mali dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani. — Iniciativni odbor. Zahvala Ob zdravljenju naše hčerke in sestrice Blaženke. ki je ■»bolela za težko davico in je na po bledicah te bolezni popolnoma ohromela, smatramo za svojo dolžnost, ’.z.r#*^ein:J javno zahvalo šefu infekcijske klinike prof. dr. Bedjaničn Usodna surovost Preteku ponedeljek je 20-letnl Jože Orešič iz Studencev med prepirom v neki gostilni tako močno sunil Jožeta Doriča iz Polskave, da je ta padel in si pri padcu razbil lobanjo. Doriča so takoj odpeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je na posledicah umrL in sobnemu zdravniku dr. Kralju za požrtvovalno zdravljenje, s katerim so naši hčerki rešili življenje in jo uspešno ozdravili ohromelosti. Istočasno se zahvaljujemo za požrtvovalno zdravljenje zdravniku dr. Fe-drann in domačemu bolničarju tov. Pajku. Za požrtvovalno službo izrekamo zahvalo tudi strežnemu osebju in fekcijske klinike. Janko, Justi in Iztok — Zadel Višnja gora VSAKA GOSPODINJA VE, da je perilo dragocen del njenega premoženja. Malokatera gospodinja pa pomisli, koliko tega dragega perila uniči slabo milo. Zato je koristno, če storite tudi Vi to. kar že dela tisoče zadovoljnih slovenskih gospodinj; pri velikem pranju uporabljajte navadno OVEN milo, za pranje boljšega perila pa terpentinovo OVEN milo. Glas, da je OVEN milo zanesljiv prijatelj slovenske gospodinje, je utemeljen, saj je pranje z njim pravo veselje. To milo je nalašč tako izdelano, da pere brez posebnega truda, obenem pa varuje perilo pred trganjem. Glavna njegova odlika je »globinski učinek«, ker perila ne opere samo na površini, temveč odstrani vso nesnago tudi iz notranjih plasti tkanine. Obilna in nežna pena sestoji iz nebroj majhnih mehurčkov, ki pronicajo v vsak kotiček tkanine in iz njega odnesejo nesnago. Videli boste, da bo tudi Vas to milo zadovoljilo čez vse. Zahtevajte pa pri Vašem trgovcu izrecno milo znamke OVEN! Kadar imate goste, Jih postrezite z odličnim Gosadovim »Planinskim čajem«! kolydol — kmalu pride Ko* lydol. . ..edeljo 28. februarja enodnevni izlet z motornim vlakom v Planico. Prijave sprejema PUTNIK v Ljubljani. V času tekmovanj na 120 m skakalnici v Planici priredi PUTNIK v Ljubljani tridnevni izlet v Planico z odhodom iz Ljubljane 12. marca. Vse informacije in prijave sprejema PUTNIK v Ljubljani. OBISKOVALCEM PLANICE! Vozne karte za posebne vlake, ki bodo vozili v dneh 12. do 14. marca na skakalne tekme na 120 m skakalnici v Planici so od ponedeljka 22. februarja dalje v redni prodaji v vseh poslovalnicah PUTNIK v Sloveniji v TURISTIČNEM URADU v Ljubljani na Miklošičevi cesti štev. 17 in pri TRANSTURISTU v Škofji Loki. in šolska vodstva je dvigniti naj sneje do 3. marca 1954. Društvo gradbenih inženirjev tehnikov LRS sporoča, da bo v rek 23. februarja ob 19.30 v dve ni prirodoslovne fakultete na t verzi v Ljubljani plenarni član sestanek s sledečim dnevnim red< 1. Poročilo komisije za uredi študija na fakulteti za gradbeniš in geodezijo TVS. 2. Diskusija o tem poročilu sklepi. 3. Razno. Upravni odbe Partizan na Viču bo priredil pustno soboto 27. t. m. ob 20. ur vseh prostorih telovadnega dc maškarado pod geslom >2000 let zaje. Igra »Odeonc jazz. Na pu: torek pa »Valčkov večer«. Uprava šolskega obrata Gostin šole »Hotel Bellevue« v Ljublj sporoča vsem svojim cenj. gost da je obrat od sobote 20. t. m. dć zopet odprt. Uprava priporoča s ja izbrana vina in kvalitetno hra Rez. oficirji — sanitejci! 23. fc ob 19. uri v klubu vojne bolnici Mostah obvezni sestanek vseh $j tetskih rezervnih oficirjev (zdra1 kov, magistrov in srednjega kad Sestanku. _ lahko prisostvujejo tc riši, ki jim še ni_so reguliran: č MO - ZI OPERA Nedelja, 21. febr. ob 15: Puccini Madame Butterfly. izveD in za podeželje. Ponedeljek, 22. febr.: zaprto. Torek, 23. febr. ob 19.30: Baletni večer. Red A. Sreda. 24. febr. ob 19.30: Rossini, Seviljski brivec. Red F. Četrtek, 25. febr. ob 19.30: Gluck Ifigenija na Tavridi. Red G. Petek, 26. febr. ob 15.30: Massenet, Werther. Gostovanje Rudolfa Francla. Red Petek popoldanski. Sobota. 27. febr. ob 19.30: Gluck Ifigenija na Tavridi. Red B. Nedelja, 28. febr. ob 19.30: Dvorak, Rusalka'. Izven in za podeželje. Ker zapade v februarju 6 obrok abonmaja SNG prosimo abonente, da poravnajo v mesecu marcu sedmi obrok in eventualne zaostanke. DRAMA Nedelja, 21. febr. ob 13; Torkar Pravljica o smehu. Izven in za podeželje. Ob 20: Hecht — MacArthur, Prva stran. Izven in za podeželje. Ponedeljek, 22. febr. ob 20: Huxley, Giocondin nasmeh. Red T dramski. Torek. 23. febr.: zaprto. Sreda, 23. febr. ob 20: Hochwälder, Javni tožilec. Red H. Četrtek, 25. febr. ob 20: Hecht-MacArthur, Prva stran. Red K. Petek, 26. febr.: zaprto. MESTNO GI.EDAL.lSCE LJUBLJANA Gledališka pasaža Nedelja, 21. febr. ob 15 in 20: Gostovanje v Trstu — J. B. Priestley .Cas in Conwayevi«. Sreda, 24. febr. ob 20: Mary Chase »Harvey«. Red Sreda. Vstopnice so tudi v prodaji. Četrtek, 25. febr. ob 20: J. B. Priestley »Cas in Conwayevi«. Zaključena predstava za LMS. Petek, 26. febr. ob 20: Irwin Shaw »Pokopljite mrtve«. Premiera. Izven. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg Nedelja, 21. febr. ob ll; Pengov-Simončič »Zlata ribica«. ROČNE LUTKE Resljeva cesta 28 Nedelja, 21. febr. ob 17: stemmle »Čarobni klobuk«. Ponedeljek, 22. febr. ob 15 in 16.30: Gostovanje v Tržiču. Torek, 23. febr. ob 16: Gostovanje v Dolu pri Ljubljani. Sreda, 24. febr. ob 14.30: Gostovanje na Vrhniki. Ob 17: Gostovanje o Borovnici. Četrtek, 25. febr. ob 14: Gostovanje v Dobu pri Domžalah. Prodaja vstopnic za popoldansko predstavo v gledališču ročnih lutk od 11.30 do 12.30 pri blagajni Mestnega gledališča v Gledališki pasaži in pol ure pred predstavo pri blagajnah obeh gledališč. Šentjakobsko GLEDALIŠČE LJUBLJANA, Mestni dom Nedelja, 21. febr. ob 16: Škufca »Trnuljčica«, pravljična igra z godbo, petjem in plesom, popoldanska predstava. Ob 20: K. Goetz »Hiša v Montevideu. Komedija v štirih dejanjih. (Ing. Kraft — tov. Cuk Janez — Sandi iz slov. filma Vesna). Ponedeljek, 23. febr. ob 20: Tav-čar-Marinc »Otok in Struga«, Romantični igra z godbo. Zadnja večerna predstava. Cene znižane od din 35.— navzdol. Vstopnice so v prodaji pri blagajni v Mestnem domu od 10 — 12 in od 15 — 17 ter eno uro pred predstavo. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Komenskega ulica — Rokodelski dom Nedelja, 21. febr. ob 16: Walter-Stein »Pred poroko«. Popoldanska predstava. Ob 20: Walter-Stein »Pred poroko«. DOM »SVOBODE« — VIC Drugo gostovanje skupine »Tine Rožanc«. Nedelja, 21. febr. ob 16: P, Golia »Jurček«. Vstopnice si nabavite v prodaji od 10 — 12 in 2 uri pred predstavo. DPD SVOBODA MOSTE (bivši kino Moste) Nedelja. 21. febr.: Carlo Goldoni »Lažnivec«. Veseloigra v treh dejanjih. DPD SVOBODA JE2ICA Nedelja. 21. febr. ob 16: C. Dickensov »Cvrček za pečjo«. Igra s petjem in godbo. Režija Svoj V. DRAMSKA DRUŽINA — »SOLIDARNOST« V KAMNIKU Nedelja, 21. febr. ob 16: angleška drama »Sveti plamen«. Repriza. Režija Frenk Boltauzer. Prodaja vstopnic v Slov. knjižnem zavodu v Kamniku. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Nedelja. 21. febr. ob 14.30: Jože Tomažič »Trije bratje«. Pravljična igra z glasbo in petjem. Ob 19.30: Jacgues Devail »Kotiček igračk«. Režija in scena: Bojan Čebulj. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Nedelja, 21. febr. ob 16: Gehri »Šesto nadstropje«. Izven. Torek. 23. febr. ob 20: Zweig »Vol-pone«. Izven. Četrtek, 25. febr. ob 16: Vojnovič »Ekvinokcij«. Red popoldanski. Jele: Angelca Hlebcetova: Frano Dražič: Nace Reš. — Vstopnice so še v prosti prodaji. Nedelja. 28. febr. ob 16: Zweig »Volpone«. izven. K0MCEBI1 Leon Goosens, ki se je pravkar vrnil izredne uspešne turneje po Ameriki, je brezdvomno najboljši oboist sveta. Al. izredni koncert Slovenske filharmonije, na kateremu bo mojster izvajal koncerta za oboo in orkester Cimarose in Riharda Straussa, jc edinstvena prilika, ko bodo lahko poslušalci dojeli čar zvokov oboe v mojstrski roki. »Čarovnik na pihala«, »največji solist vseh časov« in slični superlativi, so ocene, ki jih najdemo v svetovnem tisku o Goosensu. Koncert bo dirigiral Bogo Leskovic, na sporedu še poleg Haydnove overtu re v D duru in Ravelove Daphnis in Cloe, Pahorjeva suita Istrijanka. ki bo tokrat prvič izvedena. Mojster je v tej zanimivi skladbi zbral najbolj originalne istrske teme. Koncert, ki bo v ponedeljek 22. t. m. je zato izreden dogodek sezije. Vstopnice od 60 do 200 din. Abonenti imajo popust 20 in 40 din. Centralna ljud. univerza otvarja: ciklus devetih predavanj: Kratek pregled umetnostnega ustvarjanja skozi stoletja«. Obisk ciklusa priporočamo vsem, ki žele pridobiti jasnejše poglede v razvoj umetnosti. Predavanja bodo zelo poljudna, kvalitetna tn pestra, ker bodo dopolnjena s slikami. Predavanja bodo vsak ponedeljek ob 20. uri v Trgovinski zbornici, LRS Bethovnova ul. Prvo predavanje bo 1. marca. — Vpisovanje se vrši vsak dan od 8. — 14. ure na Centralni ljudski univerzi, Cankarjeva 5-IIL Ukovina 80 dinarjev, za dijake in študente 40 din. ZROJ Tabor — Stari Vodmat, obvešča svoje članstvo, da bo 25. febr. ob 17. uri v domu JLA predavanje »izkustva iz korejske vojne«. — Obvezno za vse rezervne oficirje. Po predavanju se bodo predvajali nastavni filmi. ZRO.J Tabor — stari Vodmat-obvešča rezervne of. — zdravnike svojega terena, da bo 23. febr. ob 19. uri v vojaški bolnici strokovno predavanje. Udeležba strogo obvezna. Drujjivo kmetijskih inženirjev in tehnikov Slovenije vabi Člane in ostale na predavanje novih strokovnih zvočnih poljedelskih filmov, ki bo v ponedeljek. 22. t. m. ob 17. uri 't predavalnici Agronomske fakultete, Ljubljana, Krekov trg l/II. Vstop prost! Poročila: 7.00, 12.30, 15.00, 19.00, 22.00. * 7.15 — 7.25 Radijske reklame; 8.00 O športu in športnikih; 8.15 Pri Zužemberčanih in Belokranjcih (spored slovenskih narodnih pesmi); 9.00 Literarno-glasbena oddaja: Iz lirike Karla Destovnika — Kajuha; 9.40 Dopoldanski simfonični koncert — Josef Haydn Simfonija št. 94, Robert Schumann: Koncert za violino in orkester v d-molu, Blaž Arnič: Pesem planin, Bela Bartok: Dva romunska plesa; 11.00 Od pravljice do pravljice — Margerita Senga-lovič-Stranič — Adamič: Srebrni glas (.ponovitev); 11.30 Zabavne melodije — vmes ob 12.00 — 12.15 Oddaja za Beneške Slovence: 13.00 Za naše kmetovalce: 13.15 Oddaja za žene; 13.25 2eleli ste — poslušajte! 15.10 Veseli zvoki: 15.45 Prenos II. polčasa prvenstvene nogometne tekme Hajduk : Odred; 16.45 Iz znanih operet: 17.00 Ljud-sko-prosvetni obzornik: 17.10 Promenadni koncert: 18.00 Radijska reportaža — Ernest Petrin: Na inštitutu za kriminalistiko; 18.20 Za prijeten nedeljski večer bodo peli in igrali Fantje na vasi, Štirje fantje. Avgust Stanko in solisti: 19.30 Zabavna glasba, vmes Te-klame in vremenska napoved: 20.00 Jacques Offenbach: Hoffmannove pripovedke, opera v 3 dejanjih: 22.30 — 23.00 Zabavna in plesna glasba: 23.00 — 24.00 na valu 327.1 m: Oddaja Radia Jugoslavija za tujino (prenos iz Zagreba). Prijavljence za risarski in plesni tečaj, ki ga otvarja Centralna ljudska univerza obveščamo- Prijav! j enci oz. starši prijavljenih otrok naj se oglase po nastopnem redu v dvorani, kjer se bo vršil pouk, to je Trg revolucije št. 7-1, da se seznanijo z razporedom pouka. — Plesni tečaj: Predšolski otroci v ponedeljek, 22. t. m. ob 17. uri. Otroci roj. v letih 1946 in 1947 v ponedeljek. 22. ob 18. uri. Otroci od 9 — 14 leta v ponedeljek ob 18.30. Mladinke (dijakinje) in žene v ponedeljek. 22. t. m. ob 19. uri. — Risarski tečaj: Predšolski otroci v torek, 23. t. m. ob 17. Ostali prijavljeni v torek, 23. t. m. ob 18. uri. Naše cenjene odjemalce in dobavitelje obveščamo, da smo spremenili dosedanjo firmo: PODJETJE ZA REMONT MLINOV, Domžale — Studa v »MLINOSTRO J« Tovarna mlinskih strojev, Domžale — Studa Proizvajamo vse vrste mlinskih strojev in mlinskih kamnov; prepričajte se o kakovosti naših roizvodov. — Zahtevajte ponud-e in tehnične nasvetei POZOR! PRI 28JEBAXJU KUPONOV, M so jih prejeli Impel Retnarqu-ove knjige »Slavolok zmage« v poslovalnici »Slovenskega poročevalca« v Kardeljevi ulici v Ljubljani, so bile Izžrebane naslednje številke: 908, 613, 732, 956, 646, 810, 544, 513, 630. — Prva nagrada obsega menu za dve osebi ä la »Ravic & joan« z dvojnim kalvadosom v restavraciji hotela »Turist« v Ljubljani; razen tega pa je še devet lepih nagrad. Vsi, ki imajo kupone z izžrebanimi številkami, naj se med 10. in 11. uro dopoldne ali med 17. in 18. uro popoldne zglasijo v založniškem oddelku podjetja »Naš tisk«, Ljubljana, Tomšičeva 5-n, desno. REKTORAT UNIVERZE V LJUBLJANI OBVEŠČA: 1. Vpis v poletni semester štud. leta 1953-54 bo od 25. febr. do 6. marca 1954. Naknadni vpis dovoljujejo dekani v izjemnih primerih na podlagi kolkovane prošnje, toda le do 31. marca 1954. 2. Pričetek predavanj v poletnem semestru bo 8. marca 1954. 3. Slušatelji, ki morajo pred vpisom imeti testirane vse semestre, predložijo kvesturi Univerze ob vpisu: indeks, univ. legitimacijo. I izvod statističnega lista. 4. Prispevki za zdravstveni fond v znesku din 200.— se plačujejo v dotovini ob vpisu. 5. Vse tiskovine, potrebne za vpis, so na razpolago pri vratarju Univerze. Strokovni izpiti laborantov pro-svetnoznanstvene stroke. V smislu čl. 1 do 3 »Navodil za opravljanje strokovnih izpitov uslužbencev v prosvetno-znanstveni stroki, odd. E« (»Objave Sveta za prosveto in kulturo vlade LRs, leto III, štev 5 z dne 14 .avgusta 19-52, str. 7 do 8) pozivamo kandidate, ki izpolnjujejo v gornjih »Navodilih« predpisane pogoje, da takoj, najkasneje pa do konca tega meseca, vložijo lastnoročno pisane prijave z vsemi potrebnimi prilogami za pripustitev k izpitom spomladanskega termina. Prijave je dostaviti na naslov: »Izpitna komisija za strokovne izpite laborantov prosvetno-znanstve-ne stroke« — v roke tajniku prof. dr. Nučiču, Kemijski odsek prirodo-slovno-matematične fakultete Univerze v Ljubljani«. O kraju in času ;-*»it*" ’mdo kandidati pravočasno obveščeni. ♦ Tajništvo Ljudske skupščine LRS obvešča, da ima Ljudska skupščina naslednje telefonske številke: Predsedstvo, Erjavčeva 18, hišna centrala 23-221 do 227; Tajništvo, administracija in računovodstvo, Trg revolucije 1, hišna centrala 23-571 do 575; Stenografski biro, Trg revolucije 1, 21-292. OBVEŠČAMO LJUDSKE ODBORNIKE obeh zborov MLO-Ljubljana, da bo XXIII. skupna seja v ponedeljek 22. II. 1954 ob 16. uri v klubskih prostorih MLO-Ljubljana (Kresija). Takoj po končani skupni seji bosta v istih prostorih ločeni seji: IX. seja mestnega zbora in VI. seja zbora proizvajalcev. Referat o delu in nalogah Posredovalnice za delo ter mestne inšpekcije so ljudski odborniki prejeli že 24. 12. 1953. VOZAČI MOTORNI VOZIL — ZDRAVNIŠKA IZPRIČEVALA Po odločbi sveta za zdravstvo in soc. politiko LRS štev. 1801 (2—1) I. šoferjem-amaterjem, ki prosijo za podaljšanje veljavnosti šoferske izkaznice, izda zdrav. izpričevalo zdravnik splošne prakse, ki ga določi okrajni (mestni) zdravstveni svet. Specialni pregled po okulistu in nevro-psihiatru odredi zdravnik splošne prakse če to smatra za potrebno. Tajništvo za zdravstvo MLO Ljubljana. je z odločbo štev. 1-3772-53 odločilo, da zdravniška izpričevala za šoferje amaterje iz teritorija mesta Ljubljana, izdajajo vsi šefi Sektorskih ambulant, kateri ordinirajo vsak dat (razen nedelje) od 7—12 ure razen za sektor I. (Miklošičeva 20 — šef. dr. Jerše Marjan), ki ordinira vsak dan od 12—16 in od 18—20 ure. Cena za pregled in izpričevalo znaša din 200.— in posebej kolek za din 100.—, ki naj ga prinese vsak s seboj. Šoferjem-amaterjem, ki so že plačali din 600.— bo razliko vrnila uprava Poliklinike, Miklošičeva c. 20 pri informatorju. Tajništvo za zdravstvo Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana okolica je za izdajo izpričeval za šoferje amaterje določilo naslednje zdravnike: Dr. Kirn Milan, Kamnik. Dr. Lebinger Franc, Litija. Dr. Kogej Slavko, Vrhnika. Dr. Podkoritnik Franc, Grosuplje. Uprava poliklinike, Ljubljana RAZPIS mesto direktorja Komisija za razpis mesta direktorja v Tekstilni tovarni Novo mesto razpisuje mesto direktorja Tekstilne tovarne Novo mesto. Pogoji: tekstilni tehnik z 10-letno prakso, najmanj pa 5-letno prakso v volharski stroki. Prošnji je priložiti strokovni in osebni življenjepis, dokazila o šolski in strokovni izobrazbi in poteku dosedanje zaposlitve. Prošnjo je treba vložiti pri OLO, tajništvo Novo mesto do 15. marca 1954. Ostalo po dogovoru. -- — —u tona Splošnega gradbenega jetja »Pionir« Novo mesto r suje mesto direktorja Sploš gradbenega podjetja »pionir« vo mesto. Pogoji: gradbeni inženir z naji 10-letno prakso in položenim strokovnim izpitom. Prošnji je priložiti strokovi osebni življenjepis, dokazil šolski in strokovni izobrazb poteku dosedanje zaposlitve. ] njo je treba vložiti 'pri OLQ, ništvo Novo mesto do 15. rr 1954. Družinsko stanovanje Je s tovljeno. Ostalo po dogovoru. MESTO DIREKTORJA Komisija za razpis mesta direktorja Rudnikov kremenčevega peska »Kremen« Novo mesto razpisuje mesto direktorja Rudnikov kremenčevega peska »Kremen« Novo mesto (eksploatacija in separacija). Pogoji: 1. rudarski inženir s prakso ali 2. rudarski tehnik z najmanj 5-Ietno prakso Prošnji je priložiti strokovni in osebni življenjepis, dokazila o šolski in strokovni izobrazbi in poteku dosedanje zaposlitve. Prošnjo je treba vložiti pri ODO. tajništvo Novo mesto do 15. marca 1954. Ostalo po dogovoru. Okrajna zadružna zveza Ljubljana — okolica v Ljubljani razpisuje NATEČAJ za 4 službena mesta za upravnike kmetijskih posestev. Prednost imajo agronomi in kmetijski tehniki z najmanj 5-letno prakso. Stanovanje zagotovljeno. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe s podatki o dosedanjem službovanju ter strokovni in šolski izobrazbi Je poslati najpozneje do 15. marca 1954 na naslov: Okrajna zadružna zveza Ljubljana — okolica v Ljubljani, Aškerčeva 3, Uprava kliničnih bolnle — Onkološki inštitut v Ljubljani razpisuje: 1. mesto farmacevtske pomočnice, 2. mesto zdravniške pomočnica (med. sestre) z znanjem ln veseljem za medicinsko administracijo. Za to mesto naj vlože prošnje tudi administratorke z znanjem oz. prakso v medicinski administraciji. Prošnje je vložiti v personalni oddelek Uprave kliničnih bolnic v Ljubljani, Zaloška c. 2, in Jim priložiti življenjepis z navedbo dosedanje službe. — Nastop službe 1. marca 1954. Dekanat filozofske fakultete razpisuje v Institutu za psihologijo mesto referenta s takojšnjim nastopom. Pogoji: fakultetna izobrazba, znanje angleškega in francoskega jezika in administrativna praksa z znanjem strojepisja, prijave je treba vložiti na dekanatu Filozofske fakultete do 1. marca. Hü V 81. letu starosti je umrla v Zapužah LENKA KOLMAN ki je 42 let svojega življenja z naj večjo ljubeznijo in skrbjo posvetila naši družini. — Pokopana je bila 17. febr. 1954 v Begunjah. — 2ebržtovi. Naš ljubljeni ata, star 78. let PETER PRIM02IC upokojenec je 14. t. m. v Gornji Radgoni umrl — 2alujoči. — Železniki, Ptuj, Ljubljana, Novo mesto, Kahošvar, Škofja Loka, Jesenice, 16, H. 1954. 62 Umrl Je J02E OKORN bivši pekovski mojster, doma iz Moravč Pogreb bo z Zal v ponedeljek, 22. t. m. ob pol 3. pppoidne. — Žalujoče sorodstvo. Sporočamo žalostno vest, da Jo po dolgi in mučni bolezni v 84. letu starosti preminula naša zlata mama, stara mama, prababica, sestra in teta FANI KOFLER Pogreb bo v torek, ob 16. uri z Zal v Kamniku. — Globoko žalujoči sin Janko, hčerke Justi, Mal-či, Fani, Dora, Marta, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. — Kamnik. Železniki, Ljubljana, Zagreb, Gradec, Daruvar. V 79. letu starosti je umrla naša ljuba mama, stara mama, teta, tašča, svakinja Amalija Stupica roj. Bitenc Pogreb bo 22. februarja ob 15. uri iz Nikolajeve mrliške veže na Zalah. Ljubljana, Domžale, 20. februarja 1954. Žalujoči: sin Jože z družino, hčerka Slava, por. Kajfež z družino, ter rodbine: Stupica, Kajfež, dr. Jamšek, Vrenjak. Ob izgubi naše drage mame, stare mame in tete ROZE VRBOVŠEK lz Zagorja ob Savi se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, posebno darovalcem cvetja in g. župniku. — 2alujoči sin, hčerke in ostalo sorodstvo. Ob nenadni izgubi naše ljube sestre, tete in svakinje TEREZIJE ROGELJ se naj iskrenejše zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, ji poklonili cvetje ter jo spremili na zadnji poti. — 2alujoči ostali. Vsem, ki ste našo ljubo in nepozabno mamiko ROZO SLANC spremili na njeni zadnji poti, položili vence in šopke, ter nam izrazili ustno in pismeno sožalje, srčna hvala. Se posebej se zahvaljujemo g. zdravnikom, č. duhovnikom in g. župniku Štancerju za poslovilne in ganljive besede, pevskem zboru, upravi in nameščencem zdravilišča, ter vsem, ki so počastili spomin naše ljube mamite. — Žalujoči otroci in ostalo sorodstvo. Rogaška Slatina, 18. n. 1954. Vsem, ki so spremili mojega dobrega očeta ALOJZIJA PANGERCA na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. — Žalujoči sin in hči. Ob bridki izgubi našega dragega ata FRANCA TOMŠIČA se iskreno zahvaljujemo vsem za izraze sožalja in štev:ir.o spremstvo na njegovi zadnji poti, kakor tudi vsem, ki so nam kakorkoli stali ob strani in nam nudili pomoč v teh težkih urah. — Posebno se zahvaljujemo darovalcem vencev, g. dr. Graparju za vso požrtvovalnost v lajšanju njegovega trpljenja, pevcem in royorni-k«n za ganljive poslovilne bese-sede. — 2alujoči Tomšičevi. Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža in očeta FRANCA GORSICA kleparskega mojstra se naiprisrčneje zahvaljujemo vsem, Id ste nam izrazili sožalie, vsem darovalcem vencev, kleparski zadrugi, pevcem, dr. Soomu za njegovo pomoč v bolezni, ter vsem, ki ste ga spremili na nle-govi poslednji poti. — 2aiujoča rodbina. Vsem, ki so iskreno počastili spomin mojega moža IVANA PRIMOŽIČA prisrčna hvala. — Ema Primožič. Vsem, ki ste spremili v tako polnem številu na poslednji poti nepozabnega in nadvse dobrega očeta, starega očeta itd. FRANCA NORATAT.TJA (Rineževega očeta) se najiskreneie zahvaljujemo. Po. sebno se zahvaljujemo MLO višnja gora, sosedom In ostalim darovalcem vencev, č. duhovščini, pevcem za žalostinke. predsedniku občine ‘tov. Mihi Novljanu za iskrene besede ob grobu in vsem, ki so sočustvovali z nami. — Žalujoči otroci Minka. Tončka, Janez, Dorca, Pepca. Angelca in Jože ter ostalo sorodstvo. — Višnja gora Ljubljana. Cleveland. New York, 2eneva, februarja 1954. Stranke, ki zahtevajo pismeno naslove od malih oglasov ali kakršne koli informacije, naj priložijo za odgovor znamko za 15 dim. V nasprotnem primeru ne bomo odgovarjali. — UpTava »SP«. »AVTOOBNOYA«, Ljubljana, Bežigrad 11, sprejme takoj več strojnih ključavničarjev, navadnih ključavničarjev, kovinostrugarjev, avtokleparjev, karoseri-stov, navadnih delavcev, ki imajo veselje do livarske stroke, 1 visokokvaiifici ranega avtomehaaiika z večletno prakso in s šoferskim izpitom za preizkus vseh tipov motornih vozil, več strojnih tehnikov in elektrotehnikov z večletno prakso, ki imajo veselje do avtostroke, 1 poklicnega gasilca, ki bi prevzel posle požarnovarnostne službe. Ponudbe pjslaii osebno ab pismeno upravi podjetja. V poštev pridejo vojaščine prosti in po možnosti stanujoči v Ljubljana in ki se ’majo namen stalno zaposliti. 2355-1 TESARSKEGA DELOVODJO z večletno prakso sprejme za službo v Ljubljani Posredovalnica za delo, Ljubljana. 1907-1 »RASICA«, tovarna čipk In pletenin, Gameljne, išče spodobnega tcujigo-vođjo, po možnosti z daljšo industrijsko prakso. Stanovanje preskrbljeno. Nastop takoj. Plača po dogovoru. 2362-1 DVA TRGOVSKA POSLOVODJA za 'občinski trgovini sprejmemo za Trgovsko podjetje Šmarje pri Jelšah. Ponudbe poslati občini Šmarje pri Jelšah z navedbo zadnjih zaposlitev. 2535-1 INDUSTRIJSKEGA RACUNOVOD-J O-bilancista, samostojnega, sprejme takoj industrijsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe v ogi. odd. pod >18.000«. 2351-1 STROJNEGA TEHNIKA, ki je vojaščine prost, sprejme takoj uprava Mestne plinarne. Pismene ponudbe poslati na Mestno plinarno v Ljubljani, Resljeva 2S s predložitvijo dokumentov. 2543-1 STENODAKTILOGRAFKA z znanjem tujih jezikov išče namestitev v centru. Naslov v ogl. odd. 2256-1 FANTA nad 14 let sprejmem za pomoč v kmetijstvu. Naslov v ogl. oddelku. 2260-1 BRIVSKO-FRIZERSKA POMOČNICA išče zaposlitev kjer kob. Naslov v ogl. oddelku. 221 S-l MEŠTO 1 LABORANTA s predpisano šolsko izobrazbo razpisuje inštitut za kemijo na Med. fak. Ljubljana, Lipičeva 2. Reflcktanti naj vložijo prošnje s kratkim življenjepisom (predvsem dosedanji potek službovanja in ocena zaključnega izpita) do vključno 25. t. m. na gornji naslov. 22S2-1 ŠIVILJSKO POMOČNICO, samostojno, pridno, sprejmem s takojšnjim nasiopom. Naslov v ogl. oddelku. 2216-1 VAJENCA IN* POMOČNIKA za krojaško obrt sprejmem. Stanovanje ui hrana v hiši. Ponudbe v ogL odd. pod »Gorenjsko«. 2172-1 GRADBENEGA TEHNIKA sprejme- GOSPOD IN JS K A POMOČNICA, kuharica ali samostojna gospodinja dobi dobro službo pri tričlanski družini odraslih. Nastop takoj ali pozneje. Delovni, plačilni pogoji zelo ugodni. Naslov v egi. oddelku. 2440-1 TAPETMKA za predelavo žimnic sprejme Splošna Dolnišnica v Novem mestu. Delo je v sami ustanovi. Mesto bi bilo stalno. V poštev pridejo tudi priučeni. 2428-1 TRGOVSKI POTNIK s svojim novim avtomobilom išče zastopstvo za Srbijo, Vojvodino, Makedonijo in Bosno. Pismene ponudbe: Beograd, Pejuovič, Južni bulevar 33. 2426-1 VZORČNO PLETILJO, sposobno za pošlo vodki njo pletilnice vrhnjih pletenin iščemo. Plača po dogovora. Pomudbe poslati na Tovarno pletenin, Sežana. 2425-1 TAKOJ SPREJMEMO: sposobnega poslovodjo za samostojno vodenje poslovalnice, mlajšega trg. pomočnika in trg. učenca s 4 razredi nižje gimnazije. Ponudbe podati z življenjepisnimi podatki Splošnemu trgovskemu podjetju, Sevnica ob Savi. 2421-1 ŠOFER I. KATEGORIJE, mehanik, verziran skladiščnik in nabavljaš avtomateriala, čiste preteklosti, išče službo. Ponudbe pod »Samostojen« v ogl. oddelek. 2565-1 POŠTENO KMEČKO DEKLE dobi službo kot gospodinjska pomočnica (lahko začetnica). Mušič, mizar, Vižraarje-Sentrid. 2512-1 GOSPODINJA srednjih let išče zaposlitev pri eni ali dveh osebah. Ponudbe v ogl. odd. pod »Samo- stojna«. IOS1 mo. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Ljubljana«. 2307-1 MLADEGA DELAVCA sprejmem na delo Ipo potrebi hrana in stanovanje v hiši) in delavca, ki zna delati v mavcu. Franc Konjedič, "-. ižiŠče pri Kraaiju. 2416-1 m: + SKEGA POMOČNIKA sprejme mizarstvo. Vodnikova c. 102. - - - '2404-11 GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejmem za Pirau. Informacije Perko, Celovška 97. 2599-1 DVA TEHNIKA KEMIJE z nekaj leti ustrezajoče prakse v laboratoriju ali proizvodnji zaposlimo. »Izo-lirka«, Ljubljana-Moste. 259S-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, dobro kuharico, iščemo za čez dan. Raum garten, Celovška 26. 2595-1 IZUČENA ŠIVILJA - KUHARICA -40-letna, govori več jezikov, išče službo z marcem, najraje v večjem podjetju kot kuharska pomočnica e-li kot samostojna gospodinja pri samski osebi. — Ambrož Karolina, Leningrajska 10, Maribor. 2392-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejmem. Glavan, Albanska 29. 2587-1 ADMINISTRATORK A — pomožna korespondentka pri izvozu s perfektnim obvladanjem neniš'ke in an-’ gieške korespondence ter strojepisja (event, tudi stenografije), z daljšo pisarniško prakso, ustrezno 1 izobrazbo in strokovno usposobljenostjo dobi takojšnjo zaposlitev pri podjerju »Les - Ljubljana«, Ljubljana, Parmova 37, kamor je treba vložiti prošnjo s kratkim življenjepisom m podatki glede na pogoje. 2257-1 PODJETJE »MEPROM«, Ljubljana,-Savska cesta, sprejme takoj v službo: 1 avtomehanika-specialista, sposobnega vseh vrst avtomobilskih popra ril: 1 kolarskega mojstra, samostojnega v avtokaroseriijskih delih; 1 vratarja; 1 delavca, ki bi imel zanimanje do pri uči tv e v alkani zersk e obrti. 2246-1 PISARNIŠKO MOC z znanjem knjigovodstva sprejmemo takoj. Zglasita se osebno na upravo »Splošnega strojnega mizarstva«, Trbovlje. 2252-1 POSLOVODJO za novo gostilno večjega obsega, samostojnega, s potrebno kvalifikacijo in primerno prakso, kakor tudi izučene samostojne kuharice sprejmemo takoj. Samska stanovanja bodo na razpolago. Izčrpne pismene ponudbe je poslati upravnemu odboru Kmetijske zadruge Ivančna gorica, pošta Stična. 2228-1 STROJNEGA TEHNIKA, absolventa Sred. teh n. šole, z najmanj 5-Iet-no prakso, po možnosti samskega, išče za tehnično vodstvo svojih obratov slatinsko zdraviliško podjetje. Ponudbe poslati v ogl. odd. pod »Slatina«. 3205-1 SAMOSTOJNEGA VRTNARJA z večletno prakso sprejmemo s 1. marcem 1954. Plača po uredbi, ostalo po dogovoru. Kmetijsko gospodarstvo Dornava. 2194-1 SLUŽBO DOBIJO kvalificirani gostinski delavci — natakarji, natakarice, kuharice. Ponudbe poslati, na gostinsko zbornico za okraj Kočevje. 2126-1 SAM05TO JNO ADMIMSTR AT IV NO MOC in knjigovodkinjo-bilancistko, obe z daljšo prakso, iščemo za 31. marec. Gostinsko turistično podjetje, Rimske Toplice. 1S39-1 DIM NIKA R5KEGA POMOČNIKA sprejmem. Predpogoj: vesten in pošten. Stopar Drago, Bohinjska Bistrica. 2247-1 ZA OPRAVLJANJE blagujniških poslov ter splošne administracije iščemo za takoj verzirano moč. — »Teol«, Ljubljana, Zaloška 54. 2572-1 ŠOFER, starejši, z večletno prakso, dobi Mužbo pri Diesel tovornem avtomobilu. Ponudbe poslati v ogl. odd. pod >4-tonski Diesel«. 2374-1 LES OST R U G A R J A za galanterijska dela sprejmem takoj ali kasneje. Vavpetič, Ljubljana, Titova 35. 2359-1 IN JIGOVODKIN JA-bil an čistka,^ sa, most ojn a, želi spremeniti službo v Ljubljani. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Knjigovodja«. 2458-1 GRADBENEGA DELOVODJO s kvalifikacijami za vodstvo gradbenin «Jel iščemo. Ponudbe: »Agroobno- va«, Ljubljana, Crtomirova ulica 4. 2445-1 2315-1 SAMÖSTO J NE G A KINOOPER ATER-JA sprejmemo v službo. Nastop službe takoj. Ostalo po dogovoru. Naslov v ogl. odd. 2577-1 UPOKOJENKO, vešeo kuhe, sprejmem, ostalo po dogovoru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Bled«. 2304-1 RAČUNOVODJO sprejme trgovsko podjetje. Nastop takoj ali najpozneje 1. aprila 1954. Ponudbe v ogl. odd. pod »Praksa št. 2000«. 2301-1 EL E KTR OIN ST AL A CIJ A, meh. in finomeh. delavnica MLO Slov. Konjice, sprejme takoj v službo izučenega samskega elektroinštalaterja za samostojno delo. Stanovanje in hrana zagotovljena. Ponudbe poslati na gornji naslov. 2226-1 MESTO KN JIGOVODKIN JE želim spremeniti. Vešča finančnega in materialnega knjigovodstva, sedaj vodim samostojno trgovsko in obrtno hnjigovodsri». Pomudbe v ogl. odd. pod »Samostojna«. 2252-1 FOTOGRAFSKEGA POMOČNIKA -vsestransko sposobnega — sprejme v stalno službo Foi-o Pajk, Mozirje. 2336-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO -sprejmem. Koleša, Stranska pot 12, Trnovo. 2322-1 GOSPODINJO — UPOKOJENKO iščem. Živine nimam. Vprašati Josip Kavčič, Vičava 30, Ptuj. 2509-1 2 STROJNA KLJUČAVNIČARJA sprejmemo takoj v službo. Ponudbe pošljite ali pa se oglasite osebno v Tobačni tovarni v Ljubljani, Tržaška cesta 12. 2507-1 TRGOVSKO PODJETJE »ASTRA« Ljubljana, Bežigrad 6, razpisuje delovna mesta za: 1 knjigovodjo, 1 daktilografinjo z znanjem samostojne korespondence, 1 trgovskega pomočnika usnjarske stroke, 1 trgovskega pomočnika gumijeve stroke, 1 trgovskeza pomočnika tekstilne stroke. Trgovski pomočniki pridejo v poštev tudi iz ostalih strok, če imajo veselje do navedenih strok. Prošnje z vsemi podatki .poslati na naslov podjetja. Plača po tarif, pravilniku. 2473-1 ■'TRIČLANSKA DRUŽINA v Beogradu išče srospodinjsko pomočnico. Javiti se Štarretova 18a-I - Gautsch. 2469-1 2ELEZOKRIVCA, izučenega ali priučenega in nekvalificirane delavce takoj sprejmemo. Tovarna gradbenih polizdelkov, Ljubljana, Smar-trnska cesta 100-1. 2459-1 KOMERCIALIST z daljšo prakso, z znanjem nemščine, italijanščine in delno angleščine išče primerno službo. Prevzamem tudi zastopstvo. Ponudbe pod »Organizator« v ogl. oddelek. 2464-1 POS.TREŽNICO za snaženje stopnišča sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku. 2475-1 GRADBENO PODJETJE v Ljubljani sprejme s takojšnjim nastopom službe administrativno moč - perfektno daktilografko. Ponudbe poslati pod »Marljiva in vestno« v ogl. oddelek. 2493-1 KNJIGOVODJE za finančno in blagovno knjigovodstvo s prakso v trgovskih podjetjih ali začetnike z veseljem do trgovine in zanimanjem za semensko službo sprejme Semenarna. Ljubljana, Gosposvetska cesta 5. 2402-1 STROJNEGA TEHNIKA s prakso takoj zaposlimo v obratu na Jesenicah — »Izolirka« Ljubljana. 2491-1 STROJNEGA TEHNIKA ali inženirja sprejmemo. Pismene ponudbe poslati pod »Večletna praksa« v ogl. oddelek. 2489-1 TAKOJ SPREJMEMO v službo 15 zidarjev in 20 gradbenih delavcev. Podjetje »Remontiv«, Kolezijska 4, Ljubljana. 24S7-1 URADNICO, samostojno moč z večletno prakso, z znanjem strojepisja, vajeno vseh administrativnih poslov, predvsem odvetniških sprejmem. Ponudbe pod »Odvetniška uradnica« v ogl. odd. 24SS-1 RADIOMEHANIKA z večletno prakso sprejmemo v službo. PoniKlbe s tehi-ičitim življenjepisom poslati na naslov: Jugoiehnika, Ljubljana, RADIJSKI APARAT »Horny phon«, 54-1, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Rožna dolina, Cesta IX-33. 23S0-4 ČEVLJARSKI CILINDER STROJ »Singer«, skoraj nov, prodam. — Vrankar Anton, Buč v Tuhinju. 2414-4 VODNO ČRPALKO, električno, dvofazno, prodam. Šebenik Jože, Ljubljana, Trata 12. 2409-4 DELILNI STROJ, skoraj nov, prodam Ponudbe pod »Pekarna« v ogl. oddelek. 2402-4 NOV RADIO, petcevnd, maH format, ugodno prodam. Bevc, Vrhovčeva t, podpritličje (Tabor). 2397-4 PISALNI STROJ V KOVČKU »Continental«, nov, prodam. V račun vzamem tudi staro Sipo. Lajbl, Maribor, Orožnova 1. 2391-4 MOŠKO KOLO prodam. Tržaška 115. 2385-4 PRODAM: športni voziček, košaro in stajico. Teslova 11, Mirje. 2384-4 SAMSKO SPALNICO s trodelno omaro in fotelj prodam. Ogled vsak dan popoldne. Komljanec, Bolgarska 21 a. 2383-4 ASTMATIKI, POZORI OritfinaJ Pas-pat ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku. 2382-4 RADIO PHILIPS, 4-oevn.i, mali s kovčkom, 110 V + 110 V, avtotrans-formator, prodam. Hranilo iška 5-IL, levo. 2361-4 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, otroško košarico na kolesih, otroško stajnco in staro pohištvo prodam. Hranilniška 5-II., levo. 2361-4 BALKONSKA VRATA 'okvir, okni, vrati, roloji) v dobrem stanju, naprodaj za 5.000.— din. Ljubljana, Vodovodna 36-1. 2581-4 CISTERNO 20.000 Htrov vsebine, kompresor znamke »Ccecatto« z električnim motorjem 1.5 KS, kompresor znamke »Leo« z električnim motorjem proda podjetje »MEPROM« Ljubljana. Savska c. 2245-4 UNIVERZALNI MIZARSKI STROJ 500 mm širine, s krožno žago, vrtalnikom in rezkaluim strojem prodamo. Interesenti n&i pošljejo svoj naslov v oglasni oddelek pod »Univerzalni mizarski«. 2206-4 DVA GUMI VOZA, 5-tonskega in 2-tonskega, prodam. Mav Pavel, kovač, Jarše 29, p. Domžale. 2145-4 PRODAM 2000 litrov dobrega jabolčnika. Naslov SP Celje. 2270-4 SESALEC ZA PRAH, veliki, kompleten, malo rabljen naprodaj. Ponudbe v ogl. odd. pod »Sesalec za prah«. 2354-4 ČISTILNI STROJ za čevlje (auspuc-mašina) prodam. Naslov v podružnici SP Kranj. 2231-4 KLAVIRSKO HARMONIKO Hohner Verdi II, 80 basov, 1 register, zamenjam za cemeat. Hribar Avgust, Dolič, p. Mislinja. 2576-4 24 KAVARNIŠKIH MIZ proda državnim podjetjem kavarna »TIVOLI«, Ljubljana, Cankarjeva 6 (Pe-triček). Mize bodo kupcu na razpolago v približno enem mesecu. 2327-4 KLAVIRSKA HARMONIKA, 32 basov poceni naprodaj. Naßlov v SP Trbovlje. 2330-4 UGODNO PRODAM rabljene poste-l;e, omare, nočne omarice. Moličnik franc, Ljubljana, Rožna dolina, c. V-37. 2556-4 NAMIZNI ŠTEDILNIK prodam. Ljubljano, Tržaška c. 2*1, vrata št. 10. 2558-4 KOTEL ZA ŽGANJEKUHO 35 1 prodam za 19.000.— din. Ponudbe na SP Trbovlje pod »Kotel«. 2233-4 RADIO AEG, nemški, 5-cevui, 5 valovne dolžine, hitro prodam za 19.500.— din. Alimpič, Na korošcd 4, Dravlje. 2222-4 KOMPLETNA SOBNA VRATA, 4 enodelna okna, cinkaste vodovodne cevi in školjko za stranišče, vse novo po zelo ugodni ceni naprodaj Fele. Ljubljanska 35. 2264-4 RADIO »OLYMPIA« 5 + 1, prodam. Cirman, Dvorni trg 1-H. 2240-4 AKONSKO SPALNICO, kompletno, nepleskano ugodno prodam. Naslov ZAKONSKO SP. Lepi pot 6. ŠIVALNI TEČAJ NUDI SALON »KLCLER«. Tomšičeva 4. 2436-2 POSTREŽNICO sprejmem za dopoldne. Naslov v ogl. odd. 2417-2 ŠIVILJO za ženske obleke iščemo. Ponudbe v . ogl. odd. pod »Tudi samo za popoldne«. 2588-2 SLIKE ZA LEGITIMACIJE Vom v 2 urah izdela foto »PAULI«, Trubarjeva 58. 1841-2 VDOVA BREZ OTROK išče tovariša za skupno gospodinjstvo. Naslov v ogl. oddelku. 2163-2 ŠIVAM, KRPAM in popravljam staro perilo in podobno. Pod hribom št 5. 2375-2 NEMŠČINO, ANGLEŠČINO in francoščino poučujem - dijake in odrasle. Naslov v ogL odd. 2453-2 PRODAM 3 ieKa«, »ko raj nor* u-tteklena okna za delavnico 150 X 150 in 3 vrata. Franc Sitar, Sto-žice 68, Ljubljana. 2468-4 PRODAM rabljeno peč za kopalnico, kompletno in novo .kompletno pomivalno dvojno korito k vodovodu. Naslov v ogl. odd. 2470-4 PLAŠČ in stojalo za rože prodam. Celovška 67. 2471-4 PIANINO nrodam. Naslov v oglasnem oddelku. 2472-4 RADIO »PHILIPS«, prvovrsten, prodam - Gosposka 6-III. 2496-4 SAKSOFON TENOR prodam. Ponudbe pod »Skoraj nov« v oglasni oddelek. 2495-4 POSREDOVALNA PISARNA, Ljubljana, Tavčarjeva 6 proda: elektromotorje, traktorje, mlatilnioe, radio aparate, šivalne in čevljarske stroje, pisalne stroje, pletilne stroje, vrtalne stroje, mostno in automatsko tehtnico, sesalec za prah, mlin za barve, mlin za dišave, mlin za žito na kamne, razne žage, Črpalke, biljard, blagajne, lokomobile, klavirje, diname, generatorje, diesel motorje, mizarski skoheluik, poljsko kovačnico. Prevzame v prodajo vsakovrstne obrtne in industrijske stroje. 2485-4 TOČKASTO VARILNI APARAT, T CENTRU ŽALCA ob glava* oeat* ugodno naprodaj stavbna parcela 8 arov ter dograjene kleti s lom-Uencem in ploščo 10X10. Naslov SP Celje. 2333-7 VILO V KAMNIKU prodam takoj. Pismene ponudbe v oglasni oddelek pod »Idilično«. 2337-7 VOGALNO PARCELO Bežigrad-Par-mova prodam. Primerna tudi za takoj «M ▼ oglasni »dvojčka«. Informacije: Grosman, Ljubljana, Tavčarjeva 2-11. 2166-7 ENO ALI DVODRU2INSKO stano- p rod ara. Naslov v ogl. odd. 2482-4 STANOVANJE z nekaj pohištva in kurjave prodam. Ponudbe v ogl. odd. poa »Ljubljana«. 2211-4 VOJVOD JANŠKA AGENCIJA Novi Sad - predstavništvo Ljubljana -Tavčarjeva 3, telefon 21-639, 20-392 in 40-639, teleprinter 02495, potrebuje za svoje kliente: tesan in rezan les, bunarske motke, vse vrste drogove - borove in hrastove, plohe, industrijske pragove, hmeljev-ke, vinogradsko kolje in vse drugo, kar imate za vnovčiti. 2451-5 TRICIKEL, dobro ohranjen, z nosilnostjo do 250 kg kupimo. Splošno trgovsko podjetje Sevnica. 2422-5 iPORTNO MOŠKO KOLO kuoim. Ponudbe pod »Dober« v oglasni BRIVSKEGA VAJENCA ALI VAJENKO, ki ima veselje do te stroke, sprejme takoj BRIVSKI SALON Siane Bizjak, Ambrožev trg, novi blok štev. 10. 2511-3 VAJENKO za strojno pletiljsivo sprejmem, stanovanje lahko v hiši. Ponudbe v ogl. odd. pod »Pletilj-stvo«. 2413-3 KOVAŠKEGA VAJENCA sprejmem. Porenta. Mengeš 104. 2401-3 VAJENCA elektroinštalaterske stroke sprejme takoj elektropodjetje Žumer Franc, Ljubljana, Zaloška cesta 69. 2415-3 KLEPARSKEGA VAJENCA sprejme W ost n er, Lj. Moste, Zaloška cesta štev. 56. 2485-3 VAJENKO za torbarsko stroko sprejmem takoj. Eventualno hrana »n stanovanje v hiši. Jakopin, Kranj. 2433-3 v ogl. odd. 2302-4 PRODAM AVTOMOTOR BMW 6 cyl. - luksuzni, z menjalnikom, generalno popravljen in Alfasepa-rator 500 lit. Fürst Janez, Lendava. 2208-4 EMAJLIRAN ŠTEDILNIK, malo rabljen, naprodaj Župevec, Viška 55. 2276-4 KLAVIRSKO HARMONIKO, 80 basno, dobro ohranjeno in električni motor 2KS prodam. Gorenc Franc, Ločna - Novo mesto. 2273-4 HARMONIKO - tritonsko, znamke Sibvlla, Brand produm. Podbevšek, Celovška 2U-I. 2234-4 STISKALNICO 10 t za serijska dela. Hod 10 m-m, višina med glavo in mizo 190 m-m, jermenasti pogon, brez elektromotorja, teža cca 1000 kg, proda »Telekomunikacije«, Ljubljana, Pržanj 24. 2299-4 RADIO »MINERVA«, osemcevni, pet valovnih dolžin, z magičnim očesom ugoflno prodam. Vprašati Livarna Galjerica 57. 228S-4 TELICA, 8 mesecev stara, naprodaj. Fužine 20. Ljubljana. 2317-4 NOV FOTOAPARAT za tračne žage prodam ali zamenjam za ključavničarsko delovno mizo. Naslov v ogl. oddelku. 2236-4 RADIO SAVICA - original, prodam. Tržaška 24, vrata 6. 2455-4 PLOČEVINAST LONEC (40-iitrski) prodam. Vprašati Eipprova (Cerkvena) ulica 25. Trnovo. 2455-4 PETCEYNI RADIO in svetilko za obsevanje ugodno prodam. Tomšičeva 4, pritličje, levi zvonec. 2452-4 OREHOVO JEDTLNICO. lepo, prodam. Rijavec, Bežigrad 1-1. 2449-4 AVTO LAHKI - TOVORNI 1.100 original v najboljšem stanju naprodaj. Ponudbe poslati v ogl. odd. pod »Fiat 1 100 original«. 2457-4 MOTORNE MLATILNICE, slamoreznice, tračne žage, stružnice, vsakovrstne stroje, motorje, pisarniške opreme, ugodno proda Rcalagen-cija. zastopstvo Ljubljana, Študentovska ulica 2. 2445-4 KLAVIR IN HARMONIJ prodam. Naslov v ogl. odd. 2459-4 MOTORNO KOLO »Ziindapp« 250 com prodam. Žagar Albin, Huje 12, Kranj. 2434-4 KROM ATI C NO HARMONIKO in jazz trubo ugodno prodam. Naslov v podružnici SP Zagorje. 2450-4 KREDENCO, dobro ohranjeno prodam. Naslov v podružnici SP Jesenice. 2427-4 BUKO\0 OGLJE, suho, prvovrstno prodamo 5 vagone. KZ Tržišče, telefon Tržišče 3. 2425-4 NAMIZNI ŠTEDILNIK, dobro ohranjen, naprodaj. Šmartinska cesta štev. 26. 2419-4 ŽELEZE.N ŠTEDILNIK prodam. Hruška. Kardeljeva 1. 2418-4 ČEVLJARSKI STROJ, dobro ohranjen produm. Ponudbe v oglasni odd. pod »P faff 24«. 2295-4 PRODAMO 5 KOSOV notranjih in zunanjih gum za avtomobil - dimenzije 9.00 X 20, v dobrem stanju ali zamenjamo za gume 7.50X 20 Sindikalna podružnica »A rdel« Ljubljana, Celovška 5. 2294-4 Ku.ii ui.\1KANI SiiiOj prodam najboljšemu ponudniku. Naslov v ogl. odd. 2501-4 MLATILNICO »ZMAJ« tipa 1952, novo z el. motorjem ali brez, traktor Diesel Lanz 25 KS proda Real agencija zastonstvo Škocjan. 2506-4 REMONT MOSTE razprodaja različni vodovod, material, — barve, pločevino in drugo. 2503-4 GARAŽO — leseno, zložljivo — 5 X 3 m prodam. Kranjc Ivan, Zaloška c. 13. Ljubljana. 2481-4 NOv ŠIVALNI STROJ prodam. Janežič. Jokšičeva 8-IT, Režigrad. i KRAVO, 8^ mesecev, brejo prodam. Novak, Notranje gorice 39, Brezovica. 2467-4 oddelek. 2277-5 ČEVLJARSKI LEVOROCNI šivalni stroj kupim. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Singer«. 2160-5 SAXAFON ALT (ES) kupim. Ponudbe v ogL odd. pod »Dober alt«. 2258-5 KUPIMO vzmetno ali zračno kladivo s težo glave 150—250 kg. »Železo-promet«. Trg revolucije. 2371-5 ELEKTRIČNI MOTOR, 1-fazni, z vodno črpalko, 1 KS z avtomatom kupim. Telban Ferdinand, Stari dvor 25, Škofja Loka. 2364-5 MIZO, SEST STOLOV, veliki fotelj, zofo ali beržero, vitrino, skrinjo, zidno ogledalo in uro, vse bieder-mayer ali barok kupim. Ponudbe }>od »Biedermayer« v ogl. odde-ek. 2378-5 MOČNE ŠKARJE, ključavničarske, na vzvod za rezanje železa in pločevine, debeline do 12 nun, kupim^ Cirman, Ljubljana, Aljaževa štev. 8. 2357-5 Kvv.vidiiMRAN OTROŠKI VOZtCLh kupim. Ponudbe pod »Dobro ohranjen« v ogl. odd. 2466-5 KUPIM starinski omari ter lestenec. Ponudbe pod »Stilno« ▼ ogl. odd. 2500-5 PENTAGON PRIZMO kupim. Ing. Kavčič, Igriška 3-IV. 249S-5 DVA »VITOS« STROJA za popravljanje nogavic, nova ali v dobrem stanju kupimo. Trgovsko podjetje »Usnje« Ljubljana, Wolfova l-II. 2502-5 ŠPORTNI PRESIT VOZIČEK, dobro ohranjen kupim. Ponudbe z navedbo cene v ogl. oddelek pod »Strogo čist«. 2497-5 KUPIMO VODNO ČRPALKO »Uta«, kom r resor-visokotlačni do 7 A trn pritiska, 1400 1 na minuto. Pismene ponudbe poslati pod »Odlično o*.--m jpno* v o «H. odd, 2490-5 KUPIM: poljsko kovačnico, nakovalo in razno mehanično orodje. Ponudbe z opisom in ceno pod »Plačam« v ogi. odd. 2366-5 GASILSKO PREVOZNO BRIZGALNO na ročni pogon kupi PGD Osilnica ob Kolpi. Ponudbe je poslati takoj. 2339-5 ELEKTROMOTOR od 3«/« KS do 5 KS 2800 obratov kupim. Ponudbe pod »2SOO« v ogl. odd. 2346-5 KUPIMO NOVO ali dobro ohranjeno parno pekarno z vsem potrebnim inventarjem. Drž. obrt. podjetje «Remont« Stična. 2340-5 TÄKOJ KUPIMO: stružnico za kovine, vrtalni stroj do 20 mm, nakovalo 60 do 70 kg, autogenski varilni aparat, brusilni stro-j in razno vodovodno inštalatersko in ključavničarsko orodje. Ponudbe z navedbo cene na: Režijski odbor za gradnjo vodovoda Novo mesto. 2272-5 ŠIVALNI STROJ, ki tudi entla, v dobrem stanju, kupim. Naslov v ogl. odd. 2146-5 RIBIŠKE ŠKORNJE, brezhibne, visoke in nizke št. 41—42, po možnosti inozemske, kupim. Na«Iov v ogl. odd. 288-5 300 METROV VODOVODNIH starih cevi pocinkanih ali železnih, dimenzija pol cole kupim. Ponudbe poslati: Menart Anton, Strmec pri Vojniku. 226S-5 KUPIMO MENJALNIK (getribe) v dobrem stanju za avto Bianchi Miles — 3 tonski. »Izolirka« Ljubljana. 2310-5 KUPIM od 40—50 kg mečičja za sode. Plačam po dogovoru. Ohahä, sodar, Mokronog. 2303-5 SVINEC, star, rabljen v vsaki količini kupujemo po dnevnih cenah. Cementarna Anhovo, zastopstvo v Ljubljani. Krojaška 6. 1645-5 KOPALNO KAD, emajlirano, dobro ohranjeno, kupim. Cizel Karl, Vransko pri Celju. 2169-5 KINEEXACTA, PRACTICA ali Leica III kupimo. Ponudbe z opisom in ceno na naslov: Ljubljana, Hajdrihova 2-III - EP. 2241-5 vanje prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 2355-7 REALAGENCI JA - zastopstvo Ljubljana, Študentovska 2, proda več manjših hiš '170, 220, 380 tisoč), weekend - zložljive, stabilne; parcele, posestva, vile, vsepovsod. 2444-7 POSESTVO 4.5 ha, naprodaj. Kraljič Leopold, Sp. Pirniče — Medvode. 2441-7 TRISTANOVANJSKO HIŠO, 10 minut od središča Kranja zamenjam za malo posestvo, najraje na Gorenjskem. Ponudbe poslati podružnici SP Kranj pod »Storžič«. 2431-7 DVODRUŽINSKA HIŠA z vrtom, rim vhodom, dvoriščem, podmena, 4l/i sobe naprodaj v Novem mestu. Vprašati v poslovalnici »Triglav«, Maribor, Gosposka ul. 17. 2435-7 ZAZIDLJIVO PARCELO v ožji bližini centra kupim. Naslov v ogl. oddelku. 2400-7 ENOSTANOVANJSKA HIŠA, podkletena, na periferiji mesta ugodno naprodaj. Ponudbe v oglasni odd. pod »Visokopritlična«. 2396-7 LEPA ENOSTANOVANJSKA HIŠA, z gospodarskim poslopjem, delavnico in vrtom v centru mesta Brežic naprodaj. Primerna za obrtnika, privatnika ali državno podjetje. Franc Vervega, Brezice, Kardeljeva 33. 2174-7 STAVBENA PARCELA (1000 m*) v Vižmarjih pečeni naprodaj. Naslov v ogl. odd. 2265-7 MANJŠO ENOSTANO VAN JSKO vilo zamenjam za večjo enostanovanj-sko ali dvostanovanjsko, ali pa tudi kupim. Ponudbe pod »Ugodna prilika« v ogl. odd. 2348-7 ENODRUŽINSKO HIŠO zamenjam za primerno v bližini mesta Kamnika ali DomžaL Zg. Vir 71 pri Domžalah. 2199-7 STANOVANJE V VILI ali manjšo hišo kupim. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Ljubljana«. 2367-7 POSESTVO V SEŽANI, ki obsega 2 stanovanji in gospodarsko poslopje z vrtom prodam. Naslov v ogL oddelku. 2290-7 PISARNIŠKE PROSTORE - dve aM tri sobe, išče trgovsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe v ogL odd. pod »Pisarniški prostori«. 2442-8 ŠIVALNI STROJ vzamem v najem proti odškodnini. Naslov v ogl. oddelku. y 2386-8 VRT ODDAM v najem. Krakovska ul. 33. 2405-8 HIŠICO z nekaj zemljišča, tudi brez, vzamem v najem ali oskrbo. Zap-Iječki, Mirna 4, Dolenjsko. • 2267-8 STANOVANJE KOLO »Torpedo« zamenjam za radioaparat, tudi doplačam. Šlibar Miha, Moravče 57 pri Domžalah. 2214-6 MALO ENODRUŽINSKO HIŠO na Kontovelju pri Trstu zamenjam za enako ali za stanovanje kjerkoli v Sloveniji. Naslov v oglasnem oddelku. 2289-6 HIŠO Z NEKOLIKO VRTA prodam za 750.000. Takojšnja vselitev. C. na Brdo 139. 2460-7 V1SOKO-PRITLICNA enostanovanj-ska nova hiša z mizarsko delavnico in skladiščem ter njivo v izmeri 26 a prodam Borštnik Janez. mizar, Ponova vas 35. Grosuplje. 2474-7 ENO ALI DVOSTANOVANJSKO vilo kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe v ogl. odd. pod »Eno ali dvodružinska«. 2477-7 POSREDOVALNA PISARNA Ljubljana, Tavčarjeva 6 proda: vile enostanovanjske, dvostanovanjske z vrtom Mirje, Prule, Bežigrad, šiška, Ze'ena jama, Kranj, Bled, Bohinj. Posestva: Dravlje’, Obrije, Brezje, Dol, Barje, Dolenjska, Štajerska, Gorenjska. Hiše: Ljubljana in okolica, po vsej Sloveniji in Hrvaški. Parcele in zemljišča povsod, kjer kupec želi. Storimo Vara tudi vse zemljiškoknjižne po sle. Informacije so brezplačne. 04QA.7 HIŠA Z MLINOM, 2 ha obdelovalne zemlje, 5 minut od železniške postaje, prodam. Neškovič, Grosuplje 68. 2149-7 ZAZIDLJIVO STAVBNO PARCELO kupimo. Ponudbe pod »Klet« v 2189-7 :upi ogl. odd. VELIKO SONČNO SOBO v začetku Rožne doline zamenjam za garsonjero ali veliko sobo kjerkoli, najraje v centru. Naslov v oglasnem oddelku. 2510-9 VEČJO SUHO SOBO ali vsaj prostor za shranitev pohištva iščem v Ljubljani. Dam visoko nagrado in ' plačam za eno leto. Ponudbe pod »Večinoma odstoten« v ogl. oddelek. 2293-9 ENOSOBNO STANOVANJE zaradi obrti v lepi večji mirni hiši zamenjam za enodružinsko hišico Jlah ko " barako) v dobkem stanju. Ostalo' po dogovoru. Ponudbe pod »Mirna obrt« v ogl. odd. 2248-9 KABINET ALI SOBO išče miren vi-sokošolec višjega letnika. Ponudbe poslati v oglasni oddelek pod »Nimam obiskov«. 2285-9 KDOR MI PRISKRBI SOBO, dam brezplačno v najem klavir ali pianino ali visoko nagrado. Ni nujno za takoj. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Pianino«. 2308-9 SONČNO IN ZRAČNO SOBO ter kuhinjo v centru Ljubljane zamenjam za enako izven centra. Ponudbe pod »Visokopritličje ali I. nadstropje« v ogl. odd. 2309-9 ZA ENOSOBNO STANOVANJE dam samski osebi brezplačno lepo sobo s soupo-rabo kuhinje. Ponudbe pod »Prijazen dom« v ogl. odd. 2326-9 OPREMLJENO SOBO oddam solid-nemu moškemu z lastno posteljnino. Ponudbe pod »Prost vhod« v ogl. odd. 2511-9 MAJHNO SOBICO z vzidanim štedilnikom. separiran vhod, v centru zamenjam za večjo sobo ali stanovanje kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nagrada«* _ 2287-9 ODDAM LOKAL s stanovanjem na prometni točki pri kolodvoru in križišču. Ustreza za vsako obrt. koncesijo. Tudi prodam komfortno stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku. 2207-9 DVOSOBNO STANOVANJE na Miklošičevi zamenjam za enosobno komfortno. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Balkon«. 2181-9 ZA NEOPREMLJENO SOBO v Ljubljani ali bližnji okolici dam nagrado. Naslov v ogl. odd. 2345-9 PRAZNO SOBO iščem za nagrado ali pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pod »April« v ogl. odd. 2278-9 ENOSOBNO STANOVANJE v Beogradu zamenjam za stanovanje v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. 2525-9 LEPO SONČNO parketirano sobo v Ljubljani zamenjam za Maribor, Celje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ugodno«. 2204-9 IŠČEVA SOBO. Pomagam pri poljskem in vrtnarskem delu. Več po dogovoru. Vrbnjak, Poljanska cesta 52. 2259-9 NAGRADIM TISTEGA, ki mi orao-g»>či zamenjavo enosobnega za dvosobno stanovanje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Stiska«. 2220-9 LEPO SOBO zamenjam za enosobno stanovanje ali večjo prazno sobo. Jakopič Helena, Šmartinska cesta 2 (ogled v nedeljo 21. II. dopoldne). 2238-9 KDOR MI PRISKRBI enosobno stanovanje v Ljubljani ali večjo sobo, dobi visoko nagrado. Naslov v ogi. oddelku. 2411-9 SOBO IN GOSPODINJO iščem. Naslov v ogl. oddelku. 2446-9 OPREMLJENO SOBO v bližini hotela »Turist« iščem. Plačam dobro lahko za 6 mesecev v naprej. Ponudbe poslati pod »Soliden« v ogl. oddelek. 2420-9 ZA SOBICO, tudi neopremljeno, plačam po dogovoru zelo dobro, tudi za več mesecev naprej. Ponudbe v ogl. odd. pod »Sotinka«. 2450-9 ŠTIRISOBNO KOMFORTNO stanovanje v Kranju zamenjam za po-dobtiega na Bledn. Informacije: Stanovanjski urad LOMO Bled. 2452-9 ABSOLVENTKA TEHNIKE. IŠČE opremljeno sobo. Ponudbe pod »Skromna« v ogl. odd. 2389-9 KOMFORTNO DVOSOBNO stanovanje v Mariboru zamenjam za večje ali manjše v Ljubljani. Ponudbe pod »Selitev« v ogl. odd. 2410-9 V OPATIJI dnra brezplačno sobo r dvema posteljama blizu morja za 14 dni kadar koli tistemu, ki priskrbi ali odda sobo za zelo skrbnega visokošolca v Ljubljani (tudi na periferiji) za dobro najemnino. Ponudbe pod »Opatija« v oglasni oddelek. 2595-9 OPREMLJENO ALT PRAZNO SOBO išče med. sestra. Ponudbe pod »Nujno« v ogl. «dd. 2394-9 PRAZNO SOBO tffem sa • 1. marcem. Ponudbe t ogli oddelek pod »Visoka nagrada«. 2305-9 OPREMLJENO SOBO brez posteljnine, posebni vhod, iščem. Ponudbe v ogL odd. pod »Center«. 2300-9 DVOSOBNO VELIKO stanovanje § kopalnico in vrtom na Rakovniku zamenjam za dvosobno s kabinetom - kom fort bliže centra. Ponudbe pod »April« v oglasni oddelek. 2147-9 STANOVANJE v Beogradu zamenjam za stanovanje v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Bgd 58«. 2375-9 VISOKO NAGRADO DAM za komfortno stanovanje v Ljubljani, prodam hišo v centru in 2.60 ha posestva v Mariboru. Naslov v ogl. odd. SP Ljubljana. 2195-9 D » woOd.nO VANJE, ah euo- sobno z kabinetom ali dve sobi nujno iščem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zelo visoka nagrada«. 2505-9 TRISOBNO STANOVANJE menjam za enosobnega in večjo ločeno sobo. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Ugodno«. 2457-9 GARSONJERO majhno, komfortno, zamenjam za enosobno ali dvosobno stanovanje. Ponudbe oglasnemu oddelku pod »Center«. 2463-9 TRISOBNO VELIKO, komfortno stanovanje, center, zamenjam za enako dvosobno. Ponudbe oglasnemu oddelku pod »Nujno«. 2462-9 ZAMENJAM 2 LEPI LOČENI sobi. Center — Bežigrad. Prva opremljena, balkon .kopalnica itd. Ponudbe pod »Za stanovanje ali garsonjero« v oglasni odd. 2494-9 VISOKO NAGRADO DAM, kdor mi odstopi Drazno sobo. Ponudbe poslati: Zagrajšek, Ljubljana, Vegova 10-1. 2479-9 RAZNO AKTIVISTE, ki so skupno delali za OF v Celju, ko sta bila zraven tudi Hinko Gobec in Kolman, prosim, da pošljejo svoj naslov. Stroške povrnem. Lucija Gobec, Domžale, Bistriška 5. 2319-11 DOBRAVC FERDINAND - barvanje in obnavljanje usnjenih predmetov. Stari trg 17, Ljubljana obveščam, da sem cene globoko znižal, kvaliteto zboljšal; pošljite lahko tudi po pošti; vračam po povzetju. Se priporočam. 2369-11 UPOKOJENEC, st ar 56 let, z nekaj gotovine gre v gospodinjstvo k gospodinji z lastno hišo ali osebno pokojnino. Pismene ponudbe podružnici SP Novo mesto. 2271-11 INTELEKTUALKA gre v skupno gospodinjstvo. Ponudbe v oglasni odd. pod »Značaj«. 2408-11 GOSPODINJIT GREM k eni osebi. Ponudbe v ogl. odd. pod »Gospodinja«. 2405-11 KDO JE SHRANIL ALI KUPIL belo klavirsko harmoniko, 120 basov, ki je bila last sina Razpotnik Franca, prosim, da jo čimpreje vrne, drugače bom predal organom LM. Razpotnik Franc, Zagorje, Polje 1. 2429-11 CRNA PSICA — nemška ovčarka je bila v sredo odpeljana. Kdor jo izsledi, dobi dobro nagrado. Sem-rajc — Tomačevska 9. 2478-10 V OGLASNEM ODDELKU DVIGNITE ŠE NAKNADNO DOSPELE PONUDBE: Agencija 1707. Avto 1178, Bližina čevljarskega mostu 1121, Brezhiben 1901, _ Domžale, Dobro žensko kolo, Deljen delovni čas. Dom, Gospodinjstvo 2061, Garsoniera 1698, Garsoniera — plačam selitev 1701, Gospodarstvo 1663, Gotovina takoj 1959, Gradnje 2250, Lažji — 2184, Ljubljana, Ljubljana 2161, Mali 2083, Mizar 1369. Miren 1274, Molči, Marljiv, Miren dom 2137, Nagrada lri'7, Nujno 2161, Nastop takoj 673, Ohranjen 2130, Obvladam perfektno 1713, Poštena 1973, Prijazna 1725, Pridna 1607, Parketirana 1256, Pisarna 1292, Posebni vhod, Rumeni merkur 2039, Separiran vhod 1346, S kopalnico, Stanovanje i hrana 1724, Slatina 2205, Tajnik, Takojšnja zaposlitev 2152, Takoj 172, Univerza! mizarski 2206, Ugodne cene 2000. Univerzalni asistent. Ugoden 921, Upokojenec, Ugodno, Vestna 2033, V Ljubljani 148, Zanesljiva 2098, Zanesljiv i vesten 1885, 22 karat —1889, 673-A. »UNION«; nem, film »Srce lažnivo bije«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matineja istega filma. »KOMUNA«; angl. film »Večna nevesta«. Tednik; Filmske nov. št, 7. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matineja istega filma. »SLOGA«; amer. film »Točno opoldne«. Tednik: Minareti in portali. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob io matineja istega filma. Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 9 — 11 ter od 14 dalje. »SOCA«: amer. film »Pet prstov«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Zadnjikrat! Prodaja vstopnic od 9 — 11 ter od 15 dalje. »SISKA«; amer. film »Bojeviti O’FIynn«. Filmske novosti 3. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 9 — 11 in od 15 dalje. »TRIGLAV«; slovenski film »Vesna«. Tednik: Barok v Ljubljani. Predstave ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic od 9 — ll in od 15 dalje. Ob 10 matineja istega filma po enotni ceni din 21.— »LITOSTROJ«; ameriški barvni film »Ivanhoe« brez tednika. — Predstax^e ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom. »dom Železničarjev« — Trg OF: I. Jugoslovanski trodimenzionalni film »Korak v prostor«. Predstave ob 15, 16, 17, 18, 19 in 20. Prodaja vstopnic vsak dan od 9 — 11 in od 14 dalje v Turističnem uradu, Miklošičeva 17. Zadnjikrat! CELJE »UNION«: nem. film »Srce lažno bije«. CELJE »DOM«; amer. film »Steklena menažerija«. »BLED«: amer. film »Williamsova karabinka«. »KAMNIK«: amer. film »Zadeva Paradine«. »ZADOBROVA«: amer. film »Ob veliki ločnici«. »VEVČE«: ameriški film »Krvna osveta«. »DOMŽALE«: ital. film »Jutri bo prepozno«. KRANJ »STOR2IC«: amer. barvni film »Ljubimca iz New Orleansa«, ob 16, 18 in 20. Matineja ob 10. uri »Tramvaj poželi en j a«. KRANJ »SVOBODA«: amer. film »Tramvaj požel.ienja« ob 15. 17 in 19. Ob 10. uri matineja »Ljubimca iz New Orleansa«. JESENICE »RADIO«: avstrij. film »Irena v zadregi« ob 16, 18 in 20. Ob 10. uri matineja. Cena za odrasle 20.— za mladino 10 din. JESENICE »PLAVŽ«: švedski film »Plesala je eno samo poletje* ob 16, 18 in 20. Matineja ob 10. uri. Cena za odrasle din 20.— za mladino din 10.—. »KOROŠKA BELA«: ital. film »Pot nade« ob 17 in 19. uri. Matineja ob 10. uri. Cena za odrasle din 20.— za mladino din 10.—* >••• Zavod za raziskavo materiala in lonstrukcij v Ljubljani išče za takojšen nastop: — S gradbene inženirje — zaželjena praksa od 5 do 10 let, 2 inženirja kemije — za organsko in silikatno kemijo, 1 strojnega tehnika, 1 tehničnega risarja, 5 gradbenih tehnikov, 1 petrografa — Plača po dogovoru. — Prošnje nasloviti na sekretariat Zavoda, Dimičeva ulica 12 Raznašalke za Dravlje, Podgora in Poljane, po možnosti s kolesom, takoj sprejmemo. UPRAVA »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« • ★StSZSZSB-R-StStSUStl'» i iLh tia ni-1SES Jf-dSZSESZS-*- Ln * OKRAJNI LJUDSKI 0DR0R LJUBLJANA OKOLICA § razpisuje mesto DIREKTORJA TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA * V DOMŽALAH Cj Pogoji: Kandidat mora imeti dovršeno tekstilno g srednjo šolo in najmanj 5 let prakse v tekstilni stroki. Prednost imajo interesenti s prakso v sanitetni kon-fekclji in znanjem ekonomske stroke. 3 Prošnje z življenjepisom in s podrobnim popisom p] dosedanje prakse je osebno oddati vložišču Okrajnega 5 ljudskega odbora Ljubljana-okolica, Ljubljana, Župan- 3 čičeva 8/H. do 27. februarja 1954. Jr JAVNÄ DRÄZBA V zvezi z uredbo o prodaji stanovanjskih hiš iz Splošnega ljudskega premoženja (Ur. 1. FLRJ štev. 17/53) in Uredbo o dopolnitvi uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz Splošnega ljudskega premoženja (Ur. 1. FLRJ štev. 31/53) ter po sklepu občinskega ljudskega odbora Store, razpisuje komisija za prodajo hiš SLP občinskega ljudskega odbora Store Javno dražbo na dan 7. marca 1954 ob 8. uri v pisarni občinskega ljudskega odbora v Štorah, soba štev. 1, za sledeče hiše: 1. Vlož. štev. 310 k. o. Prožinska vas, pare. štev. 262, dvodružinska visokopritlična hiša v Prožinski vasi št. 129, izklicna cena 623.250 din. 2. Vlož. štev. 135 k. o. Teharje, pare. štev. 175, dvodružinska visokopritlična hiša v Teharjih štev. 56, izklicna cena 1,166.576 din, drvarnica, izklicna cena 88.450 din. 3. Vlož. štev. 158 k. o. Bukovžlak, pare. štev. 211, pritlična dvodružinska hiša v Slancah š tev. 15, izklicna cena 439.740 din. Ponudnik mora pred pričetkom dražbe položiti kavcijo v višini 10% izklicne cene pri blagajni občinskega ljudskega odbora. Naj višji ponudnik mora položiti v 1 mesecu po dražbe-nem naroku najmanj 20% kupnine pri blagajni občinskega ljudskega odbora v Štorah, ostanek pa v dveh obrokih, in sicer do 31. XII. 1954 do polovice kupnine in do 1. XII. 1955 ostalo polovico kupnine, tako, da bo do 1. XII. 1955 izplačana vsa kupnina. Podrobnejša pojasnila in pogoji so nabiti na oglasni deski občinskega ljudskega odbora v Štorah, informacije pa dobe interesenti pri blagajniku občinskega lj. odbora Store v Štorah. Komisija za prodajo hiš SLP GbLO Štore Avstrija bo nadaljevala boj za svojo neodvisnost Zunanji minister ing. Figi in sekretar dr. Kraisky pri državnem predsedn iku dr. Körnerju Dunaj, 20. febr. (Tanjug) — Predstavnik avstrijskega ministrstva za zunanje zadeve je izjavil, da avstrijska vlada tudi po neuspehu na berlinski konferenci ne bo prenehala s svojim prizadevanjem, da bi pridobila štiri velike sile za sporazum o avstrijski državni 'pogodbi. Pričakujejo, da bodo v kratkem štirje visoki komisarji na Dunaju razpravljali o tem vprašanju. O tej akciji so govorili že lani, ko je sovjetska vlada imenovala sedanjega svojega visokega komisarja za Avstrijo, in vsa prizadevanja avstrijske vlade se tudi strinjajo z večkrat izraženimi željami Moskve, da Pan Mun Jom, 20. febr. r(AFP). Zaključno poročilo nevtralne komisije za repatriacijo korejskih ujetnikov, kj je bilo 18. t- m. soglasno sprejeto od vseh članov komisije, so danes poslali Združenemu poveljstvu in poveljstvu severnokorejskih in kitajskih sil. S tem je končano petmesečno delo nevtralne komisije za repatriacijo. S tem dokumentom je izpopolnjeno začasno poročilo, ki je fcio sprejeto 24. decembra, a se z njim niso strinjali pred- Briicnski minister za finance c cenah in mezdah London, 20. febr. (Tanjug) Britanski minister za finance Butler je odgovoril sinoči v Glasgowu na nekaj pripomb laburistične stranke glede mezd in cen ter življenjskega standarda v Veliki Britaniji. Zavrnil je trditev, da opira konservativna stranka svojo politiko na blokiranje mezd in dvig cen predmetov sirčke potrošnje. Izjavil je, da so mezde, odkar je prišla na oblast konservativna stranka, mnogo boli narasle kot cene in da se je splošna življenjska raven britanskih državljanov dvignila. Kakor sodijo v Lonodonu, je bil namen Butierjevega go-Vora odvezeti laburističnim kritikom vladne politike kolikor mogoče opornih točk v bližnji parlamentarni debati o splošnem gospodarskem položaju v državi. V svojem govoru je Butner opozoril tako gospodarske kroge kot delavca, da ni mogoče zahtevati višjih mezd brez ustreznega zvišanja proizvodnje. Ko je omenil industrijsko obnovo Nemčije, je dejal, da mora Velika Britanija sedaj računati s tako konkurenco, kot je ni imela že leta. Laburistični narodni poslanec Shawcross je v govoru, ki ga je imel v svojem volilnem okraju pobijal Butlerjeve trditve, rekoč da delavske metde še vedno zaostajajo za cenami. bi bil avstrijski problem rešen po diplomatski pota. To je poudarjal tudi avstrijski minister za zunanje zadeve ing. Figi na berlinski konferenci. Dunaj, 20. febr. (Tanjug). Predsednik avstrijske republi- Beriin, 20. febr. (Reuter). — Podpredsednik vzhodnonemške vlade in prv; sekretar komin-formovske enotne socialistične stranke Walter Ulbricht je govoril danes na nekem mlađin- stavniki švicarske in švedske delegacije v komisiji. V danes poslanem poročilu so omenjeni samo dogodki po sprejemu začasnega po rojila, prav tako pa govori sedanje poročilo tudi o koncu »prepričevanj«. V svojem zaključku poročilo spet naglasa pravico nevtralne komisije, da odloča o vrnitvi ujetnikov v Rim, 20. febr. (Tanjug). Predsednik ameriškega Kongresa industrijskega delavstva (CIO) Walter Reuther je obtožil italijansko socialnodemokratsko glasilo »Giustizia«, da je pod njegovim imenom objavilo tri članke o politični situaciji v Italiji. Reuther pravi, da teh člankov ni napisal, ni podpisal in tudi nikogar ni pooblastil, da bi jih objavil pod njegovim imenom. Reuther je lani meseca julija v neki izjavi listu »Giustizia« obtožil italijanske vodilne politike, da so sami kriv; okrepitve komunizma v Italiji zaradi svojega protisocislističneat stališča. Trdil je tudi, da italijanska vlada in italijanski industrijci niso znali izkoristiti niti ameriške pomoči za zboljšanje sejalnih razmer v svoji državi. Tajnik {talijanske Konfederacije industrijcev Costa je po- ¥ N E K A .1 FRANKFURT, 20. febr. (D. Predstavnik poveljstva ameriške vojske v Zahodni Nemčiji je danes izjavil v Frankfurtu, da Je sedaj v Zahodni Nemčiji še S topov, ki lahko izstreljujejo atomske granate. Dejal je, da so ti topovi prispeli 1. januarja in da so sedaj na položajih zahodno ort Rena. Prva baterija 6 ameriških atomskih topov je prispela v Nemčijo že v lanskem oktobru. MOSKVA, 20. febr. (r). V komentarju o berlinski konferenci piše današnja moskovska »Pravda«. da bo Sovjetska zveza še nadalje poskušala najti rešitev mednarodnih vprašanj, o katerih so razpravljali na konferenci. List pravi, da sporazum o Nemčiji in Avstriji ni bil dosežen zato, ker zahodne sile »niso iskale rešitev, jel danes ministra za zunanje zadeve ing. Leopolda Figla in državnega sekretarja dr. Bruna« Kraiskega, ki sta mu poročala o berlinskj konferenci in o poteku razprave o avstrijski državni pogodbi. Predsednik republike se je zahvalil ministru F iglu in elanom delegacije za njihovo prizadevanje na konferenci. skem zborovanju v Leipzigu ter med svojim govorom poudarjal, da je bila berlinska konferenca po mnogih letih ««boljša izmenjava mišljenj in stališč. »To je bilo zelo važno in s tem ie bilo razčiščeno obzorje«, je dejal podpredsednik Ulibricht. Potem je trdil, da tri stvari ovirajo združitev Nemčije. Prva taka stvar je načrt o zahodnoevropski obrambni skupnosti, potem so na drugem mestu ovir generalne pogodbe Zahodne Nemčije z zahodnimi silami, tretja ovira pa je v tem, ker zahodne sile na berlinski konferenci niso hotele sprejeti sovjetskega načrta o kolektivni varnosti Evrope, ki je po njegovih besedah najboljš; in neogibno potreben. Ob koncu svojega govora i» podpredsednik Ulbricht tudi dejal, da mora biti združitev Nemčije stvar samih Nemcev in da se morajo zaradi tega okupacijske čete umakniti iz Nemčije. tem pozvaj s svojim pismom Reutherja, naj svoja očitanja bolj razloži ter naj tudi pove, kako bi mogli italijanski indu-strijci bolje uporabljati ameriško pomoč. Reuther je bil takrat tudi pozvan na diskusijo v listu »Giustizia«. V tem listu je 14. januarja letos izšel članek z Reutherjevim podpisom. Potem pa sta izšla še dva članka, o katerih zdaj Reuther trdi, da nista njegova. Ta zadeva je vzbudila veliko zanimanje v italijanskih političnih krogih, zlasti ker vodilni italijanski politiki niso zadovoljni s pisanjem ameriškega tiska, ki je v zadnjem času že večkrat obtoževal vlado in vodilne stranke, da so odgovorne za slabe razmere v Italiji in ker so nekateri ameriški listi predložili celo ustavitev ameriške pomoči Italiji. VRSTAH ki bi bile sprejemljive za vse zainteresirane strani«. BERLIN, 20. febr. (r). Zahod-norvemšk;- socialno demokratska opozicija je danes v Bonnu objavila sporočilo, v katerem izraža obžalovanje, da se zunanji ministri niso mogli sporazumeti glede vzpostavitve enotne in svobodne Nemčije. Sporočilo pravi, da navzlic temu neuspehu nobeden «Jel Nemčije ne bi smel prevzeti vojaških ali političnih obveznosti z Vzhodom ali Zahodom, ker bi taka politika imela za rezultat podaljšanje razcepljenosti Nemčije. Štiri velesile bi morale nuditi možnost vsem Nemcem za svobodne volitve, da bi tako omogočile Nemčiji udeležbo v učinkovitem sistemu kolektivne varnosti z enakimi pravicami in dolžnostmi. Predsednik turške republike v ZDA New York, 20. febr. (Reuter). Predsednik turške republike Bayar in njegova soproga sta se danes vrnila v New York po osemnajstdnevnem potovanju po ameriških državah. V Turčijo bosta odpotovala 27. tega meseca. Izjava zahodnonemškega kanclerja Eamberg, 20. febr. (AFP). Na zborovanju vodstva krščanske demokratske stranke v Kam-bergu je zahononemški kancler dr. Konrad Adenauer izjavil, da je berlinska konferenca pokazala, da Sovjetska zveza ne želi enotne Nemčije in da predstavlja svobodni svet enotno I fronto. Potem je kancler dr. j§ Adenauer poudaril, da je neogibno potrebno nadaljevanje dosedanje zunanje politike vlade, socialdemokratska opozicija pa bi morala v nekaterih ozirih spremeniti svoje stališče, če noče izgubiti svojega vpliva. Akcija japonske opozicije Tokio, 20. febr. (AFP). Parlamentarna opozicija in japonski sindikati so organizirali danes manifestacije v vsej Jponski, zahtevajoč, da vlada predsednika Jošide poda ostavko. V krogih opozicije in sindikatov trdijo, da so skoraj vsi ministri Jo-šidine vlade zapleteni v razne poneverbe in finančne škandale. LONDON, 20. febr. (AFP). V britanskem ministrstvu za zunanje zadeve izjavljajo, da jnžno-korejska vlada ni protestirala pri britanski vladi proti sklepn štirib ministrov za zunanje zadeve, naj bi sklicali v Ženevi konferenco o korejskem vprašanju, v britanskih pooblaščenih krogih sodijo, da je sklep o sklicanju te konference v soglasju z duhom, če ne tudi črko sporazuma o premirju in resolucijami Generalne skupščine OZN. Namen tega skleipa je, da se najde aačtn za mirno združitev Koreje. S P O ft 1 Zmaga mariborskih rokoborcev v Ljubljani Sinoči sta se v prijateljskem dvoboju srečali v Ljubljani moštvi mariborskega Železničarja in ŽTAK Ljubljana. Zmagali so Mariborčani 7:1. Borbe so bile zanimive. Ob zaključku dvoboja so nastopili še jUdodijisti in en par rokoborcev v prostem slogu. Gledalcev je bilo okoli 20Ö. Podrobnejše poročilo bomo objavili v jutrišnji številki. Ženski evropski košarkarski šampionat v Jugoslaviji Beograd, 20. febr. Plenum Košarkarske zveze Jugoslavije je sklenil sprejeti organizacijo ženskega evropskega šampionata v naši državi. Sekretariat zveze je predlagal, naj se letos organizira tekmovanje v okivru lig za moške ekipe z 10 člani, za ženske pa s 4 člani. Tretja zmaga hokejistov Partizana Steyer, 20. febr. Jugoslovanski državni prvak V hokeju na ledu Partizan je nocoj dosegel 3. zaporedno zmago na gostovanju po Nemčiji in Avstriji. V Steyerju pri Linzu je premagal člana avstrijske lige Steyer 5:2, sinoči pa v Berchtesgadnu istoimenskega člana I. nemške lige 6:3. ZSSR : Argentina v nogometu Buenos Aires, 20. febr. Nogometna reprezentanca Argentine bo za časa svetovnega prvenstva v Švici meseca junija gostovala v Sovjetski zvezi, ker, kak6r; je znano, reprezentanci obeh držav ne bosta sodelovali na svetovnem prvenstvu. Konec petmesečnega dela nevtralne komlsfle za repatriacijo korejskih 11 etui kov ke dir. Theodor Körner je spre- Tri ovire za združitev Nemčije civilni status. Čudna metoda glasila italijanske socialno demokratske stranke m ■ L. SVETOVNO SMUČARSKO PRVENSTVO Finci zmagujejo ie naprej Falun, 30. febr. V nadaljevanju svetovnega prvenstva v smučanju je bila danes na sporedu štafeta 4 X 10 km. Zmagala je finska štafeta s časom 2;16:47. Jugoslovanska štafeta je dosegla čas 2; 32:17 in se Je tako plasirala na 12. mesto. Jugoslovan) so se uveljavili pred Madžarsko, vendar pa za ZSSR, Švedsko. Norveško, Italijo, Francijo, CSR, Zah. Nemčijo, Avstrijo. Švico in Vzhodno Nemčijo. Izmed posameznikov sta Imela najboljši čas Rus Terentijev in Finec Makela, ki sta odpravila svoj del proge (10 km) v času 33:18 minute. Mladinci zmagali v Šmohorja Bled, 20. febr. Naši smučarji mladinci so se te dni vrnili 12 Avstrije, kjer so nastopUl na smučarskem troboju z Italijani in Korošci v Šmohorju. Sodelovalo Je 15 naših tekmovalcev v teku, veleslalomu In skokih. V končnem plasmaju so dosegli pomembno zmago, saj so pustili za seboj Italijane in Korošce. To Je največji uspeh, ki so ga doslej zabeležili v tej konkurenci, saj so doslej vedno zmagovali Italijani. V teku na 10 km Je zmagal Slan Gozdarja Pogačar, medtem ko sta HAJDUK V LJUBLJANI Kuljat in Strnad zasedla tretje ln peto mesto. Od skakaLcev sta bila najboljša (2. in 3.) Rojina in Skriba za zmagovalcem Italijanom Plusom. V veleslalomu sl Avstrijci niso dali vzeti zmage in so s svojimi slalomisti zasedli kar štiri mesta zapovrstjo, peti je bil Italijan, šesti in sedmi pa Jugoslovana Sušnik in Štraus. Pokor »ki slalom Jugoslovansko mladinsko ekipo Je vodil Lovro Žemva, ki Je s svojimi nasveti mnogo pripomogel k dobremu uspehu posameznikov, posebno zaradi tega, ker so bile vremenske razmere zelo neugodne. Skupna ocena se Je glasila takole: 1. Jugoslavija 150.08. 2. Italija 154.29, 3. Koroška 155.07. B.B. Štefe in Zupančičeva najboljša Maribor, 20. febr. Na tradicionalni zimskošportni prireditvi mariborskih smučarjev, ld je bila v organizaciji domačega Branika, je bilo danes popoldne na Pohorju tradicionalno tekmovanje v slalomu. Poleg domačinov so »e na startu ob žičnici zbrali tudi nekateri naši najboljši alpski vozači, medtem ko napovedanih Avstrijcev ni bilo. Tekmovalna proga je bila dolga MK) m s 140 m višinske razlike in 41 vratci. Odlično sta jo speljala Jože Sevčnikar in Marjan Kožuh. Navzlic mrzlemu vremenu (minus 15 stopinj) se je ob progi zbralo več sto gle dalcev, med njimi največ šolske mladine. Okoli 40 tekmovalcev io tekmovalk, ki so vozili po isti progi, je bilo tekmovanje končano v dveh arah. kar gre zasluga predvsem 44 „Zmagali bomo , toda kdo ima prav? Danes Je druga nogometna nedelja o borbi za točke o prvem zveznem razredu. Ozračje se gosti od nedelje do nedelje, vsaka tekma ie važnejša od prejšnje. Malo jih je med igralci in nji-hooimi prijatelji, ki bi ne dejali, zmagali bomo mi . . . Tako pravita tudi Hajduk — in — zakaj pa ne, konec koncev je žoga okrogla tudi o Ljubljani — prav tako Odred. Kdo ima prav? Prav ima predvsem tisti, ki ve, da bo ta tekma napeta oseh 90 minut in bo estala na jeziku ie dolgo pri obeh. zmagovalcih in premagancih. Pridite jo še oi pogledati Sicer pa bodo podobni prizori danes še na petih drugih krajih, in sicer o Beogradu (180 minut), Zagrebu. Sarajevu, Subotici in Skoplju. Nogometna mrzlica že pretresa oso nogometno srenjo ... Ljubljanska tekma se začne ob 15. uri na stadionu ob Titovi cesti. dejstva, da sta bili pripravljeni dve progi, pa ludi pomoč pripadnikov JLA je prispevala k doi>ri organizaciji. Kakor se je pričakovalo, je ▼ obeh tekih zmagal reprezentant Stete, Mariborčan Dušan Sober pa ne je plasiral na šesto mesto, kar je qjegov izredni uspeh v tako močni konkurenci. Rezultati: f. Štefe 1:44.6, 2. Z. Križaj (oba Ljubelj) 1:47.8. 3. Kunšič (Jesenice) 1:49.1, 4. J Krmelj 1:49.6, 5. M. Lukane (oba Ljubelj) 1:50.5, 6. Sober (Branik) 1:55.5, 7. Budinek (E.) 1: 55.9, 8 Sl Lukane 1:56.4, 9. Skud-nik (Mežica) 2:02.9, 10. Perko 'Ljubelj 2:05,9; članice: 1. Zupančičeva (Udarnik) 2:15.5, 2. Lukančeoa 2: 20.1, 5. Urbarjeva 2:51.6, 4. Ojclooa (obe E.) 2:42.?, 5. Železnikova (Branik) 2:45.9. Jutri popoldne ob 13. bo drugi del tega tekmovanja, in sicer tako imenovana pohorska kombinacija (smuk tek in skoki). Cilj bo v Rad-vanjah. Turneja skakalcev po Gorenjski Kakor je znano, se Je Gorenjska smučarska podzveza odločila organizirati turnejo smučarskih skakalcev po Gorenjski. Prva taka prireditev v okviru te turneje bo 25. t. m. v Kropi, 26. na Hrušici, 27. na Bledu, nato pa še v Bohinju, kjer je bil leta 1921 dosežen prvi državni rekord (9 m). Začetek tekmovanja bo vsak dan ob 15. uri. Na vseh teh tekmah bodo sodelovali tudi skakalci iz Bischofho-fena in Nemčije. Prireditelj vabi vse naše tekmovalce, ki so registrirani pri SZS in SZJ, da se udeležijo teh tekem. Crvena zvezda izgubila še drogo tekmo. Beograjski košarkarji so na turnirju v Viareggiu izgubili še drugo tekmo, ln sicer proti ekipi Borlettija 76". 74 (31:40). Zmagovalec turnirja Je moštvo Borletti, Zvezda Je tretja. Udeležite se velike maškarade »Polet na Lano« v Narodnem domu, 27. februarja ob 20.30 v Ljubljani. Igra * veliki akademski plesni * orkester. Maske žaželje- * ne. Vodi mojster Jenko. ? Rezerviranje miz v dru- f štveni pisarni od 25. II. ? dalje. Odbor. Srbski planinci prevzeli palico Titove štaiete Skopljanski planinci so včeraj dopoldne izročili pri tovarni cementa »Sar« blizu Skoplja srbskim planincem palico Titove štafete. V imenu Planinske zveze Makedonije je palicp s pozdravi izročil članu upravnega odbora PZS sekretar Nikola Davidovič. Ob tej priložnosti je bil prirejen krajši miting, ki so se ga poleg mnogih domačinov udeležili tudi makedonski in srbski planincL Kakor je znano, je Titova Štafeta startala 1. februarja s Titovega vrha na Šar planini, pri čemer je v Makedoniji prehodila nad 400 km ter obšla vse večje planine v tej republiki. Pozdrave s palico je nosilo okoli tisoč planincev — delavcev, kmetov in učiteljev. v vseh mestih, skozi katera so šli nosilci pozdravov, so bili organizirani slovesni sprejemi in mitingi kot izraz ljubezni in zvestobe do našega maršala Tita. • V nedeljo tek v Ravnah Smučarski klub Fužinar prireja v nedeljo meddruštveno tekmovanje v teku na 30 km za člane, ter 10 km za članice in mladince. Start bo ob devetih pri Kotuljski Slatini v Kotljah (žeL postaja Ravne na Koroškem). ELEKTROENERGETSKI SISTEM SLCVENÜE sprejme takoj 2 ELEKTROTEHNIKA ali ELEKTROMEHANSKA za vzdrževanje visokofrekvenčnih telefonskih naprav. * Službeno mesto v Ljubljani in Mariboru. Prošnje z opisom dosedanje prakse pošljite Upravi Elektroenergetskega sistema Slovenije, Ljubljana, Hajdrihova 2 Ustanovljeno je Gorenjsko strelsko okrožje Razvoj strelstva v preteklih letih je zahteval, da se strelstvo poveže v okrožja, ki jih bo. po osnutku Strelske zveze Slovenije, deset. Te dni je bil v Kranju ustanovni plenum Gorenjskega strelskega okrožja, ki so se ga udeležili delegati okraja Kranj in Radovljice. Strelsko okrožje, ki bo imelo nalogo organizirati cneddružinska okrajna in okrožna tekmovanja, bo pomagalo svojim družinam z navodili in skrbelo za beliče medsebojno sodelovanje. Plenum ie sklenil, da bo sede? Gorem'skega okrožia v Kraniu. čigar delegati so predlagali, naj bi bilo drugo zasedanje na Jesenicah, kjer bo 16. maia tudi tekmovanje najboljših strelcev Gorenjske. K F GL J ANTE Krim vadi v Zararju Zagorje, 20. febr. Danes se Je na dvosteznem kegljišču Proletarca v Toplicah začelo republiško prvenstvo v kegljanju za ženske, na katerem sodelujejo članice Gradisa (dosedanjega prvaka) in Krima iz Ljubljane ter Betona in Kladi var j a iz Celja. V prvi tekmi je Krim premagal Beton z 2060 : 2013 keglji. Najboljše uspehe so imele: Pokovec 358, Breskvar (obe K.) 341, Pelko (B.) 349 . Dvoboj Kladi var — Gradis še traja. Glavni spored bo odigran jutri od 8. ure dalje. Na mednarodnem tekmovanju v smuku v okolici Holmenkollena, ki poteka te dni kot priprava za skorajšnje svetovno prvenstvo v Aareju. je zmagal Američan Werner pred Avstrijcem Strolzocn in Kanadčanom Mac Allanom. Številni avstrijski smukači, ki veljajo za velike favorite letošnje sezone, so se plasirali zelo slabo, med njimi posebno Spiss in Pravda. vheme Napoved za nedeljo, 21. febr.: Suho, sončno vreme. Predvsem v severovzhodni Sloveniji nagnjenje k krajevnim pooblači tvam. Temperature bodo dalje nizke, ponoči tu in tam še pod — 150C, čez dan pa do 00C, na Primorskem burja. Snežne razmere 19. febr.: Planica 30 cm. Jezersko 20 cm, Slovenj Gradec 15 cm, Murska So-bato 15 cm, Maribor 17 cm, Novo mesto 26 cm, Celje 12 cm, Ljubljana 15 cm, sneg sren. O nY 00 ti&n? dt KÜPCI3A 5 SMUTIO Tega Mastock ni vedel. Toda vedel je, da mora cim prej zapustili Heiligenstedt. Biel je imel že dovolj časa, da je lahko priskrbel listine. Niti pomislil ni na to, da je Biel utegnil imeti smolo. Moral je večkrat potrkati, preden se je Biel oglasil in odprl vrata le za širino roke, ravno toliko, da je Mastock mogel videti njegov ozki, ptičji obraz. »Kako je?« je vprašal Mastock. »Nasedel sem,« je šepnil Biel. Njegov pogled je nemirno švigal sem in tja. Mastock se je prestrašil. »Pustite me, naj vstopim, in povejte mi, kaj se vam je pripetilo!« Biel je odločno stresel z glavo. »Ne,« je dejal hripavo, »ne morete vstopiti! Odidite!« Mastock ga je prestrašeno gledal, oni pa je nadaljeval: »Vse. kar ste si doslej izmislili, je bilo narobe, in pravim vam, da bo tako tudi v bodoče! Z vami nočem imeti več opravka.« »Toda Biel!« Mastock se je uprl v vrata. »Povejte mi vendar, kaj je z listinami!« Biel je popustil »Najprej sem bil v Frankfurtu,« je začel pripovedovati z naglico. »Toda tam nisem našel nikogar, ki bi mi bil mogel pomagati. Nato sem se odpeljal v München. Sprva je kazalo, da imam srečo. Toda zašel sem v past. Mož, ki bi mi bil moral priskrbeti listine, mi je odvzel denar.« Pogledal je Ma-stocka. »Ves denar,« je pristavil. Mastock je občutil, da Biel ne laže. Kaj naj stori? Potreboval je listine — ime! Misel, da ne more med ljudi, dokler nima imena, ga je neprestano mučila. »Poskusite še enkrat,« je prosil Biela. »Dam vam pet tisoč!« Toda Bielov strab je bil večji kot njegov pohlep. »Ne,« je odvrnil, »tega ne storim. Nočem tegal Pojdite in me pustite v miru!« Zaloputnil je vrata. Mastock se še ni vdal. S pestmi je bil po lesu. Tedaj je Biel še enkrat za špranjo široko odprl vrata. »Nikar ne razbijajte!« je dejal besno. »Rajši se sami pobrigajte za listine. Saj vas nihče ne pogreša. Ali vas —?< Potem je vrata dokončno zaprl. Mastock je odšel. Vkljub vsemu niti ni bil posebno potrl ßielove zadnje besede so mu pokazale pot. Sam si bo priskrbel listine! Nenadoma pa samega sebe ni več razumel. Zakaj je bil sploh poslal Biela? Saj je bilo vse tako, kakor je rekel Biel. Nihče ga ne pogreša, nihče ne ve, da sploh še živi.. Zato tudi nikomur ne bo sumljiv. Pogladil si je temno brado. Tako ga vendar nihče ne more spoznati. Naenkrat je postal samozavesten. Ta večer je bilo že prepozno; toda naslednji dan zaTana se bo odpravil v Frankfurt. Mesta Heiligenstedt pa noče videti nikoli več. XXX. Biela je odgovor, ki ga je dal Masfocku, zadovoljil. Zdaj je bilo naposled vse jasno. Mastock si bo moral pomagati sam. Saj je bil vendar on tisti, ki si je bil zamislil to neprijetno zamenjavo vlog: in razen tega Je on dobil tudi levji delež denarja. Ne — dovolj je že imel sitnosti z Mastockom. Odslej se v zadevo ne bo več vtikal. Biel je zdrsel na svoje mesto ob štedilniku. Razgrebel je že skoraj ugasli ogenj, da je spet svetlo zagorel, in si pomel roke. Njegov suhi, koščeni obraz je bil videti zadovoljen. Vsakdo se mora pač pobrigati zase sam. Tudi Mastock! Z bežnim obžalovanjem se je spomnil tistih pet tisoč mark, ki mn jih je bil ponudil Mastock. Kako je ta razmetaval z denarjem! Tako ne bo daleč prišel. Vsekakor je dobro, da se on v nič več ne spušča. Pameten mož ve, kdaj je posla konec. In Biel je mislil, da je zelo pameten. Stopil je k rjavi mizici ob steni in skoraj svečano vzel iz nje škatlico, v kateri je bil denar. Trideset tisoč mark! Odkar jih je imel v poisesti, je porabil ure in ure za to, da je računal, kaj bo počel s tem denarjem. Lahko bi z njim ustanovil podjetje, da, ali pa bi si zgradil hišo. Toda vselej, kadar koli je držal tanke lističe v rokah in jih prešteval, je odvrgel vse svoje prejšnje načrte. Preštevanje je bilo najlepše! Otipaval jih je. jih držal proti luči, opazoval vodni tisk in napise na obeh straneh, kakor opazuje poznavalec umetnosti ljubo sliko. In že misel, da bi moral le enega teh listkov zamenjati, ga je skoraj bolela. Ko je škatlico spet položil v miznico, ga je nenadoma obšel strah. Ali ni bil preveč brezskrben? Mizica pač ni bila dovolj varno skrivališče za njegov zaklad. Najti mora mesto, ki ga nihče ne bo odkril. Ozrl se ja Našel je skrivališče. Poiskal je orodje in previdno odstranil letvo na robu stare kuhinjske mize, ki je stala v sredini sobe. Nato je privzdignil linolej in položil bankovce posamič pod ploščo. Trajalo je precej časa, da je vse spravil na varno. Ko je končal, je bila miza videti tajkšna kot poprej. Biel se je neslišno zasmejal. Njegov denar je bil na varnem, Tam, kamor ga je shranil, ga nihče ne bo iskal.