i,ETO VIII. — ST. 10 KRANJ, 5. MARCA 1855 GORENJSKE Tarifnega pravilnika ne sestaviti r z ozkimi, osebnimi merili S posvetovanja ▼ tržiški Bombažni predilnici in tkalnici h vsešm ODGOVARJAMO! Posarje, kamen spotike OCENA: SLABO Časi se spreminjajo Vzgojni pornenki POT PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA i Obiskal sem Janeza Poldo i KRIK IZ NOCl Izbojevale so si enakopravnost Todi letos bomo praznovali 8. marec — praznik borbenih žena. Dolga leta je trajala borba žena za priznanje njihove enakopravnosti. Na-ia žena je pričela s tem bojem £ ^s^LTl-TZ- na\*oTPS TLl^i ES&JSL SES. Tamln Š V **** bi bilo, bi se prav lahko zgo- vilnih štrajkih proti takratnim nih pravilnikih> G plačnem « ^gg^Oi ^SikoT n no° meri^ za^š^?^ fe & * Mk*» V Kranju izkoriščevalcem delavskega raz- stemu itd. Vprašanja, ki so se cilj, ki ga zasleduje nov plačni vi tU ni • Z J Sf" ^ VeČjo (ali manjšo) plačo «da, ki so zlasti zapostavljali nujno morala pojaviti> gmo J^n. « aslJjjg ^J1^! ^ kc>t v Tržiču- T° Pa W bilo ne- feno. Pravi boj za enakoprav- obravnavali načelno, prav tako vzemamo neb nllnh vsakomur odprta vrata, da s pravično. »ost pa je začel v ljudski revo- pa smo objavljali skušnje po- sli ^ ^j?Di°ačo * ^ Nepoznavanje novih elemen-inciji, kjer so naše žene postale sameznih delovnih kolektivov, Nova plačna politika je na- Največ razburjanja ie bilo za- tOV tarifnih Pravilnikov in prave junakinje. Nič koliko je ki so si svoje tarifne pravil- stala kot plod treznega pre-. radi razponov med olačarm neob^ektiv- razčlenjevanja preostalo dokumentov dobe k. pri- mke ze sestavih ali pa je njih udarka in je nujno potrebna, Ce želimo našo profzvodnTo blem°V sta Poročila negodo-povedujejo o brezmejni pozr- delo tik pred zaključkom, če želimo zvišati proizvodnjo dvigniti je nujS da DoTrbi !3nje V BPT' temu Pa ^ s&v*" tvovalnosti naših žena v boju, Kljub temu pa je v naših pod- ter bolje organizirati delovni mo za boljšo orsamzaciio de- da kumovaJo tudi ozko, osebno • njihovih žrtvah in o njihovih jetjih še vedno polno nejasno- proces. Prav zaradi tega nI la ki ji doslej riZmT^JSi StaliŠče Posameznih uslužbencev junaštvih, s katerimi so dale sti, ponekod tudi nerazumeva- mogoče pri tem prav nič ba- ravno preveč po^omosfi Za te T° SO na Pametovanju zene zgodovini poseben pete«, nja, tako da delovni kolektivi rantati. Drži, da po vojni na ta organizaSoje nujnotta od V TrŽ*U UVideli tudi funkcL^ Kot rdeča nit pa se delo na- ^Z*^^1^ ta Plac š* "ismo delili. Se- govorne ljudi stimulirati in te narji POdj*tja' prednih žena vleče tudi vsa po- ne na ^ ° šefova« nove' te i"^"1 lf n6kaj "Tga * n°V pla*ni siStem tudi predv1' ~™ vojna leta. Pri obnovi, pri grad- "ifne nraviln^ ♦ P J6\ Sm° bUl nanj deva" Danes je naša največja ,fLvih objektov naše indu- ^»Je™ in'ptle^ca tegf je sTem Sf tno^SL^SevS IT V S**«* đela 10 -*J PH ustvarjanju& material bU huda kri med člani f^^^g, ^ To & ~ hTeT naukih dobrin in ne nazadnje tudi tiva. morda nova tadfna po]itika proizvodnje »Uravnn0vskPo<( kot važen činitelj - družbenem Tak pnmer se je pnpetil tu- presenetila. Danes sestavljajo banje nima prav nič skupnega upravljanju. Povsod najdemo SalnidVrSS,. K • ? S ^ Pravilnike P0^3 sa" * naprednimi stremljenji, le aaše žene, ki so si enakoprav- jf1^* J™£*F^3*\ £ in le °đ njih je °d" manJ Pa s socialističnimi. Po -ost končno le priborile. j.f gledal ^n^^ ^'boljsT bTp^tn ^5^^^ Z °M°^ ^ podružnice V „Iskri" Ob tej priliki pa ne smemo rfne postavke preko njih pa boljši bodo. Ob tem delu pa je plače naloga komisije pa ie prezreti dejstva, da je tudi pri m videla. Zaradi tega tudi ni prav tako treba enkrat dokone- da vsa ^^2^ aas še nekaj okostenelih in »a- znala delovnemu kolektivu po- no razčistiti odnos delavca do S?eT te{Tff5to3£ zadn jaških predsodkov, ki ženi ^"Je^ "am«na novega plač- dela. Temu v pomoč pa bodo Jn g na aočejo priznati tisUh pravic, ki "e^/1^^3^^^ da n^ tarifni Pravilniki. vprašanje, zakaj je potrebna ao si jih z dolgoletno borbo pri- ^ed delavcih ni^o^^3^6 h 7'" "r' "t- d&laVCa Pri P°Sebna komisiia' ki na OLO borile Tudi žene same se še kai „^f ' m*° V6deh za' delu P°zltlvno vpliva, moramo vsklaja tarifne pravilnike. Ko- «L dovoli uveliavile v našem zaradi teffa te wi , stimulirati z dinarjem. Nujno pa misija je potrebna zato, ker je Biso dovolj uve javile J^** **** b'l° l Sredo 3e' da Pri tem Poudarimo, da nujno, da v sorodnih ali ena- javnem življenju. Se vse pre popoldne v BPT posvetovanje prav nobenega dinarja ne bomo kih podjetjih te pravilnike „alo je žena v naših organib ^---funkcionarjev^OLO izdali zastonj. Ljudje bodo lah- vskladi. lani prevelikT "at družbenega upravljanja m v or Kranj, m| tovarne V uvodu je ko zaslužili več, vendar bodo lik med posameznimi enakimi lanih ljudske oblasti. Vse pre- predsednik OO SZDL za Go- morali svoje sile ki jih vlaga- delovnimi mesti itd. Ce tega ne teč J« primerov, da so prišle PRED BORBENIM PRAZNIKOM NAŠIH Z ENA J Majhna udeležba na sejah delavskega sveta Pretekli teden je bila v dvorani tovarne »Iskra« redna letna konferenca sindikalne organizacije, kateri je prisostvoval« 188 delegatov. Konferenci so prisostvovali tudi Vinko Hafner, predsednik LOMO Kranj, Martin Košir, sekretar ZK kranjske komune, Jaka Kvas, član KO ZSS in drugi. '**4e žene v te organe na ume-fen način in s takimi slabostmi *omo morali prej ali slej prenehati. Pričeti bomo morali žele upoštevati prav v vseh vežah družbenega življenja in dogajanja pri nas. Vse to je odraz premajhne politične delav- Delo žena je tiho, a bogato Žene bodo morale bolj poseči v družbeno življenje Ce na kratko povzamemo ne- njih proizvodov pa je porok za kaj misli iz (poročil in razpra- še večje trgovske uspehe, ve lahko trdimo, da je sindi- Letošnji družbeni plan niso kalna organizacija tov. »Iskra« dosti povečali, ker je izdelan na v preteklem letu uspešno reše- osnovi lanskoletnih zmogljivosti vala razna, gospodarska, kultur- strojev. Zal stroji niso več v na in druga vprašanja ter najboljšem stanju in jih je pre-proMeme razvoja delavskega cej že zaslužilo pokoj, samoupravljanja. Delavski svet se je skupaj z Prav gotovo ima tudi sindi- upravnim odborom trudil, da Ibi kalna organizacija precejšen bili gospodarski uspehi čim več-del zaslug pri proizvodnih uspe- ji }n da bi prišlo delavsko lihih, ki so iz leta v leto večji. pravljanje v podjetju vendarle Lanskoletni družbeni plan so na zeleno vejo. Toda, kot so t©-prekoračili za 9%. Vrednost variši ina razpravi poudarjali, .os« naed cenami in nejasnega J~ ^kšn^ skS dTtmfda TeT.TteT t ^ ^ *° ^ đ^LX £ <" V pojmovanja njene družbene vlo- in vprašanji se bavi j o in kak- hov^eltan^e^^^ ^ ^^^1 l^J^Z^3 " ^ ^ »^VftSS - f"°nje 5^ sodelovanje v sti. Cas jim malokdaj dopušča, delom. S T S — 4' T"*' tudi ^eležba na sejah delav- O tem naj bi spregovorile že- javnem življenju. Obrnili smo da bi se tudi v družbenem živ- Društvo žena je na pobudo »iskrinin n l uveljavljanje skega sveta> ge je -e ob svojem borbenem prazni- se na predstavnice Društva že- ljenju uveljavile. Razen redne- svojih članic ustanovflo v čem te tn^ T^l ** f™' P^eklem letu udeleževalo por- ka, vsi tisti pa, ki jim se vedno na v Kranju, ki so nam pove- ga dela morajo skrbeti tudi za Kranju Gospodinjski Si7o z na- So že Si Dote ' S Prečn° le 60°^ U™™- delajo krivico, pa naj bi o tem dale mnogo zanimivih stvari. gospodinjstvo, ker marsikatera menom ,da bi razbremenilo na- 3 kvallteta V letošnjem letu pa so Inajveč ta. 8. marec dobro premislili. Naše žene, ki so zaposlene, nima dovolj sredstev, da bi se še delovne žene pri njihovem - pozornosti posvetili razpravam hranila v restavraciji, to pa Še vsakdanjem domačem delu. 75l|f 91 #3)|f A T ° novem Plačnem sistemu. O S SEJE OLO V RADOVLJICI toliko manj, če so poročene in Biro je dobro zastavil, vendar fc»8HOJ Id* U j novih načelih sistema nagraje- imajo družino. Društvo je raz- je vprašanje, če si vse žene lah- s 1 januarjem letošnieira i»> vanJa> ki ^a b°nio letos uve-pravljalo o teh problemih in * ko privoščijo njegovo pomoč, ta, je bil z zvezno Uredho « Ijavili' je kolektivu se marsikaj posebno anketo po največjih Ustanova, kot je Gospodinjski spremembah in dopolnitvah n- nejasno- Kaže- da sindikalna kranjskih podjetjih, ki je zajela biro, bi morala biti subvencio- redbe o prometnem davku (Vr orSanlzaciJa in ostali organi v okoli 6000 ljudi, ugotovilo, da se mrana, ker le na ta način bo list FLRJ, št 55/54 — Ur list podjetju včasih le preveč pole komaj polovica teh ljudi ^hko posredovanje pomoči na- FLRJ št. 4/55) odpravljen 10«/ PUSte t6r Se tsAu> do^a- d« hrani doma. Izredno visok od- čim dedovnim ženam lahko prometni davek na čokolado VSak Sebi kroji »socialistična stotek teh ljudi pa se hrani uspešno. Da potrdimo svoje Vendar žal te letošni«. oiai£»v^" na*eIa*> premalo ipa pojasnju-4. marca. Danes direktorjev »Kamnoloma« v priložnostno, ali pa si sami ku- mnenje, naj povemo, da naše namenjene v nrvi vrL nn^nf' jejo bistvo problema, ki je za-«ta zasedala v dvorani Ljudske- Kamni gorici in podjetja »Go- hajo. Društvo žena je prišlo do žene v proizvodnji, pa naj de- nikom v trlovini Ji ?„«« sn«van na čimvečji delovni 0 odbora mestne občine v Ra- renjc« v Radovljici, so odbor- zaključka, da je treba te™ lajo podnevi ali ponoči mar- nH trg0vmi ni cut,tL storilnosti. ko- nem zboru temeljito obdelali Razen sklepanja o imenovanju Okrajnega ljudskega odbora, o sedaj, ko socialnih problemov stvu. Te pomoči so v prvi vr- • .Iu£suzni Prehrambeni pro- tovarniške probleme tako, da bo -—- stanju žagarskih obratov v ne bomo reševali s tarifnimi sti deležne žene, ki jim to do- " , £e fobra- zdravju imel movoizvoljeni odbor dostt okraju ter poročilo o dodelje- pravilniki. Društvo Žena je po- Puščajo finančna sredstva pa "'i .°. k.or*stna: ne bi dela, če bo hotel vskladiti vae vanju lesa za individualne sta- slalo vsem podjetjem v Kranju celo tiste, ki niso v delovnem ™, l - tr^ovina pri tem nakazane probleme. Naši javnosti je znana nesre- n°vanjske gradnje. poziv, da naj ponovno ustano- razmerju. Ce bomo hoteli, da proizv°qu čezmerni zaslužek! j. P-ća ki Je doletela prebivalstvo za dodeljevanje lesa gradite- vl1° delavske menze, ki naj b! **> biro res nudil pomoč tudi " Srbije Velika Morava je podrla Ijem individualnih stanovanj- oskrbele delovne ljudi s pre- tistim ženam, ki je zaradi ma-nasiDe in preplavila polja in skih his, je v sečnem planu za brano. Predlog o ustanovitvi terialnega položaja ne morejo vasi Tako je veliko število lju- letošnje leto rezervirano v go- ten menz so žene poslale tudi sprejeti, potem bomo morali di ostalo brez strehe in obleke, zdovih splošno ljudskega pre- - naJti nek izhod, da bodo uslu- fikoda ie ogromna in Jo bo le moženja v upravi Okrajnega n - , . . ge tako Poceni, da se jih bo nraviti. Sirom po naš: ljudskega odbora, 3000 kub. m 11^7111111 fim 1 TVOTiniD lahko Poslužila prav vsaka de-isa. Dn 20. tehruaria le vlo- "u*l,,lli" UloVUUII|o lovna žena. Na ta način bomo naše žene občutno razbremeni- 3.000 m3 lesa za gradnjo stanovanjskih hiš Radovljica, Seznam nagrad še vedno ni zaključen (ežko popr»v.». —-j- akcJja za lesa. Do 20. februarja je vlo-domovini je v V začetku leta smo v našem . l!«nlavljencem v Srbiji. *ilo Pri Upravi za gozdarstvo - ^ — • — lt in tedaj bomo od njih tudi pomo* POP« Rdcžega križa Slo- Prošnje 50 prosilcev za dodeli- listu že poročali, da je Kovin- toliko laŽQ pričakovali sodelo- . i noslal vsem okrajnim tev lesa. Vendar vsi prosilci sko in elektromehanično podje- vanja in udejstvovanja v jav tomestnim odborom KK poziv, 2™»^^** „S^.^^ tje »KEM« Iz Lesc, izdelalo pro- nem življenju. totip avtomata za reguliranje Posebno skrb bo društvo že- đa organizirajo čimprejšnje zbl- save, ki jih predpisuje okrajni ranje prispevkov za pomoč po- Odlok o dodelitvi lesa gradite- — - plavljencem in na ta način sku- Ijem individualnih stanovanj- plina — uporabnega skoraj 'v "a Posvetn° tudi širšemu izo-đafn omiliti nesrečo, ki je xa- »kih hiš. v_„h . ., J braževanju delovnih Žena. Z Z\l bStsko republiko Srbijo. P0udaritI moramo, da se les EZ eh 7 f ~" Predavanji. ki bodo Okrajni odbor RK v Kranju ne bo več oddajal graditeljem J , " avtomatov Že uspešno v okviru društva, bodo predale m sodelovanjem OO SZDL že na panju, temveč ga bo odbra- deIul-e v Železarni na Jeseni- vatelji skrbeli za kulturni dvig »ričel « nabiranjem prispevkov lo gozdno gospodarstvo iz red- cah- žf?a- Društvo je že navezalo %• pemoč poplavljencem v na- nih sečišč, na osnovi specifi- Ze febru»H» na i S!l 6 tudi Z ostalimi organiza-Sn podjetjih, ustanovah, trgo- kacij februarja pa je podjetje cijami, zlasti z Društvom pri-vlnah. kmečkih zadrugah itd. Po Po skupni seji sta bili de lo- pnprav!ll° vse Potrebno za se- jateljev mladine in Svobodami, Vuej Sloveniji je zbiranje prt- čenl seji Okrajnega zbora te izdelavo 72 avtomatov — kJer bodo žene našle široko iperkor naletelo na veliko ra- Zbora proizvajalcev Oba zbora regulatorJev, katere je naročila P°dr°čje za svoje družbeno izginevanje in prepričani smo, sta posvetila največjo oozor Cinkarna v Celju. Da bi skle- živlJanJe. Seveda pa bo nujno bodo tudi naša Podija na nosft sklepanju o povečanju nlli dokončno pogodbo, morajo P°trebno, da naše žene kot re-^TJrrl^r8- wiroma znlia^ r^*** Predložiti Clid^iaTOU^ dr<>bnega we«» ▼ Srbiji in priskočil* » nih nostavk v tnMf^)u ,, t x * u .x ju * , domačega dela in jim na ta 5Sperki .> Pomd. nikih anfDlh Pravil" zaj0fo tehniČn° d°k"mentacijo, način damo prilike, da taUvt ki bo te dni izgotovljena. tudi v javnem življenju. Naše uredništvo še vedno nadaljuje z zbiranjem nagrad sa naše naročnike, ki bodo sodelovali v velikem nagradnem žrebanju. Seveda je pogoj za udeležbo — kot smo že v prejšnjih številkah objavili — plačana naročnina za letošnje leto. Končen seznam nagrad bomo objavili v eni izmed naslednjih številk, zato bralce opozarjamo, da redno zasledujejo naša poročila o nagradah in o velikem nagradnem žrebnju. Za danes zaradi pomanjkanje prostora objavljamo smo tele nagrade: trgovsko podjetje »Preskrba« v Tržiču je darovalo za naš« naročnike tri metre volnenega blaga za žensko obleko, tovarna usnja »Runo« iz Tržiča usnje za usnjen moški površnik, soboslikar in pleskar Alojz JakMč iz Stražišča pri Kranj«, Smarjetna gora 9 pa je obljub 1, da bo srečnemu izžrebano« prepleskal sobo. Toliko o nagradah za danes. Cenjene naročnike opozarjamo, da je nepreklicno zadnji rok za vplačilo naročnin« 7. marec, ker drugače uprava našega lista nikakor ne bo zmogla pravočasno sestaviti imenika naročnikov z vplačano naro«-nino za žrebanje. Torej pohitite % vplačilom, same ie nekaj dni imate čas! 15 ^29933 TEDEN DM PO SVETU POMILOSTITEV Na Kitajskem so izpustili k zaporov ameriškega študenta Pearsona in učiteljico Ricket, ki sta bila zaprta tri in pol leta zaradi vohunstva. Oba pomiloščena obsojenca rta že prispela iz Pekinga ▼ Hongkong, od koder bosta nadaljevala pot domov. ZMAGA KONSERVATIVCEV Na japonskih parlamentarnih volitvah je zmagala demokratska stranka, ki je dobila 185 mandatov, liberalci 112, levi socialisti 89, desni socialisti 67, Kmečka stranka 4, KP 2 itd. Japonski politični krogi so bolj presenečeni nad uspehom socialistov kot pa nad zmago ene konservativne stranke nad drugo. Novo vlado bodo sestavljali samo demokrati. MOSKVA PROTESTIRA Moskovski radio je sporočil, da je sovjetsko zunanje ministrstvo izročilo •britanskemu veleposlaniku v Moskvi posebno noto o nezdružljivosti ratifikacije pariških sporazumov z anglo - sovjetskim paktom. KONFERENCA V ANKARI Pretekli ponedeljek je pri" eela s svojim delom konferenca treh zunanjih ministrov Balkanskega sporazuma. Ministri za zunanje zadeve so na konferenci razložili politično aktivnost svojih vlad od blejskega sporazuma dalje. Prav tako so izvolili podkomisijo, ki bo sestavila dokončno besedilo statuta Balkanske posvetovalne skupščine. ODHOD ANGLEŽEV IZ SUEZA Konec marca se bodo angleške čete umaknile z južnega dela Sueškega področja. Egiptovskim oblastem so že izročile več pristaniških in prekopnih naprav. S področja okoli Sueza se bodo angleške čete v celoti umaknile konec meseca. . STRASNE POPLAVE Avstralijo so zajele katastrofalne poplave. Večina mest v Novem Južnem Wa-lesu so ostala brez toka, plina in vode. PričeLe so razsajati razne bolezni. Izvidniki, ki so z letali krožili nad prizadetimi kraji, poročajo, da so prizori nesreče precej podobni prizorom po eksploziji atomske bombe. Število žrtev bo lahko ugotoviti šele čez nekaj tednov. RESEN INCIDENT V torek zvečer je močna četa Izraelcev vdrla na ozemlje Egipta in razstrelila rezervoar za vodo, iz katerega so oskrbovali vojaško taborišče ob Gaziju. Boj je trajal tri ure, ubit je bil egiptovski častnik, 30 vojakov pa je bilo ranjenih. Egiptovska delegacija v OZN je zahtevala nujno sklicanje Varnostnega sveta, pozneje pa je to svojo zahtevo preklicala. ODGOVARJAMO! Za samostojnost Naša javnost se še dobro spo- po prosim, preselite te ljudi rila res ne bodo premamila, da ▼ JL U KI €JL Kl 11 minja aretacije in obsodbe voj- drugam, da bo v hiši zopet mir! bi pozabili na »usluge« njenega nega zločinca Alojza Perneta Nadalje prosim, da ukrenete moža prebivalcem vasi pod Stor- v naši državi je danes že 540 nih podjetij v Jugoslaviji, zt» spomladi preteklega leta. Tedaj potrebne korake za mojega mo- žičem tedaj, ko je naše ljudstvo izvoznih podjetij (vsekakor od- raii zanje naročila ter preprič*-smo zapisali, koliko in kakšne ža. Menda ni Iga pojedel, da ga krvavelo za svojo svobodo, njen ločno preveliko število), ki nu- vali kupce, da predstavniki pro-zločine je Perne napravil med še vedno niso spustili. Sin Ja- mož pa si je v tej krvi umival dijo številne proizvode na tujih izvodnih podjetij iz Jugoslavijt vojno na Gorenjskem kot vodil- nez potrebuje očeta in rednika. roke! Lahko ji povemo, da bo tržiščih. Ker so naši izdelki ved- sploh ne bodo prišli na vele.se-ni funkcionar gorenjskega do- Ce pa to ne gre, potem prosim njen mož toliko časa čistil kri n<> bolj kvalitetni, se na tujih jem. mobranstva. Prav tako smo na- za podporo iz dohodka njegove- s svojih rok, dokler z njih ne tržiščih tudi čedalje bolj uve- Da bi se izognila takim in popisali, da naši ljudje niso poza- ga premoženja na Povijah. Za- bo izginila prav najmanjša sled. ljavljajo. dobnim postopkom ter dejanski bili grozot, trpljenja in žalosti, plenitve premoženja namreč ne Posestvo vojnega zločinca in V lanskem letu pa so pričela gospodarski škodi, so pričela neki jih je ta zločinec povzročil, vzamem na znanje. Polovica te- izdajalca Perneta na Povijah št. izvozna podjetja zaradi količin- katera večja proizvodna podje- Sredi februarja letos je na ga premoženja je tako moja, 1, je bilo po vojni, po zakonu skega zmanjšanja izvoza, z div- tja na Gorenjskem ustanavljati občino v Goricah prispelo neko ker mi jo je mož v avgustu 1947. o prehodu premoženja sovražni- J° konkurenco. Zastopniki teh lastne oddelke za :zvoz in uvoa. pismo iz Avstrije. Ko so ga od- leta prepisal. Prosim, da prič- kov države v last splošnega podjetij so n. pr. sklenili poged- Med njimi je bila tudi Zelezar- prli, so videli, da ga pošilja nete pošiljati podporo za moje- ljudskega premoženja, zaplenje- be za izvoz železarskih proizvo- na na Jesenicah, katere izvozno- žena obsojenega Perneta. Tako- ga sina in za mene. Z odličnim no. Ga. Perne pravi, da te za- dov v večji količini, kot jih uvozni oddelek, je že v enem le pravi v pismu: Imam proš- spoštovanjem! Maria Perne 1. r. plembe ne vzame na znanje in naše železarne spioh proizvaja- letu svojega obstoja pokazal njo, ki mi jo lahko uslišite, če Da, z odličnim spoštovanjem!, da je polovica posestva njena. J°- Dogajalo se je tudi, da iz- dobre uspehe, boste hoteli. Za uslugo pošljem ki pa nam od takih ljudi res ni Nihče ji ne brani, da te zaplem- vozniki niso zaupali proizvod- Z osamosvojitvijo večjih pod- vsakemu odborniku lepo krtačo potrebno! Tudi brez njega bo- be ne vzame na znanje, vendar mm podjetjem nihanja cen na jetij v zunanji trgovini, ne mi- ali čopič — po vaši želji, i— mo lahko živeli. naša oblast ne bo, niti nima zunanjem trgu zato, da bi laže slimo likvidirati izvoznih podjc- Na posestvu mojega moža v V prvi vrsti odklanjamo krta- namena, da bi njeno mnenje in z večjim uspehom prodajali, tij. Ta bodo vsekakor potrebna Povijah stanuje družina z več če in čopiče »made of Perne«. vzela na znanje. Posestvo je bi- Pripetilo se je celo, da so se še tudi v prihodnje — sicer v otroki, ki drži z oblastjo in zato Ga. Pernetova bi lahko vedela, lo po zakonu zaplenjeno in za- nekateri zastopniki izvoznih pod- manjšem številu — toda s so- v hiši ni miru. To sem ponovnu da naši ljudski odborniki niso to našo ljudsko oblast prav nič Je*ij izdajali na velesejmii v lidno ekonomsko osnovo in u- zvedela od nekega človeka. Le- podkupljivi in da jih njena da- ne prizadene, če ji je mož pre ,0^! pisal polovico zaplenjenega premoženja. Sin potrebuje očeta in rednika. Da, vsak otrok ga potrebuje! Toda obsojeni Perne se ni nikdar spraševal, kaj bo z otroki pobitih partizanov, kdo jim bo nadomeščal očeta, zlasti pa Občni zbor Okrajne gasilske zveze Kranj Braziliji za zastopnike proizvod- strežno specializacijo. Glas naših bralcev Sličica z jeseniškega trga u. V soboto 26. februarja sta dinarjev. Ni čudno, če je prose rednika, ker so po navadi stali na Jeseniškem trgu le dve dajalec obžaloval, da ni prine-domobranci premoženje teh lju- stojnici. Na prvi je prodajalec sel več radiča na trg. di požgali. Sovraštvo je bilo v s Primorskega prodajal radič, Kaj čudno je, da sta na trgu Pernetu močnejše, kot pa hu- 113 drugi Pa so uslužbenke pod- na Jesenicah komaj dve stoj-manost do otrok. Razen tega se ietJa »Ribnik« nudile ščuke, niči in da lahko kupiš pol kilo-na rednem letnem občnem .zbo- mišljenje, seveda pa morajo dobro spominjamo da so prija. Medtem, ko je tekla prodaja grama radiča za drag denar le. ru. Po uvodnih formalnostih je biti v prvi vrsti sami v to pre- telji obsojenega zločinca kaj ra- na rih^ stojnici normalno, se je če si dovolj »močan« Preteklo nedeljo popoldne so za gasilsko delo, je neuteme-se zbrali v Sindikalnem domu ljena. Po našem mnenju bi v Kranju delegati vseh gasil- morali s propagando prepreči-skih društev kranjskega okraja ti in zajeti tako nazadnjaško Z. P. 6880 DIN NA OSEBO Deio RK v Kamniku V Kamniku je redko društvo, ki bi imelo tako delaven odbor kot občinski odbor Rdečega križa. V nedeljo je imelo društvo podal poročilo o opravljenem pričani! ^ ^^M, da ima perne na okoli stojnice z radičem nagne- delu gasilskih organizacij v Le nekaj meče slabo luč na ta Koroškem, v S t Vidu na Gli- tlo precej gospodinj, ki so spo-kranjskem okraju sekretar občni z5or in ^cer razpravlja. n, fv premoženje- Xorej je minjale mimoidoče na čase, ko zveze tov. Metod Rotar. V po nje delegata iz Trstenika, ki je skrb ge. Pernetove da bi njen si brez utrjenih komolcev, komaj rocilu je v prvi vrsti nanizal z nedostojnimi besedami, ki ne sin ostal brez sredstev, popol- uspel kaj kupiti. Prodajalčeva različne pomanjkljivosti v delu sodijo niti v gostiln(>i zalil noma odveg< Izkupi5ek za tiste vreča se je hitro praznila, ena-drustev in dal številne pobude, obcni zbor in OGZ podtikal ne- krtače in čopiče, ki jih je na- ko hitro pa je naraščala nejevo-da jih bodo društva y tem ie- resnične trditve. Tako »sodelo- menila ljudskim odbornikom iz lja, godrnjanje, zmerjanje .. . tu lahko odpravila, b tem pa ni vanje« bi prav lahko odpadlo! Goric, pa ji hvaležno poklanja- Nervoza in negotovost sta pola-receno da gasilska društva ni- Gb zaključku lahko povemo, mo! gali na jezik besede, ki jih si- so imela uspeha v svojem de- da je OGZ s Bred- Upam0( da smo ge. Pernetovi cer ne uporabljamo tako pogo- s™j letni občni zbor, na kate- lu. Sami so zgradili nove stol- stvi dosegla v preteklem letu odgovorili, želimo le, da bi tudi sto in mislim, da se je v tak- re™ ie predsednik tov. dr. Mi-pe, domove, vodne bazene itd. iep uspeh, delegati pa so na ona prebrala te vrstice prav ta- snem položaju malokatera go- lan Kirn Poročal o delu v pre-Pri teh akcijah so sodelovali zboru zajamčili, da bodo v tem ko vestno, kot smo mi njeno spodinja menila za ceno ki, je tekle™ Iz Poročila posne- prebivalci številnih vasi ter ve- jetu ^ več delali pismo vg bUa na »zavidljivi« višini. 9e mamo, da je odbor predvsem liko prispevali h gradnjam. poizkušal najti moralno in so- V preteklem letu je Okrajna cialno ogrožene osebe in jim gasilska zveza Kranj finančno FW1w £> moL Eo-m^-m S 1U *m ei l*+4wm lO/f/f pomagati, ukvarjal se je s sta- podprla društva, da so si na- M B&B&KmM K■ K%M/ V %™Wmm 1"«!'* novanjskim vprašanjem in alko- bavila nujno potrebne cevi, ta- holizmom, širil zdravstveno pro ko da jih imajo društva po 100 Lansko leto je bilo rojenih na Konec leta šteje Tržič 10.419 učni uspeh na gimnaziji in to sveto in pomagal zdravstvenim metrov. Potrebno pa bi bilo, da območju tržiške občine 227 no- prebivalcev. V volilni imenik pa kar za 12%. ustanovam. bi jih imela vsaj 200 m. vorojenčkov, umrlo pa je 90 je vpisanih 6714 volilnih upra- _ . . . . nr_,lpH Ka„ v zadnjih 50 letih se je število Posebno vprašanje, ki so mu oseb. Sklenjenih je bilo 97 po- vičencev. liko LTrXvafci na območiu P^ebivalftva ^f31« za 150«> delegati posvetili pozornost, je rok. Na področju mesta je 7 osn. obČ^Trtič porabUile 3* ki se VcZ sodelovanje z DOZ^Ugotovili Iz Tržiča se je lani izselilo šol, 1 pomožna šola, L nižja ^gJTvsf občani so ^stnovan a V^ "tanova^f i' ha /i premalo podpira ga- 248 oseb, priselilo pa 281 oseb. gimnazija, vajenska šola glas- ^ si zaalu4m> bodisi prejeli W\f^™™n^me silska društva z denarjem, saj - bena šola, vrtec in dijaški dom. nftlr-inin v 7nPoku 540 mililo- T , tovame »Trtan« pri- je imovina, |ki so jo gađilci IIJJtnlicLS *«?n\ Lani je bil osnovan tudi Mest- f£%£L]LTar »omeni da fe d6 ™V3*e** družinskega čJa- rešili pred uničenjem neprimer- UCltelJSKI tCCOJ ni muzej. Na osnovnih šolah je ^gg£ £££ *nt £ ^ P" *Sto1*' no večja, kot pa dotacije DOZ Prejšnji teden je organiziral 933 učencev, na gimnaziji 422 2SLTi^ Sta?*£ 53 000 P % t? .v. gasilskim društvom. Svet za prosv. in kulturo OLO učencev, na pomožni šoli 15, na TnZL* , Z Kam,mku /° v preteklem Ob tej priliki ne moremo Radovljica s sodelovanjem Okr. vajenski 178, na glasbeni 129, mnar3ev- IV^u 23 x I" ^ mimo ugotovitve nekega dele- odbora Ljudske tehnike tečaj za skupaj torej na vseh šolah 1677 Tržičani so leta 1954 kupili alkoholnih pijač, ali 6.880 din na gata, ki je dejal, da ni mogoče učitelje, na kater-m naj b loi- učencev. Na vseh šolah je za- 3,621.000 kg raznih živil v vred- osebo, medtem ko pride same vključiti v gasilska društva ski vzgojitelji dobil: osnovne poslenih 29 učiteljev, na gimna- nosti 292,549.000 din, v gostilnah za 284 din brezalkoholnih pdja< mladine od 14. do 18. leta, (ker pojme o vodenju krožkov Ljud- ziji 16 stalnih in 2 honorarna so pojedli 8,772.000 din, za oseb" na osebo. Mnogo nesreč v meje mladina preveč razvajena in skc- tehnike na našli šolah. Pr- predavatelja, na vajeniški šoli ne potrebščine pa so občani iz- stu gre na račun alkoholizma, da bodo morali iskati mlade vi teden so zbrani učitelji po- 2 strokovna učitelja in 20 ho- dali 95,437.000 din. Zanimive so Tajnik društva je ugotovil, ds moči pri pionirjih ttn pri sta- slušali predajanja o letaiskom norarnih predavateljev, na glas- številke, ki povedo, koliko so Je število 1591 članov za Kanr rejših mladincih. S takimi ugo- mode:arstvu. Vadili so se tuii beni šoli 6 stalnih in 2 honorar- Tržičani popili alkoholnih pijač: nik premalo, čeprav je to nastavitvami res ne moremo sogla- praktično in vsak jc moral iz- na učitelja ter v Vrtcu in Di- 173.870 litrov vina v vrednosti močnejše društvo v mestu. Od sati, ker niso resnične in kaže- delati dva modela. Drugi del jaškem domu 6 stalnih in 2 ho- 28,462.000 din, 79.508 litrov piva 1457 šolskih otrok pa je v po-jo samo, da imajo nekateri tečaja pa je bil posvečen radie- norarna uslužbenca. V Vrtcu je v znesku 8,295.000 din in žga- mladku organiziranih le 800. starejši gasilci še vedno nek amaterstvu, obenem pa sc se 66 otrok, v Dijaškem domu pa nja 38.251 litrov v vrednosti 16__. čuden odnos do mladine. Prav navzoči usposobili tudi za pred- 27 učencev iz gimnazije. Učni milijonov 301.000 din. Za alko-tako je v ženskih desetinah, ki vajanje nemih ozkih filmov na uspehi so najboljši na Vajenski holne pijače so izdali občani so zelo šibke. Trditev, da je aparaturah, ki jih je Svet za šoli, medtem ko je na osnovnih torej 53 milijonov dinarjev (!), »med ljudmi« razširjeno mne- prosveto nabavil pred nedavnim šolah uspešno izdelalo razred pokadili pa so za 20,684.000 dinje, da ženske niso sposobne za večino šol v okraju. 78°/o učencev. Zelo se je dvignil narjev cigaret in tobaka. Dopfonite ▼ „Glas Gorenjske* Namesto da bi prišlo po sprejemu pariških sporazumov v nemškem Bundestagu do olajšanja, noben zahodni časnik ne skrije določene skepse, ko obravnava potek »zgodovinske bitke« v nemškem parlamentu. Čeprav vsi pozdravljajo zmago Adenauerjevih pristašev, v isti sapi z veliko negotovostjo pišejo o usodi, ki čaka sporazume — posebno pa sporazum o Posar-ju — v drugem domu nemškega parlamenta — Bundesratu. Ta bo začel razpravljati o teh vprašanjih 18. marca. Ne glede na to, da je bil izid bitke v nerruškem parlamentu že vnaprej znan — saj se je vedelo, da bo za sporazume glasovala večina poslancev vladne koalicije, čeprav se je prad začetkom debate govorilo o neslogi v vrstah vladinih strank — vendar ni mogoče skriti dejstva, da je bila Adenauerjeva zmaga — Pirova zmaga. Ade-nauerjevi pristaši so bili v parlamentu sioer v večini, toda »glasovi z ulice«, kjer so dan za dnem tisoči in tisoči Nemcev demonstrirali proti spora-zumom, za enotno Nemčijo, so večkrat potisnili vladne poslan.-ee v obrambo. Zato je bila. razprava tako dolga in žolčna. • Največje preglavice si je nakopal Adenauer s tem, da je za •eno sporazuma o Posarju, tvegal razkol v lastnih vrstah. Poslan H iz vrst svobodnih demo- kratov so glasovali namreč proti posarskim sporazumom. Med njimi so bili tudi trije ministri, ki so zaradi tega takoj ponudili, da izstopijo iz vlade. Prav tako je podal ostavko tudi Ljudje in dogodki POSARJE, KAMEN SPOTIKE na poti k ratifikaciji pariških sporazumov K. Adenauer podkancler Bluchner. Zaradi teh odstopov — ki pa najbrž ne bodo osvojeni — se je začelo po svetu govoriti že o nekakšni »vladni krizi«. Seveda vse skupaj ni tako hudo in obstoj vlade ni spravljen zaradi stališča teh štirih ministrov v resnejši položaj. Položaj bo mnogo resnejši v trenutku, ko bo kancler potreboval v parla- mentu dvotretjinsko večino za izglasovanje zakona o vojski, oziroma za ustrezno spremembo ustave. Takrat pa bi znali biti glasovi svobodnih demokratov odločilni. To je ena od skrbi, ki jo je nakopalo Adcnauerju zadnje glasovanje v parlamentu. Razen tega dela Adenauerju sive lase tudi njegova lastna izjava, ki jo je dal v ognju parlamentar. razprav o Posarju, ko se je spozabil celo tako daleč, da je izjavil, da mu je obljubljeno, »da se vladi ZDA in Velike Britanije po podpisu mirovne pogodbe z Nemčijo ne bosta čutili več obvezani, podpirati francoske zahteve glede Posarja«. Kaj to pomeni? To pomeni, da bo Nemčija — ko dobi svojo samostojnost in svojo armado — odločno nastopila, naj se ji vrne Posarje. To je prilivanje bencina na ogenj nemško-francoskih razprtij. Tako so raztolmačili to kancler-jevo izjavo tudi Francozi sami in to pred ratifikacijo sporazumov v francoskem senatu. Zato ni nemogoče, da pariški sporazumi in posarski sporazum doživte isto usodo, kot jo je doživela EOS, kajti tudi ta je bila pokopana prav v francoskem senatu. Vse se je torej zataknilo pri Posarju. Posarje je postalo jabolko spora na poti k ratifikaciji pariških sporazumov. Zato ni čudno, da sovjetsko časopisje — ko komentira sprejem pa- I OUenhauer rišfkih sporazumov v nemškem parlamentu — računa, da sporazumi kljub temu ne bodo sprejeti. Zato je tudi razumljiva skepsa zahodnega časopisja. Toda, tudi če ratifikacija sporazumov uspe, i v nemškem zveznem zboru i v francoskem senatu, je že padla nanje temna senca dvoma v njihovo iskrenost. Pa recimo ob koncu še besedo, dve o Posarju, o pokrajini, ki se v zadnjih dneh tako pogosto omenja. To je področje, ki leži med Francijo, Nemčijo in Luksenburgom in meri približno 1180 km2, ima pa domala 1 milijon prebivalcev. Industrijsko je to področje izredno močno razvito, posebno važna so ležišča premoga, Ce pogledamo samo Saarbrucken, — glavno mesto Posarja, dobimo jasno sliko industrijske moči te pokrajine. Laže bi bilo namreč našteti, katere industrijske panoge v tem mestu ni, kot nasprotno, saj imamo tu težko jeklarsko in kovinarsko industrijo, nato industrijo stekla, kemično imdusl'rijo, industrijo loncev, mila, papirja, cementa, žganja, cigaret, aluminija, usnja in konfekcije. Pokrajina ima bogato zgodovino. Do 19. stoletja je bila sestavni del Lotaninglje. Za časa nemške vladavine, je bila razdeljena med Prusijo in Bavarsko. Po prvi svetovni vojni je bila z Versajsko mirovno pogodbo 1919. leta odstopljena za 15 let Franciji, kot nadomestijo za razbite premogovnike v severni Franciji (Noire in Pas des Callais). Nato je bila pod skrbništvom Društva narodov, 13. januarja 1935. leta pa je bil izveden plebiscit, v katerem se jf prebivalstvo z veliko večino odločilo za priključitev k Nemčiji. Po drugi svetovni vojni je bilo Posarje organizirano kot posebna politična enota s svojo vlado pod francoskim nadzorstvom. Francijo zastopa v Posarju guverner. Za Francijo pa je najvažnejše dejstvo, da jf Posarje vključeno v francoske gospodarsko področje. To je zlasti važno zato, ker Franciji primanjkuje premoga. Takoj p* drugi svetovni vojni ga je mo' rala uvažati celo iz ZDA in te od 10 do 15 milijonov ton letno V Posarju pa nakoplJeJ0 na le to več kot 15 milijonov too premoga. Po nedavnem sporazumu, ki sta ga v Baden-Badenu dosegla' kancler Adenauer in bivši Iran coski min. predsednik Mende* France, pa naj bi se Posarjf evropeizi-ralo (naj M torCJ " ostalo francosko, niti P°jg nemško), hkrati pa naj W» prihodnosti dovolilo Prf'^ stvu tega področja, da «* bodno, brez »uvožene ag' ^ izreče kam želi in kaj Zgodbe iz kranjskih mesnic in trgovin - Potrošniki, glejte na tehtnico ■ Kdor heče poceni kupiti noj prej obišče čimveč trgovin Večkrat so se že v našem uredništvu oglasili nezadovoljni 17,5 dkg, čeprav jih je plačal priokus (po nafti). Koristno bi »trošniki in tožili, da nekateri mesarji, pa tudi mnogi špece- 20 dkg!!! DiJo da bi trgovska inšpekcija riatl slabo tehtajo blago, ki ga prodajajo. Zahtevali so, da ob- Ko ^e Prišel drugi nakupova- malo bolj analizirala ta slučaj, javimo to in ono kritiko, a ker so bili dokazi največkrat po- ItL^JS^ ti It ™esarici se" ,zanima Pa nai se ^i, kaj do- . „. , , . . Ma zope,t »zasekalo«. loča tako »astronomsko« veliko ijkljivi, pa tudi zato, ker stojimo na načelu, da se zaradi »Ali je lahko za 60 din?« razliko v cenah! ZAKLJUČEK enega primera ni treba takoj razburjati in ga posp,oševa«Z ŠttlHT<£JZ^£ n, M pritožbe romale v koš. Zadnje čase pa smo le prišli do spo- kuPwalec. Vzel je meso plačal »■anja, da se razmere nikakor ne bodo same od sebe izbolj- 60 dm'. pri kontrolnem tehtanju šale. Organizirali smo ekipo treh potrošnikov, ki je obiskala lo le 24 5đStOVU°' ^ g& je bi" N&J b° naštevanJa dovolj — ▼ee kranjskih mesnic in trgovin. Nakupljeno blago smo potem Tudi v poslovalnici .t 7 ■ %£L?m£ S? razburjanJa! v -redništvu pred komisijo (neprizadetih ljudi iz javnosti, na- n.^ prepreči ZZl^Z kupovalcev in članov uredništva) stehtali i„ « rezultatih šesta J kar Je veda pa mora pri dvigu poslov- zs^iLS^L aa&* - -~*» pHspevati^rt. REZULTATI mesa 10,5 dkg — kosti 7 dkg — skopih bese- razmerje 60 = 40. jvr tar povalcev od mesnice do mes- — niče, od špecerije do špecerije, Je Poslovodkinja Frančiška Su — v' takem vrstnem redu, kot jo mi dala pri 17,5 dkg teletine za ja šla omenjena ekipa. Zaenkrat Pečenje 40«/, kosti!!! bomo naniza« le gola dejstva — in sicer količino zahtevanega GLEJTE NA TEHTNICO! in količino dobljenega (in po komisiji stehtanega) blaga. Pri- ega lahko pomniti pa moramo, da je ko- ^ azTjiv jm so tanju zavijejo) Torej je bilo pravii0<< _ kakor Pravi_ tehtanje komisije se predobro. mo\}J KdKor pravi IV mesnici na Zlatem polju Morda bo kdo dejal, saj tu ■ (bloki) so nakupovalci ku- ne gre za mnogo - morda za pili 20 dkg salame (v resnici dekagram, dva, tri.. Seveda dobili 19 dkg), 50 dkg govejega odvisno je od tega, kdo in ka-mesa (dobili 49 dkg) in 20 dkg ko giebliko in ji tudi zagotovili ga planiranega dobička v letoš-tčinkovto dejstvo. njem letu niti ostvariti, spričo Odgovorni gospodarski organi visokih zadolžitev iz repubii-eranjskega in tudi radovljiške- škega družbenega plana, ki je Ta okraja, so predvideli v in- sestavljen na osnovi lanskoletne trumentih letošnjih, zaenkrat realizacije, smo lahko prepri-očenih okrajnih družbenih pla- čani, da bo predvideni ukrep nov tudi tako gibalo, ki bo po resnično učinkovit. Verjetno je, oredvidevanjih preprečilo že in to se lahko kaj rado pripeti, nadaljnje take in podobne go- da bo tu in tam tudi kakšna spodarske anomalije. izjema. Vsako podjetje, oziroma vsa- Potrošniki pričakujejo od ka gospodarska organizacija, omenjenega ukrepa, ki je začel olanira istočasno s količinsko reševati položaj našega potroš-tudi dejansko realizacijo ostvar- nika, vsaj delno stabilizacijo jene proizvodnje; v zvezi s tem našega tržišča. Prav gotovo pa planira tudi določeno vsoto do- s tem še niso izčrpane vse mož-bička. Pripeti se, da neko pod- nosti ureditve naše ekonomike, ijetje, bodisi zaradi prenizkega I. AUSEC et in šola Ze zdavnaj so minuli časi, ko pozornost Poljanski dolini, letos kiem se je zbralo veliko število je kmetu zadostovala štiriletna pa smo organizirali tečaje pred- poslušalcev in zato tudi uspeh osnovna šola. Kmetijska znanost vsem v predelih tržiškega kota ne bo izostal. Pravilno bi D:lo, je tako obsežna, tako bogata in kranjske ravnine, kjer do da bJ kmetijskega strokovnjaka dragocenih odkritij, da bi kme- sedaj še ni bilo nikakih kmetij- poklicali vsi najmočnejši polje-f*^to?a tu Pri njegovem delu prinašala skih predavanj. Veliko zanima- delski in živinorejski rajoni Cf/vf velike koristi, če bi vse to ve- nje so pokazali v Lomu pod kiamske ravnine in Sorskega Sjj-^ del. Za naše gospodarstvo so Storžičem, v Lešah, Križah in polja. Na tem področju se nam-Sfcii škodljivi nazori, da je kmetij- Kovorju. Umetna gnojila, se- reč odloči, koliko tržnih viškov stvo panoga, ki jo kdorsibodi mena, živinoreja in poljedel- bo imela Gorenjska, pozna in lahko o njej govori, stvo, so bile glavne teme raz- Z željo, da bi kmetijske za- mt« »---<—---- —'----■»' — - in"jktf~'JVf'.IZNapredni kmeti bi morali znati prave. Na teh tečajih ponavadi druge vodili ljudje, ki so dobro nazadnje še za 60 din dobili glo 10 dKg diference pri kg, Iz- ng pri vgeh artikUhj saj je re_ vsekakor več, kot kvalificiran tudi sklenejo, kakšna gnojila podkovani v kmetijstvu, smo 24.5 dkfi govedine. 2^ k ^od* F ? i t cimo dal naku,P°valec v trgovi- delavec in zato bo morala dr- bodo naročili in koliko, ali bo- organizirali kmetijski točaj za A v poslovalnici št. 7, kjer je danko' sooke^t fetl ^um. te~ ni »Koloniale« za 25 dkg težko žava kaj kmalu uvesti obvezno do pristopili v živinorejsko or- mladince v Poijčah. Prišlo je 3m ooslovodja Stane Jezeršek, vf^L° _ Setitt^LS^^iT- P°marančo 50 din namesto 47,5 nadaljevalno šolstvo. Sedaj re- ganizacijo, koliko vzorcev zem- 42 fantov iz raznih gorenjskih «0 plačali 63 din za 26 dkg go- ^uži lahko na ta način na me dinarjev- šujemo položaj s kmetijskimi lje bodo poslali v analizo, ka- vasi. V dveh mesecih in pol rts vedine namesto 20 dkg teletine sec 30 000 dln Poglavje zase so rozini! Ne teca;il po zadrugah in dvome- teri zadružniki bodo že letos ni mogoče zajet: vsega znanja. «n rfrtMU 1p 19 dkg. a • „ . „ * toliko, ker jih skoraj nikier sečmm tečajem za mladince na zasadili nove, večje sadovnjake, toda najvažnejše za praktično Se en primer. Pri F. Sumi so po§teno ne Jhta.^ ' »JJJ« Kmetijski šoli v Poljčah. oko različno ceno. trgovini »Zlato po- se en primer. Pri F. Sumi so Z J ^'"J 4V poslovalnici št. 2 (pošlo- nakupovalci za 60 dinarjev do- Posteno ne tehtajo, pač p • vodja tov. Osterman) so na bili 24,5 dkg govedine to se *er lmai° tako različno zahtevanih 20 dkg dobili res 20 pravi 1,5 dkg premalo --^ p°8leJ'mo: v trgovini »Zl ali pri Poglejmo: lje« so po 600 din kg, pri »Iz- kdo se bo lotil gradnje silosa, uporabo so le ori^obili. Pričakani smo posvetih največjo gnojišča itd. Koristi tečajev so kujemo pa od* teh tovarišev, spoznali skoro v vseh zadrugah, da bodo prevzeli strokovno vod-Zelo slab obisk je bil v Ve- stvo v kakem gospodarskem od-lesovem, pa tudi KZ Cerkve, sehu svoje zadruge in pazili, da ki jc ena največjih zadrug, ne ee bc delo odvijalo po načelih PhZ v iovavni obutve „Peko" p. j. dkg mesa (pravijo, da menda kg najmanj 5 dkg. Ce vselej ta- i""-6? S° zato, ker se je malo pred nji- ko prodaja, potem lahko zasluži Jj"* ^ ?*°V *Pnc Stari Pošti mi nek potrošnik razburjal, ker poslovodkinja Sumi (ki proda '. V *DehkatesI« 520 in v »Ko- »,r,J"u ki Je ena največjih zadrug, ne fe bc delo odvijalo so ga »mislili ogoljufati«). na teden 1000 kg govedine) naj- loniaIe<< 570- ToreJ nihajo cene Pripadniki sanitetne in kemič- bl smela biti zadovoljna z 20 sodobnega kmetljitvi 5Za spremembo so nakupo- manJ «" din na mesec. '^J^JSS^Jl "S SSi fft " ProtiIetalsko za' UdeIeŽenci- V Senčur^u in Vo" .valci odšli še v mesnico Poudariti pa moramo, da tu loSTV^SSSVSi ^ ?t°-? ^ 'č**? Kmetijske zadruge Naklo (v Ko- 5e ni vštet dobiček, ki ga me- ^ri« Vkier so Z 51.mi„P, i , *V ZaCetkU febrUarJa ^ , obakrat dobili za dobra deka- Tudi če vzamemo »lažji« pri- tovili (seveda ne strokovno ana i™;** 7, Lmmu j vo, P°10Z 11 grama premalo. mer, dobimo zanimive rezulte- lizirall la so rStoTnS »Tz- naW \ t 1 TV° u 5, n°V° Uredb° ° deHtvi d°" Vsem prv0 podjetje *e novo na" „ • e* • x., te. N.pr.- v poslovalnici S 7 bM< ,J,^Z T P , , JV Č zasIug VS1 Predavatelji, h°dka gospodarskih organizacij, stali položaj zelo prizadel in to- ' 7 ^\.^ZS^L^ (JezeršL) so natupTaS fpri KSjfeT^ogS t^a ' ^ ^ S° tiS^t ^ 5 S ^ ™ b° ^ ^ 7ahtPuanih -in^rt-----,_ grosistična podjetja v dokaj te- uspešno poslovati. Delovni ko- žavnem položaju, ker člen 72. lektiv »Preskrbe« je zato izrazil omenjene uredbe, prepoveduje želJ° P° Priključitvi, oziroma promet med večjimi in manjši- spojitvi s podjetjem »Živila«, mi grosisti — se pravi, prepo- medtem ko bo kolektiv podjetja veduje verižno trgovino. »Živila« razpravljal o tem te Zakaj so bolj prizadeti ravno dni' , Zelo verjetno je, da bo »Pre- a!a - (jezerseK) O« je ekipa kupila 10 dkg sa- zahtevanih 30 dkg govedine i pn lame (dobila slabih 9 dkg), za 2o dkg teletine dobili obakrat zahtevanih 25 dkg orehovih je- dkg premaJo dre (ki jih P^aja^/a d'hm Preprost račun: pri kg tele- „e. a so neočiščeni) so dobil J zato ]ahko 24 dkg. Le ^tevan;hhf2a°ndhtgr° na ta način »zasluži« najmanj zin je bilo točno stentanin. ^ ^ tedensk<} Tudi v špeceriji »Zlato po- 100 kg teletine.) Od polnoči do polnoči... Tako bi lahko imenovali dvo- velesejem (15., 16. in 17. marca), ----~. .HH.UVVIUI uvu- veiesejem (10., is. in 17 marca) """"J "v^ i»uauwj iavno , , , dnevni izlet v Crikvenico, ki 8a v začetku junija na Grossglok- manJši grosisti? Spričo svojih z^Jo verjetno je, da bo »P za 1. in 2. maj z vso vnemo za kner Jirm,0v= ^„».uJl__finančnih zmogljivosti lahko sKrba* nekoliko težje poslov v novih pogojih. Vendar bi ka- 7.1 je bila teža plačanih za 1. in 2. maj z vso vnemo za kner, žirovska gimnazijska mla- ^^^^"^^cnz^ala^ V P°S°Jlh- .vf.ndar b*, ka" ' Ti.,* 7h w>rin ter riža ena- naše delovne kolektive priprav- dina bi si rada ogledala Koro- namreč naročajo pri proizvajal zal0f da bl pod]etje vendarle 1, dobljenih rozin ^ a a »GOSPAt ALI JE LAHKO ZA lja loški »Transturist«. Podjetje ško, zlasti Celovec. Vrbsko je- ah le manJse količine blaga. Za- sku§alo še nadaJje poslovati. Tej ka, rozin je ^ ^ ^ ^ g0 DINARJEV?« si je namreč poleg prevažanja zero in Gosposvetsko polje, kme- tegadelj tudi niso deležni super- želji v prid govori ne le večja VeĆ- m«til v svojo škodo!) Mnogokrat se s takim vpra- tovora in potnikov na rednih tijske zadruge se že zanimajo za rabata ki ga daje prodajalec kcnkurenca, ki koristi potrošni- narje zmotn ganjem obrnejo na vas mesarji, progah (Kranj, Ljubljana, Želez- izlete in ekskurzije tudi letos. Pn nabavi večje količine blaga. kom> temveč tudi preskrba na- 8V trgovini »Koloniale« so ^ »Zasekalo se mi je!« Vi! niki, Ziri, loški kolodvor) zadalo Res je, naš delovni človek za- V Kranju sta dve grosistični ših podeželskih trgovin, ki jih • plačali za pomarančo, kije Drepricani v mesarjevo Došte- hvalevredno nalogo, da bo po- služi, da si ogleda lenote in r>—' ; kar 50 dinarjev . ... (kg stane 190 Naši napori mu niso mar! Nagovarjal je delavce naj delajo počasneje . V trgovini .....----- RAZMER..E KOSTI IN „ESA l""^ru ra.voj. Ponovno ^ """""t«*, svoje domovine: SSdSta^fa^SSSL* P^JetJe6„e t L'et r^red založiti z blagom a Komisija, ki je tehtaJa kupljeno meso, pa ni ugotavljala samo teže mesa, ampak je vs strogo natančnostjo določala tudi razmerje kosti in mesa. prj odgovornih tovariših v upravi Mestne klavnice smo se informirali in izvedeli, da je nekakšno pravilo, oziroma predpis, da »nora biti razmerje mesa' in kosti 75 : 25, maksimum 70 . 30 Kako kranjski mesarji to povilo v praksi Izvajajo naj pokažejo naslednji primeri, v po-*tev jemljemo samo telečje me-*o, ki — poudarjamo! — So ga nakupovalci kupili izrecno 2a bečenje. 1. V poslovalnici št 7 (Jezer-i^k) je bilo mesa 12 dkg _ ko *ti 7v3mmerle «3 : 37. 3. Poalovalnica »t. 10 (Sumi) so... Toda ti slučaji so najboljše prilike, da vas »upilijo«. Poglejmo: v poslovalnici št. 10 je prvi nakupovalec zahteval 20 dkg teletine. Proda(jalki se jo »zasekalo« in rekla je, da ga je za 60 din. »Ne, naj ga bo točno 20 dkg!« je odgovoril nakupovalec. Prodajalka malce ogorčena odreže delček proč, vrže na tehtnico in zavije. Toda nakupovalec j« dobil to pot »amo turistični razvoj. Ponovno smo že pisali, da ima loški predel idealne pogoje za razvoj letnega in zimskega turizma in da bo Loka sčasoma postala izrazita prehodna točka za zvezo s Primorsko, pa tudi z Bohinjem. Vendar skrbi loški »Transturist« tudi za prijeten oddih naših de' lovnih ljudi, od marljivih članov kmetijskih zadrug, ki jim je lani pripravil vrsto zanimivih in prijetnih ekskurzij — pa do prosvetnih delavcev. Ti zlepa ne bodo pozabili prijetnih uric ob koncu lanskega šolskega leta, ko je okraj Kranj oskrbel za vse svoje prosvetne delavce nadvse lepe ekskurzije. Portorož, Pohorje, Vršič, Kum-rovec, pa Kočevje in Bela Krajina . . . »Transturist« je vse te naloge, ki niso ravno lahke, nadvse zadovoljivo rešil in je nedvomno želja vseh prosvetnih delavcev, da bi take poučne ekskurzije organizirali vsako leto! Letos pripravlja loški »Transturist* ekskurzijo na dunajski Konec januarja so imeli delavci lesno industrijskega podjetja iz Cešnjice občni zbor svoje sindikalne podružnice. Na tem zboru so med drugimi izvolili za sindikalnega odbornika tudi Jakoba Demšarja, mizarskega mojstra iz ročne delavnice. V razpravi na občnem zboru so med drugimi pomembnimi vprašanji tudi temeljito obravnavali nov plačni sistem, ki je jasno nakazal dvig življenjskega standarda le na osnovi povečane delovne storilnosti. Med pripravami, za izdelavo tarifnega pravilnika in pravilnika o normah, smo lahko 'Ugotovili, da je večina tako članov sindikata in odbornikov, kakor tudi organov delavskega samouprav- ljanja, pravilno razumela svojo vlogo in tudi vložila mnogo truda v pravilno sestavo norm in posameznih tarifnih postavk. Medtem ko so se skoraj vsi lotili konkretnega dela pri sestavi novega tarifnega pravilnika, Demšar tega ni storil. Nasprotno! Začel je celo nagovarjati posamezne delavce, naj zmanjšujejo delovno storilnost, češ, da jim bo to koristilo pri postavljanju norm. Stremel je namreč za čim nižjimi normami. Zaradi teh njegovih zlonamernih in delavskemu razredu, v sedanjem gospodarskem položaju, tujih naklepov, so člani sindikata zahtevali množični sestanek obrata mizarne, katerega je Demšar zastopal v izvršnem odboru sindikalne podružnice. Na tem sestanku so prav vsi" delavci jasno in glasno povedali, kako jih je Demšar nagovarjal na nedelavnost. Zahtevali so. da se ga razreši odbor-niške funkcije. Sklenili pa so tudi, da bodo razpisali v obratu ponovno volitve. Tudi uprava podjetja je Demšarja za njegovo delovanje primerno kaznovala. Reagiranje sindikalne podružnice in vsega delovnega kolektiva lesno industrijskega podjetja Cešnjica, je bilo popolnoma upravičeno; saj takim ljudem, kot je Demšar, v vrstah delavcev, ki so pravilno razumeli, da je dvig življenjske ravni pogojen v prvi vrsti z dvigom delovne storilnosti, ni mesta. -m p Od petka do petka Dve pomembni posvetovanji Notranjepolitični dogodki, ki so se zvrstili v preteklem tednu, so tako pestri, da bodo gotovo zanimali vsakogar, še najbolj pa naše kmetovalce. Ta teden sta "bili namreč kar dve izredno pomembni zasedanji o kmetijstvu. 25. februarja je bil v Ljubljani občni zbor Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo, 27. februarja pa se je začelo v Celju dvodnevno posvetovanje zadružnih delavcev iz vse države. O čem so razpraljali in kaj so sklenili na teh sestankih? Obema zborovanjima je bila skupna skrb za pocenitev kmetijskih pridelkov, torej za dvig življenjskega standarda delovnih ljudi. To bo najlaže dosegljivo, če se bomo končno vendarle znebili prekupčevalcev. O njih smo govorili že zadnjič in ugotovili, da samo draže proizvode, da od njih proizvajalec nima nobene koristi, potrošnik pa samo škodo. Danes naj to trditev podpremo z nekaterimi podatki: pri fižolu naraste cena od proizvajalca do potrošnika za približno 30 do 40 dinarjev, pri krompirju do 10 dinarjev, pri mleku pa od 10 do 12 din! Zato je zelo pomemben sklep, ki so ga sprejeli zadružni delavci v Celju, da naj odslej odkupuje poljske pridelke le zadruga. Ce bo odkup dobro organiziran, se bodo lahko občutno zmanjšale prodajne cene, ne da bi se znižale odkupne. V Ljubljani so nadalje govorili tudi o smotrnem gnojenju z umetnimi gnojili. Pri tem so ugotovili nekaj pomanjkljivosti. Da se temu ognemo, morda ne bo odveč, če obvestimo bralce, posebno kmetovalce, na knjigo »Kako naj gnojim«, ki sta jo spisala ing. Repanšek in ing. Perovšek in ki bo izšla te dni v založbi poljedelskega odseka OZZ Kranj, tiskala pa jo je naša tiskarna. Na posvetovanju v Celju pa so ugotovili tudi nekaj uspehov zdravništva v vsej državi. Pohvalili so n. pr. zadružnike v Sloveniji, ki so vzorno organizirali živinorejsko službo. 70% plemenskih bikov je v Sloveniji last zadrug, v redovnik pa je vpisane preko 15.000 goveje živine. Ta teden se je izvedelo tudi, da bo zasedanje obeh zborov Zvezne ljudske skupščine 7. marca. Na dnevnem redu zasedanja je ekspoze predsednika republike o notranji in zunanji politiki Jugoslavije, nadalje poročilo Zveznega izvršnega sveta o delu v letu 1954 (to poročilo je bilo ta teden že dostavljeno skupščini) in razprava o dveh zakonskih osnutkih ln sicer o osnutku zakona o založniških podjetjih in ustanovah in o osnutku zakona o upravljanju šol. Eden važnih dogodkov je bilo tudi posvetovanje geodetov iz vse države v Novem Sadu. Posvetovali so se o dokončni ureditvi katastra po komunah. To je važno zlasti za pravilno obdavčitev po katastru. Doslej smo v našem davčnem sistemu sicer že napravili korak naprej, ni pa še popolnoma izdelan, zato bo treba dopolniti katastre z ozirom na spremembe kultur in Zgodba iz zakotne gorenjske vasi SE SPREMINJAJO Snov za zgodbo, ki jo vam temi nekaj vzroka, da so se Ko je tako razmšljal, so mu da bodo tudi ostali komunisti bom povedal, sem našel v neki Cincarji počutili naenkrat tako v misli prišla tudi pripovedo- klonili in pustili svojim žena«* hribovski vasici nekje na Go- osamljene in zapuščene. vanja partizanov, kako so mno- in vernim sosedom, da bo-de, renjskem in da se bomo razu- Po nekaj leitih pa je le nekdo gi kaplani sodelovali z domo- spravli njih otroke k birmi, j* meli, Imenujmo to vas Cincar- poskrbel za spremembo. Neke- branoi, ki so morili nedolžne obupal. Je- mu gospodu so se smilifle duše T|>udi vdane bogu in požigali Jurijevčev zadnji »odločni in Možje, fantje in dekleta iz te Cincarjev, Ln ker se je zbal, da hiše partizanskih družin, tudi moški« korak je bil, da je na vasi hodijo vsak dan v dolino bi ne prišle na sodni dan v ti- tiste, ki so bile polne svetih dan birme odšel od doma, kajti na delo. Tovarna, ki je skoraj sto strašno podzemlje kjer je podob. potem se je lahko opravičeval 2 uri daleč, jim daje kruh. Njih Polno nagih in kosmatih vra- V Jurjevčevih možganih pa so in pojasnjeval, da ni vedel, kaj" življenje ni lahko in na obra- g°v, se Je ves v skrbeh podal brnele še druge misli. Motila je storila žena. Dejal je tudt tih se jim pozna 8 urno gara- k njim. Najprej je poiskal ti- ga je služba v tovarni, napredo- lahko, da ni vedel, kakšne po- nje in težka pot, ki jo vsak dan ste, za katere je vedel, da so prehodijo po razritih kolovozih se vdani »srcu Jezusovemu«; ln strmih stezah. V dolini pra- nazadnje pa se je ustavil tudi vijo, da se jim tudi po hoji pozna, da so iz Cincarjev. že v začetku naše povesti pa naj omenimo in poudarimo zasluge, ki so si jih pridobili Cincarji v letih med okupacjo. Takrat so vsi pomagali partizanom in med njimi ni bilo iz pri najbolj vernem, pri Ven-celjnu. Z njim sta premlela vse in se pomenila o vsem, šele nazadnje sta prišla tudi na vero. Kaplanu so »skoraj« solze zalile oči, ko je slišal, koliko časa so morali biti brez gospoda. Ko je Venclja temeljito iz- dajalca. V našem osvobodilnem praša1' kai komunisti, njih dru- boju so sodelovali vsi — od najboljšega do najslabšega. Partizanom so dajali hrano, streho, jim nosili poročila in se v njihovih vrstah borili. Skoraj vse- žine in otroci, sedaj počno ter če so deležni božje besede in svetih zakramentov, je Izjavil, da napoveduje brezbožnim Cin-carjem neizprosni boj in Ven- lej so radi odprli svoje domove clJa Je P°stavil Za Pr in le redkokdaj se je zgodilo, ve§a maršala. Odločno je pri- vanje, boljša plača in čutil je, jedine so bile po končani birmi. Zasedanje Zvezne skupščine da so potegnili z »rožnim ven- stavil še, da tako kot je šlo dg Do s s^jim napačnim po- koliko potic se je napeklo itd. cem« za kake četrt ure, če so dof1(;J — namreč da v vseh po- cetjem izgubil ves kredit, ki si Pri njem, pa tudi pri vseh oata-zaslišali trkanje na okno. Celo ^T^JI™1 ~_n^. V05}3*}11 ga je pridobil v dobi okupaci- lih cincarskih komunistih se je "je. ta dan slavila velika zmaga i« Priznati je moral, da je mev- bilo je prazničneje in razkoi-' ža in revež, kar pa je seveda nejše kot tiste dni, ko so ae še bolj uničilo njegov odpor in možje vrnili od partizanov ali podredil se je končno volji že- iz internacije, ne in borcev za »sveto cerkev«. Vencelj je triumfiral! Naloge. zaradi uši, ki so jim jih par- niti enega namenja, kapelice tizani pustili za pečjo, se niso ali oltarčka - ne sme iti več. preveč razburjali. — — — Ko pa je bila končana vojna Minili so tedni in meseci in in so morali Nemci pobrati v cincarjih ni bilo kakšnih po- Sko^až^sv^^a"^ &^£?£*JZ »"V*Vl^«^ ki mu jih je daFgo^od kapg. carje seveda zapustili tudi par- dt^udje odhajali 2 ure ni j* **e' ^ J* ^ tizani. V dolino so odšli celo dalec na deh) Vojna je bila 2e Nekega dne se je v odprtini koval, saj so mu pri tem z »l«t- aktivisti - in Cincarji so ostali nozabliena"^'soomin nanio"ter nOVega JuriJevčevega P^opja pimi« zgledi pomagali celo ko----2 _____i._*.--------. pozabljena in spomin nanjo ter znašla »Marija z Brezij. novo razvrstitev bonitetnih razredov zemljišč. —sb do prvih hiš. Morda je tudi v DRUŽINSKI POMENKI v Zene o stanovanjih sami s svojimi grapami, gmaj- fwn kar «_ ,1 su««,- »j*mu*j« * »i-WJ«. munisti. Pobožno se je zahva- nami in senožeti. Avtomobilska ^ietUSl Dijeto Se na Najvernejši so se muzali in lil za vse to bogu pred oltarč- cesta pelje daleč proč od te va- SrtL^S£il£*«l *o L£\ zma§oslavno ^tovili: »Enega kom. ki ga je imel doma m ta sice in še z volom komai orideš ^ l , prazmke' kl so seda komUnista smo že ukrotili. Po- je bil celo lepši, kot stranski «ce m se z volom komaj prideš doblh drug pomen, so nekateri časi bomo ge oltar cerkve v dolini. radi pozabili. Skoro izzivajoče ___ Tako je šlo v cincarjih — pr* so na te dni prijeli za razna ge ena preizkušnja je prišla nekaterih bolj nazaj kot naprej, težaška dela, vozili gnoj na nji- nad jurijevca, pa tudi nad Sa koloradskega hrošča so se ve, drva v dolino ipd. Silno pa ostale komuniste v Cincarjih. branili iskati po krompiriščih, so pazili na razne sv. Neže, Ko se je bližal čas birme se je ker je to ukazal odbor v dolini' Florjane, Marije. Uršule, Anto- kazalo, da imajo skoraj sami Drugače pa je bilo v tovarni, ne ter Petre in Pavle. komunisti otroke, ki bi prišli Tam so se cincarskih komurd- In v Cincarjih je delo ka- v poštev za to ceremonijo. stov pošteno privoščili. Pokaza- plana začelo počasi kazati sa- Jurijevec se ni več znašel, li so jim, da mednje res ne Naše žene, predvsem gospo- Samo z ženami se je treba po- in njeni pomožni prostori. Za dove. Jurijevec, star komunist, Pri prijateljih je iskal še zad- spadajo več. dinje, ki stanujejo v večjih sta- meniti, pa jim bodo takoj na- naš čas in naše razmere pre- ki je dogradil prizidek k hiši, nje pomoči. Ko pa je ugotovil, novanjskih zgradbah, se često- štele svoje želje. Ena od teh je, majhen prostor zanjo ne ustre- je na zunanji strani pustil kar _____________________ krat pritožujejo, da se arhitek- da bi se za sušenje perila, me- za, ker se v njej ne zadržuje meter visoko odprtino, ki je iz- ti v svojih načrtih vse premalo tle, posode za odpadke in po- samo gospodinja, ampak tudi gledala kot nekakšen taberna- VzPOJlli pOtTlBTlki ozirajo na potrebe sodobnega dobne vsakdanje »okraske« na- drugi člani družine, predvsem ke,ij j\ja vprašanja je Jurijevec gospodinjstva. ših balkonov v novih stavbah 'otroci, ki jih mora žena med pojasnjeval, da bo v njo posta- Take kritike so potrebne in našel tudi kak primernejši pro- kuhinjskim delom nadzorovati, se upravičeno pojavljajo. Zal, stor- Povezan naj bi bil po Številne gospodinje tudi pri-največkrat brezuspešno ker ob- m°žnosti s kuhinjo. Stena iz re- pominjajo, da zelo majhne so-romajo le nekaj sosednih sta- *>etk au v kaki drugi obliki, ki be, ki so značilne za nova stanovalk, ne utro pa si poti na omogoča dostop zraka, bi kra- novanja prvih povojnih let, ne zbore volivcev, ki so najpri- s^a fasado, obenem pa zakri- nudijo možnosti za udobno živ- vala sušeče se perilo in razli- ljenje. Družine z dvema ali več čen gospodinjski pribor. Isti otroki nujno rabijo vsaj eno prostorček bl nam lahko služil večjo sobo, v kateri prebijejo za zračenje posteljnine, čišče- večino dnevnega časa. nje obleke in obutve, skratka To je samo nekaj misli in za vsa dela, ki jih iz higien- želja, ki naj bi jih arhitekti skih razlogov ne moremo oprav- upoštevali pri načrtih za nove ljati v stanovanjskem prostoru stanovanjske bloke. Graditi mo-kakor tudi ne na balkonih, kjer ramo namreč stanovanja, kjer je mesto za cvetje in počitek, bodo vsi prostori udobni in V majhnem stanovanju ima hkrati izkoriščeni do najvišjih rt Odstopi sedež trudnemu delavcu Bilo je na pustni torek, na že pred nami in čuvali so prodan vesele parade maškar, hru store za nas. Ko smo prišli 8 šičanske »republike« in divjega šihta, so nas sami poklicali. Ta- napijanja bogu Pustu. Z vlakom sem se peljal v Ljubljano. Veseli mladi ljudje so zasedli ko nikoli nismo stali. Lepo se jih učili takrat v šoli!« Vprašal sem se, ali so nas re« sedeže poleg mene. Šolske tor- tega učili v šoli?' Ne Q delav be so jih izdajale, da so dijaki cih se takrat v šoli sploh stojnejše mesto za tako razpravljanje. Zene so na teh zborih preveč molčeče, še vedno silno važno vlogo tudi kuhinja možnosti, ne posegajo dovolj aktivno v naše družbeno življenje. Zave- T T'J ' L J. *J dati bi se morale, da je tako H llTO ITI DT6Z UllOiCL sodelovanje pravzaprav njihova dolžnost. Zgoraj omenjeni pro- . . „, . . . blemi so v času naše stanovanj- Za vsako gospodinjo je ne- šim naporom oprale lepše. lovi] 8 ur s kleščami raz- Di- beljeno pločevino ali koval že-Tudi mi smo bili včasih taki, lez0> tist0i kar je v nas vzbuja ko smo se še vozili v Kranj v jalo zavestno ustrežljivost. in šolo. Takrat namreč ni bilo zato> ker smo cutm po delav-gimnazije na Jesenicah in sino- sk0) ker smo imell delavce tavi delavcev smo se morali vo- kra't za borce) za jUnake. ki bo-ziti (otroci premožnejših so se- do preu9tvarili svet, da bo bolj-veda stanovali v Kranju). Danes * malo sode. Zvečer vse komade preganjan in mučen, ja razmiš- je dmgače7"Tudr"na"JJesenicah niso^čilf"' ^ V ^ ^ **** Pri nas je v navadi projekti- perilo, namizne prte, bela sten narahlo 0žamemo. Nato pogre- ljal. Ce stori tako, kot se spo- ■ ranje tipov stanovanj, zgradb, ska pregrinjala, razne zavese jemo kak;h 50 litrov vode in dobi za komunista, se bo zame- ki jih potem zidajo v serijah, jpd. ko je ta mlačna, denemo vanjo ril ženi, gospodu kaplanu in še imamo popolno gimnazLjo, ki je plod naše revolucije. Vagon se je vedno bolj pol- Ko so se delavci o tem raz-govarjali, sem mislil, da se b« Pri tem pa niso upoštevane po- Za nje teh predmetov je 10 dkg naribanega mila. pest mnogim v Cincarjih. Ce bo pa „ Na Javornlku TO vstopili mladina zavedla njihovih Deaed in utrujenim odstopila sedeže. boste vaše belo perilo z manj- vanj a za samce, za družine z dvema, štirimi in šestimi otroci Preskusen recept, po in za zakonske pare brez otrok. Moderen sistem večnadstropnih stanovanjskih zgradb, katerih fasade so obrnjene na ulico ali park, postavlja pred graditelje kopico novih problemov. katerem mlačno raztopino polijemo pe- so jih bili polni koti njegove- bUo zanje vei ^dežev. Molčali za*>°lelo me je, ker so Moda rilo, ki ga pustimo v njej čez ga doma. Toda zaradi teh se je So"~in gjgdalina veselo" in žl- nekaterim dijakom ustnice po- noČ. Zjutraj isto vodo ponovno že nekako utolažil, saj je bilo vahno mladmo, ki je lenobno "^U1™ raztegnile, kakor da W pogrejemo, namilimo in zmen- tudi pri ostalih komunistih v i,___a— m^^u hotele zasmehovati besed« uuru- camo zelo umazana mesta, na- Cincarjih enako in celo pri ne- <«L4S GORENJSKE Izdaja: Časopisno, založniško in tiskarsko podjetje »GORENJSKI TISK« Kranj, Koroška cesta 6. Direktor ln odg. urednik: Slavko Beznik. Urejuje: uredniški odbor. Tel. uredništva: št. 475, uprave št. 100 / Tek. rač. pri NB Kranj - okolica št. 624-T-127 / Izhaja vsako soboto. Letna naročnina 400 dinarjev polletna . . .200 dinarjev četrtletna . . . 100 dinarjev Posamezna štev. stane 10 din kar perilo samo še splaknemo. katerih v dolini. Drobni nasveti in recepti in komodno sedela na klopeh. Oglasil se je nekdo od delav- *emh delavcev, cev. Delavci niso več govorili. s>xa »Včasih pa so bili šolarji dru- H so v gneči. Soparlca nepT gačni.« ' zračenega vagona jim je na cei» Prisluhnil sem. Zanimalo me pritisnila znojne kaplje-je, ker bi rad zvedel, kakšni Dijaki in dijakinje pa so brez BREZMESNE JEDI Zelenjavne krokete priprav- smo bili mi in v čem smo se brižno sedeli in tega »Ploh nls* Krompirjeve krokete lahko ljamo samo iz kuhane povrt- razlikovali od sedanjih dijakov, opazili. In zato sem sklenil. d» postrežemo k vsaki zelenjavni nine, ki jo izbiramo po želji s prizadetostjo človeka, ki se opišem ta dogodek, prikuhi in z njimi nadomestimo (zelje, ohrovt, šplnača, por). Ze- ie še medlo spominja svojih Morda te besede ne bodo pa-meso. Pripravimo jih iz kuha- lenjavo zmeljemo aH zrežemo gimnazijskih let, sem poslušal dle v prazno? Morda bodo ka) nega ali pa tudi iz surovega nekoliko bolj na debelo ter jo razgovor. o tem spregovorili tudi profe^ krompirja. začinimo tako kot krompir. Do- »Boij so 'cenili delavca. Ko sorji pri uri moralne vzgoje. Kuhan krompir olupimo in ga damo lahko tudi drobno zreza- smo prišli s šihta, so nam sami Saj so te ure včasih tako praz-I naribamo, zatem pa zmešamo z ne prekajene slanine ali mesa. vljudno odstopili sedeže.« ne in nekateri profesorji ne vrl enim jajcem, drobno seseklja- To Je res, sem se spomnil, do, kaj bi dijakom povedali f nim peteršiljem, poprom, Ce- OCVRTI SIROVI CMOKI Očetje mnogih med nami so Mislim, da bi bilo tudi dob" snom in drobno zrezano ter na Pol kg dobro odtečenega pre- težko garali v tovarni in videli če bl profesorji kdaj svoje d£ masti prepraženo čebulo. Z ve- tlačenega sira, 40 dkg moke, 3 smo jih ln čutili z njimi, ko so Jake peljali skozi vroče in ter liko žlico nato zajemamo kro- rumenjake in malo soli dobro prihajali utrujeni domov. Se ke obrate jeseniške železarne » kete in jih polagamo v vročo premešamo (moko presejemo bolj utrujeni pa so bili tisti javorniških valjam. ^ J mast. Pečene serviramo k oma- prej s kavno žlico sode bikar- delavci, ki so se vozili z vla- To sem moral napisatl * t | Zima nas kar noče zapustiti in a]j solati. bone). Ce želimo, lahko pride- kom. Zato srno jim, če je bil da bi besede onega dela^ ' naše nove kostime še vedno kra,- Na enak način pripravimo nemo drobno zrezano limonino vlak prenapolnjen, ' radevolje Izzvenele v dušljivi s0,pa da u krokete iz surovega krompirja, lupino. Ko je testo dve in pol odstopili sedeže. lezniškega voza, ampa* ^ sijo topli ovratniki iz kežuho- ki ga prav tako naribamo, le uri počivalo, napravimo cmoke »Se več«, je nadaljeval drueji našle pot do src n«5" \L. Tine. da iztisnemo Se vodo iz njega, ln Jih na maati ocvremo. delavec. »Šolarji »o bUi v vlaku mladine. Krstna predstava v Kamniku SKRB ZA DOBRO CTIVO D. Dobričanin: Skupno stanovanje Kaj je izdala »Mladinska knjiga" Tončka Jelenčeva 91o ti L. Letošnja gledališki sezona v najde že Penija, tudi študenta, med nje uradnik s stanovanj- "amniku beleži že precej gosto- Paznik gradbišča ded Bogo, ki skega urada in pove, da bodo anj Pred nedavnim pa so se je že dalj časa iskal stanova- morali hišo zaradi najnovejšega redstavih še igralci S K U D .Ti- nje je sprevidel, da se mora urbanističnega načrta Podreti ^h ^ vedano posvetilUi napisana bila doma iz partizanskih Draž. ne Rožanc« iz Ljubljane z_ve- tudi on vseliti v nedograjeno Ker je^snovsodobna, pnbhka ložba Mladinska knjiga, ki v »V spomin ITjOšJ^Mm goš in že L, J je pri5elo njeno sodelovanje v ljudski revoluciji. Dva njena brata in dve se-Bratkova stri so izkrvaveli, njih delo pa Ena najaktivnejših Nepričakovano je prišla žalostna vest, da je prenehalo bi-srce požrtvovalne, skromne in tihe a delavne tovarišice sloven- ka Teleskop, ki je, kot je po- Tončke Jelenčeve. Po rodu je seloigro srbskega avtorji Dra- stanovanje, če noče, da mu ga tako uprizoritev rada spremlja gutina Dobričanina * Skupno sta- bodo zasedli drugi. Vseli se z Ln ne skopari s priznanjem, novanje«. Ta komedija, ki jn ju vso družino, a medtem se skozi Komedija spominja precej na prevedel in zrežiral tuv. J?nez okno vrineta še tetka Pola in Nušičeve veseloigre. Vse osebe Albert, je doživela tokrat svoj njena sestrična. Tako se je zbra- na odru so v akciji, dialogi so do*ra^[0 "mladino slovenski krst. la kar *ePa druščina. Pride do polni duhovitih domislic in alu Kakor »Zlati oktober« Miie zapletenih nasprotstev, obreko- zij na našo povojno dobo. raznih knjižnih kolekcijah red- — Slovencev in Hrvatov Ca no izdaja številne publikacije: brancev, ki jih pokriva gonar- slikanice zia naše naj mlaj te, ska prst.« knjige za pionirje, mladince in Brez dvoma knjiga Teleskop — namenjena je Tončka nadaljevala tudi po Pred nedavnim je kot 21. zve- je predvsem doraščajoči mladi- osvoboditvi. Vsa ta leta je bila Miheličeve, tako je tudi »Skup- vanj in vnamejo se žolčni pre- Sceno za uprizoritev je pri- zek Knjižnice Sinji galeb izšla ni — ena izmed književnih del,--------- no stanovanje; zgodoa u naše- piri. Prebrisani večni študent pravil tov. Milan Butina, član Pri teJ založbi Jurčičeva po- v katerem dobiva literarno po- ljuđski odbornik LOMO Kranj, ga časa, ki zaradi zanimivo po- Pepi pa zaplet diplomatsko re- MG. vest Domen — zgodba (iz dobe dobo veliki čas, ki ga je naša Kot Predsednica odbora za so-dane sodobne tematike zelo pri- ši. Pomiri in pregovori sosta- skupni prizori, ki jih je v okoli leta 1750) ° siromašnem, domovina preživljala pred 10 cialna vprašanja pri Svetu za tegne občinstvo. novalce, da med seboj sklenejo igri mnogo, so bili vedno raz- nezakonskem sinu preproste leti, in z njim vred velika de-Kratka vsebina: Miša, absoi- sorodstvene vezi. Nastane veli- gibani, a enotni, kar je vseka- kmečke dekle, ki ga sovraži Janja, ki jih je ljudstvo sto-vent medicine, se vseli z dovo- ka družina, ki obeta slogo. kor veiika zasluga režiserja to- lastni oče' ki trpi zaradi lju- rilo za svojo narodnostno in soljenjem stanovanjskega urada v Ko je pomiritev popolna in variša Albrehta. bežni do premožne gospodarje- cialno osvoboditev. Osrednja nedograjeno stanovanje, kjer zadovoljstvo na višku, pa stopi ve hčerke, ki ga vaščani pre- fabula pripovedovanja je po- Misa, absolvent medicine (B. ganjajo, ker noče k vojakom. beg skupine internirancev iz Valentin) in Pepi, večni študent GLEDALI SMO KRIMINALKO IN BURKO (Drag0 U,,^) sta g^ 0 , \/i I. Ar%tt akterJa in posrednika med sta- rrimSKOVem Vrtna UllCa ST. tO novalci. Posebno priznanje je N Kranju pa ,,Kam iz zadreg" Kaže, da je letošnja iz delavnost dramske družine dikalnem domu: nekaj rutini taborišča, od priprav za ta beg pa do prvega stika z domovino in s partizani. Risbe v knjigi so delo pokojnega Nikolaja Pirnata, ki je bil dolgo časa interniran v Gonar- pokojne tovarašice poslovili šte-lotil te povesti su ~ tem skoraj največjem in vilni predstavniki ljudske oblaki jo odlikuje spretna zgradba! najstrahotnejšem italijanskem sti> množičnih in političnih močni dramatični prizori in do- tabonscu. organizacij ter društev. Njih Domen je druga večja povest mladega Jurčiča. Bilo mu je takrat 19 let in začel je hoditi v sedmo gimnazijo. Opogumljen z uspehom svoje prve povesti, Jurija Kozjaka — se je zdravstvo in socialno politiko je bila nadvse požrtvovalna, njeno delo v prid skupnosti je rodilo lepe sadove. Prav zaradi tega je vrzel, ki je nastala z njeno smrtjo toliko težja in nas izguba predane tovarišice tem bolj boli. Ob zadnjem slovesu so se od žel Razboršek. M. Ivanuša (ded Bogo) je z uspehom kreiral tip samovoljneža, ki ga šele okoli-redna »Polomu« in novi burki v Sin- Ca ukroti. Manj občutka za mero je imela Kavčičeva (gospa Svobode« Stražišče spodbudila ranih amaterjev kot ogrodje Nata), ki je bila mestoma pre- J""~"£ v udi njeni sosedi v Kranju in med mladimi igralci, ki so se afektirana. Ostali igralci so vsi bra karakterizacija oseb. Za najmlajše pionirje pa je besede ob odprtem „robu na Primskovem. Kmalu po »De- povečini kar dobro znašli. Lado več ali manj uspešno izpolnili Knjigo je opremil Uroš Va- 1ZŠla pred dnevi pri MJadinski povedo d k • t air setem bratu« smo na Primsko- Stiglic je dramo pripravil svojo dolžnost, le tretje dejanje gaja, značilne ilustracije pa je knjlgi še brošurica Kd<> je na- *™ ' ' , . ° poKojno lončke vem gledali dramo »Vrtna ulica skrbno, odrske premike izvajal Je bUo v zaključni sceni precej izdelal Nikolaj Omerza pravil Vidku srajčico. Besedni Kot ue,edno zeno, ki danes pa že vabijo smiselno in neprisiljeno ter na slabo izpeljano. v ......... . • del je znana povestica Frana Je odsla od nas tedaj, ko bi jo veseloigro v Za- sploh vnesel, predvsem v zuna- S. Šimenc 7anjm;v J* Levstika (1831—1887), spremlja- *> teko "lo potrebovali. Kranj nji režiji, precej elementov po- - mladino (v dveh delihTar^lf j° Pa j° številne izvirne m°~ Naj ji bo lahk* domača zem- je med tem pripravila za pred- klicnega gledališča, ki jih bodo , , . ,, '• škega nsatelia Rohert* gr3flje Ruie Piščanec- M* ki J« je tako ljubila! pustni čas burko »Kam iz za- mogli amaterji s pridom upo- Uspth godbe na pihala So„f Craa! puščfca dreg« in tako utrdila upanje, rahljati pri svojem nadaljnem 7 fnrmrnibn t* -* ,/« t da uprizoritev Cufarjevega »Po- delu. Z JMOmikO, Pisatelj R. L. Stevenson (1850 - . -----U.«-, TTr-> do 1894) je slovenski mladini že Toma«*ne*bo "ostala le osamljen Uprizoritev burke je dokaj Javorniška godba na pihala 5e dolgo dober znanec, saj je nje-kus zanesljiv prijem za pritegnitev že dalj časa znana kot ena naj- gov najboljši mladinski roman tistega dela občinstva, ki do- delavnejših — zadnje čase pa otok zakladov zadnja leta dožl- štev. 13«, novi lepaki na družni dom. »Svoboda Grof Monte Cristo Med najpopularnejše »valčke« ni) le s težavo sledil in pove- 1 Kalcor pravi že podnaslov ro- ja primerna močno dvignila. Prejšnjo nede- mana, je to »zgodba iz vojske nedvomno tudi pustolovski* ro- to za večino gledalcev verjetno Kriminalna drama je na Za sedaj ge ni zašlo v gledališke se je pod vodstvom dirigenta vei že drugo slovensko izdajo. padu zelo P^^Jngliji kjer dvorane- hk^ati Pa,zaradf sv°Je Ale^ Bizjaka tudi kvalitetno Kakor pravi že podnaslov ro- lahk9 zab^vne literature spada zal dogodke v celoto. Sicer pa Angiiji, rwj ma;)nne zahtevnosti zvrst, posebej v ima domovinsko pravico tudi nL hrat detektivski :— ~°.----.T! ~~~~ "~ 'T'Z ZU" ~l---"T "------'T*,*- "ieu ™"mi««, ^ je man Alexandr; en »veliki« brat d^ mso utegmh ogreti. Pisatelj cert v dvorani osnovne sole na jaia okoli 30 let (od 1455-1485). Monte Cristo«, po katerem so pustolovščine in doživljaji, in burke »Kam iz zadreg« je po Koroški Beli. Program, ki je To je bila vojna za prestol in mmski segli že teh j,e v filmu na pretek. roman. Pri nas smo menda pr vič gledali te vrste dramsko ustvaritev sedaj na Primskovem »Vrtna ulica« je nemška šola za igralce, ki se na odru ljo je priredila samostojen kon- med dvema rožama«, ki je tra- man Alexandra Dum asa »Grof niti ne bo važno, važne so le rodu Švicar. Duhovno pa je za- obsegal 8 del iz domače in tuje krono med dvema vejama an- najmanj desetkrat. Svojo naj- Icakršne je v sidran v avstrijskem alpskem glasbene literature, je bil skrb- gleške kraljeve rodbine, ki je novejšo filmsko verzijo so Fran-svetu, iz katerega je napisanih no izbran, toda zdi se nam, da dobila v zgodovini ime »vojna CQzi posneli v dveh delih od za- ,__;m:„0inih romanov, , — - ., . . , . , , . .. , , ------ ° ----- ■ cozi posneu v aven ceani verzija kriminamin ^ ' mnogo burk po vzorcih Nestro- je obsegal nekaj pretežkih del. med dvema rožama« zato, ker . , , . tridesetih letih se- yeye komediogr£rijej le ^ ve_ Dirigent je zelo sigurno, ruti- so nosili vorkovski pristaši za ,f.51 h P^dstavlja vsak HutlutuE UGUlCto Prod nedavnim so v Loki pri- ^tt^nSo^To^ ^L^¥°^ ^fa'^a ^anorzJobčutjenT"in''pravo ^1^^ p^a * vendarle fjenfpo vrsti vsi v hiši. mori- ~S fn^ £rTl£ll SS d^egel Mtladba- j* « Roman Crna pušči- ^ d^ga dopolnjujeta in redili mladinci Veseli veče, 1CC ^^il pVivlačna snov za Nestroyevih bukastih komedij. ma »Mladi" Dalmatinec«7£^ ~ ^ m 06 i^tno oubliko velikega občinstvo Je z zadovoljstvom Savco«. Uverturi »Partizanka« in ^r^elLsk, in kmečki gle! spr^el° **** * dal »Pesnik in kmet« pa sta bili ne- IZi Primskovega ^najbrže «p-^eno - znabiti malo pre- dvomno prezahtevni za javorni- i f^H kam bi z njo VeČ sProšceno T>odobo Janez ške godbenike, saj sta trd oreh niso vedeli, kam bi z njo. Fugfna jn y kgter. ^ ^ ^ ^ ^ ansairtble g leh. Igralci so zadovoljili. Tudi tu leg starih tudi nekateri mladi nično popolnimi glasbili (ki jih je sestav podoben, kot pri igralci simpatično uveljavili. pa na Javorniku nimajo). tvorita skupaj soliden barvni Na pustno nedeljo so z glasbe-r'sočnem"~TezTku~- se~*doeai'a spektakl. Samo ena napaka se "«"1, plesnimi, telovadnimi in v sočnem eziku - se dogaja nonovila in sicer ista šal ivimi točkami zabavali mla- nekako ob koncu te nasledstve- Je spei ponovna m sicer isna kot pri filmu »Alarm na jugu«: dino na Tratl> 21 ■ IL Pa *o na pomanjkljiv scenarij in prema- stopiU tudi v Loki. V reklam- ne vojne. Prevod je preskrbel J. Gradišnik. ja iz Loke in Trate. Samoiniciativnim mladincem čestitamo! FRANCE BRATKOVIC huna svoje univerze, akademi- vsega nrehufni ♦ n°rmah Je skih gledališč. Dramaturg je Ži- zaostrit. 3« znanosti, filharmonije in - zveze kom ? ? Gorenjske vec teatra in Lessingi se ne ro- rZr IT°V 2 °Minslvom- kor ]R ~T"~~ b0 čisto preprostih računih - dnlišče dOV°lj za eno Sle- de vsak čas. r° ^zbor m kvaliteta predstav se „°^le s tei« Pogojem, da za W poklicnega teatra ne. Te ^ Pod P°goJem. da bi ži- Vse velike vrzeli naj izPoIni fS^ V %fUcn*m gledališču ^en° ne ustanavljamo l& enoto v tem računu ne NaM L P j V enem mest") Akademija za igralske"iLSn^t d™g.h vidikov, občinstvo, ki V^ novih poklicnih gledališč J^ljem predstave, v amate"! pripravHo? SkUPn°St 7mera Dotok od ^ S j'Zel zdi L^6??" ""atersko dejav- »>i bile morda družbeno (Nadaljevanje prihodnjič) VER TUJI FILMI IZKORIŠČAJO NASE NARAVNE LEPOTE Poročali smo že, da je med beograjskim podjetjem »A-vala film« in italijanskim producentom Dido de La-urentisom podpisan dogovor o skupnem filmanju Tolstojevega romana »Vojna ln mir«, v katerem bodo vsi zunanji posnetki posneti v naših — na naravnih lepotah tako bogatih krajih. Tudi ameriški producent O. Selznick ima namen isti film posneti pri nas. Pred dnevi pa je izjavil še hollywoodski producent Mi-chael Todd, da je z jugoslovansko vlado sklenil sporazum o sodelovanju Jugoslovanske vojske pri snemanju njegovega filma »Vojna in mir«. Torej bodo kar trije producenti hkrati snemali pri nas eno in isto delo in izkoriščali naše naravne lepote. Ce bo šlo tako naprej, kmalu ne bo kolikor toliko slikovitega koščka naše zemlje, ki ga ne bi tujci uporabili v svoji filmski industriji. Obiskal sem Janeza Poldo S sodišča NEUSPELA TATVINA NEVAREN VLOMILEC POD okrajnim sodiščem, ki mu je za neuspeli podvig prisodilo dva »VESTNA« USLUŽBENKA Samo zato sem se odpeljal v Mojstrano, povej, kje si se ti naučil sti- so tekme. Tudi če skačejo le Marijan Pajser, delavec v Ze- KLJUČEM da bi zastavil našemu, še vedno najboljšemu ]a?« sem 6a vprašal kar se da na 30 metrski skakalnici, se lezarni Jesenice je vzel lani v Organi škofjeloške LM so skakalcu, nekaj vprašanj o njegovih letošnjih nepričakovano, zbere mnogo ljudi, ki dajejo septembru izpred meh. delav- skoraj ^ dveh letih prišli na usoehih na t^mnvaniih „ ■ri^nrT,.rl, . Malce je pomislil, se parkrat skakalcem priznanje. Pri nas pa niče Železarne tri medeninaste zelo prebrisanemu zlikov- uspehih na tekmovanjih v inozemstvu in potem pa j/oživel je na žalost drugače. Ljudi smo ležaje, težke 95 kg, vredne 38 cu in vlomilcu, ki je v Skofjl doma, pa se je moj tako lepo zamišljeni in začel pripovedovati. Nič več razvadili, da se jim mnogokdaj tisoč 665 din ter jih skril v Loki pa tudi v bližnji in dalj-»intervju« izrodil v čisto navaden razgovor, mu nisem mogel blizu s svoji- zdi nepomembno vse, kar se go- travi poleg ograje z namenom, njj okolici, zagrešil po doslej Med potjo me je nekdo opozoril: »Pazi. Ja- mi vprašanji. V kuhinji je pri- di na skakalnicah z manj kot da jih ob ugodni priložnosti od- ugotovljenih podatkih 6 vlom-nez je muhast in ni vedno Dri volii H, hi čaraJ vzdušje skakalnice, par- 80 metrskimi dolžinami. Najra- nese domov in proda podjetju nih in 7 priložnostnih tatvin. , _ , - krat ie vstal in pokazal, kako Je bi gledali samo tekme na »Odpad«. Pri njegovem poslu Gre za 56 let starega sezonske- oogovarjai.« Ker sem taksno mnenje že več- se drži kadar se spusli po zale. mamutski skakalnici. Mladini pa so ga zalotili organi nad- ga tesarja brez stalnega biva-krat slišal, sem v uspeh svojega obiska po- tišču, na mizi, na prvi itretjini bi morali tudi na majhnih ska- zorne službe v Železarni. Pred Jišca Antona Mikuša, doma i» H,,o™it i*. . ! .... . leta... kalnicah zaploskati in jim dati dnevi se je feagovarjnl .pred Rakitne pri Borovnici. Njegov dvomil, ko sem korakal po sneženi brozgi proti novemu Jane- , nriznanie « zovemu domu. A izkazalo se je, da je bil moj dvom nepotre- , fStala so me 11111081 posku" T , ben, ker Janez že ve, do koga je »muhast«. Ko sva se menila Sali UCltl><< je Pripovedoval »to- Imel sem trden namen, |da bi se je v svoje pripovedovanje tako zaveroval da ie pozabil na da tako' kakor skaiem' sem se si ogledal se dragoceno zbirko meseca zaP°ra svoj skoraj vedno šaljivi ton razgovora ' naučil sam. Razni trenerji so Janezovih trofej, bil pa sem že me poskušali naučiti, kako (se tako pozen, da tega tnisem več »Dobro si se odrezal v ino- čakal, da sem (bil lahko na star- je treba odgnati na mostu, pa utegnil, zemstvu. Prepričal si nas, da si tu- Zdaj pa sem po treh, štirih mi ni in mi ni tako šlo. Cisto »Včasih rata, včasih pa fra-še vedno »stari« Janez. Kako za,Porednih tekmovanjih do kon- preprosto opazovanje prirode te ta«, je pojasnjeval Janez skriv- pa ti' Si zadovoljen s svoiim Ca zdelan in kako 01 rekel? — labko nauči več kot kdorkoli, nost svojih uspehov, ko sem bil osebi ki je bila zaradi" krimi- vred — pozneje pa so mu pri-, . J tudl Slt vseea skupaj. Tista sla Poglej!« je pokazal s počepom že med vrati. Namesto mene pa nala že večkrat predkaznovana, šle prav tudi konjske opreme ^ m lcaj sodls ° nJem?«. po skakanju ni več tako ne- in zamahom rok, »takole so me je temu ugovarjal predsednik ne da bi gotovino, kot je bila in ostali material, ki ga je vi- eem začel. utešena, kot je bila pred leti.« učili odganjati se. Nisem se mo- domačega društva za telesno to njena dolžnost.' sama odda- del kot priložnostni tesar po »Mislim, da sem za svoja leta Ko Je g°voril zadnje stavke gel privaditi. Ko skoči maček vzgojo, ki je medtem prišel: jaia. Tudi 28. 8. 1954 je poslala kmečkih domačijah. Kabel je dosegel primeren uspeh « je od- se ozrl v donno Vrat. Najbrž na miško nič Ine krili s posa- »Beži, beži, Janez. Kolikokrat na pošto znesek 17.000 dinar- razsekal na kose in ga proda-vrnil in takoj nato pristavil da ga je Prešinila skrb z* čredo meznimi udi svojega telesa in si pa padel v zadnjih letih? jev. Denar pa ni bil oddan na J3* dalje »na drobno«, skupno i*> hr,ii 7*t-w Wvt m,-n„i, wo njegovih gamsov, jaz pa sem si se nič ne zaganja. Pač pa se Kvečjemu trikrat. Kdor zna, te- pošti v Ratečah in je bilo za- Pa ga je nabral kar 200 m. Zaradi tega podjetje oškodovano, nimivo je, da so ga ljudje Okrajno sodišče jo je zaradi pre- imeli za poštenjaka, čeprav je majhnega čuta odgovornosti do rad pogledal v kozarec. Prf službe in do družbenega pre- svojem poslu mu ne moremo moženja obsodilo na en mesec odrekati, da ni bil domiseln: zapora in povračilo zneska 17 letos, v januarju, je nekemu tisoč dinarjev Domu v Planici, kmetu prodal 3 kub. m kamna s Kamnitnika v Loki. češ da ima tam svoj kamnolom; pr: Babniku v Gorenji vasi, kjer »delovni sektor« je bil zelo obširen: od Gorenje vasi, pa do Rateč. Zabnice in Zg. Luše v Selški dolini. ' Sprva se je Marija Durič, blagajničarka »specializiral« na električne kable, ki jih je bilo do nedavnega težko dobiti — te je včasih odnesel kar s prenosnimi luem: v podjetju »Dom v Planici« je pošiljala v drugi polovici Ista 1954 dnevne iztržke ha pošto po je bolj zdrav kot minula leta, da pa kljub temu ni več tako trden kakor bi moral biti. Bralcem naj povem, da je vsa zadnja leta skakal z rano na želodcu, ki se mu je zdaj k sreči zacelila in da si je pri grad- v svojo beležnico zapisal: »Še njegovo telo sproži kot struna, mu po navadi ga (bomo videli na skakalnicah.« k» plane v skok. Vidiš, tudi »Kaj pa oprema? Si videl kaj skakalec mora biti prožen kot novega pri inozemskih skakal- struna. Takole sem se jaz učil, cih«, teem izasukal najin pogo- vidiš!« Prav tako je podkrepil vor. svoje jadranje, odskok in še »Nekateri Nemci so imeli pod mnoge elemente načina svojega nji svojega doma presekal kito smučmi pritrjeno gladko pla- skakanJa. Jaz sem se v njegovo stično maso. iS takšnimi smučmi se doseže večja hitrost, kar je seveda pomembno za dolžino ki !je ponudil en par nekemu Fincu. Ko sem rata.« F. ZVAN na nogi, kar je Inekaj časa ob čutno hromilo njegovo prožnost — najvažnejšo lastnost skakalca. »Tudi dela nimam več toli- ^okov." Za^topnVk"podjetja" ko kot (prejšnja leta«, je nada- take smuči izdeluje Jjeval m se pri tem pomembno pripovedovanje tako vživel, da sem pozabil polniti svojo belež- Na Jesenicah so tekmovali sankači Približno 140 sankačev se je ZKJ JE Z Al.II. Zaradi slabe vzgoje, ki jo je nico in sem ga tako zvesto po- v nedeljo udeležilo mednarod- bil od leta 1942 do 1945 deležen iuniia začel svojo zm' slušal, kot da ae bom že jutri nih sankaških tekem na Jese- v nemški vojski, ki ga je za kavtsk deiavn6st je celo rjo- povzpel na skakalnico. nicah, ki so bile prirejene v njegove odlike dvakrat odliko- C;-Pr III. zleta Gorenjskih vala, je Rudolf Klukovič iz Ku- a ozrl po svojem prijetnem do- slišal tisto ponujanje sem mu. »Veš, zadnja leta sem ,po- raj ob2al(>val> da nisem Finec_ Ko je prijazna Janezova žena okviru ±xx. —"^»j-"—' ----> ■>- -------------. ~ " 2£ prižgala luč, med živahnim pri- smučarjev. Razen domačih tek- rilnice JDZ na Jesenicah v pi- dega psa, da je inec P076110™^111 se Je že stem- svetil vse svoje misli gradnji MaW nitrei utZl tudi Avstrijci, ki so bili pri druge napredne organizacije, poslopja. Sumijo tudi da i m* tegale »gnezda« in nisem uteg- in po nekaj korakih me je že »H misliti na skakanje.« lja že zapustila Sicer pa pri «0, potem pa lahko upamo, opremi ni posebnih novosti.« da nas boš še nekaj let pred- »In etil? Je pri tem kaj no-rtavljal na domačih in tujih vega?« skakal nicah? kjer so zmanj- s svojo radovednostjo. »Kai n» n«r«w.w v ir si- °d Jeseničanov je bil pn opravičiti z živčnostjo, kar pa Krevsovo zago, »Kaj pa naraščaj? Kako so- mladincih najboijši Klemene mu sodniki niso verjeli ter so kali trije crkularji. Vlomilec. Dani, ki je bil tretji, pri Ha- ga za žaljivke, ki jih je izre- ki je zelo zakrknjen in. prignanih pa je bil Srečko Jalen peti. kel dne 5. tdec. 1954 v gostilni va le pod tezo dokazov, se bo »Ves, skakanje je za življenje Mihela Klinarjeva je bila prva Ocepek na ttrušici, obsodili na za svoje nepošteno početje 2a- diš? Bomo v prihodnjih letih dobili kaj novih »asov«? Tudi pri skokih nisem videl prece\ nevaren Šport, in zahte- med članicami pred Marico Pše- 10 dni zapora, da se bo pozdra- govarjal pred Okrožnim sodi- •>Nekaj let . . .« se je nasmeh- kaj posebno novega. Zdi se |mV Va VeČ telesnih in duševnih spo Bdi. »Skakal bom še letos in prav da so bili skakalci na splošno f00005111- kot nekateri ostali gotovo bom poskusil še prihod- slabše pripravljeni kot prejšnja športi- P° mojem mnenju bi nje leto. Dokler bo šlo. Do leta. Ko sem prišel, sem menil morali iskati taiente po zakot-kdaj, pa ne morem kar takole da si bom med njimi priboril n'h vaseh' kJer Jih Je Prav goreči. Izkušenj imam dovolj in slabše mesto, kot sem si ga t0d°, ^liko- Pri nas- v naši vabo nam aščaj. sih me naporna potovanja od vam. Dokazov za svoje domne- t^J?' ŽS, ^ skakalnice do , skakalnice niso ve pa nimam.« ^.ce P" nJlh°v'h skokih pre- prav nič utrudila in komaj sem »Janez, čisto po pravici mi ffiiSK vil na živcih. ščem v Ljubljani. Gorenjski pionir O pasji in mačji šport * šport * šport Pred hišo sta se srečala mač- mišjim rodom. Lovila in moma pes pomagal uloviti tatu, ma k in nes iih Je s tako iht°' da jih je Pa JC P°morila tollk° miSI' kot zjutraj na desetine ležalo vse še nikoli poprej. Zato je oba »Kako, prijatelj?« je mačka križem po tleh. lepo pogostil. Pes in mačka pa Tisti dan je bil za mačko in sta tedaj sklenila, da nikdar tvo so več kot deseto! pomnožili LOŠKI SMUČARJI SO TEKMOVALI ^Sleherno noč sem budna, da preganjam miši in jih lovim. Nekoč me je to veselilo in zanimalo, zdaj pa se mi zdi tako delo vsak dan Odbor TVD Partizan v Kam- gradnjo nove telovadnice, katero Smučarski klub Ločan je pre-niku je letos z veliko večjim za uspešno delo pri tolikem tekl° nedeljo izvedel svoj smu- Je potožila mačka zadovoljstvom stopil na občnem članstvu nujno potrebujejo. Le- carski dan. Letošnja »muhasta« zboru pred svoje člane kot lani. tošnje leto bo treba posvečati zima je preprečila, da udeležba Preteklo zimo je le 30 telovad- še večjo pozornost vaditeljske- zlasti na dopoldanskih tekih ni cev obiskalo telovadnico. Ce- mu kadru, katerega vrzel so z bUa taka kot druea leta Ponol r ™, — prav so bili tako maloštevilni, veseljem izpopolnile starejše čla- T l" \ • Popol- bolj dolgočasno.« •o se kljub temu požrtvovalno niče in jim gre tudi veliko pri- ]6 bll° °a St&nU tekmova- pripravljali na proslavo 50-let- znanje za uspešno delo nje v slalomu za P">mrje in niče ustanovitve in za to veliko Po vseh poročilih in živahnem mladince ter v veleslalomu za prireditev pripravili tudi sta- razpravijanju, zlasti za prihod- člane. Doseženi rezultati so bili dion. Uspeh ni izostal. Okrog nost so čla^ ponovno izvolili klJub Južnemu snegu in po- ijubilT da "bo lovil miši, mačka 2000 nastopajočih je s svojo pri- dosedanji odbor s predsednikom manjkljivemu treningu zadovo- pa se je odločila za čuvanje hl-reditvijo navdušilo nad 300 gle- Klavčičem na čelu. ijivi. dalcev. Takoj za tem so se vrste Partizana pomnožile in do danes je število telovadcev naraslo na 386 članov. Tako je bilo lansko leto res prava prelomnica dela kamni- OBVESTILO: štva: Dovje, Mojstrana; 4. sek- škega Partizana. Zato j.e bil tu- Vsem prostovoljnim gasilskim tor: Kranjska gora — društva: di zadnji občni zbor najuspeš- društvom okraja Kranj in Je- Kranjska gora, Planica, Podko-nejši. Predsednik društva in senice sporočamo, da bo usta- ren, Gozd Martujjk; 5. sektor: ostali so izrazili veliko željo, da novni občni zbor Okrajne ga- Zabreznica — društva: Zabrez-bi v najkrajšem času pričeli r. silske zveze za Gorenjsko dne niča, Smokič. _ 13. marca 1955 ob 8. uri v zgor- II. Ob. GZ Radovljica: briga- nji dvorani Sindikalnega doma da Radovljica: v Kranju. 1. sektor: Begunje — dru- Udeležba je za izvoljene dele- štva: Begunje, Podgora, Hlebce; Radovljica — dru- prijazno nagovorila tovariša. »Slabo, draga moja«, je odvr- ^'"^ yelik praznik. Gospodar več ne bosta zapustila službe, nil pes. »Preseda mi že vse no.i nadvse vesel, ker mu je >:a katero sta se rodila, prebiti zunaj hiše in jo čuvati pred tatovi. Najraje bi si poiskal drugo službo.« »Tudi meni se ne godi bolje«, GORENJSKI GASILEC Ko sta se pes in mačka tako prijateljsko zaupala drug drugemu, sta se dogovorila, da bosta zamenjala službo. Pes je ob- Pionirski leksikon splazila na vrt, pes pa je nastopil svojo službo znotraj hiše. Z veliko vnemo je prisluškoval, kje se bo pojavila kaka miška. Ko je izvohal prvo, je hitro da in prozorno železo .... . . ,. . .. 18. Kdo pozna največ doma- nili in odluščili umazanost skočil za njo. a kljub svoji ur- ' „_ nosti je bil prepočasen in pre- ' ., ____ neroden. Miška se mu je iz- Odgovori: n« ne+ Po]af J° ^nI° "Th muznila mimogrede. V nasled- . 10. Najprej se moramo vpra- vodo temveč ga P*™ jem hipu je zaslišal skrbet za Sati: Ali je res. da obleka gre- z rokami in celo drgnejo s «et Vprašanja: Bojim se, da ne. Pa saj se 16. Zakaj pijemo vodo? tudi nihče tako ne umiva. Ka- 17. Ali je tudi neprozorna vo- dar se umivamo, drgnemo roko ob roko. In zakaj? Da bi zdrg- ili in odluščili un Tako je tudi s perilom. Pe- nj kami. Prati perilo pomeni drgniti ir. ŠAHOVSKO PRVENSTVO GORENJSKE KONČANO V ponedeljek popoldne je bil gate obvezna in sicer v paradni 2. sektor na Jesenicah zaključen turnir za uniformi V. šahovsko prvenstvo Gorenjske. Po uspehu na propagandnem turnirju v Ljubljani in osvojitvi prvega mesta na prvenstvu Kranja, si je Edo RobLek priboril še naslov šahovskega prvaka Gorenjske za leto 1955. Na turnirju je ostal neporažen in postal prvak z desetimi točkami. Neporažen je ostal samo še Cuderman, ki je z 9 točkami dosegel drugo mesto. Za največje presenečenje prvenstva pa sta poskrbela Jeseničana Jan in mladi Simčič, ki sta na tem turnirju izpolnila normo za I. kategorijo. Končno stanje: Roblek 10, Cuderman 9, Sicherl (vsi iz Kra- LIKVIDAClJA OKRAJNE GASILSKE ZVEZE KRANJ Dne 27. februarja 1955 je bil na VI. rednem letnem zboru štva: Radovljica, Lesce — »Veriga«, Mošnje, Brezje, Ljubno; 3. sektor: Kropa — društva: Kropa, Otoče, Kamna gorica. svojim hrbtom. Obrnil se je 'n .ie.' skočil za drugo živalco. Tudi Saj pravzaprav kožuh ne gre tokrat ni imel sreče. V nasprot- ie človeka, ravno narobe, - suvata z njega ^dzan«f nem kotu so medtem že prile- človek greje kožuh. To tudi Prav tako kakor drgnemo z n»-zle iz lukenj nove predrznice in drugače biti ne more. Kožuh ni d>rko po papirju m b"šeroc oblizovale tečno slanino. Po- Peč! Ali se sedaj morda čudite, na^]s^ Kadar^je umazanost gnal se je za njimi, a zopet če pravimo, da je jčlovek peč? 2 brez uspeha. odi ni prav nič Seveda, on je peč! To vemo, da težko, da jo odnese je hrana, ki jo uživamo, kuri- 12- N* vprašanje, katera knj;-To se je ponavljalo dolgo v vo ki v nas gori ognja ne 8a Je bila vam do zdaj naj bo..' III. Ob. GZ Bled: brigada noč. Ubogi pes je bil že ves vidi.mo in za to eorenie vemu všeč. sem prejel odgovore Bled: 1. sektor Bled upehan, a še vedno ni ujel no- samo po toploti, ki jo čutimo v društva: bene miši. Opolnoči mu je bilo telesu Okrajne gasilske zveze Kranj Bled RibnQ Selo; 2 sektor zadosti brezplodnega tekanja sprejet sklep, da se OGZ Kranj stavi v likvidacijo ter da vse nadaljnje posle do 31. marca 1955 ko se ustanovi Okrajna gasilska zveza za Gorenjsko, vodi likvidacijska komisija. Pozivamo vse dolžnike (Gorenja vas in Kokra - članarina), da poravnajo svoje obveznosti do 10. t. m. To toploto moramo čuvati. vsebino iz teh knjig — katerih sem bil zelo vesel. Opazil p;i sem, da je večini pionirjev najbolj všeč zgodba o Martinu Krpanu. Najboljšo vsebino pa mi je Mlino — društva: Mlino, Bo- sem in tja. Preklel je miši in Da ne bi greli ulice si gradi- hinjska Bela, Kupljenk; 3. sek- mačjo službo ter jezno odkora- mo domove z debeljmi tetena- tor: Gorje - društva: Gorje, kal pred hišo. Prišel je ravno mi vstavljamo pozimi še dru- Rečica, Zasip. Podnom. o pravem času. Nek lopov je ga okna jn obijamo dv€ri s po^al prav o tej zgodbi M:>rjan IV.: Ob GZ Bohinjska Bistri- pravkar lezel skozi okno v hi- polstjo- Zato se tudi oblačimo. Ogrin iz Cerkelj ki je tudi n« ca — brigada Bohinjska Bistri- šo. Uboga mačka, ki je bila na Namesto da bi s svojim tele- ta tri vprašanja najboljše od- ca: straži, je ob njegovem prihodu ^ greli zrak v sobi ali na govoril Za nagrado bo dobi! 1. sektor: Bohinjska Bistrica prestrašena splezala na drevo uHci grejemo obleko, ki varuje lepo in poučno knjig" Kari? — društva: Bohinjska Bistrica, [» tiho obsedela na njem. Pes in hrani našo toploto okoli nas. Capka' Vrtičkarjevo le*° Zaga »Tomaža Godca«. Nemški Je bil bolj junaški. Ko je videl, Naša obleka seveda tudi odda- Prav gotovo pa vas vso za rovt, Nomenj, Gradišče; 2. sek- kaJ se dogaja, je glasno zalajal, ja toploto ven, a mnogo manj nima kakšno jo stanje po prv< tor: Stara Fužina — društva: skočil za tatom in ga zgrabil za kakor naše telo. Mi torej sili- tretjini našeg;, tekmovanja. Se Jesenice: Stara Fužina, Studor, Savica; nogo. ^ mo svojo obleko, da .zmrzne vedno vodi Virnik Peter, ki ;< nja) in Jan (Jesenice) 8V2, Sim- brigada Jesenice: 3. sektor: Cešnjica — društva V hiši so svojega čuvaja takoj namesto nas. dobil za svoje odgovore se - čič (J) 8, Bavdek in Pogačnik 1. sektor: Jesenice I. — dru- Cešnjica, Srednja vas. zaslišali. Tat je zaman skušal 11. Zakaj voda umiva uma- točk. pred Stular Cilko (oba Kranj) 7V»; ing. Sesek in štva: Jesenice mesto. Hrušica. Tako bo imela dosedanja OGZ pobegniti. Pes ga je krepko dr- zanost? Menda jo kar tako od- Ogrin Marjanom 13. Voze^ , ^ Korošec (oba z Jesenic) 67*. Planina pod Golico. Plavžki Radovljica 4 brigade s 14. sek- žal, dokler se ni približal go- naša s seboj, kakor nosi reka kom 11. Concclj Mlih^orn, RAZDELITEV DRUŠTEV PO BRIGADAH IN SEKTORJIH I. Občinska GZ 9 jI I Misjak (K) 5, Suhelj in Strumbl rovt; 2. sektor: Jesenice II. — torji in 47 društvi. spodar in ga prijel. Mačka pa v njo vrženo tresko? Markič Tonetom !>, Krek ( (oba z Jesenic) 4, Kavčič (K) društva: Železničar. »Zelezar- Razporeditev enot za bivšo je vsa jezna in razočarana nad Ne. poglejte. Pomolite uma- citom in Aro Krap'fem 37j ter prof. Eržen (Radovljica) na«, Koroška Bela, Blejska Do- OGZ Kranj bomo objavili pri- svojo čuvajsko službo stekla v zane roke pod pipo! Bodo one točkami itd 27» točke. brava; 3. sektor: Dovje — dru- hodnjic". nišo in ohladila svoj bes nad od tega že čiste.' - objave - oglasi =_ GLEDALIŠČE bro, predvsem q nr-i/^v; _ ' F1.euvwm s Pridobivanjem RA7ri .„ Prešernovo gledališče Kranj Proda in mivke v strugi reke v »a^ojlas Četrtek, 10. marca ob 16. uri- Save' kakor tud njenem glav- Z 2' in 3- členom Red C in izven - Claude - A "T Pritoku Kokre. "r^?De ° uporabi ,zemlfc# v Puget: »Dnevi naše sreče«. . °Pozarjamo vse prizadete, da J«; ."e namene (Uradni list Sobota, 12. marca ob 20. uri- Je ,Za lzkoriščanje prodišč po- lo^o 44~143/53> ter odloka Gostovanje v Cerkljah - Sa- ™T*1* Predhodna odobritev t t>o ^k»rja Loka Uradni list royan, Sartre: »Glejte, Ameri- V^n°g<>sPodarske sekcije za , . . Stev;u 13-225/54 stavlja ka!« (za mladino neprimerno). gornjo Savo v Ljubljani. Kdor XI f T ^tne občine Nedelja, 13. marca ob 16. uri: ^o nadalje samovoljno izkori- Ja Loka na vpogled Izven in za podeželje — Clau- r6cna Prodišča, bo prijav- zazidalni načrt de - Andre Puget: »Dnevi naše Jen kaznovanja in od- zemljišč, predvidenih za grad sroče«. V vlogi Marianne gostu- JZ™?* Za ,skodo' ki nastane na nJo individualnih stanovanjih je Iva Zupančičeva, članica MG ^ h vsled nepravilnega od- hi* v coni južno od StareT5 prodajaln po vsej državi LOMO Kranj MALI OGLASI onvc._ . . , „ OBVESTILO Poceni prodam kotel za žga- p., njekuho, izruvač za krompir, k, , vesčarno vse smučarske obračalnik, dvovprežne sani KU e. ,na Področju okrajev (smuke), gumivoz nosilnosti 31, ™nj "\ Rad°vljica, da bomo dopoldne v pisarni »rJK0 elektromotor 2,5 KS 900 obra- JJ, ug<>dnimi pogoji odstopili Rekcije LOMO sraaoene in tov - Mušnč. Podgorje ,18. £ ^nL^šl^**' ^ _StT°kovne .Pripombe proti o- Vsa obvestila dobe interesen in Zdravstvenega doma v Škof jI Loki in Suhi. Zazidalni načrt je možno pogledati vsak dan od 1. III. do 31. III. 1955 med 7. in S. uro snutku načrta se sprejemajo do 15. IV. 1955. LOMO Škofja Loka Radio Ljubljana Kamnik. Stanovanjne in dobro hrano fc. prj y p blizu železnice dam moškemu ailJ ali zakoncema brez otrok (lahko tudi upokojenec), za pomoč na kmetiji v prostem času. Ponudbe na upravo lista. Poročila poslušajte vsak dan pihala ljubljanske garnizije Ob Nagrado (10.000 din) dam ti- oh 6.05, 7., 19. in 20. ur.i. Od- 13.00 Ljudsko-prosvetni obzor-stemu, kdor mi preskrbi eno daj0 »Želeli ste — poslušajte« nik. 15.30 Tečaj francoskega je-ali dvosobno stanovanje v oko- ob nedeljah ob 13.30 in vsak zika — 25 lekcija 16 10 Utrin lici Kranja. Več po dogovoru, delavnik ob 16.30 uri. »Gospo- ki iz literature — Mika VValtari-Ponudbe na nas.ov: NadJizar, dinjski nasveti vsak dan ob 7.30 Egipčan Sinume. 20.15 »Četrtkov Cirče 12, Kranj. uri. »Kmetijski nasveti in »Kme- večer«. Gumo za gumivoz v dobrem tijska univerza« vsak delavnik stanju ugodno prodam. Ogled Db 12. uri. »Pregled tiska« pa Petek- H- marca: 11.15 Cici-pri Jelenu, Kranj. vsak dan ob 6.30 uri banom — dober dan! 15.15 Igra Preklicu jem blok št. 25028, trio Dorka Skoberneta. — 16.10 izdan v Komisijski trgovini v _Nede,ja- 6- marca: °b 8 000 ° Utrinki iz literature - Isak Kranju 12 I 1955. J° in sportnikih- 9 00 °tr°- Samokovlija: Drina. 18.45 15 mi- Prodam skoraj novo omaro iz ®™ predstava — Josip Ribičič: nut z Avgustom Stankom. i«vo^ imitariia oreho- Palčki. 10.00 Družinski pogovo- _ . mehkega lesa. imitacija oreno H ^ qq g pJlu*alci Sobota, 12. marca: 6.35 Pred 30 »Po naši lepi deželi« — mikrofonom so Štirje fantje in Zvone Kržišnik: Šaleška dolina. Vaskl tno- 14-00 Iz Uradnih li-17.00 Prežihov Voranc- Ljube- Stov- lo-30 Teča-i esperantskoga Se polnih 6 mesecev (bo mo- strokovnosti nedvomno med na drobno in naročniški odde-ralo miniti, da bo tovarna čev- najmlajše delovne kolektive, lek, ki je namenjen predvsem ljev »Planika« slavila dveletni- rinsp^i kupcem na debelo. Tu bo tudi stalna razstava modelov vseh ... IN PRAV TAKO čevljev, ki jih izdeluje tovar- NIZKE CENE — VABIJO na. V tem oddelku, si bodo lah-POTROSNIKA ko vsi mimoidoči popolnoma Dejstvo ki je lahko podjetju neobvezno ogledali tudi domače še prav posebno v ponos, so in inozemske čevljaske revije z razme- razmeroma nizke cene njiho- in časpise; tudi knjiga pripomb m vzor- . .umuia v«v- n^ijiroajse delovne ki ljev »Planika« slavila dveletni- dosegel velik napredek, co svojega obstoja, kajti dnevnik »tovarne so začeli pisati šele avgusta meseca leta 1953. Skromno so začeli, brez hrupa. Težave so bile precejšnje. V začetku so izdelali le 500 parov čevljev dnevno roma majhnim številom vzorcev. Teh je bilo takrat le 10 do 15. In kaj lahko povedo o sebi danes, po enem letu in pol trn- v' rašaU. odgovor je sila da in naporov? Puščica na gra- st »Planika« ne stremi fjkomi, ki označuje porast pro- ^ dohl^i, ona si jih pravza izvodnje. kaze ze številko 1150! niti ne želi To se pravi, da tovarna izdela men delovnega kolektiva je: ------------- -------- ----w * ---„ l^UUlU vi obutvi. Saj je skoraj vsak bo v tem oddelku. Vanjo bodo model čevlja, cenejši od konku- lahko obiskovalci zapisali svoje renče za skoraj 500 dinarjev. Zakaj take razlike v cenah, bo- zen na odru kronika. 21.00 Kulturna ,jezika ~ 22' Iekcija. 16.10 Utrinki iz literature: Pesmi Janeza Menarta. 18.00 Jezikovni pogo-Ponedeljek, 7. marca: Ob 11.15 vori. 20.00 Pisan sobotni večer Šolska ura za višjo stopnjo — trg ve korenine — tudi na obroke. Naslov v upravi lista. Zamenjam ali prodam mer-jaščka težkega 60 kg zaradi sorodstva. Grašič, Strahin 60. Preklicujem blok št. 24894 z dne 28. decembra 1954. izdan v Komisijski trgovini, Kranj. Zamenjam opremljeno sobo v a)' Teta "a^VmM p^icatti Kranju za prazno ah opremlje- jn tkalkami nnn tvt euicami tiar. Visoče 1, preklicujem vse, ff!T .15-3° Solska ura za nižjo rravtit w„ i ... -i , stopnjo: Mamin veliki ci,n ir m ivkanjl kar sem žaljivega govoril o Ju- TTt^„, • • ,.' veilKI sm. lb.10 etin Francu iz Palovč št. 3 in se „2f ^ }* ],lterature ~ Iz sl°" Rojstva: Rozalija Volčič. go-mu zahvaljujem, ker je odsto- ™"-ke 7:^ke lJrike- 20.00 Zu- fPodinja iz Kranja, rodila de-pil od tožbe. nanje-političm feljton. Klico; Franči:ška Dvoršak gQ. V kino dvorani »Storžič« v Torek, 8. marca: 11.15 Ciciba- ^P^dinja. .iz igranja, rodila deč-Kranju sta bili najdeni dve de- nom — dober dan! — E. Kast- ' Mari.-'a Kavčič, tov. delavka namici z osebnimi legitimacija- ner: Deček na potovanju. 12 00 'Z- K^anJa>. rodila deklico; Mami na ime Kamenšek Julij in 20 minut z Veselimi godci 1530 Jže,J> uslužbenka iz Kra-Erzar Jože. Dobi se pri hišniku Tečaj angleškega jezika — 121 rodi,a decka. Sindikalnega donv K: . lekcija. 16.10 Utrinki iz litera- PoročiH so se: Slavko Jurič ture: Iz življenja in dela Zofke Z'dar in Antonija Gaser OBJAVI Kvedrove. 18.00 Kulturni pre- rx>Tnoini^- Ha Osnovni šoli v Kranju bo ^led- 1830 Športni tednik. 20.00 Umrli so: Boja Krajne roi ▼Pisovanje otrok, ki so bili ro- Tedpnski notranje-politični pre- 31- 7- 1954 v Ljubljani,'shi tov jeni leta 1948 in prijavljanje gled- delavca, umrl 26. febr • Helena •»rok, ki so bili rojeni 1. 1949 Sreda, 9. marca: 6 35 p0w RU^' gospodinJa, roj. 22. 8. 188y *e v nedeljo, 6. marca 1955 od ski fantje pojo in iernin 11 1^ u Bresniku- umrla dne 25 fe * do 17. ure. Solska ura za nižjo stopnjo 45 0KarIa Pfaff' "Pokojen Gre za zagotovitev potrebnih Slovenske narodne pesmi ' n n c r°J' 10' 1902 v Srnarju -učilnic in za izvršitev sklepov »Za veselo popoldne« Ob 14'nn ' UmrIa dne 19- Šmarja zadnjih 25borov volivcev, zato Gledališče in filmi 1515 Ha prosimo vse, ki doslej tega niso moniko igra Marijan Ko?mw NA JESENICAH opravili, da pridejo prav goto- 15.30 Solska ura 7a »<» " D . vo. nio lfj m m - , 1 °P~ Rojemh Je bilo od 14 do 21 V zadnjem času se opaža, da 2000 Claude Debussy: Pelleas tov Hp S° ija Kovač posamezni zasebniki, kakor tu- ln Melisande, opera. ff„tM ! Vecx m Jožefa Brenct di podjetja in ustanove samo- Četrtek 10 mar *< nik nTT i"081 Viktor Kuž voljnTin brez predhodnega do- mat!ns^ inWSSSSJ? ^ vak TolTT S Ant°nija N°" voljenja izkoriščajo javno do- ne pesmi. 12^^^ ^."S? _ Slivnik, otroška negovalka; Fr ITin^v Gregoree, tov. delavec in Ana- MVmiltF Ja Staus' delavka. Umrli so: Jadranka Koncut Kino »Storžič«, Kranj: od 4. Kino »Krvave«. Cerklie- S in ? K Stara 1 leto ^ pol, umr-Oo C marca danski film »Spet 6. marca jugoslov film »SkMn , -na Jesenicah v bolnici; An-*va tu« - v Klavni vlogi Pat obzorja«. Predstave ob sobotah l?T+ ««»Podinja. stara in Patashon Predstave ob de- ob 19.30 uri. ob nedeljah ob i6 h 1 • Umrl& na Je^nicah v lavnikih ob 15. in 19. un, v ne- in 19.30 uri 16' boImci; Ana Bernard gospodi m— - n.ia, stara 69 let, umrla na Je- ZA SODELOVANJE S POTROŠNIKI Ce kje, potem je sodelovanje proizvajalca s potrošniki ne le zaželeno temveč nujno notreb-no ravno v čevljarski industriji. Čeprav se delavci in celotno tehnično vodstvo podjetja Glavni na-delovnega kolektiva je: ze 1150 parov čevljev dnevno! p(>3redovati potrošniku (posrednik je lastna prodajna mreža), kar najbolj ceneno, kakovostno in moderno obutev. To je kolektivu, po sodbah številnih potrošnikov, nedvomno tudi Recepcija — kjer si bodo obi-uspelo skovalci lahko neobvezno ogle- dali čevljarske revije in časo-NEVSECNOST, KI JE BILA pise ter staIno razstavo gevljev KMALU ODPRAVLJENA tovarne »Planika« Običajno pregleda surovine, trudi, da bi izdelalo take čev- predno gredo v proizvodnji pro- mnenje o kakovosti, cenah in lje, ki bodo potrošniku všeč, ces ustrezna strokovna komi- trpežnosti čevljev »Planika« — tega brez njega ne morejo sto- sija Toda žal se je pri izde- hkrati pa bodo lahko tudi pred-riti. Zato morajo vedeti za po- lavi nekega modela moškega lagali tovarni proizvodnjo dolo-trošnikove želje, njegov okus. cevlja pripetila neljuba napa- čenega modela čevljev. Ta kn>i-Skratka: vedeti morajo, kako ka Guma, ki je bila namenje- ga bo nekakšna vez med tovar-mu bije »puls«! na za podplate, je bila dana v no in potrošniki. Ravno potreba po sodelovanju proizvodnjo slučajno brez pre- Toda nikar ne mislite, da na-s potrošniki je terjala, da je to- g]eda. Lastnosti in posebnosti meravajo opustiti svojo trgovi-varna začela, že kmalu po svoji te gume, ki je bila uvožena, ni- no na Sejmišču. Nikakor! Le-ta so bile predhodno ugotovljene, bo sedaj nekoliko razbremenje-Zato je bila tudi kakovost teh na. Vendar bo tudi ona imela čevljev na manjši stopnji kot svoje posebnosti! vsi ostali izdelki tovarne. Po- Katere? trošniki so upravičeno negodo- Vsak čevelj — izdelek, je vali. Tovarna je upoštevala vse podvržen strogemu pregledu po-reklamacije kupcev in jim je sebne tovarniške komisije. Kri-celo za njihove pripombe hva- tičnim očem ne uide tudi naj-ležna, obenem pa zagotavlja, manjša napaka, ki jo povprečni da se podobni primeri ne bodo potrošnik pravzaprav sploh ne opazi. Dosti je tudi najmanjši napačni vbod šila ali strojnih igel in čevelj ne dobi več ocene: odlično! Postane tako ime- Pogled na prodajni oddelek nove prodajalne na Prešernovi cesti /eč dogajali. »vaši Čevlji so izvrstni!« lavnikih ob tJeljo ob 10 Alarm na * jugu«. Predstavi ob marca amer. film »Clovekdiv- toTSa wa je dejal nek kupec iz Belgije, ustanovitvi razpredati svojo ki Je sklenil pogodbo za doba- mrežo, mrežo lastnih prodajaln V° ^ k?hi:me cevJjev" »Dober glas gre v deveto vas slab pa še dlje«, pravi star pregovor. Za »Planiko« gotovo ve- Iz skromnih začetkov — v letu 1953 so odprli samo dve prodajalni — se je polagoma razvi- fja le prvi dei tega pregovora, jala nova prodajna mreža, Iki je Tovarna »Planika« je, če že danes sposobna konkurirati vsa- ne prva v državi pa vsaj med komur. Prejšnji teden pa so prvimii ki so začele tudi izva-Planikovci« dosegli zavidanja žati s^Qje proizvode. To je še vreden uspeh. Dosedanjim 22 dokaz več< da so njih čevlji prodajalnam, ki so skoraj v vseh večjih mestih v državi, so dodali še eno v Kranju, na Prešernovi cesti. KAKOVOST — NAJPOMEMBNEJŠA ODLIKA ČEVLJEV »PLANIKA« res kakovostni in zato tudi zelo Prvi kupec, ki je stopil v novo priljubljeni med kupci. prodajalno »Planike« na Pre- Lansko leto so začeli izvažati šernovi c, je dobil par čevljev v Belgijo in Finsko, za letos pa zastonj so dobili še nadaljnja mikavna novani čevelj B-kvalitete, kot to pravijo strokovnjaki. Take čevlje bodo lahko dobili potrošniki v trgovini na 23. TRGOVINA! V Kranju, v »rojstnem me-Čevlji kranjske ^»Planike«, so stu« tovarne obutve »Planika« X".1 £'"V*»"J5'1 v trgovini na bili povsod z zadovoljstvom je dobila dosedanja trgovina Sejmišču po močno znižanih sprejeti. To ni prav nič čudne- na Sejmišču svojo družico na cenah čeprav dotične napake ga, saj tovarna izdeluje de- Prešernovi cesti. ne vplivajo bistveno na lastno- lovne čevlje vseh vrst in razen Vodstvo prodajnega oddelka s 1 čev lev tega še čevlje za vsako drugo tovarne, se je odločilo za novo Delovni kolektiv je prepričan, priložnost. Samo pravilna ko- prodajalno v Kranju zato ker da bodo potrošniki s čevlji z mercialna in razvojna politika samo ena trgovina ni zmogla oznako »Planika«, še v prihod-vodstva tovarne, si je lahko tu- vsega prometa. V tovarni so nje tako zadovoljni kot doslej, di priborila v očeh potrošnikov namreč prepričani, da bosta Tako delavci kot vodstvo pod-velik ugled. Vendar to ne bi dve trgovini lažje opravili svo- jetja pa se bodo potrudili, da " ilo dovolj, če ne bi Ibili čevlji je delo. bi našemu delovnemu človeku tudi res kakovostno izdelani. V V novi trgovini na Prešernovi nudili še boljšo in cenejšo obutem oziru je ves delovni ko- cesti, ki je skromno, vendar tev in ga tako kar se da zado-lektiv »Planike«, ki sodi po moderno in zelo okusno ureje- voljili! hedeljo Od 7. do franc. barvnega filma — »Grof Monte Cristo« II. del, v glavni vIogi; Jean Marias. Lia Aman-^a, Jacques Castelot in Polco ^ulli. predstave dnevno ob 15., 17., 19. in 21. uri. Prodaja vstop bje dnevno od 14. ure dalje. Kino »Svoboda«, Stražišče: 5. ^ 8. marca ob 18. in 20. uri 'raneaski barvni film »Alarm jugu«. 6 marca ob Ig. Un-^nski film »Spet sva tu«; v Slavni vlogi Pat in Patashon. tovarna tiskanega blaga v Kranju sprejme verziranoga n a b a v I j a č a z odgovarjajočo strokovno izobrazbo in daljšo prakso v že-lezninarski stroki. Prednost imajo osebe s poznavanjem tekstilnih utenzilij. — Pismene ponudbe pošljite na podjetje do 10. 3. 1955. r Sprejmemo: g TRGOVSKE POMOČNIKE, ZELEZNINARJE 1 ADMINISTRATIVNO MOC Z DOVRŠENO SREDNJO SOLO Ob za**'Jufku &°l*ke(A leta bomo sprejeli 3 VAJENCE — POGOJI: dovršena nepopolna srednja šola in veselje ilo teinične - /elezninarske stroke. „MERKUR" veleželeznina KRANJ MM.I Josip b« Ti,„ « „eIea„Je razstavne prostor, ,„varae oPptve »P,.„lk.. „ Kranja na lanskoletnem Gorenjskem sejmu. Kranja ^ a IV I.MIVOŠTI SPET NOV LETALSKI REKORD Najnovejše reaktivno letalo ameriškega mornariškega letalstva Demon F 3 XI, je pred nekaj dnevi doseglo nov svetovni rekord v hitrosti poleta v višino. V 71 sekundah se je letalo povzpelo na višino 3.047 metrov, kar je za dve sekundi boljše od | starega rekorda. — Letalo se je dvigalo navpično s hitrostjo 157 kilometrov na uro. PODMORNICA ZA DVE OSEBI V Ameriki so pred kratkim preizkusili \ novo, doslej najmanjšo podmornico, na kateri je prostora za dve osebi. Kakor javljajo, se ta podmornica giblje na nožni pogon, prav tako kakor dvokolo, in doseže na uro lahko hitrost sedmih milj. Podmornica je namenjena za znanstvena raziskovanja. „Izginite iz moje hiše, vi, beračja zalega! Vsi skupaj! Varale so me zgodbe iz knjig! Toda samo enkrat so me ogoljufale — in nikdar več!" In, ko se je obrnil proti VVilliamu, je zarjul: „Da, rešili ste mojo ženo, rešili ste LJUDJE POSTAJAJO VEDNO MANJ KOSMATI V nekaj stoletjih bo skoraj vsak človek plešast. To teorijo so pred kratkim potrdili ) na kongresu Ameriškega medicinskega društva. V času evolucije so opazili, da je človeško telo vedno manj kosmato. Če bo • šlo še tako naprej, potem niso potrebna J nobena zdravila proti plešavosti, ker bo pleša postala vsakdanja, prirodna odlika ' vseh ljudi. ) KABEL V ATLANTSKEM OCEANU BODO OBNOVILI Pred kratkim je iz Londona odplula na svoje prvo potovanje ladja »Rekorder«, ki ima najmoderneje urejene naprave za polaganje podmorskih kablov tudi v največje globine. Najprej bodo obnovili približno 100 milj kabla v Atlantskem oceanu, potem pa bo ladja odplula v Singapur, kjer bo pregledala kabel med Kolombom in otokom Van-kauer v Pacifiku. Tu je kabel dolg 3.466 milj in na nekaterih mestih tudi do tri in pol milje pod morsko površino. STEKLENA LETALA — LETALA PRIHODNOSTI Arnold Hull je pred kratkim izjavil, da v Angliji delajo eksperimente z raznimi plastičnimi masami, ojačanimi s steklom, iz katerih bodo gradili letala. Prvi rezultati so pokazali, da bodo ta letala znatno cenejša od letal iz aluminija, zdržala pa bodo prav toliko kot sedanja. Hull meni, da bo prvo potniško letalo te vrste zgrajeno v najkrajšem času in da bo doseglo lahko hitrost tudi do 2000 kilometrov na uro. Prepeljalo bo 20 potnikov v dveh in pol urah od Londona do New Yorka. Gledališki igralec J. H. Hacket je zelo ugajal predsedniku Lincolnu v vlogi Fal-staffa. Navajen je bil vsakemu človeku izreči svoje priznanje in pohvalo, tako je tudi omenjenemu igralcu poslal nekaj vrstic, v katerih je izrazil svoje veselje nad njegovo mojstrsko upodobitvijo Falstaffa. V odgovor je Hacket poslal predsedniku neko knjigo, ki jo je verjetno sam spisal, in dodal nekaj besed zahvale. Dalje piše pisec »Spominov": „Jaz sem bil na ta dogodek že pozabil. Nekega večera sem moral zelo pozno priti v Belo hišo. V predsobi ves začuden zagledam igralca Hacketa. Povedal sem predsedniku, kdo še čaka in on je potrto dejal: „Ne maram ga videti, nočem ga videti!" Nato čez čas: „Sami veste, da sem cenil Hacketa kot igralca, kar sem mu tudi pismeiio sporočil. Poslal mi je neko knjigo, in mislil sem, da je stvar urejena. Mojster svojega poklica je in zdi se mi, da je na pravem mestu. Toda, ker sva si takole malo dopisovala — kakor si dopisujeta dva poljubna človeka — hoče — veste kaj hoče?" Nisem si mogel misliti in predsednik Lincoln mi je pojasnil: „Postati hoče — konzul v Londonu, ti moj ljubi bog!" H koncu bi želel dodati, da je zgodba z Williamom Fergusonom resnična, čeprav sem podrobnosti nekoliko spremenil. Mogoče tega poglavja ne bo nihče bral, ki ni bil še junak podobnih zgodb o velikodušnosti. Rad pa bi vedel, kdo od njih še rad govori o tem in se z veseljem spominja posledic, ki so iz tega nasta'e. Prevod: M. Furlan Cirkus na Jesenicah ji življenje, toda naslednji, ki bi kaj takega storil, naj na mestu pogine!" Nisem duhovnik, zato bom postavil tekst svoje pridige na konec, namesto na začetek. Povzel ga bom iz „Spominov na predsednika Lincolna", kjer piše: Ze davno pred pustom so krožile po Jesenicah vznemirljive novice, da je zbolel kapitan barke, ki so jo vsako leto pripeljali na ogled podjetni in s humorjem obdarjeni Hrušičani. »Hrušičani so prodali morje in mornarico«, so se menili povsod. Ljudje so pa vedeli, da bodo Hrušičani presenetili s čim novim, če se jim je morje res posušilo. Zato ni bilo niti preveč razburjenja, ko je prišla vest, da pripravljajo na Hrušici Za kratek čas — Tako! Nesi vse .lepo domov in nikar se ne oziraj za dekleti! Adam Sneli je bil človek, ki je le potoval in zelo rad razkošno živel. Na svojih potovanjih je prenočeval v najdražjih hotelih. Pet ali šest dni v tednu je samo posedal po naj-razkošnejših barih in tam (plesal z najlepšimi dekleti. Skratka, živel je tako, kot živi malokdo. Le v sobotah je šel zgodaj spat, ker je bila nedelja njegov delavnik. Takrat je točno ob sedmih zjutraj stopil iz svoje sobe in skrbno pregledal hodnik hotela, ki je bil eno nadstropje višje. Predmet njegove pozornosti so bile sobe, kjer so pred vrati ležali nedeljski časopisi. Po takem pregledu se je vrnil v sobo in si pripravil prtljago za odhod. Ob osmih je bil zopet na 'zgornjem hodniku. Zapisal si je številke sob, katerih stanovalci so že pobrali časopise. Nato je odšel v predsobo in telefoniral v sobe, katere si je zabeležil. »Dobro jutro«, je dejal. »Tu je hotelski klepar. Popravljamo vodovodne pipe, zato bomo čez dvajset minut zaprli vodo. Ce se hočete umiti, prosim pohitite.« Adam se je vrnil pred sobo, v katero je najprej telefoniral in za trenutek obstal. Poslušal je, kako v kopalnici šumi voda, nato pa previdno Istopil v sobo in pobral vse, kar je bilo vrednega. Seveda tudi denarnice ni pozabil. To je ponovil še v kakih treh, štirih sobah, se potem hitro vrnil v svojo sobo, pobral pripravljeno prtljago, poravnal pri vratarju račun in odšel. * Nekoč se je Adam Sneli nastanil v velikem hotelu v San Franciscu. Za svoje delo si je izbral četrto nadstropje. Kot hotelski klepar je telefoniral v pet sob. Pred vrati prve sobe je prisluhnil čofotanju po vodi. Vstopil je. Denarnica in ura, ki sta ležali na mizi, sta hitro našli pot V njegov žep. »Sedaj je na vrsti druga soba«, si je mislil, »številka 892«. mm »Roke gor, ljubček!« Adam je okamenel. Med vrati kopalnice sta stala dva človeka, eden je imel v rokah revolver. »Dovolite, da se predstavim«, se je za-smehljivo oglasil mož z revolverjem. »Sem hotelski detektiv in ta«, .pokazal je na soseda, »je stanovalec v tej sobi. Na vašo nesrečo je — hotelski klepar.« nič manj kot cirkus. Bilo je še nekaj ugibanj: »Bo, ne bo ... Kje pa je mogoče spraviti skupaj kaj takega! Za nos nas vlečejo, da bomo zijali prazno cesto . . .« Na pustni dan pa je bilo že navsezgodaj slovesno oznanjeno: Ob pol dveh pride na Jesenice cirkus. Grozne zverine naj bi bile bojda v njem, saj so otroci videli, da so gnaJi na Hrušico edinega dalmatinskega osliča, ki ga premorejo Jesenice in največjega bernardinca, kar jih je moč dobiti pri mesarskih družinah Natanko ob napovedani uri se je ustavil pred bodočo železniško postajo ves promet. Ljudje so zajezili cesto, na kateri se je ustavil največji cirkus jeseniške komune. Pet konjenikov — originalnih kavbojev s ponarejenimi revolverji (resnici na ljubo — eden je bil ženskega spola), je prodiralo skozi gnečo. Na kamionu je ošemljena hrušičanska »pleh« muzika z ogromno potrošnjo sape proizvajala melodije. Prvi cirkuški voz je bil komaj kaj višji od glav ljudskih množic, ki so se zgrinjale okrog njega. Originalni cirkuški napisi so opozarjali na zanimivosti, ki jih krije v sebi na letečih krožnikih z Marsa uvoženo podjetje. Skozi okno sta kukala dva medveda in dekle, ki naj bi predstavljalo najbližjo žival v sistemu človekove živalske žlahte. »Oglejte si te grozne zverine!« je pisalo na njegovem čelu, spodaj pa je bingljala k.letks z dvema razkačenima golobčkoma. Trije murf" kanti so pod kletko ve-? cas pomirjevali ž^-^ ki je besnela za njegovim hrbtom. Tu je bilo nekaj putk (cviterjev) v miniaturi, ovca s silno naježeno obleko in mesarjev Kastor; napis z boka pa je oznanjal, da so na vozu tudi bolhe. Ali so bile ali ne, ni moč natanko dognati. Ce so bile, so bile vsekakor spretno prikrite zvedavim očem. Pogled na cirkuške zverine je dO kraja razgalil tiste zlobne govorice, ki so prihajale pred pustom, češ, da so na Hrušici že teden dni zaprti vsi psi in da je v trgovinah zmanjkalo zelene in rumene barve, s katerima naj bi jih bojda spretni pleskarji pripravili za vstop v cirkus. Le pes cirkuškega direktorja, ki je nosil tako lep rdeč frak, da bi mu ga še na novinarskem plesu zavidali, je spremenil svojo naravno barvo. Direktor je skrbno pazil nanj. da bi ne raztrgal kakšnega zvedavca in je sploh vzorno skrbel, da bi na sam pustni praznik ne prišlo do nesreče. F. 2. 1. A . Arbeles ; 10 morju bi me prav tako naš!a kot tukaj.« Najstrahotnejše v njegovem obnašanju je bilo to, da se je očividno moral boriti z nekakšno pošastno predstavo kot s kako realno silo in opozoril sem gospo Bianko, naj skuša pomirjujoče vplivati na moža. »Vpliv?« je dejala in solze so zatrepetale ubogi ženi v očeh, »niti toliko vpliva nimam, da bi mi dovolil poklicati zdravnika!« Da bi storil gospe Bianci uslugo, sem naslednje jutro poslal k inženirju svojega prijatelja, doktorja E. Toda stavbenik je pobesnel in doktor jo je moral brž odkuriti. Jaz pa sem moral tedaj ravno odpotovati, kajti zaradi važne listine sem namera- Povedal sem vam že, da me ni bilo doma. ko so prinesli sliko. Možak, ki jo je prinesel, jo je obesil semkaj, ne da bi kaj več spraševal in jaz je zdaj ne morem več odstraniti. Poskušal sem potegniti čez sliko zaveso. Toda« r— njegov glas je od razburjenja postal čisto hriipav — »ona zavese ne mara. Ce jo zvečer zastrem je opolnoči spet odgrnjena. Kar naprej me gleda, venomer, s temi strašnimi očmi. Neznosno je to! In veste zakaj me tako gleda? Povedati vam hočem.« Peljal me je proč od slike in mi zašepetal tako tiho, da sem ga komaj razumel: »Prisegla mi je maščevanje in držala bo besedo. Nekaj strahovitega namerava in zdi se ml, da vem, kaj hoče.« Nenadoma je prekinil in mi zastavil vprašanje, za katerega sem takrat mislil, da ni v nobeni zvezi z njegovimi mislimi: »Ali ste mojo ženo natančno pogledali?« Predno sem utegnil odgovoriti je že nadaljeval: »Neumnost! Neumno je, kar se včasih domišljujem!« Potem pa je spet začel tam, kjer je prej nehal: »Uničiti me hoče, ker sem odkril podzemeljski hodnik, ker sem odredil, naj izkopljejo predor k cesti in omogočil s tem njenim zasledovalcem, da so prodrli do grobnice.« Moje ugovarjanje je inženir zavrnil s kretnjo roke: ,»Le verujte mi, doktor, tako je! Vse sem natančno pomislil in če bi vi videli to, kar sem videl jaz, bi mi dali prav.« Sele kasneje mi je postalo razumljivo, kaj je A. takrat s temnimi namigavanji pravzaprav mislil. Besede tega razgovora so se mi vtisnile za vedno v spomin, obraz stavbenika pa, ki se je šepeta je nagnil čisto do mojega, bom videl pred seboj dokler bom živ. Iz vsega njegovega vedenja sem spoznal, da je zelo bolan, toda vse moje prigovarjanje naj zapusti mesto in naj gre za nekaj tednov k morju, je bilo zastonj. »Vzdržati moram,« je dejal, »ne da se ji ubežati! Pri ljubljenem izletnem kraju mimo gostilne in slučajno pogledal čez ograjo na vrt, sem zagledal pri mizi inženirja. Priznati moram, da sem pri svojem delu pozabil na njegovo zgodbo in postalo mi je težko pri srcu, da sem svoje prijateljske dolžnosti tako zelo zanemaril. Takoj sem vstopil na gostilniški vrt in ga pozdravil. Videl sem, da je mnogo pil, kar je bilo pri tako treznem možu nekaj zelo nenavadnega in skoraj gotovo v zvezi z njegovo mračno dogodivščino. »Oho, doktor arhivar,« mi je zaklical nasproti, »veseli me, res me zelo veseli dn v imenu znanosti vas pozdravljam!« Inženir je zelo veliko govoril in tako glasno, da je začel zbujati pozornost gostov po vsem vrtu. Medtem ko sem jaz spil četrtinko vina, je on popil kar tri in šele ko sd je zmračilo, se mi je posrečilo spraviti ga proti domu. Sla sva ob reki in ko sva zagledala pred seboj luči mesta, je začel inženir govoriti o tem, okrog česar so se, kot sem opazil, neprestano pletle njegove misli: »Zdaj pa končno le vem, kaj hoče.« »Nikar vendar ne govorite o njej,« sem se razjezil, »kot da bi imeli opravka z resnično osebo.« Inženir me je pogledal in ni razumel mojega ugovora, popolnoma je bil predan svojim razglabljanjem. ' »In veste, kaj se pred mojimi očmi dogaja? Strašno! Polastila se je moje žene!« »Kaj pa naj bo spet to?« »Polastila se je moje žene in preobrazba se vrši pred mojimi očmi! Pri očeh se je začelo. Nek tuj, oprezujoč pogled se je pojavil v njih, z njim me opazuje, moje odhajanje in prihajanje, vsako mojo kretnjo.! Ce sem kaj rekel, je tlelo v teh strašnih očeh roganje. Potem pa se je spremenila tudi postava. Moja žena je bila manjša in močnejša, ženska pa, ki zdaj seda ob meni in spi, ali se vsaj dela kot da bi spala- , J. pod zaprtimi vekami me opazuje, je'vitkejša in večja. Obk.ro a me, zapreda me! Umorila mi je mojo ženo in vzela v s^°^° posest njeno telo, da bl mi lahko bila čisto blizu in tistega dne, ko bo popolnoma podobna sliki na steni, se me bo vsega polastila. Jaz pa sem odločen, da jo prehitim.« rvozni Z grozo sem spoznal, kako zelo je že napredoval ne™ . Q nemir pri tem možu; bil je tak, da bl lahko že £oV___ J val preiskati arhiv gradu Orlando. Trajalo je nekaj dni, predno sem našel listino, pri iskanju pa sem odkril še več drugih, tako da se je moje bivanje podaljšalo še za nekaj dni. Pri povratku sem se peljal z železnico le nekaj postaj, potem pa sem izstopil in jo peš mahnil proti mestu. Ko sem šel v pri- duševnih motnjah. Skrajni Čas je bil energično poseči v ^ 1 ko sem naslednjega dne s svojim prijateljem doktorj ^ ugibal, kaj naj storimo, da bl pomagali ubogi ženi. J .Qboko k meni gospa Bianca. Bila je zelo prepadena, bleda, ~ zdela vdrtimi nemirnimi očmi Bila Je tako suha, da se mi