/ V SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 4 Ljubljana, petek 8. februarja 1985 Cena 60 dinarjev Leto XLil 197. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o prispevku za pospeševanje konvertibilnega deviznega priliva v letu 1985, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma Razglaša se zakon o prispevku za pospeševanje konvertibilnega deviznega priliva v letu 1985, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 30. januarja 1985. Št. 0100-100/85 Ljubljana, dne 30. januarja 1985. Predsednik France Popit 1. r. ZAKON o prispevku za pospeševanje konvertibilnega deviznega priliva v letu 1985, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 1. člen Temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva, ki niso sklenile samoupravnega sporazuma o podaljšanju veljavnosti samoupravnega sporazuma o zagotavljanju sredstev za pospeševanje konvertibilnega izvoza in konvertibilnega deviznega priliva v SR Sloveniji v. letu 1984 za leto 1985 (»Akti Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino« št. 37/84). plačujejo v lelu 1985 prispevek iz dohodka po tem zakonu. 2. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje'prispevka je davčna osnova, od katere se obračunava in plačuje davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti brez upoštevanja davčnih olajšav. , I. člen Prispevek se plačuje Samoupravni Interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino po stopnji 2,8 e/e od osnove iz 2. člena tega zakona. Sredstva prispevka se porabijo za pospeševanje konvertibilnega deviznega priliva po kriterijih, določenih v samoupravnem splošnem aktu Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino. 4. člen Prispevek se ne plačuje iz dohodka zavezancev — premogovnikov z jamsko eksploatacijo. 5. člen Prispevek se obračunava in plačuje na način, kot je določeno z zakonom o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti za obračunavanje in plačevanje navedenega davka. 6. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 420-44/85 Ljubljana, dne 30. januarja 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 198. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ d razglasitvi zakona o spremembah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev Razglaša se zakon o spremembah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 30. januarja 1985 in na seji Zbora občin dne 30. januarja 1985. Št. 0100-101/85 Ljubljana, dne 30. januarja 1985. Predsednik France Popit 1. r. Z AK tiN o spremembah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev 1. člen V četrtem odstavku 2. točke opombe k tarifni številki 1 tarife posebnega republiškega prometnega davka, ki je sestavni del zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SRS, št. 6/84), se besedilo prve alinee spremeni tako, da se glasi: »— za samostojne gostince — prodajna cena, od katere se obračunava davek po davčni stopnji v višini 30“/» od stopnje, predpisane v tej tarifni številki.« 2. člen Tarifna številka 2 se spremeni tako, da se glasi: »Od alkoholnih pijač se plačuje posebni republiški prometni davek: — od naravnega vina, penečega vina in vinsko sadnih pijač 1 ®/o; — od piva 8 •/•; — od naravnega žganja in vinjaka 10 •/•; — od drugih alkoholnih pijač 15%>.« V prvem odstavku 1. točke opombe k tarifni številki 2 se besedilo prve alinee spremeni tako, da se glasi: »— za samostojne gostince — prodajna cena, od 'katere se obračunava davek po davčnih stopnjah v višini 30% od stopenj, predpisanih v tej tarifni številki.« 3. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 421-15/85 Ljubljana, dne 30. januarja 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 199. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o plačevanju doplačllne poštna znamke »VIII. svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, Planica 1985« Razglaša se zakon o plačevanju doplačllne poštne znamke »VIII. svetovno prvertstvo v smučarskih poletih, Planica 1985«, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 30. januarja 1985 in na seji Zbora občin dne 30. januarja 1985. , 8t. 0100-102/85 Ljubljana, dne 30. januarja 1985. Predsednik Pramee Popit 1. r. ZAKON o plačevanju doplačilne poštne znamke »VIII. svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, Planica 1985« 1. člen Za vse poštne pošiljke v notranjem prometu, razen za časopise in revije, se v času od 1. do 30. aprila 1985 plačuje doplačilna poštna znamka »VIII. svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, Planica 1985«, v vrednosti 2 dinarja. 2. člen . Prihodki od prodanih poštnih znamk iz prejšnjega člena se v skladu s posebnim dogovorom med republikami in avtonomnima pokrajinama uporabijo za pokritje dela stroškov za organizacijo in izvedbo VIII. svetovnega prvenstva v smučarskih poletih, Planica 1985. 3. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 6t. 34-80/85 Ljubljana, dne 30. januarja 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 200. Na podlagi 27.. alinee 335. člena, 2. alinee 350. člena in drugega odstavka 391. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 2. alinee tretjega razdelka 70. člena, 7. alinee 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 3. člena zakona o Svetu republike (Uradni list SRS, št. 3/75) je Skupščina SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 30. januarja 1985 sprejela ODLOK o izvolitvi članov Sveta republike Za člane Sveta republike se izvolijo: Franc Čopi Gregor Klančnik Albin Kovač Danijel L e p 1 n Danilo Petrinja Andrej Verbič Albin Vipotnik Pavle Z i b e 1 n i k St. 111-117/85 Ljubljana, dne 30. januarja 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije i Predsednik Vinke Hafner L r. 201. Na. podlagi tretje alinee drugega odstavka 244. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 71. člena, 254.. 341. in 342. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je. Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 30. januarja 1985 sprejela O DL O K o sprejemu predloga dogovora o spremembi in tlopolniivi dogovora o oblikovanju sredstev solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije ter republik in avtonomnih pokrajin za odpravljanje posledic elementarnih nesreč I Skupščina SR Slovenije sprejema predlog dogovora o spremembi in dopolnitvi dogovora o oblikovanju sredstev solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije ter republik in avtonomnih pokrajin za odpravljanje posledic elementarnih nesreč, ki ga je Skupščini SR Slovenije predložil Zvezni izvršni svet. II Skupščina SR Slovenije določa za svojega predstavnika, ki bo podpisa' dogovor, tovariša Rudija Se-piča, člana Irvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in republiškega sekretarja za finance. St. 402-226/85 Ljubljana, dne 30. januarja 1935. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 232. Na podlagi tretje alinee drugega odstavka 244. člena . ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije. 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 71. člena, 254., 341 in 342. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 30. januarja 1985 sprejela ODLOK o sprejemu predloga dogovora o enotni emisiji upravnih in sodnih kolkov I Skupščina SR Slovenije sprejema predlog dogovora o enotni emisiji upravnih in sodnih kolkov, ki ga je Skupščini SR Slovenije predložil Zvezni izvršni svet. II Skupščina SR Slovenije določa za svojega predstavnika, ki bo podpisal dogovor, tovariša Rudija Se- piča, člana Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in republiškega sekretarja za finance. St. 423-9/85 Ljubljana, dne 30. januarja 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 203. Na podlagi 16. alinee prvega odstavka 342. člena ustave SR Slovenije, 14. alinee I. razdelka 71. člena in 322. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, tretjega odstavka 124. člena zakona o usmerjenem izobraževanju ter tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na 'sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 30. januarja 1985 sprejela ODLOK o soglasju k spremembi imena visokošolske temeljne organizacije Elektrotehnika v visokošolsko temeljno organizacijo Elektrotehnika, računalništvo in informatika Tehniške fakultete v Mariboru Na predlog visokošolske temeljne organizacije FJektrotehrtika Tehniške fakultete v Mariboru daje Skupščina SR Slovenije soglasje k spremembi imena v visokošolsko temeljno organizacijo Elektrotehnika, računalništvo in informatika Tehniške fakultete v Mariboru. £t. 022-104/85 Ljubljana, dne 30. januarja 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 204. Na podlagi 16. alinee prvega odstavka 342. člena ustave SR Slovenije, 14. alinee I. razdelka 71. člena, tretjega odstavka 254. člena in 322. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 155. člena zakona o usmerjenem izobraževanju je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 30. januarja 1935 sprejela ODLOK o soglasju k statutom visokošolskih organizacij združenega dela Skupščina SR Slovenije daje soglasje k naslednjim statutom: — Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani — visokošolske delovne organizacije, — Visokošolske temeljne organizacije združenega dela Arhitektura, — Visokošolske temeljne organizacije združenega dela Gradbeništvo in geodezija. ki so jih navedene visokošolske organizacije združenega dela predložile v soglasje Skupščini SR Slovenije. it. 022-99/85 Ljubljana, dne 30. januarja 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 205. Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 143. člena, 168 člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 30. januarja 1985 sprejel ODLOK e razrešitvi in izvolitvi člana Komisije Skupščine SE Slovenije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu Razreši se: Marija Pukl, dolžnosti člana Komisije izmed delegatov v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije, izvoli se: Tilka B 1 a h a, za člana Komisije izmed delegatov v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije. Št. 0201-1/85 Ljubljana, dne 30. januarj i 19 '5. Družbenopolitični z jor Skupščine Socialistične r publike Slovenije Predsednik Miloš Prosenc 1. r. 206. Na podlagi 3. člena zakona o in ervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) in 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS. št. 24/79 in 12/82) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o intervencijah v proizvodnji hrane v letu 1985 1. člen Za čas od 1. januarja do 31, decembra 1985 se s tem odlokom iz sredstev Samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: republiški sklad) uvedejo na področju proizvodnje hrane naslednje intervencije: I. za pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi: — premija za povečanje staleža osnovne črede plemenskih krav; — premija za pitanje telet; ' — premija za rejo klavnih prvesnic; — premija za mleko; — premija za sofinanciranje programa konjereje; — premija za sofinanciranje programa ovčereje; II. za zagotavljanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje: — regres za semensko pšenico in rž; — nadomestilo za proizvodnjo pšenice in rži; — premija za sladkorno peso; — regres za semensko koruzo; — regres za semenski krompir; III. za delovanje kmetijske pospeševalne službe; IV. za pospeševanje vzreje in ulova rib; V. za nadomestilo dela obresti pri kreditih, danih iz sredstev hranilno—kreditnih služb; VI. za kritje tečajnih razlik pri kreditih Mednarodne banke za obnovo in razvoj; VII. za zaščito kmetijskih pridelkov. 2. člen S tem odlokom se določa višina intervencij, upravičenci do intervencij, pogoji, način in roki za izplačilo intervencij iz prejšnjega člena kot so opredeljeni v 5. členu dogovora o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane v letu 1985. Opredelitve z d -govora c enotni poljtiki in ukrepih v pospeševE iju proizvodnje hrane v letu 1985 iz prejšnjega odstavka o sestavni del tega odloka in so objavljene skupaj z njim. 3 člen Izplačilo sredstev za inte vencije iz 1. člena tega odloka nadzorujejo občinski" in republiški organi, pristojni za kmetijsko inšpekcijo. 4 člen Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, če uveljavlja intervencije po tem odloku, ne da bi bili izpolnjeni pogoji zanje (2. člen). Z denarno kaznijo od 5.C00 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka odgovorna oseba organizacije združenega dela. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 320-01/83-11/6 Ljubljana, dne 27. decembra 1984. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Janez Bohorič 1. r. 207. ( Na podlagi 5. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3/82 in 26/83) in v zvezi s 4. členom zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) sklenemo — Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: republiški sklad), Ljubljana — Samoupravni skladi za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane oziroma samoupravne interesne skupnosti za kmetijstvo v občinah (v nadaljnjem besedilu: občinski skladi), — Živinorejska poslovna skupnost Slovenije, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ŽPS), in — Poslovna skupnost za sadje, krompir in vrtnine Slovenije, Celje (v nadaljnjem besedilu: Poslovna skupnost za sadje) (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) DOGOVOR o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane v letu 1985 1. člen Udeleženci tega dogovora se zavežemo, da bomo za uresničevanje politike in ciljev družbenih planov družbenopolitičnih skupnosti za obdobje 1981—1985 in resolucije o politiki, izvajanje družbenih planov družbenopolitičnih skupnosti za leto 1985, oziroma programov nalog, ukrepov in aktivnosti na področju kmetijstva, živilske industrije in gozdarstva v letu 1985, z enotno politiko pospeševanja hrane v SR Sloveniji spodbujali: — povečanje celotne družbenoorganizirane tržne proizvodnje osnovnih kmetijskih proizvodov na podlagi intenzivnejše rabe razpoložljivih kmetijskih zemljišč, to je večjo tržno poljedelsko pridelavo, katere setvena struktura bo usmerjena v uresničitev ciljev družbenega plana SR Slovenije, in povečanje tržne živinorejske proizvodnje na domači krmi; — trajno povezovanje organizacij združenega dela s področja kmetijstva, živilske industrije, trgovine, gostinstva in turizma na dohodkovnih osnovah ter podružbljanje celotne kmetijske proizvodnje na podlagi združevanja kmetov in proizvodnega sodelovanja kmetov z organizacijami združenega dela; — izvedbo dogovorjenih programov na podlagi združevanja sredstev med proizvajalci in porabniki hrane, s čimer bi zagotavljali večjo in stabilnejšo kmetijsko proizvodnjo, boljšo oskrbo trga. in usmerjanje dogovorjenih količin hrane tistim porabnikom, ki prispevajo sredstva za pospeševanje proizvodnje hrane. 2. člen Udeleženci soglašamo, da bomo na podlagi tega dogovora zagotovili enotno politiko pospeševanja proizvodnje hrane in da bomo ukrepe na ključnih proizvodnih usmeritvah v kmetijstvu medsebojno uskladili tako, da bo zagotovljen v osnovi enak družbenoekonomski položaj proizvajalcev v družbeno organizirani kmetijski proizvodnji. Na podlagi enotne politike na ključnih usmeritvah in na podlagi zagotovljenih sredstev za pospeše- vanje proizvodnje hrane sprejemamo udeleženci enotne programske in materialne pogoje za dosego planira-nega obsega družbenoorganizirane kmetijske proizvodnje. 3. člen Udeleženci se dogovorimo, da se bodo sredstva za intervencije, zbrana na podlagi zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3/82 in 26/83) in na podlagi odlokov občinskih skupščin, v skladu z navedenim zakonom, uporabljala za namene iz 7. člena in drugega odstavka 8. člena o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) in sicer za: — pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi; — zagotavljanje družbenoorganizirane''poljedelske pridelave; — delovanje kmetijske pospeševalne službe; — pospeševanje zreje in ulova rib; — nadomestila dela obresti pri kreditih, danih iz sredstev hranilno kreditnih služb; — kritje tečajnih razlik in nadomestilo dela obresti pri kreditih Mednarodne banke za obnovo in razvoj; — pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih območjih; — za druge nujne ukrepe, določene v resoluciji o politiki izvajanja druž enega plana v letu 1985, oziroma družbenih piani! družbenopolitičnih skupnosti, 4. člen Udeleženci borno zagotavljali sredstva za povečanje proizvodnje hrane iz sredstev republiškega sklada, sredstev občinskih skladov in iz združenih sredstev ŽPS in v Poslovni skupnosti za sadje združenih sredstev — udeleženk tega dogovora — za skupno dogovorjene namene. Udeleženci se dogovorimo, da sredstva za sofinanciranje pospeševalne službe in premiranje povečanja staleža osnovne črede plemenskih krav, ki jih je po tem dogovoru dolžan zagotoviti občinski sklad, zagotovi tisti občinski sklad, za katerega se zagotavljajo dogovorjene količine proizvodov (meso in mleko) v sorazmerju z dobavljenimi količinami mesa in mleka. Udeleženci soglašamo, da sredstva za sofinanciranje ukrepov posameznega občinskega sklada, ki s tem dogovorom niso opredeljeni, zagotavljajo intervencijski skladi občine na območju katerih se meso ali mleko porablja le, če se skladi zainteresiranih občin o tem posebej sporazumejo. Udeleženci soglašamo, da v primeru, ko sredstva pri posameznemu namenu pospeševanja proizvodnje hrane zagotavlja več udeležencev, izplača republiški sklad svoj del sredstev le, če so predhodno zagotovljena sredstva drugih udeležencev in, če so izpolnjeni drugi pogoji po tem dogovoru. 5. člen Skladno s 3. členom tega dogovora udeleženci soglašamo, da se v letu 1985 uvedejo naslednji ukrepi za pospeševanje proizvodnje hrane: I. ZA POSPEŠEVANJE ŽIVINOREJE NA DOMAČI KRMI 1. Premiranjc povečanja staleža osnovne črede krav Premija znaša 20.000 din v nižinskih in 40.000 din v hribovitih območjih. Sredstva za premijo zagotavljajo: Nižinsko Hiibovitp območje območje po glavi po glavi din din republiški skladi 3.000 23.000 občinski skladi 17.000 17.000 Občinski skladi v manj razvitih in delno manj razvitih občinah zagotavljajo premijo v višini 9.000 dinarjev, razliko 8.000 dinarjev zagotovi republiški sklad. Premija pripada: 1. organizacijam združenega dela in hlevskim skupnostim, ki so del organizacije združenih kmetov, za vsako dodatno vhlevljeno plemensko kravo, in 2. združenim kmetom, za vsako dodatno vhlevljeno plemensko kravo kombinirane ali mesne pasme, če s tem oblikujejo čredo najmanj petih krav; za živali znanega porekla in znane plemenske vrednosti za pridobivanje mesa in mleka, ter če se rejec zaveže, da bo tako povečan stalež obdržal najmanj 5 let. Šteje se, da je plemenska krava znanega porekla, če je v skladu s predpisi o ukrepih v živinoreji priznan vsaj njen oče; kar potrdi pooblaščena organizacija združenega dela. V primerih, ko je združeni kmet, po stanju 30. junija 1983 že imel najmanj 10 krav črno-bele pasme, lahko uveljavi premijo za povečanje staleža (črede krav črno-bele pasme), če se je s pogodbo zavezal, da bo v 1984. oziroma 1985. letu in naprej oddal najmanj 4.500 litrov mleka na kravo. O povečanem številu dodatno vhlevljenih krav, staležu najmanj pet krav in obvezi najmanj petletne reje, izda pristojni organ organizacije združenih kmetov izjavo, združeni kmetje oziroma hlevske skupnosti, pa sklenejo z organizacijo združenih kmetov pogodbo o najmanj petletni reji povečanega staleža in oddaji mleka in mesa. Zahtevek za izplačilo premije vlože organizacije združenega dela, za združene kmete in hlevske skupnosti pa organizacije združenih kmetov, najpozneje do 30. novembra 1985. 2. Premiranje pitanja telet Premijo za pitanje telet zagotavljajo republiški sklad, ŽPS in občinski skladi in znaša: Višinsko območje Hribovito območje na glavo na kg mesa na glavo na kg mesa Republiški sklad 600 2,17 6.300 22,89 ŽPS 400 1,45 700 2,55 Občinski skladi 5.000 18,20 5.000 18,20 Skupaj 6.000 21,82 12.000 43,64 Na kg žive teže 12 din 24 din Premija se za rejca obračuna na kilogram dobljenega mesa (21,82 oziroma 43,64 din). Del premije, ki jo zagotavljajo občinski skladi, zagotovi občinski sklad, na območju katerega je bilo meso porabljeno. Premija pripada, ob izpolnitvi pogojev, naslednjim upravičencem: a) organizaciji združenega dela, ki pita teleta v lastnih pitališčih; b) individualnemu rejcu ali hlevski skupnosti, ki je lastnik žiVali, če so junci ali junice spitani v proizvodnem sodelovanju z organizacijo združenih kmetov (v nadaljnjem besedilu: organizator proizvodnje) in če so z njim sklenili pogodbo že ob začetku pitanja, premijo uveljavlja organizator proizvodnje; c) organizacije združenega dela, ki je lastnik živali v pitanju, če teleta storitveno pitajo individualni rejci, hlevske skupnosti ali pa druge organizacije združenega dela v svojih pitališčih, na podlagi pogodbe med lastnikom živali in rejcem, oziroma z organizacijo združenega dela, ki storitveno pita živali v svojih pitališčih. Pogodbe za storitveno pitanje, pri individualnih rejcih oziroma skupnostih, sklepa z lastnikom živali organizator proizvodnje; č) organizacijam združenega dela in individualnim rejcem oziroma hlevskim skupnostim, kadar skupno vlagajo v pitanje telet. V tem primeru se premija deli v sorazmerju z njihovim vloženim deležem, kar mora biti v pogodbi določeno. Pogodba mora biti sklenjena v skladu z določbami zakona o združenem delu na dohodkovni osnovi; če pitance prodajajo po cenah, ki je v času prodaje določena kot veljavna proizvajalska prodajna cena, organizacijam združenega dela — klavnicam, ki z mesom in mesnimi izdelki oskrbujejo tržišče v količinah in po pogojih, kakor je dogovorjeno s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih v tržni proizvodnji mesa v proizvodnem letu 1985, sklenjenim v regiji. Premija pripada upravičencem, če so izpolnjeni naslednji pogoji: — da so spitane živali oddane pogodbenemu kupcu, — da žival ob oddaji ni starejša od 36 mesecev; — da se pri juncih pridobi najmanj 275 kg mesa in pri junicah najmanj 240 kg mesa. Šteje se, da je najmanjša teža dosežena, če je povprečna teža v obračunu navedenih živali taka ali pa višja kot je navedeno; — da organizator proizvodnje oziroma organizacija združenega dela, ki pita teleta, sklene pogodbo o pitanju in dobavi spitanih telet z organizacijo združenega dela (klavniico), ki je z regijskim samoupravnim sporazumom o uskladitvi planov in delitvi dela (sporazuma o razvoju klavniške industrije in sodelovanju v proizvodnji in predelavi mesa V' regiji) sklenjenim med klavnimi obrati dogovorjena za klanje živali. Organizacija združenega dela, ki je registrirana za izvoz živine ali mesa, lahko uveljavi del premije, ki ga zagotavljata republiški sklad in ŽPS, če poleg pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje: — da ob prevzemu živali sama izplača del premije, ki ga sicer zagotavlja občinski sklad; — da ima sklenjeno pogodbo o klanju živine z eno izmed klavnic iz 3. alinee prejšnjega odstavka, registriranih za klanje za izvoz, če izvaža meso; — da ima s proizvajalci, oziroma organizatorji proizvodnje, sklenjen samoupravni sporazum o delitvi deviznega prihodka. Organizacija združenega dela iz. prejšnjega odstavka mora zahtevku za izplačilo premije priložiti tudi jzjavo pooblaščenega organa upravljanja, da so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka. V primeru, da organizacija združenega dela, ki je registrirana za izvoz, izvaža živo živino, ji ob pogojih tega dogovora pripada del premije, ki jo zagotavlja republiški sklad in ŽPS le, če izvaža junce težje od 460 kg in junice težje od 380 kg, če pa izvaža meso, pridobi pri juncih 260 kg, pri junicah pa 215 kg mesa. Del premije, za katere zagotavljajo sredstva občinski skladi z območja porabe mesa, izplača kupec spitanih telet — klavnica, ob prevzemu živali. Klavnica uveljavlja povračilo za občinsko premijo, ki jo je izplačala organizatorju proizvodnje (za individualne rejce in hlevske skupnosti) oziroma organizaciji združenega dela — rejcu za meso prodano v svežem — pri občinskem skladu, na območju katerega je meso prodala v svojih prodajalnah, — ki ga je dobavila kupcem (distributerjem) pa zaračuna izplačano premijo, kupec pa jo uveljavi pri tistem občinskem skladu, na območju katerega je meso prodal. Glede na to, da klavnica izplača premijo rejcu za količino mesa zaklane živali (v topli polovici), pri občinskem skladu pa uveljavlja povračilo tako izplačane premije za količine mesa prodane v svežem, ki je odcejeno, ohlajeno in krojeno, se pri uveljavljanju višine premije pri občinskem skladu upošteva 9'V« kalo (premija torej 20 dih), če pa je brez kosti pa še 15,4°/» kalo (premija' torej 23,64 din). Pri občinskem skladu se uveljavlja povračilo za izplačano premijo rejcem, za sveže meso prodano meso v maloprodaji. Del premije, za katerega zagotavljata sredstva republiški sklad in ŽPS, uveljavlja organizacija združenega dela, za združene kmete pa organizator proizvodnje, pri republiškem skladu enkrat mesečno, najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec. Organizator proizvodnje mora obračunati celotno premijo združenim kmetom brez odbitkov, istočasno s plačilom za odkupljeno žival Premija se lahko obračuna, če združeni kmet sklene z organizacijo združenih kmetov pogodbo za celotno tržno proizvodnjo mleka in mesa v tekočem letu in izpolnjuje pogodbene obveznosti. Premija se lahko uporabi samo za ureditev pridelovanja krme (nakup mineralnih gnojil, semena, ureditev silosov in sušilnih — prevetrovalnih naprav) po programu, ki ga za združenega kmeta izdela pospeševalna služba organizacije združenih kmetov. 3. Premjranjc reje klavnih nrvcsnic Premija za rejo klavnih prvesnic znaša 12.000 din v nižinskih in 24.000 din v hribovitih območjih, ' . Sredstva za premijo zagotavljajo Nižinsko Hribovito območje območje (po glavi — din) (po glavi — din) republiški sklad 2.000 14.000 občinski sklad 10.000 10.000 Premija pripada rejcu (organizaciji združenega dela, združenemu kmetu in hlevski skupnosti) za vsako telico v pitanju, ki je enkrat telila, rjave ali lisaste pasme, križanke teh, ali črno bele z mesnato phsmo, ne glede na poreklo. Premija se izplača rejcu ob oddaji prvesnice v zakol, poleg premije za pitanje telet. Rejci — združeni kmetje in hlevske skupnosti — sklenejo z organizacijo združenih kmetov, kmetijske organizacije pa z organizacijo združenega dela — klavnico, pogodbo o reji klavnih prvesnic. S pogodbo se zlasti opredeli število telic, ki se bodo v ta namen obrejile, tehnologija reje, način ugotovitve brejosti, obveza rejca, da bo klavne prvesnice in pridobljena teleta spital ali prodal organizatorju proizvodnje za nadaljnje pitanje. Kmetijska organizacija določi tehnologijo pitanja sama. Ce se rejec odloči, da bo klavno prvesnico redil naprej kot plemensko kravo, in s tem povečal čredo plemenskih krav, mu pripada samo premija za povečanje osnovne črede, če izpolnjuje pogoje. Premije uveljavljajo rejci, oziroma organizacije združenih kmetov za združene kmete in hlevske skupnosti, v rokih, ki so predvideni za obračun premij za pitanje s tem, da rejce, ki so oddali klavne prvesnice, posebej izkažejo v obračunu premij za pitanje, z zahtevkom za izplačilo premije za klavne prvesnice. 4. Prcniiranjc proizvodnje mleka Višina premije za proizvodnjo mleka znaša: — za združene kmete v hribovitih območjih —■ 3.00 din po litru — za združene kmete v nižinskih območjih — 1.00 din po litru — za družbene obrate in hlevske skupnosti —• 3.00 din po litru — za družbene obrate, ki proizvajajo mleko v težjih pridelovalnih pogojih — 5,00 din po litru Sredstva za premije zagotavljajo: Znesek din Delež v ®/e republiški sklad 118,750.000 14,5 občinski skladi 651,750.000 79,5 ŽPS 49,500.000 6,0 Premijo uveljavljajo upravičenci v celoti pri republiškem skladu, najpozneje do 10. v mesecu za pretekli mesec. Sredstva premije uporabljajo upravičenci za ureditev proizvodnje krme (za nakup mineralnih gnojil, semena, ureditev silosov in sušilnih prevetrovalnih naprav). Organizacije združenih kmetov izdajo združenim kmetom in hlevskim skupnostim dobropise s klavzulo, da sredstva lahko uporabijo za gornji namen po programu, ki ga izdela pospeševalna služba organizacije združenih kmetov. Občinski skladi se zavezujemo, da bomo del sredstev svojih skladov združevali pri republiškem skladu glede na stopnjo prispevka iz osebnega dohodka delavcev, (do višine 651.750 dinarjev) in sicer tako, da bomo pri stopnji 0,4 °/o prispevka iz osebnega dohodka združili 41,8 °/o od priliva iz tega vira. Sredstva odvajamo na račun republiškega sklada najpozneje do 10. v mesecu za pretekli mesec, v višini 1/12 predvidenega letnega priliva kot akontacijo s tem, da vplačane akontacije poračunamo z dejanskim prilivom po stanju na dan 30. junija in 31. decembra. Republiški sklad obračuna v 1985. letu združena in porabljena sredstva in o tem poroča občinskim skladom. V ta namen predložijo občinski skladi republiškemu skladu zaključni račun sklada za 1985. leto. Premija za proizvodnjo mleka pripada: — organizacijam združenega dela, ki pridelujejo mleko; — organizacijam združenih kmetov za združene kmete (kooperante), pašne in hlevske skupnosti, s katerimi imajo sklenjene pogodbe o proizvodnji in oddaji mleka, če je med organizacijo združenih kmetov in hlevsko skupnostjo sklenjena pogodba o skupni proizvodnji in delitvi dohodka. Premija za proizvodnjo mleka pripada organizacijam iz prejšnjega odstavka: — če s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih v tržni proizvodnji mesa in mleka, sklenjenem v regiji, sprejmejo obveznost proizvodnje in oskrbe z mlekom delovnih ljudi in občanov v regiji in v SR Sloveniji, ter — če prodajajo mleko po veljavnih proizvajalčevih prodajnih cenah, povečanih za priznane stroške zbiranja in prevoza, organizacijam združenega dela, ki predelujejo mleko in oskrbujejo tržišče. Količine mleka potrebne za oskrbo delovnih ljudi in občanov v drugih regijah SR Slovenije, opredelijo organizacije združenega dela oziroma združenih kmetov v okviru Živinorejske poslovne skupnosti Slovenije ter jih upoštevajo v cit. samoupravnem sporazumu. Kot hlevskim, pripada premija tudi pašnim skupnostim, registriranim pri organizacijah združenih kmetov, za mleko, ki ga proizvedejo za čas paše na skupnem pašniku na hribovitem območju. Premija za proizvodnjo mleka pripada v celoti proizvajalcem. Ce gre za skupno proizvodnjo, se premija deli med udeleženci skupne proizvodnje, v skladu z deležem v skupni proizvodnji in delitvi dohodka. Premija se lahko obračuna, če združeni kmet sklene z organizacijo združenih kmetov pogodbo za celotno tržno proizvodnjo mleka in mesa v tekočem letu ter izpolnjuje pogodbene obveznosti. Premija se izplačuje samo tisti organizaciji združenega dela in organizaciji združenih kmetov (za združene kmete, pašne in hlevske skupnosti), ki vodi matično knjigovodstvo in izvaja selekcijo ter kontrolo proizvodnosti krav, v skladu s predpisi o ukrepih v živinoreji in programom sprejetim v ŽPS. Premija se izplačuje od litra prodanega mleka, če mleko izpolnjuje pogoje o kakovosti, določene s, pravilnikom o kakovosti mleka, mlečnih izdelkov, sirila in čistih kultur (Uradni list SFRJ, št. 51/82). Kakovost mleka ugotavlja organizacija združenega dela, ki se ukvarja s predelavo mleka in je prevzemnik mleka (mlekarna), ter pooblaščena organizacija združenega dela. Organizaciji združenega dela, oziroma organizaciji združenih kmetov, ne pripada premija za tiste količine mleka, ki ne ustrezajo predpisani kakovosti. 5. Premije za sofinanciranje programa konjereje Premije za uresničevanje programa pospeševanja konjereje pripadajo organizacijam združenega dela, združenim kmetom in rejskim skupnostim, ki zrejajo plemenske konje, ter organizacijam združenega dela, ki vodijo selekcijsko službo in matično knjigovodstvo, za naslednje namene: — zrejo žrebic hladnokrvne pasme v kmečki reji, In kasačev v rejskih skupnostih, na podlagi pogodbe o reji — v višini 30.000 dinarjev za vsako žrebico iz A — rodovnika (100) ter 20.000 din iz B — rodovnika (300); premija pripada rejcu. — zrejo žrebic in žrebičkov haflinške pasme v kmečki reji in organizacijah združenega dela na podlagi pogodbe o reji — v višini 20.000 dinarjev, za vsako plemensko žival, ki pripada rejcu (160), — zrejo kvalitetnih kobil z žrebeti, starimi 6 mesecev, v kobilarnah v višini 40.000 dinarjev za vsako žival (60), — zrejo kvalitetnih žrebcev — pepinjerov v kobilarnah ter v rejskih skupnostih — v višini 30.000 dinarjev za vsako žival (12), — odkup šest mesecev starih žrebičkov hladnokrvne in haflinške pasme, za zrejo v žrebetišču, do skupne vrednosti 2,700.000 dinarjev, ki pripada organizaciji združenega dela, v katerem sestavu je žre-betišče (40), — zrejo matičnih kobil z žrebeti, starimi 6 mesecev, v kmečki reji, v višini 3.000 dinarjev za vsako žival, ki pripada rejcu (70), — sofinanciranje reje plemenskih žrebcev v ple-menilnih postajah (OZV2 Ptuj) do zneska 1,100.000 dinarjev, — sofinanciranje preizkušanja delovne sposobnosti plemenskih žrebcev do zneska 1,200.000 dinarjev (Lipica), — sofinanciranje strokovnega vodenja selekcije in matičnega knjigovodstva pri Biotehniški fakulteti — VTOZD za veterinarstvo 1,700.000 dinarjev, — sofinanciranje preizkušanja haflinških žrebcev do zneska 700.000 dinarjev (Krumperk), — zdravstveno varstvo plemenjakov (pregled približno polovice staleža žrebcev letno) 390.000 din, — sofinanciranje selekcijskega dela in drugih ukrepov (zavodi) ter dela v reprodukciji 1,300.000 din, — sofinanciranje rejskega dela Konjeniške zveze 120.000 din, — sofinanciranje pregledov (premo vanj e) 170.000 din, — stroški licenciranja žrebcev in drugi ukrepi 450.000 din. Zahtevek za izplačilo premij po tem dogovoru je treba vložiti najpozneje do 15. novembra 1985. Sredstva za vodenje selekcije in druge storitve se izplačajo na podlagi pogodbe. Sredstva (25 mio din) zagotavlja republiški sklad. 6. Premije za sofinanciranje programa ovčereje Premije pripadajo organizacijam združenega dela, združenim kmetom in ovčarskim skupnostim, ki zre-jajo ovce in organizacijam združenega dela, ki opravljajo selekcijo ovac, za vsako plemensko ovco, ki pomeni povečanje staleža osnovnega tropa ovac, oziroma povečanje ali zamenjavo plemenskih ovnov in sicer: — 3.000 dinarjev za vsako plemensko ovco, — 10.000 dinarjev za nabavo ali zrejo testiranega ovna. Premija pripada rejcu pod naslednjimi pogoji: — da povečuje stalež osnovnih tropov plemenskih ovac pasem jezersko-solčavske, bovške ali križanke, določene s srednjeročnim programom razvoja ovčereje v SR Sloveniji; — da je plemenska ovca stara največ štiri leta; — da so plemenske ovce v tropu oštevilčene; — da je rejec imel na dan 1. januarja 1985 stalež najmanj 10 plemenskih ovac; — da je nabavljene živali pregledala pristojna veterinarska služba; — da rejec ne bo zmanjšal staleža ovac najmanj 5 let in, da ima z organizacijo združenega dela sklenjeno pogodbo o tržni proizvodnji mleka in mesa ter volne; — da so ovni direktno testirani na rastnost in da ima rejec najmanj 20 ovac (v ovčarskih skupnostih in kmetijskih organizacijah pa na vsakih 40 plemenskih ovac po en oven) ter sklenjeno pogodbo o tržni proizvodnji mleka ali mesa in volne, za ^stalež, ki ga ne bo gmanjšal najmanj za dobo petih let. Zahtevek za izplačilo premije je treba vložiti najpozneje do 30. novembra 1985. Sklenitev pogodbe o tržni proizvodnji ter skladnost pasme nabavljenih ovac s selekcijskim programom potrdi organizator proizvodnje v zahtevku. Zahtevku iz prejšnjega odstavka je potrebno priložiti: — potrdilo veterinarske službe, da so plemenske ovce pri nakupu pregledane na kužne in parazitarne bolezni; — poročilo o testiranju ovnov, kraj nabave, in — obračun premije. Organizacijam združenega dela, ki vodijo selekcijsko službo in matično knjigovodstvo za ovce. pripada nadomestilo za delo pri selekciji, pregledih in drugih opravilih v zvezi z izvedbo programa razvoja ovčereje in sicer za: * din — vodenje selekcijske službe 2,300.000 — izvajanje programa zdravstvene pre- ventive matičnih tropov (BF — VTOZD za veterinarstvo) 1,000.000 — sofinanciranje selekcijskega in pospeševalnega dela v kmetijskih (in živinorejskih) zavodih (Kranj, Ljubljana, Nova Gorica in Celje) 1,200.000 — sofinanciranje TZO za kontrolo matičnih tropov 650.000 — sofinanciranje reje in strokovnega dela pri uvoženih kupljenih čistih tropih ovc pri BF 600.000 — nadomestilo rejcem matičnih tropov za sodelovanje pri selekcijskem delu — 2000 ovac po 500 dinarjev 1,000.000 — nerazporejena sredstva 250.000 Medsebojne obveznosti se urede s pogodbo med organizacijo združenega dela, ki ta dela opravlja, in republiškim skladom. Sredstva (17 mio din) zagotavlja republiški sklad. II. ZA POSPEŠEVANJE DRUŽBENOORGANIZIRANE POLJEDELSKE PROIZVODNJE 1. Regresiranje nakupa semenske pšenice in rži Regres znaša 20 dinarjev za kg semenske pšenice in rži. Sredstva za regres zagotavlja republiški sklad v celoti. Regres za semensko pšenico in rž pripada pridelovalcem, ki so sklenili pogodbo o tržni proizvodnji pšenice ali rži, s tem, da: — združeni kmet sklene pogodbo o pridelovanju pšenice ali rži, odda 2.000 do 3.200 kg pšenice ali 2.000 do 2.500 kg rži na hektar, glede na pridelovalne pogoje, ter dodatno odda en kilogram pšenice ali rži za vsak kg prejetega semena; — kmetijska organizacija združenega dela sklene pogodbo o pridelovanju pšenice oziroma rži ter ima nad 5.000 kg pridelka pšenice oziroma 3.500 kg pridelka rži na hektar, glede na pridelovalne pogoje. Kmetijski organizaciji ne pripada regres za seme za pridelovanje semenske pšenice ali rži. Organizacija združenih kmetov, . ki je sklenila z združenim kmetom pogodbo o tržni proizvodnji, uveljavlja regres tako, da predloži — obračun pripadajočega regresa, z izjavo, da so izpolnjene obveznosti, — kopijo računa o dobavi semenske pšenice ali rži organizaciji združenih kmetov. Kmetijska organizacija združenega dela uveljavlja regres z obračunom pripadajočega regresa, priloženo kopijo računa o dobavi semenske pšenice ali rži in izjavo, da je sklenila pogodbo o pridelovanju v letu 1985/86. Regres uveljavlja kmetijska organizacija, za združene kmete pa organizacija združenih kmetov pri republiškem skladu, najpozneje do 15. oktobra 1985. 2. Spodbujanje pridelave pšenice in rži Pridelovalcem pšenice, ki so sklenili pogodbe o pridelavi (merkantilne) pšenice oziroma rži letine 1985, pripada nadomestilo v višini: — 5 din za kg pogodbeno oddane pšenice' oziroma rži organizacijam združenega dela, če oddajo najmanj 5.000 kg pšenice oziroma 3.000 kg rži na hektar, glede na pridelovalne pogoje, — 5 din za kg pogodbeno oddane pšenice ali rži združenim kmetom, če oddajo najmanj 2.000 do 3.200 kg pšenice oziroma 2f.000 do 2.500 kg rži na hektar, glede na pridelovalne pogoje in, če ne zamenjajo pšenico oziroma rž za koruzo. Združenemu kmetu, ki izpolni pogodbene obveznosti in odda pšenico oziroma rž v količinah, kakor je navedeno v drugi alinei prejšnjega odstavka, ter • zamenja pšenico oziroma rž Za koruzo, pripada nadomestilo v višini 1 din za kg oddane pšenice oziroma i'ži. Sredstva nadomestila Uporabljajo Upravičenci za pospeševanje pridelovattjd pšenice ali rži, samo za nakup mineralnih gnojil, zaščitnih sredstev ali semena, Sredstva za nadomestila zagotavlja republiški sklad (270 mio din). Organizacije združenih kmetov izdajo združenim kmetom, za katere so prejele nadomestilo, dobropise s klavzulo, da sredstva uporabijo samo za namene določene s tem dogovorom. Nadomestilo pripada organizacijam združenega dela in združenim kmetom, ki so sklenili pogodbo o tržnem pridelovanju pšenice ali rži, izpolnili pogoje pogodbene tržne proizvodnje in sklenili pogodbo o pridelovanju pšenice ali rži letine 1985/86. Organizacije združenega dela, za združene kmete pa organizacije združenih kmetov, uveljavljajo regres pri republiškem skladu najpozneje do 15. oktobra 1985. 3. Premiranje pridelave sladkorne pese Premija za pridelovanje sladkorne pese pripada: — pridelovalcem, ki oddajo enako ali manjšo količino, kot v letu 1984, v Višini 1 din za kilogram oddane (čiste) sladkorne pese; — pridelovalcem, ki glede na leto 1984 povečajo oddajo sladkorne pese, za količino, ki je enaka oddani količini v 1984. letu, v višini 1 din za kilogram, za količino, ki presega količino oddano v 1. 1984, pa premijo v višini 1,50 din za kilogram oddane (čiste) sladkorne pese. Sredstva za premijo zagotavlja republiški sklad. Premijo uveljavljajo organizacije Združenega dela, za združene kmete pa organizacije združenih lemetov, pri republiškem skladu preko Tovarne sladkorja Ormož. Polovica premije se izplača ob setVi (ob vzniku), na podlagi sklenjenih pogodb za 1 1985, druga pa po opravljenem obračunu o oddanih količinah sladkorne pese. n Premija se lahko uporabi le za nabavo mineralnih gnojil In zaščitnih sredstev. Zahtevek za kohčni obračun pripadajočih sredstev premije, tdoži Tovarna sladkorja Ormož, najpozneje do 30. novembra 1985. 4. Regresiranje nakupa semenske koruze Regres uveljavljajo organizacije združenega dela, za združene kmete pa organizacije združenih kmetov, v višini 100 din, če gre za seme priporočenih hibridov koruze in imajo sklenjene pogodbe o tržni pridelavi kofuze, &!i mesa ali mleka S pogodbo se določi količina pridelkov za oddajo, glede na pridelovalne pogoje. Pri kombinirani prireji se pri obračunu sorazmerno upoštevajo vsi tržni pridelki (meso in mleko), za katere je sklenjena pogodba z ustrezno organizacijo združenega dela oziroma združenih kmetov. Organizacije združenega dela, za združene kmete in pridelovalne skupnosti pa organizacije združenih kfnetoV, Obračunajo regres najkasneje do 30. novembra 1985. Sredstva za regresiranje nakupa semenske koruze zagotavlja republiški sklad (70 % — 84 mio din) in občinski skladi (30 °/o — 36 mio din). 5. Regresiranje nakupa semenskega krompirja Regres znaša 20 din za kg priznanega semenskega krompirja. Pridelovalci (merkantilnega) krompirja, organizacije združenega dela, za združene kmete pa organizacije združenih kmetov, uveljavljajo regres za semenski krompir, če so sklenili z ustrezno organizacijo pogodbo o tržni proizvodnji jedilnega oziroma industrijskega krompirja in, če Oddajo najmanj 20.000 kg krompirja na hektar. Sredstva zagotavljajo republiški sklad (50°/o — 40 mio din) ih Poslovna skupnost za sadje, krompir in vrtnine (50 %> — 40 mio din). Regres se uveljavi najkasneje do 31. oktobra 1985. ■ III. SOFINANCIRANJE DELOVANJA KMETIJSKE POSPEŠEVALNE SLUŽBE 1. Sredstva za financiranje programa pospeševalnih del Republiškega centra za pospeševanje kmetijstva pri Zadružni zvezi Slovenije, ki ga neposredno izvaja ta center in sredštva za financiranje strokovnih nalog za realizacijo predpisov O Ukrepih v živinoreji in o semenu in sadikah, ki jih opravlja Kmetijski inštitut Slovenije, zagotavlja republiški sklad. 2. Za naloge iz pospeševalnega programa, ki ga izvajajo območni kmetijski in kmetijsko veterinarski zavodi, na področju pospeševanja glavnih kmetijskih proizvodov (sladkorna peša, pšenica, oljnice, krompir, krma iti vrtnlhe, Sadje ih grozdje) ter naloge s področja živinoreje, zagotavlja sredstva OZD — Imristhi-kom storitve republiški sklad v višini 70 % (do višine 11 mio din), s pogojem, da drugi del sredstev zagotovijo ustrezne poslovne skupnosti, oziroma OZD — koristniki storitev sami. 3. Za sofinanciranje strokovnih kadrov v pospeševalni službi za delo na intehzifikaciji pridelave krušnih žit, sladkorne pese, koruze, vrtnin, krmskili rastlin, mesa, mleka in vib, zagotavlja republiški sklad za 1985. leto sredstva (do višihe 65 mio din) s tem, da občinski skladi iz 6. člena (ega dogovora zagotove najmanj 30%, vsi ostali ph 50% potrebnih sredstev. Višina potrebnih sredstev se ugotovi v skladu s kriteriji, ki jih sprejme izvršilni odbor republiškega sklada. 4. Za Izvajanje pospeševalnega programa v organizacijah združenih kmetov zagotavljajo tem organizacijam del sredstev občinski skladi. Udeleženci soglašamo, da bo delež sredstev, ki jih bodo zagotavljali občinski skladi tolikšen, da bo zagotovljeno ustrezno število pospeševalcev in izvedba s programom organizacije združenih kmetov določenih nalog. Sredstva za sofinanciranje delovanja kmetijske pospeševalne službe po tem dogovoru, se izplačajo koristnikom, če predložijo ovrednoten program pospeševalnih del, ki so neposredno vezana na izvedbo letnih planskih nalog na področju družbeno-organizi- rane kmetijske tržne proizvodnje. Sredstva se med letom izplačujejo v skladu s pogodbo, s katero se uredijo medsebojne pravice in obveznosti, kot akontacija, dokončen obračun pa se opravi ob predložitvi poročila o izvedbi nalog. Republiški sklad zagotovi, za sofinanciranje delovanja kmetijske pospeševalne službe skupno 120 milijonov din. IV. ZA POSPEŠEVANJE ZREJE IN ULOVA RIB Za pospeševanje ulova morskih rib bo sredstva za intervencije v višini 50,000.000 din zagotovil republiški sklad. Poleg tega bo republiški sklad zagotovil še 500.000 din za izdelavo tehnično-tehnološke dokumentacije za zrejo sladkovodnih rib. Intervencijski skladi občin, ki so oskrbovana z morskimi ribami in organizacija združenega dela za ulov rib, borne s samoupravnim sporazumom opredelili medsebojne obveznosti glede oskrbe z ribami, ter spodbujanje večjega ulova. V. ZA NADOMESTILO DEL^ OBRESTI KREDITOV Za nadomestilo d?’i obresti kreditov, d-mih iz sredstev hranilno kred'trn h služb, bomo udeleženci zagotovili sredstva za n"d~.n->?"3nie dela obresti za k red’te. ki so dani do vključno 1921 'eta in do izteka obveznosti. Nadomestilo dela obresti uveljavlja Zveza hran'1- -no kreditnih služb enkrat letno in si^er veko leto do 15. januarja zn naza* za ore*eklo leto s tem. da predloži zahtevek za uveljavitev nadomestila, ki ga je pregledala Služba družbenega knjigovodstva. Eventualne razlike, ki se ugotove po pregledu Službe družbenega knjigovodstva in danim avansom tekom leta. se poračunajo v naslednjem letu. Na predlog Zveze hranilno kreditnih služb se tekom leta lahko izplača avans. Sredstva bomo zagotovili republiški in občinski skladi po kriterijih iz 5. člena zakona o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu (Uradni list SRS, št. 19/73). VI. ZA KRITJE TEČAJNIH RAZLIK IN NADOMESTILA DELA OBRESTI Za kritje tečajnih razlik in nadomestila dela obresti za kmetijske naložbe pri kreditih Mednarodne banke za obnovo in razvoj, bo sredstva za inter- -vencije zagotovil republiški sklad. vil za nadomestilo stroškov PRI ZAŠČITI PRIDELKOV Za delovanje sistema strelskih mest pri obrambi pred točo, zaradi zaščite kmetijskih pridelkov, bomo udeleženci zagotovili sredstva za delno nadomestilo stroškov. Sredstva v višini 30 milijonov dinarjev zagotavlja republiški sklad, intervencijski skladi občin na ogroženih območjih pa v skladu s sporazumom, ki ga sklenejo z območno samoupravno skupnostjo za obrambo pred točo. VIII. SKUPNE DOLOČBE 6. člen Za hribovita območja se po tem dogovoru štejejo območja, ki so uvrščena v III. in IV. d :ni okoliš. Po tem dogovoru se za občinske sklade iz manj razvitih in delno manj razvitih občin štejejo občinski skladi iz naslednjih občin: Gornja Radgona, Ilirska Bistrica, Lenart, Lendava, Ljuiomer, Murska Sobota, Ormož, Ptuj, Radlje ob Dravi, Sežana, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Tolmin in Maribor-Pesnica. I. člen Udeleženci soglašamo, da natančnejša navodila glede uveljavljanja interventnih ukrepov po tem dogovoru ter evidence in izplačilu premij, sprejme izvršilni odbor republiškega skiada in z njimi seznani občinske sklade. 8. člen Udeleženci se dogovorimo, da bomo sredstva za pospeševanje proizvodnje hrane zagotovili koristnikom le ob izpolnitvi pogojev, določenih s tem dogovorom in s predpisom pristojnega organa družbenopolitičnih skupnosti o uvedbi posameznega ukrepa za pospeševanje proizvodnje hrane iz 5. člena tega dogovora. 9. člen Udeleženci se zavezujemo, da bomo na podlagi tega dogovora, in ob upoštevanju zbranih sredstev za pospeševanje proizvodnje hrane, sprejeli najpozneje do konca de embra 1934 program dela občinskih skladov za leto 1935, v katerega bomo, v okviru materialnih možnosti, v skladu z družbenim planom občine in resolucije o njegovem izvajanju ter 3. členom tega dogovora, predvideli tudi druge ukrepe za pospeševanje proizvodnje hrane. 10. člen Udeleženci se dogovorimo, da predlog dogovora o enotni politik; intervencij za prihodnje leto pripravi republiški sklad do 1. oktobra v tekočem letu za naslednje leto. II. člen Udeleženci dogovora soglašamo, da izvajanje tega dogovora spremlja in usklajuje aktivnosti med udeleženci izvršilni odbor republiškega sklada. Izvršilni odbor iz prejšnjega odstavka najmanj enkrat letno pregleda programe dela in finančne načrte občinskih skladov. 12. člen Udeleženci se zavezujemo, da bomo sprotno analizirali izvajanje dogovorjenih nalog in na podlagi ugotovljenih ekonomskih gibanj v proizvodnji dopolnili letne programe dela, če bo to potrebno. 13. člen Ce udeleženec tega dogovora ne zagotovi potrebnih sredstev za izpolnitev obveznosti iz tega dogovora, če ne uskladi svojega programa dela s tem dogovorom, ne ravna v skladu s tem dogovorom, ali ne sklene tega dogovora, drugi udeleženci ne bomo zagotovili sredstev za pospeševanje proizvodnje hrane za območje, s katerega je udeleženec. 14. člen Postopek za spremembo in dopolnitve tega dogovora je enak kot za njegovo sklenitev. 15. člen Ta dogovor je sklenjen, ko ga sprejme več kot petdeset odstotkov udeležencev tega dogovora. 16. člen Ta dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 4. decembra 1984. Predsednik skupščine Jože Kavčič L r. 208. Na podlagi prvega odstavka 48. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81) daje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije SOGLASJE k sklepu skupščine Skupnosti za ceste Slovenije z dne 27. decembra 1984 o spremembah sklepa o določitvi višine in načina plačevanja cestnine Daje se soglasje k sklepu o spremembah sklepa o določitvi višine in načina plačevanja cestnine, s katerim se določa cestnina na cestnih odsekih Ljubljana zahod—Postojna—Razdrto in Hoče—Arja vas. Št. 420-10/83-3/5 Ljubljana, dne 31. januarja 1985. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Dušan Šinigoj l.r. 209. Na podlagi 75. člena zakona o vodah (Uradni list SRS. št. 38/81) in drugega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) izdaja Republiški komite za varstvo okolja dn urejanje prostora STROKOVNO NAVODILO o metodologiji za preiskavo kakovostnih in količinskih sprememb odpadnih voda 1. člen , Organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki spuščajo ali odvajajo odpadne vode, so dolžne redno preiskovati kakovostne in količinske spremembe odpadnih voda. Preiskave iz prvega odstavka tega člena opravljajo organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti same ali jih poverijo drugi za to usposobljeni organizaciji. 2. člen Kakovostne spremembe odpadnih voda se ugotavljajo z analizo parametrov onesnaženja, količinske spremembe pa z merjenjem pretokov odpadnih voda. Pri preiskavi kakovostnih sprememb odpadnih voda se ugotavljajo splošni parametri- onesnaženja (temperatura, vrednost pH, neraztopljene snovi, kemijska potreba po kisiku — bikromatna metoda (KPKjb), biokemijska ptoreba po kisiku (BPK5), strupenost). 3. člen Analize se izvajajo po analiznih metodah za katere je organizacija, ki jih izvaja, dobila atest pooblaščene orgnizacije iz prvega odstavka 63. člena zakona p* vodah. Ob spremembi analizne metode je potrebno pridobiti nov atest. 4. člen Za pravilno ugotovitev kakovostnih sprememb onesnaženosti odpadnih voda je bistven reprezentativen vzorec odpadne vode, ki se preiskuje. Reprezentativen vzorec se dobi s postopkom vzor-čevanja, katerega namen je dobiti iz velike količine odpadne vode po volumnu majhen vzorec, primeren za analiziranje. 5. člen Vzorčevanje je lahko ročno ali aparaturno Pri ročnem vzorce vanju se zajema vzorec trenutno v določenih intervalih. Ob vsakem zajemu je potrebno izmeriti pretok odpadne vode, da se lahko pripravi sestavljeni vzorec. Aparati za zajem vzorca odpadne vode so lahko časovno 'proporcionalni ali pretočno proporcionalni vzorčniki. Pri vzorčevanju odpadnih vod, kjer je pretok odpadnih vod konstanten se lahko uporabljajo časovno proporcionalni vzorčniki, kjer pa pretok odpadnih vod niha, se uporabljajo časovni in pretočni — proporcionalni vzorčniki. 6. člen Pri vzorčevanju je potrebno navesti mesto vzor-čevanja, vremenske pogoje, datum in čas zajema vzorca, temperaturo vode in zraka ter pretok vode in opisati odvzeti vzorec. Podroben postopek vzorčevanja, kakor tudi količino odvzetega vzorca je potrebno prilagoditi komponentam, ki se jih določa in uporabljeni analizni metodi. Zagotovljena mora biti ponovljivost vzorčenja in primerljivost rezultatov čez daljše časovno obdobje. 7. člen O preiskayah odpadnih voda vodijo organizacije iz 1. člena tega navodila evidence iz katerih izhajajo pogostost merjenja in rezultati preiskav. 8. člen To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 324-34/79 Ljubljana, dne 14. januarja 1983. Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora Predsednik Jože Kavčič 1. r. 210. Na podlagi 75. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81) in drugega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) izdaja Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora STROKOVNO NAVODILO za določanje meje priobalnih zemljišč, erozijskih območij in morske obale 1. člen Za priobalna zemljišča se štejejo vsa pribrežna zemljišča nad višino srednje letne vode in nad višino naj višjega vodostaja plime v širini najmanj 10 m, vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi in zemljišča najmanj v petmetrskem pasu za visokovodnimi nasipi. Za priobalna zemljišča se štejejo tudi erozijska območja z intenzivno erozijo in površine, ki jih ogrožajo plazovi. 2. člen Meje pribrežnih zemljišč se določajo: — pri vodotokih in drugih zbiralnikih voda od višine srednje letne vode v širino, ki je potrebna za vzdrževanje, vendar najmanj 10 m; — pri morju od najvišjega vodostaja plime v širino, ki je potrebna za vzdrževanje, vendar najmanj 10 ra. 3. člen Meje zemljišč za visokovodnimi nasipi se določajo v širini petih metrov, merjeno od pete nasipa oziroma od zunanjega roba drenažnega jarka. 4. člen Meje erozijskih območij se določajo z opredelitvijo površin, ki so ogrožene od erozije. Erozija, v smislu prejšnjega odstavka je sprememba zemeljskega površja, ki nastane kot posledica delovanja vode, mraza in temperaturnih razlik ter vetra. 5. člen Meje območij, ki jih ogrožajo plazovi, se določajo z opredelitvijo površin, ki so ogrožena s snežnimi plazovi ali kjer prihaja do drsenja tal na poševnih terenih oziroma do drugih nenadnih geoloških premikov tal z znamenji prelomov na površini. 6. člen Morska obala je pas kopnega vzdolž morja med najnižjim vodostajem oseke in najvišjim, vodostajem plime. 7. člen To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 324-34/79 Ljubljana, dne 14. januarja 1985. Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora Predsednik Jože Kavčič 1. r. m. Na podlagi 11. člena odloka o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80) in drugega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ty o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) izdaja Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora NAVODILO za izdelavo sanacijskih programov na območjih, kjer so presežene kritične vrednosti hrupa 1. člen S sanacijskimi programi se sprejemajo izjemni ukrepi za zmanjševanje škodljivega vpliva hrupa, za območja, kjer so presežene kritične vrednosti hrupa po tabeli IV. odloka o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80). 2. člen Sanacijski program vsebuje: 1. oceno stanja in vzrokov za pojav kritičnih ravni hrupa; 2. program ukrepov za zmanjšanje kritičnih ravni hrupa; 3. oceno potrebnih finančnih sredstev in program njihovega zagotavljanja; ' 4. rok trajanja sanacije. 3. člen Ocena stanja in vzrokov za pojav kritičnih ravni hfupa vključuje zlasti: — opis planiranih nalog in ukrepov za omejevanje hrupa na širšem območju; — analizo odzivnosti prebivalstva na prekomerni hrup, analizo strokovnih ugotovitev in podatkov (npr. gostota in struktura prometne obremenitve, rezultati meritev); — določitev kritičnih mest ali območij; — opredelitev najpomembnejših dejavnikov, ki povzročajo prekomerni hrup. 4. člen Program ukrepov za zmanjšanje kritičnih ravni hrupa vključuje: — prioritetni red, sanacije virov hrupa; — tehnične ukrepe za zmanjšanje kritičnih ravni hrupa; — ukrepe prostorsko organizacijskega značaja; — ukrepe pri vzdrževanju in uporabi cest, stanovanjskih in drugih bivalnih objektov ali prostorov; — prepovedi ali omejitve dejavnosti, ki povzročajo hrup. 5. člen Ocena potrebnih finančnih sredstev in program njihovega zagotaxdjanja vključujeta: — finančno ovrednotenje programov ukrepov za zmanjšanje kritičnih ravni hrupa; — vire in način zagotavljanja teh sredstev; — rokovni program zagotavljanja sredstev. 6. člen V sanacijskih programih mora biti določen tudi rok trajanja sanacije. Določeni morajo biti: — ukrepi, ki zahtevajo takojšnje ravnanje in delovanje; — ukrepi kratkoročnega značaja, pogojeni predvsem s smotrnejšo organizacijo delovnega procesa in dejavnosti; — ukrepi srednjeročnega značaja, pogojeni s planirano stopnjo tehnološkega in družbenega razvoja. 7. člen To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 8t. 63-78/80 Ljubljana, dne 14. januarja 1985. Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora Predsednik Jože Kavčič 1. r. 312. Na podlagi 173. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80 in 33/80) in glede na določbe II. poglavja resolucije o politiki uresničevanja usmeritev družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 do 1985 v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 40/84) izdaja Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje v soglasju z Republiškim komitejem za družbeno planiranje ODREDBO o evidenci kazalcev iz planskih aktov temeljnih in drugih organizacij združenega dela za leto 1985 1. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti morajo kot obvezno prilogo istočasno s predložitvijo zaključnega računa za leto 1984 predložiti Službi družbenega knjigovodstva podatke o razporejanju dohodka iz svojega planskega akta za leto 1985 v dveh izvodih na obrazcu, ki je sestavni del te odredbe. 2. člen Podružnica Službe družbenega knjigovodstva opremi obrazce za računalniško obdelavo in posreduje en izvod izvršnemu svetu skupščine občine. Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji obdela podatke in jih pošlje Zavodu SR Slovenije za družbeno planiranje. 3. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 428-02/85-1 Ljubljana, dne 15. januarja 1985. Direktor Zavoda SR Slovenije za družbeno planiranje Bojan Praznik 1. r. Soglaša Republiški komite za družbeno planiranje Predsednik Milivoj Samar 1. r. Plan razporejanja dohodka v letu 1985 Obrazec P-85 P. & O < N N Elementi =>§ X Zap. St Oznaka iz ZB O * S li 88 G® N"4 1? 1 072 Celotni prihodek 01 2 020 Amortizacija po predpisanih minimalnih stop- njah 02 3 047 Doseženi dohodek 03 4 095 + 111 do 119 Akumulacija TOZD 04 5 108 + 109 +110 Del čistega dohodka za osebne dohodke in skup- no porabo 05 6 192 Povprečno število zaposlenih na podlagi delov- nih ur 06 7 190 Povprečno uporabljena poslovna sredstva 07 8 905 Izvoz na konvertibilno tržišče 08 9 Indeks rasti fizične produktivnosti dela 1985/84 09 10 Kontrolni seštevek 11 072 :046 Celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi (na 2 decimalki) 10 l 2 3 4 5 6 7 12 047 :192 13 (095 + 111 do 119) : 190 X 100 14 (020 + 095 + 111 do 119) : 190 X 100 Dohodek na zaposlenega Akumulacije v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi (na 2 dec.) Sredstva za reprodukcijo v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi (na 2 decimalki) 15 (095 + 111 do 119) : 047 X 100 Delež akumulacije v dohodku (v •/• na 1 de- cimalko) 16 905 :072 X 100 Delež konvertibilnega izvoza v celotnem pri- hodku (v %> na 1 decimalko) 17 Povprečno izločena sredstva za reprodukcijo v TOZD na 100 din povprečno uporabljenih poslovnih sredstev v letih 1981 do 1983 (na 2 dec.) 18 Povprečno izločena sredstva za reprodukcijo v primerjalni podskupini dejavnosti na 100 din povprečno uporabljenih poslovnih sredstev v letu 1981 do 1983 (na 2 decimalki) 19 Razporejena sredstva za osebne dohodke in sred- stva za skupno porabo v TOZD na delavca v prvih devetih mesecih leta 1984 20 Razporejena sredstva za osebne dohodke in sredstva za skupno porabo v primerjalni podskupini dejavnosti na delavca v prvih devetih mesecih leta 1984 21 'Ali je plan razporejanja dohodka bil usklajen s samoupravnim sporazumom dejavnosti in katerim? 11 12 13 14 15 Planirana razmerja v razporejanju dohodka se usklajujejo, glede na družbene usmeritve razporejanja dohodka v resoluciji za leto 1985, kna ravni (obkrožite ustrezen odgovor): TOZD DO SOZD Dne ............-.......... 1985 Pečat, ki sprejema Predsednik obračun SDK in datum delavskega sveta sprejema ....................... . NAVODILO: * 1. Podatke o vrsticah pod zaporednimi številkami 1 do 7 ter 21 izpolnjujejo temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti v materialni proizvodnji in izven materialne proizvodnje; podatke pod zaporednimi številkami od 8 do 20 pa izpolnjujejo samo temeljne organizacije združenega dela materialne proizvodnje. 2. Podatki v petem stolpcu za elemente pod zaporednimi številkami 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 8 se morajo ujemati z ustreznimi podatki iz obrazca Poslovni rezultati med letom — bilanca uspeha za leto 1984 oziroma ustreznim podatkom iz obrazca Posebni podatki k poslovnemu rezultatu med letom — bilanca uspeha za leto 1984. Podatki v šestem stolpcu se povzemajo iz planskega akta za leto 1935, ki ga je sprejel delavski svet in ki je usklajen z usmeritvami resolucije ustrezne družbenopolitične skupnosti in dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v 1985. letu. 3. Podatki v petem stolpcu za elemente pod zaporednimi številkami 11 do 16 predstavljajo izvedene kazalce poslovanja in so izračunani iz ustreznih podatkov iz obrazca Poslovni rezultat med letom — bilanca uspeha za leto 1984 in iz obrazca Posebni podatki o poslovnem rezultatom med letom — bilanca uspeha za leto 1984. Podatek v šestem stolpcu se izračuna iz ustreznih planiranih kategorij za leto 1985. Podatek pod zaporedno številko 9 (indeks porasta fizične proizvodnosti dela) se vpiše v stolpec 7 — v skladu z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v 1985. letu in predstavlja kazalnik, ki ga delavci v temeljni organizaciji združenega dela opredelijo v svojih planskih in drugih samoupravnih splošnih aktih. 4. Metodologija za izračun podatkov pod zaporedno številko 17 in 18. Povprečno izločena sredstva za reprodukcijo na 100 din povprečno uporabljenih poslovnih sredstev v letih 1981—1983 z oznako za AOP je naslednja: (020 + 095 + 111 do 119) ZR 81 + (020 + 095 + 111 do 119) ZR 82 + (020 + 095 + 111 do 119) ZR 83 —— ---------------------------------------------X 100 190 ZR 81 + 190 ZR 82 + 190 ZR 83 Podatek pod zaporedno številko 18 je izračunan in objavljčn kot sestavni del metodologije Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v 1985. letu. 5. Metodologija za izračun podatkov pod zaporedno številko 19 in 20: Razporejena sredstva za osebne dohodke in sredstva za skupno porabo v temeljnih organizacijah združenega dela na delavca v prvih devetih mesecih leta 1984 z oznako AOP je naslednja: (108 + 109 + 110) : 192 Vir za izračun tega podatka je Periodični obračun za obdobje januar—september 1984. Podatek pod zaporedno številko 20 je izračunan in objavljen kot sestavni del metodologije dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v 1985. letu 313. Obrazec SIS-P Občina v SR Sloveniji ............................ Samoupravna interesna skupnost .................. Planirana sredstva samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti za izvedbo letnega programa d d, N Elementi o o Na podlagi prvega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in q Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) in v zvezi s 173. členom zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80 in 33/80) ter z določbami II. poglavja točke 1 resolucije o politiki uresničevanja usmeritev družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 40/84) izdaja Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje v soglasju z Republiškim komitejem za družbeno planiranje ODREDBO o evidenci kazalcev iz planskih aktov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti morajo skupaj z zaključnim računom za leto 1984 ter dne 30. septembra 1985 in dne 1. decembra 1985 Službi družbenega knjigovodstva predložiti podatke o letnem programu in planskih sredstvih za izvedbo tega programa iz svojega planskega akta za leto 1985, in sicer v enem izvodu na obrazcu SIS-P, ki je sestavni del te odredbe in je objavljen skupaj z njo. Zavezanke za predložitev obrazcev po prejšnjem odstavku so samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti, ki so po odloku o enotni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list SFRJ, št. 34/76, 62/77, 72/80, 77/82, 71/83 in 68/84) razporejene v podskupine dejavnosti 140231, 140232, 140233, 140234, 140235, 140236, 140237 in 140238. 2. člen Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji obdela podatke iz prejšnjega člena in jih pošlje Zavodu SR Slovenije za družbeno planiranje in izvršnim svetom občinskih skupščin. 3. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 402-12/85-1 Ljubljana, dne 17. januarja 1985. Soglaša Republiški komite za družbeno planiranje Predsednik Milivoj Samar L r. Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje Direktor Bojan Praznik I. r. I. Sredstva za letni program, ki se izvaja prek samoupravne interesne skupnosti 1. Sredstva za OZD iz naslova svobodne menjave dela po SIS oziroma v okviru SIS in sredstva drugim uporabnikom ter tujim osebam, ki opravljajo storitve po programu SIS (brez sredstev za investicije in sredstev za odplačila kreditov za investicije) 2. Pokojnine in invalidnine 3. Štipendije 4. Druga sredstva za zagotavljanje socialne varnosti in druga nadomestila delavcem, delovnim ljudem in občanom 5. Sredstva za investicije 6. Sredstva za solidarnosti 7. Sredstva za vzajemnost in skupne naloge 8. Sredstva drugih SIS družbenih dejavnosti za druge naloge 9. Sredstva za delovanje SIS in njene delovne skupnosti 10. Presežek prihodkov za druge namene 11. Skupaj (zap. št. 1 do zap. št. 10) II. Planirana sredstva za izvedbo letnega programa, ki se izvaja prek SIS 12. Preneseni del presežka prihodkov iz prejšnjega leta 13. Prihodki od prispevkov iz dohodka * 14. Prihodki iz prispevkov iz osebnih dohodkov delavcev 15. Prihodki od prispevkov iz osebnega dohodka kmetov 16. Prihodki od prispevkov iz osebnega dohodka delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnosti 17. Prihodki od prispevkov iz osebnega dohodka delavcev, zaposlenih pri občanih in civilnih pravnih osebah 18. Prihodki od prispevkov jugoslovanskih delavcev, zaposlenih v tujini 19. Skupaj izvirni prihodki (zap. št. 13 do zap. št. 18) 20. Prihodki iz naslova solidarnosti 21. Prihodki iz naslova vzajemnosti in skupnih nalog 22. Prihodki od drugih SIS 23. Prihodki od DPS 24. Drugi prihodki 25. Skupaj (zap. št. 12 + zap. št. 19 do zap. št. 24 = zap. št. 11) Dne ------------------------------- 19...----- Vodja planske službe Direktor NAVODILO ZA IZPOLNJEVANJE OBRAZCA »PLANIRANA SREDSTVA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI ZA IZVEDBO LETNEGA PROGRAMA« .(SIS-P) V obrazec se vpišejo: — v stolpec 3 podatki o letnem programu in planiranih sredstvih SIS za izvedbo tega programa za leto 1984 — v stolpec 4 podatki o letnem programu in planiranih sredstvih SIS za izvedbo tega programa za leto 1985. I. Sredstva za letni program, ki se izvaja prek SIS Pod zap. št. 1 se vpišejo sredstva, ki so v letnem planskem aktu samoupravne interesne skupnosti planirana za izvedbo programa storitev izvajalskih organizacij in sredstva drugim uporabnikom družbenih sredstev in tujim osebam, ki opravljajo storitve po programu samoupravne interesne skupnosti. To so sredstva, ki vsebinsko ustrezajo knjiženjem na deiu skupin kontov 40 in 41. Ne upoštevajo pa se sredstva, namenjena za investicije in za odplačilo kreditov za investicije. Pod zap. št. 2 se vpišejo sredstva, ki jih samoupravna interesna skupnost v svojem letnem planskem aktu planira za izplačilo pokojnin in invalidnin in vsebinsko ustrezajo knjiženju na kontih 420 in 421. Pod zap. št. 3 se vpišejo sredstva planirana za štipendije, ki vsebinsko ustrezajo knjiženju na kontu 425. Pod zap. št. 4 se vpišejo sredstva, ki jih samoupravna interesna skupnost v svojem letnem planskem aktu planira za izplačilo nadomestil osebnega dohodka za čas bolezni, nadomestil osebnega dohodka v času porodniškega dopusta, nadomestil za čas brezposelnosti, za družbene denarne pomoči, za otroške dodatke in za izplačilo drugih sredstev iz naslova socialnih pravic. Podatek vsebinsko ustreza knjiženjem na kontih 422, 423, 424, 426, 427 in 428. Pod zap. št. 5 se vpišejo sredstva, ki jih samoupravna interesna skupnost v svojem letnem planskem aktu planira za investicije. V sredstva se vključi tudi sredstva planirana za odplačila kreditov za investicije. Podatek vsebinsko ustreza knjiženjem na delu skupine kontov 40 in 41 ter delov konta 820 in 823. Pod zap. št. 6 se vpišejo sredstva samoupravne interesne skupnosti, ki jih izdvaja za solidarnost v skladu s samoupravnim sporazumom o solidarnostnem prelivanju sredstev oziroma v skladu s sistemom solidarnosti na področju delovanja samoupravne interesne skupnosti. Podatek vsebinsko ustreza knjiženjem na delu skupine kontov 43. Pod zap. št. 7 se vpišejo sredstva samoupravne interesne skupnosti, ki jih samoupravna interesna skupnost izdvaja na podlagi samoupravnih sporazumov o skupnih nalogah in o vzajemnosti in vsebinsko ustreza knjiženjem na delu skupine kontov 43. Pod zap. št. 8 se vpišejo sredstva, ki jih samoupravna interesna skupnost planira v svojem letnem planskem aktu za izdvajanja drugim samoupravnim interesnim skupnostim za druge naloge (npr. na podlagi posebnih samoupravnih sporazumov med SIS) in ki niso zajeta pod zap. št. 6 oziroma 7, vsebinsko pa ustrezajo knjiženjem na delu skupine kontov 43 in na kontu 464. Pod zap. št. 9 se vpišejo sredstva planirana za delovanje samoupravne interesne skupnosti in njene delovne skupnosti. Vsebinsko podatek ustreza knjiženjem na skupinah kontov 44, 45 in 46 brez konta 464. Pod zap. št. 10 se vpišejo sredstva, ki jih samoupravna interesna skupnost v svojem letnem planskem aktu nameni iz presežka prihodkov za druge namene. Podatek vsebinsko ustreza knjiženjem na delu konta 820, 821, 822 in na delu konta 823. II. Planirana sredstva za izvedbo letnega programa, ki se izvaja prek SIS Pod zap. št. 12 se vpišejo sredstva prenesenega dela presežka prihodkov iz prejšnjega leta, ki ustrezajo knjiženju na kontu 700. Pod zap. št. 13 se vpišejo planirana sredstva, ki jih bo samoupravna interesna skupnost združila iz dohodka OZD in delovnih skupnosti. Podatek vsebinsko ustreza knjiženjem na skupini kontov 71 brez konta 713. Pod zap. št. 14 se vpišejo planirana sredstva, ki jih bo samoupravna interesna skupnost združila iz osebnih dohodkov delavcev. Podatek vsebinsko ustreza knjiženjem na skupinah kontov 72. Pod zap. št. 15 se vpišejo planirana sredstva, ki jih bo samoupravna interesna skupnost združila iz prispevkov kmetov. Podatek vsebinsko ustreza knjiženju na kontu 730. Pod zap. št. 16 se vpišejo planirana sredstva, ki jih bo samoupravna interesna skupnost združila iz prispevkov iz osebnega dohodka delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost. Podatek vsebinsko ustreza knjiženju na kontu 731. Pod zap. št. 17 se vpišejo planirana sredstva, ki jih bo samoupravna interesna skupnost združila iz prispevkov iz osebnega dohodka delavcev, zaposlenih pri občinskih in civilnih pravnih osebah. Podatek vsebinsko ustreza knjiženju na kontu 732. Pod zap. št. 18 se vpišejo planirana sredstva, ki jih bo samoupravna interesna skupnost združila iz prispevkov jugoslovanskih delavcev, zaposlenih v tujini. Podatek vsebinsko ustreza knjiženju na kontu 733. Pri planiranju prihodkov iz dohodka in osebnih dohodkov mora samoupravna interesna skupnost dosledno in v celoti upoštevati ter poračunati presežke oziroma primanjkljaje iz prejšnjega obdobja, ki so nastali kot razlika med usklajenim planom prihodkov in dejansko realiziranim obsegom prihodkov iz dohodka in osebnih dohodkov. Pod zap. št. 20 se vpišejo planirana sredstva, ki jih bo samoupravna interesna skupnost prejela iz naslova solidarnosti po samoupravnem sporazumu o solidar- nostnem prelivanju sredstev. Podatek vsebinsko ustreza knjiženju na kontu 762. Pod zap. št. 21 se vpišejo planirana sredstva, ki jih bo sarnoppravna interesna skupnost prejela pp samoupravnih sporazumih o vzajemnosti in o skupnih nalogah iz naslova skupnih nalog ip vzajemnosti. Podatek vsebinsko ustreza knjiženju na kontu 751. Pod zap. št. 22 se vpišejo planirana sredstva, ki jih bo samoupravna interesna skupnost prejela od drugih SIS družbenih dejavnosti in drugih SIS. Podatek vsebinsko ustreza knjiženjem na kontih 713, 743 in 752. Pod zap. št. 23 se vpišejo planirana sredstva, ki jih bo SIS prejela od DPS. Podatek vsebinsko ustreza knjiženju na kontu 750. Pod zap. št. 24 se vpišejo vsa druga planirana sredstva samoupravne interesne skupnosti za izvedbo letnega programa, ki se izvaja prek SIS. Podatek vsebinsko ustreza knjiženju na skupini kontov 74 brez konta 743 in skupini kontov 76 brez konta 762. 214. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za ocepo zakonitosti drugega odstavka 153. člena samoupravnega sporazuma o postopkih in načinih uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva, po javni ohravpavi dne 21.1.1985 odločilo : Ugotovi se, da določba drugega odstavka 153. člena samoupravnega sporazuma o postopkih in načinih uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 6/81) ni v neskladju z zakonom. Obrazložitev V izreku odločbe navedeni samoupravni sporazum med drugim določa, da povrne zdravstvena skupnost izplačevalcem denarnih nadomestil in povračil, ki gredo iz združenih sredstev v zdravstveni skupnosti, izplačana nadomestila osebnih dohodkov in druga povračila na njihov zahtevek (152. člen). Izplačevalci so dolžni predložiti zahtevek za povrnitev teh denarnih dajatev zdravstveni skupnosti enkrat na mesec za vse primere izplačil (prvi odstavek 153. člena), lahko pa predložijo zahtevo za povrnitev izplačanih denarnih dajatev tudi za daljše obdobje, »vendar morajo zahtevke vložiti najkasneje do 31. decembra za denarne dajatve, izplačane v tekočem letu« (drugi odstavek 153. člena). Sodišče združenega dela SR Slovenije je s predlogom začelo postopek za oceno zakonitosti te določbe drugega odstavka 153. člena samoupravnega sporazuma. V predlogu navaja, da po formulaciji izpodbijane določbe samoupravnega sporazuma in po njeni praktični uporabi izplačevalci izgubijo pravico zahtevati povrnitev izplačanih denarnih dajatev, če zdravstveni skupnosti predložijo zahtevo po 31. decembru. Po predlagateljevem mnenju so s to določbo samoupravnega sporazuma občinske zdravstvene skupnosti prekoračile pooblastilo iz 52. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80), ker z njo ne urejajo postopka in načina uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva in s tem povezanih obveznosti, temveč posegajo v način, kako organizacija združenega dela razpolaga z družbenimi sredstvi. Ustavno sodišče je ugotovilo, da izpodbijana določba 1 samoupravnega sporazuma pomeni samoupravno dogovorjeno obveznost izplačevalca o tem, do kdaj najkasneje je dolžan predložiti zdravstveni skupnosti svoj regresni zahtevek za povračilo denarnih dajatev, izplačanih v tekočem letu. Samoupravni sporazum p postopkih in načinih uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva niti v izpodbijani določbi niti kje drugje ne določa, da izplačevalec to pravico izgubi, če zahtevka ne predloži v dgnem roku. Zato je ta določba samoupravnega sporazuma po svoji vsebini le napotilne narave in je uporabljiva za ureditev notranjih razmerij med izplačevalci denarnih nadomestil in povračil in zdravstveno skupnostjo. Iz navedenih razlogov tudi ni v neskladju z 52. členom zakona o zdravstvenem varstvu. Žele razlaga te določbe, kot jo uporablja v svoji praksi zdravstvena skupnost, ji pripisuje pomen in učinek roka za zastaranje regresnega zahtevka izplačevalca, kar pa za oceno njene skladnosti z zakonom ni relevantno, saj je določitev roka za zastaranje izpolnitve obveznosti po zakonu o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78) izključno stvar zakonske in ne samoupravne ureditve. Zamuda roka iz drugega odstavka 153. člena samoupravnega sporazuma bi lahko imela sicer dogovorjene posledice, če bi take posledice bile izrecno navedene v sporazumu. Ustavno sodišče je glede na navedeno na podlagi prvega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo tako, kot je razvidno iz izreka odločbe. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter, Tone Bole, Janko Česnik, Bogdan Osolnik, Jože Per-nuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar. 6t. U I 57/84-14 Ljubljana, dne 21. januarja 1985. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r. 215. Javni tožilec SR Slovenije objavlja na podlagi 3. odstavka 21. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10/77), po določitvi nove enote Temeljnega javnega tožilstva v Kopru v Piranu z dopolnitvijo 3. člena odloka o določitvi enot, števila sodnikov In števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Kopru ter določitvi enot in števila namestnikov javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Kopru skupščin občin Ilirska Bsitrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana (Uradne objave št. 15/84, z dne 6. 7.1984) DOPOLNITEV PREGLEDA ENOT temeljnih javnih tožilstev v SR Sloveniji V točki 2. pregleda enot temeljnih javnih tožilstev v SR Sloveniji, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 26/78 z dne 9.12.1978 in št. 8/80 z dne 7. 4.1980, se tekst dopolni tako, da se glasi: 2. Temeljno javno tožilstvo v Kopru: — enota v Kopru za območje enote Temeljnega sodišča v Kopru v Kopru, — enota v Piranu Za območje enote Temeljnega sodišča v Kopru V Piranu, — enota v Postojni za območje ertot Temeljnega sodišča v Kopru v Ilirski Bistrici in v Postojni, — ertota v Sežani za območje enote Temeljnega sodišča v Kopru v Sežani. St. P 51/83 Ljubljana, dne 1. februarja 1085. Javni tožilec * SR Slovenije Pavle Car 1. r. 816. Na podlagi 32. in 114. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) ter 63. člma statuta Skupnosti otroškesa varstva Slovenije (Uradni list SRS, št. 13/82) sta 23. januarja 1985. leta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije sprejela ELEMENTE za sHrnsu'1" ss-mor-nravnega snornztima o temniti*! plana skupnosti otroškega varstva za obdobje 1936—1969 1 Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije s sprejetjem elementov za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva v SR Sloveniji določata podlage za: — sporazumevanje o temeljih nlanov občinskih skupnosti otroškega varstva, ki so skupnega pomena za vso republiko, in v obdobju 1986-^-1990 uveljavljajo spremembe na področju družbenega varstva otrok, — uresničevanje solidarnostnega sistema na področju družbenih pomoči otrokom, vzgoje in varstva predšolskih otrok ter drugih nalog, ki terjajo širšo solidarnost vseh delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov na območju SR Slovenije. 2 Temeljni cilj razvoja družbenega varstva otrok v letih 1986—1990 bo nadaljnje zagotavljanje možnosti za varstvo materinstva, otroka ip družine, za nemoten vsestranski razvoj varstva in vzgoje predšolskih otrok ter za socialno varnost otrok. V ta namen bo potrebno zagotoviti nekoliko večji delež sredstev. 3 Pri uresničevanju razvoja družbenega varstva otrok za naslednje srednjeročno obdobje bomo upoštevali sprejete pravice, obveznosti in odgovornosti, uveljavljanje v obdobju 1931—1985. Na novo pa bomo uresničevali tele pravice, obveznosti in odgovornosti: 1. Doba porodniškega dopusta oziroma doba zadržanosti z dela zavoljo poroda, nege in Varstva otroka naj bi se povečala od 246 dni na 365 dni. Varianta I Višina nadomestila naj bi znašala Za 246 dni 100% osebnega dohodka, za preostalih 119 dni pa 75 %. Varianta II Višina nadomestila naj bi znašala za vseh 365 dni 100 % osebnega dohodka. Doba zadržanosti z dela zavoljo poroda, nege in varstva dvojčkov, več živo rojenih otrok hkrati in za teže telesno ali duševno prizadetega otroka naj bi se od sedanje dolžine (do enega leta otrokove starosti) podaljšala na dobo. do 15 mesecev otrokove starosti. Nadomestilo naj bi bilo do enega leta otrokove starosti 100% osebnega dohodka, za preostalo dobo pa 75 %. Rok za začetek izrabe pravice do porodniškega dopusta naj bi bil en sam, in to 28 dni pred pričakovanim porodom; odpravili naj bi možnost začetka izrabe pravice do porodniškega doplista 45 dni pred pričakovanim porodom, saj zadržanost z dela zavoljo bolezni (17 dni) sodi V zdravstveno skupnost. 2. Zagotovili naj bi socialno varnost za dobo 84 dni študentkam, učenkam v usmerjenem izobraževanju in iskalkam zaposlitve (28 dni pred in 56 dni po porodu), in sicer v višini 50% poprečnega osebnega dohodka V SR Sloveniji. Teh upravičencev bo približno 1.500 na leto. 3. Kmetje bodo izenačeni z delavci v združenem delu. kar zadeva pravice in Obveznosti pred otrokovim rojstvom in po njem (doslej je ta izenačitev veljala samo za združene kmete), če bodo vzajemno združevali sredstva Za ta hamen. Teh upravičencev bo kakih 500 na ieto. 4. Ohranili naj bi realno vrednost zavitka za opremo novorojenca in postopno obogatili njegovo vsebino za blizu 50 "/o ter jo še bolj prilagodili potrebam novorojenca. 5. Program priprave na šolo — mala šola naj bi se skladno s programom, sprejetim na strokovnem svetu SRS za vzgojo in izobraževanje, ki ga v večini občin že Uresničujejo, podaljšal na 525 ur. Zagotav-Ijeni program naj bi obsegal 420 ur. 6. Povečali naj bi zajetje otrok, starih do 3 let v organizirano družinsko varstvo. Da bi uresničili ta cilj, bomo odpravili ovire, ki se pojavljajo pri uresničevanju tega programa. 7. Otroke stare od 3 do 5,5 let, ki niso zajeti v vzgojnovarstvene organizacije, naj bi postopno vključevali v vzgojne programe. Teh otrok je blizu 16.000. 4 Zbora skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije ugotavljata, da je potrebno pri načrtovanju družbenega varstva otrok za obdobje 1986—1990 predvideti zavoljo sprememb porodniškega dopusta tudi spremembe zakona o delovnih razmerjih in spremembe samoupravnih sporazumov 0 porodniškem dopustu. Po sprejetju elementov da skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije pobudo Skupščini SR Slovenije, za spremembo zakona o delovnih razmerjih. 5 S Sistemom solidarnosti bomo uresničevali programe družbenih pomoči otrokom, male šole ter vzgo- je in varstva duševno in telesno motenih otrok. Merila in osnovne solidarnosti, ki jih bomo natančno opredelili v samoupravnem sporazumu o temeljih plana, bomo dopolnili tako, da bomo bolj upoštevali ekonomske zmožnosti vseh občin. S tem bomo delno prerazporedili solidarnostne obveznosti med posameznimi območji naše republike. 6 Da bi vzgojnovarstvena organizacija postala center predšolske vzgoje za vse otroke in da bi vključili večje število otrok v dnevno varstvo in vzgojo, bomo izboljšali svobodno menjavo dela med uporabniki in izvajalci. Izboljšali bomo kakovost dela, z zagotavljanjem višješolske izobrazbe vzgojiteljic. Temu bomo prilagodili tudi sprejete osnove in merila za svobodno menjavo dela. 7 Ti elementi za sklepanje samoupravnega sporazuma v temeljih plana Skupnosti otroškega varstva Slovenije se objavijo v Uradnem listu SRS. St. 19-3/1-85/4 Predsednica skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije Nada Mikie-Bulc 1. r. 217. Na podlagi 32. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) ter 11. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije (Uradni list SRS, Št. 13/82) sta 24. januarja 1985. leta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije na 8. seji sprejela ELEMENTE za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti socialnega skrbstva Slovenije za obdobje 1986—1990 1 Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije s sprejetjem teh elementov opredelujeta predloge za: — sporazumevanje o temeljih planov občinskih skupnosti socialnega skrbstva o vprašanjih, ki so skupnega pomena za celotno območje SR Slovenije, ter za uskladitev skupne razvojne politike in ciljev socialnega skrbstva v letih 1986—1990; — uresničevanje nalog s področja republiške solidarnosti in drugih nalog, ki jih občinske skupnosti socialnega skrbstva uresničujejo v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. 2 Zbora skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije ugotavljata, da pri načrtovanju dejavnosti socialnega skrbstva v letih 1986—1990 ni potrebno predvidevati večjih sprememb ali dopolnitev zakonov in samoupravnih splošninh aktov, ki opredeljujejo dejavnost socialnega skrbstva. Potrebno pa bo doslednejše uresničevanje že sprejetih stališč in usmeritev socialnega skrbstva, naj že gre za obsežnejše in učinkovitejše preventivno socialno delo, za uveljavljanje različnih oblik prostovoljnega dela, za družbeno skrb za starejšo in duševno ter telesno prizadete občane ali za zagotavljanje dogovorjene ravni socialne varnosti materialno ogroženim posameznikom in družinam. 'Skladno z že sprejetimi usmeritvami bo potrebno dosledneje uresničevati in poglabljati svobodno menjavo dela na področju socialnega skrbstva. 3 V letih 1986—1990 na področju socialnega skrbstva ne bomo načrtovali novih investicij. Dokončane bodo le že začete gradnje in adaptirani objekti, ki so nefunkcionalni ali dotrajani. 4 V letih 1986—1990 bomo v • Skupnosti Socialnega skrbstva Slovenije uveljavili nov sistem solidarnosti med občinskimi skupnostmi socialnega skrbstva. Predmet solidarnosti bodo po dogovorjenih merilih denarne pomoči kot edini in dopolnilni vir sredstev za preživljanje, sredstva namenjena za uporabnike v socialnih zavodih, ki bi bili sicer upravičeni do denarne pomoči kot edinega ali dopolnilnega vira sredstev za preživljanje, in rejnine (zagotovljeni program). Za uresničevanje pravic in storitev iz zagotovljenega programa bodo solidarnostna sredstva združevale vse občinske skupnosti socialnega skrbstva, v sorazmerju z ekonomsko močjo združenega dela v občini. Občinske skupnosti, ki po enotnih merilih ne bodo mogle združiti dovolj sredstev za uresničevanje pravic in storitev iz zagotovljenega programa, bodo dobivale solidarnostna sredstva. 5 Občinske skupnosti socialnega skrbstva bodo v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije tudi v prihodnje združevale sredstva za uresničevanje nalog skupnega pomena, ki so že bile sprejete v obdobju 1981—1985. V teh sredstvih ne bomo združevali sredstev za investicije, izjema bo le adaptacija enote za varstvo in nego teže in težko duševno prizadetih odraslih oseb v Škofljici, če je ne bomo dokončali v letu 1985. 6 Ti elementi bodo objavljeni v Uradnem listu SRS. Predsednica skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije Jelka Firbas, 1. r. 218. Na podlagi 8. alinee 19. člena zakona o cestah (Uradni list, SRS, št. 38/81) in 8. točke 12. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za ceste Slovenije je skupščina Skupnosti za ceste Slovenije na ločenih sejah zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 27. decembra 1984 sprejela SKLEP o spremembah sklepa o določitvi višine in načina plačevanja cestnine 1 Točka 3 sklepa o določitvi višine in načina plačevanja cestnine (Uradni list SRS, št. 27/83 in 15/84) se spremeni tako, da se v prvem odstavku nadomesti znesek »1,95-« din z zneskom »2,55« din in znesek »1,35« din z zneskom »1,75« din. Ti zneski so podani v ceniku, ki je priloga tega sklepa. 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik Skupščine Skupnosti za ceste Slovenije Andrej Levičnik, dipl. oec. 1. r. Vstopna postaja 01 Ljubljana — Zahod Razred/dinar j ev 1 2 3 4 5 Vrhnika 30 50 80 150 — Logatec 50 80 130 250 — Unec 80 110 200 380 — Postojna 110 160 270 520 — Razdrto 130 190 330 640 — Vstopna postaja 02 Vrhnika Razred/dinar j ev Izstopna postaja — — 1 2 3 4 5 Ljubljana-zahod 30 50 80 150 — Logatec 20 30 50 100 — Unec 50 70 120 230 — Postojna 80 110 190 360 — Razdrto 100 150 250 490 — Vstopna postaja 03 Logatec, Razred/dinarjev Izstopna postaja — 1 2 3 4 5 Ljubljana-zahod 50 80 130 250 — Vrhnika 20 30 50 100 — Unec 30 40 70 130 — Postojna 50 80 140 260 —- Razdrto 80 120 200 380 — Vstopna postaja 04 Unec Izstopna postaja Razred/dinarj ev 1 2 3 4 5 Ljubljana-zahod : 1 ' 200 380 — Vrhnika 120 230 — Logatec '0 130 — Postojna 70 140 — Razdrto * .■ 140 260 — Vstopna postaja 05 Postojna Izstopna postaja Razred/dinarjev 1 2 3 4 5 Ljubljana-zahod 110 160 270 520 Vrhnika 80 110 190 360 Logatec 50 80 140 260 — Unec 30 40 70 140 Razdrto 30 40 60 120 — Vstopna postaja 06 Razdrto Razred/dinarj ev Izstopna postaja 1 2 3 4 5 Ljubljana-zahod 130 190 330 640 Vrhnika 100 150 250 490 Logatec 80 120 200 380 — Unec 50 80 140 260 — Postojna 30 40 60 120 — Vstopna postaja 37 Hoče Razred/dinarj ev Izstopna postaja 1 2 3 4 5 Fram 10 10 20 40 Slovenska Bistrica 30 40 60 120 — Slovenske Konjice 40 60 100 200 — Dramlje 60 90 150 290 — Celje 80 110 190 360 — Arja vas 90 130 220 420 — Vstopna postaja 36 Fram Razred/dinarj ev Izstopna postaja 1 2 3 4 S Hoče 10 10 20 40 — Slovenska Bistrica 20 20 40 80 — Slovenske Konjice 30 50 80 160 — Dramlje 50 80 130 250 — / Celje 70 100 170 320 — Arja vas 80 110 200 380 — Vstopna postaja 35 Slovenska Bistrica Razred/dinarj ev Izstopna postaja 1 2 3 4 5 Hoče 30 40 60 120 — Fram 20 20 40 80 — Slovenske Konjice 20 20 40 80 — Dramlje 30 50 90 170 — Celje 50 70 130 240 — Arja vas 60 90 150 300 —- Vstopna postaja 34 Slovenske Konjice Razred/dinarjev Izstopna postaja 1 2 3 4 5 Hoče 40 60 100 200 — Fram 30 50 80 160 — JL Izstopna postaja Razred/dinarjev 1 2 3 4 5 Slovenska Bistrica 20 20 40 80 — Dramlje 20 30 50 90 — Celje 30 50 90 160 — Arja vas 50 70 120 220 — Vstopna postaja 33 Dramlje Razred/din ar j ev Izstopna postaja 1 2 3 4 8 Hoče 60 90 150 290 — Fram 50 80 130 250 — Slovenska Bistrica 30 50 90 170 — Slovenske Konjice 20 30 50 90 — Celje 20 20 40 70 — Arja vas 30 40 70 130 — Vstopna postaja 32 Celje Razred/dinarjev Izstopna postaja 1 2 3 4 5 Hoče 80 110 190 360 — Fram 70 100 170 320 — Slovenska Bistrica 50 70 130 240 — Slovenske Konjice 30 50 90 160 — Dramlje 20 20 40 70 — Arja vas 10 20 30 60 — Vstopna postaja 31 Arja vas Razred/dinarjev Izstopna postaja 1 2 3 4 5 Hoče 90 130 220 420 — Fram 80 110 200 380 — Slovenska Bistrica 60 90 150 300 — Slovenske Konjice 50 70 120 220 — Dramlje 30 40 70 130 Celje 10 20 30 60 219. Na podlagi 53. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije za obdobje 1981—1985 in kontinuiteti do leta 1990 (Uradni list SRS, št. 1/82) je skupščina Posebne samoupravne interesne skupnosti za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije na svoji 4. redni seji dne 27. decembra 1984 sprejela SAMOUPRAVNI SPORAZUM o spremembah samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije za obdobje 1981—1985 in kontinuiteti do leta 1990 1. člen 3. odstavek 20. člena se spremeni tako, da se glasi: »Investitorji so dolžni pri izdelavi investicijske dokumentacije upoštevati planske stopnje podražitev, ki jih določa Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje. Morebitna odstopanja od teh stopenj morajo biti posebej obrazložena. Obračun podražitev se izvrši na osnovi dinamike sredstev in verižnega izračuna faktorja podražitev.« 2. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1985 dalje. Predsednik skupščine Posebne samoupravne interesne skupnosti za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije mag. Drago Stefe 1. r. OBMOČNA VODNA SKUPNOST DRAVA 229. Na podlagi 5. in 11. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81), sklenemo delavci temeljne ali druge organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, občani v krajevni skupnosti in občani, organizirani v ribiških organizacijah, kot uporabniki voda in delavci organizirani v VGP Maribor TOZD VE Drava in v Podjetju za urejanje hudournikov Ljubljana kot izvajalci vodnogospodarskih storitev in dejavnosti, ki so posebnega družbenega pomena SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Drava L UVODNA DOLOČBA 1. člen Za organizirano, trajno in redno zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb po vodi in storitvah v zvezi z vodo se uporabniki in izvajalci združujejo v Območno vodno skupnost Drava (v nadaljevanju besedila: OVS), in z namenom, da bi v njej zagotovili reševanje nalog vodnega gospodarstva in opravljanje vodnogospodarske dejavnosti posebnega družbenega pomena v svobodni menjavi dela. 2. člen S tem samoupravnim sporazumom udeleženci urejamo zlasti tale vprašanja: — uvodno določbo, — statusne določbe, — namen in cilji ustanovitve OVS, — predmet svobodne menjave dela, — samoupravno organiziranost, delegiranje delegatov, postopek sporazumevanja v medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostihj — osnove družbenoekonomskih odnosov, — samoupravni splošni akti, — reševanje sporov, — druge zadeve in vprašanja skupnega pomena, — prehodne in končne določbe. II. STATUSNE DOLOČBE 3. člen Skupnost se imenuje: Območna vodna skupnost Drava, skrajšano ime je OVS Drava, sedež skupnosti je v Mariboru, Ljubljanska 9. 4. člen OVS Drava se ustanovi za vodno območje Drave. 5. člen Dejavnost OVS Drava je dogovarjanje med uporabniki in izvajalci o planiranju, o zagotavljanju sredstev, o urejanju družbenoekonomskih odnosov in spremljanju uresničevanja vodnogospodarskih dejavnosti posebnega družbenega pomena iz 4. člena zakona o vodah, ki so: — urejanje vodripga režima, da se zagotovi varstvo pred poplavami in erozijo, varstvo vodnih količin in zalog ter varstvo kakovosti vode, — spremljanje stanja vodnega režima, — usmerjanje gradnje vodnogospodarskih objektov in naprav, — usmerjanje reg. in drugih ureditev vodotokov in naravnih zbir. vode — vzdrževanje naravnih vodotokov in drugih naravnih zbiralnikov vode ter vodnogospodarskih ob jek-, jektov in naprav v splošni rabi, — zbiranje in obdelava za vodno gospodarstvo pomembnih podatkov. 6 7 6. člen OVS je pravna oseba in nosilec pravic, obvezriošti in odgovornosti v pravnem prometu in ima vsa pooblastila v okviru svoje pravne sposobnosti. Pravice, obveznosti in odgovotntisti OVfe dtiltičajo poleg žako-nov še ta sporazum, statut in drugi samoupravni splošni akti. 7. člen OVS predstavlja in zastopa predsednik skupščine OVS in je upravičen v njenem imenu in v okviru njene pravne sposobnosti brez omejitve sklepati pogodbe in opravljati druga poslovna in zastopniška dejanja, skladno s sklepom organa upravljanja. Predsednik skupščine OVS sme dati v mejah svojih pooblastil drugi osebi pismeno pooblastilo za sklenitev določenih vrst pogodb in za druge vrste pravnih in zastopniških dejanj. Obseg in meje pooblastil določi podrobneje statut OVS Drava. V primeru odsotnosti predsednika skupščine OVS g ti nadomešča ž enakimi pooblastili namestnik predsednika skupščine, v primeru odsotnosti obeh pa eden od predsednikov zborov, kar se podrobneje določi s statutom. . III. NAMEN IN CILJI USTANOVITVE OVS 8. člen Zavedajoč se, da je vodni režim ena izmed temeljnih danosti za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi po vodi in vodnogospodarskih storitvah, ter izhajajoč iz načela celovitosti vodnega režima v povodju, si zastavljajo podpisniki tega sporazuma za gospodarjenje z vodo in urejanje vodnega režima sledeča programska izhodišča in naloge: — sprejemajo planske akte, s katerimi določajo in na podlagi katerih izvajajo v skladu z družbenimi plani družbenppolitičnih skupnosti vodnogospodarsko politiko na svojem območju, ob čemer skrbijo za manj razvita območja nd povodju Drave; — skrbijo za varnost pred škodljivim delovanjem voda, sprejemajo ukrepe za varstvo pred poplavami, za vzdrževanje, rektihstrukčijb in gradnjo vodnogospodarskih objektov in napbav, ki so v splošni rabi ter za vzdrževanje naravnih vodotokov. Spodbujajo in usmerjajo gradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav v posebni rabi in podvzemajo druge potrebne ukrepe; — skrbijo za ohranitev vodnih količin in zalog na svojem območju, dajejo spodbudo in sodelujejo pri gradnji zbiralnikov in drugih objektov, ki omogočajo trajnejše zadrževanje voda in bogatenje podtalnice, sodelujejo pri odkrivanju novih vodnih virov in gradnji javnih in drugih vodnooskrbovalnih naprav; — skrbijo za varstvo kakovosti voda in vodnih zalog, podvzemajo ukrepe, ki prispevajo k izboljšanju čistoče voda, ter dajejo spodbude in sodelujejo pri gradnji objektov, ki varujejo vodo pred onesnaževanjem oziroma jo čistijo; — zagotavljajo sredstva za urejanje vodnega režima; — sodelujejo pri pripravi občinskih predpisov s področja vodnega gospodarstva ter z organi in organizacijami v občini pri vseh vodnogospodarskih vprašanjih; — opravljajo druge zadeve v zvezi z urejanjem vodnega režima na svojem območju skladno s tem samoupravnim sporazumom ter zakonitimi predpisi. 9. člen Uporabniki ih izvajalci bomo preko OVS v Zvezi vodnih skupnosti opravljali naloge, ki bodo dogovorjene v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi te zveze v skladu s 13., 14., 22., 26., 43. in 48. členom zakona o vodah. IV. PREDMET SVOBODNE MENJAVE DELA 10. člen Udeležetici smo sporazumni, da jd predmet svobodne menjave dela program vodnogospodarskih storitev ih izvajanje vodnogospodarske dejavhosti. Uporabniki Vrednotijo delo izvajalcev s pomočjo elementov cene. Pri tem je vrednost posamezne storitve sestavljena iz cene za enoto in količino; povračilo ža dejavnost pa je vrednostni izraz zbira cen posameznih storitev, ki jih obsega določeni program oziroma celotna dejavnost. Za elemente cene iz predhodnega odstavka tega člena bomo upoštevali: osebni dohodek, materialne stroške, zakonsko amortizacijo, sredstva za zadovolje- vanje skupnih in splošnih družbenih potreb ter druge obveznosti, ki se na podlagi zakona pokrivajo iz dohodka, sredstva skupne porabe delavcev, sredstva rezerv in dogovorjeni del razširjene reprodukcije. 11. člen Svobodna menjava dela med izvajalci in uporabniki temelji na sprejetih srednjeročnih planskih aktih, na podlagi katerih sklenemo srednjeročni samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela na osnovi katerega se določi letni program vodnogospodarske dejavnosti z lokacijo in potrebno tehnično dokumentacijo, standard storitev, način zagotavljanja sredstev, termine izvedbe, način izvajanja tehničnega in samoupravnega nadzora, način urejanja medsebojnih obveznosti zlasti v primeru poslovanja z izgubo, obseg in vrste zmogljivosti izvajalca za izvedbo programa, način reševanja sporov in druga vprašanja, ki zadevajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. Posamezni uporabnik in izvajalec lahko uresničuje svobodno menjavo dela tudi neposredno, če to ne omejuje dogovorjenih potreb in interesov za katere smo se dogovorili v območni vodni skupnosti. V. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST, DELEGIRANJE DELEGATOV, POSTOPEK SPORAZUMEVANJA V MEDSEBOJNIH PRAVICAH IN ODGOVORNOSTIH 12 člen Območno vodno skupnost upravlja delegatska skupščina,' ki jo sestavljata zbor delegatov uporabnikov in zbor delegatov izvajalcev. 13. člen Zbor uporabnikov sestavljajo delegati delegacij uporabnikov in šteje 74 delegatskih mest. Zbor izvajalcev sestavljajo delegati delegacij izvajalcev in šteje 11 delegatskih mest. 14. člen Od skupnega števila delegatskih mest v zboru uporabnikov skupščine OVS delegira posamezna delegacija ustanoviteljev OVS sorazmerno število delegatov glede na število delovnih ljudi v organizaciji in sicer: — delegate TOZD, ki opravljajo gospodarsko dejavnost 41 delegatov, — delegacije kmetijskih proizvajalcev preko KZ in obratov za kooperacijo 11 delegatov, — delegacije občanov, organiziranih v ribiških organizacijah 3 delegate, — delegacije občanov, ki opravljajo samostojno obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost 3 delegate. Sestavni del zbora uporabnikov 16 delegatov delegirajo delegacije KS v odnosu na število prebivalcev. V zbor izvajalcev delegirajo delegati delegacije tistih izvajalcev, ki izvajajo dela posebnega družbenega pomena. Skupščina ob razpisu volitev shematsko prikaže gornji način delegiranja delegatov. Delavci temeljne ali druge organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so v lastnini občanov, občani KS in občani organizirani v ribiških organizacijah, se združijo v občinske konference delegacij uporabnikov zaradi delegiranja Skupnih delegatov v zbor uporabnikov skupščine OVS. 15. člen Delegati uporabnikov in družbenopolitičnih skupnosti soodločajo kadar organi upravljanja temeljne organizacije za urejanje voda razpravljajo in sklepajo o: — temeljnih pogojih poslovanja TOZD, — namenu uporabe ustvarjenih sredstev TOZD, — razvoju TOZD, — predlogih osnov in meril za oblikovanje cen za posamezne vodnogospodarske storitve in povračila, — imenovanju in razreševanju poslovodnega organa TOZD. Delegate delegira zbor uporabnikov OVS z enakim mandatom kot za organe skupščine OVS. 16. člen Delegati v skupščini odločajo: — na skupni seji obeh zborov, — oba zbora enakopravno (ločeno glasovanje obeh v isti zadevi), — posamezni zbor samostojno (različne zadeve), — po predhodnem izjavljanju delavcev, drugih ljudi in občanov v TOZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. 17. člen Skupščina na skupni seji obeh zborov odloča zlasti o naslednjih zadevah: — voli in razrešuje predsednika skupščine in namestnika predsednika skupščine, — imenuje odbore in komisije, — sprejema odločitve v skladu s 25 členom zakona o vodah, — imenuje in daje pooblastila delegacij za Zvezo vodnih skupnosti Slovenije, — sprejema akt o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela, — ugotavlja sprejem sporazuma iz 21. člena tega sporazuma, — sprejema poslovnik skupščine. 18. člen Skupščina na sejah obeh zborov enakopravno odloča zlasti o naslednjih zadevah: — sprejema plan OVS (srednjeročni in letni), — sprejema program vodnogospodarskih storitev in dejavnosti, — oblikuje politiko na področju vodnogospodarske dejavnosti, — usklajuje elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana, — določi predlog sprememb in dopolnitev tega sporazuma, — sprejema zaključni račun, — sprejema samoupravne sporazume in družbene dogovore. — sprejema predlog SaS o temeljih planov OVS, — sprejema statut in druge samoupravne splošne akte, — sklepa samoupravne sporazume o usklajevanju planov z drugimi skupnostmi, — o programih storitev oziroma programih dejavnosti, — o samoupravnem sporazumu o svobodni menjavi dela med izvajalci in uporabniki, — o pripravi predloga načrta obrambe pred poplavami. 19. člen Zbor uporabnikov samostojno odloča zlasti v naslednjih zadevah: — voli predsednika zbora, — imenuje delovna telesa zbora, — o delegiranju delegatov uporabnikov v organe upravljanja izvajalcev, — o delegiranju delegatov v delegacije za zbor uporabnikov ZVSS, — o predlogih samoupravnih sporazumov in dogovorov, ki urejajo samoupravne in materialne odnose med uporabniki,! — o oblikovanju elementov za sestavo predloga SaS o temeljih plana in sicer: 1. obseg potreb za vzdrževanje vodotokov in drugih zbiralnikpv vode za rekonstrukcijo in gradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi za potrebe OVS in ZVSS, 2. načine in pogoje za združevanje sredstev za namene iz točke 1 te alinee in za namene varstva voda, 3. potreben obseg in namen sredstev, — določa kriterije in merila za oblikovanje sredstev vzajemnosti in solidarnosti, .— spremlja izvajanje planskih nalog preko izvajanja vodnogospodarskih programov vodnogospodarske dejavnosti in poročil samoupravnega nadzora ter sprejema ukrepe za njihovo realizacijo. 20. člen Zbor izvajalcev samostojno odloča zlasti v naslednjih zadevah: — voli predsednika zbora, — imenuje delovna telesa zbora, — o oblikovanju naslednjih elementov za sestavo predloga SaS o temeljih plana^ 1. obseg in vrsta zmogljivosti ter ukrepe za zagotovitev gospodarske izrabe zmogljivosti'za vzdrževanje vodotokov in drugih zbiralnikov vode, za rekonstrukcijo in gradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi, 2. osnove in merila za oblikovanje povračil za izvajanje programov vodnogospodarskih storitev oziroma opravljanja vodnogospodarske dejavnosti, 3. standarde in normative glede obsega in kvalitete vzdrževanja vodotokov in drugih zbiralnikov vode ter vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi: — spremlja izvajanje planskih nalog in sprejema ukrepe za njihovo realizacijo, — o delegiranju delegatov v delegacije za zbor izvajalcev ZVSS. 21. člen Skupščina odloča po predhodnem izjavljanju delavcev temeljnih ali drugih organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, občani KS ter občani, organizirani v ribiških organizacijah (uporabniki) skupaj z delavci združenega dela vodnogospodarskih organizacij (izvajalci) v naslednjih zadevah: — o sprejemu samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, — in o njegovih spremembah, če te prinašajo dodatni program z dodatnimi finančnimi obvezami. 22. člen Skupščina oziroma posamezni zbor lahko odloča, če je prisotnih več kot polovica delegatov. Odločitve o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov in o zadevah, o katerih odloča posamezni zbor samostojno, so sprejete, če jih je sprejela večina vseh delegatov vsakega zbora. Odločitve o zadevah o katerih odločata oba zbora enakopravno, so sprejete, če so bile sprejete z večino glasov vseh delegatov v vsakem zboru in enakem besedilu v obeh zborih. Če ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek, ki je določen s statutom vodne skupnosti. Če tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje in bi bilo zaradi tega ogroženo opravljanje vodnogospodarskih storitev in dejavnosti, lahko skupščine pristojnih družbenopolitičnih skupnosti začasno uredijo to vprašanje. 23. člen Mandat delegatov v organih skupščine OVS traja štiri leta. Predsednik skupščine, namestnik predsednika skupščine in predsednik vsakega zbora se voli za dobo 2 let. Predsednik skupščine, namestnik predsednika skupščine in predsednika zborov ne morejo biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljeni za te funkgije. Podrobneje se delo skupščine, obeh zborov in organov skupščine ter pravice in obveznosti delegatov in druge zadeve, pomembne za delo skupščine uredijo s statutom OVS. 24. člen Skupščina ima predsedstvo skupščine, ki ga sestavljajo: — predsednik skupščine, — namestnik predsednika skupščine, — predsednika obeh zborov, — predsednik odbora za planiranje in finance, — predsednik odbora za svobodno menjavo dela, — predsedniki stalnih komisij, — delegati OVS, ki predstavljajo OVS v predsedstvu ZVSS. Članstvo v predsedstvu naj zagotavlja sorazmerno zastopanost uporabnikov in izvajalcev. Predsedstvo koordinira delo skupščine in drugih organov in pri tem opravlja zlasti tele zadeve: — obravnava predloge gradiv zasedanj obeh zborov skupščine, — spremlja izvrševanje sklepov skupščine, — usklajuje delo zborov skupščine , in njenih teles, — skrbi za informiranje javnosti, — obravnava druge zadeve, določene s tem sporazumom in statutom OVS. 25. člen Predsedstvo vodi predsednik skupščine. Predsednik sklicuje in vodi sejo predsedstva in skrbi za izvajanje njegovih sklepov. Predsednika v njegovi odsotnosti nadomešča z enakimi pooblastili namestnik predsednika skupščine. v odsotnosti obeh pa eden od predsednikov zborov, kar se podrobneje določi s statutom. 26. člen Za proučevanje posameznih zadev in pripravo predlogov ima skupščina stalne in občasne odbore in komisije. Stalni odbori so: — odbor za planiranje in finance, — odbor za svobodno menjavo dela, — odbor za SLO in DS. — odbor samoupravne delavske kontrole. Stalne komisije so: — komisija za melioracije, — komisija za kakovost voda in zaščito vodnih •količin (resursov), . — komisija za varstvo pred poplavami in izrabo vode. 27. člen Stalne odbore in komisije imenuje skupščina na skupni seji obeh zborov in sicer predsednika, 4 člane izmed delegatov uporabnikov in 4 člane izmed delegatov izvajalcev. Odbor za SLO in DS ima predsednika, podpredsednika in 5 članov. Predsednik odbora, ki je istočasno vodja obrambnega načrta je predsednik skupščine. Odbor samoupravne delavske kontrole ima 5 članov, predsednika izvolijo člani med seboj. Natančnejše pristojnosti in način sprejemanja odločitev odborov in komisij se uredijo v statutu OVS. VI. OSNOVE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV 28. člen OVS ima tele planske akte: — samoupravni sporazum o usklajenih. osnovah temeljev planov vodnih skupnosti Slovenije, — samoupravni sporazum o temeljih plana OVS, — dolgoročni plan OVS, — srednjeročni plan OVS, — letni plan OVS. 29. člen Samoupravni sporazum o temeljih plana OVS in samoupravni sporazum o usklajenih osnovah temeljev planov vodnih skupnosti Slovenije morata biti usklajena, sprejmeta pa se sočasno. Samoupravni sporazum o temeljih planov Zveze vodnih skupnosti Slovenije se sprejema preko delegatov OVS v skupščini ZVSS, SaS o temeljih planov OVS pa je sprejet po predhodnem izjavljanju delavcev — uporabnikov in izvajalcev v skladu z 21. členom tega sporazuma. Dolgoročni plan sprejme skupščina na podlagi vodnogospodarskih osnov in je strokovna podlaga za sestavo ostalih planskih dokumentov. Na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih planov OVS skupščina OVS sprejema srednjeročni hi letni plan OVS. 30. člen Gradivo za sklepanje o vseh planskih dokumentih pripravi odbor za plan in finance na podlagi strokovnih podlag, ki jih predlagata delavska sveta izvajalcev. Po uskladitvi na predsedstvu jih sprejema skupščina OVS, oziroma udeleženci vodne skupnosti neposredno. Letni plan OVS sprejme skupščina do konca decembra tekočega leta za prihodnje leto. Odbor za svobodno menjavo dela spremlja izvajanje samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci in po potrebi predlaga ukrepe. 31. člen Sredstva za vodno gospodarstvo se zagotavljajo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana OVS. V tem sporazumu se opredelijo tudi kriteriji, načini in obseg združevanja sredstev za tiste zadeve, ki jih OVS poveri Zvezi vodnih skupnosti Slovenije in za zadeve, ki so na ZVSS prenesene po določbah iz drugega odstavka 22. člena zakona o vodah, vse pa dogovorjene v samoupravnem sporazumu o temeljih planov ZVSS. 32. člen S samoupravnim sporazumom o temeljih plana območne vodne skupnosti se udeleženci v območni vodni skupnosti sporazumejo zlasti: — o fizičnem in vrednostnem obsegu vzdrževanja vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi ter naravnih vodotokov in drugih zbiralnikov vode, varstva voda, rekonstrukcije in gradnje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi v srednjeročnem obdobju, upoštevajoč pri tem tudi potrebe, ki izhajajo iz planiranih dolgoročnih usmeritev razvoja na področju vodnega gospodarstva, predvsem glede rekonstrukcije, in gradnje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi, — o lokaciji, rokih graditve in potrebnih sredstvih za posamezne objekte, — o samoupravnem združevanju sredstev za uresničevanje srednjeročnega plana in o osnovah in merilih za samoupravno združevanje sredstev, — o pogojih in načinih uporabe in o upravljanju s sredstvi, — o potrebnih zmogljivostih za izvajanje predvidenega obsega vzdrževanja naravnih vodotokov in drugih zbiralnikov vode, vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi ter varstva voda, — o merilih in pogojih za oblikovanje povračil za posamezne programe vzdrževanja -naravnih vodotokov in drugih zbiralnikov vode, vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi ter varstva voda, — o nalogah in ukrepih, ki jih prevzemajo z dogovorom o temeljih plana družbenopolitične skupnosti, — o skupnih nalogah, ki jih uresničujejo v zvezi vodnih skupnosti, — o merilih in pogojih za oblikovanje in uporabo sredstev vzajemnosti in solidarnosti, — o nalogah in ukrepih s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 33. člen Samoupravni sporazum o temeljih plana začne veljati, ko ga podpiše več kot polovica udeležencev. Če se uporabniki in izvajalci ne sporazumejo o višini povračil, se postopa v skladu z zakonom. 34. člen Sredstva za izvajanje programov vodnogospodarskih storitev in dejavnosti zagotavljajo TOZD s področja gospodarstva in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo samostojno obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost v obliki povračila. Povračila za vodo plačujejo tudi komunalne organizacije in krajevne skupnosti, ki vodo oddajajo iz javnih vodovodnih naprav gospodarstvu in tistim OZD in drugim organizacijam, ki se ne ukvarjajo z gospodarsko ali komunalno gospodarsko dejavnostjo. 35. člen Merila za odmero povračila za posameznega uporabnika se določijo tako, da je njegova višina odvisna od: — koristi, ki jo imajo od izkoriščene in uporabljene vode ter vodnogospodarskih storitev, — od koristi, ki jo ima zaradi obrambe pred poplavami in jo predstavljajo vsa uporabnikova sredstva za reprodukcijo, — višine sredstev za reprodukcijo, — stopnjo onesnaženja voda, ki jo povzročajo odpadne vode ali druge izpuščene snovi. Sredstva se zbirajo na računu OVS. 36. člen . Poleg povračil iz 35. člena tega sporazuma se sredstva za vodno gospodarstvo zagotavljajo še: — s samoupravnim združevanjem sredstev samoupravnih organizacij in skupnosti,, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, — z odškodninami za odvzet pesek,- mivko in prod iz strug brežin in priobalnih zemljišč, — z odškodninami zaradi nenadnega onesnaženja voda z nevarnimi ali škodljivimi snovmi, — z drugimi sredstvi na podlagi zakona. VII. SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI 37. člen Statut OVS podrobneje opredeljuje zlasti: — usklajevalni postopek, — pristojnosti predsedstva, — pravice in dolžnosti odborov in komisi), — razmerja do delovne skupnosti, — pravice in dolžnosti odbora za SLO in DS, — druge zadeve pomembne za delo. Drugi samoupravni splošni akti OVS so: — poslovnik za delo skupščine in njenih organov, — samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci, —ostali samoupravni splošni akti, ki jih določa statut in zakon. Vin. REŠEVANJE SPOROV 38. člen Posebno sodišče združenega dela, ki ga ustanovi OVS skupaj z ostalimi OVS v ZVSS, rešuje spore v družbenoekonomskih samoupravnih odnosih po sprejemanju planskih odločitev in drugih samoupravnih razmerjih. Podrobnejše določbe o delovanju sodišča iz prvega odstavka tega člena določa samoupravni sporazum o njegovi ustanovitvi. IX. DRUGE ZADEVE IN VPRAŠANJA SKUPNEGA POMENA 39. člen Zaradi usklajevanja planov družbenoekonomskega in prostorskega razvoja na območju občin, kjer je ustanovljena OVS in zaradi uresničevanja drugih ciljev se OVS povezuje z drugimi SIS materialne proizvodnje, s katerimi usklajuje skupne interese. 40. člen Za zagotovitev čimbolj smotrnega opravljanja ad-ministrativno-strokovnih, pomožnih in tem podobnih del se ustanovi delovna skupnost za potrebe OVS na ravni Zveze vodnih skupnosti Slovenije. Določena opravila si OVS lahko zagotovi tudi z dogovorom z drugo organizacijo ali organom. X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 41. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga sprejme večina vseh uporabnikov in izvajalcev in ko dajo nanj soglasje Sob na območju OVS. K samoupravnemu sporazumu pristopijo naknadno na novo organizirane organizacije in organizacije, ki iz kakršnegakoli razloga k njemu še niso pristopile. Izvirno besedilo s podpisi, ali pristopnimi izjavami udeležencev hrani delovna skupnost. 42. člen Vsak udeleženec sporazuma in skupščina OVS imajo pravico predlagati spremembo sporazuma. Svojo zahtevo s predlogom se pošlje' skupščini OVS. Skupščina razpravlja o predlogu in ga pošlje skupaj s svojim mnenjem udeležencem v odločitev. Sprejem sprememb razglasi skupščina potem, ko dajo k njim soglasje pristojne občine. 43. člen Z dnem, ko začne veljati ta sporazum, preneha veljati SaS o ustanovitvi območne vodne skupnosti za vodno območje Drave z dne 10. 1. 1975. Obveze in pravice, ki jfli ima OVS po samoupravnih sporazumih in drugih aktih, prevzame pravna naslednica OVS, ki se ustanavlja s tem sporazumom. 44. člen Ko je ta samoupravni sporazum sklenjen, skliče iniciativni odbor prvo sejo skupščine skupnosti. Za ustanovno sejo pripravi porazdelitev delegatskih mest iniciativni odbor. Na prvi seji skupščine se razpravlja in odloča o: — konstituiranju, — o začasnem statutu, — o ostalem gradivu. 45. člen Ta sporazum se objavi v Uradnem listu SRS in prične veljati osmi dan po objavi. Predsednik skupščine Franc Križmančič, oec. 1. r. Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Območne vodne skupnosti Drava na skupnem XXI. zasedanju skupščine OVS Drava dne 26. decembra 1984 ugotavljata, da je spremenjen in dopolnjen SaS o ustanovitvi OVS Drava, ki je bil v predloženem besedilu potrjen na XIX. zasedanju skupščine OVS Drava dne 27. decembra 1983 sklenjen: 1. ker so ga sprejeli izvajalci in več kot tri četrtine uporabnikov s pismenimi sklepi po 41. členu SaS o ustanovitvi OVS Drava; 2. na SaS o ustanovitvi OVS Drava so na podlagi 11. člena točke' 3 zakona o vodah dale soglasje družbenopolitične skupnosti na območju OVS Drava. Na podlagi gornje ugotovitve se SaS o ustanovitvi OVS Drava objavi v Uradnem listu SRS. SaS o ustanovitvi OVS Drava prične veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. 1. 1985 dalje. 221. Na podlagi 9. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81) in 37. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Drava je skupščina Območne vodne skupnosti Drava na seji zbora uporabnikov in na seji zbora izvajalcev na XXI. zasedan ju dne 26. decembra 1984 sprejela STATUT Območne vodne skupnosti Drava I. SPLOČNE DOLOČBE 1. člen Območna vodna skupnost (v nadaljnjem besedilu: OVS) je samoupravna interesna skupnost za vodo, ki so. jo s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi, sklenjenim 1974 in dopolnjenim s samoupravnim sporazumom o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o ustanovitvi OVS 1984, ustanovili delavci, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi, ki so lastnina občanov, občani organizirani v ribiških družinah in občani v krajevnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) skupaj z delavci organiziranimi v temeljnih organizacijah za urejanje voda na vodnem območju Drave (v nadaljnjem besedilu: izvajalci), z namenom, da bi na svojem vodnem območju zagotavljali organizirano, trajno in redno zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb po vodi in opravljanje storitev v zvezi z vodo. 2. člen Vodna skupnost je ustanovljena za vodno območje Drave, ki zajema občine Ravne na Koroškem, Dravograd, Radlje ob Dravi, Maribor Rotovž, Maribor Ruše, Maribor Tabor, Maribor Tezno, Maribor Pobrežje, Ptuj, Ormož, Slovensko Bistrico in pretežni del občin Slovenske Konjice, Slovenj Gradec, Lenart in Maribor Pesnica. 3. člen Dejavnost OVS Drava je dogovarjanje med uporabniki in izvajalci o planiranju, o zagotavljanju sredstev, o urejanju družbenoekonomskih odnosov in spremljanju uresničevanja vodnogospodarskih dejavnosti posebnega družbenega pomena iz 4. člena zakona o vodah, ki so: — urejanje vodnega režima, da se zagotovi varstvo pred poplavami in erozijo, varstvo vodnih količin in zalog ter varstvo kakovosti vode, — spremljanje stanja vodnega režima, — usmerjanje gradnje vodnogospodarskih objektov in naprav, — usmerjanje regulacij in drugih ureditev vodotokov in naravnih zbiralnikov vode," — vzdrževanje naravnih vodotokov in drugih naravnih zbiralnikov vode ter vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi, — zbiranje in obdelava za vodno gospodarstvo pomembnih podatkov. 4. člen Vodna skupnost je pravna oseba. Za svoje obveznosti odgovarja neomejeno z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga. Vodna skupnost se vpiše v sodni register pri pristojnem temeljnem sodišču v Mariboru. 5. člen Ime skupnosti je: Območna vodna skupnost Drava Maribor. Skrajšano ime je: OVS Drava. Sedež vodne skupnosti je v Mariboru, Ljubljanska 9. 6. člen Vodno skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti namestnik predsednika skupščine, v odsotnosti obeh pa eden od obeh predsednikov zborov. Predsednik skupščine je upravičen, da v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi vodne skupnosti, tem statutom, poslovnikom skupščine ter drugimi samoupravnimi splošnimi akti in v imenu vodne skupnosti sklepa pogodbe in opravlja druga pravna dejanja ter jo zastopa pred sodišči in drugimi organi. Predsednik skupščine sme dati v mejah svojih pooblastil, drugi osebi pismeno pooblastilo za zastopanje pred sodišči, določenimi organi in organizacijami, za sklenitev določene pogodbe ali dogovora ter za opravljanje drugih določenih pravnih in zastopniških dejanj in posamičnih pravnih opravil. 7. člen Vodna skupnost ima pečat okrogle oblike s slovenskim besedilom, ki se glasi: Območna vodna skupnost Drava Maribor. H. NALOGE VODNE SKUPNOSTI 8. člen V OVS uporabniki in izvajalci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) oblikujejo, usklajujejo, sprem- Ijajo in zagotavljajo uresničevanje celovite vodnogospodarske politike urejanja in razvoja vodnega gospodarstva na svojem območju, usklajujejo elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov ter osnove in merila za določanje obveznosti uporabnikom in izvajalcem v vodnem gospodarstvu. 9. člen Udeleženci združeni v vodni skupnosti: — sprejemajo planske akte, s katerimi v skladu z družbenimi plani občin opredeljujejo vodnogospodarsko politiko, urejanja in razvoja vodnega gospodarstva na svojem vodnem območju, — skrbijo za varnost pred škodljivim delovanjem voda, sprejemajo ukrepe za varstvo pred poplavami, za vzdrževanje, rekonstrukcijo in gradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi ter za vzdrževanje naravnih vodotokov in zbiralnikov voda, — spremljajo in usmerjajo gradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav v posebni rabi in pod-vzemajo druge ukrepe za smotrnejšo razporeditev voda, za gospodarnejšo rabo in izkoriščanje voda ter za izboljšanje obdelovalnih, gozdnih in zelenih površin, — skrbijo za ohranitev vodnih količin in zalog na svojem vodnem območju, dajejo spodbudo in sodelujejo pri gradnji zbiralnikov in drugih objektov, ki omogočajo trajnejše zadrževanje voda in bogatenje podtalnice, sodelujejo pri odkrivanju novih vodnih virov in gradnji javnih ter drugih vodnooskrbovalnih naprav, — skrbijo za varstvo kakovosti voda in vodnih zalog, podvzemajo ukrepe, ki prispevajo k izboljšanju čistoče voda ter dajejo spodbude in sodelujejo pri gradnji objektov in naprav, ki varujejo vodo pred onesnaženjem oziroma jo čistijo, — zagotavljajo sredstva za urejanje vodnega režima, — sodelujejo pri pripravi občinskih predpisov s področja vodnega gospodarstva ter sodelujejo z organi in organizacijami v občini po vseh vodnogospodarskih vprašanjih, ki zadevajo urejanje in varstvo vodnega režima, — opravljajo druge zadeve in naloge v zvezi z urejanjem vodnega režima na svojem vodnem območju v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi vodne skupnosti ter drugimi predpisi. III. DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI 1. Planiranje 10. člen ' -"Tiranje uresničujejo udeleženci s tem, da v vod:1 11 skupnosti sklepajo samoupravne sporazume o temeljih plana, da sprejemajo dolgoročne, srednjeročne in letne plane in da delujejo za njihovo uresničevanje. 11. člen Planiranje se prične s sklepom o pripravi planskih aktov, ki ga sprejme skupščina vodne skupnosti. Z njim skupščina določi nosilce nalog in roke, v katerih morajo biti planski akti pripravljeni. 12. člen Dolgoročni plan vodne skupnosti sprejemajo udeleženci z namenom, da z njim določijo dolgoročne možnosti urejanja in razvoja vodnega gospodarstva na svojem vodnem območju. Z dolgoročnim pianom se lahko določi, da so nekatere njegove sestavine obvezno izhodišče za pripravo in oblikovanje srednjeročnih planov vodne skupnosti. 13. člen Temeljna planska izhodišča za pripravo in oblikovanje srednjeročnih planov so elementi za sestavo samoupravnih sporazumov o temeljih plana, sprejetih po določilih 19. in 20. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi. 14. člen Strokovne podlage za oblikovanje elementov za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana se pripravijo skladno s SAS o ustanovitvi OVS. 15. člen Udeleženci opredeljujejo svoje potrebe in zahteve predvsem preko svojih delegacij oziroma preko svojih samoupravnih organizacij, preko samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v občini, lahko pa tudi posamično. 16. člen Osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana OVS sprejme skupščina in ga nato dostavi vsem članom vodne skupnosti v javno razpravo, ki traja najmanj 30 dni. Po končani javni razpravi osnutek sporazuma uskladi s pripombami pristojni odbor, ki ga nato preko predsedstva dostavi skupščini. Ta ga po dokončni uskladitvi dostavi vsem članom v sprejem in podpisovanje. Samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme in podpiše najmanj 1/2 vseh udeležencev. Ustanovitveni sklep o veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana sprejme skupščina OVS. 17. člen Na podlagi sklenjenega samoupravnega sporazuma o temeljih plana OVS sprejema skupščina srednjeročni plan vodne skupnosti, ki obsega zlasti: — srednjeročne cilje in naloge o politiki urejanja in razvoja vodnega gospodarstva na svojem vodnem območju, — naloge, obveznosti in sredstva za izvajanje programov varstva in urejanja vodnega režima (vzdrževanja naravnih vodotokov in zbiralnikov voda ter vzdrževanje, rekonstrukcijo in gradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi), programov skupnih naložb za razvoj vodnega gospodarstva na vodnem območju, ki se uresničujejo tudi z udeležbo sredstev vodne skupnosti in programa za pokrivanje stroškov delovanja Zveze vodnih skupnosti Slovenije, vodne skupnosti in njene strokovne službe, — naloge, ki jih prevzema vodna skupnost po drugih sklenjenih samoupravnih sporazumih, družbenih dogovorih in predpisih ter sredstva za njihovo uresničevanje, — organizacijske in druge ukrepe za uresničitev ciljev in nalog iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana vodne skupnosti. 18. člen Cilji in naloge iz srednjeročnega plana se v OVS Uresničujejo z letnimi plahi, ki obsegajo programe S področja spremljanja statija ih varovanja Vddriega režima; vzdrževanja naravnih vodotokov, zbiralnikov voda ter vodnogospodarskih objektov ih naprav v splošni rabi; gradnje in rekonstrukcije vodnogospodarskih objektov in napirav v splošni rabi; usmerjanje in sodelovanje pri gradnji' vodnogospodarskih objektov in naprav v posebni rabi; izvajanje nalog SLO; izvajanje študijsko raziskovalnih nalog v vodnem gospodarstvu; financiranje vodnogospodarske dejavnosti, skladno s sklenjenim samoupravnim Sporazumom o temeljih plana. Programi iz prejšnjega odstavka tega člena morajo biti v skladu s srednjeročnim planom in morajo zagotavljati prioriteto nalog, kot izhajajo iz stanja potreb na vodnem območju. 2. Financiranje vodne skupnosti 19. člen Sredstva za zadovoljevanje potreb vodnega gospodarstva zagotavljajo Uporabniki in izvajalci skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana vodne skupnosti. Udeleženci zagotavljajo sredstva; — s samoupravnim združevanjem sredstev, — s povračili za izvajanje vodnogospodarskih storitev in dejavnosti, — z odškodninami, — z drugimi sredstvi na podlagi zakona. 20. člen V samoupravnem spofazumu o temeljih planov OVS se določijo sredstva potrebna za izvedbo investicij in uredijo odnosi in razmerja pri združevanju ih razporejanju sredstev. 21. člen Povračila za izvajanje programov vodnogospodarskih storitev in dejavnosti plačujejo zavezanci, skladno s SaS o temeljiti filaha OVS. Povračila morajo biti sorazmerna obsegu in v vrednosti programov vodnogospodarskih storitev in dejavnosti in splošnim koristim vodnfega gospodarstva. S2. člen Odškodnine za odvzeti pesek, mivko In prbd hidra jo biti sorazmerne posamezni vrsti naplavin in njih uporabnosti. Odškodnine zaradi nenadnega onesnaženja vode z nevarnimi strupenimi snovmi morajo biti Sorazmerne š povzročeno škodo. 23. člen Ce Uporabniki iti izvajalci ne opravijo postopka za samoupravno združevanje Sredstev ali, če se ne sporazumejo o Višini pdVračil ža programe vodnogospodarskih storitev in dejavnosti, odločijo občinske skupščine, da so doltičeni uporabniki in izvajalci dolžni opraviti ta postopek, oziroma da uporabniki plačujejo povračila v obliki obveznega prispevka in v taki višini, kot je potrebno za minimalno vodnogospodarsko dejavnost posebnega družbenega pomena. 24. člen Skupščina OVS lahko v imenu in na račun vodne skupnosti najema za izvršitev določenih nalog posojila pod pogojem, da se z njihovim vračanjem ne ogrozi zadovoljevanje vodnogospodarskih dejavnosti, ki se nanašajo na urejanje in varovanje vodnega režima. 25. člen Pri sprejemanju planskih aktov so uporabniki in izvajalci dolžni prvenstveno zagotavljati sredstva za nemoteno izvajanje nalog s področja varstva in urejanja vodnega režima, ki so posebnega družbenega pomena. 26. člen Odredbodajalec za upravljanje s sredstvi, s katerimi razpolaga OVS je predsednik skupščine. Naiogbdajalec za srfedstva vodne skupnosti V okviru in v mejah letnega plana, sklepov Skupščine vodne skupnosti in njenih organov je delavec, ki ga pooblasti predsednik skupščine. 3. Svobodna merijava dela 27. člen Predmet svobodne menjave dela OVS so vodno .0-spodarske storitve, programi teh storitev in določene vodnogospodarske dejavnosti, s katerimi še uresničujejo naloge vodne skupnosti, kot jih določajo zakon o vodah in samoupravni splošni akti vodne skupnosti. 28. člen Udeleženci v svobodni menjavi dela vrednotijo rezultate dela izvajalcev kot samoupravno dogovorjene: — cene posamične vodnogospodarske storitve, — povračila za izvajanje programa vodnogospodarskih storitev, — povračila za izvajanje določene vrste vodnogospodarskih dejavnosti. 29. člen Uporabniki vrednotijo delo izvajalcev s pomočjo elementov cene oziroma povračila. Pri tem je cena vrednost vseh komponent, ki po veljavni metodologiji sestavljajo posamezno storitev, povračilo za dejavnost pa vrednostni izraz zbira cOn posameznnih storitev, ki jih zajema določena vodnogospodarska dejavnost oziroma program vodnogospodarskih dejavnosti. Pri oblikovanju cene vodnogospodarskih storitev se upoštevajo elementi iz samoupravnega sporazuma d uštanovilvi vodne skupnosti (10. člen) in samoupravnega sporazuma o temeljih plana vodne skupnosti. 3ti. člen S samoupravnim sporazumom o svobodni mertjavi dela, ki ga sklenejo uporabniki, združeni v OVS in delavci vodnogospodarskih organizacij za urejanje voda sO določijo zlasti: Obseg in vrednost vorlnogtišpo-ddrskih Storitev in dejavnosti, osnove in merila za zagotavljanje cen, vrsto tehnične dokumentacije, stan- darde in normative, obseg in vrsto zmogljivosti, ki so jih dolžni zagotoviti izvajalci, način reševanja sporov in druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti določene v SaS o ustanovitvi' OVS in zakonu. IV. SAMOUPRAVNI ORGANI OVS 1. Skupščina OVS 31. člen OVS opravlja skupščina, ki jo sestavlja zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Mandat delegatov v organih skupščine OVS traja štiri leta. 32. člen Zbor uporabnikov skupščine ima 74 delegatskih mest. Delegate v zbor delegirajo občinske konference delegatov uporabnikov. Konferenco oblikujejo delegati temeljnih in drugih organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, delegati delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi, ki so lastnina občanov, delegati občanov, organizirani v ribiških organizacijah in delegati občanov v krajevnih skupnostih. 33. člen Seje konference delegacij za delegiranje delegatov v skupščino po občinskih območjih sklicuje predsednik skupščine, ki tudi predlaga dnevni red. Sejo konference delegacij vodi delovni predsednik, ki ga izvolijo navzoči delegati izmed sebe z javnim glasovanjem. 34. člen Zbor delavcev skupščine ima 11 delegatskih mest Delegate v zbor delegirajo delegacije vodnogospodarskih organizacij za urejanje voda in hudournikov, ki opravljajo vodnogospodarske storitve in dejavnosti posebnega družbenega pomena po sklenjenih samoupravnih sporazumih in pogodbah z vodno skupnostjo. 35. člen Skupščina dela in odloča: — na skupni seji obeh zborov, — ng ločenih sejah obeh zborov, na katerih odločata oba zbora enakopravno, — na seji posameznega zbora, na kateri zbor odloča samostojno. 36. člen Skupščina na skupni seji obeh zborov odloča zlasti o naslednjih zadevah: — voli in razrešuje predmetnika skupščine in namestnika predsednika skupščine, — imenuje odbore in komisije, — sprejema odločitve v skladu s 25. členom zakona o vodah, — imenuje in daje pooblastila delegaciji za Zvezo vodnih skupnosti Slovenije, — sprejema akt o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela, — sprejema poslovnik skupščine, — ugotavlja, da' so udeleženci sprejeli SaS o ustanovitvi vodne skupnosti, SaS o temeljih plana vodne skupnosti in izvolili delegate v odbor samoupravne kontrole, — voli predstavnike oziroma delegate v organe samoupravnih interesnih skupnosti in drugih organizacij in skupnosti, s katerimi vodna skupnost sodeluje za uresničevanje nalog vodnega gospodarstva, — sklene samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih z delovno skupnostjo strokovnih služb, — sklepa o pristopu k družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom, — daje soglasje k določbam statuta, ki se nanašajo na uresničevanje nalog delovne skupnosti strokovnih služb ter .programov in razvidov del in nalog delovne skupnosti strokovnih služb, — daje obvezno razlago določb statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov vodne skupnosti, — obravnava pobude, predloge in priporočila občinskih skupščin in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki se nanašajo na delo vodne skupnosti ter jih obvešča o svojih stališčih in sprejetih sklepih, — razpravlja in odloča o drugih zadevah in vprašanjih skladno z zakonom, samoupravnim sporazumom ter statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti. 37. člen Skupščina na sejah obeh zborov enakopravno odloča zlasti o naslednjih zadevah: — sprejema plan OVS (srednjeročni in letni), — sprejema program vodnogospodarskih storitev in dejavnosti, — oblikuje politiko na področju vodnogospodarske dejavnosti, — usklajuje elemente za pripravo SaS o temeljih plana, — določa predlog SaS o temeljih plana vodne skupnosti, — določi predlog sprememb in dopolnitev SaS o ustanovitvi OVS, — potrjuje zaključni račun, — sprejema samoupravne sporazume in družbene dogovore, — sprejema predlog SaS o temeljih planov OVS, — sprejema statut in druge samoupravne splošne akte, — sklepa samoupravne sporazume o usklajevanju planov z drugimi skupnostmi, — o programih storitev oziroma programih dejavnosti, — o samoupravnem sporazumu o svobodni menjavi dela med izvajalci in uporabniki, — o pripravi predloga načrta obrambe pred poplavami, — sklepa o združevanju sredstev povračil in odškodnin za izvajanje vodnogospodarskih storitev in dejavnosti, — sklepa o ukrepih za izvajanje nalog ljudske obrambe in družbene' samozaščite na področju vodnega gospodarstva in delovanja vodne skupnosti, — sklepa o standardih in normativih, ki se nanašajo na obseg in kakovost vzdrževalnih del na vodotokih in vodnogospodarskih objektih in napravah v splošni rabi, — sklepa o ukrepih za varstvo vodnih količin in kakovosti voda, o skupnih programih in načrtih za izboljšanje vodnogospodarskih razmer na vodnem območju, — razpravlja in odloča o drugih zadevah in vprašanjih skladno z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi vodne skupnosti, tem statutom in samoupravnimi splošnimi akti. 38. člen Zbor uporabnikov samostojno odloča zlasti v naslednjih zadevah: — voli predsednika zbora in namestnika predsednika, — imenuje delovna telesa zbora, — o delegiranju delegatov uporabnikov v organe upravljanja izvajalcev, —• o delegiranju delegatov v delegacije za zbor uporabnikov ZVSS, — o predlogih samoupravnih sporazumov in dogovorov, ki urejajo samoupravne in materialne odnose med uporabniki, — o oblikovanju elementov za sestavo predloga SaS o temeljih plana in sicer: 1. obseg potreb za vzdrževanje vodotokov in drugih zbiralnikov vode za rekonstrukcijo in gradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi za potrebe OVS in ZVSS, 2. načine in pogoje za združevanje sredstev za namene iz tč. 1. te alinee in za namene varstva voda, 3. potreben obseg in namen sredstev, — določa kriterije in merila za oblikovanje sredstev vzajemnosti in solidarnosti, — spremlja izvajanje planskih nalog preko izvajanja vodnogospodarskih programov vodnogospodarske dejavnosti in poročil samoupravnega nadzora ter sprejema ukrepe za njihovo realizacijo. 39. člen Zbor izvajalcev samostojno odloča zlasti v naslednjih zadevah: — voli predsednika zbora in namestnika predsednika, — imenuje delovna telesa zbora, — o oblikovanju naslednjih elementov za sestavo predloga SaS o temeljih plana: 1. obseg in vrsta zmogljivosti ter ukrepe za zagotovitev gospodarske izrabe zmogljivosti za vzdrževanje vodotokov in drugih zbiralnikov vode, za rekonstrukcijo in gradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi, 2. osnove in merila za oblikovanje povračil za izvajanje programov vodnogospodarskih storitev oziroma opravljanja vodnogospodarske dejavnosti, 3. standarde in normative glede obsega in kvalitete vzdrževanja vodotokov in drugih zbiralnikov vode ter vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi: — spremlja izvajanje planskih nalog in sprejema ukrepe za njihovo realizacijo, — o delegiranju delegatov v delegacije za zbor izvajalcev ZVSS. 40. člen Delegati v skupščini imajo pravico in dolžnosti: — soodločati o zadevah, ki so na dnevnem redu seje, — izjasniti se in glasovati o posameznih vprašanjih v skladu s stališči konference delegacij oziroma delegacije, ki ge je delegirala, — usklajevati med sprejemanjem skupnih odločitev stališča z drugimi delegati, — zahtevati stališča konference delegacij oziroma delegacije, ki ga je delegirala, če prejete smernice ne zadoščajo, da bi se mogel izjaviti o vprašanjih, o katerih se odloča na seji, — predlagati na seji skupščine in obeh zborov skupščine svoje stališče in predloge ter sklepe, — predlagati v obravnavo vprašanja, ki se nanašajo na delo skupščine in njenih organov, — sodelovati pri delu skupščine in obeh zborov in redno spremljati delo vodne skupnosti, — zastavljati delegatska vprašanja. Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, ki so predmet sporazumevanja ali odločanja v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in temeljnih stališč občinske konference delegacij oziroma delegacije, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami s tem, da so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju. 41. člen Delegat je dolžan o delu skupščine, o svojem delu, obveščati konferenco delegacij oziroma delegacijo in samoupravno organizacijo ali skupnost, ki ga je delegirala in kateri je odgovoren za svoje delo. 42. člen ' Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja samostojno obravnava vprašanja s teh področij, spremlja stanje in zavzema stališča, sprejema sklepe in daje pobude za izvajanje vodnogospodarske politike urejanja in razvoja vodnega gospodarstva na vodnem območju. Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva poročila in pojasnila in postavlja vprašanja odborom in komisijam, strokovnim službam in vodnogospodarskim organizacijam, kot izvajalcem vodnogospodarskih storitev in dejavnosti na vodnem področju. 43. člen Skupščina dela in odloča na sejah. Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča več kot polovica delegatov vsakega zbora, odločitve pa sprejema, kolikor z zakonom ni drugače določeno: — na skupni seji obeh zborov z večino glasov vseh delegatov obeh zborov, — na ločenih sejah obeh zborov z večino glasov vseh delegatov posameznega zbora, — na seji posameznega zbora z večino glasov vseh delegatov posameznega zbora. 44. člen Ce odločitev, ki jo sprejemata enakopravno na ločenih sejah oba zbora, ni bila sprejeta v enakem besedilu v obeh zborih, ali če predlog v posameznem zboru ni sprejet, se opravi usklajevalni postopek med zboroma. Usklajevalni postopek opravi komisija, v katero imenuje zbor uporabnikov predsednika in 4 člane in zbor izvajalcev 4 člane. 45. člen Skupščina lahko na isti seji nadaljuje z razpravo in sprejme odločitev v zadevi, o kateri ni bilo dose- ženo soglasje, če komisija iz prejšnjega člena tega statuta uskladi stališča in poda ustrezni predlog za odločitev. Če komisija z enim ali večkratnim usklajevanjem med sejo ni uspela, se zadeva z dnevnega reda umakne, komisiji pa naloži, da nadaljuje z usklajevanjem in v roku, ki ga določita zbora, pripravi sporazumni predlog. 46. člen Če zbora na ločenih sejah pri ponovni obravnavi ne sprejmeta predloga usklajevalne komisije v enakem besediiu, se zadeva predloži na skupno sejo obeh zborov z namenom, da se doseže odločitev večine delegatov posameznega zbora ali pa umakne iz dnevnega reda. Če tudi v usklajevalnem postopku med zboroma ni doseženo soglasje o vprašanju za področje vodnogospodarskih dejavnosti posebnega družbenega pomena in od katere je bistveno odvisno izvajanje osnovnih nalog vodne skupnosti, obvesti predsednik skupščine vodne skupnosti izvršne svete občinskih skupščin na vodnem območju Drava. 47. člen Sejo skupščine skliče predsednik skupščine na lastno pobudo ali pa na zahtevo: — predsedstva skupščine, — 1/3 delegatov posameznega zbora, — stalnih odborov in komisij. Če predsednik skupščine v 15 dneh po prejemu pismene zahteve skupščine ne skliče, jo lahko skliče tisti, ki je sklic zahteval. 48. člen Sejo zbora sklicuje predsednik zbora na lastno pobudo ali na zahtevo: — predsedstva skupščine, — predsednika skufpščine, — 1/3 delegatov zbora, — stalnih komisij in odborov. Če predsednik ne skliče seje zbora v 15 dneh po prejemu zahteve, jo skliče predsednik skupščine vodne skupnosti. 49. člen Sklic za sejo skupščine oziroma posameznega zbora ter gradivo morajo biti odposlani vsem članom vodne skupnosti najmanj 7 dni pred dnevom, ki je določen za seje občinskih konferenc delegatov uporabnikov oziroma delegatov vodnogospodarskih organizacij, oziroma najmanj 20 dni pred dnevom, ki je določen za sejo skupščine oziroma posameznega zbora. 50. člen Glasovanje v skupščini je javno razen, če skupščina skladno s poslovnikom sklene, da se glasuje tajno. Javno glasovanje se opravi z dviganjem rok, tajno glasovanje pa z glasovnicami. 51. člen Podroh-ei^- določila o delu skupščine in posamezne;;!'. zbora -e določijo s poslovnikom skupščine vodne skupnosti. 2. Predsednik skupščine 52. člen Skupščina ima predsednika, ki ga izvoli izmed delegatov zbora uporabnikov in namestnika predsednika. Izvoljena sta za dobo dveh let in sta lahko v to funkcijo izvoljena največ dvakrat zaporedoma. Predsednika skupščine nadomešča namestnik predsednika skupščine, kadar je ta odsoten ali zadržan, v odsotnosti obeh pa eden od predsednikov zborov, ki ga določi predsednik skupščine. 53. člen Predsednik skupščine OVS ima zlasti tele pristojnosti : — predstavlja in zastopa OVS, — sklicuje in vodi sejo skupščine, — skrbi za izvajanje sklepov skupščine, — skrbi, da skupščina dela v skladu s poslovnikom, — daje pobude za obravnavo posameznih vprašanj, — podpisuje sklepe in samoupravne splošne akte, ki jih sprejme skupščina, — podpisuje samoupravne sporazume in družbene dogovore, katerih udeleženka je OVS, — skrbi za usklajevanje med zboroma, med OVS in DPS, — skrbi za usklajevanje skupnih nalog v ZVSS, — skladno s sklepi skupščine sklepa pogodbe in druga poslovna in zastopniška dejanja ter sme v tem okviru za ta dejanja pooblastiti drugo osebo, če narava posamezne zadeve kaže, da je to bolj smotrno, — opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina. 54. člen Predsednik skupščine opravlja svoje delo v sodelovanju s predsednikom obeh zborov ter s predsedniki in člani skupnih organov v skladu z odločbo poslovnika. Predsednik je za svoje delo odgovoren skupščini OVS. 55. člen Namestnik predsednika skupščine ima predvsem tele pristojnosti: — nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili, ko le-ta ne more opravljati svoje dolžnosti, — pomaga predsedniku skupščine pri opravljanju njegovih del, — opravlja druge naloge za katere ga pooblasti skupščina ali predsednik skupščine. 56. člen Vsak zbor ima predsednika in namestnika predsednika zbora, ki ju izvoli zbor izmed delegatov zbora za dobo dveh let in sta lahko v to funkcijo izvoljena največ dvakrat zaporedoma. Predsednik zbora sklicuje in vodi seje zbora, podpisuje akte, sklepe in druge odločitve, ki jih sprejme zbor samostojno in opravlja druge naloge v skladu s tem statutom in poslovnikom skupščine. Predsednika zbora, kadar je odsoten ali zadržan, nadomešča namestnik predsednika zbora. 3. Predsedstvo skupščine 57. člen Zato, da se zagotovi enotnost kolektivnega dela, skupnega in enakopravnega dogovarjanja in odločanja uporabnikov in izvajalcev pri uresničevanju pravic, obveznosti in odgovornosti ima skupščina vodne skupnosti svoje predsedstvo. Predsedstvo skupščine sestavljajo: — predsednik skupščine, — namestnik predsednika skupščine,- — predsednika obeh zborov, — predsednik odbora za planiranje in finance, — predsednik odbora za svobodno menjavo dela, — predsedniki stalnih komisij, — delegati OVS, ki predstavljajo OVS v predsedstvu ZVSS. 58. člen Predsedstvo koordinira delo skupščine, njenih odborov in komisij in pri tem opravlja zlasti tele zadeve: — obravnava predloge gradiv zasedanj obeh zborov skupščine, — spremlja izvrševanje sklepov skupščine, — usklajuje delo zborov skupščine in njenih teles, — skrbi za informiranje javnosti, — obravnava druge zadeve, določene s SaS o ustanovitvi OVS Drava in tem statutom. Na sejah predsedstva sodeluje tudi predstavnik delovne skupnosti strokovne službe, po potrebi pa tudi drugi predstavniki izvajalskih vodnogospodarskih organizacij. 4. Stalni organi skupščine 59. člen Za proučevanje posameznih zadev in pripravo predlogov ima skupščina stalne in občasne odbore in komisije. Stalni odbori so: — odbor za planiranje in finance, — odbor za svobodno menjavo dela, — odbor za SLO in DS, — odbor samoupravne delavske kontrole. Stalne komisije so: — komisija za melioracije, — komisija za kakovost voda in zaščito vodnih količin (resursov), — komisija za varstvo pred poplavami in izrabo vode. 60. člen Stalne odbore in komisije Imenuje skupščina na skupni seji obeh zborov in sicer predsednika, 4 člane izmed delegatov uporabnikov in 4 člane izmed delegatov izvajalcev. Odbor za SLO in DS ima predsednika, podpredsednika in 5 članov. Predsednik odbora, ki je istočasno vodja obrambnega načrta je predsednik skupščine. Odbor samoupravne delavske kontrole ima 5 članov, predsednika izvolijo člani med seboj. Mandatna doba članov je 4 leta, predsednika pa 2 leti s tem, da so lahko vsi izvoljeni največ dvakrat zaporedoma. 61. člen Odbori in komisije delajo na sejah. Sejo posameznega odbora oziroma komisije sklicuje in vodi predsednik odbora oziroma komisije, v njegovi odsotnosti pa član, katerega v ta namen pooblasti predsednik. Sejo sklicuje predsednik po lastni presoji, mora pa jo sklicati, če to zahtevajo: — najmanj trije člani odbora oziroma komisije, — predsedstvo skupščine, — predsednik skupščine, — predsednik posameznega zbora, — odbor samoupravne delavske kontrole. V primerih prejšnjega odstavka tega člena mora predsednik sklicati sejo najpozneje v 15 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo za sklic seje. a) Odbor za planiranje in finance 62. člen Odbor za planiranje in finance opravlja naslednje naloge: — skrbi za usklajevanje vseh aktivnosti, ki se nanašajo na oblikovanje osnutkov, pripravo predlogov in sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih piana, — oblikuje osnutek dolgoročnega in srednjeročnega plana ter letne planske akte, na podlagi pripomb in predlogov iz javne razprave oblikuje predloge teh planskih aktov ter jih preko predsedstva posreduje skupščini v sprejem, — oblikuje osnutek in na podlagi pripomb in predlogov javne razprave oblikuje predloge samoupravnih splošnih aktov s področja planiranja in jih predlaga skupščini v sprejem, — oblikuje in usklajuje elemente in predloge za določitev povračil in odškodnin za izvajanje vodnogospodarskih storitev in dejavnosti ter za samoupravno združevanje sredstev ter razvojne potrebe vodnega gospodarstva, — obravnava predlog finančnega plana in ga preko predsedstva predlaga skupščini v sprejem, — sprejema terminske plane izvajanja del, — sprejema periodične in zaključne račune da se lahko oddajo SDK v predpisanih rokih in o tem obvezno poroča skupščini, — razporeja nerazporejene rezerve in po potrebi opravlja virmiranje posameznih postavk finančnega plana do višine 20 °/o vseh sredstev plana, — najema bančne kredite za hitrejše urejanje pomembnejših vodnogospodarskih problemov po sprejetem srednjeročnem planu, vendar le do take višine, da aunitete ne presežejo 10 °/e rednih dohodkov, — odobrava dotacije investitorjem objektov komunalne hidrotehnike, ki so v planu vodne skupnosti na podlagi predložene investicijsko-tehnične dokumentacije, — spremlja in analizira uresničevanje planskih aktov, zbiranje in dotok sredstev ter njih namensko in gospodarno koriščenje, — proučuje, obravnava in izvršuje druge zadeve skladno s sklepi in priporočili skupščine, posameznega zbora ali predsedstva skupščine. b) Odbor za svobodno menjavo dela 63. člen Odbor za svobodno menjavo dela opravlja zlasti naslednje naloge: — skrbi za usklajevanje vseh aktivnosti, ki se nanašajo na oblikovanje osnutkov, pripravo predlogov in sklepanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela ter na tej osnovi sklepanja pogodb za izvajanje vodnogospodarskih storitev in dejavnosti in sklepanje drugih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki zadevajo poslovanje vodne skupnosti, — oblikuje osnutek ir; na osnovi pripomb iz javne razprave oblikuje predlog SaS o svobodni menjavi dela, ki ga preko predsedstva predlaga skupščini v sprejem, — proučuje, spremlja in analizira izvajanje svobodne menjave dela, izvrševanje letnih programov del ter podvzema ukrepe za njihovo izvajanje in napredek, — sklepa o osnovah in merilih ter drugih elementih (kot npr. cene) za vrednotenje del in dejavnosti po samoupravnem sporazumu o svobodni menjavi dela oziroma pogodbah za izvajanje vodnogospodarskih storitev in dejavnosti, — izvaja samoupravni nadzor, — imenuje komisijo za pregled tehnične dokumentacije in za kolovdacijo izvršenih del, — obravnava predlog soglasja k statutu delovne skupnosti strokovne službe, k razvidu del in nalog delovne skupnosti in izvajanje samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delovne skupnosti, — skrbi za izvajanje sklepov skupščine iz svojega področja in poroča skupščini o svojem delu, — proučuje, obravnava in izvršuje druge zadeve skladno s sklepi in priporočili skupščine posameznega zbora ali predsedstva skupščine. c) Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito 64. člen Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima predsednika, podpredsednika in 5 članov. Predsednik skupščine vodne skupnosti je predsednik odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, podpredsednik pa je predsednik zbora izvajalcev, oba po položaju. Odbor izvoli skupščina na skupni seji obeh zborov in sicer 3 člane izmed delegatov zbora uporabnikov in 2 člana izmed delegatov zbora izvajalcev. Mandatna doba članov odbora je štiri leta, predsednika in popredsednika odbora pa dve leti. 65. člen Odbor 'za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja zlasti naslednje naloge: — oblikuje predlog načrta pripravljenosti vodne skupnosti in ga predlaga v sprejem skupščini, — oblikuje osnutek načrta za obrambo pred poplavami in ga preko predsedstva posreduje skupščini, da ga kot predlog predloži v sprejem občinskim skupščinam, — usklajuje obrambne priprave vodne skupnosti z organi družbenopolitične skupnosti oziroma z vodnogospodarskimi organizacijami, ki opravljajo vodnogospodarske storitve in dejavnosti na področju urejanja in varstva vodnega režima. — predlaga obrambne elemente planskih aktov in drugih samoupravnih splošnih aktov ter ukrepe S področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in način zagotavljanja sredstev za uresničevanje teh nalog in ukrepov, — organizira in skrbi za izvajanje ukrepov za varovanje družbenega premoženja pred škodljivimi dejanji ip vplivi, — opravlja druga dela pri obrambnih in samozaščitnih pripravah ter ukrepih na podlagi ustave in zakona, — izvajanje FN OVS v obsegu, ki zadeva njegovo delovno področje. 66. člen Za sklic seje in za delo na sejah odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki se nanašajo na sklic in delo stalnih skupnih odborov in komisij. č) Odbor samoupravne delavske kontrole 67. člen Odbor samoupravne delavske kontrole ima 5 članov in sicer 3 člane iz vrst uporabnikov in 2 člana iz vrst izvajalcev. Člane odbora volijo in odpokličejo občinske konference delegacij uporabnikov in delegacij izvajalcev na podlagi enotne kandidatne liste. Skupščina s posebnim sklepom ugotovi, da so člani odbora izvoljeni. 68. člen Člani odbora samoupravne delavske kontrole izvolijo izmed sebe predsednika in podpredsednika odbora in sicer predsednika odbora iz vrst uporabnikov, podpredsednika iz vrst izvajalcev. Mandatna doba predsednika, podpredsednika in članov odbora je štiri leta. 69. člen Odbor samoupravne delavske kontrole spremlja in nadzoruje: — izvajanje zakonov, samoupravnega sporazuma, statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov, — uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz skupnih potreb in interesov v vodni skupnosti združenih uporabnikov in izvajalcev, — skladnost sklepov organov vodne skupnosti s samoupravnimi splošnimi akti, — izvajanje sklepov skupščine in njenih organov, — delo organov vodne skupnosti in strokovne službe, — izvajanje nalog s področja materialnega in finančnega poslovanja ter smotrne in namenske uporabe sredstev, — izvajanja in izpolnjevanja planskih obveznosti oziroma obveznosti po sklenjenih samoupravnih sporazumih, — izvajanje samoupravnega sporazuma oziroma pogodbe, po kateri delovna skupnost opravlja dela in naloge za potrebe vodne skupnosti. — obveščanje članov vodne skupnosti o važnejših vprašanjih s področja dela in poslovanja vodne skupnosti. Člani odbora samoupravne delavske kontrole imajo pravico, da sodelujejo na sejah kateregakoli organa vodne skupnosti. 70. člen Odbor samoupravne delavske kontrole mora najmanj enkrat letno poročati skupščini o svojem delu in o ugotovitvah, ki se nanašajo na delo in poslovanje vodne skupnosti. d) Komisija za kakovost voda in zaščito vodnih količin 71. člen Komisija za kakovost voda in zaščito vodnih količin opravlja zlasti naslednje naloge: — proučuje potrebe, pogoje in možnosti za skladnejše in celovito reševanje problematike varovanja kakovosti voda ter zaščito vodnih količin na vodnem območju, — proučuje problematiko naravnih površinskih in talnih voda, oblikuje ukrepe in predlaga izdelavo študij in raziskav o vodnih razmerah ter o ukrepih in možnostih zavarovanja kakovosti voda in vodnih količin na vodnem območju, — zbira pobude in predloge za osnovanje parcialnih in kompleksnih rešitev varstva in zaščite voda in predlaga skupščini sodelovanje vodne skupnosti pri gradnji objektov in naprav za zaščito kakovosti voda in vodnih količin, — oblikuje osnutke, zbira pripombe in predloge javne razprave in oblikuje predloge samoupravnih planskih in splošnih aktov s področja zaščite kakovosti voda in vodnih količin in jih predlaga skupščini v sprejem, — proučuje, obravnava in izvršuje druge naloge skladno s sklepi in priporočili skupščine, posameznega zbora ali predsedstva skupščine. e) Komisija za varstvo pred poplavami in izrabo vode 72. člen Komisija za varstvo pred poplavami in izrabo vode opravlja zlasti naslednje naloge: — proučuje potrebe, pogoje in možnosti za izboljšanje poplavnih in odtočnih razmer z vodo in erozijo ogroženih območij ter za gospodarnejšo rabo in izkoriščanje vode in vodotokov, — proučuje problematiko gospodarjenja z vodnimi in priobalnimi zemljišči, stanje in vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav v posebni rabi ter predlaga ukrepe in mere za zavarovanje in njih redno vzdrževanje, — predlaga izdelavo študij in raziskav o potrebah in možnostih za preventivno zavarovanje pred poplavami ter za odkrivanje vodnih virov in vodnih zalog, — proučuje ukrepe in dela za obrambo pred poplavami in hudournimi vodami ter oblikuje predloge načrta za obrambo pred poplavami, — zbira pobude in predloge za osnovanje načrtov in predlaga skupščini gradnjo vodnogospodarskih ob- jektov in naprav, ki vplivajo na režim visokih voda, na zavarovanje vodnih zalog in njih izkoriščanje za potrebe vodooskrbe in izrabe vode v druge gospodarske namene, — oblikuje osnutke, zbira pripombe in predloge javne razprave in oblikuje predloge planskih in samoupravnih splošnih aktov s področja varstva pred poplavami, erozije in izrabe voda, — proučuje, obravnava in izvršuje druge zadeve skladno s sklepi in priporočili skupščine, posameznega zbora in predsedstva skupščine. f) Komisija za melioracije 73. člen Komisija za melioracije opravlja zlasti naslednje naloge: — proučuje pogoje in možnosti za izvedbo melioracij (ureditev odvodnje za osuševanje in namakanje zemljišč) za potrebe kmetijstva in kmetijske intenzivne proizvodnje, — obravnava problematiko melioracij na vodnem območju, predlaga izdelave študij in raziskav v zvezi s hidromelioracijskimi deli za pridobitev in usposobitev zemljiških površin za potrebe kmetijstva, — proučuje, obravnava in izvršuje druge naloge skladno s sklepi in priporočili skupščine, posameznega zbora ali predsedstva skupščine OVS Drava. 5. Začasni organi skupščine 74. člen Skupščina vodne skupnosti lahko za proučevanje določenih vprašanj, za izpolnjevanje določenih nalog, zlasti za pripravo strokovnih poročil in elaboratov ter za spremljanje in analiziranje najrazličnejših vprašanj imenuje začasne odbore in komisije. S sklepom o imenovanju določi sestav odbora oziroma komisije, naloge in rok za izvršitev naloge. Začasni odbor ali komisija preneha z dnem, ko opravi nalogo. V odbor ali komisijo so lahko imenovani tudi strokovni in drugi delavci, ki se ukvarjajo s problematiko, ki je predmet dela začasnega odbora ali komisije. V. JAVNOST DELA 75. člen Delo OVS in njenih organov je javno. OVS in njeni organi so dolžni obveščati javnost tako o pripravah in o sprejemu splošnih aktov, kot tudi o izvrševanju nalog iz njenega delovnega področja. Oblike in način obveščanja so zlasti: sredstva javnega obveščanja, posebna poročila, pismena gradiva za sejo organov, občasne informacije, objava samoupravnih splošnih aktov v uradnih objavah, druge oblike obveščanja, ki jih določi predsednik skupščine. OVS obvešča svoje člane o stanju in problematiki praviloma po njihovih delegatih v skupščini. Člani vodne skupnosti imajo pravico postavljati vprašanja, dajati predloge in pobude, organi vodne skupnosti pa so dolžni taka vprašanja, predloge in pobude obravnavati in nanje odgovoriti. VI. SODELOVANJE IN POVEZOVANJE Z DRUGIMI SKUPNOSTMI • 76. člen OVS sodeluje z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, zlasti komunalnimi in vodo-^vodnimi organizacijami, na svojem vodnem območju, se dogovarja pri oblikovanju in usklajevanju programov urejanja in razvoja vodnega gospodarstva, pri opredeljevanju kriterijev in meril za samoupravno združevanja sredstev, zagotavlja strokovno, usmerjevalno in finančno materialno sodelovanje pri uresničevanju skupno dogovorjenih in planiranih naložb za gradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi in drugih vodnogospodarskih objektov, ki zagotavljajo večje količine in boljšo kakovost voda ter urejanje režima visokih voda. Naloge iz prejšnjega odstavka uresničuje OVS v okviru dogovorjenih obveznosti po srednjeročnih planskih aktih in na podlagi sklenjenih samoupravnih sporazumov o sodelovanju in sofinanciranju, ki ga sklene z vsakim posameznikom koristnikom oziroma investitorjem. 77. člen OVS sodeluje z občinskimi skupščinami na svojem vodnem območju tako, da jih občasno obvešča o svojem delu in poslovanju in daje za potrebe njihovih organov samoupravne planske akte, informacije, mnenja in predloge o stanju in razmerah na vodnem režimu. VII. POVEZOVANJE Z ZVEZO VODNIH SKUPNOSTI SLOVENIJE 78. člen OVS Drava je skupno z drugimi območnimi vodnimi skupnostmi v SR Sloveniji ustanovitelj Zveze vodnih skupnosti Slovenije. V Zvezi vodnih skupnosti Slovenije urejajo uporabniki in izvajalci vodne skupnosti v SR Sloveniji za republiko pomembne zadeve iz 22. člena zakona o vodah in druge zadeve, ki jih uporabniki in izvajalci območnih vodnih skupnosti določijo s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Zveze vodnih skupnosti Slovenije. Sredstva za delo zveze vodnih skupnosti zagotavlja vodna skupnost iz sredstev povračil za izvajanje programov vodnogospodarskih storitev in dejavnosti in sicer v višini, ki ustreza obsegu del in nalog, ki jih le-ta opravlja po sklenjenem samoupravnem sporazumu. 79. člen OVS sodeluje tudi z drugimi območnimi vodnimi skupnostmi ter z njimi in drugimi SIS, ki sodelujejo pri urejanju vodnega režima sklepa samoupravne sporazume o usklajevanju planov. Odnose in razmerja, ki se nanašajo na združevanje, razporejanje in uporabo sredstev ter pravice, obveznosti in odgovornosti, ki pri tem nastopajo ureja samoupravni sporazum o temeljih plana. VIII. OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNO-STROKOVNIH IN DRUGIH DEL 80. člen Za opravljanje administrativno-strokovnih pomožnih in temu podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delo skupščine in skupnih organov, oblikuje OVS skupaj z drugimi OVS v Sloveniji in skupaj z ZVSS, skupno delovno skupnost. Naloge, ki jih delovna skupnost skupne strokovne službe opravlja za OVS se določijo s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, sprejmejo pa na ravni ZVSS. 81. člen Delovna skupnost iz prejšnjega člena opravlja za OVS predvsem naslednja dela: — sodeluje z uporabniki in izvajalci pri pripravi osnutkov planskih aktov, — z izvajalci ali samostojno pripravlja analize izvajanja planskih aktov, — z izvajalci ali samostojno pripravlja gradivo za delo organov in delovnih teles OVS, — z izvajalci ali samostojno pripravlja osnutke splošnih in posamičnih aktov za sprejemanje samoupravnih odločitev ter poročila za spremljanje izvrševanja sprejetih odločitev, — sodeluje pri oblikovanju predlogov za obravnavo na organih in delovnih telesih OVS, , — sodeluje pri pregledu študijskih elaboratov, in-vesticijsko-tehnične dokumentacije in tehnične dokumentacije vzdrževalnih del ter programih dejavnosti, za verifikacijo v komisiji za pregled tehnične dokumentacije in kolavdacije, — za potrebe samoupravnega nadzora organizira in zagotavlja izvajanje tehničnega in finančnega nadzora izvajanja letnih programov vodnogospodarskih storitev in dejavnosti v skladu s SaS o svobodni menjavi dela, — vsa dela v zvezi z odmero in izterjavo povračil in odškodnin ter samoupravno združenih sredstev, knjigovodska, obračunska in druga opravila finančno-materialnega poslovanja, — vsa administrativna dela, razmnoževanje in razpošiljanje gradiv za seje organov in delovnih teles, — vsa druga administrativna in pomožna dela, potrebna za nemoteno delo samoupravnih organov vodne skupnosti in izvrševanje njenih nalog. 82. člen Skupna strokovna služba se ustanovi s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi, ki ga sklenejo območne vodne in Zveza vodnih skupnosti Slovenije. Delovna skupnost mora svojo organizacijo dela prilagoditi tako, da določena dela in naloge za OVS opravlja po svoji enoti, ki deluje na sedežu OVS. 83. člen Sredstva za delovanje skupne strokovne službe zagotavljajo območne vodne skupnosti in zveza vodnih skupnosti, kot ustanovitelji skupne strokovne službe, na podlagi sprejetega in ovrednotenega letnega programa. 84. člen Funkcionarji in delegati, ki opravljajo funkcije v OVS neprofesionalno, lahko prejmejo povračilo za svoje delo v višini, ki jo določi skupščina OVS. IX. REŠEVANJE SPOROV 85. člen Uporabniki in izvajalci so soglasni, da bodo medsebojne spore reševali sporazumno na osnovi sporazumevanja in dogovarjanja v organih vodne skupnosti. 86. člen Za sporazumno odpravo sporov se lahko v OVS ustanovi posebni poravnalni svet. V posebni poravnalni svet imenuje vsak zbor po tri člane, sedmega člana, ki je predsednik poravnalnega sveta pa imenuje skupščina na skupni seji obeh zborov. Podrobnejša določila o delu posebnega poravnalnega sveta opredeljuje akt o njegovi ustanovitvi. 87. člen Za reševanje sporov med uporabniki in izvajalci, ki jih ni možno rešiti na sporazumen način v smislu prejšnjega člena tega statuta, ustanovi vodna skupnost skupaj z drugimi območnimi vodnimi skupnostmi v SR Sloveniji in Zvezo vodnih skupnosti Slovenije posebno sodišče združenega dela. Z aktom o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela se podrobnejše določijo pristojnosti, sestava, sedež in organizacija tega sodišča. Do ustanovitve posebnega sodišča združenega dela iz prvega odstavka tega člena je za reševanje sporov v skladu z zakonom pristojno sodišče združenega dela. X .SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI 88. člen OVS ima naslednje samoupravne splošne akte: — statut vodne skupnosti, — poslovnik o delu skupščine, — samoupravni sporazum o temeljih plana vodne skupnosti, — srednjeročni in letni plan, — druge samoupravne splošne akte. go. člen Statut vodne skupnosti sprejme skupščina na seji zbora uporabnikov' in na seji zbora izvajalcev. Osnutek statuta sprejme dosedanji izvršilni odbor in ga dostavi vsem članom vodne skupnosti, da ga obravnavajo in da podajo morebitne pripombe in predloge. Po istem postopku se sprejemajo tudi spremembe in dopolnitve statuta, razen tistih določb, ki sc» nanašajo na uskladitev statuta z zakoni. Spremembe in dopolnitve statuta, ki izhajajo iz usklajevanja z novo zakonodajo, sprejme skupščina s statutarnim sklepom. 90. člen Drugi samoupravni splošni akti OVS se sprejemajo praviloma po postopku, ki velja za sprejem statuta s tem, da pripombe in stališča razprave uskladi pristojni odbor, ki tudi oblikuje končni predlog samoupravnega splošnega akta za odločanje v skupščini. Spremembe in dopolnitve statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov lahko predlaga vsaka občin- ska konferenca delegacije uporabnikov ali delegacija izvajalcev in tudi vsak delegat v skupščini. 91. člen Samoupravni splošni akt prične veljati osmi dan po objavi v uradnih objavah, oziroma osmi dan po objavi, kadar gre za akt notranjega poslovanja. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 92. člen Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati statut OVS, ki je bil. sprejet na seji skupščine OVS dne 10. januarja 1975. Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Ijstu SRS. Predsednik skupščine OVS Drava Albert Verdnik, dipl. inž. 1. r. 222. Na podlagi 81. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81), določil samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Drava in 55. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana OVS Drava za obdobje 1981—1985 je skupščina Območne vodne skupnosti Drava na XXI. zasedanju dne 26. decembra 1984 ob sklepčnosti In glasovanju v obeh zborih sprejela SKLEP o tarifah povračil in odškodnin OVS Drava za leto 1985 Tarife povračil in odškodnin OVS Drava za leto 1985 so sledeče: — povračilo od davčne osnove — nove — 2,40”/» od davčne osnove — povračilo od obrti — 1,21 »/o od davčne osnove — povračilo od kmetijske dejavnosti — 1,10 ”/» od k. d. - . — povračilo od proizvedene kWh — 0,016 din/kWh — povračilo od onesnažene vode — 133,,00din/E — povračilo od uporabljene vode — 4,10 din/m3 — povračilo od pitne \'ode — 1,70 din/m3 — odškodnina od naplavin — 58,00 din/m3 Popustniki od uporabljene vode: — Železarna Ravne, Tovarna dušika TOZD Metalurgija Ruše — 0,40 din/m3 — Rudnik Mežica, TGA Kidričevo, Tovarna dušika TOZD Nekovine Ruše — 1,20 din/m3 — Tovarna lesovine in lepenke Prevalje — 1,40 din/m3 — MTT Maribor, Tekstilna industrija Majšperk, Svila Maribor, Tekstilna tovarna Otiški vrh — 2,00 din/m3 Povračilo od davčne osnove —.nove ne sme v letu 1985 nominalno preseči prihodkov iz tega naslova iz leta 1984 za več kot bo ugotovljena inflacija v letu 1985. Predsednik skupščine Albert Verdnik, dipl. inž. 1. r. ORGANi IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 223. Na podlagi 46. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18;84), 54., 119. in 121. 'člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 136.se ji dne 31. januarja 1985 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi prostorskih sestavin dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane z urbanistično zasnovo mesta Ljubljane in urbanističnimi zasnovami drugih naselij ter krajinskimi zasnovami območij 1 Javno se razgrne prostorske sestavine dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane z urbanistično zasnovo mesta Ljubljane in urbanistične zasnove drugih naselij ter krajinske zasnove območij. 2 Prostorske sestavine dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane z urbanističnimi zasnovami naselij ter krajinskimi zasnovami območij so izdelali: Zavod za družbeno planiranje Ljubljana, Zavod za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanizem-LUZ in Urbanistični inštitut SR Slovenije v januarju 1985 v sodelovanju z drugimi organizacijami. 3 Navedena dokumentacija bo javno razgrnjena zaradi zbiranja pripomb občanov in organizacij od 7. februarja 1985 do vključno 7. aprila 1985 v pritličnih prostorih Magistrata, Ljubljana, Mestni trg 1. Bt. 87/1-85 Ljubljana, dne 31. januarja 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Dore Dovečar 1. r. 224. Na podlagi 149. in 150. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) in na podlagi 2. in 13. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje SLO in DS v Ljubljani za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 14/81) je skupščina sklada za financiranje SLO in DS v Ljubljani na 9. seji dne 13. decembra 1984 SKLEP o sprejetju programa SLO in DS v Ljubljani za leto 1985 1 1 Sprejme se program SLO in DS v Ljubljani za leto 1985 v katerem so opredeljene skupne naloge SLO in DS ovrednotene po nosilcih načrtovanja na 381,782.602,00 din. 2 Financiranje nalog SLO in DS se zagotavlja iz prispevka, ki ga plačujejo TOZD in enovite delovne organizacije s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti ter delovni ljudje, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost po prispevni stopnji 0,22 °/o od doseženega dohodka za tekoče leto. Prispevek se akontira od ustvarjenega dohodka in sicer v trimesečnih zneskih, ki so odvisni od ustvarjenega dohodka v obdobju januar—.marec, januar— junij, januar—september. Dokončni obračun prispevka se opravi z zaključnim računom. 3 Prispevna stopnja za naloge SLO in DS v Ljubljani v letu 1985 velja od 1. januarja 1985. St. 06-2/10 Ljubljana, dne 18. decembra 1984. Predsednica Skupščine sklada za financiranje SLO in DS v Ljubljani Tina Tomlje 1. r. 225. Na podlagi 149. in 150. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) in na podlagi 8. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za nadomestila osebnega dohodka delavcem, ki v delovnem času opravljajo dolžnosti na področju SLO in DS (Uradni list SRS, št. 8/78 in 14/78) je odbor podpisnic na seji dne 23. januarja 1985 sprejel LETNI PLAN za leto 1985 v višini potrebnih denarnih sredstev za nadomestila osebnega dohodka delavcem, ki v delovnem času opravljajo dolžnosti na področju SLO in DS v Ljubljani 1. člen Podpisnice samoupravnega sporazuma združujejo v letu 1985 sredstva v višini 165 din na zaposlenega na leto. 2. člen Prispevek se akontira po periodičnih obračunih januar—marec, januar—junij in januar—september. Končni obračun prispevka se opravi z zaključnim računom. 3. člen Prispevna stopnja za nadomestila OD v letu 1985 velja od 1. januarja 1985. Ljubljana, dne 26. »decembra 1984. Predsednik odbora podpisnic Matjaž Vončina 1. r. 226. Na podlagi 586. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/78) in 3. odstavka 121. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80) sklenejo domovi srednjih šol v Ljubljani SAMOUPRAVNI SPORAZUM o medsebojnem sodelovanju domov srednjih šol v mestu Ljubljani I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Domovi srednjih šol v mestu Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) ugotavljajo, da je njihovo medsebojno sodelovanje pomembno za doseganje večjih uspehov pri opravljanju dejavnosti z njihovega področja. 2. člen Ta samoupravni sporazum sklenejo udeleženci z namenom, da se doseže: — izboljšanje pogojev in možnosti za življenje in delo mladine; — racionalnejše poslovanje; — usklajevanje ekonomske politike; — razvijanje aktivnosti in pomoči na vzgojnem področju; — usklajevanje domskih in splošnih družbenih interesov. II. OBVEZNOSTI UDELEŽENCEV 3. člen Udeleženci se obvezujejo, da bodo izmenjavali in usklajevali izkušnje in sprejeli ustrezne sklepe glede: — spremljanja in analiziranja pogojev gospodarjenja in položaja domov; — enotnega oblikovanja in uveljavljanja cen storitev5 * 7; — povečanja strokovnosti in kvalitete dela; — izpolnjevanje dela in poslovanja za večjo gospodarsko učinkovitost; — razvijanja različnih oblik poslovno-tehničnega sodelovanja; — skladne politike razvoja domov; — priprave predlogov samoupravnih splošnih aktov; — koordinacije uporabe domskih kapacitet; — kadrovske problematike; — stalnega posodabljanja vzgojnega dela; • — povezovanja učencev in vzgojiteljev v skupnih akcijah. III. NAČIN IZVAJANJA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 4. člen Udeleženci se dogovorijo, da za izvajanje določil tega samoupravnega sporazuma ustanovijo koordinacijsko komisijo, sestavljeno iz ravnateljev domov. 5. člen# Komisija ima predsednika, ki ga imenuje in raz- rešuje izmed svojih članov za obdobje enega leta. Volitve so v septembru. Koordinacijska komisija obravnava probleme m stališča in pripravlja dogovore, naloge iz programa pa usklajuje z Mestnim komitejem za izobraževanje, raziskovalno dejavnost, kulturo in telesno - kulturo, Mestno izobraževalno skupnostjo in Zavodom za šolstvo. 6. člen Koordinacijska komisija ugotavlja stališča in usklajuje interese in potrebe med domovi. Dogovori so veljavno Sprejeti, ko njihov sprejem potrdijo vsi domovi s sklepom samoupravnega organa. Če vsi domovi ne pristopijo k dogovoru, se usklajevanje ponovi. 7. člen Člani koordinacijske komisije so se dolžni udeleževati sestankov (lahko pošljejo namestnika) in v roku posredovati točne podatke za informiranost o stanju in za opravljanje določenih analiz. 8. člen Podrobnejša določila o organizaciji in načinu dela koordinacijske komisije vsebuje poslovnik. * 9. člen Za povezovanje učencev in vzgojiteljev v skupnih akcijah kot je navedeno v zadnjih dve alineah 3. člena tega samoupravnega sporazuma, se oblikuje strokovni aktiv vzgojiteljev. 10. člen Strokovni aktiv vzgojiteljev sestavljajo vzgojitelji domov učencev ljubljanskega območja. 11. člen ' Naloge strokovnega aktiva vzgojiteljev so: — pripravlja letni delovni in finančni načrt in realizacijo — spodbuja in povezuje interesne in družbenopolitične dejavnosti učencev v domovih in organizira na tem področju med domovi sodelovanje — razvija aktivnost svojih članov — skrbi za organizacijo strokovnih predavanj in izmenjavo strokovnih izkušenj in daje pobude za večjo strokovnost dela — daje predloge za razvoj domov skladno z razvojem šol — organizira srečanja z drugimi strokovnimi združenji in povezuje domove v širši regiji. IV. KONČNE DOLOČBE 12. člen Udeleženci soglašajo, da bodo morebitne spore reševali sporazumno oziroma jih bodo predložili v razsojo pristojnemu sodišču. 13. člen Samoupravni sporazum sklenejo v imenu udeležencev njihovi pooblaščeni organi. 14. člen K sklenjenemu samoupravnemu sporazumu lahko pozneje pristopijo tudi domovi, ki niso sodelovali pri njegovi sklenitvi, če sprejmejo obveznosti iz tega samoupravnega sporazuma. 15. člen Predlog za spremembo in dopolnitev samoupravnega sporazuma lahko poda vsak udeleženec. Predlog. je sprejet, ko vsi udeleženci pismeno izjavijo, da z njim soglašajo. Udeleženec, ki s predlagano spremembo ne soglaša, lahko odpove svojo udeležbo v samoupravnem sporazumu v roku 6 mesecev od dneva predložitve pismene odpovedi. 16. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga sprejmejo in podpišejo vsi udeleženci in se objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 22. marca 1983. Udeleženci: — Dom učencev srednjega usmerjenega izobraževanja Ivana Cankarja Ljubljana, Poljanska 26 — Dom učencev Tabor — Ljubljana, Vidovdanska 7 — Dom srednjih šol — Gerbičeva 51 a, Ljubljana — Dom šole za medicinske sestre — Ljubljana, Potočnikova 3 — Dom učencev Bežigrad — Ljubljana, Kardeljeva ploščad 28 — Dom učencev PTT srednješolskega centra — Ljubljana, Celjska 16 — Dom učencev železniške srednje šole — Ljubljana, Aljaževa 32 — Dom učencev Franca Leškovška-Luke — Ljubljana, Djakovičeva 53 — Dom Otona Zupančiča — Ljubljana, Žiber-tova 27. BREŽICE 227. . Na podlagi 8. odstavka 5. točke 2. poglavja resolucije o družbenoekonomskem razvoju in ekonomski politiki SFRJ v letu 1985 (Uradni list SFRJ, št. 71/84) ter na podlagi dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 3/85), je Izvršni svet SO Brežice na svoji 64. seji dne 30. januarja 1985 sprejel ODREDBO o oblikovanju cen komunalnih storitev 1 Cene komunalnih storitev v občini Brežice se z veljavnostjo te odredbe povečajo in sicer: — črpanje in distribucija vode za 50 “/o, — odvoz smeti za 22,5 %>. 2 Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-2/85-7 Brežice, dne 1. februarja 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Brežice Jože Avšič 1. r. CELJE 228. Izvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) na svoji seji dne 12. decembra 1984 sprejel SKLEP s katerim odreja javno razgrnitev osnutka ureditvenega načrta Odlagališče CC »Za travnikom-« 1 Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta Odlagališče Cinkarne Celje »Za travnikom« (v nadaljnjem besedilu: osnutek). Osnutek je izdelal Razvojni center Celje, TOZD Planiranje pod št. proj. 14/84 v oktobru 1984. 2 Osnutek obravnava odlagališče sadre s površino 35,8 ha in volumnom 6,6 milj. m3 zemeljsko pregrado višine 45 m in dolžine 684 m s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem v izmeri 53,86 ha, katerega polovica se nahaja na območju občine Šentjur pri Celju. 3 Osnutek bo javno razgrnjen v prostorih občinskega komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja in v prostorih, ki jih bosta določili krajevna skupnost Teharje in krajevna skupnost Store. Pripombe in predloge k osnutku lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi. Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS. St. 350-1/84-5 Celje, dne 12. decembra 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Zvone Hudej, dipl. inž. 'l. r. 229. Na podlagi 79. člena zakona- o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) in 15. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje (Uradni list SRS, št. 23/82) je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje na 12. redni seji dne 22. januarja 1985 sprejela SKLEP o oblikovanju najemnine za poslovne prostore na območju občine Celje 1. člen S tem sklepom so določena merila za izračun najemnine za poslovne prostore v družbeni lastnini na območju občine Celje. 2. člen Da bi se določila višina najemnine, so poslovni prostori razvrščeni v pet skupin po vrstah dejavnosti: 1 Dejavnost A: Proizvodnja, trgovska — grosistična dejavnost, gostinska dejavnost, upravni prostori podjetij, bank in drugih gospodarskih dejavnosti, projektivna dejavnost in druge dejavnosti z visokimi vrednostmi obračanja ter IV. skupine (suficitarna) obrtna dejavnost. Dejavnost B: Proizvodnja, trgovska — detajlistična dejavnost razen prehrambene, neproizvodna in druga dejavnost z nizkimi vrednostmi obračanja ter III. (delno suficitarna) skupina obrtne dejavnosti, skladišča in garaže. Dejavnost C: Ustanove in dejavnosti širšega družbenega pomena (DPO, KS, postaje ljudske milice, društva, šole, knjižnice, zdravstvena dejavnost, trgovska detajlistična — prehrambena dejavnost ter II, (delno deficitarna) skupina obrtne dejavnosti. Dejavnost D: Deficitarna proizvodna dejavnost iz I. skupine obrtnih dejavnosti ter vzgojno-varstvene organizacije. Dejavnost E: Deficitarne storitvene dejavnosti iz I. skupine obrtne dejavnosti. 3. člen Za določitev višine najemnine so poslovni prostori razvrščeni v štiri skupine po lokacijah: Lokacija L. Krajevna skupnost Center. Lokacija II. Mestne krajevne skupnosti: Karel Destovnik Kajuh, Slavko Šlander, Dolgo polje, Gaberje, Aljažev hrib, Dečkovo naselje, Lava, Nova vas. Lokacija III. Primestne krajevne skupnosti: Savinja, Hudinja, Pod gradom, Medlog, Ostrožno, Store, Teharje, Trnovlje, Ljubečna, Škofja vas in Vojnik. Lokacija IV. Vaške krajevne skupnosti: Šmartno v Rožni dolini, Strmec, Dobrna, Frankolovo in Svetina. 4. člen Letni znesek najemnine je izražen v odstotku od revalorizirane nabavne vrednosti poslovnega prostora in znaša: Dejavnost Lokacija •It A I 6,14 A II 5,99 A III 5,89 A IV 5,84 B I 5,04 B II 4,89 B III 4,79 B IV 4,74 C I 4,04 C II 3,89 C III 3,79 C IV 3,74 D I—IV 3,34 E I—IV 2,84 Za dejavnost D in E ni upoštevan kriterij loka- cije. 5. člen Letni znesek najemnine sestavljata vrednost enostavne reprodukcije in razširjene reprodukcije. Enostavno reprodukcijo sestavljajo: — stroški za velika in mala popravila, upravljanje, funkcionalni stroški in stroški civilne zaščite v skupni višini 2,34 %>, izračunana na podlagi enotne metodologije (Uradni list SRS, št. 25/81). — vkalkulirana amortizacija na podlagi zakona o stanovanjskem gospodarstvu v višini 1 °/o od revalorizirane vre Jnosti. Razlika do polne vrednosti letne najemnine predstavlja razširjeno reprodukcijo. 6. člen Mesečni znesek najemnine po kriterijih iz 4. člena tega sklepa se določi z najemno pogodbo, ki jo najemnik poslovnega prostora sklene s Samoupravne stanovanjsko skupnostjo občine Celje. Če se poslovni prostor odda v najem na licitaciji, lahko interesent za najem ponudi višjo najemnino kot znese izračun najemnine po kriterijih iz 4. člena sklepa, vendar se ob kasnejših revalorizacijah usklajuje le del najemnine po tem izračunu, preplačilo pa ostane v enakem znesku. Zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje lahko v izjemnih primerih določi višjo najemnino kot znese izračun iz 4. člena sklepa za poslovne prostore z izredno ugodne lego in izredno pridobitno dejavnostjo. V ta namen si pridobi zbor uporabnikov mnenje Občinskega komiteja za družbeno ekonomski razvoj občine Celje. PREHODNA TN KONČNA DOLOČILA 7. člen Najemnina, izračunana na podlagi kriterijev iz 4. člena tega sklepa se s 1. januarjem 1935 realizira v višini 70 %>, razlika pa s 1. januarjem 1926. 8. člen Sredstva za razširjeno reprodukcijo se bodo vlagala v izgradnjo novih poslovnih prostorov, kompleksno prenovo poslovnih prostorov, zapolnitve zazidalnih načrtov z novimi poslovnimi prostori. Konkretna razmejitev sredstev za enostavno in razširjeno reprodukcijo se bo opredeljevala z letnimi programi delitve in uporabe sredstev od najemnin, ki ga sprejme zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje. 9. člen Ta sklep začne veljati od 1.1. 1985 dalje in se objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik zbora uporabnikov skupščine SSS občine Celje Franc Gaberšek 1. r. CERKNICA 230. Na podlagi drugega odstavka drugega člena dogo-govora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 3/85) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Izvršni svet Skupščine občine Cerknica na svoji 83. seji dne 22. januarja 1986 sprejel SKLEP o povečanju stanarin v občini Cerknica 1. člen Stanarine se v občini Cerknica povečajo za 38 °/e. 2. člen Osnova za določitev nove' stanarine je raven stanarin z dne 31. 12. 1984. 3. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o povečanju stanarin v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 27/84). 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 36-8/84-9 Cerknica, dne 1. februarja 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica Tone Kebe 1. r. GROSUPLJE 231. Na podlagi 14. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78), 2. odstavka 1. člena odloka o plačevanju dela stroškov veterinarsko higienske službe v občini Grosuplje (Uradni list SRS, št. 21/84) in 219. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82 in 8/84) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na Seji dne 15. januarja 1985 sprejel ODREDBO o spremembi tarif za plačevanje dela stroškov veterinarsko higienske službe v občini Grosuplje 1. člen Tarife za plačevanje dela Stroškov veterinarsko higienske Službe v občini Grosuplje iz prvega odstavka 1. člerta odloka o plačevanju dela stroškov veterinarsko higienske službe v občini Grosuplje (Uradni list SRS, št. 21/84) se Spremenijo ter Znašajo: . din — za govedo in konje 60,00 — za žrebeta in teleta 30,00 — za prašiče do 50 kg teže 7,50 — za prašiče nad 50 kg teže 15,00 — za perutnino 0,1S — za odstreljeno In prodano parkljasto divjad 75,00 — za pse 130,00 2. Čleh Ta odredba prične Veljati ošmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 322-10/83 Grosuplje, dne iB. januarja 198S. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje Franc Gruden 1. r. lAsko 233. Izvršni svet Skupščine občine Laško je na podlagi 10. člena odloka o plačevanju nadomestila ža uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 41/83) na 57. seji 14. januarja 1985 sprejel SKLEP I Vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Laško v letu 1985 znaša 10 din. II Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-17/84 Laško, dne 14, januarja 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Laško Drago Košak, dipl. oec. 1. r. 233. Izvršni svet Skupščine občine Laško je na podlagi 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v pro&tot' (Uradni list SRS, št. 10/84) in 15. člena zakona o urbanističnem-planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) na 57. seji dne 14. januarja 1985 Sprejel SKLEP o manjšem odmiku od zazidalnega načrta Komunalni center Radeče I Izvršni svet Skupščine občine Laško sprejema manjši odmik od zazidalnega načrta Komunalni center Radeče (odlok o sprejetju zazidalnega načrta Komunalni center Radeče, Uradni list SRS, št. 1/00). II Manjši odmik bo izveden na podlagi tehnične dokumentacije, ki jo je izdelal IBT Trbovlje, TOZD Projektivni biroji Ljubljana V _ decembru 1984 pod številko 7325/012 in pod pogoji, navedenimi v 5, točki tehničnega poročila navedene dokumentacije. III Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 350-12/84-1/2 Laško, dne 14. januarja 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Laško Drago Košak, dipl. oec. I. r. LITIJA 234. Na podlagi 16. člena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (Uradni list SRS, št. 30/82, 42/82 in 2/84) ter skladno s sklepom o uskladitvi letnih stopenj najemnin za poslovne prostore in garaže v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 21/84) je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 30. januarja 1985 sprejela SKLEP o povišanju najemnin za poslovne prostore in garaže v družbeni lastnini v občini Litija 1 Najemnine za poslovne prostore in garaže v družbeni lastnini, veljavne na dan 30. januarja 1985, se s 1. februarjem 1985 povišajo za 54°/o (odstotkov). 2 Izračune povišanih najemnin opravi delovna skupnost cestne, komunalne in stanovanjske skupnosti in jih predloži uporabnikom poslovnih prostorov — najemojemalcem v roku 8 dni po sprejemu tega sklepa. Najemojemalci so dolžni povišano najemnino plačevati skupnostim stanovalcev. 3 Ta sklep začne veljati, ko ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti iri se uporablja od 1. februarja 1985 dalje. 4 Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010-79/1 Litija, dne 30. januarja 1985. ■ Predsednik skupščine Stanovanjske skupnosti občine Litija Alojz Kotar 1. r. 235. Na podlagi 12. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) je skupščina Občinske raziskovalne skupnosti Litija na 6. seji dne 13. decembra 1984 sprejela SKLEP o vplačilu razlike med obračunano in vplačano obveznostjo prispevka iz dohodka ORS Litija za leto 1984 1 Temeljne organizacije združenega dela in drugi uporabniki, ki vplačujejo prispevek za Občinsko raziskovalno skupnost Litija, poračunajo svoje obveznosti iz dohodka, ugotovljenega po zaključnem računu za leto 1984, po prispevni stopnji 0,05 “/o. 2 Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Litija Franc Kolman 1. r. LJUBLJANA CENTER 236. Skupščina 'občine Ljubljana Center je na podlagi 617., 622. in 631. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 173. in 174. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81) na seji zbora združenega dela dne 31. januarja 1985, in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 31. januarja 1985 sprejela SKLEP o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji SNG, TOZD Opera in balet, Ljubljana, Župančičeva 1 1. člen Ugotovi se, da so v SNG, TOZD Opera in balet (dalje TOZD) Ljubljana, nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih in da so hudo oškodovani družbeni interesi, ki jih kot take izrecno določata 619. in 620. člen zakona o združenem delu. 2. člen V TOZD se zaradi bistvenih motenj v samoupravnih odnosih in huje oškodovanih družbenih interesov imenuje začasni organ. 3. člen V začasni organ se imenujeta: 1. dr. Franc Slabe, kot predsednik 2. Jože Štivan, kot član. 4. člen Začasni organ se imenuje za čas od uveljavitve tega sklepa za dobo enega leta. 5. člen Ko začne z delom začasni organ v TOZD: — nadomesti opravljanje funkcije individualnega poslovodnega organa TOZD; — nadomesti opravljanje funkcije umetniškega vodje v TOZD; — nadomesti opravljanje funkcije umetniškega kolegija v TOZD; — začasno se v celoti odvzamejo pristojnosti notranjega sveta delavcev TOZD, razen pri .sprejemanju predlogov sprememb samoupravnih splošnih aktov, ki jih ta čas sprejema svet v razširjeni sestavi; — začasno se omeji delo komisije za medsebojna razmerja in disciplinske komisije tako, da o pravicah in obveznostih iz njihovega področja odloča začasni organ družbenega varstva; — v primeru nesoglasja v svetu TOZD (med delegacijo TOZD in delegati družbene skupnosti) odloči začasni organ o tistih vprašanjih, za katere ima svet TOZD s tem sklepom začasno omejene pristojnosti. Začasni organ odloči tudi o tistih vprašanjih, za katere je odrekel soglasje k sklepom sveta TOZD. 6. člen Začasni organ prevzame vse pravice, dolžnosti in odgovornosti individualnega poslovodnega organa TOZD, ki jih ima po ustavi, zakonskih in drugih predpisih ter samoupravnih splošnih aktih TOZD ter umetniškega vodje. 7. člen Predsednik začasnega organa zastopa in predstavlja TOZD. 8. člen Začasni organ je dolžan zagotoviti, da se v TOZD odpravijo vse nezakonitosti in nepravilnosti pri izvajanju zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturne dejavnosti in drugih predpisih in splošnih aktih ter zagotavljati, da bo TOZD opravljala svojo dejavnost tako, da bo zagotovljeno uveljavljanje in uresničevanje posebnega družbenega interesa. Začasni organ je dolžan zagotoviti, da se' odpravijo motnje v samoupravnih odnosih in izvedejo postopki za obravnavo in sprejem samoupravnih splošnih aktov, ki jih delavci po zakonu morajo sprejeti, ter uskladijo obstoječi samoupravni splošni akti. Začasni organ je dolžan zagotoviti uresničevanje samoupravnih pravic delavcev, kolikor niso te pravice s tem sklepom začasno omejene, obveščanje delavcev o celotnem poslovanju TOZD in delovne organizacije, o materialno-finančnem stanju, o delitvi dohodka in sredstev za osebne' dohodke in o vseh drugih vprašanjih, ki so bistvenega pomena za delavce v združenem delu. 9. člen Začasni organ je dolžan: — zagotoviti, da se bo TOZD organizirala v skladu z zakonom o združenem delu tako, da bo sposobna redno, kvalitetno in brez motenj opravljati svoje naloge po zakonu o kulturno-umetniški dejavnosti in o posredovanju kulturnih vrednot; — izdelati ustrezne strokovne podlage za samoupravno sporazumevanji in dogovarjanje v okviru Kulturne skupnosti Slovenije in Ljubljanske kulturne skupnosti za določitev pogojev za opravljanje dejavnosti ter osnov in meril za določanje elementov povračila za dejavnost; — zagotoviti pridobivanje celotnega prihodka TOZD v svobodni menjavi skladno z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana kulturnih skupnosti za tekoče in prihodnje srednjeročno obdobje 1986—1990 in razviti druge oblike pridobivanja prihodka; — pripraviti natančno informacijo o danih kadrovskih, organizacijskih, prostorskih in materialnih razpierah slovenskega opernega in baletnega umetniškega ustvarjanja s predlogi rešitev; — sprožiti postopek za evidentiranje in pridobivanje ustreznih kadrov za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v skladu s kriteriji družbenega dogovora o kadrovski politiki in drugimi pogoji, ki izhajajo iz operne in baletne dejavnosti. 10. člen Začasni organ je dolžan sproti obveščati občinsko skupščino in njen izvršni svet ter ustapovitelja o svojih ugotovitvah in rezultatih pri odpravi motenj v samoupravnih odnosih in odpravljanju razlogov, zaradi katerih so huje oškodovani širši družbeni interesi. Prvo poročilb mora biti predloženo delegatom junija tega leta. 11. člen Začasni organ, svet TOZD in delavci TOZD lahko predlagajo občinski skupščini, da preneha mandat začasnemu organu pred potekom časa, za katerega je bil imenovan, če bodo odpravljeni razlogi, zaradi katerih je imenovan. 12. člen Stroške začasnega organa nosita TOZD in proračun. Predsedniku začasnega organa se izplača nadomestilo osebnega dohodka mesečno 50.000 din neto in članu 30.000 din neto. 13. člen Začasni organ in njegova pooblastila se. vpišejo v sodni register. 14. člen Ta sklep je izvršljiv takoj, ko začne veljati. Morebitna zahteva za preizkus zakonitosti tega sklepa pred Sodiščem združenega dela SR Slovenije ne zadrži njegove izvršitve. 15. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-2/85 Ljubljana, dne 31. januarja 1985. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Albin Vengust 1. r. LJUBLJANA MOSTE-POLJE 237. Na podlagi 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82), 6. in 11. Clepa zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je skupščina občine na^seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. januarja 1985 sprejela ODLOK o spremembi odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 12/83, 42/83, 7/84 in 26/84) se prvi stavek 4. člena spremeni tako, da se glasi: »Davek od osebnega dohodka delavcev plačujejo zavezanci po stopnji 0,35 %>. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 422-1/83 Ljubljana, dne 25. januarja 1985. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Niko Lukež 1. r. 238. Na podlagi 52. in 54. člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 16/74) in 14. člena uredbe o urejanju posameznih razmerij iz zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 8/75) ter 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je skupščina občine na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. januarja 1985 sprejela ODLOK o razglasitvi gozdov za gozdove s posebnim namenom 1. člen Za potrebe Gozdnega gospodarstva Ljubljana TOZD Gozdni obrati Litija in Biotehnične fakultete Ljubljana TOZD za gozdarstvo se za gozdove s posebnim namenom kot trajni gozdni rezervat za znanstveno raziskovanje in pouk razglasi: Gozd Jazbine V k. o. Trebeljevo oddelek 5 b pare. št. 7/5, 7/6, 7/7, 7/8, 7/9 in 7/10 s skupno površino 11,30 ha. 2. ČJen Gozdno gospodarska organizacija, ki upravlja z navedenim rezervatom, mora pri gospodarjenju upoštevati navodila »Režim v gozdnih rezervatih«, ki jih je izdala Biotehnična fakulteta Ljubljana in Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana — glede gojenja gozdov, namena, upravljanja, vzdrževanja, omejitve dejavnosti, ukrepov, zaščitnega pasu okoli rezervatov, cest in potov ter raziskovalne dejavnosti. 3. člen Občinski komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj Ljubljana Mošte-Polje skupaj z Gozdnim gospodarstvom Ljubljana poskrbi, da se gozdovi posebnega pomena označijo na kartah rabe prostora. 4. člen Nadzor nad gozdnim rezervatom opravlja pristojna gozdarska inšpekcija. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. *St. 321-2/85-01 Ljubljana, dne 25. januarja 1985. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Niko Lukež I. r. LJUBLJANA VlC-RUDNIK 239. Na podlagi 86. in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik /Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. januarja 1985 sprejela ODLOK o spremembi odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 12/83, 42/83, 7/84 in 22/84) se 4. člen spremeni tako, da se glasi: »4. člen Davek od osebnega dohodka delavcev plačujejo zavezanci po stopnji 0,35 0/o. Davek se ne plačuje od osebnih dohodkov, ki jih izplačujejo svojim delavcem invalidske delavnice.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 422-866/84 Ljubljana, dne 23. januarja 1985. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. 240. Na podlagi 5. odstavka 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79), 3,- člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 11/81), 1. člena dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. januarja 1985 sprejela ODLOK o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda 1. člen Spremeni se 5. člen odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Uradni list SRS, št. 43/82), in se glasi: »5. člen Odškodnina se določi v znesku za kvadratni meter zemljišča ob upoštevanju lege in kakovosti zemljišča in znaša: — 400 din od njiv, vrtov, sadovnjakov in travnikov I. kat. razreda, — 360 din od njiv, vrtov, sadovnjakov in travnikov II. kat. razreda, — 320 din od njiv, vrtov, sadovnjakov In travnikov III. kat. razreda, — 120 din od njiv, vrtov, sadovnjakov in travnikov IV. kat. razreda. — 60 din od njiv, vrtov, sadovnjakov, in travnikov V. in VI. kat. razreda, pašnikov, gozdov in barjanskih travnikov od I. do VI. katastrskega razreda, — 40 din od pašnikov, travnikov, gozda in barjanskih travnikov VII. in VIII. katastrskega razreda. Odškodnine v zneskih iz prejšnjega odstavka se vsako leto valorizirajo v skladu s splošnim gibanjem cen v SR Sloveniji, ki jih spremlja Zavod SR Slovenije za statistiko.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 351-1/85 Ljubljana, dne 23. januarja 1985. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. 241. Na podlagi 39. in 82. člena zakona o urejanju naselij'in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23.. januarja 1985 sprejela ODLOK o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje krajevnih skupnosti Rob in Golo - Zapotok 1. člen S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje krajevne skupnosti Golo - Zapotok in krajevne skupnosti Rob, ki jih je pod št. 2922,83 v aprilu 1934 izdelal ZIL TOZD Urbanizem, Ljubljana. 2. člen Območje prostorskih ureditvenih pogojev je prostorsko omejeno z mejami krajevnih skupnosti Golo -Zapotok in Rob, kot je prikazano v dokumentaciji iz 1. točke tega odloka. 3. člen Soglasja pristojnih organov in strokovnih organizacij so sestavni del tega odloka. 4. člen Pogoji za urbanistično oblikovanje območja in arhitektonsko oblikovanje objektov oziroma drugih posegov v prostor so določeni v pravilniku o izvajanju v dokumentaciji iz 1. točke tega odloka. 5. člen Funkcije območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve in drugih posegov določa pravilnik o izvajanju v dokumentaciji iz 1. točke tega odloka. 6. člen Pogoji gradnje in drugi posegi v prostor v povr-5' s vodnih virov so določeni v elaboratu »Registracija in zaščita lokalnih vodnih virov na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik«, ki ga je pod št. 2945 v marcu 1934 izdelal ZIL TOZD Urbanizem Ljubljana. 7. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Mestna uprava inšpekcijskih služb — urbanistična inšpekcija. 8. člen Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljavnost urbanističnega reda za naselja in območja občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS. št. 18/74) za območje krajevne skupnosti Rob in krajevne skupnosti Golo - Zapotok. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan od dneva objave v Uradnem listu SRS. St. 350-7/84 Ljubljana, dne 23. januarja 1985. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. 243. Na podlagi 39. in 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS. št. 18/84) ter 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. januarja 1935 sprejela ODLOK o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za krajevne skupnosti Ig, Iška vas in Tomišelj 1. člen S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje krajevne skupnosti Ig, krajevne skupnosti Iška vas in krajevne skupnosti Tomišelj, ki jih je pod št. 2925 v januarju 1984 izdelal ZIL TOZD Urbanizem Ljubljana. 2. člen Območje prostorskih ureditvenih pogojev je prostorsko omejeno z mejami krajevnih skupnosti Ig, Iška vas in Tomišelj, kot je prikazano v dokumentaciji iz 1. točke tega odloka. 3. člen Soglasja pristojnih organov in strokovnih organizacij so sestavni del tega odloka. 4. člen Pogoji za urbanistično oblikovanje območja in arhitektonsko oblikovanje objektov oziroma drugih posegov v prostor so določeni v pravilniku o izvajanju v dokumentaciji iz 1. točke tega odloka. 5. člen Funkcije območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve in drugih posegov določa pravilnik o izvajanju v dokumentaciji iz 1. točke tega odloka. 6. člen Za zazidalne otoke ZO S 9/1, S 9/2. S 10/1, in S 11 je z odlokom o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 26'82) režim urejanja določen z zazidalnim načrtom. Zazidalni načrt določa način urejanja znotraj ureditvenega območja. 7. člen Pogoji gradnje in drugi posegi v prostor v površinah vodnih virov so določeni v elaboratu »registracija in zaščita vodnih virov na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik*. ki ga je pod št 2945 v marcu 1984 izdelal ZIL TOZD Urbanizem Ljubljana in v odloku v varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda (Uradni list SRS, št. 18/77, 17/81, 30/81 in 19/83). 8. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Mestna uprava inšpekcijskih služb — urbanistična inšpekcija. 9. člen Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljavnost urbanističnega reda za naselja in območja občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 18/74) za območje krajevnih skupnosti Ig, Iška vas in Tomišelj. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan od dneva objave v" Uradnem listu SRS. 6t. 350-8/84 Ljubljana, dne 23. januarja 1985. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. 243. Na podlagi 49. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80) in v skladu s 175. členom statuta občine Ljubljana ViČ-Rudnik (Uradni list' SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. januarja 1985 sprejela SKLEP o soglasju k statutu Občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik 1 Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik daje soglasje k statutu Občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik, katerega je skupščina občinske izobraževalne skupnosti sprejela na seji dne 5. 12. 1984. 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. gt. 025-8/83 Ljubljana, dne 23. januarja 1985. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. Z44. Na podlagi drugega odstavkh 10: člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) in 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih in drugih preiskavah v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 39/84) in 209. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na svoji 124. seji dne 23. januarja 1984 sprejel ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1985 na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen Da se preprečijo, oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni morajo veterinarske organizacije, ki so po predpisih verificirane za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni, Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje, Jata TOZD Reja veterinarska ambulanta Zadobrova in Obratna veterinarska ambulanta PK Pivka, Neverke (v nadaljnjem besedilu veterinarski zavod in obratni veterinarski ambulanti) opraviti v letu 1985 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. . 2. člen Veterinarski zavod in obratni veterinarski ambulanti so dolžni pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti medobčinski upravni organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih. 3. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 4. člen Veterinarski zavod in obratni veterinarski ambulanti, ki opravljajo preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave morajo voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave. Veterinarski zavod in obratni veterinarski ambulanti morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni medobčinski upravni organ veterinarske inšpekcije. 5. člen Preventivno cepljenje kopitarjev, goved in ovac starejših od 3 mesecev, proti vraničnemu prisadu se mora opraviti v naseljih Preserje, Kamnik pod Krimom ter Zgornja in Dolnja Brezovica ter parklarje in kopitarje v Živalskem vrtu. Novo nabavljene živali — kopitarji, goveda in ovce je treba ob vhlevitvi preventivno cepiti. Preventivno cepljenje opravi veterinarski zavod do 30. aprila 1985. Kopitarji, goveda in ovce, ki so poležene v letu 1985 in so v času rednega cepljenja mlajši od 3 mesecev, morajo biti preventivno cepljeni do 30. septembra 1985. 6. člen Proti šumečemu prisadu se preventivno cepi vse govedi družbenega obrata Mercator KIT Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva obrat Bokalce. Preventivno cepljenje opravi vsaj 20 dni pred odgonom živali na -pasišča veterinarski zavod. 7. člen Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1. maja 1985. Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti. Na okuženem in ogroženem območju je treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva, to je brez pastirja na naravno ali umetno neograjenih površinah izven naselij. 8. člen Preventivno cepljenje kokoši, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti: — na obratu »Jata« TOZD Reja farma Horjul — na obratu PK Pivka TOZD LKP Cerknica farma Karlovica — v naseljih Zapotok, Iška vas, Horjul, ker so tu družbeni perutninski obrati organizacij združenega dela, — v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z organizacijo združenega dela, odnosno je reja perutnine pomembnejša gospodarska dejavnost; perutnina v gospodarstvu Repar, Kamnik pod Krimom; Mrak Frida, Erbežnikova; Mihelčič, Brezovica; Intihar, Iška vas; Klančar, Zapotok in Ju-renčič, Lipe 15 in gospodarstva na Cesti dveh cesarjev, Ljubljana. Preventivno cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino proti atipični kokošji kugi po programu, ki ga določi Republiška veterinarska uprava. Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec. Cepljenje na farmi Karlovica in farmi Horjul, pri Intiharju in Klančarju opravita' obratni veterinarski ambulanti, cepljenja perutnine ostalih lastnikov ter naselij, pa opravi veterinarski zavod. 9. člen Valilna jajca — pridobljena v farmi Horjul in farmi Karlovica — smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus, niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji in so zaščitno cepljene prot kužnemu tremorju perutnine, Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni in ki po 14. tednu starosti niso dobivale nitro-furanskih pripravkov (nitrofurazon, furazolidon itd.). Pregledi' z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinatije opravi veterinarski zavod z ekipama obratnih veterinarskih ambulant. Cepljenje proti kužnemu tremorju, Marekovi bolezni, infekcioznem bronhitisu in Gumboro bolezni opravita z registriranimi vakcinami v farmi Horjul in farmi Karlovica obratni veterinarski ambulanti. 10. člen Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 in več plemenskih svinj oziroma 50 in več pitancev ali če hranijo prašiče s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na število hranjenih prašičev. Cepljenje s sevom K lapiniziranega virusa opravi veterinarski zavod. 11. člen V letu 1935 je treba opraviti tuberkulinizacijo pri 30 % govedi na območju občine. Prav tako se mora tuberkulinizirati osnjvne črede govedi organizacije združenega dela Mercator, KIT Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva na obratih Gmajnice in Bokalce. Tuberkulinizirati je treba kokoši v tistih naseljih, kjer je bila ugotovljena kokošja TBC in sicer vsa dvorišča, ki neposredno mejijo na okuženo dvorišče. Tuberkulinizacijo opravi veterinarski zavod. . 12. člen Glede na brucelozo je treba preiskati: — z mlečno prstenastim preizkusom krave v hlevih individualnih proizvajalcev na območju občine in sicer enkrat na leto, — z enkratnim serološkim pregledom krvi osnovne goveje črede organizacije združenega, dela Mercator, KIT Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva — obrati Gmajnice in Bokalce, — z enkratnim letnim serološkim pregledom krvi ovc v gospodarstvih z več kot sto živalmi. Mlečno prstenasto preiskavo opravi veterinarski zavod »-Krim« Grosuplje, preiskave krvi pa VTOZD za veterinarstvo, Biotehniške lakultete v Ljubljani. 13. člen Na govejo levkozo je potrebno pregledati vse plemenske živali Mercator, KIT Ljubljanske mlekarne, TOZD Posestva na obratih Gmajnice in Bokalce. 14. člen Na leptospirozo je potrebno pregledati 20% plemenskih govedi Mercator, KIT Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva na obratih Gmajnice in Bokalce. Vzorce vzame Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje, preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete. 15. člen Na kužno malokrvnost kopitarjev se morajo pregledati plemenski žrebci na območju občine in vsi v letu 1984 novo nabavljeni kopitarji, ki so bili uhlev-Ijeni v že okužene in sanirane hleve. Vzorce krvi odvzamejo delavci Veterinarskega zavoda Krim. Serološki pregled vzorcev krvi s Coggins testom opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 16. člen Čebelje družine vzrej evalcev matic ter čebelje družine plemenilnih postaj je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, nosemavost, pršičavost in va-roozo. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Vzorce čebel je potrebno dostaviti do 31. marca 1985, preiskave pa morajo biti opravljene do 30. aprila 1985. 17. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Žt. 322-3/85 Ljubljana, dne 23. januarja 1985. Predsednik Izvršnega sveta Sob Ljubljana Vič-Rudnik mag. Borut Mišica I. r. ŠENTJUR PRI CELJU 245. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi družbenega dogovora o družbenih priznavalninah udeležencev NOV in 175. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82), na seji svojih zborov dne 25. januarja 1985 sprejela ODLOK o družbenih priznavalninah udeležencev NOV in drugih vojn ter za njihove družinske člane 1. člen Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1819, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom, se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike denarne pomoči na podlagi tega odloka, če jim te niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih. 2. člen Priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči se lahko podeli samo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno bivališče na območju občine Šentjur pri Celju. , 3. člen Pravico do stalne priznavalnine imajo: 1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so Vstopili v narodnosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki jim je priznan status kmeta borca 'pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13, oktobra 1943; 2. žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do !.■ julija 1944 in jim je po predpisih o pokojninskem 'in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1915 dvojno štet v pokojninsko dobo; 3. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 preden sd dopolnili 18. leto starosti in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo; 4. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj v času od 9. septembra 1943 oziroma 13. oktobra 1943 do 31. decembra 1944 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo; 5. borci za severno mejo v letih 1918 do 1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912 do 1918. Izjemoma se lahko prizna pravica do priznavalnine : 1. aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano v času NOV posebno dobo v dvojnem trajanju s prekinitvami; 2. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 1. januarju 1945 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo: ' 3. aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem Zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju; 4. žrtvam fašističnega nasilja z najmanj 20 odstotno invalidnostjo, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljnviiev upravičenca po zakonu o civilnih invalidih vojne. 4. člen Oblike priznavalnin so: 1 stalna 2. občasna 3. enkratna 5. člen Pravico do stalne družbene priznavalnine po tem odloku imajo udeleženci narodnoosvobodilne vojne Iz prve. druge in tretje točke 3. člena, če skupni mesečni prejemki uoravičenca in njegovega zakonca, de-Heni po enakih delih na oba zakonca in družinske .člane. Iti so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem zavarovanju, ne presegajo na osebo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v n »daljnem besedilu: najnižja pokojnina). Udeleženci NOV iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne pre- segajo na osebo 80 % najnižje pokojnine. Komisija iz 14. člena tega odloka lahko ne glede na prejemke zakonca prizna pravico do stalne občinske priznavalnine udeležencu NOV, ki je vstopil v NOV pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 in ima po predpisih c pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v NOV do 15. maja 1945 dvojno štet v pokojniniito dobo, če on sam nima lastnih prejemkov, pri čemet se upošteva čas udeležbe in njegov osebni prispevek v narodnoosvobodilni vojni. Udeleženci NOV in žrtve fašističnega nasilja iz 3 člena tega odloka lahko pridobijo pravico do stalni-priznavalnine, če izpolnjujejo pogoje iz 5. člena in če pristojna komisija oceni, da so do priznavalnine upravičeni glede na njihovo socialno in zdravstvene stanje. 6. člen Prejemki, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po tem odloku so vsi prejemki razen osebne in družinske invalidnine po predpisih o vojaških invalidih in tistih prejemkov, ki se po posebnih predpisih ne upoštevajo. Za dohodke iz 'zaposlitve in pokojnin se upošteva povprečje prejemkov treh mesecev pred vložitvijo zahtevka za priznanje priznavalnine. Za dohodek iz kmetijstva se šteje enkratni katastrski dohodek iz preteklega leta. Ce je zemljišče oproščeno davka'od dohodka iz kmetijske dejavnosti, se ta dohodek praviloma ne upošteva Za družinske člane se po tem odloku štejejo: zakonec, otroci in starši. Za pridobitno nezmožne družihske člane se smatrajo: oče. mati, zakonec; moški, ki dopolni 55 let: ženske, ko dopolnijo 50 let; otroci do dopolnjenega 15. leta oziroma najdalj do 26. leta, če se šolajo oziroma, če so po mnenju invalidske komisije pridobitno nezmožni. 7. člen Za ude’ežence MOV iz 1.. 2. in 3. točke 3. člena odloka znaša stalna priznavalnina največ do 100 odstotkov zneska najnižje pokojnine, za vse ostale upravičence pa do 80 odstotkov zneska najnižje pokojnine. Izjemoma je lahko stalna družbena priznavalnina tudi višja (vendar ne več kot 150 °/» najnižje pokojnine). O višini stalne priznavalnine odloča komisija ob upoštevanju premoženjskih razmer upravičenca in njegovih družinskih čladov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, zdravstvenega stanja upravičenca in njegovih članov, časa udeležbe in osebnega prispevka upravičenca v NOV, socialnih razmer, pri samohranilcih-kmetih pa tudi starost. 8. člen Pravico do stalne priznavalnine iz 3. člena tega odloka imajo tudi družinski člani umrlega udeleženca NOV in drugih vojn, če jih je umrli preživljal, če so pridobitno nezmožni in če izpolnjujejo druge pogoje tega odloka. Tem upravičencem se lahko dodeli tudi enkratna ali občasna priznavalnina. 9. člen Uživalci stalne družbene priznavalnine in njihovi družinski člani imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu kot je določeno z zakonom in drugim splošnim aktom skupnosti zdravstvenega zavarovanja za zavarovance-delavce, če ni- majo zagotovljenega zdravstvenega varstva po drugih predpisih. 10. člen Če se spremenijo pogoji za odločanje o pravici do stalne družbene priznavalnine, se priznavalnina zviša, zniža ali ukine. Prejemki, ki vplivajo na odločanje o pravici in višini priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta. Spremembe, ki vplivajo na višino priznavalnine, so dolžni uživalci med letom sporočiti pristojnemu upravnemu organu občine Šentjur, upoštevajo pa se od prvega dne naslednjega meseca, ko so nastale. Izjemoma lahko zadrži upravičenec priznavalnino v enakem ali zmanjšanem obsegu tudi naprej, če so nastopile spremembe družbenega dogovora ali spremembe socialnoekonomskih razmer upravičenca, pa bi bilo zaradi tega treba priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, taka ukinitev pa bi imela negativne posledce pri uživalcu oziroma v okolju v katerem živi. 11. člen Občasne in enkratne priznavalnine se po tem odloku lahko dodelijo v izjemnih primerih udeležencem NOV in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če so po mnenju zdravstvene službe potrebni zdravniškega ali klimatskega zdravljenja ali, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujše elementarne nesreče ali podobnih okoliščin. Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 150 odstotkov najnižje pokojnine. Občasna ali enkratna priznavalnina ni odvisna od pogojev 5. člena tega odloka. 12. člen Udeleženci NOV iz 3. člena tega odloka, ki prejemajo stalno priznavalnino, imajo zase tudi pravico do podaljšanega ali nadomestnega bolnišničnega zdravljenja v naravnih zdraviliščih ob pogojih, ki veljajo za zavarovance delavce, če te pravice nimajo zagotovljene po drugih predpisih. 13. člen Udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, staršem in vdovam padlih udeležencev NOB, se lahko dodeli denarna pomoč za 10-dnevno preventivno zdravljenje ali okrevanje. 14. člen O pravicah po določilih tega odloka odloča komisija za vprašanja borcev NOV pri Skupščini občine Šentjur po predlogih Občinskega odbora ZZB NOV, krajevnih organizacij ZB NOV, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnostih, interesnih skupnostih In posameznikov s večino glasov. Komisija odloča tudi ha lastno pobudo. Komisija je za svoje delo odgovorna Skupščini občine Šentjur. O pravici do priznavalnine žrtvam fašističnega nasilja z najmanj 20*/e invalidnostjo, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o civilnih invalidih vojne, odloča komisija za vprašanja borcev NOV pri Skupščini občine Šentjur potem, ko se predhodno v upravnem postopku Pred občinskim upravnim organom za zadeve borcev In vojaških invalidov na podlagi izvida hi mnenja Pristojne zdravniške komisije ugotovi, da gre za žrtev fašističnega nasilja z najmanj 20-odstotno invalidnostjo v smislu prvega odstavka 2. Sena zakona o civilnih invalidih vojne. 15. člen Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin in drugih pravic iz naslova priznavalnin po tem odloku se zagotavljajo v proračunu občine Šentjur pri Celju v okviru dovoljene porabe. 16. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter za njihove družinske člane občine Šentjur z dne 24. novembra 1977 (Uradni list SRS, št. 22/77) in odlok o spremembi In dopolnitvi odloka o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter za njihove družinske člane z dne 6. junija 1979 (Uradni list SRS, št. 19/79). 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985. Št. 191-74/84-1 Šentjur pri Celju, dne 25. januarja 1985. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Knez 1. r. ŠKOFJA LOKA 246. V skladu z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti Škofja Loka za obdobje 1981—1985 ter na podlagi 28. člena statuta Občinske raziskovalne skupnosti Škofja Loka je Odbor za razvoj raziskovalne dejavnosti in svobodno menjavo dela sprejel naslednji SKLEP Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti poračunavajo svoje obveznosti do Občinske raziskovalne skupnosti Škofja Loka za leto 1984 z zaključnim računom po stopnji 0,04 »/o od ustvarjenega dohodka v letu 1984. Predsednik Odbora za razvoj raziskovalne ‘ dejavnosti in svobodno . menjavo dela Janez Sever 1. r. Stran skupščina sr slo veni jt* prispevku ra posprieraitje kenrertlMliiega priliva r letu ms, # g* plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 181 198. Zakon o spremembah zakona o posebnem republi- škem davku od prometa proizvodov In od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani In zasebne pravne osebe obračunavajo In plačujejo davek od prometa proizvodov In storitev 181 199. Zakon o plačevanju doplačllnc poštne znamke »Vlil. svetovno prvenstvo v smučarskih poletih) Planica IMS« IM 100. Odlok e bcvoMtvi članov Sveta republike ■ 182 201. Odlok o sprejemu predloga dogovora o spremembi In dopolnitvi dogovora o oblikovanju sredstev solidarnosti narodov In narodnosti Jugoslavije ter republik In avtonomnih pokrajin za odpravljanje posledic elementarnih nesreč IS* MT. Zakon e deviznega Stran 202. Odlok o sprejemu predloga dogovora o enotni emisiji upravnih in sodnih kolkov 183 222. Sklep o tarifah povračil in odškodnin OVS Drava za leto 1985 218 203. Odlok o soglasju k spremembi imena visokošolske te- meljne organizacije Elektrotehnika v visokošolsko temeljno organizacijo Elektrotehnika, računalništvo in informatika Tehniške fakultete v Mariboru 183 204. Odlok o soglasju k statutom visokošolskih organizacij združenega dela 183 205. Odlok o'razrešitvi in izvolitvi člana Komisije Skup- ščine SR Slovenije za spremljanje izvajanja zakona o združenem, delu 184 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 206. Odlok o intervencijah v proizvodnji hrane v letu 1985 184 267. Dogovor o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnjo hrane v letu 1985 185 208. Soglasje k sklepu skupščine Skupnosti za ceste Slovenije z dne 27, 12. 1984 o spremembah sklepa o določitvi višine in načina plačevanja cestnine 192 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 209. Strokovno navodilo o metodologiji za preiskavo kakovostnih in količinskih sprememb odpadnih voda 192 210. Strokovno navodilo za določanje meje priobalnih zemljišč, erozijskih območij In morske obale 193 211. Navodilo za izdelavo sanacijskih programov na območjih, kjer so presežene kritične vrednosti hrupa 193 212. Odredba o evidenci kazalcev iz planskih aktov temeljnih in drugih organizacij združenega dela za leto * 1985 194 213. Odredba o evidenci kazalcev iz planskih aktov sa- moupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti 19€ USTAVNO SODIŠČE SR SLOVENIJE 214. Odločba o ugotovitvi, da določba drugega odstavka 153. člena samoupravnega sporazuma o postopkih in načinih uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva ni v neskladju z zakonom 198 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 223. Sklep o javni razgrnitvi prostorskih sestavin dolgoročnega piana občin in mesta Ljubljane z urbanistično zasnovo mesta Ljubljane in urbanističnimi zasnovami drugih naselij ter krajinskimi zasnovami območij (Ljubljana) 224. Sklep o sprejetju programa SLO in DS v Ljubljani za leto 1985 225. Letni plan za leto 1985 v višini potrebnih denarnih sredstev za nadomestila osebnega dohodka delavcem, ki v delovnem času opravljajo dolžnosti na področju SLO in DS v Ljubljani 226. Samoupravni sporazum o medsebojnem sodelovanju domov srednjih šol v mestu Ljubljani 227. Odredba o oblikovanju cen komunalnih storitev (Brežice) 228. Sklep s katerim odreja javno razgrnitev osnutka ureditvenega načrta Odlagališče CC >Za travnikom« (Celje) 229. Sklep o oblikovanju najemnine za poslovne prostore na območju občine Celje 230. Sklep o povečanju stanarin v občini Cerknica 231. Odredba o spremembi tarif za plačevanje dela stroškov veterinarsko higienske službe v občini Grosuplje 232. Sklep o vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Laško 233. Sklep o manjšem odmiku otl zazidalnega načrta Komunalni center Radeče (Laško) 234. Sklep o povišanju najemnin za poslovne prostore in garaže v družbeni lastnini v občini Litija 235. Sklep o vplačilu razlike med obračunano in vplačano obveznostjo prispevka iz dohodka ORS Litija za leto 1984 236. Sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji SNG, TOZD Opera in balet (Ljubljana Center) 237. Odlok o spremembi odloka o davkih občanov (Ljubljana Moste-Polje) 219 219 219 226 221 221 221 222 223 223 223 223 224 224 225 215. Dopolnitev pregleda enot temeljnih javnih tožilstev v SR Sloveniji 198 216. Elementi za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljili plana skupnosti otroškega varstva za obdobje 1936—1990 199 217. Elementi za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti socialnega skrbstva Slovenije za obdobje 1986—1990 200 218. Sklep o spremembah sklepa o določitvi višine in načina plačevanja cestnine 200 REPUBLIŠKE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI 219. Samoupravni sporazum o spremembah samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije za obdobje 1981—1985 in kontinuiteti do leta 1990 202 OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI 220. Samoupra\rni sporazum o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Drava 202 221. Statut Območne votiae skupnosti Dravn 8S3 238. Odlok o razglasitvi gozdov za gozdove s posebnim namenom (Ljubljana Moste-Polje) 225 239. Odlok o spremembi odloka o davkih občanov (Ljubljana Vič-Rudnik) 226 240. Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spre- membe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Ljubljana Vič-Rudnik) 226 241. Odlok o sprejema prostorskih ureditvenih pogojev za območje krajevne skupnosti Rob' in Golo-Zapotok (Ljubljana Vič-Rudnik) 226 242. Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za krajevne skupnosti Ig, Iška vas in Tomišelj (Ljubljana Vič-Rudnik) 227 243. Sklep o soglasju k statutu Občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik 228 244. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1985 na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik 228 245. Odlok o družbenih priznavalninah udeležencev NOV in drugih vojn ter za njihove družinske člane (Šentjur pri Celju) 229 HUS. Sklep (Škofja Lok*) 231 Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1985 1350 din. Inozemstvo 3500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številko — Uredništvo in uprava Ljubljana, Kardeljeva 12 — Poštni predal 379/VTI — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, Sef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo naročnine 211 814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno px-ometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72