i Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. |
Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din. ga inozemstvo 30 Din letno.
Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, na Turjaškem trgu št. 3. Urejuje Viljem Rohrman.
štev. 6.
V Ljubljani, 31. marca 1929.
XLVI.
VSEBINA: Cena modri galici. — Pocenitev pridelovanja in rentabilnost gospodarstva. — Gnojenje koruze z umetnimi gnojili. — Ročno in strojno okopavanje. — Obnovitev starih travnikov. — Spomladno delo v vinogradu in kleti. — Vzgoja mladih dreves. — Obračanje po tujem svetu pri oranju. — Pravil.i kuucereje. — Poziv kmetovalcem! — Vinska razstava v Konjicah. — Vprašanja in odgovori. — Iz delovanja podružnic. — Vestnik kmetske gospodinje. — Gospodarske stvari — Kmetijske novice. — Vestnik društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo. — Uradne vesti. — lnserati.
Cena modri galici.
Kmetijski družbi se je posrečil nakup funtov po nižji ceni in zato je znižala tudi cene za modro galico. Oddajala jo bo po teh-Ie cenah: Kmetijskim podružnicam pri odjemu celih vagonov od najmanj 10.000 kg po 8.30 Din za kg, franko vsaka postaja v Sloveniji; pri odjemu od najmanj 5.000 kg po 8.40 za kg; pri nadrobni prodaji v celih vrečah po 8.50 Din, franko Ljubljana, Maribor ali Celje.
Naročila se sprejemajo do nadaljnjega, dokler traja zaloga. Zamudniki naj se čimprej zgla-sijo pri svoji podružnici ali pri Kmetijski družbi.
Kmetijska družba za Slovenijo.
Pocenitev pridelovanja in rentabilnost gospodarstva.
Za izhajanje na kmetiji je potrebno, da se gospodarstvo izplača, t. j., da je dobičkanosno ali rentabilno. Naraščajoče zadolževanje naših kmetij je znak, da je naše gospodarstvo pasivno in da dela z izgubo. Naši stroški so večji kakor dohodki. Vprašanje nastaja, kako naj se rešimo iz tega položaja.
Rešitev je iskati v tem, da napravimo naše kmetije rentabilne. Dvojna je pot, ki nas privede do tega cilja.
Prva je pocenitev pridelovanja ob izgledih na sedanje pridelke. Ta pot je potrebna za vse tiste posestnike, ki so navezani delati z najetimi močmi. Stroški za delo so namreč največji in pri teh stroških se da največ prihraniti, če si pomagamo s cenejše delujočimi stroji. Zato tudi vidimo, da si skušajo veliki posestniki povsod pomagati z raznimi stroji in motorji, da se znižajo stroški za delo in dvigne na ta način dobičkanosnost podjetja. Za našega malega posestnika je tako mehaniziranje (ma-šiniziranje) obrata manjšega pomena, ker opravlja vsa potrebna dela ponajveč sam in s svojo vprego, dasi prihajajo tudi zanj ročni in vprežni stroji danes do vse večje veljave.
Druga pot je zvišanje produkcije in izboljšanje pridelkov (intenziviranje obrata). Ta pot je važna in potrebna sploh za vse kmetovalce, zlasti pa za naše rnaloposestnike. Z vsakim zvišanjem pridelkov
j se v rokah malega posestnika, ki opravlja s svojo družino potrebna dela, poceni tudi pridelovanje in dvigne s tem vsa rentabilnost kmetije. Zlasti moramo tudi v izboljšanju pridelkov zazreti važen pripomoček za večjo rentabiliteto, ker se boljši pridelki ne le lažje prodajo, ampak tudi bolje plačujejo.
Zato je zavrniti naziranje, da ni v zvišanju in izboljšanju produkcije iskati pravega izhoda za dviganje rentabilnosti, ker je resnica ravno nasprotna.
Res je pa tudi, da lastna samopomoč ne bo vsega izdala in da se bodo morale merodajne oblasti in poklicani zastopniki vse bolj brigati za to, da se bodo kmetijski proizvodi lažje izvažali in lažje prodajali, dasi moramo tudi sami sodelovati, da bodo naši pridelki in prirejki zmožni konkurence na vna-njem trgu. Čas je, da se našemu kmetu že enkrat tudi na to stran pomaga, da bo zdržal na kmetiji.
V ostalem pa tarna danes ves kmetski stan o težkih prilikah, o draginji dela, o velikih bremenih in težki konkurenci.	R.
Gnojenje koruze z umetnimi gnojili.
Koruzna rastlina potrebuje mnogo hrane. Poglejmo samo, kako bujno in visoko raste, pa vidimo, da potrebuje za svojo zgradbo mnogo hranilnih snovi, katere odvzame zemlji.
Najboljše gnojilo za koruzo je seveda hlevski gnoj. Z njim ne dodamo zemlji samo vseh potrebnih
Giiajfe m shranjujte .»Kmetovalca^!
hranil, temveč jo tudi izboljšujemo, ker ji damo velike množine bakterij, ki zelo ugodno vplivajo na razkroj in učinkovanje hlevskega in umetnega gnoja.
Nastane vprašanje: kako najbolje uporabimo hlevski gnoj za koruzo? Najbolje je gnojiti že jeseni ali pa zgodaj spomladi, najkesneje koncem februarja. Hlevski gnoj je organska snov, ki se mora v zemlji šele razkrojiti. Šele potem jo morejo korenine vsrkavati in prinašati koruzi potrebno hrano. Popolnoma napačno je torej, ako gnojimo s hlevskim gnojem, kakor se večkrat vidi, tik' pred setvijo.
potrebujemo 100—150 kg 40% kalijeve soli, superfosfata pa še enkrat toliko. Oboje je posipati takoj, ko sneg skopni. 40% kalijeva sol naj se pri gnojenju koruze vedno rabi, ker posebno ugodno učinkuje na količino in kakovost pridelka.
Dva ali tri dni poprej ali pa pozne j je posipati še 80—100 kg apnetiega dušika na oral. Vse naj se zaorje ali pa dobro z brano prevleče. Apneni dušik ima to prednost, da vsebuje tudi zelo veliko apna, katerega koruza v obilni meri potrebuje.
O = brez gnojenja
Pridelek: 4200 kg koruznega zrnja.
Slika 14. Uspeh gnojilnega poskusa z umetnimi gnojili pri koruzi v oblastni trtnici v Kostanjevici leta 1928,
KPN = s polnim gnojenjem na hektaru:
150 kg 40% kalijeve soli 300 kg superfosfata 150 kg apnenega dušika
Pridelek: 5600kg koruznega zrnja.
Slika 15. Uspeh gnojilnega poskusa z umetnimi gnojili pri koruzi v oblastni trtnici v Kostanjevici leta 1928.
Gnojenje samo s hlevskim gnojem pa ne zadostuje, ker nima niti en kmetovalec toliko hlevskega gnoja, da bi vrnil zemlji vso tisto hrano, katero ji je odvzel z žetvijo. Neobhodno je torej potrebno, da koruzi pognojimo še z umetnimi gnojili, posebno tedaj, če nimamo ali če imamo premalo hlevskega gnoja. Vrhutega pa potrebuje koruza tako veliko hrane, da je zelo hvaležna tudi Ledaj, če smo ji gnojili tudi s hlevskim gnojem.
Pri nas v Sloveniji se je na podlagi izvedenih gnojilnih poskusov dognalo, da je najbolje, ako vzamemo za gnojenje 40% kalijevo sol in superfosfat, ki ju dobro zmešamo in skupno posipamo. Na oral
Namesto apnenega dušika se toplo priporoča tudi čilski soliter, za katerega bo koruza vedno zelo hvaležna. Na oral ga potrosimo kakih 80—100 kg najbolje v dveh potih, prvo polovico po setvi in drugo polovico po prvem okopavanju. Samo s tako popolnim gnojenjem more kmetovalec vplivati na visoke pridelke in na to, da se mu veliki izdatki za koruzo še najbolje poplačajo.
Navedena gnojila se dobe in nabavijo potom Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani in njenih podružnic.	P.
Ročno in strojno okopavanje.
Prof. inž. Ferdo Vončina.
Pridelovanje okopavin zahteva mnogo več delovnih moči, kakor pa pridelovanje drugih poljščin. S tega razloga se pri pridelovanju okopavin, da dosežemo večjo rentabilnost, ne gre samo za večji pridelek, temveč posebno za to, da se stroški oskrbovanja znižajo in da je vse okopavanje ceneje.
Okopa vati moramo te rastline. Je pa velika razlika glede uspeha in stroškov, kakšno delovno silo uporabljamo in kako se vse delo razporedi.
Kot pri mnogih drugih opravilih v kmetijstvu, bo pri okopavinah veljalo načelo, da je treba drago ročno delo nadomestiti z veliko cenejšo vprežno silo. Ročno delo z motiko je omejiti, v izdatnejši meri pa je rabiti vprežne okopalnike.
Razveseljivo je, da se med našimi gospodarji širi setev in saditev okopavin v vrste. Mnogo se je že pisalo o setvi v vrste in poudarjalo njene dobre strani. Je pa še ena dobra stran, ki se še premalo poudarja, namreč da omogoči taka setev čim izdatnejšo rabo vprežnih okopalnik o v in da se z njo omeji drago ročno delo, ki je najmanj še enkrat tako drago.
Da je temu tako, vidimo iz sledečih podatkov. Znano mi je posestvo, na katerem se prideluje letno okoli 3 ha okopavin (krmska pesa. krompir, koruza). Seje, oziroma sadi se vse v vrste in zapisujejo točno vse porabljene delovne sile. Prva kop krompirja in pese se je izvršila na rokah z motiko in se je porabilo za 1 ha 3? delovnih dni a 15 Din = 480 Din. Ako bi se bil okonal v prvič z vprežnim orodjem in v vrsti krompir ročno, bi bil račun za 1 ha sledeči:
1	dan dvovprežnega dela = (2 dneva eno-vprežnega dela).........100 Din
2	delavca (drvarenje z okopalnikom) . . 30 „ Ročno okopavanje v vrstah samih, 8 delovnih dni........... 120 ..
Skupaj . . 250 Din
Za 1 ha pride že prvo okopavanje z uoorabo 'vprežnega orodja za 230 Din cenejše. Pri krmski pesi je pa razlika še večja. Prva kop je bila ročna tn to samo med vrstami: v vrstah še ne. ker ie bila pesa še premlada. Za 1 ha računano se je porabilo 32 delovnih dni a 15 D'n = 4P-0 Din. Ravnotako bi se dalo v prvič nkonati med vrstami z vprežnim okopalnikom, za kar bi se potrebovalo:
22/5 dneva enovprežnega dela.....120 Din
22/B delovnih dni (drvarenje z okopalnikom) 36 .,
Skupaj . . 156 Din
Razlika znaša v tem primeru 324 Din v prilog oko-pavanju z vprežno živino, ne glede na to, da pravilno uravnan okopalnik gotovo spodreže plevel med vrstami, kar se pri delu z motiko ne zgodi vselej. Motika omaja bolj mlade rastline, kakor okopalnik, delo je pa z okopalnikom tudi hitreje, kar je posebno važno, kadar se gre za drobljenje nastajajoče skorje in hitro odpiranje zemlje.
Iz podanih številk je razvidno, da se gospodarju izplača okopalnik že v 3 letih, tudi ako ne bi sejal letno več kakor 1 ha okopavin. Za naše male posest-
niške razmere so z ozirom na razpoložljive vprežne sile in pogosto neravne njivske lege še najuporab-ljivejši enovrstni vprežni pa tudi ročni okopalniki.
Obnovitev starih travnikov.
(Piše Vičanski Škerlec pri Veliki Nedelji.)
Ako si ob času košnje ogledamo travne rastline na starem travniku, ki je v bolj suhi legi, vidimo malo dobrih trav in dosti plevela. Pri takih travnikih je premisliti, ali bi se ne dalo na takem prostoru pridelati več in boljše krme. Mogoče bi se to dalo doseči z namakanjem (v pripravnih legah), ali z gnojenjem. Do lepih usnehov pridemo, če take travnike obnovimo. Ti travniki so navadno že prestari in preveč zanemarjeni, da bi jih z gnojenjem popravljali. Take travnike je treba preorati, da uničimo slabo rušo. na to pa dobro zagnojiti in posejati travno mešanico. Za oranje je najprikladnejši čas takoj po košnji otave. Nikakor pa ne kaže pregloboko orati. Priporočljivi so za tako oranje obračalni (dvojčični) plugi, ker ne napravimo s takimi plugi nobenih razorov. Ko se je zemlja spomladi že nekoliko osušila, je brazde na drobno presekati in zemljišče bolj globoko preorati. Ako se najdejo pri oranju še kake ne-presekane brazdp (paže), naj se jih z motiko na drobno preseka. Nato je vso praho pobranati. Na tako pripravljeno zemljo je navoziti na debelo hlevskega gnoia in ga takoj srednje globoko pod orati. brazde povlnčiti in posaditi krompir.
Pridelek krolfioirja ti bo tako donadel. da boš sadil krompir še prihodnje leto. Samoobs^bi umevno je. da pognojiš krompirju tudi v drugem letu s hlevskim gnojem ali pa vzameš mešano umetno gnojilo ..nitmfoskal". katerega podorfeš v jeseni ali zgodaj spomladi. Za 1 oral potrebuješ 250 kg tega gnojila. Še bolj priporočljivo pa je 300 kg Tomasove žlindre in 100 kg 42% kalijeve soli, ki ju podorješ v jeseni. Ako ni bilo premokre zime, posadiš krompir spomladi, ne da bi ponovno oral. Ko je krompir za okopavanje goden, je potrositi na 1 oral 50 kg zdrobljenega čilskega solitra in pred osipavanjem zopet 50 kg čilskega solitra. Čilski soliter si moraš priskrbeti zgodaj spomladi; pozneje ga ne dobiš. Čilski soliter je najbolje trositi takrat, kadar krompir okopavaš in osipavaš in kadar so rastline suhe, ker bi jih v nasprotnem primeru lahko ožgal. Pomni, da gnojenja s čilskim solitrom ne opustiš!
Pri takih delih se ne straši stroškov in obrekovanja, ker bi te znali neuki ljudje vzeti med zobe. Ko jim boš dokazal, da je tako prav in nič drugače, bodo delali kakor ti. Ako pa štediš z denarji pri izpopolnjevanju svojega kmetovanja, izgubljaš bankovce pri gospodarstvu, kakor jih izgubljajo neuki kmetovalci.
Po tem načinu obdelana in zagnojena zemlja je pripravna za setev travnega semena. Vsled okopa-van.ia in osipavanja krompirja skozi dve leti, je zemlja čista vsakega plevela in vseh prejšnjih rastlin. Jeseni, ko si izkopal krompir, preorji zemljišče in ga pusti čez zimo v surovih brazdah. Na tak način ostane snežnica v zemlji, da imajo prihodnje travne rastline dovolj vlage, posebno, če nastopi spomladi suša, Orati ti na. pomlad ni potrebno, pač na dotično zemljo z ostro in bolj težko brano na drobno pobra-
naj in posej oves, katerega z bolj lahko brano za-vlači. Ko imaš oves v zemlji, posej travno mešanico; polovico tega semena sej podolgem, drugo polovico pa počez. Sej travne mešanice posebej in mešanice deteljnih semen posebej. Na ta način imaš vse prostore enakomerno posejane. Najboljši čas_ za tako setev je začetek meseca aprila. Ko si s setvijo gotov, povaljaj jo še z valjarjem. Če pozneje vidiš, da bi utegnil oves poleči, ga pokosi, da ti ne zaduši mlade trave. Ko stopi oves v latje, mora na vsak način pod koso. Oves sejetno zaraditega med travna semena. da varuje nežne rastline pred vročimi solnč-nimi žarki. Prva tri leta ne smeš na novem travniku pasti, ker bi ti živina rahlo zemljo zgazila in uničila premnogo mladih travnih rastlin.
Spomladno delo v vinogradu in kleti.
Kakšna dela in kako moramo spomladi, osobito marca-arrtila v vinogradu in v kleti v normalnih vremenskih razmerah izvršiti, je vsakemu naprednemu vinogradniku znano. Letošnja izredna zima nas je pa spravila v vinogradništvu in kletarstvu iz ravnotežja in je osobito vinogradniku prizadejala ponekod nepreračunljivo škodo vsled pozebe trt in vsled zmrznjenia vina v sodih. Zato bodo tudi razna vinogradniška in kletarska dela nekoliko drugačna.
Predvsem ne bo letos umestno, z ozirom na pomisleke. ki sem jih navedel in obrazložil že v ..Kmetovalcu" od 15. februarja t. 1., prenagliti se z re-zatvijo trt kakortudi ne s pretakanjem vina. ki je ianuarja-februaria deloma zmrznilo.
Glasom vedno gostejših poročil je trta zlasti na Štajerskem no mrazu jako trpela. .Govori se o oozebi 60—90%'. Pozebla je trta (deloma les, deloma očesca) tudi no Dolenjskem, toda. kolikor sem se osebno prepričal, nikakor ne v takem obsegu, izvzemši. kjer je les slabo dozorel in kjer so vinogradi izpostavljeni močnim vetrovom in če niso bili od snega dovolj visoko zavarovani.
Ni čudno, saj letos so pomrznile trte celo v iuž-nih krajih na Krasu, v Tstri in ponekod celo v Dalmaciji. seveda v mnogo maniši meri. toda značilno ie to ker se kaj takega v južnih krajih morda komaj vsakih 100 let enkrat dogodi.
Vsled takega stanja vinogradov, vztrajam še vedno na stališču, da s splošno rezatviio M počakamo dotlej, da se pokaže ves obseg pnzebe. Vsekakor pa naj rezači, ako že izvršujejo običajno re-zatev. pustno več prikrajšanih poganjkov - palcev (reznikov, čepov) tudi na spodnjem starem lesu, da za primer, če bi gornji enoletni poganjki pravilno ne odgnali ali če bi se pozneje maja-junija posušili, (kar se bo letos tudi dogajalo), poženejo vsaj spodnji rezniki na starem lesu zdrave in dovolj močne po-cranjke. ki jih prihodnje leto pravilno obrežemo na rodni les.
17, tega vzroka bi bilo tudi groba nje lanskoletnih čepov (Visoko cepljenih trt) odložiti na poznejši, eventuelno na jesenski čas. Izvrši se pa lahko sedaj navadna kotitev ter ob ugodnem vremenu tudi prva kop in <nr™enje. kakor tudi sajenje zdravih cenlienk ter ameriških bilf (korenjakov) in ključev ali potaknjencev, katerih zgornja očesa moramo še z rahlo
zemljo dobro zakriti, da jih ubranimo pred poznejšim mrazom, ker letos tudi maju ne moremo preveč zaupati. Sneg bo letos dolgo časa ležal po hribih, vsled česar spomladanski mrazovi niso izključeni.
Kakor v vinogradu, tudi v kleti ne bo še take sile s pretakanjem vina, zlasti v mrzlih kleteh, kjer je del vina celo zamrznil. Počakati je, da se vino popolnoma otaja, da dobi prvotni značaj, nakar ga moramo brez odloga pretočiti, da se gošča ne dvigne ter vino ne skali, kar bi ga lahko tudi pokvarilo.
Kdor se nima boriti s takimi težavami ter ima zmerno gorke kleti, naj pretoči, če tega še ni febru-arja-marca izvršil, vino že sedaj, da se mu čez mesec dni, ko postane vinska kupčija ugodnejša, še bolje razvije in še lepše učisti.
Lahko pretočimo že sedaj tudi vina. ki še niso popolnoma otajana. S tem dobimo bolj polno vino, ki pridobi na okusu in dosledno tudi na ceni, s čemer se izguba na množini (vsled v sodu ostalega šc neraztopljenega vina) izravna. Poleg tega se iznc-bimo še bojazni, da bi se nam vino pokvarilo vsled prepoznega pretakanja.	Fr. Gombač.
Vzgoja mladih dreves
Naši sadjarji običajno prepustijo posajena mlada drevesca sama sebi. Obrežejo jih v prvem letu, potem jih pa puste na miru, dokler se krona tako ne
L
razvije, da rasejj veje vse križem. Je to malomarnost, Jd se pri nas splošno opaža.
Ce hočemo, i"n nam bo drevje pozneje obilo rodilo, moramo v p. /ih letih po saditvi skrbeti, da se predvsem vrhovi lepo razrasejo in da gredo kvišku. Da si na ta način ustvarimo lepo obliko krone drevesa, začnemo že v drugem letu z vzgojo takozvanega drugega ver,ca. (Glej sliko 16.) Prve štiri do pet vej, i.i so po vrsti lepo razmeščene na vse strani, ireirjjeir prvi venec. Drugi venec, t. j. druge štiri do pet vej, vzgajamo pa tako. da obrežemo glavno vejo - voditeljico (vrh) 50 do 70 cm višje nad najvišjo vejo prvega venca. Od tu štejemo potem 6 dobro razvitih očes navzgor in nad šestim očesom skrajšamo voditeljico. To delo izvršujemo spomladi, preden drevesce odžene. Pri šibkih drevescih, ki so slabo odgnala, počakamo še eno leto, da se bolje razvijejo.
Pred očmi imejmo to, da mora imeti vsako drevo v poznejših letih poleg pokončnega vrha še vsaj 8 do 12 enakomerno razpeljanih vej, ki so lepo razmeščene na vse strani. Poganjke, ki poženo med prvim in drugim vencem, odstranimo, ker bi drugače delali samo goščavo.
S to vzgojo podamo mlademu drevesu potrebno osnovo za pravilni razvoj krone.	Fr. K.
Obračanje po tujem svetu pri oranju.
Bela zimska odeja izginja raz polje in travnike in nanje se vrača življenje in gibanje. Ž njim pa tudi cela vrsta nerešenih spornih vprašanj, med katerimi je posebno pogosto to-Ie:
»Sosed izganja pri oranju svoje njive živino (vprego) na mojo zemljo (na moj travi'ik) in mi dela s tem občutno škodo. Trdi, da mu tega uiti ne morem prepovedati, ker dela to že čez 15 (20) let. Ali morem sosedu zabraniti obračanje na svojem svetu?"
Taka in slična vprašanja dobiva »Kmetovalec" posebno sedaj spomladi kar po vrsti. Odgovor nanje je kaj enostaven. Nihče ne sme stopiti in hoditi po tuji zemlji, še manj seveda po njej zganjati živino (vprego), ako nima za to pravice. Tako pravico se pridobi pogodbenim potem ali pa s priposestvova-njem .Včasih se ustanavlja taka pravica povodom kupnoprodajnih pogodb. Za priposestvovanje pa zahteva zakon javno, nemoteno in dobroverno izvrševanje skozi 30 let. Kdor zatrjuje tako pravico, jo mora v primeru spora seveda dokazati, t. j. dokazati mora, da je v našem primeru skozi 30 let javno (da so ga lahko vsi videli, torej ne skrivaj), nemoteno (da mu lastnik zemlje tega ni prepovedoval ali branil) in v dobri veri, da ima to pravico, obračal živino po tujem sosednjem svetu. Tak dokaz pa ni vedno tako lahek. V posameznem primeru treba seveda posebnega pravnega nasveta.
Brez dvoma se v mnogih takih primerih godi škoda sosedom. Včasih je pa res tudi težko popolnoma izogniti se temu, da ne bi živina stopila na tujo sosednjo zemljo. Kriva je temu prevelika razkosa-nost naše kmetske zemlje. Parcele so raztresene in tako ozke, da sem nekoč v Ribniški dolini ugotovil, da je moral orač vprego obračati čez zemljo treh gospodarjev. Ta rak-rana porazdelitve naše kmetske zemlje se pa da z malo dobre volje in uvidevnostjo odpraviti in izlečiti z zložbo (komasacijo) zemljišč potom »agrarnih operacij".	Dr. F. S. M.
Pravila kuncereje.
1.	Pogoj, da postaneš vzoren rejec kuncev je ljubezen do živali.
2.	Prouči kolikor mogoče veliko knjig in spisov, tičočih se umne kuncereje.
3.	Razširjaj kuncerejo s 'tem, da razlagaš drugim njen pomen.
4.	Kuncev ne prijemlji za ušesa, temveč z eno roko za kožo na hrbtu, z drugo jih pa podpri na trebuhu.
5.	Varuj svoje kunce pred boleznijo. Lažje je, se bolezni varovati, nego je zdraviti.
6.	Nastiljaj kuncem mehko ter uporabljaj v to svrho slamo. Hlev čisti poleti vsak teden, pozimi pa na 14 dni.
7.	Ne dajaj jedi v neumite posode, ker je to kuncem škodljivo.
8.	Ne tlači preveč kuncev v en hlev; bolje je imeti manj živali, pa te dobro oskrbovane.
9.	Kupuj le zdrave, a ne prestare kunce.
10.	jKrmi poleti trikrat, pozimi dvakrat na dan.
11.	Ne krmi preveč krme naenkrat. Pokladaj jim toliko, kolikor pojedo do prihodnjega krmljenja. Kunce naj krmi vedno enainista oseba, najbolje ti sam!
12.	Pokladaj zelenjavo svežo, četudi mokro, a nikdar rosno ali zmrznjeno'.
13.	Pri krmljenju zelenjave opazuj kunce, da-li imajo drisko. Čim to opaziš, krmi le suho.
14.	Daj1 kuncem večkrat posušenih brezovih, vr-binih ali hrastovih vejic, da si obrusijo zobe. S tem preprečiš oglodan je hleva.
15.	Nudi kuncem vsaj vsak drugi dan vodo, posebno samicam ob času skotitve.
16.	Krmi noseče in doječe samice dvojno. Dobra in sveža zelenjava napravi obilo mleka in mladiči po-stanejo^epe in čvrste živalce.
17.	Kar se zgodi v tvoji reji, zlasti uplemenitev in skotitev. zabeleži skrbno v kako knjižico, da boš vedel starost kuncev.
18.	Na vsaki kletki naj bo pritrjen listek z navedbo živali, pasme, starosti in nje uporabe.
Alfonz Inkret, Sinkov turn,
Poziv kmetovalcem!
V zadnjem času uapravlja po vsej državi mnogo škode na koruzi koruzni molj, ki je tudi v naših krajih že dokaj razširjen. Kakor znano, se opazi ta škodljivec na luknjicah, katere izvrta gosenica predvsem na steblih, ki se na.tem mestu rada prelomijo. V svrho uspešnega zatiranja tega nevarnega škodljivca se po vsem svetu bavijo z njegovim proučevanjem. V naši državi je središče tega znanstvenega raziskovanja vseučilišče v Zagrebu, ki potrebuje mnogo materiala iz vseh krajev države. Zato se naprošajo oni kmetovalci, ki imajo še lansko koruzno slamo, da se v lastnem interesu odzovejo v čim večjem številu pozivu ter odstopijo v znanstvene svrhe nekaj te koruzne slame. Malo truda ne sme nikogar odvrniti od tega. da ne bi po svojih močeh podpiral te akcije!
Navodilo za zbiranje in pakiranje.
omenjeno, se spoznajo napadeni deli navadno po izvrtani luknjici na steblu. Taki deli naj se odrežejo kakih 15 cm nad luknjico in 15 cm pod njo, tako da se dobe približno 30 cm dolgi komadi. Ti se naj pošljejo v čim večjem številu, zamotani v vreči ali lesenem zabojčku naravnost na naslov: ..Botanički institut univerziteta u Zagrebu, Mažuraničev trg 29". Priloži naj se listek z označbo kraja, od koder je koruzovina, razen tega je treba navesti, kolikemu številu rastlin pripadajo ti deli. Pripominjamo, da pri izbiranju napadeni deli ne smejo priti v tople prostore, temveč se morajo hraniti na hladnem mestu toliko časa. dokler se ne odpošljejo. Stroške za pošiljanje povrne ..Botanički institut" oziroma podpisana postaja.
Direkcija Kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani.
Vinska razstava v Konjicah.
Podružnica Kmetijske družbe v Konjicah je priredila 19. in 20. jan. 1929. v dvorani Okrajne hranilnice v Konjicah razstavo vin iz konjiškega okraja, ki je kot prva te vrste v konjiškem okraju uspela prav dobro. Konjiška vina so že v predvojnih časih slovela kot prvovrstna in so imela vedno zveste odjemalce po vseh alpskih deželah prejšnje: Avstrije. Prišel je čas, da te stare kupčijske stike obnovimo, kar bo pa mogoče s tem. da kupcem pokažemo, kakšno kap-liico imamo in kakšne množine vina so na razpolago. Seveda letnik 1928. nikjer ni bil tak, kot bi bilo želeti, vendar je razstava pokazala, da tudi v slabših letih konjiško vino lahko konkurira tudi najboljšim vinskim vrstam v naši državi.
Razstavilo je 32 razstavljalcev iz konjiškega okraja 76 vrst vina, med temi 60 vrst sortiranega vina, ostalo pa kot mešano in dobro namizno vino. Vino je ocenila strokovna komisija. V njej so bili gg. dr. gg. Leskovar, oblastni komisar kot častni predsednik komisije, inž. R. Lah, ravnatelj Kmetijske družbe v Ljubljani, inž. Zupanič, vinarski strokovnjak iz Maribora, inž. R. Šturm, upravitelj graščine Konjice, in ekonom J. Novak, Vinarje.
Vina so bila ocenjena med 4. in 9. kvaliteto. Vse vinske sorte skupaj so dosegle 377 točk, kar bi odgovarjalo peti kvaliteti vina, kar je za letnik 1928. vsekakor jako časten uspeh.
Bil ie to prvi poskus vinske razstave v našem okraju. Upamo, da bomo lahko s temi razstavami redno vsako leto nadaljevali in s primerno reklamo privabili tudi dosti resnih kupcev. Če nam državna oblast pomore k izvozu naših vin, zlasti v Avstrijo s primerno carinsko politiko, je pričakovati. da bodo prišli boljši časi tudi za konjiške vinogradnike. Da se to v doglednem času doseže je pa potrebno, da sami opozarjamo svet na naša izborna vina in tako privabimo zopet stare in pridobimo tudi nove odjemalce. Ze po tej razstavi prihajajo vprašanja iz sosednjih krajev kakor tudi iz inozemstva, kakšno vino ie bilo razstavljeno in kako je bilo ocenjeno. Pozivamo konjiške vinogradnike, da vztrajajo na začrtani poti vinskih razstav, ker je to protrebno v da-našnfih časih.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Na kmetijsko - gospodarska vprašanja odgovarja družba le svojim udom, ki so podpisani s polnim imenom. Za odgovor je priložiti 3 Din fv znamkah) za stroške.
Vprašanje 17. Zaradi pomanjkanja hlevskega gnoja bi rad spomladi pognojil koruzi in krompirju z umetnimi gnojili. Katera umetna gnojila so prikladna za koruzo? (J. H. v S.)
Odgovor: Koruza kakor t udi krompir sta rastlini, ki potrebujeta tnnogo dušika in kalija. Iz tega razloga tudi tako dobro uspevata po hlevskem gnoju, ki vsebuje obe redilni snovi. Najboljši uspeli dosežemo, če ju p o gnojimo vsaj nekoliko s hlevskimi gnojem in razentega še z dušionatim in kalijevim umetnim gnojilom. Kot dušičnato gnojilo prihaja v poštev apneni dušik, ki ga moramo 14 dni pred setvijo, oziroma saditvijo podorati, da se razkroji in pripravi kot hrana rastlinam. Namesto niega vzamemo lahko tudi čilski soliter, in sicer to pri prvem okopavanju. Kalijevo sol damo ob času setve ali saditve. Od vsakega teh gnojil zadostuje na 1 oral po 150 do 170 kg. S takim gnojenjem boste v veliki meri nadomestili pri koruzi in krompirju hlevski gnoj.	L.
Vprašanje 18. Moj sosed ima njivo, ki seže tik do mojega travnika v širini kakih 30 m. Pri oranju steguje in obrača celo vprego po mojem svetu do 4 m daleč in mi dela občutno škodo. To se godi že kakih 30 let nemoteno, sicer pa nima nobene služnostne pravice, ki bi bila vpisana v zemljiško knjigo. Ali morem zakonitim potom zabraniti sosedu obračanje na svojem svetu? (G. A. v M.)
Odgovor: Opozarjamo Vas na danaišhji članek, ki govori o tem.
IZ DELOVANJA PODRUŽNIC.
Kmetijska podružnica v Tomišlju je zborovala 2. februarja t. 1. Od 76 udov je bilo 31 navzočih. Načelnik z zadovoljstvom poudarja, da raste zanimanje za podružnico, kajti število članov se je od lani pomnožilo za 14. Ugodno se razvija tudi nabava in raba podružničnih strojev. Tekom leta se je priredilo predavanje o kužnih boleznih in cepljenju. Računski zaključek izkazuje 4453 Din denarnega prometa. Največ je k temu pripomogla veselica, ki je dala 1540 Din čistega dohodka. V odbor so bili izvoljeni: Jak. Modic načelnikom, Jos. Jurečič, Iv. Susman, Jak. Mavec, Miha Japelj in Fr. Belin za odbornike. Za delegata sta bila izvoljena: Ant. Modic in Jak. Mavec. Pri slučajnostih se je sklenilo prirediti v Strahomerju veselico in nabaviti dve travniški brani. Poudarjala se je tudi nujna potreba plemenjaka simodolske pasme, za katerega je prositi potoim družbe pri oblastnem komisarju. Prirejati se imajo tudi letos kmetijska predavanja iz živinozdTavstva in splošnega kmetijstva, in delati na to, da se ustanovi kmetijsko-nadalje-valna šola.
Kmetijska podružnica pri Sv. Barbari pri Mariboru je
zborovala 17. februarja t. 1. Od 33 udov je bilo 20 navzočih. Iz poročila povzamemo, da se je podružnica obnovila. V odbor so bili izvoljeni: Jož. Kajnih načelnikom, Jož. Lešnik, Mih. Zifko, Jož. Kranjc, Simon Pen za odbornike. Delegatom je bi! izvoljen Jos. Potočnik. Pri slučajnostih se je sklenilo, nabaviti travniško brano.
Kmetijska podružnica Dob pri Domžalah je zborovala 3. marca t. 1. Od 24 udov je bilo 12 navzočih. V poročilu se navaja premalo zanimanje članov za občne zbore in za delovanje podružnice. Blagajnioni zaključek izkazuje samo 113 Din ostanka. V odbor so bili izvoljeni: Iv. Pirnat načelnikom, Fr. Podbevšek, Jan. Vilar. bar. Leo Apfaltrern, Jak. Klopoič in Oskar Simon za odbornike. Delegatom je bi! izvoljen Iv. Pirnat. Pri slučajnostih se je sklenilo, prositi za podporo za nakup trijerja in dveh travniških bTan.
Kmetijska podružnica Predoslje je zborovala 3. februarja t. 1. Od 24 člainov je bilo 10 navzočih. Iz poročila o delovanju je povzeti, da je podružnica skrbela za potrebne stroje. Dalje se poudarja važnost gospodarskih svetov, ki naj bi se ustanovili za več podružnic skupaj. Računski zaključek izkazuje
479 Din imetka. Za delegata je bil izvoljen soglasno dr. Jož. Basaj. Pri slučajnostih se je razpravljalo o zatiranju predenice, o naročitvi semenskega krompirja in gnojil, o potrebni pomoči na merodajnih mestih, o napravi kmetskega doma, potrebnega za shrambo strojev, umetnih gnojil, močnih krmil, itd.
Kmetijska podružnica Sostro je zborovala 3. marca t. 1. Od 25 udov je bilo 13 navzočih. V poročilu o delovanju se poudarja potreba, zvišati število članstva. Računski zaključek izkazuje 335 Din preostanka. V odbor so bili izvoljeni: Jos. Mi-klavec, načelnikom, lv. Cuzak, Fr. Remc, Ant. Jager in Jož. Medved za odbornike. Delegatom je bil izvoljen Jos,. Miklavec. Pri slučajnostih se je poudarjala potreba travniške brane in važnost gnojilnih poskusov.
Prijave za zlet v Monakovo se sprejemajo še do 10. aprila.
VESTNIK KMETSKE GOSPODINJE.
(Dalje in konec.)
KakšnaDredavanja čujemo? — O vseh vprašanjih, ki zadevajo naše življenje, bodisi o dolžnostih gospodinje, o zdravstveni negi ali obleki, o vzgoji ženskega naraščaja. Nadalje pre-iavanja o perutninarstvu — o vzreji, krmljenju in negovanju, o gradnji hlevov; potem vrtnarska predavanja o sadnih škodljivcih, o umni sadjereji in goji zelenjave, o koristih ptic -pevk itd.
Poleg tega smo skupno naročile priprave za kapunjenje, drevesno škropilnico in druge potrebščine, ki krožijo potem na društvene stroške od ene članice do druge, tako da jih more vsaka sama preizkusiti. Naslednje leto nameravamo naročiti sadno stiskalnico za pripravljanje sadnega soka. Poleg tega imamo v načrtu tudi skupno pralnico:
Za mladenke prirejamo že v prvih letih pouk v kuhanju, likanju in gospodinjstvu, kar v naslednjih letih ponavljamo'. Poleg tega se prirejajo kurzi o vzgoji dojenčkov, o negi bolnikov, o strojnem mašenju in pletenju, o klanju, konserviranju mesa, o dresiranju perutnine (kako je pripraviti zaklano kokoš za pečenje), in o kapunjenju. Poleg vsega imamo še tedenske pevske vaje, kar nam pomaga ostati z mladino v vednem dobrem razpoloženju. Vinske trgatve in druge prireditve poživljajo vaško življenje. Prevzele smo tudi skrb za spomenike, postavljene vojnim žrtvam, pospešujemo olepšavo pokopališč in z dohodki vsakoletnih srečolovov tudi olepšavo vasi.
V poletnih zletih si ogledamo strojne pralnice, gospodinjske šole, šole za vzrejo perutnine ter različne umno urejene vrtove in sadonosnike. Ob zimskih večerih je vaščanom na razpolago knjižnica, katero sem z lastnimi sredstvi in s pomočjo svojih znancev v zelo kratkem času ustanovila.
Ročna dela šol. otrok se vsako leto razstavijo, nakar dobijo najboljši učenci primerne nagrade, n. pr.: bombaž, platno i. dr., kar naslednje leto zopet izdelajo. In res so se v teku zadnjih treh let pokazali v ročnih delih očividni uspehi in napredek. — Ko smo nedavno priredili malo razstavo našega ..triletnega društva", sem bila sama razočarana nad tolikimi in tako lepimi deli, katera so prinesli ljudje skupaj, in sodnice so bile v resni zadregi pravično presojati. Mladenke, ki so dovršile dva letna tečaja, so pokazale z raznim pecivom, narezanim mesom, likanim perilom in z raznimi ročnimi deli, kako plodonosna je njih nadaljnja izobrazba. Nihče izmed 300 obiskovalcev ni pričakoval tako bogate in okusne razstave od našega mladega društva.
Najboljši pa je duh našega zadružnega dela. Vedno sem našla največje zadoščenje in najpopolnejše razumevanje v vprašanjih zadružnega dela.. In ravno zavest skupnosti, ki nas kot žene in matere neločljivo veže, nam daje moči za nadaljnje na črte.
Koliko lažje je vkljub vsemu temu delovanje na deželi nego v mestih. Dan na dan uživamo dragoceno jutranjo svežost poletnih dni, mir prazničnih večerov, rast in cvet rastlinstva, izpremembo poletnih časov — vse te naravne moči moramo buditi, da postane človeštvo zopet zadovoljno in ponosno na svoje življenje, da spozna blagoslov podeželskega življenja. To smatram za končno iti najvažnejšo nalogo našega podeželskega kmetijsko - gospodinjskega društva, namreč oprostiti materinske in ženske inoči v blagoslov družine in vsega naroda.
So pa tudi dolžnosti na vodilnih močeh. Kakor hitro je začetek tu, se najde dovolj pomočnic. Toliko časa pa more najti vsaka žetia, da sodeluje pri s ličnem društvu, kajti vse delo leži le v zimskih mesecih. Samo po močni vzajemnosti smo mogle s skromnim prispevkom 1 M (marka = 13.50 Din) četrtletne članarine od članice toliko doseči. Torej tudi denarna stran ne more delati ovir.
Kmetijsko - gospodinjska učiteljica.
GOSPODARSKE STVARI.
Velesejm v Zagrebu se vrši od 20. do 28. aprila t. 1. Pri tej priliki bo tudi razstava perutnine in malih živali. Za obisk velesejma se dovoljuje za polovico znižana vozni,na po železnici. Obiskovalec mora vzeti do Zagreba celo karto in jo mora dati na železnici potrditi. Pri dohodu v Zagreb je ne sme oddati, ker se more ž njo brezplačno vračati. Prej pa jo mora dati pri Velesejmski upravi potrditi.
KMETIJSKE NOVICE.
Poklajno apno, ki ga oddaja Kmetijska družba svojim naročnikom, vsebuje 62% apna in 38% fosforove kisline. Očiščeno je vseh drugih primesi, kakor klora, arzena in žveplene kisline.
Železniške olajšave so dovoljene udeležencem IX. Ljubljanskega mednarodnega vzorčnega velesejma, ki se vrši od 30. maja do 9. junija t. 1. Naša država je dovolila 50% popust, Italija 30%, Austrija, Bolgarija, Č. S. R., Madjarska, Rumunija pa 25%. Za prevoz razstavnega blaga velja razen v Nemčiji 50% popust.
Vestnik društva kmetijskih^strokovnjakov za Slovenijo.
Osebne vesti. V oblastno službo mariborske oblasti je sprejet inž. Oton Muck za poljedelstvo in g. Konrad Pečovnik za sadjarstvo. Prof. inž. Ivo Zupanič od vinarske šole je premeščen kot vinarski referent k oblastnemu odboru. Tov. Franjo Vojsk je premeščen na vinarsko šolo. Tov. Štamberger v Šmarju i,n Fran Goričan v Celju sta trajno vpokojena, istotako upravnik rasadnika v Vukanovcu Jakob Žnidarič. Iz oblastne službe so odpuščeni sreski kmetijski referenti Ivan Zupan in Vekoslav Štampar, vpokojen pa je Ivan Kosi. Honorarno nameščen je Franjo Pavlica in profesor inž. Franjo Lukman. — V oblastno službo ljubljanske oblasti so sprejeti: inž. Jože Černe za poljedelstvo, inž. Erik Eiselt za živinorejo, inž. Jože Skublc za sadjarstvo in vrtnarstvo, Vladimir Kuret za vinarstvo in Jože Okorn za čebelarstvo.
DRUŽBENE VESTI.
Skladišče Kmetijske družbe v Celju. Direktorij Kmetijske družbe je v svoji seji 13. t. m. sklenil nakup poslopja za skladišče gospodarskih potrebščin v Celju. Poslopje se nahaja poleg kolodvora in je na zelo pripravnem mestu. Kot vodja skladišča je določen g. Janko Češnovair. Podružnice kakortudi udje iz celjskega okoliša se vabijo, da odslej nabavljajo svoje potrebščine v tem skladišču.
Kmetijska dmžba za Slovenijo.
URADNE VESTI.
ZAPISNIK SEJE GLAVNEGA ODBORA
Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani v četrtek, 21. februarja 1929.
(Dalje.)
2. Poročilo ravnatelja. Kmetijska družba je odposlala na kmetijsko ministrstvo in druga merodajna mesta razne resolucije, ki so bile sklenjene na občnem zboru. Tako je vložila prošnjo, da se izpremeni načrt zakona o zaščiti kmetij, ker ne odgovarja slovenskim razmeram. Za izpremembo taksnega zakona zbira material, ki ga bo v kratkem predložila na merodajno mesto. Sestavila je obširno spomenico za izpremembo carinskega zakona, vložila na kmetijsko ministrstvo predlog za izpremembo določil pri izvozu perutnine in divjačine, pri katerem se zahteva dvojni veterinarski pregled. Vložila ponovno prošnjo za carine prost uvoz galice in za pri-skrbo živinske soli. Predložila je oblastnim komisariatom v Ljubljani in Mariboru številne prošnje podružnic za podporo za nabavo trijerjev in drugih kmetijskih potrebščin.
Z oziram na sklep občnega zbora je prijavila svoj pristop k Oblastni zadrugi za kmetijski kredit v Zagrebu in zaprosila Direkcijo za poljoprivredni kredit v Beogradu za primerno posojilo1. Udeležila se je tudi občnega zbora Oblastne zadruge v Zagrebu, na katerega je poslala kot svojega zastopnika g. ravnatelja Trčka.
Po novem letu je razvila živahen kmetijski pouk pri podružnicah, priredila tri poučne tečaje pri Dev. Mar. v Polju, v Sostrem in v Beričevem, ter predavanja v Št. Vidu nad Ljubljano, Veliki Nedelji, Grižah pri Žalcu, Št. Juriju ob Taboru, v Sevnici in v Semiču.
Na splošno željo kmetovalcev je uvedla akcijo za nabavo semenskega krompirja in pozvala kmetijske podružnice, da zbirajo tozadevna naročila in jih zaarajo z 1 Din za kg. Kakor je namreč predvideti, bo cena krompirju spomladi dosegla približno 2 Din za kg. Ker je nabava krompirja zelo nevarna, ga bo družba nakupila samo toliko, kolikor bo zanj naročil.
Ker se bo od 4. do 9. junija t. 1. vršila v Monakovem kmetijska razstava nemške kmetijske družbe, ki je vsako leto največja taka prireditev v Evropi, bi bilo umestno, da priredi Kmetijska družba za svoje člane zlet na to razstavo. Organizacijo tega poučnega potovanja bo prevzela družba.
Po tem poročilu se j: razvila živahna debata, predvsem o nabavi krompirja. Nekateri odborniki so poudarjali, da ga imamo v Sloveniji še dovolj. Ne ve se pa, koliko ga je zmrznilo. Predlagalo se je tudi, da se pozovejo občine, ki naj navedejo, kakšno je stanje glede krompirja v posameznih krajih Stovenije. Ker je pa to akcijo uvedel že veliki župan, zato je za družbo brez pomena.
G. dr. Spiller-Muys je nasvetoval, naj Kmetijska družba vedno, ko izve iz časopisov o kakem načrtu novih zakonov, ki se tičejo kmetijstva, jih takoj zahteva od ministrstev, da jih prouči ta stavi primerne predloge. Tako je sedaj na vrsti vinski, gozdarski in lovski zakon. Predlog se je sprejel.
Poročilo ravnatelja se je odobrilo.
3. Poročilo o blagovnem prometu. G. predsednik je podal kratek pregled o blagovnem prometu od novega leta do danes. V prodaji gre najvcumetnih gnojil, kii jih je bilo oddanih že nad 50 vagonov. Nadalje se je sklenil nakup 5 vagonov žvepla, potem seme.ija, nekaj strojev in drugega blaga. Dobilo se je tudi nekaj pr dmetov v komisijo. S tvornico fosfata v Hrastniku in s ,,! osfatom" v Zagrebu, se je sklenil sporazum zaradi dobave superfosfata za Slovenijo.
Nakup modre galice je gotov in se je družbi posrečilo dobiti to blago po i : imeroma ugodni ceni.
Po kratki obr ■ \ :avi je odbor odobril poročilo o blagovnem prometu.
(Dalje sledi.)
Slabo prezimelo ozimino popravite najhitreje s čilskim solitrom in superfosfatom. Na hektar (l3/4 orala) potrosite 120 kg čilskega solitra in 300 kg superfosfata.
VABILA
k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo.
SPORED:
1. Točke 1.—6. po § 31. družbenih i avil.
i. Slučajnosti.
Opomba. Opozarjajo se načelništva, da pravočasno (t. i. vsaj 10 dni pred izidom onega ,,Kmetovalca", v katerem ima biti objavljena vršitev občnega zbora), pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh je merodajen izpreinenjeni § 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsaj 14 dni poprej razglašeni v družbenem gla. i 1 ti z natančno navedbo kraja, prostora in časa.
V nedel;14. aprila 1929:
Bled, ob treh pop> Id ne v Blejskem domu; Dolenja vas pri Ribnici, ob osmih zjutraj v šoli; Laško, takoj po prvi sv. maiši v nadžupnijski dvorani; Leše, takoj po jutranji sv. maši pri „Šlosarju"; Mala Nedelja, po rani sv. maši v šoli; Podlipa, ob treh popoldne pri tajniku Lorenc Troharju 14; Poljane nad Škofjo Loko, po jutranji sv. maši v šoli; Ponikev pri Trebnjem, ob štirih pot o! Ine pri načelniku; Zabukovje, ob polu-dvanajstih dopoldus r><> sv. maši v šoli; Zadrečka dolina, ob devetih dopoldne po sv. maši pri gospe Fani Trobaj, Gornji grad 4;
v nedeljo, 21. aprila 1929:
Osilnica. ob enajstih dopi Idne v „Društveni dvorani"; Prežganje - Janče, ob enajstih Jopoldne v „Društveinl dvorani" v Prežganju; Šmarjeta. o!> sedmih zjutraj v kaplaniji; Šmartno ob Paki, ob osmih zjuivaj. v stari šoli;
v nedeljo, 28. aprila 1929:
Lom nad Tržičem, po rani sv. maši pri načelniku; Trojane, ob 7.15 uri zjutraj v ,.Društveni dvorani" pri Št. Go-tardu.
Sackovi plužni lemeži 6R24 po Din 48.—.
Sackov obračalni plug (glava) HAW7 po Din 520.—.
Sackov podzemni plug (glava) XII po Din 400.—: Klan XV z noži po Din 400.—.
Sackov okopalnik (glava) H4 po Din 315.—.
Sackov kultivator FZBVR s 7 peresnimi noži po DIi 1780.—; z 9 peresnimi noži po Din 1890.
Plugi HSCS: znamke UPS po Din 825.—, UP6 po Din 870.—UP7 po Din 960.—.
Glave URB4 za lesene pluge po Dn 175.—.
Brane.
Sackova 3 delna njivska brana la po Din 1600.—.
Sackova 3 delna njivska brana GE3 s premakljivimi vrstami po Din 1150.—.
Travniški skariflkator na visokih kolesih Darius 14 (i 14 premikalnimi travn. noži) po Din 2100 za komad.
Skariflkator Ara 12 za globoke brazde, kompleten p« Din 1280 za komad, Ara 16 po Din 1520.—.
Travniške brane z zvezdnatimi členki 3 po Din 900.—. 4 do Din 1050.—.
Trijerji (originalni Heidovi) razr. II/2 po Din 3200.—, II/U po Din 2300,— komad.
Trijer „Fenlks" po Din 3500,— komad.
Slamoreznice Kaub: VS10 brez sklopke po Din 2090.—, VFS12 s sklopko po Din 2450.—, VFS12 s sklopko in verigo po Din 2900.—, CCH12 za pogon z motorjem ali vitljom po Din 4050.—.
Slamoreznice Borek: VS10 po Din 1900.—, VFS12 po Din 2150.—, Alpina po Din 2230.— ,HLC za ročni ali motorni pogon po Din 2800.—.
Reporeznice EWAD po Din 630.—, EWO II po Din 780.—, EWB po Din 800.—, „Kremžar" po Din 350.—.
Robkači za koruzo EMR po Din 1120.—, mali ročni Mignon po Din 110.—.
Vitlji (gepelj) EGF za 1 ali 2 konja po Din 2680.—, EGB 24 za 2 konja po Din 3230.—.
Planeti št. 8 — kot okopalnik, osipalnik in kultivator, globočina izpremenljiva, teža okoli 40 kg, Din 820.
Drobljač (šrotar) MK 2 za ročni pogon, zmelje 50—601 na uro po Din 850.—.
ft C. = eg' * K
C s
-2
S 2
£ —
' s.
B 3 ■O 10 > "2
:3 t
3 —
■ i
'S-
—
nJubel" belomesnati, „Preussen* rumenomesnati, garantirano najmanj 95 °/0 kaljivost od drugega pridelka, na en joh 1000 kg, potem „kifelčar" zelo rodoviten sem. krompir, na joh 600kg in zgodnji krompir „Juli" ima na prodaj
Ernest dsionder, Guštenj.
Pomagajte ozimini
ki je trpela po zimskem mrazu
s čilskim solitrom
ki je najboljše in najhitrejše učinkujoče dušidnato gnojilo. Gnojite z njim, čim skopni sneg, toda samo po suhih rastl;nah. Čilski soliter dobite pri Kmetijski družbi v Ljubljani in povsod tam, kjer prodajajo umetna gnojila. Vsa pojasnila in navodila podaja brezulačno
Poddelegacija proizvajalcev čilskega solitra Ljubljana. Tavčarjeva ulica 6t. I. II.
KMETOVALCI UPORABLJAJTE PRI GNOJENJU VEDNO
40% KALIJEVO SOL
ker le na ta način dosežete največje pridelke in izboljšate zemljo- Potrebno
je letno na oral:
Za žita................. 80-120 kg
detelje, travnike in pašnike.......... 100—150 kg
okopavine, koruzo in trto.......... 120-200 kg
hmelj .....•........... 180 - 250 kg.
Sedaj spomladi naj vsak gnoji krompir z 400/0 kalijevo soljo. Vsa potrebna navodila o gnojenju z umetnimi gnojili Vam da brezplačno:
AGRIKULTURNI KEMIČNI URAD 0 ZAGREBU, Račhoga Ul. Z II.
40°/0 kalijevo sol si nabavite pri Kmetijski družbi za Slovenijo in njenih podružnicah.
Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačom zavodu
KMEtSKI HRANILNI IN POSOJILNI OOIH
REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO
V LJUBLJANI, TAVČARJEVA (SODNA) ULICA ŠTEV. I.
Račun poštne hranilnice št. 14.257 Brzojav „Kmetski dom" Telefon 2847 Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po 6 70, pri trimesečni odpovedi po 7 V, °/o> brez odbitka davka na rente. Stanje vlog nad 20,000.000 dinarjev. — Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog.
Strankam nudi bre/.plačno pjStne položnice za nalaganje denarja. — Vložne knjižice dragih zavodov sprejema kot gotovino brez prekiujenja obrestovanja. — POSOJILA, daje proti poroHvu, na vknjižbo in zastavi premičnin in vrednostnih papirjev tei dovoljuje kredite v tekočem računu
pod najugodnejšimi pogoji.
BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8— jl2'/a in od 3 — 4'/,, le ob sobotah in dnevih pred p azniki od 8 —12'/a. PODRUŽNICA V MARIBORU, SLOMŠKOV TRG ŠTEV. 3, PRITLIČJE, (POLEG STOLNE CERKVE].
jSAala naznanila.
Le »roti predplačilu, do 20 besed stane Din 20.—,
vsaka nadaijna beseda po 1 Din. Vsakega 10. in 25. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko. Upravništvo ne prevzame posredovanja.
Unda - Radio
Radio - Aparate in sestavne dele nudi kmetoval-csm tadi na obroke: Glavno zastopstvo za Jugo-slavilo Teodor Drenig, Ljubljana, Drenlkov vrh.
Trgovskega vajenca
z boljšo šolsko izobrazbo, poštenega, se sprejme v trgovino z mešanim blagom na Gorenjskem, isto-k*m se sprejme
vrtnarja,
pridnega in poštenega, kateri bi bil zaposlen tudi v trgovini. — Ponudbe ie poslati na upravo „Kme-lovalca" pod štev. 57.	57
Letniki »Kmetovalca"!
Frodam kompletne letnike ..Kmetovalca" od 1903 do 1928. Nekoliko letnikov ie vezano. Cena let-aiku 12 Din. Naslov: H. Brovet v Trebnjem. 72
Ekonom
samec, absolvent vinarske šole, star 37 let, z večletno prakso na veleposestvih in dobrimi spričevali išče stalno nameščenje. Naslov na upravo „Kme-tovalca" pod št. 71.	71
Lucerna detelja
garantirano prava Francoska, ki ie priznano najboljša za naše kraje, se prodaja v trgovini s semeni Josip Urbanič, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 8. Pišite po cenik, dobite ga brezplačno. 51
Več tisoč gabrovih sadik
za živi plot za spomladansko sajenje, ima na prodaj: Ivan Gole, Zasip 44, p. Bled.	62
Najnovejše štedilnike.
Kotle, peči, vrata, mreže, ventilacije, predpražnike, želez, korita za svinjake, okna in mlekarske potrebščine, izdeluje in razpošilja po nizkih aenah: Jakob Malenšek, železo-konstrukciiska delavnica Boh. Bistrica.	17
Kupujemo
zlato, srebro, platiiT, srebrne krone. Prevzamemo v pozlatenje in posrebrenje. Tovarna za ločenje dragih kovin, Sp. Šiška, Sv. Jerneja c. 8. 42
Jecljanje
se s pomočjo mojega pravno zavarovanega postopanja brez motenja poklica ali udeležbe tečaja kmalu odpravi. Pošjem vsakemu interesentu brezplačno knjižico o odpravi jecljanja. Naslov: Inter-nationaies Spracb-lnstitut Dr. pliil Goerki & Co., Hagenburg (Sch.-Lippl), Deutschland.	66
Službo upravnika
išče aa večjem posestvu 28 let star Sloveaec z večletno prakso na raznih veleposestvih na Češkem, kateri obvlada najmodernejše knjigovodstvo, vse moderne poljedelske stroje in poljedelstvo sploh. Cenjene ponudbe prosim na upravo ,,Kmetovalca" pod ..Pomlad 1929", št. 46.	46
Jajca za valenje
od čistokrvnih grahastlh plimetk kokoši, komad po 5 Din oddaja: Tilka Jenko. St. Vid pri Stični. 56
Jajca za valenje
od importiranih Original Kakhi Campbell Dac najboljše race-jajčarice nudi po Din 100.— tucat Henrik Franzl, Ljubljana Privoz 17.	78
Smrekovo seme
ima v zalogi, gorenjske provinijence, 80% ka-ljivo, Josip Novak, Jama p. Stražišče pri Kranju. Kg stane Din 55.—.	79
Prodam več tisoč smrekovih sadik
cena velikosti 10—25 cm za 1000 kom. 250.— Din, 25—35 cm za 1000 kom. 400.— Din, 35—45 cm za 1000 kom. 550.— Din. Pošiljam proti povzetju. Anton Valant, Zasip — Bled.	80
3001 jabolčnika
naprodaj. Cena po dogovoru. Jale« Valentin, Hlebce 5. pošta Lesce.	82
Na prodaj
je malo kmetkso posestvo in kamnolom, oddaljeno 20 minut od trga in postaje Rajhenburg ob glavni cesti in železnici. Pojasnila daje: Ivan Mirt v Rajhenburgu.	83
Lep semenski krompir
ima naprodaj večjo množino, Anton Lipovec, Koroška Bela, pošta Javornik (Gorenjskol.	84
I)va mlada mlekarja
samca, izurjena v vseh mlekarskih poslih, se sprejmeta takoj v službo. Prednost imajo oni, ki imajo dobro prakso v mlekarstvu. Ponudbe s prepisi spričeval poslati takoj na: Hrv. se-Ijačka gospodarska zadruga v Crikvenici pri Su-šaku (Hrv. Primorje).	85
Jajca za valjenje
od čistokrvnih kontroliranih štajerskih kokoši, komad po 3 Din oddaja: Oskrbništvo grajščlne na
Pragerskem. Poštnina in omot se posebej zaračuna. — Povprečna nesnost kokoši v preteklem letu je znašala 162 jajc.	94
Brejo kobilo
5 let staro, rujava z liso, sposobna za vsako vožnjo, ima na prodaj: M. Teršan, Ljubljana -Mlrje 6.	95
Seme pravega kašeljskega zelja
prodaja 20 gramov za 6 Din Ignacij Merclna, Zgor. Jtašelj, p. Dev. Mar. v Polju.	13
Fige, češplje in brinje
ta žganjekuho ima v zalogi: Ivan Jelačln. Ljub-iaoa, Emonska cesta 2. Zahtevajte ponudbo 1 252
Prodajalce posnemalnikov
išče velika švedska tovarna v vsakem kraju proti dobri plači. Naslove sprejema: Tehna-družba v Ljubljani, Mestni trg 25./I.	2A
Knjižica „Vrboreja".
Praktičen pouk, kako gojiti pletarsko vrbo in kako uporabljati protje, spisal strok, učitelj Jos. Ba-ran, se naroči pri Kmetijski družbi v Ljubljani. (Cena Din 10.— v predplačilu'.
I. JAX & SIN
Ljubljana, Gosposvctska c. 2
priporoča bogato zalogo. Pisalni stroji
Adler in šivalni stroji za rodbino in obrt.
Vozna kolesa Styria Dflrkoop, Ceniki zastonj in franko.
Zoper jalovost hrov in telic
ter pri sramničnem vnetju učinkujejo zanesljiv* BOSULIN SVECICE. Ne prodajajte v zgubs krav, ki se ne oteletijo! Skatlja z 12 svečicaaii in živinozdravniškim navodilom 30 Din. Če se pošlje denar v pismu naprej poštnine prosto, sicer povzetje. Sadnikarjev zdravilni prašek zoper obolenje prašičev je sigurno zdravilo zoper bolezni na prebavilih, čisti in odvaja kužne bacile. Pospešuje tek in rejo živali ter zabrani izbruh rdečice. Zavo 12 Din, 10 zavojev 100 Din. Pro-tikataraličen prah za konje: zoper kašelj, težko dihanje ter prehlajenje. Skatlja 20 Din. Konjski cvet: fluid za vse domače živali za mazanje, steklenica 20 Din. Razpošiljevalnica vseh zdravil za živino! Edino: Lekarna pri ..Angelu Varhu'" na Vrhniki štev 96.	9S
Špan, (oskrbnik)
neoženjen, praktično izurjen v vseh panogah kmetijstva, pošten, priden in resen se sprejme takoj na manjše posestvo na hrvaškem blizu Zagreba. Solidni reflektanti se naj obrnejo na naslov: Franc jelinek, Bregana. pošta Jesenice ob Savi. Dolenjsko.	89
Hiša na prodaj,
ali v najem, enonadstropna, pripravna za trgovino in gostilno, tik farne cerkve v Stopičah pri Novemmestu. Pojasnila daje Janez Zeiran. Gotnavas, pošta Novomesto.	90
Absolvent kmetijske šole,
samec, verziran v sadjarstvu in kmetijstvu, ki bi tudi sam delal na posestvu, priden in pošten, se išče za srednje posestvo na Dolenjskem. Ponudbe je poslati na: Upravo ,.Kmetovalca" v Ljubljani pod štev. 91.	91
Oskrbnik
z večletno prakso na veleposestvah, dobro iz-vežban v vseh panogah gospodarstva, želi službo spremeniti pod šifro ..Ekonom" na Upravništvo ..Kmetovalca" štev. 92.	92
1000 kom. hmelovk
6—8 m in od 8—12 m visokih ima na prodaj: Ivan Mrak, Plešivca 64, pošta Brezovica pri Ljubljani.	87"
Bika,
moniafonske pasme. 1 leto star. lep. je na prodaj pri: Ivanu Lenarčič, Tomišelj št. 23, pošta Ig-Studenec pri Ljubljani.	88
5000 kg sena za konje,
cena po dogovoru, ima na prodai: Franc Sitar. Stožice 7, pošta Jezica.	8fr
Sodne drevje
Radi pomanjkanja drevja je naročila Kmetijska družba par sto lepih pritličnih hrušk po 20 Din, nekaj breskev po 20 Dim, bosanske češplje po 12.50 Din in bosanske višnje po 12.50 Din. Na prodaj so tudi še visokodebelna jablana II. vrste po 8.— Din. — Po železnici se pošlje le najmanj 20 dreves proti predplačilu in Din 20.— za ovoj in eikspe-dicijo.
Kupujte brusne kamne
Dobijo se v vseh večjih trgovinah z železnino.
Poštnina plačana v gotovini.
štev. 6.	V Ljubljani, 31. marca 1929.
XLVL
Olasilo Kmetijske družbe
enijo.

»■Ž.
Inserati se računajo po naslednjih cenah:
'/i stran........Din 2400 — | ■/„ strani........Din 400--
'/i strani.......Din 1200' - ' '/s strani........Din 300--
>k strani........Din 800"- j >/u strani......Din 200-—
strani........Din 600-— ( •/„ strani.......Diu 100"—
Priloga listu stane Din 1500 —. Mala naznanila do 20 besed stanejo Din 20- , vsaka nadaljna beseda 1 Din.
......mlinu.....i i»u m
Kmetovalci — udje Kmetijske družbe!
Naročajte vse kmetijske potrebščine edino-le pri svoji strokovni organizaciji, t. j. pri Kmetijski družbi za Slovenijo; edino-le ona Vam more dati vsa potrebna jamstva glede izvirnosti in dobre kakovosti umetnih gnojil, krmil,
semen in strojev. Bodite previdni pri nakupovanju po--—>[—-
trebščin, ne nasedite raznim »cenejšim" ponudbam.
Kmetijska družba ima za svoje ude v;
Skladišče Kmetijske družbe v Celju.
Koncem tega meseca je družba otvorila v Celju skladišče poleg kolodvora, v katerem bo imela zalogo gospodarskih potrebščin. Člani in podružnice iz celjskega okoliša se vljudno vabijo, da si nabavljajo potrebno blago v tem skladišču.
Cena modri galici.
Vsled ugodnega nakupa angleških funtov je Kmetijska družba znižala ceno modri galici za cele vagone na 8.30 Din za kg, za polvagonske dobave na 8.40 Din za kg franko vsaka postaja v Sloveniji; pri nadrobni prodaji pa 8.50 Din za kg, franko Ljubljana, Celje ali Maribor.
Sackovi plugi brez carine
so že prispeli in se jih lahko vsak čas ogleda v skladišču Kmetijske družbe v Ljubljani.
Kmetijska družba za Slovenijo.
Deteljna, travna in druga semena.
Domača detelja, gorenjska . .	98% čis.	95% kal. 26,— Din	
švedska detelja (inkl. 3% bele)	96% „	92% ,	38,— „
iucerna, pristna francoska . .	98% „	95% ,	34,— „
lucerna italijanska.....	98% „	95% .	22,— „
lucerna banaška ......	96% „	95% .	26.— „
hmeljna lucerna......	98% „	90% ,	24,— „
bela detelja (inkl. 3% švedske)	97% „	95% ,	36,— „
mačji rep........	98% „	93%	14.— „
pasja trava........	92% „	94%	28,— „
francoska pahovka.....	90% „	85%	36— „
angleška ljulika......	98% „	85%	14.— „
laška ljulika.......	99% „	95%	15,— „
travniška bilnica......	99% „	95% .	30,— „
i naslednje kmetijske potrebščine.
travniška latovka . .	. . 90% „	86% „	54,—
lisičji rep......	. . 54% „	60% „	46,—
mehka stoklasa . . .	. . 80% .,	80% „	12,—
navadna šopulja . . .	. . 92% „	95% „	32,—
pasji! rep.......	. . 99% .,	90% .,	54,—
ovčja bilnica ....	. . 90% „	90% „	28.—
Zmesi travnega in deteljnega semena, sestavljene po strokovnih navodilih z gori imenovanih vrst stanejo: I. za barski svet kg Din 28.—; II. za peščeno zemljo kg Din 28.— ; III. za srednje težko zemljo kg Dn 26.—; IV. za težko zemljo
kg Din 26.—.
Korenjevo seme, oranžno rumeno po Din 56,— za kg, svetlo - rumeno po Din 50.—, Lobberichtersko po 56.— Din, Saalfeldsko po Din 50.—.
Semenska pesa: Mamut, rdeča po Din 15,— za kg.
Eckendorfska, rumena po Din 17.— za kg.
Oberndorfska, rumena po Din 14.— za kg.
Semenska grahora, (grašica) jara, po Din 6.50 za kg.
Semenski oves po Din 3.75 za kg.
Umetna gnojila..
Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonsldb naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki lin bo napravila po možnosti ugodnejše cene.
Apneni dušik 16—19% v pločevinastih posodah po Din 285 za 100 kg. — Za 1 ha 200 do 300 kg.
Apneni prah, rinfuza (prosto) naložen v Trboveljski ali Zagorski apnenici, po Din 13.— 100 kg, samo vagonske pošiljke.
Čilski soliter, 15.5% dušika, v vrečah približno po 80kg po Din 3.50 za kg. Pri vagonskem odjemu po Din 3.35 za kg franko vsaka postaja v Sloveniji.
Kalijeva sol, 42% po Din 170,— za 100 kg, vreče po 50 kg stanejo 90,— Din z vrečo vred. Za 1 ha 200—300 kg.
Kajnit 12—15% po 86.— Din za 100kg. — Za 1 ha 400 do 600 kg.
Kostni superfosfat 18/20%. Cena Din 128— za 100 kg LJubljana-Maribor. Na hektar 300 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru.
Mavec (gips) za gnojenje. Cena po 44 Din za 100 kg z vrečami vred. — Na ha 600 kg.
Nitrofoskal - Ruše, mešano gnojilo, za polje, travnike in vinograde, ki vsebuje 8% kalija, 4% dušika in 8% fosforove
kisline po Din 180,— za 100 kg. Za 1 ha 500 kg.
Hazklejena kostna moka. 30% fosforove kisline, dušika po Din 120,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg.
Rudninski superfosfat 16% po Din 94.— za 100 kg, v vrečah po 100 kg, za 1 ha 300—500 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru.
Rožena moka, izborno dušičnato gnojilo za vinograde po Din 215,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. — Za 1 ha 300—500 kg.
Surova kostna moka z 10—12% fosforove kisline in 4% dušika po Din 115.— za 100 kg. — Za 1 ha 300-^100 kg.
Krmila:
Klajno apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kilogramov po Din 3.50 za kg. na drobno Din 4.50 za kg. najmanj 5 kg.
Lanene tropine z 38/40% beljakovin in tolšče po Din 3.90 za 1 kg v vrečah po 50 kg.
Orehove tropine 48% beljakovin in 8% maščobe po Din 3.80 za kg.
Sezamove tropine 50% beljakovin in tolščobe po Din 3.80 j za kg.	i
Ribja moka v originalni vreči 50 kg po Din 7.— za kg, { na drobno Din 7.50 za kg, najmanj 5 kg.
Vinogradniške in vrtne potrebščine:
Arborin, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v steklenicah po 1 y> kg po Din 20, v ročkah po 3% kg Din 50.—.
Tobačni izvleček v sodih po približno 200 kg po 10 Din kilogram na drobno v pločevnastih kantah po 4 in pol kg vsebine po 70 Din, v steklenicah po 2 kg po 25 Din in po 1 kg po 15 Din z ambalažo vred. Po pošti se razpošljajo le pločevinaste kante.
Azbest Clarlt za čiščenje vina po Din 70 za kg.
Cepilna smola v škatljicah po LU kg po Din 8.—; v škat Ijicah po Vi kg po Din 15.—; % kg po Din 28.—.
Eponit za čiščenje vina po Din 50.— za kg.
Gumijeve cevi za škropilnice po Din 15.— za meter.
Gumijeve vezi Continental, kg po 120.— Din.
„juilien" za čiščenje vina, za belo in za rdeče K kg Din 30. H kg Din 50, 1 kg Din 90.—.
Merilo za sode, novost patent Matievič, vštevši tabelo po 130— Din za 2 m zložljiv aparat.
Natrij bisulfit v tabletah, 1 kg Din 120.—.
Rafijevo ličje, kg po 26.— Din.
„argo" aparati za zatiranje poljskih miši po Din 200.—. Srgo patroni po Din 7 za komad.
„Stopp" nastavke za škropilnice (hipni zatvor iz medenine) sistem Fr. Nechwile, po Din 140.—.
Škropilnice franc. znamke „Automatique", nahrbtne Din 680.—.
Škropilnice za sadno drevje in hmelj „Unikum" od tvrdke „Nechwile" ročno-prevozne z dvemi cevmi po 3 m, štirimi po-daljševalnimi cevmi po 75 cm, 2 bambusovimi cevmi po 4 m in patent, razpršilnlkom Din 2900.—.
Škropilnice ročne, male po Din 80, srednje po Din 120, velike po Din 160.
Škropilnice Flora, dvoliterske, za vrtne nasade, po Din 370.—.
Škropilnice ročne, Ideal, bakrene po 1 lit. Din 205, po 2 lit. Din 210, ponikljane po 1 lit. Din 220, po 2 lit. 225 za komad.
Trtne škropilnice, bakrene, original. Vermorel po Din 520, sistem Vermorel po Din 500, sistema Kmetijska družba po Din 450.—, prava francoska Superieur po Din 500.—, original. Austria po Din 500.— za komad.
Škropilnice, Flickove nahrbtne po sistemu Jessernigg po Din 640.— komad, s pumpo na poteg po Din 640,— za komad.
Potrebščine k škropilnicam: kolenca po Din 10, razpršiinik Duet po Din 130, navadni razpršiinik po Din 18, Flickov
razpršiinik za trte po Din 90,— za komad, za drevje in hmelj po Din 110 za komad.
Vlnalkometer za določanje alkohola od tvrdke Tbeo Seitz po Din 120.—.
Vinometri „Weinlaube" inozemske tvrdke po Din 60.—.
Žveplo dvojno ventilirano 85/95% Chancel po Din 4.60 za i kg, z 3% galice po Din 4.90 za 1 kg.
Žveplovl trakovi na azbestu po Din 16 za kg.
Žveplalniki za sode po Din 60.— za komad.
Žveplalniki ročni po Din 65,— komad.
Nova zbirka vrtnarskega in sadjarskega orodja tvrdke S. Kunde in sin.
Najboljši cepilni noži, pripravni za vse načine cepljenja »adnega drevja od Din 34— do Din 150.—.
Prvovrstni vrtni noži, (obrezači) od Din 60 do Din 82.—.
Navadne drevesne škarje za obrezovanje sadnega drevja in trt od Din 40.— do Din 190.—.
Drevesne škarje za obrezovanje vrhov, rezanje cepičev in gosenčnih gnezd Din 20.—, 127.—, 190.—, peresa k škarjam po Din 1.—.
Škarje za striženje mej od Din 50.— do Din 120.—.
Navadne drevesne žage Din 40.—, 45.—, 50.—.
Drevesne ščetl (krtače), za čiščenje debel in vej na starem drevju od Din 18.— do Din 20.—.
Lopate za štihanje nasajene po Din 64.—.
Živinoreja in mlekarstvo.
Brzoparilniki Alfa s pocinjenim kotlom 50 litrov Din 1250, 80 litrov Din 1625, 100 litrov Din 1725, 120 litrov Din 1850.
Gumijevi seski za teleta po Din 30 komad.
Gobčni odpirač „Ekspres", 150 Din komad.
Laktodensimeter (za določanje gostote mleka) po prof Gerberju po 40 Din.
Mlečne cevi št. 3562 po Din 6.—; št. 3561 po Din 7.—.
Posnemalniki: Domo H za 30 lit. po Din 875, AX za 40 lit. po Din 1000, M za 70 lit. po Din 1055 komad.
Posnemalnik Vega E za 75 lit. po Din 1050, E2 za 100 lit po Din 1250, F za 140 lit. po Din 1700, A za 200 lit. po Din 2500.
„Baltic" posnemalnik H. F. za 35 lit. Dtn 700.—. M. O. za oO lit. Din 1350,— za 100 lit. Ki. po 1850.— Din, za 130 lit. i podstavkom Din 2750.
Hoybergov aparat za določanje tolščobe v mleku in smetani tip 33 Din 570.—, tip 25 Din 690.—.
Sirišče „Kastel" se dobi v pločevinastih puščicah po 25 gr Din 10, 50 gr po Din 20, 100 gr po Din 40.
Mrišče dansko originalno tiansenovo v prahu (iz Kodama) v škatljicah po 25 gramov do Din 15.—, 50 g po Din 25, 100 g po Din 45, 500 g po Din 200.—.
Sesalke za gnojnico (gnojne pumpe) 330 cm po Din 880, 360 cm po Din 895, 390 cm po Din 910, 420 cm po Din 930, 290/420 cm po Din 1080.
Slkuro, hlevski odpenjač komad Din 26.—.
Telečji napajalniki po Din 130 in gumijasti seski po Din 30.
Razne kmetijske potrebščine:
Grablje železne z 10 zobmi po Din 10.—. Grablje, železne z 12 zobmi po Din 12.—. Grablje, železne z 14 zobmi po Din 14.—. Grablje, železne z 16 zobmi po Din 16.—. Lopate za štihanje po Din 20.—. Lopate za nakladanje po Din 24.—. Vile, železne s 3 roglji po Din 13.—. Vile, železne s 4 roglji po Din 14.—. Vile s 3 roglji, garantirano po Din 23 za komad. Vile s 4 roglji, garantirane po Din 25 za komad. Mortol aparat za uničevanje mrčesa (gl. spis v Kmetovalcu šjev. 15), po Di n80.— za garnituro.
Pasti za voluharje po 10 in po Din 6.—, klešče za pasti Din 5.—.
Francoski ključi (francozi) Rapid, mali po Din 35.—, srednji po Din 62.—, velik po Din 100.— za komad.
Poljedelski stroji: