1928 GOSPO® stil Zadružna disciplina. Dolžnost zadrugarjev je, da zadrugo v njenem delovanju podpirajo in z njo sodelujejo. V tem sodelovanju se pokaže njih •zadružna disciplina. Manjka pa disciplina tam, kjer se člani ne poslužujejo zadrug, čeprav bi se jih lahko. Čimveč se člani zadruge poslužujejo in z njo sodelujejo, tem lažje ta uspeva. Pokaže pa se zadružna disciplina na več načinov. Pri mlekarskih zadrugah n, pr. se člani s pristopom k zadrugi obvežejo dajati vse mleko priglašenih krav zadrugi. S tem prevzamejo nase dolžnost nasproti zadrugi in le, če to dolžnost izpolnjujejo, je mogoče govoriti o zadružni disciplini. Velikokrat pa se zgodi, da se zadruž-liki svoji dolžnosti proti zadrugi nočejo zavedati in se zanjo ne zmenijo, kot bi sploh ne obstojala. S tem kažejo, da za zadružno delovanje nimajo razumevanja. Član mlekarske zadruge, ki namesto, da bi dajal mleko zadrugi, ga proda drugje, ne vrši svoje zadružne dolžnosti in zadrugi povrhu vsega še škoduje. Zaradi malenkostnega začasnega dobička marsikdo zapusti zadrugo. Če dobi član mlekarske zadruge za mleko pri privatnem trgovcu malo več kot pri zadrugi, jo že zapusti. Ne vpraša pa se, če bo vedno dobival več brez zadruge. To pa se ne zgodi, ker trgovci pač radi plačujejo nekaj časa malo več, da odtegnejo člane zadrugi in jo uničijo, a ko enkrat zadruge ni, nimajo nobenega interesa plačevati višje cene. Konkurence ni, m oni nastavljajo cene po svoji volji v škodo kmetovalcev Nespametno je tudi pričakovanje zadružnikov, ko hočejo že imeti prva leta obstoja zadruge od nje kakšne velike koristi. Nobena mlada zadruga, ki z delovanjem šele pričenja, ni trdna in močna. Treba je časa, da se ojači in postane res opora članov. Zato morajo ti vedno gledati, da ne odtegnejo zadrugi vseh denarnih sredstev, ampak pustijo, da si jih tudi zadruga zbira. Saj končno bodo vendar njim samim v korist. Če zadruga ne more zbirati lastnih sredstev, ampak je vedno prisiljena živeti od tujih, bo životarila in nikdar ne bo prinesla članom tistih koristi, kot bi jih sicer. In kolikokrat greše zadružniki v svojih dolžnostih proti različnim zadrugam. Pri posojilnicah in hranilnicah se kaže pomanjkanje discipline v tem, da po posojila sicer pridejo k zadrugi, ker je tam pač nižja obrestna mera, a svoj denar pa prav radi drugod nalagajo, če se jim ponudi le mal dobiček. Dobičke na račun zadrug delajo, a tega, da bi zadruga kaj od njih imela, pa ne pustijo, čeprav je končno zadruga del njihovega gospodarstva. Podobno delajo tudi člani pri različnih drugih zadrugah, nabavnih, prodajnih itd. Tako ravnanje izhaja le iz ozkosrč-£ega sebičnega stališča zadružnikov. Sebičnost, to je tisti sovražnik zadružnega dela, kakor smo že enkrat povdarili. Tu se gle la samo na to, da ima posameznik enkrat dobiček, če pa je oškodovana skupna stvar, zato se ne briga nihče, Ravno nedisciplina članov proti zadrgi pa je tista, ki skupno dslo ovira. Niti tisti, ki se zadruge zvesto držijo, ne morejo vsled nediscipliniranih ostalih doseči pravih uspehov. Čeprav imajo vse zadružniki iste interese, vendar se dobi en del, ki teh interesov neče skupno braniti. Pripravljeni so sicer od skupnega dela sprejemati dobiček, a branijo se prevzeti vsako najmanjšo žrtev za zadrugo. To so pijavke na zadrugah, ki zadružni stvari silno škodujejo. Mnogokrat sicer nediscipliniranosti članov ni kriva ravno dobičkaželjnost, ampak le neka lenoba in nemarnost. Ker jim je nekako od rok posluževati sc zadruge, se je ne poslužujejo. Tudi to je graje vredno, ker tudi taki člani so slabi zadružniki, Kdor je pravi zadružnik, bo vedno vedel, kaj je njegova dolžnost proti zadrugi in drugim članom in bo to dolžnost izpolnjeval v svojo korist in korist skupnosti. Ign. Šubelj: Sočasno zavarovanje. Polovico prispevka za bolniško zavarovanje plača delodajalec, polovico pa delojemalec. Na uslužbenca odpadajoči del srna odtegniti delojemalec pri prvem obračunavanju plače. Če pa ni odtegnil delo-dajaloc prispevka katoj ob prvem izplačilu zaslužka po dospejesti tega prispevka, sme odtegniti pozneje ta prispevek le, adeo še ni minil 1 mesec odnosno 2 meseca od do-tičnega izplačila. Ako dobiva uslužbenec tedensko plačo, velja 1 mesec, ako pa mesečno plačo, dva meseca. Odgovornost za pravočasno plačevanje prispevkov napram Okrožnemu uradu pa nosi le delodajalec in sicer solidarno s svojim zakonskim drugom. Dolžnost plačevanja prispevkov prestane z izstopom delavca iz službe ali pa vsled bolezni. Izstop mora javiti delodajavec najkasneje tekom 8 dni, sicer se mu predpisujejo še dalje. b) Prispevki za slučaj nezgode. Prispevki za zavarovanje zoper nezgode se določujejo na podlagi zavarovane mezde zavarovanih oseb in na podlagi odstotka nevarnosti, v katerega je obrat uvrščen ter na podlagi prispevne tarife. V svrho odmere tega prispevka se uvrščajo obrati na podlagi došlih prijav v posamezne razrede in nevarnostne odstotke in sicer od 2—87. Tedenski prispevek za zavarovanje zoper nezgode znaša od 1. januarja 1925 za vsakih 100 Din zavarovanega zaslužka po 5 par, pomnoženih z nevarnostnim odstotkom. Prispevek za nezgodo se zracuna na sledeči način: Celokupni prispevek za slučaj bolezni se pomnoži s "/,; dobljeni rezultat pa še z nevarnostnim odstotkom, v katerega je dodeljen dotični obrat. N. pr. Gospodinjstvo je uvrščeno v II. razred z 4 nevarnostnim odstotkom (II/4). Ce znaša bolniški prispevek za služkinjo Din 27.30 se dobi nezgodni prispevek na ta način da se Din 27.30 pomnoži s 5/ odstotkov. Za sedaj vlada tako visoka obrestna mera samo pri nas med tem ko je v Avstriji na vezane vloge 5 od" stotkov, za ostale pa 4 odstotke. Cene. g Ljubljanska blagovna borza. Kupci ja je še vedno bolj mrtva in dobavlja se blago samo za dnevno potrebo. Na tukajšnji borzi se je prodajalo blago večinoma na vagone, postavljene na vsako slovensko postajo izvzemši moko, ki ji je cena dolo-čena na Ljubljano. Cene veljajo za 100 kg pri dobavah v celih vagonih. Pšenica 78 do 79 kg težka, baška po 410—412.50 Din slavonska 397.50—400 Din; koruza, času primerno suha, baška 350—352.50 Din činkvantin zdrav, rešetan 350—355 Din' oves baški, zdrav, rešetan 305—310 Din' ajda domača zdrava, rešetana, 295 Din, moka Og v Ljubljani 555—565 Din, otrobi bački 227.50—232.50 Din, fižol 405-410 dinarjev. Lesna kupčija. Les se je prodajal v vagonskih dobavah za kubičen meter navadno postavljen na mejo. Cene so bile naslednje: Trami po noti kupca 300 Din, tramiči (filerji) na nakladalni posvaji 250 Din, bukovi polhi I., II. 520 Din. deske smreka-jelka, 24—38 mm. monte, 510 Din, deske smreka, 20 mm debele, 5, 7, 10 cm široke, monte 500 Din, drva trda, mešana za 100 kg 19 Din. Hrastove podnice na nakladalni postaji 1050 Din. g TržiSČe i žitom. Položaj na žitnih tržiščih je bil ves mesec neizpremenjeno visok. Cene so se ustalile na višini, ki se je dosegla začetkom meseca pod vplivom Amerike. Pri nas se je pojavilo nekoliko blaga na trgu, vendar je položaj neizpremenjeno čvrst. Da se visoke cene še vedno dobro držijo, je pripisati dejstvu, ker se večina blaga nahaja v rokah producentov, ki ne silijo z blagom na trg. Z ozirom na precej ugodna poročila o stanju setve in v pričakovanju ameriškega blaga, se predvideva tekom junija padec cen žita. 9111. mednorodiii vzorčni velesejem Ljubljana, Z.—11. VI. IBZB. 600 razstavljalcev. Vsakovrstno blago. Ugoden nakup. Specialne razstave: Avtomobilska, pohištvena, francoska, kmetijsko-strojna, umetniška, higijenska, 50% popusta na železnicah in parobrodih. Legitimacije se dobe v večjih denarnih zavodih, potniSkih uradih in po pošti tudi od velesejemskega urada. g Tržišče i lesom. Kupčija z lesom v Sloveniji je precej živahna, povpraševanje znatno, v nekaterih vrstah primanjkuje blaga. V splošnem moramo ugotoviti, da se naš les vedno bolj uveljavlja na svetovnih tržiščih. Slovenija je začela sedaj dobavljati tudi za Belgijo, Grčijo, Nemčijo, Ma-djarsko, Francijo, Holandijo, Anglijo in Južno Ameriko. Naš les se pojavlja v vedno večji meri v Španiji. Hrvatska dobavlja celo za Severno Ameriko, Avstralijo in Kitajsko. Prekomorska kupčija pa zahteva le velike količine, ki se lahko zberejo pri naših producentih. Slovenija postaja vedno bolj uvaževana v lesni trgovini, kar priznavajo tudi Italijani. Sedaj je precejšno povpraševanje po trdem lesu javorja, brsti, jesenu in jelši. Največji producent kupčije so pa trami določenih mer, monte blago gre le malo. g Hmelj to tržišče. Ker se primeroma malo hmelja ponuja v nakup, so se cene precej očvrstile. Na žateškem hmeljskem tržišču se je prodalo le manjše količine in sicer po teh-le cenah: prvovrstni žateški hmelj po 1750—1800 Kč za 50 kg (58.90— 60.60 Din za kg), srednji 16,50-1700 Kč /55 60—57.25 Din za kg). Tranzitni hmelj se je trgoval po 400-800 Kč (13.50-26.90 Din za kg). — V češkoslovaških hmeljskih okoliših ovira hladno vreme razvoj rastline. Pojavila se je tudi že hmeljska uš, ki povzroča hmeljarjem mnogo dela pri zatiranju. g Obvezno signiranje hmelja v Nemčiji. Zveza nemških pivovarnarjev je pozdravila predlog hmeljskega provenijenč-nega zakona, ki ga je sprožila bavarska vlada. Tak zakon zahtevajo enodušno tako nemški hmeljski prcducenti kakor tudi konzumenti nemške pivovarniške industrije. Producenti imajo pravico do zaščite svojega kvalitetnega blaga, konzumenti pa smejo zahtevati, da se jim nudi nepopače-no biago. Nemci torej enodušno zahtevajo obvezno signiranje hmelja. Slov. hmeljarsko društvo in slovenski trgovci se sedaj lahko vzgledujejo nad Nemci, ki so jih svojčas v boju proti temu zakonu vzeli za vzgled. g Tržišče jajc. Produkcija jajc v naši državi je v zadnji dobi znatna. Ker so pa cene našemu blagu še vedno visoke, kaže inozemstvo le slabo zanimanje. Inozemske hladilnice so dobro založene. Glede na ta dejstva je tendenca pri nas mlačna in se morajo cene prilagoditi svetovnim tržnim cenam. Na Štejerskem in v hrvatskem Zagorju znaša cena 0.95 do 1 Din, v Hrvatski 1.20 do 1.25 in v Srbiji 0.80 do 0.90 Din za komad. — Naš generalni konzul v Berlinu je izdal obširna navodila za izvoz jajc v Nemčijo, po katerih se morajo ravnati naši izvozniki, če hočejo v Nemčiji konkurirati tujemu blagu. Ta navodila se nanašajo na obliko zabojev, na sortiranje jajc, za nalaganje v vagone in označbo jajc kot mala, srednja, nečista, prvovrstna ali pitna, popolnoma sveža, drugovrstna in tretje-vrstna. g Tržišče kovin. Za a 1 u m i n i j je v kratkem pričakovati znižanje cen za 10 funtov šterlingov pri toni (sedanja cena 109 funtov). — Zvišanje nemških izvoznih cen za železo traja dalje in so dosegle že 5.12 funta šterlinga. — Baker zopet raste v ceni. Mednarodni kartel bakra je zvišal cene za evropski kontingent od 14.50 na 14.625, zadnji teden pa celo na 14.75, to pa zaradi nazadovanja svetovne produkcije v marcu za 5000 ton in znižanja ameriških zalog. g Indeks cen v trgovini na debelo v L četrtletju 1927. Po belgrajskem >Pri-vrednem pregledu« se je skupni indeks cen v prvih treh mesecih t. 1. znatno dvignil, kar pa je pripisati skoro izključno dvigu žitnih cen. Skupni indeks je znašal: 1928 1927 v januarju 1616 1550 v februarju 1613 1553 v marcu 1600 1548 V decembru min. leta je znašal skupni indeks 1578, v novembru pa 1564. Najbolj se je dvignil indeks cen kmetijskih proizvodov, in sicer od 1815 v novembru na 2135 v marcu, torej napram januarju 1927 za skoro 33% ali eno tretjino. Indeks cen živine in živinskih proizvodov pa je nekoliko nazadoval. Zavida. g Živinski sejem v Ljubljani. Na zadnji živinski sejem je bilo prignanih: 270 konj, 38 volov, 35 krav, 8 telet in 407 prašičkov za rejo. Prodanih je bilo: 36 konj, 24 volov, 22 krav, 7 telet in 310 prašičev. Cene so ostale v glavnem neizpremenjene, edino za teleta so poskočile. Plačevali so se: voli II. 8—9.50 Din, krave debele 5 do 6 Din, krave klobasarice 3—4.50 Din in teleta 13—15 Din za kg žive teže. — Kupčija je bila v splošnem srednja, samo pri prašičih je bila bolj živahna. g Mariborski živinski sejem 22. t. m. Dogon je znašal: 21 konj, 15 bikov, 232 volov, 430 krav in 12 telet, skupaj 710 glav, od teh prodanih 335 glav, in sicer 64 za izvoz v Avstrijo. Cene so bile: voli I. 9—10 Din, II. 7.50-7.75 Din, III. 7—7.50 Din, biki za klanje 6—10 Din, klavne krave debele 7.50—8.25 Din, plemenske krave 7 do 7.50 Din, klobasarice 4—5.50 Din, molzne 6.50—7 Din, breje 6.50—7 Din, mlada živina 7.75—8 Din, teleta 12.50 Din za kg žive teže. Meso volovsko I. in II. 10—18 Din, telečje I. in II. 17.50-22.50 Din, svinjsko sveže 15—25 Din za kg. g Prašičji sejem v Mariboru 25. t. m. Na ta sejem je bilo prignanih 344 prašičev in 1 jagnje, prodanih pa 265 komadov. Cene so bile sledeče: prašički 5—6 tednov 80—125 Din, 7—9 tednov 175—225 Din, 3 do 4 mesece 350-450 Din, 5-7 mesecev 460—500 Din, 8—10 mesecev 550—650 Din, 1 leto 1000-1200 Din za komad. Kilogram žive teže se je plačeval 10T12.50 Din, mrtve 15-16 Din. - Na ta sejem so bili dovozi znatni. Špeharji so pripeljali oPrSnosVe vrvarskih izdelkov iz prve kranjske vrvarne IVAN N. ADAMIČ LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 31 In pri podružnicah v Mariboru, Uetrlnlika 20 In » Kamniku, Šutna 4 25 zaklanih svinj, dalje je bilo precej krompirja, sena in slame. Zaklani prašiči so bili po 15—17.50 Din kg, krompir po 1—1.25 Din kg, seno 75—130 Din, slama 50—60 Din 100 kg, škop slame 1.50 Din. U&me naredke. g Znižanje uvozne carine na žveplo. Ministrski svet je v seji 1. maja znižal uvozno carino na žveplo in žveplov cvet od 1.50 na 0.75 Din v zlatu za 100 kg. To znižanje pa velja samo pri uvozu do vštevšega dne 31. avgusta 1928. — To znižanje je bilo izdano šele v dobi, ko je že vse žveplo, potrebno za žveplanje trt, uvoženo, torej naše vinogradništvo od tega ne bo imelo nobene koristi. g Novi zakon o trošarinah. Finančno ministrstvo je izdalo osnutek novega zakona o državnih trošarinah in ga poslalo vsem gospodarskim korporacijam v državi, da izrazijo svoje želje. Sedanji predlog, da se trošarine izenačijo v celi državi je prav primeren, kajti sedaj imamo na Drini celo carinsko mejo, ker se trošarina na žganje v Srbiji ne pobira. — Po osnutku tega zakona se zniža trošarina za bencin od 400 na 200 Din za 100 kg. Nadalje omogoča predlog oprostitev trošarine za industrijske stroje, dočim kmetijski stroji ne bodo več prosti. To pomenja nezaslišano zapostavljanje kmetijskega stanu, ki plačuje v državi največ davkov. Trošarina na špirit in žganje se naj zniža od dosedanjih 15 na špirit in 17 na žganje na 12 Din. Nadalje se zviša trošarina na vino od 35 na 100 Din za hI, kar pcmenja trikratno povišanje in bo našemu vinogradništvu odločno škodovalo. g Cene na državnih avtomobilih. Poštni minister je določil za vse državne potniške avtomobilne proge enotne cene za prevoz potnikov, prtljage in blaga. Potniki plačajo za vožnjo do 3 km 5 Din, od 4 do 6 km 8 Din, od 7 do 9 km 10 Din, od 10 do 12 km 13 Din, od 13 do 15 km 16 Din, od 16 km dalje za vsak kilometer po 1 Din. Za prtljago ali blago se pa računa prevoz-nina po daljavi prevoza in teži. Pri potniškem in blagovnem cenovniku se štejejo vedno le celi kilometri. Nove cene so stopile že v veljavo. Letena. g Stanje posevkov maja meseca. Stanje v Sloveniji je naslednje: Splošno je ugotoviti, da so kulture večinoma zaostala v rasti. Poleg tega je mokro vreme zelo pospeševalo razvoj plevela. O stanju posameznih kultur se uradno poroča tako-lo (pri tem pomenijo številke: 1 odlično, 2 zelo dobro, 3 dobro, 4 slabo in 5 zelo slabo): ljubljanska oblast: pšenica 2 do 3 ječmen 2—3, rž 2—3, oves 3; koruza: setev zgodnje koruze je zaradi moče zaostala; krompir je večinoma posajen in zelo neenakomerno kali. Detelje 1—2, lu-cerna 2—3, travniki 1—2, pašniki 2—3; stanje vinogradov 3—4 zaradi pozeb na več krajih. Jabolka 2—3. Dež je vsem kulturam zelo škodoval, zlasti sadnemu drevju ob cvetju. Tudi slana je marsikje uničila letino. Na Dolenjskem je cvetoder na a' jablanah napravil škodo. Mariborska oblast: slično se poroča iz mariborske oblasti. Slana je poškodovala tudi orehe in vinograde v nižjih legah. Ponekod so nastale škode zaradi poplav in plazov. Stanje živine je povoljno, le v krajih, kjer je paša pičla, je nekoliko slabejše. — Uradna in zasebna poročila iz cele države ugotavljajo, da je stanje ozimine ugodno, le koruza se vsled slabega hladnega vremena ne more razvijati. g Stanje vinogradov na Dolenjskem je splošnem zelo zadovoljivo izvzemši okra-|e vin nižjih leg, v katerih je slana uničila nastavek. Zaroda na trtah je zelo veliko, tako da se obeta bogata letina. Bolezni na trtah ni in tudi ne škodljivcev, zato vinogradniki z velikim upanjem pričakujejo jesen. Bogat vinski pridelek jim bo omogočil, da se izkopljejo iz slabega gospodarskega položaja, ki so vanj prišli vsled zaporednih slabih letin in vinske krize. Toda j do trgatve je še daleč. i g Stanje hmeljski hnasadov v Slove- j »ijI. Hmeljska rastlina je vsled hladnega j vremena zaostala v rašča najmanj 14 dni. , Rastlina je sicer videti zdrava, toda razvija se le počasi. Vsled neugodnega vremena se tudi obdelovanje ni moglo pravo- časno in v redu izvršiti. Hmeljski nasadi potrebujejo nujno toplo in kuho vreme. Tu in tam se je pojavil v večji ali manjši množini bolhač. Hmeljska kupčija je zopet nekoliko oživela. — Splošna poročila javljajo, da je letos s hmeljem zasajena površina v srednji Evropi manjša nego lani. g Zatiranje živalskih škodljivcev na hmelju. Zatiranje živalskih škodljivcev, uši, bolhačev, pajkov, stenic, na hmelju in drugih kulturnih rastlinah je najboljše sredstvo tobačni izvleček. To sredstvo oddaja tobačna tovarna v Ljubljani in Kmetijska dražba po znižani ceni od 5 Din za 1 kg v izvirnih konvicah od 5 kg naprej in v sodih čez 100 kg franko tobačna tovarna v Ljubljani ali Kmetijska družba. Raztopina za škropljenje se napravi takole: en in pol kg maravega mila se med mešanjem raztopil v 3—4 litrih mlačne vode. Tej tekočini se potem primeša pol do 1 kg (za pajka do 2 kg) tobačnega izvlečka in se naposled zmesi pridene toliko mehke vode, da se dobi 100 litrov tekočine, ki se prav dolgo drži. Ko hmelj nastavlja cvetne popke in med cvetjem se vzame le pol kg i tobačnega izvlečka. V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«! 6 Za čas velesejma r se priporoča staroznana restavracija „Prl šestici" 6(„Pri zeksarju") v Llublfenl. § Varajte svoje noge ter nosite sedaj poleti sandale, katere kupile v najboljši kakovosti pri R. Stcrmechi. Cciie po sledečih nizkih cenah: št. 19—24 Din 32'—, št 30—35 Din 68'-ŠL 25—29 Din 37 —, št. 30—42 Din št. 43-46 Din 109 — Naročite ilustrovani ceniki Kako dvigniti naše kmetijstvo. (Gospodarska slika. Napisal Fr. Erjavec. Dalje.) Slično je tudi s sirarstvom. Tudi iz našega mleka je nogoče izdelovati prvovrsten ementalski sir, kar se pa danes zaradi pomanjkljive izobrazbe sirarjev in zaradi nepravilnega ravnanja z mlekom že doma, žal ne godi. Sirarstvo bi bilo treba organizirati plično kakor maslarstvo, kajti vsi vemo, da naš današnji sir po svoji kakovosti ne vzdrži konkurence z inozemskim, zaradi česar imamo z izvozom tudi take velike težave. Izdelovanje enotnega in prvovrstnega sira v vagonskih množinah, to mora biti naš cilj in le tedaj nam bo naša govedoreja, ki se zadnja leta nahaja v prav občutni krizi, donašala res one dobičke, ki bi jih lahko. Seveda bo pa v to evrho treba strokovno znanje naših kmetov še prav znatno dvigniti, o čemer bomo pa govorili še Ker bomo pri nas le težko kdaj konkurirali z množinami, pač bi pa lahko s kakovostjo govedoreje, bo treba povečati še več pozornosti pridelovanju živinske r m e na poljih in zamenjavi sejanja žita z deteljo, zlasti še pa resno misliti na izboljšanje našega travništva in plan-šarstva. Danes dajejo naši najboljši travniki povprečno le po 33 q sena in otave letno na 1 ha, slabejši pa komaj po 10 q, docim vemo, da dajejo po drugih naprednih državah dobri travniki po 50-60 q| sena in otave na 1 ha in tudi pri nas so poizkusi dal. ze 70 q na 1 ha. To nam je najboljši dokaz za rditev, da pri nas tudi s travniki ne znamo pravilno ravnati TtrTr ™ le rŠ traVT,iŠki pride,ek TemvS ne moremo prerejat. one množine živine, kakor je drugod, kar smo videli ze spredaj. Nujno potrebno bo zato posvečati tei panogi kmetijstva večjo skrb. Posluževati se moraCo tud nr nas travniških bran, ki rahljajo rušo in zcm jo b i. aS zrak m k, zatirajo plevel in mah, ki povzročate našimtravniK ogromno škodo. Močvirnate travnike kier r^il l , ono ali pa celo le stelja, bi se daTo poneto, ^Sfi ■msit, presuhe pa preskrbeti z namakalnimi nCavami £ 88 'T ].Ct *** z žitom ki nato pet zravna v travnik, čeprav je to ako uspešno sredstvo TOtnfSSfr * S*Veda 'reba tudi travnike /h^tižii ■ hlevsk,mi J« umetnimi gnojili, kar bi pridelek iako n'S?ži"nreČal0- Le M te "aČin k®0 lahko remVveč V Največji zaklad za našo govedorejo so pa naše planine, ki tvorijo ralo tudi velevažno kmetiško vprašanje. Se sredi druge jx>!ovice preteklega stoletja je imel naš kmet vsaj za polovico več planinskih pašnikov nego dandanes, kajti v tej dobi so veleposestniki zopet odkupili mnogo planin od kmetov v lovske svrhe, z mnogih planin so gozdarji izrinili kmete ter iih pogozdili in mnogo so jih tudi kmetje sami zanemarili, da so se polagoma prerastle z gozdom, knr jo jako škodovalo naši živinoreji. Čeprav so je prebivalstvo v zadnjih desetletjih močno pomnožilo, je iz navedenih razlogov padlo število živine po nekaterih gorenj kih vaseh za celo tretjino, zato bi vsekakor kazalo, da bi so dotaknila agrarna reforma tudi tega vprašanja ter skušala kmetu po možnosti vrniti svet, s katerega je bil izrinjen. Danes imamo v Sloveniji približno 300 planin v velikosti okroglo 54.000 ha (na Kranjskem okroglo 14.000, na Štajerskem 84.000 in na bivšem Koroškem okroglo 6000 ha) ki leže v morski višini od 800 do 1800 m, razen tega pa še mnogo gozdnih paš v veleposestniških (samo v verskozakladnih gozdovih 8800 ha, v Bornovih gozdovih 740 ha itd.) in neštetih kmetiških gozdovih. V ljubljanski oblasti je velika večina planin »kupna lastnina, a v mariborski zasebna. Na 167 statistično raziskanih planinah ,;e je paslo 1. 1025. skupno 3856 krav, 1842 volov, 3864 juncev in junic, 1479 telet, 612 konj, 7277 ovac, 1259 koz in 850 prašičev, torej 21.039 glav, ki bi potrebovale za istočasno prehrano v hlevu kakih 88.000 q sena v vrednosti nad 6 milij. dinarjev. Povprečna pašna doba znaša 84 dni (od začetka junija do srede septembra). Izmed naših planin je šele nekaj urejenih v zmislu zahtev modernega planšarstva ter preskrbljenih s potrebnimi zgradbami {7ll®vj> kočami, sirarnami) in drugimi napravami (poti, napaja-lisci i. dr.) velika večina je pa še jako zanemarjenih, čeprav začenjajo ponekod kmetje polagoma uvidevati, da je treba tudi za planine skrbeti prav tako, kakor za drago obdelano površino. Ni zato glavno to, da pridejo naši kmetje do novih planin, temveč je treba predvsem ursd-ti in smotreno skrbeti za dosedanje, ki bi lahko donašale neprimerno večje koristi nego jih dona-šajo danes. P0 gorskih krajih je napredek naše govedoreje tesno zvezan s plansarstvom, saj imajo planine neprecenljiv vpliv na zdravje živine, kakovost mleka in dobičkanosnost govedoreje sploh. Sedaj< veljavno planinske zakone bi bilo treba zato izenačiti ter jih prilagoditi najmodernejšim zahtevam, ob: enem pa seveda najti tudi potov in sredstev, da se s potrebnimi r» Pior3mi K11.6 5im Prei ^boljšajo in uredijo ter zavarujejo proti razdiralnim silam narave in človeka.