Hlapci kot gospodarji Bliža se 5. obletnica osamosvojitve, čas za pr\’o bilanco, ki je žal slabša, kot je večina ljudi pričakovala. Res imamo samostojno državo in svobodo, kurje veliko, res pa je tudi, da imamo mnogo neveselih stvari in pojavov. Kaj bo s teboj, ljuba Slovenija, na to je na seminarju dolenjskih ekonomistov z naslovom “Vizija odlične Slovenije... in vendar se premika" prejšnji teden na Otočcu skušal odgovorili poslanec dr. France Bučar. Po njegovem mnenju se je ob vsiljeni protireformaciji in stoletni državni vključenosti v habsburško monarhijo v zavesti slovenskega naroda izoblikoval miselni vzorec izrazito konzervativne drže, ki ceni in razvija tiste vrednote, ki služijo gospodarju (delavnost, zanesljivost, ubogljivost ipd ). Kocbek je prvi dojel pogubnost luke drže in zato govoril o nujni spremembi narodnega značaja. Hibe tega značaje so se v povsem jasni luči pokazale, ko smo zaživeli samostojno. Znali smo se osamosvojiti, ne znamo pa samostojno polno živeti. Ne znamo živeti kot gospodarji, ne znamo tvegati in sami nositi celotne odgovornosti. Parlamentarni prepiri nazorno dokazujejo, kako majhni smo v vseh stvareh in kako nam manjka soglasja o temeljnih vrednotah. Parlament pa je natančna zrcalna podoba družbe, zato tudi ttovine more biti in ne bo bisleno drugačen. Kot velika hiba se kaže pomanjkanje elit. Skorajda nimamo osebnosti velikega formata. Ne zmoremo nove sinteze in se še naprej oklepamo klerikalizma in socializma, ki sta politična dvojčka. Naš temeljni družbeni izziv se zalo ponuja kar sam od sebe. M. LEGAN Jigrovci prvi borci proti fašizmu Na Mali gori pri Ribnici so ob 55-letnici prvega spopada na Slovenskem odkrili spominsko obeležje trem tigrovcem - Govoril predsednik DZ Jožef Školč V1NSK1 ŠAMPION - Med . štirimi vini z najvišjimi odličji I ,,(l 42. mednarodnem ocenje-fanju vina v Ljubljani, je tudi Peneče vino cuv.e princesse *Leničevih (na sliki mag. Janez Istenič) iz Stare vasi na Bizeljskem. Enako priznanje le dobil tudi eden izmed bridkih merlotov. Sicer pa so slovenskim vinom prisodili še ,ri velike zlate, 55 zlatih in 119 srebrnih medalj. Za šampiona Proglašeno peneče vino je Polsuho in po naravni metodi Pridelano iz laškega rizlinga in sovinjona. Sicer pa Barbara International, druga največja slovenska šampanjska hiša z Zn,ogljivostjo blizu 200.000 Jeklenic penečega vina, nudi vLENJSKI UST g A LENJSKI UST *-LENJSKI UST LENJSKI UST ©LENJSKI LIST LENJSKI LIST LENJSKI LIST j LENJSKI LIST j DOLENJSKI LIST I DOLENJSKI LIST RIBNICA - Na Mali gori pri Ribnici so v nedeljo ob bogatem kulturnem programu na mestu prvega oboroženega spopada na slovenskih tleh med italijanskim okupatorjem in pripadniki primorske antifašistične organizacije TIGR odkrili spominsko obeležje. Slavnostni govornik je bil predsednik državnega zbora Jožef Školč. Kljub dežju se je slovesnosti ob ga vodje vojaškega krila organiza 55. obletnici prvega oboroženega spopada proti fašističnemu okupatorju na naših tleh udeležilo zelo veliko ljudi, med katerimi je bil tudi še živeči tigrovec Stanko Volarič. Slovesnost je bila priložnost, da so se spomnili v spopadu na Mali gori 13. maja 1941 padle- cije TIGR Danila Zelena in njegovih tovarišev Ferda Kravanje in Antona Majnika. Hkrati je bila to priložnost, da se brez idcloloških predznakov in zatajevanja končno prizna zgodovinska resnica, da je bil prvi oboroženi spopad s fašističnim okupatorjem delo tigrov- ODKRIL1 SPOMINSKO OBELEŽJE TIGROVCEM - Jožef Školč je na slovesnosti ob odkritju spominskega obeležja tigrovcem na Mali gori ob omembi sedanjega časa sprejemanja pomembnih odločitev izrazil popolno strinjanje s kolegom Zoranom Thalerjem, da so pogovori vedno na nasprotnem koncu kot spopad in ena najbolj plemenitih in človeških dejavnosti, saj tisti, ki se pogovarjajo priznavajo drug drugemu obstoj in njegovo voljo. (Foto: M. L.-S.) T1SOČGLA VA MNOŽICA NA PROSLA VI150-LETNICE ŽELEZNICE NA SLOVENSKEM - V nedeljo popoldne se je na trebanjski železniški postaji ob prihodu muzejskega vlaka zbrala velika množica ljudi, predvsem mladeži, ki je želela pozdraviti častitljiv jubilej - 150 tet železnice na Slovenskem. Za prešerno razpoloženje so poskrbeli trebanjski godbeniki, mažoretke, otroški pevski zbor, Pihalni orkester SŽ iz Zidanega mosta pa je prvič zaigral novo železničarsko “himno " Železna cesta, ki jo je nalašč za to priložnost skomponiral Jože Privšek. Zbrano množico je pozdravi! trebanjski župan Ciril Pungartnik in se posebej zahvalil generalnemu direktorju SŽ Marjanu Rekarju za dosedanje sodelovanje ter Marjanu Likarju, predsedniku odbora za pripravo te slovesnosti. Pungartnik in Likar sta izročila Rekarju spominska darila, sama pa sta iz njegovih rok prejela spominski žepni uri. Rajanje pred trebanjskim kolodvorom se je zatem zavleklo v pozne ure. (Foto: P. Perc) PRVI JURČKI ŽE PRI KUKALI NA PLAN - Čeprav naj bi po ljudskem prepričanju jurčki začeli rasti 9. junija, na Primoževo, kak dan prej ali kasneje, pa je očitno vreme v teh dneh gobam naklonjeno, saj smo bili o prvem jurčku obveščeni že prejšnji teden, našla pa ga je v gozdu na Bojniku komaj tri in pol leta stara Sara Hočevar iz Dul pri Bučki, kamor se je z mamico odpravila nabirat šmarnice. VREME l Do konca tedna bo prevladovalo sončno in j vse toplejše vreme. Študenti MW JI so se učili v Krki Proučevali so upravljanje s človeškimi viri NOVO MESTO - Od 20. do 24. maja se je v Krki, tovarni zdravil v Novem mestu, mudila skupina 26 študentov rednega študija MBA ekonomske fakultete iz Ljubljane. Namen njihovega bivanja v krki je predvsem zaključni del več mesecev trajajočega projekta na temo upravljanja s človeškimi viri. Študenti so pripravili obsežen vprašalnik, v katerem so še posebej pozorno obdelali vprašanja v zvezi z delom, zadovoljstvom, plačo in medsebojnimi odnosi v podjetju, izpolnilo pa ga je okoli 400 delavcev Krke. Zbrani podatki so študentom omogočili mednarodno primerjavo z drugimi podjetji doma in v svetu, saj je bila glavnina anketnih vprašanj sestavni del mednarodnega projekta, ki ga koordinira ameriška univerza Cornell, s katere prihaja tudi prof. dr. George Milkowich, ki je minuli teden v Krkinem izobraževalnem centru predaval tako študentom MBA kot tudi Krkinim kadrovskim strokovnjakom, za odbor direktorjev pa je pripravil pogovor na temo manedžer-skih plač po svetu. Svoje ugotovitve 'so študenti MBA iz petih zornih kotov, ki so jih obdelovale posmezne skupine, v petek predstavili Krkinim vodstvenim delavcem. Ker je študij MBA mednaroden, je večina dela in predavanj potekala v angleščini. IRGOVINA NA VELIKO IN MALO ENERGETSKO SVETOVANJE Razstavni saloni Montaža in servisiranje Ogrevanje, vodovod, plin AKOJŠNJA DOSTAVA BLAGA LEKTROMATERLAL IN MONTAŽA ITRA IN KVALITETNA IZVEDBA AJSODOBNEJŠI MATERIALI NŽENIRING IN STORITVE OPALNICE NA KLJUČ VTOMATIZACIJA OGREVANJA VEČ KOT TRGOVINA Mlinarska pot 17 8000 Novo mesto tel. 322 550, fax, 322 050 ZA 200-LETNICO ŽELEZARSTVA NA DVORU DVOR - V nedeljo, 2. junija, bo Kulturno društvo Dvor v sodelovanju s Turističnim društvom iz Ivančne Gorice priredilo “Kolesarski izlet od Ivančne gorice do Dvora” po poteh nekdanje rimske ceste. Zanimivo kolesarsko popotovanje bodo združili s spoznavanjem znamenitosti. Na te jih bo opozoril Leopold Sever, v Žužemberku pa bodo marsikaj zanimivega slišali iz ust predsednika TD Žužemberk -Dvor Vlada Kostevca. Zbor bo v nedeljo, 2. junija, ob 8. uri na Dvoru. KL0BČAVER SPREJEL M0LAN0V0 DRUŽINO NOVO MESTO - Ob dnevu Slovenske vojske 15. maju je major Anton Klobčaver sprejel družino v junijski vojni padlega Jerneja Molana. Molanovim so ob tem izročili priložnostno darilo. avtoservis - prodaja vozil -a vtodeli AVTODELI, Novo mesto Kandijska 27 (pri vulkanizerstvu Mohorič) Tel. 068/322-366 Nezaupnica Thalerju Slovenija ni imela zunanjega ministra, da bi ga postavila pred papeža, ko je ta nedavno obiskal Slovenijo. Nenavzočnost prvega moža slovenske zunanje politike ob zgodovinskem dogodku je po mnenju nekaterih udarec časti in dobremu imenu mlade samostojne držav. Drugi vidijo v vsem le nekaj, kar bodo zapisali statistiki, ki beležijo, kar se dogaja v državi 365 dni v letu. Dejstvo je, da je država brez ministra, potem ko je parlament pred časom izglasoval nezaupnico Zoranu Thalerju. S tem ko je večina poslancev podprla interpelacijo proti zunanjemu ministru, je državni zbor naredil prostor novemu ministru za zunanje zadeve in potisnil dr. Janeza Drnovška še trdneje v premierski stolček. Pri tem si parlament verjetno ni belil glave s tem, kdo bo stal v špalirju za sprejem papeža, verjetno pa so poslanci glasovali z mislijo, kdo bo nasledil Thalerja. Odgovor o novem zunanjem ministru bi lahko vsaj zaslutili, če bi Drnovšek rekel kaj v Thalerjevo obrambo. Premier pa ni rekel nič, kar govori o tem, da se strinja s Thalerjevo razrešitvijo, tako kot ni imel nič proti, daje pred Thalerjem zapustil funkcijo zunanjega ministra Lojze Peterle. “Kaj menite vi o nezaupnici Thalerju? Je bil Thaler pravi naslov za očitke o slabi slovenski zunanji politiki?” smo zastavili vprašanje. iV** SLAVKO CESAR, trgovec iz Kota pri Semiču: “Odstavitev zunanjega ministra je bila v razmerah, v kakršnih smo, težka odločitev. Ali je bila to zgolj predvolilna poteza ali pa zares potreba, bo pokazal čas. Res je sicer, da je bilo v zunanji politiki narejenega premalo, bo pa težko dobiti ministra, ki bo na vseh področjih uspešno vodil zunanjo politiko.” TONE KOČEVAR, slikopleskar z Božakovega pri Metliki: “Menim, da je šlo pri odstavljanju Thalerja za povsem predvolilno potezo. Morda je pri svojem delu res naredil kakšno napako, a kolikor spremljam poročila, tako usodne napake, da bi ga stala ministrsi stolček, ni bilo. Poleg tega en sam človek ne odloča o naši zunanji politiki, če pa bi, bi bilo zelo žalost- no. DRAGO VALAND, delavec v sevniški Kopitarni: “Interpelacija zoper zunanjega ministra Zorana Thalerja je spet kuhinja nenačelnega koalicijskega partnerja v Drnovškovi vladi, to je SKD. Zdi se mi škoda, ker v naši politiki notranjepolitične zdrahe in strankarske igrice, posebej še pred letošnjimi državnozborskimi volitvami, prevladujejo nad državnimi interesi in cilji.” TONE LOKAR, samostojni podjetnik iz Šentruperta: “Nič hudega ne vidim v tem, če so v parlamentu z interpelacijo spodnesli zunanjega ministra, ki so mu sicer očitali, da je pre? malo storil za vstop Slovenije v EU, on pa je zatrjeval ravno nasprotno. Prepričan sem namreč, da se nam nikakor ne sme muditi v Evropo, saj bi prej morali še marsikaj postoriti na domačem dvorišču!” AMALIJA NEČEMER, upokojenka iz Kalc-Nakla: “Izglasovana nezaupnica ne bo prinesla nič dobrega, še posebno pa ne za ugled naše države v tujini, »ato bi bilo bolje, da bi v vladi in parlamentu našli boljšo rešitev. Thaler se mi je zdel zelo sposoben, a sam ne more nositi težkega bremena naše politike. Pri vsem tem imajo žal pomembno vlogo strankarske zdrahe.” ROK TOPLIŠEK, poklicni voznik iz Krške vasi: “Politika mi ni najbolj pri srcu. Thaler je mlad, lahko bi še kaj naredil za državo. Trudi se. Thaler, en sam človek, ne more narediti vsega. Če bi ga vsi podprli, bi lažje delal. Z dobro ekipo bi Thaler, čeprav ima napake, lahko kot minister dobro delal. Prikrivajo, zakaj je moral oditi. Mislim, da je vse to malo zrežirano.” ŽELJKO VIDEK1Č, kuhar v Hale-kimu v Ribnici: “Thaler se mi zdi dober politik, žal pa je pri nas tako, da vsi dobri politiki končajo na podoben način kot on. Imel je dober namen in pravilen nastop do zahtev naših sosedov. Bil je odločen in ne žigralec’, kot so žal mnogi naši politiki. Potegnil se je za našo državo, zato interpelacije ne podpiram.” DAVORKA ŠT1MEC, trgovka iz Kočevja: “Čeprav še nima dovolj izkušenj v mednarodnih odnosih, se mi Thaler zdi dokaj uspešen politik. Zoper njegovo zamenjavo sem predvsem zato, ker vsako uvajanje v novo delo zahteva čas. Našim politikom primanjkuje odločnosti, in če je kdo odločen v obrambi tistega, kar je naše, je to čisto prav." MILAN DJAIP, uslužbenec Komunale iz Novega mesta: “Odstranitev Thalerja je še ena od nesložnosti v našem parlamentu. Tako se poslavlja še četrti slovenski zunanji minister. Nič ne kaže, da bo šlo po zamenjavi kaj lažje v Evropo. Thalerje vedel, da v Evropo ne smemo za vsako ceno in da je to dolgotrajen proces. Mislim, da gre pri zamenjavi tudi za strankarske interese.” Kdo je dal papežu take podatke o nas? Kmetijstvo nima drugega izhoda Borci ocenili, da je bil obisk preveč spolitiziran S sobotne okrogle mize in pogovora z ministrom dr. Ostercem v Žužemberku • Odprli nov obrat za izdelovanje peciva z blagovno znamko “Dobrote iz grajske kašče” NOVO MESTO - 27. maja je bila izredna skupščina Območnega odbora ZZB NOB Novo mesto, na kateri so sprejeli spremembe in dopolnila novega statuta organizacije. Ocenili so uresničevanje programa in nalog, ki sojih sprejeli na letni skupščini, kot spominski dan na ustanovitev Prve novomeške partizanske čete iz 1941 pa so določili 29. september. Proslava bo tudi letos pod Bazo 20 v Kočevskem Rogu. Nekdanji borci bodo sodelovali na srečanju izseljencev in internirancev junija na Ljubelju, 25. junija, na dan državnosti Slovenije, pa se bodo udeležili republiške proslave mladinskih delovnih brigad v Semiču. Urednik Dolenjske založbe Franci Šali je predstavil načrt izhajanja novih knjig s partizansko vsebino v tem letu, pisatelj Ivan Jan iz Kranja pa svoje delo ter knjigi Odstrte zavese in Korenine zla. Delegati krajevnih združenj ZB NOB so kritično ocenili žalitve na račun NOB ob papeževem obisku v Sloveniji, ki je bil spolitiziran. Ne strinjajo se z njegovimi ocenami, ko je govoril samo o negativnih pojavih, o komunistični revoluciji in nasilju, nič pa o pozitivnih dejanjih Slovencev, ki so se nacifašistom uprli za svoj obstoj na svetu. Enostranskost ob tako visokem cerkvenem obisku prav gotovo ne prispeva k pomiritvi. Ljudje, ki so dali papežu podatke o slovenski preteklosti, ki pa so mu verjetno sestavljali tudi nagovore za nastope pri nas, so iz vrha slovenske KČ in v Rimu živeči Slovenci. „ Tg- ŽUŽEMBERK - Kmetje niti ne kričijo več, v svojem brezupu so uthinili, postali ravnodušni in pasivni. Da se bodo razmere v kmetijstvu, predvsem pa v živinoreji, še kdaj izboljšale, ne verjamejo več. Kar tretjino vse lanske krme je bilo skurjene na rastišču, letos pa so celo na našem bolj ravninskem svetu kmetje doslej pokosili komaj 20 odstotkov travnikov. Kaj naj v takih razmerah še naredi zadruga, seje na okrogli mizi, ki jo je v soboto pred odpiranjem novega obrata za izdelavo peciva “Pekarna Grad” v kmečkem turizmu Škoda sklical direktor Mercator KZ Suha krajina Janko Skube, ob prisotnosti ministra dr. Jožeta Osterca črnogledo spraševal direktor KZ Metlika Ivan Kure. kako se bo razdrobljeno in neko®' kurenčno slovensko kmetijstvo prilagodilo Evropski zvezi in* bo cena za vključitev res tolik® tisočev propadlih slovenskih k®®' tij. Tudi drugi prisotni direktorji dolenjskih zadrug in M-Kmetij-skega gospodarstva Kočevje so ugotavljali, da je kmetijstvo v ekonomskem pogledu vse na slabšem, čeprav je najpomembnejši blažilec socialnih napetosti v sedanjem prehodnem obdobju in ob izgubi ogromnega števila delovnih mest. Skrbi jih tudi, Dr. Jože Osterc, minister z* kmetijstvo, gozdarstvo in preb® no, je kot že ničkolikokrat d osi®! ponovil, da drugega izhoda k°' vključitev v Evropsko zvezo ni®®! mo, pa četudi bomo to tako ®* drugače plačali. Gre za to, daš za vstop pripravimo tako, daj>° Čim manj boleč, kar velja zlasti** kmetijstvo. Zaprtega (jugoslovaf skega) trga ne bo več, in s*F treba sprijazniti s konkurenco M ali manj liberalnega svetovne? trga' Da ni vse tako črno, je ute®1 ljila s primerom mleka, pri kal®' rem so naši rejci, ko je šlo zat®*' zelo izboljšali kakovost in v k®1' kem času dosegli evropske staJ' darde. Mnogo trši oreh bo e ko®’' mika pridelovanja, kjer pa C ni: država oz. njeno kmetijsko mi®1' ®tr strstvo brez prave moči. Gre ** vprašanje organiziranosti kmet0'' 00 njihovih zadrug, zadružne zve*® poslovnih zvez idr., ki moral0! učinkoviteje, z več volje in ini®!! tive opraviti levji del posla, hkra® pa manj tarnati in s prstom kaz®1 državo in njeno pomoč, kij® SUHOKRANJCI BOGATEJŠI ZA NOV OBRAT - V soboto, 25. maja, je M-KZ Suha krajina Žužemberk v prostorih nekdanje telovadnice odprl po več letih prizadevanj nov obrat za proizvodnjo slaščic in peciv. Po besedah direktorja Janka Skubeta bo novi proizvodni obrat Pekarna Grad spira imel 17 delovnih mest, kasneje pa 30. Nova blagovna znamka “Dobrote iz grajske kašče ” bo zaščitni znak suhokrajinskih peciv iz žit, ki so zrasla na tukajšnjih tleh. Slovesne otvoritve so se udeležili tudi mnogi poslovni partnerji, zbrane je pozdravil tudi novomeški župan Franci Koncilija, pekarno je slovesno odprl minister za kmetijstvo dr. Jože Osterc, blagoslov pa ji je dal dekan Franc Povirk. V kulturnem programu so sodelovali rogisti LD Žužemberk, otroški pevski zbor pod vodstvom Aleša Makovca in učenci OŠ Žužemberk s humoristično točko. (Foto: S. Mirtič) kljub stalnim očitkom sorazrnd' no, to je v primerjavi z družbeni®* proizvodom, večja kot v mnog®1 Dr. Osterc je podprl zanii® Janka Skubeta, naj bi še posek® pospeševali pridelovanje zdi®? kmečke hrane, kar je v primerj-z mnogo bolj kemizirano evroP sko pridelavo naša primerjal11, prednost, ki jo je mogoče vnov Gr®® Vinska vigred v znamenju kraljice V soboto odprta Pekarna naj bi bila kot finalist zdrs* pridelanih surovin in kot nosi® posebne blagovne znamke brote iz grajske kašče” prvi zn® nilec te nove usmeritve. Da bi Pretekli konec tedna je metliško Vinsko vigred obiskovalo okrog 25 tisoč gostov - 300 kolesarjev iz Ljubljane - (Pre)malo vinogradnikov prišlo po diplome uspel! METLIKA - Metličani so si lahko oddahnili, tako tisti, ki jim je bilo V nedeljo zvečer že kar dovolj rompompoma na vseh treh trgih v starem mestnem jedru, kot prireditelji Vinske vigredi, ki jim je bilo letos zelo naklonjeno vreme, a tudi obiskovalci. Koliko pijače je steklo po grlih Vinska vigred zagotovo ne bi podrla vseh dosedanjih rekordov. M. BEZEK-JAKŠE evropskih državah. V kmetij«1'11 Jj se bo treba hitreje prilagaj3!1’ prestrukturirati in iskati sv°J tržne niše, to je pridelke in izd*®* ke, ki bodo našli evropske kupc®j M. LEGA> obiskovalcev, najbrž ne bo nikoli natančno znano. Po ocenah je bilo samo žlahtne kapljice precej čez 10 tisoč litrov. Kar pa je najpomembnejše: v vseh dneh prireditve ni bilo posebnih izgredov. Vinogradniki poudarjajo, da bi morala biti največja pozornost na Vinski vigredi namenjena vinu. Nepristranski opazovalec je namreč lahko z grenkim priokusom zapuščal dvorano kulturnega doma, v kateri je bila slavnostna seja društva vinogradnikov Bele krajine. Bila je le senca nekdanjih zares slavnostnih sej. Presenetljivo veliko vinogradnikov sploh ni prišlo po diplome za ocenjena vina, čeprav so vsi dobili osebna vabila, mnogi pa so po podelitvi takoj zapustili dvorano. TUdi pri pokušnji vin v grajski kleti, ki je bila včasih močno oblegana, tokrat ni bilo pretirane gneče. Mnoge je morda z grajskega dvorišča in bližnje kleti, kjer so si včasih našli miren kotiček za pogovore z znanci, odtegnila tudi precej bučna glasba. Škoda, da niso prireditelji upoštevali dobrohotnega nasveta komandirja Postaje prometne vite, da bo prireditev belokranjska, preprečite, da se na prireditvi pojavlja kič, ki nima ničesar s tem okoljem!” Resje bilo za spoznanje manj tistega, kar ne sodi na takšno prireditev, a še vedno preveč. Na srečo pa je bilo dovolj tudi vseh ostalih užitkov, bodisi kulturnih športnih, zabavnih in nekoliko bolj resnih, sicer letošnja S. policije Novo mesto Andreja enice, ki so ga sicer citirali v biltenu Vinske vigredi: “Zagoto- DIPLOME VINOGRADNIKOM -Med Vinsko vigredjo je bila tudi slavnostna seja društva vinogradnikov Bele krajine, na kateri je predsednik društva Dušan Kočevar vinogradnikom podelil diplome za njihova vina. V oceno je prišlo kar 626 vzorcev, in čeprav rezultati letošnjega ocenjevanja, ki je bilo že 20. zapovrstjo, niso bili tako briljantni kot lanski, je nekaj vinogradnikov pridelalo vrhunska vina. Med njimi tudi Milan Malnarič iz Vavpče vasi pri Semiču (na desni). NA VINSKI VIGREDI TUDI KANADČANI - Med številnimi skupinami, ki so nastopile na letošnji Vinski vigredi, je bil tudi slovenski moški pevski zbor Majolika iz kanadskega Hamiltona. Pevce je sprejel župan Branko Matkovič. !L -J'..-,;..:..... v Ljubljansko pismo štorih Magistrata (in še to le oh določenih urah, ko zaposlen' sploh ne morejo priti), Kovač® med drugim povzroča zmedo ® poskuša ovirati zbiranje podp1' Ljubljano še pretresajo spomeniške zdrahe Gre za to, kdo bo koga LJUBLJANA - Spomeniška afera še naprej buri duhove. Mestna uprava in predsednik mestnega sveta se ne moreta sporazumeti, ali bodo v predre-ferendumskem odločanju o spomenikih veljali samo podpisi, zbrani na Magistratu, ali tudi ostali, in kdo o tem sploh lahko odloča. Po drugi strani še vedno ostaja brez odgovora vprašanje, ali bo v Argentinskem parku stal argentinski ali slovenski general ali celo morda kdo drug. “Zakonodaja je jasna ih demokratična; problem je le, ker se strankarsko tolmači in nanjo vpliva dnevna politika,” je na tiskovni konferenci povedal Niko Lukež, pobudnik zbiranja podpisov za referendum o (ne)-odstranitvi nekaterih spomenikov v Ljubljani. Do sobote je zbral 6.230 podpisov v podporo referendumu. Niko Lukež je opozoril, da Dimitrij Kovačič uporablja dvojna merila. “Pri zbiranju podpisov za referendum o volilni zakonodaji, za katero je dala pobudo SDS, so ljudem dali možnost (celo na stojnicah na ulicah), da o tem odločajo. Pri vprašanju spomenikov pa se ljudem poskuša kratiti pravice. Ž demagoškimi sporočili, daje podpisovanje možno le v pro- sov. Kot meni Lukež, ni mogoče-da bi sodišče upoštevalo le podpise, zbrane na Magistrah1-kot trdi predsednik mestneg3 sveta Dimitrij Kovačič, Luke* je kljub vsemu prepričan, d3 mu bo od 7. junija, ko naj bi b11 postopek podpisovanja zaklju' čen, uspelo zbrati potrebo0 število podpisov, to je 10 od' stotkov volilnega telesa 311 okrog 17 tisoč podpisov. Zad' njo besedo pa bo vsekak0! imelo vrhovno sodišče, ki naj h1 razsodilo o veljavnosti postop' ka. Zato pa uporablja Dimit®) Kovačič enojna merila, ko ute' meljuje svojo pobudo za post3' vitev doprsnega kipa argentid' skega generala San Martina “ slovenski prestolnici. “Predlo® sem dal, še preden so sc začele polemike v zvezi z odstranitvij0 Kidriča in Kardelja. S postavitvijo kipa bi le pokazali nakl°' njenost Argentini, ki je pr''3 izmed ameriških držav prizna® našo državo in glavno ulico * prestolnici Buenos Aires p°' imenovala Avenija Republike Slovenije, poleg tega pa že od začetka tega stoletja sprejem3 slovenske emigrante,” razlag3 Kovačič. V Argentini žive°| Ivan Korošec je na Kovačiče'1 novinarski konferenci povedal-da sc mu zdi naravno, če Ar' gentina pričakuje, da se ji P°! sveti vsaj trg, ulica, cesta ali ka) podobnega, saj je ta južnoam0' riška država vendar toliko n are' dila za Slovenijo: “Mi smo v Buenos Airesu sredi mesta postavili kozolec, pa nam n‘ nihče nič rekel.” VINKO BLATNI*- 0 J [Novomeška kronika) IGRE BREZ MEJA - Če bi Jjganizatorji iger brez meja iz l0rina poprej vedeli, kakšne igre Se gredo novomeški občinski SVetniki, pa župan, pa vsakovrstni bankarski veljaki ali novopeče-in že opečene podjetniške f^zde, bi novomeškim športni-k°m ne dovolili nastopa pred evrovizijskimi televizijskimi kaframi. Z igrami brez meja •Tai° športniki očitno preveč , ušenj, saj so večkrat njihove *•*«. pa so Italijanom pokazali, *aJ so se naučili doma, in zmagali "a pravih igrah brez meja. VETER JE POTREBEN -Veter v laseh s športom proti arog>” je naslov akcije, s katero Nameravajo kar v enem popol-“»evu z malo košarke in odbojke jja koščkom krede opraviti z '°gami in narkomanijo tudi v . ovem mestu. Le kaj na to poreko starši in učitelji pa policisti, Otavniki, socialne službe ter .enazadnje športni trenerji, ki se eta in leta trudijo, da bi mlade Prepričali o potrebi zdravega ?vljenja in jih odvrnili od drog, a ™to vedno ne uspe. Akcija se bo Na Loki zvečer končala z roker-fešto, in če med mladimi Poslušalci ne bo nikogar z zasa-Janimi, motnimi in v prazno 'bdečimi očmi, bo to velik J^Peh. Kaj pa če takega vetra ne I Na KAJ SO sploh mislili načr-°yalci novomeškega najmoder-I Jšega kegljišča, ki se je izkaza-°. da je za nekatere novomeške ,P°rtnike povsem neuporabno. V *c8ljanju so namreč precej dejav-1 tudi paraplegiki novomeške e8>je, ki pa zaradi stopnic ne ^°rejo priti na novomeško keglji-i Priti in je zanje vseeno bližje I ["di njim prilagojeno kegljišče v *: a'skcni hotelu Sremič, kjer jim ga i ^stopijo v uporabo brezplačno. *'■ j^°rda pa se da tudi v Novem a’ atestu še kaj pomagati? Ali pa je tp' Jekdo zaprl pot invalidom, da t’ Nfgim ne bi delali gneče, iti' |V* I tf )»■ tf 1» Ena gospa je rekla, da je bil indijski most zato tako hitro Movljen, da se je po njem ko zapeljal Papež, ampak "Idi I. in ne Janez Pavel II. 0 ŽIVLJENJU NEKOČ ( OREHOVICA - Danes, v -e|r-tek, bo na osnovni šoli v 'ehovici predstavitev šolske j'°jektne naloge “Kmečki dom jN življenje nekoč”. Prireditev 1 Posvečena praznovanju stojnice šole. uhokranjski drobiž j, Zapoznele čestitke - ^ajevna skupnost Žužemberk je j.Svojem pismu, namenjenem Erektoijem delovnih organizacij, J^am in obrtnikom v KS Žu-i ttberk, med drugim predstavila v Qšnje načrte in tudi finančno J-dnost celotnega programa, “enem zaproša za finančno »moč in navaja številko žiro L Nuna. Na koncu pisma se za-/aljuje za ugodno rešitev, seve-jPa ne manjka želj za poslovne jjPehe v letu 1996. Na firmo na . v°ru je prišlo pismo s samo . tletno zamudo, datum na pis-‘uPaje bil 16. junij 1996. ^Hinje naših babic - v P,°wti šoli Žužemberk je bilo J*ovo popoldne v znamenju l^fekta “Kuhinje naših babic" Č°8a pripravili učenci priprave i &>/o skupaj z mamicami in picami. Mali šolarji so pripra-č' program otroških pesmi, (j °vna dela in celo zbirko poso-j.jOb koncu programa so prire-i,1 'udi pogostitev. Razstava bo ,-Ugleddo 10. junija, obdelav-č‘h od 7. do 17. ure. Mali ^(lrji se veselijo vašega obiska! ttMM IZ NAolrl OB ČIN MM* Ena najštarejših novomeških hiš je tik pred samoporušenjem - Edina rešitev je temeljita rekonstrukcija, ki seje bo moral lotiti lastnik - Odgovornost vseh NOVO MESTO - Hiša v Vrhovčevi 12 v Novem mestu je ena izmed najstarejših avtentičnih hiš v starem mestnem jedru in je kot posamezen objekt proglašena za kulturni spomenik. Žal je njeno stanje tako slabo, da je očitno ne bo moč ohraniti take, kot je, saj je tudi po mnenju neodvisnega izvedenca inž. Stojana Ribnikarja zelo blizu samoporušenja in jo je zaradi statičnih težav tudi nemogoče obnoviti. Edina sprejemljiva rešitev je rekonstrukcija, saj bi le tako lahko ohranili tudi arhitektonsko izredno zanimiv niz hiš v Vrhovčevi ulici. Rekonstrukcija ni le moralna obveza mesta, pač pa vse skupaj k temu zavezuje mednarodni dokument, takom imenovana beneška karta, ki jo je podpisala tudi Slovenija in predvideva v takem primeru, da se na istem mestu postavi identični objekt z uporabo nekaterih še uporabnih originalnih elementov, kar ne velja le za zunanjost, ampak tudi za notranjost hiše. Zavod za varstvo kulturne in naravne dediščine Novo mesto je prejšnjo sredo pripravil strokovno razpravo, na kateri so njeni sodelavci želeli razčistiti vprašanje, ali stavbo odstraniti in jo izbrisati iz seznama spomenikov ali pa se odločiti za popolno rekonstrukcijo. Vsekakor je prva možnost nedopustna, saj je nihče izmed razpravljalcev, med katerimi so bili poleg sodelavcev zavoda tudi strokovnjaki urbanistične oziroma arhitekturne stroke, republiški inšpektor za kulturno dediščino inž. Franci Vardijan in sedanji lastnik, ki namerava v tej oziroma rekonstruirani hiši urediti prodajno galerijo in uokvirjanje slik, ni podprl, do razhajanj pa prihaja predvsem glede pojma rekonstrukcija; lastnik želi predvsem notranje mere in ureditev čim bolj prilagoditi zahtevam načrtovane dejavnosti, stroka pa takega spreminjanja objekta ne dopušča. Nasprotno, arhitekt Marijan Lapajne, ki je na razpravi zastopal tudi Društvo Novo mesto, meni, MORA OSTATI TAKO - Vrhovče-va ulica je v preteklosti nudila gostoljubje mestnim obrtnikom, predvsem usnjarjem in vrvarjem. Po nekaterih virih naj bi bilo prav v hiši s hišno številko 12, ki ji, kljub temu da je proglašena za kulturni spomenik, izredno zanemarjena in obsojena na porušenje, doma usnjarstvo, po navedbah lastnika pa naj bi v preteklosti tu stanovali krojač, tkalec, mestni stražiuk in krojačica. Ob rekonstrukciji bi morati ohraniti tudi staro trto, ki opleta hišo in bi jo lahko primerjali s tisto v mariborskem Lentu. (Foto: I. V.) Izzivi za novo tisočletje O podobi Novega mesta v prihodnosti na simpoziju, ki ga bo jeseni pripravilo Društvo Novo mesto NOVO MESTO - Znanstveni simpozij o vlogi, pomenu razvoja Novega mesta, ki ga bo v sklopu proslav ob 250-letnici novomeške gimnazije pripravilo Društvo Novo mesto, že z naslovom “Izzivi za novo tisočletje” pove vse o namenu, ki ga imajo predavatelji. Ne gre namreč za to, da bi priznani znastveniki in strokovnjaki na posamičnih področjih predstavili svoja videnja in možne smeri razvoja Novega mesta in bi ob tem graditeljem ne zapovedovali, pač pa jim z razmišljanji, ki bodo zapisana tudi v zborniku, in bogatimi izkušnjami pomagali pri iskanju smeri razvoja. Pobudo za simpozij o razvoju Novega mesta sta dala Joža Miklič, ki je bila takrat še direktorica novomeške SDK, in dr. Janez Gabrijelčič, sodnik računskega v Častniki bodo streljali V nedeljo preizkus strelskih sposobnosti ■ Na strelišču v Bršljinu NOVO MESTO - Območno združenje slovenskih častnikov Novo mesto, ki združuje častnike in podčastnike iz občin Škocjan, Šentjernej in Novo mesto, organizira v nedeljo, 2. junija, s pričetkom ob 8. uri strelsko tekmovanje z vojaško puško na strelišču v bršljinski vojašnici. Strelno orožje, vojaške puške kalibra 7,62 mm, bo zagotovil organizator, ki bo poskrbel tudi za strelivo in prigrizek. Udeležncem bodo prostor za parkiranje zagotovili v vojašnici, dostop do parkirišča in vhod na strelišče sta pri Elektru, s ceste za Mirno peč. Najuspešnejši strelci bodo prejeli nagrade; podelitev priznanj je predvidena ob 13. uri. Prijave za vse tiste, ki se še niso prijavili na občnem zboru, sprejema sekretar združenja Branko Dukič na telefonski številki 21-070. Na strelsko tekmovanje vabijo častnike in podčastnike pa tudi strelske ekipe lovskih družin. B. AVBAR sodišča, ki sta za sodelovanje pridobila tudi večino razpravljalcev, med katerimi ne manjka priznanih strokovnjakov z obeh slovenskih univerz pa tudi iz gospodarstva in pomebnih kulturnih in znanstvenih ustanov, vse pa združuje tesna povezanost z Novim mestom in dobro poznavanje njegovih problemov. Prav univerza v Novem mestu in pogoji za njeno ustanovitev oziroma projekcija zanimivih in alternativnih programov sta temi, ki jih bosta obdelala prof. dr. Miha Japelj in dr. Janez Usenik. Simpozij je zasnovan tako, da bi vizijo razvoja Novega mesta obdelal čim bolj celostno, teme predavanj pa so poleg že omenjene univerze vezane na ekologijo, informatiko, gospodarstvo, kulturo, urbanizem, mednarodno povezovanje, ohranitev in ureditev starega mestnega jedra pa tudi na zdravo rekreacijo in nenazadnje na vizijo Novega mesta kot metropole Dolenjske v vsem pomenu besede. VSAKDO JE KOVAČ SVOJE SREČE Vsi vemo, da življenje, ki ga živimo, ni vedno odvisno samo od nas, kljub temu pa lahko verjamemo staremu pregovoru, ki pravi, da je vsakdo kovač svoje sreče. Zakaj? Zato, ker je sreča posameznika v resnici odvisna od njegovega odnosa do sprememb. Bolj ko je ta uravnovešen in prilagodljiv, več si lahko obeta od življenja. Kaj lahko sami naredimo, bo skušalo odgovoriti predavanje, ki ga v Novem mestu organizira Gama šola stabilnega življenja iz Ljubljane. Predavanje bo v ponedeljek, 3. junija, ob 18. uri v novomeški gimnaziji. da bi bilo potrebno kot del spomenika ohraniti tudi staro trto, ki raste ob zidu hiše na razpotju med Vrhovčevo in K sodišču. Ker občina, ko ji je bila ob prvi prodaji pred nekaj leti ponujena predkupna pravica, ob drugi prodaji sedanjemu lastniku pa ne, v prvem primeru ni izrazila želje, da bi hišo odkupila in v njej, tako kot je bilo predlagano, uredila muzejsko zbirko obrtnih dejavnosti, ki so nekdaj živele v Vrhovčevi ulici, bodo stroški rekonstrukcije objekta, ki pa ni poceni, padla na pleča lastnika. Ob lem bi morali mestna občina, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine in ne nazadnje tudi Društvo Novo mesto poskrbeti, da bo rekonstrukcija potekala v skladu z zahtevami, ki jih bo pripravil Zavod, obenem pa lastniku kljub izpolnjevanju vseh zahtev omogočiti, da'bo v hiši dejansko lahko opravljal željeno dejavnost. Upajmo, da hiše v Vrhovčevi 12 ne bo doletela usoda hiše na Bregu 10, ki jo je lastnik nekega vikenda porušil, tako da sedaj v nizu breških hiš, ki skupaj s kapitljem predstavljajo zaščitni znak Novega mesta, zija grda luknja. I. VIDMAR OB 40-LETNICI NASE POTI ŠENTJERNEJ - Osnovna šola Šentjernej pripravlja v petek, 31. maja, ob 17. uri v prostorih šole srečanje ob 40-letnici izhajanja šolskega glasila Naša pot. Za to priložnost pripravljajo tudi kulturni program. TRI SVEČKE ZA SKUPINO JULIJO - Na terasi negovalnega oddelka Doma starejših občanov v Šmihelu je bila v torek slovesnost, na kateri se je predstavila skupina za samopomoč, ki si je ime nadela po Prešernovi muzi Juliji Primic. Proslava in razstava je bila tako posvečena 180. obletnici njenega rojstva. Skupina za samopomoč ima 18 članov. Sestanke imajo vsak torek in so se doslej srečali že skoraj 100-krat. Na srečanjih obdelujejo različne teme, povabili so tudi goste, seveda pa sta s skupino največ delala socialna delavca Ema Luzar in Jože Bevc. Starostnikom je tako manj dolgčas, njihovo življenje je bogatejše za razna nova spoznanja. Prireditev je bila tudi priložnost, da so zaslužnim članom podelili priznanja. Prejeli so jih: Ida Žitnik, Zalka Kos, Zinka Gliha in direktorica doma Lojzka Potrč, ki je poskrbela tudi za pogostitev ob jubileju. (Foto: J. Pavlin) ZA OSEM LET ZVESTOBE KNJIGI NOVO MESTO - Minuli četrtek je bila v novomeškem domu kulture zaključna prireditev za 288 učencev iz vseh 16 osnovnih šol novomeške, šentjernejske in škocjanske občine, ki so bili vseh osem let zvesti knjigi. Koordinator, organizator in pokrovitelj Župančičeve bralne značke je že vsa leta občinska Zveza prijateljev mladine, ki je letos na podeljevanje povabila dva znana Slovenca: Tomaža Ravniharja in Lada Jakša. Predstavila sta svoje pustolovščine s potovanja po deželi Inkov od starih bolivijskih rudnikov do skrivnosti inkovskih mest. Sliko sta spremljala bogato besedilo in živa glasbena predstava obeh glasbenikov. KOVINOTEHNA V NOVOMEŠKEM BTC - V četrtek, 23. maja, so v novomeškem BTC-ju z velikim pompom odprli Kovinotehnin nakupovalni center, kjer bo na tisoč kvadratnih metrih na voljo 25 tisoč tehničnih in drugih izdelkov za dom, gospodinjstvo, osebno nego in prosti čas. Trgovino, v kateri je dobilo delo 13 ljudi in je veljala blizu 70 milijonov tolarjev, je odprl novomeški župan Franci Koncilija, predsednik uprave Kovinotehne Aleš Ilc pa je Antonu Starcu, direktorju novomeške bolnice, predal poldrugi milijon tolarjev kot pomoč za gradnjo novomeške porodnišnice. (Foto: I. V) SREČANJE PODRUŽNIČNIH ŠOL - V okviru prireditev ob 100-letnici podružnične šole v Orehovici so učiteljice in učenci v petek, 24. maja, in v soboto, 25. maja, pripravili srečanje podružničnih šol, ki so sega udeležili osnovnošolci iz Podgrada, Dolža, Birčne vasi, Adlešičev pa tudi iz bolj oddaljenih krajev: Krašnje, Ledine in Dokležovja. Mladi so se predstavili s projektnimi nalogami in v kulturnem programu predstavili svoj kraj, si ogledali nekatere znamenitosti občine Šentjernej, delovno pa so preživeli tudi drugi dan druženja, saj so ustvarjali v likovnih delavnicah. (Foto: T. G.) Sledi za Knobleharjevim grobom Obisk delegacije v Neaplju - Kaj bo s tehtnico za živino na Bučki? - “Občina Gasilski zvezi Novo mesto ni dolžna denarja” - Sprejet odlok o civilni zaščiti ŠKOCJAN - 6. julij, dan, ko bodo krajani občine Škocjan prvič praznovali občinski praznik v spomin na rojstni dan rojaka dr. Ignacija Knobleharja, se hitro približuje, svetniki in občinska uprava pa si prizadevajo, da bi ugotovili, kje so posmrtni ostanki rojaka, saj bi se delegacija z obiskom groba pred praznikom poklonila njegovemu spominu. • Kdor se povstm odreče ljubezni, je enako bolan kot tisti, ki po njej preveč hrepeni. (Evripid) Tako sedaj tudi v dvomilijon-skem italijanskem mestu Neaplju okoli 1.200 kilometrov od Škocjana, kjer je Knoblehar umrl, potekajo aktivnosti, da bi ugotovili, kje je pokopan ta škocjanski rojak, saj očitno tam ni spominskega obeležja. Delegacija svetnikov in župan pa naj bi se že pred praznikom odpravili v Neapelj, kjer bodo poskušali navezati stike tako s cerkvenimi kot mestnimi oblastmi, hkrati pa razmišljajo, da bi njegov kip postavili tudi v Škocjanu. Občina je na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve naslovila vlogo za pomoč pri razreševanju romske problematike v občini Škocjan. V dopisu je nakazanih nekaj možnosti za začetek razreševanja težav, ki so iz dneva v dan bolj pereče. Toda odgovor občinske strukture opozarja, da nimajo nobene zakonske podlage za uvedbo predlogov. Zato je na ponedeljkovi seji sveta svetnik Bojan Jerak ponovno opozoril, naj občina s pritiski na pristojne-organe in ustanove ne preneha, saj ni prav, da veljajo za državljane dvojna merila. Prebivalce Bučke zadnje čase razburjajo zapleti okoli živinske tehtnice, saj stoji na enem mestu menda že več kot sto let, po večletnih opozarjanjih pa sedaj lastnik zemlje, na kateri stoji tehtnica, zahteva, naj se ta odstrani, sicer lahko grozi tožba za motenje posesti. Svetniki so bili mnenja, naj se prebivalci Bučke organizirajo in se odločijo, za kakšno možnost reševanja tehtnice se bodo odločili. Nova je namreč precej draga, obstaja tudi * Župan občine Škocjan Janez Povšič je svetnikom razložil tudi obtožbe, izrečene na letnem občnem zboru gasilske zveze, češ da je občina Škocjan dolžna Gasilski zvezi okoli 400 tisočakov. Župan je prepričan, daje dolžniško razmerje prav obratno in da gasilska zveza škoduje delu gasilcev, ker ne kaže pripravljenosti za dogovarjanje, zato bo potrebno čimprej sesti za skupno mizo. možnost nakupa rabljene, tehtanje na sedanji pa ni uradno, saj tehtnica ni tehnično pregledana. T. GAZVODA HMi I Z M A S I H O B Č 1 M ttti* Delo trsničarjev žanjejo drugi V metliški kmetijski zadrugi proslavili dve desetletji trsničarstva • Obrestuje se le dobro opravljeno delo trsničarjev, ki je začetek uspešnega vinogradništva METLIKA - V tukajšnji kmetijski zadrugi letos praznujejo 20. obletnico organiziranega trsničarstva v metliški občini. Začetki sicer segajo že v čas Dravske banovine, ko je bila trsnica na posestvu na Vinomerju, vendar pa je ta dejavnost pozneje zamrla, ponovno pa so jo oživili pred dvema desetletjema. Kooperanta KZ Metlika Martin Pečarič in Franc Žugelj iz Čuril, pionirja med metliškimi trsničrji, sta takrat pričela s pičlimi izkušnjami in z veliko ljubeznijo do vinske trte. METLIŠKI TRSNIČARJI - Med pionirjema metliškega trsničarstva Francem Žugljem in Martinom Pečaričem sedi mag. Tone Zafošnik. Stojijo pa (od leve proti desni) Martin Pečarič ml. in Andrej Žugelj, ki nadaljujeta delo svojih očetov, ter Anton Kostelec, Jože Prus in Jože Maljevič. (Foto: M. B.-J.) Danes s trsničarstvom nadaljujejo že njuni otroci pa še Jože Prus s Krmačine in Anton Kostelec iz Drašičev. Z načrtnim strokovnim delom, za katero imajo zasluge -kot je bilo slišati na slovesnosti ob jubileju - Janez Gačnik, Julij DOBROTE IZ KMEČKIH PEČI - Obiskovalci letošnje Vinske vigredi r Beli krajini so si med drugim lahko ogledali tudi pet razstav: vinsko, trsničarsko, obrtniško, razstavo idrijskih čipk in kulinarično. Za slednjo je poskrbelo 157 kmečkih žena iz Metlike in 35 okoliških vasi, predvsem članic društva kmečkih žena Metlika. Kot je povedala predsednica društva Alenka Mežnaršič, je bilo zanimanje za peko izredno veliko, tako da so dobrote iz svojih peči postavile na ogled celo ženske, ki niso članice društva. Na fotografiji: ljudje so si lahko ogledali tudi, kaj so nekdaj jedli Belokranjci na debeli četrtek. (Foto: M. B.-J.) SVETOVANJE V VINOGRADIH ČRNOMELJ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj obvešča vinogradnike, da se lahko udeležijo terenskih ogledov in svetovanj v vinogradih pod vodstvom specialista za vinogradništvo Jožeta Maljeviča, ki bodo v sredo, 5. junija, in sicer: v Rečetni gori ob 9. uri pri Jakšetovi zidanici, na Osojniku ob 11. uri pri zbiralnici mleka ter v Stari gori ob 14. uri z odhodom izpred železnine v Semiču. • Življenje je kakor ljubezen - ves razum je proti njemu, ves zdravi čut pa zanj. (Butler) POSLANEC PAHOR NA ZBORU ZLSD ČRNOMELJ - Sredi maja je bil zbor ZLSD Črnomelj. O delu lokalne samouprave je govoril občinski svetnik Milan Krajnc, ki je dejal, da je občina vodena tehnokratsko, o strateških zadevah, pomembnih za občino, se na občinskem svetu malo pogovarjajo, svet pa je le glasovalni stroj. Tajnik ZLSD Slovenije je menil, daje absurdno, da se država sedaj odloča za referendum za volilno zakonodajo. Državljani bi morali odločati o denacionalizaciji, lastninjenju, izobraževanju in drugih pomembnih vprašanjih, a se oblast za to ni odločila. Poslanec in podpredsednik Združene liste socialnih demokratov Borut Pahorje govoril o problemih vključevanja Slovenije v Evropsko unijo in težnjah sosedov po našem ozemlju. Po njegovem bi morala vlada prikazati dobre in slabe plati vstopa v EU, o tem koraku pa bi se morali ljudje odločati na referendumu. J. D. Nemanič in Jože Maljevič, so uspeli, da danes vzgajajo kvalitetne trsne cepljenke, ki zadostujejo za redno obnovo vinogradov v belokranjskem vinorodnem okolišu. Delo strokovnjakov, ki so v metliški občini orali ledino na področju trsničarstva, je pozneje nadaljeval Slavko Dragovan, za njim pa Ivanka Pečarič-Badovi-nac. Metličani se tudi niso pozabili javno zahvaljevati mariborskemu mestnemu viničarju mag. Tonetu Zafošniku in prof. Alojzu Hrčku. dobro, za to pa zahtevajo primerno plačilo. Maljevič optimistično zre v prihodnost trsničarstva in vinogradništva, saj je prepričan, da je trti bodočnost zagotovljena. K temu pa v Beli krajini veliko prispevajo metliški trsničarji, ki danes samostojno opravljajo vsa dela od vzgoje podlag v matičnja-ku do klasiranja in shranjevanja cepljenk, medtem ko cepiče pridela metliška KZ v lastnih matičnih nasadih v Vidošičih in na Vinomerju. gE£EK-JAKŠE Je že tako, da rezultate trsničar-skega dela žanjejo drugi, torej vinarji, ki zaključijo njihovo delo. Zato je Jože Maljevič, ki je na slovesnosti predstavil razvoj metliškega trsničarstva dejal, da vinogradniki v vinogradu ne morejo veliko narediti, če delo trsničarjev ni dosledno. Zato jim je svetoval, da svoje delo opravijo BORCI GRAJALI STRANKE ČRNOMELJ - Pretekli teden je bila letna skupščina Združenja borcev in udeležencev NOB občine Črnomelj. Ugotovili so, da so razmere za borce negotove in neprijazne. Grajali so delo političnih strank, ki vsako vprašanje o Zvezi borcev spolitizirajo. Poudarili so, da ne more priti do sprave na način, da se narodno-osvobo-dilni boj in sodelovanje z okupatorjem izenačita. Sprejeli so tudi TRI PRIREDITVE V MLADINSKEM KULTURNEM KLUBU ČRNOMELJ - V petek, 31. maja, bosta ob 22. uri v Mladinskem kulturnem klubu Bele krajine v Črnomlju nastopili rock skupini Scuffy dogs iz Nove Gorice in K-sound xxx iz Kočevja. V soboto, 1. junija, bo ob 21. uri otvoritev slikarske razstave Slavka Čečure, dve uri pozneje pa se bo Študentsko kazalište Ivan Goran Kovačič iz Zagreba predstavilo z gledališko predstavo Mačja glava. SREČANJE ABRAHAMOV ŽE TO SOBOTO ČRNOMELJ - V prejšnji številki Dolenjskega lista je bilo napačno objavljeno, da bo srečanje vseh Črnomaljcev, rojenih leta 1946, ki živijo v Črnomlju ali drugod po Sloveniji, v soboto, 20. junija. Srečanje bo namreč že to soboto, 1. junija, ob 20. uri v hotelu Lahinja v Črnomlju. protest proti uničevanju spomenikov in spominskih obeležij ter prestavljanju spomenikov Kidriču in Kardelju v Ljubljani. J. D. V Več bolezni raka med Črnomaljci? Na to vprašanje je Črnomaljcem odgovoril direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto dr. Dušan Harlander • V Beli krajini ni specifičnega vzroka RDEČI KRIZ ZBIRA OBLAČILA ČRNOMELJ - Območna organizacija Rdečega križa Črnomelj obvešča vse prebivalce črnomaljske in semiške občine, da lahko prinesejo vsak dan na sedež organizacije v Ulici Mirana Jarca 2 uporabna in čista oblačila in obutev. Vsem darovalcem se že vnaprej zahvaljujejo. ŠPORTNE IGRE UPOKOJENCEV GROSUPLJE - V soboto je domače upokojensko društvo organiziralo 21. športne igre upokojencev dolenjske regije, ki se jih je udeležilo 300 upokojencev iz 13 društev. Pomerili so se v 8 disciplinah, skupni zmagovalec ČRNOMELJ - Črnomaljci se večkrat sprašujejo, kakšna je umrljivost v občini zaradi rakastih obolenj. Zato je eden od svetnikov postavil na seji sveta vprašanje, koliko je v občini primerov smrti zaradi teh obolenj, kateri so vzroki ter kakšne so posledice nekdanjega onesnaževanja Iskre s PCB in uporabe azbestnih vodovodnih cevi pri zdravju ljudi. jja je bil DU Grosuplje. Sledili so JU Novo mesto, Kočevje, Mirna in Črnomelj. Najstarejša udele- ženca Spotnega srečanja sta bila /lalerič iz Črnomlja in Mira Tone Malerič iz Tri pin iz Kočevja. V Kočevju naj bi bile tudi prihodnje igre. Predsed-k ZDUS Vinko Gobec je ob 50- nik ZDUS Vinko Gobec je ob 50-letnici domačinom izročil posebno priznanje. J. D. Direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto dr. Dušan Harlander je pojasnil, da so natančno študijo o umrljivosti zaradi rakastih obolenj naredili v Beli krajini za obdobje 1986-1990. Raziskava je bila objavljena v publikaciji Inštituta za varovanje zdravja z naslovom “Ocena zdrav-stveno-ekoloških razmer na območju občin Metlika in Črnomelj v Beli krajini v zvezi z ekološko obremenitvijo s polikloriranimi bifenili”. Po besedah dr. Harland-ra glede na rezultate raziskave ni moč trditi, da so bili ljudje v Beli krajini bolj izpostavljeni delovanju nekega kancerogenega dejavnika kot drugje v Sloveniji, vendar tega tudi zanikati ni moč. Predvsem pa je težko raziskovati in ocenjevati problematiko rakastih obolenj na tako majhni populaciji, kot so Belokranjci, ki predstavljajo le 1,34 odst. prebivalcev Slovenije. Po podatkih iz obdobja od leta 1991 do 1994 pa je očitno, da je umrljivost za rakom v nekdanji občini Črnomelj (torej tudi današnji občini Semič) z izjemo leta 1992 nižja kot v ostali Sloveniji. Kar se tiče azbestnih vodovodnih cevi, je dr. Harlander pojasnil, da azbest povzroča bolezni na pljučih in je zelo malo znanega o njegovih drugih vplivih. V pljuča pride z vdihavanjem, in ne s pitjem vode. Študijo o tem, ali zaradi uporabe azbestnih vodovodnih cevi prihaja do raka, bi lahko naredili, če bi bila populacija večja od deset milijonov, torej je ne bi bilo moč narediti niti za celo Slovenijo. Čeprav so v Evropi označili azbest kot neproblematičen, vseeno povsod, kjer le zmorejo, zamenjujejo azbestne cevi s plastičnimi. A celo bogate države to naredijo le, ko so azbestne cevi dotrajane in jih je tudi sicer potrebno zamenjati. M. B.-J. SLOVESNOST NA OS LOKA ČRNOMELJ - V petek, 31. maja, bo ob 11. uri v črnomaljski osnovni šoli Loka slovesnost ob otvoritvi prenovljenih in dograjenih prostorov, kijih bosta predala namenu državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo in šport mag. Tea Valenčič in črnomaljski župan Andrej Fabjan. DOBIMO SE V GRIBLJAH GRIBLJE-- Turistično društvo Griblje organizira prvo srečanje vseh Gribeljcev, ki so našli drugi dom zunaj rojstne vasi. Srečanje bo 15. junija ob 15. uri v Gribljah pri gasilskem domu. V Semiču dve pridobitvi hkrati V soboto so v Semiču odprli športno igrišče in nove prostore občinske uprave - Začetek športnega parka - Kovačičev predlog: del prometnega davka za razvoj občin SEMIČ - V Semiču sta bili minulo soboto kar dve otvoritvi. V dragi, kot po domače imenujejo Semičani prostor ob osnovni šoli, je svetovalec vlade Janez Urbanc odprl novo športno igrišče. V središču Semiča pa je minister za lokalno samoupravo Boštjan Kovačič predal namenu nove prostore semiške občinske uprave. Kot je dejala ravnateljica os- bodo do začetka novega šolskega novne šole Silva Jančan, je športno igrišče, ki je prvi korak k semiškemu športnemu parku, v ponos šoli in kraju. Zraslo je sicer na mestu, kjer je bilo igrišče že prej, vendar je bilo ob gradnji prizidka šole in telovadnice poškodovano. Sedanje igrišče je seveda sodobnejše in večje, kako nujno potrebno je bilo, pa pove že podatek, da so morali doslej otroci na razredni stopnji telovaditi v učilnicah. Načrtujejo, da leta končana tudi gradbena dela v bližnjem prizidku šole in v telovadnici, vprašanje pa je, če bo do takrat moč kupiti tudi opremo. Župan občine Semič Janko Bukovec je ob otvoritvi okrog 200 kv. metrov novih občinskih prostorov poleg že omenjenih naštel še nekaj pomembnejših pridobitev v slabem letu in pol, kar imajo Semičani svojo občino. Adaptirali so trgovino, obnovili muzejsko stavbo, dogradili ali obnovili nekaj cest, pločnikov in vodovodov. Poudaril je, da je občina uspešna tudi na turističnem področju, omenil pa še uspehe športnikov in kulturnih društev. Marjanu Tomaževiču je ob tej priložnosti izročil priznanje Civilne zaščite Slovenije za dosežke na področju civilne zaščite. Boštjan Kovačič, ki je prerezal trak pred občinskimi durmi, pa je predlagal, naj bi del prometnega davka namenili za razvoj občin. Po njegovem je eden večjih problemov majhnih občin, da nimajo denarja za razvojne programe, in ena takšnih občin je tudi semiška. M. BEZEK-JAKŠE DVA DOGODKA - Janezu Urbancu z ministrstva za šolstvo in šport, ki je hotel zabiti koš in s tem simbolično odpreti semiško igrišče, se to ni posrečilo, več sreče pa je imel ob pomoči predstavnikov učiteljev in staršev eden od učenceP (levo). Minister za lokalno samoupravo pa je prerezal trak pred vrati nove stavbe semiške občinske uprave (desno). (Foto: M. B.-J.) Sprehod po Metliki NEKAJ KRAJANOV JU; GORJA IN ROSALNIC groa da bodo zbrali ljudstvo ter z3 nekaj časa zaprli cesto. Prvi zato. ker pred skorajšnjim koncem 2U stoletja še nimajo v vasi pilnt vode, drugi pa zato, ker nis® zadovoljni z občinsko politiko® Romov, ki živijo v Borihi. Ros»' ničani so ogorčeni nad romsk® grobostjo in nasiljem, Jugorčam pa nad občinsko počastnostjo,*1 je ne morejo razumeti, saj velikokrat vidijo metliškega župa® Branka Matkoviča v Badovinčep gostilni, ne vedo pa, da tam« nikoli ni zvrnil niti kozarčka' vode. LIDIJA MAVRETIČ, PRVA SLOVENSKA VINSKA KRALJICA, je postala častna članic* pripravljalnega odbora Vinsk* vigredi. Listina s tem laskavi®1 naslovom bo bržkone krasil* katero od sten v Mavretič°vl zidanici v Vidošičih, kamor pokj navadnih smrtnikov zahajajo tu® pomembne osebnosti slovenskega kulturnega in političnega vrh* MEDNARODNI VLAK NA PROGI Metlika - Karlovac s e de jetj resi včasih tudi pokvari. Takrat nas** nejo obmejne težave, ker potn® izstopijo, še predno pridejo ® carine. “Izmučeni” vlak bi b® zlata jama za “švercarje”, če se v bi z njim v glavnem vozili delavf iz metliških podjetij, ki pa ima)? tako slabe plače, da še za kazni ki naj bi jih plačali ob ilegalnen1 prestopu meje, nimajo cvenka- dej; ka, nar tise jo. Por tini raz dej reš me kor naš Črnomaljski drobir VREME - Črnomaljci so imej v preteklih letih nekaj dni p® Vinsko vigredjo v Metliki navad® reči: “Ob koncu tedna bo žago1® vo dež, saj je v Metliki Vinsk® vigred!” Letošnja metliška pri®' ditev jo je, kar se vremena ti®: kar dobro odnesla. Sedaj pa bilo dobro, da bi za lepo vreme®® jurjevanje in kresovanje, ki b° okrog 20. junija, molili Crnomal)" ci. Da se jim ne bo zgodilo tak kot lani, ko je močno deževp skoraj zalilo jurjevanjsko drag0"' ZASTAVA - Četrtošolci osn<^ ne šole Loka, ki so pretekli ted°® na srečanju otrok iz mnogih drz®' v pariškem Disneylandu p*e-stavljali Slovenijo, so bili preCJ| presenečeni, ko so jim hote' __ prireditelji potisniti v roke slov?" j {j, ške zastavice. Tema srečanja r bila komunikacija, mladi Črn® maljci pa so lahko na lastni k°z občutili, kaj se zgodi, če komUnl kacija zataji in če Francozi n ločijo Slovenije od Slovaške. Semiške tropimj BAZEN - Generalnega sekff' Carja Rdečega križa Sloveni) Mirka Jeleniča so konec prete* K*nn Iprlnn nh nli/nritv/i IlO’ lega tedna ob otvoritvi no bazenov na Debelem rtiču oWf čenega vrgli v vodo. Ko se J kmalu potem udeležil otvorih semiškega športnega igrišča, ga), župan pobaral, kdaj se bo k°P3! tudi v Semiču. Pa je Jelenič takjj našel odgovor. Odvrnil je, ,. sploh ni problem, kako zgra® bazen, pač pa kako ga napoln' j saj Semičani po njegovem got® ne bi bili zadovoljni z bazenor napolnjenim z vodo, ampak zahtevali vino. • : ČUDEN ČUVAJ - Semiča® so imeli v soboto najprej o tvori1., igrišča, takoj za tem pa še n®1 prostorov občinske uprave. R se v Beli krajini (skoraj) nič a začne točno, se je z zamu° začela prva, s tem pa tudi dru® otvoritev. A ker so bili na ob (skoraj) isti gosti, zamudi ms imeli usodnih posledic. Res pa) ’ da so Semičani, ki so šli že kaks® pol ure pred otvoritvijo občinsk prostorov mimo nove občins*. stavbe, imeli priložnost opazov® možakarja, ki je sam sam0 . strumno stal pred občino. Bil J1! je nepoznan m menili so, a** morda kdo od gospodov z rep11! like, ki jih na otvoritvi ni ma® kalo, žrtvoval kakšnega podreJ nega, da pred občinsko stavb varuje prostor, da si ne bi mpr drznil na njem kdo parkirali- K so se “otvoritveni gostje” le Pr, selili z igrišča pred občino, se), izkazalo, da omenjeni možakar nikakršen varovalec občinske® ozemlja, ampak župan obe' Škocjan Janez Povšič. KAKTUS - Ob otvoritvi obOJjj skih prostorov je na vsaki sir® vhoda stal po en velik kak® Občani upajo, da zgolj p° A ključju, ker ni bilo pri roki nob^ ne primernejše rože za deko cijo, in da v kaktusih ni nikakr* simbolike. Ijfobne iz Kočevja OPUSTITEV KMETIJSKE ^JAVNOSTI - V javnem pod-Jetiu Snežnik v Kočevski Reki J.es.no razmišljajo, da bi kmetijsko ^javnost izločili iz programa “javnosti podjetja. Prireja mle-"> s katero se ukvarjajo, jim aamreč letno prinaša za okoli 600 . mark izgube. Ker se zaveda-J°’ da bi opustitev te dejavnosti Plenila še večje zaraščanje in "ničevanje kulturne krajine, tazmišlajo o možnostih ohranitve ^javnosti, vendar pa primerne rWitve, ki bi jo v drugačnih raz-f^rab lahko predstavljalo oblikovanje družinskih kmetij, še niso DOMAČI IZVAJALCI - So-. j- po odzivu gledalcev, je sobot-111 kocert skupine Cantate Domino potrdil, da so na domačem dru v Kočevju uspešnejši doma-C| 1Zvajalci. Poglavitni razlog za to Je' da se Kočevarji “lažje odpravilo na kulturno prireditev, če Potem na odru vidijo svojega Jorodnika, prijatelja ali znanca. O Cljt pričajo vse do sedaj dobro ""iskane prireditve glasbene °'e, delavske godbe in drugih ooiačih kulturnih ustvarjalcev, P° drugi strani pa slab odziv na gostujoče prireditve profesional-"'h kulturnih ustanov, pa tudi Svetovno znanih umetnikov. Dej-Slv°je, daje za takšne prireditve Potrebno plačati vstopnino, določi izvajalci pa so veseli že Potega obiska. OBČAN SPRAŠUJE - Medved odgovarja * So ženi tablete za hujšanje kaj Pomagale? ' So, ker je zanje plačala toliko, Ji je zmanjkalo denarja za "rano. "■------- delna prenova SEŠKOVEGA DOMA KOČEVJE - Kočevski muzej e dni načrtuje, da bo od julija novembra letos prenovil {.^ni trakt stavbe Šeškovega a°nia. Za prenovo nameravajo Porabiti okrog 30 milijonov farjev. Od takrat, ko je bila ?'avba julija 1951 zavarovana spomenik NOB, je doživela .fsto prenov, nekatere pa so 'le menda žal tudi brez sodelo-."dja strokovnjakov spomenica varstva. e Straški klinčki k SLABA CESTA - Cesta od •jočevja oz. Male gore do Strug je "ha, polna lukenj in komaj še nevozna. Očitno je nihče ne ?držuje že vse od takrat, ko so 'rage priključili občini Dobrenje. Nekoliko boljša je cesta, ki ? odcepi od magistralke za vasici „°lom in Seč, ki sodita skupaj s |.trUgami tudi v občino Dobrepo-le; Nekateri so se kljub poprejš-2"h ostrim protestom, da ne Co pod Dobrepolje, že sprijaz-z novim dejstvom, nekateri pa in pravijo, da se nikoli ne p°do, saj sta bili vasici Seč in H°loni skupaj z že davno izumr-1,1 Kukovim kočevarski, se pravi "seljenj s Kočevarji. Medvedje strašijo - v Kolicj vasi Seč in Polom straše ^edvedje. Verjetno je prav zato "ton Fabjan, izdelovalec pobožnih zdravil endovital, ogradil '°j proizvodnji obrat in čebel-lak v vasi Seč z ograjo. p pozabljena cerkev? - 'ed leti smo poročali, da se je j/Mfl zvonik in del cerkve v Polo-in nato, da so cerkvico delno "novih. Vendar so dela popol-"nta zastala, odkar to območje p di pod občino Dobrepolje, in k" Več pod Kočevje, čeprav so , "hrepoljci gotovo bolj pobožni 01 Kočevarji (Kočevci). t Laški sel ^Marijine pesmi - Koncert v"rijinih pesmi bo jutri, v petek, ?• ntaja zvečer. Nastopile bodo i'ntače vokalne skupine. Pobirali j pdo prostovoljne prispevke, fc, Upiček pa namenili za odplaki0 dolga, ki je nastal z obnovo ^niače župnijske cerkve. ^AVKA NISO POVEČALI -"vek od stavb (premoženja) v S|NiiTt Velike Lašče ne bo višji, so , Knili občinski svetniki na zad-jl' seji. Osnovni davek na stavbe j; Predpisan, občine pa bi ga Ako zvišale do 5-kratno, ves ta /Mat ni davek pa bi bil dohodek , "inskega proračuna. Svetniki Jedlaganega povišanja niso v**rcjeli, ker so menili, da davki /dno prizadenejo le ene, drugi " se izmuznejo. i z r '1 A Š 1 1 H 1 OBČI i n Denacionalizaciji še ni videti konca Pod moratorijem je tretjina vseh zahtevkov za vračilo zemljišč in gozdov - Evidence vsa dela ustavile za mesec in pol - Posebnosti Kočevske še dodatna ovira KOČEVJE - Na upravni enoti v Kočevju so od uveljavitve zakona o denacionalizaciji do danes prejeli skupno okoli 600 zahtevkov za vračilo kmetijskih zemljišč in gozdov. Rešili sojih približno polovico, hitrejše delo pa jim poleg enakih razlogov, kot drugod po Sloveniji onemogočajo tudi specifične razmere na Kočevskem. Pod moratorij oziroma zakon o začasnem zadržanju vračanja premoženja, ki govori o začasnem zadržanju vseh tistih nepremičnin, pri katerih se ugotavlja državljanstvo upravičenca in tistih, ki presegajp skupno 200 hektarjev REVIJA ŠOLSKIH PEVSKIH ZBOROV KOČEVJE - Na reviji šolskih pevskih zborov občin Kočevje, Ribnica in Velike lašče, ki je bila prejšnji ponedeljek v Šeškovem domu v Kočevju, je nastopilo 10 pevskih zborov, v katerih poje 258 pevk in pevcev. Revijo sta organizirali Zveza kulturnih organizacij Kočevje in Osnovna šola Stara Cerkev, največ zaslug za uspešno izvedbo prve iz niza tovrstnih srečanj osnovnošolskih otrok, ki naj bi pripomogli k ohranjanju pevske kulture na širšem območju Kočevske, pa je imela Boža Ka-stelic-Malnar z OŠ Stara Cerkev. KAKO DO NAČRTOV BREZ STROKOVNJAKOV? LOŠKI POTOK - Na 13. seji občinskega sveta, so kar veliko časa namenili obravnavi predlogov in planskih potreb za prostorsko ureditvene pogoje (PUP). Na seji je sodelovala tudi direktorica sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS Marija Lukačič, ki je probleme razlagala in hkrati skušala spodbuditi svet in svetnike, da takoj pristopijo k izdelavi dobrih projektov, s katerimi bodo lahko računali na uspešno pridobivanje sredstev. Ob tem so ugotovili, da občini primanjkuje strokovnjakov za posamezna področja. Veliko pripomb je bilo tudi na zemljo, ki je last sklada, oziroma na cene, ki so previsoke in često presegajo vrednost pridelave. Tako ljudje vse bolj ta najemna razmerja opuščajo, krajna in najboljša obdelovalna zemlja pa se zarašča in propada. Svet je obravnaval še več drugih predlogov in jih tudi sprejel. A. iv. Zguba z Dobrepoljci Tako ugotavlja grosupeljska Komunala DOBREPOLJE - Javno komunalno podjetje (JKP) Grusuplje, katerega 10-odstotni lastnik je tudi občina Dobrepolje, je lani prigospodarilo kot celota 2,6 milijona tolarjev dobička, za občino Dobrepolje pa izkazuje izgubo pri oskrbi z vodo in odvozu komunalnih odpadkov. O tem poročilu so razpravljali tudi na zadnji seji občinskega sveta Dobrepolje 14. maja. Neporabljena amortizacija za občino Dobrepolje znaša preko 3 milijone tolarjev. Na primarnem dobrepoljskem vodovodu lani niso izvajali večjih popravil, pač pa le po vaseh na sekundarnih vodovodih. Vodovodarji so ponekod razkopali ceste, popravili pa jih še niso. Pojasnjeno je bilo, da bo to storjeno v kratkem, ker asfaltirajo le dvakrat na leto. JKP Grosuplje pobira odpadke po dobrepoljski občini dvakrat na teden. Dvakrat na leto pa pobirajo kosovne odpadke. Na novo bodo uvedli odvoz odpadkov še za območje Strug. Skupaj z lanskim ostankom se bo letos za območje dobrepoljske občine nabralo skoraj 13,5 milijona tolarjev amortizacije. S tem denarjem bodo obnovili vodovodni odcep v Zdenski vasi in vodni zbiralnik za Videm, popravili vodovodni odcep Predstruge-Cesta, za vodovodni sistem Rob bodo uredili procesno vodenje, obnovili pa bodo še vodovod v središču Vidma. M. STE K LASA zahtevanih nepremičnin kjerkoli v Sloveniji, je na območju kočevske upravne enote zapadlo okoli 200 zahtevkov, kar je približno tretjina vseh. “Razlog za tako veliko število je predvsem v tem, * Po novem zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti je bilo do konca prejšnjega tedna (rok za oddajo zahtevkov je do 19. 2.1997) na upravni enoti v Kočevju vloženih okoli 50 zahtevkov. Večina vlog je nepopolna, saj so popolne le vloge že registriranih agrarnih skupnosti. Teh je na območju kočevske upravne enote do sedaj le 16. ker je veliko upravičencev do vračila starih Kočevarjev, ki so se med vojno izselili iz Slovenije,” pojasnjuje referentka za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč in gozdov Milka Zupančič. V vseh teh primerih bodo postopke prekinili in zadev ne bodo reševali do leta 1999. Da tega še niso storili, je kriv zastoj, ki ga je v reševanju postopkov in nasploh delu delavcev uprave povzročilo vnašanje evi- denc vseh prispelih zahtevkov v računalniško mrežo. Za to so potrebovali dober mesec in pol, končali pa prejšnji teden. Kljub temu pa se tudi sedaj hitrega reševanja zadev, ki bi jih sicer lahko rešili, ne morajo nadejati. Eden od razlogov je revizija zemljiškega katastra, ki je v nekaterih katastrskih občinah uvedla novo izmero. “Zaradi tega imajo stranke stroške, saj morajo naročiti identifikacijo in planimetriranje, mi pa zastoje v postopku,” pravi Zupančičeva in dodaja, da v nekaterih primerih stroški postopka celo presegajo vrednost zemljišča, ki naj bi bilo vrnjeno. Drug razlog, zaradi katerega se zadeve počasi odvijajo, pa je, ker imajo tudi precej zahtevkov, ki se nanašajo na vračilo zemljišč, ki se nahajajo v kompleksu kmetijskih organizacij. “V takšnih primerih ne vračamo zahtevanih nepremičnin, ampak nadomestno zemljišče v dogovoru s skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki je lastnik zemlje. Problem pri tem pa je, ker M-KG še ni podpisal zakupne pogodbe s skladom in ta zato ne more dati potrebne “izjave volje” za zemljišča, ki sp v kompleksu Mercatorja,” pojasnjujeje Zupančičeva. M. LESKOVŠEK-SVETE Bolno obkolpsko zdravstvo Bolnik zaman pride k zdravniku 10 kilometrov daleč OSILNICA - O nerednem prihajanju zdravnika v Osilnico, o lastništvu zdravstvene postaje Osilnica, ureditvi oskrbe z zdravili in še nekaterih zadevah s področja zdravstva so se nameravali pogovoriti na zadnji seji občinskega sveta Osilnica, ki je bila 22. maja. Žal niso mogli rešiti ničesar, saj vabljene direktorice Zdravstvenega doma Kočevje na sestanek ni bilo, ker je bila zadržana. Župan Anton Kovač in ostali svetniki pa so le spregovorili o nekaterih težavah zdravstva v občini, ki včasih meje že na norčevanje iz bolnikov. Kljub dogovoru, da bo zdravnik prihajal v Osilnico dvakrat na teden, da bo medicinska sestra na razpolago Osilničanom trikrat na teden in da bo urejenen depo (shramba) zdravil v Osilnici in ne bo več treba ponje v Kočevje, ni urejenega ničesar. Zdravnik prihaja neredno in je zato največ pritožb. Tako bolniki, ki so običajno še stari in prihajajo k zdravniku na njegov uradni dan po več kilometrov daleč, na vratih ambulante lahko preberejo le obvestilo “Danes ne delamo” in se nato vrnejo spet peš domov. Depo zdravil tudi še po letu in pol, odkar se je občina osa- mosvojila in je bil upokojen prejšnji zdravnik, ni urejen. Bolniki bi morali tako po zdravila v Lekarno v Kočevje, 60 km daleč. Občina je oskrbo z zdravili uredila tako, da jim jih dovažajo župan in občinski svetniki, stroške pa plača občina. Nekaj nejasnosnosti je tudi z lastništvom zdravstvene postaje, ki sojo gradili tudi krajani s prostovoljnim delom in v kateri je tudi stanovanje za medicinsko sestro. Zdravstvena postaja je bila dolgo prazna, potem so menili na novi občini, da je njen lastnik občina, in so stanovanje v postaji dodelili novi učiteljici, ki je stanovanje dala pospraviti in opremiti, zdaj pa se je izkazalo, da je zdravstvena postaja s stanovanjem vred last Zdravstvenega doma Kočevje. Vsi ti zapleti so nastali prav ob upokojitvi bivšega zdravnika in delovanju nove občine, katere funkcionarji se še vedno vpeljujejo v svoje delo in pristojnosti. Vendar so poprijeli za delo, se dogovorili s pristojnimi v slovenski vladi in v Zdravstvenem domu Kočevje, a rezultatov ni, ker se je pred kratkim zamenjal še direktor ZD Kočevje... in nesreča za osilniške bolnike je popolna. J. PRIMC Kočevska Reka še ni preživela šoka Prvi sestanek odbora za krajevne skupnosti na terenu - Številni problemi in možnosti za njihovo razrešitev • Razmišljanja o samostojni občini KOČEVSKA REKA - Da bi bolje spoznali probleme, s katerimi se srečujejo ljudje v krajevnih skupnostih, so se člani odbora zz KS pri kočevskem občinskem svetu pred nedavnim odločili, da bodo imeli sestanke tudi na terenu. Prvi takšen sestanek, ki se gaje udeležil tudi kočevski župan Janko Veber, je bil prejšji torek v Kočevski Reki. Predstavnik KS in član odbora Tone Križ je v predstavitvi problemov, s katerimi se srečujejo, poudaril, da Kočevska Reka še ni preživela šoka po odprtju. “V preteklosti je za vso infrastrukturo in razvoj skrbelo podjetje Snežnik, sedaj pa se dogaja, da zanjo ne skrbi nihče,” je dejal Križ. “Krajevna skupnost za to nima denarja, občina pa se obnaša, kot da ta del Kočevske še vedno ni njen,” so poudarili tudi ostali razpravljalci. Menili so, da se podobno dogaja tudi drugim krajevnim skupnostim, razlog za to pa pripisali dejstvu, da krajevne skupnosti v občinskem svetu nimajo svojih predstavnikov. Med najbolj perečimi problemi so navedli vzdrževanje in gradnjo cest, kanalizacijo pa tudi vodopre-skrbo, za katero pa je kočevski župan Veber povedal, da so z državo našli soglasje. Razpravljalci so menili, da bi nekatere probleme lahko rešili ob pomoči občine, nekatere pa ob pomoči države oziroma ministrstev za notranje zadeve in za obrambo, ki imata na njihovem območju svoje izpostave. Janko Veber je ob tem povedal, da v sodelovanju z ministrstvom za obrambo že gradijo vodovod Morava- Škrilj ter da se z ministrstvom za notranje zadeve dogovarjajo za preplastitev ceste Kočevska Reka - Gotenica. Z vsemi predstavljenimi poblemi bodo, kot je povedal predsednik odbora za KS Jože Novak, seznanili občinski svet, hkrati pa se bodo tudi zavzeli, da se bo območje Kočevske Reke upoštevalo v strategiji razvoja občine in v občinskem proračunu. M. L.-S. 0' OTROŠKI ŽIVŽAV OB DNEVU DRUŽINE - V okviru programa prireditev, ki jih pripravljajo za vse otroke, in v počastitev letošnjega dneva družine so kočevske vzgojiteljice minulo soboto pripravile na igrišču vrtca Ostržek “Otroški živžav”. V lepem, sončnem vremenu so se otroci zabavali ob premagovanju različnih ovir, v peskovniku in številnih delavnicah, kjer so ob pomoči vzgojiteljic izdelovali različne predmete. Stojnice, na katerih je bilo moč dobiti sokove, sladoled, sladkarije, balone, majice in še kaj, so bile dobro obiskane, ves čas pa je imel gledalce in posnemovalce tudi lončarski mojster iz Dolenje vasi, ki jim je predstavljal spretnost izdelovanja lončenih piščali. Pred vrtcem so si starši lahko ogledali video posnetke z zaključnega izleta malih šolarjev v Kekčevo deželo, v prostorih vrtca pa je bila na ogled tudi razstava “Vrtec v muzeju, muzej v vrtcu”, s katero sla se kočevski vrtec in muzej predstavila na letošnjem sejmu Vse za otroka v Celju. (Foto: M. L.-S.) Planinska razstava in pohod Dve uspeli prireditvi planincev KS in TŠD Kostel KOSTEL - Minuli vikend je bil v znamenju planincev: v petek so v Vasi odprli planinsko razstavo, v soboto pa izvedli že tretji tradicionalni Kostelski planinski pohod. V domačem Kostelskem narečju je kot prvi govornik ob otvoritvi razstave “Planinstvo na Kočevskem”, ki je pripravljena po pisnih virih avtorja mag. Ivana Prezlja, spregovoril predsednik krajevne skupnosti Stanislav Južnič. Zbrane je nagovoril tudi predsednik TD Kočevje Ivan Merhar, uradno pa je razstavo odprl kočevski župan Janko Veber. Govorniki so poudarili, da gre za- dosedaj prvi celoviti prikaz zgodovine planinstva na Kočevskem in da je razstava zalo vredna ogleda. V vasi bo odprta do 2. junija, v jeseni pa jo nameravajo, dopolnjeno z novimi viri in spremljajočimi fotografijami, predstaviti tudi Kočevarjem. Razstavo sta organizirala PD Kočevje in KS Kostel, ki sta v sodelovanju s TŠD Kostel pripravila tudi sobotni 6- urni pohod od Potoka do Kužlja in nazaj. Pohod je bil že trelji zapovrstjo, udeležilo pa sc ga je preko 300 udeležencev iz vse Šlovenije in sosednje Hrvaške. M. L.-S. sa za vožnjo po okolici itd. Turisti, predvsem tisti, ki si žele boljše zdravje, pa bodo gotovo radi obiskovali tudi Fabjanovo domačijo v bližnjem Seču, kjer Anton Fabjan izdeluje svoje naravno zdravilo endovital.” Marko Papež in žena Jožica, ki ima gostinski tečaj, sta zelo navdušena za turizem na kmetih in pravita, da bi zgradila v Polomu kar hotel, če bi imela dovolj denarja. J pRMC Moj jaz na dopustu v Polomu Marko Papež ureja v Polomu turistično kmetijo POLOM - Med drugo svetovno vojno je pri Slovenčevi knjižnica izšla knjiga, ki je imela naslov “Moj jaz na oddihu”, in v njej sem takrat prebral, da najbolje preživiš dopust, se spočiješ in nabereš moči za nadaljnje delo s počitnicami na kmetih, kjer pomagaš domačim tudi pri kmečkih opravilih. Nekaj takega sije zamislil in že uresničuje 31-letni Marko Papež iz Poloma, ki skupaj z ženo Jožico ureja delno s posojilom občine Dobrepolje turistično oziroma, kot pravi, izletniško kmetijo. Nosilec kmetije je pravzaprav Markov oče Jože Papež in ta kmetija z okoli 30 glavami govedi in preko 200 ovcami oz. janjčki preživlja 6 ljudi: očeta Jožeta, sina Marka z ženo in vnukom ter še drugega sina z ženo. Marko pravi: “Na svetu ni lepšega kraja,-kot je Polom, ki ga ne bi zamenjal z nobenim drugim krajem. Prepričan sem, da bodo turisti radi zahajali sem, saj smo vas sredi neokrnjene narave. Tu uživajo gobarji, polharji, nabiralci lešnikov in drugi, zdaj pa je že kar moda, da mestni turisti med dopustom radi poprimejo za kmečka dela, kot je sušenje sena in podobno. Upam, da bom načrtovana dela dokončal že letos, če ne bo zmanjkalo denarja za nekatero opremo. Pri kmetiji bom uredil Še igrišče za otroke, balinišče, kupil konjičke za jahanje, kole- Jožica Papež . Marko Papež HA Š 1 H Q a Č I M # Dana Mirna ni dovolj prepoznavna S kakovostnimi izdelki in primernimi cenami letos, zlasti v marcu, močno povečali prodajo - Novi sokovi v novi embalaži - Ugoden odziv na poziv za nakup delnic MIRNA - V Dani je zavel nov veter, ki kaže na korenit preobrat tudi v poslovni politiki. Po odhodu prejšnjega direktorja Božidarja Pernarčiča v pokoj in odhodu njegovega pomočnika za gospodarske zadeve in finance Gina Majeriča, je novo vodstvo podjetja na čelu z v. d. direktorja Jožefom Pravnetom zabeležilo ugodna gibanja, predvsem močan porast prodaje doma in na tujem. in opreme, da bi lahko uresničili dolgoročno usmeritev v kakovost in hkrati odgovorili vse večjim izzivom konkurence. Ljubljančan Lojze Mrhar, ki je poldrugo leto na tem delovnem mestu, predtem pijače. Doma gredo dobro v pro- Pa ^ mecj vodilnimi podjetja met novi sadni sokovi v litrskih Intertrade, je prepričan, da je **" " ■ — Dana doslej veliko premalo po- Lojze Mrhar V Dani se zavedajo, da ne morejo živeti od domačega trga, zato so samo v letošnjih štirih mesecih za približno štirikrat v primerjavi z lanskim enakim obodobjem povečali izvoz, predvsem na Hrvaško, v ZDA in Kanado, manj pa na Češko, v ZRJ, BiH in Rusijo. Pri tem pa sploh ne kanijo zanemariti slovenskih kupcev njihovih brezalkoholnih in alkoholnih pijač, saj se skušajo, kot pravi vodja komercialnega sektorja Lojze Mrhar, prilagoditi njihovim zahtevam tako po kakovosti in tudi po še sprejemljivih cenah za njihove žepe. V izvoz gredo pretežno brezalkoholne novi sadni sokovi nevračljivih, za tretjino lažjih steklenicah iz uvoza, kot so klasične. Po enem mesecu proučevanja • Na javni poziv za nakup delnic Dane, objavljen 13. maja v Delu, je odziv zelo dober. Skupna nominalna vrednost celotne izdaje delnic vseh oznak je 404.231.000 tolarjev, od tega v javni prodaji 118.710.000 tolarjev. Prodajna cena delnice znaša 1.300 tolarjev, revalorizirana na dan začetka javne prodaje pa 2.153 tolarjev. Delnice bodo vpisovali in vplačevali do 11. junija na sedežu podjetja in na nekaterih ekspoziturah Dolenjske banke. V Dani računajo, da bodo okrog 154 milijonov tolarjev zbrali v tem roku, ker so v zadnji tretjini slovenskih firm, ki se lastninijo, in je verjetno še precej ljudi, ki imajo še neizkoriščene ostanke lastninskih certifikatov. prodaje kaže, da je potrošnikom najbolj všeč kašasti sok jagode, sledita pa kašasti sok marelice in bistri sok jabolk, vsi brez konzervansov. Precej si obetajo tudi od naložbe 2,5 milijona mark v novo polnilno linijo sokov v papirnati embalaži. V Dani se odločajo za posodobitev tehnologije, strojev v Sola začela v graščini 50 let osnovne šole v Krmelju - Darilo ministrstva KRMELJ - Že neposredno pred 2. svetovno vojno so Kr-meljčani hoteli v svojem kraju vsaj podružnico šentjanške šole, a jih je prehitela vojna. Šolski upravitelj Leopold Jovan je leta 1946 v šolsko kroniko zapisal, da so Krmeljčani po osvoboditvi težko pošiljali otroke v Šentjanž ali Tržišče, ker niso imeli obleke in obutve. Šoli v obeh teh krajih sta bili uničeni, Krmeljčani pa so podobno “udobje” učencem lahko ponudili v opustošeni Jaki-lovi graščini. Vsaj nekoliko znosnejše so bile zatem razmere za pouk v nekdanji rudarski bolnišnici, med vojno požgani sedanji “stari” krmeljski šoli. Krmelj je prvič dobil popolno osnovno šolo šele leta 1968, za ravnateljico pa so imenovali Milko Senčar. Takrat je šolo obiskovalo 188 učencev, okoli te številke se suče število učencev še danes. Sevniška občina, že proslula Metalna in krajani so veliko pomagali pri obnovi šole, razvoju otroškega varstva in glasbene šole. Za nižjo stopnjo so leta 1980 tudi Krmeljčani dobili novo, manjšo šolo. Pri tej šoli so leta 1985 s pomočjo krajevnega samoprispevka in denarjem sevniških podjetij zgradili še telovadnico. Na sobotni slovesnosti ob zlatem jubileju krmeljske šole se je ravnateljica Berta Logar zahvalila za pester spored številnim nastopajočim učencem. Posebej je pozdravila bivše učitelje in učence ter se zahvalila vsem, ki gmotno podpirajo delo šole. Državna podsekretarka v Ministrstvu za šolstvo in šport Milka Brulc je prenesla pozdrave in opravičilo ministra dr. Slavka Gabra, ki je že pred časom obljubil, da bo ob tej priložnosti prišel v Krmelj, a je imel neodložljive obveznosti. Brulčeva je Krmeljčane razveselila z darilom ministrstva -računalnikom. Izrazila je upanje, da bo šola zaradi sedanje utesnjenosti kmalu dobila prepotrebni prizidek. Zbrane je pozdravil in jim čestital še sevniški župan Jože Peternel, zatem pa je krmeljski “župan” Jože Knez izrazil željo, da bi sodelovanje med šolo in krajevno skupnostjo tudi vnaprej ostalo tako tesno. Predstavnica Zavoda za šolstvo Vladka Škof je povedala, da zavod zelo dobro sodeluje s krmeljsko šolo in pohvalila zagnani kolektiv in neutrudno ravnateljico Berto Logar. Pohvalila je tudi sodelovanje šole s starši. Dodala je še, da je majhnost šole prednost. NISTA VPIlAŠALA Z/1 PIJAČI 1.0 - Pira učiteljica v Krmelju Mara Juvan - Glonar (na posnetku ji učenci izročajo darilo) se je spomnila zapuščene graščine brez vrat, oken, klopi in se zahvalila mizarju Starmanu iz Gabrijel za izdelano stavbno pohištvo, saj domneva, da je večino de! opravil brezplačno, tako, kot je ona še pred uradnim začetkom šole pol leta delala zastonj! (Foto: P. P.) zornosti posvečala ekonomski propagandi, zato premalo ljudi na Slovenskem, kaj šele v Evropi, ve, kaj je Dana. Poslej bodo Mirenča-ni očitno bolj izkoristili razne kulturne in športne dogodke za promocijo svojega največjega podjetja in njenih izdelkov. P. PERC ŽUPANOVE ŠOFERSKE URE IVANČNA GORICA - Svetnik Jože Mihelčič, upokojeni šofer avtobusa iz Višnje Gore je, natančnp izračunal, da bi župan Jernej Lampret ob 35.000 km, kolikor naj bi jih lani prevozil službeno s svojim osebnim avtomobilom, porabil 350 ur (29 ur na mesec), če bi vozil povprečno 100 km na uro, kar 500 ur (41 ur na mesec) pa, če bi vozil 60 na uro! Ni znano, ali je hotel Mihelčič razbremeniti župana bremena, ki jo pomeni vožnja za volanom, morda celo s šoferjem novega službenega R-19, ali da bi prevzeli večje breme še drugi iz Županstva, predvsem podžupan Župan Lampret je ob razpravi o pravilniku o plačah in sejninah, ko so se nekateri svetniki nagibali k temu, da bi naj župana bolj razbremenil oz. mu pomagal podžupan, nedvomuno povedal, da dva na istem stolčku ne moreta sedeti... POMLAD JE ČUDEŽ - Pod tem delovnim naslovom se je pretekli petek zvečer v atriju sevniškega gradu spet delovno predstavila srednja tekstilna šola Sevnica. Ravnateljica Alenka Žuraj je v pozdravnih besedah povedala, da tokrat ne bodo govorili o zagatah, s katerimi se srečuje 200 učenk, učencev in vodstvo zavoda, čeprav bi tudi o tem imeli kaj povedati. Za številne gledalce so bili najbolj zanimivi številni izhodi dijakinj in dijakov na modni reviji lastnih kreacij, ki jih je bilo kar ducat (na posnetku). Šola je pripravila tudi razstavo izdelkov šole in dijakškega doma ter izdalo glasilo STŠ. (Foto: P. Perc) «* DELOVNO PRAZNOVANJE - V petek popoldne so v Kopitarni 110-letnico tovarne obeležili najprej z zagonom sodobne linije za razrez lesa, ki naj bi tudi s pomočjo računalniškega krmiljenja povečala storilnost in vsaj za petino zmanjšala porabo surovine. Opremo so delno uvozili, največji “krivec" za njeno namestititev in delovanje pa je Silvo Gane. Vjedilidci podjetja je zbranim delavcem in gostom spregovoril direktor Marjan Kurnik (na posnetku), za priložnostni kulturni program pa sta poskrbela oktet Jurij Dalmatin in igralec Zvone Hribar. (Foto: P. P.) Opuščene kmetije že prerašča grmičevje Urediti infrastrukturo LITIJA - V občini Litija je kmetijstvo velik problem, predvsem v oddaljenih hribovskih vaseh na demografsko ogroženih območjih, so ugotovili svetniki občinskega sveta na zadnji seji. Od nekaj več kot 1.600 kmetij je 290 čistih kmetij, ostalo so mešane, več kot 100 kmetij pa je brez naslednikov. Predvsem v krajevnih skupnostih Gabrovka in Dole je večje število opuščenih kmetij. Tako v KS Dole v 25 zaselkih živi 870 ljudi (po vojni jih je bilo 1.500). Svetnik Mirko Močilar (SLS) iz Dol opozarja, na veliko umrljivost in zelo redka rojstva, prebivalce pa je prizadel še stečaj KGZ Gabrovka, ki sega tudi na njihovo območje. V KGZ Dole je danes zaposlenih 27 ljudi, če pa pride do stečaja tudi te zadruge, ostanejo kmetije brez vsake organiziranosti na trgu. “Občina Litija bo morala enkrat tudi nas jemati resno ali pa nam povedati po pravici, da na nas ne računa, in naj poskrbi za to, dajo mi zapustimo. Sicer pa mislim, da takšno delo, kot je sedaj, pomeni začetek konca v tej občini,” je dejal Močilar. Svetnik Simon Pikovnik (SKD) je med drugim dejal: “Ne vem, ali so predstavniki občinske uprave obiskali vse dele naše občine in se na lastne oči prepričali o stanju. Pa niso problem samo Dole z zaselki Gradišče in Strmec.” M. ŠUŠTERŠIČ NAJVEČ ŠKODE V GOZDOVIH LITIJA - Konec decembra lani in v začetku letošnjega januarja sta sneg in žled v občini Litija povzročila veliko škodo v naravi in na objektih. Skupna škoda je ocenjena na 40,7 milijonov tolarjev, največ škode pa je na gozdovih. Na območni enoti Ljubljana ,so ugotovili, da sta sneg in žled izruvala in polomila 4.000 kub. metrov drevja. Območje Gabrovke in Dol, ki ga pokriva območna enota Brežice, je bilo poškodovanih okoli 29.000 dreves na 750 ha gozdov. Na sadnem drevju je bilo največ škode na območju Vač, Kresnic, Jevnice, Gozda - Reke in Gabrovke. Na gospodarskih in stanovanjskih objektih je škode za 1,2 milijona tolarjev. Deset objektov je bilo poškodovanih ali porušenih zaradi teže snega. KONCERT FLAVT TREBNJE - Glasbena šola Trebnje je v petek, 24. maja, zvečer v predavalnici tamkajšnje osnovne šole spet pripravila zani-miv koncert. Iz GS Ljubljana Moste - Polje je nastopila Ana Resnik (alt blokfiavta), s trebanjske glasbene šole pa Boris Bizjak (flavta). Mentorica je prof. Jasen-ka Jelačič. Kopitarno tepe precenjen tolar 110 let sevniške Kopitarne ■ V zadnjih letih posluje z dobičkom -63 odstotkov celotnega prihodka ustvarijo z izvozom na Zahod - Ob kopitih že uveljavljen program obutve SEVNICA - V sevniški Kopitarni so poslovali v zadnjih letih (od leta 1990) pozitivno, sicer z majhnim dobičkom, toda glede na razmere v obutveni branži, kamor se uvrščajo, so to po besedah direktorja Marjana Kurnika še vedno nadpovprečni dosežki. Pozitivno so poslovali tudi v letošnjih prvih štirih mesecih, z dobrimi obeti za konec tega leta. V tem obdobju iz leta v leto povečujejo celotni prihodek za okrog 15 odstotkov; ta sc je lani sukal okrog 10,7 milijona mark, letos pa načrtujejo že 11,2 milijona mark celotnega prihodka. Izvoz v deležu prihodka predstavlja 63 odstotkov. Kopitarna izvaža predvsem v Nemčijo in Avstrijo, manj pa v Francijo, Anglijo, v druge evropske države in v ZDA. Kot je poudaril direktor Kurnik pretekli petek, ko so v Kopitarni praznovali častitljiv jubilej - 110 let tega najstarejšega sevniškega podjetja in enega najstarejših pri nas sploh - tudi njih pestijo podobne težave, kakor vsa izvozno usmerjena podjetja. Predvsem gre seveda za precenjenost tolarja. Uspešno poslovanje pa otežujejo še visoke javne dajatve in previsoke obrestne mere. Navkljub vsem zagatam so lani investirali okrog pol milijiona mark, zlasti v tehnologijo razreza in obdelave lesa, v računalniško obdelavo podatkov in protipožarno varovanje objektov. Plače izplačujejo redno, skoraj (98 odst.!) v višini kolektivne pogodbe. Pri lastninjenju v Kopitarni niso ravno pretirano hiteli, ker, kot jc povedal Kurnik, “vseskozi postavljamo v ospredje funkcije komerciale in proizvodnje.” Vso potrebno dokumenatcijo so oddali in pričakujejo drugo soglasje agencije za lastninjenje. Računajo, da bodo še jeseni letos pridobili pridobili registracijo delniške družbe. Olastninili so se z notra- • Med leti 1960 in 1980 je Kopitarna tudi po vnanjosti dobila današnjo podobo. Po vojni je ob nosilnem programu kopit, glede na tržne možnosti oživela v manjšem obsegu še izdelava pet, plastičnih rolet in stolov. Po letu 1980 pa se močno uveljavljata programa napenjačev in obutve. Od 400 zaposlenih po vojni seje število zaposlenih danes zmanjšalo in ustalilo na okrog 250. njim odkupom, večinski lastniki pa so zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci. P. PERC Krjavljeve iskrice MIHA - Grosupeljski policij so, kot so nam sporočili bralci,)1 so nas pohvalili za zapis o naši) nem vedenju Romov v ivanšk' občini, vendarle začeli mal) odločneje ukrepati zoper najbolj agresivne. Kaj hitro so nami® ugotovili, da je zadnjič z nabit® flinto nekaj strašil in celo sproži’ puško njihov dobri znanec Mib Marinko. Znova se opravičuje®1) za med ljudstvom še vedno bol; uveljavljeno ime za Rome, kajti®1 le trebanjski podjetnik Božič®1 Groznik, zastopnik Forda, trdi® prepričan, da je Ciganov mnog® več kot Romov. Pa še to: glede P® imenu zelo znanega, zgoraj oro£; njenega Roma obstajajo dok®) trdni dokazi, da ni v nikakršne®1 sorodstvu z dosti bolj znani® soimenjakom, razen za tiste, 1® verjamejo v reinkarnacijo... . LETALIŠČE PRI DOB® BO!? - Iz zaupnih virov s®1® zvedeli, da naj bi se obramb®® ministrstvo sploh ne odpovedal® predvidenemu letališču oz. vzlet' no-pristajalni stezi za letala1 izrednih razmerah pri Dob®; Menda naj bi bil za to, da bi p)0.!1 volji ljudi uveljavljali “širši, višji; skratka državni interes”, zla5® neki visoki državni uradnik, ki P®’ da bi bila ironija toliko večj8> prihaja prav z Dolenjskega! Trebanjske iveri RAVNOVESJE? - Zelo zna®1 Trebanjec je ob prebiranju član)® o aferi v Tesnilih TMT presodi® da je bilo pisanje bolj v prl? direktorju, ki je dal na čevelj sv®)1 donedavna zelo tesni sodelavk® ker naj ne bi izpolnjevali njegovi® zahtev in mu celo skakali v hrbd* da bi ga spodnesli s stolčka. K®1 je gospod, ki nam je to poved®' nedeljo, zavoljo spleta okoliš®1" na fronti proti omenjenemu rektorju, zanesljivo pa z njim j1'1 malo ne simpatizira, temveč bi g® verjetno raje utopil v žlici vode, f njegove izjave pač zelo subjekt')' ne. Pisec je ravnal v najboljši vet® da je prispevek vsebinsko uravn®" težen. RUNDE - Poslanec Lojze M® telko (SLS) se je zadnjič izkaz®1 kot dober gostitelj evrops)', parlamentarcev v svoji zidam®® Pečene piske so Lojzetovim g° stom ne glede na strankarske °z: ideološke barve zelo teknile, s®l so jih pridno zalivali z dob® kapljico. Če sije Metelko nabf®j s tem povabilom in gostijo veli) simpatij in političnih točk, pa J1® je precej izgubil pretekli pej® zvečer v Mišičevem bifeju v St® fanu. Tam je nekatere goste z®1®’' tilo, ko jih je prišel Metejk^ nagovarjat oz. skoraj vleč 1 rokav na nekakšen sestane) sosednjo sobo, o katerem f5 imeli tisti, ki so prišli na ppžir®. pijače, nobenega pojma. Še bet so bili razočarani, ko so na sest® ku poslušali, kako je Metel), govoril o političnih tekme®^ skoraj kot o sovražnikih. Te? vtisa pri nekaterih niso mog zbrisati niti Lojzetove števn) velikodušne runde pijače za “r vabljence”. Sevniški paberkuj BUMERANG? - Direld^ francoskega Syndexa Jean Cin . de Boyer je med obiskom P£ sevniških govedorejcih, ki preizkušajo v vzreji pasme en rolais, povedal, da se mu1. Slovenija po zelenih površin podobna Irski, kjer imajo nekaj deset tisoč glav te paS . goveda. Začudilo pa ga je, ko J , že na poti od Ljubljane do T gatca opazil veliko zaraščen travnikov. Ambiciozni predse nik sevniškega govedorejske!’ društva Milan Lončar, ki že v trajno išče tržno nišo za svoj® hi!* kmetijo na Marofu po moren nem vstopu Slovenije v EU, J Francozom zabrusil, da bo sevniški oz. slovenski rejci laj1^ zadovoljni šele čez kakšnih 20,^ let, ko bodo začeli Francoz® ' prodajati govedo te pasme, prav ga imajo v Franciji že ok 1,7 milijona glav. Boyer je g®®0 lemansko odvrnil, da se to lab zgodi že dosti prej. POLOMIJA S STOLI pitami so v sodelovanju z ItabJ^j tri leta sestavljali tudi stole, tem je nastala taka izguba, dni bolje, da zanjo ne zve niti javlVj, ne zaposleni, zato vodstvo PV jetja o tej modro molči. Po sVjjj je takšna skrivnost razumljtv8’..j,6 so morali pokrivati rdeče štev pri poslu s “špagetarji” iz druS donosnih programov. PTrške novice SODIŠČE - Potem ko je krško sodišče preživljalo v zadnjem °bdobju prostorsko stisko, so Pred kratkim odprli krško sodno Palačo. Nova stavba deluje še ®alce vlažno, kar pa utegne pri ^ei zadevi postati ugodna okoli-^ina. Sodniki bodo lahko delali altfeje, ker ne bodo izgubljali ?asa s slinjenjem prstov. Možno le tudi, da bo kup neobravnava-jttlt primerov nekoliko manjši, er se bodo sodni spisi navlažili in Se bo zavoljo tega sveženj papir-lev morebiti malo sesedel. VIDEM - Včasih je Vidmov Slstem za čiščenje tovarniških 0(lplak deloval slabo. Kmalu zanj lobodo mogli več trditi, da delu-f slabo. Preprosto zato, ker ga “°do izključili. Če ga že niso. POMEMBNI - V neki javni “stanovi posebnega družbenega Pputena imajo šefa. In snažilko, J' )e tudi neke vrste šef, raje več k°t to: kuha kavico, kramlja z °sebjem, premleva dnevne novi-Ce 'n je skratka v kolektivu ud, ®ttak med enakimi. Baje se bo v Vatkem penzionirala in je vsa Oskrbljena, kako bo vpeljala "Ovo moč v silne skrivnosti odgo-v°rnega posla, ki ga trudoma °Pravlja. Pravijo, da bo imela še "ajveč težav s pojasnili o delovaje metle in čistil, saj se je prav 0|ttenjeni napravi in kemikaliji v sv°ji karieri posvečala nekako "ajmanj. (jiovo v Brežicah pobalini - če bo brežiški °troški vrtec dočakal proslavo za Sv°jo 50-letnico, bo to prava sOča. Ko se znoči in preden se ettni, se namreč pri vrtcu dogajajo čudne stvari, zaradi katerih je Pfašljiv fizični obstoj ustanove, .(astične obvestilne tablice zago-'1°, pred vhode se zliva olje in Jahajo smeti, v peskovnik se ^bivajo igle, s kakršnimi si “folk” brizgava v žile tisto stvar. Skrat-. a. čudne stvari! Brežice si razbijajo glavo, ali so na delu duhovi a'je na delu kdo drug. Še dobro, a nihče ne pomisli na mestne i . line, saj bi v tem primeru 'Užbe lahko postavile zasedo in *°8a od razgrajačev celo prijele. Na TRAKTORJU - Zasebni P°djetnik obrtnik svojim delav-?e,U plačuje kmečko zavarovanje, *er je to zanj najcenejše. Ko so ga 'adno vprašali, kaj se gre s tem ,avarovanjem, je bil nasmejan, °l so nasmejani taki tipi. Rekel ™ je: “Pa kaj, če se bo moj dela-?c ponesrečil pri meni v delav-'ci? Rekel bom, da se je poško-, °val - na traktorju. Zato pač 'Pečko zavarovanje. Lekarna - Lekarno Bizelj-**° so končno odprli. Nekateri !"sbjo, daje prišlo pri vsej zadevi /“Pomote in da bi morali lekar-'ske prostore nameniti za vodo-I uni rezervoar, ne pa za hrambo P ftfodajo zdravil. V lekarniško avbo je namreč kar izdatno kla voda, ko so objekt delali, ko da je vsakdo pomislil na “dovodni rezervoar. Stene seda-•le lekarne so potem dodatno °lirali, da ne bi voda lezla v avbo apotekaricam v copate in a ovratnik. Če bo voda vseeno ,ckla v hišo, jo bodo pustili, naj se I r nabere. Saj bo pod stropom v “ko odtekla ven skozi razpoko "'du, ki so jo opazili že na dan Noritve lekarne. brežiški; jpomojjNišmci; v V času od 12. do 18. maja so s brežiški porodnišnici rodile: lj°lona Šketa-Račič iz Ljubile - Roka, Darinka Mirt z I ancev- Domna, Klavdija Ča-pr iz Črešnjic - Anjo, Mojca v.alič iz Brežic - Aljaža, Jožica bk>vžar s Kladja - Tino, Tatjana /Pjdič iz Straže pri Raki -jlJvKu, Melita Cerjak iz Buko-C' - Jakoba, Jožica Primc iz režic - Valentino. v V času od 20. do 27. maja so brežiški porodnišnici rodile: ulra Zavišek iz Brežic - Uroša, .driča Popelar z Ledin - Kajo, uartina Žnidarič z Ledin -Ješa, Kristina Resnik z Drno-u8a - Alenko, Jožefa Radej iz s dve vasi - Mateja, Majda Šoln i.benovega - Anjo, Stanislava vr'har iz Podbočja - Benjami-?’ Lilijana Izlakar iz Krškega ejo, Metka Fabjančič s Seno- Pve vasi - Mateja, Majda Šoln »n**" a.-*- o, • i ' ib; v ejo, kletka Fabjančič s Seno-vSa - Davorja, Nataša Dimc s jPjhiš - Simona, Dragica Lokar “režic-Jana. Čestitamo! MM IZ NA c I H 1 OBČI i i' 1 Vrtec je tu, a ne pred družino V soboto v Brežicah praznovanje 50-letnice tamkajšnje organizirane predšolske vzgoje - Sodelovanje s starši - Številne dodatne dejavnosti - 70 odst. otrok v vrtcu BREŽICE - “Human, prijazen in zdrav vrtec, zadovoljni in uspešno razvijajoči se otroci, zadovoljni starši in zadovoljni delavci vrtca,” to so naši cilji, pravi Ana Kupina, ravnateljica otroškega vrtca Mavrica v Brežicah. Vrtec se bo z vsem svojim dogajanjem predstavil v soboto, 1. junija, ko bodo v Brežicah posebej počastili 50-letnico svoje organizirane predšolske vzgoje. Po ravnateljičinih besedah brežiški vrtec stremi za tem, da bi kar največ o svoji dejavnosti sporočil staršem otrok, ki so že v varstvu, in tistih, ki bodo še prišli. “Že nekaj let predstavimo dejavnost vrtca. Ustanove, kot je vrtec, pomagajo družinam, vendar družine še vedno ostajajo glavni vzgojni dejavnik. Da bi bil vrtec v pomoči uspešen, mora dobro poznati starše, družino, skratka okolje, kjer živijo otroci,” pravi Ana Kupina. Zato Mavrica organizira dneve odprtih vrat. Odziv staršev za te dneve je vedno večji. Ravnateljica z veseljem ugotavlja, da se takih srečanj udeležujejo dosti bolj kot včasih tudi očetje in da prihajajo cele družine. “Mis- lim, da se zadeve spreminjajo in da se očetje čutijo soodgovorne za vzgojo otrok,” pravi ravnateljica vrtca, kateremu starši pogosto zaupajo svoje otroke tudi za več kot osem ur dnevno. Vrtec Mavrica organizira za otroke, starejše od pet let, tudi različne dodatne dejavnosti. Tako DVAJSETLETNICA DRUŠTVA INVALIDOV BREŽICE GLOBOKO - Društvo invalidov Brežice bo organiziralo v soboto ob 14. uri v osnovni šoli v Globokem svečano prireditev ob 20-letnici delovanja. Udeležencem bosta spregovorila Mirko Kambič, predsednik društva, in Jože Avšič, župan brežiške občine, kije prevzel pokroviteljstvo nad prireditvijo. Na prireditvi bodo podelili tudi priznanja. Kulturni program, ki ga bo povezovala Slava Petrovič, bodo pripravili učenci osnovne šole Globoko in moški pevski zbor Globoko. V družabnem nadaljevanju prireditve bo poskrbel za razvedrilo Vilko Urek. Ana Kupina pod njegovo streho uspešno delujejo likovniki, lutkarji, plesalci, dramska skupina in pevski zbor, otrokom pa je na voljo tudi planinstvo in učenje tujega jezika. V programu vrtca je zimovanje, letovanje in planinski tabor, družinski planinski tabor ter smučarski in plavalni tečaj. Kar zadeva lutkarje, so dejavni tako otroci kot vzgojiteljice; te imajo lutkovno skupino Koki. Brežiški vrtec organizira varstvo na šestih lokacijah, če vštejemo tudi varstvo na domu za otroke do 3. leta in oddelek v bolnišnici. V okviru vrtcu so pred meseci organizirali tudi razvojni oddelek. V brežiški občini je vključenih v vrtec približno 70 odst. vseh Kapelci nastopili v Opatiji Pihalni orkester na mednarodnem srečanju - Ponudbe za gostovanja - Italijan bo snemal v Sloveniji KAPELE - Pihalni orkester Kapele je v začetku maja nastopil na 4. mednarodnem srečanju pihalnih orkestrov v Opatiji, kjer so se predstavili tudi orkestri Corpo Bandislico “G. Savoi” iz Firenc, Budaloki Fuvos Egylet iz Budimpešte in Limena glasba Lovran iz Lov-rana. Manjkal je orkester iz Gradca, prisoten pa je bil njegov dirigent Harald Reif, pobudnik tega festivala. Vrhunec festivala je bil svečan koncert v kristalni dvorani hotela Kvar-ner v Opatiji, kjer je kapelski orkester igral prvi. Godbeniki iz Kapel so na festivalu dobili laskavo priznanje od avstrijskega dirigenta Reifa. Pohvalo sta v imenu svojega orkestra izrekla tudi dirigent in predsednik tega glasbenega sestava in izrekla željo po sodelovanju zbora iz Kapel in Budimpešte. Kapelci so ponudbo sprejeli in bodo naslednje leto gostovali na Madžarskem. Nastop kapelskega orkestra je pohvalil tudi italijanski dirigent, ki je svojo željo o sodelovanju podprl s ponudbo, da bi v Sloveniji snemal svojih deset skladb, in sicer na svoje stroške. Po besedah Ivana Ureka pihalni orkester Kapele pričakuje v bodoče večjo podporo turističnih organizacij v občini, saj nastopi godbenikov pomenijo tudi promocijo občine Brežice. Prva večja priložnost, da se izkažejo bodoči sponzorji, bo ob gostovanju v Budimpešti. Ob tokratnem nastopu v Opa-tiji so po njegovih besedah pomagali ZKO, Label, d.o.o., Vino in Integral iz Brežic. “Želeli smo dostojno predstaviti našo mlado slovensko državo, kar nam je, po zaslugi dirigenta Francija Erha in celotnega pihalnega orkestra Kapele nedvomno tudi uspelo,” pravi Ivan Urek. L. M. KAPELSKI GODBENIKI - Pihalni orkester Kapele med nastopom na mednarodnem srečanju v Opatiji. otrok. Včasih je imelo kar dve petini vseh otrok vrtec brezpla- • V sklopu praznovanja 50-letnice predšolske vzgoje v Brežicah bo v soboto ob lff. uri v dvorani Prosvetnega doma v Brežicah dogodek Vrtec se predstavi, uro pozneje bo v vrtcu v šolski ulici ogled vrtca in otvoritev razstave Izdelali smo za vas. Ob 12. bo družabno srečanje v motelu na Čatežu. čen, zdaj pa velja ta olajšava le še za 2,5 odst. otrok, ki so v vrtcu. M. LUZAR VEČER Z JERCO MRZEL KRŠKO - Valvasorjeva knjižnica v Krškem bo pripravila v torek, 4. junija, ob 19. uri v prostorih knjižnice večer z Jerco Mrzel z naslovom Pot do mojih ljudi. Na prireditvi, ki je posvečena prazniku občine Krško, bo krški župan Danilo Siter Valvasorjevi knjižnici podaril faksimile Trubarjeve Hišne postile. PREDSTAVITEV ZGOŠČENSKE KRŠKEGA SIMFONIČNEGA ORKESTRA KRŠKO - Glasbeniki simfoničnega orkestra glasbene šole Krško vabijo v soboto, L junija, ob 19. uri v njihov kulturni dom, kjer bodo predstavili svojo novo zgoščenko. Delo na črno koristi delodajalcem Javna tribuna ZLSD BREŽICE - Združena lista je ponudila aktivno politiko zaposlovanja, ki so jo priznali tudi v mednarodnem okolju. Javna dela kot eno od oblik zaposlovanja so pohvalili v Mednarodni organizaciji dela, nekatere naše predloge Organizacija združenih narodov priporoča kot model drugim. Ta sta med drugim povedala Miloš Pavlica, poslanec v državnem zboru in predsednik Delavske zveze pri ZLSD ter Rina Klinar, nekdanja ministrica za delo, družino in socialne zadeve, ko sta se odzvala na vprašanja nekaterih udeležencev ponedeljsko-ve javne tribune brežiške območne organizacije ZLSD. Javno tribuno so namenili brezposelnosti, zaposlovanju in sivi ekonomiji. Raz-pravljalci so med drugim opozorili, da sta pereč družbeni problem tako nezaposlenost kot zaposlovanje na črno, slednje zato, ker koristi zlasti delodajalcem. Ti v več primerih grobo kršijo delovno in drugo zakonodajo, vendar spretno krmarijo med pomanjkljivimi predpisi, tako da pristojni organi zoper kršilce skoraj ne morejo ukrepati. L. M. SODNO PALAČO ODPRLA MINISTRICA ZA PRAVOSODJE -Občina Krško in s tem celo Posavje je od petka, 24. maja, bogatejše za sodno zgradbo na Cesti krških žrtev v Krškem, v njem pa sta okrožno in okrajno sodišče. Delovne razmere v prejšnjih prostorih so bile nemogoče, zdaj pa so take, da si stavba upravičeno zasluži ime sodna palača. To je prva popolnoma nova sodna stavba v novi državi, zato je bila otvoritev še bolj slovesna, udeležila pa se je je tudi ministrica za pravosodje Meta Zupančič, kije povedala, da se bodo delovni pogoji med drugim še letos izboljšali tudi v Črnomlju in Brežicah. "Veliko grenkih in žalostnih besed smo slišali na račun pravosodja. Res ni vse lepo in je še daleč od idealnega, vendar ne drži, da na tem področju vlada kaos in nered ter da velja tista že kar pavšalna ocena o nepravni državi, "je dejala ministrica. (Foto: T. G.) Inov hišni sejem V Krški vasi predstavili kmetijsko mehanizacijo - Izvoz v 24 držav KRŠKA VAS - Da bi predstavila svoj proizvodni program, zastopniške programe tujih proizvajalcev in ponudbo drugih slovenskih izdelovalcev kmetijske mehanizacije, je firma INO Industrijska oprema Brežice v petek na sedežu v Krški vasi odprla hišni sejem. Podjetji INO in INO International je ob tej priložnosti predstavil direktor Branko Kos, ki je pri tem povedal, da INO prodaja v 24 držav, med drugim na italijansko, nemško, hrvaško in madžarsko tržišče. Podjetje je v zadnjih letih razvilo več tipov različnih kmetijskih strojev, kar je dosežek njegovih strokovnjakov in sodelovanja s tujimi partnerji. Iz Inove proizvodnje prihajajo stroji in naprave, pri izdelavi katerih firma upošteva evropska predpise o kakovosti in varnosti. Kot je ob otvoritvi povedal Janko Bogovič, vodja Inovega mar- * INO Krška vas se dogovarja za prodajo strojev v Korejo. ketinga, podjetje letos povečuje prodajo na domačem trgu, s tem da izvaža toliko kot lani. Na otvoritvi hišnega sejma je navzočim govoril brežiški župan Jože Avšič. Ob tem je rekel, da si občina prizadeva, da bi Brežice spet postale sejemsko mesto. Izrazil je upanje, da bo INO Krška vas kmetijsko mehanizacijo prodajal in tudi v bodoče tudi proizvajal. L. M. KAKO SPRETNI SO POLICISTI KRŠKO - V sredo, 5. junija, s pričetom ob 9. uri, bo na parkirnem prostoru Transporta v Krškem 2. prvenstvo delavcev Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije v vožnji z motornimi kolesi. KONCERT V KOSTANJEVICI KOSTANJEVICA - V ponedeljek, 3. junija, ob 20. uri bo v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici nastopil orkester Junior Classic Orchestra iz Regensburga, ki ga sestavljajo številni mladi in angažirani instrumentalisti, ki gojijo klasično muziciranje. Nastop organizirata Kozjanski park Podsreda in občina Krško, pri čemer ima posebne zasluge župan Danilo Siter. Borci si ne želijo novega fašizma Letna skupščina 00 ZB Brežice - Kaj je z obiskom naredil papež? - Proti rušenju spomenikov : Na Hrvaškem borce potisnili na rob dogajanja - Priznanje Avšiču in Zlobku BREŽICE - Območni odbor združenja borcev in udeležencev NOB Brežice je pred dnevi opravil letno skupščino, na kateri so udeleženci spregovorili o drugi svetovni vojni in o svoji vlogi v njej ter o zdajšnjih razmerah v Sloveniji. Pri tem so znova poudarili svojo naklonjenost protifašističnemu odporu in politiki, ki je v letih po vojni nastala iz tega odpora. Izrazili so tudi nestrinjanje s tistimi na Slovenskem, ki vse glasneje poskušajo zmanjšati in celo izničiti pomen boja proti fašizmu in dati čast kolaboraciji. Vlado Godler, član glavnega odbora Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije, je dejal, da borčevska organizacija tudi v bodoče ne sme postati strankarska organizacija, pri čemer pa bo tudi v bodoče ostala politično dejavna. V zvezi z nedavnim papeževim obiskom je Godler rekel, da je še prezgodaj za ugotovitev, ali je obisk prispeval k poglobitvi sprave ali k poglobitvi znanih razprtij na Slovenskem. Že pred njim je bral letno poročilo brežiškega območnega odbora združenja borcev in udeležencev NOB dosedanji in tudi novi predsednik tega odbora Martin Kolar in pri tem med drugim nasprotoval poskusom za odstranitev Kardeljevega in Kidričevega spomenika v Ljubljani. Da nasprotujejo odstranjevanju, so povedali v razpravah tudi nekateri drugi udeleženci. Pri tem so zbrani slišali “mnenje s tere- na”, da je odstranjevanje spomenikov, čeprav le v državnem glavnem mestu, stvar vseh državljanov, ne le nekaterih ljubljanskih svetnikov. Pri vsej zadevi pa bi morali priznati tudi to, so poudarili, da sta Kidrič in Kardelj odigrala pozitivno vlogo v nastajanju slovenske državnosti; Kardelj je z ustavo 1974. leta postavil temelj za poznejšo samoodločbo slovenskega naroda. Več gostov borčevske skupščine je menilo, da, po vsem sodeč, uživa borčevska organizacija v Brežicah veliko naklonjenost občinskega vodstva. Taka svojo zapažanja so poudarili zlasti vodilni predstavniki nekaterih območnih združenj borčevske organizacije iz Hrvaške - prišli so iz Samobora, Krapine, Kumrovca in Zaprešiča. Vsi po vrsti ogorčeni so rekli, da Tudmanova vrhovna vladavina in lokalne oblasti ne kažejo prav nikakršnega razumevanja za borčevsko organizacijo, podobno kot uradna politika pa se obnašajo tudi hrvaški mediji, ki le redko namenijo borcem po nekaj vrstic. Borci v Zaprešiču že dalj časa zaman iščejo prostor, kjer bi organizirali skupščino. I Irvatje so povedali, da je država močno zmanjšala pravice voja- * Letni skupščini brežiškega območnega združenja so prisostvovali poleg omenjenih med drugimi tudi župan občine Brežice Jože Avšič, predsednik občinskega sveta dr. Alojzij Slavko Sušin, načelnik upravne enote Brežice Darko Bukovinski, poveljnik učnega centra Slovenske vojske Cerklje bo Krki podpolkovnik Stanislav Zlobko, predsednik posavskega pokrajinskega odbora Združenja veteranov vojne za Slovenijo Ernest Breznikar, predsednik krškega in sev-niškega odbora borčevske organizacije Jože Zupančič in Slavko Štrukelj. Avšiču in Zlobku so na skupščini podelili spominsko partizansko spomenico. škim vojnim invalidom, k čemur pa so dodali brežiški gostitelji, da se tudi razmere v Sloveniji spreminjajo borcem v slabo. K. LUZAR Cena mnogim važnejša od kakovosti V podjetju Kanja na Bregah začeli s proizvodnjo signalizacije nižjega kakovostnega razreda - 7 do 14 odst. nižja cena mnogim privlačnejša kot precej višja kvaliteta • Papež je za Slovenijo naredil več kot vsa cestna in komunalna podjetja skupaj. O, da bi le večkrat prišel k nam! (Večer) BREGE PRI KRŠKEM - Podjetje Kanja, ki izdeluje vertikalno prometno signalizacijo po lastni tehnologiji, seje tako doma kot v tujini že uveljavilo, predvsem po dobrih izdelkih z daljšo življenjsko dobo. Žal pa ta pomembna lastnost, ki sojo spoznali tuji in nekateri domači investitorji (predvsem občine) ob intenzivni izgradnji avtocest in posodobitvi ostalega cestnega križa v Sloveniji niso prednost, pač pa prav nasprotno. Zaradi cen, ki so za izdelke višjega kakovostnega razreda za 6 do 14 odst. višje, so bili v Sloveniji manj konkurenčni od ostalih proizvajalcev. V tujini je sicer običaj, da investitorji ob izgradnji cest in Kdo so izgubarji in dobičkaiji opremljanju le-teh s signalizacijo na proizvajalce pritisnejo, da bi dobili čim bolj vzdržljive znake, v Obratno gibanje dobička in izgube kot v državi KOČEVJE, RIBNICA, LOŠKI POTOK, OSILNICA - Po podatkih kočevske podružnice agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje je od skupno 477 pravnih oseb, ki so agenciji predložile podatke iz bilanc stanja in bilanc uspeha, za preteklo leto čisti dobiček izkazalo 314 in čisto izgubo 132 pravnih oseb. V saldu so skupaj ugotovile za 481 milijonov tolarjev čiste izgube. Z upoštevanjem obračunanega davka iz dobička so pravne osebe iz kočevske, ribniške, osilniške in loškopotoške občine na eni strani ugotovile 530 milijonov tolarjev čistega dobička poslovnega leta, na drugi pa milijardo in 11 milijonov čiste izgube. Ob tem je bilo zanimivo, da je bilo več kot devet desetin čistega dobička oz. čiste izgube izkazanih v treh dejavnostih: v industriji, trgovini ter finančnih in drugih storitvah, ki pa so v saldu izkazale čisto izgibo; to velja tudi za vse ostale dejavnosti kot celoto. Ob tem je po mnenju Filipa Sporčiča iz agencije zaskrbljujoča tako sama višina kot smer gibanja čistega dobička in čiste izgube. Njuno gibanje je namreč v regiji popolnoma obratno kot v Sloveniji: medtem ko se je čisti dobiček v Sloveniji krepko povečal, se je v regiji zelo malo, obratno pa je bilo, kar zadeva izgube, ki .je v Sloveniji dosegla indeks 123, v regiji pa 159. V kočevski občini je čisti dobiček ugotovilo 180 pravnih oseb, med katerimi je z izkazanimi 72 milijoni na prvem mestu Melamin, sledijo pa mu Lik Stolik z 51 mili-jovi ter Lesdog in Lik Masivno pohištvo z 39 milijoni. Izgubo je ugotovilo 96 pravnih oseb, med katerimi je daleč pred vsemi drugimi izgubarji Tekstilana z 218 milijoni izgube, nekaj več oz. nekaj manj kot 50 milijonov tolarjev izgube pa so imeli: Lik Holding, Mercator Trgopromet in Lik Pohištvo. V ribniški občini je med 121-imi najvišji čisti dobiček izkazal Fragmat Sodražica s 34 milijoni, nato pa še Riko Kor (30), Mercator Jelka (21) in Donit Sodražica • V podjetju Kanja na Bregah so rešili tudi problem nastajanja črnih lis na velikih tablah ob zasičenosti zraka z vlago, kar je še posebej očitno ob slabem vremenu; s tem pa se prometna varnost poslabša. Tako so v podjetju razvili poseben postopek izdelave prometne signalizacije, s katerim preprečijo nastanek kondenza tako, da v znake vgradijo posebno toplotno izolacijo, ki v celoti preprečuje kondenziranje vlage. Kot je povedal direktor Igor Avsec, tudi ta način izdelave za potrebe Slovenije opuščajo iz istega razloga, kot je to pri standardnih znakih višje kvalitete, čeprav je cena izdelave znaka s toplotno izolacijo le 5 odst. višja. kvalitetne tudi signalizacijo na način, kot so to delali in še delajo ostali proizvajalci na območju bivše Jugoslavije oziroma v nerazvitih državah. Kanja v Sloveniji pokriva 40 do 50 odst. potreb po prometni signalizaciji. Tudi prodaja njenih izdelkov v tujini je izredno porasla in so danes znani v petih državah, tako da šest desetin proizvodnje predstavlja izvoz. V Moskvi na primer stoji okoli 50.000 njenih znakov. Tja je Kanja pred tremi leti prodala tudi celoten know-how, v Bosni, kjer sodeluje pri Sloveniji pa je bilo prav nasprotno: v Kanji so morali kvaliteto za potrebe Slovenije bistveno zmanjšati, tehnologijo izvedbe pa vrniti za 20 let nazaj. Tako sedaj delajo MALA ŠOLA PODJETNIŠTVA Za bodoče kapitaliste Obresti so odškodnina za posojeni denar. Pri nizkih obrestnih merah in za krajša obdobja uporabljamo navadni obrestni račun. Obrestna mera velja običajno za eno leto, zato jo moramo za krajša obdobja ustrezno zmanjšati. Če znaša obrestna mera 20 odstotkov na leto, dobimo v petih mesecih 8,3 odstotka (20 deljeno z 12 mesecev krat 5). Seveda dobimo te obresti šele na koncu leta, če jih želimo dvigniti prej, dobimo manjši znesek - diskontirano vrednost. Pri višjih obrestnih merah (čez 10 odst. na leto) uporabljamo obrestno-obrestni račun -konformno metodo. Po tem načinu obrestovanja lahko dobimo obresti kadarkoli, vendar so te toliko manjše, da tudi ob ponovnem vlaganju obresti dobimo na koncu leta enake obresti kot pri navadnem obrestova-nju. Ta način so uvedle banke tudi pri nas v času visoke inflacije, ko so ljudje množično izkoriščali navaden način obre- stovanja in mesečno ali pa še pogosteje dvigali obresti in jih Pri nas je obrestna mera sestavljena iz R, mesečne obrestne mere, ki je enaka inflaciji v preteklem mesecu (zdaj uporabljajo TOM, trimesečno povprečno inflacijo) in r, letne obrestne mere. Za enostavne izračune lahko R pomnožimo z 12 in prištejemo r, pa dobimo letno obrestno mero. Ta znaša 15 do 25 odstotkov, kar je precej več kot v sosednjih zahodnih državah, zato so posojila pri nas draga. Že R+3%, kar naj bi bili ugodni posojilni pogoji, pomeni okoli 15 odstotkov na leto. Nekateri ponujajo posojila z devizno klavzulo, na primer D+7%. To pomeni, da preračunamo posojilo v devize in ga preračunanega v devize tudi vračamo. Tu ima velik vpliv tečaj, zato je ta način trenutno ugodnejši. Pri naših bankah je še prevelika razlika med aktivno obrestno mero (za posojila) in pasivno obrestno mero (za vloge). Upajmo, da bo vedno večja konkurenca te razlike zmanjšala in nas tudi tu približala Evropi. JOŽE DOBOVŠEK spet vlagali. PRIMERJAVA NAVADNIH IN KONFORMNIH OBRESTNIH MER LETNA OBRESTNA MERA 10,00% 12,50% 15,00% 17,50% 20,00% 30,00% 50,00» MESEČNA OBR MERA NAVADNE OBRESTI 0,83% 1,04% 1,25% 1,46% 1,67% 2,50% “IH* KONFORMNE OBRESTI 0,80% 0,99% 1,17% 1,35% 1,53% 2,21% 3,44% (12). Največjo izgubo medvsemi, na_B_re_ga_h_pri Krškem_poleg ne le 31 pravnimi osebami iz Rib- niče, je izkazal Inles Ribnica, d.d., in sicer 239 milijonov, zabeležili pa so jo tudi Inles Holding (32), Inles Hrast Dolenja vas (28) ter Zoeppritz (26). V Loškem Potoku je med desetimi Anis trend izkazal največji dobiček (15 milijonov), največjo izgubo pa je med petimi izgubarji imel Lik Jelka Podpre-ska Draga (59 milijonov). V Osilnici so Grabar, Kopla in Krempa dosegli skupaj za 3 milijone tolarjev dobička, izgube pa ni imela nobena pravna oseba. INTARA BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA, D.D. M. L.-S. MERCATORJEVO DELNICO VAM LAHKO PRODAMO NA LJUBLJANSKI BORZI. INTARA —PRAVA IZBIRA Tel.: (061)137-73-73, 137-74-74, 137-75-75, 173-44-44 Fax: (061)173-44-80 KMALU OBRAT V BOSNI - V podjetju Kanja sedaj izdelajo okoli 5.000 znakov na mesec, v kratkem pa bodo odprti obrat tudi v Bosni, saj želijo tamkajšnji investitorji kakovostno prometno signalizacijo, ki zdrži 10 do 15 let. (Foto: T. G.) obnovi cest, pa je vse konkurente izločila prav zaradi kvalitete. Dokaz kvalitete znakov nižje- in višjekakovostnega razreda po odpornosti pove izvedeno atestiranje ZAG-a v Ljubljani. Tako klasični znak brez dodatne ojačitve zdrži do 125 km/h, znak, izdelan po novi tehnologiji, pa celo 291 km/h, čeprav razlika v ceni ni ,Clik>' T GAZVODA *o3tS» LUKY: Smrečnikova 45 Novo mesto Tel. 068/24-612 SliHHiinilll Prodaja avtomobilov LADA ■ na gotovo najugodnejši 1 kredit! \ Nudimo kredite in leasing tudi > za rabljena vozila. 1 RD, d.d., ODKUPUJE PRIVATIZACIJSKI DELNICE IZ JAVNE PRODAJE: Droga, Union, Kovinotehna, Sava, Mercator, Krka, Pivovarna Laško, Lek, Julon, Mina Portorož, Radenska RD, d.d., Tomšičeva 3, Ljubljana, tel.: 125-10-14,125-70-56. ODKUPNA MESTA: MIRNA: Promles, Cesta III. bataljona VDV 35 (pri tovarni TOM) tel.: 47-054 (od 8. do 18. ure) KRŠKO: AD0, d.o.o. tel.: (0608) 21-522,22-906 NOVO MESTO: AD0, d.o.o. tel.: (068) 321-225,321-883 Kmetijstvo v primežu lastne nemoči perspektive, vključeno ali ne ’ ropsko ali kakršnokoli drugo ne v ev-zve- Strokovno razmišljanje o slovenskem kmetijstvu in njegovo evropsko povezovanje Slovenija se mrzlično pripravlja na vključitev v evropske gospodarske in tržne integracije, vsaj geografsko tako je integralni del Evrope, katere najšibkejši člen med gospodarskimi dejavnostmi je kmetijska. Zato bo (celo mora!) kmetijstvo doživelo najgloblje strukturne spremembe med vsemi gospodarskimi panogami, kar je glede na zaostalost panoge tudi razumljivo. Žalostno je, da se sprememb lotevamo pod prisilo evropske taktirke z veliko zamudo in morda ne dovolj ažurno. Istočasno pa se postavlja vprašanje, ali so prilagoditvene priprave, ki so osredotočene bolj ali manj na kmetijsko zakonodajo, usmerjene tudi v tehnologijo urejanja produkcijskih tvorcev - predvsem kmetijskih zemljišč in usklajevanja organiziranosti agroživilskega kompleksa, kar bi glede na evforijo nekaterih upravičeno pričakovali. prometu kmetijskih pridelkov, živil in reprodukcijskih sredstev za kmetijstvo; • enake ugodnosti prodaje izdelkov za vse kmetijske pridelovalce znotraj trga EZ, kar zagotavlja enako osnovo ekonomskemu razvoju kmetijstva vseh članic v EZ; • finančna solidarnost, kar pomeni, da se izdatki (odhodki) za skupno kmetijsko politiko finan- cirajo iz skupnega proračuna. Najbolj Namen kmetijske zakonodaje kot temeljnega elementa kmetijske politike je: prvič, podati okvirje tehnološkemu razvoju panoge) drugič, omejiti nadaljevanje neusklajenega razvoja celotnega kmetijskega vprašanja. Zato enostavno kopirane (kar se pri rtas dogaja) evropske norme glede na razvojno stopnjo našega kmetijstva niso aplikativne, česar mnogi odgovorni za kmetijsko politiko ne morejo dojeti. Evropskih predpisov v naših razmerah ni mogoče izvajati ali pa se njihovo dosledno upoštevanje odrazi v negativnem smislu takoj, ko jih poskušamo izvaja- ti. Zato bi se morali, če že ne :prej i loti- kot zakonodaje, vsaj sočasno lotiti tudi urejanja strukturnih sprememb vseh produkcijskih tvorcev: zemljišč, demografske strukture kmečkega življa in njegovega socialnega statusa ter finančno-eko-nomskih dejavnikov (razvojni fondi!), ki se nanašajo na kmetijsko panogo. Če bi se Slovenija danes priključila EZ, bi bila po velikosti kmetij in razdrobljenosti kmetijskih zemljiš na repu držav sedanjih in predvidenih morebitnih članih EZ. Omenjeno področje (ne)organiziranosti in nepovezanosti celotnega agroživilstva je v največji meri posledica nepripravljenosti stroke in politike, da se medsebojno povežeta in uskladita svoja razhajanja, še preden bo prepozno in usodno za naš agroživil-ski kompleks. V nadaljevanju svojega razmišljanja želim nameniti več pozornosti prav vprašanju na- sprotnih odnosov pridelave in predelave. Pot, ki so jo članice EZ prehodile vse od podpisa rimskega sporazuma, ni bila premočrtna. Šesterica držav takratne Evropske skupnosti (EGS) je vodila skozi številne reforme (zadnja leta 1992) in jih je privedla do današnje skupne politike, ki je še vedno polna protislovij, ki se odražajo v kopičenju presežkov osnovnih kmetijskih pridelkov: žit, sadja, zelenjave, vina in nekaterih drugih proizvodov ter živil. Vsemu temu - naj se sliši še tako protislovno -pa se pridružuje fenomen subvencioniranja kmetijstva in trženja kmetijskih proizvodov ob istočasnem zmanjševanju (ekstenzivira-nju) pridelave oz. prireje. Govori se, da vse države grešijo. Zato bi smeli to pregreho vključiti v prilagoditveni program slovenskega kmetijstva evropskemu oz. jo uvesti vsaj v prehodnem (pripravljalnem) obdobju, da bi se stanje našega anemičnega kmetijstva kolikor toliko popravilo, še pred dokončno vključitvijo v EZ. Slovenska kmetijska politika temelji na treh omenjenih opornih, a nefiksiranih točkah, medtem ko evropsko kmetijstvo podpirajo trije stebri, ki bodo sprejeli breme tudi slovenskega kmetijstva, če to uspešno prebrodi omenjene ovire. Te stebre predstavljajo: • enoten trg, kar pomeni, da med članicami skupnosti ne obstajajo več nobene carinske ali druge fiskalne prepreke (dajatve) pri # se poleg prilagoditve evropski zakonodaji s področja kmetijstva in njegove tehnološke zaostalosti zrcali trenutno stanje slovenskega kmetijstva v nepovezanosti in neorganiziranosti celotnega kompleksa agroživilstva oz. pridelave s predelovalno industrijo. Zahodne države so že zdavnaj presegle stopnjo razvitosti kmetijske panoge, kot jo trenutno kaže slovensko kmetijstvo v tehnološkem, predvsem pa organizacij-skem pogledu. Zato bi nam mo-rale biti za zgled pri urejanju in prilagajanju razmer tudi na tem področju agrarne politike. O tem vprašanju se manj razpravlja v pripravah slovenskega kmetijskega kompleksa sistemu, ki se mu želimo priključiti, čeprav je izredno pomembno in kaže, da bo najteže prilagodljivo. Več o tem je govora v določenih krogih v kontekstu lastninskega preoblikovanja zadružne lastnine v živilsko-predelovalni industriji. Slednja bi morala biti neločljivo povezana s primarno pridelavo. Vendar se razhajata in vse kaže, da je razkorak med njima vse večji. Deleži kmetijskih zadrug so se zaradi političnih odločitev že ob sprejemanju zakona o zadrugah ter poznejših odločitev zmanjševali zaradi nenaklonjenosti političnih struktur kmetijstvu oz. zadrugam. 'Ib so in ostajajo jravezovalni člen med pridelavo in predelavo, pa če si to priznamo ali ne. Boljše rešitve trenutno ni. Brez trdne poslovne povezanosti med njima preko stabilnega zadružnega sistema slo- vensko kmetijstvo s kmetijskimi pridelki in živili ne more biti konkurenčno. Obstoječe stanje in težnje po siromašenju zadrug nikakor niso porok, da bo slovensko kmetijstvo v nekaj letih doseglo stopnjo organiziranosti, ki bo ublažila prevelik vpliv s kmetijskimi pridelki in živili suficitarnega evropskega trga. Sedanja organiziranost (povezanost) v agroživilstvu je celo slabša kot pred osamosvojitvijo Slovenije, vendar je to edino izhodišče, na katerem je treba graditi razbito partnerstvo ter na teh ključnih geslih izboljšati medsebojne vezi. Lastninjenje v predelovalni industriji se ne izvaja dovolj dosledno prek državnih skladov in drugih znanih oblik preoblikovanja podjetij. Poleg tega potekajo v obratih predelovalne industrije različne finančne transakcije, predvsem preko dokapitalizacije, ki spreminjajo lastninska razmerja in še bolj rahljajo medsebojne odnose, čeprav bi morali sočasno graditi sistem, ki bo kompatibilen z razvito Evropo. Zakaj se predelovalna industrija boji zadrug (in kmetov) kot povezovalnega člena med obema segmentoma, je znana neznanka. Zdi se, kakor da se organsko ne preneseta. Zato bo vzpostavitev poslovnega partnerstva najtrši oreh pri urejanju medsebojnih razmerij, čeprav bi morala biti ob upoštevanju poslovne politike najlaže rešljiv. Slovenski agroživilski kompleks se bo moral zahtevam skupnega evropskega trga prilagoditi najprej v tehnološkem, organizacijskem in tržnem smislu. Brez tega ne pomaga še tako dobra zakonodaja. Poslovanje živilskopredelovalne industrije je tesno oz. pretežno vezano na domačo kmetijsko pridelavo. V nekaterih primerih celo izključno (jiridelovanje vina). Zato je za uspešno predelovalno industrijo pomembna razvila domača pridelava/prireja. Ne eno ne drugo brez medsebojne povezanosti ne bo preživelo oz. nima Države EZ (pa ne le te zveze) vse bolj podpirajo, poudarjajo in zato razvijajo kontrolne sisteme, ki bodo zagotavljali visokokakovostno pridelavo/prirejo od njive, sadovnjaka, vinograda, hleva... do prodajne police. Ta kontrola pa je (bo) možna na urejenih, optimalno velikih gospodarskih centrih (kmetijah) in zaokroženih kmetijskih zemljiščih. Mejnih kontrol blaga znotraj EZ ni več, pa tudi niso učinkovite, saj lahko zajame- ...........................1 bi: jo v kontrolo le manjši del blaga. Pravilnost novih usmeritev kontrole potrjujejo dogajanja v zvezi s sredstvi za varstvo rastlin (pesticidi) in izbruh bolezni norih krav v Angliji. Potrošnik ne izbira več izdelkov le na osnovi cene. Njegove zahteve so vse večje glede kakovosti, širokega izbora živil ob hkratnih sprejemljivih cenah. Porabnikove zahteve so vse večje glede redne oskrbe, ščitenja njegovih interesov glede uporabe hormonov, sredstev za varstvo rastlin, raznih dodatkov (aditivov) živilom, deklariranja in embaliranja živil, živilskih proizvodov, možnostjo reklamiranja v primerih oporečnosti itd. Pridelava in strogi (pregledni) kot kapitalski odnosi. Omogoč3 dosego cilja na področju trženja tj je garancija, daje ponujeno blag" deklarirane kakovosti in izvor3' Ali je tudi slovenska kmetijska politika naravnana v tej smeri, r vprašanje zase. Zdi se namreč, <( si kmet, povezan preko kmetijski3 zadrug, in predelovalna industrij3 še nista bila v takem razkorak3’ kot sta si danes. Medtem ko i®1 Evropa tudi ta segment zelo ®re' jen (preko 80% vse kmetij3*^ pridelave se trži preko visoko ra?' vitega sistema), gre pri nas poj1'!' ka v različne smeri. Predelava Ž£l ’ razen redkih izjem, ohraniti sat®0 stojnost oz. neodvisnost od km®'3; Kako ustvariti in ohraniti že ®s! varjene blagovne (proizvod®31 znamke brez identitete surovi113’ kar postaja celo imperativ razv® in medsebojno povezanih držav,Jt vprašanje, ki bi moralo zanit®3,1 najprej predelovalno industrijo > legitimno kmetijsko politiko, r®0' da manj pa kmeta, saj bo ta po51?3’ šal svoj pridelek vnovčiti Pre ■„ lastne predelave (predelava 1 prodaja na pragu). To bo sip3 dražje, a trend razvoja v razvt'1 tržnih sistemih gre tudi v to s®13?' — • • -.D .........nfl* nadzor nad njo v proizvodnem ciklusu (rastni dobi) sta ključni bese- di prihodnosti. Zahteve potrošnikov po doma pridelanih in nadzorovanih uvoženih živilih, ki jim je točno znan izvor (mesto, lokacija pridelave), so vse večje. Zato so pripravljeni kupovati hrano po višjih cenah. Te so glede na vse višji standard potrošnikov vse manj pomembne, kar bo veljalo tudi za naše razmere. Prej kot ekonomskim zakonitostim se bo morala kmetijska politika prilagoditi hi-giensko-tehničnim zahtevam. Slednje bodo v prihodnje usmerjale ekonomsko politiko panoge. Zato je povezava pridelovalnih, predelovalnih in tržnih parametrov nujna, sočasno z lastninskim preoblikovanjem pa precej lažje rešljiva, če si ne bi stali nosilci politike v takem protislovju. Pri tem moramo omeniti blagovno znamko, ki bo odigrala najpomembnejšo vlogo. Utrjevanje njenega pomena na lastnih in tujih izkušnjah je pomembnejše TUdi porajajoči se podeželski t®1 zem gre v prid kmetu. Tak n e po"3 zan odnos lahko privede slovensk kmetijstvo v težak položaj, P3? delovalno industrijo pa v naroči zahodnoevropskih gigantov. Opozorili smo na tri glaV{Ja točke (zakonodaja, tehnolog zaostalost in organiziranost)’ katerih bi morala temeljiti slove1! ska kmetijska politika, in za Pr' merjavo navedli tri stebre evrOL ske kmetijske politike. NajvfU poudarek smo dali neorganif11? nosti oz. nepovezanosti kmetijsLj pridelave s predelavo v Slove®1! ter poudarili nevarnost, ki pr3 ( agroživilstvu, če bo vsak seg®1®^ še nadalje vztrajal na svoji I®3'® poti, ki se lahko konča, še pre®3 se Slovenija vključi v EZ. S®®1 organsko, kapitalsko in tržno P° vezana pridelava in predelava 3 porok za konkurenčnost slov®® skega agroživilstva, potrošnik® P jamstvo, da uživa neoporeč® ' doma pridelano hrano. Zato J lahko pravilno zastavljena pot ® kompatibilnosti slovenskega i e'). ropskinj kmetijstvom mnogo kr®J ša, kot bo sicer. dr. JOŽE SAVO1* 8 Št. 22 (2442), 30. maja 1996, DOLENJSKI LIST I 1 1 I I I I I 1 Teden cvička samo dva dneva KETRZN Ta ponedeljek so na tržnici lajale naslednje cene: košarica " §°d 300 tolarjev, merica berivke A jajca 18-22, rdeča redkvica 50 s°Pek), smetana 600, sirček 400, Jj>ed 550, por 200, krhlji 300, ^'ada čebula 250, kozarec ocvir-0v 400, slivovka 700 tolarjev. Pri ijjdju in zelenjavi so bile banane breskve 630, paradižnik 280, Ndje 540, mlada čebula 290, pprika 480, korenček 216, stara .et>ula 100, mlad krompir 140, 522, por 420, zelje 158, &REŽICE - Na sobotnem sej-u so imeli naprodaj 140 do 3 esece starih in 30 starejših Ničev. Prodali so 35 mlajših po j® do 380 in 5 starejših po 205 "240 tolarjev kilogram žive teže. KOSTANJEVICA - Zveza društev vinogradnikov Dolenjske, ki ta čas v sedmih občinah in v petnajstih društvih združuje že preko 3.000 vinogradnikov, se je odločila, da tudi 24. teden cvička pripravi v arkadnem dvorišču kostanjeviškega gradu. PRIDELOVALCEM jagod Prihaja čas obiranja jagod in da ne bi s slabim ali napačnim delom Vrednotili dosedanjega truda, "Pozarjamo, kako je treba poskr-^i za kakovost plodov in s tem "Soditi zahtevam trga. Da bodo Radostili zahtevam prvega razreda, morajo biti plodovi jagod Sveži, zdravi, nepoškodovani, "j-deformirani, sortno značilne "olike, čisti, brez sledov pestici-"0v, z neovelo čašo in kratkim Puljem, s premerom nad 22 mm, Pdmerno zreli in obrani v originalno embalažo. Zahteve za drugi Ved so iste z izjemo debeline, d mora znašati vsaj 18 mm. Zelo P°membna je tudi kakovost em-alaže. Jagode morajo biti obrane "Prozorne košarice in umetne !"ase, ki je neškodljiva za okolje d Primerna za reciklažo. Te koša-ICe morajo biti zložene v lesene Platoje dimenzij 60 x 40 cm, čvrsto "arejene in primerne za paletizi-fanje. Inž. A. B. KMETOVALEC Št. 5 SLOVENJ GRADEC - Majska 'evilka revije Društva kmetijskih etovalcev Slovenije, ki je že predla naklado 4.000 izvodov in ki ■"radi dobro urejevane in poljudna Prikazane strokovne vsebine še "rašča, prinaša spet obilo zamiga branja. Še posebej opo-."rjamo na obsežen katalog stro-,k°v kmetijske mehanizacije za 1996, ki ga je pripravil mag. Vjan Dolenšek. Teden cvička bo letos dvodnevna prireditev, ki naj bi se s pokušnjo najbolje ocenjenih vin na čelu s kraljem cvička pričela v soboto, 1. junija, popoldan. Slovesna otvoritev bo ob 20. uri. Nedelja bo v znamenju srečanja vseh dolenjskih vinogradnikov v podporo cvičku, ki je spet postal prvo dolenjsko vino in ga je zato letos povečini že zmanjkalo v kleteh. Kako pridelati dovolj dobrega cvička, bo tudi tema nedeljskega srečanja in oddaje, ki jo bo že v sobotni noči pripravila radijska postaja Studia D. V nedeljo si bodo vinogradniki lahko ogledali in kaj kupili na sejmu vinogradni- ško-kletarske opreme, seveda pa bo osrednji del namenjen podeljevanju medalj in priznanj za nagrajena vina. Organizacijski odbor je letos prvič pripravil tudi vinogradniške igre: v vinogradniških in kletarskih spretnostih in znanju naj bi se pomerile ekipe vseh društev. Seveda ostane najpomembnejši del tedna cvička podeljevanje odličij za najbolje ocenjena vina. Med 364 vzorci, kolikor jih je komisija dobila v oceno, je 11-im dodelila naziv šampion, 26 jih bo dobilo veliko zlato plaketo, 67 zlato medaljo, 98 srebrno medaljo in 45 bronasto medaljo. Glede na ZANIMANJE NOVINARJEV ZA TEDEN CVIČKA - Pod pokroviteljstvom Kmečke zadruge Krško je bila letošnja tiskovna konferenca iz Kostanjevice preseljena med sode in buteljke vinske kleti v Leskovcu. (Foto: J. Pavlin) ZOPER KRIZO V ŽIVINOREJI LJUBLJANA - Kot smo pred tedni pravilno napovedali, bo že strah pred morebitnim vnosom bolezni norih krav, strokovno pravilno: Bo-vine poliformne encefalopatije, zmanjšal porabo govedine in s tem še otežil že tako nezavidljivi položaj slovenske govedoreje. Da bi ga olajšala, je slovenska vlada te dni sprejela nekaj ukrepov. S prerazporeditvijo denarja za regresiranje bo spodbudila klavno-predelovalno industrijo k večjemu nakupu in skladiščenju zalog mesa, odobrila pa je tudi dodaten uvoz 20.000 ton koruze iz Madžarske z oprostitvijo carinskih dajatev. V posebno uredbo je vključena tudi sanacija prašičereje na območju Brežic, kamor se je, kot poročajo, iz Hrvaške razširila bolezen “aujetzsky”, ki se prenaša z razplodom živali po naravni poti. kmetijskinasveti Rlantanaze pod lupo stroke C>o reklam smo ljudje nezaupljivi, saj vemo, da poudarjajo le vednosti nekega izdelka, zamolčijo pa možne pomanjkljivosti. z reklamo za plantanaze, sTlirni dodatek novomeške tovarne pravil Krke, je tako, zato bodo zanimivi rezultati preizkušanja "Sa izdelka, do katerih je prišla neodvisna strokovna skupina s N. dr. Jasno Stekar na čelu. plantanaze je ekološko sprejemljiv biološki silirni dodatek, ki pljuje v silaži zaželjcne mlečnokislinske bakterije in celulolitične .""ime, ki razgrajujejo poiisaharide v sladkorje, potrebne za Jehrano bakterij in s tem za siliranje. Teoretično je zadeva jasna, jNtanaze mora ugodno vplivati na potek siliranja in kakovost J"že, saj spodbuja mlečnokislinsko vrenje na račun škodljivega "slenokislinskega. V praksi pa vendar ne gre vse tako gladko, poskusi z različnimi silažami so potrdili, da silaže s silirnim čjjatkom plantanaze vsebuje manj nezaželjenih kislin in je zato p?Ijša. To je potrdila tudi ocena silaže po Fliegu, ki je silaži s jptanaze prinesla 80 točk, kontrolni silaži brez dodatka pa le Sjl' Plantanaze je pripomogel tudi k manjšim izgubam energije v j ®2i; izračunali so, da je ta prihranek tako velik, da poplača r9ške nakupa silirnega dodatka. J-al pa poskusi niso izpolnili pričakovanja, da bo plantanaze bf njšal razgrajevanje beljakovin v vampu in s tem izboljšal V"skrbljenost živali s to pomembno sestavino krme. To se ni Milo, pač pa seje pojavila še ena nevarnost, na katero je treba j.1' pri dodajanju plantanazeja tudi pozoren, namreč: silaže, ki p"ajo odlično kislinsko sestavo in so torej po kakovosti boljše, se I 'odvzemu rade segrevajo, zlasti če je la premajhen. Poskusi so pokazali, daje dodajanje Krkinega silirnega dodatka koristno jNonomsko opravičljivo pri vseh vrstah travnih silaž razen pri L|° uveli krmi s 40 in več odstotki suhe snovi. Inž. M. L. • Najvišje ocenjena vina 24. tedna cvička CVIČEK: Anica Kos, Šentjernej (16,24), Martin Sintič, Kostanjevica (16,14), Jože Dimc, Trebanjski Vrh (16,10). DOLENJSKO BELO: Otto Sevšek, Kostanjevica (17,12), družina Brcar, Šentrupert (17,06), Jože Strojin, Šentjernej (17,00). MODRA FRANKINJA: Kmečka zadruga Krško (17,70), Alojz Urbančič, Trebanjski Vrh (17,38) in Franc Martinčič, Šentjernej (17,18j. LASKI RIZLING: družina Brcar, Šentrupert (18,22), Franc Opara, TVebnje (17,68), in Bojan Opara, TVebnje (17,32). RENSKI RIZLING: družina Brcar, Šentrupert (18,00), Franc Šmajdek, TVška Gora (17,76), in Janez Pavlin, TVška Gora (17,74). CHARDONNAY: Otto Sevšek, Kostanjevica (18,22), Ivan Mastnak, Sevnica (17,40), in Ivan Možič, Boštanj (17,34). Najvišjo oceno je prejel vzorec sauvignona vinogradnika Otta Sevška z oceno 18,32 točke. podeljena odličja sije največ točk pridobilo društvo Šentrupert, sledijo mu Kostanjevica, Trška Gora, Čatež, Trebnje, Šentjernej, Sevnica-Boštanj, Veliki Trn, Cerklje, Malkovec, Podgorje in Podbočje. Med letošnjimi najuspešnejšimi vinogradniki so na prvih mestih: družina Brcar iz Šentruperta, Otto Sevšek iz Kostanjevice, Jože Frelih iz Šentruperta, Franc Opara iz Trebnjega, KZ Krško, Anton Ajster iz Cerkelj, Janez Pavlin in Franc Šmajdek iz Trške Gore, Stane Jarkovič iz Podbočja, Marjan Jelenič iz Kostanjevice, Anton Zaletel s Čateža in drugi. Anica ima kralja Med 171 vzorci cvička je njen cviček dobil najvišjo oceno (16,24) Med skoraj 3.000 vinogradniki sta dve vinogradni-ci, ki se mirne duše lahko kosata z moškimi. Obe sami obdelujeta vinograd, obe sami kletarita. Prva je Angelca Milavič iz Trške Gore, ki je letos pri belem vinu dala v koš vse trškogorske pridelovalce, druga pa Anica Kos iz Šentjerneja, ki je po štirih letih spet pridelala kralja cvička. Anica ima vinograd s 400 trtami nedaleč od Gracarje-vega turna na Tolstvem Vrhu. Domala vsak dan je v vinogradu, pomaga pa tudi sosedom in drugim vinogradnikom. “Za cviček je najpomembnejša jesen. Dobro dozorelo žametno črnino in frankinjo potrgam skupaj, laški rizling in kraljevino pa dva dni prej pustim v kadi. Potem še tri dni počakam, da rdeče sorte oddajo barvo, in skupaj prešam. Potem čim-prej v sod in pazim, da ne vre pri visokih temperaturah. Pomembni so še pretoki, žveplanje, pokušanje in na koncu je človek vesel, če je kapljica takšna, kot je treba,” izda svoj recept Anica Kos, ki je sicer redno zaposlena v Revozu. Krono in lento cvička bo prejela na slavnostni otvoritvi 24. tedna cvička 1. junija v arkadnem dvorišču kostanjeviškega gradu. Dobrih 800 litrov njenega vina pa že čaka pokuševalce. j, PAVLIN NAJBOLJŠI MLADI IZ DOLINE REKE TEMENICE - Pet let staro Govedorejsko društvo Mirna Peč ni dejavno le na delovnem področju, pač pa skrbi tudi za zabavo in razvedrilo kmetov. Tako je tudi minulo nedeljo, 26. maja, popoldne pred mirnopeško osnovno šolo pripravilo pravi kmečki praznik s kmečkimi igrami. V različnih zabavnih igrah se je pomerilo šest ekip kmečke mladine iz celotne KS Mirna Peč, in sicer ekipa Sv Ane, Globodola, Mirne Peči, Katancev, dolina Igmance in Temenice. Na prizorišče so se pripeljale s povorko na okrašenih vozovih s konjsko vprego, kar je predstavljalo že prvo igro, ki jo je ocenila komisija. Sledil je kulinarični prikaz priprave sukanca za močnik in lupljenje krompirja (na sliki), slalomska vožnja v šajtrgi, petje podoknice in vasovanje ob spremljavi ansambla Tonija Verderberja, ki je tudi kasneje skrbel za veselo razpoloženje, itd. Vsi tekmovalci so se zelo trudili in simpatično zabavali množico gledalcev, seštevek točk na koncu pa je pokazal, da je bila najboljša ekipa doline reke Temenice, ki je dobila pokal in tudi denarno nagrado - le-te, seveda manj obilne, pa so prejeli tudi ostali. (Foto: L. Murn) 24. teden cvička bo v soboto in nedeljo v kostanjeviškem gradu - Podelili bodo 248 odličij za najbolje ocenjena vina - Letos prvič tudi vinogradniške igre EN HRIBČEK BOM kupil "■V." “Ljubljanski” ocenjevalci kakovosti vina Predstavitev pooblaščene komisije pri Kmetijskem inštitutu Slovenije Tu pa tam se sliši od posameznika, ki mu vino ni bilo po volji ocenjeno očitek: “Kako lahko Ljubljančan pravilno oceni vina?” Zato v današnjem zapisu predstavljamo posameznike, ki ob sredah na Kmetijskem inštitutu Slovenije (KIS) ocenjujejo vina, kakšen je postopek in katera so merila, da nekoga imenujejo za pooblaščenega degustatorja. Zakon o vinu ima poleg ostalih tudi “Pravilnik o postopku in načinu ocenjevanja vina in vinskega mošta”. V 7. členu tega pravilnika, ki ga zaradi natančnega razumevanja navajam v celoti, je zajeto vse v zvezi z ocenjevalno komisijo: “Komisija se imenuje za štiri leta. Sestavljajo-jo pridelovalci vina (ne glede na lastništvo), delavci strokovnih oziroma znanstvenih inštitucij ter porabniki vina. Ob vsakem ocenjevanju sestavljajo komisijo predstavniki vseh treh navedenih skupin. Člani komisije ne smejo biti mlajši od 18 in starejši od 70 let. Število vzorcev ne sme presegati 50 vzorcev vin na dan. Pri ocenjevanju mora biti zagotovljena popolna anonimnost vzorcev. Komisija za vsak vzorec predhodno dobi le podatke o številki vzorca, letniku, sorti oziroma podatek, daje vino zvrst (rezano iz več sort). O ocenjevanju pišejo zapisnik. Pri izračunavanju povprečne ocene se ne upošteva ocena člana komisije, kadar ocenjuje vino iz kleti, kjer dela.” V sedanjem mandatu sodelujejo v komisiji naslednji pooblaščeni vinski strokovnjaki (po abecedi): Pridelovalci vina: Bezjak Ureja: dr. Julij Nemanič Franc - tehnični direktor VINA Bizeljsko - Brežice, Brejc Dušan - enolog v Slovenijavinu, Kovačič Matjaž - glavni enolog v Slovenijavinu, Marjetič Darko - dosedanji direktor vinske kleti v Krškem, Martinčič Franc - vinogradnik in trsničar iz Šmalčje vasi pri Šentjerneju, Mastnak Zdravko - enolog vinske kleti Kmečke zadruge v Krškem, Pezdirc Tone - vodja kleti in enolog v Metliki - zadružni kleti, Simončič Jože -enolog in prokurator v kartuziji Pleterje, Šepetavec Roman -enolog v VINO Bizeljsko -Brežice, Trstenjak Milivoj -enolog v kleti VINAG Maribor in Železnik Franci - enolog v kleti VINAG Maribor. Delavci strokovnih in znanstvenih inštitucij: Kocjančič Mitja - vinarski laboratorij KIS, Koruza Boris - Zavod za vinogradništvo pri KIS, Nemanič Julij - vinarski laboratorij KIS in Wondra Mojmir - predavatelj vinarstva na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Predstavniki porabnikov vina: Istenič Janez - enolog v šampanjski kleti Barbara International na Bizeljskem, Kobler Peter - zdravnik iz Kliničnega centra v Ljubljani, Sartori Mitja - republiški inšpektor in Valenčič Antonija - enolog v podjetju TOKIS iz Ilirske Bistrice. V komisiji mora biti vsakokrat najmanj pet članov, običajno jih je več. Ocenjevanje je zelo resno delo. Vsak degustator sedi v zagrajenem prostoru, da pri delu ne vidi soseda. Predsednik komisije sedi spredaj in vidi vse degustatorje, da lahko spremlja njihovo delo. Že najmanjša grimasa na obrazu, bodisi zadovoljiva ali obratno, lahko vpliva na soseda, zato so predpisi o poteku ocenjevanja zelo natančni. Dober degustator se poglobi samo v vinu. Dober degustator daje visoke ocene za odlična vina in nizke za slaba. Slab, negotov, nima v svojih ocenah velikega razpona. Užitek je dati visoko oceno za odlično vino. dr. JULIJ NEMANIČ PRAVNA SVETOVALNICA Svetuje odvetnica Marta Jelačin Odpoved dednemu deležu VPRAŠANJE: Oče se je kot dedič zapuščine po njegovem bratu odpovedal dednemu deležu. Temu njegovemu ravnanju sem nasprotoval, vendar proti njegovi volji nisem mogel ničesar. Sedaj pa je oče nenadoma umrl, zapuščinski postopek pa še ni končan. Zanima me, če njegova odpoved dediščine velja tudi zame? ODGOVOR: Če se dedič odpove dediščini oz. dednemu deležu, je treba razlikovati, če se odpove zakoniti dedič ali če se odpove dediščini oporočni dedič in če se je odpovedal samo v svojem imenu ali tudi za potomce; če se je odpovedal tudi za potomce, potem ti ne dedujejo. Če se odpove dediščini oporočni dedič, pripada njegov delež zakonitim dedičem. (helena MRzuKAk gospodinjski kotiček Grah hranljiv in zdravilen Grah je zelo stara stročnica in njen izvor je Evropa in Azija. Za časa rimskega cesarstva so grah uporabljali predvsem za prehrano sužnjev in revnejših slojev prebivalstva. V srednjem veku so grah sušili in shranjevali kot žito, saj je velikokrat reševal ljudi pred lakoto. Številne sorte graha so razvili v Franciji, od tam pa se je razširil tudi drugam. Pri nas so različne sorte pričeli pridelovati konec prejšnjega stoletja. Grah vsebuje visokovredne beljakovine, vitamine iz skupine B, vitamin E in veliko kalija te forsforja. Že v rimskih časih so ga uporabljali kuhanega skupaj z rožmarinom pri zdravljenju zlatenice. V vsakdanji zdravi in dietni prehrani ga pripravljamo na različne načine: v juhah, prikuhah ali solatah. Za dieto in otroško hrano pripravimo grahov pire z mlekom. Grah ni zahtevna rastlina. Optimalna temperatura za kaljenje je 20° C. Razvoju graha pa niso v prid dnevne temperature, višje od 25 stopinj Č, ker se prično osipati cvetovi in stroki se slabo razvijajo. Sorte z nagubanim semenom potrebujejo več vlage kot tiste z okroglim semenom. Premalo vlage ob cvetenju povzroča odpadanje cvetov, preveč pa ustavlja rast. Grah sejemo na dobro osvetljen prostor, saj postanejo sadike v senci krhke in pretegnjene. Pri pripravi jedi se grah poda k rižu, zelenjavnim juham ali testeninam. Kot samostojno jed pripravimo GRAH S ŠUNKO. Potrebujemo 30 dag svežega graha, 1 žlico olja, 10 dag šunke, žlico peteršilja, sol, poper in 2 jajci. Šunko segrejemo na olju, dodamo kuhan grah, jajci, dišave in na hitro prepražimo. 22 (2442), 30. maja 1996 DOLENJSKI LIST A Pred 40 leti igrali, zdaj pojejo Milan Zelnik, prvi predsednik KUD, je spremljal in oblikoval kulturo 40 let TURJAK - Med nedavnimi dobitniki priznanj ZKO Ljubljana Vič-Rudnik ob 40-letnici KUD-a Marij Kogoj TUrjak je bil tudi Milan Zelnik, prvi predsednik tega KUD-a, član pa je še danes. Bil je prizadeven kulturni in politični delavec pa tudi uspešen predsednik krajevne skupnosti TUrjak, ki je imela še poseben posluh za kulturo. 0 REŠEVANJU UMETNOSTNE DEDIŠČINE NA DOLENJSKEM IN ŠE 0 ČEM NOVO MESTO - KUD Krka in Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto vabita danes, v četrtek, 30. maja, bo 20. uri v dvorano izobraževalnega centra v Hotelu Krka na pogovor ob restavrirani sliki Novo mesto akademskega slikarja Vladimirja Lamuta. NASTOP PEVCEV OS VAVTAVAS IN MEPZ REVOZ VAVTA VAS - Danes, v četrtek, 30. maja, bo v prostorih OŠ Vavta vas ob 18. uri nastop pevcev OŠ Vavta vas in mešanega pevki ju vodi skega zbora Revoz, zborovodkinja Cvetka Hribar. Bil je med pobudniki ustanovitve KUD-a Marij Kogoj. Pri društvu je najprej delovala dramska skupina, v njegovem okviru pa so delali še mladi zadružniki in mladinska organizacija. Na ustanovnem občnem zboru so nekateri predlagali, da bi se KUD imenovalo po Primožu Trubarju, vendar je prevladalo mnenje, naj se imenuje po skladatelju Mariju Kogoju, velikem ljubitelju Turjaka, ki je preminil le slab mesec pred ustanovitvijo KUD-a, se . spominja Milan Zelnik. Takrat, pred 40 leti, je KUD deloval v istih prostorih kot danes. Zdaj so prenovljeni in med pobudniki prenove je bil tudi Milan Zelnik. Prenovo je vodil sedanji predsednik Franc Pečnik. Spominja se, kako so igralci radi prihajali na vaje, nekateri celo s kolesi po makadamski cesti iz Ljubljane. Sami so izdelovali kulise, platno zanje in zastor pa so kupili z denarjem od vstopnine, saj so si po igrah privoščili le malinovec. Na gostovanja jih je “Teater 250” na gimnaziji Branko Jordan, eden izmed pobudnikov o stvarjanju skupine - Uspešni z Malomeščansko svatbo NOVO MESTO - Gimnazija Novo mesto je druga najstarejša gimnazija v Sloveniji in letos praznuje 250-letnico stoletja. Tudi zato se njihova gledališka skupina, ki je nastala pred dvema letoma in je pokrila triletno praznino gledališkega ustvarjanja na gimnaziji po odhodu Matjaža Bergerja, imenuje “Teater 250”. Sestavlja jo devet zagnanih gimnazijcev, ki so že lani pripravili predstavo B. Brechta Malomeščanska svatba in z njo uspešno gostovali v svoji šoli, v novomeškem Domu kulture, zaigrali pa sojo tudi novomeškim ekonomistom, gimnazijcem v Brežicah, v Črnomlju in na slovenski gimnaziji v Celovcu. Vse se je začelo v lanskem šolskem letu, ko so tudi novomeški gimnazijci sodelovali na Gimnaziadi (kulturniškem srečanju gimnazij) na Ptuju in opazili, da so ena redkih gimnazij brez svoje gledališke skupine. Nekaj najbolj zagnanih z Brankom Jordanom, učencem 4. letnika, iz Kostanjevice na Krki, na čelu, je'resno začelo z delom: v knjižnici so poiskali Brechtovo Malomeščansko svatbo in septembra že imeli razpis za 9 vlog. “Razveseljivo je, da je zanimanje za gledališče na gimnazijf veliko, saj se je prijavilo kar 20 srednješolcev, izbrali pa smo jih devet. Tekst smo malo skrajšali, predvsem tiste dele, ki jim ne bi bili kos (tudi scensko), tako daje predstava krajša in traja eno uro,” je povedal Branko, kije nekakšen režiser skupine, čeprav so uradno brez njega. Ima nalogo, da skliče vajo, jo vodi, prekine, če je treba, ipd. Sicer pa pravi, da gotovo ne bi šlo brez podpore ravnateljice Helene Zalokar in Natalije Petakovič. Malomeščanska svatba scensko ni tako zahtevna in mladi gimnazijci so se znašli sami: v omarah svojih babic in dedkov so dobili kostume, pohištvo so dobili na šoli, stole pa je naredil hišnik. Vadili in kasneje tudi igrali so v atriju šole, večinoma po pouku. Problem z vajami pa je bil predvsem zato, ker večina igralcev ni Novomeščanov. Branko, ki je nad gledališčem zelo navdušen in se bo konec letošnjega leta preizkusil tudi na sprejemnem izpitu na igralski akademiji (AGRFT), nekaj igralskih in režiserskih izkušenj in znanja že ima. Lani poleti seje kot Zoisov štipendist udeležil enotedenske gledališke delavnice v Celju, teden dni pa je v Tolminu sodeloval tudi v poletni šoli ZKOS. “Lepo je bilo biti z ljudmi, kijih tudi zanima gledališče, sicer pa je bil poudarek na učenju improvizacije, dihanja, giba,” je povedal Branko. Letos so na gimaniziji spet organizirali avdicijo in začeli delati z mladimi. Med odmori so naredili štiri zanimive improvizirane petnajstminutne nastope in Branko je z veseljem povedal kritiko neke profesorice, da so tako na kulturen način opozorili, da se na šoli ne dogaja nič kulturnega. Vsekakor imajo mladi gledališčniki “Teatra 250” zasluge za živahnejši utrip na gimnaziji v njenem jubilejnem letu. Naj jim volje, energije in entuziazma ne zmanjka! L. MURN GIMNAZIJSKI ‘MALOMEŠČANSKISVATJE"- Takole "zares"so se postavili ob koncu ene izmed predstav na gimnaziji: Saša Vuman, Nina Rusija, Dejan Dular, Katarina Klepec, Mitja Ličan, Katja Vukčevič, Klemen Dvornik, Zlatan Bajraktarevič in Branko Jordan (spredaj na tleh). DOLENJSKI LIST brezplačno vozil konjar posestva Turjak Franc Purkart-Čop. Sedeže v dvorani so zbili iz panjičkov in desk, le za prve vrste je bilo nekaj stolov. “TežkOj a lepo je bilo takrat,” se spominja Zelnik. “Zelo smo se razumeli in radi smo delali. Nekateri so vzeli tudi dopust, da so na primer napeljali elektriko v naš kulturni dom ali postorili kaj drugega. Moja želja je, da bi pri KUD-u spet delovala dramska Milan Zelnik sekcija, kije redno delala kakih 10 let, nato pa bolj občasno, dokler ni zamrla. Pred približno 20 leti je zaživel moški pevski zbor;_danes moški oktet, ki ga vodi Štefan Zmec, pred kakimi desetimi leti pa so ustanovili še ženski pevski zbor, ki ga vodi Olga Jež, žena skladatelja Jakoba Ježa.” Milan Zelnik se spominja še prizadevnih, že pokojnih dramskih igralcev in ostalih članov KUD-a. To so bili Herman Gale, Kulturni boj Zgodovinopisna knjiga Ervina Dolenca BREŽICE - 23. maja je bila v prostorih malega avditorija Posavskega muzeja v Brežicah predstavitev knjige s področja zgodovinopisja s kratkim kulturnim programom. Delo z naslovom Kulturni boj - Slovenska kulturna politika v Kraljevini SHS 1918 -1929 je napisal Ervin Dolenc, doktor zgodovinskih znanosti na Institutu za novejšo zgodovino v Ljubljani. Knjiga osvetljuje ključne probleme slovenske kulture, znanosti in umetnosti na prehodu iz nemškega kulturnega vpliva v novo jugoslovansko državo. Za razliko oa ostalih sc knjiga ne osredotoča na socialna, nacionalna, ampak zgolj kulturološka in ideološka vprašanja. Tematsko in časovno zaokroženo delo svoj osrednji del namenja obravnavi in predstavitvi kulturne politike v dvajsetih letih tega stoletja. V prvem poglavju (Slovenizacija in izpolnitev) obravnava avtor prehod Slovencev v novo državo. Drugo poglavje, ki je najobširnejše in vsebinsko najpomembnejše, opisuje vprašanje sekularizacije in slovenski kulturni boj v okvirih jugoslovanske militaristično naravnane vlade. V tretjem poglavju je Dolenc predstavil kulturno-politično organiziranost Slovencev in zapisal, da gre za mobilizacijski višek, ki mu ni para v svetovni zgodovini - politika je s svojimi prijemi zajela celotno družbo. Na predstavitev knjige žal ni prišlo veliko obiskovalcev, kar znova potrjuje, da sta kultura in umetnost največkrat samo tolažilna stran človekovega bivanja ali zgolj dekoracija za politiko. Umetnost, kultura in religija pa so tiste sile, ki so humanizirale človekovo bivanje, prav v tem pa je njihova moč in naloga še danes. AGATA PEVEC KO ZAPOJEJO “SOLZICE” BREŽICE - Glasbena šola Brežice je v nedeljo, 26. maja, v cerkvi sv. Lovrenca pripravila zanimiv koncert vokalne skupine “Solzice”. Program je pripravila prof. Marjetka Pogoršek, kije bila tudi dirigentka. Karel Kramar, Rafael Ščurk, Franc Zabukovec in Jernej Novak. Med pobudniki ustanovitve KUD-a pa je omenil še uspešni igralki Avgusto Jaklič-Zelnik in Francko Ščurk- Malovič. Milan Zelnik je bil dva mandata tudi predsednik KS Turjak. Tudi takrat ni pozabil na kulturo, saj je KS prispevala del denarja za obnovo dvorane KUD-a in ureditev centralnega ogrevanja v njej. Za časa njegovega predsedovanja so zgradili vodovodni sistem Rob-Turjak-Veliki Ločnik, asfaltirali ceste do večjih vasi, v nekaterih vaseh pa postavili tudi javno razsvetljavo, zgradili prizidek k zadružnemu domu (v katerem je tudi dvorana KUD), uredili parkirišče pred tem domom, zgradili most v Ščurkih itd. J. P. SLAVNOSTNI KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA KRŠKO KRŠKO - Glasbena šola Krško in Telekom Slovenija, p.o., po- MEDOBČINSKA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV- Druf in za zdaj zadnjič je bila v petek, 24. maja, zvečer občina Trebnje gostiteljih medobčinske revije odraslih pevskih zborov, ki sta jo pripravila Pevska zvezi Dolenjske in Bele krajine ter ZKO Trebnje. Z istim programom kot1,1 i občinski reviji, ki je obsegal tri pesmi, se je predstavilo pet najboljših zbora s 136 pevci, in sicer: Trebanjski oktet, Mešani pevski zbor Krka Novo mestu Mešani pevski zbor KD France Prešeren Račna, Lovski pevski zbo' Črnomelj (na sliki) in Mešani pevski zbor Pomlad Novo mesto. Nastopi1 strokovno spremljal Mitja Gobec, svetovalec za vokalno glasbo ZK0$ ki je ob koncu pohvalil Pevsko zvezo Dolenjske in Bele krajine, saj je enf izmed redkih, ki neprekinjeno deluje. Glasbeno revijo so popestrili tri]1 mladi trebanjski osnovnošolci, ki so prebirali nagrajene spise o zdravju Prihodnji dve leti bo medobčinska pevska revija potekala Trebnje pa bo gostitelj spet leta 2005. (Foto: L. Murn) Črnomlju slovna enota Novo mesto, vabita v soboto, 1. junija, ob 19. uri v kulturni dom Krško na slavnostni koncert Simfoničnega orkestra Krško ob izidu njihove prve zgoščenke. Ta dan bo od 10. do 12. ure poslovna enota Telekoma v Brežicah, Krškem in Sevnici organizirala “dan odprtih vrat”. V petek, 31. maja, pa bo v kulturnem domu Krško in hotelu Sremič Krško od 10. do 24. ure po programu Srečanje s Koroško. BLAGOSLOV OBNOVLJENIH ORGEL SOTESKA - V tukajšnji cerkvi sv. Erazma končujejo dela s postavljanjem obnovljenih orgel, ki jih je restavrator Bogdan Černe razstavil novembra lani, jih obnovil in jim povrnil nekdanjo podobo in glas. Orgle, ki sojih izdelali v orglarski delavnici Andreja Malachovskega iz Ljubljane leta 1844, so dragocen spomenik kulturne dediščine in hkrati tehnični spomenik, vreden varovanja. Obnovljene orgle se bodo slovesno oglasile na celodnevnem češčenju župnijskega zavetnika sv. Erazma in na svečanosti ob 16. uri, ko jih bodo blagoslovili, hkrati pa bodo župljani na svečanosti tudi s to kulturno pridobitvijo počastili 600-letnico Cerkve v Soteski. EKSOTIČNI METULJI IN MINERALI - V Likovnem salonu v Kočevju so v petek, 24. maja, popoldan odprli razstavo mladega zbiralca metulji in mineralov Andreja Brillyja “Eksotični metulji in minerali”. Razstava f zadnja iz cikla štirih mednarodnih razstav v Avstriji in Sloveniji, z njo P1 mladi Ljubljančan, ki obiskuje slovensko gimnazijo v Celovcu, ta. zaključuje svoje dosedanje štiriletno delo. Kot je povedal ob otvoriU razstave, ki jo je s svojim nastopom popestrila skupina Cantate Dornik se sedaj namerava posvetiti študiju mikrobiologije, razmišlja pa tudi o n0)1 zbirki - zbirki pisnih kritik svetovno znanin osebnosti. Razstavo v Kočevju ki jo je Brilly posvetil svojemu pokojnemu stricu, ki mu je zapustil boga10, zbirko eksotičnih metuljev, mineralov, umetniških fotografij in reprodukul akvarelov (v Likovnem salonu v Kočevju je razstavljeno le približno I odstotkov celotne zbirke), sta omogočila Slovenska ženska zveza pri S$ Kočevje in ZKO Kočevje. Na ogled bo še do jutri, 31. maja. (Foto: M■ L ' S.) NASTOPIL BO TARTINI QUARTET BREŽICE - Danes, v četrtek, 30. maja, bo ob 19. uri v svečani dvorani posavskega gradu v Brežicah Glasbena šola Brežice priredila koncert Trtini quartet. Včeraj pa so tukaj s koncertom “Naša prihodnost” nastopili najmlajši učenci glasbene šole. V Velikih Laščah dve razstavi v enem tednu V čast desete obletnice odprtja TVubarjeve domačije Klemenčičevi dnevi pred vrati V torek, 4. junija, se začenja 2. slovenski lutkovni bienale - Do 7. junija bo na ogled 13 predstav NOVO MESTO - Novo mesto je letos prvič gostitelj 2. slovenskega lutkovnega bienala, ne pa zadnjič, saj Klemenčičevi dnevi ostajajo trajno v dolenjski prestolnici in se bodo izmenjavali z grafičnim bienalom. Bogata festivalska prireditev ni pomembna le za Dolenjsko, pač pa tudi širše in v tujini, saj Novo mesto z njo postaja pomembno evropsko lutkovno središče. Festival bo trajal štiri dni, njegov program pa je zelo pester. V torek, 4. junija, bo ob 17.30 v Dolenjskem muzeju otvoritev razstave Klemenčičevih del, Jernej Slapernik pa bo poskrbel za lutkovne prizore za ulici. Ob 18. uri bo v KC Janeza Trdine otvoritev velike pregledne razstave “Lutke nein-stucionalnih gledališč” 1980 -1995, ob 20. uri bo otvoritev festivala v Domu kulture (Vrt zemeljskih užitkov, Bambalina Titelles, Španija), ob 21.30 bo v Dolenjskem muzeju predstava Lutkovnega gledališča Ljubljana “Sovji grad” F. Poccija, ob 22.30 pa na Muzejskih vrtovih ali v dvorani KC Regeneracija št.2, Gruppa Ultra. V sredo, 5. junija, se bo “dan lutk” začel ob 9. uri na OŠ Grm s predstavo S. Makarovič: Devet in dva, ki jo bo uprizorilo in ob 10. uri ponovilo lutkovno gledališče Zoom. Ob 10. uri (ponovitev ob 11.15 uri) pa si bo v Domu kulture mogoče ogledati predstavo B. Štampe -Žmavca: Ure kralja Mina Lutkovnega gledališča Maribor. V sredo popoldne ob 16.30 se bo začel v mali dvorani KC Janeza Trdine pogovor na temo “Lutkarstvo za odrasle - tradicija, stanje, možnosti in perspektive”, ki ga bo vodila Mojca Kreft, za lutke na ulici pa bo skrbel spet Jernej Slapernik. Ob 17. uri bo Lutkovno gledališče Papilu v atriju kapiteljske proštije ali v proštijski dvorani uprizorilo predstavo Kdo bo z nami šel v gozdiček, ob 20.30 pa bodo na gradu Otočec ali v Domu kulture podelili nagrado za najboljšo lutkovno igro. Sledila bo predstava Lutkovnega gledališča Jože Pengov in sicer L. Kovačiča Zgodbe s panjskih končnic. Sredin program lutkovnega festivala se bo zaključil ob 22.30 na Muzejskih vrtovih ali v dvorani KC s festivalsko premiero S. Grum: Podgane, Gruppa Ultra. Več o programu zadnjih dveh festivalskih dneh prihodnjič. L. MURN VELIKE LAŠČE - V galerij! Skedenj na Trubarjevi domaW sta bili kar dve razstavi odprt'v enem tednu. V torek, 21. maja,5? se predstavili s svojimi izdeip otroci iz vrtca Sončni žarek '? male šole iz Velikih Lašč. Likov" izdelki različnih tehnik in mah? rialov so nastajali pod budn'"j očesom in usmerjanjem vzgojil' ljic skozi celo leto. V programu e® otvoritvi so otroci od enega lej? starosti do male šole pokaza"’ kako napredujejo na govorne'"’ glasbenem in plesnem področJr' Vodja vrtca Franja Sedej ser zahvalila staršem za izjem"“ sodelovanje pri delu in za red"^ obiskovanje vseh prireditev organizaciji vrtca. V petek, 24. maja, pa je bil? istem prostoru otvoritev jubilej"? likovne razstave Trubarjevi kraj1’ posvečene 10. obletnici Trubarj"' ve domačije. S svojimi deli so56 predstavili slikarji Jože Cent,"1 Lojze Adamlje, Skender Bajroy'c’ Mojca Černič, Viljem Jakop1,1? Leon Koporc, Šamo Kovač, Boj1' dar Strman, Suzana Švet, Mjr Švigelj, Martina Venturini, Veljs® in Katarina Toman ter kiparJ‘ Aleksander Arhar in Stane Ja1'"’’ Uvodno besedo je imel akad e"'-ski slikar Jože Centa, ki je bil vS‘ leta duhovni vodja srečanja. R"? stavo je odprl župan občine Vej*” ke Lašče g. Milan Tekavec, k' je vsem slikarjem zahvalil.1, sodelovanje v upanju, da bodoj svojimi deli še naprej dajali pe‘ kulturnemu dogajanju na Trub"L jevi domačiji in celi občini-kulturnem programu je nastop'! starimi citrami citrar Jože Zajc 1 Vidma pri Dobrepoljah. Razstav boodp,,,dotokaju„ija.RHAj |„ Št. 22 (2442), 30. maja 199* 1 GROZIL Z NOŽEM KRŠKO-26. maja ob 9.30 je 79-letni R. A. iz Krškega kršil javni red in mir. Prišel je do stanovanjske hiše 42-letnega G. P. in na dvorišču začel vpiti in groziti, da bo vse pobil. Svoje grožnje je podkrepil z nožem, ki ga je imel v roki. Policisti so ob prihodu na kraj kršitelja opozorili in napotili domov, kar je tudi storil, vendar seje kasneje spet vrnil in nadaljeval z grožnjami. Nekaj pred 11. uro so ga policisti odpeljali s seboj in pridržali do iztreznitve. vlomili v avto - 21-ietni u. K Šentruperta je bil v noči na 26. ®aj v diskoteki Bruno v Gabrijelah, * tem času pa mu je v njegov avto tomil neznanec in odnesel avtora-“10 znamke Panasonic črne barve, Jttodel CQ R 220 GLEE št. 16882. t-^tnika je oškodoval za 35 tisoč tolarjev. OSTAL BREZ OVC - V noči na J- maj je neznanec v Ovnišču nad '-tmošnjicarni vlomil v hlev in odnest 6 ovac. S tem je lastnika J. B. iz °lnje Težke vode oškodoval za 90 ls°č tolarjev. \lomil v trgovino - v J°či na 19. maj je neznanec vlomil •fgovino M&M v Črnomlju in “kradel tranzistor, dva diktafona, ?°že za rezanje tapet, več izvijačev 'a nekaj lepila. Trgovino je oškodo-al za 50 tisočakov. NA UDARU AVTOMOBILI - V J^i na 22. maj je neznanec na ““močju Novega mesta in v Stranski !as' vlomil v več osebnih avtomobili'' in iz njih pokradel avtoradie, psete in nekaj drugih predmetov. Ustnikom je povzročil večjo materino škodo. Policisti so storilce že Jr'jeli in prosijo občane, Še posebej j,ste v Ulici Slavka Gruma, kjer je n? vlomljeno v kar nekaj neregi-'tiranih vozil, naj obvestijo policijo "a tel. št. 92. DO DENARJA Z NOŽEM KRŠKO - 31-letni P. A. iz Dežnih sel je bil v nedeljo. 26. maja, v lokalu Vesna bar v Spodnjem Starem gradu. Ko je zapuščal lokal in je sedel v svoj avto, je pristopil neznan Rom ter od njega zahteval denar. P. A. mu je odvrnil, da denarja nima, Rom pa je potegnil nož in ga nastavil oškodovancu na vrat, mn segel v zadnji žep in iz denarnice potegnil 42 tisočakov. RDEČI KRIZ ČESTITA KRVODAJALCEM NOVO MESTO - Rdeči križ Slovenije, območna organizacija Novo mesto kot organizator krvodajalstva posebej čestita vsakemu krvodajalcu ob 4. juniju, dnevu krvodajalcev, in se mu zahvaljuje za darovano kri. Ob tem Rdeči križ poudarja, da krvodajalstvo pri nas še temelji na prostovoljnosti, anonimnosti in brezplačnosti. Žal je v zadnjih desetih letih krvodajalstvo v Sloveniji upadlo za petino, na novomeškem območju pa kar za polovico. !)KOU TISOČ MLADIH GASILCEV NA TEKMOVANJE - Štab ferative Gasilske zveze iz Novega mesta je v nedeljo, 26. maja, v fntjerneju organiziral tekmovanje za pionirje in mladince iz občin j*°cjan, Šentjernej in Novo mesto. Pionirji so se pomerili v vaji z vedrovko ^hafeto z ovirami, mladinci pa v vaji z ovirami in štafeto na 400 metrov ■lirami. Med pionirkami so bile najboljše gasilke z Dolža, druga je bila %a Šmihela pri Žužemberku, tretje pa gasilke iz Ajdovca. Med pionirji io zmagali tekmovalci iz Bele Cerkve nad Žužemberčani in ekipo Uršnih leč Med pionirji mešano je zmagala ekipa iz Vavte vasi, drugi so bili mladi failci z Mokrega Polja, tretji pa gasilci iz Zbur. V kategoriji pionirji izven °tkurence so bili najboljši gasilci Potov Vrha - Slatnik, 2. so bili gasilci < Vrhpolja, 3. z Bučke. Med mladinkami so se najbolj izkazale gasilke iz Tjiarjete, druge so bile tekmovalke iz Zagrada, tretje pa iz Stranske vasi. mladinci so zmagali Mirnopečani nad Kamenčani in ekipo iz Dolenje %že. V kategoriji mladinci mešano so zmagali gasilci iz Globodola, drugi bili gasilci iz Brusnic, tretji pa iz Šmihela pri Žužemberku. (Foto: T. izvoda) Nujna preiskovalna dejanja pogosta V delu 29 stečajnih zadev, ena prisilna poravnava in ena redna likvidacija - Še letos dva sodnika več ■ Delo lani in v prvih 4 mesecih letos uspešno KRŠKO - Okrožno sodišče v Krškem, ki je bilo ustanovljeno z zakonom o sodiščih in je pričelo delovati v začetku preteklega leta, se je moralo lani poleg rednega sodniškega dela ukvarjati še s kadrovsko problematiko, saj je imelo do septembra od sedmih sistemiziranih sodniških mest zasedena le štiri, septembra je pričel delati še en sodnik, a očitno bodo v kratkem dobili še dva nova kolega, saj so se na zadnji razpis javili trije kandidati, to pa pomeni normalizacijo dela sodišč in tekoče reševanje zadev. Okrožno sodišče v Krškem je ob ustanovitvi prevzelo od okrožnega sodišča v Novem mestu ter od okrajnih sodišč v Posavju skupaj 1.619 nerešenih zadev, lani sojih dobili v obravnavo še skoraj 1.800, rešili pa so jih nekaj manj kot 2.000, tako da je konec leta ostalo nerešenih še nekaj več kot 1.400 zadev. Predsednica sodišča Dušanka NVeiss meni, da je bilo delo sodišča dobro in uspešno, Predelali vsaj tri ukradene avtomobile Ihdi trojica Krčanov KRŠKO - Delavci UNZ Krško so skupaj s policisti policijske postaje Krško pred prvomajskimi prazniki odkrili skupino Krčanov, ki je krški poslovni enoti Kompas Hertz Renta Car ukradla tri vozila. Skupino je vodil 23-letni Franc A. iz Krškega, sodelovali pa so še brata Anton in Boštjan L iz Krškega ter zasebni avtoklepar 43-letni Jože Š. z Raven na Koroškem. Tako je Boštjan L. konec januarja najel avto daevvou neksia GLX, nato pa prijavil, da so mu ga ukradli v Kopru. Konec marca so izpred nakupovalnega centra v Krškem ukradli daevvou neksia GL, sredi aprila pa je Anton L. najel opel vectro in prijavil, da so mu avto ukradli v Krškem. Vsa vozila so odpeljali h kleparju na Ravne na Koroškem, ki je vozila predelal tako, da je za legalizacijo vseh treh vozil uporabil dokumentacijo totalno karam-boliranih vozil, ki jih je kupoval po Sloveniji. Vsa tri vozila so bila že predelana in na novo registrirana, zasežena pa so bila na območju Maribora in Raven na Koroškem. Delavci UKS UNZ Slovenj Gradec so tudi pri zasebniku na Ravnah na Koroškem opravili hišno preiskavo in zasegli večjo količino razne dokumentacije ter delov karoserij in motorjev vozil, ki so sumljivega izvora. Osumljenemu Francu A. iz Krškega so policisti zasegli še petko bele barve, ki je bila sicer last zasebnega avtokleparja Jožeta Š. in za katero je bilo ugotovljeno, da ima ponarejeno številko šasije. Izvor avtomobila še ugotavljajo. Osumljeno skupino so policisti privedli na zaslišanje k dežurnemu preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Krško, ki jih je po zaslišanju izpustil. statistični podatki za prve štiri mesece letošnjega leta pa so tako po pripadu kot po rešenih zadevah ugodni. Pripad novih zadev in struktura glavnih zadev kažeta stalnost pripada, zato je število sistemiziranih sodniških mest ustrezno, sodišče pa je upravičilo svoj obstoj. Dežurna preiskovalna služba je organizirana 24 ur na dan, nujna preiskovalna dejanja pa so bila in so še pogosta. Med vrstami kaznivih dejanj naj omenimo samo nekatera, ki so bolj pogosta in odmevna. Tako so bili lani kar trije umori, naraslo je število kaznivih dejanj nedovoljene proizvodnje in prometa z mamili tudi z več obdolženci, več Dušanka Weiss je tudi prometnih nezgod s smrtnim izidom. Sodišče je doslej obravnavalo 3 kazensko preiskovalne zadeve oškodovanja družbenega kapitala. Ena od zadev je bila rešena v marcu letos in je bila poslana na okrožno državno tožilstvo v Krškem, dve pa sta še v delu. Med mladoletniškimi zadevami so pogosta kazniva dejanja tatvine, velike tatvine, izsiljevanja ter odvzema motornega vozila. Med stečajnimi zadevami gre v nekaj primerih za stečaje velikih gospodarskih subjektov in tudi • Posebej odmevna je bila stečajna zadeva Vidma Krško. Kot je na novinarski konferenci povedala predsednica okrožnega sodišča v Krškem Dušanka VVeiss, je v zvezi s pisanjem in objavami različnih medijev o delu sodišč in tudi okrožnega sodišča v Krškem sklep jasen, da sodišča na take objave ne reagirajo, razen v primeru, če bi bilo storjeno kaznivo dejanje. “Ker stečaj Vidma še ni pravnomočno končan, kljub njeni odmevnosti ni bilo umestno odgovarjati na članke in objave. Stranke bodo zadevo razrešile v sodnem postopku, kjer je na odločbo sodišča možna pritožba,” je dejala. nekaj manjših subjektov. V delu je bilo 29 stečajnih zadev, ena prisilna poravnava in ena redna likvidacija. Rešenih je bilo 7 stečajnih zadev ter prisilna poravnava in redna likvidacija. T. GAZVODA po dolenjski deželi • Romi pogosto poskrbijo za polnjenje te strani. Tudi prejšnji teden ni bil izjema, za to pa ima zasluge 29-Ietni B. B., ki si je torkovo popoldne v romskem naselju Brezje (Žabjak) krajšal s streljanjem v zrak. Žaradi tega sta se tja napotila dva policista, vendar ju razgreli mladenič ni sprejel preveč prijazno. Začel je nanju vpiti in ju žaliti. Romi so se začeli zbirati na kupu, zato sta policista poklicala pomoč. Čeprav je prišlo v romsko naselje še 5 patrulj, jim Romi niso pustili, da bi opravljali svoje delo. 21-letna Nevenka se je proti policistom zagnala kar s sekačem za krompir, naježena pa je bila tudi 24-letna Ruža. Ko sta policista sedla v avto, je B. B. stopil do njega in s pestjo udaril po šipi, da se je razbila, drobci stekla in udarec pa so zadeli in ranili tudi enega od policistov. Rom B. B. je sicer hotel pobegniti, vendar so mu možje v modrem to preprečili in ga vklenili ter odpeljali na policijsko postajo. Zaradi preprečitve uradnega dejanja uradni osebi in napada na policista bodo zoper njega napisali kazensko ovadbo. • Novi kapitalisti, ko grabijo k sebi, dajejo vse od sebe. (Jurič) • Noben spor ne bi trajal dolgo, če ne bi bila pravica oziroma krivica na obeh straneh. (La Rochefoucauld) V začaranem kro gu brez] poseli nosti Miran Mlekuž iz Karteljevega z grenkimi izkušnjami usposabljanja za delo pri Pionirju Standardu - Zaradi nezainteresiranosti drugih ostal brez dela tudi on NOVO MESTO - Zaposlenost je pri nas že kar nekaj časa vrednota, vendar je mnogi še vedno ne znajo ali pa nočejo spoštovati. O tem govori tudi komaj 70-odstotno kritje vseh potreb po delavcih na Dolenjskem in v Beli krajini, hkrati pa je območna enota Zavoda za zaposlovanje izdala kar 2.500 delovnih dovoljenj za tujce kljub sicer visoki brezposelnosti. Tako se zgodi, da celo tisti, ki je pripravljen prijeti za vsako delo, na koncu ostane brez njega. S takšno grenko izkušnjo se nam je oglasil Miran Mlekuš iz Karteljevega pri Novem mestu. Ko je kot presežni delavec izgubil službo v Novolesu, se je prijavil na Zavodu, s pomočjo katerega se je lani zaposlil za določen čas v Pionirju. Kljub obljubam o podaljševanju zaposlitve je zaradi znanega slabega stanja v podjetju ponovno ostal brez dela. Preko zavoda se je tako kot pred zaposlitvijo v Pionirju vključeval v javna dela, hkrati pa je prijel za vsako priložnostno delo, saj mora vzdrževati dva šoloobvezna otroka, brez dela je tudi žena, za nameček pa se vsi stiskajo v enosobnem stanovanju. Vsak mesec mora samo za položnice skupaj z zavarovalnino odšteti 30 tisočakov. Na srečo ima pri stari šoli, kjer stanuje, vsaj manjši vrt, na katerem lahko pridelajo vsaj najnujnejše. Priložnost za delo seje poka- zala tudi sredi aprila, ko je dobil obvestilo Zavoda za usposabljanje za zidarja za Pionir Standard, “...po zaključenem usposabljanju boste sklenili delovno razmerje... Opozarjamo vas, da ob odklonitvi pravice iz naslova za zaposlitev po 40. členu Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposlenosti lahko izgubite status brezposelne osebe in ste izbrisani iz evidence RZZ,” je pisalo v vabilu, ki se mu je seveda odzval, vendar je kmalu spoznal, da zanimanja brezposelnih ni. Medtem ko jih je bilo prvi dan na tečaju 11, so prišli dva dni pred koncem le še štirje. Zadnjič so prišli na tečaj po 12-ih urah predavanj iz varstva pri delu, ko so opravljali tudi izpit iz varstva pri delu, celotni tečaj bi moral trajati 185 ur, a so bili stroški za tako majhno število preveliki. Tako se je • Neuspel poskus usposabljanja je pojasnil Jože Bajec, kadrovnik v Pionirju Standardu. Povedal je, da so delali selekcijo kar med 300 delavci iz širše Dolenjske, po enem mesecu dolgotrajnih in predvsem dragih postopkov je ostalo 30 ljudi, ki so izpolnjevali kriterije in so sprejeli tudi enega od najpomembnejših značilnosti poklica • nizko plačo. Pri usposabljanju je s financami sodeloval Zavod, a kljub dobrim namenom je bil osip velik, od 30 interesentov se je število zmanjšalo na 11, na koncu pa so ostali trije. Veliki stroški so bili vzrok za prekinitev usposabljanja, v podjetju pa so prej možna delovna mesta zapolnili s prerazporeditvami. “Mislili smo, da bomo tako usposobili 20 delavcev, vendar očitno takšno prizadevanje v panogi, ki je v slabšem položaju od drugih, ne da uspeha. Ljudje so za takšna dela nezainteresirani,” je dejal Bajec. priložnost za zaposlitev končala tudi za tri zainteresirane, ki so uspešno končali prvi del usposabljanja. T. GAZVODA hjVOZlLA NI VEČ OBVLA-l^LA - 20. maja ob 9.15 je 55-Jia M. O. iz Ljubljane vozila jbni avto z Mirne proti Nemški ;as>. Ko je pripeljala na Gomilo, j. faradi neprimerne hitrosti Rubila oblast nad volanom: A'la je v odbojno ograjo, da je Jo dvignilo v zrak, nato pa parilo ob zemljo. V nesreči se je jnica hudo poškodovala in se ^tavi v navomeški bolnišnici. .otroka vrglo iz avta u nedeljo, 26. maja, ob 21.15 je .'•letni P. G. iz Brežic vozil osebni h’o po lokalni cesti iz Pišec proti Jobokemu. Ko je bil izven Ded-Je vasi, ga je v ovinku zaneslo na ^fno bankino. Med drsenjem po je vozilo obrnilo za 90 stopinj, a|o pa se je prevrnilo na bok in se prevračalo po travniku. Po več kol 20 metrih prevračanja je vozilo obstalo na bočni strani. Med prevračanjem sta potnika 14-letni P. G. in 8-letni P. I. padla iz vozila in obležala ob avtu. 14-letni P. G. se je hudo poškodoval, P. I. pa je dobil sledi poškodb. IZSILIL PREDNOST - V ponedeljek, 27. maja, ob 9.40 je 68-letni M. F. iz Krškega vozil po Sremiški cesti v Krškem in se vključeval na Zdolsko cesto. Pri vključevanju ni upošteval določb o prednosti in je zapeljal v križišče v trenutku, ko je po prednostni cesti pripeljal 18-lelni voznik motornega kolesa Yamaha Z. G. iz Krškega. Vozili sla trčili, pri tem pa se je voznik motornega kolesa hudo poškodoval. PREHITRA VOŽNJA IN NEPREVIDNO PREČKANJE GLAVNE CESTE ZAHTEVALE ŽIVLJENJE - V soboto, prvi dan akcije “Hitrost ubija", je na slovenskih cestah umrlo kar šest oseb, žal je eno žrtev zahtevala tudi dolenjska cesta - regionalka med Šentjernejem in Prekopo, kjer mnogi pozabljajo, da je hitrost omejena na 80 kilometrov na uro. Da omejitev ni postavljena kar tako, se je na tej cesti že večkrat potrdilo. Tudi v soboto popoldne, kjer je zaradi neprevidnega sekanja regionalke izgubil življenje 68-letni Stanko Pungerčar z Gruče, ki je ob 16.45 v križišču s fičkom zapeljal na regionalko, saj je hotel preko nje iz Grobelj proti Gruči. V tistem trenutku je po glavni cesti pripeljal 19-letni Andrej Janževič iz Šentjerneja in zaradi prehitre vožnje silovito trčil v desno stran fička, tako da sta avtomobila pristala daleč narazen na bližnjih njivah, voznik fička pa je mrtev obležal na cesti. Fička je zaradi hudega trka pretrgalo na dvoje. Prednji del avta (prva slika) je odneslo več kot 40 metrov daleč od kraja trčenja, zadnji del pa več metrov daleč na nasprotno stran ceste (druga slika). Scirocco, ki ga je vozi! J anževič, je pristal več deset metrov stran na njivi, voznik pa se hudo poškodovan zdravi v novomeški bolnišnici. Zaradi nesreče je bila cesta zaprta dobri dve uri. (Foto: T. Gazvoda) Papežu niso slekli rumene majice Zmaga Sandija Papeža na dirki Po Hrvaški - Rumeno majico mu je v 4. etapi prislužil Andrej Gimpelj - Odlično kolesarjenje in etapne zmage Braneta Ugrenoviča VITALIS TRETJA PIRAN - Posadka novomeškega jadralnega kluba je s klubsko jadrnico Vitalis uspešno nastopila na jadralni regati Piranski trikotnik, ki ga je jadralni klub Ljubljana pripravil na regatnem polju pred Piranom, v šestih razredih pa je nastopilo 28 jadrnic iz Slovenije, Hrvaške in Združenih držav Amerike. V razredu Elan express je bila Vitalis s krmarjem Rajkom Zupancem iz Brežic tretja, posadko pa so sestavljali še Borut Suln, Vito Gričar in Brane Urbanč. V soboto se bo začela ena najdaljših in najbolj zahtevnih regat, petdnevna regata Rimini - Krf - Rimini, na kateri bo kot član posadke jadrnice Esemit (prej Razposajena kocka) nastopil tudi član jadralnega kluba Novo mesto Mirko Lisičič, za nastop pa se ■ potegujeta tudi Borut Šuln in Rajko Zupanc. NOVO MESTO - Kolesarji Krke so na dirki Po Hrvaški delovali kot dobro utečen stroj in z s taktično zrelim nastopom omogočili, da je Sandi Papež ohranil rumeno majico vodilnega v skupnem vrstnem redu od četrte etape pa vse do cilja zadnje etape, ki so ga Hrvati postavili le 50 m pred dubrovniškim obzidjem, tako da je etapo dobil kolesar, ki je imel največ poguma in je začel zavirati zadnji. tretji in Bogdan Fink četrti. Seveda pa nobeden od treh kolesarjev, ki so pripeljali na cilj s triminutno pred- Ko je Sandi Papež v četrti, najdaljši, kar 217 km dolgi etapi oblekel rumeno majico, se je taktika novomeškega moštva spremenila. Edini cilj Krkinih kolesarjev pa je bil, da Sandi ohrani minimalno prednost v skupnem vrstnem redu do konca dirke, medtem ko so se predvsem kolesarji iz držav nekdanje Sovjetske zveze na vso moč trudili, da bi jim to preprečili. V naslednji etapi so Novomešča-. ni sklenili dogovor s hrvaško reprezentanco, v kateri je nastopal tudi član Krke Vladimir Miholjevič, in jim pomagali, da je zmagal Hrvat Martin Čotar, Miholjevič pa je bil VSI RAFTAJO ZGORNJA KOLPSKA DOLINA - V spomladanskih dneh je Kolpa najprimernejša za raftanje, saj je vodostaj dovolj visok, da rafti in druga plovila ne nasedajo na plitvinah. Zato je tudi obisk predvsem tistih, ki se žele voziti z rafti (gumijastimi čolni za več oseb), vedno večji. Minulo soboto so raftali po Kolpi učitelji, nato slovenski optiki, gostje raznih gostišč, predvsem osilniške gostilne Kovač. To soboto organizira za svoje člane vožnjo z rafti in obisk dežele Petra Klepca Zobozdravniško društvo Slovenije. VUČKOVIČ IN GUTMAN NOVO MESTO - Čeprav je Novo mesto že nekaj časa brez igrišča za squash in je delo squash kluba Hrast usahnilo, najboljši novomeški igralci te hitre igre z loparji niso obupali in naprej trenirajo v Ljubljani v dvorani kluba Squashland, ki je 18. in 19. maja vzorno pripravil letošnje državno prvenstvo za člane, kjer sta na stopničkah za zmagovalce stala kar dva Novomeščana. Goran Vučkovič seje uvrstil v finale, kjer se je pomeril z Ljubljančanom Petrom Janežičem, in po napetem boju polnem preobratov izgubil z 2:3. V boju za tretje mesto je najobetavnejši mladi igralec squasha v Sloveniji Novomeščan Klemen Gutman premagal Damirja Bežana ter tako, kljub temu daje še mladinec, potrdil svoje mesto med trojico najboljših igralcev squasha v državi. nostjo, v skupnem vrstnem redu ni bil nevaren Sandiju Papežu.^ V šesti etapi od Zadra do Šibenika je na cilj prišla strnjena skupina, Novomeščani pa so pokazali tisto, kar jim na dirki Po Sloveniji ni uspelo. Pred ciljem so se postavili eden za drugim - v njihovem žargonu se temu reče, da so se navlekli - in tako omogočili uspešen šprint Branetu Ugrenoviču, ki je etapo zmagal, Miholjevič, kije tedaj že vse podredil Krkini taktiki in pomagal predvsem Sandiju Papežu, pa je bil peti. Tudi v osmi etapi na krožni poti v okolici Primoštena s ciljem na klancu s 14-odstotnim vzponom Krkaši niso dovolili, da bi kdo od vodilnih kolesarjev pobegnil, in rumena majica je ostala v Sandijevih rokah. V osmi etapi med Primoštenom in Splitom sta prišla prva na cilj Kazahstanec Lavrinenko in Belorus Senuchkin, ki sta imela več kot tri NAJBOLJŠI ZA MIZUNO - Slovenska rekorderka v teku na 100 m Jerneja Perc je prejšnji teden obiskala Belingarjevi trgovini Alp šport, ki sta po prodaji športne opreme znamke Mizuno najuspešnejši v Sloveniji. Nosilka bronaste medalje v teku na 60 m z letošnjega dvoranskega prvenstva, simpatična Celjanka Jerneja Perc, ki je pred dvema tednoma v Milanu državni rekord na 100 m izenačila in ga v Ljubljani na Sikijevem' memorialu popravila, bo na mednarodnem atletskem mitingu, ki bo 31. maja v Novem mestu, poskušala rekord popraviti še enkrat in želi doseči normo za nastop na olimpijskih igrah. Perčeva je obisk izkoristila tudi za kratko predavanje, s katerim je prodajalcem Alp Športa predstavila lastnosti posameznih modelov tekaških copat Mizuno, saj tudi sama-uporablja opremo te znamke. (Foto: 1. V.) Tomič na “Šikiju” izpolnil normo Aleš Tomič iz Cerovega Loga je popravil mladinski državni rekord in izpolnil normo za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu • Uspešni Podkrižnikova, Božič in Djuričeva NOVO MESTO - 18. atletsko tekmovanje za Šikijev memorial v Ljubljani je bilo prava poslastica za ljubitelje lahke atletike; čeprav nekoliko v senci odličnih tujcev in nekaterih domačih zvezdnikov, pa so odlično nastopili tudi dolenjski atleti, med katerimi je od nastopa v izredno močni konkurenci zase največ iztržil Aleš Tomič, ki je postavil mladinski državni rekord v teku na 1500 m in obenem izpolnil normo za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu v Avstraliji. Šikijev memorial je letos nedvomno najmočnejša atletska prireditev v Sloveniji. To je ob izredno močni konkurenci in v prisotnosti televizijskih kamer vsekakor zelo močna vzpodbuda, da domači tekmovalci dosežejo čim boljše izide. Ker v tekmovalni spored mitinga Ljubljančani niso vključili meta diska in skoka ob palici, na prireditvi nismo mogli videti državnih rekorderjev Novomeščana Igorja Primca in Brežičana Jurija Rovana, ki bi se sicer lahko s tujci povsem enakovredno borila za zmago. Kljub temu atleti z našega konca niso razočarali. Tomaž Božič je nastopil v teku na 100 in 200 m ter ob začetku poletne sezone dosegel za slovenske razme- re odlična izida: na 100 m je bil s časom 10,62 osmi, na 200 m pa z 21,49 peti, medtem ko je kot član štafete 4 X 100 m osvojil drugo mesto. Od deklet je odlično nastopila Novomeščanka Nataša Podkrižnik, ki je s 615 cm v skoku v daljino Aleš Tomič čem in pet minut in pol pred glavnino, v kateri je kot 14. pripeljal na cilj tudi Sandi Papež. Deveta etapa med Splitom in Imolskim z vzponi na Velebit in tremi zahtevnimi gorskimi cilji je bila odločilna in izjemno razburljiva, saj jc Sandiju izmenično sleklo majico kar pet ubežnih kolesarjev, ki so si med poskusi pobegov pridobili tudi po nekaj minut prednosti, a niti Kazahstanca Vinokurov in Mizurov niti Nemec Richter niso bili dovolj močni, da bi ukanili Novomeščane, saj je že po štartu pobegnil Ugrenovič, ki je dobil vse gorske cilje in zmagal tudi na cilju. Šandi pa je ohranil vodstvo v skupnem vrstnem redu, ki so jo krkaši brez večjih težav ohranili tudi v zadnji etapi, v kateri je bil Ugrenovič na cilju tik pred dubrovniškim zidom le za 2 cm drugi. L V. • V skupnem vrstnem redu je zmagal Sandi Papež, drugi je bil Kazahstanec Mizurov z 8 sekundami zaostanka, tretji pa Rus Botcharov z 12 sekundami zaostanka. Od ostalih Krkinih kolesarjev je bil Miholjevič 9., Ravbar 11., Ugrenovič 13., Šumanov 15., 21. je bil Fink. in 33. Gimpelj, ki je imel največ zaslug, daje Papež v 4. etapi oblekel rumeno majico. V ekipnem vrstnem redu je zmagal Kazahstan, Krka je bila druga, moskovsko moštvo CSKA Lada Samara je bilo tretje, sledili pa so jim Belorusija, Bolgarija, nemška ekipa Cottbus, Hrvaška in drugi. Sandi Papež v Šport iz Kočevja in Ribnice SODRAŽICA - Sodražica je v zadnjih nekaj letih pridobila z zagnanim delom tamkajšnjih balinarjev moderno štiristezno pokrito balinišče. Zato jim je Balinarska zveza Slovenije zaupala organizacijo več tekmovanj. Prvo večje je bilo državno prvenstvo za mladince v natančnem izbijanju. Nastopilo je 20 tekmovalcev, ki so zmagali na regijskih tekmovanjih. Razred zase sta bila Damjan Sefrojinevski s Trate in Domen Likar iz idrijske Fare. Prvi je zadel 96 drugi pa 94 točk. Prireditelji so prvim trem podelili pokale in priznanja, 8 tekmovalcev pa je prejelo praktične nagrade. RIBNICA - Gostišče Pupaj je organiziralo mesečni hitropotezni šahovski turnir, na katerem je nastopilo 16 šahistov iz Ribnice in Kočevja. Kočevarji so bili številnejši, Ribničanov pa bi bilo lahko več. Prvo mesto je osvojil Igor Mestek, ki je zmagal tudi na aprilskem turnirju, s 13,5 točke, drugi je bil Toni Malnar-13, tretji Igor Bajo -12,5, četrti Franc Miklič - 12, peti Stane Podkorit-nik -10,5 vsi iz Kočevja. Najboljše uvrščena med članicami je bila Dragica Abrahamsberg iz Ribnice. RIBNICA - V ribniški športni dvorani je bilo državno prvenstvo v shovv danceu. Nastopilo je 450 tekmovalcev, ki so tekmovali v skupinskih plesih, hip hopu, disco plesih, show danceu v parih in posamezno. Tekmovanje je navdušilo številne gledalce, še najbolj razburljivi so bili finalni nastopi, kjer so največ uspeha imeli predstavniki ljubljanskih klubov: Bolera, Urške in Mojce’s Dancers. Zmagovalci v vseh skupinah bodo Slovenijo zastopali na evropskih prvenstvih, ki bodo v Pragi, Varšavi in Ljubljani, ter na svetovnem prvenstvu v Budimpešti. V skupini disco dance - pionirji je prvo mesto osovjila Sabina Juvančič iz plesna šole Di iz Ribnice, ki je skupaj z domačim KUD-om Gallusom tudi pripravila tekmovanje. RIBNICA - V 5. krogu občinske lige Ribnice v malem nogometu ni bilo večjih presenečenj. Avtocenter Prestige je sam na vrhu brez izgubljene točke. Izidi: Biba Market T- Gostilna Murn 7:1, Okrepčevalnica Malus- Optik Poznič 2:7, Grafit- Divji jezdeci 2:0, Elin Kot - Avtocenter Prestige 2:8, Kocka & Urška -Agaton 5:1. Vrstni red: Avtoenter Prestige-15, Kocka & Urška 12, Grafit-12 ... Na listi strelcev vodi Domitrovič (Biba Market T) z desetimi zadetki. RIBNICA - Na hipodromu Ugar bo v soboto pokalna tekma v dresurnem jahanju za državno prvensto. Konjeniška zveza Slovenije je KK Ribnica po lanskem odlično pripravljenem tekmovanju zaupala organizacijo prireditve, na kateri se bodo zbrale najboljše slovenske ekipe. Prizadevni člani kluba so za tekmo lepo uredili okolico in tekmovalno prizorišče, manežno, namestili so tudi nove tribune. Letos bosta v Ribnici še dve zanimivi tekmovanji, in sicer tekma v dresurnem jahanju in parkurju (preskakova; nju ovir). M. GLAVONJIC Rekordeija Primc in Rovan še doma Jutri imenitna udeležba na 7. mednarodnem atletskem mitingu v Novem mestu - Od domačih rekorderja Novomeščan Primc in Brežičan Rovan pa Bukovčeva in vrsta odličnih tujcev S minute prednosti pred tretjeuvršče-nim krkašem Branetom Ugrenovi- USPESNI BREZICANI BREŽICE - Konec prejšnjega tedna so se poleg Jureta Rovana, ki je na Dunaju popravil državni rekord v skoku ob palici, izkazali tudi drugi člani atletskega kluba Fit. Na Dunaju oziroma Schtvechatu je bil Uroš Novak v skoku ob palici s 450 cm trinajsti, v metu kladiva so se z osebnimi rekordi izkazali metalci kladiva: Primož Kozmus je bil s 5-kilogramskim orodjem s 66,36 drugi, Vernes Mešič s 57,48 m tretji in Silvio Jagič s 56,02 m četrti. Najmlajši so nastopili na srečanju treh dežel (Avstrija, Italija, Slovanija) v italijanskem Trbižu, kjer sta Jasmina Klakočer v kategoriji letnikov 83/84 s 432 cm v skoku v daljino in Nejc Pozvek v kategoriji letnikov 85/86 s 408 cm v isti disciplini osvojila drugo mesto. NOVO MESTO - 7. mednarodni atletski miting Krka open 96 bo jutri, v petek, 31. maja, popoldne na novomeškem štadionu zbral plejado odličnih atletov, tako tujih, kot tudi vse Slovence, ki v kraljici športov kaj pomenijo. Glede na vremenske napovedi, ki napovedujejo toplo, a ne prevroče vreme, bo skušal ugodne pogoje in podporo domačega občinstva izkoristiti tudi Igor Primc, da bi potrdil olimpijsko normo; dober izid pa obeta tudi Brežičan Jure Rovan, kije pred nekaj dnevi popravil rekord v skoku ob palici. Prav nastopa Igorja Primca in Jurija Rovana bosta za domače gledalce še posebno zanimiva. Igor je letos z metom 62,72 m že temeljito popravil več kot 20 let stari državni rekord v metu diska in se na vso moč trudi, da bi mu na za te reči namenjenem tekmovanju še enkrat uspelo preseči znamko 62 m ter tako zadostiti zahtevam slovenskih šport-nih birokratov in se uvrstiti na olimpijske igre v Atlanti. Vse kaže, da je v dobri formi, saj je njegov disk konec minulega tedna na mitingu v Munchnu že tretjič letos poletel preko 60 m (60,20), kar je bilo dovolj za zmago. Ameriški študent Brežičan Jure Rovan je le nekaj dni po povratku v Evropo na močnem mitingu na Dunaju oziroma v Schvvechatu s 540 cm za 5 cm izboljšal svoj državni rekord v skoku ob palici in osvojil tretje mesto. Glede na to, da so že prvi testi pokazali, da je izjemno napredoval v hitrosti, ki je bila do Igor Primc izenačila osebni rekord in osvojila tretje mesto. V troskoku sta nastopili atletinji iz Dolenjskih Toplic: Gordana Djurič je bila s 12,37 m šesta, mladinka Andreja Blatnik pa z 12,29 m sedma. Močno konkurenco, v kateri je večina tekmecev že imela izide na 1500 m boljše od 3:40, je zelo dobro izkoristil obetavni novomeški mladinec Aleš Tomič, ki je s 3:45,85 popravil 13 let stari mladinski državni rekord Franca Guzeja 3:46,6 in za debelo sekundo presegel normo za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu v Sydneyu v Avstraliji, ki bo letos od 21. do 25. avgusta. 19-letni študent L letnika Fakultete za šport Aleš Tomič, doma iz Cerovega Loga trenira atletiko četrto leto, izid, ki ga je dosegel tokrat v Ljubljani, pa mu obeta dobro uvrstitev tudi v Avstraliji. Ker je normo izpolnil že sorazmerno zgodaj, ima sedaj dovolj časa, da se na nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu temeljito pripravi, največ pozornosti pa bosta s trenerjem posvetila predvsem hitremu zaključku teka, saj predvidevata, da bo tako polfinale kot finale v Sydneyju predvsem taktičen tek, ki se bo odločil s finišem. I. V. Organizatorji iz atletskega kluba Krka so se morali letos še posebni potruditi, da bo jutrišnje tekm°va' nje vsaj na podobni ravni, kot je b® Šikijev memorial v Ljubljani, vse p9 kaže, da Ljubljančane kakovosti'9 prireditev v Novem mestu mo1!' Kako bi si drugače lahko razlagi1’ da je moral Žiga Černe, ki se k° menedžer dogovarja za nastop6 PREDSTAVILI SO MITING - Atletski menedžer Žiga Čeme, nigerijska tekačica na 100 m z ovirami Angela A(ede, ki bo na mitingu huda konkurentka Brigiti Bukovec, in predsednik atletskega kluba krka Boris Dular so v ponedeljek na novinarski konferenci izčrpno predstavili jutrišnji atletski miting in, obljubili vrhunsko atletsko predstavo, na kteri niti rekordov ne bi smelo manjkati, saj so tekmovalci, ki se pripravljajo na olimpijske igre, vsak dan v boljši formi. PRVE ŽUŽEMBERČANKE NOVO MESTO - Šolarke iz osnovne šole Žužemberk so zmagovalke osnovnošolske občinske odbojkarske lige za deklice, ki stajo od lanskega decembra pa do letošnjega maja pripravila Agencija za Šport Novo mesto in ženski odbojkarski klub Novo mesto. Nastopalo je šest šolskih ekip, ki so odigrale skupno 44 tekem, po zgledu na odrasle pa jc tudi tu o zmagovalcu odločil finale najboljših dveh dekliških odbojkarskih vrst iz rednega dela prvenstva. Obe finalni tekmi med Žužemberkom in Šmihelom I so dobile Suhokranjke, najboljša igralka lige pa je bila Špela Križ sedaj njegova najslabša točka, in da je le za las zgrešil višino 550 cm, ni nemogoče, da bi izpolnil olimpijsko normo, ki v njegovi disciplini znaša 560 cm. PO POHORJU NOVO MESTO - Planinska skupina Trim kluba Krka vabi na tridnevni planinski izlet po Pohorju. Na pot bodo odšli jutri, v petek, ob 6. uri z rednim avtobusom Novo mesto - Maribor, vrnili pa se bodo v nedeljo zvečer. Izlet bosta vodila Anton Kralj in Igor Sladič. Dodatne informacije lahko dobile in se za izlet prijavite še danes po telefonu 312 537 (Oddelek za oddih in rekreacijo v Krki). • Miting se bo začel ob 15.30s skokom ob palici za moške, ska-kom v višino za ženske in meto1!1 kopja za ženske. Sicer pa so n Ul' bolje zasedene discipline tekn10' vanja: moški met diska, kjer b® poleg Primca nastopil tudi izvr**' ni Madžar Atila Horvat, ki J6 letos disk zalučal že preko 65 tf’ ženski tek na 100 m z oviram11 Brigito Bukovec, Nigerijko Eli*® Atede in Italijanko Eliso Andref' ti; ženski tek na 100 s prikupi' ma slovenskima rekorderkam11 Bikarjevo in Perčevo pa še hitrej' Šima Italijanko Giado Galino 1,1 Bolgarko Galino Dikovo, •*’ moška teka na 1500 in 3000 m®' trov, kjer bodo poleg vseh najbmJJ ši slovenskih tekačev nastop11' 1 tudi štirje odlični Kenijci Jona® Birir, Peter Bivvod, Philip Kem® in David Kipruto. Vsem tem pas bo po napovedi našega vodilo®?® atletskega menedžerja Žige Č«P neta pridružilo še nekaj britan' skih in irskih atletov, ki so b)®' steli tudi na Šikijevem mentor1®' lu v Ljubljani. najboljših domačih in tujih atlet0 j zaradi sodelovanja z Novomešča® izstopiti iz Železničarskega ati® skega kluba (ŽAK) Ljubljana, P9 tudi to, da po posredovanju funkct° narjev slovenske atletske zvez novomeškega tekmovanja letos ni* koledarju evropske atletske zvez®’ kjer jc zadnja leta bil? y DOLENJSKI LIST Št. 22 (2442), 30. maja 199*. Mladi s kondomom v žepu današnja mladina biološko hitreje dozori kot mladina prejšnjih generacij, čeprav mnogi šele kasneje dosežejo duševno in socialno belost ter ekonomsko neodvisnost. Zaradi hitrejšega spolnega dozorevanja se mladi mnogokrat prej in tudi pogosteje soočijo z novimi kzivi - s spolnimi odnosi. Spolnost je bila še do nedavnega tabu, zadnje C(ise se sicer ruši, a še vedno je očitno, da mnogo mladih o temi, o kateri večina starejših sicer ne govori rada, ne ve dovolj. Pomanjkljiva osveščenost o zdravi sPolnosti je pogosto vzrok tveganemu i Spolnemu vedenju, kot so na primer Spolni odnosi brez ustrezne zaščite, posledice takšnega vedenja so lahko 'tatkotrajne ali dolgotrajne: umetna Prekinitev nosečnosti, okužbe s spolno Prenosljivimi boleznimi, neplodnost, rak 1)3 materničnem vratu in aids, odločitev donositev pa je predvsem pri mlajših j^adoletnicah povezana z več kompli-'acijami v nosečnosti, ob porodu in pri l'°vorojencih. Mladi so povsod po svetu med najbolj Pravimi. V času odraščanja pridobivajo "avadc in razvade, ki lahko usodno f^namujejo njihovo kasnejše obnašanje lri slog življenja. Med temi razvadami so Nbolj pogosti alkohol, droge in kajenje, rtogi zelo pomemben specifični problem jjladih pa je začetek spolnega življenja. podatek, da uporablja katero od kon-,racepcijskih metod le slaba petina 'Mladostnic, kaže, da se mladi premalo ^vedajo posledic spolnosti, čeprav je Pfav za dekleta, mlajša od 20 let, značilna v'Soka rodnost in bi jih brez zaščite v C|1em letu zanosilo 80 od 100. Zato je i *°braževanje mladih zelo pomembno in (čudno, da je celo mednarodna skupit v več deklaracijah priznala, da je 'Polnost tudi družbena skrb. Starši o tem redkobesedni Raziskav o spolnem vedenju mladostnikov je bolj malo. Anketa med Jlbljanskimi srednješolci, v kateri je ^'delovalo skoraj 1.700 dijakov 1. in 3. c,nikov, je pokazala, da mladi sicer d°bro poznajo predvsem kondom, med-em ko ostala kontraccpijska sredstva ?anj.T udi o nevarnostih aidsa je večina slišala (čeprav se ga boji le tretjina I vPrašanih), manj pa poznajo druge "blike spolnih bolezni. Skoraj polovica srednješolcev je dobila največ informacij o kontracepciji od prijateljic in prijateljev, tretjina v šoli, prav toliko iz knjig ali v zdravstvenem domu. Anketa je pokazala, da imajo srednješolci že izkušnje v intimnih odnosih. S spolnimi odnosi se je srečalo 37 odst. dijakov in 22 odst. dijakinj prvega letnika ter 55 odst. dijakov in 42 odst. dijakinj tretjega letnika. V povprečju so fantje mlajši, ko se odločijo za prvi spolni odnos, kot dekleta. Fantje, ki že imajo spolne odnose, so imeli v povprečju prvi spolni odnos pri 14. letih, že spolno aktivna dekleta pa pri 15. letih. Pri prvem spolnem odnosu je bila tretjina anketiranih nezaščitena. 14 odst. srednješolcev ima pri sebi vedno kondom, včasih ga ima v žepu četrtina vprašanih, dobra polovica ga nima nikoli, nekaj pa jih je obljubilo, da ga bo imelo od anketiranja dalje vedno pri sebi. In še podatek, ki je bil pred leti gotovo še bolj zaskrbljujoč, zelo zgovoren pa je tudi danes: skoraj dve tretjini srednješolcev se s starši o spolnosti nikoli ne pogovarja! Prav toliko jih je tudi mnenja, da se o spolnosti nasploh malo pogovarjamo. Stanje reproduktivnega zdravja mladostnikov v Sloveniji (ki pomeni, da imajo ti zadovoljujoče in varno spolno življenje, da imajo otroke in da lahko svobodno odločajo o rojstvu svojih otrok) lahko zdaj natančneje ocenimo le s kazalci maternalne in perinatalne umrljivosti ter splavnosti. Po besedah mag. dr. Dunje Obersnei Kveder, ki je bila le ena od sedmih referentov na izobraževalnem seminarju Mojc telo v organizaciji C. B. Milenke Knez v Ljubljani, so v zadnjem desetletju zaradi nosečnosti, poroda in poporodne dobe umrle 4 mladostnice, stare do 20 let. To pomeni, da so imele mladostnice trikrat večjo materinalno umrljivost (29,5 smrti na 100.000 živorojenih otrok) kot vsa ženska populacija. Tudi med mladimi ženskami od 20 do 24 let je bilo 5 primerov smrti, vendar je njihova desetletna matcrnalna umrljivost nižja od povprečne stopnje med vsemi ženskami. Mladoletne mamice V letih od 1988 do 1994 se je v Sloveniji rodilo skoraj 8.000 otrok mladostnicam, starim do 20 let, kar predstavlja 5 odst. vseh rojstev. Od teh seje dekletom do 17 let rodilo 1.104 otrok! In še en podatek, ki kaže neprimernost rojstev v mlajših letih: med slednjimi je bilo dobrih 10 odst. novorojencev rojenih vsaj tri tedne prezgodaj, kar je za 72 odst. več kot v vsej populaciji. Otroci mlajših mladostnic so bili tudi najbolj življenjsko ogroženi, saj se jih je 5 rodilo mrtvorojenih in še enkrat toliko jih je umrlo v prvih šestih dneh po porodu. Tako je bila perinatalna umrljivost pri mlajših mladostnicah za več kot eno četrtino nad slovenskim povprečjem. Pri nas namreč na 1.000 rojstev umre 10 otrok. Sodoben koncept načrtovanja družine se je pri mladostnicah v Sloveniji že precej uveljavil, kar se kaže tudi v vztrajnem manjšanju števila nosečnosti pri mladih. V zadnjih 14 letih je padlo število vseh nosečnosti za več kot dva-inpolkrat. Za lažjo predstavo: če sta na primer pred 14 leti v razredu s 30 dekleti v povprečju zanosili 2, sta bili pred dvema letoma v treh razredih skupaj noseči dve mladostnici. Najbolj sc je zmanjšalo število porodov: približno polovico nosečih mladostnic se odloči za splav. Strokovnjaki ocenjujejo, da je mladostniška nosečnost pri nas še vedno pomemben dejavnik tveganja za reproduktivno zdravje, podobno kot kažejo ugotovitve nekaterih novejših tujih raziskav. Pri nas se mladi v primerjavi z nekaterimi bolj razvitimi državami sicer zelo pozno odločajo za spolne odnose, saj je zadnja rodnostna anketa iz leta 1995 pokazala, da se je za spolne odnose pred 18. letom odločila polovica vprašanih, a v nekaterih zahodnih državah predstavlja nosečnost mladostnic glavni problem zdravstvenega varstva. Ne grozi le aids Vsako obdobje v zgodovini človeštva je usodno povezano s kako boleznijo, ki ji strokovnjaki in bolniki niso kos. Takšna bolezen današnjega časa je okužba z virusom HIV. Aidsa se vsi bojimo, o njem veliko govorimo, pri tem pa smo premalo pozorni na spolno prenosljive bolezni, ki se v našem okolju pojavljajo pogosteje kot aids. Prav zgodnje spolno življenje pogojuje povečano možnost okužbe s spolno prenosljivimi boleznimi, tudi okužbo z virusom HIV. Podatki kažejo, da so spolno prenosljive bolezni pogostejše med 15. in 29. letom. Kar polovica okužb s HIV se dogodi mladim do 25. leta. Spolno prenosljive bolezni in njihove posledice pogosteje prizadenejo reproduktivno stanje žena (moški so mnogokrat le prenašalci), posledice pa so lahko zelo resne, včasih celo neozdravljive. Če spolno prenosljive bolezni ne zdravimo, lahko preide v kronično obliko, ki se odraža v neplodnosti, ponavljajočih se bolečinah v spodnjem delu trebuha in v pogostejšem pojavljanju zunaj materničnih nosečnosti. Zato je še kako pomembna vzgoja in informiranje o pravilnem spolnem obnašanju, preprečevanju zanositve in okužbi s spolno prenosljivimi boleznimi; prav pred temi pa se zavarujemo z varnimi spolnimi odnosi in uporabo kondoma. Raziskave, sicer redke, potrjujejo domneve, da so mladostniki zaradi narave spolnega življenja izpostavljeni neželeni zanositvi in okužbi s spolno prenosljivimi boleznimi: še vedno slabo poznajo kontracepcijske metode in spolno prenosljive bolezni, imajo razgibano spolno življenje ter si želijo več informacij o spolnosti. Zato jim je družba dolžna pomagati z znanjem, informacijami in vzgojo, tako da bodo lahko sproščeno in varno doživljali svojo spolnost. Da bodo to lahko dosegli, je potrebno odstraniti dejanske ali samo domnevne prepreke, ki ločijo mlade od obstoječih zdravstvenih uslug in svetovanj tako v zdravstvenih domovih, v šoli kot v družini. TANJA GAZVODA Raste trava, raste stres Pomlad je bila vlažna in trava je zrasla visoka in bujna. Pa je ni nihče vesel. Včasih so živinorejci vrgli oko na vsako travnato površino in kosali so se, kdo bo prvi dobil možnost pobrati in shraniti to zeleno bogastvo za dragoceno krmo v zimskih dneh. Danes je drugače. Nič več ne pojejo kladiva in ne ostrijo kose, da bo zjutraj ob prvi zori švistala po rosni travi. Živinorejci zdaj na ravnih površinah, ki jih dobro, verjetno tudi prekomerno, gnojijo z umetnimi gnojili, pridelajo dovolj živinske krme in jim za zaplate okoli stanovanjskih hiš in za javne parke ni mar. Košnje teh se lotevajo lastniki sami, komunalci ali delavci na javnih delih. Njihov trud pa ima kaj različne rezultate, odvisno pač od tega, s kakšnimi orodji se lotijo dela in kako so zanj usposobljeni. Le malo jih je, ki bi še obvladali koso, čeprav bi bilo z rekreacijskega vidika to orodje verjetno še najbolj priporočljivo, zato se večina poslužuje hrupnih vrtnih kosil- nic, v zadnjem času pa mnogi celo ročnih motornih kosilnic. Te nikakor niso primerne za košnjo ravnih travnatih površin, pri delu pa povzročajo tak zavijajoč hrup, da ljudem daleč naokrog onemogočajo zbrano intelektualno delo. Zakon je človekovo nelagodje ob takem hrupu sicer predvidel, saj je prepovedal motorno košnjo v strnjenih naseljih ob času, ki je namenjen počitku, ter ob sobotah, nedeljah in praznikih. Se posebej pa je v zakonu določeno, kdaj in na kakšen način se sme kositi v okolici občutljivih inštitucij, kot so šole, vrtci in zdravstvene ustanove. A zakon se ravna po navadah in dosežkih svojega časa in ne more predvideti stvari vnaprej. In res se je zgodilo nekaj nepredvidenega. Zadnji čas so se v parkih in drugih javnih površinah pojavili predvsem mladi fantje z zavijajočimi motorji na ramenih in z aluminjastimi palicami v rokah. Na koncu palic je tisti delček, ki raztrga travne bilke. In s tem delčkom ob presunljivem zavijanju motorja drezajo v travno površino, dokler je končno na nek način ne izmaličijo. Že na prvi pogled je videti, da je tak način dela škodljiv, neproduktiven in zgrešen. Zakaj? Začnimo pri človeku, katerega smo svoj čas razglašali za našo največjo vrednoto (tudi danes ne bi smelo biti drugače!). Nenehni hrup in izpušni plini gotovo slabo vplivajo na mladi organizem, da ne govorimo o prahu in drobnih delcih v zraku, katerih školjivi vpliv ponavadi pomanjkljiva zaščitna oprema ne more omiliti. Čeprav se mladi človek s kosilno opremo, pospremljen z ogluš-Ijivim zavijanjem, lahko vživi v vlogo kakega determinatorja iz futurističnih filmov, je to slaba izkaznica predvsem za njegove predpostavljene, ki so ga poslali na to delo. Če so ga edino na ta način lahko zmamili, tem slabše. Pomisliti pa je treba tudi na druge: na učence in vzgojitelje v šolah in vrtcih, na zaposlene in na stanovalce v bližnjih naseljih. Ni energija, ki jo trošimo na ta način - pri tem ne mislim le na gorivo, ki zgori v motorju - nepravilno potrošena? Svoj čas so ljudje poznali drugačne metode pa tudi sodobna tehnika jih omogoča. Ročne motorne kosilnice pa uporabljajmo le tam, kjer so nujno potrebne, in tako, da ne bodo spravljale soljudi v stresne situacije. TONE JAKŠE PrH09a PEŠPOT: OD ZIJALA DO SVETE ANE Dva kilometra zanimivosti in lepot i Na severnem obrobju mimopeške doline se pod zaobljenim gričem Sv. Ane skriva zanimiv in po svoje skrivnosten kraški svet reke Temenice, največje dolenjske ponikalnice. Mnogi ga poznajo in tudi obiskujejo, saj je v tej slikoviti pokrajini mogoče najti več naravnih in kulturnih znamenitosti, na primer Zijalo, reko Temenica, prazgodovinsko gradišče Vrhpeč, podružnično cerkev Sv. Ane, čebelarstvo Kastelic in še kaj. Vse te zanimivosti si je od prejšnje sobote mogoče ogledati bolj sistematično, saj so povezane z dvokilometrsko pešpotjo, imenovano Od Zijala do Sv. Ane, ki jo je odprlo Turistično društvo Mirna Peč skupaj s sodelovanjem Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. Tako je sedaj v turistični ponudbi lepo predstavljen eden izmed biserčkov v mozaiku dolenjske lepote, v načrtu pa so še drugi. “Slovenci, spoznavajmo Slovenijo!” je na otvoritveni slovesnosti v Zijalu lepo dejal dr. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenija. Kajti žal je dostikrat tako, da najmanj poznamo stvari, ki so v naši bližini, pa čeprav so nekaj posebnega in enkratnega. Tudi dolenjska pokrajina kot vse ostale v Sloveniji skriva nešteto zanimivosti, kijih drugje ni mogoče najti. Turistična zveza Dolenjske si je vedno prizadevala, da bi v svoji ponudbi pokrila vse svoje predele in ravno področje mirnopeške, globo-dolske in šentjurske doline je ostajalo črna lisa, čeprav so ti kraji zanimivi: bogati so s kraškimi značilnostmi -ponikalnico, vrtačami, uvalami, zaprtimi dolinami (na primer globodolska); s kulturnimi spomeniki - šentjurska cerkev, cerkev na Sv. Ani; mnogo je še neodkritega podzemnega sveta itd. Prav priložnost, tudi finančna, za ureditev pešpoti Od Zijala do Sv. Ane je bila glavni razlog za ustanovitev Turističnega društva Mirna Peč. potrebno navoziti na desetine kubikov kamenja, peska in zemlje. Veliko prostovoljnih delovnih ur je vloženih tudi v ureditev same pešpoti - prej so bile ponekod steze, ki so se kar na lepem tudi končale, ali pa je bil teren tudi delno neprehoden - pa pri pripravi klope za počitek, kurišč, lesenih brvi, košev za odpadke ter v postavitev usmerjevalnih in pojasnjevalnih tebel. “Vseskozi smo dobro sodelovali z Zavodom, ki nam je nudil strokovno pomoč, ter nam pomagal pri izdelavi tabel in ob izidu zloženke Na sprehod od Zijala do Sv. Ane. Za to jim gre vsa zahvala-, za finančno pomoč pa seveda tudi Mestni občini Novo mesto oziroma Sekretariatu za kmetijstvo in turizem ter Turistični zvezi Dolenjska, KS Mirna Peč in sploh vsem, ki so nam po svojih močeh priskočili na pomoč,” je povedal Barbo. Ob prvem rojstnem dnevu prvi projekt Prav v teh dneh mineva leto dni, odkar ima Mirna Peč svoje turistično društvo, in že se lahko pohvalijo s prvim uspehom - otvoritvijo dva kilometra dolge zanimive pešpoti, na kateri so naravni spomenik izvir Temenice Zijalo povezali s kulturnim spomenikom Sv. Ano. Projekt so uresničili s pomočjo mirnopeške krajevne skupnosti, idejno zasnovo pa je pripravil Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto (ZVNKD). Največ zaslug za uspešno delo ima gotovo predsednik Turističnega društva Mirna Peč domačin Jože Barbo, diplomirani inženir agronomije, ki prvi uspešen projekt društva razlaga takole: "Če _e hočeš, da tako društvo deluje, ga moraš vzeti za svoje in seveda delati z veseljem. In ker sem tu svoje^delo lahko povezal z naravo in rastlinami, je bilo to toliko lepše.” Društvo šteje 20 članov in skupaj so dokazali, kaj zmore pridnost in vztrajnost. Z deli, ki jih ni bilo malo, so pričeli lansko poletje. Kraj so brez večjih posegov v naravo skušali narediti dostopnejšega obiskovalcem. Pred Zijalom so uredili parkirni prostor (kamor lahko pripelje tudi avtobus), za kar je bilo Prazgodovinska naselbina Ideja prvotnega projekta Špotne zveze Trebnje je stara tri leta in je bila zamišljena kot predstavitev pešpoti od Ponikev, ponornega dela Temenice, do Zijala, za zdaj pa je uresničen le del te poti, od Zijala do Sv. Ane. V Zijalo, kije zaradi hidroloških in geomorfoloških posebnosti zavarovano kot naravni spomenik, se pride iz smeri Mirna Peč -Trebnje, skozi Biško vas in vas Jelše. Zijalo je 35 metrov visoka skalna pečina na koncu zatrepne doline, pod katero reka Temenica, največja dolenjska ponikalnica in tudi zavarovana kot naravni spomenik, po krajšem podzemnem toku drugič privre na dan. Pod pečino je viso-kovodni bruhalnik, v katerem so do sedaj raziskali 63 metrov podvodnih rovov. Stalni izviri so nekoliko nižje ob strugi. V steni nad izvirom sta manjši kraški jami - Ajdovska jama in Fantovska luknja. Iz Zijala vodi pešpot navkreber po gozdu in kasneje mimo vinogradov in košenic do vrha hriba na Sv. Ani (407 metrov). Vmes, v pobočju nad Zijalom, se sprehajalec lahko ustavi pri Alojzu Kastelcu, večstransko zanimivem krajanu. Ima bogate izkušnje pri vzreji čebel in pridelavi različnih čebeljih proizvodov in je obljubil, da bo vsakemu z veseljem pokazal starodavno čebelarjenje. To ima tukaj že dolgo tradicijo, saj so domačini Zijalo nekoč imenovali tudi Medena pečina. Cilj pešpoti je vrh hriba Sv. Ane, Po otvoritvi pešpoti, na kateri je zanimiv kulturni program pripravil zgodovinski krožek OŠ Mirna Peč, so se obiskovalci že podali na sprehod od Zijala do Sv. Ane. Takole izgleda ena izmed lesenih brvi, s katerimi so prostovoljci premostili nekatere izvirčke in pot naredili dobro prehodno. ki je bila zaradi ugodne strateške lege že v času stare železne dobe (8.-5.stol. p.n.š.) prazgodovinska naselbina - gradišče, na vzhodnem pobočju pa je bilo gomilno in piano grobišče. Naselbina je bila utrjena z nasipi, ki so vidni še danes. Tudi prazgodovinsko gradišče Vrhpeč je zavarovano kot kulturni spomenik. Na hribu stoji cerkev Sv. Ane, ki je v osnovi srrednjeveška stavba z gotskim glavnim portalom. Ob koncu 17. stoletja je bila cerkev barokizirana, od takrat so v not- ranjščini ohranjeni fragmenti poslikave, glavni baročni oltar pa je iz prve polovice 18. stoletja. S hriba Sv. Ane je čudovit razgled po mirnopeški dolini. Opisana pešpot, ki gotovo vsakemu obiskovalcu odkriva še kaj, ne samo naštete stvari, je zelo zanimiva, saj je povezana z vrsto naravnih in kulturnih znamenitosti. Med načrti razglednica Mirne Peči Predsednik Turističnega društva Mirna Peč Barbo pravi, da jim ciljev, želja in energije tudi za delo v prihodnje n* manjka, računajo pa seveda na razfr mevanje, strokovno in finančno pomo* inštitucij, s katerimi so že sedaj dob® sodelovali. Okvirno imajo pripravljene idejo* zasnove še za tri pešpoti po okolici Mirt* Peči, in sicer: od Mirne Peči proti šeni jurski dolini, kjer so v tamkajšnji cerkvi® na ogled freske; kraška Ajdovska jami potok Igmance; pešpot do Hmcljnikafr nazaj; pešpot do Globodola in nazaj č®1 Golobinjek, kjer stoji zanimiva cerkev st Uršule, pa preko Grč Vrha, kjer je 0'j ogled udorna jama Malisnica do dolio*j kraškega polja Globodola, kjer zanj' mivosti ne manjka. Možna pešpot pa tudi iz Mirne Peči proti Golobinjku n®' mo Goriške vasi, kjer Temenica sp1 ponikne, in nazaj. Želijo si pripraviti trn razglednico Mirne Peči, na kateri bi bil vse pomembnejše zanimivejše turističi točke. V društvu že deluje sekcija vinoi gradnikov, ki je lani pripravila degt' stacijo domačih vin, veliko zanimanja p* je tudi za ustanovitev planinske sekcij® Vse kaže, da bo kraj Mirna Peč p® zaslugi nekaterih najprizadevnejših tud* turistično zaživel in širše predstavil svoj* naravne in kulturne biserčke, ki jih i* malo in jim je hvalinico pel že rojak Ton® Pavček: “Nekje na Dolenjskem so kraji hiša, vinograd, košček polja,...” LIDIJA MURb NENAVADNI POJAVI . Skrivnostni svetlobni križ v Novem mestu V manjšem blokovskem stanovanju v Novem mestu se od prvega maja letos ponoči večkrat zbere manjša skupina ljudi, da bi bili priče posebnemu doživetju, ki jih napolni z notranjo močjo. Zagrnejo okna, da v sobo ne sije mestna razsvetljava, pogasnejo vse luči, tako da na hodniku gori le rdeča kontrolna lučka na električnem grelniku vode -in na steklu vrat med hodnikom in dnevnim prostorom zasije enakokrak svetlobni križ. Čudež? Naravni pojav? Zijalo, ki so ga domačini nekoč imenovali tudi Medena pečina, je 35 metrov visoka skalna pečina, pod katero reka Temenica po krajšem podzemnem toku drugič privre na dan. V steni nad izvirom sta dve manjši kraški jami: Ajdovska jama in Fantovska luknja. Pojav svetlobnih križev, ki se kažejo na vratih, stenah ali na drugih podlagah, je precej bolj razširjen, kot bi si mislili. Barbara Škoberne, ki se s temi in drugimi čudežnimi pojavi ukvarja že nekaj let in je o njih napisala tudi knjigo Prihaja čas čudežev, jih imenuje inspirativni čudeži. Loči jih od parapsiholoških pojavov, kot so premikanje predmetov na daljavo in podobni iluzionistični triki, zato ker inspirativni čudeži posebej delujejo na ljudi, ki so jim priča. V človeku prebujajo vero v dobro, v sočutje, skromnost, spremenijo jim razumevanje sveta. V ljudeh prebude navdih za bolj plemenito, človeka vrednejše življenje, ob čudežnih dogodkih se jim razkriva globlji smisel življenja, hkrati ko se zavedo, da z nami biva neka razumu nedoumljiva božanska navzočnost. V Novem mestu se je svetlobni križ v stanovanju T. L. (njeno ime bomo ohranili anonimno, da bi gospa ne imela težav s prepogostimi obiski) pokazal že februarja. Tedaj je T. L. neke noči vstala, da bi šla na stranišče. Kot običajno ni prižgala luči, saj stanovanje, v katerem živi že dvajset let, pozna kot lastni žep. Tisto noč pa jo je presenetilo, ko je na šipi vmesnih vrat med hodnikom in dnevno sobo zagledala svetal križ, ki seje raztezal po vsej šipi. Bil je svetle barve, obdan z diamantnim sojem. “Ob pogledu na križ sem začutila nekaj posebnega,” pravi T. L. “Pojava se z nisem prestrašila, bila sem le začudena, a kaj to je. Ob pogledu na križ me je nav-^ dajalo posebno razpoloženje.” £ Ljudi globko prevzame ° Sprva je o tem molčala, ker ni želela, da bi se norčevali iz nje. Tak odziv okolja je namreč pogost, in zaradi tega se za marsikateri nenavaden pojav ali doživetje nikoli ne zve, ker ga ljudje skrivajo zase, da bi ne izpadli smešni ali čudaški v očeh drugih. Ko je T. L. dobila v roke knjigo Barbare Škoberne Prihaja čas čudežev in je v nji brala o podobnih pojavih po vsem svetu in tudi pri nas, se ji je razkrilo, da ni z njo nič narobe, ker vidi ponoči na vratih svetlobni križ. Poklicala je Škobernetovo in 30. aprila jo je obiskala manjša skupina, v kateri je bil tudi strokovnjak za fiziko. Ogledali so si pojav, ga fotografirali in zabeležili. Strokovnjak se ni dokončno izrekel, ali gre za naravni svetlobni pojav ali za pojav, ki ga ni mogoče razložiti z znanimi naravnimi Podobno mnenje delijo z njo tud*' obiskovalci, ki se skoraj vsako noč zb®' rejo v njenem stanovanju za nekaj čas®-Vest o svetlobnem križu se širi ustno m®** ljudmi, ki vedenja o tem ne zlorabljajo z® norčije. T. L. rada sprejme obiskovale®' Meni celo, da je še večji čudež kot sa®* pojav to, kar ljudje doživljajo ob nje1®; kako globoko jih prevzame, kaj spodbud' v njih. Bil je celo že primer ozdravitv®> kot zatrjuje T. L. Ena od obiskovalk je imela dlje časa kar hude težave z grlo®1 in nič ji ni pomagalo. Ko je pred kratki®* nekaj časa opazovala svetlobni križ, s® naslednji dan težave izginile. Narava ali Maitreja? Pojav si lahko razlagamo na v®® načinov. Najbolj pri roki je razlaga, d® gre pač za svojevrsten, vendar narav®® lom svetlobe na steklu. V svetlobne®! križu lahko vidimo tudi parapsihološk' pojav. Tretjo razlago pa nam ponuj® Barbara Škoberne, ki pravi, da je p°' javljanje svetlobnega križa v Nove®* mestu eden od inspirativnih čudežev>i katerimi se potrjuje in razkriva obstoj Belega bratstva, to je mojstrov duha, k* prihajajo živet med ljudi, da bi človeštvu pomagali na prehodu iz obdobja Rib, k* se po dveh tisočletjih zaključuje, v ob' dobje Vodnjarja. Za dobo Rib je bil z®3' čilen idealizem in individualizem, ki P® sta se izrodila v fanatizme in totali*3! ristične ideologije ter sebičnost z vsej ifl* Fotografija svetlobnega križa na vratih v novomeškem stanovanju. zakoni. Vsekakor je čudno to, da se križ ni pojavil že prej, če bi bila struktura stekla taka, da se ob majhnem svetlobnem viru (lučka bojlerja ali sveča) svetloba porazdeli v obliki križa. T. L. pravi, da je poprej ponoči večkrat šla na stranišče, in ni nikoli videla križa. Tudi stekla na vratih ni zamenjala in je še vedno isto, kot je bilo na vratih dvajset let. Zanjo ni dvoma, da gre za inspirativni čudež. i škodljivimi političnimi, gospodarskimi i® okoljskimi posledicami. Prihajajoča dob® Vodnarja naj bi z zbliževanjem duhov' nega in materialnega sveta prinesla d®' hovno osvoboditev človeka. Prelomni ®®s je težak, poln nevarnosti, ki groze z u®*' čenjem človeštva in planeta, zato naj ®* mojstri modrosti skupaj z Maitrqjo, ®3J' starejšim in najbolj posvečenim m®® njimi, z bivanjem med ljudmi pomag3* premagati nevarnosti. Taka je razlaga v skladu z ezoterični^** naukom, katerega bistvo je neumrlj* notranji jaz ali duhovno jedro, ki dih3 skozi minljivega človeka in se v proces reinkarnacije na poti utelešenj v tiso® življenj samouresničuje. MILAN MARKE^ I j |Z zapravljivčkom po krajinskem parku za ves park, pridružila še želva sklednica. Videli je nismo, le slutili tam nekje v visoki močvirni travi, iz katere so nas pozdravljale žabe. Nedaleč od tod je tudi kraška jama Djud, ljudje jo imenujejo tudi Džut, Zjot ali Zjut, pred njo pa je naravni most. Janja pove, da brez primerne opreme ni moč vanjo, kar je za to vodno jamo dobro. V veliki podzemni dvorani so namreč dobro ohranjeni kapniki, ki bi jih nevestni plenilci gotovo že odnesli. Nekoliko naprej od jame Djud je udorna vrtača Glušenka. Ob visokih vodah v bližini jame nastane manjše £j kraško polje s ponori, sicer pa je jama, j £j kot imenujeta vrtačo vodički, po njunih " besedah merilo za višino talne vode. Ob poti, ki vodi proti Belčjemu Vrhu, jfc je pokrajina kotanjasta, razorana kot lu-nina površina. To so nekdanji domači ravni spomenik. Ti izviri so težje dostopni. zato sva se zadovoljila zgolj z razlago. Popeljemo se zkozi Mali Nerajec in se ustavimo ob močnem izviru Nerajčice, nato pa se usmerimo proti domačim hlevom. Bližino doma kobili naznanjata z glasnim rezgetanjem. Med potjo nas pozdravljajo ljudje. Za starejše je konjska vprega nostalgičen preskok v mlada leta, mladi gledajo z zanimanjem in začudenjem. “Je že tako,” pravi Vera. “Pred tridesetimi leti so se otroci čudili avtomobilom, sedaj pa se konjskim vpregam.” so —_-----——...........——— ........ ii. .................... peskokopi. Pesek so domačini porabili za anes bi človek rad videl, spoznal in odbrzel naprej - vse v eni sapi. Žal lrai?ni0 Mš 'n z njim nasuli vaška pota. k ritem življenja kaj drugega ne dovoljuje. Pa vendar so še kotički v n.as‘ domovini, ki jih ni moč v celoti dojeti drugače kot le na za mnoge Ze zastarel način: s konjsko vprego ali peš. Krajinski park Lahinja je eden izmed teh. In zagotavljava vam, da je prav to način, ki človeku nudi obilo užitka in notranjega zadovoljstva. Kdo -- prvič obišče Belo krajino, je ji acuden nad njeno raznolikostjo. Še bolj Pa je lahko presenečen ob obisku krajnskega parka Lahinja, saj na razme-°ma majhnem koščku najde številne ?ravne in kulturnozgodovinske zname-_n°sti ter bogato in marsikje že edin-j eno floro in favno. Kako edinstven je ,Vef v povirju zgornjega toka reke La-jjnje, le tri kilometre od Dragatuša, pove Podatek, da je v parku osem posebej zasnovanih naravnih spomenikov, šest u*turnih spomenikov ter dva naravna ezervata. Čeprav park, kot rečeno, ni enk, je potrebnih kar nekaj ur hoda, če 1 noče človek vse vsaj površno ogledati. Midva sva zato ubrala enostavnejšo Pot. V Velikem Nerajcu, na obrobju kratkega parka, sva pri Janji Pešelj zlezla ja starodavnega zapravljivčka. Janja se je namreč že pred časom odločila za JSv°j^turizma na vasi. Začela je z vzrejo °nj. Zdaj ima v hlevu tri kobile in dvoje rebet, turiste pa lahko, tako kot naju, P0pelje po parku s konjsko vprego. Ko bo ■tlela v hlevu več konj, pa bo na voljo tudi p0dena ježa po parku. A to še ni vse. , °djetna in zagnana Janja ima v načrtu lil 1.11 £,11 CII 111 JUHJU 1111(1 * Iiuvnu ■jdi obnovo stare belokranjske kmečke ISe> v kateri bosta dva apartmaja za 8°ste ter soba s statvami, na katerih stierava sama tkati domače platno. Da 0 niso le želje, ampak se mlada Janja a^voja turizma loteva načrtno in s prebeljenimi koraki, dokazuje tudi to, daje be.d časom opravila v Črnomlju tečaj za ■ ^stičnega vodiča po Beli krajini. Tako J | . — * * W £, vi IVU1CU JJK l/vil IVICIJ11 j °lla tokrat ne le furman, ki je z | °ko vodila kobili Špelo in Ričko, z vajeno ampak uspešen vodič. Na zapravljivčka je ||r'sedla še sovaščanka Vera Vardjan, i nilna sila razvoja v Velikem Ncrajcu Polja za Velikim Nerajcem v Prav po zaslugi vse bolj zagnanih sčanov Velikega Nerajca je naselje j, stalo eno izmed vrat v krajinski park. /k? tudi ne, ko pa je geslo društva ■pica, ki so ga ustanovili vaščani te Pr'jctnc belokranjske vasi, “živeti s krajnim parkom Lahinja”. Vendar Janja puj na začetku poudari, da Veliki Ne-| jec ni nobena posebnost, ampak ima /ko vsaka vas na obrobju parka - v 0?rku leži le naselje Mala Lahinja - od /ga koristi, le pravo vlogo mora najti. redvsem pa je pomembno, da kljub var °vanemu območju nikomur ni nič . 'MUNIHU ULM1IUCJU lllUUIHUi 111 111L v?ct0. Da je res tako, potrdi lep raz-/d, ki se odpre že takoj na začetku poti. /ja pod Velikim Nerajcem so skrbno j delana, pomladni veter pa je nasičen . v°njem po sveže pokošeni travi. Ta je asja, kljub temu daje uporaba umetnih r°Jtl v parku omejena, najini vodički pa 1,1 Jjpsta, da so tudi prej malo gnojili, saj bilo to na močvirnem in pogosto po- ! *S jcnem zemljišču zelo negospodarno. . Po prvega postajališča nas je pri-i t| )ala vprega skozi vas. Vožnja po ■ /dkem novem asfaltu, ki so si ga omi-11 vaščani pred kratkim, je še kar I J^bna, čeprav je federvagen”, kakršne Svojčas na kmetih uporabljali le za nedeljske in pražnje vožnje, za ohceti in pogrebe, tudi dandanes brez gumijastih koles. A zunaj med polji se prične kolovoz, kakršen je bil včasih. Vsak kamen in vsako vboklino je čutiti, toda človek se na to kmalu navadi. Malo si oddahne, ko voz postoji in pogled splava po dolini, kjer je slutiti skrivnostna močvirja z njihovimi številnimi, sedaj nevidnimi prebivalci. Vera, ki stanuje v bližini, pripoveduje o mogočnem koncertu gozdnih in močvirnih pernatih prebivalcev, ki jo zbudi vsako jutro. Na oni strani močvirne ravnine je videti naselja Pusti Gradec, Črešnjevec, Mala Lahinja, Knežina in Belčji Vrh. “Tam doli,” pokaže Janja z roko čez polja v smeri proti Pustemu Gradcu, “je gomilno grobišče. Sedem gomil je bilo včasih, sedaj sta nedotaknjeni le še dve. Pet so jih že v začetku stoletja izkopali, najdeni predmeti pa so danes v dunajskem muzeju.” V krajinskem parku so trije zanimivi izviri pitne vode, ki so jih predniki obzidali. S sprednje strani, kjer so zajemali vodo, pa so naredili nekakšno okno. Prvi od takšnih izvirov, pri katerem smo se ustavili, je Krnica pod Velikim Nerajcem, drugi Pod lipo v bližini Male Lahinje, tretji pa izvir Nerajčice, ki so ga poimenovali kar Okno. V njem je kip device Marije. Zal so danes ti izviri zapuščeni, saj ljudje niso več odvisni od vode, ki v njih izvira. Sicer pa je potok Krnica dolg lc nekaj deset metrov, potem se izlije v Nerajčico, ta pa se v Nerajskih lugah izliva v Lahinjo. Vodički povesta, da so nekdaj v Nerajskih lugah, tako tukaj pravijo močvirjem, namakali konopljo, po pripovedovanju domačinov pa je v ■ P° vsej Sloveniji vse bolj poznana /elovalka ljudskega glasbila, imeno-anega gudalo. Po potepanju po parku je gospodinja Marija Kambič postavila na mizo prosto ajdovo potico, zet Branko Pešelj pa domače vino. Ob dobrotah je stekel pogovor o bogatih možnostih turističnega razvoja tega dela Bele krajine. močvirju tudi živo blato, v katerem sta svoj čas končala dva vola. Pred mostom, ki prečka Nerajčico tik pred njenim izlivom, se kobili ustavita in nočeta naprej. Vera, ki je vajena rokovanja z živalmi, saj ima doma v ogradi dva ponija, pa še čredo koz in ovac, ročno skoči z voza in ju za uzdo povleče naprej. l\i domuje želva skledarica In že smo pri Mlaki. To je manjše močvirje, kjer se je pestremu rastlinskemu in živalskemu svetu, ki je značilno Škalam so se pri kopanju izogibali, tako da so nastali hribčki in dolinice, ki jih danes že preraščata trava in grmovje. Peljemo se skozi Belčji Vrh. Čutiti je, da se v vas vrača življenje. Veliko hiš je dozidanih ali novih. Zdrknemo mimo cerkvice sv. Valentina in se spustimo k izviru Lahinje, ki je razglašen za naravni spomenik. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto je pred časom lepo uredil zajetje pri glavnem izviru. Vera pove, da je voda v njem zelo dobra, saj hodijo z Belčjega Vrha in Kne-žine ljudje poleti še vedno v zajem, kot mu pravijo domačini, po pitno vodo. To pa ni edini izvir Lahinje. Koliko jih ima, nisva štela, ker bi se gotovo zmotila, spoznala pa sva, da jih ni malo. Voda vre na dan vsepovsod. V gozdu nad enim od stranskih izvirov je veliko debelih kamnov, kot bi jih kdo zvalil po hribu. Ljudska domišlija pravi, da gre za razvaline gradu, ki je včasih stal nad izvirom Lahinje in po katerem naj bi Knežina dobila ime. Najbrž je v tem vsaj zrno resnice. Podobno kot s slutnjo bogate preteklosti je tudi s toplimi izviri. V parku jih je kar nekaj. To so manjši izviri, iz katerih se pozimi kadi, saj ima voda v njih takrat Zaključek poti po belokranjsko Janjini starši, mama Marija in oče Ivan Kambič, mož Branko in mala hčerkica Anja nam takoj, ko nas zagledajo, že od daleč mahajo v pozdrav. Sprejem pred domačo hišo pa je prav po belokranjsko gostoljuben. Marija Kambič, ki je poznana kot dobra gospodinja in prava mojstrica, ko gre za pripravo domačih 18 do 19 stopinj. Eden od njih, Toplica pod vasjo Šipek, je celo zaščiten kot na- Glavni izvir Lahinje, ene od pomembnejših znamenitosti parka, so pred leti obzidali. Vode iz številnih izvirov te reke tvorijo botanično in zoološko zanimive Lahinjske Luge, močvirhati svet, ki je sicer v Beli krajini redkost. Pestra pomlad "Pomladi «® m- w Mešani pevski zbor Pomlad iz Novega mesta deluje že četrto leto. Nastal je v sezoni 1992/93 na pobudo novomeških študentov, Zveze kulturnih organizacij Novo mesto in prof. Jožice Prus z namenom, da tudi v Novem mestu in na Dolenjskem dobimo zares dober pevski zbor in dokažemo, da pri nas ne samo radi, ampak tudi dobro prepevamo. Pomlad se je hitro uveljavila doma, prepevala pa je tudi na tujem. Že prvo leto delovanja je bil zbor nalogo. Čakala jih je občinska revija uspešen na občinski in uvrščen na med občinsko revijo. Dokončno je zbor potrdil svojo kvaliteto na lanskoletnem državnem tekmovanju pevskih zborov Naša pesem 95 v Mariboru, kjer je Pomlad prejela srebrno plaketo mesta Maribor. Dejstvo, da v preteklih 24 letih nobeden od naših zborov ni niti sodeloval na državnih tekmovanjih, daje uspehu zbora še poseben pomen. Da je dober glas ponesel v širši prostor, je dokazalo povabilo na gostovanje v Rim, ki ga je zbor dobil v mesecu decembru 1995. 8. aprila je Pomlad res odpotovala v Italijo, kjer sije štiri dni ogledovala Rim in Vatikan. Največje in nepozabno doživetje jc bilo za pevce Pomladi vsekakor sprejem in srečanje s papežem. Zbor je na trgu pred cerkvijo sv. Petra zapel nekaj pesmi, po papeževem nagovoru in pozdravu v slovenščini pa še eno slovensko narodno. Spomin na to ubrano prepevanje slovenske pesmi, kije odmevala na celotnem trgu, in na papežev pozdrav, ki ga je bil zbor deležen, ne bo nikoli zbledel. Po prihodu iz Rima, ko pevcem še ni uspelo povsem urediti vseh vtisov in si dodobra odpočiti, so že bili pred novo pevskih zborov, kjer so se spet uspešno predstavili in bili izbrani za področno revijo v Trebnjem, nato pa so ponovno odpotovali na tuje, v pobrateno špansko mesto Vilafranco del Penedes. Dolga vožnja je bila v hipu pozabljena, ko so prišli med prijazne ljudi, ki so jih prisrčno sprejeli na svoje domove. •V nepozabnih dneh bivanja v Vilafranci so jim gostitelji razkazali mesto, njegove lepote in zanimivosti, kulturo ter običaje ter jih popeljali na ogled bližnje Barcelone. Pomlad je imela v Vilafranci kar štiri nastope. Najprej se je predstavila v mestni hiši, pevci Pomladi pa so najbolj ponosni na nastop v Monseratu, kjer jim je v veličastni.cerkvi prisluhnila velika množica ljudi in jih nagradila z bučnim aplavzom. Na ta nastop so ponosni predvsem zato, ker imajo le redki možnost nastopiti v tem prostoru. Samostojni celovečerni nastop so izvedli v Barceloni, in sicer v kapeli sv. Agate. Predstavili so se z nizom slovenskih narodnih pesmi, s skladbami renesančnih in klasičnih mojstrov, z modernejšimi ter črnskimi skladbami. Maloštevilno občinstvo jih je nagradilo s tako burnim aplavzom, da so se jedi, postreže z izvrstno še toplo prosto ajdovo potico, značilno prav za te kraje. Ivan odpelje kobili v hlev k dveletni kobili Agri in žrebetoma Dini in Cvetku. V hlevu se konjska družba veselo pozdravlja, za mizo pa steče pogovor o tem, kaj vse bodo v Velikem Nerajcu še naredili za razvoj turizma. Vera in Janja pripovedujeta, da imajo v vasi društvo Krnica, kjer bodo poskusili uresničiti številne ideje, saj jim volje in zagnanosti za delo ne manjka. Že kmalu bodo namreč v tipični kmečki hiši, ki jo imajo v najemu, odprli informacijski center. Zanimanja za park, pravijo, je vse več, s primerno predstavitvijo in ponudbo pa ga nameravajo še povečati. Spoznali so že, da pridnim radi priskočijo na pomoč tudi drugi. Pohvalijo Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto in občino Črnomelj. Krajinski park je vključen tudi v projekt Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV). Tudi po zaslugi tega projekta so ljudje, ki živijo v krajinskem parku in ob njem, že marsikaj pridobili. Predvsem pa jim, poudarja Vardjanova, ne namerava - tako zmotno mnenje se pri nakaterih še pojavlja - zaradi parka nihče ničesar vzeti. Prijeten popoldanski izlet s konjsko vprego v krajinski park Lahinja seje tako končal v prijetnem pogovoru ob dobrotah belokranjske kuhinje in kleti. V nekaj urah sva spoznala svet, o katerem sva le slutila. Za to ponavadi ljudje prepotujejo na stotine kilometrov in porabijo več dni. Tukaj pa je vse na kupu. Res, da si nisva ogledala nekoliko bolj oddaljenega Pustega Gradca z mlinom, žago in okljukom Lahinje, kjer so bila starodavna človeška selišča s cerkvico Vseh svetnikov, in da sva izpustila nakatere znamenitosti, kijih je najbolje obiskati ob drugem letnem času, a že nekajurni ogled parka naju je utrdil v prepričanju, da bova morala sem še priti. Park je živ in v vsakem letnem času kaže svoj obraz. In zato, ker je živ in občutljiv, se mu je potrebno približati previdno in spoštljivo. Z vodiči, kot sta Vera in Janja, in po ustaljenih poteh, ki sta jih ubirali kobili Špela in Rička. MIRJAM BEZEK-JAKŠE TONE JAKŠE morali pevci ponovno vrniti na oder in hvaležnim poslušalcem odpeti še eno skladbo. Naslednji dan so nastopili v cerkvi sv. Frančiška skupaj z domačim zborom Laroc, ki je ob spremljavi orkestra in ob sodelovanju solistov prepričljivo izvedel Purcellovo opero Dido in Enej. V prvem delu programa je nastopila Pomlad, ki je ponovno navdušila poslušalce. Tako so se pevke in pevci Pomladi vrnili domov polni lepih vtisov in s prijetnim občutkom dobro opravljenega potovanja. Na španskih odrih so se vsakokrat zavedali, da tisti hip ne predstavljajo le mešanega pevskega zbora Pomlad, pač pa tudi Novo mesto in vso Slovenijo. Pomlad je hvaležna vsem, ki so ji omogočili potovanje v Italijo in Španijo, predvsem Mestni občini Novo mesto, Zvezi kulturnih organizacij ter njihovim predstavnikom in podjetju Minitours za prijetno vožnjo, hkrati pa pevci upajo, da bodo dober glas spet kmalu ponesli v kakšno vas... Nastop v cerkvi sv. Frančiška v Villafranci. POTOVANJA: ČEŠKA IN SLOVAŠKA Potepanje po severu Samove dežele Potovanj po Češki in Slovaški, z izjemo Prage, pri nas ne ponuja mnogo turističnih agencij. Večino ljudi ne privlačijo potovanja, ki niso izdelana do zadnje podrobnosti, medtem ko so za nekatere turistično nezasičena območja toliko večji izziv, saj se tam lahko nadejajo pristnega stika z deželo in ljudmi. Tako se je skupina devetih študentov odločila z najetim kombijem odpotovati po poteh Mirana Šublja Sagmajstra, ki je za za ti bivši socialistični državi pripravil privlačen program. Prvi dan smo opravili dobrih 700 kilometrov dolgo pot od Maribora do Banske Bystrice, ki leži v osrednji Slovaški, in si površno ogledali še Bratislavo. Po dolgi vožnji nas je ob vstopu v glavno mesto najprej zbodlo v oči velikansko blokovsko naselje, v katerem po naših ocenah domuje nekaj deset tisoč ljudi. Štirioglate stavbe so razčlovečena stanovanjska strašila, v katera so v imenu enakosti natlačeni ljudje vseh socialnih ozadij. Na višini le cene Na levem bregu Donave se razprostira stara Bratislava, bivša prestolnica ogrskega kraljestva. Mesto samo na obiskovalca ne naredi posebnega vtisa. V njem je nekaj prekrasnih stavb iz prejšnih časovin veliko brezobličnih kolosov moderne'dobe, kijih sprevideli, da preveč nove arhitekture kazi podobo mestnih jeder, v drugih pa ne. Zanimiv je bil obisk razgledne kavarne Bystrica, ki stoji na dveh mogočnih stebrih kakih petdeset metrov visoko nad novim bratislavskim mostom. Dostop je možen le z dvigalom, v okrogli restavraciji pa so cene višini primerno štirikrat višje kot drugod. Prostori v najbolj izstopajoči bratislavski kavarni so slabo vzdrževani. Veliko okenskih šip je počenih, milo na stranišču je obešeno v mrežici, v kakršnih pri nas kupujemo limone, pipe na lijakih so poškodovane, skratka, nič primernega za lokal takega cenovnega razreda. Obisk Bratislave smo podaljšali za uro in pol, nato pa nas je noč ujela v Levicah. Ko smo se v eni od tamkajšnjih restavracij poskušali v več jezikih sporazumeti z na-najdemo po vseh evropskih mestih. Raz- % takaijem, nas je ta presenetil z: “Odakle?” lika je le v tem, da so v nekaterih mestih No, potem ni bilo več težav. Poslal nas je v bližnji kamp, ki pa je bil na naše razočaranje zaprt. Zaprti kamp nas je spravil v dvome. Na pot smo šli med prvomajskimi prazniki, ker se naj bi takrat začela turistična sezona. Vendar smo se ušteli. Ob prihodu v Slovenski raj, v enega od najlepših slovaških naravnih parkov, smo ugotovili, da so tako penzioni kot hoteli zaprti, da ni turistov in da tam ni nikakršnega kampa, čeprav je na zemljevidu narisan. Slovenski raj je za nas izgubil rajskost in odšli smo do naslednjega naravnega parka v Visokih Tatrah. Sejejo nacionalistično sovraštvo Noč nas je ujela v podtatranskem Po-pradu, mestu, ki se mu še ni uspelo izviti iz primeža komunističnega videza. Slovenci, kot sebi pravijo Slovaki (mi smo zanje Slovinci in nas imajo za zahodno-slovanske brate), se dediščine komunizma otresajo zelo počasi. Na eni strani je zakonodaja zelo radikalno pometla z komunistično partijo in njenimi uslužbenci - ob padcu komunizma so bili odpuščeni vsi ravnatelji na šolah, zaradi česar je zdaj Čehom in Slovakom žal - na drugi strani pa gospodarsko stanje ni ravno najboljše, organizacija na mnogih ravneh šepa in kliče po večjem redu. Zgodilo se je na pri- oziroma dopuste. Marsikaj, kar bomo za prijetnejši dopust potrebovali, je Mercator postavil na prodajne police kljub vročini po "ohlajenih " cenah. Sad ^ Po dobrem kosilu ali pri malici, za male in velike sladkosnede. Sadni škrat je sirup, izdelan iz sadne baze maline. Zadostuje za 10,51 osvežujočega soka. Lahko ga uporabite kot preliv za pudinge, sladoledne in sadne kupe. Bogata, naravna in zdrava hrana, ki jo pripravite po svojem okusu z mlekom, jogurtom, smetano, sadnim sokom, sadjem ... 1.51 za 10.51 Sonček ^" smetana s sadjem Mlekarna Celeia150 g Malinov sadni sirup 409,00 Mercator Slosad, Bohova 1,51 ""•teti Embi muesli 329,00 3 okusi Mercator Emba 400 g * Mercator Dober nakup od 30.5. do 15.6.'9B Hura, tu je junij. Mesec, ki ga mnogi nestrpno pričakujejo. Šolarji, ker se zapirajo šolska, vrata, vsi, mi z njimi pa zato, ker prinaša počitnice Visoke Tatre so za Slovake to, kar so Slovencem Alpe. mer, da se nam je oskrbnik obcestne restavracije pred nosom odpeljal neznano kam, in to pet minut pred odprtjem. Slovaška je narodnostno zelo mešana država. Večinsko prebivalstvo v njej so sicer Slovaki, poleg njih pa živi ogromno Madžarov in Ciganov, zraven pa še Poljaki, Ukrajinci, Rusini in Moravci. Ljudje živijo v sožitju in miru, vendar nekateri slovaški politiki sejejo mednje nemir s svojimi nacionalističnimi težnjami. Najhujši konflikt te vrste poteka med predsednikom vlade in predsednikom države; tako imamo paradoksalen položaj, ko sta na bratislavski univerzi imenovala vsak svojega rektorja, tako da ima sedaj ta ustanova, vsaj na papirju, dve vodstvi. Prihod v Visoke Tatre nam je pokazal popolnoma drugačno sliko kot ostali “turistični” kraji na Slovaškem. Zelo lepo urejeno okolje, informacijske table in uradi, odprti hoteli... Odločili smo se, da se povzpnemo na drugo najvišjo goro v Tatrah, in to zgondolo. Sicer nismo šli čisto do vrha, ker bi bilo vseeno malo predrago, pač pa le do nekaj nad 1700 metrov. Do vrha bi potem manjkalo še 900 metrov vzpona. Zgoraj nas je čakalo lepo jezerce očitno naravnega izvora, obdajale so nas mogočni vrhovi Visokih Tater, ponujal se je krasen razgled na Poprad in okolico. Udobnemu vzponu je sledil nožni spust nazaj do kombija. Ciste ulice V tem dnevu smo se še odločili, da skočimo, “ko smo že ravno tam”, še na Poljsko, in sicer v bližnje Zakopane. Komplikacije na slovaško-poljski meji so trajale skoraj dlje kot pa sam obisk na Poljskem. Poimensko klicanje vsakega posebej, koliko časa bomo ostali, kam gremo, odpiranje prtljažnika itd. So pa Zakopane naredile zelo močan vtis na vsakega od nas. Izredno lepe hiše, vse v enakem slogu tatranskega visokogorja, dosti višje cene kot na Slovaškem, na prvi pogled višji standard. Seveda je, preden se začne posploševanje, treba povedati, da gre pri Zakopanem za turistično najrazvitejši kraj na Poljskem (kot pri nas Bled). To sc je pokazalo takoj pri izhodu iz mesta, kjer smo videli podeželske hiše, sicer v enakem slogu kot v Zakopanem, vendar neprimerno revnejše. Po vrnitvi na Slovaško spet nismo našli prenočišča, tako da smo jasno in mrzlo noč pod Visokimi Tatrami prespali na prostem. Zjutraj smo sc zbudili v zmrznjenih šotorih. Marsikaj je torej še neurejenega, vendar tega ni moč reči za čistočp ulic. Na pločnikih ni bilo nikakršnih papirčkov, vrečk in drugih smeti, košev za smeti je bilo povsod dovolj. Ob prehodu slovaško-češke meje seveda ni bilo nikakršnih zapletov. Postopek je bil hiter, šc celo potnih listov nam niso žigosali. V oči pa nas je vseeno zbodla uniforma obmejnih policistov - popoln posnetek ameriških policijskih oblek. Z Ameriko smo sc še enkrat v velikem obsegu srečali v Brnu, glavnem mestu Moravske. Na drogovih je viselo nenormalno veliko ameriških zastav skupaj s češkimi. Ko od mimoidočih ljudi nikakor nismo mogli izvedeti, za kaj gre - ugotovili smo tudi, da si lahko pri sporazumevanju s Čehi mnogo manj pomagamo s slovenščino kot pa s Slovaki - sc je kar naenkrat pred našimi očmi razgrnilo pojasnilo: spome- nik, očitno novejšega datuma, z napisi “Diky, Američko Armado!” (Hvala, a tt riška armada!). Ameriška armada je ( koncu druge svetovne vojne osvobodi spodnjo Moravsko izpod Nemcev, to pa’ sedaj Brno spremenilo v praznik najvd jega kalibra. Leta 1968 so Rusi nasilno zaduši demokratične spremembe na Češkosk vaškem in jih dušili dobrih dvajset k Zdaj, ko Rusov ni več, pa bi radi tal Češka kot Slovaška čimprej v objem t hoda, tudi zato, da se kaj takega ne bi'' zgodilo. In Češka pri tem približevati prednjači. Včasih bi njeno početje lah* poimenovali že kar udinjanje Zahodu. Po ogledu Brna je odprava krenila Kutno Horo, turistično mestece na pod' želju osrednje Češke, v deželi Bohernij Dežela nosi ime po starodavnem keltske plemenu Boii, ki so občasno bili tudi F; nas. Ob iskanju prenočišča smo ugotovi da je mladinski hotel še zaprt, hotel f predrag. Pa se nam je nasmehnila sreča kampom, ki je bil začuda odprt. Tod kakšen kamp! Prepričan sem, da bi si lahl‘ tak kamp omislila polovica hiš na območ1 Novega mesta. Zemljišče komajda večj od enega ara, receptorje hkrati natakat* šankom bližnje gostilne. Očitno se t Češkem začne sezona kampiranja pole' tako da smo bili kar nekaj časa glav® privlačnost gostov gostilne. Toda nas, v» jene vsega hudega, to ni motilo. O prijaznosti ljudi v kaki deželi je sid zelo težko govoriti, še posebej, če se člove tam ne mudi posebej dolgo. Toda vtis, * smo ga dobili, je bil, da so ljudje tč prijazni in nevsiljivi, kar se za naše kra. ne bi dalo vedno trditi, uslužbenci v lokal* pa so pogosto hladni, včasih tudi at* gantni. Še enkrat pa je treba poudariti,1* je ta vtis nastal na tem potovanju, in* nujno, da je splošno veljaven. Praga, češka turistična Meka Naslednji dan smo se oglasili v Plzn* pivovarniškem mestu, in v Karlovyh Van* zdraviliškem mestu, kamor prebival* Češke zelo radi hodijo na dopust, nekoč P seje tam zadrževala predvsem dunajska praška gospoda. Obe mesti sta izred*1* lepo urejeni in čisti, tako kot sploh Češi*1 in Slovaška. Karlovy Vary so staro mest*1 polno hiš iz prejšnih stoletij. Sredi zatf ličnih starih hiš je stal nagnusen beton** hotel dvajsetega stoletja. Popolnoma kraj' neprimerno. Toda urejenost teh dveh in vseh drug* mest na Češkem in Slovaškem se ne mof kosati s Prago. Mesto, kije med najhitw razvijajočimi se v Evropi, mesto, v katere** je bilo med prvomajskimi prazniki dvajs* tisoč ameriških turistov, mesto, ki se dvig1 med zvezde na račun vseh ostalih mes* državi. Že pogled na avtomobile nam kaže znatno višji standard kot drugod P* državi. Veliko novih avtomobilov, nO'**f trgovin, tujih predstavništev, novogradnji’ menjalnice na vsakem koraku, visoke en*1* gostinskih storitev, skupine turistov z vseg* sveta. Utrip v mestu je zelo živ, vendar* nikomur nikamor ne mudi, nikomur se ? zdi odveč sesti na tla sredi starega trg® J se tam pomenkovati o tem in onem. čf prte kavarne obiskovalca kar vabijo, ® sede in si odpočije. Zgradbe v starem mj* stu niso takšne kot npr. na Dunaju, da *" zbujale strahospoštovanje s svojo veliči*'11' pač pa so prijazne in tople. V vseh delih mesta je opaziti veli*® nočnih klubov z erotičnimi nastopi. Seksf pomemben element v tem mestu. Pros® tucija je legalna, prodajalke ljubezni p3.5" ponoči sprehajajo gor in dol po glavni ul' in vabijo mimoidoče z bolj ali manj pr°v5 kativnimi gestami. Za eno uro spolnih tkov je treba odšteti 1200 KČ (okrog 6.W tolarjev), za slačenje 1000 KČ itd. Praš* taksisti na račun prostitutk lepo služijo j*! so kar naprej na poti med “sprehajali^1 in stanovanji teh deklet, kjer ponavadi V teka “profesionalni” del. Ko smo se naslednji dan peljali pr<7 domu, smo videli še nekaj zanimivih' lepih mest, ki pa sijih žal nismo imeli č*. ogledati drugače kot s ceste. Res n im*1) takih stavb kot Praga, vendar so kljub Vg izredno lepa in prav tako predstavlja) Češko kot njena metropola. Znano je, ' 90 odstotkov tujih turistov na Češkem" vidi drugega kot Prago, toda to še ne Pjj meni, da so vijeli Češko. Poleg Prage ena Češka, ki je prav tako vredna oglej1' ; je drugačna, skromnejša in morda pr's nejša. JANEZ GORI enc Priloga Dolenjskega lista 16 OBE NAGRADI V NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 10. nagradne križanke izbral Ano Božič in Borisa Jordana iz Novega mesta. Božičeva bo prejela 6.000 tolarjev denarne nagrade, Jordan pa knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 10. junija na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, P-p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 11. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 10. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 10. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: GONOKOKUS, AROMATIKA, LOV, PIRAT, EDAFON, NA, VOJKO, ETAN, VINA, ROKA, OKIT, ROMB, KPI, SADRA, RAL, TIN, TIMIJAN, UŽILA, ARAN, RAVNIKAR, NORA, stearati. MIŠU Državljan, ki je vernik samo za cerkvenimi zidovi, ni več vernik, pač pa karikatura člove- F. BUČAR Življenje se ne izrablja toliko skozi velike in herojske napore kot skozi zoprne malenkos- ti in vnemar vržene ure. L. KOVAČIČ Modrost, zanesljivost in znanje vedno zasm-'dijo po smrti. M. STERLE Tudi veliki ljudje lahko odidejo skozi majli-J. VOLARIČ ■ nt> vrata. NAGRADNA KRIŽANKA 11 1ANEZ ERŽEN VSAK PETEK NOVI UGANKAR TLA POD VODNO GLADINO ORNA ZEMLJA, ORNICA AMONIA- KOVA SPOJINA RADIJSKI GLASBENI UREDNIK (ANDREJ) RIMSKO PREROČIŠČE UMETNO VLAKNO AMERIŠKEGA PROIZVAJAL NAMEN, CIU AVTOR: MARKO BOKALIČ KOVAŠKI KRAJ NA GORENJSKEM MADŽARSKI ŠAHIST (ZOLTAN) PET MOJZESOVIH KNJIG TRG V GRŠKIH MESTNIH DRŽAVAH ZNAMKA ŠPORTNE OBUTVE ŠČETKA RVAČ, PRETEPAČ ZELENICA V PUŠČAVI SLOVENSKA HEROINA (ČEČ) NAJVEČJI LEVI PRITOK AMAZONKE ITALIJ. PEVKA (G1ANNA) ZLO- NAMERNO OPRAVLJANJE UTRG SNEGA NA POBOČJU STOPNJA TISKARSKIH ČRK ČRTA ZA OSTRIM PREDMETOM SLOVENSKI SLIKAR (BOŽIDAR) OSNOVNA MERA ANTON INGOLIČ ZNIŽANJE GLADINE VEUK, TEŽAK PES TRGANJE PO ŠIVIH SALOMONOV UGANKAR SLOVENSKI LITERARNI ZGODOVINAR (LOJZE) IZUMRLO EVROPSKO GOVEDO NOVINAR GIACOMELLI AZIJSKA HRANA KRAK REKE MENAM DRŽAVA V SREDNJI AMERIKI SPRIMEK, ZLEPEK PRITRDIL- NICA Ljudje in avtomobili Srce mesta ljudem ali avtom? Kaj imata Miinchen in Novo mesto skupnega? Oba imata izraziti stari mestni jedri in oba sta središči avtomobilske industrije. In v čem se razlikujeta? Miinchen je pred 30 leti kot prvo evropsko mesto z več kot milijonom prebivalcev avtu zaprl svoje srednjeveško srce in ga namenil Pešačenju. Novo mesto, ki je približno štiridesetkrat manjše, ga z obnovljenim Kandijskim mostom spet nastežaj odpira avtomobilu. Narod, ki je iz avta naredil simbol svoje obnovljene uspešnosti, je storil več kot kateri koli drug za njegov pregon z n|ic svojih največjih mest. Pionir te bitke, ki ima za avtomobila osvobojeno mestno središče Miinchna največ zaslug, je bil socialdemokratski politik Hans-Jochen Vogel. Vogla so leta 1960 pri 34 letih izmolili za miinchenskega župana. Še pravi cas je zaznal, da postaja bavarska prestolnica, kije le tri leta predtem dozorela J', milijonsko mesto, prometno neobvladljiva. “Miinchnu grozi, da bo utonil v po-Plavi motornega prometa,” je opozarjal. Odziv na njegovo svarilo je bil pritrdilen. V Miinchnu so začeli graditi pod-?emno železnico. Z zglednim sodclo-yanjem nemških državnih železnic in mestnega sveta so rešili povezavo med dve- glavnima železniškima postajama, klavno in Vzhodno. Prekopali so tako jekoč vse mestno jedro, in ko so bila dela končana, so se mestni svetniki vprašali: tramvajske tirnice so odveč, toda ali naj jtazaj spustimo osebni avto? Aprila 1966 Je Mestni svet sprejel zgodovinski NE. Miinchensko srednjeveško jedro je odtlej •tamcnjcno živi snovi, stroju je pot vanj Prepovedana. Ta poteza Bavarcev je Postala model, po katerem so tudi drugod začeli spreminjati urbani obraz Evrope. Danes so vsa nemška mesta razen Berlina zasnovana okrog starega jedra, ki Je namenjeno samo pešcem in kolesjem. V primerni razdalji so postavljena (tudi večnadstropna) parkirišča. Miinchen je postal zgled za mnoga ma-jjjša evropska mesta, velika, kot so Rim, Madrid, Pariz in predvsem popolnoma Povoženi London, pa sc pripravljajo na °svoboditev od prometa. Od začetkov izganjanja avtomobila iz testnih središč do danes so se močno sPremenili pogledi na vzporedne ukrepe, s katerimi so mesta poskušala lajšati Pjometno gnečo. Sprva opevane obvozne so se izkazale za slabo uslugo meloni. Praviloma vabijo voznike na cesto, *aniaški pa se naredijo na izhodih z njih. Razen tega se kar naenkrat znajdejo v njihove obroče vklenjene cele soseske in celo predmestja. Slaba usluga ljudem, za katera mesta so, mar ne? Znamenita londonska obvoznica, Orbital, ki naj bi pospešila in razredčila gibanje okrog mesta, se je tako spremenila v največje parkirišče na svetu, saj se da na njej z avtom tudi po šest ur - mirovati. Zdaj je že tudi manj prodornim umom jasno, da graditev vedno novih in novih cest ni rešitev. Alternativne rešitve so javni potniški promet, kolesarjenje in pešačenje. Drugačnih, čudežnih formul ni. Odgovor na vprašanje, kako lajšati prometno gnečo, je en sam: Povzročati manj prometa. To je zahtevna vzgojna in javna naloga, pri kateri lahko politika pomaga tako, da stopi na stran človeka, ne avtomobila, ki se je, ko je postal uresničljiva sanja tako rekoč vsakega posameznika, sprevrgel v krvnika mest. Kaj pa Revozov dom? Novo mesto je po sili razmer zaradi nujnega obnavljanja naredilo poskus z zaprtjem Kandijskega mostu. S tem je odvrnilo del motornega prometa od pohoda na Glavni trg. Veliko ljudi z desnega brega Krke, ki stanujejo na razdalji, obvladljivi s hojo, je hočeš nočeš spoznalo, da je edina prava pot v mestno jedro - peš. Trgovine živijo, kot so živele prej. Zdaj bi sc lahko brez strahu, da bi se kateri zgodilo kaj hudega, odločili za prepoved motornega prometa po Glavnem trgu, razen seveda za ljudi, ki v mestnem jedru še stanujejo. Ali je za zaprtje Glavnega trga treba najprej narediti kako mestno obvoznico, na kateri bi vozniki izživeli svojo žalost, ker ne bodo mogli z avtom popotovati po Glavnem trgu? Ne, če hočemo prometne zagate reševati tako, kot jih je edino mogoče: z vzgojo za redkejšo rabo osebnega avta vozili in več pešačenja, kolesarjenja ter uporabljanja javnega potniškega prevoza. (Danes se zjutraj, ko ljudje hodimo v službe, iz Kandije v Ločno z avtobusom včasih pelje tudi samo po en potnik.) Najmočnejši razlog pa je gotovo ta, da začnemo dragoceni mestni prostor namenjati človeku. Za več pešačenja je treba več pločnikov, za več kolesarjenja je treba zgraditi kolesarske steze, ki jih v Novem mestu in okolici, tako kot nikjer v Sloveniji, tako rekoč ni. (Turizem nam bo prej kot zaradi pomanjkanja avtocest zbežal zaradi pomanjkanja kolesarskih steza. Tako kažejo razmere iz bližnjih in daljnih evropskih dežel.) TVajnostni transport za zdravo mesto Priložnost, da kaj naredimo za počlovečenje dolenjske metropole, je tudi novica, da smo se ali pa so nas pridružili svetovnemu projektu zdravih mest. Vsi glavni cilji te naloge prijetno božajo večino ran našega vsakdanjika. Ravno zato, ker so tako samoumevni in plemeniti, jim grozi, da bodo zvodeneli. Treznilni cinizem mi ne da miru, da si ne bi drznil pomisliti, da bi znali biti No-vomeščani sila uspešni pri pošiljanju delegacij na obiske v zdrava mesta širom po svetu in veliko manj plodni pri obravnavi bolj novomeško-zemeljskih problemov, recimo pri ozdravitvi novomeškega zraka, ki ga dve za evropske okoljske norme naglušni zahodnoevropski tovarni zastrupljata dobesedno dan in noč. Prav prijetno bi mi bilo, če bi me kdo označil za nergača in mi čez leto ali dve pokazal zgrajene kolesarske steze po Novem mestu in okolici in nove pešpoti, po katerih bi otroci varno in zdravo hodili v Izgubljen v morju pločevine. praktični K ^ praktični KRIŽ praktični v__praktični 2l s šole, odrasli pa na delo. Pri tem ne mislim na nekaj sto vzorčnih metrov teh steza in poti, ampak na pravo pravcato omrežje. To bi si država, ki bo svoje državljane za avtoceste v tujini zadolžila za dve milijardi dolarjev, lahko privoščila. Eden od najblagodejnejših pričakovanih ukrepov pri spreobrnitvi Novega mesta v zdravo mesto in pri njegovem človečenju je pregon osebnega avta iz mestnega jedra. Za preobrazbo Glavnega trga v prostor za pešce sc je že ob začetku obnove Kandijskega mostu potegnil tudi novomeški župan. Zdaj je priložnost, da bi ta vsemu živemu prijazni predlog vendarle enkrat podprli vsi, tako da bi čisto zares in brez utemeljevanja v strokovni latovščini ter pogojevanja z dragimi novimi gradnjami mestno jedro namenili samo pešcem in kolesarjem, dostope do njega iz vseh obmestnih naselij pa opremili z varnimi kolesarskimi stezami in pešpotmi. Ti cilji sicer niso niti svetovno niti evropsko visoki in široki, so pa navadnemu Dolenjcu veliko bližji od bratenja z daljnimi kitajskimi ali pa tudi malo manj daljnimi katalonskimi Sozemljani. Sem namreč tak zapečkar in sebičnež, da me živo zanima, ali bom zjutraj, ko bom odprl okno, sobo prezračil ali usmradil. Sem tudi tako presneto ozkosrčen, da me zanima, ali se lahko dolenjski otroci v šolo varno sprehodijo ali peljejo s kolesom, malo manj pa sem pripravljen svoje moči namenjati podobnim pekinškim ali barcelonskim problemom. JANEZ PENCA Cvetlični lončki kot okras Ker navadni cvetlični lončki običajno niso preveč lepi, kupite, če želite, da bo roža v okras stanovanju, še okrasne lončke. Izbira materialov je velika: keramika, terakota, kovina, porcelan, steklo, les, pletene košarice, ki so na notranji strani obložene z umetno maso. Vendar morate upoštevati, da voda iz okrasnih lončkov ne more odtekati, zato morate po vsakem zalivanju iz njih izliti vodo. Lahko pa nasujete pod cvetlični lonček koščke plute, glinaste kroglice ali postavite pod lonček narobe obrnjen podstavek. Tako lonček ne stoji v vodi. Izbrati morate tudi pravo velikost okrasnega lončka. Majhne rože so v prevelikih loncih kot izgubljene, a če med loncema ni vsaj centimeter prostora, začno občutljive korenine gniti. Za velike sobne rastline so zelo primerni veliki lonci iz terakote na kolesih. Sicer pa se morata skladati z rastlino tudi oblika in barva okrasnega lončka. Ocvrti bezgovi cvetovi Za 4 osebe potrebujemo: 200 g moke, 1 zvrhano žlico sladkorja, 1/41 belega vina (ali jabolčnega soka), ščepec soli, 3 jajca, 1 limono, 1/4 žličke mletega cimeta, 12 polno razcvetelih bezgovih cvetov, maščobo za cvrenje, 1 žlico sladkorja v prahu za po-tresanje. Zmešamo testo iz moke, sladkorja, vina, soli, jajc, naribane limonine lupine in cimeta. Testo naj bo gladko. Pustimo ga stati 30 minut, da se moka napne. Stebla cvetov porežemo, da so dolga le 4 cm. Vejice brez cvetov odstranimo. Cvetove previdno oplaknemo z mrzlo vodo in odcedimo ali posušimo na krpi. V globoki kozici ali fritezi segrejemo maščobo za cvrenje. Cvet primemo za steblo, pomočimo v testo, ga nekoliko odcedimo, nato pa ga damo v razgreto maščobo. Cvetove cvremo drugega za drugim 1 do 2 minuti. Ocvrte cvetove poberemo s pe-navko, odcedimo jih na plasti kuhinjskih prtičev. Potresemo s sladkorjem in takoj ponudimo. 3^ Še frigo sadike jagod Tehnologija pridelovanja jagod je zadnja leta zelo napredovala, kar je pomembno zlasti za tiste, ki jih pridelujejo v večjem obsegu. Tudi za vrtičkarje je dobro, da poznajo nekaj osnovnih pravil glede tal, sadik in načine pridelovanja. Uspešna pridelava se začne pri sadiki, ki naj bo, če jo kupimo na trgu, opremljena z deklaracijo, na kateri je zagotovljena sorta, njena čistost in izvor. V osnovi poznamo dve vrsti sadik: običajne, ki prezimijo v matičnem nasadu in jih spomladi presadimo na vrt ali polje, ter tako imenovane frigo sadike, ki so uskladiščene v hladilnici in primerne za saditev v vsakem toplem mesecu. Pri nas jih prideluje in prodaja podjetje Tron v Krškem. Kakovost sadik jagod je določena po debelini koreninskega vratu in razvitosti oz. obraščenosti korenin. Za kateri kakovostni razred se odločite, je odvisno od lege, kakovosti tal, sorte, načina pridelovanja in časa sajenja. O izboru se je najboje posvetovati s strokovnjakom. Halogenska žarnica Halogenska žarnica je sodobne zasnove in porabi za enak svetlobni efekt bistveno manj energije od običajne žarnice. Za notranjo razsvetljavo uporabljamo nizkonapetostne halogenske žarnice z močjo 25, 35 in 50 W. Privijemo jih v posebne reflektorske svetilke, ki se napajajo prek ustreznega transformatorja z galvansko ločenim navitjem. Halogenske žarnice so primerne predvsem za neposredno osvetljevanje delovne površine. V primerjavi z navadnimi žarnicami (na žarilno nitko) so manjše, svetlobni izkoristek je dvakrat večji (do 27 Im/W), življenjska doba pa trikrat daljša. Barva svetlobe je podobna kot pri navadni žarnici. Nasvete o racionalni rabi energije dobite brezplačno v Energetski svetovalni pisarni v Brežicah, tel. 0608/62-050, int. 202; Črnomlju, tel. 068/52-040; Novem mestu, tel. 068/28-866. ►TO: T. JAI •' . ' ■» - * f ■ . • ir.* S.- * '■„. * - Tihožitje na njivi: Jure Balkovec s pravnukinjo Nikico • M* - Rodovi se menjajo, njive pa ostanejo Ni je kraljevske pijače, ki bi se bolj prilegla in bi se z večjim užitkom potočila po grlu, kot je kozarec vode, ko jo vročega majskega dopoldneva zgarana kmečka roka ponese k žejnim ustom. Tistega svetlega majskega dne sem bil na Balkovčevi krompirjevi njivi na Drenovcu priča arhaičnemu kmečkemu prizoru, ki se čedalje poredkeje odigrava na našem podeželju: še ne petletno deklico Nikico je babica Ana s steklenico vode poslala na njivo. Deklica si je ubogljivo oprtala pleten cekar s steklenico na ramo in odšla na polje, za njo pa še jaz. In ko sta ded Janko in praded Jurij, ki sta vse to svetlo in vroče dopoldne okopavala njivo krompirja, gasila žejo, sem se jaz sukal okoli in jih vse tri pri tem edinstvenem družinskem obredu poslikal. Priznati moram, da sem prizor delno aranžiral sam. Saj je sicer vse pristno: to sončno majsko dopoldne, njiva krompirja in možaka z motikama. Tudi deklica z vodo. Pa vendar, ko sem kako uro prej telefoniral k Balkovčevim, sem bil prepričan, da je dvaindevetdesetletni Jurij doma v senci. Pa mi je njegova snaha Ana odvrnila, naj kar pridem, s sinom sicer okopava krompir, a proti poldnevu bosta že doma. Njiva ni daleč, pa ju bo poklicala. “Ne kličite ju, takoj grem na pot!” sem ji zagotovil in res sem še pred poldnem zavil na kmečko dvorišče, kjer si je Nikica ravno oprtala cekar s steklenico in se odpravljala na njivo. Pridružil sem se malemu, modrujoče čebljajočemu bitju in steza naju je med visokimi, v dopoldanski sapici pozibavajočimi sc travami pripeljala v dolino do krompirjeve njive. Možaka sta se odžejala, potem pa je Janko zavihtel motiko na ramo in v spremstvu vnučke krenil proti domu, da bi pred kosilom kaj postoril šc v hlevu, midva z dvaindevetdesetletni-kom pa sva ostala na njivi. Motika ni več zakopala v prhko zemljo. Preveč radovednosti je treba potešiti, ko sc srečata novinar in človek, ki mu devet desetletij ni upognilo hrbta ne duha. “Odkrito bom povedal: vedno sem sovražil fašizem in nacizem, sem pa tudi proti komunizmu. Čeprav sem bil dve leti pri partizanih, nisem bil nikoli komunist. Najbolje je sedaj, v demokraciji, ko lahko vsakomur rečeš v obraz, kadar nima prav. Tudi Kučanu in Drnovšku. Največje pa to vredno, da naši fantje služijo vojsko doma. To našo državico bi morali čuvati kot oka v čelu,” po belokranjsko in z domačo primero konča to svoje kratko modrovanje devetdesctlctnik. Pred drugo svetovno vojno je telovadil pri Sokolih v Vinici. “Nikoli nisem kadil, tudi pil nisem pretirano. No, nekajkrat v življenju sem bil malo muhast, toda to ne šteje. Sem pa rad pel. V partizanih so me vedno poklicali naprej, ko je bilo treba s pesmijo podpreti moralo.” Človek si ne more kaj, da ne bi pomislil, kako je s pesmijo sedaj na stara leta. Starec ugane mojo misel in pravi: “Zdaj ne pojem več. Le včasih, ko sem sam pri delu, si še kaj zabrundam. Najraje tisto: Pozimi pa rožice ne cveto...” Potem se zresni in pripoveduje, kako je bilo triinštiridesetega leta, ko je od partizanov dobil dopust, da bi pripravil krmo za zimo. Doma je bilo takrat že pet otrok, žena Kate pa je bila bolehna in ni mogla sama opraviti vsega. S svakom Juretom in še nekaj sosedi so kosili otavo v steljnikih za vasjo, ko so okoli njih začele prasketati signalne rakete. Vedeli so, da so obkoljeni in da se obroč stiska. “Imel sem že nekaj izkušenj iz partizanov, pa sem ostalim rekel, naj nikar ne tečejo, kajti Nemci bi začeli streljati. Pustili smo kose v steljniku in mirno odšli. A Nemci so bili že preblizu. Zajeli so nas.” Skupaj z drugimi, ki so jih dobili takrat doma, med njimi sta bila tudi viniška učitelja Kravos in Kavčič, sojih poslali v Karlovec. Partizani so mesto ravno takrat bombardirali in tudi nekaj ujetnikov je bilo ranjenih. Potem so Nemci vse postavili pred odločitev: oditi na delo v Nemčijo ali pa se udinjati nemški vojski. Vse je šlo z nemško natančnostjo - hitro in dosledno. Svojo odločitev je vsakdo jamčil z lastnim podpisom. Jure pa ni hotel podpisati. “Ne morem na delo in ne morem v vojsko. Doma imam pet otrok in bolno ženo. Ne podpišem, pa storite, kar hočete!” je dejal in Nemci niso več silili vanj. Izpustili so ga. Odšel je domov in potem ostal pri partizanih do konca vojne. Mnogi drugi, pa naj so se odločili tako ali tako, vojske niso preživeli. Tudi njegov svak Jurij, ki se je odločil za delo. Po koncu vojne seje spet lotil kmetovanja. Kmetija je za naše pojme velika, okoli trideset hektarov, z vinogradom v Perudini, a veliko je stelj-nikov, ki so dandanes že močno zaraščeni. To, daje bil pri partizanih, mu ni kaj dosti pomagalo. Pet živinčet so mu na obvezni oddaji pobrali pa še nov voz, ki ga je ravnokar pripeljal od kovača, je skupaj s tovorom odpeljal od hiše za dobrobit nove oblasti. Voza ni ni nikoli več videl, slišal pa je, da vozi nekje v Suhi krajini. No, oblast se menja, zemlja pa ostane. Balkovci so na tej kmetiji v Drenovcu že iz prejšnjega stoletja. Takrat se je Juretov oče Janez priženil sem k vdovi Ani na Stctinovo kmetijo. Tako se po domače reče pri hiši šc danes. Ana je že imela dve hčerki, skupaj pa sta imela šc sedem otrok. Eden od teh je bil tudi zdaj dvaindevetdesetletni Jure. Taje potem z ženo Katarino dobil pet otrok, sedaj pa imata žc osem vnukov in deset pravnukov. TONE JAKŠE rrarosro ^ Mož, ki je dijake učil življenja Vsak dijak ima na svoja gimnazijska leta tako lepe kot tudi bridke spomine. So profesorji, ki se jih človek še dolgo rad spominja, v spominu ostanejo njegovi nauki in zgodbe, ki jim jih je pripovedoval. Tak profesor je Marjan Dobovšek, ki je novomeški gimnaziji vtisnil neizbrisen pečat. Nešteto je zgodb, ki a njem še vedno krožijo med njegovimi bivšimi učenci. Nobena ga ne predstavlja v slabi luči. In ga ne morejo, kajti prof. Matjan Dobovšek je bil mož, ki svojilidijakov ni učil le zemljepisa in zgodovine, temveč jih je učil življenja. Če je nekdo rojen učitelj, potem to Marjan Dobovšek zagotovo je. “Kdaj sem rojen, vam ni treba zapisati. Zapomnili si boste,” je dejal, “številke gredo po vrsti: petega dne, šestega meseca, sedmega leta tega stoletja v Ljubljani.” Tako kot to je skušal dijakom vtisniti v spomin tudi vse tisto, kar jih je moral naučiti. Vedno je iskal načine, kako bi lahko svoje učence čim bolj pritegnil k poslušanju in kako bi jih čim več naučil. Njegovo predavanje je bilo tako zanimivo, daje ura minila, kot bi trenil, in tudi slabši dijaki so imeli zvezke polne zapiskov in risb, pa tudi v glavah jim je moralo ostati marsikaj, kar jim je povedal prof. Dobovšek. Nikoli ni bil suhoparen, vsako njegovo predavanje je imelo svoj smisel, še tako dolgočasne zgodbe je znal narediti zanimive in jih ponavadi navezati na življenje. Ocene nezadostno skoraj ni poznal, saj je v učencu vedno našel kaj, v čemer je bil dober. Red po svoje Sam pravi, da so ga ostali učitelji včasih gledali postrani, saj si je red in disciplino med dijaki predstavljal po svoje. Koje neki dijak precej zamudil v šolo in se je opravičil, češ daje peljal psa k živinozdravniku, mu je profesor Dobovšek zamudo opravičil, saj je dijak po njegovo storil dobro delo. Prof. Dobovšek se je strogo držal pravila, daje za dijaka, ki noče sodelovati pri pouku, vseeno, če sedi v razredu ali ne. Izredno rad je dijake peljal v naravo, kjer so si ogledali stvari, o katerih jim je predaval v učilnici. Prav z njegovo pomočjo se je v Novem mestu zelo razvilo tudi taborništvo. Če se je kdo od njegovih učencev pri kakšni stvari posebej potrudil, je znal to nagraditi. Nekaj časa je učil na osnovni šoli v Šmihelu fiziko. Ker je vsako stvar rad razložil čim nazorneje, je učencem pogosto dajal naloge, pri katerih so morali uporabiti tudi spretnost, v bistvu pa je bilo vse skupaj namenjeno le temu, da bi snov lažje razumeli. Tako je, koje razlagal vztrajnost, to ponazoril s tem, daje dvignil roko tako, daje proti nebu obrnjeno dlan naslonil na ramo in si na komolec dal kovanec, ki ga je potem spretno ulovil, še predenje začel padati. Vajo je doma dobro natreniral in jo pokazal tudi istočasno z obema rokama ter učencu, ki bi to ponovil trikrat zaporedoma, ne da bi mu kovanec padel na tla, obljubil petico iz fizike. Naslednjo uro se je javil le Rom, ki mu je vaja tudi uspela, in prof. Dobovšek mu je poleg številnih cnic in redkih dvojk v redovalnico zapisal petico, kar jc precej razburilo nekatere druge učitelje. Ko so mu to očitali, se je razjezil in na mizo postavil tisočaka za tistega, ki mu uspe, kar je uspelo Romu, v nasprotnem primeru pa bi moral narediti deset počepov. Ni ga bilo junaka med učitelji, ki bi hotel poskusiti, in Rom je imel na koncu šolskega leta ob enicah v spričevalu eno samo dvojko - iz fizike. Deset metrov za svetlobnim rekordom Dobovšek se je rodil v Ljubljani, kjer je odraščal v hiški ob Grubarjevem prekopu. Njegov oče je bil doma iz Boštanja in je nekaj časa obiskoval novomeško gimnazijo, se kasneje usposobil za računskega podoficirja, ko je zapustil vojaško službo, pa na Dunaju za muzejskega preparatorja. Bilje tudi eden prvih slovenskih fotografov in jc na trasi železniške proge v Beli krajini med gradnjo posnel vse zgradbe, ki so jih kasneje porušili. Njegov hobi je bilo zbiranje metuljev in njegova zbirka jc bila med najbogatejšimi pri nas. Lela 1901 se je poročil z Jožico Premkovo. V družini je odraslo pet otrok, Marjan pa je bil med njimi drugi. Osnovno šolo je bistri Marjan opravil zlahka, v klasični gimnaziji pa je bil med povprečnimi dijaki, saj so mu šle po glavi le razne neumnosti in žogo je rad nabijal, kot pravi sam. Ko ga je učitelj latinščine dobil, kako se s sošolcem sabljata s palicami za kazanje po zemljevidu, si je prislužil popravni izpit, vendar je nanj pozabil, in le temu, da je bil zaradi profesorjeve bolezni izpit prestavljen, se lahko zahvali, da ga je opravil. Povsem drugače je bilo pri zemljepisu in zgodovini, kjer je bil vedno med najboljšimi. Samo po sebi je umevno, da se je odločil za študij prav teh predmetov. Tudi med študijem ni opustil športa in je kot vaditelj delal pri Orlu, kjer so njegovo spretnost pri vzgoji mladih opazili in mu ponudili štipendijo za visoko šolo za telesno kulturo v Berlinu, kjer je pred njim študiral tudi že Drago Ulaga. , Čeprav je tam ostal le tri semestre, mu je to znanje kasneje še marsikdaj prišlo pra1 pa tudi med prvim službovanjem na nove meški gimnaziji, na katero je prišel prvi leta 1934, so mu zaupali tudi pouk telo] vadbe v enem razredu, kar je z veseljem' sprejel. Sam se je sicer bolj kot telovadbi kakršno so takrat gojili pri Sokolu, posl večal lahki atletiki oziroma metu diska: zalučal gaje preko 40 m daleč in je bil drugi v državi, za svetovnim rekordom pa je zaostal manj kot 10 m. Atletiko je spremljal tudi na olimpijskih igrah leta 1936, ki se jih je udeležil kot poročevalec Slo-1 venca, na katerega je naročen tudi danes. | Šah, knjige, molitev Kljub skoraj devetim križem na hrbtu, prof. Dobovšek ne miruje. V domu za ostarele, kjer ima sobo z edinstvenim pogledom na grmski grad, redno šahira in komaj čaka ponedeljkovo Delo, da se potem pozabava s šahovskimi problemi, ki jih bralcem zastavlja Bruno Parma. Pravi, da kot upokojenec igra več šaha kot prej, ko seje trudil, da bi si pridobil drugo kategrijo, a je prepogosto spregledal katero figuro in že dobljeno partijo izgubil. Tudi na kolesu ga Šmihelčani ob lepem vremenu še vidijo, večina Novomeščanov ga pozna prav po tem. S kolesom bi se rad podal še na kakšen daljši izlet, vendar je v okolici Šmihela preveč klancev, pa tudi promet je zanj že pregost. Tudi bere še veliko. Knjige si izposoja iz potujoče knjižnice, nekaj pa jih prebira stalno. Ob zadnjem obisku so bile na njegovi nočni omari Moja rast Ivan3 Dolenca, Kragljeve Moje celice, Križnjar-jev potopis iz Tibeta Šambala ter neka pesniška zbirka v nemščini. Za nemščino pravi, da se je je največ naučil, ko je prebiral Karla Maya (nemški pisatelj pustolovskih romanov, najbolj znan je Win-netou). Ob vsem tem pa največ časa preživi ob obujanju spominov pa tudi v novi kapeli, ki sojo pred nedavnim postavili za oskrbovance doma, prebije precej časa. IGOR VIDMAR DPM z Opusom II Ena najbolj poznanih novomeških zabavnoglasbenih skupin Društvo mrtvih pesnikov, ki je na sceni pod različnimi imeni in v različni sestavi že osmo leto ter ima za seboj kar nekaj opaznih uspehov, je kot prt a med našimi skupinami krenila na pot novih medijskih možnosti. Ob denarni pomoči več podpornikov in Mestne občine Novo mesto ter znanja, ki ga obvladajo v novomeškem podjetju T media, so izdali zgoščenko “DMP Opus II Ko prižgeš nov dan”, ki so jo predstavili v petek, 24. maja, zvečer najprej na promocijskem koncertu v Domu kulture in nato še na družabnem srečanju v Hotelu Krka. Obeh prireditev se je udeležilo veliko ljubiteljev Društva mrtvih pesnikov in njihove glasbe. Navdušeno so pozdravili “mrtve pesnike” Boruta Tirana (glavni vokal, kitara), Alana Viteziea (vokal, kitara), Tomaža Koncilijo (vokal, bas kitara) in Marka Zajca (vokal, bobni) ter Nina Mureškiča (tolkala), ki jim je na promocijskem koneeitu priskočil na pomoč. Posebnost zgoščenke, ki je prva te vrste v Sloveniji in verjetno tudi v vsej vzhodni Evropi, pa tudi na zahodu nima kaj prida vrstnic, je v njeni tehnologiji. Gre namreč za tako imenovano cd plus tehnologijo, ki omogoča, daje ista kompaktna plošča uporabna tako na laserskem gramofonu kot na multimedijskem računalniku, kar pomeni, da skladbam na plošči lahko samo prisluhnete, lahko pa si ob njih, če imate multimedijsko opremljen osebni računalnik, ogledate tudi slikovno, filmsko in drugo gradivo. Pri poslušanju na laserskem gramofonu tehnologija onemogoča branje računalniških multimedijskih zapisov in tako prihrani za ušesa neprijetno, za opremo samo pa lahko tudi uničujoče piskanje. Seveda pa zgoščenka zares zaživi, ko jo vstavite v osebni računalnik. S klikanjem miške se lahko sprehodite po pestrem glasbenem in slikovnem gradivu, ki je še kar domiselno urejeno, mestoma prav duhovito in izvirno, vsekakor pa za prijatelje takih prikazov prijetno in zanimivo. V štirih osnovnih menijih si po želji izberete za ogled, kar pač želite: video posnetke treh nastopov DMP, celo kopico najrazličnejših fotografij “mrtvih pesnikov” od njihovega otroštva d« nastopov na različnih koncertih, odkrivate njihove glasbene začetke, menjave članov, zveste nekaj anekdot, lahko prisluhneta, kaj sami menijo o svoji novi plošči in drug o drugem, lahko si ogledate njihove inštrumente, prisluhnete poskusnim posnetkom in še cel kup podobnih reči, če vas seveda kaj takega zanima. Glasbeni del sestavljajo posnetki petih skladb: dve različni priredbi hita Ko prižgeš nov dan, ki je leta 1993 prejel nagrado strokovne žirije na Pop delavnici, in skladbe Ti in jaz, Ustavil bi svet ter Vlak, ki mi povrne čas. Avtor prvih dveh je Alan Vitezič, avtor četrte je Borut Tiran, medtem koje tretja plod njunega skupnega dela. MILAN MARKELJ Sto let novomeške bolnišnice, zajetih med platnice knjige Ko bralec prime v roko knjigo, da bi se ob nji razvedril, se duhovno °oogatil ali poglobil svoje znanje, se običajno ne sprašuje, koliko dni, Mesecev ali let ustvarjalnega napora ali mukotrpnega zbiranja, Prečesavanja in primerjanja podatkov je bilo potrebnih, da mu je knjiga na voljo z vsemi svojimi bogastvi, ki samo čakajo, da jih razgrne ln zaužije. Kdor bo prijel v roko - in teh upajmo ne bo tako malo -najnovejše domoznansko delo novinarja, urednika in publicista Toneta Pašnika Prvih sto let novomeške bolnišnice, ta mimo tega vprašanja ne bo mogel. V preko 440 strani obsežni knjigi velikega formata je branega in urejenega toliko zanimivega besednega in likovnega gradiva 12 zadnjih sto let zgodovine Novega mesta in Dolenjske, da se človek nehote vraša, kdaj je piscu uspelo vse to spraviti skupaj. i In vendar delo ni nastajalo prav j^lgo. Kot je povedal avtor na tiskovni Konferenci in kasneje na zelo dobro obdani javni predstavitvi knjige, mu je pranje gradiva in pisanje knjige vzelo e tri leta časa. Skrivnost je seveda v 'enb da so tri leta lahko različno dolga a°t>a; za nekoga so le hitro in bolj ali nianj v prazno izginjajoči čas, za člo-Veka z značajem in izkušnjami, kot jih ln)a Tone Gošnik, pa kar veliko časa, ki Se ga da s sistematičnim delom, vztrajajo in “zicledrom” bogato izkoristiti. ela, ki naj bi bilo sprva le nekoliko j^ljši zapis o stoletnici obstoja Splošne °lnišnice Novo mesto, seje Gošnik lo-11 na pobudo predstojnika kirurškega Izdelka dr. Lava Morela in kasneje še lrnktorja bolnišnice dr. Toneta Starca. pa se je zadeve zares lotil, se mu je sProti razraščala. Po prevzemu dolžno-st' se je Gošnik najprej ustrašil zahtev-^ naloge, saj je kaj hitro ugotovil, da b sicer več objavljenih in še neobjav-Jenih prispevkih o tej ustanovi arhivsko §radivo ni zbrano. Vendar je strahove °dgnal, ko je med drugim odkril, kot je Povedal, pravo zlato jamo v Dolenjskih j!°vicah, v katerih je bilo neverjetno ve-lko napisanega o nastanku in gradnji Novomeške oziroma takrat še kandijske 'Poške bolnišnice pred sto leti. Kolikor Se je Gošniku najbrž ves čas tožilo po pečnem arhivu ženske bolnišnice, ki ^ 2gorel med nemškim bombardira-Jciti 1943. leta, pa se mu je sreča na-jPPchnila, ko je v Arhivu Slovenije našel ?vr dva fascikla o ženski in moški bolnici. Pravo bogastvo gradiva pa gaje a*talo za povojni čas. Ob marljivem in vztrajnem pregle-, 0vanju in izbiranju gradiva se je počasi I čila vse bolj razpoznavna slika stojnega obdobja delovanja bolnišnice, jPjo vred pa širša podoba zdravstva na °Icnjskcm, saj je bila bolnišnica tista °Srednja točka, skozi katero in ob ka- teri je utripalo dolenjsko zdravstvo. Še več, ob nji se je razgrnila tudi podoba siceršnjega življenja in razmer v Novem mestu in na Dolenjskem. Od mestnega špitala do prave bolnišnice Avtorje segel pri pisanju zgodovine novomeške bolnišnice daleč nazaj v 15. stoletje in poiskal njene korenine v nekdanjem srednjeveškem mestnem špita-lu, ki je izpričan za leto 1428, najverjetneje pa je še starejši. To seveda ni bila bolnišnica v današnjem pomenu, saj je bil predvsem človekoljubna ustanova za uboge, stare in onemogle meščane, so se pa iz špitalov razvile medicinske ustanove. Potreba po bolnišnici, kakršno so že imela nekatera večja mesta na sedanjem slovenskem ozemlju, “za Ljubljano najimenitnejše mesto na Kranjskem” pa še ne, se je rodila v pripravah na praznovanje petstoletnice ustanovitve Novega mesta, vendar je ostalo pri besedah. Dejavnejša je bila pobuda mestne občine iz let 1888 in 1889, ko je, kot popisuje Gošnik, zares stekel postopek za ustanovitev bolnišnice. V prenovljenem gradiču Novi dvor ob izlivu Težke vode v Krko so 1. januarja 1894. leta usmiljeni bratje iz Gradca odprli svoj konvent in moško bolnišnico. Njen prvi ordinarij je postal izkušeni in razgledani kirurg dr. Peter Defranceschi, ki je nato 17 let vodil to in kasneje še žensko bolnišnico ter se neizbrisno zapisal v zgodovino razvoja te ustanove in sploh dolenjskega ter slovenskega zdravstva. Ves nadaljnji razvoj novomeške bolnišnice je potem tekel v neprestani borbi in prošnjah za denar, ko so potrebe sproti preraščale bolnišnične zmogljivosti. Gošnik v nadaljnih poglavjih knjige, ki so vsa zelo domiselno naslovljena, obširno popisuje, kako se je bolnišnica širila in razvijala. 1898. leta so ob obstoječi pozidali novo, večjo bolnišnico, 1908. leta odprejo na drugi strani Krke žensko bolnišnico, 1911. leta nadzidajo moško. Posebej zanimivo je poglavja, ki govori o letih med drugo svetovno vojno, saj je bil to čas, ko je slovenski narod v boju proti okupatorju pokazal neverjetno in v svetovnem merilu izjemno iznajdljivost in spretnost pri organiziranju in delovanju partizanske sanitete, Gošnik pa v knjigi razkriva, kako je ob nji enako uspešno delovala tudi civilna. Rast v regionalno bolnišnico Po končani vojni se je začelo skoraj polstoletno obobje nenehnih obnav-• ljanj, posodabljanj in novogradenj, kar vse še zdaleč ni teklo brez zatikanj, vendar so tako zdravstveno osebje kot ostali občani pokazali, da veliko zmorejo tudi skupna volja, zagnanost in solidarnost. Povojno obdobje je od številnih predanih in zavzetih zdravstvenih delavcev najgloblje zaznamoval prof. dr. Oton Bajc, kirurg in dolgoletni direktor zavoda, ki je zastavil temelje povojne rasti bolnišnice in 29 let načrtoval, spodbujal in uresničeval nastajanje in razvoj posameznih oddelkov in vse spremljajoče dejavnosti. Novomeška splošna bolnišnica se je strokovno in zmogljivostno krepila in zrasla v regionalno ustanovo, ki dandanes razen psihiatrične opravlja vso hospi-talno dejavnost, na nivoju ambulantnega dela pa opravlja vse dejavnosti razen nuklearnih preiskav. Razvite ima subspecialistične dejavnosti, 24-urno specialistično dejavnost, intenzivni enoti na kirurškem in internem oddelku, v pedagoškem pogledu je učna baza za vse potrebe srednjega medicinskega kadra za Dolenjsko, dejavna pa je tudi v znanstvenoraziskovalnem delu. Kot vso njeno zgodovino so tudi zadnja leta dogajanje v bolnišnici zaznamovale vedno ponavljajoče se finančne težave. Z uspešno izpeljano sanacijo jih je zaenkrat prebrodila. Letos, ko teče 102. leto njenega obstoja, bo novomeška bolnišnica bogatejša za nove prostore, kamor se bodo preselili porodnišnica, ginekologija in oddelek ORL. To bo pomembna pridobitev za vso Dolenjsko. Enako pa lahko zapišemo tudi za Gošnikovo knjigo, ki, vsebinsko in oblikovno bogata, trajno zapisuje v kulturno zavest del naše preteklosti. MILAN MARKELJ ti KNJIŽNA POUCA Svetovne religije V času, ko se različnost kaže kot bogastvo, poznavanje drugega in drugačnega pa kot pomembna vrednota, je pogled po velikih religijah sveta gotovo ne samo zanimiv, ampak na nek način tudi potreben za osebnostno rast posameznika. Že sama pripravljenost seznaniti se z drugimi verstvi, biti pripravljen prisluhniti resnicam, ki jih sporočajo, je znamenje, da se v duhovnem obzorju posameznika predsodki, nestrpnost in temu podobno umikajo razumevanju, strpnosti in sprejemanju različnosti. Navsezadnje lahko človeka k spoznavanju velikih svetovnih religij vleče že samo zanimanje, kaj je vendar v njih takega, da prevzemajo milijone in milijone ljudi, da uravnavajo tokove njihovega življenja in grade temelje posameznih kultur. Za tovrstne radovedneže in vedože-ljneže je ta čas na knjižnem trgu primerna knjiga, ki bralca Jopo uvede v poznavanje svetovnih religij. Pri Založbi Obzorja so namreč izdali obsežno delo Hustona Smitha SVETOVNE RELIGIJE. Kot je v spremni besedi zapisal avtor, knjiga ni učbenik zgodovine religij, v njej je malo imen in podatkov ter družbenih vplivov, zgodovinska dejstva so omejena na minimum, da bi lahko izpostavil ideje posameznih religij. Prav ideje so sol vsakega verstva, zato je zanimiv avtorjev premislek, da so svetovne religije v bistvu modrosti sveta. Verstva odgovarjajo na najbolj temeljna vprašanja, ki se zastavljajo pred posameznikom in skupnostjo, odgovore pa oblikujejo v skladu z okoliščinami in zgodovinsko izkušnjo. Po tem se verstva med seboj ločijo, hkrati ko je v njih nekaj skupnega, univerzalnega. Čeprav knjiga nosi naslov Svetovne religije, pa v nji niso zajeta tisočera verstva, ki jih poznajo in prakticirajo po svetu, ampak seje avtor osredotočil le na tako imenovane velike religije, ki so najpomembneje gradile svetovne civilizacije in na katerih slonijo vrednostni in miselni sistemi milijonov ljudi. Tako na več kot 230 straneh predstavi hinduizem, konfucijanstvo, daoizem, islam, judovstvo, krščanstvo in nazadnje še prvotne religije. Koristen dodatek vsakemu poglavju je navajanje literature, ki jo priporoča za branje, slovenski prevod knjige pa ima še opombo prevajalke Zdenke Erbežnik, ki navaja literaturo, dostopno v slovenščini. Vsekakor gre za knjigo, ki se bo pogosto znašla v rokah tistega, ki ga tovrstna tematika zanima. MILAN MARKELJ Življenje! Pot ljubezni Življenje je kot blisk, tako zelo hitro mine. Zato bi bilo prav, da bi ga človek preživel kar se da veselo in zadovoljno. Pa pogosto ni tako in tega je v prvi vrsti “kriv” vsak sam, čeprav dostikrat za to iščemo vzroke drugje in so lahko prav smešni - na primer: nimam sreče, takšna je usoda in podobno. Da bi si dneve na tej naši Zemlji naredili kar najlepše in življenje kar najbolj plodno, skuša na svoj način pripomoči kalifornijska pisateljica Louise L. Hay, večini dobro znana po svojih dveh uspešnicah, ki sta že prevedeni v slovenščino: Življenje je tvoje in Moč je v tebi. Tudi tokratna knjiga ŽIVLJENJE! POT LJUBEZNI, katere prevod je izšel pri ljubljanski založbi Iskanja, ima podobno temo kot prvi dve in je nekakšno njuno nadaljevanje. Pisateljica se v njej loteva vprašanj o smislu obstoja, o tem, kako lahko kljub preteklosti postanemo boljši ljudje, o stvareh, ki se nam “ne bi smele zgoditi” itd., skratka tem, ki ljudi (vsaj po njenih izkušnjah na predavanjih in po pismih) najbolj vznemirjajo. Tudi naslov knjige Življenje ni kar tako, ni slučajen. Louise L. Hay je svoje 183 strani dolgo pisanje uredila po časovnem zaporedju, ki odslikuje razvojne faze, skozi katere gre vsak v življenju; začela je s problemi mladosti - problemi otroštva, medosebnih odnosov - zaključila pa s problemi, s katerimi se srečujemo v starosti, tudi umiranja in smrti. Vsako poglavje knjige se konča zelo optimistično in s pozitivnimi mislimi, “zato, da bo to pomagalo spremeniti za- vest v sistem, ki pritrjuje življenju”. Z negativnim razmišljanjem si delamo le škodo. Nauk knjige pa pove tudi drugi del naslova, da je življenje pot ljubezni. “Najprej pa je treba ljubiti samega sebe, kajti le ta ljubezen bo pomagala ozdraviti planet,” pravi avtorica. Delo Življenje zaključuje s 101 mislijo za moč v življenju, kot na primer: Pripravljena sem se spremeniti, Ljubim svoje telo, Vsak dogodek spremenim v priložnost... Osnovno pa je ljubiti sebe in svoje življenje! LIDIJA MURN Sto let olimpijskih iger Ko se bodo julija in avgusta na prizoriščih letnih olimpijskih iger v Atlanti športniki vsega sveta pomerili v stoterih športnih disciplinah, bo še posebej slovesno, saj prav letos mineva celih sto let od tistega davnega 1896. leta, ko so bile v Atenah po večletnih prizadevanjih Pierra de Coubertina in privržencev njegovega olimpizma prve olimpijske igre moderne dobe. Od skromih začetkov, ko je na atenskih športnih prizoriščih v devetih športih in 43 disciplinah nastopilo le kakih 311 udeležencev iz 13 držav (med njimi ni bilo nobene ženske) in so bile igre le del drugih večjih prireditev oziroma svetovnih razstav, so se razvile v povsem samostojno prireditev in postale najpomembnejši športni in eden najbolj spektakularnih medijskih dogodkov na svetu. Na zadnjih letnih olimpijskih igrah moderne dobe v Barceloni je tako nastopilo 9367 udeležencev (od tega 2708 žensk) iz 169 držav v 24 športih in 257 disciplinah. Želja vsakega športnika je, da vsaj enkrat nastopi na olimpijskih igrah, še lepše pa je seveda, če mu uspe doseči olimpijsko zlato, srebrno ali bronasto odličje. Igre so v sto letih doživljale precejšnje spremembe, od izvornega Coubertinovega načela “Važno je sodelovati, ne zmagati” je ostalo malo. V ozračju hladne vojne so postale torišče prestižnega boja za medalje med Vzhodom in Zahodom, kmalu je začel igre po svoje obračati tudi kapital, saj brez komercializacije ni bilo več mogoče speljati zahtevnih in dragih prireditev. V zadnjem času se je razgubilo še načelo, da smejo na olimpijskih igrah sodelovati le ljubiteljski športniki. Ti dejansko skoraj nimajo več pravih možnosti doseči pomembnejše uspehe na olimpijskih prizoriščih, saj se žal še poklicni športniki za doseganje vrhunskih rezultatov in medalj poslužujejo nedovoljenih sredstev. Ž bojkoti v osemdesetih letih, ko se zahodni blok ni udeležil iger v Moskvi in ko se vzhodni ni udeležil iger v Los Angelesu, je na prizorišča stopila tudi politika. Tako olimpijsko zastavo s petimi krogi, ki ponazarjajo pet celin sveta, cefrajo sape komercializma, politike in zmagovalne filozofije. O vsem tem in še o mnogem drugem govori knjiga KRONIKA STO LET OLIMPIJSKIH IGER, ki jo je v izvirniku pripravila Britta Kruse, izšla pa je v več tujih jezikih. Založnica slovenske izdaje je Mladinska knjiga, ki je z dovoljenjem založbe izvirne izdaje našo oplemenitila z uvodnimi besedami najbolj slavnih olimpijcev, Leona Štuklja in Mira Cerarja, ter z uvodnim poglavjem Evgena Berganta Slovenci in olimpijske igre ter pregledom športnikov iz Slovenije na olimpijskih igrah, ki ga je pripravil Marko Rožman. Slovenskemu delu sledi kronika vseh dosedanjih olimpijskih iger moderne dobe od 1896 v Atenah do okvirnega pregleda priprav na letošnje v Atlanti. Vsake igre so zabeležene s strnjenim besedilom, ki ob pomoči bogatega slikovnega gradiva razgrinja poglavitna dogajanja, statistični podatki o udeležencih, športnih disciplinah, o najuspešnejših državah dobitnicah kolajn in pregled vseh dobitnikov kolajn pa so podani v zadnjem delu knjige prav tako za vsake olimpijske igre posebej. Letos bo ta knjižna novost najbrž kar pogosto v rokah ljubiteljev športa. Upajmo, da bo knjiga spodbudila naše športnike in se bodo potrudili, da bodo v prihodnjih izdajah olimpijske kronike zapisani, če ne že med dobitniki kolajn, pa vsaj med udeleženci. MILAN MARKELJ [foffciteiMrpait s» ®g>gitf zervirano hrano, cigarete, filme. Malce naprej,' senci mogočnega drevesa, prodajajo smrkavi fantih lokalni časopis v družbi z intelektualci, ki tu vodi)!1 nikoli končane razprave. Mesto ima tudi nakupov^ ni center. Ko popotnik prestopi njegova vrata, stop1 iz zgodovine v kičast tehnološki svet Hongkonga, Si"' gapura in Bangkoka. Gosposke restavracije se* novem mestu bohotijo ob senčnih hotelih. Med nj? mi se stiskajo drobne prijetne čajnice. Tu se svet vrt1* ritmu zahodne glasbe, ki prihaja iz vsakovrstn' radijskih sprejemnikov. Prve jutranje korake sva namenila novemu stu. V mestni bolnišnici sva oddala pismo slovenskf' ga študenta medicine, ki si je zamislil, da bi svojc prakso opravil v Nepalu. Bolnišnica v meni ni vzb?' dila posebnega zaupanja. Ponovno sem se odlod" da bom celo pot zdrav kot dren. Potem sva v No'’ ulici poiskala trgovino s čevlji. Lastnik naju je najpd) debelo gledal, dolgo bral pismo, ki sva ga prinesi3, se naposled sprostil, naju postregel s čajem, nato P* Vlada otovoril s kilogramom mešanice indijski? začimb za svojega brata, ki se je po čudnih naključji znašel in obstal v Sloveniji. I K 'ki sta na in bil sk čl: ta H ni te tu te S: N ni ni t; Katmandu Mesto nas je sprejelo neprijazno. Tujci smo se z avtobusne postaje porazgubili v temno noč, ki jo je vlažil rahel dež. Poizkusila sva srečo skupaj z mladim, medvedu podobnim kanadskim študentom, ki se je že dobre pol leta potikal po prostranstvih Azije. Nova združba je obrodila sad. V temni ulici smo končno odkrili hotel, kjer so se nam odprla vrata. Po nekajminutnem prepričevanju nas je portir za ceno dveh namestil v skupno sobo. Sončni žarki so nežno božali bela in rjava pročelja večnadstropnih hiš in se nagajivo sprehajali po lesenih balkonih in umetelno rezljanih naoknicah. Tišino mesta so v jutranji zori zmotili hitri drsajoči koraki v črno in belo oblečenih mož, ki so po sveže umitem kamnu ozkih ulic hiteli proti kapelicam na vogalih ulic in proti številnim templjem na osrednjem trgu. Bogovi so zahtevali svojo jutranjo daritev. Nemir se je bliskovito razširil po celem mestu. Šelestenju stotinam kril golobov, ki so se v jatah spuščali pred templje hindujskih bogov in pobirali ostanke darovanega riža, se je pridružil šklepet pra- Pogled na strehe Katmanduju. VETER V LASEH V NOVEM MESTU NOVO MESTO ■ V soboto. 1. junija, bo v organizaciji roestne občine Novo mesto in Agencije za šport v Novem mestu akcija Veter v laseh s športom proti drogi, ki je eden izmed letošnjih projektov Športne unije Slovenije, namenjen boju proti drogi oziroma odvračanju mladih °d mamil. Ob 9.30 bo v Brš-•jinu tekmovanje v kotalkanju (rolanju), kjer bodo udeleženci oziroma udeleženke fazdeljeni v štiri kategorije. Ob dveh popoldne se bo v športnem parku na Loki zuielo tekmovanje mešanih ?Wp v košarkarskih trojkah 'o v mini odbojki, kjer bodo nastopale štiričlanske ekipe (dva fanta in dve dekleti), za umetniško navdahnjeno mladino pa bodo prireditelji pripravili krede za risanje na asfalt. Tekmovanja, za katera se mladi še lahko prijavijo pri Agenciji za šport (322 267), se bodo končala °b mraku, ko se bo ob organizacijski pomoči Društva novomeških študentov začel koncert novomeških glasbenih skupin. Do torka so svoj sjcer brezplačni nastop obljubili D’Kovači, Društvo mrtvih pesnikov, Mercedes band in General Lojze, zelo Verjetno pa se jim bodo priključile še druge skupine. Novomeška zmaga v igrah brez meja Novomeščani so kot prva od slovensih ekip nastopili na letošnjih igrah brez meja v Torinu, zmagali in si nabrali lepo zalogo točk za finalni nastop - Poškodba Smrketa TORINO - Skupina novomeških športnikov, ki je v soboto v Torinu nastopila na prvi prireditvi znanih iger brez meja v Torinu, je dosegla popoln uspeh. Da Novomeščani sodijo med favorite, so pokazali že na generalki, kjer so brez večjega naprezanja osvojili največ točk med ekipami šestih evropskih mest, vendar v soboto nekaj po 20. uri vse le ni steklo tako, kot bi moralo. To, da se je prireditev začela z zamudo, ni pri Italijanih nič čudnega, pa tudi to, da je vmes zmanjkalo elektrike, naših fantov in deklet ni zmedlo, pač pa se je že med prvo od desetih iger poškodoval žužem-berški odbojkar Aleš Smrke; sicer je poskusil nadaljevati, vendar ni šlo. Čeprav so sprva sumili da gre za zlom ključnice, so kasneje ugotovili, da gre za poškodbo mišice, ki povezuje ramenski sklep in vrat, kar postavlja pod vprašaj celo nadaljevanje njegove odbojkarske kariere. Morda tudi zaradi Smrketove poškodbe so se v nadaljevanju nastopa Novomeščani še bolj potrudili, zmagali v štirih igrah, bili trikrat drugi ter po enkrat tretji, četrti in TOPLICANI KAR DALEČ DOLENJSKE TOPLICE - Prvi dan kvalifikacij za atletski pokal Slovenije so uspešno nastopili tudi atleti iz Dolenjskih Toplic. Boštjan Šimunič je v troskoku s 15,61 m postavil drugi najboljši izid vseh časov na Dolenjskem, dolenjski rekord pa ima še vedno njegov oče Milan s 16,23 m. Boštjan je s tem izboljšal svoj osebni rekord za 30 cm in postal resen kandidat za nastop v državni reprezentanci. V skoku v daljino sta se izkazali Gordana Djurič (592 cm) in Andreja Blatnik (549 cm). NA VRTAČO NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto bo v soboto, L junija, pripravilo planinski izlet na 2181 visoko Vrtačo, drugi najvišji vrh Karavank. Izhodišče pohoda bo južni portal ljubeljskega predora. Odhod avtobusa iz Novega mesta bo ob 6. uri, cena izleta za odrasle je 1.500 tolarjev, za dijake in študente pa 1.200. Prijavite se lahko po telefonu 21-446 ali 49-040, izlet pa bo vodil vodnik PZS Mladen Živ-kovič. DRUGI V NEMČIJI NOVO MESTO - Nogometni j®°štvi starejših dečkov in kadetov pOvome^gg;, nogometnega kluba elan sta 25. in 26. maja nastopili na Urnirju v mestih Eschwege in Wich-^nnshausen. Starejši dečki so med ‘ ekipami iz 6 držav osvojili 2. ***sto, kadeti pa med 10 moštvi 4. meit°- S. N. (;Hah na norveškem . Novo MESTO - Novomeški Jadralni padalec Marjan Grah, ki je an' na devetih tekmah jadralno-Padalske lige osvojil skupno 7. ^esto in se s tem uvrstil v državno ePfezentanco, je včeraj odpotoval jja Norveško, kjer bo v prihodnjih Veh tednih potekalo evropsko P^enstvo v tej disciplini. Dve zmagi kolesarjev Krke ^eter Ribič in Gaber Gomišček sta zmagala v Mariboru __- Od Krkinih članov je bil najboljši Uroš Murn NOVO MESTO - Drugi del član-moštva in obe mladinski vrsti a konec minulega tedna nastopili !*adirki za veliko nagrado Maribora ,n kvikov pokal v Mariboru, kjer je ' ,v soboto kriterij za pokal sloven->1 n mest. Medtem ko nepopolna I anska vrsta - boljši del moštva je uspešno nastopal na dirki po J^aški, nekateri pa so poškodova-3 ‘ ni dosegla odmevnejših uvrsti-v> so se spet izkazali mladinci. Med starejšimi je Peter Ribič rjagal, drugi pa je bil njegov večni ekmec Darko Mrvar iz ljubljanske-jj? koga, med mlajšimi pa je zmagal Ovogoričan Sebastijan Miklavec, i dtem ko je bil tretji kolesar °vomeške Krke Gaber Gomišček, a katerega njegov trener Janez Jagodic meni, da med mladimi novomeškimi kolesarji največ obeta. Da je to res, je Gaber potrdil že v nedeljo, ko je zmagal na 17 km dolgem vzponu na Areh na Pohorju. Krkina vrsta starejših mladincev se je tokrat nekoliko uštela v taktiki, tako da je bil na koncu najbolje uvrščen Novomeščan Andrej Filip, ki je na Areh priplezal četrti. Člani so v nedeljo v Mariboru nastopili na 150 km dolgi cestni dirki, na kateri je zmagal član ljubljanskega Roga Andrej Hauptman; od Krkinih kolesarjev pa je bil najhitrejši Uroš Murn, ki je na cilj prispel skupaj z zmagovalcem, Martin Derganc pa je dirko končal v drugi skupini in je zasedel 7. mesto. L V. peti, a nikoli zadnji. Zbrali so 58 točk, kar je bilo za 12 več od drugouvrščene ekipe madžarskega mesta Hajduszoboszel. Z malo več sreče bi bilo točk še več, šhj so jolija vložili pri igri, kjer so bili drugi, isto uvrstitev pa so dosegli tudi v zadnji igri, kjer so se točke prav tako štele dvojno. Z zmago in 58 zbranimi točkami so si Novomeščani verjetno že zagotovili nastop v finalu, kamor se bo uvrstila tista ekipa iz vsake države udeleženke, ki bo zmagala in ob tem med ekipami iz te države dosegla največ točk. Za njimi bodo poskušali čimveč točk zbrati še športniki iz Kranjske Gore, Kranja, Bohinja, Mengša, Radencev, Dobrepolja, Iške vasi in Železnikov. Novomeško ekipo je sestavil in jo vodil Slavko Seničar, nastopili pa so odbojkarici Rebeka Koncilija in jana Vernig, nekdanja rokometašica Breda Kastelic, alpinistka Romana Tomšič, atlet Matjaž Zupančič, odbojkar Aleš Smrke, košarkar Uroš Jazbec in član rafting kluba Gimpex iz Straže Simon Bobnar. Pomerili pa so se s švicarskim mestom Genestre-rio, portugalsko Amadoro, italijansko Fulmono, grškim Zakynthosom in madžarskim Hajduszoboszlom. I. V. IGRE BREZ MEJA - Aleš Smrke, Uroš Jazbec, Rebeka Koncilija in Romana Tomšič (od leve proti desni) so v rožnatih kostumih tako odločno krenili v boj za točke na igrah brez meja v Torinu, a se je prav Smrketu zgodila nesreča, tako da ga je poškodba ramenske mišice izločila iz tekmovanja. Kljub temu je novomeška vrsta uspela. (Foto: Z. Vidmar) ^JBOIJŠE SMUČARKE V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH - Slovenski i0rni< živalstvu. Razumljivo je, da Sc mora kmetijstvo prilagajati Povim zahtevam in potrebam časa, toda kljub temu lahko z določenimi ukrepi ohranja ugod-ne pogoje za življenje živalskih vrst. Ohranitev teh nam lahko Predstavlja določeno garancijo Za pridelavo hrane, predvsem zdrave hrane tudi v prihodnje. Ker je v mesecu maju in juniju Predvsem čas košnje, bi želel °Pozoriti na ukrepe, s katerimi se mhko tudi ob sodobni tehnologiji >n tehniki košnje zmanjšajo Pfgativni vplivi na živalstvo. Ugodnejše košnje, ki sovpadajo z obdobjem valjenja in gnezdenja mnogih vrst ptic ter polaganjem mladičev poljskega zajca in srnjadi, imajo za posledico, da mnoga gnezda ptic, med njimi ll'di pernate divjadi, propade oz. N pokošeno s samicami vred. Mladiči srnjadi in zajcev pa Zc"'adi prirojenega načina obna-,anja, ko se ob nevarnosti pritajilo v> travinje, tako dočaka žalo- sten konec. Da bi to preprečili, je včasih potrebno zelo malo truda, vendar prenekateri žjyaliprihrani življenje. Če opravimo prvi odkos na najbolj oddaljenem pasu od gozdnega roba, žive meje, vetrobranskega pasu ali meje travnikov z ostalimi kmetijskimi kulturami in nadaljujemo košnjo proti tem robovom, omogočimo živalim, da se pomaknejo v kritje. V primeru, da je na obeh straneh travnika primerno kritje za živalski svet, pa je najprimernejše, da prvi odkos opravimo po sredini in se nato postopoma pomikamo proti robovom travnika. Podobno kot pri košnji lahko ravnamo tudi pri žetvi, siliranju ali ličkanju koruze in vseh ostalih delih na poljih in travnikih, kjer s stroji v kratkem času obdelamo večje površine. Ker je skrb za živalski svet odraz našega odnosa do okolja, poskrbimo, da bo kulturna krajina vredna svojega imena! MARJAN KUM EU, dipl. inž. gozd. Zavod za gozdove Slovenije, OE Novo mesto BILO JE PRED STO LETI S hlapci je križ Izbral Miloš Likar Z najemanjem poslov imamo gospodarji dandanes velike sitnosti. Ne le da poslov primanjkuje in jih je sploh težko dobiti, je tudi ta križ, z njimi da se človek ne ve kam obrniti, kadar jih potrebuje. Kolikokrat se zgodi, da se hlapec natiho-ma odpove službi ali pa da službo meni nič tebi nič zapusti. Kolikokrat se zgodi, da mora gospodar posla odpraviti, ker ni bil za rabo. Kje naj poišče gospodar tako naglo drugega hlapca? Pa tudi, če se odpove hlapcu po vsih predpisih naše poselske postave, kako težko je iskati in dobiti novega hlapca. Kolikokrat se zgodi, da se morajo poselske službe razpisovati v Dolenjskih Novicah. V takih razmerah pač ne kaže druzega, kakor da se tudi v Novem mestu (in sploh po večjih trgih in krajih) ustanovi urad, kateri se naj peča s tem, da preskrbuje poselske službe. Taki uradi obstoje že po vsih večjih mestih. Ta urad naj bi posredoval med gospodarjem in poslom. V njem naj bi se oglašali posli, ki iščejo službe in gospodarji, ki iščejo poslov. Kako ugodno bi bilo to za obe stranki. Dolenjske novice, maj 1896 • Edini resnični in verodostojni učitelj, ki obstaja, je naša zavest. (Tamaro) • Prizadevati si moramo, da ne bomo zdrknili na raven jodlarskega tercialstva. (Kučan) • Rdeči so zapravili prejšnjo državo, črni bi pa radi sedanjo. (Delavska enotnost) • Prijaznost je jezik, ki ga lahko slišijo gluhi in berejo slepi. (Ttvaiti) Zlatomašnik Ivan Mrvar spet doma Vrnitev po 50 letih ŽUŽEMBERK - Nedeljske slovesnosti in zlate maše misijonarja in prelata Ivana Mrvarja se je v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata udeležilo veliko ljudi. Lep sprejem in dobrodošlico je doživel Ivan Mrvar že dan poprej na svojem domu. Življenje je res nepredvidljivo. Koliko preizkušenj in težav je doživel prelat Ivan v teh letih, ve le on sam. Skušal jih je razodeti tudi poslušalcem, ki so napolnili cerkev v Žužemberku. Rojen je bil 17. maja 1917 v Žužemberku. Kot peti od 12 otrok je obiskoval osnovno šolo v Žužemberku v letih 1923 - 1930. Klasično gimnazijo in maturo je opravil I. 1938 v Ljubljani. Do leta 1944 je potem študiral teologijo. V letu 1944 je bil poslan za kaplana v Rovte. Istega leta je bil zajet na Turjaku. Ušel je zanesljivi smrti in prišel na Koroško z ostalimi begunci. Od tam ga je pot vodila v Italijo, kjer je bil vodja begunskega centra. Od tam je šel v Kalifornijo in 1. 1965 v Ekvador kot misijonar. Tam dela in živi z revni- ' mi prebivalci te dežele že 31 let. Misijonarju in prelatu Ivanu so vaščani poklonili lepo sliko (na fotografiji). S. MIRTIČ V spomin Rudija Alifa Ko so le še zadnje zaplate snega na Razborju pod obronki Lisce naznanjale, da se letošnja muhasta zima vendarle nepreklicno končuje, je dolgoletni upravitelj šole na Razborju Rudi Alif, velik, postaven možak, na svojem domu pozdravil manjšo delegacijo iz Sevnice, ki mu je prišla voščit ob njegovem 80. rojstnem dnevu. Prisrčno se je razveselil obisk “svojih punčk”, in čeprav sta obe obiskovalki, ki ju je objel in poljubil, že gospe na pomembnih položajih v šolstvu, jima ni bilo prav nič nerodno, ker sta poznali in cenili Alifov očetovski pristop do svojih mlajših kolegov, a tudi drugih, ki so ga obkrožali. “Jaz sem svoje življenje končal. To je izven življenja. Vi ste nam prinesli sonce,” je preroško proti koncu pogovora z gosti, v katerem je razgrinjal tudi zelo intimne stvari iz svojega bogatega, tudi trpljenja polnega življenja nekdanji partizanski učitelj, taboriščnik v Dachauu, režiser Rudi Alif, rojen v Polani, v bližini Razborja. Kot da bi slutil, da mu srce ne bo več zdržalo te pomladi. Od L septembra 1944 do 10. decembra istega leta sta poučevala z ženo Ano na Razborju v partizanski šoli. 8. decembra so na Razborju pripravili največji miting na Kozjanskem. “To je bila borba za svobodo,” je povedal Alif svoje mnenje o tistem obdob- ju med 2. svetovno vojno pri nas, ki mu borci pravijo NOB, nekateri pa državljanska vojna. 24. decembra so prišli Namci in Alif je moral prebiti 3 tedne na zaslišanjih v brežiških gestapovskih zaporih, 15. januarja 1945 pa je Gestapo, ko so ga prestavili v Maribor, predlagal eksekucijo Alifa. Sreča v nesreči je bila, da je nekdo usodno spremenil odločitev o njegovi ustrelitvi, tako da so ga odpeljali v Dachau. Tam je Alif zbolel za tifusom. Tikrat je bilo njegovo življenje dobesedno na nitki. Shujšal je približno na polovico običajne telesne teže - na borih 45 kg! “Za nas tifusarje je bil izhod iz Dachaua le skozi dimnik!” se je spomnil. Ko ga je spovedal neki Nemec in mu podelil obhajilo, je hotel Alifove osebne podatke. Povedal mu je, da je bil partizanski učitelj. Nemec se je začudil: “Saj Titovi partizani ne molijo!” Alif se je nekako izlizal, in ko sojih 29. aprila 1945 rešili Američani, seje tako rekoč drugič rodil. Domov se je vrnil suh kot trlica, da ga marsikakšen vaščan ni spoznal. Alif je bil dve leti v salezijanskem zavodu in svoje globoke vernosti ni skrival. Lokalnim oblastnikom v Sevnici ni bilo pogodu, da imajo takega človeka za upravitelja šole, zato ga je župan postavil pred izbiro: ali maša ali služba! Partijski sekretar pa je Alifa vprašal, ali ve, da ni skladno s kodeksom učitelja, da hodi v cerkev. Alif je odvrnil, da v hosti ni bilo nobenega kodeksa... Vsem tegobam in pritiskom navkljub sta z ženo dočakala upokojitev - Alif leta 1972, žena pa dve leti pozneje. Poučevala sta sprva vse, od L do 8. razreda. Največje bilo na šoli kar 111 otrok! S svojimi neprijetnimi doživljaji ni imel nikoli navado obremenjevati kogarkoli, kot bi to gotovo znali dobro vnovčiti kot novodobni mučeniki sedanji politiki, ki tako radi poudarjajo svojo “pokončno držo”, a mnogi niso preživeli niti trohice tistega, kar je skusil Rudi Alif. Zato bo ostal zapisan v ljudskih srcih kot poštenjak in dobričina. P. PERC PA VČEKMED MIRNOPEŠKIMI CEPETA VČKI - To, da se pesnik Tone Pavček vedno rad vrača v rodno Dolenjsko, v Mirno Peč, je verjetno večini znano. Tako se je tudi prejšnji teden, v četrtek, 23. maja, z veseljem odzval povabilu na obisk mladih Mirnopečanov iz vrtca Cepetavček. Ti so mu skupaj z ravnateljem OŠ Mirna Peč Aleksandrom Rupeno (drugi z leve) pripravili prisrčen sprejem. Vse štiri skupinice - medvedki, srnice, polžki in zajčki - so mu s svojimi vzgojiteljicami zapeli pripravljene pesmice in kar težko jih je bilo ustaviti, tako so bili navdušeni nad pozornim poslušanjem gosta. Pavček jih je pohvalil in dejal, da najlepše pesmi prav gotovo rastejo v mirnopeškem vrtcu. Rad jim je pripovedoval o svojem otroštvu in doživetjih v mirnopeški dolini, razgovorili pa so se tudi malčki. Res prisrčno srečanje pesnika z malimi cepetavčki! Ob koncu so gostu poklonili zanimivo kravato in Pavček je dejal, da bo od sedaj naprej gotovo najlepši mož s kravato ter leseno spominsko uro, ki jo je izdelal domačin Tone Jerič. Malčki pa lahko v kratkem pričakujejo tudi pesmico o cepetavčkih. (Foto: L. Murn) V času od 17. do 23. maja so v novomeški porodnišnici rodile: Jožica Hudorovac z Lokev - Jasminko, Jovanka Šušak iz Straže -Miloša, Jelka Štor iz Žužemberka - Sašo, Metka Komljanec iz Stare Bučke - Majo, Polona Pejčič iz Tribuč -v Katarino, Suzana Hočevar iz Črešnjic - Denisa, Saša Rotar iz Podturna - Petro, Darja Strnad iz Podlipe - Žiga, Brigita Konček z Uršnih sel - Saro, Jožefa Tomažin s Senuš - Evo, Tanja Barbo z Velikega Kala - Patricijo, Bernarda Djolevič iz Straže -Tima, Vesna Škrabar iz Leskovca pri Krškem - Haidi, Brigita Šale-har z Blata - Aljaža, Mirjana Kokalovič iz Črnomlja - Iva, Silva Ozimek iz Gornjega Kota - Nino, Amalija Gracar iz Praprotnice -Andrejo, Klavdija Kušljan iz Šentjerneja - Maja, Marjeta Ber-kopec iz Križev - Šaro, Nevenka Pust iz Biške vasi - Lavro, Janja Zorko-Kurinčič s Senovega -Nino in Anica Butala iz Tribuč -Žiga. Iz Novega mesta: Maja Sivec, Na Tratah 15 - Maja. Čestitamo! prodaja vozil in rezervnih delov - servis d.o.o., Novo mesto, Podbevškova 4, tel./fax: 068/26-077,341-300 SUPER OENE DAEVVOO, FORD FORD FIESTA 1.3 FLAIR 17.990 DEM ESCORT 1,6i ATLANTA 25.490 DEM MONDEO 1.8i CLX. 32.800 DEM DAEVVOO NEXIA 17.398 DEM J&367-BEM ESPERO 23.326 DEM. 2AJmmK Nexia in Espero imata vse — razen vas! Garancija 3 leta ali 100.000 km ter 6 let na karoserijo. RABLJENA VOZILA Ford Fiesta 1.1 1994 13.400 DEM Škoda Favorit GLX 1993/3 8.500 DEM Ford Escort 1.4i Caravan 1994/4 19.200 DEM Jugo Koral 1989 2.200 DEM REZERVNI DELI FORD OPEL RENAULT 5 zavorni disk 4.662 SIT 3.532 SIT 2.601 SIT ležaj kolesa 8.098 SIT 5.352 SIT 6.420 SIT žaromet 2.729 SIT 8.436 SIT zavorne ploščice 5.605 SIT 2.032 SIT 2.607 SIT gar. sklopka 17.952 SIT 16.119 SIT 13.946 SIT filter olja 1.389 SIT 918 SIT in še veliko drugih rezervnih delov. Za rezervne dele, ki so vgrajeni v našem servisu, nudimo 6 mesecev garancije. Nudimo vam storitve avtovleke. Obiščite nas! Mestna občina Novo mesto na podlagi 10. čl. Statuta Mestne občine Novo mesto (UL RS 13/95) objavlja RAZPIS za ocenjevanje urejenosti naselij in hiš v mestni občini Novo mesto 1. Pri ocenjevanju urejenosti naselij bodo upoštevana naslednja merila: - urejenost glavnih urbanih točk - središč naselij (glavnega trga, fasad, glavne trgovsko/gostinske ulice, itd.) - urejenost gojenih zelenih površin ter ocvetličenje, - urejenost objektov kulturne dediščine, - urejenost objektov komunalne infrastrukture (zbiranje komunalnih odpadkov...). 2. Pri ocenjevanju hiš se bodo upoštevali naslednji elementi: - zunanja urejenost hiše, - urejenost vrta ter balkona. Urejenost naselij ter hiš bo ocenjevala posebna komisija. Predloge za ocenjevanje lahko pošljejo do vključno 15.7.1996 turistična društva, krajevne skupnosti in fizične osebe na naslov: Mestna občina Novo mesto, Seidlova c. 1,8000 Novo mesto. Pri ocenjevanju bodo imela prednost naselja oz. hiše, katerih urejenost bo v čim večji vsebinski povezanosti s kolesarjenjem. NAGRADE IN PRIZNANJA: - najbolje urejenemu naselju - pisno priznanje ter denarna nagrada 100.000,00 SIT, - najbolje urejeni hiši - pisno priznanje in denarna nagrada 50.000,00 SIT, - za doseženo 2. in 3. mesto pri obeh ocenjevanjih - pisno priznanje. Priznanja in nagrade bodo podeljene na eni izmed prireditev v času svetovnega prvenstva v kolesarstvu v Novem mestu. ▲ ŽUPAN PRI TROJČKIH - Pet mesecev stari Tina, Tanja in Jan so drugi trojčki v občini Šentjernej. Srečno družino zakonca Milene in Janeza Bemardič v Gornjem Gradišču je obiskal župan občine Franc Hudoklin ter jima čestital ob srečnem dogodku. “Srečni smo, da jim imamo, "pravita Bernardičeva. “Vse delo je posvečeno njim. Res da so se rodili s sedmimi meseci in so vsi skupaj tehtali 4.980 gramov, vendar nam njihovo zdravje daje pogum in lepša napore pri njihovem odraščanju. ” (Foto: M. Hočevar) PISATELJ BOGDAN NOVAK V ŽUŽEMBERKU - Marsikatero zanimivost je v prisrčnem pogovoru v polni avli osnovne šole Žužemberk povedal mladim bralcem priljubljeni slovenski pisatelj Bogdan Novak. Na številna vprašanja je odgovarjal z velikim zadovoljstvom, saj je velik poznavalec otroških src. Na koncu je podeli! bralne značke. Najmlajši šolarji pa so preživeli čudovit sobotni dopoldan s pisateljico Ivanko Mestnik v Drašči vasi. Na sliki razgovor v Žužemberku. (Foto: S. Mirtič) 1 L 11 1 r & II Lm il FRANCOZI PRI NAŠIH REJCIH - Prejšnji teden se je na tridnevnem obisku pri slovenskih govedorejcih na Primorskem in v Posavju, ki so lani uvozili iz Francije okrog 150 glav telic mesne pasme charolais, znane predvsem v Franciji, a že tudi v številnih drugih državah, mudila 3-članska delegacija Francozov na čelu z direktorjem Sindexa, organizacije za strokovne in komercialne posle z govedom charolais, Jeanom Claudom Boyerom. V sevniški občini sta Milan Lončariti Roman Žveglič nabavila lani 27 oz. 10 živali te pasme, Božo Resnik iz Straže pri Raki pa 14. Oglede živali pri rejcih so zaključili na turistični kmetiji Klenovškovih na Podvrhu. (Foto: P. Perc) Pl-.fcsl J..................» SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV ZGODOVINE - Tudi dolenjski osnovnošolci so se v okviru Zveze prijateljev mladine lotili raziskovalnih nalog pod naslovom Priseljenci so med nami. V petek in soboto je bilo v Novi Gorici srečanje vseh, ki so na razpis poslali raziskovalne naloge. Predstavili so Kočevarje, Rome, vojne sirote, Turke, Albance, Žide in begunce, priseljence iz bivših jugoslovanskih republik in ostale. Za njihove naloge je komisija podelila tudi odličja. Zlato sta prejeli nalogi iz OS Bršljin in Šmihel, srebro Dolenjske Toplice in Škocjan, bron pa Otočec. Na sliki: Dolenjci so se po zaslugi občinske Zveze prijateljev mladine v Novo Gorico odpeljali skupaj. (Foto: J. Pavlin) MODNA REVIJA NA VIGREDI - Modna revija, ki jo vsako leto prvi večer Vinske vigredi v Metliki pripravi tamkajšnja srednja tekstilna šola, je med najbolj obiskanimi v vrsti predstav Vinske vigredi, ene najbolj množičnih, prijetnih in sproščenih tovrstnih prireditev v Sloveniji. Tudi zadnji petek zvečer si je na metliškem Mestnem trgu množica ljudi z zanimanjem ogledala modele belokranjskih krealork in izdelovalcev. Na sliki: ljubke manekenke, dijakinje tekstilne šole, v modelih metliške kreatorke Marjetke Žele. (Foto: A. B.) OBRTNA ZADRUGA “HRAST” NOVO MESTO ADAMIČEVA 2, NOVO MESTO OBJAVLJA na podlagi sklepa Upravnega odbora z dne 9.5.1996 prodajo z javnim zbiranjem ponudb naslednjih nepremičnin: 1. Nedograjen poslovni prostor v naselju PLAVA LAGUNA v Novem mestu (Seidlova ulica) s pripadajočim zemljiščem: - pare. št. 910/1 - zelenica v izmeri 762 m2, izklicna cena je 6.900.000,00 SIT - pare. št. 910/4 - stavbišče z nedograjenim objektom v izmeri 124 m2 in dvoriščem v izmeri 303 m2, izklicna cena je 7.900.000,00 SIT Nepremičnina je vpisana pri k.o. Novo mesto. Rok plačila je 8 dni po podpisu pogodbe. 2. Poslovni prostor na Glavnem trgu 14, Novo mesto, v izmeri 12,83 m2. Lokal se nahaja ob notranjem dvorišču poslovno-stanovanjskega objekta Glavni trg 14. Izklicna cena je 2.300.000,00 SIT. Rok plačila je 8 dni po podpisu pogodbe. Predkupno pravico ima dosedanji najemnik poslovnega prostora. 3. Vsakemu ponudniku bo omgočen ogled neprimičnin. Podrobnejše informacije lahko dobite po tel. (068) 341-802, g. JANEZ BELE. Prispele ponudbe bo obravnavala komisija za izbor najugodnejšega ponudnika. Predkupno pravico za nepremičnine pod 1 in 2 ima v primeru enake ponudbe član zadruge oz. delovni zadružnik. Hkrati s ponudbo mora ponudnik predložiti tudi dokazilo o plačilu varščine v višini 10% izklicne cene. Izbranemu ponudniku se varščina všteje v kupnino, preostalim se po končanem razpisu vrne. Prometni davek in vse druge stroške v zvezi z nakupom plača kupec. Rok zbiranja ponudb je 15 dni po objavi. Ponudbe pošljite na naslov! Obrtna zadruga HRAST Adamičeva 2, 8000 NOVO MESTO Komisija za izbor najboljšega ponudnika Odpiranje ponudb bo dne 17.6.1996 v sejni sobi OZ HRAST na Adamičevi 2, Novo mpsto. ~/IK ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE HOTEL AJDA 37.665.00 SIT HOTEL TERMAL 31.720.00 SIT TUR. NASELJE 25.950.00 SIT 5x polpenzion, kopanje v bazenih, jutranja gimnastika, 2 uri uporabe igrišč v športnem parku na umetni travi. Možnost plačila na tri obroke. Na voljo pa so vam še 7-, 10-, in 14-dnevni paketi. Popusti za otroke: od 2. leta (bivanje in hrana) gratis od 3. leta do 7. leta 50% od 7. leta do 14. leta 30% INFORMACIJE IN REZERVACIJE: Zdravilišče Moravske Toplice Telefon: 069/48-210, 48-106 Fax: 069/48-607 ŠTEFANIČI DELAJO ZA ŽUPANČIČEV HRAM - V Dragatušu v Beli krajini stoji le nekaj sto metrov stran od magistralne ceste proti Vinici gostilna, kjer se je vredno ustaviti. Pa ne le zaradi spominske sobe pesnika Otona Zupančiča, ki je v lej hiši preživel mladost, temveč tudi zaradi gostilne, ki ima že stoletno tradicijo. Pred 22 leti stajo vzela v roke Rajko (na sliki) in Katarina Štefanič in jo namenila izletniškemu in domačemu turizmu. Ta čas se ukvarjajo tudi s trgovino, imajo tujske sobe, tenis igrišča, 25 ha veliko kmetijo. Nasproti njihovega hrama raste stavba, kjer bodo nove sobe za goste. Gospodarju vliva pogum sin Marko, kije končal gostinsko šolo za kuharja, hčerka pa ima za seboj trgovsko šolo in sedaj obiskuje še ekonomsko. Ob takem podjetju se za prihodnost utečene gostilne prav gotovo ni bali. (Foto: J. Pavlin) GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE uuBijANA LJUBLJANA, 4. - 8. JUNIJ 1996 [ ČE SLO 9.45. 10.00 10.10 10.55 13.00 13.05 11.40 11.00 17.10 18.00 18.30 19.10 19.30 20,05 20.35 21.25 22.35 23.00 23.15 Sle 9.001 [t°ps ISDN digitalno omrežje z integriranimi storitvami 14.15 laniz 18.00 Ki viai 4/4-; Kole: HA! 8.30 N Telekom Slovenije ISDN gradi mostove do vseh obstoječih in bodočih omrežij’ ISDN bo omogočal tudi po-vezovanje s paketnim omrežjem Sipax. 25, z mobilnim telefonskim omrežjem GSM in preko "informacijske super-avtoceste” z bodočim širokopasovnim omrežjem ATM. Adai O.d f0|| informacije: TelekomV!) Slovenije *"x\ Dni Ut 1-10 Sati v PE Novo mesto Novi trg 7a 8000 Novo mesto ali po telefonu 080 8080 % ■ TEHNOUNION ODPRL NOV PRODAJNI SALON ZA VOZllfl ROVER - Prejšnjo sredo je Tehnounion, ekskluzivni uvoznik in zastopa . za vozila BM\V in od decembra lani tudi za Rover in Land Rover, na Devov 18 odprl nov prodajni salon za omenjena vozila. Rover kot blagov'n . znamka obstaja že od leta 1884, Land Rover pa od leta 1948. Na tiskovfi konferenci so predstavili vse prihajajoče novosti, največ pozornosti PaS •. namenili prav seriji 200, ki je zanimiva tudi za slovenskega kupca. ^ modeli bodo naprodaj že v začetku junija. S prodajo vsaj 450 vozil se Slovenija uvrstila pred Hrvaško, Češko in Madžarsko. Dolgoročni cilj nas je doseči prodajo vsaj 1200 vozil letno. Zvečer je bila na p/ofčtff Cankarjevega doma predstavitev vseh Roverjevih modelov tudi za šu's javnost. (Foto: Majda Luzar) 13, 13, H 15 15 11 D H 18 D 11 2t X X X s 1. 4 TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do ^Morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 3«. V. slovenija i ,9£-0.15 TELETEKST H VIDEOSTRANI • 1U |0 OTROŠKI PROGRAM ŠKRAT KUZMA 10.25 SAMO ZA PUNCE, amer. naniz., 1/13 '0S5 TEDENSKI IZBOR PASJEGLAVCIZ BORNEA, jap. po-Ijudnoznan. oddaja .. H.25 PO DOMAČE «1 POROČILA 05 KOLO SREČE, ponov. 14'40 TEDENSKI IZBOR EXODOS, KRONIKA 14.50 SREČKO KOSOVEL: V MENI PREVRAT 15.30 PARLAMENTARNA KRIŽPOTJA ■M TV DNEVNIKI 1,10 OTROŠKI PROGRAM , ŽIVŽAV •00 FALLERJEVI, nem. naniz., 24/36 KOLO SREČE, TV IGRICA |0.3O DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT •05 SEINFELD, amer. naniz., 7/22 •5 TEDNIK 125 ZLATA ŠESTDESETA SLOVENSKE POPEVKE: nostalgija z Lidijo Kodrič, 7. : DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT POSLOVNA BORZA j u-15 SEVERNA OBZORJA, mar. naniz., 10/22 - Slovenija 2 j '00 turonews -11.15 Tedenski izbor: Iz deževnega »lega gozda, 3/6; 11.45 V žarišču; 12.15 Sonarji z otoka, irska oddaja -13.05 Rokomet; n ' 5 Seanse, amer. film ■ 15.50 Seinfeld, amer. 0/22; 16.15 Severna obzorja, amer. naniz., lj~i 0-05 Pekovski mojstri, franc, nadalj., 5/6 ->■00 Po Sloveniji -18.45 Poslujemo, 4/6 -19.15 v? kontaktna oddaja za mladostnike - 20.05 žarišču • 20.35 Vsemu navkljub, avstral. nadalj., C '21.20 Exodos, kronika - 21.30 Povečava - 0.00 lesarska dirka - 0.25 Tenis ^NALA ■ 0 Družina Adams (ponov. 3. dela) -14.40 Tv P°daja -15.00 Hondo (ponov. 3. dela) -15.50 , Peianja (ponov. amer. filma) -17.30 Družina »is (4. del risane serije) -18.00 Duša in telo p • *l nadalj.) -19.30 Športna oddaja - 20.30 t? Hamingov (amer. nadalj.) - 21.25 Kako je p, dvojen divji zahod (8. del nadalj.) - 23.00 1 “ms in telo (ponov. 3. dela) • 0.30 CNN poroča HTVi jJO TV spored - 7.25 Poročila - 7.30 Santa ^'Sara (serija) - 8.15 Dobro jutro - 9.55 u r°C>la • 10.00 Prenos iz Medvedgrada -10.30 JPozabni dan (dok. oddaja) -11.15 Glasbena 7»-12.00 Poročila-12.20 Ljubezen (serija) l>45 Junaki Guadalcanala (amer. film) -ll 5 Program za otroke in mladino -16.00 /Jaška danes -17.45 Dan državnosti (prenos) : v, SC Dnevnik, šport, vreme - 20.30 Hrvaška -1 liUtole,Je L1*0'1- ser'ia)' 22.10 Odlikovanja oddaja) - 22.45 Dnevnik - 23.05 S sliko na ' 23.35 Theatron - 0.35 Poročila HTv2 tal Vj(jeo strani -13.45 TV koledar -13.35 _e,ek festivala-15.25 Kolo sreče -16.00 S ,'{ani mimohod hrvaške vojske - 17.05 »iški film -18.30 Razpotja federacije ■ L/® Hugo, tv igra -19.30 Dnevnik, vreme, - 20.15 Izenačevalec (serija, 6/22) - 21.05 »elj 911 - 22.00 Od 16 do 24 - 22.30 ^Podar svojega telesa (hrvaški film) •‘etek, SLOVENIJA 'S-1.05 TELE 11 VIDEO ST nadalj., 13/20; 11.15 Povečava; 12.05 Vrata ostanejo odprta, igrani film; 13.45 Moja draga Konkubina, jap. film -16.30 Sorodne duše, angl. naniz., 11/21 -17.00 Življenje pri viru življenja (jap. poljudnoznanstv. oddaja) -17.25 Veliki dosežki sloven. kirurgije -18.15 Po Sloveniji - 18.45 Planet šport -19.25 Denis pokora, 7/13 - 20.05 V žarišču - 20.20 Forum - 20.35 Pesek časa, amer. nadalj., 4/4 - 21.15 Studio City - 22.15 Novice iz sveta razvedrila - 22.40 Zavrtimo stare kolute, 4. oddaja - 23.10 Kolesarska dirka - 23.35 Tenis KANALA 8.30 Družina Adams (ponov. 4. dela) -15.50 Tv prodaja -16.10 Dance sesion (ponov.) -16.40 Pot flamingov (ponov.) -17.30 Družina Adams (5. del risane serije) -18.00 Duša in telo (4. del nadalj.) -19.30 Popotni vodič-20.00 Imperij (3. del naniz.) - 20.30 Dekle na rodeu (amer. film) - 22.05 Čikaške zgodbe (3. del naniz.) - 23.15 Duša in telo (ponov. 4. dela) - 0.30 CNN poroča HTV 1 7.10 TV spored - 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara (serija) - 8.15 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.30 Program za otroke in mladino ■ 12.00 Poročila - 12.20 Ljubezen (serija) -12.45 Kristina (fran,-nem. film) -14.35 Program za otroke in mladino -15.10 Izobraževalni program -16.45 Hrvaška danes -17.45 Zabavni hišni video (serija, 7/13) - 18.15 Kolo sreče -18.45 Pol ure za kulturo -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Javna stvar - 20.45 Aplavz, prosim - 21.45 Moja zgodba o Hrvaški (dok. oddaja) - 22.15 Poročila - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Dok. oddaja - 23.55 Poročila HTV 2 17.05 TV koledar -17.15 Turbo limach show - 18.30 Izobraževalna oddaja - 19.00 Hugo, tv igrica -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Korak za korakom (hum. serija) - 20.55 Rokomet - 22.30 Latinica - 23.45 Film SOBOTA, 1. VI. SLOVENIJA 1 8.15-0.55 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 8.45 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 9.00 KUUKČEVE DOGODIVŠČINE, 21/24 9.15 POD KLOBUKOM 10.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.35 UČIMO SE TUJIH JEZIKOV: francoščina 11.00 PROSLAVAOB150-LETN1CIŽELEZNICE NA SLOVENSKEM (prenos) 13.00 POROČILA 13.05 HUGO, ponov. 13.55 GOSPODARJI VRTA, D.N., amer. poljudnoznanstv. oddaja 14.45 TEDNIK, ponov. 15.35 CR1STY, amer. nadalj., 16/21 16.20 SKRIVNOSTNI SVET ARTHURJA CLARKA, ang. dok. serija, 2/13 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM OTROKA GOZDNE JAGODE, norv. nadalj., 2/3 17.35 TIRI SKOZI ČAS, dok. oddaja, 8/8 17.55 ALPE JADRAN 18.25 OZARE 18.30 HUGO-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.51 UTRIP 20.10 TEATER PARADIŽNIK 21.15 NA PEPELU RAJA, dok. film 21.50 TURISTIČNA ODDAJA 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 MAKS IN ŽELEZNINARJ1, fran. film SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs -10.45 Poglej in zadeni -11.15 Na zahod!, amer. film (ČB) -12.35 Popotovanje v Benetke -13.30 Znanost od blizu, kan. znanst. nadalj., 14/20-13.55 Košarka -15.15 EPvŠRG, posnetek 16.25 Atletika -18.30 Karaoke -19.30 Na vrtu - 20.05 Peter in Petra, slovenski mlad. film - 20.55 Mala bobnarka, amer. film - 23.00 Exodos, kronika - 23.10 Sobotna noč -1.10 Kolesarska dirka -1.35 Tenis KANALA 9.00 Kaličopko (ponov. otroške oddaje)-10.00 Risanka -11.00 Dance sesion -16.10 Cikaške zgodbe (ponov. 3. dela) -17.25 Dekle na rodeu (ponov. amer. filma) -19.00 Caught in the Act (koncert) - 20.00 Tropska vročica (amer. naniz., 24. del) - 21.00 Shillingburški godbeniki (angl. film) - 22.30 Dežurna lekarna (8. del hum. naniz.) - 0.00 CNN poroča HTV 1 8.20 TV spored - 8.35 Poročila - 8.40 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.20 Prizma -13.20 Dok. oddaja -14.20 Briljanten -15.10Svetovni reporterji -16.00 Poročila -16.05 Televizija o televiziji -16.35 Sinovi Nevihte - 18.00 Turbo limach show -19.14 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Zabavna oddaja - 21.15 Ameriški film - 22.55 Dnevnik - 23.15 Nočna premiera HTV 2 14.20 TV spored -14.35 Beverly Hills(serija 15/ 31) -15.25 Melrose plače (serija, 15/31) -16.10 Neobičajna pokrajina (dok. odaja) - 17.00 Atletika - 20.15 Hrvaški operni pevci (dok. oddaja) - 20.50 Vidikon - 21.35 Hrvaške županije - 22.25 “Od duha duhu" (dok. oddaja) -22.50 Hr top 20 NEDELJA, 2. VI. SLOVENIJA 1 8.15-0.30 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 8.45 TEDENSKI IZBOR ŽIV ŽAV 9.30 SREDI GALAKSIJE ZAVIJ LEVO, 2. epizoda avstral. naniz. 9.55 NEDELJSKA MAŠA 11.00 MOJ PRVI VIDEO O..., 10/12 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 15. REPUBLIŠKA REVIJA MPZ ZAGORJE 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR HUGO, ponov. KARAOKE, ponov. 14.35 NEDELJSKA REPORTAŽA 15.05 DLAN V DLANI 15.20 BARČICA PO MORJU PLAVA, franc, film 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO DOMAČE 18.45 ZA TV KAMERO 19.10 RISANKA 19.15 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.50 ZRCALO TEDNA 20.10 NEDELJSKIH 60 21.15 PEKOVSKI MOJSTRI, franc, nadalj, 6/6 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 CIKLUS FILMOV ORSONA WELLSA: VELIČASTNI AMBERSONOVI, amer. film (ČB) SLOVENIJA 2 7.45 Tedenski izbor: Angleška glasbena lestvica; 8.35 Videošpon; 9.20 V vrtincu -10.05 Tok, tok; 10.50 Planet šport; 11.30 Na vrtu; 12.00 Lahkih nog naokrog -12.45 EP v ŠRG -13.25 Rokomet - 14.00 Atletika -19.00 Nogomet - 20.05 National geographic, amer. dok. serija, 3/20 - 20.55 Večerni gost - 22.00 Grenki poljubi, švic. drama - 23.20 Športni pregled - 0.05 Kolesarska dirka - 0.30Tenis KANALA 9.00 Kaličopko (otroška oddaja) -10.00 Muppet shovv (29. del) -10.30 Glasbeni spoti -11.00 SKL - finale osnovnih šol (ponov.) -15.00 Shillingburški godbeniki (ponov. angl. filma) -16.30 Muppet show (ponov.) -17.00 Mala morska deklica (risanka) -17.30 Račje zgodbe (sinhron, risana serija) -18.00 Gospod Boogedy (amer. mlad. film) -19.00 Siam (oddaja o košarki) - 19.30 S kamero po potepu (ponov.) - 20.00 Jessie (3. del naniz.) - 21.00 Kako je bil osvojen divji zahod (ponov. 8. dela) - 23.00 Unpato (pogovor v studiu) - 0.30 CNN poroča PONEDELJEK, 3. VI, SLOVENIJA 1 9.45 - 0.30 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.35 OTROŠKI PROGRAM PRAVLJICE IZ LUTKARJEVEGA VOZIČKA, 5/10 11.05 ARABELA SE VRAČA, češka nadalj, 13/26 11.35 CIKLUS FILMOV ORSONA WELL-SA: VELIČASTNI AMBERSONOVI, ponov. amer. filma (ČB) 13.00 POROČILA 13.05 NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA 13.50 TEDENSKI IZBOR UTRIP 14.05 ZRCALO TEDNA 14.20 ZA TV KAMERO 14.35 FORUM 14.50 NEDELJSKA REPORTAŽA 15.20 VEČERNI GOST 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 17.25 TV OKO, angl. dok. serija, 13/13 18.00 SIMPSONOVI, amer. naniz, 35/48 18.30 ABC-ITD, TV IGRICA 19.05 RISANKA 19.15 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 SOSTANOVALKE, angl. naniz, 5/13 20.35 OMIZJE 21.25 ČUDNA POKRAJINA, angl. dok. serija, 1/5 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 SEVERNA OBZORJA, amer. naniz, 11/22 23.45 SVET POROČA SLOVENIJA 2 9.00 Euronews - 9.30 Tedenski izbor: Učimo se tujih jezikov: francoščina; 9.55 Turistična oddaja; 10.10 V žarišču; 10.25 Christy, amer. nadalj, 4/21; 11.15 Teater Pradižnik; 12.15 Sobotna noč; 14.15 StudioCity; 15.15EPvŠRG; 16.00 Športni pregled; 16.45 Sostanovalke, angl. naniz, 5/13; 17.10 Severna obzorja, amer. naniz, 10/22 - 18.00 Po Sloveniji -18.45 Šedma steza - 19.15 Angleška glasb, lestvica - 20.10 Osmi dan - 20.40 Melvin in Howar^ amer. filfn - 22.10 Exodos, kronika - 22.20 Brane Rončel izza odra - 23.50 Kolesarska dirka • 0.15 Tenis KANALA 17.00 Unpato (ponov.) -18.00 Duša in telo (5. del nadalj.) -19.30 Novosti iz zabaviščnega sveta - 20.00 Zlata dekleta (38. del amer. hum. naniz.) - 20.30 Pripeljan mrtev (amer. film) - 22. lOTropska vročica (25. del naniz.) - 23.00 Imperij (ponov. 3. dela) - 23.30 Glasbena oddaja - 0.30 CNN poroča TOREK, 4. VI. SLOVENIJA 1 10.15-0.10 TELETEKST 10.30 VIDEOSTRANI 10.50 OTROŠKI PROGRAM JAPONSKE PRAVUICE 11.00 OTROŠKA ODDAJA 11.25 VOLČJAK KAV1K, amer. film 13.00 POROČILA 13.05 ABC-ITD, TV IGRICA 13.50 TEDENSKI IZBOR EXODOS, KRONIKA 14.00 MOJ PRVI VIDEO O,, izobraž. oddaja, 10/12 14.30 OBZORJE DUHA 15.00 GRENKI POLJUBI, švic. drama 16.20 MOSTOVI 17.00 DNEVNIKI 17.10 OTROŠKI PROGRAM KUUKČEVE DOGODIVŠČINE 17.25 OTROŠKA ODDAJA 17.35 SREDI GALAKSIJE ZAVIJ LEVO, avstral. naniz, 3/28 18.00 FALLERJEVI, nem. nadalj, 26/36 18.30 KOLO SREČE - TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 BREZ ŽENSK NE GRE, angl. naniz, 13/19 20.40 GORE IN UUDJE 21.30 ROKA ROCKA 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 POSLOVNA BORZA 23.10 SEVERNA OBZORJA, amer. naniz, 12/22 SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs - 9.25 Tedenski izbor: Sedma steza; 9.55 Osmi dan; 10.25 Ognjena moč, amer. dok. serija, 2/15; 10.55 Alpe Jadran; 11.25 Analitična mehanika, 21/52 - 11.55 Tenis, prenos -14.55 Brez žensk ne gre (12/19); 15.2-5 Nedeljskih 60; 16.25 Severna obzorja, amer. naniz, 11/22 -17.10 Vsemu navkljub, avstral. nadalj, 4/4 -18.00 Po Sloveniji -18.45 Bajke na Slovenskem, 3/5 -19.15 Videošpon - 20.05 V žarišču - 20.40 Muenchenčana v Hamburgu, nem. nadalj, 9/14 - 21.35 Obiski - 22.50 Somrak stoletja - 0.20Kolesarska dirka - 0.45 Tenis KANALA 17.00 Tropska vročica (ponov. 25. dela) -18.00 Duša in telo (6. del naniz.) -19.30 Siam (ponov.) - 20.00 Hermanova glava (amer. naniz.) - 20.30 Jeleni z zahoda (11. del amer. naniz.) - 21.30 Sirene (3. del) - 22.30 Dežurna lekarna (ponov. 8. dela) - 23.00 Živeti danes - 23.30 Samo življenje daje življenje (1. del dok. oddaje) - 0.30 CNN poroča SREDA, 5. VI. SLOVENIJA 1 9.15-1.25 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 10.05 OTROŠKI PROGRAM DEKLICA DELFINA IN LISICA ZVITOREPKA, 5/7 10.20 HOV!, angl. naniz, 5/8 10.45 TEDENSKI IZBOR ROKA ROCKA 11.35 NATIONAL GEOGRAPHIC, amer. dok. serija, 3/20 12.2515. REPUBLIŠKA REVIJA MPZ ZAGORJE, 2. oddaja 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. 13.35 ZGODBE IZ ŠKOUKE 14.45 TEDENSKI IZBOR DLAN V DLANI 15.00 MADE IN SLOVENIA 15.50 SLOVENSKI UTRINKI, oddaja madžarske tv 16.20 UUDJE IN ZEMUA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM PETER IN PETRA, slov. film 18.00 FALLERJEVI, nem. naniz, 27/36 18.30 KOLO SREČE-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ERIK1NICIUI, angl. naniz, 1/12 20.35 FILM TEDNA: PARIZ, TEXAS, franc.-nem. film 23.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.35 SEVERNA OBZORJA, amer. naniz, 13/22 0.20 SREČNI UUDJE, fin. nadalj, 2/3 SLOVENIJA 2 8.00 Euronetvs - 8.35 Tedenski izbor: Bajek na Slvoenskem; 9.05 V žarišču; 9.35 Obiski; 10.25 Somrak stoletja -11.55 Tenis -14.45 Tedenski izbor: Barčica po morju plava, franc, film; 16.15 Severna obzorja, amer. naniz, 12/22 - 17.00 Presek časa, amer. nadalj. -18.00 Po Sloveniji - 18.45 Iz deževnega tropskega gozda, 4/6 -19.15 V vrtincu - 20.05 Nogomet, prenos iz Ljubljane - 22.05 Kolesarska dirka - 22.30 Exodos, kronika - 22.40 Plesna oddaja - 23.40 Opera - 0.25 Tenis KANALA 15.50 Video strani -17.00 Sirene (ponov. 3. dela) - 18.00 Igra brez konca (1. del angl. nadalj.) -19.30 Oddaja o stilu - 20.00 Hondo (4'. del naniz.) - 21.00 Vojna na Las Vegas stripu (amer. film) - 22.35 Dance session (oddaja o plesu) - 23.05 Nemčija danes (dok. oddaja) -0.00 CNN poroča ČETRTEK 4.30- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -11.00 Avtotimcs - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15-13.00 NZ želje - 14.00-15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -17.30 Planinski kotiček - 18.20 Kronika - 19.30- 24.00 Kinctoskop, Altcrgodba PETEK 4.30- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15-13.00 NZ želje - 14.00-15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -18.20 Kronika-19.30 - 24.00 Večerni program SOBOTA 6.00 Začetek, horoskop -8.30 Glasba je življenje - 10.00 Kuharski recept - 11.00 Evropa ta teden -11.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15-13.00 NZ želje - 13.30 Čestitke -14.00-15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Voluhar ekspres -18.20 Kronika - 19.30-24.00 Večerni program ČETRTEK, 30.5. 5.30 Domača glasba - 7.00, 9.00 in 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 13.00 Glasbene želje - 15.00 Poročila - 16.10 Turistične novice - 17.00 Obrtniki in podjetniki -18.00 Poročila - 18.15 Pro-motoj poroča - 19.00 Rockovski sprehod - 23.00 Ploščati vrhovi PETEK, 31.5. 5.30 Domača glasba - 7.00, 9.00 in 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi -13.00 Glasbene želje - 15.00 Poročila - 15.30 Grmski vulkan - 17.00 Srakin TV izbor - 18.00 Poročila - 21.00 Kviz z cvcrgrceni - 24.00 Nočni skok SOBOTA, 1.6. 5.30 Dobro jutro - 7.00 Poročila - 8.30 Izbor viže dneva - 9.00 Poročila - 9.15 Praktični kotiček - 10.00 Gospodinje sprašujejo, Helena Mrzlikar odgovarja -11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 13.00 Mali oglasi - 15.00 Poročila - 17.00 Sraka imadolgircp-18.00 Poročila - 20.00 Sobotna super veselica -1.00 Nočni skok Alter-vigred v Metliki Zanimiva prireditev, a z veliko pomanjkljivosti METLIKA - Vinska vigred v Metliki je vsako leto prizorišče množice prireditev. Letos so v spremljevalni program vključili še festival alterrockovskih bendov iz Slovenije in Hrvaške, ki je potekal v soboto, 25. maja, na igrišču za osnovno šolo. Napovednih gostov je bilo veliko, med najbolj znanimi so bili vsekakor Skytower iz Logatca, Let3 z Reke, Azra iz Zagreba, Demolition Group iz Cerkelj ob Krki in Transcendence iz Ljubljane. Tudi vstopnina je bila temu primerno zabeljena, 1500 tolarjev. Kljub dobri organizaciji so prireditev spremljali nepredvideni pripetljaji, ki so celo stvar nekoliko skazili. Začelo se je z nekajurno zamudo, nato pa so sledile še odpovedi nekaterih bendov, tako npr. Niovvta iz Ljub- ljane, Industbaga ter Morane iz Metlike, za piko na i pa še benda Skytower. Vse skupaj pa se je končalo s slovesom Transcenden-cea sredi njegovega nastopa, saj so možje postave opozorili organizatorja na točno določeno uro, ko naj bi se koncert končal. Število obiskovalcev je bilo močno pod pričakovanim, toda tisti, ki so prišli, so lahko uživali ob odličnih nastopih skupin Let3, It’s Not For Šale in Hic Et Nune pa seveda Demolition Group, Azro Transcendence in vseh ostalih. Ob nekaterih organizacijskih popravkih bi festival lahko postal vsakoletna prireditev, ki bi ob elitnem terminu, kar Vinska vigred zagotovo je, lahko pomenil vrhunec koncertnega dogajanja na Dolenjskem in v Beli krajini. J. GORENC PONO VNO DOBER JAZZ PRI SLONU - Minuli četrtek, 23. maja, zvečer so trije slovenski študenti jazzovskega oddelka Brucknerjevega konser\’atorija v Linzu, saksofonist Igor Lumpert, kitarist Igor Bezget in basist Tomaž Grom, ob sodelovanju znanega zagrebškega bobnarja Krima Levačiča pripravili zanimiv jazzovski večer v novomeškem lokalu Pri slonu, ki si vse bolj utrjuje ugled med ljubitelji jazza. Kvartet, ki igra skupaj le občasno, je pokazal izredno dobro tehniko obvladovanja inštrumentov, prav tako pa so vsi člani pokazali, da obvladajo improvizacijo. Igrali so znane jazzovske standarde, vmes pa so zaigrali tudi eno Lumpertovo skladbo. (Foto: M. Markelj) Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Lidiji Nemanič iz Metlike. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna: 1 (6). Na Gorjance - FANTJE Z VSEH VETROV 2 (5) Kukavica - ANS. STOPAR 3(1) Vabim te na ples - ANS. FRANCA POTOČARJA 4 (2) Veseli fantje mi, Dolenjci - ANS. J.KUPLENKA IN DOLENJCI 5 (7) Strto srce - ANS. VIHARNIK 6 (3) Blagor tisti - ANS. SLAPOVI 7 (9) V Cateške Toplice - ANS. TONIJA HERVOLA 8 (4) Naša “ta mlada” - ANS. SLAVČEK 9 (8) Sanje - ANS. PETRA FINKA 10 (-) Nazdravimo za slavljenko - ALFI NIPIČ Predlog za prihodnji teden: Velik špas - ANS. MIRO KLINC. N- -H KUPON ŠT. 22 Glasujem za: Moj naslov: V Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto s (jHO^RaDra AVTOHISA Servisno prodajni center Novo mesto d.d. Tel.: 068/324-533 KO PRESTEJEM DO PET.. na mesec! | PRIPELJITE SVOJO STARO KATRO. F1ČOTA, JOGOTA, STOTINKO AU KARKOLI DRUGEGA NA ŠTIRIH KOLESIH V NAJBLIŽJI PRODAJNI |j CENTER RENAULT. 0ČE JE AVTO VREDEN MED 2.000 IN 5.000 DEM, VAM GA BODO flvZELI V CENO IN UPOŠTEVALI KOT POLOG ZA PRIDOBITEV Q UGODNEGA KREDITA, S KATERIM... RENAULT BOSTE KUPILI NOVI ’» tolarski proti v rrdnom pri ocenam »rednosti »Urcga a\ lomobtU .1500 DEM RENAULT S! _ AVTO ŽIVLJENJA $ SUZUKI PRODAJA • SERVIS • REZERVNI DELI AVTOSERVIS MURN Resslova 4. Novo mesto ® 068/24-791 Posebna majska ponudba .W0<)g)A .700 OEM SAMURAI HD DAKOTA 24.7 VITARA LX DAKOTA 34.700 19.990 DEM 29.990 DEM Količina omejena! Ugodni krediti! Svet Ljudske univerze Kočevje Trg zbora odposlancev 30 1330 Kočevje razpisuje delovno mesto direktorja Ljudske univerze Kočevje pod naslednjimi pogoji: — visokošolska izobrazba družboslovne smeri — pedagoško-andragoška izobrazba — strokovni izpit — najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju izobraževanja odraslih — organizacijske in vodstvene sposobnosti, kreativnost in iniciativnost — znanje za delo z računalnikom Mandatna doba za razpisano področje je 4 leta. Kandidati naj prijavi z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjih delovnih izkušenj ter kratkemu življenjepisu priložijo še načrt razvoja Ljudske univerze za naslednje mandatno obdobje. Vloge pričakujemo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Ljudska univerza Kočevje, TZO 30, 1330 Kočevje z oznako »Za razpis«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po sprejemi! sklepa Sveta LU Kočevje o imenovanju. TELEKOM SLOVENIJE DAN ODPRTIH VRAT V TELEKOMU TELEKOM SLOVENIJE, POSLOVNA ENOTA Z’ NOVO MESTO, sporoča uporabnikom telefonskih storitev, da bodo imeli dne 1. 6.1996 od 10. do 12. ure DAN ODPRTIH VRAT v POSAVJU v. naslednjih krajih: BREŽICE v Telekom stavbi na Levstikovi ulici (za pošto), SEVNICA v Telekom stavbi na Prešernovi ulici (za trgovinama Elektrotehna in Peko), KRŠKO v Telekom stavbi na Rozmanovi ulici 12 (za Hotelom Sremič) Ogledali si boste lahko novosti v telefoniji in vse naprave, ki služijo uporabnikom za vzpostavljanje telefonskih pogovo- rov. Dobili boste informacije o možnostih za pridobitev telekomunikacijskih priključkov in ostalih storitev. V Krškem bodo predstavljene tudi možnosti pridobitve ISDN priključkov ter možnosti vključevanja v SLOVENIJA ONLINE, ki predstavlja izredno zanimivo povezavo informacijskih omrežij in med njimi je trenutno za široko uporabo najzanimivejši INTERNET. PRIJAZNO VABLJENI NA OBISK prodaje in servisiranji vozil pionir/ keramika - peči tzd*lui*mo, montiramo, proj«ktiramo, vzdržujemo. Nudimo vse vrste lončenih peči, keramičnih pečnic za krušne peči, kamine, štedilnike. / / / ✓ Ves šamotni material za zidavo peči - kaminov. KVALITETNO IN UGODNO POLAGANJE KERAMIČNIH PLOŠČIC POSEBNA UGODNOST MESECA pečnice iz zaloge - 50% popust, brezplačna dostava z našo montažo, V dneh od 3. do 8. junija vas vabimo na ploščad pred našim salonom na Celovški 182, kjer vam bomo prikazali celoten prodajni program Vsi obiskovalci boste sodelovali v nagradnem žrebanju praktičnih nagrad, ki bo v soboto, 8. junija ob 12. uri na ploščadi pred našim salonom ugoden kredit T+$,9% na 3 leta. PRODAJA IN MONTAŽA PRI POOBLAŠČENIH SERVISERJIH PEČARSTVO GOLOB, TREBNJE ® (068) 44-671 (0609) 640-928 £kcosmos d o.o. MESEC POPUSTOV ZA VOZILA Alfi ROMEO od 27.5.S 28.6. PEČARSTVO ZORAN, OTOČEC PEČARSTVO COLARIČ ŠENTJERNEJ / keramika S (068) 75-027 (0609) 636-347 ® (068) 41-015 Novo mesto, Klemenčičeva 15 tel: 068 I 322-015, 321*201 faz: 0681 324-298 Hll»J LERAN, d.o.o. promet z nepremičninami Novo mesto, Lebanova 24 Prodamo: • hiše: Vel. Poljane pri Šmar-jeti, Osojnik pri Semiču, v Občicah, Novem mestu, Otočcu, Šmarjeti, Krškem, Senovem, Brežicah, Črnomlju, Ra-tež, Dolž, Čatežu pri Trebnjem, Gornji Leskovec, Čerini pri Ča-teških Toplicah, Metliki, Šentjanžu, Soteski, Cikavi, Smolc-nji vasi, Škocjan — okolica, Žužemberku, Brestanici, Luciji pri Portorožu, Rebri pri Žužemberku, Kostanjevici, Srednji vasi pri Semiču, Zastava pri Črnomlju, Srednje Grčevje, Vel. Banu pri Šentjerneju, Mali Strmci, Drnovo; 9 vikende in zidanice: V Straži, Škocjanu, Metliki — okolica, Pahi, Zaplazu pri Čatežu, Gor. Leskovec, Doblička gora, Trebnjem, v okolici Cerkelj ob Krki, Mirna, Bučka; 9 parcele za gradnjo: v Mirni Peči, Bučki, Šentrupertu, Trški gori, Zagradski gori, Semiču, Mihovo pri Šentjerneju, Šentjerneju, Karteljevo, Osrečje pri Škocjanu, Štefanu pri Trebnjem, Vel. Gabru, Novem mestu, Straži; Tel./fax: 068/322-282, 069/342-470 Mobitel: 0609/633-553 DOLENJSKI UST vaš četrtkov prijatelj Vse, kar želite Izvedeti o sebi in svoji prihodnosti. Zaupajte najboljšim! 090/41-29 gffl090/42-38 VIZIJA KONČUJE Z VPISOVANJEM CERTIFIKATOV! Delničarji VIZIJE lahko postanete še do 21. junija 1996! Vse o VIZIJI - v soboto, 8. junija 1996, ob 18. uri na VAŠEM KANALU med NAGRADNIM ŽREBANJEM, v katerem sodelujete vsi, ki ste svoj certifikat zaupali VIZIJI, oz. ga boste vpisali do petka, 7. junija 1996-1 VIZIJA in Zavarovalnica TILIA, d.d., nagrajujeta z: denarno nagrado v tolarski protivrednosti 3000 DEM in bogatimi nagradami (masažno kadjo Kolpa, pohištvom LIK Kočevja, izdelki Novolesa, I opečnimi izdelki Opekarne Novo mesto, dobrotami Dolenjskih pekarn, obutvijo Intertoba ter poletom z balonom). Z VIZIJO lahko postanete delničar KRKE, LEKA, TERM ČATEŽ, INTEREVROPE, KOLINSKE, ISTRABENZA, PIVOVARNE UNION, PETROLA, RADENSKE, KOMETA, IGM STREŠNIKA, TISKARNE NOVO MESTO, LISCE, MELAMINA, LESOKOVA, PAVLIHE, AUREE, HRASTA ŠENTLOVRENC, INTEGRALA STOJNE KOČEVJE Kako vložiti certifikat v VIZIJO za delnice Ih emisije Spoštovani lastniki certifikatov! Izjava: Pooblaščam VIZIJO, družbo za upravljanje investicijskih skladov d.0.0., Novo mesto, Novi j trg 5, za vpis in vplačilo delnic II. emisije v DPB Vizijo, pooblaščeno investicijsko družbo. J d.d.^ Novo mesto, Novi trg 5, do vrednosti, ki jo navajam v ustrezni rubriki pooblastila-1 Istočasno pooblaščam Vizijo, družbo za upravljanje investicijskih skladov, d.0.0., Novo mes- f to, za uresničevanje glasovalne pravice izplačanih delnic II. emisije v mojem imenu in za svoj račun na skupščini DPB Vizije, pooblaščene investicijske družbe, d.d., Novo mesto- Izpolnjevanje pooblastila za mladoletnike in ostale opravilno nesposobne oseba Pri pooblastilu za vpis certifikata mladoletnika ali opravilno nesposobne osebe se za vpis imetnika certifikata uporabijo podatki mladoletne osebe oz. opravilno nesposobne, pooblastilo pa podpiše eden od staršev oz. skrbnikov. Nad podpis je potrebno z velikimi tiska-1 nimi črkami napisati ime in priimek podpisnika. Radi bi Vam olajšali vpis certifikatov za delnice II. emisije, zato-smo za Vas pripravili pooblastilo, ki Vam omogoča, da zase in svoje otroke, znance in prijatelje tudi po pošti vpišete svoj certifikat v domačo družbo. Z vpisom v Vizijo ostane denar doma, na našem področju. Postopek vpisa je preprost: 1. Izpolnite in podpišite pooblastilo. 2. Po pošti pošljite na naslov VIZIJA, družba za upravljanje investicijskih skladov, d.0.0., Novi trg 5, 68000 Novo mesto: • izpolnjeno in podpisano pooblastilo, • certifikat (obvestilo SDK). 3. Vpis za Vas izvrši VIZIJA, ki Vam potrdilo o vpisu vrne po pošti. POOBLASTILO IMETNIK CERTIFIKATA (priimek in ime s tiskanimi črkami) NASLOV IMETNIKA EMŠO « Na podlagi lastninskega certifikata vpisujem: DAN MESEC LETO PODPIS IMETNIKA CERTIFIKATA ALI ENEGA OD STARŠEV ZA MLADOLETNEGA OTROKA DOBRODOŠLI V ČRNOMLJU! f' SBBS Vabimo vas, da obiščete nov EMINENT avtosalon EMINENT v Črnomlju Belokranjska 14 in se pridružite številni 8340 Črnomelj družini zadovoljnih voznikov tel.: 068 51 378 avtomobilov Hyundai. 068 51 379 O.b odprtju novega prodajnega salona Hyundai iskreno čestitamo HYUI"IDHI Vedno na dobri poti in želimo veliko zadovoljnih strank. j HYUnDHI Sl IMA VSE RAZEN VAS motor 1500 ccm 5 vrat dolžina vozila - 4260 mm bočne zaščite garancija 3 leta garancija proti prerjavenju 6 let standardna oprema 1 7.499 DEM PRI VSEH POOBLAŠČENIH PRODAJALCIH IN NJIHOVIH ZASTOPNIKIH CULilZzilti generalni zastopnik in distributer DAEWOO IMA ASE RAZEN VAS motor 1800 ccm 4 vrata-limuzina dolžina vozila * 4615 mm bočna zaščita zračna blazina, ABS zavore klimatska naprava garancija 3 leta garancija proti prerjavenju 6 let 26.999 DEM /brez klime 25.999 DEM/ PRI VSEH POOBLAŠČENIH PRODAJALCIH IN NJIHOVIH ZASTOPNIKIH (XILUŽZUS generalni zastopnik in distributer DAEWOO Modna konfekcija Kroj, d.d. Škofja Loka, Kidričeva 81 razpisuje delovno mesto VODJA OBRATA KRKA (Krka 1, Grosuplje) Od kandidatov pričakujemo višjo oziroma srednjo strokovno izobrazbo konfekcijske smeri, najmanj tri leta delovnih izkušenj s področja vodenja delovnega procesa v konfekcijski stroki in znanje nemškega jezika. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s petmesečnim poskusnim delom. Prijave kandidatov z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo na naslov: Modna konfekcija Kroj, d.d., Kidričeva 81, 4220 Škofja Loka, v 8 dneh po objavi. 0 izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. s Trdinovega vrha/) 1 na kanalu i I • Kdor ponižuje ljudi okrog sebe, ne more biti velik. (Seume) •» Bolje nikoli imeti, kot izgubiti. (Hebbel) je v koreninah Tudi pri osebnem Tudi kratkoročna, premoženju. S kratkoročnim Korenine, ki zagotavljajo varčevanjem pri varno rast vašega SKB banki vaš denar ne premoženja, bo izgubljal na vrednosti so varčevanja. in bo vedno pri roki. SKB varčevanja ko vaše premoženjsko drevo raste Podrobnejše informacije dobite v vseh enotah SKB banke in na zelenem telefonu 080 15 15. SKB BAKRA D,D, Odgovor na mnoga vprašanja na poti do poslovnega uspeha SEJEM INPAK mednaCCiON i P A K I R /AM iEl , Sj EJEM EMBALAŽE, TEHNIKE ADIŠČENJA IN TRANSPORTA RAZSTAVA OSKAR ZA RAZSTAVA A^> N f NANJE ZA EMBALAŽO 96 SEMINAR ZA EMBAL 4.-7. junij 1996, Gornja Radgona Delovni čas: od 9. do 18. ure U! ■ POMURSKI SEJEM DOLENJSKI LIST (§>WEIS8^„ TRGOVINA IN STORITVE 8340 ČRNOMELJ, Na bregu 31, tel: 068/51-770 PRODAJA VOZIL IN ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV TER POOBLAŠČENI SERVIS ZA VW IN AUDI UGODEN PORSCHE LEASING SLO KREDIT • POLO že od 17.989 DEM • GOLF RABBIT že od 22.996 DEM • GOLF RABBIT 5 vrat 24.051 DEM • GOLF RABBIT DIESEL 1,9 od 24.915 DEM • GOLF RABBIT DIESEL 5 vrat 25.969 DEM • POLO LIMUZINA že od 21.902 DEM KOMBI FURGON KRPAN že za 29.989 DEM NOVI SHARAN že od 37.110 DEM NOVI CADDY že od 18.281 DEM VftaceJ a. «1. i juri. jana ENOTA KRŠKO LASTNIKI GOZDOV, KMETJE DENAR NI LE V DREVESU, KI JE PONOS VAŠEGA GOZDA! Odkupujemo celulozni les smreke/jelke, rdečega bora in topole, debeline od 8 cm naprej, ter žamanje brez lubja. Odkupujemo tudi slabši les, sušice in les dreves, poškodovanih od žleda ali snegoloma. VSE INFORMACIJE NA TEL.: (0608) 21-110 (g. Matjaž Jakše) ms* i Wrigleyje največji proizvajalec žvečilnega gumija nasvetu. Naša blagovna znamka je naprodaj v več kot 100 državah. Slovenska podružnica išče sodelavce iz različnih območij Slovenije za področje Dolenjske Sales merchandiser (izvajalca prodajno-promocijskih aktivnosti) Izbrani kandidati bodo odgovorni za razvoj distribucije po vseh primernih tržnih kanalih slovenske maloprodaje. Idealen kandidat(ka) naj bi ob komunikacijskih sposobnostih bil tudi ustrezno ambiciozen in iniciativen, izkušnje pa si bo nabral pri nas. Zaželen je tudi lastni prevoz, če si mlajši(a ) od 30 let in te veseli dinamično delo na področju operativnega marketinga na terenu, se oglasi na naslov: /tv WRIGLEY, d.o.o. ŠPRUHA 34, TRZIN, 61234 MENGEŠ MOBITEL (0609) 622-894 ZAHVALA Ob nepričakovani, boleči izgubi naše drage JOŽICE ŽAGAR roj. Frankovič se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in izraženo sožalje. Posebna zahvala dr.Rasti Tomc in ge. Ivanki Hočevar za zdravljenje in lajšanje bolečin. Od pokojne smo se poslovili v petek, 17. maja, na koprskem pokopališču. Žalujoči: mož Filip in vsi njeni Koper, Podbočje, Prezid, Mengeš V SPOMIN Življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pol. ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina. 29. maja mineva pet let, odkar ni več med nami naše drage mame, stare mame, sestre MARIJE MACELE iz Kota pri Semiču 105 Radi te imamo, v naših srcih boš ostala za vedno. Vsi tvoji Kočevje, 22. maja 1996 Poubl.tU«n zastopnik za »valovanj«, montažo in ««rvi» mobitel. ŠMARJE 13, 68310 ŠENTJERNEJ tal.: 068/81-118, tu: 068/81-119 Brezplačne osmrtnice na radiu KRKA lahko naročite po tel. 068/341-160, 341-150 vsak dan od 8. do 20. ure. ^ 14 m*** m ai ZAHVALA Dobra si mama nas zdaj zapustila, vemo, da tudi žalost te naša ne bo več vrnila. Govorila si vedno: prijatlji bodimo, mama ti naša, v lem motu zdaj tebi sledimo, je bolečina in žalost po tebi kopneča in slik s tabo je le še cvetje in sveča goreča. V 78. letu starosti nas je zapustila žena, mama, babica, prababica, sestra in teta v v FRANČIŠKA GRACAR roj. Abina iz Zabrdja 23 pri Mirni Ijem in Ob boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijatelje! znancem za podarjene vence, cvetje in sveče ter za ustne in pisne izraze sožalja. Zahvalo smo dolžni OOS Dana Mirna, OOS TOM plastika in avtomobilska ter Pogrebnemu zavodu Novak iz Novega mesta, pevcem za zapete žalostinke in trobentaču za zaigrano Tišino. Prav tako se zahvaljujemo DU, RK in ZB z Mirne, govornikoma ge. Mariji Logar in g. Ivanu Kosu za poslovilne besede ob odprtem grobu ter nosilcem praporov, ki so našo mamo pospremili na zadnji' poti. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 78. letu nas je zapustila naša teta in sestra BARBARA DRAGOVAN Svržaki 9 pri Metliki Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem se zahvaljujemo za podarjeno cvetje, sveče in izraze sožalja. Hvala kolektivu Doma počitka iz Metlike, g. župniku in cerkvenemu pevskemu zboru iz Metlike ter vsem, ki ste našo teto in sestro pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 79. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni za vedno zapustil mož, oče in stari oče ALOJZIJ KLOBUČAR iz Sadinje vasi pri Dvoru 3 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem in govornici pa za lepe poslovilne besede. Žalujoči: vsi njegovi ASFALTERSTVO IN GRADBENIŠTVO Čardak 17, Črnomelj Tel. (068) 51-668 Mobitel: (0609) 612-594 Urejanje dvorišč: asfaltiranje dvorišč, parkirnih prostorov, dovoznih poti, tlakovanje dvorišč in ostala gradbena dela. Se priporočamo! ZAPOSLIMO slikoples karje in stavbne mizarji ter gradbene monterje in termoizolaterje (klasične — steklena volna...) s končano šolo ali priučene z* delo v tujini — Nemčija. Tel.: (061)323-398 dopoldan ali (061) 441-180 po-poldan ali pisno na ALPr —TERMOMONTAŽA, d.o.o. Ljubljana, Kamniška 25. ZAHVALA V 83. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica in teta FRANČIŠKA GRIČAR roj. Pavlič iz Dol. Vrhpolja 7 pri Šentjerneju Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče, za svete maše in dar cerkvi ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvalju-jemo šentjernejskemu oktetu, sodelavcem Revoza DLI, SZPV Novo mesto in g. župniku za obiske na domu v času njene bolezni in lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi, ki jo imamo radi V SPOMIN Odpotovati ni težko, saj jih veliko gre na pot, a le peščica pride jih na cilj. 1 30. maja mineva deset let, odkar nam je kruta usoda iztrgala nadvse dobrega moža, očija, brata in strica FRANCIJA HRIBARJA iz Družinske vasi 30 a Hvala vsem, ki se ga še vedno spominjate. Vsi njegovi ZAHVALA V 76. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta JOŽEFA HOČEVAR roj. Rorman iz Škocjana 44 Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pokropili, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, počastili njen spomin s cvetjem, svečami in svetimi mašami ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku, pevcem za žalostinke, pogrebcem ter govornici za poslovilne besede. Vsi njeni ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, sestra, babica, prababica, teta in sestrična NEŽKA SEDEJ roj. Božič Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter kolektivu BTC iz Ljubljane za darovano cvetje, sveče in za svete maše, g. župniku za lepo opravljen obred, godbenikom za lepe žalostinke in ge. Nežki Jordan za pomoč na domu. Še enkrat iskrena hvala, vsem, ki ste pokojno vtakovelikem številu pospremili na zadnji poti. Vsi njeni VEDf ZMNJE ASTROLOGIJA NUMEROLOGIJA Mftgic line 090 4123 ' p|SNOp.p 34 Ljubljano Črnuče 156 SIT/mir, NIPPON S&P.d.n.o. C O ? K / \ W ^ ,o ^C£V ,Z *° ■ ® (068) 324-377 ^ _■ ZAHVALA ZajokaI je vinograd v Tanči Gori, zaman je čakal tvoje pridne roke. trte kličejo za tabo, tebi pa več se ne mudi. Tvoje oči so se zaprle v večnosti bodo cvetje zrle. Mnogo prezgodaj nas je v 54. letu starosti zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, brat, stric in bratranec PETER JURSAK iz Dragatuša 28 Iskreno se zahvaljujemo vsem vaščanom, prijateljem in sorodnikom, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali in pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Specovi, sosedom Simoničevim, Malčiki, Mimici, sestrični Marici, Lojzetu, Tonetu, gasilcem iz Dragatuša, govornikoma g. Perku in g. Ivaniču, Vinteksu,d.o.o.,Vinica,-g- Hitiju in pevkam ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Ženitna posredovalnica Metulj Tržaška c. 2, Ljubljana Tel. (061) 126-35-84 ZAHVALA V 58. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, ati, stari ata, sin, brat, stric, bratranec in prijatelj IVAN SLADIČ iz Sajenic pri Mirni Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem,prijateljem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala sosedom Smolič in Krištof za vsestransko pomoč, GD Selo pri Mirni za organizacijo pogreba, OGZ Trebnje in ostalim GD, RK Mirna in DU Mirna za udeležbo v sprevodu, gospodu župniku za opravljen obred in govor, cerkvenim pevcem za zapete žalostinke, govornici Mari za govor ob odprtem grobu. Zahvala tudi sodelavcem delavnice Bartolj in KPD Dob. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! t Žalujoči: vsi njegovi, ki so ga imeli radi ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustil naš dragi življenjski sopotnik, oče, dedek in brat ANTON DOLTAR ZVONKO čevljarski mojster iz Metlike Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom, obrtnikom iz Metlike, IGO, p.o., Ljubljana za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se zdravniku dr. Mlačku in patronažni sestri Veri za pomoč v težkih trenutkih njegove bolezni, govornikoma g. Crnuglju in g. Majzlju za besede slovesa, g. župniku za lepo opravljen obred, cerkvenemu Pevskemu zboru, prostovoljnemu gasilskemu društvu Metlika za spremstvo in darovano cvetje, g. Janžekoviču za zaigrano Tišino, ge. Anici Pezdirc za pomoč v času bolezni, g. Piškuriču za vsestransko pomoč. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: njegova Helena, hčerka Nada z možem Janezom, vnuka Janja in Andrej in brat Franci z ženo. Metlika, 25.5.1996 Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Kdor mimo gre, naj moli zame, ker mogoče bo že drugi jutri zate. V 83. letu starosti nas je zapustila naša mama, babica in prababica MARIJA ANCELJ iz Mačkovca pri Suhorju Zahvaljujemo se DSO Metlika za vso oskrbo in nego, ki so j° nudili naši mami, družinama Plut in Muhič, ki sta mu priskočili na pomoč v najtežjih dneh, govornikoma za izrečene besede ob slovesu, gospodu župniku in ministrantom za lepo opravljeno sv. mašo in pogreb, pogrebnikom ter pevkam iz Otovca za izredno zbrano zepete pesmi. Zlasti pa se zahvaljujemo vsem, ki žalujete z nami, ste nam izrekli sožalje ali pa pokojni darovali cvetje in sveče, tako sorodnikom in znancem kot tudi Slovenskim železnicam-Sektorju za vzdrževanje prog Novo mesto. Iskrena hvala predstavnikom Zveze borcev NOV, Društvu invalidov, gasilcem, krajanom in vaščanom. Žalujoči: sinovi Ivan, Jože in Tine z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 74. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, tašča, sestra in teta MARIJA MIHALIČ z Dol. Ponikev 18, Trebnje Vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem se zahvaljujemo za podarjeno cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti, g. kaplanu za opravljen obred, pevcem in sodelavcem. Hvala! Žalujoči: vsi njeni V SPOMIN Dom tvoj ostal je prazen tebe več med nami ni, trte kličejo za tabo, tebi več se ne mudi. 28. maja je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi ata, stari ata VIKTOR BARTOLJ iz Novega mesta, Jakčeva 2 Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob grobu ter prižgete svečko v spomin. Vsi njegovi OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš bivši sodelavec JOŽE CESAR samostojni elektromonter v pokoju Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu. KOLEKTIV PE ELEKTRO NOVO MESTO ZAHVALA Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, IS jHK JRbB I a ostala je praznina. % J ' ^ ki tako zelo boli. V 49. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi sin, mož, oče, brat in stric IVAN TOMC , J*<4** iz Krivoglavic pri Metliki Ob nenadomestljivi in boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh najtežjih dneh kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, sočustvovali z nami ter pokojnemu darovali toliko lepega cvetja in sveč. Se posebej se zahvaljujemo sosedom, kolektivu Postaje mejne policije Metlika, nekdanjim sodelavcem iz trgovine Breza, gasilskima društvoma Dobravice in Primostek, delavcem Beti Metlika, VVZ Andersen Ljubljana, pevkam za občuteno zapete žalostinke, govornikoma in gospodu Janžekoviču za zaigrano Tišino ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi, ki ga imamo radi ' ZAHVALA H Zaman je bil tvoj boj. Vse življenje si garala, vse za vsi dnevi upanja, trpljenja. dom, družino dala. le sledi B /» ■S bolezen je bila močnejša od življenja. ostale so povsod, od dela tvojih ; V srcih naših boš živela. pridnih rok. PjBjpjter1' čeprav so usta tvoja onemela. ■{, > 'titmif Po dolgi in hudi bolezni nas je v 69. letu starosti zapustila naša draga žena, mama in stara mama ' ' JOŽEFA MEDVED s Krke 53 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sovaščanom, sorodnikom, prijateljem za podarjeno cvetje in sveče, Internemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto za nego in lajšanje bolečin ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala, da ste našo mamo tako množično spremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: vsi njeni F Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš upokojeni sodelavec PETER MIHELIČ pismonoša pri pošti Stari trg Od njega smo se poslovili v nedeljo, 26.maja 1996, na pokopališču v Starem trgu. POŠTA SLOVENIJE, d.o.o., MARIBOR, poslovna enota Novo mesto ZAHVALA Življenje celo si garal. Niti zbogom nisi rekel V J vre za dom si dal. niti roke nam podal. 5» ®I89Sk % ‘jB S/«/i ostale so povsod smrt te vzela je, °d dela tvojih pridnih rok. a v naši srcih boš ostal. 1 4- I > V 83. letu starosti nas je zapustil dragi mož, ata, stari ata in pradedek IVAN BAŠA Dolga vas 28, Žužemberk Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, posebno Kuhljevim in Kocjančičevim za vsestransko pomoč, sodelavcem M-KZ Suha krajina Žužemberk, Keku oprema in Petrolu za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Zahvala tudi dr. Zdenki Ropret in sestri Vidi za lajšanje bolečin, ge. Ožboltovi za poslovilne besede, g. dekanu za lepo opravljen obred in pevcem iz Žužemberka ter Novakovim pogrebcem. Se enkrat se zahvaljujemo vsem, ki ste našega ata spremili na zadnji poti in mu darovali toliko cvetja in sveč. Žalujoči: vsi njegovi K Th TEDilMI VAS lih M TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODAM Irh — RAZNO — SLUŽBO DOBI — SLUŽBO IŠČE — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE — ZAHVALE Četrtek, 30. maja - Ivana Petek, 31. maja - Angela Sobota, 1. junija - Fortunat Nedelja, 2. junija - Erazem Ponedeljek, 3. junija - Pavla Torek, 4. junija - Franc Sreda, 5. junija - Valerija LUNINE MENE 1. junija ob 22.47 - šfip Kino BREŽICE: 30., 31.5., 1. in 3.6. (ob 18.30 ) ter 2.6. (ob 18.30 in 20.30) komedija Stare sablje 2. Od 30.5. do 1.6. (ob 20.30) erotični triler Jade. 5.6. (ob 20.30) romantični film Sabrina. ČRNOMELJ: 31.5. (ob 21. uri) in 1.6. (ob 19. in 21. uri) ameriški film Jumanji. 2.6. (ob 19. uri) risani film Svet igrač. 2.6. (ob 21. uri) ameriški akcijski film Smrtonosni spodad. KRŠKO: 30.5. (ob 19. uri) in 31.5. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Zmeda na poštnem vlaku. KOSTANJEVICA: 1. in 2.6. (ob 20. uri) zgodovinski film Pogumno srce. METLIKA: 31.5. (ob 19. uri) risani film Svet igrač. 1.6. (ob 19. in 21. uri) ameriški akcijski film Smr-tonostni spopad. 2.6. (ob 19. in 21. uri) ameriški film Jumanji. NOVO MESTO: Od 30.5. do 3.6. (ob 19. uri) romantična komedija Sabrina. Od 30.5. do 3.6. (ob 21.15) kriminalni film Osumljenih 5. ŠENTJERNEJ: 31.5. (ob 19. in 21. uri) film Pogumno srce. film JADE, krimič (ZDA, 1995, 135 minul, režija: IVilliam Friedkin) Pravijo, da gre za erotični triler, ampak meni se je namerno zapisalo drugače. Film si zasluži pretežno slabševalne oznake. Menda naj bi šlo za dober seks, začinjen z umori, pa ne gre in ne gre, saj ta ne more zadeti kar tako, brez dobre reference, brez objemajoče podlage dobrega trilerja. Eros in tanatos, slavni motiv eksistencialnih in dekadentnih literatov ter eno od osrednjih miselnih polj psihoanalize, tu pač nista v ospredju, pa tudi za vogalom ju ni nič kaj videti. Pač pa ena kvaliteta le obstaja: dekoracija prizorišč, tako zunanjih kot notranjih, je obrtniško “remek" delo. Ampak ponovno, kar na scenografiji je, ni v dramaturgiji, tako da nam preostane le občudovanje dalj-njevzhodne bižuterije, pisane kitajske povorke v praznovanju novega leta, ki jo zmoti odličen pregon z avtomobili in insert iz takistega teatra. Junaki se namreč večkrat sprehodijo skozi ki- tajsko četrt vedno svežega San Francisca, kjer spričo številnih strmo padajočih gričev in cest res ni prijetno, da ostaneš brez olja v zavorah. Scenarist Joe Eszsterhas, to je tisti genij, ki je napisal Prvinske nagone (1992), je spisal neko omledno pisanje, ki zgodbi ne uspe dati niti enega poštenega roba. Pohotni starec po tistem še ni dal od sebe podobnega hita. Že pri Vročici nas je vlekel za lase, Showgirls so menda debakel. Figure so sicer dokaj pravilno postavljene, vendar kar malo preveč stereotipno. Imamo lokalnega bogataša, ki je bil ubit s sekiro, in neznanko, hotno Jade, ki divje seksa s politiki in biznis-meni iz golega promiskuitetnega užitka. Izkaže se, da je to Linda Fiorentino, mačka z nizkim hrapavim glasom, Ugledna psihiatrinja, katere najljubša tema je dvojna identiteta, njen karizmatični mož Cltazz Palminteri pa je odvetnik, ki tistega že dolgo ni počel s petimi zvezdicami. Primer rešuje omahljivi in bledični David Caruso, njun prijatelj, tožilec in njen bivši fant. Plus senatorjeve fotke v opolzki drži, nekaj finih umorov, pa nerazumljiva Carusova popustljivost do očitnih kvizlingov med sodelavci. Spre&ledli"'0 TOMAŽ BRATOŽ Smeh na prepihu anekdot in prigod, jih povezal v zaokroženo celoto - in tako V anekdotah in prigodah je Jože Dular s pisateljsko veščino otel pozabi prenekatero zanimivo, duhovito, šaljivo podrobnost iz življenja znanih pa tudi brezimnih ljudi z obeh strani Gorjancev. Na pobudo Dolenjskega lista, kjer je bilo objavljenih domala tristo zapisov, je Dular izbral blizu 250 je nastala lično opremljena, 114 strani debela knjiga Smeh na prepihu. Knjiga stane 1.900 tolarjev, do nje pa ni moč priti le v knjigarni, ampak tudi s spodnjo naročilnico (pošljite jo na Dolenjski list, Glavni trg 24, 8000 Novo mesto), s katero vam priznamo 10 odst. popusta oz. je cena knjige le 1.710 tolarjev. ---------------------------§% NAROČILNICA Naročam ________izvod(ov) knjige Jožeta Dularja Smeh na prepihu po ceni 1.710 tolarjev za izvod. Knjigo mi pošljite s poštnim povzetjem na naslov: Ime in priimek:_____________ Kraj, ulica, hišna številka in pošla: /1 DOLENJSKI LIST l\ IZDAJA TELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušič Gornik, Tanja Gazvoda, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc inlgor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke ISO tolarjev; naročnina za I. polletje 4.680 tolarjev, za upokojenec 4.212 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 18.720 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: I cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 2.400 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 4.800 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.800 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.600 tolarjev, vsaku nadaljnja beseda 160 tolarjev; za pravne osebe I cm malega oglasa 2.400 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: S2IOO-603-J0624. Devizni račun: S2IO0-620-I07-970-27620-440SI9 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV:Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi, osmrtnice in zalivale324-006; te!efax (068)322-898 Elektronska pošta: dl@insert.si Internet hllp:l/www. insert.si/dlist Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. kmetijski stroji VSO malo rabljeno kmetijsko mehanizacijo ugodno prodam: balirki Welger, pajka, zgrabljalnik, trosilec umetnega gnoja Vicon, silokombajn, kombajn za krompir, brano Rau, 3 m, vrtavkasto brano, 3 m, dvobrazdni obračalni plug Gas-ner, tribrazdni obračalni plug Eberhart, visok,in puhalnik za zrnje. 9 (0609)642-194. 6041 KOMBAJN CLASS Mercator F, širine 3 m, z adapterjem za koruzo, prodam. 9 (0608)68-376. 6051 KOSILNICO BCS, bencin - petrolej, širina grebena 110, prodam. 9 (061)326-653, po 18. uri. 6057 TRAKTOR URSUS 360, letnik 1990, prodam. 9 (068)73-427. 6060 SAMONAKLADALKO SIP 17 in 25, obračalnik pajek in zgrabljalnik prodam. 9 (068)21-143. 6068 KOSILNICO GORENJE MUTA GR 1,30 prodam. 9 (068)89-046. 6072 TRANSPORTER 5 m na kolesih in sa-monakladalko, 25 m3, prodam. 9 (068) 81-188. 6080 SUŠILNO NAPRAVO z elektromotorjem prodam. 9 (068)42-427. 6083 OBRAČALNIK- GRABLJE SIP za seno prodam. 9 (068)68-652. 6085 KOSILNICO, obnovljeno, železna kolesa, za hribovit teren, prodam za 600 DEM. Prodam tudi prikolico. 9 (0608) 89-171. 6088 SAMONAKLADALKO Sip, 17 m3, traktor IMT 542, 750 ur, in jedilni krompir po 10 SIT/kg prodam. 9 (068)40-170, zvečer. 6096 KOMBAJN Deutz Faht M 66, širina grebena 2.60 m, ugodno prodam. 9 (068)78-113. 6122 SAMONAKLADALKO, pajka, puhalnik, prevozni hladilni bazen za mleko in balirko prodam. 9 (0608)75-411. 6131 VRTNO KOSILNICO Tomos poceni prodam. 9 (068)26-317. 6134 TROSILEC hlevskega gnoja, rotacij- sko koso 165 in pajka na 4 vretena pro-1, Sen dam. Branko Grubar, Polhovica 1, Šentjernej. 6135 TRAKTOR DEUTZ 4506, letnik 1986, 2300 delovnih ur, dobro ohranjen, ugodno prodam. 9 (0608)75-740. 6137 PUHALNIK TAJFUN, skoraj nov, prodam. 9 (068)85-733. 6146 ROTACIJSKO KOSILNICO Sip 165 z gnetilnikom prodam. 9 (068)42-584. 6154 RABLJENE kmetijske stroje prodam: nakladalko Sip, 25 m3, obračalnik Sip 220, stroj za obiranje koruze in kosilnico. 9 (068)81-499, 6156 GUMI VOZ, 13 col, manjšo prikolico in frezo za TV prodam. 9 (068)65-391. 6176 100 L škropilnico prodam. 9 (068)42-030. 6181 ŠKROPILNICO, 230 I, in koruzo v zrnju prodam. * (068)42-229. 6197 BALIRKO VVELGER, dobro ohranjeno, prodam, ® (0608)32-422. 6221 PAJKA 450 na 4 vretena, ohranjenega, prodam. ® (068)87-157. 6228 TRAKTOR FIAT, 30 KM, 630 ur, prodam za 3500 DEM. a (068)73-215. 6238 BALIRKO DEUTZ FAHR za kvadratne bale in pajka za seno Fahr, 4 m, prodam. a (068)21-605. 6247 TRAKTOR ZETOR 5311, dobro ohranjen, starejši letnik, prodam za 5300 DEM. a (068)40-786. 6259 TRAKTOR ŠTORE 502, nakladalko 17, Z 650, Z 128, moped A 4 ugodno prodam. 9 (068)76-009. 6278 KOSILNICO BCS in nov puhalnik prodam. 9 (0608)43-247. 6281 KOMBAJNSKO FREZO za slamo in nekaj delov za kombajn Zmaj 142 prodam 9 (069)49-370, po 20. uri. 6282 TRAKTORJI Univerzal, Torpedo, Ze-tor, Same, IMT 539, TT 826 samo 7800 DEM Landini. Zelo ugodni krediti in popusti. Rabljeni IMT 539, 558, Torpedo 55 TD A 4x4, IMT 549. Staro za novo, vse pri AGROAVTU KRANJ, Ljubljanska 30, 9 (064)332-111, rezervni deli, gume, akumulatorji 9 (064)332-113, od 8. do 16. ure. 6288 kupim PSA MEŠANCA, mladiča, srednje velikosti, črno-belega, kupim. 9 (068)28-546. 6039 IGRAČKE iz kinder jajčk kupim 9 (068)73-546. 6118 15 M3 kalanih bukovih ali gabrovih drv kupim. 9 (068)21-497. 6121 R 5, od prvega lastnika, nepoškodovan, kupim za 8000 DEM. 9 (068)44-992. 6204 DVA BIKCA, siva ali simentalca in koruzo v storžih kupim. 9 (068)67-438. 6210 RABLJENO KOSILNICO BCS, širine 127 c„ kupim. 9 (068)89-128. 6256 DOLENJSKA BANKA Splača se varčevati v tolarjih. Pri Dolenjski banki vam omogočamo številne in donosne oblike tolarskega varčevanja: Vezani depoziti -od31 do 90dni od TOM *+ 4,5 % do TOM + 5% -od 91 do 180 dni TOM + 5,5 % - od 181 dni do 1 leta TOM + 6 % V a r č e v a 1 n i p a k e t Doba varčevanja Minimalni znesek mesečnega pologa Obrestna mera Obročno varčevanje 12 mesecev 7.500 SIT TOM + 6 % Premijsko varčevanje od 24 do 60 mesecev 4.000 SIT od TOM + 6,52 % do TOM + 7,5 % Doba varčevanja Minimalni znesek depozita Obrestna mera Tolarski depozit s premijo 12 mesecev 80.000 SIT od TOM + 7,31 % do TOM + 7,5 % Tolarski depozit z valutno klavzulo 12 mesecev 80.000 SIT od V**+7,06% do V+7,25% f TOM: temeljna obrestna mera ** V: valutna klavzula Ekspozitura Novo mesto, Seidlova 3,068/316-500 Ekspozitura Trebnje, Gubčeva cesta 8, Trebnje, 068/44-279 Enota Črnomelj, Trg svobode 2, Črnomelj, 068/51-113 Ekspozitura Metlika, Trg svobode 7, Metlika, 068/58-132 Ekspozitura Brežice, Cesta prvih borcev 42, Brežice, 0608/61-442 Ekspozitura Videm-Krško, Kolodvorska 1, Krško, 0608/22-762 Enola Ljubljana, Tavčarjeva 7, Ljubljana, 061/133-31-35 IMT 539, ohranjen, kupim. ® (0609) 637-277. 6266 R 19 1,4 RT, dobro ohranjen, kupim. Franc Zupančič, Stavča vas 17, Dvor. motorna vozila PASSAT, letnik 1989, C02, TIG in avtogeno varilni aparat, jeklenke, kompresorje ter stroje za pranje pod pritiskom prodam. 9 (068)25-894. 6035 JUGO SKALA 55, letnik 1989, registriran do 5.4.1997, prodam za 2800 DEM. Srečko Bcsal, Družinska vas 201, Šmarješke Toplice. 6036 128 SKALA 55, rdečo, registrirano do 28.2.1997, brezhiben, letnik 1989, prodam za 2300 DEM. MAlkovec 2, Tržišče. 6037 GOLF JGL D, letnik 1984, registriran do 12/96, prodam za 3800 DEM. Miha Zupančič, Podgozd 25, Dvor. 6040 BMW, 1600 cm3, letnik 1970, vozen, in kamion TAM 4500, preurejen v prevozni čebelnjak, poceni prodam. 9 (0608)21-620. 6047 Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek: Ulica in kraj:.......................... Pošta:....................................... Naročniška številka:............... Podpis: Datum: . . JUGO 45 in 126 P, oba letnika 1990, prodam. 9 (068)83-692. 6048 R 5, letnik 1991, registriran do 5/97, prodam. 9 (068)25-344. 6050 R 5, letnik 1993, registriran do 5/97, prodam. 9 (068)43-567. 6054 126 P, lenik 12/90, prodam za 1600 DEM. 9 (068)41-071. 6056 FIAT 126, letnik 1987, prodam. 9 (068)23-359. 6058 126 P, letnik 1987, rdeč, registracija pravkar potekla, lepo ohranjen, prodam. 9(0609)638-819. 6066 126 P, lergistriran, letnik 1987, in Jugo 45, letnik 1987, prodam. 9 (068)65-164. 6069 BMW 316, letnik 1985, 122000 km, registriran do 2/97, prodam. 9 (068)57-201. 6076 GOLF, S paket diesel, letnik 1985, dobro ohranjen, ugodno prodam. 9 (068) 83-589. 6077 JUGO SKALA, letnik 1989, registriran do 6/97, prodam. 9 (0608)84-443. 6078 GOLF 1,3, letnik 1991, prodam ali menjam za punto 9 (0608)81-801. 6084 ZASTAVO 128 SLAKA 55, letnik 1989, registrirano do 2/97, prodam za samo 2.200 DEM 9 (0608)80-507. 6086 OPEL ASTRO CARAVAN, letnik 1992, prodam. 9 (068)324-178. 6091 JUGO KORAL 45, letnik 1988, registriran do 5/97, prodam. Marija Krevs, Goriška vas 18, Mirna Peč. 6097 R 21, letnik 1989, 217.000 km, TAM 130 T, 61, letnik 1981, Z 630 N, 2.51, letnik 1984, in kombi R Trafic, letnik 1988, prodam. 9 (068)22-029, do 15. ure, 87-152, po 15. uri. 6101 FIAT UNO 60 S, letnik 1988, črn, registriran do 4/97, prodam. 9 (068)84-037. 6104 OPEL KADETT solza, letnik 1991,prvi lastnik, 67.800 km, prodam. 9 (0608)75-090. 6105 CLIO 1.2 RN, 5V, tonirana stekla, letnik 1994, prvi lastnik, registriran do 5/97, prodam. Martin Hrovat, Konec 10, Novo mesto. 6106 Z 640 AN, letnik 1979, prvi lastnik, ugodno prodani. 9 (068)57-739. 6112 JUGO 55, letnik 1989, registriran do 2/97, prva barva, prodam za 3600 DEM. 9 (068)42-395. 6116 R 9 GTL, letnik 1983, registriranj 3; 24.12.1996 in audi 80 CCL, letnik t( registriran do 23.3.1997, prodam. S ’. 81-022. R 4 GTL, letnik 1990, registrira11 2/97, bel, prodam. ® (068)323-112 a t. I t' , HYUNDAI PONY, letnik 1991, dt prodam. ®.(068>50-047. GOLF D, letnik 1985, registrira«. 3/97, prodam za 4700 DEM. ® (068)? 671 ali (061)13-13-144, int. 2193. % R 5, letnik 1990, rdeč, registrira«^ Q7 Hnhrn nhronipn nroHam C "ti »i 5/97, dobro ohranjen, prodam. 9 C , 78-160. ® 10U. JUGO 45, letnik 1989, prevoj 46.000 km, registriran do 15.4.1997, P*5 dam za 2600 DEM. 9 (068)57-796. ** FIAT 126 P, letnik 1988,50.000 km. J K gistriran do 11/96, prodam za 1000 D mf (068)25-138. . R 5, letnik 1/93, bel, 3V, 25.000 km. P va lastnica, prodam. 9 (068)23-040-«, JUGO KORAL 45,1. november 8».£ lično ohranjen, prodam. 9 (068)27-4-^ JETTO, letnik 1987, prevoženih 28-km, odlično ohranjeno, prvi lastnik, rj dam. 9 (068)21-318. 61', VW HROŠČ 1200, letnik 1970,pr^3. ali menjam z doplačilom. Milan Tra^\ Pot na Gorjance, Novo mesto. ^ R 4 GTL, letnik 1986, registriran leto, prodam. 9 (0608)75-894. ^ GOLF JX D, letnik 1989, registriraj 3/97, prodam za 9600 DEM. 9 (068fy . 422. MAN 19361, letnik 1985, s priko^ registriran do 12/96, ugodno prod*< lahko tui z delom. 9 (0608)84-128 q (0609)610-237. R9TL, rdeč, letnik 1982, odlično njen, registriran do 1/97, prodam za ■>' DEM. Jože Gimpelj, Gregorčeva l3.*jj lenjske Toplice, 9 (068)65-123. b.j GOLF JX D, letnik 1989, bel, pr ali menjam za golf lil s svojim doplača Lj Biška vas 22, Mirna Peč, dopoldan. b. PlAGGIO SFERA scootcr, 50ccm ^ nik 1994, črn, prodam za 2100 D E M j (068)322-706. % BIS, letnik 1990, registriran * 15.5.1997, prodam za 270.000 Sl*-d (068)51-423. Z 128 letnik 1984, registrirano do l^j. prodam za 120.000 SIT. 9 (068) 49-»' s )26 P, letnik 1991, registriran se eno leto, ugodno prodam. ® 068/28-048 (popoldne). tira *j"1 * * * S *'*' ^93, rdeč, prvi lastnik, gara-((ta!i-,dodatno opremljen, prodam. E "«>8)27-668 med 15. in 20. uro. 1» 45, letnik 1/91 in R 4, letnik lu/«, prodam. E (068)89-265. 6182 GOLF III GL TD, letnik 1993, klima, Pr°dam. E (068)25-323. 6184 n'l i GTL65, registrirano do 5/97, let- I *®86, rumeno, prodam. E (068)43-692. 6185 OPEL VECTRO 1.7 D, letnik 12/91, pr°dam. E (068)65-169. 6188 5/qi * ^>TL, letnik 1992, registriran do prevoženih 51.000 km, prodam. Zi-ariž. Pod Trško goro 37, Novo mesto. 6189 ( GOLF GTI16 V, letnik 1988,140 KM, kovinske barve, sončna streha, raču-CZ, sedeži Recaro, alu platišča, v ?!/zaleten, ugodno prodam. E (068) T8- 6192 H ~ ^50, letnik 11/85, registriran do garažiran, ugodno prodam. E 1068)78-440 6193 KAMtON Z 358, letnik 1989, registri- II za eno leto, z AL kasonom in cerado, “»n z B kategorijo, prodam. E (068)67- 6196 . SUZUKI SVVIFT 1,3 MINT, 5/94, z tso no °Prem°. prodam. E (068)22- l 6200 č 101 GTL, letnik 1985, rdeč, prodam. * (068)78-125. 6201 8 21 GTS, 9/92, z vso dodatno opremo, pr°dam. s (068)44-557. 6202 4/97 ^ dl., letnik 1987, registriran do - L zelo lepo ohranjen, prodam za 2400 fcM. Marko Brcar, Šentrupert 93, Šen-6203 j 45 \\ letnik 1987, registriran “ "9 106, prodam. E (068)68-219. 6208 L F°RD ESCORT, letnik 1970, rdeče a"e. prodam. E (0608)87-337. 6209 $ JjjOLF JXD, letnik 1987, registriran do m, ohranjen, prodam za 7100 DEM. ® ^8)67-603. 6212 J^JGO 45, letnik 1991, prodam ali me-njam za 126 P ali Z 750. ® (068)26-863. ^ SKALA 55, letnik 1988, regiostrira-Osvdo 8/96, prodam. S, (0608)88-115, ^er. 62i7 rd VItROEN AX TGE, letnik 1991, 5 V, d eč’ 74000 km, lepo ohranjen, registriran 2 4/97, prodam. Franci Vidmar, Breg ’L°ka pri Zidanem Mostu. 6218 . ^OLF JXB, letnik 1989, odlično ohra-“J-%prodam za 8700 DEM. & (0608)77-7- 6219 FAVORIT 1,3 GL, 3/90,64000 km, bel, pr°dam. ® (068)87-760. 6224 HVUNDAIS COUPE, letnik 1993, od- j n° ohranjen, ugodno prodam. ® (068) ^791. 6225 32 126 BIS, 4791, registriran do 4/97, “00 km, bel, odlično ohranjen, prodam ^100 DEM. ® (068)26-157. 6227 . 128 1,1 GX, letnik 1987, dobro ohra-Je£- prodam. ® (068)76-436. 6232 K 4 GTL, letnik 1984, motorno žago 35 % novo, malo rabljeno usnjeno sedežno , rnituro vinsko rdeče barve in raztegljiv vc z dvema foteljema, zelene barve, zelo g°dno prodam. ® (068)322-827. 6233 GOLF JGLD, bel, 10/83, ugodno pro-® (068)25-456, popoldne. 6235 H 4 GTL, 12/89, v odličnem stanju, pr°dam. ® (068)42-115. 6236 j./lGGO 45, letnik 1989, registriran do 8?. prodam. E (068)73-148 . 6237 ls JUGO KORAL 69, letnik 1989, prvi |Jn'k, dobro ohranjen, prodam. E /70)87-223, dopoldne ali (068)83-233, ^Poldne. 6240 ^pGO 45 A. letnik 1986,84000 km, recitiran do 5797, dobro ohranjen, pro-ar4 ® (068)84-530, dopoldne. 6241 Renault megane 1,4 rl, nov, °^ani. Jerman, Jelše 3, Otočec. 6242 4/o AT 126 P, letnik 1987, registriran do i, 7, ugodno prodam. ® (068)60-013, po \uri. 6243 3/OVORNO VOZILO Z 35-8 KESON t M, REGISTRIRAN ZA CELO LE-J Oprodam.®(068)78-418. 6246 j JUGO KORAL 45, letnik 1988, pro-E (068)83-712. 6249 l ^26 P, 11/89, dobro ohranjen, 61000 \ prodam. ® (0608)75-383. 6251 4 '•IJGO 45, letnik 1988, rdeč, registriran 0 '/97, prodam. ® (068)73-317. 6252 . JEGO 45 KORAL, letnik 1988, lepo P usnjen, 65000 km, registriran do 7/97, 9 Nno prodam. ® (068)27-343. 6253 i 4 GTL, letnik 1989, registriran do * prodam. ® (068)78-506. 6254 UNO 60 E,letnik 90/91, lepo ohranjen, cena po dogovoru, prodam. ® (068) 83-602. W HROŠČ, letnik 74, reg. do 1/97, ugodno prodam. ® 23-192. JUGO KORAL 45, letnik 1989, registriran, rdeče barve, prodam za 2000 DEM. ® (0608)89-238. 6257 APN 6, dobro ohranjen, letnik 1991, prodam. ® (068)22-205. 6258 OPEL KADETT 1,3 S, letnik 1984, prodam lai menjam. ® (068)21-038. R 5 CAMPUS, letnik 1993, registriran do 6/97, prodam. ® (068)65-593, zvečer. . 6262 R 5, letnik 1991, prodam ali menjam za jugo ali R 4. ® (068)42-571. 6263 R 5 CAMPUS, letnik 1991,5 V, tonira-na stekla, črne barve, 36000 km, registriran do 4/97, prodam. ® (068)21-142, po-pokdne. 6264 R 11, letnik 1987, prodam za 6500 SEM. ® (068)44-750. 6269 R 4 GTL,letnik 1990, 63000 km, prodam za 4600 DEM. ® (068)46-655. 6270 KARAMBOLIRAN NISSAN MICRA 1.0 LX 1/93, rdeče barve, prodam. ®(068)322-784. JUGO 55 KORAL, sivo modre barve, letnik 1990, prodam. ®(068)81-654. 6271 JUGO KORAL 55, 11/90, prva barve, prodam. ® (068)73-766. 6273 JUGO 45, letnik 1987, prodam ali menjam za skuter. ® (068)323-772, Aleš. R 5, 5/91, 5 V, kovinske barve, tonira-na stekla ter R 5, letnik 1993, 5 V, rdeča, tonirana stekla, prodam. ® (068)25-344. R 4 GTL, letnik 1990, reg. do 7/96, garažiran, odlično ohranjen, rdeče barve, prodam. ® (068)20464. R 4 GTL, letnik 1988, modre barve, 77000 km, v dobrem stanju prodam. La-lič, Potok 12, Straža. 6285 £MW 316 i, rdeče barve, redno vzdrževan, letnik 1989, prodam. ® (068)83-083, zvečer ali (0609)622-016, non stop. 6289 obvestila NESN1CE, mlade jarkice, pasme hisex, rjave, tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068)52-806, Gostilna Cepin, Mostec, Dobova, ® (0608)67-578, in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, ® (068)49-567. SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, ® (0608) 79-379. * 5810 ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po ugodnih cenah. Možnost plačila na več čekov. ® (068)44-662. 5956 KOKOŠI NESNICE, v 6 mesecu ne-snost(, prodam. Jože Švalj, Dol. Brezovica 5, Šentjernej, ® 42-660. 6103 FOTOGRAF CVETKO TRAMTE, Breška vas 3, Šentjernej, ® (068)81-596, od 5,40 do 21. ure. 6205 PIŠČANCI, beli, stari 3 tedne, bodo v prodaji 13. junija. ® (068)44-389, Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje. 6268 preklici PREPOVEDUJEM vožnjo preko moje parcele št. 942, k.o. Dolga njiva. Vesna Marič, Lamutova 2, Ljubljana. 6046 JANEZ KASTELIC, Vrh pri Pahi 13, Otočec, preklicuje vse neresnične besede o Mirku Zoru in Joži Selak in sc jima opravičujem. 6055 MARJANA IN DENIS ŠTOJS, Breg 23, Novo mesto, opozarjava Jožka Bohteta, Vinja vas 27, naj si ne prilašča in seka ali karkoli uničuje najinega gozda, parcelni št. 1134/1 in 1135/2, k.o. Vinja vas, ker sta parceli najina last. Če preklica ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala. 6140 OBVEŠČAM STRANKE, da z dnem 31.8.1996 servis^ Singer Pfaff Marjan Strajnar, Vrh 19,Šentjernej, preneha zde-javnostjo. 6152 OBVEŠČAM cenjene stranke, da bo trgovina Ždinjka, s.p., iz Ždinje vasi, prenehala poslovanje 1.9.1996. 6179 posest HIŠO z dvema stanovanjema v Črnomlju prodam. ® (068)52-173. 5554 pionir/ keramika -peči Izdelujemo, montiramo, projektiramo, vzdržujemo. SUPRA LTŽ vložki - kamini. Lončene peči. / Štedilniki. / Gotove prenosne peči. POSEBNA UGODNOST MESECA / Kamin CARMINE SUPRA.(9kW) / skupaj 3.940 DEM (v SIT) (material + montaža + dobava + 3% p.d,( / ugoden kredit T+6,9% na 3 leta kvalitetno in ugodno polaganje keramičnih ploščic ^odaja in montaža pri pooblaščenih serviserjih PSČARSTVO GOLOB, TREBNJE Carstvo zoran, otočec ^Carstvo colarič Šentjernej ® (068) 44-671 (0609) 640-928 ® (068) 75-027 (0609) 636-347 ® (068)41-015 keramika Novo mesto, Klemenčičeva 15 tel: 068 / 322-016, 321-201 fax: 068/ 324-298 V ŠMAVRU pri Trebnjem prodam sta- , ro zidanico z vinogradom. ® (0609)614-912, zvečer ali zjutraj. 6043 PEČICE MED GABROVKO IN MIRNO. 1000 m2 zazidljivega zemljišča s kaščo, vodo in elektriko ter pol dvojnega kozolca prodam. ® (061)123-14-65. 6053 PARCELO 60 a, primerno za vikend ali sadovnjak, v Sromljah, ob asfaltni cesti Volčje, prodam. Cena 1 m2 je 1,5 DEM. ® (0608)77-051. 6062 VINOGRAD, 5 a, na Velikem Slatniku prodam. ® (068)24-956. 6064 DOMAČIJO s 3 fia zemlje prodam. ® (068)78-253. v v 6081 V CENTRU ŠENTJANŽA prodam hišo. ® (068)322-282. 6113 V OKOLICI ŠENTJANŽA prodam kmetijo s 22 ha zemlje. ® (068)342-470. 6114 V NOVEM MESTU, prodam hišo z vr- tom ter avto Citroen, letnik 1993, kot nov. ® (068)26-331. 6119 VINOGRAD z zidanico in punte, dol- » žine 3 in 3.60 m, prodam. ® (068)28-287. 6123 GRADBENO PARCELO za stanovanjsko hišo, ob glavni cesti v Družinski vasi prodam. ® Ivan Perše, ® 73-321. 6128 TREBNJE, 2,4 km, okolica, bivalna hiša 250 m2 s prizidkom, v tretji gradbeni fazi, parcela 2500 m2, asfalt, 85000 DEM. Možnost odloga plačila. ® (068)78-030, (0609)636^920. 6231 V BLIŽNJI okolici Vinice prodam par- celo, 28 a, z dostopom do reke Kolpe. ® (068)52-143. 6286 prodam KUHINJO, hrastov ultrapas. prodam. ® (068)20-459. 6044 MLADO KRAVO za zakol ali polovico prodam. ® (068)43-007. 6052 RABLJENO kuhinjsko pohištvo prodam. ® (068)51-288. 6061 KOŠNJO na rastilu prodam. Florjan Luzar, Vihre 6, Mirna Peč. 6063 HARMONIKA VRATA, 1,50 x 2,00, strešna okna in elemente razmontiranih omar prodam. S (068)21-896, po 20. uri. 6065 MOŠKO KOLO AMATER, 5 prestav, prodam za 9.000 SIT. ® (068)21-905. 6067 HRASTOVE DESKE 5 cm in 8 cm, stebričke za vinograd in šrotar za žito ter domač jabolčnik prodam. ® (068)26-726. 6070 BUKOVA DRVA prodam. ® (068)49-037. 6071 BREJO OVCO in jagenjčke prodam. S (068)324-512, po 14. uri. 6074 VRATA IN PREDALE kuhinje Gorenje, rjave barve-hrast, prodam. ® (068)341-896. 6075 STREŠNO OPEKO Strešnik, druga klasa, 2.500 komadov, prodam. ® (068) 81-188. 6079 STARINSKI šivalni stroj Singer prodam. ® (068)42-624. 6082 STROJENO govejo kožo, 4,70 m2, prodam. S (068)44-730. 6087 INVALIDSKI VOZIČEK na elektromotorni pogon in navaden prodam. 77 (061)133-0-333. 6090 ROTWEILERJE, čistokrvne, prodam. Oddaja 10. junija. Sprejemamo rezervacije. ® (068)65-638, po 17. uri. 6093 SIVE TELIČKE, težke cca 150 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. ® (068)49-097. 6094 KOZE z mladiči in kozla, traktor 1MT 560, trosilec hlevkcga gnoja, stroj za izdelavo tlakovcev in kvadrov ter molzni stroj Virovitica prodam. S* (068)83-541. 6098 TELIČKO, črno-belo, iz A kontrole, staro 1 teden, prodam. ® (068)89-050. 6099 PLEMENSKEGA OVNA, starega 6 mesecev, prodam ali menjam za ovčko. ® (068)85-858. 6100 10 DNI starega bikca prodam. ® (068)75-173. . 6102 FOTOKOPIRNI STROJ ter 80-basno harmoniko Melodija prodam. S* (068)45-653. 6108 UGODNO PRODAM malo rabljen kompletni surf in jadro. ® (068)325-163. 6110 JUNCA za zakol, starega 21 mesecev, prodam. Janez Ucman, Vel. Cerovec 8, Novo mesto. 6117 KORUZO v zrnju, 1500 kg, prodam po 40 SIT/kg. ® (068)40-008. 6120 BIKCA, težkega 180 kg, prodam, oddam pa mlade psičke. ® (068)83-373. 6124 JUŽNOAMERIŠKE ČINČILE z vso opremo ugodno prodam. ® (068)25-912, popoldan. 6130 ŽAMETNO ČRNINO ter belo vino prodam, po želji tudi ustekleničim. 7? (068)47-645 . 6132 STARO samsko spalnico prodam. ® (0608)87-161. 6133 TELIČKA FRIZIJCA, starega 1 teden, prodam, Janez Majde, Luža 4, Dobrnič, ® 40-788. 6136 LESENO POSLOPJE, 11 x 8.5 m, betonska opeka, dobro ohranjeno, prodam za 500 DEM. Lastna demontaža! 75 (068)47-595. 6141 PEČ ZA CENTRALNO kurjavo Ferro-term, 40 Kcal, brez bojlerja, novo, prodam. ® (068)44-551. 6147 TRIFAZNI CIRKULAR prodam. 75 (0608)87-700. 6155 ELEKTRONSKO TEHTNICO Libela, do 15 kg, primerno za trgovine, prodam. 75(068)84-590. 6158 KRAVO za zakol prodam. 75 (068)21-602. 6164 BUKOVA DRVA prodam 75 323-290. STROPNO OBLOGO, ladijski pod, smreka, bor, iz sušilnice, prodam in dostavim. 75 (068)73-587 . 6169 POD (skedenj) ugodno prodam. 75 (068)24-055. 6170 KRATKODLAKE JAZBEČARJE, mati odlična, oče Cacib, prodam. ® (068)68-064, od 7.3o do 16. ure. 6172 DIATONIČNO HARMONIKO Kapš, h, c, a, staro 1 leto, prodam. ® (068)42-277. 6178 JANJČKE za rejo ali za zakol prodam. Jožef Gazvoda, Konec 17, Novo mesto. 6183 TELICO, staro 11 tednov, za nadaljnjo rejo, prodam. ® (068)43-605. 6186 Ugodno (cena po dogovoru) prodam: • 1.000 kosov sivih betonskih Teropšičevih strešnikov, • dvomanualne orgle DuoEko Tiger, • šivalni stroj Bagat (v omarici), • plinsko peč (sobno) Glamet 2001 • trajnožarečo peč Kiiperbusch. Telefon: 068/73-671 s PRALNI STROJ CANDY, starejši, prodam. ® (068)25-909. VINO, belo, šmarnico in rdeče, po 110 SIT, ter klavirsko harmoniko prodam. Kobe, Dol. Sušice 7, ® (068)65-130. 6187 TELICO za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. ® (068)42-702. 6194 JEDILNI KROMPIR prodam. ® (068)28-108. 6195 NEMŠKE OVČARJE, psico, dolgodlako, staro 9 mesecev, in psa, starega 2 leti, šolanega, prodam. ® (068)52-227. 6198 KORUZO v zrnju, 3500 kg prodam. ® (0608)67-404. 6206 JABOLČNIK in zajce za zakol ali rejo prodam. ® (068)49-567. 6207 BELO in rdeče vino ugodno prodam. Skovec 1, Tržišče, ® (0608)80-214. 6211 PEČ za centralno s kompletno dodatno opremo in peč kuppersbusch prodam. E (068)24-519. 6214 STARE LESENE PREDMETE, dele pohištva, panonske skrinje, vrtne garniture, prodam. E (0608)62-687. 6215 HRASTOVO MIZO in 8 strolov prodam. E (0608)62-472. 6216 VINO, rdeče, belo, in šmarnico ugodno prodam. E (0608)31-208 . 6220 KOZO in dva kozlička, stara 12 tednov, prodam. E (068)87-551. 6222 VINO, belo in rdeče, ugodno prodam. E (068)44-395. 6223 PRIBOR za razvijanje črno- belih filmov in izdelavo ter sušenje črno-belih fotografij ugodno prodam. E (068)341-747. 6226 BELO in rdeče vino, lahko tudi v manjših količinah, ugodno prodam. E (068) 42-658. _ 6234 VILIČAR Indos elektro, 1 t. prodam. E (068)78-418. 6245 VLEČNO KLJUKO za citroen AX, deljivo, z a testom, prodam. E (068)87-378. 6250 KOZOLEC in strešno opeko zaradi selitve zelo ugodno prodam. E (068)21-835. 6255 ČEBELE s panji ali brez prodam ali menjam za vino ali žganje ter samonakla-dalno prikolico mengele prodam. E (068)42-527. 6267 SUHE hrastove plohe prodam. E (0608)80-306, po 19. uri. 6277 BREJO KRAVO in telico, staro eno leto, prodam. E (068)41-016. 6279 DVE tračni žagi prodam. E <068)323-789,322-654. 6284 TELICO sivko, brejo 5 mesecev, in vino cviček prodam. E (068)73-552. 6287 NOVO DIATONIČNO HARMONIKO Železnik, c,f,b, zaradi bolezni prodam za 2000 DEM. E (068)45-085. 6290 razno GRADBENI ENGINEERING, PGD in PZ1 projekti, promet z nepremičninami, upravni postopki, legalizacija ter izvedba vseh gradbenih del! ® (0609)630-883. PEČARSKO- KERAMIČARSKA DELA opravljamo. Garancija za opravljeno delo! E (0609)630-883. 4417 NA ODLIČNI LOKACIJI, v poslovni zgradbi na Kočevarjevi 1/11 v Novem mestu, oddamo v najem lepo urejene pisarniške poslovne prostore. E (0609)633-407. 5031 POZOR! S pomočjo kristalov vam pomagam pri težavah in natančno napovem prihodnost. E (061)140-01-05, Mery. 5555 DIMNIKI! Obnova s postavitvijo tuljav iz nerjavečega jekla. E (061)320-759 ali 133-32-84/. 5556 FRIZERKI oddam v najem prostor. E (068)324-138. 6049 TENIS po konkurenčnih cenah, na igriščih, ki so vam najbližja, nudim. E (068)22-036. 6059 STAREJŠI OSEBI nudim pomoč, prevoz in dostavo. E (0608)21-782. 6109 POSLOVNI PROSTOR za trgovino, 65 m2,v TPC Slovenska vas, pri mejnem prehodu Obrešje, oddam. E (068)24-217. 6143 V CENTRU Novega mesta oddam v na- jem več poslovnih prostorov. E (068)22-738. 6145 ZIDAR s prakso opravlja vsa zidarska in druga gradbena dela solidno in hitro. E (068)45-062. 6148 INŠTRUKCIJEin prevode iz angleškega jezika nudim. Vesna, E (068)321-069, od 7. do 15. ure. 6190 V IZOLI oddajamo počitniška apart- maja. V juniju in septembru izvensezon-ske cene. E (066)63-073. 6191 ZA PODROČJE Dolenjske vršimo strojne usluge z žitokombajni, silažnimi kombajni za siliranje trave in koruze (tri-redni) ter baiiranje sena z balirkami za oglate bale. E (068)65-682 ali 65-695. 6199 PROFESOR KEMIJE inštruira in pripravlja za maturo iz kemije. E (068)25-211, popodne med tednom. 6239 POSLOVNI PROSTOR 45 m2 oddam v najem. E (068)27-669. 6283 službo dobi ZA DELO na terenu z dobrim gospodinjskim aparatom sprejmemo nove honorarne sodelavce. ® (066)272-111, dopoldan, (061)861-249, popoldan. 5675 NUDIMO dinamično, dobro plačano popoldansko delo s strankami (delo ni terensko). Plačilo 400 do 1200 SIT na uro. ® (068)321-923. 6045 HONORARNO zaposlimo dekleta za delo na gostinskem vrtu. ® (068)342-240. 6073 DELO na vašem domu z lepim zaslužkom! Brezplačne informacije. Pošljite kuverto z vašim naslovom in znamko na naslov: Alojzija Slavica Testen, Papirniška 15, Krško. 6107 ZASTOPNIKE z lastnim prevozom zaposlimo v Novem mestu in Šentjerneju. Slovenska knjiga, d.o.o., PE PIRŠ, Litijska c. 38, 1119 Ljubljana, ® in faks: (061)443-865. 6111 V ŠENTJERNEJU redno zaposlimo kuharja(ico) in dekle za delo za šankom, oba s prakso. Karmen Abolnar, Adamičeva 29, Novo mesto. 6159 ZARADI širitve dejavnosti trgovina Tejka v Trebnjem redno zaposli več trgovk. ® (068)45-711. 6161 TRGOVKO za pripravo hitre hrane zaposlimo. S* (068)25-191. 6162 DEKLE z veseljem do dela za šankom zaposlim. S? (068)42-848. 6173 V BISTROJU honorarno zaposlim dekle (ob vikendih). ® (068)41-149. 6174 REDNO ZAPOSLITEV dobita kuharica in natakarica (ob vikendih). ® 323-068. 6175 KUHARJA, natakarja zaposlimo. Delo je izmensko, nedelje proste. ® (068)323-617. 6229 KOMERCIALISTA zaposlimo. ® (068)27-080 ali (0609)634-672. 6230 IŠČEMO terenske pomočnike za območje Novega mesta- Dolenjske. Ni prodaja. Pogoj avto in telefon. ® (062)221-106, po 17. -uri. 6244 MESARSTVO BOBIČ Škocjan, zaposli mesarja- prodajalca v poslovalnici v Krškem, delavca za opravljanje kmečkih del v Škocjanu. 6260 KUHARICO in dekle za pomoč v kuhinji zaposlimo. ® (068)322-308. 6265 OKREPČEVALNICA zaposli dekle za delo v strežbi. Nudimo hrano in stanovanje, možnost pripravništva. ® (068)52-530. 6280 službo išče ZAPOSLITEV, redno ali začasno, iščem. ® (068)45-086. 6089 stanovanja TRGOVSKI POTNIK išče na območju Krškega ali Brežic sobo za prenočitev 3 večere v tednu. E (061)722-514. 6042 NA MIRNI prodam dvosobno stanovanje. E (068)44-200. 6095 V NOVEM MESTU, Ul. Slavka Gru- ma, prodam dvosobno in dvoinpolsobno stanovanje. E (0609)633-553. 6115 OPREMLJENO GARSONJERO s posebnim vhodom oddam. E (068)26-187 ali 85-962. 6139 V NOVEM MESTU najamem sobo s souporabo kopalnice. E (068)44-146, po 18. uri. 6180 ENOINPOL SOBNO STANOVANJE v Straži prodam. E (068)84-310. 6248 GARSONJERO v Ljubljani prodam. Prepis in vselitev takoj. E (061)572-987. NAJAMEM ENOSOBNO stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici v bloku, rr (068)321-701. zenitne ponudbe SEM FANT, star 33 let. Spoznati želim žensko ali mamico za skupno življenje. Šifra: »UPANJE«. 6151 DELNICE MERCATORJA SAVE, LEKA, UNIONA, KRKE ugodno odkupujemo od ponedeljka do petka, od 10. do 16. ure. Tel. (061) 314-952. Previjamo rotorje električnega ročnega orodja vseh znamk. Elektromehanika Rotor Sežana, Orleška 12, tel.: 067/32-152. PRODAM — POLKNA — GIBLJIVE LAMELE 120 x 120, 80x 90, 60x 90, 60 x 60, nova, nerabljena, 50% cene. Inf. (068) 21-196, popoldne. DOLENJSKI LIST Vas četrtkov prijatelj VI NA M - MI VAM oglas na kratko s pošto odmevno objavo v po ® 068/323-610 ali 0609/623-116 DOLENJSKEM LISTU MIZARSKI SERVIS VOLČJAK Robert Volčjak, s.p. ! Dobrava 4, Kostanjevica na Krki 1 0(0608) 87-489 Nudimo vam okna, balkonska in vhodna vrata proizvajalca KLI Logatec po tovarniških cenah. Popust na gotovinsko plačilo znaša 20%. Izvajamo suhomontažne zamenjave oken, tesnjenje oken s silikonskimi tesnili itd. BETONSKI STREŠNIKI MARJAN GOLOB, s.p. 0 (068) 78-074, (0609) 630-072 Nudimo vam betonske strešnike v dveh oblikah in v treh barvah. Visoka kvaliteta, dodatek plastifikatorja, globinsko barvanje, atest ZRMK, ugodne cene, prevoz izdelkov, količinski popust, 25 let tradicije in 30 let garancije! VULKANIZERSTVO MESTNIK Šentjernejska 18 Novo mesto 0 068/342-022 • velika izbira avtoplaščev za osebna vozila • na zalogi tudi ALU platišča • avtoplašči za terenska vozila do dimenzije 265/70 x 15 - znamke GENERAL (ZDA). KAMNOSEŠTVO PLUT 0 068/52-808 Izdelujemo stopnice, police, nagrobnike, montaža, dostava na dom, UGODNE CENE granita. KOVINOTEHNA TRGOVINA KOŠ PREŠERNOVA 17, TREBNJE (nad novo obrtno cono) ! 0 /fax: 068/44-873 V soboto, 1. junija, ob 10. uri odpiramo novo trgovino s tehničnim blagom (vse vrste jekel, cevi, vijakov, orodja, okovja ter belo tehniko, akustiko, material za centralno ogrevanje, elektriko, vodovod itd.). Kovinotehna trgovina KOŠ vas pričakuje! PRODAJA-SERVIS RAVBAR, s.p. Drejčetova pot 18 ' 0 (068) 341-110,25-822 Prodajamo in servisiramo kvalitetne domače in uvožene aparate za opremo lokalov. Elektronske, baterijske in mehanske TEHTNICE, SALAMOREZNICE, MLINE ZA MESO, ELEKTRIČNE ŽAGE ZA KOSTI, P0LPETNIKE, TRGOVINSKE NUMERAT0RJE. Razstavljamo na dnevih obrti in podjetništva v NM, od 20.6. do 23.6.1996. JANEZ ZAGORC Vratno 8 Šentjernej 0(068)81-094 Graditelji, pozor! Po tovarniških cenah vam nudimo okna, balkonska vrata in vhodna vrata proizvajalca KLI Logatec, z dostavo in montažo. Gotovinski popust znaša 10-20%, Naročite lahko tudi okna iz eksotičnega lesa - merantija. 42), 30. maja 1996 DOLENJSKI LIST Berta Logar “Moja velika želja je, da bi vodila kolektiv in učence tako, kot sta jih že moji predhodnici, ravnateljici Milka Senčar in Ana Hočevar, in da bi bili vsi pripravljeni graditi dobro šolo, da bi za nas veljala misel Exu-peryja: “Če hočete, da vam bodo ljudje zgradili dobro ladjo, jih navdušite za potovanja!” pravi Berta Logar, naturalizirana Krmeljčanka, rojena v Sevnici, zdaj že 31 let zaposlena na knneljski osnovni šoli kot učiteljica razrednega pouka oz. zadnji dve leti kot ravnateljica. Pravi, da ji ni težko skrbeti za 240 otrok in 22 učiteljev, saj so otroci v skrbnem zavetju majh- nega, mladega in zagnanega del ‘ kolektiva, polnega ustvarjalnega nemira, ki skuša vedno doseženo preseči. Iz njenega dolgoletnega službovanja kaže omeniti, da je med prvimi uvajala projektno učno-vzgojno delo, nivojski pouk, individualizacijo, diferenciacijo, kreativno pisanje... 25 let je bila mentor pionirskega odreda, več let idja šole v naravi, mentorica Vesele šole, dopisnega krožka, organizatorica krajevnih proslav, občinskih tekmovanj... Posebno skrb vnaša v drugačne oblike sodelovanja s starši. Za njeno delo ji je ministrstvo za šolstvo podelilo avgusta 1992 naziv mentor oz. svetovalec. “Najbolj mi je ostal v spominu moj prvi drugi razred. To so bili Rudi, Vida, Miha, Stani, Martina... Ko so odhajali domov, so se poslovili: Na svidenje, mami! Še sedaj me moj že skoraj 40-letni učenec Miha nagovori: O, moja mami. ” Kot mlada učiteljica je Logarjeva morala sprejeti delo v Krmelju. Te novice ni sprejela z veseljem, želela si je, da bi prišla vsaj v Tržišče. Tja je pripeljal skoraj vsak vlak, v Krmelj pa si moral pešačiti približno 3 kilometre. Pouk je imela popoldne, za nazaj pa ni bilo vlaka. O, groza! Zato se je nekaj mesecev iz Sevnice v Krmelj vozila s kolesom. Ko je postalo mrzlo, se je je usmilila kolegica in poznejša dobra prijateljica z majhnim stanovanjem, da je lahko spala pri njej. Krmeljčane je Logarjeva vzljubila že po nekaj mesecih. Ugotovila je, da je zanje značilno, da imajo svoj kraj zelo radi, da pa jih je zelo težko pridobiti, da te sprejmejo za svojega. Dolga leta je bila zanje Sevničanka. Zase pravi, doživi svobodno, kot želi, s 25-letno hčerko Majo in 23-letnim sinom Alešem. Zaveda se, da sta jo otroka večkrat pogrešala in jo še sedaj, čeprav sta odrasla. Berta je preživela v dokaj premožni Hlebčevi družini v Sevnici leta polna sreče in smeha. Kot številni njeni vrstniki je tudi ona preživljala svoj prosti čas ob Savi. Takrat so se otroci znali lepo zabavati tudi brez dragih igrač. “Imela sem čudovito mamo, ki je močno skrbela za naju s sestro. Naučila me je, da je vsako delo treba dobro opraviti!” Morda je ravno zavoljo takih učiteljev krmeljska osnovna šola, ki praznuje zlati jubilej majhna, a vendar - velika. PAVEL PERC EKOLOŠKI SPUST PO KOLPI FARA - Ekološki spust kajakov, kanujev in raftov po Kolpi od Srebotnika do Dola organizira turistično-športno društvo Kostel v soboto, 8. junija. Zbirališče udeležencev je med 9. in 10. uro v vasi Potok pri trgovini Ofak. Kolpa je mejna reka, zato je start in cilj na slovenski strani. Dolžina proge je okoli 35 km, težavnostna stopnja pa 2 do 4. Udeleženci spusta bodo razdeljeni v skupine in vsaka bo med vožnjo očistila dodeljeni del Kolpe oz. obrežja raznih odpadkov, zato se ta spust tudi imenuje ekološki. Zaključek akcije je predviden med 15. in 16. uro na Žagi, kjer bo malica, družabno srečanje in podelitev spominkov udeležencem tega spusta. Hud gozdni zločin nad Stra (Ne)znanci so v državnem varovalnem gozdu na Srobotniku na golo posekali okolij 24 a - Uničene vse gozdne funkcije - Verjetno gre za vzletišče za jadralna padala STRAŽA - Straški gozdarji so v začetku maja tik pod vrhom hriba Srebotnik nad silosi v Straži opazili golosek. Republiški gozdarski inšpektor inž. Jože Kruljac si je ta grobi poseg v gozd ogledal najprej v spremstvu inž. Katarine Erjavec, vodje Straške enote Zavoda za gozdove, potem pa še enkrat z revirnim gozdarjem Stanetom Pircem. Izkazalo se je, da gre za golosek okoli 24 arov gozda, posekanih pa je okoli 70 kubikov bukev in hrastov. “Po mojem mnenju gre za kriminalen poseg,” je ogorčen inšpektor Kruljac. V prvi vrsti gre za poseganje v tujo lastnino. naredeli neprehoden. Obsekovali so še okoliško drevje. “Na tem delu so uničene vse funkcije gozda,” pravi inšpektor Kruljac, “v tem primeru pa je varovalna funkcija gozda daleč najpomembnejša in povsem uničena.” Gozd namreč pred erozijo varuje pobočje nad vinogradi, ki je močno skalovito in izredno strmo, saj je naklon okoli 50 stopinj. Poleg tega je gozd na jugovzhodni legi, ta pa je še bolj izpostavljena vremenskim vplivom in izsuševanju. “Tukaj se sedaj ne da izogniti pogubni eroziji, kajti tla so plitva, skalovita in se poleti močno izsušijo,” trdi Kruljac. Zaradi vsega tega se stro- Gozd, v katerem so opravili ta kovj^kibojij0i da se tu ne bo dalo izredno grobi poseg, je državna več vzpostaviti prvotno stanje. “Kaže, da gre za utemeljen sui kaznivega dejanja uničevanji gozda, za kar je zagrožen zapo' do treh let; v tem primeru je stvai še hujša, ker gre za dejanje’ varovalnem gozdu, ki ima pose ben pomen.” Očitno so ta gozd# zločin zagrešili brezvestneži zate da bi si pripravili vzletišče r* spuščanje z jadralnimi padali, 'r kot kaže, ga tudi že uporabljaj# Seveda niso nikogar vprašali# dovoljenje ali soglasje, kajti jasi# je, da ga ne bi dobili. Zadevo preiskuje policija, go* darski inšpektor pa bo ukrepal’ okviru svojih pristojnosti in "* Zak0nU’ A.BARTEU PADALCI, BALINIŠČE IN VESELICA GABRJE - V nedeljo, 2. junija, bo v Gabrju prireditev, na kateri bo nastopilo ^okrog 30 jadralnih padalcev. Prvi*od teh bodo startali ob 16. uri pri Gospodični na Gorjancih in potem pristali v Gabrju. Cilj poletov je pri dvorani v Gabrju, kjer se bo ob 16. uri začela gasilska veselica last. Poleg tega gre za gozdni rezervat, ki skupaj meri 8,73 ha in ga je Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije izločil iz gospodarjenja, ker je namenjen proučevanju razvoja rastišča in sestoja. V tem rezervatu se ne seka, razvoj poteka podobno kot v pragozdu. (Ne)znanci so se nad ta gozd očitno spravili zato, da bi tam naredili vzletišče za jadranje s padali, kar potrjuje tudi pisana Medvedek se igra s psom D< D< D p! Pri Blatnikovih v Polomu imajo štiri mesece starega medvedka Marka, ki se najraje igra s psom Arisom POLOM - Polom je vas na Kočevskem (zdaj v občini Dobrepolje), ki leži sredi gozdov in podobno kot od Kočevja do Strug tudi od Kočevja do Poloma ni nobene prave vasi, čeprav gre za razdalji 15 do 20 km. So pa tu nekdaj bile vasi, zdaj pa OGORČENA GOZDARJA - Gozdarski inšpektor inž. Jože Kruljac (levi) in revirni gozdar Stane Pirc pri ogledu razdejanja v spodnjem delu goloseka nad Stražo, kjer so črni sekači pustili drevesa ležati križem kražem. (Foto: A. B.) • MEDVED USTAVIL PROMET - 20. maja okoli 19.15 je prečkal magistralno cesto pri vasi Srobotnik v občini Velike Lašče medved, katerega težo so ocenili na okoli 120 kg. Prehod medveda preko magistralke je začasno zavrl promet. Ustaviti seje moral avtobus in tudi več osebnih avtomobilov. Sicer pa je bil na zahtevo vaščanov vasi Zlati Rep (16. aprila je medvedka napadla Staneta Grudna iz te vasi) in še nekaterih vasi, ki sta jo podprli tudi občini Velike Lašče in Ribnica v torek, 28. maja, popoldne v Velikih Laščah sklican se- mamo medvedko in se izgubil. “Na sestanku naše lovske družine so se odločili, naj imam medvedka jaz. Sezidal mu bom večji prostor in ga opremil tako, da se bo notri prijetno počutil, kolikor se pač lahko divja žival počuti v ujetništvu. Sile mu pri nas ne bo, le zaprt bo. Nazaj v naravo ga ne bi kazalo spustiti, saj bi gotovo zahajal v vasi in bi bil ljudem nevaren. Tako je taka rešitev zanj in za ljudi najboljša. Pri nas bo imel veliko prostora in na čistem bo.” Medvedku Marku se tako obeta, da bo postal turistična zanimivost Poloma. V bližini, se pravi tudi v Polomu, mladi kmet Papež, ki mu je tudi ime Marko, prav te dni ureja turistično kmetijo, ki jo bo odprl še letos, če bo šlo vse po sreči. Sicer pa že zdaj hodijo ljudje od vsepovsod radi gledat medved-ka Marka. j. pRlMC Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Mrliško vežico v KS TVžišče bodo začeli graditi še letos - Zakaj Telekom zaračunava zamudne obresti? • Delavci na kandijskem mostu so bili pridni Bralka iz KS Tržišče pri Mokronogu, ki je po vsi sili želela ostati anonimna, je poklicala prva. Želi in zahteva javen odgovor Marjana Jamška, predsednika KS Tržišče, ki je med drugim odgovoren za izgradjo mrliške vežice, za katero vsaj za zdaj še ne kaže, da bo kmalu stala in služila svojemu namenu. Gospa je dejala, da je mimo že drugi referendum, ki je vseboval tudi to, rezultatov pa ni. Odgovor ne bi razveselil samo nje, pač pa tudi ostale krajane. Sestankov KS, kjer bi se o vsem tem lahko (in morali) pogovoriti, pa menda sploh ni. Da ni tako, pa je povedal Marjan Jamšek. “Sestanki seveda so in tudi vsakemu bi razložil, kako je s tem, toda za zdaj po te informacije ni bilo še nikogar. Samoprispevek za mrliško vežico je bil le eden, in še ta izglasovan na zadnjem referendumu, tako da traja še do aprila prihodnje leto. Za vežico je pripravljena vsa dokumentacija, urejen je odkup zemlje in razpisali smo ponudbo za izvajalca. Ko ga bomo izbrali, bomo takoj začeli z gradnjo, torej bo to Halo, tukaj DOLENJSKI LIST/ Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili »morda koga pohvalili, ah pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačiji krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dah kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (06k)323-606 vas čakamo vas vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. kmalu.” Jamšek pa je dejal, da se je vodstvo KS Tržišče s prejšnjimi prispevki do sedaj trudilo popraviti in zgraditi ceste, kar jim je uspevalo, zato se čudi tako “ostremu” klicu. Naslednja kritika je bila “spet” namenjena podjetju Telekom. Ta spet zato, ker je že prejšnji teden bralec iz Gradca v Beli krajini povedal, da Telekom odira svoje naročnike. “Popolnoma se strinjam z njim, kajti tudi jaz sem reden plačnik storitev Telekoma, vendar plačam vedno proti koncu roka plačila, ki je napisan na računu, to pa je še vedno v roku. Kljub temu mi zaračunajo zamudne obresti, kar gotovo ni pošteno,” je povedal Stanislav Majzelj iz Velikega Gabra pri Tčebnjem, ki dodal daje pravico in pojasnila že sam iskal na Telekomu, pa so se menda samo nekaj zgovarjali, da to ne drži. Alojz Sekula, vodja računovodstva na Telekomu, je razložil, da do tega prihaja, odkar Telekom ni več enovito podjetje s pošto. Če na primer nekdo plača račun za telefon zadnji dan reka plačila na pošti, bo ta denar na Telekomov žiro račun nakazan kasneje, kar bo že čez rok plačila, in zato so zamudne obresti. Se posebej pa, če je vmes vikend. Novomeški Kandijski most je od prejšnjega petka po daljših in temeljitejših obnovitvenih delih spet nared in odprt. Tega je vesela tudi R. S. iz okolice Novega mesta, ki je povedala, da jo motijo pripombe nekaterih ljudi, da ti delavci na mostu nič ali počasi delajo. “To ni res! Vsak dan sem hodila mimo in jih opazovala pri delu. Zelo so bili pridni in vztrajni, delali so tudi pozimi, ko je bilo res mrzlo, vsako delo pa seveda zahteva svoj čas,” meni bralka. Zadnji četrtkov telefonski klic je bil povezan s stavkami. Bralka S. M. iz okolice Mirne Peči meni, da učitelji upravičeno zahtevajo višje plače, saj so sedanje pod kritiko: “Sramotno je, da kljub visoki izobrazbi ne zaslužijo niti tisoč nemških mark na mesec!” L. M. OMEJENA SERIJA LAGUNE ALIZE NOVO MESTO - Revoz bo v prihodnjih dneh pričel prodajati prve primerke posebne serije Lagune, imenovane Alize. Gre za različico, ki je po serijski opremljenosti najbližje Laguni 2,0 RXE, ima pa serijsko vgrajen menjalnik z daljšima prestavnima razmerjema 4. in 5. prestave. Laguna Alize ima še električni dvig tudi zadnjih bočnih stekel, radiokasetofon z upravljalcem ob volanu ter opo-zorilnik prekoračitve hitrosti. V Revozu so za prodajo v Sloveniji predvideli 200 takih avtomobilov, od tega jih bo nekaj s samodejnim menjalnikom. Laguna Alize je namenjena predvsem tistim kupcem, ki segajo po dodatni opremi za večje udobje in ugodje. Maloprodajna cena tega avtomobila z ročnim menjalnikom je 3.450.000 tolarjev, s samodejnim menjalnikom pa 3.775.000 tolarjev. TEKMOVANJI? IZ VESELE ŠOLE LJUBLJANA - To nedeljo, 2. junija, se bo ob 10. uri dopoldan v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma začelo najbolj množično tekmovanje slovenskih šolarjev -državno tekmovanje v znanju iz Vesele šole Pila, ki poteka že 28 let. Na prvi stopnji tekmovanja je sodelovalo 35.000 šolarjev iz 490 šol, najboljši so se uvrstili v drugo stopnjo, od tam pa je cvet šolarjev prišel do finalnega tekmovanja, ki se bo zaključilo z veselošolskim plesnim omnibusom. zračna vreča, ki so jo pritrdili na vrhu bukve nad “vzletiščem”. Bukev so prej dobro oklestili, prav tako še eno na dnu goloseka, ki bi morda lahko ovirala padalske spuste. Pogled na delo brezvestnih sekačev je grozljiv. V zgornjem delu poseke so ne samo požagali in na rob odrinili vsa drevesa, ampak so uničili tudi ves gozdni grmovni sloj; v spodnjem delu, kjer je bil v glavnem hrast, pa so drevesa požagali in jih pustili, kakor so padla, ter tako ta del stanck, na katerem so razpravljali o številu medvedov na tem območju, njihovem načrtovanem odstrelu in drugih zadevah v zvezi z medvedi. Več prihodnjič. GASILSKO SLAVJE STRANSKA VAS - V Stranski vasi bodo v nedeljo, 2. junija, ob 15. uri proslavili 40 let delovanja svojega gasilskega društva. Najprej bodo razglasili rezultate gasilskega rallyja, ki bo imel start tega dne zjutraj v Prečni, cilj pa bo v Stranski vasi. Po kulturnem programu, ki ga bodo pripravili učenci osnovne šole Birčna vas in pevci zbora Ruperčvrh, bo posvetitev novega gasilskega vozila in kipa sv. Florijana. tam kraljujejo medvedje in druga divjad. TUdi v Polomu medvedje niso redkost. Majhnega medvedka, starega dobre štiri mesece, ima lovec Stane Blatnik iz Poloma. Medvedka je našel 4. aprila v vasi Višje pri Ambrusu neki domači lovec, član lovske družine Suha krajina, katere član je tudi Stane Blatnik. Ker ga ni imel kam dati, ga je naslednji dan dal Stanetu Blatniku, ki nam je povedal, da je medvedek takrat tehtal le dobre 3 kg. Zdaj se je že zelo opomogel in je pravi debelinko. Hranili so ga najprej s čokoli-nom, zdaj pa je tudi kruh, razno otroško hrano, rad pa ima tudi kurja jetrca. Stane Blatnik domneva, daje medvedek zaradi precejšnega snega in onemoglosti zaostal za << $3 ! s MEDVEDEK IN GOSPODARICA - Na fotografiji so nagajivi medvedek Marko, njegova nova “mama " Zlata Blatnik in psiček Aris. Dolenjske Novice. / 0 • Postati oče ni težko. Težko pa je biti oče. (Busch) "N m % SMEH 1885-1919 kratkočasnice izbral Jože Dular Previdnost . Gospod Edko pride neko noč precej pozno domov. Ne reče nič, ne zine nič, marveč vzame dežnik, se usede na sredo sobe in dežnik razpne. Zena vsa začudena: "Edko, kaj vendar počneš! Ali si ob pamet?” Mož: “Kaj še! Samo na grom in ploho čakam!” k otroških ust Tujec: “To igračko si gotovo dobila od mame? Ja, tvoja mamica ima zlato srce!" Malči: “O, danes ga nima več - včeraj ga je nesla v zastavljalnico!" Vljudni zatoženec Sodnik: “Vaša nedolžnost je dokazana, ste oproščeni!” Zatoženec: “Prav žal mi je, gospodje, da ste se morali zastonj truditi!" Dober izgovor Mož: “Kdo pa je že zopet celo steklenico vina izpit?” Žena: “Jaz, ker ne trpim vina v hiši, da se vendar enkrat nesrečnemu pijančevanju odvadiš!" JE POE ^ zdlavja Šale izbira Bojan Ajdii Nezvestoba Prijateljica pripoveduje prijal ljici: “Včeraj sem videla svojega f## ta, kako sc ga je, preden sta ods' v kino, držala mlada ženska. B#2 očarana sem nad njim!” “Pa si šla za njima v kino?” ,.rf “Ne, kajti fant, ki sem sc z nj#* sprehajala, je ta film že videl." Zakonska “Prijatelj, kako je kaj v tvoj#11^ zakonu?” _ - “Takole: ko sva se s sedanjo že# spoznala, sem jaz poltiho govor ona pa me je poslušala. Ko sva L poročila, je govorila ona dok/ glasno, jaz pa sem jo poslušal. Zd‘£ • ■ i __ ..Ln tvli* i po treh letih zakona, pa oba g1 no govoriva, sosedje pa naju r slušajo...”