Glas zaveznikov
Leto II • St. 385
Informacijski <dne®nik A. I. S.
Cena 4 lire
TRST, četrtek 19. septembra 1946
UREDNIŠTVO:	Via S. PelUco 12 • Telefon It 93834 In 94443
OGLASI: Cena za milimeter vulne (4'rlna ena kolona): trgovski L. 27, m.-tvaški L. 56 (osmrtnica L. 100), objave L. 20, finančni ln pravni oglasi L. 45. V vsebini list« (tekstni oglasi) L» 45. Davek ni vštet. Plrčljivo v naprej. Oglase sprejema Izključno: S.P.L, Societa per la Pubbllcita ln Italla, Trst, uL Silvio Pelllco It 4. tel. 94044. Cena posamezne Številke L. : 'zaostale L.8). Rokopisov n« vračamo.
Razpravljanje o mejah
Napredek v vojaškem odboru
Madžarske manjšine in Eritreja
PARIZ, 19. sept. — V odboru za politična in ozemeljska italijanska vprašanja je belo ru-. delegat Kiseljev predložil popravek, na podlagi katerega bi morali popraviti predloženo mejo za svobodno tržaško področje v osnutku mirovne pogodbe. Ponovil je, da je bil Trst vedno c slovenskega ozemlja in da se je važnost tržaškega pristanišča zmnnjala v času italijanske-„ vladanja. Jugoslovanski delegat dr. Ljubo Leontič se je na to vprašal, zakaj zavezniško nasprotovanje k stališču i.Jjgove delegacije.
kaj bojkotirajo naše predloge?*
Leontič je Izjavil nato, če hočejo Preprečiti novi primer Gdanska, morajo preprečiti ustvaritev novega koridorja.
«Edini način za podaljšanje življenja mednarodne tržaške države, je nadaljeval, je omogočenje dobrega sprejema novorojenca pri jugoslovanskem narodu. Kakršna koli druga rešitev tl imela v sebi zarodke bodočega spopada.*
K.aeljcv Je nato pobijal izjave Južnoafriškega delegata Jordana, a je Istra bistveno italijanska, in
vo v veliki meri omejeno na skupine ob obali in na majhne otočke.
Indijski zastopnik je izjavil, da bo njegova delegacija glasovala proti vsem popravkom in bo podprla osnutek pogodbe, ki so ga pripravili zastopniki štirih velesil, v kolikor ta predstavlja največji sporazum.
Delegat Bele Rusije Kiseljev se js pridružil zahtevi Jugoslovanov, da mora biti Trst gospodarsko povezan z Jugoslavijo. Izjavil je, da Trst dejansko pripada Jugoslaviji in da morajo biti vzpostavljene zveze med mestom in Jugoslavija.
Odobritev vojaških členov
Ob začetku seje vojaškega odbora sta bila prisotna dva albanska delegata, ki so ju povabili k razpravljanju o popravkih, ki jih je Predložila Albanija k mirovni pogodbi z Italijo. Britanski delegat je Pripomnil, da prisotnost Albancev med čitanjem zapisnika prejšnje seje ni v skladu s pravilnikom. A-meriSki delegat je nato predložil, ha j bi takoj začeli z razpravljanjem o popravkih, da ne bi spravili Albancev v zadrego.
Sovjetski delegat Slavin je nato vprašal, če Velika Britanija in Združene države morda želita ža-Utl albanski narod in je pripomnil, da so bili Albanci, «ko so izrazi Bv°je stališče na plenarnem zase. danju, prisotni vso dobo zasedanja*, ^ato je zahteval revizijo zapisni-0v zadnje seje glede odločitve za Povabilo Albanije, toda britanski Mifmeri“kl z/^topnik sta ugovar-alc. ’ da bi Pomenilo revizijo nJEnih odločitev. Slavin je od-
voV°r!!. * trditvlJ°' da ®i J«, tajništ-«prisv0jii0 svobodo* gledč odlo-u ev odbora. »Vztrajam, da moje pripombe pridejo na zapisnik*, je dodal. «TajniStvo je glabo tolmači-o moje izjave*. Predsednik je nato Predložil branje zapisnika.
Nato so prišit na razpravljanje P° redb' P° katerem bodo , morali „„,P.lavlJatI o preostalih določilih protf«Ske pogodbe- S 15 glasovi tek . C odbor odločil za zače-delennrtf71*' knter*m Je albanska popravke. So-
Imm	“ “ »
do	^
da njegova država vztraj^ rjev
dc^u «em ^ blltanskl delegat pre-Hai ’ da S° 0 vPraSanJu že razprav-- ! \ ko Je Jug°slavija predložila Podoben popravek nekako pred 15
Sa/Admiral Manola' in' dajai P meru z *** nl<’eSar n°Vcga v 3' ^emZbrl0;0rem' k‘ ga * >mel
ri v korist žrtev italijanskega napada, ampak samo v korist bivše sovražne države. Želimo, da Italija napreduje po poti demokracije, toda zločin bi bil dati Italiji sredstva za izvedbo novega napada v bodočnosti. Glede novega duha, za kate-
rega general Theron domneva, da je vstal v Italiji, italijanski memorandum tega gotovo ne dokazu je.»
ABESINIJA 0 ERITREJI
^besinija % predložila nov memorandum, ki potrjuje njene ponovno zahteve glede Eritreje: »Kadar Italija, ki se proglaša za nezmožno plačati vojno odškodnino, zahteva vrnitev kolonije, ki je bila v veliko breme njenim financam, a iz katere je mogla dvakrat napasti Abeslnijo, čutino kot upravičen dvom o dobri veri in njenih namerah do Združenih narodov ln Abesinije. Tudi predlog za postavitev Eritreje pod zaupno upravo ne more biti opravičljiv, ker gre za ozemlje, katerega samostojni obstoj je priznan kot nemogoč in ki mora biti predan narodni skupnosti, kateri pripada.* Memorandum dodaja, da je Abe-sinija pripravljena trenotno opu. stiti zahtevo glede bodočnosti italijanske Somalije, da omogoči rešitev vprašanja Eritreje.
London, 19. sept.
V Jugoslaviji so uradno sporočili, da bo javni tožilec za Ilrvatsko obtožil zagrebškega nadškofa dr. Stepinca, ki ga bodo postavili pred sodišče. Pred vojaškim sodiščem za vojnfc zločince v Zagrebu je javni tožilec izjavil, da je odredil aretacijo vrhovnega predstavnika katoliške cerkve v Jugoslaviji nadškofa Stepinca. Rekel je, da ja nadškof sokrivec 18 domnevnih teroristov, ki so obtoženi zarote proti državi. Sodišče je sklenilo, da bo proces odgodilo, tako da bo mogel biti nadškof obtožen skupno z ostalimi obtoženci.
SOVJETSKA PROPAGANDA
V VZGOJNE NAMENE V NEMČIJI
London, 19, sept.
Sovjeti so začeli v Nemčiji vrste konferenc, da razložijo nemškemu narodu svojo politiko v Nemčiji. Na sovjetskem sektorju v Berlinu je neki sovjetski stotnik izjavil prisotnim, da je treba ukihiti vse monopole in kartele. Izjavil je, da bodo predstavniki 4 velesil na mirovni konferenci določili vzhodne meje Nemčije, toda Nemcl.se morajo zavedati, da so izgubili vojno, če bodo nekatera področja odstopili Poljski. Sovjeti so izjavili, da Sovjetska zveza energično podpira prerod enotne in demokratske Nemčije in Je označil kot demokracijo prenos vseh pravic narodu in zn gotovilo tega, kar je imenoval «svo_ bodo osebnosti.*
“ za begunce
Socialni odbor Združenih narodov razpravlja, kako bodo poskrbeli za preselitev in naselitev 850.000 beguncev, ki živijo v begunskih taboriščih
NEW YORK, 19. sept. — Gospodarsko razpravljanje v socialnem odboru Združenih narodov o načrtu za pomoč beguncem je odkrilo življenjsko važnost ustanovitve mednarodne organizacije za begunce (IKO), ki bi imela namen ustvariti red in mir in od katere bi zavisel
dobrobit 850.000 oseb.
Kubanski delegat se je pridružil raznim drugim delegatom v mnenju, da bi bil predloženi načrt za ustanovitev IRO predrag. Prav tako kot grški delegat je podprl čilsko stališče, po katerem bi bilo treba črpati denarna sredstva za organizacijo v korist beguncem iz vojne odškodnine.
Grški delegat pa je poleg tega vztrajal, da denarna sredstva, ki bi jih črpali iz vojne odškodnine, ne bi bila zadostna. Kanadski delegat > podprl sti lišče Združenih držpv, po katerem bi morali vprašanje beguncev rešiti čim prej, tako da bi bilo mogoče v Evropi ustvariti red.
Izjavil je, da preučujejo način uporabe vseljcniškega sistema njegove države kot prispevek k namestitvi beguncev.
Ukrajinski delegat je tedaj kri-tiz.ral to, kar Je nazval »obširna-razpravljanja* in je zahteval, naj bi več delali, kot govorili. Predložil je, naj oskrbijo celotne lisjte beguncev in naj pripuste v begunska taborišča zastopnike domovinskih vlad. Delegati Cečkosiovaške, Kolumbije, Cilfja in Jugoslavije so se
izjavili v korist ustanovitve orga-1 trebne znatne vsote, če bodo hoteli
_	nannšn/\ JaI Air« i i ran	(aivii
nizacije za krajšo dobo, ki bi bila začasna in bi malo stala. Delegat Združenih držav George Warren je izrazil mnenje Združenih držav in poudaril nujnost nalog, ki jih bo morala IRO prevzeti po prenehanju delovanja ustanove UNRRA.
Warren je pripomnil, da je računski zaključek stroškov za prvo leto organizacije predviden na 250 milijonov dolarjev. Dejal je, da se zaveda dejstva, da je ta vsota precej visoka, a je pripomnil, da so to predhodno bilanco izdelali nedavno v Londonu v odboru, ki ga sestavlja približno 12 držav, ki so prišle do realistične bilance po pozorni preučitvi vseh točk.
Warren je poleg tega poudaril, da načrt za ustanovitev nove organizacije navaja, da predložena organizacija ni trajnega značaja in da so vedno imeli namen, da bi moralo biti vprašanje beguncev rešeno v relativno kratkem času, to Je nekako v treh letih, a nikakor ne več kot petih.
«Kakršna koli bo vsota, ki jo bodo končno nakazali za bilanco IRO, je dodal Warren, se nikakor ne da skrivati dejstva, da bodo po-
nola predložil
,	—•“>■« p
m ™	,v 'ava vztraja v odbo
za, zmanjšanje Steviia karablnje-od 65 tisoč- na 30 tisoč.
In pobotanj* T*/*0 d°br° ral umaknil ..Uaosl°vanskl admi-je
voljo
spregovoril iu*„POprai,efc- Nato general Frank Thenf1^*51 delegat tožil, naj bi pustili t}’ ,kl, Je prRd" od zalog vojnega materiala*1^0 ron Je pa tjmaknii Svol • lne' Po odobritvi člena 52 je odbo™'6'5 *e’. na razpravljanje 0 tona#;1 j? T Janške mornarice, za katero sta V la predložena dva popravka, "oafrUkl, ki je predlagal Povl5fik ln Pa albanski, ki Je bil naklonjen nadaljnemu znižanju.
Admiral Manola je pozval gene. tala Therona, južnoafriškega dele-naj umakne svoj .popravek, strjujoč, da je za Jugoslavijo tež. ian-^reJemljlv že tisti obseg itali-L k® m°Tnarlce, ki so ga predlo.
povišektT mlniatri- KakrSen k°1! ustvaril resne°bSeBa bl V JugoslaVl1t nost mi IT er°žnje za njeno var-
iVSSi
PravnemUltat jUžnoafriškcga po-^liloTT T0 ?dprt»e ran, ki se vitvi d h “e b Popeval k vzposta
ricamJTT Tn0?aJeV r~ed “
c°ske krltfke TemljU- N& te fran
govoru takTJ 8cneral Theron od'
duh ki b «V daliji vlada nov Zato £zlvam\T° trcba ^Pretl. naJ bodo ,,„i,um.agovtte mornarice,
«Vsi ve-
ita'ijanTkih P„hV !° 1>0več«"je
faJizmu n „TbT°T"ih »M: It
**
Wallaceoii pogledi
na zunanjo politiko USA
LONDON, 19. sept. Ameriški trgovinski minister Henrg Wallace, katerega nedavni govor o zunanji politiki je predsednik Truman odklonil, se je včeraj razgovarjal s predsednikom v Beli hiši. Medtem so objavili besedilo pisma, ki ga je poslal Wallace predsedniku pred dvema mescema. V tem pismu je trgovinski minister vztrajal pri potrebi vodenja progresivne politike, ki bi postavila konca, temu, kar jc optačil kot *novo težnjo k izolacionizmu in proti uničujoči svetovni vojni z a-tomskim orožjem».
Wallace je nato poudaril, da bi Sovjeti lahko imeli podelitev ameriškega posojila Veliki Britaniji kot potrdilo okrepitve protisovjetskega blolca, gleda na dejstvo, da njim ni uspelo dobiti posojila.
Pismo je označevalo poleg tega trud Sovjetov, da bi ustvarili varnostno področje v Vzhodni Evropi in Bliinjem Vzhodu, kot askromno stvar» v primeru z ameriškimi letalskimi oporitči na Griinlandu, Okinaivi in mnogig, drugih krajih, ki so oddaljeni na tisoče kilometrov od obal.
aTruditi se moramo, je pisal Wallace v svojem pismu, da se bomo borili proti nespametnemu strahu, ki navdaja Sovjetsko zvezo, strah, ki g° načrtno povzročajo med ameriškim narodom nekateri posamezniki in nekateri deli tiska. Združene državen, je predložil Wal-lace v svojem pismu, «W morale bitt sporazumne s pametnimi zagotovitvami za varnost, kt jih je želela Sovjetska zveza, čeprav bi bile grajane zaradi svoje popustljivosti. medtem ko bi se morala Sovjetska zveza po svoji strani odpo. veduti pravici veta glede atomske energijen.
To pismo je napisal Wallace po Trumanovem pozivu vsem članom svoje vlade, naj izrazijo svoja Stališča glede zunanje politike države. Dopisnik iz Washingtona poroča, da Truman ni dovolil objave besedila pisma. Pismo je objavil prezgodaj nekj predstavnik Bele Hiše, ko se je izvedelo, da je nekemu časnikarju uspelo dobiti prepis in da ga namerava ta teden objaviti.
Sinoči je trgovinski minister Henry Wallace prebil dve uri v razgovoru s predsednikom Trumanom.
Potem, ko je Wallace zapustil predsednika, je naznanil, da ne bo dajal izjav ali javno govoril do zključka mirovne konference v Parizu.
SIR ALEXANDER CADOGAN Britanski predstavnik v Varnostnem svetu
Krnpp pred sodišče
Sin voditelja največje nemške vojne inlustrije bo odgovarjal zaradi nrlpravljanja vojne
NUERNBERG, 19. sept. — po vesteh iz Nuernberga bo 50 letni Alfred Krupp, sin voditelja mogočne nemške industrijsko in vojne organizacije Gustava Kruppa, prešel v kratkem pred ameriško vojaško sodišče. Arne riški odvetniki, ki se bavijo z zadevo od začetka razprave prrtti iiti nacističnim voditeljem v novembru, so pripravili obširno gradivo.
Ime njegovega očeta
ODHOD
™,U.KIH ODPOSLANSTEV I/ SOVJETSKIH PRISTANIŠČ
vil, da so ameriške pomorske za-stopnike v glavnih sovjetskih pristaniščih odpoklicali te sovjet'ke zveze. Časnik odgovarja «tenden. cioznim vestem«, kj so nastale ob ukinitvi ameriških pomorskih od poslanstev v Vladivostoku ln Arhangelsku. Pravi, da so odposlanstva postavili v sporazumu s sovjet, sko vlado, da bi uredili delo v zvezi s konvoji 1° z Izročanjem materiala Sovjetski zvezi na temelju zakona o zakupu In najemu. Ca snik zaključuje, da «so po zaključku vojne ln po prenehanju dobav v smislu zakona o posoji in zakupu postali ameriško vojaško odposlanstvo in njegovi zastopniki v pnst.viidčih odveč*.
IZJAVE MARŠALA TITA
London, 19. sept.
Britanski laburistični narodni poslanec g. Sohj opisuje v listu «VaUy Herald» razgovor, ki ga je preteklo nedeljo imel z marSalotn Titom.
MarSal Tito je najprej govor\l o Grčiji. Izrazil je Zeljo svojega 'naroda po miroljubnih odnoSajih z vsemi driavami, pa tudi z Grčijo. Nato je izjavil, da trditev, da je Jugoslavija pod sovjetskim nadzorstvom, Sirijo ljudje, ki so sovražno razpoloženi do nove Jugoslavije.
<cTi ljudje - je dejal marSal Tito -we morejo razumeti, da je lahko kljub temu, da je prijateljstvo med tako veliko državo, kakor je Sovjetska zveza, ter tako majhno drlavo, kakor je Jugoslavija, ta mala drZava neodvisna. Jugoslovani se ponašajo s svojo neodvisnostjo, katero bodo ljubosumno čuvali.»
MarSal Tito je prepričeval, poslanca, da Sovjetska zveza ni nikoli izvrševala kakSnih pritiskov, niti ni dajala nasvetov v pogledu mednarodnih vprašanj, ki se tičejo Jugoslavije. Popolnoma metočno bi bilo trditi, da ima Sovjetska zveza kakrSno koli zvezo z jugoslovanskim staliSčem glede preletanja ameriških letal nad jugoslovanskim ozemljem.
BBO pravi, da je marSal Tito dodal: sKadar bi po drugi strani Jugoslavija storila kake korake na mednarodnem področja bi Sovjetska zveza , brez dvoma ponudila Jugoslaviji svoje zavezništvo, ka~ or so to storile tudi druge drZave.z
Na koncu razgovora je marSal Tito izrazil svojo Zeljo za holjilm
razumevanjem in sodelovanjem med Veliko Britanijo in Jugoslavijo.
so izbrisali iz obtožbenega izvirnika v NUrn-bergu zaradi Btarosti in nesposobnosti, da bi vzdržal na razpravi. Ameriški tožilci so se dolgo borili, da bi postavili na zatožno klop sina Alfreda namesto očeta, toda drugi zavezniški tožilci so bili proti temu zaradi zavlačevanja razprave.
Verjetno bodo skupno z Alfredom postavili pred sodišče več drugih ravnateljev podjetja Krupp. Skoraj gotovo ne bo še kake druge mednarodne razprave proti velikim ln-dustrijcem in nemškim finančnikom, čeprav je potrebna glede tega še uradna izjava.
Nekatere voditelje nemške Industrije bodo posamezno sodila sodišča v zahodnih področjih. Poleg razprave proti voditeljem orožarskih podjetij Krupp Imajo Američani v načrtu razpravo proti voditeljem I. G. Farbenindustrije, velikega kemičnega kartela z vodstvom v Frankfurtu.
Razprava proti Jeklarnam »Vereinigte Stahlwerke» bo pred britanskim področnim sodiščem.
V začetku razprave sta bil! Francija in Sovjetska zveza za mednarodno razpravo proti voditeljem nemške industrije. Njihovo stališče do predloženih področnih sodišč do zdaj še ni znano.
I’0 WALLACEOVEM GOVORU
•	Pariz, 19. sept.
Po vesteh agencije «Reuter» kaže, da bo zastopstvo Združenih držav na pariški konferenci pod vodstvom zunanjega ministra Jamesa Byrnesa vztrajalo na odločni politiki v vseh vprašanjih, pri katerih je ameriško stališče v nasprotju s sovjetskim stališčem.
Po vesteh' agencije «Reuter» ame riški zastopniki in Byrnes ne kažejo zadrege zaradi govora trgovinskega irrnistra Henryja Wallacea, ki je zahteval bolj »trpno stališče do Sovjetske zveze.
Varu ošini svel
Amerika predložila preiskavo na mejah Grčije, Golgarije in Jugoslavije
LAKE SUCCESS, 19. sept. — Delegat Združenih držav Johnson je predložil na seji Varnostnega sveta, naj bi Svet izvedel preiskavo o položaju na mejah Grčije, Jugoslavije in Bolgarije.
Nato je prešel na ukrajinski ugovor, po katerem naj bi Grčija predstavljala grožnjo za mir na Balkanu. Svet je preučeval dva tedna jspomcnico, ki so jo . predložili Sovjeti glede Grčije. Johnson je dejal: «Ve-selim se zaradi možnosti, ki jo je dal Svet, da sprosti grško in britansko vlado težke obtožbe, ki so jo naperili proti njima. Upam in menim, da bo Svet odklonil' to spomenico z veliko večino.
«.Moja vlada se zaveda, da vsa potrdila, ki so ji na razpolago, kanejo, da je vzdolž grške meje polola nestalen in predstavlja nevarnosti. Moja vada ne meni. da bi bila Grčija glavni krivec za teman položaj, ki je nastal vzdolž njenih meja.n
Johnson je odgovoril na strupene napaden na ameriškega zunanjega ministra Jamesa Bgrnesa s stra. ni poljskega delegata dr. Oskarja Langeja in nato je označil kot sumničenje, da poljske meje niso povsem določene.
Johnson je izjavil, da so se predsedniki, vlad Velike Britanije. Sovjetske zveze in Združenih držav zedinili v Potsdamu o dejstvu, da so bile poljske meje začame in da naj bi bile končnovcljavno določene Sele na mirovni konferenci.
«-Dcjansko gredo mnogo predaleč, če sumničijo, da je Byrnes v govoru, ki ga je imel v Stuttgartu mislil o pomiritvi ln obnovi Nemčije * namenom, da omogoči nacistični napad.s
Sir Aleksander Cadogan, britan. ski delegat, je osmešil obtožbe, ki jih je izrazil ukrajinski delegat Manullski, v govoru, ki je povzročil Številne izbruhe smeha.
«Temelj ukrajinske obtožbe, je očividno absurd, je izjavil.
primeru s svojimi soscdlTraz-Mi vemo, da so grSke sile v merju 1 proti 5. Njen materialni položaj je po vsej verjetnosti znatno slabil. Junaška majhna Grčija ograža ves svet. Ukrajina, država, ki ni v neposredni bližini Grčije, se čuti neposredno ogroženo s pomorskim napredovanju: grškega napada. Dovolite, di\ obrnem pozornost sveta na to točko. Grčija ograža svetovni mir. Namerava napasti pet sosednih držav, ki so močnejše in so nastrojene proti njej. Vse to bi moglo predstavljati navadno šalo, če se ne bl spominjali tehnike, pred katero vsi trepetamo in nedavnega spomina, ki je povzročil nepopisno uničenje na tem nesrečnem svetu.« Cadogan je nato dejal: aGre ze neutemeljeno obtožbo, predloženo z lahkomiselnostjo, in Svet bi jo moral ob upoštevanju svojega ponosa in ugleda brez odlašanja zavrnitiL».
Po ponovni zahtevi avstralskega delegata, naj bi grško vprašanje opustili, je francoski delegat Aleksander Parodi vztrajal pri stališču, da vprašanje, ki ga je predložila Ukrajina, še ni bilo rešeno. Izjavil je, da ima za potrebno ustanovitev pododbora Varnostnega sveta za preučitev ameriškega predloga za prejskavo glede obmejnih spopadov.
Sovjetski zastopnik Andrej Gro-miko ie potrdil še enkrat svojo pomoč vprašanju, ki ga je predložila Ukrajina in izjavil, da ga niti Ca-doganov humorizem niti ironija nista mogla uničiti. Gromiko se je nato uprl odhodu preiskovalne ko-mlHje na grško-albensko mejo.
Zasedanje Varnostnega sveta so odgodili na prihodnji petek, ne da bi izvedli kako glasovanj^
uspešno delovati za rešitev tega vprašanja ln ga rešiti čim hitreje mogoče.
»Vprašanja ni mogoče rešiti s tem, da bi se mu skušali izogniti Kadar bo mogoče poznati celotno potrebno vsoto, bo mogoče predložiti zahteve raznim vladam. Naloga gospodarskega in socialnega sveta in glavne skupščine Združenih narodov je, da jim predlože to vprašanje. Na raznih vladah leži končna odločitev in določitev, kakšne naj bodp obveznosti, ki se jih tičejo za udeležbo pri mednarodni organizaciji za begunce.*
Poleg tega je poudaril, da je finančni odbor, ko je Izdeloval svoje poročilo o predloženi bilanci, infel vtis, da 850.000 beguncev, ki žive v Evropi In na Daljnem Vzhodu, predstavlja stalno grožnjo zs mir in red na svetu in da je njihovo vzdrževanje življenjsko važno za vse člane Združenih narodov.
Warren je izjavil, da vlada Združenih držav meni, da bi bile o-peracije, ki so potrebne za rešitev vprašanja beguncev, ki obsegajo tudi njihovo namestitev v velikem obsegu, neizmerno pospešene z ustanovitvijo mednarodne organizacije za begunce.
»Ko se bližamo rešitvi, je dejal Warren, se moja vlada dobro zaveda težav, ki izvirajo iz vprašanja in posebnih okoliščin, v katerih je vsaka vlada glede udeležbe V IRO. Gotovo je delegacija Združenih držav, ki bo imela nalogo določiti odstotek prispevka, ki ga bodo od-kazali moji vladi pred kongresom Združenih držav, resno zaskrbljena ob takem videzu vprašanja. Vsekakor pa, karšne koli so težave, *g)Qi,cr. ki ga je treba doseči, Je že pokazala glavna skflpščina In pa svet Združenih narodov.
»Pametna politika mora voditi našo akcijo proti našemu smotru, je Warren zaključil, in obrniti bomo morali našo pozornost na ustanovitev IRO, Vse ostalo zavist od tega jn druge mednarodne organizacije pričakujejo odločitve glavne skupščine o tem vprašanju. Gre za dobrobit 850.000 oseb.
«Ne moreni drugače, kot da dodam še besedo pohvale k pozivu, ki ga je izrekel pretekli petek La Guardia za akcijo v človečanske namene. Potrebno je, da se š ? zavedamo, da so bili begunci prisiljeni živeti na nenaravni način leto in pol v taboriščih. Moj poziv je utemeljen n- egoističnem interesu raznih ' lad za hitro vrnitev miru in normalnosti v Evropo in dm-jrod. Dobrobit pa, ki bi nastal iz te vrnitve, je vreden nad človeških naporov, ki jih bo otividno zahteval.«
DOTOK BEGUNCEV
NA BRITANSKO ZASEDBENO PODROČJE Frankfurt, 19. sept.
Predstavniki nemških■ pokrajin na britanskem zasedbenem podro-čju v Nemčiji so poslali brzojavko zavezniškemu nadzorstvenemu svetu v Berlinu z Izjavo, da bodo morali odkloniti vsako odgovornost za usodo milijonov beguncev in pregnancev, ki prihajajo iz vzhoda, če oblasti ne bodo napravile potrebnih korakov. V brzojavki zahtevajo, naj nadzorstveni svet v Berlinu predloži vprašanje svetu zunanjih ministrov v Parizu in vztrajajo na tem, da takoj izvedejo sledeče u-krepe. (1) da takoj ustavijo dotok beguncev iz vzhoda: (2) da razdelijo zaloge, ki so nakopičene v skladiščih; (3) da ustvarijo razpoložljivost gradbenega materiala, da vsaj malo rešijo eprašasje stanovanj.
CHURCHILL V BERNU
London, 19. sept.
Švicarska vlada Je priredila uradni sprejem Winstonu Churchillu. Po poročilih lz Berna je bilo videti, kot da mu je prišlo vse prebivalstvo prestolnice izreči dobrodošlico, ko se je poljal proti mestni občini. Churchill je govoril z balkona ter dejal, da njemu podeljene časti ne veljajo toliko njegovi osebi kakor Angliji ln britanskemu Common-wealthu. Izjavil: «V dno duše sem prepričan, da (e milijoni prebivalcev mnogih držav zahodnega sveta vedno bolj čutijo eno. Jaz upam samo. da b.j prišel dan, ko bomo v,-deli Evropo združeno v miru, svesto si svoje bistvene enotnosti in pripravljeno iti nasproti svojim bodočim težavam, tako kot vidim jaz danes to srečno deželo v soncu. Zunaj pa Je svet mračen ln viharen in bi bilo nespametno domnevati, da so vse navarnosti že minile. Ven. dar pa sem trdno prepričan, da bo luč svobode ostala prižgana, luč, katero smo ml Angleži vedno branili proti tiraniji.«
Politične sile
v Nemčiji po volitvah
LONDON,’ 19. sept. — Po končanih volitvah na vseh področjih prihaja na dan razdelitev političnih sil po-hitlerijan-ski Nemčiji. Samo v Berlinu in v velikih mestih britanskega področja še ni bilo volitev.
Pri volitvah v i.randenburgu tn Mecklcnburgu je socialistična enotna stranka dosegla podobno premoč kakor na ostalih treh sovjetskih zasedbenih področjih. Na vseh področjih je ta stranka dosegla relativno večino po mestih in absolutno večino na deželi zaradi pomanjkanja opozicije v večini krajev na deželi.
Na francoskem področju so dobili premoč krščanski demokrati. 1 katoliški Bavarski so na ameriškem področju dosegli razmerje 2' proti 1 v primeru s socialdemokratsko stranko.
Britansko področje Stoji geografsko in politično v sredini med obe-
ma skrajnosttma. Na tem področju je kakor na ameriškem, razen v Bavarski, ravnotežje med obema glavnima strankama socialdemokratsko in krščanskimi demokrati. Na enem, področju pa se ena stranka približuje absolutni večini.
V nobenem zahodnem področju komunisti ne predstavljajo resne grožnje za socialdemokrate. Volitve na britanskem in francoskem področju So pokazale razmerje 4 proti 1 v korist socialdemokratov proti komunistom, To je tembolj značilno, ker imajo v področjih, ka kor je Porurje, tudi najmanjša mesta industrijski značaj.
TASS ZANIKUJE
Moskva, 19. sept.
Agencija »Tass« zanikuje kot neosnovane trditve ameriškega lista «Stars and Stripes« v Tokiu o zbiranju sovjetskih čet v Severni Koreji.
ODMEV
MOLOTOVLJEVE IZJAVE V NEMČIJI
London, 19. septembra
Reuterjev dopisnik poroča iz Pariza, da je Nemce hudo prizadela izjava sovjetskega zunanjega ministra Molotova, da so bile sedanje meje med Nemčijo in Poljsko dokončno določene v Potsdamu.
To pomeni resno Izgubo ugleda enotne socialistične stranke (pod vodstvom komunistov). Stranka je namreč uporabila možnost ro-prave meje med Nemčijo in Poljsko kot svojo glaVho propagandno točko pri volivnl propagandi na Brandenburškem ln je upala, d« bo z Isto propagando dosegla veh k uspeh pri volitvah v Berlinu, ki bodo prihodnji mesec.
Enotna socialistična stranka Je skušala volivcem prikazati, da šo Sovjeti večji prijatelji Nemcev kakor zahodni zavezniki. Ta stranka je bila od svoje ustanovitve naprej v tesnih stikih s sovjetskim glavnim stanom.
Krogi, ki so blizu te stranke, menijo, da Je Molotov podal to poročilo na prit sk poljske vlade, ki Je želela jasno izjavo o sovjetskem stališču do vprašanja nemako-polj-ske meje po gčvoru aeverno-ame-riškega zunanjega ministra James F. Byrnesa v Stuttgartu. Kakor je znano, Je Byrnes takrat rekel, da bodo na mirovni konferenci morali razpravljati o obsegu ozemlja.
Saragal m Togliatti
Pogledi italijanskih socialistov
RIM, 19. sept. — V listu «Lo Tribuna» odgovarja Sara-gat. na Togliattijeve obtožbe proti socialistični stranki. Saragat piše v svojem članku med drugim: sZmota tovariša Togliattija je v
tem, da ob vsaki priliki gleda le na koristi svoje politične stranke, ne pa na koristi vsega delavskega razreda. Ta zmota je posledica leninističnega načela, da so proletar-ci-nekomunisti le ovira in jih je treba zato odstraniti. Mi socialisti pa nasprotno, čaprav veliko damo na svojo stranko, vedno gledamo na koristi vsega delavskega razreda. Vse proletarske stranke-nesocialiste imamo za bratske stranke.
ePrav iz lega razloga izvajamo spolitiko enotnega nastopaj) z največjo lojalnostjo, medtem ko gredo komuntsti v sodelovanje le zato. da bi speljali vodo na svoj mlin. Kdo je dejansko porušil bratsko soglasje med našima gibanjima? Kdo je vrgel v svet zahrbtno geslo o sinovi stranki», ki je povzročilo toliko brezplodnega razpravljanja v naših vrstah ter nas odvrnilo od bolj perečih nalog? Ce ttpogodba e tnt-ga nastopov deluje malo ali .slabo, ni naša krivda. Stvar tovarišev ko-mujiistov je, da iščejo Sporazuma z nami, če hočejo ozdravitve. Eno bi svetoval koi predhoden pogoj za vsako koristno razpravljanje. To
je da se odpovedo zamisli, da bodo izbrisali z italijanske politične po-zornice socialistično stranko, ali da jim bo uspelo spremeniti jo v svojo vazalno stranko.
«Tovariši komunisti so vedno na naši strani, kadar je potrebno prt-prečiti, da bi Italijo pahnili v vplivno področje zahodnih velesil. Toda prav je, da komunisti ne prezrejo, da jim ml socialisti ne bomo nikdar stali ob strani pri poizkusih, da bi Italijo pahnili v vplivno področje vzhodne velesile. Mi pozdravljamo napore sovjetskih delavcev za zgraditev socializma, ki odgovarja pogojem njihove dežele in njihove civilizacije, toda nič manj ne pozdravljamo naporov angleškega proletariata, ki je jeseni 1940 rešil svet in danes v gigantskem delu ustvarja družbo, v kateri bosta triumfirali socialna ■ pravičnost in vse civilne svoboščine.
eKončno — če smo mi nasprotni vsaki politiki, ki bi po Toglattijevih besedah spremenila Italijo v skladišče atomskih bomb, pa zato nič jhanj ne nasprotujemo vsaki politiki, ki bi Italijo spremenila — v tarčo za atomske bombe.*

Slovo očeta domovine
Prvi ameriški predsednik George■ Washington /e pred 150 leti orisal načela, ki naj spremljajo rast mlade države
George Washington: «Krepost in moralnost sta nujni osnovi ljudske vlade»
Danes je poteklo 150 let, kar je Imel prvi predsednik Združenih držav Georga Washlngton znameniti poslovilni govor na ameriški narod. Z vseh ameriških javnih poslopij danes vihrajo zvezdnate zastave in po vseh šolah, zavodih ter javnih organizacijah bodo danes priredili nešteto proslav v počastitev spomina tega velikega Američana. Za to priliko je predsednik Truman izdal poseben proglas, v katerem je predvsem poudaril, naj državljani ponovno izrazijo vdanost republiki, k! je bila v prvem ameriškem predsedniku tako plemenito poosebljena. Washington je po Trumanovih besedah v poslovilnem govoru «dal vsem sodržavljanom naCela modrosti, in navedel veliko število polltlč-n,h nadel, ki so poldrugo stoletje tako globoko vplivala na ameriško zgodovino.
George Waehlngton se Je rodil 22. februarja 1732 v Gridgea Cree-ku v Virginiji kot sin bogatega normanskega posestnika. Postal je izvrsten geometer. Kesneje je vstopil v vojaško službo, v kateri so mu poverjali vedno važnejše naloge, dokler ni končno postal armadni poveljnik in kot takšen ena izmed vodilnih osebnosti znamenite ameriške revolucije. Pri vseh vojaških podvigih pa ni nikoli Izpustil izpred oči velikih političnih, smotrov.
Prva izvolitev
Leta 1787 so ga soglasno Izvolili za delegata države Virginije v usta-votvorno skupščino, ki naj bi izdelala ustavo ameriške zvezne države. Ko je leta 1789 Slo za izvolitev prvega zveznega predsednika, na kakega drugega kandidata niti mislili niso. Dne 14. aprila istega leta so mu uradno naznanili, da je izvoljen za prvega predsednika.
Ko je nastopil novo službo, je bil položaj zelo težak, saj ni bilo ta-korekoč nobene politične stranke, nobene oblasti, nikakega ministrstva in nobene mornarice In kar je bilo najhujše, tudi nobene tradicije na kateri naj bi zgradil vse te stvari. Vse to je veliki mož moral ustvariti takorekoč iz nič. Toda kljub uspešno opravljenim nalogam je opozicija vedno bolj rastla, ga pri delu ovirala in ga silno napadala. Vendar so ga leta 1792 ponovne Izvolili za predsednika. Proti koncu druge štiriletne predsedniške dobe so postali napadi njegovih nasprotnikov vedno hujši. Nekateri so ga začeli imenovati »očima* domovine. Kljub mirnosti in uravnovešenosti je na neki vladni seji izgubil nadzorStvo nad samim seboj ter krepko obračunal z nasprotniki. Izjavil je, da bi bil rajši mrtev, kot pa da Je moral dočakati takšne težave.
Ne glede na vse to bi ga leta 1796 že v tretje izvolili za predsednika, če že ne soglasno, pa vsaj z veliko večino. Toda predsednika so težki boji utrudili. Menil je, da Je domovini napravil dovolj uslug ter da je dal mlademu narodu vlado, ki je bila močna navznotraj in imela velik ugled v tujini. Dne 19. septembra 1796 je Imel znameniti poslovilni govor, s katerim je dal slovo predsedniškemu mestu In političnemu življenju. Govor je naslovil na ameriški narod. Bil Je tako pomemben, da so Američani Imeli za potrebno, da se ga vsi rodovi njihovih otrok uče na pamet. V govoru, katerega najznačilnejše odlomke prinašamo, Je Washlng-ton orisal nastanek, rast in napredek zveze ameriških držav ter naglasil najvažnejša naCela, ki so vodila njega ln naj vodijo bodoče rodove pri oblikovanju države.
Veselim, se, da položaj vaših zadev. tako zunanjih kot notranjih, zasledovanja vaiih nagnenj ne dela neskladnega z zavestjo dolžnosti ali primernosti; prepričan sem, da ob sedanjem položaju naše države ne boste grajali mojega sklepa, da se umaknem.
Zadovoljen sem, če so morda nekatere okoliščine dajale moji službi posebno vrednost; vendar so bile le začasne. Tolaži me pa vera, da mi domoljublje ne prepoveduje, kar mi preudarek in razum pravita, naj zapustim politično pozorni-co.
Republiki na pot
Ko zrem na trenotek, ko bom končal tek svojega javnega življenja, mi čustva ne dovoljujejo, da se ne bi zavedal globokega priznanja dolga hvaležnosti, ki ga dolgujem ljubljeni domovini. Ce so iz te služe izvirale koristi za vaSo državo, jih nikoli ne pozabite ceniti. Vseskozi sem bil prežet s to idejo; vzel jo bom s seboj v grob kot moč-no vzpodbudo trajni želji, naj bi vam nebo Se vnaprej izkazovalo znake svoje naklonjenosti, da bi bili vaSa Zveza in bratska vdanost večni, da bi bila svobodna ustava, delo vaSih rok, sveto ohranjena, da bi vaSo upravo v vsakem ministrstvu označevali pamet in krepost in da bi končno sreča ljudstev teh Drlav pod paritvam svobode bila do kraja izvojevana.
Tu bi moral prav za prav končati. Toda skrb za vafo blaginjo, katere je lahko konec samo z mojo smrtjo in zaskrbljenost zaradi nevarnosti, ki je naravna, tej skrbi, me ob priliki, kot je ta, sili, da vam priporočim, da svečano preudarite in večkrat razmislite nekatere stvari, ki so posledica temeljitega premiiljanja in ne brezpo-membnih opazovan), ki se mi zde za trajnost sreče vas kot naroda zelo važne.	,
Edinost vlade, ki iz vas ustvarja
en narod, je zdaj draga tudi vam. Prav je tako, kajti to je glavni Steber Zgradbe vale resnične neodvisnosti, opora vale brezskrbnosti doma, miru pred tujino, vale varnosti, vale blaginje, tiste resnične Svobode, ki jo tako visoko cenite. Lahko pa vnaprej vidimo, da se bodo iz raznih razlogov in z raznih strani zelo trudili, da bi v valih mislih oslabili prepričanje o tej resnici. Kajti to je točka vale politične trdnjave, proti kateri bodo topovi notranjih in zunanjih sovražnikov-'stalno in vztrajno (dasi često prikrito in zavratno) naperjeni; zaradi tega Morate pravilno precenjevati neizmerno vrednost vale narodne Zveze za valo skupno srečo in srečo posameznikov. Državljani skupne države po rojstvu in izbiri: ta država ima pravico, da vanjo osredotočite svojo ljubezen.
Dolžnosti državljanov
Ta razmllljanja govore misleče mu in krepostnemu duhu s prepričljivim Jezikom; kažejo, da je prva stvar domoljubnih želja nadaljevanje Zveze,
Spoltovanje njene oblasti, pristanek na njene Zakone, privoliteb t njene uprepe so dolžnosti, ki jih zahtevajo osnovna načela prave svobode. Osnova nalega političnega u-stroja je pravica ljudstva, da izbere in spremeni ustavo svoje vlade. Vse zaviranje Izvajanja zakonov, vse kombinacije in združenja s sicer sprejemljivim značajem, toda z resničnim namenom voditi, nadzorovati, delomti proti ali zastralevati redno posvetovanje ali izvajanje ustavile oblasti, je s tega osnovnega stalilča razkrojevalno in usodno tendenčno. Vse to služi ustvarjanju razkola, da bi mu dalo umet. no in nenavadno silo, da bi namesto delegirane volje Naroda postavilo voljo Stranke — često majhne, toda prebrisane in podjetne manj-iine. Kombinacije ali združenja gornjega značaja pa, tu in tam lahko odgovarjajo končnim■ namenom ljudstva, vendar pa je verjetno, da postanejo z razvojem časa in stvari močna gibala, s pomočjo katerih bi zviti, ambiciozni in nenačelni ljudje lahko unlčfll silo ljudstva,
katerim narodom in strastno naklonjenost do drugih izključiti. Kajti strastna naklonjenost enega naroda do drugega prinaša mnogo zla. Takšno naklonjenost majhnega ali šibkega do velikega in mogočnega naroda obsoja prvega, da postane satelit drugega. Proti zahrbitnim zvijačam tujega vpliv,a mora Ijubb-sumnost svobodnega naroda trajno bdeti. Politika, človečanstvo in korist priporočajo slogo in liberalno občevanje z vsemi narodi.
Ko vam, sodržavljani, kot stari in vdani prijatelj dajem te nasvete, si ne usojam upati, da bodo na vas naredili močan trajen vtis, da pa bodo od časa do časa blažili strasti strankarskega duha, svarili preg, zlom tujih spetk in čuvali pred sleparstvom namišljenega domoljubja.
Od Washingtonovega značaja Je zavisel ne le uspeh revolucije, ampak tudi ustanovitev republike. Kot človek Je bil na zunaj hladen, točen, dostojanstven ln skoraj nedostopen. Duh ln omahljivost množic mu nista bila povšeči. Ni bil preveč iznajdljiv in se ni zanimal za modroslovna vprašanja. Bil je vročekrven, vendar se je običajno znal premagati. Ni znal govoriti ve. likih besedi, ki bi pridobile množice. Njegov najdaljši govor Je trajal 10 minut.
Skromni državljan
polastili vladne oblasti in nato uničili močna gibala, ki so jih dvignila do nepravičnega vladanja. Eden izmed načinov napada bi bil lahko vplivanje z ustavnimi sredstvi na spremembe, ki bi škodova-moči ustroja, s čimer bi podmi-nirali to, česar ne bi mogli prevre-neposredno.
Od vseh nagnjenosti in navad, ki vodijo k politični blaginji, sta vera in morala nepogrešljivi podpori. O-snovna resnica je, da sta krepost moralnost nujni osnovi ljudske vlade.
Kot zelo važen vir moči in varnosti gojite javni kredit.
Ohranite dobro vero in pravičnost do vseh narodov. Gojite mir in soglasje z vsemi.
Nič ni bistvenejšega pri izvajanju takega načrta, kot da je treba trajno, zakoreninjeno mržnjo proti ne-
Od države, k[ jo je ustanovil, bi lahko dobil kakršno koli plačilo. Ko so mu nekoč predložili, naj bi postal kralj novega naroda, je odgovoril z odločnimi in ostrimi besedami: «Ako imate le malo obzira do sebe in do potomstva ter spoštovanja do mene, preženite takšne misli in nikoli več ne govorite kaj podobnega ne v svojem in ne v tujem imenu.»
Brez ozira na ceno Je vedno storil to, kar je mislil, da Je pravilno. Niso mu dajali prisrčnih pridevkov, ker ni bil take vrste človek. Toda ko so ga imenovali «očeta domovine*, to ni bilo prazno besedičenje, temveč preprosta resnica in izraz narodovih čustev.
Umrl je zaradi vnetja grla na večer dne 14. septembra 1799. Njegove zadnje besede so bile: «Zdaj u-mlram.* Po njegovi smrti je poslanec Fox v britanskem parlamentu vzkliknil: «Umrl Je mož, ki v primeri z njim vsi evropski suvereni (z izjemo naše kraljevske družine) postanejo majhni in nepomembni.*
Pandit Jawaharlal Nehru
ARISTOKRAT
IN SOCIALIST
Pandit Nehru: «.Nt me škoda*
Fred nekoliko tedni je v neki bombajski bolnišnici ležal bolnik, ki je bil že skoraj v zadnjih izdihljajih. Nujno so poklicali krvodajalca ter s tem bolnika rešili. Toda že naslednji dan je iz vseh predelov Indije prišlo na tisoče brzo-javk na naslov tistega, ki je s svojo krvjo rešil bolnika. «Nimate ni-ko.ke pravice igrati se s svojim zdravjem, — so zatrjevale brzojavke. — Vaša kri je za bodočnost naše zemlje preveč dragocena, da bi jo na takšen način troSili. Vaša naloga ni v tem, da rešujete enega sa. mega človeka, ampak da rešite vso Indijo.»
Pandit Javraharlal Nehru — kajti on je bil tisti, ki so ga njegovi pristaši skušali ščititi pred samin seboj — je obljubil, da sč" ne bo nikoli več ponudil za krvodajalca. Videti je, da je v trenotni zmedi v Indiji dejansko Pandit Nehru edina osebnost, Iti je sposobna najti izhod iz konflikta, v katerem sta se dve veliki skupini prebivalstva uprli britanskemu predlogu za neodvisnost. Po eni strani zahteva 256 milijonov Hindujcev — članov hinduistične kongresne stranke, ki jo vodi Mahatma Gandhi, enotno in svobodno Indijo; po drugi strani pa zahteva 92 milijonov muslima-mov, ki jih združuje Muslimanska I ga pod vodstvom Ali Jinnaha, u-stanovitev samostojne države Pakistana, ki bi obsegala tiste indijske države ali pokrajine, katerih prebi. valstvo je po večini muslimansko.
Do zdaj teh dveh zamisli še niso mogli spraviti v sklad. Med tem pa Pandit Nehru, kljub temu da najvplivnejši član hinduistične kongresne stranke in najvernejši Gandhijev učenec, nudi muslimanom tisto, kar imenujejo 95 odstotni Pakistan, to se pravi, Sa bi državo, ki Jo zahteva Jinnah, vodila pokrajinska vlada, ki bi upravljala vse posle razen tistih, ki se tičejo zunanje politike in narodne obrambe.
Takšno pomirljivo zadržanje Ja-vvaharlala Nehruja Je moči razloži-
Obisk pri Stalinu
Predstavljajte sl moža z mirnim glasom, srednje in čokate postave, z gostimi in še ne osivelimi lasmi ter zdravo barvo lica. Oblečen Je v lahko uniformo slamnate barve, ki Jo krasi eno samo odlikovanje. Pred seboj imate glavnega tajnika komunistične partije Rusije in ministrskega predsednika Sovjeske zveze Jožefa Stalina. Takšnega smo ga videli 7. avgusta v Kremlju.
Pnslni/ilni govor
Prijatelji in sodržavljanu
Ker ni daleč čas nove izvolitve državljana, ki bo vodil izvršno oblast Združenih držav' in ker je prišel čas, ko morate razmisliti, komu boste poverili to važno nalogo, se mi zdi primerno, posebno, ker to lahko prispeva k določnejšemu izrazu javnega mnenja, da vas obvestim o sklepu, ki sem ga storil, da odklonim,, da bi me imeli za enega izmed tistih, izmed katerih boste izbirali.
Sprejem in izvrševanje dolžnosti, katero mi je vaša izvolitev dvakrat naložila, je bilo odtlej nespremenljiva žrtev naklonjenosti zavesti dolžnosti in popustljivosti.
Nas obisk je bil ooiocen za deveto uro in komaj je ura odbila, so se odprla vrata ln so nas peljali v sobo. Ko smo vstopili, nam je s stegnjeno roko stopil nasproti sovjetski ministrski predsednik. Pri tem obisku se niso di'zall nikakih formalnosti. Stalin nas je s prijaznimi besedami — ki Jih Je tolmač prevedel v angleščino — povabil, naj sedemo za konferenčno mizo.
Soba Je bila velika, stene obite z lesom, tla so pokrivale debele preproge in vse v sobi Je bilo v mirnih nevtralnih barvah. Med maloštevilnim! slikami sem opazil zani mivo sliko, ki predstavlja Lenina, kako govori na shodu.
Na mizi so za naš obisk pripravili papir, svinčnike, cigarete in vžigalice. Stalin je sedel med nami in kot prvo mi je padla v oci navada, ki me spominja na nešega ministrskega predsednika Attleeja:	v
svojo beležnico Je med pogovorom ves čas risal različne ornamente in figure. Kmalu sem spBznal, da Je Stalin žaljiv človek in dobrega
zdravja. Stavil nam je številna vprašanja o delovanju laburistične vlade. Ko smo mu razložili, kakšne ukrepe je vlada storila za podriav ljenje naših glavnih Industrij in kakšne načrte ima za bodočnost, je menil, da Je: »Popolnoma pravilno*.
Harold Laski, Aliče Bacon in Harold Clay so se pogovarjali s Stalinom o različnih vprašanjih sovjetskega gospodarstva. Ko smo sh pogovorili o položaju in ponudili Stalinu naše angles’ke cigarete, Je pričel govoriti o upanju na trajno sovjetsko-anglefko prijateljstvo. Pri tem Je izrekel nekaj omembe vrednih besed:	f
«Dve poti vodita k socializmu, sovjetska in angleška. Jasno Je, da se obe deželi trudita, da bi dosegli isti smoter, toda vsaka na svoj način. Ruska pot je krajs’a, toda težavnejša in je ni mogoče prehoditi brez prelitja krvi, Istočasno moram pripomniti, da marksisti ln leninist! ne trdijo, »da bi bila edino njihova pot pravilna in samo ta vodila k socializmu. Parlamentarni način se izogne prelitju krvi, toda pot Je daljša.
«Kakrsne koli so trenotne razlike med nami, ostane nespremenljivo zgodovinsko dejstvo, da sta Rusija in Sovjetska zveza, dve naj-vočjl državi na svetu, na poti k socializmu.
8 pomočjo parlamentarnih volitev — je nadaljeval Stalin — je bilo v Angliji omogočeno vsakemu državljanu, ki se zaveda svojih državljanskih dolžnosti, zastaviti vprašanje, če želi socialistični si-stem ali ne. V Rusiji Je wlo pre. blvalstvo ob začetku sovjetskega režima še na zelo n zki kulturni stopnji. Kmetje so piedstavljali ve. Uk problem in niso hoteli ničesar slišati o socializmu. VaSsno je, da te tipično ruske probleme, pravilno razumemo.
«Zato leži v naravi stvari same, da smo se na različen način spravili k delu. Ker pa imamo vsi enak končni smoter, bi bilo zares presenetljivo, če med obema deželama ne bi moglo biti prijateljstva.*
POROČILO LORDA DOWDINGA
•V teh dneh je minilo 6 let, odkar je nad Veliko Brttanijo potekal eden izmed najodločilnejših letalskih bojev. Boj za Veliko Britanjo, katerega je Churchill prerokoval v poslanski zbornici ze junija 191,0, se je v začetku avgusta res začel in je trajal skoraj do konca oktobra. Sredi septembra je dosegel viSefc s strašnim letalskim napadom na London, pri katerem 30 v plem dnevu sestrelili 185 nemških letal. Preteklo nedeljo so obletnico teh bojev proslavili s svečano službo božjo v west-minstrski opatiji in po vsej ostali drZavi. Britansko letalstvo pa je ta dan proslavilo Ze v soboto, in sicer z množičnimi poleti nad Londonom.
Da bi čim bolj poudarili važnost teh bojev, je letalski minister objavil brzojavko lorda Doivdinga, ki pojasnjuje jasneje od vsakega drugega opisovanja, kako velika je bila nevarnost, ki je tedaj pretila Veliki Britaniji in kako se je skromntmu britanskemu letalstvu posrečilo zmagati. Pred 6 leti so bili Britanci sami in med njimi ter njihovim poginom je bilo samo 50 lovskih eskadril. To dokazuje, da v vojni lahko triumfira tudt duh in to z najmanjšimi materialnimi sredstvi. To pa seveda ne pomeni, da duh ne bi smel biti in da tudi v bodočnosti ne bo več izpostavljen takšnim strašnim preizkušnjam.
Letalski maršal sir Hugh Doioding, ki je kesneje postal lord Douiding in je bil vrhovni poveljnik lovskih letal britanskega kraljevega letalstva med bitko za Veliko Britanijo, je v brzojavki, ki jo je 20. avgusta 1941 poslal britanskemu letalskemu ministru, izjavil, da je bil eden izmed največjih preokretov v drugi svetovni vojni odločitev britanske vlade, da ne bo več pošiljala v Francijo lovskih ojačenj razen v svrho dokončne izpraznitve.
Ta brzojavka je prvi RAF-ov dokument iz vojne dobe, ki so ga objavili in ki odkriva, kako so malenkostne zračne sile, ki ««o se očitno manjšale», v tistem času opravile nadčloveško delo. Po Douidingovem mnenju je tej odločitvi o ukinitvi pošiljanja lovskih letal v Francijo po važnosti enaka samo Se ena, in sioer ta, da so tedaj imenovali lorda Beaverbrooka za ministra letalske proizvodnje. Najzanimivejša mesta Dowdingove-ga poročila so naslednja:
«N> strinjam se z uradno zgodovino ubojev za Veliko Britanijo*, ki jo je priobčilo letalsko ministrstvo, in sioer tam, kjer pravi, da nemškemu letalstvu ni uspelo uničiti eskadril britanskega letalstva, ki so bile ob zaključku bitke močnejše kot v začetku.
eDejstvo je, da je bil položaj skrajno kritičen.
»Večji del eskadril je bil v takem stanju, da je mogel služiti samo kot edinica za vezbanje in je bil primeren samo za operacija proti bombnikom brez spremstva.
«Po izpraznitvi Dunkerguea smo imeli samo tri za po-dnevno borbo primerne eskadrile, ki jih Se nismo uporabili v celinskih bojih.
sPrva kanadska eskadrila pod poveljstvom fskadrilskega voditelja D.R.&. Baderja je bila tista, ki se je v bitki najbolj izkazala.
*Prva poljska eskadrila, ki je pripadala 11. skupini, je v tistem mesecu sestrelila več nemških letal kot katera koli druga britanska edinica.
<tOd začetka septembra dalje so postale izgube ialco resne, da bi se nova eskadrila lahko izčrpala, še preden bi bila druga, ki je bila na počitku, pripravljena prevzeti njeno mesto.
eUspehi operativnih edinio so bili popolnoma neprimerni, da bi mogli kljubovati izgubam. Če v jeseni leta 19J,o ne bi bilo obrambe lovcev, bi sovražnik vdrl v Veliko Britanijo.
»Dne 15. septembra so Nemci izvršili največji napor, ko so naši tokovi in naši lovci sestrelili 185 letal.
»Močan pritisk je trajal do 27. septembra, toda ob koncu meseca je postalo jasno, da Nemci niso mogli še nadalje prenašati uničevanja bombnikov, ki so ga do takrat utrpeli.
»Sovražnik se je toliko izčrpal, da so morali njegovi lovci sami opravljati službo bombnikov. Naše težkoče so bile resne, todo sovražnikove 'so bile še hujše in ob koncu oktobra so Nemci opustili svoje poizkuse, da bi izločili našo lovsko obrambo In tako smo našo državo rešili pred navarnostjo invazije.*
ti z njegovim življenjem in izvo. rom. Nehru, ki ga imenujejo Gand-hijevo desno roko, ni v ničemer takšna mistična pojava kot njegov učitelj. Ne propoveduje vrnitve rokodelstvu in tudi ni zagovornik samoodpovedi ln vzdržnosti.
Velik Individualist
Nasprotno veruje v industrializacijo Indije in priporoča zakon-sko življenje. Ko so ga nekoč vprašali, kakšno je njegovo stališče do vere, je odgovoril: e.Pojav tega, kar imenujejo religijo, pa bodisi da je več ali manj organizirana tako pri Indijcih kot drugod po svetu, me je spravil v grozo.* Ravno zaradi svojega nerazpoloženja do vere tudi ni nikdar prestopil pregrade, ki loči njegov integralni socializem od komunizma, kateremu očita predvsem to, da vsi komunisti hc-čejo obravnavati komunizem kot neko sveto doktrino. Po drugi stra. ni pa ga to ni oviralo, da ne bi Uta 1927 s svojim očetom odšel v Moskvo, kjer je prisostvoval slavnostim ob priliki desete obletnice revolucije, kot ga tudi njegovo ne. razpoloženje do vsakega verstva ni oviralo, da ne bi izjavil: e.Socialt-zem zame ni samo gospodarska doktrina, ki jo branim. Je Življenjsko verovanje, ki ga čuvam v svojem srcu in v svoji glavi.* Vendar pa se ni nikdar mogel odločiti za to, da bi se vpisal v socialistično stranko: Je prevelik individualist, da bi storil kaj takšnega.
Jawaharlal Nehru je čudovita zmes popolnoma nasprotujočih sl mišljenj in zadržanj: je Hindujec, toda živi in misli zahodnjaško; po rojstvu Je aristokrat, a je socialist; občuduje Angleže, toda istočasno je njihov velik nasprotnik ln kljub temu, da je prekaljen individualist, Je vendar postal voditelj velikih množic,,ki ga v Indiji najbolj poslušajo.
Avtobiografija
Lahko bi rekli, da je Pandit Nehru skrivnost teh paradoksnih nasprotij najboljše izrazil z enim samim stavkom v svoji avtobiografiji, ki jo je napisal leta 1936 v ječi in ki je v Angliji postala nekakšna klasična knjiga in so jo do zdaj že štirinajstkrat ponatisnili: vNisem se odpovedal nobeni stvari, ki jo resnično cenim.* Javraharlal Nehru se je rodil 14. novembra 1889 v Allahabadu in je že v najnežnejši otroški dobi začel razpravljati s svojim očetom o politiki belega plemena glede Indije. Njegov oče, ki je bil odličen pravnik in večkratni milijonar, se je odločil, da bo svojemu sinu preskrbel zahodnjaško izobrazbo. Leta 1905 je svojega sina odpeljal v Anglijo. Tu je Nehru prebil tri leta v Harrovvskem kolegiju, nakar se je vpisal na znamenito vseučilišče v Cambridgeu, kjer leta 1910 diplomiral.
Ker se mu je londonsko življenje priljubilo, je ostal v tem velikem mestu še dve leti. Bral je dela Oscarja Wildea, se oblačil pri najboljših krojačih ter živel lahkož'-vo in ne baš koristno življenje mladeničev na oni strani Rokavskegn preliva.
Leta 1912 se Je vrnil v Indijo ter sc začel zanimati za politiko in se pridružil narodnemu gibanju. Toda šele po končani prvi svetovni vojni je zaradi angleškega pritiska In zlasti zaradi znanega pokolja Am-ritsar dejansko posegel v boj. Gandhijeva doktrina pasivnega od. pora je privabljala tisoče pristašev, aretacije so se množile ter je Nehruja takoj postalo sram, ker je imel nekakšen prednostni položaj. Pridružil se je Gandhtju in to kljub velikemu nasprotovanju svojega očeta.
Odločen poseg v politiko
Živahno je posegel v boj za indijsko neodvisnost ter žrtvoval svoje imetje in svoje zdravje za njeno osvoboditev. Med neko manifestacijo so njegovo mater pretepli ter aretirali njegovo ženo in sestro. Nekdanji londonski «dandy» se je udeleževal procesij in se udeležil križarske vojne proti taksam na sol. Izvolili jto ga za župana mesta Allahabada ter za člana kongresa, v katerem je zaradi Gandhijeve naklonjenosti in podpore postal tudi predsednik. V letu 1930 je njegova priljubljenost v Indiji že tako porasla, da so mu podelili častni naslov »Pandit*, ki ga imajo samo brahmani in ustanovitelji sekt in od tedaj sta se njegova žena in hčerka, začeli obračati nanj samo z naslednjimi izrazi:	»O, biser Indije,
koliko je ura?* ali pa »O, poosebljena žrtev, daj ml roko.*
Toda tolikšna njegova priljubljenost je začela Angleže vznemirjati. Ker Je Imel v Kalkuti neki uporniški govor, so ga zaprli. To se je od zdaj stalno ponavljalo in nikdar ni minilo več kot eno leto, da ne bi vsaj enkrat prišel v zapor. Njegova preučevanja so ga pripravila do tega, da je pričel mešati socializem z nacionalizmom in napovedovati ustvaritev delavskih in kmetskih sindikatov, ki naj bi uresničili njegov socializem, kateremu bi po njegovem mnenju morala takoj slediti neodvisnost vse Indije.
Ker je bil skoraj vedno v ječi, 1e v tem času napisal svetovno zgodovino, in sicer v obliki pisem svoji hčerki ter sestavi avtobiografijo, po kateri so Angleži kar planili, ko so je leta 1936 prevedli.
Prav tako se je živahno zanimal tudi za tuja gibanja, ki so težila za svobodo. Med špansko vojno se je mudil pri republikancih, pri katerih je imel več govorov, v katerih Je obsodil Franca- Obiskal je tudi K tajsko te. eilovito napadel imperializem japonskega napadalca. Bil je neutrudljiv ter je v 22 mesecih prepotoval 150.000 km po vsej Indiji in je imel na teden najmanj 150 govorov oz. razgovorov. Takšno izredno delavnost je razložil z besedami: «8am sebi ne pomenim nič in me ni škoda.*
Povsod je oznanjal razpust razredov, in sicer na miren način, če je to mogoče in s silo, če je tako potrebno. Gandhi, katerega Imenuje «očeta» in ki je pristaš nenasilne politike, mu je oprostil takšno nasprotno stališče rekoč:	«Med
nama je takšna srčna zveza, da je ne more razbiti nobena razumska razlika.* Kot politik presoja bo. dočnost Indije bolj z glavo kot s srcem. Ravno zaradi tega sovraži angleški imperializem, toda Angleže kot take spoštuje in Je že često odpotoval na počitnice v Anglijo.
Občuduje angleško poezijo ter se bavi z zimskim športom in s pla-
vanjem. Ljubi gore in tekočo vodo, Rad ima otroka in. vse živali, razen netopirjev in stonog, katera na vso moč preganja.
Nehru ne živi takega pušcavni-Škega življenja kot Gandhi. Rad už.lva meso, pokadi kako cigareto in kadar potuje izven domovina, pije tudi vino. Kljub temu načinu z.vljenja, ki je popolnoma zahodnjaški, milijoni pristašev iz vse Indije slede njegovim načelom in priporočilom, ki jih Je moči povzeti v dveh stavkih. Prvi se r.a-noša na Veliko Britanijo kot tudi na velesile, ki morda vidijo v tre-notno razdvojeni Indiji svoj bodoči plen: eNikdar se ne bodo prostovoljno podredili nobenemu tujemu gospodstvu. Proti vsakemu zatiranju se bodo neprestano upirali milijoni človeških biti), ki jih bo podžigala takšna domovinsko ljubezen, da je ne bo mogla zatreti niti atomska bomba.* Drugi stavek pa predstavlja opozorilo proti vsakemu poizkusu, da bi v notra-i r.josti skušal uvesti diktaturof »Gorje ljudem, ki v imenu Boga, resnice ali javne blaginje mislijo na nič drugega kot na to, kako bi osrečili in ustregh samim sebi.*	,
Velika poravnava
V Britaniji sta desnica in levica ngstcpili pot iskrenega in tesnega sodelovanja
Ce videz ne vara, je zdaj v Ve-l ki Britaniji v razvojnem razdobju silno važen napredek, ki je istočasno industrijski in politični in čigar pomen sega preko meja Združenega kraljestva in britanskega Commonvvealtha. Gre za ožlvotvor jen je življenjsko važne ideje, po kateri bi morali delavci in njihovi delodajalci ne samo skupaj živeti in delati, ampak bi moralo med njimi vznikniti harmonično vzajemno sodelovanje, ko so že končno opustili zastarelo Idejo razrednega boja in nastopili pot resničnega in iskrenega sodelovanja med desnico in levico.
Ta klasični dvoboj so že med vojno v mnogih državah postavili ob stran, da bi si s tem zagotovili ne samo vsakdanji kruh, ampak celo narodni obstoj. Ustvarili so najveejo možno enotnost, ki Je gotovo ne bi mogli doseči, če bi potencialne sile naroda cepili z brezplodnimi spori. Delavci, ki so v okupiranih deželah pripadali tajnim odporniškim gibanjem, katerim so dajali prednost pred strankinimi interesi, nudijo zelo lep primer odpovedi razrednemu boju z edinim namenom — okrepiti odporno silo naroda. Združitev vseh angleških sil v en sam mogočni odpor', do katerega je prišlo leta 1940 po padcu Francije, je drugi primer vsenarodne enotnosti pred skupno nevarnostjo. Toda takšni pojavi so rezultat izrednih razmer, čeprav odkrivajo tisto, kar Je v narodu najboljšega in najplemenitejšega.
ZAVEST ENOTNOSTI
Dejansko je angleško sodelovanje vsaj do neke mere moči pojasniti
obstojem takšnih izredgih razmer. Vendar pa je velika razlika med izrednim vojnim stanjem in trenotnim položajem. Danes se ljudstvo zaveda kritičnega položaja in ravno to je privedlo do spontanega in svobodnega sodelovanja.
V Veliki Britaniji je bil prvi znak, da so se delodajalci in delojemalci zavedli vrednosti sodelovanja in vzajemnega razumevanja, šele v kritičnih mesecih leta 1940. Takrat so namreč delavci spoznali, da bi bil porast proizvodnje in izboljšanje kakovosti proizvodov tudi njim samim v korist. Poleg tega bi se s tem okoristil ves narod, če ne celo vse človeštvo. Delodajalci so upravičeno iskali sodelovanja z delavci, bodisi da je Slo za izboljšanje proizvodnje, ali za preizkusa, vanje novih delovnih ustrojev, ali pa tudi za izboljšanje delovnih pogojev. Na splošno so dosegli zado-voljiive uspehe. Za obe strani so bili uspehi enako zadovoljivi kot tudi presenetljivi. Ko so po prenehanju sovražnosti tako delodajalci kot 1 delavci sprevideli, da se bo narod mogel samo s pomočjo povečanja izvoza In s povečanjem
najpotrebnejših proizvodov kot tudi s pocenitvijo proizvodnih stroškov vrniti k nekdanji blaginji, če ne celo Izboljšati predvojne življenjske ravni. Izkušnje so začele roditi obilne sadove in izvrstni uspehi so zavzemali vedno večji pomen.
1 To, kar se danes dogaja v majhnih obratih, velikih podjetjih ia ogromnih industrijskih sklopih, je v luči gornjih opazovanj ravno tako omembno. Predvsem je važno, da povsod delujejo industrijske komisije (Working-parties), nestran. karske organizacije, ki Jih imenuje trgovinsko ministrstvo in ki Jih po enakih delih sestavljajo delodajalci, delavci ln neodvisni strokovnjaki, ki budno pazijo na koristi delavcev. Takšne komisije že delujejo v 15 Industrijskih panogah. Tv	.	___
POBUDE ZASEBNI INDUSTRIJI
Britansko trgovinsko ministrstvo ni Izgubljalo mnogo časa z razmišljanjem, ali naj da svojo po. moč tudi zasebni industriji in iz. voznikom. Kot je razvidno tudi iz govorov odgovornih ministrov, naporov zasebne podjetnosti niso samo v celoti priznali, ampak jim dali tudi polno pomoč. Tudi v od-nošajih med delavstvom in zasebnimi podjetji je opaziti bistveno Izboljšanje. Kljub neizogibni neuravnovešenosti, ki nujno sledi
vsaki vojni, so vendar delovni in mezdni spori zelo redki.
Polna izraba ročnih delavcev v britanski industriji v veliki meri prispeva k dejstvu, da se Je med delavstvom razširila zavest, da večja proizvodnja njim kot razredu ne žkoduje, ampak Je tako zanje kot za ves narod vir na^ predka in blaginje. Ravno zaradi tega se delavstvo zaveda neke blagodejne stalnosti, ki v veliki meri preprečuje delovne spore.
Tudi tisk je dokaj prispeval 1« večjemu razumevanju med posameznimi razredi, in sicer z umetnimi, jasnimi ln tehtnimi razmo-trivanji o nujnih trenotnih potrebah, Splošna slika glede industrijske In državne politike, ki jo je iznesel tisk, je zelo umirjena ter je ne vodijo strasti. Ravno zaradi tega se je tudi vsakdo potrudil, da je vse sile vložil v svoje poklicno delo.
Takšen nenavaden razvoj jo verjetno šele v otroški dobi, toda zasluži skrbno preučevanje. V dobi, v kateri sta sl desnica In levica' v tolikih deželah napovedali neizprosen boj in v kateri gospodarski položaj ni že nič Prew<5 trden, ni neumestno, poudarimo, da »o Britaniji našli voljiv izhod
če močno ravno v Veliki vsestransko zado-in da ravno tam
splošne težnje
čenjajo
dobivati
enotnostjo stalno in
za-
do-
končno obliko.
........ ****^^^Q"t»..»mre .......... 11 —.
Uspešno reševanje socialnega vprašanja je videti v grajenju zdravih in ličnih delavskih stanovanj
V predvojnih letih so Benetke v avgustu resnično oživele: medna-^dne filmske razstave na Lidu v Posebni palači so privabile na ti. *o*e tujcev iz vseh delov sveta. Pri-so kritiki, novinarji, filmski i-8'alcl, režiserji, glasbeniki in mar. sikatori filmski producent Je pu-st'l Benečanom čedne vsote denar Filmske družbe so resnično tekmovale, katera bo poslala na raz-stav0 svoj najboljSi film iz tekoče-8* leta, ki ni bil Se absolutno nikjer Predvajan in v originalni kopiji. V Primeru zmage, ki so jo filmu pri« £Qdili najboljSi filmski kritiki, je kilo to največje odlikovanje filmski družbi, drugim pa pobuda za Se nadaljnje uspeSnejSe umetniSko dejanje na filmskem poprišču.
Največji uspeh je dosegla 6. mednarodna razstava leta 1938, ko Je delovalo 83 filmskih družb iz 19 držav. Med razstavo so predvajali filmov in 99 znanstvenih, doku. mentarnih, propagandnih in risanih filmov. Navzočih je bilo 94 ita-hjaskih in 75 tujih novinarjev.
Vojna Je prekinila znane razsta-ve; povojni čas je spet omogočil Ponovno prireditev. Dne 31. avgusta so svečano otvorili prvo povoj-ho beneško «Mednarodno filmsko razstavo 1946».
Čeprav je bila propaganda dovolj velika, prireditelji niso mogli vzbuditi tistega zanimanja, ki bi ga prireditev v resnici zaslužila. Obisk filmskih igralcev, režiserjev, glasbenikov in producentov je bil neznaten. Kompaktno zastopstvo je poslala edino Sovjetska zveza, in sicer Sergija Budajevega, 'igralko Tamaro Makarovo, režiserja Miha,!. Ja Cevrelija, operaterja Kosmato-Vega in glasben!ka N. Knjukovega. Izmed italijanskih igralcev je bila navzoča Alida Vallljeva, Izmed britanskih ln ameriških - nihče.
Svoje sodelovanje na razstavi je Prijavilo 24 filmskih družb iz sedmih držav: Francije, Italije, Poljake, Sovjetske zveze, Švice, Velike Britanije in Združenih držav, prijavljenih je bilo okoli 35 filmov, Poleg tega pa. še vrsta znanstvenih, dokumentarnih, propagandnih ln risanih filmov.
Na tiskovnem uradu je bilo prijavljenih v prvem tednu razstave okoli 160 novinarjev: večji del italijanskih (nekaj zastopnikov večjih milanskih in rimskih listov, ostali predstavniki filmskih revij in lističev), manjši del tujih in še to le tistih. ki naključno bivajo v Italiji.
Predstave so bile v kinu San Marco v Benetkah (Palača na Lidu Je zasežena). Za novinarje so bile organizirane posebne dopoldanske predstave; za ocenjevanje filmov je bila izbrana posebna komisija, sestavljena iz filmskih kritikov in izvoljena od Italijanskih in tujih novinarjev, akreditiranih pri vodstvu razstave.
Pozorni opazovalec bi lahko spre-
govoril marsikatero opazko o obiskovalcih kino predstav. Naj omenimo samo eno: vsi predvajani filmi so v originalnih jezikih. Ker večina obiskovalcev tujih jezikov ni razumela, se je jasno — posebno pri dvogovorih (napr. pri angleškem filmu Henriku V.) dolgočasila; začeli so govoriti s svojim so-Eedi in tako motili pozorne obiskovalce.
Na razstavi so bile zastopane vse večje filmske družbe, ki pa prireditev, kot je bjlo videti, niso vzele tako resno, kakor v predvojnih letih. Tehnični napredek filmske industrije je zelo velik, kar se je pokazalo posebno pri barvnih filmih, ki jih je bilo na razstavi precejšnje
Krivi brez krivde*
Produkcija «Mosfilm», Moskva; režiser V. Petrov; v glavnih vlogah A. Tarasova, V Drusnikov.
Plim so povzeli po Istoimenski komediji dramnturga A. N. Ostrovskega, ki je ži vci v 19. stol. Komedija prikazuje življenje ruskih podeželskih gledališč iz let 1880 do 1890.
Slavna pevka Krucinina pride v svoj rojstni kraj na obisk. Zaradi priljubljenosti izposluje pri guvernerju preklio odloka o izgnanstvu mladega igralca Nesnamova. Ta pa pride ves, razburjen k njej in ji očita, čemu se vmešava v tuje zadeve. Ona mu reče, da Ima vsak-dg pravico in dolžnost pomagati drugim. Lepe besede Nesnamova ganejo in ji pove svojo Žalostno zgodbo, kako so ga star Si v mladosti zavrgli. Zaradi tega meni, da mu nikoli ne bo nihče nič dobrega storil. Tudi igralka skriva v srcu podobno zgodbo: v mladih letih je imela sinčka, ki ga je zapustila. To je povedala prijatelju in igralcu Duduki\iu, ki ne zna molčati, ampak to pove spletkarski domači igralki Korinkini, ki bi se nad Kru-črnino rada maščevala, ker je zatemnila njen igralski sloves. Zamisli načrt, po katerem naj bi njeno skrivnost izvedel Nesnamov in jo
sovjetske Atoufc, proizvodnje: Mmu (Moskva)
filmska igralka A. Tarasova v Mos-eKrivi brez krivde»
na nekem plesu javno osramotil kot mater, ki je zavrgla svojega otroka. Krucinino pride obiskat bogat posestnik Murov, ki je njen nekdanji ljubimeo in oče njenega otroka. Igralka takoj zahteva, naj pove, kje je sin. Pove ji, da je umrl in odide.
Krucinina je nekdanja Ljuba, ki je Ijgbila Murova in z njim imela otroka. Toda ta jo zapusti in poroči drugo. Ljuba iz obupa zapusti dom in sinčka in odide v svet.
Kruoinina-Ljuba gre na pokopališče iskat sinčkov grob. Sreča staro beračico, kateri je nekoč izročila sinčka. Ta ji pove, da sin ni umrl, ampak da ga je po hudi bolezni odpeljal Murov.
Na plesu pri Dudukinu so Nesnamova močno opijanili in mu povedali, da je Krucinina v mladosti zavrgla svojega otroka. Tedaj je h Kruoinini prišel ves skesan Murov ter jo prosil za roko in odpuščanje. Ona ga zavrne, če S, da je lažnivec, ker sin ni mrtev in mu reče, naj poišče sina. Nato napravi Dudukin napitnico v čast Krucinini, ki se mu lepo zahvali. V tem vsTane opijanjeni Nesnamov in vzklikne: tDvigam čašo v čast mater, ki so zavrgle svoje otroke», ter vsej družbi pove svojo Žalostno zgodbo in izjavi, da ničesar ne ve ne o očetu in ne o materi, od katere ima samo majhen medaljonček, ki ga v jezi vrZe po tleh. Razburjena Krucinina ga pobere in prepozna ter se z Vzklikom »Moj sin« vrle Ne-snamovu v objem. Sin jo takoj povpraša po obetu. Ko zve o brezsrčnem očetu, nanj tdkoj za vedno pozabi in se ves srečen oklene svoje matere.
število, izbira filmov pa v vseh primerih ni bila najbolj posrečena. Marsikateri film ni pokazal več od običajnih filmov, ki jih vidimo vsak dan: poleg tega filmi, ki so jih predvajali, niso bili izključno iz proizvodnje zadnjega leta, kot je bil to običaj na prejšnjih razstavah. Tako so predvajali kot novost sovjetski filmi «Parada mladosti«, ki smo ga že v Trstu videli Junija ali julija meseca.
Na razstavi so se posebno pokazale razlike med ameriškim in sovjetskim filmom, tako v izbiri vsebine, kakor z režijskega in igralskega podajanja. Ta razlika se je posebno pokazala v sovjetskih dokumentarnih filmih, ki so se spremenili v propagando in v poveličevanje ene same ideje.
Izmed najboljših filmov na razstavi je treba omeniti naslednje: Warner Brosov film «Staro prija-teljstvon («Oid Acquaintance») z Bette Davisovo in Miriam Hopkin-sovo v glavnih vlogah; Metro Oold-wln Mayer je poslal barvni film <tLessie, pridi domov* («Lessie come home«) in «Gospa Curie» («Mada-me Curie«); Paramount Je poslal izvrsten film «Ljubezenska pisma» («Love letters«); Columbia film je poslal biografski barvni film iz Chopinovega življenja sVečna pesem» («A song to rerpeber«) s Paulom Munijem in Merle Oberonovo v glavnih vlogah; Universal film Je prikazal «To našo ljubezen* («This love of ours«) po znani Pirandelli-jevi komediji in z igralci Merle O-beronovo ter Charlesom Korvinom; 20th Century Fox je poslal barvni film z naslovom ((Kri in pesek* («Blood and Sand«) s Tyronom Fowerom in Lindo Darnellovo; R. K. Radio Picture Je prikazal nadaljevanje znanega filma «Moja pot«, in sicer «Zvonove cerkve Sv. Marijev («Bella of St. Mary’s») z Bing Crosbyjem in Ingrid Bergmanovo; posebno pozornost je vzbudil Walt Disneyev risani film «Bambi»; Eagle Lion Film je poslal barvni film ((Cezar in Kleopatra» z znano igralko Vivlen Leighovo v glavni vlogi; izmed ruskih filmov je treba omeniti zgodovinski film ((Prisego*, ki prikazuje prisego Stalina pred Leninovim truplom, nadalje sCapa-jeva* iz dobe državljanske vojne ter «Krivi brez krivde»; izmed italijanskih filtrov je omeniti Minerva filmi ((Evgenija Grandet* z Alido Vallijevo v glavni vlogi ter «Mon-tecassino*; izmed francoskih filmov so predvajali «Sylvia in fantom*, ki prikazuje življenje na nekem fran-voskem gradu.	D. S.
«Ljubezenska pisma*
(.LOVE LETTERS.)
a lanske filmske proizvodnje: Fosca Freda in Piero Blgerna v Nestor filmu eMonlecasslno*
Produkcije,: «Paramount» film; režiser:	William Dle.erle; v
glavnih vlogah:	Jennlfer Jones,
Joseph Cotten, Ann Richards, Cecil Keliaway, Robert Sully.
Osnutek za film Je priredil po romanu Chrlsa Massieja Ayn Kand; prikazuje z vso toplino življenje na angleškem podeželju, kjer zlvl sanjava deklica, ki čaka na svojega princa Iz sanj.
Alan Quinton (Joseph Cotten) in Koger Morland (Robert 8ully) sta častnika iste britanske armade v Italiji. Prvi je resen in pesniška duša, drugi bolj lahkega in nerazsodnega značaja.
Alan je kljub svojemu resnemu značaju privolil, da bo v imenu Rogerja pisal čudovita ljubezenska pisma neki angleški deklici Viktoriji (Jennifer Jones), ki je ni poznal in tudi ni upal, da bi jo mogel kdaj koli spoznati. Nekega dne sporoči Roger Qulntonu svojo vrnitev v Anglijo, kjer bo poročil deklico.
Neka) mesecev kesneje se je v domovino vrnil (udi Alan, kjer je izda je bil Roger ubit v tajin-stvenlh okoliščinah in da je bila njegova Zena Viktorija zaradi nenamernega umora obsojena na leto dni zapora.
Nekoliko iz sočustvovanja do mrtvega tovariša, malo i* nekakega skritega upanja, da bo spoznal dekle, kateri je pisal z vso toplino ljubezenska pisma, se je Alan odločil, da bo nekoliko poizvedoval o čudnem umoru. Pri svojem raziskovanju je srečal Viktorijino teto, toda uboga lena je bila mr-tvoudna in nema od dneva Zaloigre, katere edina priča je bila; kmalu po tem odkritju je izvedel, da je tudi Morlandova žena Viktorija izgubila spomin za vse pretekle dogodke. Nadaljeval je s preiskani-njem in našel Viktorijo in v svoje veliko začudenje v njej spoznal dekle, ki mu )e> bila prej znana pod imenom zSingleton». Zaljubil ■se je vanjo in s tem, Ja> jo je poročil, je uresničil svoje skrite sanje.
Breča dvojioe bi bila popolna, če ne bi Stngletonove motile btlne vrnitve za njo nerazumljivih spominov. in nekega dne se je razstr-gal pajčolan, ki je zakrival njeno preteklost. Ko ,i je naključno polila roke z rdečim malinovim sokom, se je ob pogledu nanje zdrznila in v duhu se ji j„ pr,kazala grozna preteklost. Viktorija se jo spomnila: tistega dne jo je poh-
).z ameriške filmske proizvodnje: Jennifer Jones in Joseph Cotten v Paramountovem filmu «Ljubezenska pismen
KULTURNA PRIZADEVANJA MADŽARSKE
NOBENEGA ZANIMANJA ZA LITERATURO, K« OPISUJE VOJ ME GROZOTE. PAČ PA SILNO VELIKO ZA KLASIČNA DELA
cija našla ob truplu moža okrvavljeno in z nožem v rokah; nato so jo aretirali. J.mnezijd ji je prepredla, da bi se zagovarjala; obsodili so jo.
Ko so ji pripeljali še teto, je lahko v spominu obnovila potek dogodkov: ko je prebirala znjegovaz pisma, je njen mož v navalu ljubosumnosti zagrabil popisane liste, jih vrgel v ogenj, njo pa začel pretepati, Padla je na tla, njena teta j’a je s kuhinjskim nožem zabodla njenega moža,
Viktorijin duh se je popolnoma osvobodil tenčic, ki so zakrivale njeno preteklost; spet se je spominjala vseh preteklih dogodkov in med njimi tudi princa svojih sanj, ki ji je v resnioi pisal vsa pisma in ki je zdaj bil njen mož, ki ga je ljubila z vsem srcem.
Nova obubožana Madžarska ni uboga na ustvarjalni sili ter literarnem in umetniškem izživljanju. Lahko bi rekli, da se je madžarski duh zelo hitro dvignil po žalostni dobi nacizma, ko je madžarsko duhovno življenje bilo vistosmerje. no in pod geslom, da mora izginiti vse, kar ni 100% nacistično. Duhovno življenje se bo v Se večji msri lahko razvilo, ko se bo dežela otresla inflacije, ki neugodno vpliva na dejavnost in inicijativ-nost.
Menijo,, da bodo do jeseni položaj toliko izboljšali, da se pesnikom, pisateljem, umetnikom in mislecem ne bo veJ treba boriti z lakoto. Danes so Se veliki siromaki, ker ni mogoče najti madžarskega založnika, ki bi se odločil in založil knjigo. To iz preprostega razloga, ker založnik ne more predvideti, kakšna bo oena knjigi čez dva meseca, ko bo izšla. Kljub tem težkim okolnostim so se že nekaj mesecev po obleganju Budimpešte pojavile novosti na knjižnem trgu, aktualna in zelo dramatična dela, ki zajemajo snov iz resničnih dogodkov — dela, ki spominjajo na Rcmarquea. Vendar niso naletela na razumevanje občinstva, kot so si založniki in pisatelji obetali. Pokazalo se je, da občinstvo, ki je samo prebilo težke ure v podzemskih zakloniščih, nima nobenega zanimanja za literaturo, ki opisuje grozote vojne in obleganj. Tudi dela z najvišjo pesniško In literarno' vrednostjo nimajo uspeha, če je snov zajeta iz nemških koncentracijskih taborišč in mučilnic. Madžarsko občinstvo želi pozabiti na prestane težave in se jih noče spominjati še v literaturi in umetnosti. Knjigarnarji pravijo, da Se nikoli niso prodali toliko klasikov iz predvojne literature in francoskih ter angleških učbenikov, kot v preteklem letu. Mnogo je in-
Filmske zanimivosti
Pravo ime filmske igralke Jennifer Jonesove Je Phyllis Isley. Rojena je bila v Tulsi (Amerika); stara je 25 let; oči in lase ima temne, tehta 54 kg, visoka je 1.70 m. Igrati je začela že v zgodnji mladosti v gledališču, kesneje pa so jo »odkrili« in pot pri filmu ji Je bila odprta.
* * *
Ravnatelj filmske družbe «Gainsborough Pictures« v Londonu je sporočil, da bodo začeli s snemajem velikega barvnega filma o Krištofu-Kolumbu. Naravne prizore za film bodo snemali v Sredozemlju; vlogo Kolumba bo igral igralec mednarodnega slovesa.
* • •
V Universal filmu »Ta naša ljubezen*, ki b<P ga predvajali na mednarodni filmski razstavi v Benetkah, je dosegal velik uspeh igralec Charles Korvin. Po narodnosti ja Madžar; mnogo je potoval po vsem svetu Jn pri tem se je naučil pet jezikov. Preden je prišel k ameriškem filmu, je igral v nekem gledališču na Brodwayu.
* * *
Da bi čim dostojnejše proslavila 20 letnico zvočnega filma, je filmska družba Warner Bros, ki ima za razvoj tega velike zasluge, pripravila nekaj odličnih filmov: »Casablanca« z Ingrid Bergmanovo. »Grof Essex» z Erol Flynnom ln Bette Davisovo, »Emil Zola« s Paul-lom Munijem, »Avanturiste« z Erolom Flynom in Olivio de Havilland, »Saragota Expres» z Gary Cooprom ln Ingrid Bergmanovo; toda to še niso vsi filmi. Se več jih je, a je bolje, da o njih molčimo, ker jih v Trstu še dolgo ne bomo videli.
* * *
Odličen zabavni film je pripravila filmska družba »Paramount«; »Dogodivščine v Zanzibarju«; glavno vlogo v filmu igra Bing Grosby, ki je verjetno slekel za nekaj časa duhovniško obleko, s katero je navdušil v dveh filmih: »Moja pot« 1n »Zvonovi iz cerkve Sv. Marije«; družbo v filmu mu dela to pot zapeljiva Dorothy Lamour.
* * *
Ray Milland, ki igra v novem Paramountovem barvnem - filmu »Dama v črnem* poleg Ginger Rogersove glavno vlogo, je moral pet let čakati, predem se mu je ponudila prilika, da je stopil v višji liollywoodski filmski svet; po prvem filmu s Claudette Colbertovo je prejel za igro v filmu »Izgubljeni teden« nagrado filmske akademije. Rodil se je 3. januarja 1905 v Neathu; Visok je 1.77 m, tehta 82 kg. Je srečno poročen in ima sina.
telektualcev, ki bi za vsako ceno želeli zapustiti domovino, če bi jim bila odprta pot v tujino. Kdor pozna madžarsko miselnost, ve, da bodo te načrte opustili, čim se bodo razmere izboljšale.
Duhovna proizvajalna sila je velika, o tem se je moči povsod pre. pričati. Na primer v skoraj vseh budtmpeštanskih gledališčih' so že predstave, kljub temu, da so stavbe na pol podrte. Predvajajo tudi dela avtorjev, o katerih prej ni bilo slišati; nova gledališka literatura seveda še ne hodi po jasno začrtanih potih. Vendar je eden izmed novih pisateljev, Stefan IIay, znan tudi v tujini in je napisal omembe vredno gledališko delo, ki so ga predvajali v narodnem gledališču v Budimpešti. V operetnem gledališču jim primanjkuje snovi in predvajajo predvsem dela klasikov. Madžarski pesnik Eugen Heltai pripravlja za ta oder Nestroyjevega tLumpaclja Vagabunda», v novi lirično l-po izdelani predelavi. Heltai je star TO let in je preživel rasistično nevihto nad Madžarsko, četudi ni čistega arijskega poko-lenja. Njegov ugled je bil tako velik, da ga niti takratni režim ni upal izločiti iz kroga madžarskih kulturnih delavcev.
Franc Molnar živi kot emigrant v Ameriki in dela za Hollywood, vendar doma upajo, da se bo veliki pisatelj gledaliških del vrnil k domačemu gledališču. Zsolt Harsangi znani romanopisec je umrl že pred obleganjem Budimpešte in pustil za seboj vrzel v madžarskem literarnem svetu. Sreča za madžarsko literaturo je, da je preživel nacistični teror romanopisec Ludvik Žilah i, ki je trenotno predsednik madžarsko - rusjcega literarnega društva. Tudi v tujini je znan po svojih romanih, ki so izšli v založbi Csolnag. Nadarjeni romano-piseo In dober poznavaleo človeške duše 47 letni Aleksander Marai je stopil popolnoma v ozadje in živi na deželi v bližini Budimpešte. Bil je glasnik meščanstva in se zaveda, da trenotno niso zanj primerni časi» Onemel je tudi Frano Herczeg, ki predstavlja dobo pred in za časa Uorthgja, Po rodu je Švab
iz južne Madžarske; bil Je dober romanopisec, poln življenjskega optimizma toda do dna konservativec. Tudi časopisa Uj <dok (Novi časi), ki preživlja velike tspremembe, ne urejuje več. Spada popolnoma v preteklo generacijo, ki tudi na Madžarskem že izumira. Njegovo odersko delo tModra lisica« je znano tudi v tujini.
Madžarski liriki so vsi na delu in skušajo v svojih delih podčrtati
PARADOKSI PEARSALLA SMITHA
V jutranjem hladu sem vstal z duševnim naporom stoika; ko sem nekoliko kesneje opravljal jutranjo kopel, bi skoraj smel reči, da pripadam šoli epikurejcev. Pri zajtrku sem postal materialist; ko sem malo časa nato kadil prvo cigareto, sem bil že Idealist ter sem v duhu spreminjal svet v nekaj nadčutnega. *Ko aem prelistaval jutranji časepis, nisem imel nikakega dvoma več o resničnosti zunanjega sveta. Vse dopoldne in popoldne sem tako spreminjal svoje mnenje in naj-.-azličnejše misli so se mi porajale, vrele iz mene ter se spet vračale v zavetje mojega razuma. Ko pa je napočil konec neizmernega dneva, sem ugotovil, da je bil poln poglavitnih idej ln nazorov o bistvu obstoja in življenja, vendar je za menoj zazijala praznina.
novo socialno noto. Sodelujejo pri mnogoštevilnih, tednikih, ki jih še tiskajo na slabem papirju in čakajo, da se bodo lahko boljše rqz-vili. Med sodelavci so znana imena, kakor n. pr. Georg Faludy, ki se je šele pred nedavnim vrnil iz tujine.
Tudi časnikov je veliko število, vendar so zaradi pomanjkanja papirja prisiljeni izhajati na štirih straneh. Na prvem mestu je brez dvoma *Magyar Nemzet» (Madžar-
ski narod), Izdaja ga Georg Par-ragi, ki je tudi lastnik zelo čita-nega tednika tJgazsdg» (Resnica). Omembe vredni so še glavni strankarski listi. Komunistično glasilo je eSzabad nep« (Svobodni narod); glasilo socialdemokratov Je »Neps-tava> (Glas naroda); glasilo malih posestnikov Je »Kis Uisag* (Mali časnik); in končno »Vilag« (Svet), ki Je pričel pred kratkim izhajati kot glasilo prostozidarjev. Dolga leta je bil prepovedan, Zdaj ga izredno dobro urejuje univerzitetni profesor dr. Geza Supka. Večkrat prinaša članke nobelovega nagrajenca dr. Alberta 8zentgyrgyla, duhovnega prvaka in duhovnega očeta madžarskega naroda. Po izrednih intelektualnih sposobnostih je znan sedanji minister za vzgojo dr. Deziderij Kereszturg, ki se je kot esejist in umetnostni kritik proslavil že v nekdanjem tPester Loydu». Mnogo Je prispeval k dobremu glasu madžarske literatute v tujini sedanji zunanji minister Johann Gyt)ngyosi.
Vsi oenajajo novosti ter se obračajo od starega fevdalnega načina življenja. Politika ima seveda velik vpliv na duhovno razbitost, še mnogo večjega pa težke gospodarske prilike. Popravila niso potrebna samo razdrta poslopja, potrebne so ga predvsem duše in zato je predvsem za intelektualce vabljiv tednik tUj Maggarorszag» (Nova Madžarska), ki v vsaki številki prinaša časom primerne zanimivosti in je popolnoma v duhu časa. Iz vsega je razvidno, da so vsi pripravljeni priznati napake iz preteklosti in začeti novo duhovno življenje, v katerem so se pojavili večinoma novi ljudje, o katerih je prej le malokdo kaj vedel. Tako imenova. ni konservativci pridejo •do besede le v svojih strankarskih časopisih; sicer imajo tudi oni besedo pri preobrazbi življenja, vendar so ožigosani kot reakcionarji. O tem, ah so res reakcija ali ne, )e ni padla končna odločitev, kajti boj med različnimi svetovnimf nazori se Se nadaljuje. Se se poznajo rane hudih časov na duSah ljudi, ker Se ni poteklo dovolj fasa, da bi pozabili preteklost in se preobrazili.
Iz britanske filmske proizvodnje: prizor iz Eagle Lion filma eCezar in Kleopatra»
ZANIMANJE ZANJO JE BILO KLJUB SODELOVANJU FILMSKIH DRUŽB IZ SEDMIH DRŽAV V PRIMERI S PREDVOJNIM SKROMNO
ZA SVOBODNI TISK
NOVINARSTVO
V NOVI JAPONSKI
Tri]« najvežji Hall, ki mo po zavezn'iki I zasedbi spremenili svoje urednike zbore« uveljavljajo demokratska na£ela
Pred nekaj meseci ao uradniki japonskega časnika 4Nisi Nipon*, na otoku Kiuslu, ki „j«1 bil nekaj časa ukinjen, zatrjevali: «Vsi, ki smo tukaj zbrani, slavnostno izjavljamo, da je ustvaritev svobodnega tiska nujna potreba za uresničitev svobodne in demokratične Japonske In da mora biti tisk branite^ demokracije.*
Ta izjava urednikov in vsega osebja velikega japonskega dnev nika »Nisi Nipon* je značilna manifestacija novih idej, ki so se utrdile v uredništvih najvažnejših japonskih listov po zavezniški zasedbi. Splošno je prevladovalo mnenje, da je bilo potrebno računati z odgovornostjo vodilnega osebja v no-v.narstvu za duhovno pripravo nrpadalne vojne. Odgovornost za to so pripisovali vodilnemu kadru glavnih oseb v uredništvih. Ko bi te odstranili, naj bi preostalo osebje ustanovilo svoje ustanove, ki bi skrbele za vodstvo listov.
•Svoboda tiska«
Na tej podlagi so izvedli v japonskem novinarstvu pravo revolucijo. Četudi je japonska ustava iz leta 1890 jamč.ia svobodo tiska »v okviru zakona*, vendar japonski tisk ni bil nikdar svoboden. Časnike je vedno nadzorovala vlada, tako da so bili prvi, ki so padli pod vpliv vladne napadalne politike, ker so se ga vojaški In vojni naklonjeni krogi posluževali za pripravo naroda na vojno. Ker so bili pod nadzorstvom državne cenzure: so postali časniki po letu 1931 eno izmed najuspešnejših orodij za vojno. Kljub strogi cenzuri so posa-m:zni časniki vendar od časa do časa uspeli objaviti kakšen članek, ki je klical po spremembah; med temi je treba predvsem omeniti liste skupine Asahi, ki so jih vsak dan tiskali v Tokiju, Kobiju ln Kokuri; danes imajo ti listi naklado, ki dosega tri in pol milijona Izvodov na dan. V preteklosti so tl listi bili predstavniki demokratičnih struj, toda prisilili so Jih, da so opustili sli vsaj zakrili svojo tendenco in se prilagodili «novim strujam* s tem, da so se uklonili zahtevam vladne politike v času, ko je vojna klika prevzela vso oblast na Japonskem.
Meseca maja 1936 je eden izmed listov Društva za zunanjo politiko pisal: »Ko j« prišlo 26. februarja 193^ do zdaj še dobro znanega spopada v Mandžuriji, Je skupina častnikov napadla ln zasedla poslopje lista »Asahi Simbun* v Tokiu in ga držala nekaj časa v svojih rokah. Ta dogodek je označeval odločilen preobrat v Japonskem novinarstvu, ker Je nacionalistična struja zavzemala vedno večjo vlogo v Japonski politiki. Listi skupine Asahi so opustili svojo politiko ter brez posebnega navdušenja sodelovali pri izvajanju različnih vladnih nalog, ki so strmele za tem, da bi privedle Japonsko v stanje vojne pripravljenosti.*
Po zavezniški zasedbi so bili listi skupine Asahi prvi, ki so začeli izvajati čiščenje. Čistko so izvedli sami Člani uredniškega osebja, ki so odstranili reakcionarne in militaristične činitelje iz odgovornih mest. Vs| uredniki, med katerimi so bili tudi vsi glavni delničarji, ki Jih ta nova organizacija novinarjev ni sprejela, so odstopili.
Sedanjo politično usmerjenost listov skupine Asahi lahko označimo takole: izvedba načel, ki Jih vsebuje pogodba štirih velesil v Pots-
damu; 'zgraditev svobodne, mirne in demokratične Japonske; sprejem načel o vzajemni pomoči vseh narodov pri graditvi splošne blaginje, utrditev miru, pravičnosti in prijateljstva med narodi; izvrševanje novinarskega poslanstva, ki temelji v obveščanju in poročanju resnice javnosti.
Drug list, ki je prav tako nasprotoval cenzuri in militarističnim krogom, birokraciji in slabim navadam v politiki, »Yomjuri» po 1-menu, so leta 1944 združili z listom »Hock'», Meseca oktobra 1945 so nameščenci lista «Yomjuri-Hocki» sklenili organizirati sindikat, demokratizirati list, priboriti si boljše delovne pogoje in ustvariti organizacijo za vzajemno pomoč in zadružno prodajalno.
Zavezniško vrhovno poveljstvo, ki je strmelo za vzpostavitvijo svobode tiska je izdalo naslednje obvestilo:
«Svoboda tiska pomeni v bistvu pravico na svobodno uporabo zakonitih obveščevalnih virov in pravico objavljati te vesti in mnenje uredništva brez kakršnega koli vpliva ali pritiska s strani katerega koli despotizma ali totalitarističnega nadzorstva naj bi to že nastopale v obliki kakršnega koli vladnega zavoda, politične stranke, združenja delavcev, sindikata ali katere koli drugačne skupine, ki bi imela namen izvajati pritisk.*
List «Mainici Simbun*, ki je po svoji važnosti tretji največji list na Japonskem, Je tudi takoj po zavezniški zasedbi izvedel reorganizacijo svojega uredništva. Namen novega vodstva, ki jz sestavljeno iz osebja In delavstva je da njih dnevnih zasto pa v polnem obsegu načela socialne pravičnosti in prave narodne volje. Tudi pri tem listu so dosedanji glavni ravnatelj in uredniki odstopili in so izvolili nove. Obenem z navedenimi listi so tudi mnogi drugi I sti izvedli preureditve svojega vodilnega uredniškega osebja, ki so pomenile uvedbo novih idej za demokratsko obnovo Japonske.
IZ SLOVENIJE
Odkup žita, ki se je začel bolj pozno, ker krajevni ljudski odbori niso pravočasno sestavili obračunov za obvezno oddajo žita In ker nteo dobili pravočasno akreditivnih čekovnih nakaznic in nakazil za industrijsko blago, je dosegel po pisanju «LJudske pravice* že precejšnje količine žita, ki pa znašajo skupno komaj eno četrtino obveznih presežkov žita. V veliki meri so temu krivi ljudski odbori, drugod >a niso dovolj gibčne in hitre zadruge. Odkupovanje žita se na tak način lahko zavleče do novembra, počasnost pa povzroča, da postajajo kmetje nezadovoljni, ker morajo dolgo čakati, preden pridejo do tako potrebnega denarja. Do zdaj so kmetje iz najbolj žitorodnih okrajev oddali skupno 1360 ton žita, iz ostalih krajev pa še ni zadostnih podatkov.
TRŽAŠKA KRONIKA
Prvi bataljon ,.London lrish rifles" odšel lz Trsta
Prvi bataljon eLondon lrish Ri-jlesn, ki je bil 16 mesecev v Julijski krajini leot edinica zaupne an-gleško-ameriške uprave, je včeraj ob zvokih godbe zapustil Trst. Čete, pred katerimi je korakala godba na pihala, so odšle iz vojašnice. v ulici Rosetli in so po glavnih me-stneh ulicah prišle na p6'!ajo. Med potjo jih je ljudstvo pozdravljalo.
Nastop čet, ki so se uvrstile v vojašnici, je bil izreden. Edinice, ki bodo nadomestile odhajajoče, so se delno le nastanile v vojašnici in vojaki so prisostvovali odhodu ba-
Prežldij Slovenskega osvobodilnega sveta je na
ZANIMIVOSTI
Iz groba je vstal
V Bukarešti so predvt jali film o koncentracijskem taborišču Nord-hausen. Gledalci so nemo in z napetostjo gledali prizor, kako so a-meriikl vojaki odkopavali skupne grobove. Iz groba so potegnili tudi neko suho in sestradano telo, ki je imelo v sebi še življenje. Celo očala so mu pozabili odvzeti. V tem trenotku se je razlegel po dvorani obupen krik. Prižgali so luč in pomagali neki ženi, ki je padla v nezavest. Ko so jo obudili, jim je povedala, da je v tem polmrtvem telesu spoznala svojega sina.
GENERAL MORGAN
PRISOSTVOVAL SVEČANOSTI ZA NOVOZELANDCI V CA8ERTI
Caserta, 18. sept. Včeraj je bila na vojaškem pokopališču v Casertl ob priliki odhoda druge novozelandske divizije iz Italije pomembna spominska svečanost, kateri ita prisostvovala di v'zljski general sir Wllllam Morgan, K.C., D.S.C-, M.C., vrhovni zavezniški poveljnik na sredozemskem področju in podpoveljnik brlgadnt general I* C. Jaynes.
Pred svečano službo božjo je vrhovni zavezniški poveljnik pohvali velika ln zgodovinska Ceha in p,častil spomin tistih, ki so dali 3.-oje življenje m katerih ostanki
počivajo v Italiji«
Tudi general Jaynes je v Imenu odsotnega generala Leeja pohvalil junaška dela tistih Novozelandcev, ;.l go sa nedavno borili na sre-o-2 mskem bojišču ob strani arneri sklh čet v oddelkih, ki so bili do-0 'cljenl ameriški vojski- »Njihovo maštvo, njihovo odločnost in nji-ivo srčno moč — je dejal ne ba ameriška vojska nikoli pozabila!*
Temu Je sledil enominutni molk I ato Je poveljnik glavnega stana 2J novozelandskega ekspediejske. ga zbora brigadir S. M. Crump. C. MA., C B.E., D.S.S., Izrekel spominske besede.
Potem ko so trobentači godbe glavnega stana ameriškega vojske ni sredozemskem področju odigrali »Last post* in »Revellle*, so od molili molitve In ob igranju himna »Veliant hearts* so položili vence. .Svečanost so zaključili z igra britanske in ameriško himne.
Žejna živina si sama postreže
V	bližini Londona je vzorna Jarma, ki je uvedla novost, ki bo najbolj koristna za predele, kjer je večje pomanjkanje vode. Na krajih, ki so pripravljeni za napajanje živine. voda ne teče neprenehoma v korito, temveč začne teči Sele takrat. ko žejna živina z lahkim pritiskom glave ob korito sproži nameščeno pripravo, ki odpre vodovod. Izkazalo se je, da ta naprava ne dela živini nobenih težav in da je ni težko privaditi na ravnanje z njo.
V	Grčiji zbirajo denarna sredstva za zgraditev spomenika britan. skim, avstralskim in novozelandskim vojakom, ki so padli na grških tleh. Grška kinematografska zveza je sklenila, da bo prispevala v Jond izkupiček predstav e-nega dneva. Javne zbirke bodo v Atenah in Pireju 26. septembra.
* * •
Ameriško vojaško sodišče v Šanghaju je obsodilo na smrt nekega Japonskega častnike — zdravnika, obtoženega, da je vršil grozodejstva nad ujetniki v nekem koncentracijskem taborišču.
vlade Ljudske republike Slovenije izdal ukaz od določitvi gospodarskih podjetij republiškega značaja. Objavljamo nadaljevanje seznana teh podjetij: Kemična industrija:
186. Kemična tovarna Moste, Ljubljana. 187. Tovarna kemičnih izdelkov, Hrastnik. 188. Metalna d. d. Crlje. 189. Ljudevit Manc, tovarna lakov, Domžale, 190. Medič-Zanki, Medvode. 191. Medič & Zanki, Medvode. 192. «Jub». tovarna zemeljskih barv, Dol pri Ljubljani. 193. Hrovat & Co, Ljubljana. 194. Zlatorog, Maribor. 195. Golob & Co, Ljubljana — Vič- 196. Dr. Bohme, Ljubljana — Moste. 197. Schlmmel S,- Co, Celje. 198. Viljem Braus, Celje. 199. Pinus, Rače, 200. Akcijska družba za kem. ind. Ljubljana, 201. Zcbret & Co, tov- tehn. olja, Britof pri Kranju. 202. Dolničar — Rihter (milo), Ljubljana. 203. Škrob — dokstrin, Domžale. 204. »Unlo* Schmol (tekstilna Industrija), Maribor. Tekstilna industrija:	205.
škofjeloška predilnica, Škofja Loka. 206. Jugobruna. Kranj. 207. Birgman in drug- Celje. 208. Bru-‘-men in Thaler, Škofja Loka. 209. Metka, Celje. 210- Jugosvlla d. z o.
Maribor. 211. Jugotekstil d. z o. z., Maribor. 212. Roteks, Maribor.
213.	Medic In Miklavc, Medvode.
214.	Ogrizek in Themel, Sv. Peter — Sav. dolina. 215. Platno d. d. (Slegel In drug), Ljubljana. 216. Se-koteks d. z o. z., Ljubljana. 217. Tckstllindus, Kranj. 218. Vlaj & Corap., Ljubljana. 219. Ehrlich Avgust d. d., Maribor. 220. Tekst lna industrija d. z o. z„ Laško. 221. Vunateks, Majšprek. 222. Tekstila-na, Kočevje. 223. Josip Penca, Novo mesto. 224. Novoteks (Joško Povh) Novo mesto. 225. Medic Ivan, Novo mesto. 226. Thoma & Comp.. Maribor. 227. Mariborska tovarna svile, Maribor. 228. Atama,' tekstilna tvor-rica d. d„ Maribor. 229. Štora d. d. St. Vid. 230. Eyfler Franc, Ljubljana, 321. Josip Kunc & Co., Ljubljana- 232. Zora, konfekcija, Maribor. 233- Josip Vidmar, Ljubljana. 234, Dragotin Hribar, Ljubljana. 235, Vidic Joško, Radovljica. 236. Bohinc & Vagclnlk, Radovljica. 237. Jeglič Andrej, Lesce. 238. Celjske tovarne perila Obcrbaucr, Celje.
239.	Cvetic Janez, Murska Sobota
240.	Ludvik Šiftar, Murska Sobota.
241.	Kraft Oto, Slov. Bistrica. 242. Hutt-r Henrik, konfekcija. Maribor. 243. Industrija platnenih Izdelkov d. d., Jarše. 244. Motvoz in plat-nc d. d„ Grosuplje. 245. Jugoteks
Senica Albert, 7,alec. 246. Jugo-f lc, d. z o. z„ Mengeš. 247. Anton Pmter, Maribor. 248. Favorit, Mari-i bor. 249. Sealr d. d., Sofja Loka. 250. Predilnica in tkalnica d. d., Maribor. 251. Adolf Prah, Kranj, 252 Ccton, d. z o. z., Domžale. 253. Lado Prah, Kranj. 254. Anton Bo-ž C, Krenj. 255. Hribernik & Comp., d- z o. z., Tacen — St. Vid. 256. Or-nig & Mitrovič. Otiški vrh. 257. Sla-voleks, Kočevje. 258. Jugočeška. Klanj. 259- Cerkman Franjo »Lava*, Laško. 260. Peter Majdič. Škofja vas — Celje. 2C1. Tovarna no gavlc, Polzela. 262. Ikn, Kranj. 263 Islta, Kranj. 264. Ing. Viktor Savnik, Kranj. 265. Viktorija Savnik, Kranj. 266. Novak Fr?nč'ška, Radovljica. 267, Vrhunc Minka, Bled 168. Univerzale, tovarna klobukov, Domžale. 269. 7.epic in Kovačič, Kranj. 270. C.akš. Ljubljana. 271 Kocjančič. Domžale.
Slovenski knjžnl zavod ,|e izdal Kreftovo predelavo Jurčlč-Levstl-kovega »Tugomera*, prve sloven ske tragedije: uvod h knjigi je napisal dr. France Koblar, rež!ser-cke opombe pa dr. Bratko Kreft-
taljona.
narodne-1 Ko je bataljon korakal po ulici predlog I Carducci, ie godba na pihala igra-' la «The Wearing oj the Greenu, vzdoli poti do trga Svobode «The Minstrel Boyi> in ko se je bataljon bližal postaji, je godba zaigrala v pozdrav melodijo znanega irskega pesnika Thomasa Moora «When He Who Adores Thee has Left but the Name.y»
Fredbčležba za tobak. Od jutri dalje pa do 27. t. m. bodo sprejemali predbeležbo za tobak, in sicer za Novo brigado sestavljajo bataljo- IV. trimesečje od 1. okt. do 31. dec. ni regimentov Essex-in Worcester- I Vse potrošnike vabijo, da v dolo-shirc kot tudi oddelki lahke pehote cenem roku izvrše predbeležbo v Oxford in Bucklnghamshlre.	prodajalnicah tobaka.
POLICIJA RAZPRŠILA
NEDOVOLJENO DEMONSTRACIJO
Včeraj zvečer sta zavezniška in civilna policija razpršili brez resnih incidentov veliko nedovoljeno protitovsko demonstracijo pred sedežem Zavezniške vojaške uprave v Ljudskem domu, ki so jo organizirali v znak protesta zaradi odklonitve dovoljenje za manifestacijo pretekli večer.
Voditelji demonstrantov so predložili službujočemu častniku Zavezniške vojaške uprave okrog 100 spomenic z zahtevo, naj danes nanje opozorijo višjega častnika za civilne zadeve polk. Bowmann.
Kot dodatek k protestu, ker r.l bila dovoljena demonstracija pretekli večer, so spomenice vsebovale pritožbe glede tukajšnjega gospodarskega položaja.
Sovjetski turisti so zasadili rdečo zastavo na vrh, ki je visok več kot 6000 metrov in je znan kot najvišji v gorski verigi Tlan San v sovjetski republiki Kazahstan v o-srednji Aziji. Poskus
Umrli so: Franc Prebil, železniški zvaničnik v pok., Avgust Oblak, že. lezniškl višji kontrolor, oba Ljubljane; Metka Vendramin, roj. Čuden iz Lesc; Simen Cuznar, prog delovodja v pok. v Kranjski gori; Albin Gešert, rudniški paznik v Zagorju; Ivan Bulovec, trgovec in po-sestnik v Radovljici; Josip Benedik, gostilničar in posestnik v Stra, žišč-u.
LOUIS WILTON
Bel kruh do konca novembra pri nezmanjšanem obroku
Kot je že naznanil višji častnik za civilne zadeve polkovnik Alfred C. Bowman na zadnji tiskovni konferenci, bodo kmalu začeli razdeljevati potrošnikom bel kruh iz kanadske moke, in sicer ob nezmanjšanem obroku. Na razna zadevna vprašanja je načelnik prehranjevalnega odseka Zavezniške vojaške uprave major H.F.J. Myatt pristavil, da bodo z razdeljevanjem belega kruha začeli takoj, ko bodo porabljene zaloge 91% mlete moke pr: posameznih pekih, ter bo trajalo ves november.
V Benetke je prispel neki parnik
s tovorom kanadske moke, medtem kc mora priti v nekaj dnevih v Trst š<j neki drugi parnik.
Major Myatt je izjavil, da je potrebno, za prebivalstvo področja A na mesec 3.500 ton moke 1.200 ton moke za testenine. Samo mesto Trst rabi za kruh 2.500 ton moke na mesec, medtem ko porabijo za testenine 900 ton moke na mesec.
Množica se je po oddaljitvi od poslopja Zavezniške vojaške uprave usmerila po Korzu, kjer so demonstranti skušali napraviti vrste preko vse širine ceste. Tu jih *c potem razgnala vojaška policija, ki jin je potisnila do sv.. Jakoba, Kjer so nato razpršili še druge manjše skupine. Ni bilo niti ranjenih nit.i aretiranih.
5 aretirancev prijavljenih zavezniškemu sodišču
Višjemu zavezniškemu sodišču so prijavili pet zaprtih eseb, ki jih jo aretirala policija 12. t. m. po preiskavi v ulici Canccllieri 9 v stanovanju 41 letnega uradnika Renata Miloka.
Preiskava je odkrila listine redne uprave ljudskega kulturnega krožka R. Rinaldi, kakor tudi doku-menie, ki so jih podpisali nekateri izmed aretirancev in ki potrjujejo delovanje neke skupine pripadnikov krožka Rinaldi med nezakoni to stavko v škodo svobodnih meščanov.
Dokumente so našli'v neki sobici Milokovega stanovanja, ki je bila prirejena za nezakoniti urad in jo jc uporabljal neki Ernest Gorr.e-zeij, sin pokojrega Mateja, star 38 )et in stanujoč n a Scala Santa 58. Omenjeni dokumenti so zdaj v uradu ViSjega zavezniškega sodišča.
Isti 1 tč er kot je napravila preiskavo v ulici Cancellieri 9, je policija prečkala tudi G<'mezelievo s*am\anje na Scala Santa 58, todd brez U5,.ri-a.
Aut it-re in sod fču prija »ljene osebe so: Ernest Gomezelj, brata Viljem in Humbert Berlot, sina pokojnega Viktorja, stanujoča v u-lici Industrija 36 Silvij Pi nc, ton pokojnega Jakoda stanuicč ” ulici'T. Luciani 9 in Ivan Meteli sin Ivana, stanujoč v ulici Del Bo. co 32.
Dela za razširitev umobolnice pri Sv. Ivanu
Pred kratkim Je Pokrajinski svet sporočil, da je Zavezniška vojaška uprava odobrila načrte za razširitev umobolnice pri Sv. Ivanu v znesku, ki presega 50 milijonov lir.
Pokrajinski podpredsednik dr. Palutan je podčrtal, da so potrebo po povečanju prostorov občutili že pred mnogimi leti, tako da so prvi načrti za razširitev že iz leta 1938.
Začetna zmogljivost umbolnice v letu 1907, ko so jo zgradili, je znašala 480 postelj. Z nadaljnjimi razširitvami so število postelj povečali na 1000. Toda zdaj je skupno število boln kov več kot 1500, kar pomeni, da je zdaj pri Sv. Ivanu približno 500 bolnikov več kot jih redne naprave zmorejo. Izmed teh 500 bolnikov je več kot 200 jetičnih in skoro 300 umobolnih in kroničnih primerov.
Z novo razširitvijo bodo število lež šč povečali na 1300. Dela bodo stala 50 mil'jonov lir in bodo nudila zaposlitev številnemu delavstvu.
ŠAH
SEJA OBČINSKEGA SVETA
JAVNA DELA V TRŽAŠKI OKOLICI
Izmed 332 načrtov ie ZVlJ odobrila do zdaj že 289
JUL KRAJINA
SOVJETI PREMAGALI AMERIČANE
Moskva, 19. sept.
V Moskvi so z igrami v nedeljo in ponedeljek zaključili šahovski dvoboj med reprezentancama Združenih držav in Sovjetske zvez«. Zadnji izidi so bili naslednji:
1. Botvinnlk 1 - Reshevaky 0; 2. Keres 1 : Fine 0; 3. Smislov 1 : Denkec 0; 4. Boleslavski Po1 " Horovitz pol; 5. Kotov 0; Kashdan 1;	6. Flohr pol ; Steiner peh 7-
Ragozin 1 ; Pinkus 0; 8. Bonda-revski 0 : Kevitz 1; 9. Lilienlal pol : Dake pol; 10, Bronštajin 0 : Ulvestad 1.
Drugo kolo se je končalo s 5 ln pol : 4 pol v korist sovjetske re'
prezentance. Igra Ulvestad-Bron-štajn iz prvega kola se Je končala z zmago Bronštajna.
Končni rezultat dvoboja je 12 1» pol : 7 in pol za Sovjetsko zvezo.
KMETIJSTVO
Na včerajšnji seji občinskega sveta je inž. Forti poročal o položaju javnih del. Dr. Rinaldi ln inž. Visentin sta stavila nekatere vprašanja za valorizacijo obalnega področja cd Trsta do Grljana.
GOSPODARSTVO
Argentinska država je kupila a-meriško «Združeno telefonsko družbo na reki Plata*; kupna cena je bila 95 milijonov dolarjev.
Ministrstvo za poljedelstvo v Washingtonu je javilo, da bodo svetovne živilske dobave ia leto do prihodnjega julija nekoliko višje od tega leta, a še vedno znatno nižje od povprečja izpred vojne.
Ko bodo pogoji za pomorski promet spet urejeni, švicarska vlada ue namerava obdržati svojega trgovskega brodovja iz vojnega časa. Zaradi tega bo prodala štiri parnike po najugodnejših pogojih; Švica je parnike kupila v letu 1942.
Združene države ln Brazll sta podpisali letalski sporazum. Čeprav o tem še ni podrobnosti, sklepajo, da je sporazum v skladu s splošnimi načeli anglc-ameriškega letalskega sporazuma, ki so ga podpisali v začetku tega leta v Bermudl.
talija je kupila vse preostanke ameriškega vojnega materiala v Italiji za rkupno ceno 160 milijonov dolarjev. Material bodo plač. II v 25 Irtih, počenši s 1. januarjem 1951. Od 1. januarja 1047 do 1. januarja 1951 bo Italija plačevala samo : obresti v višini 2,3/8 odstotka.
Na seji so odobrili zahtevo tržaške pokrajine za dodelitev nekaterih prostorov za ustanovitev šol za gluhoneme. Predsednik sveta je nato sporočil, da je Zavezniški vojaška uprava imenovala dr. Petra Bonettija in odvetnika Arman-da Lovisatija na mesta pok. odv. Le Rose in Rlvolte.
Pri slučajnostih je inž. Forti poročal o javnih delih, ki so v teku. Do zdaj je urad za javna dela Zavezniške vojaške uprave izmed 332 predloženih načrtov odobril 287 v skupnem znesku približno ene milijarde 337 milijonov lir. Del t?n del so že začeli.
Nedavno je Zavezniška vojaška uprava odobrila zgraditev skupine 13 stanovanjskih hiš na sprehajališču pri sv. Andreju, (Čampi Elisi) s Skupr.o 159 stanovanji. Poleg žč grajenih 22 majhnih vil na Opčinah, so izdelali in odobrili načrte za zgraditev drugih 24 majhnih vil v Kolonji; vile bodo dvonadst-jpne in jih. bodo zgradili blizu šole na odprtem.
Dr. Finaldini je dejal, da namerava podjetje Cesi, ki gradi vile ra Opčinah, odpustiti 60 tržaških delavcev In težakov In jih nadomestiti z delavci, ki niso s področja «A». Zahteval je, naj občinski svet izvede preiskavo. Dr. Rinaldini je nadalje pozval komisijo za javna dela, naj preuči zadevo za zgraditev kapelice blizu Grljana. Pri terr je inž. Vlsintin izrazil ir isel, da bi bila primerna preučitev zgraditve nekaterih, poti, ki bi vodile k obali in posebno ene, v l lizin' Oedasa in ene, ki bi vodila v Grljan.
NOVE CENE ZA BENCIN, (JORII.NO OLJE IN MAZILA
Komisija za nadzorstvo nad cenami sporoča, da je Zavezniška vojaška uprava odobrila sledeče prodajne cene za imenovane proizvode, ki stopijo v veljavo z dnem objave:
avtomobilski bencin, 27 lir liter; petrolej, 23 lir liter; olje, 24 lir liter; olje za peči in kotle 8 lir za kilogram; olje za motorje, 12.20 lir za kilogram. Imenovane cene je določila »I.G.E.*
Zanikanje vesti
o poljskih četah t ameriški policiji
Gorica, 19. sept.
* Glavni stan 88. ameriške divizije je p;eko svojega obveščevalnega urada izdal naslednjo objavo: «Nedavno so širili propagandna poročila in vesti o narodnosti ameriških čet, ki delujejo kot vojaška policija. Prav . posebno so širili vesti, po katerih so baje uporabili na področju poljske čete v ameriških uniformah in ki so baje delovale skupno z ameriškimi četami, «V zvezi s tem glavni stan 88. divizije uradno izjavlja, da so vesti popolnoma neresnične. Poleg tega naglaša, da morejo v policiji ameriške vojske, služiti samo ameriški državljani, ki so jih vzeli iz ameriških oboroženi!) sil.
Obnovitev dela pri družbi „Selveg“
Zastopnik osebja družbe SEL-VEG, (Električna družba Julijske krajine) izvedenec geometer Boni-no Giuseppe objavlja, da bodo, ker so dosegli sporazum med predstavniki delodajalcev in delavcev, danes 19. septembra spet pričeli z delom.
GORICA
NE PRIČNITE PREZGODAJ S TRGATVIJO
Nekateri kmetovalci so že začeli s trgatvijo, čeprav je to v nasprotju s pravilnim ravnanjem, ker zaradi prezgodnje ločitve grozda s trt« odvzamemo temu možnost, da bi nabral največjo množino sladkorja.
Mnogi kmetovalci so mnenja, da se prične čas za trgatev, ko dobi grozje nekoliko okusa po sladkobi, ('e bi radi imeli dobro, zdravo in močno vino, moramo obrati dovolj dozorelo grozdje; v ta namen na* pravimo pred začetkom trgatve poizkuse z moštno tehtnico, pr* čemer ravnamo takole: vsak dan iztisnemo sok iz enega ali dveh grozdov ln če opazimo, da ostane množina sladkorja v dveh do treh zaporednih dnevnih neizpremenja-| isa, je to znak, da je dovolj zrelo.
S trgatvijo običajno začnemo, ko opazimo pri grozdju naslednje znake’ sok grozdja je lepljiv, okus zelo sladek, da so peclji skoraj oleseneli, da ima lupina značilno barvo, da jagode lahko ločino od peclja da so semena trda in skoraj olesenela. Kadar doseže grozd navedeno stopnjo, bi pomenila vsaka nadalj-n;n zakesnitev obiranja znižan16 teže, izpostavitev pridelka nevarnosti, da ga dolgotrajno deževje pokvari, posebno če gre za plesnivo, od grozdnega molja, toče a'1 grozdne plesnobe poškodovano grozdje.
Slabo ravnamo tudi, če odvzamemo trti preveč listja, ker s takim ravnanjem otežkočimo dozoritev in zmanjšamo množino soka, ki bi moral obogatiti grozd na sladkorju.
Kmetovalce opozarjamo, da so iz prezgodaj obranegjL grozdja napravljena vina šibkai, trpka in kisla in jih le slabo hranirpo.
Vpisovanje na slovensko nižjo srednjo šolo
rsiovcnska nižja srednja šola v Gorici sporoča, da bo vpisovanje za šolsko leto 1946/47 od 23. do 30 septembra. Vpisovanje bo vsak dan od S 12 in od 14-16. Pojasnila za vpis daje tajništvo šole v ulici Randac-cio 22.
Izginotje župnika
Vč:raj zvečer smo izvedeli, da je policija uvedla preiskavo o izginotju Izidorja Zavadlava župnika v Gorenjem Polju blirii Kanala ob Soči, katerega pogrešajo od 15. septembra.
Policija opira svoje preiskave v možnosti, da so lahko župnika Zavadlava ugrabili iz po-lltičnih vzrokov in ga odpeljali s področja «A». Policija je ze zaslišala vrsto oseb, od kater.h so nekatere, kot poročajo, pridržali, da jih bodo še nadalje zaslišali.
Kot pravi župnikov brat Herml-nlj Zavadlav, so izginulega videli poslednjikrat preteklo nedeljo, ko je maševal v Marijinem Celju.
ZARADI KALJENJA NOČNEGA MIRU
Predvčerajšnjim ponoči proti 1, uii je policija aretirala v ulici Cap-pella 26 letnega Sergija Clausiga, in sicer zaradi kaljenja nočnega miru.
PREHRANA
Moka za polento. Sepral sporoča, da so danes začeli razdeljevati samo v Gorici vsem potrošnikom po 750 gr moke za polento; cena 20.50 lir za kg. V prihodnjih dneh bodo začeli razdeljevati moko tudi v ostalih občinah.
• OBOROŽENI NAPAD
V Nekovem v okolici Kanala je v ponedeljek proti 22. url vdrla v stanovanje Josipa Staniča skupina neznancev z brzostrelko ln revolverji Colt; odšli so v sobo, kjer Ima u-.ad Krajevni odbor. Z orožjem so ustrahovali navzoče osebe, nato pa odnesli pisalni stroj in različne dokumente, ki so bili na mizi. Napad so prijavili policiji.
[
RADIO TRST I
263,2 m - 1140 kc
Četrtek, 19. septembra
17.15 simfomčnl koncert; 18 žen* ska ura; 18.30 nekaj pesmi; lj* glas Amerike; 20.15 ital. vesti; 20.M znani zdravniki; 21.30 simfonični koncert, prenos iz Benetk; 23 zadnje vesti v ital.; 23.10 zadnje slov-vesti; 23.20 nočno zabavišče; 24 zaključek.
ZASLEDOVALI SO JO
V	torek proti 23. url Je 20 letna Argentina Cardengna, stanujoča v Vrtojbi, medtem ko je bila v oko-Tci Standreža, opazila, da ti sledijo trije moški. Pospešila je korake ter ji je uspelo priti do vojaškega bloka. Poklicali ao civilno policijo, ki je takoj prišla na kraj dogodka, toda neznamci so med tem časom'že pobegnili.
žepna tatvina
V	Kanalu so olajšali za listnico z osebnimi dokumenti in 2700 lirami poljedelca Andreja Čarga iz Plav.
r
RADIO TRST II
411 m - 781 ko
]
Četrtek, 19. septembra
1715 glasbeni program; 18 žen' ska ura; 18.30 folklorna glasba; J9 okveatila svojcem; 19.15 slušna lgva; Car Saltan; 20 napoved časa. slov. vesti; 20.15 Ital. vesti; 20.3U
Donizetti: »Lucla dl Lammermoor* I. dej; 21 zaključek; 23.10 zadnj6 vesti na postaji Trst I.
Petek, 20. septembra 7 jutranja glasba; 7-25 koledar; 7 30 Ital. vesti; 7.45 slov. vesti; 8 zaključek; 12 orkester MelachrinOj 12.30 jazz glasba; 12.45 napove« časa, slov. vesti; 13 ital vesti; 13 l5 gledališki orkester; 14 pregled vesti. čitanje sporeda; 14.05 predava' nje: Zanimivosti; 14.15 zaključek
Cit ajte
(jlas zaveznikov
Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S-
Kilometrski kamen št. 27
nekoliko počakal in
.	.	- __________ kaj bi bilo v teh
vrha se je posrečil po tretjem pod- 0;t0,iWinah najboljše storiti. IConč-
Nato je za dosego p-emiiijai,
vigu.
V	raznih spopadih z oboroženimi tolpami na Siciliji so zajeli 30 banditov. Policijske sile so uničile in zajele člane «Filipimke tolpes, ki je bila znana po svojih zločinih in napadih na področju Nicosla.
* * *
V	Veliki Britaniji so iznašli ra darsko napravo, ki omogoča ugotoviti osebe skoraj na pet km razdalje. Neki drugi radarski instrument, ki ga preučujejo v Veliki Britaniji, je namenjen orientaciji pilotov, s katerim se bodo lahko izogibali drugim letalom, zemeljskim vzpetinam in celo nevarnim nevihtnim oblakom.
♦ • •
Madžarska vlada je izdala odlok, s katerim je odpravila use plemiške naslove in stopnje; ti naslovi na-spret ujejo duhu nove demokracije
no se ja prepričal, da mora ko se je že lotil dolgega potovanja in potrošil toliko časa in. denarja, skušati najti vsaj povračilo napravljenih stroškov.
Potrkal je na vrata na precej vljuden način, kot se je naučil v Exeterju. Komaj je poslednjič udaril po vratih, so se že bliskovito odprla, pri tem ga je zgrabila močna roka in ga potegnila v notranjost, kjer je bilo skoraj popolnoma temno. Videl ni popolnoma nič, toda čutil je navzočnost še nekega drugega.
»Kaj se dogaja? — Je vprašal hripav glas, ki Je bil nedvomno po-•narejen.
Dana Je takšen sprejem presenetil In prestrašil tako močno, da je bil nekaj trenotkov popolnoma zbegan ln je porabil precej časa, da se je vsaj nekoliko znašel.
«Jaz sem — je končno zajecljal
— Dan sem In prihajam iz Exe-terja. Upam, da se boš spomnil... Isti Dan, ki ti je tolikokrat preskrbel vse, kar si rabil... Ped štirimi dnevi so me izpustili in ker sl mi vedno naročal, naj te pridem obiskat, da boš mi napravil kako
UBlUgO...*
«7,e v redu; evo, vzemi.*
Dan je v brezmejnem zadovoljstvu začutil, da mu je nekdo položil v roko prepognjen papir ln je ravno mislil Izreči zahvalo, ko mu je oni drugi prav na kratko ukazal:
»Zdaj pa izgini in takoj. Predvsem pa pazi, da ne boš nikomur povedal, da sl bil pri meni. Ti me ne poznaš, niti ne veš, kdo sem jaz. Nikdar nisi slišal imena James Manvel.- Ali sva se razumela?*
»Ah — je izdavil Dan, ki mu ni uspelo, da bi povedal še kaj drugega.
Iri' močna roka, ki ga je potegnila v kolibo, ga je zdaj krepko vrnila iz kolibe. Dan se je spotaknil
ob prag in je trikrat ali štirikrat poskočil, da ne bi padel na obraz. Ko je končno ujel ravnotežje in se obrnil, so bila vrata že trdno zaprta.
Medtem ko je polagoma stopal navzdol po pobočju, je Dan pregie. dal papir, ki ga je stiskal v roki In je v znak zadovoljstva nalahno pričel žvižgati. Resnici na ljubo povedano, svidenje z dragim prijateljem si je predstavljal popolnoma drugače. Toda trije šterlingi so bili čedna vsotica in samo kak Človek brez srca in brez značaja bi mogel temu kaj oporekati. James je bil brezdvoma spreten človek ter js bilo obžalovanja Vredno, da Ja b i znova prisiljen živeti kot krt v tem svinjaku, kar je storil prav gotovo zaradi tega, da bi se izmuznil, kremljem tistih prokletih mož postave.
Ce Dan Kaye ne bi bil tako globoko zatopljen v misli, bi prav gotovo za seboj zaslišal gluh udarec, ki je nastal zaradi padca težkega telesa in ki je podrl od časa in vlage razjedena vrata.
Mož, ki je za Danom zaprl vrata se je obrnil in se z vidnim zadovoljstvom oddahnil. Toda v istem trenotku mu je nekdo vrgel v obraz zastrupljen prah; zaradi tega se ie
skoraj napol zadušen zgrudil na tla.
S konca ozkega hodnika je posvetil tenek pramen luči, ki je oplazil na tleh ležeče telo. Potem je bilo v samotni hišici slišati, kako je nekdo nekaj vlekel po tleh; nekje so zašripali zarjaveli tečaji vrat ln končno je bilo slišati zamlkel ropot vrat, ki jih je nekdo zaprl.
X.
Ko se je Dan Kaye vračal na kolodvor, ga je pot spet pripeljala pred gostilno. Kor je bil obisk pri prijatelju Jamesu tako kratek, mu J0 preostajalo dovolj časa, da bi s! mogel privoščiti'kak kozarček. Gostilničar je bil sicer res zoprn in nedostopen; toda pivo je bilo odlič-ln Dan je hotel temu nebo-gijencu pokazati, kakšen gost je.
Stopil je pred gostilničarja, ki ga je gledal vse prej kot s prijaznimi očmi ln s širokim zamahom roke položil na mizo bankovec za en šterling. Nato je naročil obilno večerjo, ki jo je v miru pospravil ter jo zalil s steklenico močnega piva, ki so mu pravili »pale ale», kateri je sledila druga in za tem še tretja. Tedaj se mu je zazdelo, da se že tako dobro počuti, da bi lahko zapel. Res je pričel polglasno peti,
kai pa je bilo bolj podobno glasu prehlajenega psa, ki skuša posnemati slavčeno petje. Dan je prenehal, l.er Je opazil, da petje ni ravno preveč prijetno ter se po peti steklenici začel tako dreti, kot da bi bil v divji džungli, ne pa v bližini vasi v silno napredni Angliji.
Kaye si ni nikdar domišljal, da ni Imel prijeten in ubran glas, toda vseeno je menil, da more biti vesela in zabavna pesem ljudem vedno povšeči. Toda tisti neumni gostilničar ni bil takšnega mnenja. Dan se je razburil ter je večkrat skušal zgrabiti roko, ki j® stano kazala proti vratom ln mu jo rad tako zdelal, da bi jo moral prav gotovo kak teden nositi v ovratnl ruti. Toda bil je še toliko url pameti, da je pomislil na posledice takšnega nepremišljenega dejanja. Zaradi tega se je zadržal in menil, da se ne izplača, da bi zaradi takšne neumnosti spet prišel pod ključ, zlasti še, ker Ima v žepu nekaj šterllngov.
Zaradi tega je vstal, dal viden izraz svojim občutkom ter pljunil gostilničarju pred noge ter odšel. Ko je prišel na glavno cesto, je na-šjl ob robil zlomljeno vejo, jo vzel v roke in z njo dajal duška svojemu nezadovoljstvu; vsake toliko
časa je z vso silo udaril na. to al‘ eno stran ter počasi koračil proti
“vtaio kratkočasno zabavo se je ,	*„r»n ter od časa do
popolnoma zatopi'
časa srdito zaklel, kajti Dan „1 imel kakega drugega dela ter j« zaradi tega prestrašeno odskočil, M * je od zadaj nekdo nenadom8 pozdravil In mu voščil dober več«1'-»Ravno kar se mi je pokvari'8 guma pri kolesu. Ali bi bili tak0 prijazni, da bi ml pomagali prem6' n jati kolo?* — ga je poprosil ne' znanec.
Na razdrapani cesti je bilo žara1" gostih pinij, ki so jo obdajale n8 obeh straneh že tako temno, da D®11 ni mogel dobro razločiti' človek8, ki ga je prosil za uslugo. Neznane6 jo bil srednje postave ln zavit v ohlapen plašč, ki mu je segal sk°' raj do peta. Vso .zgornjo polov1«0 obraza mu je zakrivala čepica, mc°' tem ko od spodnje polovice ni bl'° videti driigega kot kratko brado.
Avtomobil je stal nekaj korakov naprej ob cestnem robu. Pod zač njo osjo je bila postavljena dvig8* na naprava, po tleh pa je bilo ra*' metanega precej orodja, kar je do kazovalo, da je lastnik že san1 poizkusil popraviti okvaro na aV tcmobllu.	(Nad. prih.)