SLOVENSKI TEDNIK
- Año IV. No. 192
"EL SEMANARIO ESLOVENO"
Cena 10 cent.
Uredništvo In upravništvo
Calle SAN MARTIN 201/11. escr. 19
Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18.
Buenos Aires, 21. januarja 1933.
Naročnina za pol leta $ arg. 3.— celo leto $ 5.—, Inozemstvo Dolar 2.— Xilst Izhaja ob sobotah štirikrat mesečno
w
n
FRANQUEO PAGADO
TARIFA REDUCIDA
Concesión 1561
LUČI TREBA DELAVSTVU
Menda odkar obstoja svet. 80 na njem revni in bogati O tem nam priča zgodovina. Tudi 'danes, v tej Prosvitljeni dobi, ni na svetu nič bolje. Modernizacija je človeštvu prinesla samo to-^ko, da je iz navadnih sužnjev napravila moderne sužnje. Ako človek premišljuje, 8e mu čudno zdi, da je tako na svetu. Navadno pa ljudje »amahnejo z roko kot bi od-Podili sitno muho, in si mislijo, vsoda hoče tako, vsi ne-nioremo biti srečni in bogati.
Edino kar človeka tolaži, je upanje v boljšo bodočnost. Mnoge žene naprej tudi zavist in pohlep,, da bodo tudi oni kedaj gledali škodoželjno z vrha doli na vbogo rajo, lz katere so sami izšli in na katere račun so dosegli svojo vdobnost.
Morda se res človeštvu zdi
koristi nekaterih. Kdor ima le nekoliko povprečne izobrazbe, bo to razumel. Živa slika nam je fašistična Italija.
Tukaj v Argentini so pa drugačne prilike. Iladi razn v vrstnih narodnosti ni mogoče ustvariti izrazitega nacionalizma. Zato pa tembolj navdušujejo mladino v raznih bedastih športih, kot je „box", „t'ootball", „karera" iu podobno. Časopisje in javnost jim posveča mnogo več paž-nje, kot pa za druga gospodarska in '.politična vprašanja. Na ta način zapravi mladina najboljša leta, ki bi jim mogla služiti za nabiranje znanja za poznejše trdo družinsko življenje.
Se razume, da na taki masi se dá izvrstno okoristiti egoi stični pohlep nekaterih. Kapitalizem že ve, kako je tre-
Naša obrambna delavska žica je, da se strnemo skupno v vseh kulturnih, gospodarskih in političnih vprašanjih. Ko bo delavstvo dovolj izobraženo, ter se otreslo svojega največjega sovražnika, kateri je nevednost, bo začela človeštvu nova doba, doba resničnega življenja. Do takrat pa je še precej daleč, kajti dokler bodo imeli razni brezplodni športi, beznice in drugi zastrupljajoči delavski otrovi več privla/čnosti, kot pa prave delavske kulturne in gospodarske organizacijo, časopisi in knjige, ne moremo ničesar pozitivnega pričakovati za zboljšanje naših razmer.
Umakniti so se morali v popolnem neredu, dasiravno 30 bili v premoči, in pustiti na bojišču puške, strojnice in mnogo drugega vojnega mater jala.
Nadškof v Asuncionu je ponudil Paragvajski vladi vse dragulje in vse zlate predmete, ki so last paragvajskih cerkva, da ojači na ta način slabo stanje državnih financ. Ves paragvajski tisk je enodušno pohvalil „lepo'' in patriotično getfco gospoda nadškofa...
že vsojeno, da mora ležati po- j ba. Dobijo se pa tudi taki. ki nižano in bedno v žrelu ne- j pravimo, da jim je sreča mi-sramnih izkoriščevalcev. Mor- ¡ la, ker namreč iz niča posta-
da, ker v svoji priprostosti in neizobrazbi ne pojmuje naivne svobode. K sreči ima človeštvo tudi takih ljudi, ki jim ne manjka srčne kultu-fe, sposobnosti, pravične razsodnosti in potrebne izobrazbe, katero žrtvujejo nesebično v prid človeštva.
Takih ljudi pozna zgodovina precej in tudi sedanjost ni brez njih. Še več pa se dobi onih, ki so jim splošne potrebe človeštva le sredstvo, Potom katerih splezajo na njih ramena. Dobro po-Znavajoč nevednost ljudi, Jim govorijo o stvareh, ki se dajo v fantaziji tako lepo natikati, človeška domišlija pa je velika.
Takim breznačajnežem je vedno še najlepše na svetu, ^jih molzna krava je lahko kakoršnekoli barve, črna ali rdeČa, glavno je, da daje do-sti mleka.
so na svetu ljudje, ki "najo vsega zadosti in še vec, ^ngi pa trpijo pomanjkanj >, 8m° v veliki meri krivi mi 8am¡. V Evropi tolažijo in pi-ljudstva z raznimi vzvi-
nejo bogati. Kako ne! Pri neizobraženih ljudeh ima egoizem in pohlep vedno dobro žetev. Le poglejmo, na primer, svetovno kapitalistično politiko. Vedno se poganja za tiste dežele, kjer je ljudstvo na nizki stopnji kulture, ki se dá lažje izkoriščati.
Ako hočemo, da bo kedaj boljše na svetu, je treba človeka popraviti od temelja do vrha. Treba ga vzgojiti tako, da bo v njem prevladovalo evolucionalno mišljenje in ne revolucionalno na škodo drugega naroda, kot danes vzgajajo mladino v vseh militari-stičnih državah. Le poglejte, kričijo razni fanatiki izza plotov svojih držav, kako preži lakomni tujec od vseh strani na nas. Sredstva za vojne izdatke je treba na vsak način zvišati, drugače je mir naroda ujegova sreča v nevarnosti.
Kedaj se bo neki človeštvo spametovalo in pognalo te za-vajalne pijavke. Človeštvo na potrebuje telesnih plotov, ara pak duševnega razmaha. Iu
OKNO V SVET
Mandžursko vprašanje v ženevi
Te dni so se v Ženevi zbrali zastopniki devetnajstih držav, da bi končnoveljavno rešili japonsko-kitajsko vprašanje, kateremu doslej še niso mogli najti rešitve in ki postaja z vsakim dnem bolj zapleteno. Dne 16. t. m. se ie vršila tajna seja v Ženevi, ki je bila zelo razburkana. Kakor kaže, bo ostal brezuspešen tudi ta poslednji poskus v prizadevanju Društva narodov, da bi se rešilo mirnim potom mandžursko vprašanje.
Francoz preletel Ocean
Francoski letalec Jean Mer-moz je preletel z letalom „Ar-co Iris" iz Francije v Južno Ameriko in je pristal dne 16. t. m. v mestu Natal. V četrtek zvečer je dospel srečno v Buenos Aires, kjer ga ¿e občinstvo navdušeno sprejelo.

8enimi nacionalnimi in ver-j ko bo izobraženo, se ne bo
SIiltni ideajj y resnici pa se medsabo klalo, ampak delalo ti» • i
. lva za njimi premnogo- za procvit svojega naroda in
krjj i . v	iv
1 nic drugega, kot osebne ¡ človeštva.
V Moskvo je odpotovalo osem španskih komunistov
Osem komunistov špansko narodnosti se je podalo v Moskvo, da poročajo sovjetski vladi o položaju njihove stranke na Španskem. V torek dne 17. t. m. so dospeli v mesto Rigo, odkoder so se Se istega dne odpeljali proti Moskvi.
Vojna v Chacu
Iz La Paz poročajo te dni. da so bili Paragvaj ci pora-i ženi v trdnjavici Corrales.
Odnošaji med Perujem in Kolumbijo skrajno napeti
Konflikt zaradi Leticije, ki je spravil v zadnjih mesecih prebivalstvo Peruja in Kolumbije v pravo vojno stanje, je vedno bolj zapleten. Nekateri krogi trde, da je vojna neizogibna. Toda medtem ko se na mejah pripravljajo za klanje, se di-plomatje obeli prizadetih vlad prizadevajo v raznih notah dokazati Društvu naro-" dov svojo nedolžnost in apelirajo na Ženevsko institucijo, naj pozove krivca k odgovornosti. Ampak vse to je samo komedija za galerijo, zakaj pravo politiko delajo premog, petrolej in težka industrija. In če bodo ti .gospodje" hoteli vojno, bo vojna, pa makar če se bodo v Ženevi postavljali na glavo, ne bo prav nič pomagalo. Položaj v Nemčiji Politični položaj Nemčije je tudi še vedno zapleten in nesiguren. General Schleicher se prizadeva, da bi sestavil vlado, ki bi imela v Reicha-tagu večino; ali, kakor vse kaže, ne bodo privedla pogajanja, ki jih ima z raznimi političnimi voditelji, do za-željenega uspeha. Težko je prerokovati nadaljni razvoj teh strankarskih nesoglasiji v Nemčiji, ker politika nima ravne poti, nima logike. Francoska vlada hoče šte diti
Te dni je francoski finančni minister napovedal štednjo v vseh resorjih vlade. Vsa mi-nisterstva so morala za leto 1933 skrčiti do skrajnosti izdatke. Celo vojnemu mini-sterstvu to pot ni bilo priza-nešeno.
ROOSEVELT POD DETEKTIVSKIM NADZORSTVOM
Čeprav novoizvoljeni predsednik Amerike Roosevelt še ni nastopil svoje službe, mu je ameriška policija prideli-la nekaj mož, ki ga stalno spremljajo na njegovih potih. Noč in dan ga čuvajo detektivi. Ko je nedavno o-biskal "Warm Springs v Geor-giji, so ga spremljali trije tajni policisti. Eden je pazil nanj v hiši, drugi je stražil pred hišo, tretji pa je opazoval okolico.
Čim se je znočilo, so spravili v akcijo ogromen žaromet, ki je osvetljeval okolico hiše, da se ji ni mogel nihče približati. Ko se je Roosevelt peljal z železnico, so pregledali vse voze in zastra-žili progo. Detektivi pa so se peljali pred njim z majhno električno lokomotivo ter so medpotoma ustavili vsek vlak, tako da je imel Roose-veltov vlak prednost. Novi predsednik se mora vsem tem ukrepom pokoriti in če ukrene kaj takšnega, kar se zdi njegovim detektivom nevarno, mora svoj načrt spre meniti. Čim se bo Roosevelt nastanil v Beli hiši, se mu ne bo smel nihče približati z rokami v žepih. S tem hočejo preprečiti poskuse, da bi Roosevelta napadli s pištolo ali z bodalom.
ŠTEVILO NOVOROJENČKOV V EVROPI PADA
Po zadnjih statistikah vemo, da je število novorojenčkov v Evropi močno padlo v teku zadnjega leta. Aleo primerjamo število rojstev prve polovice tega leta s prvo polovico lanskega leta, vidimo, da so padla rojstva otrok v Nemčiji za 7.5 odstotka, v Italiji za 5.9 odstotka, a v Angliji za 4.2 odstotka. Največ novorojenčkov imajo Jugoslavija, Rusija, Poljska in Rumunija, in sicer 30 do 35 na 1000 prebivalev.
Samo $ 5
stane odslej za celo leto
Slovenski tednik SAMO $ 3.-
za pol leta POSAMEZNA ŠTEVILKA
10 ©entavosov
Društvene vesti
OBČNI ZBOR SPD I.
V nedeljo, dne 29. t. m. se bo vršil v društvenih prostorih Trelles in Añasco četrti redni občni zbor Slovenskega prosvetnega društva I. Dnevni red je sledeči:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Poročilo ostalih odbor nikov in načelnikov odsekov.
5.	Poročilo revizorjev in absolutorij.
6.	Volitve novega odbora.
7.	Slučajnosti.
Ker je letošnji občni zbor izredne važnosti, vabimo tem potom vse članstvo, da se ga polnoštevilno udeleži. Občni zbor se bo pričel točno ob 16. uri, vsled česar so vsi napro-šeni, da pridejo pravočasno.
Odbor,
OBČNI ZBOE SPD II PRELOŽEN
Radi nepredvidevejnih zaprek, je bil občni zbor Slovenskega prosvetnega društva II. preložen na soboto, dne 21. t. m. ob 9. uri zvečer. Vršil se bo v društve nih prostorih SPD II, ul. Colonia 104. Poleg običajnega dnevnega reda bodo prišli v pretres tudi za življenje društva važna vprašanja, zato vabimo tem potom članstvo, da se polnoštevilno udeleži in naj že pred občnim zborom dobro premisli vprašanje bodočega delovanja.
Odbor.
DEUŠTVENA ZABAVA NA PUSTNO NEDELJO
Se danes obveščamo članstvo in prijatelje naše, da smo za pustno nedeljo, ki pade letos na 26. februarja, > najeli krasno veliko dvorano, ki ima poleg prostornega parterja tudi 40 lož. Prireditveni odbor je dobro izbran, ker hočemo, da bo naša letošnja pustna prireditev res nekaj posebnega. Podrobneje o vseh pripravali za prreditev bomo poročali v naslednjih številkah. Dvorana, katero smo najeli za pustno nedeljo, se imenuje „Centro Armenio" in se nahaja v ul. Acevedo 1353, to je na višini 800 od ul. Rivera.
Odbor.
ZAHVALA
Svojim dragim pevkam in pevcem se najlepše zahvaljujem za prekrasno darilo, katerega ne vem, če sem zaslužil, zato pa Vam obljubljam,
da se bom v bodočnosti še bolj trudil in prizadeval, da bo naš zbor stalno napredoval in se izpopolnjeval. Še enkrat, najlepša hvala!
Franc Trebše, pevovodja.
ŠTOEKLJA OBISKALA
NAŠEGA EOJAKA
Dne 13. t. ni. je soproga našega rojaka Svetkota Keber povila krepkega prvorojen-čka. Srečnim starišem čestitamo, a malemu Keberčku pa želimo mnogo lepih in srečnih let.
NAŠIM PEVCEM
Že dolgo časa se nisem mogel udeležiti nobene prireditve Slovenskih prosvetnih društev. Na silvestrov večer sem se pa odzval vabilu. Po pravici povem, da mene za-j nima predvsem petje, zato hočem našim priljubljenim pevcem spregovoriti danes par iskrenih besed.
„ Večer na morju" je težka pesem, vendar pa treba pr< znati, da je bila dovršeno Izvajana, posebno so se odlikovali drugi basovi in pa tenorja. Intonacija je bila tudi dobra. „Ljubici pod oknom", ki jo je zapel oktet, me je pa kar prijetno presenetila. Naj mi pevovodja oprosti, če mu rečem, da mora biti hudo zaljubljen, zakaj tisto, kar je čutil sam, je dal čutiti tudi pevcem. Zdelo se mi je, d .t pevci niso na odru, nego da pojejo pod oknom svoji ljubici. Mešan zbor je zapel pesem ,,Triglav" tako lepo, da jo je moral ponoviti, zato bi bila vsaka moja pohvalna beseda le odveč. Pesem „Nezve-sti ljubici" ni težka, toda za tenorje naporna, ker je visoka. Vendar pa, kdor je poslušal lepe ubrane akorde, j•■.-. čustvoval s fantom, ki očita dekletu, zakaj ga ne ljubi več. Ko je pel tenor solo in prosil ljubico zadnji poljub v slovo, je seglo poslušalcem globoko v srce, tako precizno je bilo podano. Solist mi je tudi ugajal, samo prešibek je njegov glas, ampak to pa p » pravi njegov eleganten na-! stop.
Prav zadovoljen sem bil, ko sem se vračal domov v novo leto. Vas, dragi pevci in pevke, bi rad poslušal vsak večer. Vedno vam bom hvaležen za užitek. Vi pevovodja ste fant na svojem mestu, da malo takih. Vaš trud ne bo poplačan nikoli; lahko ste p i ponosen na svoje pevce in pevci na vas. Sprejmite moje čestitke in voščila za mnoge
uspehe na kulturnem polju
To vam želi vaš prijatelj, ki je doma včasih tudi vodil petje.
Udeleženec.
DOMOV SE VRAČATA
Danes se odpeljeta v odre-šetio domovino rojaka Ster-gar Josip in Vinko Furlani, katerima želimo srečno pot in prijetno bivanje v Jugoslaviji.
Slovenski tednik in Prosveta
Dolgoletne sanje nekaterih društvenikov. ki so želeli, da bi imeli svoje glasilo, so se sedaj vresničile. „Slovenski tednik" je prišel v roke Prosvetnih društev v Argentini. Odbor Prosvete I. je prevzel nalogo ga izdajati in urejevati, do nadaljnili sklepov. Tako je bilo v zadnji številki javljeno.
Odbor Prosvete I. je steni prevzel zelo težko nalogo. V prvi vrsti in glavno radi tega, ker je kriza, ki pa je po drugi strani brezdvomno tudi nekoliko pripomogla, da prešel S. T. v last Prosvete Se razume, da je radi krize, ki danes tare ves svet, tudi za Tednik manj dohodkov. Vzdržali ga bomo le, Če se bomo vsi zavzeli zanj, ga po možnosti podpirali s tem, da bomo točno plačevali naročnino in mu pridobivali novili naročnikov, iče delamo danes za „Slovenski" tednik, delamo zase, kajti sedaj je od nas vseh. Biti mora zrcalo vsega našega bitja in žitja. Zelo slabo je sicer dejstvo, da je naša slovenska kolonija brez pravega kulturnega in gospodarskega vsmerjenja. Skoraj vse, kar se je dodanem delalo med nami, so bili sa mo poskusi, ki iz raznih vzrokov niso mogli uspeti.
S tem, da so društva prevzela Slovenski tednik, še nikakor niso pri cilju, temveč se delo šele začne. Ako se bo uredniški Odbor zadovoljil samo s tem, da list izhaja, ne bo dovolj. Pot, katero je hodil Slovenski Tednik, ni bila vedno dobra. Naš izseljenec ne rabi političnih polemik in osebnega prepiranja, ker vse to je naši kolektivnosti brezpotrebno in v največjo kvar. Piše naj reči, ki bodo zanimale našega delavca, kateri se je mogel za košček trdega izseljeniškega kruha odpraviti iz svoje rojstne grude, da si tu poišče iz-
boljšanja. Današnji časi zahtevajo mož na svojih mestih. In mislim da se prav lahko nadejamo, da jih bomo med nami našli prav lepo število. To je takih, ki so s svojo razsodnostjo zasledovali delo, ki so ga nekateri začeli. Upam, da so nam štiri leta aktivnega dela, razbistrila pamet, ter da se bodo iz izkušenj rodili boljši uspehi.
»Slovenski tednik" naj postane glasilo ne samo prosvetnih društev, temveč vsakega slovenskega delavca in delavke v Južni Ameriki. Bog ne daj, da bi zašel v roke, ki Iv. ne bile zmožne časnikarske velikopoteznosti, ter si pre-dočavati, „saj list je naš in mi delamo ž njim kar hočemo". To bi bila največja napaka. Če je ,,Slovenski tednik" glasilo vseh Slovencev, se mora uredniški Odbor truditi, da vsem vstreže, ter pri tem postaviti sebe samo za stroj, kateri mora delati za korist skupnosti. Le tako bo „Slovenski tednik" lahko izhajal, v kar mu želim vso srečo.
Košanski.
PEKLENSKO MAŠČEVANJE ZAVEJENEGA LJUBIMCA
Iz Bratislave poročajo 0 peklenskem maščevanju nekega delavca, ki ga je zavrnilo dekle, od katerega je hotel imeti ljubezen. Zavrnjeni snubač je položil v stanovanje dekleta z dinamitom nabito železno cev in potrkal na okno. V trenutku, ko sta prihiteli k oknu dekle in njena mati, pa se je cev razpočila ter raztrgala mater na kose, hčer pa hudo ranila, da so jo prepeljali smrtnonevaril« ranjeno v bolnišnico.
Eesnica
Nekdaj je bilo na vsem svetu samo sedem modrih. Zdaj jih je komaj sedem, ki se ne
smatrajo za modre.
* *
*
Gospod: „Če ne boš nikomur povedal, da sem objel tvojo sestrico, dobiš dinar..."
Brankec: „Samo dinar? Drugi mi dado po dva dinarja..."
PEODAM nov stroj za pletenje nogavic zelo ugodno. Podrobneje ustmeno v ul. Colonia 104, Buenos Aires.

Kdor ima
BLENORAGIJO
mora vedeti:
1)	Nič mu ne kar is ti, da se leči na mesečne obroke, ker mu bolezen tako podaljša.
2)	Ne izplača se mu, da se da pregledati brezplačno.
3)	Ne sme dovoliti, da se ga leči z injekcijami, ker je to zastareli način, ki povzroča komplikacije.
4)	Ne sme upotrebljavati razna zdravila brez zdravniškega prepisa, ker si v nasprotnem slučaju kvari želodec in živce.
Zatecite se na
INSTITUTO MEDICO INTERNACIONAL
BRASIL 923
ODPETO od 10 do 12 in 15 do 21 ure
NIMAMO PEAKTIKANTOV NE BOLNIČAEJEV
dopisovanje
Josip Maljavec: Knjiga je küa odposlana. Če jo še nihate, sporočite nam, da bo-reklamirali. Naslov smo spremenili, čim smo od Vas Prejeli zadevno pismo. Če ga ne prejemate redno, nismo mi krivi, marveč pošta. Pozdrav Ivan Družina: List smo Vam poslali. Naročnino lahko nakažete v dobrozapeča-tenem priporočenem pismu ali pa na Banco Germánico.
Jakob Pirih: Pošljite vse Potrebne podatke, pa Vam komo napravili prevode. Stroški bodo znašali $ 5.
Jožef Klajnšček: Za vas velja isto kot za Ivana Družino.
Zborovanje potepinov
V	začetku oktobra je bil °tvorjen v Chicagu edinstveni zbor, obenem so se pa pridela predavanja najčudovitejšega vseučilišča. Svetovno bratstvo potepinov je priredilo v Chicagu svoj mednarodni zbor, postopaško vseučilišče je pa imelo svoje prvo Predavanje o davkih od prodaje. Mnogo odposlancev te čudne organizacije iz Amerike in Evrope, kosmatih in razcapanih mož, se je zbralo v Chicagu, kjer je sedež organizacije. Dvorana je bila lepo okrašena in po stenah so visele slike postopača slikarja Jaquesa Merciero. Ameriški listi o zboru samem ne Poročajo, ker je bil dostop dovoljen baje saino organiziranim članom.
Užitne žuželke.
V	živalstvu dobimo posebne vrste, ki se zadovoljuje-
jo z enotno hrano, na primer gosenice. Pri drugih vrstah kaže jedilni list izredno pestrost. Med te spada človek. Vsi deli rastline: koren, steblo, listi, cvetje, sad, so mu dobri. Domala vse živali, pripravljene na raznotere načine, se pojavljajo na njegovi mizi. Kakor poroča sveto pismo, so iztočni narodi zelo cenili kobilice, ki se še dandanes uživajo po Arabiji. Suše jih na sólncu, zobljejo pa jih v obliki kolačev, mešane z moko ali cvrte na maslu, odnosno olju, pa tudi zmečkane in pomešane z velblod-jim sirom. Na Madagaskarju se prebivalci sladkajo s kobilicami, lci jih pražijo v velikih ponvah in z maščobo polite jedo z rižem. Posamezna črna ljudstva pripravljajo iz njih goste juhe. V Al-žiru se sne dosti posušenih in močno osoljenib kobilic. Prekajene, prevojene se po raznih pokrajinah na Ruskem štejejo med izredne slaščice. Na Kitajskem služijo v prehrano sviloprejkine bube. V Avstraliji pa zavzemajo enako mesto obilni metulji, na-zvani bugong. Zakurijo se kresovi: z dimom omamljeni žužki cepajo z drevja. Ljudje populijo živalcam nožice in peroti, trup umesijo v testo in jih pečejo kakor pogačo.
Trma in požrešnost kač
Gladovanje kač menda nima primere v živalskem svetu. Ravnatelj nekega kačjega parka pripoveduje, da je imel ogromno klopotačo, ki se ji je tako tožilo po zlati svobodi, da je začela gladovno stavko. Celih 19 mesecev se
Veliki zavod 'RAMOS MEHA'
ZDRAVNIKI SPECIJALISTI
ANALIZE urina brezplačno. Analizo krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914).
KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje lan. Ultravio-letni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo broa operacijo in bolečin.
SPOLNA SIBKOST: Hitra regenaracija po prof. Cicarelliju.
"SIVCNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, naduha, gota, šibkost srca zdravimo po modernem nomškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, raširjoni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane.
CUEVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, USEŠA: vnetje, polipi: brea operacije in oo lečin.
ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje.
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI Je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Plačilni pogoji dobri
GOVORI SE SLOVENSKO
Once Rivadavia 307$)
Od 9—21 ob nedeljah od 3—12
Bratje in sestre! Vaša dolžnost je, da podpirate edini list slovenskih emigrantov v Južni Ameriki. Vsak zaveden Slovenec ali Slovenka, ki ni brez dela, bi moral biti naročen na „SE©-VEIVSKI TEDNIK".________

minr-mmiiiimimi"""1""""""""""'......
ni dotaknila nobene hrane. Niti piščancev ni hotela jesti. Kačam, ki začno v svoji trmi gladovati, zadostuje, da se od časa do časa napijejo. Nekatere kače so zelo krvoločne. Omenjeni ravnatelj pripoveduje, kako sta se nekoč spoprijeli dve strupeni kači, zaletavali sta se druga v drugo in grizli, končno je pa večja popadla manjšo. Komaj je pa spravila dobro polovico vase, se je stresla in poginila. Podlegla je bila strupu, ki ji ga je vbrizgni-la v telo njena žrtev. V omenjenem kačjem parku so podobni primeri na dnevnem redu. Kača požira na primer žabo od glave. Priplazi se druga kača in začne požirati žabo od nog. Če je ena kača večja od druge, se kaj rad) pripeti, da požre naposled žabo in manjšo kačo. Nekoč se je celo pripetilo, da je kača požrla dve manjši kači, ki sta začeli požirati žabo na drugem koncu vsaka pri eni nogi. Kačo z žabo in dvema kačama v trebuhu so spravili v stekleno posodo in jo čez dva tedna rentgenizirali. Izkazalo se je, da je prebavila vse do zadnjega koščka. Za dobro prebavo skrbe pri kačah ostri želodčni soki.
ZA SMEH
Da ne bo zamudil vlaka
Lačenpergar nima zob. Pri de nekoč v kolodvorsko restavracijo in si naroči pečenko. Ker pa je porcija neznatna, se začne lačni Lačenpergar grenko pritoževati.
„Ljubi gospod," mu odgovori natakar, ki je videl, da možak nima zob, „zahvalite Boga, da dajemo pri nas tako majhne porcije. Če bi vam prinesel velik kos pečenke, bi gotovo zamudili vlak."
*
Razlika
Ona: „V mojih mladih letih so bili gospodje nasproti ženskam vljudnejši."
On: „Iles je, toda takrat
so bile dame mnogo mlajše." *
* *
Praktičen nečak
Oče: „Mihec, zakaj pa ne sežeš stricu v roko?"
Sinko: „Ker nima pomena. Saj mi je povedal, da nima denarja.
Težak porod
Profesor izprašuje kandidata medicine o pomoči pri porodu. Študent jecljaje nekaj pripoveduje o poi-odnih kleščah, pa mu kmalu zmanjka.
"Ali ste končali?" vpraša profesor.
Kandidat pritrdi.
"Ne", meni profesor ironično, "vsega še niste povedali. Vzemite še enkrat v roke klešče, ki ste z njimi tako uspešno drezali na vse strani, in lopnite z njimi o-četa po glavi — potem boste srečno iztrebili vso rodbino."
ŠIVILJA
za fino in navadne žensko oble. ke, suknjo in perilo se priporoča cenj. rojakinjam. Postrežba točna po najnižjih conah. MARIJA KOJANEC,
SAN ELAS 991
IZKUŠENA BABICA
FILOMENA BENEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v zdravniških vedah v Bs. Airosu. Zdravi vse žensko bolezni. Sprejema tudi nosečo v popolno oskrbo na dom.
Ordinira od 9. ure zjutraj, do 20. uro zvečer.
LIMA 1217, I. nadstr,
U. T. 23 Buen Orden 3389 Buenos Aires
DEKLETA!
TUDI VAM JE POSVEČEN "SLOVENSKI TEDNIK". PODPRITE GA Z NAROČNINO.
Stalno dovoljenje
za mesečna denarna nakazila preskrbljeno pravočasno, je najboljše sredstvo za pomoč Vašim v domovini.
Zahtevaj tega tudi Vi, kakor so to že mnogi storili,
potom
JUGOSLOVEN8KEGA ODDELKA
Banco G
DE LA AMERICA DEL S U D Avenida E. IV. Alem 150 - Buenos Aires
ODPRTO DO 7 URE ZVEČER, OB SOBOTAH DO 12i/2
PRIMORSKE VESTI
VRNILI SO SE IZ ZAPOROV IN PREGNANSTVA
Med mnogimi političnimi pregnanci, ki so se vrnili z otokov in iz drugih krajev v južni Italiji, se nahaja tudi g. Ernest Hočevar, trgovec iz Hruševja. Po umoru miličnika in občinskega sluge Bla-žina, ki je bil ustreljen skozi okno, ko je pospravljal občinsko pisarno, je bil Hočevar obsojen na 5 let konfi-nacije, češ, da je bil v zvezi s krivci. Prestal je že tri leta pregnanstva.
Nadalje se je v mil Andrej Žerjal iz Boršta, ki bi bil dovršil petletno pregnanstvo maja 1933. Žerjal je bil prvi konfiniranec iz kmetskega stanu.
V smislu amnestije pomilo-ščeni pregnanci morajo policijskim upravnikom (kvestor-jem) podpisati izjavo, da se ne bodo več politično udej-stvovali. Preden jih policijski upravnik izpusti, jim prečita nekak slavospev na Mus-solinija, kateremu edinemu so pregnanci dolžni zahvalo za svoje osvobojenje. Policijski upravniki pričakujejo, da se bodo pregnanci po prečita-nju te izjave zahvalili za o-svoboditev, navadno pa vsi molčijo.
Kakor smo že poorčali se ,ie iz konfinacije vrnil tudi odvetniški koncipijent dr. Josip Dekleva. ki je praktiei-ral v Trstu, odkoder je tudi moral leta 1928. na otoke. Po povratku je bil policijsko izgnan iz Trsta in istočasno mu je bila izrečena zopet ,,dif-fida" (policijski opomin!) Čeprav nima ta ukrep za posledico vidnega policijskega nadzorstva, ostane politični osumljenec pod tajnim policijskim nadzorstvom.
V Ponikve pri Tomaju se je vrnil iz konfinacije kmečki sin p. d. Jerčev, ki je bil obsojen v petletno pregnanstvo. V pregnanstvu je prebival že dve leti.
Vsi pregnanci, posebno izobraženi, ostanejo še nadalje pod policijskim nadzorstvom in so izpostavljeni vsem mogočim policijskim šikanam. Zato bo le malokdo vztrajal v takšnih razmerah in bo prisiljen iskati kvuha po svetu.
Domov se je vrnil tudi bivši občinski tajnik Željko, 'ci je bil obsojen pred tržaško poroto na 9 let ječe radi zna-
nega napada na carinarnico v Prestranku. Takrat je bil od italijansk" strani ubit carinik Delfiume, našel pa je smrt tudi domačin Volk. Želj ko, ki je bil v času, ko je bila izrečena sodba, hudo bolan in je hodil s pomočjo ber-gelj, je še zadosti zdrav.
Nadalje so bili izpuščeni tu di kmrtski fantje iz Ravnice pri Gorici, ki so bili aretirani pod obtožbo, da zbirajo di-namit z revolucionarnim namenom. V resnici so pridobivali razstrelivo iz vojnega materiala in so ga potem prodajali, da so izkupili nekaj denarja.
Iz konfinacije sta se vrnila Ciril Grmele doma iz Av-bera pri Tomaju, in Leopold Sirca, doma iz Godenj pri Du-tovljah. Oba sta bila obsojena na 5 letno konfinacijo. Po dveletnem prisilnem bivanju v pokrajini Matera sta se vrnila : Sirca k staršem v God-nje, Grmek na dom v Avber, ki pa je prazen. Njegovi svojci so morali izseliti.
Doznavamo, da se je vrnil poleg drugih Tržačanov tudi Hinko Pertot bivši upravitelj „Edinosti".
Čuje se, da niso pomilošče-ni vsi konfiniranci sploh, ampak le nekateri. Osupnilo je tudi to, da so nekatere koj po povratku vnovič odgnali v konfinacijo. Tako je akademik Budin iz Ivoludrovice pri Zgoniku užil samo par dni svobode pri svojcih.
Za amnestijo je značilno da je bila najbolj velikodušna do kategorije sleparjev. Taki elementi se najlaže pri-lagode vsakemu režimu.
Župnik Ivan Rejec, ki se je vrnil iz internacije, je re-signiral na dosedanjo župnijo Sv. Križ pri Ajdovščini in mu je bila podeljena župnija Vogersko.
Policijskega nadzorstva je bil formalno oproščen trgovec Prelog in ga. Grbčeva.
Aretacija slovenskega pevo-vodje
Gorica, decembra 1932. V Pevmi pri Gorici so 3. decembra aretirali 19-letnega organista Lojzeta Levpuščka. Tudi pri njem so policijski organi izvršili preiskalo. Odvedli so ga v goriške zapore. Mladeniča so karabinjerji že
dalje časa nadgledovali, ker je vodil slovenski pevski zbor v cerkvi v Pevmi.
Na sodišču v Ajdovščini so karabinjerji prijavili Marge-rito Zeljakovo in Ivana Bajea iz Visenj pri Colu ter Ivana Benka iz Št. Vida nad Vipavo, češ, da svojih sinov niso poslali k predvojaškim vajam. Alojžija Mrevleta, 23-letnega mladeniča iz Rifem-berga pa so aretirali pod pretvezo, da se ni odzval pozivu k vojaškemu naboru. Mrevle je bil že trikrat na naboru, pa ga niso potrdili, četrtič pa poziva sploh ni prejel.
Gospodarske slike iz Julijske Krajine
Gorica, decembra 1932. Naga človeka jo je ustvarilo izobilju in le trdo delo našega č loveka jo je ustvarilo in povzdignilo na višino, ki bi nam je, v danih prilikah in okoliščinah lahko vsak zavidal.
Razvoj pa je bil naenkrat ustavljen. Prišel je, in zavladal nad njo narod, ki je kot pravijo, skromen. Zadovoljen je s kosom polente in tudi s figami, katere čaka, da mu same padejo z drevesa. — Berač še bogatina spravi na tisto, kar je sam. Kako ne bi nas spravili ob vse, ko se jih je vrglo na nas celili 40 mil-jonov in še več.
Nič posebnega torej, če danes čitamo in slišimo o stvareh, ki bi nam se morale zd?-ti čudne.
Iz Medane poročajo, da je prišel nekdanji trgovec, gostilničar, lastnik pekarne itd. Kozina Ferdinand popolnoma ob vse. Danes je kolon pri baronu Kodeliju, občinske mu komisarju v Ločniku.
Kocjančič Alde, veleposestnik iz Gaberšča, je zgubil vse.
Kaj bi naštevali še imena one desetorice iz Šmartnega pri Kojskem, ki so prišli na boben.
Lepi vinogradi, kjer raste rebula, propadajo z našimi kmeti.
V Podgori je bilo prodano Boštjančiču Ivanu krasno posestvo z vsem za 2.000 lir.
Ne bomo naštevali dalje. Zavedati pa se moramo, da vsaka taka vest pove mnogo Ali nam mar ne prinese na mesto ene naše žrtve enega, ne enega, deset zajedalcev, ki nas hočejo nadomestiti in tam ostati
Nove vojne naprave pod Vremščico
Divača, decembra 1932. Razširili in popravili so cesto skozi Ležeče do letališča pod Vremščico (Gaberk). Zmanjšali so klance in presekali o-vinke. Zlasti so to cesto povsem popravili pri vasi Dolnje Ležeče. Iz Gaberka pa so speljali lepo cesto skozi takozva-ne „Tri mostove" čez podnožje Vremščice na Čepen in od tu do nove postaje Košane. od koder gre zdaj skoro ravna cesta Sv. Peter na Krasu. Popravili so tudi cesto, ki pelje iz Gaberka na Famlje, ki pa radi prevelikega klanca ni preveč primerna za promet. Zgodilo se je že več težkih in lažjih nezgod, zlasti avtomobilskih. Med drugimi se je nekemu trgovcu razlilo 60 lil vina. Vsled tega nameravajo speljati novo cesto skozi vas Famlje do vasi Gorice in od tu zopet na staro cesto. S tem bi se zmanjšal klanec, ovinek pa ne bi prav nič motil radi obširnosti.
Naš kmet ima danes, ko nima več kaj in ne ve kam voziti, nove in lepo urejene ceste na razpolago !
Pismo iz Vremske doline
Zabeležiti moramo iz naše doline par stvari:
V bližini mlina Obraza so zgradili ob reki Reki krasen vodovod, ki dovaja vodo železnici od tu do postaje Gor. Ležeče in dalje.
Premogokop, ki so ga že včasih izkoriščali, so ga začeli iskoriščati tudi Lahi# Zgradili so v ta namen vse priprave kar najmodernejše. Leta 1928 je bilo tudi res zaposlenih okoli 200 ljudi. Kazalo je lepo in začeli so kopati in iskati še pri Škofijah. Danes pa je spet vse zapu-| ščeno, kot prej, le mesto prej-Res vse je kazalo najlepše... šnjih starih rudniških razvalin, stoje nemo lepe moderne zgradbe. Delali so v mali meri tudi domačini. Uspeh pa je bil že s tem, da leži premo-
gokop sredi med dvema postajama z zelo neugodnim dostopom, vnaprej skoro izključen.
Javna dela okoli Bistrice
Ilirska Bistrica, decembra 1932. Po vzornem delu za olepševanje našega trga, je tudi okolniškim gospodom občinskim upraviteljem zrastel greben, vsled česar so sklenili da bodo tu in tam spomladi vršili obširna javna dela. Tako pracvijo, da bodo v bližnji vasi Vrbovo spomladi regulirali strugo vodo Reke, ter vse jarke. Širili bodo cesto, ki gre iz Bistrice v Zabiče. Bogve, mogoče jo bodo tudi asfaltirali, saj vse te naprave prav zares veliko „koristijo" našim prezadolženim kmetom.
Novo vojašnico nad Oblakom so skoroda že končali, ravno tako ono veliko ob cesti iz Trnovega v Bistrico (nad Šlencem).
Gradnje novih vojašnic
Postojna, decembra 1932. Nad vasjo Strmec je velika romarska cerkev Matere Božje, kamor so hodili neštevil-ni romarji od blizu in daleč, zlasti na velikonočni pondel-jek in Mali Šmaren^ Tega danes ni več. Oblastva so vse take praznike prepovedala. V neposredni bližini pa so zgradili novo karabinersko kasarno, v katero so se karabinerji že vselili.
Tudi v Velikem Otoku so že spomladi -pričeli pripravljati teren za zgradbo velikih artilerijskih vojašnic. Prostor leži za hribom Kucelj ob cesti Postojna — Podkraj-Zemljo so seveda odvzeli, kdo bo pa odškodnine plačal, tega nihče ne ve.
Aretacija v Dekanih
Dekani, decembra 1932. Zadnjič je poročal naš list, da je bil aretiran in pridržan v zaporih Dominik Paciga, ki se je vrnil iz Jugoslavije. Vendar pa je bil končno izpuščen.
"«k
Dr. MIL0SLAVICH
diplomiran na univerzah v Buenos Airesu, Berlinu in Dunaiu SPECIJALISTA ZA SPOLNE BOLEZNE, KAPA-VEC (TRIPER), SIFILIS IN KOŽNE BOLEZNI Sprejema osebno brez asistentov. — Zdravljenje garantirano. — Zdravilna elektrika. — Ultravijoletni žarki. — Zdravljenje na abonament NOVI NASLOV:
TALCAHUANO 1025
med CHARCAS in SANTA FE
Sprejemanje bolnikov od 8. do 10. in od 3. do 7-(prej Lavalle 310)
^retiranci radi pohoda na dekliško občina — izpuščeni.
Gaberca (Istra), decembra 1932. Vsi aretiranci, ki so bi-_ °bdolženi, da so se udeleži pohoda na dekansko ob-

so izpuščeni. O tem je
^ Ust svoječasno poročal.
Aretiranci iz Mačko vi j a na
svobodi
Mačkovlje, decembra 1932. V" o*
81 aretiranci so končno le 118 svobodi. To pa je priza-^ejalo precej strahu našemu, e omenjenemu vohunu in ^opalici Ivanu Tulu (št. 62.) **tve svojega dela vidi svo-°dne in boji se maščevanja.
se dela vse načine in Jer le more nedolžnega in či-8tega. Ker se je vrnilo par *a&tov iz drugih držav do-se boji, da bi se vrnili tQdi Smotlak Anton in Tul ^v|Ust. Zato je iz straha ^red njima izjavil pri njunih d°ttiačih, da ima pripravlje-110 Puško z naboji in nalog karabinerjev, da takoj u-®mrti Smotlaka, kakor hitro 1 se ta vrnil domov. Ko je ^otlak za to zvedel, mu je P°slal odprto pismo z vsebi-®*Vda se bo sicer vrnil, to-a ko ne bo ne njega, ne nje-g0ve družbe in ko se bo lah-svobodno sprehajal po ^ačkovljah. K omenjenemu ^tilu Ivanu se bomo še ob ^Üiki obrnili, da ga preišče-1110 do obisti.
^ove številne aretacije v okolici Trsta
Trst, decembra 1932. V o-
^oiicj Trsta so bile izvršene
evitae aretacije, tako zlasti
V Miljah in Boljuncu. Poleg
v b Pa še v Krogljah pri Do-^i ■
.. m v Ricmanjah. Areta-so bile izvršene 27. nombra pr. 1 Imena aretiran-t •
se niso znana.
^ke ječe so prenapolnje ne...
. >t, decembra 1932. Laške Ječe
so prenapolnjene in ra-^ tega izpuščajo na svobodo ^ samo sumljive in malo s°jene. Vendar pa je to v ta- . Z novim načinom dela ^f1*1 organizacij, zlasti „Ov-lo ' sec^aj so zapirali in ^..sploh vse kar je bilo
nih
JIV°, in večji del kar s*ePo in na povelje raz-
aH manj njim udanih Ril. „„
strah ie«ik0
^ile so večne aretacije, vznemirjanje in večni do pravega so pa le Prišli. ■Ai«
(, estije okrog Gorice
decembra 1932. Iz Poročajo, da se je vrni-
lo vsled zadnje amnestije 10 fantov iz zaporov, kot tudi Frančeskini iz Bilj, ki je bil obsojen na 5 let konfinacije.
Domov so prišli tudi fantje iz Vrtojbe, ki so bili pred štirimi leti obsojeni vsled protifašističnega delovanja.
Smrt za malo žganja
Gorica, decembra 1932. — Dne 18. novembra se je pripetil žalosten dogodek v Vipavski dolini. Finančna straža intenzivno zasleduje tajno žganjekuho in v svoji ljubosumnosti izgublja hladno preudarnost, Tako so nekemu mladeniču s Svinega pri Ri-hemberku zaklicali stoj, on pa je začel bežati. Streljali so za njim in ga ranili na smrt. Žganjekuharjev torej niso odkrili, pač pa so morali nujno poklicati Zeleni križ, ki je fanta (piše se Ban-delj) v nevarnem stanju prepeljal v Gorico.
V	zaporih se nahajajo še
vedno....
V	zaporih so še Grahor Tomaž, jugoslovanski državljan, gostilničar in mesar v Podbrdu. Štefan Kaltnekar iz Zgaga Ivan. Nadalje sedem fantov iz Poljubinja. Neki kapitan je vodil utrdbena dela ob meji in je prišel radi škode, ki jo je napravil kmetom v spor z njimi. Ti so vložili tožbo proti njemu in sodišče je v resnici razsodilo v prid njim. Toda kapitan se je maščeval na ta način, da je uboge kmete naznanil sodišču.
V	zaporih se nahaja še vedno Herman Kjuder iz Toma-ja, ki je bil nedavno zaprt pod obtožbo, da je v neki gostilni onečastil italijansko zastavo.
Iz zaporov prihajajo
Čežarji (Istra), decembra 1932. Iz zaporov je prišel domov Vatovec Ernest, ki je
| Diplomirana j babica
I ANA CHARPOVA
I v Pragi in Buenos Airesu Š
0	Ima dolgoletno prakso v 6
1	porodnišnici v Pragi in v | 5 bolnici Rawson v Buenos 1
Airesu.
f Sprejemajo se penzijoni- | stke, posebno s kampa. É Pomoč pri porodih za 9 $ 30,—	2
calle COLOMBRES 178 i j U. T. 62 Mitre 3755 I (1 kvadra od Rivadavia) I
bil leta 1929 obsojen na štiri leta.
Izpuščen je bil iz zaporov tudi Vatovec Avgust, ki je bil nad štiri mesece popolnoma pogrešan. Nihče ni med tem časom vedel kako in kaj je z njim. Doma so bili seveda v silnih skrbeh. Ves ta čas pa se je nahajal v koperskih zaporih.
Vrnili so se iz Jugoslavije in so aretirani
Iz Ocizla (Istra), decembra 1932. Petaros Ivan, iz Ocizla št. 7., se je vrnil iz Jugoslavije in je bil takoj pridržan v zaporih, kjer je ostal 12 dni. Njegovega tovariša iz Rožič pa, ki je moral prestati isti : zapor so poslali k vojakom, ne da bi smel prej iti pogledati domov.
Svojo gostilno priporoča FRANCE KZJMNČIČ
CALLE TRELLES 1167 - 69 — Bs. AIRES (Pol kvadre od ul. Gaona 2400)
PRIPROSTA DOMAČA HRANA. DOBRA VINA IN PIVO. LEPI, ZRAČNI PROSTORI. VRT IN DVORIŠČE, PRIPRAVNA ZA PLES. SNAŽNA PRENOČIŠČA PO 60 cent. HRANA IN STANOVANJE ZA DEKLETA, KI IŠČEJO SLUŽBO. POCENI PENSION. — ZVEZE NA VSE STRANI MESTA.
Ples vsako nedeljo in praznik
TAJNI PROCESI PRED FAŠI-STIČNIM SODIŠČEM
Mlad Goričan obsojen na 7 let ječe. Vsa njegova družina gospodarsko uničena.
Gorica, 19. decembra 1932. Lani na Velikonočni ponedeljek so se karabinjerji in fašistični policijski organi zglasili v gostilni gospe Ka-menščkove v Ročinju pri Kanalu. Izvrili so v hiši preiskavo in aretirali njenega 20 let starega sina Severina. Obtožili so ga delovanja proti fašističnemu režimu in vohunstva. Iz zaporov v Trstu je romal Kamensček najprej v Koper, nazadnje pa v Rim, kjer so ga postavili šele te dni pred posebno fašistično sodiščec
V preiskovalnem zaporu ie Kamenšček obolel, a ga niso hoteli oddati v bolnišnico. Zdravnik mu je dajal le o-krepčevalna sredstva. Medtem so se fašistični nasilneži znesli tudi nad njegovo materjo in njegovima dvema bratoma ter sestro. Meseca maja, takoj po njegovi aretaciji , so zaprli nihovo gostilno in tobakarno. Istočasno z njim so aretirali tudi njegovega mlajšega brata, 19-let-nega Antona, ter 251etnega bratranca Josipa Kamenšče-ka, ki so ju odvedli v goriške zapore. Po dveh mesecih mučnih preiskav in zasliševanj so ju sicer izpustili, zato pa so ju stalno nadzirali. 271etnega brata Mirka, ki je pred leti izgubil desno nogo in je bil nameščen na pošti
v Ročinju, pa so odslovili iz službe.
Dne 12. decembra se je pričel v Rimu tajni proces proti Severinu Kamenščeku. Razprava je bila kratka. Dovolili so mu, da si je izbral odvetnika. Dokazati mu niso mogli nikake krivde in je bilo pričakovati, da bo amne-stiran, če že ne oproščen. Državni pravdnik pa je zahteval, naj ga obsodijo na 15 let ječe. Fašistično sodišče ga je še istega dne obsodilo na 7 let robije, na tri leta policijskega nadzorstva in na izgubo častnih državljanskih pravie. V katero od italijanskih jetnišnic so ga -odgnali, za enkrat še ni znano. Te dni se je godilo pred fašističnim sodiščem več drugih procesov, o katerih pa listi ne smejo poročati.
Tudi fašisti propadajo.
Drnovik pri Dobrovem, decembra 1932. Popolnoma je propadel Tone Juša. Bil je včasih velika oseba v šarži kapoškvadre in živinskega prekupčevalca. Pod seboj je imel tudi 11 kolonov. Ko mu je odžvižgalo bogastvo, ga je odslovil tudi Benito. Šest mesecev zapora za žalitev laške učiteljice
Antona Ferfoljo iz Opatjs-ga Sela so obtožili, da je žalil učiteljico Elviro Scafuri,
ker je kritiziral njeno nasilno vzgojo in potujčevanje slovenske dece. Bil je obsojen na šest mesecev ječe.
Aretacija zaradi dezerterstva
V poslednjem času je vss več slučajev, da se naši mladeniči nočejo priglasiti na vojaških namorih. Skrivajo se po gozdih, samo da jim ni treba nositi nepriljubljene laške vojaške suknje. V Šempasu so pred kratkim karabinerji aretirali Vincenca Tribušona Andrijanovga, starega 22 let, ker se ni prijavil na naboru. Obsodilo ga je vojno sodišče na dve leti zapora radi dezerterstva.
Pred sodnike radi stare puške
Pred goriško sodnijo se je pred kratkim moral zagovarjati Gotard Nemec iz Vrtojbe, star 35 let, ker so pri njem našli staro, neuporabno puško. Nemec je bil obsojen, a mu vsled amnestije ni bilo treba kazni odsedeti# Postavljen pa je pod strogo policijsko nadzorstvo. Značilno je, kako se Lahi boje tudi starih pašk.
Smrt 101 let stare žene
Gorenje pri Postojni, de-eembra 1932. Pred dobrim mesecem je umrla najstarejša žena tega kraja Agata Jur-ca, posestnikova žena, stara 101 leto. Mož pokojne, Janez, ki šteje že 97 let pa je še čil in zdrav. Domača dela opravlja sam.
V DAR DOBITE \
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. Atelje SAVA JOVANOVIČ, P. Quiroga 1267, Dock Sud
V duhu po Trstu
Bilo je ravno ob preganjanju primorskih slovencev, ko me je veter zopet zanesel v naše lepo pristanišče in živahno mesto Trst. Morje ima zame posebno /privlačno moč. i
Ako ga več časa ne vidim, se vzbudi v meni tako hrepenenje po njem, da se mu ne morem ustavljati. Čeravno ni preveč prijetno voziti se po več ur po mestu v železniških vozovih, si vendar rade volje izberem ta čas, ker človek najbolj uživa dobrovoljno moč morja.
Drugi dan mojega bivanja v Trstu je bil posebno lep dan, da si je solnee že davno zatouilo, še vedno ni bilo tistega prijetnega hladu z morja sem, po katerem je vse hrepenelo človek in žival, fie le pozneje so se ulice in trgi napolnili in v kavarnah je bil zaseden vsak prostorček. Jaz sem si na glavnem trgu pred kavarno S. osvojil stol in konec mize, kamor sem mogel nasloniti svoj komolec. Naročil sem si nekaj časopisov, pa fce mi ni dalo čitati, le bolj me je mikalo gledati po mor ju. V pristanišču na obeh inolovih straneh pa so delavci opravljali še svoje dnevne posle. Nakladali in razkladali so štirioglate zaboje polne raznega južnega sadja,
VAŽNO!
Za vse izseljence moške in ženske, ki želijo preskrbeti se z dobrimi stvarmi in z dobro obleko za mal denar. Pri tvrdki "Astra", Córdoba 901 vdo-bitc z drugo roke in v dobrem stanju briljantne, biserne, zlato in srebrne nakite; umetniške slike, kipe, porcelano, kristale i. t. d. Moške in ženske o-bleko, svilone in iz blaga, večerne in promenadno o. bleke, kožuhe, suknje in garnituro i. t. d.. Zaloga moških oblek in delavnica.
Velika —-.... novost
V barvarni (tintorcri.il) "Belga", Córdoba 901, sera otvoril krojaški oddelek, ki izdeluje po najmodernejšem kroju obleke 1n suknje iz najboljšega angleškega blaga. V tej moderni barvarni morete pro. barvati in očistiti obleko sov, tako da izgledajo kot in druge stvari za par pe-nove. Obiščite na vsak način podjetje, kar vam bo gotovo v veliko koriat,
LASTNIK OBEH PODJETIJ:
TOŠKOVIč JOVAN OSTOIč
od koder jih potem potom žleleznice razpošiljajo. Samo gledati tho živo vrvenje raznoterih ljudi, je za vsakega jako zanimivo, da se ne more z lahkoto ločiti s tega kraja. Posebno prihod in odhod velikih prekmorskih parni-kov napravi na človeka vselej močen vtis. Ko je že vse na parniku, moštvo in drugo, privzdignejo most in sirena zapiska, voda odzadaj glasno zašumi in se spremeni v bele pene. Tedaj se par-nik začne pomikati od mola proti izhodu pristana. Vedno manjši postaja mogočni par-nik in v kratkem času ga vidimo le še kot majhno lupino na široki gladini — in kmalu nam izgine izpred oč>.
Zadosti pozno je žebilo, ko
so se ljudje naenkrat začeli ustavljati po ulicah, in gledati v smer od koder se je valil gost črn dim pomešan z majhnimi iskrami. — V mestu gori —, se je naenkrat za-čulo iz več grl. Na ta klic je vse kar je bilo ljudstva na nogah, začelo dreti v smer proti požaru. Tudi mene j-; radovednost , gnala, ter sem jo ubral za njimi. — Gori, gori, — se je čulo iz vseh strani.
Gorel je naš „Narodni dom".
Benedikt Gomišček
Razširjajte SLOVENSKI
TEDNIK
PRIJATELJE V SPOMIN
Kakor bi bilo včeraj se mi zdi, ko sva se prvikrat videla in spoznala, kot vojaška novinca v veliki artiljeriski kasarni v Modeni. Njegove modre oči, jasne kot italijansko nebo, sploh cela njegova postava je izdajala pristni slovenski tip. Njegov mehki značaj ni storil nikomur nikoli nič žalega. Vsi smo Te radi imeli in bili radi v tvoji družbi. Petje si ljubil če/, vse. Skoraj vsak večer se nas je zbralo večjo skupino. Pri požirku žlahtne italijanske kaplice, smo si navadno pri najnih „brandah", marsikatero povedali in zapeli. Ker smo se vsi, eden več drugi manj, udejstvavali v naših prosvet-
Bsaenosaireške isa pariške univerze
Za dosego popolnega zdravljenja s kolikor mogoče malimi stroški, pregledujemo svoie bomifce z X žarki in iim nodarimo zdravila
¡¡ssSSU
Reakcija Wasserniann
Lečenje s pomočjo elektrike, ki skrajša zdravljenje
in komplikacije zdravimo brez bolečin
SYFIIII €>06-
Bolezni členkov, srčne napake, splošna onemoglost, Arteriosklerozis Povračanje, bolečine, kisline, rane, slaba prebava
DREVESNE
&rel, zapeka, šihkost BOLEZNI GRLA, UŠESNE, OČESNE 5n NOSNE
X ŽARKI - ULTRAVIOLETNI ŽARKI MATMERMIA - VISOKA NAPETOST
Pregled SAM®
8.-
nik društvih na Primorske®' smo peli vbrano po notah kar je zelo ugajalo tudi lijanom. Doma so sicer fa&* sti preganjali našo pesem-nam pri vojakih v prostih lirah niso nikoli branili naŽe-ga veselja. Parkrat, ko s©0 šli peš na daljši izlet (težk* artiljerija namreč se vozi f avtomobili), smo korakali P° taktu naše koračnice, ment po cesti gre"... posl**' dica tega je bila da so se nekateri oficirji le zbali 29 vgled italijanske armade, bi se pelo v nji tako, kak'Jr v jugoslovanski, nam dovolili več slovenskega p6*' ja. Enkrat bi je bila z najinim prijateljem skoraj pošte' no izkupila. On namreč 3e bil nameščen v regimentni P1' sarni, jaz v artiljeriski. Nekega dne pritečem k njeml po neke informacije. Seveda če ni bilo nobenega oficirj4 zraven, sva se vedno kar slovensko govorila. Glej ga spačka, morda sva topot preve« glasno govorila. Vrata kjer je imel regimentni major P1'
m ^^
JLA MODERNA
Mojim cenjenim odjemalcem sporočam, da bom dajal tekom zimske sezon^ vsem čitateljem SLOVENSKEGA TEDNIKA, ki se bodo predstavil z listom, velike popuste. Daroval bom tud* lepo izdelane povečave. P*1' poračam se cenj. čitatelje^ SLOVENSKEGA TEDNIlO S. Saslavsky U. T. 45 - 1720 Av. San Martín 1679, nos Aires. — Podružnica, cfl'
PENSION ZA ŽENSK® ^
ženske se sprejmejo na l113,11" in stanovanje. Lepo zračne 801,0 Iírana dobra in na izbero. T°ir fon in radio na razpolago M. KOJANEC U. T. 69 Paternal '2499 Calle SAN BLArf 991
10Í7 SARHIfNTC 1017
od 10 do 12 in od 14 do 21 ure
I Na hrano i*1!
S3	g
stanovanje j
I sprejema možke, ženske g in poročence. 1
j§ Klijentom, zlasti žen-^ | skam in matrimonjo^- j 1 preákrbi potom dobri»j zvez brezplačno nameščenje
¡Pensión Viena^
1 Sta. Fe 1933 j
p U. T. 44 - 5207 — BO-AS'j
1 Priporoča se lastnik | E. KRAV AN JA J
'lllllllllllllllllilllltllllllllllinillllllllllllllilll11111111111 '
Laboratorij ža analize
Dr. ^crinan Schwartz
Analize krvi, Wassennann, "Widal, Urina, Pljunkov, Ultromikroskopia i. t. d.
CALLE POZOS 170
8ara° so bila sicer zaprta, kar aae«krat pa se odprejo in 8tr°gi major zagrmi nad na-111:1: »Uradni jezik v italijan-armadi je italijanski in jugoslovanski, kar hočem
®e vpošteva in da se niko-u vec ne izpozabita, sicer va-Pošljem pred vojaško solace". V prvem hipu naju ie ako zmedlo, da sva obstala _ot pribita, moj tovariš se ni-1 s stolice ni mogel dvigniti ot se spodobi pred predpo 8tavljenim. Jaz sem čutil v Bel)i vžaljeni odpor, kar je ^nda dovolj jasno kazala tllcU moja zunanjost, kajti aJ°r je stopil predme, ter 1116 grobo nahrulil, kaj pre ^išljujem. Oprostite sem od-govoril drzno, jaz nisem kriv sem slovenec,, kot ne vi Ce ste italijan. Da bi ga vi-kako se je narepenčil i i ^ brez dolgega uvoda po-8^al naravnost v luknjo. Dru dan so me izpustili brez ^slišanja in dali na izbiro, v Libijo, ali v Gorico h kontrolni pisarni municiona ostalega iz vojske. V Afriko ^¡er ima Italija svojo koloni-in afriški črnci nič kaj ^ijazno ne gledajo vsiljivega tvijca, če ga le zalotijo na sa-lllem ga takoj pošljejo na <>in svet, in še več me je stra s'io njih toplo solnce, me kar niš ni mikalo. Odločil sem se Za Gorico. Siser sem vedel.
Vseh vrst cepljenja f BUENOS AIRES J «♦ ♦ t
da vsled diskompozicjona projetilov, me pri kontroli lahko vsak hip raztrga, sem bil vesel da bom lahko vsaj blizu doma. Tudi takrat se nisi bal prositi zame, k istemu mnenju si prepričal tudi mojega kapitana in bila sta vsli-šana. Vendar jaz vsled vza ljenega ponosa nisem hotel ostati. Čudno si me pogledal in jaz morda nisem razumel Tvojega velikega srca.
Tvoje dobre duše ni več med nami. Odšla je tam, kamor ne sega človeško gorje, gorje zasužnjene domovine katere pravico si branil, dokler nisi omagal. Pri slovesu v Modeni me opominjajo Tvoje pridržane solze več, kot morda Tvoje besede, „Za-kaj siliš, si rekel gledaje globoko v oči, po nepotrebnem v nevarnost in lahko te doleti celo smrt. Mi si nadaljeval, kot velik človek in ne kot dvajsetletni mladenič, nismo želeli na svet in če smo tu ni naša krivda. Kot si zabrusil majorju v obraz, da bi bilo zate bolje da bi ne bil, je popolnoma res. Praviš, da bi se v tvoji pristnosti ne dovolil žaliti niti od samega kralja, ker nekaj vrednosti le moramo imeti, zakaj pa je vzel slovanko za ženo, morda zato da mu je popravila pritlikov kraljevski rod in nas zato da jim bomo sužnji.
Prosil me je, pol v šali, pol za res, naj predno kajtakega izrečem dobro premislim posledice. „Danes na svetu ni svobode, je nadaljeval z nagubanim čelom, da jo povsod z velikim zvonom oznanjuje-jo. Kdor je močnejši tisti u-kazuje, vsi drugi morajo biti podložni. Z glavo skozi zid pa ne boš opravil nič, kvečjemu si jo boš razbil". Da sva si bila enakih let, si bil Ti po pameti mnogo starejši in stvarnejši od mene. Marsikaj sem se naučil od Tebe, zakar Ti bom vedno hvaležen.
Tebe ni več. Pomladno cvetje oveneva in vmira. Ne more kljubovati vsem viharjem, ki besno se zaganjajo in list za listom trgajo... Up za uporu pada... v brezkončno smrt. In smrt naj bo rešitev za ljudi, ki za pravico umirajo?
Grobovi tulijo... in mlada trupla v njih temno žrelo trudna legajo, ž.eleč počitka...
Kje je tisto življenje, ki smo toliko lepega pričakovali od njega. Zlati gradovi zidani v oblake se strahovito rušijo na nas. Mladi starci smo, brez upa brez doma, brez bodočnosti. In najboljši nas zapuščate.
Vmrl si Milan. Gozdovi tožijo po Tebi in naše gore pla-kajo. Plakamo tudi mi, ki smo Te poznali in nas vežejo neizbrisni spomini. Počivaj mirno v naročju domače zemlje in sprejmi moj srčni nagrobni pozdrav iz tujine: Tam daleč daleč med gorami, kjer se vspenja dol in breg odeva jih debeli sneg.
Dr. J. H A H N
ŽENSKE BOLEZNI — BELI TOK — NEREDNO PERILO, BOLEZNI MATERNICE, JAJČNIKA, NOTRANJE BOLEZNI: ŽELODČNE IN MOŠKE BOLEZNI: GONOREJA. SIFILIS — KRVNE BOLEZNI
+ ucumán 2729, esq. Pueyrredón
Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 Sprejema od 3 do 8 zvečer. NIZKE CENE

SIJU
Call°V' ®uenos Al'es e facundo Qurogr
1441
asProti komisarije
íía6» edina
slovansk/
p lekarna
°Jasnilo o vašen
tUoi; 1 Pismeno > J1 '«kanu.
franjo Huspaur
Tam zakopani so moji spomini.
Zakopala vsode jih je sila. V grob pozabljen od vseh. Krog njega le bo tulil ledeni smeh...
in moja duša bo na njem molila. Jan.
zanimivosti.
Pazite na zobe svojih otrok.
Slabi zobje ne povzročajo samo bolečin, temveč škodujejo tudi splošnemu zdravju človeka. To velja zlasti v o-troških letih. Motnje v prebavi, rasti in razvoju otroškega telesa so po večini posledica slabih zob. Tudi nalezljive bolezni lahko izvirajo iz zanemarjene ustne dupline. Vse to pomeni nevarnost za otroško telo, lahko i-ma pa tudi žalostne posledice za človeka pozneje, ko dorase. Izkušnja je pokazala, da je število otrok s slabimi zobmi ali zanemarjeno ustno duplino presenetljivo visoko. Za to morajo starši zaradi zdravja otrok paziti, da ostanejo zobje otrok zdravi. Otroka je treba vesti najmanj dvakrat na leto k zobnemu zdravniku, da mu pregleda zobe in ob pravem času odstrani tudi najmanjše znake gnilobe. Strogo je treba paziti pri o-trokih že na mlečne zobe, če hočemo, da bodo otroci imeli pozneje zdrave zobe. Mlečni zobje namreč močno vplivajo na poznejše zobovje. Čim prej načeti zob izlečimo, tem bolj gotovo bo trajno rešen,
ZQiQZQBáVHiaA
Dra. Dora Samoilovic de Falicov in Feliks Falicov
Sprejemata od 10. do 12. in od 15. do 20 ure. Donato Alvarez 2181 U. T. 59 - 1723 Directorio 1347
a zdravo zobovje je za človeško zdravje izredno važno.
Strupi po okoliščinah.
Zdravnik Lesclike pripoveduje v nekem strokovnem zdravniškem časopisu o tri-inpolletnem otroku, ki se mu je nenadno pričelo blesti. Noge ga niso držale več, glava ga je bolela, naposled so nastopili prividi, v katerih je menil, da ga zasledujejo razne živali. Po koži so mu nastali izpuščaji kakor pri šlcr-latinki, zenice so se mu razširile, srce mu je močno utripalo. Zdravnik nikakor ni mogel ugotoviti vzroka za to nenavadno obolenje, vendar mu je izpraznil želodec. Po treh urah je bilo spet vse v redu. Šele pozneje so odkrili vzrok. Otrok je bil pojedel večjo množino bršljanovih listov. Prijazna ovija lka, ki krasi tako pogosto zidove hiš, ima namreč v svojih listih neko olje s strupenim vplivom. Podoben primer se je zgodil s povsem neškodljivim lanenim oljem. Več otrok je
ŠIVILJA za navadne obleke in večerne toalete. Izdelava prvovrstna, po najnovejši modi. Priporoča se cenj. rojakinjam Marija Kojanec, ul. San Blas 991. Bs. Aires.
Ako hocete biti zdravljeni od vestnega in od-govornega zdravnika, zatecite se na
Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL
Specljalisti za sigurno in hitro zdravljenje RLENORAGIJE - KAPAVCA
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
SIFILIS (606-914) Krvne in Ko žne Bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. —• Specijalisti za pljučne, srčne, jetrne, živčne in reumatične bolezni
ŽARKI X - DIATERMINA - ANALIZE
Govori se slovensko. Sprejema se od 9. do 12. in od 15. do 21. — Ob praznikih od 9. do 12. ure.
CALLE CANGALLO 1542
ORGANO DE LA
C OLE CT I V ID AD
YUGOESLAVA EN
LA Am. DEL SI D
SLOVENSKI TEDNIK
"EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO)
U. T. 33 Avenida 5950
Calle SAN MARTIN 201/11. escr. 19
Año IV Núm. 192
	
	GLASILO SLOVB*
	SKEGA IZSELJjj
	NI S T VA V JDZj»
	- - AMEBI K
	
jedlo v laneno olje namočen kruh in obolelo. Preiskava je dognala, da je bilo semenu lanu, iz katerega so bili pridelali to olje, primešanih kakih 30 odstotkov semena neke vrste ljulike, ki rase med lanom. Tudi seme te ljulike samo na sebi ni škodljivo, toda na rastlini živi rada majhna glivica, ki proizvaja neki strup, ki se razširi po ljuliki v njeno seme. Če se to primeša lanenemu semenu, je posledica razumljiva. Še mnogo je takšnih rastlin, ki jih ne smatramo za strupene, pa u-tegnejo v nekih okoliščinah vendarle vplivati zastruplji-vo. Koprive so znane zbog svojih pekočih lastnosti, a tudi koprivni sok, ki ga dobimo s prekuha njem kopriv in ga uporabljamo proti krvavitvam, utegne [ povzročiti škodo v želodcu, srbeče izpuščaje na koži in druga znamenja zastrupitve. Neke vrste trobentic vsebujejo strup, ki vpliva na kožo in obisti ter povzroča splošne pojave za-strupljenja. Španska muha (ki prav za prav ni muha) je bila že v starih časih v obliki praška cenjena kot dražilno in pomlajevalno sredstvo. V obliki obliža so jo uporabljali tudi za zdravljenje raznih bolezni. V večjih množinah učinkuje prašek iz španskih muh notranje, namreč kot hud strup, in če-sto je prišlo že do smrtnih primerov, ker so ta prašek zamenjali za poper.
Maščevanje živega mrliča
Pred 25 leti se je preselil Frederiks Berford iz Anglije v Ameriko; bilo mu je 40 let. Od takrat ni bilo o njem nobenih vesti. Ko je pred dvema letoma umrl v Angliji njegov brat, ki je zapustil veliko premoženje, so izposlo vali sorodniki sodni odlok, ki je bil Frederiks Berford z njim proglašen za mrtvega. Lahko si pa mislimo neprijetno presenečenje sorodnikov, ko se je Berford nedavno vrnil v rojstni kraj. Dediči seveda niso hoteli priznati njegovih pravic in so ga zapodili iz hiše. Mož se je obrnil na župana, ki je pa samo skomignil z ramami, češ da mu ne more pomagati, ktr je uradno mrtev Tudi na sodišču so mu povedali, da je uradno mrtev in da ne morejo začeti nobene pravde na njegovo pobudo. Ves obupan se je napotil Berford k bratovi hiši, ki bi morala pripasti njemu, in je razbil vsa okna. Seveda so ga aretirali.
- ie stopil pred sodnika, mu je vrnil milo za drago. Izjavil je namreč, da ga ne morejo sóditi niti kaznovati, ker je po zakonu mrtev. Sodnik si ni znal pomagati, odložil je obravnavo in se obrnil n:i višjo instanco s prošnjo, naj mu pojasnijo, kaj početi z živim mrličem.
Na Marsu so baje vendarle živa bitja.
Od tedaj, ko je sloviti italijanski zvezdoslovec Schia-
prva slovenska agencija
EL ORIENTE
44
44
Lastnika:
Luka Aljinovié in J. M. Gatas
Calle SAN MARTIN 924	BUENOS AIRES
U. T. 31 Retiro 1451
Prodaja prevoznih kart in pozivnic za LJUBLJANO, TRST, ZAGREB, SPLIT in BEOGRAD
po najugodnejših pogojih in najnižjih cenah.
Za vse podatke obrnite se v slovenskem jeziku na eciino slovensko agencijo v Buenos Airesu
"E L ORIEMTE"
SAN MARTIN 924	BUENOS AIRES
parelli odkril kanale na Marsu, obstaja vprašanje, ali bivajo na tej zvezdi živa bitja. Mnogo resnih znanstvenikov je trdilo nasprotno, češ, da je toplota na Marsu prenizka in jé zaradi tega tam življenje izključeno. Nasprotno pa trdi sedaj predsednik kraljevske zvezdoslovske družbe v Londonu, profesor dr. Crom-meliso, ki pravi naslednje: „Najnovejše vesti iz Amerike potrjujejo nekdanje nazi-ranje o živih bitjih na Marsu. Na. tamkajšnjih opazovališčih nebesnih teles zatrjujejo, da je sicer povprečna toplota na Marsu nižja od toplote na zemlji, vendar pa to nikakor ne izključuje možnosti, da ne bi mogla živeti na njem iz vestna bitja. Možno je torej, da so na Marsu bitja, ki so se prilagodila tamkašnjim razmeram. Podnebje na Marsu bi bilo primerno n. pr. za prebivalce polarnih krajev." Tudi Belgijci so dobili svoj Lurd.
Ob poti iz Beaurainga, vasice južno od Dinanta v Belgiji, stoji ženski samostan, ki ima na vrtu točno po lurdski posneto votlino. Vsak večer prihajajo k nji samostanske gojenke, deklice v starosti od 9 do 14 let. Ob koncu novembra so deklice nekega dne v mraku baje opazile, kako se spušča z neba bela ženska postava. Od tistega dne so hodile še bolj pridno na vrt in pričakovale, da se jim prikaže Marija. Z deklicami so začeli hoditi na samostanski vrt tudi odrasli in kmalu je postal samostan prava božja pot. Zdaj je romanje v Beau-raing že organizirano, čeprav cerkvena oblastva še svare pobožne romarje, naj bodo v tej zadevi previdni. V noči na
i
8. t. m. je prispelo v Beau-raing nad 10.000 romarjev, ki so kljub mrazu potrpežljivo čakali, kdaj se zgodi čudež. Čudež se pa ni zgodil.
Gorgulov je psovka Ime Gorgulov (morilec predsednika francoske repu blike) je zdaj v Franciji psovka. Tako je namreč odločil sodnik v mestu Nancy-ju. Pariški „Matin" poroča o tem: Na eni glavnih ulic Nancyja sta se sprla te dni fant in dekle ter se obklada-
la z najgršimi priimki. Ko je ona izčrpala že vso zalogo psovk, se je obrnila k fantu in mu zaklicala zaničljivo: „Le poglej se, saj si pravi Gorgulov." To je smatral fant za tako hudo žalitev, da je dekleta tožil. Sodnik je priznal, da pomeni hudo žalitev, če rečemo komu Gorgulov, in obsodil je dekelta na 100 frankov globe, ki jih je morala plačati fantu.
Milijoni brez lastnikov
Ne samo stare dediščine pričakujejo v Angliji lastnike, da bi jih dvignili, temveč leže milijoni tudi v državni blagajni, in sicer še čudovitejšega izvora. To je denar, izvirajoč iz vojnega plena poedinih angleških vojnih pohodov, to je delež bojevnikov na plenu, delež, ki ga navadno dobe oficirji in vojaki, ki ga pa v tem primeru nihče ni dvignil. Do svetovne vojne je bila v Angliji navada, da so imeli vojaki in mornarji pravico do svojega deleža na vojnem plenu. Če so premagali in zasedli sovražno ladjo, je veljal ves tovor za vojni plen. Tovor so prodali, izkupiček so si pa razdelili. Leta 1762. so zaplenili špansko ladjo „Hermione", ki je vozila nad 130 milijonov (po naši vrednosti) vreden tovor Vsak mornar, ki je sodeloval pri napadu na ladjo, je dobil okrog 120.000 dinarjev po na-
ši vrednosti, med oficirje Je bilo razdeljenih skoro 20 m1* lijonov. Plen s francoskih dij med vojno leta 1745. Je znašal blizu 200 milijoni Znaten delež na tem plenu s» sicer dvignili, mnogo denarJ3 pa je ostalo v državni blagsJ* ni, ker ni nihče prišel Mnogi oficirji in vojaki, ^ jim je pripadal del plena, s0 namreč v poznejših bitkah padli. Tako se /je nabralo mnogo milijonov tudi v N»' poleonovih vojnah in ves t» denar še zdaj upravlja ur&d angleške državne zakladnik Zdaj pa zdaj objavi urad i®6" na onih, ki imajo pravico d* svojega deleža na vojnem nu, pa se navadno nihče oglasi.
Kralj, ki je sit človeškega mesa.
Zanimivo za današnje 2M je poročilo, ki ga je po8*8* poglavar Hebridskega otocJ9 v Tihem morju Ringapata 8° gleškemu vladarju. Glasi
se
tako-le: „Kralju vseh Angle' žev in mogočnemu vladah" morja! V dokaz, da sem vaCl čisto vdan, vam javljam* sem odredil, da od danaŠoJ6* ga dneva ne bom jaz, niti kdo od mojih podanikov v poskusil človeškega mes8' Obenem vam obljubljam, * ne bom nikoli več napafl , tujcev in da jih bom ods^ vedno gostoljubno spre^e mal!"
INSTITUTO MEDICO
CALLAO
Direktor: Dr. LUIS N. RENOULIN Stranke sprejemajo specialisti
SPOLNE BOLEZNI: Prostatis, vnetja, kapavica.
Analize za ugotovitev ozdravljenja od kapavice. BLENORRAGIA — Abona po $ 20 mesečno. SIFILIS — Moderno zdravljenje. KOŽNE: Izpadanje las, lišaji. ŽIVČNE: Nespanje, omotica, glavobol. PLJUČNE: Bronkitis, kašelj, naduha, jetika. REVMATIČNE in OBISTNE: Kila, zbadanje. ŽELODČNE: Bolečine, kislina, razširjenje, rane povračanje.
OSLABELOST: Uspešno zdravljenje z injekcijami-ŽENSKE: Bolestno čiščenje. Jajčnika. Beli tok. čnika. Beli tok.
PRVI PREGLED BREZPLAČNO ZMERNE CENE — ZA SLOVENCE POPUST GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12.	A
Ulica CALLAO 339
Izdajajo: Slovenska prosvetna društva V Argentini. Talleres Gráficos Julio Glassman, Corrientes 1976, Buenos Ai v s«
Urejuje: Uredniški