Poštnina plačana v got .vrini. Posamezna Številka t dJfc. /\# grobeh Kakor lepi cvetoči vrtovi so v teh dneh naša pokopališča. Skoraj ni groba, ki bi ne bil okrašen z zadnjim jesenskim cvetjem, s krizarvtemami, med katerimi boječe trepeta drobna lučka. Med letom vlada na teh božjih njivah spokojen mir in ti-hota . . . Zmoti1 jo le odhod tega ali onega zemljana, ki je moral končati romani« po svetu in se preseliti v novo življenje. Morda bi še rad živel, morda je imel Še polno načrtov, zamisli, ki bi jih rad uresničil, morda tudi celo vrsto računov, ki bi jih rad poravnal . . . Toda smrt ne vpraša nikogar, ali je že pripravljen na odhod; večkrat niti ne mara javiti svojega prihoda vsaj nekaj1 dni ali ur prej, da bi se mogel pripraviti. Brezobzirno pride in u-grabi družini očeta ali mater, staršem ljubljenega otroka, možu drago ženo, ženi skrbnega moža .. . In žalostni sprevod se uredi in spremlja pokojnika na božjo njivo .. . Tako nekaj vsakdanjega je prav za prav ta pot od pokojnikovega doma na pokopališče. Za marsikoga kar preveč vsakdanjo; kakor bi sel na sprehod,, brez misli, brez tihe molitve... In' vendar se ob vsaki smrti zgorfi tako nekaj nefzrečw Velikega in odločilnega - prehod v drug, po-poluom nov svet. Tam je Bog kakor vratar treh neskončnih večnostnih dvoran. In človek si vse življenje kupuje vstopnico za eno izmed teh dvoran. Bog čaka... lir vidi; kake množice ljudi si nabavljajo vstopnico, ki je sicer poceni, a je vstopnica za v dvorano gorja, nesreče, trpljenja. Zato Bog čaka in ddja priložnost vsakemu, da vstopnico zamenja. Drugi dve sta dražji, a splača se jih zamenjati. Če pa kdo le ostane pri svoji ceneni vstopnici, je seveda vseeno prepuščen skozi vrata večnosti. . . Toda čaka ga strahotno spoznanje zgrešenega življenja. Tako preproste so vse :e resnice, resnica o smrti, resnica o posir.rtnem življenju, tako vsakdanje, skoro prevsakdanje. Zato pa pri premnogih ne vzbude one zavesti, s katero bi morali začutiti dih večnosti, o kateri tako zgovorno pričata smrt in grob. Da, na groben, zlasti ob odprtem grobu znanca, prijatelja ali sorodnika, se mora znova obuditi in poživiti vera v vstajenje, vera v posmrtna življenje, ona tolažilna vera za vse ponižane in razžaljene, da bodo vse neporavnane krivice tega sveta poravnane drugje . . . To tolažilno vero pa hoče komunizem, materializem današnjih dni iztrebiti iz človeškega srca. Hoče dopovedati ljudem, da ni moderno misliti in pripravljati se na smrt. Moderno je kvečjemu nasilno si vzeti, vkrasrti življenje, ki ni last človeka. A lepa smrt, ki je po krščanski veri 1« preselitev v boljše življenje, to ni moderno. — Pa so premnogi izmed teh, ki o anarti nofiejo misliti in ki se na smrt navide* rte pl^pravljajo, veliki hinavci in strahopetci. Kajti na zunaj se delajo, da so nad vsem tesa vzvišeni, da jim je vseeno. Ko pa «§or-da stoje ob odprtem grobu, tedaj vs* njihovi notranjost trepeta ob misli nt »mrt in kri*: Zakaj varaš sebe in druge? Zakaj si pffcavarjas, da ni po smrti ničesar več? Laže§, laza* . . . Mane^ tekel, fares .. . Zadnji babilonski kralj Baltazar Se je udajal uživanja. Nekoč je pri velikanski pojedini d«l prinetfri iz zakladnice svete posod«, ki jih je prenesel njegov stari oče kralj Nabnhodonozor iz jentzakmBkega tempi... Iz teh posod so1 pili kralj, njegovi odličniki, njih žene in priležnice. Pri tem pa so se norčevali edinega Boga irt hvalili svoj* malike. Pa so1 se naenkrat pokazali nasproti kralja na steni prsti, ki so* zapisali' Čudne besede: Mane, tekel, fares. Kralj se je prestrašil in poklical kal-dejske modrijane, da rmi razlože pomen napisa, toda niso anali. Spomnijo pa se na preroka Danijela, ki je živel v Babilonu v sužnosli. Privedejo ga pred kralj a^ In Danijel je kralju razložil te besede: ,.Ti, Baltazar, si se dvignil zoper nebeškega Gospoda, dal si prinesti posode njegove hiSe in pili ste iz njih vino ti in tvoji bojarji, tvoje Žene iti tvoje priležnice. Srebrne, zlate, železne, lesene in kamnite bogove, ki fle Vidijo, ne jo in ne čutijo; si hvalit; Boga pa, kf ima tvoje Življenje in vsa tvoja pota7 v svoji roki, nisi Častil. Zato je od ivjega poštena roka; ki je to napisala. Zapisano pa fe: Marte, tekel', fares. Razlaga' tega je1 pa tale* Manes seštet je Bog tvoje kraljestvo in ga dokončat. Tekel: tehtati' si W rta tehtnici' in pre-lahafe #fc Fares: razdeljeno je tvoje kraljestvo in dano1 Medijanom in Per* rijcem." Še tisto noč je bil kralj Baltazar u-morjen in prerokba se je* uvešrriSila. Mane, rekel, fares pišejV) božji prsti v svetovni zgodovini narodom, ki gre-do na pot kralja Baltazarja-: na pot brezbožtva, na pot nenravnosti, na pot uživanja in mehkltžnosti. Zgodovina judovskega naroda je znana že vsakemu krščanskemu šolskemu otroku in vendar «e krščanski narodi nočejo učiti iz nje. Ker je judovski narod odpadel od Boga. se uda jal ma* likovanju in uživanjaželjnosti, si jesam spletel bič, ki ga je tepel, prišel' je v sužnost Filistejcev in drugih sosednjih narodov. Končno je propadlo judovsko kraljestvo in narod je bil razkropljen po vsem svetu kot strašna priča vsemu svetu, kako je udarjen narod, ki je Boga zavrgel. Judovska zgodovina se več ali manj ponavlja v svetovni zgodovini nad narodi . Dokler je med starimi Rimljani živela vera in morala, so rasli in napredovali, ko je pa izginilo spoštovanje do bogov, ko je propadla nravnost in se nasefila uživan jažel jnost, je pričela mogočna svetovna država razpadati in se je končno zrušila v prah i« pepel. Navadno si narodi sami spletajo bič, ki jih tepe! Francoski kralji so se naslanjali, ko so čitali brezbožne Spise enciklopedi-stov in brezbožnih pisateljem osemnajstega stoletja. Francoska inteligenc* se ie udajala1 uživanju in posnemala dvor, kjer so m vršile največje orgije. BdiHe Cerkev bi bila mogla obdržali narod v mejah zakona, toda kralf iti takozvani moderni napredni pisatelji sp vse storili, da šo osmešili in oblatili Cerkev. In prišlo je, kar je moralo priti: grozna revolucija, ki je pomedla s kraljem, mehkužnim plemstvom in meščanstvom. } In nastopil je zmagoslavno pot liberalizem in z njim njegov otrok, kapi-j talizem. Kakor neka hipnoza je objel j in inficiral vse evropske narode. Za-! stonj je bil klic in opomin Cerkve! „Cerkev je nazadnjaška", tako so po vsej Evropi pisali liberalni časopisi in proslavljali naprednost bres Boga, brez vere, brez morale. Vpliv vere in krščanske morale na javno življenje mora izginiti. To je bila parola liberalnega sveta, In tako je napredovala demora-lizaci j« po vsem svetu! Vpliv Cerkva na množice je padal, države so smatral«, ubijali vsako moralo i* errnsšrH Cerkev in krščansko Stvore«*!*- Vse veSjo časopisi* i* bito v rokah' Jadbv, ki str EaatrUptH- vse živ Hen|slee studence EVrOpa. Od dunajske Mene Freie Press« do tr»aweegđ. Piccoler, vse je trobilo snnafoslavntt pesem *«■ prednosti1 po judovskem tofetu. Tn1 prišef je mane tekel f«m zM SiP raiizem in teč judovstvo. Oba sta »ama sebi spletla bič, ki ju* danes krvavo biča!' Nismo sovražniki judovskega naroda1, Pomilujemo* njegovo sedanje straitto usodo: Priznati pa1 moNimo, da1 se da-r\<>i tndi nad njim vrši ono pisanje: Mane; tekel, fares! Evropo je zastrupljal predvsem ju* dovski tisk najprej v liberalnih, nato pa še v marksističnih listih, revijah in knjigah. Ogromna veČina umazane literature, smešenja in napadov proti krščanstvu je izvirala predvsem iz judovskih virov. Poglavitni stebri kapitalističnega gospodarstva so bili v Evropi Žid je. In te dni se pred naSimi očmi podira vsa ta stavba liberalizma, kapitalizma in judovskega gospodarstva. Naravnost tragikomično pa je dejstvo, da je ona katoliška Cerkev, ki jo je judovstvo zadnja stoletja vedno blatilo in hujskalo množice proti njej, danes edina, ki obžaluje krivice in nasilja, ki se vrše nad Judi. Kapitalizem je v veliki meri kriv demoralizacije med kršcanskmi narodi. Tovarne so po krivdi kapitalistično usmerjenih podjetnikov pogosto postale kotišča nemorale in protiverske agitacije. Redki so bili tovarnarji, ki bi imeli skrb za versko in moralno vzgojo svojega delavstva. Njim je delavec večinoma le orodje za takozvani napredek gospodarstva. Cerkev in njeno delo Bi upoStevali le toliko, kolikor bi fim morda krotila delavstvo. Čudno vlbgo so igral! nekateri tovarnarji t" svojih podjetjih so postavljali na prva mesta razne markrfsttčne kolbrotffe, da so jrm ti nekako držafi v šahu soefali- Vernanto Človeku pa ni treba trepetati in bati se . . . Na grobeh ... Naj ne bodo tv*U» misli prazne! Poglej, m kam ftaai vriogntfeo! Oskrbi si — čeprav za težak trotf io grenko žrtev — najdražjo, a tudi najdragoce* nejšoi Pa ie pomoii aa duše tistih znanih tn\ MtMMA) ki niso imali rt ste irajbetjile vatopnhiei Na} vst potojnl »žtvajo — daleč proč od stiske današnfflr dni — Bofft mir in večni pokoj! PJR. stično delaVstvO, vsak katoliški jtokre! med delavstvom pa so znali ovirati, te so ga pa kdaj podprli, so ga le aa to, da bi tudi fu dobili verne šftfge, ki bi držali žaflje na vajetih delavstvo. Bele vrane sp Mil oni kapitalMi, ki šo podpirali katoliško delavsko gibanje ii idealnih, ne pa it sebičnih namenov. Tako se fe masa delavstva odtujevala veri in cerkvi neredko tudi pO krivdi podjetnikov. Nočemo biti krivični v \ svoji sodbi, priznamo pa, da je pri de-| moralizaciji sodelovalo mnogo različnih j faJttorjev, toda dejstvo je, da kapi-I listi nosijo velik delež krivde, ker se za versko in mOraltto Vzgojo đVOjega delaVštVa ili'šo brigali, $ičt Mo pustili da so po tovarnah rfettiolf^ližlfanf mojstri in podmojstri pokvarjah đel'aVStVo. j In radi tega prinafa za Vse': Mane, tekel, fares... In danes se izpolnjuje nt»f EVrPpO napoved1 pfcerbla Danijela. SHf je Vsa Evrbph živeht vee aR mtoif kako? kfa^ fitilt&z&f S srojrmi prlvftell« Itt SVOji-mi pi«než%icanii. Bbfba ptofi' kfSČantrtVu iti Cerkvi1 se' j« nemoteno rafcvfjfela pbv* Sod. Države' so ttfeka*0 »rezlHriftfe gledale, kako se mase uai'o-lov zastwip*j«'-fp; 6^0Mrfi!za»*rj* je «*v«te og*OfflWl Obseg, t ti% koftlpcPjm pO1 vseh1 držav vat, ažrVanjA'zelj'riost si je «<**aJa pot V Vs« SlOje narodbv\ KoltiOf je lire* dV* tisoč letf kficala der«ofair«lW(n* nnioSi* ca' pO ritnsldn nliCaft; pane« et cifCBI^ «e« fako kliee tudi dane« vse; kfUha, meša; pifa-če, nživanja, iger, naslad.,. Gorje pa, kdo* tem *O0žrcam govori O' evangeliju sa se motijo otroci... . In zato prihaja nad Evropo: Mane, te-kel, fares...! Proč * pajsetni! Ni prazna fraza, ki jo večkrat slišimo, da je največja sramota za slovenski narod — pijančevanje. Vsakega pošteno mislečega .Človeka mora Liti Sram: v dho duše, ko mora gledati one žalostne pijanske prtžofe, ki se tako pogosto kažejo na ulicah in v javnih lokalih! Rćliko Človečkih življenj, koliko družin, koliko go-ipodkrskih eksistenc ubije pri nas demon alkohol... Alkoholizem med naširri narodom pa v Veliki meri pospešujejo takozvani pajzelni. Mi nikakor nismo proti dostojnim gostilnam. Potrebne iso. Poštenim gostilničarjem' sc sanira gabi pijančevanje in vse, kar je z njim v zvezi. Takozvani pajzelni, pa naj obratujejo pod imenom hotel, gostilna aH krčma, poSte-nfrh gostSlhičarjeta Saroim največ Škodujejo. 1 ri nas imamo vsaj enkrat preveč gostiln. Vsak gostil, "ar pa mtira živeti, plačevati davke, morda tnd; drago najemnino. Radi tega je treba prfvabitl goste, pciddbno take, ki razroe-ttf jej« de*»a» M ga zapravljajo. D« privabijo do. ali tahtooMtiiBlnihi zapravljivih in pokvarjenih Ijud', je treba napraviti zaftje go*tfltm privlačno. LastnlkoM pajzelnov je pri tem vrako sredstvo dobrodoiVo, aaato da vabi pod tmr«ko «»v več zaprav)jiv«»v m lahkožive«^. TiBfsl— tange1!, ples, zabave dvomljiv«, vrednorti, pe vačlce, vabljive in demoralizirane natakarice, posebne sobe, nedovoljen* prenočišča" oziroma ležišča za vlačuge in vlaČugarje — vse to naj prlvahi lahkomiselne Uurfi v pajkoto Mrežo, K jb nastavlja rarsttrik pajželna, da Izsesava krt nwSemw narbdtt. T pSrpjefrJih u« več ne po-ndjjrkft« mre, n«» dostojnost?, ne morale. Dane« potften* gortilnifttr Že skort) ne more v«ft nh*j«rti, ker ne mttt komktirirači poč%tju paj*lr»v. Tak« <«o ptiumi go*i)me»r}i pirtao-raai, d« «* tmd| wmi trt aH ftasj py»«ftržit-mo podokmih, ne h#t primwri»ftt »fOHtat. STRAN 2 ^ GORENJEC« Ce hočemo vsaj nekoliko med Slovenci orne- , j iti alkoholizem, je potrebno, da omejimo šte-vilo gostiln, predvsem pa, da se odpravijo takozvani pajzelni, katerih je v Kranju lepo šte- j vilo. Zadnja občinska seja v Kranju je podala j nov dokaz,, da s.: med nami mnogi ne zaveda-jo, kako strašne posledice rodi za naš narod alkoholizem in koliko gorja rode s-labe gostilne. Pri občinski seji se je glasovalo o tem, ali je potrebno, da se otvori nova gostilna na Mestnem trgu, tam kjer je bila že nekoč ukinjena zakotna gostilna. Lokal ne odgovarja ne j sanitetnim in ne policijskim predpisom za gostilno; v njem so se že vršili prekrški zoper policijske predpise, tako da je morala oblast ukiniti obrat. Sedaj naj se odpre tam ponovno gostinski obrat? Občinska uprava je predlagala občinskemu odboru, da se prošnja odkloni, toda večina odbora je glasovala proti predlogu uprave in za dovolitev gostilne. Naj nihče ne misli, da govorimo s kakega politično strankarskega stališča. Treba je, da že enkrat prelomimo s prakso, da bi vsako tako zadevo obravnavali s strankarskega vidika. Nekdanji režim je izdajal gostilniške koncesije svojim pristašem kar na veliko. Pogosto se pri občinskih sejah gleda predvsem na to, ali je prosilec pristaš te ali nasprotne stranke in na podlagi tega so glasuje „o potrebi" ali ,.ne-potrebi". Ta praksa mora že enkrat prenehati, če nam je na srcu dobrobit slovenskega naroda. Obsojamo vse, ki podpirajo med narodom alkoholizem, pa naj bodo ..klerikalci" aH ..li- beralci", krščanski ali nekrščanski socialisti. Obžalovati moramo, da so proti občin'k' upravi glasovali na občinski seji pristaši JNS, ša bolj pa obžalujemo, da so tako glasovali tudi nekateri pritaši JRZ. Ko gre za sanacijo vsega našega narodnega življenja, ne smejo igrati vloge ne strankarski, še manj pa osebni interesi. V občinski odbor priahaja vsak kot zastopnik naroda in kot tak bi moral delati za narod z vidika splošno narodnih koristi, ne pa z vidika kakih drugih oztrov ali interesov. Ljudje božji, al'i ne vidite, kaj se pri nas godi? V Kranju smo imeli pred kratkim dva Samomora, ki s*a se spočela v pajzelnih. V Kranju in okolici imamo nemalo pijanih eksistenc, ki so se vzgojile v pajzelnih. V Kranju imamo več razbitih družin, ki so žrtev pajzelnov. V Kranju in v bližnji okolici imamo nemalo uničenih gospodarjev, ki so znosili svoje premoženje v pajzelne. V Kranju in oko>ci imamo nemalo spolno bol. nih, ki so dobili svojo bolezen v — pajzelnih. In sedaj naj gre kdo zagovarjat otvoritev novega pajzelna s „sooialnega stališča"?..1 Vso pošteno javnost brez razlike mišljenja in nazora kličemo na delo proti pijančevanju in proti gnezdom pijančevanja — proti pajzel-nom! Javno oblast pa pozivamo, naj zapre vse slične lokale in naj ne dovoli nobene gostilne več. Blagoslovitev vogelnega kamna Freteklo nedeljo, na praznik Kristusa Kralja, se je Naklo odelo v slovesno razpoloženje, da čim lepše proslavi svoj veliki dan. Dose-doj so namreč dela pri novem farnem Prosvetnem domu že toliko napredovala, da smo ta dan slovesno blagoslovili vogelni kamen ter prosili blagoslova nadnljnomu delu. Naš rojak g. prof. Strupi Alojzij je imel lep in globoko zasnovan cerkveni govor o pomenu in važnosti novega Doma, ki ga farani s toliko požrtvovalnostjo dvigajo iz tel. Po slo-\esnih litanijab Se je med prazničnim pritrkavanjem zvonov razvil sprevod od cerkve k stavbišču, kjer je opravil blagoslovne molitve kranjski dekan preč. gospod Matija Skerbec ob asistenci preč. gg. prof. Strupija Alojzija, župnika Filipiča Janeza in duh. svet Meršolja Janeza. Po blagoslovu je g. župnik vzidal slovesno spominsko listino, ki bo le poznim rodovom pričala, v kakšnih časih in s kolikšno vnemo in žrtvami so dobri farani z dali ta dom in ga izročili v varstvo Kristusu Kralju, Vladarju in Zveličarju sveta. Nato je g. dekan v svojem govoru spomn Naklance na davne prednike, ki so pred stoletji v nemirnih vojnih časih postavili na Gradišču (nad vasjo Pivko) močno trdnjavo ter si tako zavarovali varno pot po dolini. Danes stoji na tistem mestu evharistični križ. znamenje sprave in miiru. Letošnje poletje nam je prineslo moderno betonsko cesto, novo življenjsko žilo in pot v svet. Ob njej si gradimo nnklanski farani Prosvetni dom, moderno trdnjavo, ki nas bo branila pred napadi na naše versko in narodno življenje ter nas podpirala in vodila, da bomo strnjeni v boju za pokristjanjenje modernih poganov. G. dr. Silar je v imenu dekanijskega odbora Prosvetnih društev pozdravil vse navzočo jn jih vzpodbujal k nadaljnemu delu. G. Benedičič Miha je pozdravil svoje rojake kot domačin, ki ga je življenje zaneslo izpod domače strehe v svet, pa vendar še vedno v srcu živi skupno 7. rojstnim krajem, sp z vesp. Ijem vpdno vrača domov iu se razveseli vsakega njegovega napredka. S tem je bila zaključena lepa slovesnost, katere se je udeležilo zelo veliko število domačinov, iz drugih krajev pa je kljub slabemu vremenu prihitelo celo nekaj dragih nam gostov, med katerimi smo opazili zlasti odvetnika j g. dr. A. Megušarja s soprogo in pa inž. arhitekta g. Gustava Ogrina ter stavbenika g-Bidovca s soprogo. Dolgotrajne so bile priprave, posvetovanja in zlasti zbiranje prispevkov; nekateri so celo zmajevali z glavami, češ da se v Naklem sicer res mnogo govori — a malo naredi. V resnici se je veliko delalo, čeprav to delo na zunaj ni bilo vkino. Kdor je v nedeljo pogledal na stavbišče, je videl, da že temelji kažejo na veliko delo. Novi Prosv. dom bo še dolga deset, letja vsej fari v čast in ponos. Gradbeni odbor se jo namreč držal načela: če delamo, naredimo tako dobro, da bodo tudi bodoči Naklnnci zadovoljni. Tudi farani so bili takega mnenju, zato so z velikim razumevanjem in požrtvo-\alnostjo zbirali prispevke in vozili gradbeni material. Mnogo žrtev jo bilo treba že doslej in tudi v bodoče bo še veliko dela. Naklanci se tega zavedamo, saj vemo, da vsaka velika stvar zraste le na žrtvah in delu. Novi dom pa je nekaj, za kar se splača veliko delati in žrtvovati. Zato nam tudi v bodoče ne sme biti žal dela in denarja, saj bo ta kapital najplodonos. neje naložen. Živa zavest skupnosti nam bo olajšala, da bomo dvema velikima zgradbama, cerkvi in šoli, katere so nam postavili nriš: dedje in očetje, pridružili še tretjo, ki bo dopolnjevala in nadaljevala delo prvih dveh, Tako si bomo postavili najlepši spomenik in častno mesto v zlati knjigi naklanske fare. Ko bo v bodoče mladi naklanski otrok prestopil prag rojstne hiše, ga bo ljubeča mati kot doslej peljala najprej v cerkev, nato pa i še v Prosvetni dom, sredšče in žarišče vsega j prosvetnega dela v fari. Cerkev, šola in Dom morajo postati enota, kajti le vzajemno delo ' veh treh bo rodilo ttajne sadove. Gospodarstvo* Koristi globokega oranja v jeseni. Klic po povečanju poljskih pridelkov gre dandanes po vsej deželi. Pri našem przade-vanju za zvišanje pridelkov mislimo v prvi vrsti na umetna gnojila. V resnici pri nas vso premalo rabimo umetna gnojila spričo današnjih cen njivskim sadežem. Zal so ostali tudi vsi tozadevni oklici po občinah skoraj brez uspeha. Kmetovalec tudi v letošnji jeseni pri setvi ozimin ni tvegal morebitnega izdatka v znesku enega ,.jur. ja" da bi zvišal bodoči pridelek za đVa aH tri tisočake. Res, uspehi z umetnimi gnojili niso bili vedno zadovoljivi. Vendar so pretežno v naših rokuh možnosti, da ustvarimo vse pogoje, pod katerimi bodo umetna in ostala gnojila polno delovala. Med te pogoje spada rahla, globiko prerahljana zemlja. Pa ne samo zaradi boljše učinkovitosti gnojil, temneč tudi zaradi splošnega povečanja rodovitnosti zemlje je potrebno, da orno plast zemlje poglobimo, da zemljo, namenjeno za pomladansko setev ozir. sajenje že V jeseni globoko preorjemo ali prerahljamo. Kakor bajka zveni poročilo Slovenca iz Primorske, g. Magajne, da je v zadnjih letl:h uspelo v nerodovitnih, pustih lombardskih hribih po nekakšnem integralnem obdelovalnem sistemu 7, upoštevanjem vseh pogojev za uspe-vanje rastl'in, predvsem pa z globokim oranjem, katero so izvršili do 80 cm, dvigniti pri delek krompirja od prejšnjega pol vagona na pet in pol vagona in zvišati pridelek pšenice od nekdanjih 10 do 30 q na 40 do 70 q na 1 ha. Sorazmerno so dvignili tudi pridelek koruze na 72 q na površini 10 mernikov. Omenjeno globoko obdelovanje in oranje, ki seveda ni izvedljivo na vsaki zemlji enako temeljilo, je prvi preizkusil neki profesor Fer-ragutti iz Milana. Sicer že tudi posamezni gorenjski kmetovalci orjejo jeseni, predvsem za krompir, z železnimi Sackovimi plugi do 20 in celo 25 cm globoko in se nič ne strašijo pri prašenju za krompir in peso tudi za kak centimeter mrtvice spraviti na površje, to seveda le pri dobrem gnojenju. Tudi mi zaradi tega letošnje jeseni pred zimo po možnosti vso zemljo globoko preor-jimo ali prerahljajmo in zvišajmo s tem rodovitnost vse naše zemlje. Upoštevajmo, da rodovitnost zemlje ni odvisna samo od njenega prirodnoga bogastva al; siromaštva na rastlinski hrani, temveč tudi cd tega, če je rastlinska hrana koreninam lahko dostopna ali ne. Rastlinska hrana (redilno snovi) pa je koreninam dostopna le v globoko zrahljani in prezračeni, čez zimo temeljito in globoko pre. mrznjeni zemlji. W. Podplat je koža ... Omejitve pravic hišnih posestnikov glede odpovedi stanovanj in poslovnih prostorov Belgrad, 19. oktobra. AA. Ministrski svet je na podlagi čl. t uredbe o spremembi obstoječih in izdajanju nov h predp sov na predlog pravosodnega ministra predpisal uredbo o omejitvi pravic hišnih posestnikov glede odpovedi stanovonjskih prostorov. Uredba se gla'i: s 1. Hišni posestnik smo odpovedati v najem oddano 'tanovanje aH poslovne prostore v naslednjih primerih: a) če stanovanje ali poslovne prostore potrebuje zase aH za oženjene sinove, o/'roma o-možene hčere za (tanovanje ali za izvrševanje gospodarskih poslov, b) če obstoji potreba, da -p hiša podre zaradi zgraditve nove stavbe: c) če najemnik ne plača dolžne najemnine najpozneje v roku me-eou dni, računajoč to od dneva, do katerega j* bilo plačevanje do-f-o\orjeno, v kolikor s pogodim no bi bilo določeno kaj ugodnejšega za najemnika: č) če najemnik uporablja ali izkorišča prostore v druge namen«', to je v namene, ki so v nasprotju 7. njiliovim pravim namenom ali s pogodbo, ali pa jih namenoma kvari, oz roma jih zanemari in uporablja tako da "e kvarijo; d) če najemnik ali njegovi domači, ali pa podnajemniki v njegovem stanovanju nemoralno žive, oziroma dopuščajo, da to drugi delajo ali pa če s svojim vedenjem v stanovanju aH na dvorišču otežujejo v znatni meri hišnemu lastniku ali drugim najemnikom bivanje v do-tičnpm po'lopju; e) čp bi bil najemnik aH kak član njegove družine na sodišču obsojen zaradi knzni\egn dejanja, izvršenega v škodo hišnemu lastniku ali članu njegove družine, razen v primeru, čp je bil hišni la'tnik ali član njegove družine za kaznivo dejanje proti čnuti ali telesu izzvan. S 2. Vse določbe najemninskih pogodb, ki BO bile sklenjene ali se bodo sklenilo in ki bi bile v nasprotju s predpisi iz prejšnjega paragrafa, se razveljavljajo. S 3. Določbe te uredbe veljajo v primeru prodaje poslopja tudi za novega lnslnika. I. f Odpovedi, ki so bile izvršene do uveljavi jen jn tp uredbe, v kolikor do tega dne niso postale pravomočne, se bodo presojale po določbah te uredbe. S ", Uredba stopi v veljavo na dan objavo v Službenih nnv'nah in njena veljnvnosj preneha po lPtn dni od dne. ko je stopilal veljavo. Za bodoči boljši in večji pridelek krompirja. V skrbi, da bi pridelali čim več debelejšega krompirja, dajejo posamezni gospodarji j zemlji t k pred sajenjem aH H dni preje ka-1 lijevo sol. Kakor jo kalijeva sol poleg hlev-I skega gnoja in superfosfata ali tomaževe žlindre za povečanje in zboljšanje pridelka važna, tako je še boilj vailno, da trosimo ,.sol" ob pravem časn. Ne tik pred sajenjem ali tudi ne 14 dni preje, temveč že januarja aH februarja. Tako delajo danes na podlagi mnogoštevilnih in vsestranskih dognanj v vsem naprednem gospodarskem svetu. Tik prod sajenjem ali šele dva ali tri[ tedne pred sajenjem' raztrošena kalijeva sol povzroča večinoma (zaradi rnzmh škodljivih snovi, ki nastanejo oz. se pojavijo pri raztopitvi) znižanje škroba v krompirju in čestokrnt znižanje celotnega pridelka1 sploh. Torej dajte kalij za krompir že mesca januarja ali februarja! Preskrbite se s kalijem že sedaj ali vsaj do Božiča! To je važno tudi zaradi negotove možnosti nabave spomladi. S.cer pa berite tozadevni odstavek strokovnega članka v letošnji okloberski številki lista „Oruč" na strun; 220 pod naslovom ,-Da bo več boljšega kronip rja"! Krompirju, kateremu bomo dali spomladi samo Nitrofoskal II. posebno gnojenje S kalijevo soljo, stiperfnsfatom in apnenim dušikom naravno ni potrebno, Gornje opozorilo pa velja za vso poljedelce, ki bodo gnojili krompirju razen s hlevskim gnojem pravilno tudi še z umetnimi gnojili in sicer ločeno (knr je 70 naprednega gospodarja edino pravilno!): posebej januarja ali februarja s kalijevo soljo in posebej pred sajenjem še s stiprrfoftfatom ter morebiti tudi še 7. apnenim dušikom. W. Tombola v Kranju, fedea dni pred njo rjo»e in kriče po ulicah odrasli in mladi: „Tablice, tablice..." Če so tombole in če prodajajo tablice, nič zatoi Lepše stvari so pa po tombolah, ko je vse vprek pijano. Eni se ga napi-jejo, ker so zadeli, drugi zato, ker niso zadeli. Tretji pijo, ker niso šli na tombolo in prihranili nekaj dinarjev za vino. Pobiči, ki so si čez dan osušili grlo s kričanjem, so si za one dinarje, ki so jih zaslužili, kupili vina in se op H. Tega nihče ni videl ali pa ni hotel videti. Čez dan aH dva bo pobič lačen in bolan, pa ga tudi nihče ne bo videl. Smo socialni, ultra socialni — napačno socialni. Tribuna z zaželjenimi in pričakovanimi številkami. Poleg cifer — damica, krasno, živo pobajvana. Ostra sončna llič obliva žive barve lic, obrvi, ustnic. Pod tribuno se gnete množica. Valovi, utiip-lje. Samo meti praznimi sodi tekajo oni srečni, ki so zadeli ali pa oni, ki mislijo, da so zadeli. Vox populi, vox Dei! Ljudski glas, božji glas. Pojdi in poslušaj. Čul boš marsikaj, ne boš pa čul — preveč veselih ali dobrodušnih besedi. Da se vrnem k oni damici! Zastaven fant si je pomaknil klobuk, pravi kastorec na levo uho, uprl oko proti črni tabli z belimi številkami in polglasno dejal: „Je tištale ta poma-lana tudi dobitek? Je zadela, bo zadela aH je za zadet?" Prav žal mi jebilo.da nisem čul od. govora množice za to tako fletkano vprašanje. Tntermezzol Razburjena čitavščina, misliš in ugibaš o hudobni osebi podplatarja, ga napadaš javno, po kofetarnah in kjer koli ga dobiš, pa seveda misliš, da si zadela na pravega in ga zbadaš, se nad njim zgražaš in še kaj hujšega. Izdamo uredniško tajnost; podplatarskega imena sicer ne, pač pa samo to, da nos je za sedaj pet, danes smo dobili šestega in še bodo prišli. Veste dovolj? Inteligent, oče, zakonski mož. Prosi, da bi mu duli dela, ker že obupuje. Ze misli na vse drugo, lo na to, knr l>i mogel, 110 more več. O, tristo sreč, da ima trdno vero in polno mero zdravega humorja. Toda, ta humor jc že obešenjaški :j Sedaj samo še prosi klavrno: ..Dajte mi kruha, dajte delo in kruha. Sin bo že hlače rabil, pa sem že skoro lačen!" Takile so, le poglejmo 'in sram naj nas bo. Eni v izobilju, drugi v revščini, vsi smo pa bratje v Kristusu. * Sneg se ponuja, od planin vleče hladen veter, pred Vsemi svetimi smo. Ze se šopiri trg v vsem razkošju poslednjih rož in kraljice trga so postale krizanteme. Tudi grobovi kriče, da, dejal bi, tulijo. Tulijo o tem, da pravice, enakosti ni pri ljudeh, pravice, enakosti ni na grobeh. pravica, enakost je v grobu. Pravtako počiva revež, na katerega grobu ni ene rože in ene lučke, kakor oni, čigar grob so zesub s cvetjem in okra'ili z lučcnmi. Ena luč gori na siroinakovih grobeh — lučea molitve njegovih svojcev, lnčca vere in molitve, teh lučić pa mogočniki skoro ne poznajo. O, le pojdite na groliove. pa boste videli, kako krivičen je še grob. Pojdite pa v cerkev tam boste pa videli, kdo da več za rajne, ali oni, ki trosi cvetje na grob, aH oni, ki rosi molitev. Bilo bi tudi cvetje molitev, če bi bilo dano 7 ljubeznijo in vero. Se lepše pa bi bilo, če bi bili grobovi skromni, molitev in dobra dela pa obilna. Koliko jili je, ki so potrebni dobrih dol in molitve, kako malo pn jih je, ki to dvoje izvršujejo! lij. ne misli na to, prežalostno je in niti za vsesvetsko misel ni, saj je brez haska in pre-grenkol Couch zofe, otomane, divane In vse tapetnl-šk1; Izdelke Izvršuje točno In solidno K.TONEJC Kranj Posluiujmo se »PUTNIKA« V KRANJU Vozne knrto stanejo točno toliko kot na postaji, dobita jih dan, dva {tU več pred od hodom, ako sto zadržani, lahko karto vrnete, Preden 10 podaslo na pot, pridite na brezplačen poivot k »PUTNIKU« »GORENJEC == TEDENSKE NOVICE Drobne novice % Jesenic Za rudarske in topilniške staroupokojence predlaga Delavska zbornica v Ljubljani dra-ginjske doklade. Ministrstvo za gozdove in rudnike je Delavski zbornici sporočilo, naj se vprašanje teb draginjskih doklad reši v okviru Glavne bratovske skladnice. Po mnenju Delavske zbornice Glavna bratovska skladni-ta lit razpolaga '■" ?adostn':ni sredstvi zr. dn-kl-.dc staro in nov mpikojencem Delavska zbornica je zato mnenja, naj bi kr. banska oprava skupno z rudarskim glavarstvom sklicala anketo, ki naj razpravlja o ustanovitvi posebnega sklada, iz katerega bi se v času izrednih draginjskih razmer izplačevale upokojencem draginjske doklade. V sklad naj bi prispevali: rudarsko topilniška industrija, banska uprava iz bednostnega fonda, občine v rudarskih revirjih, Glavna bratovska skladni-ca in rudarsko topilniško delavstvo. — Delavska zbornica se je že lani trudila za zboljšanje položaja staroupokojencev. Nekaj uspeha je takrat dosegla. Želimo, da bi se ji zgoraj opisani načrt v polni meri posrečil, da bi bilo tako pomagano najbolj bednim upokojencem. Mohorjeve knjige so dospele. Jeseniški naročniki jih dobe v župnišču. Ko dvignejo letošnje knjige, naj takoj naroče in plačajo za prihodnje leto. Prav želeti bi bilo, da bi se število naročnikov za resnično cenene in dobre Mohorjeve knjige znatno zvišalo. Za letošnje knjige je bilo 194 naročnikov (za lanske 201). Mohorjaui iz radovljiške dekanije. Letošnji književni dar Mohorjevo družbe je prejelo 2168 naročnikov iz radovljiške dekanije. Lani jih jo bilo 2221. Torej za 53 lani več oziroma letos manj. V večini župnij je število naročnikov padlo. Naraslo je samo v Begunjah 98 (lani 97), na Bledu 183 (175, v Gorjah 146 (144), na Koprivniku 50 (41), v Mošnjah 47 (44), v i llibnem 101 (98). Nespremenjeno število je v [ sledečih župnijah: Kropa 62, Leše 22, Radovljica 170, Rateče—Planica 61. ! Naše pokopališče, ki ga Jeseničani tudi sicer radi obiskujejo, je zadnje dneve še prav posebno oživelo. Kljub deževnemu in snežnemu vremenu se grobovi neumorno krasijo. Od lanskega 1. novembra do 1. novembra 1940 jc bilo na jeseniškem pokopališču pokopanih skupaj 66 mrličev. V istem razdobju eno leto prej 68. Gradnja nova bolnice Bratovske skladnice je že toliko napredovala, da te dni polagajo ostrešje. Ko bo stavba pod streho, bo zidovje rešeno kvare, od strani neprestanega dežja. Bencin! Bencin! Minuli petek so ga spet nekaj toč.lj pri Čufarjevi pumpi. Kakor blisk se je novica o prihodu bencina raznesla po Jesenicah. Posebno zanimivo je to, da so nekateri preje vedeli, kdaj pride benc n, kot trgovec sam. Še preden je tovorni avto pripeljal zlato tekočino, so se avtomobilisti in moioci-klisti pri pumpi že postavljali v vrsto v smislu cestnega reda. Celo iz Podkorena in iz Kranjske gore so bili avtomobilisti preje pri pumpi kot bencin. Zanimivo je študirati oliko in kulturo šoferjev ob taki priliki. Pri enih grobe opazke in kletev, pri drugih dostojno, civilizirano vedenje. Od začetka so se nekateri v izrazih zatajevali, ker je bil zraven orožnik! Ko so pa videli, da je tudi orožnik prišel samo kot stranka, ki si je natočil par litrov bencina za motorno kolo in se odpeljal, so se takoj sprostili. Sicer je pa pumpa kar hitro odpovedala in nad dve tretjini reflektan-tov je odšlo praznih. Se bencin za vožnjo od garaže do pumpe so po nepotrebnem potrošili. Delavski obmomih_____________________ Ustanova ssa delavske potrebe Ze dalje časa so se merodajni činitelji zavzemali za to, da dobi Kranj reprezentativno stavbo, v kateri naj bi bili nastanjeni uradi Borze dela. Kakor je okrožni urad delavska ustanova, ki skrbi za delavčevo zdravje in pomoč v slučaju bolezni, tako Borza dela s poslovalnicami opravlja važen posel tedaj, ko delavec izgubi delo im zaslužek ter mu pomaga 'skati novo zaposlitev aH mu daje skromno denarno pomoč v času brezposelnosti, Poverjeni-štvo Borze dela ima v Kranju svoje poslovne prostore v pritličju Delavskega doma zraven savskega mostu. Tako majhen poslovni aparat pa danes spričo tolike industrije in delavstva v Kranju ne zadošča več. Marsikdo tudi ne ve, kje naj išče svoje pravice v primeru brezposelnosti. Zato je prav, da opozorimo na gradnjo nove delavske stavbe, podružnice Borze delu, ki bo po svoji velikosti in namenu mogla služiti v večji meri dela'-,tvu in pomoči Zopet odpovedi. jugobruna v zadnjem času v presledkih odpoveduje delo delavcem, pa tudi mojstri so prizadeti. Pred kratkim je prejelo odpoved 54 tkalcev iz razloga, da primanjkuje surovin. Obratni zaupniki so pri vodstvu zavzeli stališče, da naj odpoved ne zadene socialno šibkih delavcev, kar je vodstvo upoštevulo. S strahom gleda ostalo delavstvo v prihodnost. Želeti je, du bi tudi zaupniki strokovne zvezo delali v istem smislu, kot ostali zaupniki, namreč, da imajo v vidu delavstvo, ki nima ničesar drugega, kakor svoj skromen zaslužek. Tudi ni treba pri tem giednti na barvo in pripadnost, temveč na dejanski položaj tega ali onega delavca, sicer bo delavec sam sebi! .deilal še večjo bedo in težko živi jen j.e Kopališče v OUZD še vedno počiva. Dva mesen sin potekla, odkar je bilo ustavljeno čistilno kopališče. Kakor pu vemo, napovedana popravila še niso v teku in je zato pričakovali, da Se dolgo ne bodo imeli delavci prilike za okopanje in očiščenje. V poletnih mescih je vsakdo z lahkoto pogrešil kopališče v OUZD. ker se je lahko poceni okopal v Savi ali Kokri. Sedaj to ni mogoče, (."'as bi torej bil, tU s popravilom OlIZD prične in v kratkem dokonča, da bo zopet dana možnost zn kopeli, katerih se delavstvo rado poslužuje, zlasti ob sobotah. KRANJ Občni zbor krajevne proiituberkulozne lige v Kranju se vrši v četrtek dne 7. novembra 1940 ob 20. uri (osmih) v državni gimnaziji v Kranju. Prosimo člane lige, kakor tudi tiste, ki se zanimajo za protituberkulozno borbo, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. — Odbor. Dežurna služIm zdravnikov OUZD v Kranja v mescu novembru je razdeljena takole: 1. dr. Bezič Josip, 3. dr. Bežek Josip, 10. dr. Herfort Joža, 17. dr. Pance Pavel, 24. dr. Vrbnjak Vinko. V ponedeljek 28. oktobra je bil zadnji dan za vlaganje ofert za zgradbo tekstilne šole v Kranju. Ponudb je bilo dovolj in moremo u-pravičeno upati, da bodo v petek dela za novo šolo že oddana. potrebnim. Kranjska stavba Borze dela bo stala na levem bregu Save pod živinskim sejmiščem. Blizu naokrog je naseljena glavna kranj-l ska industrija, nedaleč je poslovalnica Okrož-I nega urada in Delavski dom z dobro ljudsko j kuhinjo. Načrti so izdelani, kredit za zgradbo zago-; t vol j en in kakor izgleda, bodo zgradbo začeli ; graditi še to leto aH vsaj spomladi. Kranj bo ; s tem pridobil eno lično stavbo več. Podružni-• ca Borze dela pa bo s svojim delom in skrb-I stvom v prid delavstvu cele Gorenjske. Izgleda pa, da bomo dobili še drugo delav-, sko ustanovo v tem delu mesta. Delavska zbor-j niča se namreč pogaja z g. Bradaško, da bi j kupila od njega hišo in v njej ustanovila svojo j podružnico. Če se bo to uresničilo, potem bo-; mo imeli blizu skupaj Okrožni urad za zava-I r >vanje delavcev, Borzo dela in podružnico i Delavske zbornice. Delavci iz Šenčurja v ZZD. Preteklo nedeljo je bil v Šenčurju ustano-I vni občini zbor podržnice ZZD. Na občnem zboru je bi'1'o veliko delavcev in delavk iz 1 šenčunja, Srednje vasi, Visokega, Vokla, in j Vogelj. Tovariš Pipan Franc je vodil občni ; zl)ojr in pri vcJIitvah postal tudi) predsednik , podružnice. Navzoče zborovalce je pozdravil ■ zastopnik centrale iz Ljubljane tov. Golob, v imenu kranjske delavske ZZD pa je spregovoril tajuik tov. Benedik. Topel pozdrav delavcem je izrekel šenčurski župnik čg. Vav-potič. Tabor zavednega slovenskega delavstva raste še naprej. Z navdušenjem pristopa delavstvo v organizacijo, ki se trudi za izboljšanje, delavskega položaja. Iz dneva v dan pa se tudi bolj zaveda, da le v organizaciji živi tista.' moč, ki more uveljaviti pravične delavske zah. teve po dostojnem življenju. Nov odbor bo vsekakor skrbel, da povsod ščit; svojega člana, da ne bo zapostavljen. S tem bo pa gotovo dokazal, da je bila ustanovitev podružnice po. trebna in ne odveč. ZZD v Kranju je premestila svoje poslovne prostore iz pritličja hotela .Jelen" v prvo nadstropje istotam. Martinovanje Rejcev malih živali Društvo ,Rejec malih živali' v Kranju vabi vse svoje članstvo in prijatelje rejskega pokreta na družabni večer „Mart in o vanje« Vrši se v soboto 9. novembra ob 8. uri zvečer v gostilni „Planina" na Hujah. Pogostili se bomo s kurjo obaro iu ajdovimi žgančki, pečenimi in pohanim! zajčki, in veselo kramljali. - Na veselo snidenje vabimo! I. prosvertni večer Prosvetnega Idruštva v Kranju bo v četrtek 7. covembra ob 8. uri zvečer v gornji dvorani Ljudskega doma v Kranju. Predaval bo č. g. švelc, izseljenski duhovnik o BEGU IZ ZASEDENE FRANCIJE. Ponazorjevalo bo predavanje obilo epidia-skopiskih barvastih slik. Pred predavanjem bo par pevskih točk, po predavanju pa prosta debata. Prosvetne večere bomo letos prirejali redno vsakih 14 dni in bo spored v kratkem javljen. Skušalj bomo napraviti prosvetne večere čim bolj pestre v obliki družabnih večerov. Vsak drug četrtek sj rezevirajte za prosvetni večer! ; Leseni most čez Kokro že popravljajo in ! b«do odslej tudi obilnejši Kranjci lahko brez skrbi stopili nanj. Prvi sneg je povzročil precej škode. V pone-j del jek je bilo potrganih mnogo telefonskih in 1 električnih žic. Največ škode pa je vsekakor na sadnem drevju, ki ga je sneg lomil prav pošteno. Podražitev mleka!. V četrtek dne 31. oktobra 1940 so dobili državni uslužbenci Kranja ponekod neprijazno jutranje voščilo. Mlekar iz Šenčurja je namreč napovedal, da se bo mleko od 1. novembra dalje podražilo od 2.25 na 3.— dinarje, češ da je tako sklenjeno na sestanku in da je živinozdravnik tako rekel. Ker nnm dosedaj o kakem podraženju mleka ni bilo ničesar znanega, b; bilo morda u-mestno, da okrajno glavarstvo skliče anketo o tem vprašanju ali pa da da potrebna pojasnila. Podražitev mleka bi posebno revnejše sloje ter drž. jn zas. nameščence hudo zadela. Odjemalcem električnega toka v Kranju javljamo, da se je preselil Oven Ivan, monter, iz Laverjeve ulice št. 3 na Gasilski trg 6 (gostilna pri Knedelnu). Kranjske deželne elektrarne. Na vojaškem pokopališču nai Rupi bo spominska žalna svečanost na praznik Vseh svetnikov ob poli 5. uri popoldne. Opravili jo bodo pomladkarji Rdečega križa z obeh ljudskih in meščanske šole skupno s krajevnim odborom Udruženja vojnih invalidov, ki spoštovano javnost k poklonitvL letos še prav posebno vabijo. Prostovoljni darovi so namenjeni za vzdrževanje in končno ureditev vojaških grobov. Zborovanje društva „Šola in dom". V torek dne 29. oktobra se je vršilo v gimnazijski telovadnici lepo obiskano zborovanje društva „Šola in dom". Zborovanje je vodil društveni predsednik okr. šolski nadzornik g. Rupret Vinko. Poročila društvenih funkcionarjev so i b'la soglasno sprejeta, nakar je gimnazijski direktor g. Korbar referiral v lepi in razumljivi obliki o vzgojnih in učnih smernicah gle. I de na sedanji čas. Obenem je zborovalce se-I znani 1 s socialno akcijo, ki jo vodi gimnazija i in ki se očituje predvsem v podpiranju revnih študentov S! prehrano v šolski kuhinji, i Pri volitvah so bili za bodoče poslovno leto izvoljeni v upravni odbor: Rupret Vinko, okr. I šolski nadzornik, predsednik; prof. Kump Ma. r.ju, tajnica; prof. Fortuna Martin, blagajnik; Inku dr. Sabothvjevn, Poldka Bedenk ter Do-linnr Drago. Nadzorni odbor pa tvorijo: di-rektor Korbar Franc, prof. Kalan Andrej, dr. rnneetovn, Poljšak Albert ter Runi Franc. Dekliški krožek v Kranju sporoča, da se prične rodila telovudba za gojenke v soboto 2. novembra i940 ob 2. uri v novj dvorani Ljudskega doma. Starši, pošljite svoje, otroke k telovadbi! Potrudile se bomo in vzgojile iz naših gojenk prava slovenska katoliška dekleta. — Bog živi. TR2IC „Kolobocija" alii „Kvadratura kroga" ali resnica v oči bode. S to igro, ki je bila uprizorjena v nedeljo, je hotelo Prosvetno društvo dati ljudem nekaj smeha, hotelo pa je ozdraviti tiste, ki so preveč zaljubljeni v matjuško Rusijo. Zaljubljenost pa je slepa in huda bolezen. Igra kaže v satiri in šali razmere v sedanji Rusiji, zlasti stanovanjsko krizo družinskega življenja, ki je doživelo gromozanski polom in vodi narod v propad. Če pa se kdo čutj prizadetega in trdi, da je bil z igro nesramno žaljen čut „razredno zavednega delavstva", naj si zapomni: najbolj nesramno je ta čut žalil boljševistični pisatelj V. Katajerv sam, ki je igro spisal in pa seveda Sovjetska država, ki je dopustila, da je igra izšla. Tem naj se grozi! Nesramno je „čut razredno zavednega delavstva" žalil prevajatelj, ki sicer ni znan kot sovražnik SSSR, in pa ljubljanska Drama, ki je tolikokrat igro uprizorila. Kar škoda, da igra ne bo ponovljena. Sicer je pa igra igra in naj gre vsak zaljubljenec ozdruv-1 jat to bolezen v Sovjetsko Rusijo samo. Prosvetni večeri se prično v ponedeljek. Prvega bo imel g. švelc, izseljeniški duhovnik, in sicer o tem, kar je doživel za časa vojne in okupacije Francije in o razmerah pred in po porazu Francije. Predavanje je tako aktualno in zanimivo, da je vabljenje nepotrebno. Ukinitev vlakov. Z 28. oktobrom je bilo uki. njeno več vlakov na progi Kranj — Tržič. Vse prizadete občine in podjetja so napravile prošnjo s primerno utemeljitvijo na železniško direkcijo, naj bi se vlaki ne ukinili, ozir. naj se uvedejo nazaj. Ta proga je zelo obremenjena. V dokaz temu je uvedba tovorn h vlakov mesto osebn'h. Železnica bi ne imela nobene škode, če bi tovornemu vlaku priklopila še 2 osebna voza, za prebivalstvo pa je to ogromnega pomena. Merodajni krogi so ; risiljeni toliko časa nadlegovati žel. upravo, dokler se zopet ne uvedejo nazaj ukinjeni vlaki. ŠKOFJA LOKA Kradejo kot srake. Neki pocestnici na Gode-šiču so neznanci odnesli s poda dva mernika fižola v vrednosti din 250. Pri nekem večjem posestniku v Stari Loki pa so našli večjo količino vojaškega blaga. Suški most bo nov. Most preko Sbre med vasmi Suha in Hosta je že dalj časa v naravnost obupnem stanju. Most vzdrževati je dolžnost občin Stara Loka in Zminec, ker leži ravno na meji. Pred kratkim se je vršila na licu mesta komisija, ki je določila, da se bo spomladi zgradil nov most, najbrž delno lesen, delno železobetonski. Sneg je zavrl vso gradbeno delavnost, ki je v letošnji sezoni radi velike javne in zasebne iniciative tako velika, da v tukajšnji okolici resno primanjkuje delovnih moči. STRAZIščE Požar v Stražiščn Prvi sneg ni naredil samo mnogo škode na drevju, ampak je povzročil tudi požar, ki je uničil dobršen del gospodarskega poslopja posestniku in gostilničarju Pavlu Rozmanu, po domače Korošcu. Zaradi teže snega se je pretrgala električna žica, napravil se je kratek stik in začelo je goreti seno. Ob ofinvh s() domači in sosedje opazili dim, ki se je vil skozi streho. Takoj je zazvonilo plat zvona pri Sv. Jerneju. Ljudje so vreli skup in reševali slamo, ki je bila na skednju, drugi odgnali ž vino iz hleva ter odnašali razne stroje in orodje na varno. Ogenj se je zelo hitro širil in čez kakih pet mfinut udaril I V začetku novembra izide knjiga novel i I DR. JOŽE HERFORTA | ZELEMA BRATOVŠČINA Pisatelj nam prikazuje v šaljivo satirični obliki življenje lovcev. Knjiga je edina te vrste pri nas in jo bo vsak bral z užitkom, z dvojnim užitkom v teh kislih in pustih časih. Prava poslastica pa bo za lovce in njihove prijatelje. Naročite jo takoj v upravi „ Gorenj ca" I Cena elegantno opremljeni, v platno ve-znni knjigi bo v aubskrihciji din 50, s poštnino vred din 53. Po izidu bo dražja. Ne prezrite knjige, polne zdravega humorja! STRAN • »GORENJEC« skoEi streho ter s« nato bliskovito rnzs ril nad vsem poslopjem do požarnega Eidu. ki loči konjski hlev in »hrambo od ostale stavbe. Tako je ostal vsaj ta del poslopja (skoraj enu tretjina) nedotaknjen. Ob osmih in četrt je začela delovati bri/-galna stražiškega gasilnega društva. Pet mniit i:a*o je prispela brizgalna iz Bitnja in skoro obenem z njo so prispeli na pomoč kninjsk' gasilci. K sreči je bilo T okolici zaradi deževja vode dovolj in so motorke začele takoj delovati. Gasilci so si smotrno porazdelili poslopje na odseke in vsak na svojem delu gasili ter tako ohranili vaaj dolnji del stavbe, kajti ostrešje t vso krmo je med tem že pogorelo. Posestniku Rozmanu je pred sedmimi leti, pogorelo isto poslopje in je torej škoda tem večja, ker je bilo vse šo v odličnem stanju. Zavarovan je bil za 50000 din in posebej *o za krmo, toda škoda je precej večja. PREDDVOR Statistika, V letošnjem lelu je po-eiilo Pred. dvor 361 letov ličarjev, s 5376 nočninami. V av. gustu je bilo največ letoviščarjev, in sicer iz Vojvodne 75 s 2205 nočninami, iz Hrvatske 47 s 1015 nočninami, iz Beograda 35 s 829 noč. ninami. Tudi »z Slovenije je bilo v avgustu 27 letoviščarjev s 480 nočninami. Prosvetno društvo je imelo dne 13. oktobra svoj redni letni občni zbor, ki je bil zelo dobro obiskan. Odbor je ostal neizpremenjen, ker se volitve niso vršile. Sklenjeno je bilo. da dramatični odsek za otvoritev sezone prire.. di „ Desetega brata" in sicer dne 10. novembra. CFRKIJE Nad upornega davčnega dolžnika J- P. t Cerkljah je v ponedeljek prišlo dokaj uradnih organov finančne kontrole in žandarmerije, kj ko privedli s seboj tudi gonjača, da je odpeljal telico in eno kravo. Ta živina je bila Se Istega dne prodana mesarju za nekako nad 3000 dn, kar še ne krije davčnega dolga. Možakar je sicer premožen, ■vendar je poza. bil na davčne dolžnosti In se za vse rubežne postopke nI zmenil in tudi na Izrecno opozo-ritev ni plačal niti pare davka. Čudna trma. KRIZE Akademija na praznik Kristus« Kralja v ne. deljo 27. oktobra j* bila bspo pripravljena in Številno obiskana, kar kaže, da ljudje dandanes še najraje, pogledajo kako dobro versko prireditev, kar jc vsekakor dobro znamenje. Plavž, drama It narodne pretekosti, bo prva večja pri red tov našega družltva, kjr bo uprizorjena v nedeljo dne 3. novembra ob 5-uri popoldne. Vloge »o v rokah naš h najboljših igralcev in eato bo gotovo igra v vsakem oziru uspela. Cene prvim prostorom v dvorani so zvišane od 8.— na ?— din in «ato pričakujemo, da bodo tudi prvi prostori polno a«»edeni. Igr« se prihodnjo nedeljo ponovi ob i*ti uri. HRASTJE Naše prosvetno društvo upritori v nedeljo ! dne 10. novembra ob 3. uri popoldne v svojem domu igro »Najdena hči" kot otvoritveno predstav« Mošnje sezone. V'i prijatelji, ki poznate visoko .».akovost našega podeželskega odra, pridete in ne boate razočarani. BREZJE Pravijo, da so Brezje lepe. Da, pravim tudi jaz, če s tem mislijo samo slovečo božjepotno cerkev, kamor prihajamo iz cele Slovenije k naši skupni Materi. Toda druge stvari so, ki mot jo obiskovalca Erezij. Občinska pot od dfjavne cesle do vasi je v precej slabem stanju. S cer to zdaj v jeseni ni posebno čudno, vendar mislim, da bi tako obiskovan k ruj kot so Brezje, mogel imeti lepšo pot. Tudi pot skozi vas bi bilo potrebno primerno popraviti in — očistiti. Vemo, da ima občinski odbor v teh časih dovolj skrbi in finančnih težkoč, vendar upamo, da bo to blagohotno opozorilo vzel na znanje bodisi s kulukom ali, kako drugače popravil nedostatke in uredil okolico primerno cerkvi. Neštevilni romarji in čast Matere božje brezijanske zahtevajo to. Ob skovalee Brezij. GOBICE Naša Mladinska kmečka zveza bo v nedeljo 3. nov. slovesno praznovala zahvalno nedeljo. Zjutraj so udeležimo slovesnosti v farni cerkvi. Popoldne pa priredimo v dvorani .Našega doma" slavnostni sestanek, oziroma akademijo z zelo pestrim sporedom. Na sporedu so razne deklamacije, govori in dramatski prizori. Ker naša kmečka mladna letos prvič slovesno praznuje zahvalno nedeljo, za to s« bomo njene prireditve v čim večjem številu ude)le£ili. Vstopnine k prireditvi ni. Naša velika dolžnost je, da se Bogu prav lepo zahvalimo za vse dobrote, ki nam jih je ;zkazal v tem letu Prav posebno pa ga zahvalimo in ga še za naprej prosimo, da bi nas obvaroval vojne, ki divja že skoraj po vsem svetu Šport ■. SK Slovanu! Nepodpisanih dopisov ne objav, ljamo. I vino ne glede na starost iste in ne glede na »o aH je žo bila pregledana ali ne, na pregled. Kdor živine ne bo pripeljal, jo bo moral peljati na lastne stroške v Ljubljano k pregledu. Uprava občine Kranj, dne 29. oktobra 1940. PREKLIC. Podp sani PaVlin Alojzij, posestnik v Zg. Besnci preklicu jem in obžalujem, kar sem zalega govoril o g. Kozjeku Matevžu, posestniku v Zg. Besnici št. 70 in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Pavlin Alojzij- MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0'50. Najmanjši znesek je 8 D. Važno! Modroce, otomane, spalne diva-j ne Itd. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik — Na skali • št. 5. (v hiši ;r. Šipica) Oddam enosobno stanovanje s kuhinjo s 1. novembrom. Stražišče 355, Kalvarija. Služkinja. Iščem starejšo, pošteno služkinjo (za Jesenice). Prednost dam tistim, ki imajo ve. selje do otroka. Plača dobra. Ponudbe na upravo „Gorenjca". Parketirano dvosobno stanovanje s kopalnico ter vsemi pritiklinami in vrtom se odda s 1. decembrom. Planina št, 40. Diplomirani filozof . romanist instruira francoščino za vse razrede gimnazije Naslov v upravi „Gorenjca". Dopisnikom! Prekasno dospele dopise objavimo prthniimiii. t RAZGLAS. V ponedeljek, dne 4. novembra 1940 ob poli 7. uri zjutraj se bo vršil na živinskem trgu v Kranju splošni pregled in popis živine za občino Kranj. Lastniki konjske živine se ponovno poz'vajo, du v izogib kazenskim posledicam privedejo točno ob določenem času vso svojo konjsko ž'- Dvosobno stanovanje in sobo s štedilnikom oddam takoj. Naslov v upravi lista. SivaLne stroje najugodneje kupite pri Zevidkn v StraŽlštu. Lokal Jia dvorišču, pripraven za delavnico, oddam takoj. Istotam se proda nekaj rabljenega pohištva (nizka in visoka omara itd.) Naslov v upravi lista. — Hlapec in služkinja se sprejmeta v službo v župnišče Kranj. Za pisarniško delo parkrat tedensko za nrtkaj ur popoldne ali zvečer iščem samostojno moč, perfektno na stroju in v računih. Ponudbo pod „Dober honorar". S 1. decembrom 1940 se odda sredi mesta stanovanje z eno sobo in kuhinjo ter pritiklinami. Istotam se odda takoj dvosobno stanovanje s kuhinjo in pritiklinami. Naslov v upravi lista. Samski tovarniški delavec ali slično, ki drži na red in snago, dobi stanovanj© zastonj. Počistil bi le sem ter tja malo dvorišče. Ponudbe pod „Takoj". kil ŠTEFAN ČENtlt in TRANC R0ZELJ Največja zaloga damskih plaščev, oblek in hubertus plaščev. KRANJ PREŠERNOVA 18 Vina iz Centralne vinarne v Izubijani, Fran-kopausko ulica 11, bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj! Šivalne stroje nove in rabljene kupite ali zamonjatc poceni v trgovini Omejc L.Kranj Tavčarjeva ulica štev. 9 Sprejema tudi popravila! VSAKOVRSTNO POHIŠTVO dobite najceneje V ZALO0I POHIŠTVA LIPA"_ KRANJ - Layerjeva ul. rr Ure, zlatnina, kristal, očala in druga darila se dobijo najceneje prt B. RANGUS - KRANJ ♦ JUVELIR IN DOBAVITELJ P O DLJUBNIŠKI: M 'RIBAR 5 POVEST IZ ŠKOFJELOŠKIH HRIBOV (Dalje) Hribar je izpustil kljuko in segel Dolinar.ju V roko: „Dobro, drži!" „Tisoč dinarjev are ti dam, drugo pa takrni, ko bo les zmerjen: torej čez kakih štirinajst dni. sedaj pa malo zalijva!" Dolinar je točil. Zmenila sta se, da bosta popoldne šla zaznamovat smreke, ki so godne 7A sekiro. Ko je Hribar odhajal, mu je Dolinar dal tisočak za aro. — »Popoldne torej; ob enih pri nas," je dejal Dolinar že na dvorišču. Hribar se je odmajal proti Loki. Le težko je nosil toliko žgane pijače in glava mu je bila težka. Puštalci so radovedno zrli za njim: »Glejte Hiibarja od Sv. Andreja, kako je pijan! Pn žc navsezgodaj, krava nemarna! Grunt bo zapil!" Hribar jih ni slišal. Le s težavo je prestavljal noge, ki so se mu zapletale in ga nikakor niso hotele ubogati. Le stežka se je primajal na loški Gornji trg. Zavil j« h Kermi. V gostilni se je vsedel na klop tako trdo, da je kar zaškripala. Notri je bila sama natakarica, ki Hribarja še pogledala ni, ko je vstopil in sedel. »Nekaj bi rad jedel! Ali imaž kaj, Urška?" je s težavo z&mrmral. Natakarica se je delala, kot da ga ne sliši. Čez čas pa je vendar le bevsknila: „Gospod so dejali, da ta vas nič, saj ste dobili tisto pisanje I" „Saj bom plačal!" je zamrmral. „0, seveda; kot vedno!" „A danes bom! Pa še dolga bom nekaj poravnal! Pokliči krčinarja!" Kljub pijanosti ga je pogrelo. Natarica ga je prezirljivo pogledala. Jezno se je obrnila na peti in odbrzela skozi vrata v vežo. Med vrati v kuhinjo je nekaj povedala in prišla nazaj v gostilno; za Hribarja pa se ni nič več zmenila. Šele čez kake četrt ure se je na vratih prikazal krčmar. „0, Hribar: ti tukaj! Ali si mogoče prišel poravnat stare račune? No. no, prav!" je takoj začel obdelovati Hribarja, ki se ni nikoli počutil dobro pred tem človekom, najmanj pa še danes. „Plačam, seveda plačam! A sedaj sem najprej lačen!" je končno od presenečenja komaj izdavil Hribar. Krčmar je nekoliko pomišljal, nato pa ga je vprašal vse bolj prijazno; „No, kaj bi pa rad?" ,.Flh, meseno klobaso, pa malo krnha in eno kavo mi daj!" ga je skoraj zaprosil. Krčmar je samo pogledal natakarico in ta je odšla. Sam pa je sedel na stol nasproti Hribarju in zopet začel kar naravnost. „No, kako pa bo z dolgom? Ali boš plačal? Saj veš, veliko je: z obrestmi skoraj sedem jtir-jev! Sam veš, da ne morem toliko pogrešati." „Seveda ti plačam; vse, prav vse; pa še prav v kratkem. Ali po pravici ti povem. Preveč se mi zdi!" „Kako to misliš?" je pogrelb krČmarja. „Pazi se Hribar. Nakar me ne imej za nepoštenjaka! To naj imam za boglbnaf, ko sem ti dajal1 na kredo polni dve leti in še več!" Hribar se je ustrašil krčmarjeve jeze in je hitel popravljati. „No, no; saj nisem mislil tako. Mislil sem le. da sem veliko preveč zapil. Plačam te vse po štirinajstih dneh; ia dane* tj pa dam on tisočak na račun." Krčmar se je pomiril, še bolj pa je bil zadovoljen, ko je videl, da Hribar odpira listnico in mu. daje tisočak. „No. no, saj tndi jaz nisem mislil tako hudo!" je končno zabrundal. „Torej drtfgo pa čez štirinajst dni, ali pa nekaj dni kasneje," se je delal usmiljen in Še vprašal: „Ali si boš izposodil kje drugje?" „Ne, smreke sem prodal Dolinarju. Tam pod Tošeem!" „A tako? A tako? No, no, že prav. Samo na drugo ne pozabi." mu je sedaj narejeno dobrodušno potrjeval. No, pa zdrav ostani! Krčmar je nerodno odkoraent nazaj v kuhinjo. Natakarica mu je med tem prinesla zaželjene jestvine in ga začuda vprašala, če še kaj želi. Naročil je še pol litra cvička. Natakarica je prinesla. Hribar je takoj plačal vse z drobižem, ki ga je imel od doma. Glava mu je postajala vedno težja, tako da je komaj pojedel klobaso in spil kavo. Vino in žganje sta storila svoje! Nič več se ni mogel premagovati in zaprosil je natakarico, naj ga opoldne pokliče. Obljubila mu je. Legel je na trdo klop in kmalu je glasno smrčanje naznanjalo da je Hribar trdno zaspal. Natakarica se je prezirljivo ozrla nanj in si tiho dejala: „Krava pijana!" — Ko pa je bilo poldne, ga je vendarle poklicala. Hribar se je le težko zavedel, kje je in kaj se godi z njim. Kmalu pa se je spomnil, da mora biti ob enih pri Dolinarjuv Ta ga je Se čakal, ko je rTribar še ves omotičen prijadral tja. „A1| groval" ie vprašal Dolinarja. „Lahko! Počakaj, da stopim še po sekiro." Zavila sta preko mostifka, nato pa pO Hrast-nici. Slaba pot jti j« kolikor toliko ovirala, tako da sta* prišla do pod Tosca šele okoli treh'. 0*lje itfttodnjič) Za uredi ki n i 'dajatelja <«U»*axja Yert«»v*ek Milan v Kranju. Tiska Tiskarna Tiskovnega drttftva v Kraftjtt.