m 9 ^tetril^n 30 vinarjev* Šlev. 270. v umm v SOM, uk 21 novem m Leio XLYL ob Vali« po polili ob M oaik i.to uprti .. t tO-Ii H* aioooo . . m 4 M •a NanAliu oeloletao „ »5 — M MlilCllOMluno. t, •0 - V Liubliani ne dom Sa ooto teto aaproj.. K «-— n •• o)o«m „ K 4-— ¥ irprars *i|«ain eniiit „ 3-9« ia Sobotna Izdaja: ea Sa Mlo lato.....B 18- u Wsm«|o oeloletao. * so ostalo laosomstvo - „ II — 1 p ■ i, mm m m i :<>'.,' «$». ■ ' t^-l m m • 'V i gn^rn laseraMi mmmm laootoipoa potttvrato (M ■■ tinta HIb poMt m «v» ta fdM . _ 4» _ prt ««0tu urottUk ntzosoa p® liotviv%i M mMU mesm Paalaaai i Saostolpea poUUiota t f lakoto vsak 4aa lavoaaM aa» roti Jugoslaviji. Italijanske težnje gredo !a tem — to je danes očito — zasesti največji del jugoslovanskega ozemlja ter tako tbrezano Jugoslavijo brez Srbije spraviti >od svoj protektorat. Proti tej nameri smo e včeraj zavzeli svoje odločno stališče, jledati pa moramo, da Italiji ne damo no-»enega povoda, da bi še dalje zasedala na- LISTEK. Cbirka Krekovih izrekov v parlamentu. Krek je bil član avstrijske poslanske 'borrticc od 1. 1897. do 1900. in od 1. 1907. o 1917. Pri pregledovanju njegovih govo-ov je v sedanjem času posebno zanimivo o, da je Krek sedanje razmere takorekoč •rerokoval, opetovano pa zlasti opozarjal a to, da mora mažarsko nasilje odbiti Hr-ate od države. Dalje priobčujemo tu ne-:aj izrekov, ki posebno značilno izražajo Krekovo mišljenje. Datum v oklepaju poleni dan dotičnega govora, iz katerega je ^rek vzet. Izreki se nanašajo brez izjeme irao na predvojno dobo. I. Izreki političnega značaja, a) Vzrok revolucije. Veliki vzrok revolucije je a, da ustave stoje nepremi-n o , dočim korakajo narodi a p r e j. (Citat iz angleškega zgodovinarja Macaulaya 5. julija 1907.) j Ogrske v sedanji obliki ne moremo priznati, Ogrska temelji na krivičnosti, ogrska ržavna ideja temelji na nemorali. Jasne ša ozemlja. Vsak nemir in vsako ruvanje to nevarnost poveča. Metoda, ki se je temni elementi v službi, protijugoslovanske politike poslužujejo, pa je različna. Na Hrvatskem, kjer se zdi, da je večina Narodnega veča za monarhijo, so si baje zbrali republičanski plašč in pod krinko republičanske ideje revolucijonirajo predvsem vojaštvo. Glavna opora republikanstva na Hrvatskem je Radičeva seljačka stranka. Če je Radič pri tej zaroti bil udeležen, nam ni še znano. Vsekakor pa je nezanesljivi, nestalni in precej demagoški značaj tega moža gotovo — morda le nehote in nevede — podpiral stremljenje sovražnikov mlade jugoslovanske svobode. Kakor poroča tiskovni urad Narodnega veča, je bila protijugo-slovanska revolucija določena za 25. t. m., ko bi bila Radičeva stranka v Zagrebu imela svojo skupščino. Čisto drugo metodo so si izbrali naši sovražniki v Ljubljani. T« so razmere drugačne. Domala vsa narodna vlada stoji na-| čelno na republikanskem stališču. Za to I načelo se je izjavila na svojem posvetovanju V. L. S. in tudi večina pristašev jugoslovanske demokratske stranke stoji — vsaj za svojo osebo — na tem načelu; stališče socialistov je itak že dano samopo-sebi. S prevelikimi žrtvami pa smo zado-bili svojo svobodo, da bi jo smeli sedaj na kakršenkoli način kompromitirati ali spravljati v nevarnost. Zato je bilo čisto pravilno stališče naše vlade, da je v svoji seji dne 21. novembra sklenila, naj pro-vizorično ureditev naših skupnih zadev, ki so z ozirom na položaj z Italijo nujne, prepusti Narodnemu veču. To velja v prvi vrsti za znani predlog dalmatinske vlade, ki smo ga v izvlečku priobčili že včeraj in ki ga v poročilu o seji Narodne vlade ponavljamo zopet danes. Ta predlog je nedemokratičen, zato za nas nesprejemljiv, tudi socialisti ga ne odobravajo, jugoslovanska demokratična stranka pa ga sprejema. Zato je bilo pametno, da se vsa tri naziranja predlože Narodnemu veču, ki naj sklepa. Jasno pa mora biti, da bo razmere končno smela in mogla urediti le konstituanta, kjer bo govorilo vse ljudstvo. Razmere z ozirom na Italijo zahtevajo nujne rešitve. Zato poživljamo Narodno veče v Zagrebu, naj naprosi entento, da smejo srbske čete zasesti naše slovenske kraje. Če Srbi zasedejo naše ozemlje v imenu cele entente, bo to napravilo na Italijo dovolj velik vtis, da odneha od svojega novega imperialističnega pohoda. '^Srbske čete same v svojjm imenu — tega se bojimo — bi bile za to prešibke. In to okolnost in nejasnost položaja so porabili zopet temni elementi pri nas, ki na skrivaj po krtovo rujejo proti sedanji vladi, oziroma njeni večini, češ da je za republiko, da se moramo na vsak način izjaviti za monarhijo itd. Agitacija teh brezimnih elementov ie ustvarila soparno ozračje, nevarno toliko bolj, ker zopet isti temni elementi hujskajo proti Srbom, ter pospešujejo ustanovitev raznih vojaških svetov, da z njih pomočjo nasilno vržejo vlado. Mnogi naivneži namreč menijo, da bo stvar kaj boljša, če pride druga vlada, in ne vedo, da kaos, ki se enkrat začne, postaja vedno večji. Nič ni bolj usodno, ko v takih kritičnih časih menjavati vlade. To gibanje s pozornostjo zasledujemo že nekaj 1 dni. Nismo hoteli o tem pisati. Sinoči ob 11. uri se je zglasila v našem uredništvu skupina slovenskih častnikov, ki so prinesli poziv, ki ga danes priobčujemo. Takrat za dogodke, ki so se vršili v Zagrebu, še nismo vedeli. Kličemo danes vse naše ljudi na krov SonMi in sooiiSlienlce! V nedeljo dne 24. nov« ob 10. dopoldne ljudski shod v Mestnem domu. Vabimo vse somišljenike, da se lefa važnega shoda gotovo udeleže 1 Poročali bodo tudi govorniki V. L. S. in krščansko-socialnega delavstva. Na svidenje ! in na stražo! Razkrinkajmo spletke temnih elementov, ki stoje v službi nekih klik, ki nimajo nikjer zaslombe, pa bi rade gospodovale, četudi na razvalinah naše svobode! Ljudje, ki so v sedanjih razmerah morali izgubiti svoja mesta, svoj vpliv in veljavo, ti onemogli ljudje rujejo. Rujejo proti vladi, ki naj čuva red in mir, rujejo proti našim Srbom, ki so nam prišli pomagat, rujejo proti republiki pri nas ravno tako, kakor ti hlapci tujinstva rujejo v Zagrebu zoper Narodno veče. Intrigantie so isti — le metoda jt dvojna. Poskrbeli bomo, da se bodo vse in« trige in spletke onemoglega klikarstva tudi pri nas razkrinkale ter da bo ljudstvo, ko pride čas za to, govorilo svobodno besedo! XXX Časnikarski odsek Narodnega veča ]# izdal 22. t. m. ponoči uradno poročilo: Nocoj se je odkrila velika zarota blr< ših avstra ogrskih oficirjev. General LI« povščak Js hotel izvesti protircvolucljo 9 tem, da jo s pomočjo oficlrsko-vojaško* seljačkega sveta nameraval odstraniti ee. lotno Narodno vc.čo, mesto nJega vzpostaviti vojaški režim in n vesti vojaško diktaturo. Dan za izbruh te proMrcvoIncije Je bfl določen na 25. t. m. na dan glavne skupščine Radičeve sel ačke stranke. Hoteli so aretirati vse voditelje Narodnega veča % noči od 22. na 23. I. m. ter jih učinitl za neškodl ive. To je izrečno priznal eden Izmed aretiranih zarotnikov. V zaroto j« *a pletenih več višjih in nižjih častnikov, ki so sa v zadnjem času odlikovali kot izredno goreči propagatorji takozvana republikansko ideje. in razločno moramo izraziti, da Ogrske na tej nemoralni podlagi ne moremo in nočemo priznavati. (4, junija 1909.) . c) Jugoslovani — ključ do Balkana, Kdor noče računati s tem dejstvom, da obstoja v Črni gori, Srbiji, Bolgariji in Rumuniji pravcato sovraštvo proli naši državi, ta stvari ne razume. Če hočemo voditi balkansko politiko, moramo najprej pregnati vsaj sovraštvo iz teh narodov. Edini ključ do tega smo avstrijski Jugoslovani. Narodi, ki so nekoč pozdravljali Avstrijo kot rešiteljico, so sedaj po svojem srcu pravzaprav naši največji sovražniki, čeprav — to trdim, ker vem — stoji pri njih oseba našega cesarja v visoki časti. V Dalmaciji na primer, gospodje, za-morc arheolog varovati svoje izkopanine pred motenjem in morebitnimi tujimi vplivi najbolje s tem, da jih pokrije s črno-žollim blagom. Kajti če pošten Dalmatinec to le zagleda, se prekriža in reče >Porez!-< (= davek) in zbeži. Tako je s stvarjo, in če hočete, gospodje, voditi zdravo balkansko politiko, zdravo jadransko po'itiko, morate zlomiti najprej in predvsem madžarski vjSliv in priznati pomen Jugoslovanov, '18. iuliia 1907.1 d) Usodne posledice Čuvaje- vega komisarijata, Naglašati moram: Še enkrat se take reči, za katere pravzaprav nimamo imena, nimamo izraza, še enkrat se take nemož-nosti, kakor so se zgodile na Hrvaškem (da sc je namreč uvedel Čuvajev komisa-rijat), ne smejo dogoditi, V tem slučaju bi bilo vse izgubljeno. Ne le ministrski predsednik, ampak tudi drugi faktorji te države, tudi zakonodajna zastopstva bi zaman iskala avstrijskega državnega čustva med Jugoslovani. (19. aprila 1912.) e) Avstrijska državna misel. Eksistenčno upravičenost naše države temelji na balkanski politiki ... Rai-sori d/etre Avstrije je bilo varstvo krščanske kulture proti polumesecu. To je še danes .., Jožef II, je namenu Avstrije dal drugo smer. Hotel je ustanoviti centralistično nemško državo. Pokazalo se je, da Avstrija ternu namenu ne more služiti in, gospoda moja, ne sme služiti. (18. julija (907.) f) Zakaj ni nikjer avstrijske državne misli. Zahtevati moramo, da pride po zgodovinskem pouku v nas avstrijska državna misel. Po poštenem zgodovinskem pouku oa moramo priti tudi do tega. da bomo raz- umeli eksistenco strank, ki jih vidimo v naši domovini, in da bo fant že po VIII. razredu, ko je napravil maturo, vedel, kako se je razvilo politično življenje narodov. Potem ne bo mogoče, da bi Madžari, ki pitajo otroka že od prvih razredov ljudska šole z zgodovinskimi potvorami... nad-kriljevali nas, ki ne poznamo niti lastna zgodovine in je ne smemo poznati. In za« kaj ne smemo, zlasti mi, ki smo slovanska-ga izvora, poznati svoje zgodovine? Za« to, ker smo sužnji, (tlačanski) hlapčevski narodi, ker a i • mamo pravice, misliti in rt' v n a t i po svojem mišljenju. Dvigam tožbo proti avstrijski državi in proti avstrijskim vladam. Če najdejo sedaj, da ne e k s i s t i r a a v • strijska državna misel pravzaprav nikjer, so temu sam« krive. (18. julija i«T4 , g) Rešitve ni upati ne od v I a * de, ne od parlamenta. Od dne do dne najdem — povem čist« odkrito — pri jasnem in treznem razmo-trivanju položaja, da jc naša vlada popolnoma v mrežah mobilnega kapitala, velikih borzijancev. (3. junija 1400.) Našli smo namreč, da ne dobimo v. tej zbornici nik^U« s^oiL nikaka General Ltpovščnk, stotnik Vnlonteko-vlč in vafi drugih zarotnikov je ie pod ključem. V teku je natančna ln obširna preiskava, ki pokaže v koliko j« ta protlrevo-lucija ln zarota v zvezi z Italijanskim prodiranjem v naših krajih ln mažnrsklml izzivanj, odnosno z dunasko kamarilo in ■ italljansko-innžarsklm sporazumom. Ker je preiskava Se v teku, za sedaj le n« moremo priobčiti nadaljnih podrobnosti. Svoboda mišljenja, rrou »v.w. -»ovanski repybliki, ki naj bi o njej sklepalo ljudstvo in od ljudstva svobodno izvoljena konstituanta v zadnjih dneh z vso vchamenco nastopa glasilo »Jugoslovanske Demokratične Stranke«. To je stvar te stranke same. Toda v članku Iz Zagreba z naslovom »NeinformiranosU tlika vse tiste, ki so za republiko kot nekake idiote. Pravi namreč: »Za republiko 1"e sedaj po večini velik odstotek analfa->etov, ki v resnici ni ne za kraljevino, ne z« republiko, ki sploh o teh dveh državnih oblikah niti pojma nima, ki pa je od st/ani brezvestnežev nahujskan.« Pribijemo, da jc to način polemike, ki ni ne demokratičen in ne v soglasju z načelom svobde mišljenja. Pribijemo, da ima vsakdo pravico, biti monarhist ali republikanec! Vsakdo ima pravico, da to svoje prepričanje tudi izjavi javno ter zanj dela! Glasilo J. D. S. zastopa stališče, ki ga voditelji stranke in drugi somišljeniki v zasebnih razgovorih načelno odklanjajo. Vse kaže, da zadanjo gonjo proti republiki tiči kopica neodgovornih ljudi, ki je preklicano podobna rovarski kliki, katera hoče vsemu ljudstvu vsiliti svojo diktatorsko voljo, V tem nas potrjuje tudi današnja Narodova brzojavka o »puču« v Zagrebu, kjer Narod v dolgem uvodu hoče kompromitirati republikansko gibanje, ne da bi z uradnega poročila tiskovnega urada N. V. kaj tali ega bilo mogoče sklepati. Nameravan »puč« v Zagrebu je imel poleg drugega svoj izvor med drugim tudi v prvi vrsti v nezadovoljnosti podčastnikov in častnikov. Vse okolnosti so neodgovorni elementi porabili ter razširili, povečali in nagromadili vesti, da kompromitirajo republikansko gibanje ter tako povzročijo razmere, ki bi ljudstvu onemogočile svobodno izjavo ob času volitev v konštituanto, ko bo padla odločitev: ali republika ali monarhija! Intrige iste klike delujejo tu in tam, pa brez uspeha. Gospodje, ki ste odgovorni, pomislite na posledice tega roVanja! Je li to svoboda? Pustimo drug drugemu svobdo mišljenja, spoštujmo medsebojno prepričanje ter glejmo, da se ohrani red in mir v mladi državi, dokler ljudstvo nc bo odločilo po svoji svobodni volji, kakšna naj bo oblika vladavine. Rovarstva pa mora biti konec! Italijani m jugoslovanskih tleh. Italijani na GortSkem. V Gorici so Italijani ustavili poslovanje sodišča v kazenskih in civilnih zadevah, češ, da je vojno stanje. Odstavili so tudi Narodni svet in provizorično italijansko vlado ter imenovali komisarja za ce!o deželo dr. Pettarina. Civano prebivalstvo mučijo na različne načine. Prehodnico zahtevajo za vsako najmanjše potovanje. V Gorici so ukinili tudi poslovanje podružnice Ljubljansko kreditne banke in Centralne posojilnice. Dne 17. novembra so italijanski vojaki opleniti na kolodvoru v Ajdovščini dva vagona naložena z milom, kavinim nadomestkom in rumom v vrednosti okoli 20 tisoč kron. Na pritožbo pri poveljstvu je to kratko in malo odgovorilo, da je iz: ključeno, da bi italijanski vojaki jemali tako malovredno blago, kakor je kavin nadomestek in drugo, ko imajo zrnate ka-▼e dovolj; in je bila zadeva s tem končana. Pri Antoni Bianchiju so pokradli več sena in Vidu Komparetu eno ogledalo, nekaj denarja in vso kuhinjsko opravo. Sicer pa so taki in podobni slučaji na dnevnem redu. Narodne znake odstranjujejo s silo. Tako so poročniku Ženišeku odtrgali narodno kokardo, ko je iskal prehodnice za Vipavo. Istotako šoferju Brunu Nussdor-ferju, kateremu je rekel italijanski častnik: »Predno govorite z mano ,odstranite kokardo.« Dne 14. novembra so v Ajdovščini v gostilni pri Jerasu italijanski častniki pešpolka štev. 272 odstranili s stene podobo z Gregorčičevimi vejzi »prost mora biti, prost moj rod, na svoji zemlji svoj gospod,« ki je bila ozaljšana z bršljanom in trobojnico, so jo razbili in vrgli drobce v pljuvalnik, oziroma v kot, kjer se je bil nahajal pljuvalnik. — Lovcem so pobrali tudi lovske puške. Italijani zasedajo naše ozemlje z velikimi silami. Od Prvačine do St. Vida pri Vipavi je po verodostojnih italijanskih virih nastanjeno zdaj približno 5 dtvizij. Vpokojenemu vadniškemu učitelju Ponižu ,nad sedemdesetletnemu starčku, v Ajdovščini, so pometati vso njegovo prtljago iz stanovanja in nastanili v stanovanju telefonsko centralo. Dne 18. novembra je italijansko vojaštvo v Podbrdu ustavilo osebni vlak, potovalce zastražilo in jih ni pustilo naprej potovati ter so se morali potniki 24 ur, do drugega dne, zastraženi. da se niso mogli geniti, niti po vodo, niti po živež, Čakati na mrazu, da so se mogli odpeljati potem proti Jesenicam. Poštnim uradom je poslalo poštno ravnateljstvo v Trstu brzojavno okrožnico naslednje vsebine: »Vsled razglasa kraljevo gubernije mora vsak civilni nameščenec Julijske Benečije, ki bi želel ostati v službi, v interesu uprave vložiti vsak zase službenim potom na kraljevo gubernij-sko oblast prošnjo ,z navedbo urada, kateremu je prosilec dodeljen, čin prejemkov razdeljen po plači, aktivitetni dokla-di, posebnih dokladah itd. ter roka, do katerega je nameščenec dobil prejemke od bivše vladavine. Prošnje je treba vložiti potom urada na poštno in brzojavno ravnateljstvo do vštevši 20. novembra 1918. V poštev prihajajo sledeče kategorije nameščencev: pragmatični uradniki in sluge, poštarji, ekspedijenti, poštni adjunkti in oficijanti, brzojavni adjunkti. pisarniški oficijanti, selski pismonoše in selski poljski sluge.« Iz te brzojavke je razvidno, da se nameravajo Italijani takoj trdno nastaliti v »Julijski Benečiji«. Itallanl v slovenskem Primorju. Trst, 21. nov. (K. u.) Iz Povirja pri Di-| vači in drugih krajev na Krasu poročajo, ; da poizvedujejo laški častniki s pomočjo j tolmačev od hiše do hiše, kake narodnosti so ljudje, kakega mlSljenja so napram Italiji in italijanski armadi in ali so zadovoljni, da Italija te krajo anektira. Stojijo na stališču, da so slovenski 'eraji na Krasu in do demarkacijske črte laško ozemlje, ki je bito od stare Avstrije umetno poslovenjeno. Gorica, 21. nov. (K. u.) Iz Dornberga poročajo, da po predslnočnjem o mraku laške oblasti sklicale vse mtadeniče oziroma može iz Dornberga in vasi v okolici, ki so bili pri vojnkih, naj sc zbero pred občinsko hiSo, kjer so jim bo naznanilo nekaj važnega. Prišlo jo le okoli polovico vseh mla-doničev ln mož in se jim Je reklo, da se Jih smatra kot jetnike ln da imajo v vseh ozi-rih poslušati Italijanske vojaške oblasti brezpogojno. DrugI dan so jim naznanili, da se imajo dno 21. t. m. vsi zbrati in da jih bodo internirali. Na Intervencijo dorn-berškega podžupana Je tamošnji italijanski polkovnik izjavil, da jih popeljejo samo do Gradiške, da jih tam pregledajo in da se kmalu vrnojo nazaj. Pravijo, da se je to zgodilo tudi v drugih bližnjih krajih n. pr. v Batujah ln dalje proti Ajdovščini. Trst, 21. nov. (K. u.) V Itaštelu pri Bu-jah v Istri, odkoder se je tainošnji hrvaški župnik odtegnil, da ga ne zaprejo, ga išče« jo italijanski vojaki vsako jutro v svrho, da bi ga aretirali. Dali so nalog, da naj so javi na komandi, kadar se vrne. Orožnika Sip in Lukež sta bila odpravljena v Trst v vojaškem spremstvu. Vojaki grozijo, da bodo zaprli tudi tamo^njo učiteljico in še nekatero drugo Hrvate. Župniku Mandiču so v njegovi odsotnosti preiskali župnišče. V nedeljo so italijanski vojaki prišli v šolo, na kateri je videla hrvaška zastava, ki so jo sneli, zažgalt ter zagrozili, d' bodo učiteljico zadavili, ako jo še izvesi. Trst, 21. nov. (K. u.) Načelniki državnih uradov, posebno politični, imajo nalog, da poizvedujejo pri uradnikih poleg drugih osebnih in uradniških podatkov tudi, ako so uradniki pripravljeni, položiti prisego zvestobe do novega režima. Če se s tem zahteva prisega zvestobe sedanji okupacijski oblasti .potem je to proti mednarodnemu pravu. Sicer Je sedaj vsaka prisega uradnikov nepotrebna, ker so uradniki itak vezani po službeni prisegi in bili odvezani le od prejSnje prisege zvestobe. Uradnike se bo moglo prisiliti priseči zvestobo tistemu režimu, ki ho priznan na mirovni konferenci. Laška nasilstva. Trst, 18. nov. 1918. Tukajšnji italijanski guverner je razglasil v današnjem uradnem listu »Osservatore tri-estino« štev. 304: 1. Naredbo, s katero določuje kazen večletnega zapora in tudi smrtno kazen tistim, ki niso izročili italijanski oblasti orožja. 2. Naredbo, s katero se določuje pristojnost italijanskega vojaškega sodišča v Trstu. Z obema tema naredoama se je uvedla poraba italijanskega vojaškega in civilno-ka-zenskega zakona, ne da bi bili ti zakoni kdaj tukaj razglašeni, kar je vse proti haški konvenciji, glasom katere veljajo v okupiranem teritoriju prejšnji zakoni in ima okupajoča oblast le kontrolo nad upravo. Če je Italija za entento okupirala Trst in okrožje, pa krši haško konvencijo tudi s tem, da izdaja naredbe le v imenu kr. italijanskega guvernerja za Julijsko Benečijo (reg. Gover-natorato oer la Venezia Giulia), katera pravno ne obstoji. Prejšnja naša avstrijska vlada je razglašala svoje naredbe v Trstu in na Primorskem v slovenskem in hrvaškem jeziku. Sedanji guverner pa razglaša svoje naredbe samo v italijanskem jeziku, ne samo v Trstu, nego tudi v čisto slovenskih in hrvaških krajih, katere naredbe so vsled tega večini prebivalstva nerazumljive oz. neznane. Tako postopanje je v omenjenih dveh naredbah naravnost kruto, ako se pomisli, da se s tistima preti z večletnim zaporom in celo s smrtno kaznijo. Končno moramo še poudarjati, da je bil poziv od 5, novembru t. 1., s kate: im je bilo prebivalstvo pozvano izročiti orožje italijanski vojaški oblasti, nabito v Trstu na vogalih edinole v italijanskem jeziku, in da se fete s poznejio naredbo, razglašeno 18. novembra t. 1. za prestopke omenjenega oglasa dekre-tirajo večletne kazni in celo smrtna kazen, kar je proti načelom pravičnega kazenskegs prava. Povir, Laški častniki poizvedujejo s pomočjo tolmačev od hiše do hiše in popisujejo kake narodnosti so ljudje, kakega mišljenja napram Italiji in armadi in ali so zadovoljni, da Italija te kraje anektira. Povsod zatrjujejo laški častniki stalilče, da so vti ti kraji ie umetno od Avstrije poslovenjeni. Dornterg. Dne 19. novembra t. 1. so sklicali v Dorn^ergu vse moške, ki so bili volaki, pred občinsko hišo. Tam so ifm naznanili, da so od sedaj vsi jetniki. DruCi dan so jim naznanili, da se morajo dne 21. novembra 1918 vsi zbrati, da jih bodo internirali. Na intervencijo je oo'kovnik izjavil, da jih popeliejo samo do Grsdiške, a da se kmalu vrnejo. Pravijo, da se je to zgodilo tudi v Gorici, in da se ima Izvesti tudi v drugih vaseh. Rocol. Laški vojaki so šli po Rocolu in pobirali po hišah. Vzeli so 100 kron, uro ir tobak, češ. da ie pokradeno. HcrpePe. Prijatelj nam poroča: Dne ,14. t. m. je or'šel tenente Pinardi od karabinerjev in vprašal ali nimamo orožja. Na negativni odgovor je začel preiskovati. Ena soba je bila zaklenjena, pa lo 'e s silo odprl. Jaz sem Prišel ravnokar iz L:ubljane. Rekel mi je, da so nrišli kot prijatelji, da ni treba imeti strahu. Drugi dan se fe vrnil in ie hotel odpeljati vse štacunsko blago v. vrednosti ^00 K, češ, da ;e voip^ko. Jaz sem pokazal fakture in vozni );st iz Lhibljene; pa on je odgovo-il, da je to lahko falsificirano in ie vse odneHnl. Dne 18. t. m. sem se ?el pritožit v Podtfrad k malorju reg. fant. 154, battagl 3 Demartino, pa brez usoeha. Dne 21. rovembra nisem dobil ne plačila, ne potrdili. Trsi. Neki T<-*ačan b.iavlja: Jaz sem imel devet raboj»v t*iila rr< X., vrednost 6163 K 50 v. To si ItaHipni tudi vzeli skuhaj r. drugim blagom, akoravno ie X. ono-oril, da ie to mote hlpgo. J«r sem "okazal r^tvn, nakar sem dobil potrdUo. plačila pa. do »"daj le ne. Položaj v Idriji. Iz Idrije, 21. novembra. Po mestu tHrgoll italijanskih vojakov. Dosedaj so v naši okolici tri brigade. V Idriji stanujejo trije generali, dva v gradu, eden v župnišču. Čete pa le vedno dohajajo in odhajajo. Včeraj jih jc nekaj odšlo proti Trstu, a ponoči so došli novi. Več duhovnikov je kot navadnih vojakov, vendar so večinoma pri saniteti ali v pisarnah kot podčastniki, vojna kapelana sta le dva. Puste jim pa maševati vsak dan, tako da je kaki dan kar po 10 maš v župni cerkvi. — Ko so prvi došli v mesto, so bili zelo prijazni, obljubovali so nam imenitno preskrbo z živili, rekvirirali pa ne bodo nič, le toliko časa ostanejo tu, da se sklene mir, le -rasigurati si hočejo to, kar jim je premirje dovolilo, da bi anektirali Idrijo, ni misliti, ker so sami Slovenci tu. Vendar so preveč povpraševali, kaj je erafičnega, marsikaj jim je ugajalo in nehote se je kak častnik smeje obrnil k tovarišem z opombo: to bode vse naše. Ako se jim je reklo, da je to vse last Jugoslavije, so odgovorili: Jugoslovane mi ne poznamo, pa ne Jugoslavije, premirje smo sklenili z Avstrijo. — Sedaj so pa že začeli roge kazat. Ukazali so, oddati vse orožje, vse, ki so v vojaških letih popisati, domačini ostanejo tu, tujci pa iz Idrije ali pa jih kot ujetnike pošljejo v Italijo. Včeraj so razpustili naS »narodni svet« in celo tako naglo, da blagajniku niso niti dopustili računov skleniti, prepovedali so domačinom ili z domačega okrožja, vsa društva n shode, ali kako zbiranje pod kaznijo zabranili. Govore tudi, da v kratkem prevzemo vso upravo rudnika. Že par dni veja raz grada le italjanska zastava ,ne vemo, ali je zoper to kaj ugovarjalo naše gerenstvo ali ne. Pravilno gotovo ni, kajti niti premirje niti mir še ni prepustil rudnika Italiji. — Idrija je v tej vojski v zaledju največ trpela. 6000 ljudi stanuje v ^tesnem keblu, ne pridela se skoraj nič, vse treba od drugod pripeljati, a dovoz tako otežkočen. Pride sneg ko niti voz niti avtomobil ne more do nas in vedno vojaštvo nastanjeno v mestu in okolici. Aprovizacija ie bila že tako pomanjkljiva in še to smo morali deliti z vojaštvom. Sedaj pravijo, da ne bodo od nas nič zahtevali, temveč še dali nam bo- pri najvažnejših vprašanjih, ki se tičejo ljudskega blagra. (16. novembra 1911.) h) Vpliv suženjstva na človeka. Vidimo pa še drugo posledico hlapčevstva. Pod gotovimi pogoji se razvije re-signacija v degenerirano prilagodenje položaja hlapčevstva, v čuvstvo brezupnosti, v ruski ničevo, da se ne da nič storiti in da je tako dobro, kakor je. Človek pozabi polagoma, kaj se pravi, biti prost, samostojen; hoče služiti, proti pritisku otopi tako zelo, da vzbudijo klici po prostosti pri njem začudenje, čemu ta krik za prazen nič, da se čuti skoro užaljenega, da ga dra-mijo iz duševne nirvane k mišljenju in delu, k bojem in žrtvam. Naglašam: k žrtvam, ker potreba po prostosti ne eksistira brez požrtvovalnosti in kjer se kaže kljub temu na zunaj, je prazna, napihnjena fraza. Otopelost more iti tako daleč, da zatiralec imponira zatirancu in da se suženjstvo izpremeni v normalno blagopočulje. (3. junija 190S.) II. Izreki socijalnega -nučaja, a) Delodajalec in delavec. Delavec ima pravico zahtevati: T< mi daj toliko, kolikor je to vredno, kar ti jaz dami Da to nrsel izrazim še natančneje, naj naglašam, da se mora po krščanskem pojmovanju presojiti delavska in službena pogodba po 7. božji zapovedi: Ne kradil in ne — kakor sc to tolikokrat tudi od naše strani napačno umeva in razlaga — po 4. božji zapovedi; Spoštuj očeta in Delavec in delodajalec si ne stojita nasproti kot oče in sin, ampak kot kupec in trgovec. (8. junija 1910.) b) Enakovrednost stanov. Mi nimamo več stanov piramidalno drugega nad drugim, ampak drugega poleg drugega. (3. marca 1910.) c) Duhovnik in ljudstvo. Tudi v času, ko je bilo to ubogo ljudstvo (Slovcnci na Koroškem. Op. pis.) samo, ker se mu je odtujevala vsa buržoazi-ja, je stal temu ljudstvu cb strani duhovnik in bo stal ob njegovi strani, kot del tega ljudstva, ne kot njegov gospod, ampak kot njegov prvi služabnik, kot njegov prvi hlapec. (3, morca 1910.) d) Kmet in industrija. Naiprej naj cPiram tudi tukaj besedo kita' ikega modrijana, ki jo navaja Meli-ne: »Javni blagor je podoben drevesu: poljedelstvo je korenina, industrija in obrt sta vejice ir listje. Čc prične bolehati korenina, tedaj odpadejo listi, vejice se odlomijo in drevo pogine. (16. novembra 1911.) ITI. Iz boja za vero in demokracijo. a) Krek o svojem stanu. Duhovski stan, ki sem ga sprejel prosto oljno in ki se ga hočem držati zvesto, dokler živim, je bil napaden včeraj v moii osebi. bjKrek in socijalna demokracija. Gospodje! Čudili se boste, da tako govorim, in našel se bo morebiti kdo, ki bo rekel o meni: Poganja se za naklonjenost socijalne demokracije. Ne, gospodje, tega ne delam. Jaz ne rabim njene naklonjenosti in ona še manj moje. To vam pa lahko rečem: Kot stranka mi stoji socijalna demokracija, kakor je sfcdaj, sicer sovražno nasproti, ozmerjala me je in prizori, kot jih je doživel g. poslanec Kunschak, so se primerili tudi meni že letos. A to nima nič k stvari Kajti jaz ne presojam stranke po strasteh, ki jih kaže v boju, ampak po njeni idejni vsebini v zvezi z resnim, realnim življenjem. Svest sem si tega, da stranka kot vaša (Govori proti socijalnim demokratom. Op. pis.), ki je z življenjem v tako tesni zvezi, ne more ostati traino sovražna veri. (4. deccmbra 1907.) V svojem življenju imam to izkušnjo, da je zlasti v stvareh, kjer je javno mnenje zvodeno (zapeljano), kjer se gre za strankarske strasti in strankarski egoizem, na mestu odkrita in moška beseda. Izkušnja me uči, da razvoj sarn da v poznejših časih prav tistim možem, ki so imeli pogum, povedati tudi neljube resnicc. Bilo je leta 1894., ko sem se, pač kot edini duhovnik v Avstriji, izjavil javno za splošno, enako in direktno volilno pravico. Takrat so rekli, da sem socijalen demokrat, da sem revolucionar. (Mcdklic poslanca dr. Šusterš'ča: Norec!), da sem norec, da sem rdečkar in ne vem. kai še vse! Ves čas svojega življenja sem se bojeval za svoje krščansko svetovno naziranje in za svojo cerkev, ki jo ljubim in ki sem p r i p r a v 1 j e n z a • njo umreti, in v tem oziru nisem prizanašal tudi socijalnim demokratom ne, Nastopal bom v tem oziru proti njim ic ostanem tudi nadalje njih nasprotnik glede svetovnega naziranja, glede njihovega stališča proti veri in cerkvi. Toda, gospodje, to me rie ovira, da bi rte uvidel pomena te stranke v razvoju političnega življenja in pomena te stranke v tej zbornici. (25. junija 1909.) c) Most med katoliki in poštenimi nasprotniki. Moje osebno mnen;e ... je to, da se Masaryki in socijalni demokrati ne ubijejo z bojem in psovanjem, ampak da se pripravijo do višjega razvoja po duševnem delu plemenitih ljudi in po lastni delavnosti ... Naglašal sem že, c'a imamo most, po katerem moremo priti tudi do svobodomisclslva, seveda ne tistega svo-bodomiselstva, ki je svobodno vsled duševne toposti, in tucli ne c.o tistega svobodo-miselstva, ki jc svobodno vsled sitosti, ampak do svobodomiselslva, ki sc je razvilo morebiti po dolgih bojih v srcu zemeljskega otroka, do svobodomiselslva, ki ima zveze z realnim življenjem. Pravim, k temu svobodomiselrtvu, k svcbodouiiselctvu socijalnih demokratov, k svcbodomisel-stvu filozofa, pošteno re borečega, k temu svobcdomiselstvu vodi most čuta 'a resnico in pravico. do. Res so do sedai le seno pobrali za svoj« konje in mule in drva ra kurjavo, a dali nam niso še prav nič. Sicer se izgovarjajo da ni tnotfoče tako naglo spraviti k nam, ker so oni od Piave tako brzo hiteli k nam, da še zimske obleke niso mogli s seboi vzeti, a zopet se hvalijo, cla so velikanski plen dobili, avstrijske i oi''šk? :?aloge so bile neki ogromne. Sedaj so nam /e pošto zaprli, en teden nismo dobili nobenega časopisa, kar je v teh časih tako mučno. Bojimo se, da bode ta konec vojske za nas še najhujši, ne bo ne telesne ne dušne hrane, in mi odrezani od vsega sveta. Iz Istre, Da se je (n tako razpaslo irredentstvo ln renegatstvo, katero hoče zdaj po vsej sili spraviti slovensko Istro pod mizerno Italijo, ie krivo tudi naše ljudstvo. Vedno je prodajalo tem elementom in od njih kupovalo. Tako jih je obogatelo in utrdilo v Istri. Da ni tega dejalo naše ljudstvo, bi bili morali vsi se izseliti v Italijo, drugače ne bi bili mogli živeti. Istra bi bila zdaj čista teh grdih zgag in ne bi bilo vanjo Italijanov. Ljudstvo! Vsaj zdaj, ko te Italijan že. davi, spametuj sel Napovej brezobziren bojkot irredentovcem in renegatom! Tako se jih boš kmalu rešilo. S tem, da smatrajo Italijani vse naše vojake vojnim ujetnikom in jih mislijo poslati v Italijo, so si sami podpisali smrt v naših deželah. Po štiriletni krvavi vojni, po tolikem trpljenju, gladu in ujetništvu zdaj zopet iti v italijansko ujetništvo! Menda ga ni, ki bi se v to podal. Ta trinoški italijanski korak bo razburil celo irre-dentovce in renegate. Naletel bo na najdivji odpor. Tako je prav! Premnogo živil so^ do zdaj odpeljali irredenlovci in renegati od Slovencev in Hrvatov. S temi živili so preživljali sebe in še delali velike dohičke s preprodajo istih. Ker te podlo duše tako sovražijo Jugoslavijo, prezirajo Jugoslovane, a norijo za Italijo, Jugoslovani, nc dajajte jim več prav nobenih živil ne >:a denar in ne za kake stvari. Naj gredo po živila v Italijo! V Istri je zdaj jako žalostno. Pošt nobenih, časopisov nič, vse imajo v rokah Italijani. Res pravi veliki petek. Da bi mu kmalu sledila Velika noč! Vstajenje! Veselili smo se konca vojske, a padli smo v največjo žalost in po-bitost. Še ta kelih moramo piti. Žalostinke preroka Jeremije veljajo zdaj tudi za Istro. Jugoslovani! Zapomnite si dobro imena: Runco, Mrach, Ujcich, Pilat, Milotich, Marghe-tich, Camus, Ivich, Orlich, Depiera, Giorgis, Bratolich itd. itd. Pretrgajte z njimi vsako trgovino! Vojaki na Notranjskem. Ko so prišli Italijani v Trnovo na Notranjskem. so bili zelo vljudni. Pripovedovali so, da so nos priSli odrešit, n ker so jim ljudjo povedali, da smo popolnoma zadovoljni s pri-borpno svobodno Jugoslavijo, so postali silno resni in pričeli ostrejT-o nastopati. Karnhlni-erji, Sicilijanci iz Palerma so, ljudi zelo strogo preiskujejo in vzamejo ljudem vse, kar prinesejo. Nekemu možu so vzeli od Štirih klobas tobaka dve. ne da bi jih bili plačali. Nekemu kmetu, ki je kupil konja v Postojni in se izkazal s potrdilom italijanske oblnsti, so ga vzeli. Vojakom, ki se vračajo domov, vzamejo vse. Vse poluo italijanskih lepakov, namenjenih prebivalstvu, je nalepljenih, toda zgodilo bo je, da jih italijanski vojak, ki je stai na straži, ni pustil ljudem brati. Gospoda dekana Kržišnika so prosili, da jim prepusti cerkev sv. Trojice za skladišče, česar jim samo ob sebi umljivo ni dovoli). Pošta iz Jugoslavije ne prihaja, popolnoma smo odrezani od svojih rojakov. Govori so, da so Italijani v Jelšanah izselili gospoda dekana Velharticke-gn- Italijani so popisi1 li vse moške od 18. do .r>0. leta. Zadnje čase zelo rekvirirajo. Nekemu revnemu bajtarju so vzeli zadnje seno, ko je prosil za plačilo in hodil Od Poncija do Pilata na laških oblastnijah, so se mu smejali. Italijani sekajo gozde in pobirajo les iz starih avstrijskih jarkov, ki so jih avstrijski vojaki skopali jired štirimi leti. No poštah so pobrali vse poštno znamke, italijanskih ni in pošta počiva. Vsem oblastim so skontrirali blagajne in odpravili orožnike. Železniška zveza z Reke v Ljubljano je strašno za nič. Ko se pripelješ v št, Peter, moraš čakati na vlak, ki vozi proti Ljubljani, skoraj celih 24 ur, ker ravno pred prihodom roškega \laka odpiha osebni vlak proti Ljubljani. ITALIJANSKI RAZGLAS. Vsem nedanjim vojaom bivše avstro-ogrske armado je na prosto dano se tekom 24 ur odstraniti iz po italijanskem vojaštvu zasedenega ozemlja in se no smejo več vrniti. Vojaška italijanska oblast jim ho šla pri odhodu na roko in potovanje olajšala. Tisti, ki se prostovoljno no odstranijo, se bodo začenši jutri zbrali po italijanskem vojaštvu in odpeijali v Gradiško, kjer se bodo BtATfll na razpolago Italijanski vojaški oblasti Kdor bo imol potrdilo od županstva, da Jo pristojen v občino, da jo posestnik, javni uslužbenec itd. ter v občini neobhodno potreben, mu bodo vojaško oblasti v GradiŠki po pregledu njegovega potrdila dovolilo povratek v njegovo občino. V tom slučaju so ho 'inoral vsak opro-čon zglasiti po enkrat ali dvakrat v todnu pri vojaškem poveljstvu. Italijani povsod na demarkacijskl črti. Rim, 21. nov. (K. u.) Ageozla Štefani jnvlja: Tekom včerajšnjega dno so dosegle italijansko četo meje, določeno v pogodbi za premirje. zastopstvo narodne vi.ade v gorici in italijani. Poverjenik Narodne vlade dr. Podgornlk i v Gorici jo izročil italijanskemu presldio del j comando svoje poverilo, da je predloži le-ta j v pregled guvernerju v Trstu, General dl Ro-! sino je odgovoril, da bi moral po nlegovom mnonju notoficlratl Narodno veče Imenovanje i poverjenika vladi v Rimu ln da ne more poverjenika tako dolgo priznati, dokler ne dobi navodil od svoje vlado v Rimu. Pričakovati jo. da bo Narodno Večo šo danes naznanilo rimski vladi, da jo postavljen dr. Podgornlk kot. poverjenik za Gorico. Amerika smatra ^eko za Jugoslovansko mesto. Bakar, 22. nov. Danes ob 6. nri popoldne se je pripeljal v bakarsko luko ameriški rušilec »Israel« s poveljnikom Asttv, ki se jekrcal. Predsednik krajevnega odbora Narodnega veča dr. Matkovič z luškim kapitanom Mihalovičem, mestnim zdravnikom dr. .Pušičem in številnim meščanstvom so pozdravili ameriškega, ru-šilca. Nato je odšel ameriški poveljnik v hotel, kjer se jc vršila konferenca. Ameriški poveljnik je izjavil: Amerika smatra Roko za jugoslovansko mesto ln Italijani nimajo noV>cnetja opravka n'tl pravice da intervenirajo. Italianom se je dovoPla Ia začasna okupacija Istre; a ne Reke. Nato Je prevzel novelfnik v Imenu Amerike pro-tektorat nad jugoslovanskimi vojnimi ladjami v Bakru in Kraljcvtci. Jutri odpotuje imenovani poveljnik v Split in Kotor, od koder se vrne zopet v Bakar. Konference se je udeležil tudi srbski podpolkovnik Maksimovič, ki jo nato odšel na železniško postajo Bakar, kjer je sprejel francoskega in angleškega atašeja. Jutri odpotujejo na Reko, kamor pride francoski general Dardier. Podpolkovnik Maksimo vič je pred ameriškim poveljnikom protestiral proti postopanju Italijanov glede oblatenja srbske zastave in nedržanja časlne besede. Ameriški poveljnik je končal konferenco s klicem »Živela Jugoslavija« in obljubil pomoč v prehrani. Reka, 32. nov. Danes zjutraj so odpotovali z Reke v Zagreb francoski in angleški odposlanci, kamor pridejo ob 8. uri zvečer. Lahi na Sušaku. Reka, 22. novembra. Italijanske čete so udrle v zasebna stanovanja na Sušaku. Ustavili so t.isk hrvaških časopisov, raztrgali hrvatske zastave. Neko bolnišnico so Italijani popolnoma oplenili. Odstavili so vse hrvatske uradnike. Zaplenili so 1 vagon masti, ki je bila določena za Pulj, 3 vagone vina in za 1 milijon kron drugih živil. Sest Sadil z živežem za Bosna ln Dalmacijo. Sarajevo, 22. nov. Vrhovno srbsko voj-| no poveljstvo ie zapovedalo, naj takoj odpotuje iz Dubrovnika v Solun G ladij, kjer bodo naložile hrano za prebivalstvo Bosne I in Dalmacije. i . . . "v .' ; ___ i Sovražna propaganda. Mod ljudstvom, posebno mad vojaštvom v Ljubljani se trosijo razne vznemirjajoče vesti, ki Imajo prozoren namen, povzročiti zmešnjave ln nasprotstva v političnem življenju na eni strani med domačimi strankami, na drugI strani pa med Slovenci ln Srbi. To delajo domači ln tuji sovražniki, agentje ln špljonl, šnštercl-jancl, nemčurjl iu Italijani, katerim je mlada Jugoslavija trn v petL Ti bi radi povzročili nemire in s tem dali povod Ita-li!anom, da okupirajo slovensko ozemlje do Zidanega mostu ter se tako polnste naših premogokopov. Take škodljivce naše svobodne države je treba na mestu aretirati ln JUi Izročiti štacijskemu poveljstvu v LJubljani. — Slovenski častniki. Rezervnim lastnikom. Z domobilizacijo jo postalo mnogo rezervnih častnikov začasno brezposelnih. Da se tem pomoea v prehodnji dobi med vojaško službo in nastavitvijo v kakem rivilnem poklicu. jo sklenila Narodna vlada SHS v Ljubljani, da sc ustanovi tečaj za poštne, železni- ■ ške in druge uradnike, ki bo trajal približno tri mesecc. Častniki, ki se jih hočejo vdele-žiti, dobo v tej dobi polno plačo; po dovršenem tečaju so snreimojo v dotično državno službo. Častniki ki ne reflektirajo na državno službo in dokažejo, da so začasno brez zaslužka dobo orlpravščino v znesku trimesečne plače. Narodna vlada SHS v Ljubljani. DaUe slutečim podčafni-teom. Narodna vlada SHS v Ljubljani je zvedela, da se je naredba glede določitve plač vojaštvu nepravilno tolmačila, tako da so bili z naredbo, ki je hotela izboljšati plačo vsemu vojaštvu, cclo dalje služeči podčastniki prikrajšani. Zato Nar. vlada pojasnjuje, da znaša dnevna plača 5 K. Teh 5 K je smatrati kot posebno doklado za aktivno službovanje. Vsi drugi prejemki, ki so jih imeli dalje služeči podčastniki ,pa seveda ostanejo. Napaka, ki se je napravila v računskem oddelku, se popravi in izpadli zneski plačajo tudi za nazaj. Nar. vlada SHS v Ljubljani. F trt Maribor v slovensksSi' mhsfr. Maribor, 23. novembra. Naš general v Mariboru gosp. Maister poroča: Danes je razorožilo v Mariboru slovensko vojaštvo nemško - nacionalno gardo. Ranjeni sta dve osebi. Jugoslovani v BorovPah in Spodnjem Dravogradu. »Karntner Tagblatt« z dne 21. t. m. poroča: Jugoslovani so vkorakali v Borovlje in Spodnji Dravograd. Proti temu smo protestirali. Položaj v deželi je nespremenjen. Jugoslovanske čete preprečujejo dovoz živeža s postaje Sinča ves v Velikovec. Proti temu smo protestirali. Primorski HrvaJje za monarhijo. Zagreb, 22. novembra. Primorski Hrvatje so poslali Narodnemu veču zahtevo, da se takoj izvrši ujedinjenje s Srbijo pod dinastijo Karadžordževičev. Jugoslovanska četa v čakovcu. Zagreb, 22. nov. V Čakovcu se je zbralo nad 2000 mož, ki so ustanovili prvo jugoslovansko četo, ki se je dala na razpolago Narodnemu veču. Dr. Potrinjak živi v Londonu. Zagreb, 22. nov. Semkaj je došla iz zanesljivega vira vest, da biva dr. Potrinjak živ in zdrav v Londonu. d) Krek kot duhovnik in ljud- ski tribun, Konečno bi rekel samo šc to, da sem ostal zvest svojim političnim in socijalnim nazorom; dokazi zato so v mojih spisih, v mojem delovanju, in če Bog da, bom nosil še dalje pod preprosto duhovniško obleko srce, ki združuje z zvestobo do cerkve tudi zvestobo do ljudstva, ljubezen do reve-žev, ljubezen do tlačenih, resnicoljubnost, a tudi sovraštvo do vseh izkoriščevalcev, oderuhov in hinavcev. (25. junija 1909.) e) Veri se od resnične vede ni ničesar bati. Če hočemo imeti res znanstveno mi sleče liudi, jih moramo najprej na univerzah metodično vzgajati. Posledica naj bo kakršna hoče. Dobro, če naša cerkev ne more obstati, ker jo uniči napredujoča metoda znanstveno delujočih mož, potem mora poginiti, ker ni vredna, da živi... Gospodje, ki stojite na stališču, da se podlaga naše vere ne cla znanstveno dokazati, bodite brez skrbi!. V tem slučaju bo to poslopje, ki ga imenujemo katoliško cerkev, samo od sebe razpadlo, ne bojte se, železna »nankc bo oskrbela to sama od sebe. Mi-"im po vendar, da lahko rečem s pogle •ra v bodočnost, da bo, kakor rta žc I itratus in Cclsus navajala iste očitke, . no jih slišali zadnja dva dni. lako tudi bodoče in v tej zbornici bodo vedno prav tako kot zastopniki svobodomiselslva tudi zastopniki katolicizma ... Mislim, da nam je v silnem duševnem boju za svetovno naziranje, ki je mala njegova praska izpolnila tudi to sejo, prišel en stavek Tertulijanov bliže v spomin. To je stavek: Anima naturaliter christiana. Gospodje! Izrekam nado, da se bodo naj-plemcnitejši in najboljši duhovi v trdem boju za svoj svetovni nazor priborili vedno zopet do trenutka, ko bodo priznali svečano, obliti z lučjo duševnega miru: ' Christianus mihi nomen, catholicus cog- , -n. , (Iz debate o Wahrmundovi aferi dne 4. decembra 1907.) i, . i i t e g n i m o k javnemu delu kar najširšo javnost. Česa rabimo najprej? Da ozdravimo javno življenje, moramo z vzgojo in izobrazbo pritegniti k delu vse moči ljudstva, ki so zmožne za samoupravo. (5. julija 1907.) IV. Zatiranje poznanjskih Poljakov. Resnica in pravica! Ali najdemo to dandanes? Priznati moram, da me ... osebno že vrsto let ni nič tako potrlo — ne spravilo v ogorčenje, ampak duševno potrlo — kakor dejstvo, da kulturno tako :v.predna država kot Pruska hoče poseči po razlastitvi Poljakov. Gospodje! Kako je z javno moralo, kako je z javno etiko? Vest javnosti bi se morala upreti! To so trenutki, ko začutim jaz tudi nekaj revo-lucijskega duha v sebi, to so trenutki, gospodje, v katerih razumem, da se strast ne more obvladati. (4. dcccmbra 1907.) V. Sporazum od naroda do naroda. Moje najtrdnejše prepričanje je, da imamo tukaj (V zbornici splošne in enake volilne pravice. Op. ur.) res tla, na katerih se moremo sporazumeti, da se pa ne zamore vršiti ta sporazum nikdar od zgoraj na zdolaj, ampak le od ljudstva do ljudstva... Stališče, s katerega bi bilo treba izhajali, je sledeče: Država se ne more vmešavati v naravno tekmovanje narodov, opustiti mora torej vse, kar bi tekmovanje kakega naroda na stroške drugega slabilo ali krepilo. (3. junija 1908.) VI. Država voditeljica med narodi. Naglašam ..., da bo tista država, ki 1 bo dovolj zgodaj izrabila sposobnost za dobro, ki leži v kartelih, in ukrotila zrno- ' žnost za slabo,' ki leži v irih, prejela kot plačilo vodstvo med narodi. (16. novembra 1911.) Jugoslovansko časopisje. Zagreb, 22. nov. Danes je došla sem prva številka belgrajskega lista »Pravda«. IzSel je na dveh straneh, tiskan je s cirilico. Na uvodnem mestu prinaša članek »Naša vojska v Zagrebu«. SocialistiŠki list v Zagrebu »Pravda« je izpremenil svoje ime v »Sloboda«, ter bo izhajal v kratkem kot dnevnik. Vodja srbskih socialistov v Zagrebu. Zagreb, 22. nov. V nedeljo bo imel tu shod vodja srbske soc. dem. stranke T o -p a 1 o v l č. Beigrad od Nemcev opustošen. Zagreb, 22. nov. Dr. Tresič-Pavičič, ki se je vrnil iz Belgrada v Zagreb, pripoveduje, da so Nemci Beigrad popolnoma oplenili. Kraljevi dvor je čisto opustošen. Iz dvorske kapelice so Nemci napravili stranišče. Živeža v Belgradu zelo primanjkuje, ker so Nemci vse odnesli. Doslej je v Belgradu komaj četrtina prebivalstva. Mažarska raca. Budimpešta, 22. nov. »Uj Hirek« poroča iz Szegedina: Včeraj so tu krožile vesti, da je v Srbiji izbruhnila revolucija in da je kralj Peter umorjen. Revolucionarji so se polastili vse oblasti. Zagreb, 23. nov. Mažarsko vesti o revoluciji v Srbiji in o umoru kralja Petra so popolnoma izmišljene. črnogorski častniki zoper črnogorska dinastijo. Zagreb, 22. novembra. Črnogorski častniki, ki so došli iz ujetniškega tabora, so izjavili: Črna gora prihaja iz vojske ponižana, to pa vsled krivde dinastije, ki Je delala proti domovini. Treba je, da se ti izdajalci domovine postavijo pred narodno sodišče. Vsi so se izjavili za edinstvo z Jugoslavijo. Tozadevno Izjavo je podpisalo nad 400 rezervnih črnogorskih čast-nikov. Klic iz belja*kega okraja na Koroškem. Podravlje pri Beljaku, 21. nov. številni zaupniki severno od Drave ležečih občin beljaškega okraja, zbrani danes v Po-dravljah o priliki ustanovnega zbora okr. Narodnega sveta, izražamo iz dna dufie prekipevajoča čuvstva in hvaležnosti nad rešitvijo iz dvanajststoletnega suženjstva. Prisegamo zvestobo Narodnemu veču v Zagrebu in Narodni vladi v Ljubljani'kot svojim priznanim oblastem ter jih prosimo zaščite pred nemškim terorizmom, ki si lasti oblast nad popolnoma slovenskim ozemljem. Obenem ogorčeni protestiramo proti italijanskemu nasilstvu, ki ga Izvršuje italijanska armada na jugoslovanskih tleh. Županstvom! Spravijajmo vojaški jnaterpall Po celcm slovenskem ozemlju leži nepregledna množina vojaškega malerijala, ki ga jc zapustila bežeča armada. Skrajni čas je> da se ta materijal kolikor mogoče hitro zbore in tako reši pred uničenjem. Zato je Narod, vlada, poverjeništvo za narodno brambo, glasom razpisa z dne 18. novembri 1918, št. 49 za politični okraj ljubljanski določila posebnega častnika, ki bo vodil zbiranje vojnega materijala in ki bo imel svoj sedež v Ljubljani. Županstvu sc naroča, da takoj spravi ves vojni materijal, Izvzemši munl-cijo, in urupa eksplozivno stvari, ki se bodo po strokovnjakih posebej zbirale, na prikladen kraj in poroča okrajnemu glavarstvu do 15. decembra 1918, kaj, koliko in kje se jo vojnega materijala nabralo. Določila o izplačevanju in višini nagrad slede; zatorej je potrebno, da so takoj sestavi natančen seznnmek predmetov in oseb, ki so se udeležile nabiranja. — Pri nabiranju in shrambi materijala je v prvi vrsti paziti, da se Isti ne poškoduje, najbolje bi bilo, ako bi županstvo pritegnilo k tern poslu vojaka-strokovnja-ka, ki se bo gotovo našel v občini; glavarstvu je Ie mogoče izdati nekaj najpotrebnejših uavodil: 1. Artiljerijski materijal (izvzemši mu-nicija) je kolikor mogoče spraviti pod kako streho; posebno je paziti, da se ne podarijo dragoccni instrumenti (Richta-rnittel). • 2. Trenski materijal; vozove jo na skupnem prostoru razvrstiti in gledati na to, da se no pokradejo posamezni deli: konjsko opremo je sbv niti na suhem. 3. Zlasti jc paziti na sanitetni in telefonski materijal, ki ga jc po možno:-;i shraniti pri g. županu samem. Suha in zračna shrambe je tu v prvi vrsti potrebna. — Razložene telefonske vojaške proge, ki niso več v porabi, se ntijbolj spravijo po vojakih telefonistih. Žico se naj v klopčičo skupaj zvije. (Zelo važno.) 4. Orožje in opremo jo shraniti pod zaporo, gledat je, da se otroci ne polaste teh predmetov. Puško, ki s-c jih shrani, ne sm e j o hiti nabite. 5. Artiljerijska municija, ročne- granate iu razstreljivo, je brezpogojno du- st It I na prostoru, kjer leži. Prostor se javi orožništvu; kadar bo začel poslovati gori omenjeni častnik, pa temu. Vsaka manipulacija z razstrelivom Itd. je smrtno nevarna. Dosti nesreč se jo že pripetilo iz neprevidnosti. Pazito zlasti v tem rziru na otroke. Patrone za p u S k e se pa lahko zbero in shranijo v zabojih. To zbiranje vojaškega materijala, ki je državna last in katerega vrednost šteje milijarde, je trenutno eno izmed najvažnejših del in dolžnosti brez pridržka sodelovati pri tej nalogi. Vsi oni, ki bodo materijal razvlafe-vnli in porabljali v lastne dobičkarske namene, se bodo kot zlikovri na državni lasti strogo kaznovali. Pripomni se, da bode orožništvo Županstvu tudi oddalo vse orožje in vojaško opremo, ki jo je rbralo v smislu t. u. ukaza z dne 18. novembra 1918, št. 2654/18. Izvzeto je le orožje in oprema narod-l!h straž, ki je glasom ukaza Narodne vlade shraniti na orožniških postajah. Iz Češke. Df. Kramnf prott ločitvi cerkve od države. Češki listi poročajo: Dr. Kramar je izjavil, da ni za ločitev cerkve od države, marveč, za to, da se dogovori nova češkoslovaška država z Rimom o razmerju med cerkvijo in državo. Češka zbornica. Praga, 22. novembra. Včeraj jo zborovala češka narodna skupščina. Poslanec Sonntag se je pečal z razmerami na Moravskem; opozarja in prosi, naj se ne dela in ne povečuje propada med mestom in med deželo. Nato se je vršila debata o prehrani. Posl. Nadvornili pravi, da se agrarci motijo, če mislijo, da se kmetom Bi bati boljševizma. Ko se vrnejo češke legije domov, bo nevarnost boljševizma gro-tila vsem plastem ljudstva. Posl. Opanik razpravlja o žalostnih razmerah na Slovaškem. od koder prihajajo vesti o ropih, umorih in podobnih grozodejstvih. Razprava se nato prekine in se bo nadaljevala zopet v torek. Nemški vojni svet v Brna. Brno, 22. nov. (K. u ) Nemški vojni svet, Izvoljen po nemških vojakih in častnikih, in po Narodnem Vyboru pripoznan, je na podlagi dogovorov in v sporazumu z Narodnim Vjborom izvedel demobilizacijo nemških vojakov. Tukajšnjo štacijsko poveljstvo sa ja najbrže radi hujskanja v nekaterih čeških listih razpustilo. Ko so se člani vojnega sveta napotili v lokale vojaškega sveta, da predajo v redu vse agende. so našli vse opustošeno, nemške napise odtrgane in umazane. Razen tega so jih preiskali. Proti tej samovoljni odredbi štacijskega poveljstva so protestirali pri praški vladi. Jutri sc odpravi po nalogu vojaškega poveljništva nemškega narodnega sveta v Brnu pritoževalna deputacija štirih članov. Masarykovi smotri. Amsterdam, 21. Nizozemski tiskovni urad »poroča iz Newyorka: Zastopnik United Pres Asscfeiation je imel, predno je odpotoval iz Washingtona. razgovor z Masarykom, v katerem je izjavil; Prvi moj smoter je, da se kon-solidira novi narod. Češka in Moravska naj se ipojite v enotno narodno celoto, ki mora sodelovati pri vzdržanju reda v osrednji Evropi. Predno je Masarvk odpotoval iz Newyorka, Ie konferiral z Wilsonom o važnih vprašanjih, ci se tičejo mirovne konference; med drugim tudi o prosti vporabi I.abe in Donave po Čehih. ker je potrebno, da dobi Češka izhod do morja, ki ji omogoči od sosednjih dežel neodvisno trgovino s svetom. Čehoslovaki so inte-resirani tudi v vprašanju Rusije že zaradi če-hoslovaških vojnih sil v Sibiriji. Masaryk se je vkrcal v torek in bo imel še konference z entento v Londonu, Parizu in Rimu, predno se oripelje v Prago. Italijani na Tirolskem. Inomost, 22. novembra. (Kor. ur.) Kakor poročajo »Innsbrucker Nachrichten«, so Itali- Iani preložili za včeraj napovedani prihod v nomost na današnji dan. Čete so baje odkorakale ob 8. uri zjutraj od Deutsch-Matreia; v Inomost do te ure (2. uri popoldne) še niso dospele. Govori se, da je del teh čet določen, da zasede okolico Inomosta. Ne zna se še, v kakem namenu zasedajo Italijani te kraje. Inomost, 22. novembra. (Kor. urad.) List »Innsbrucker Nachrichten« javlja iz zasedene- 5a dela južne Tirolske: V od Italijanov zase-enih krajih južno Brenneria se je razglasilo več oglasov italijanske vlade oziroma vrhovnega poveljstva nribližno nastopne vsebine: 1. Vrednost avstrijske krone se določi na 40 centezimov; 2. vsak denarni promet med severno in južno Tirolsko je pod kaznijo ječe od treh do sedem let prepovedan; 3. v oglasu, naslovljenem na prebivalstvo Alto Adige (Zg. Adiža) se iziavlja, da so sedaj Italijani južno B-ennerja odrešeni in da bodo Italijani z ne-italijanskim prebivalstvom prijateljsko ravnali. V mešanih občinah je vneljan povsod italijanski jezik kot uradni iezik. Šole so po italijanski postavi interkonfesionelne. Kakor se poroča, bo tirolski Narodni svet ugovarjal proti temu ukrepu, ki presega daleč mednarodno pravo. Nemška Avstrija, Eonferenca na Dunaju. Dunaj 21. novembra. (K. u.) Pri Državnem uradu za zunnnje zadeve se jo danes sestala konferenca odnoslanrev vseh narodnostnih držav, nastalih na ozemlju nekdanjo Avstrije. da se vredo vprašanja glede zahtevkov uradnikov tn častnikov. Za začasno reševanje nujnih odredb je konferenca ustanovila posebne k9mlrljo. Končni dogovori se bodo ugotovili najbrže šele v zvezi z mirovnimi poga-Jnnji. Nemško avstrijska država bo zahtevke v Nemški Avstriji bivajočih uradnikov jn častnikov izpolnjevala kot zaupnica vseh na- rodnosti! in sicer v bremo skupne lastnino toh narodnosti, katero ima v svoji posesti. Glede še aktivno služočih častnikov Jo nem-ško-avstrijs\a vlada mod drugim določila: S 1. januarjem 191!) se vsi generali brez ozira na njihovo službeno dobo upokoje s prejemki njihovnesra člnovnega razreda. VojnSki gnžisti 6. člnovnega razreda, ki so doslužili 30 let, gnžisti ostalih činovnih razredov, ki so prekoračili 60. starostno leto ali doslužill 40. službeno leto, se istotako upokoji. Gažisti, ki Se ne služIjo 10 let in kl so hočejo posvetiti civilnemu poklicu, prejmejo enkratno odpravnino. Da so morejo kdaj pristojbino vojaških gažlstov ostalih narodnih armad, ki službujejo v ostali NemSki. Avstriji ali so v bolnišnicah, zahtevati od dotlčnlh vlad nazaj, morajo pristojni računski uradi te gažtste imeti v raz-pregledu. Tn določila veljajo smiselno, toda že za leto 1918, tudi za vso v vojaški službi stoječe ali v njej bivše člane nekdanje vladarske hifte, pa brez pokojnin. Pravtako veljajo za feldmaršale ln geperaloberste. Dopusti s čnkalnino za nedoločeno dobo so odpravljeni. Dotično gnžlste je upokojiti. Dunaj, 21. novembra. (K. u.) Korespondenca nemško - avstrijske Narodne skupščine objavlja poročila o povrntku čet in vojnih ujetnikov, Niih povratek sc je izvršil v popolnem redu. Na dunajske kolodvore jo dospelo od 1. novembra 920.000 vojakov. Odpravilo se je 1 milijon 650.000 vojakov. Da se je izvršil ta povratek v tako popolnem redu. je zasluga neprecenljive požrtvovalnosti vsoh železničarjev in skupnega dela vseh železniških uradov. Ustanovitev belih gard v Nemški Avstriji. Dunaj, 22. novembra. Iz province, posebno iz Linca, poročajo o ustanovitvi belih gard s strani aristokracije, s katerimi bi radi upo-stavili stari režim. Nemška Avstria in Mažari. DnnaJ, 22. novembra. (Kor. ur.) Ogrska vlada je protestirala pri državnem uradu za zunanje stvari zoper odlok državnega urada, da se priklonijo š*'rje zapadni ogrski koniitati Nemški Avstriji. Državni svet je sklenil na podlagi poročila državnega irada za zunanie stvari nastopno: Državni svet nemško-avstrij-ske republike želi, da se ohranijo prijateljski odnošaji z Ogrsko. Zapadnim ogrskun komi-tatom, koder prebivajo Nemci, _ pristaja ista pravica do samoodločbe, kakor jo uživaio po večkratn;h proglasih ogrske vlade vse druge narodnosti Ogrske. Državni svet bo zavzemal na mirovni konferenci stališče, da se da Nemcem zaoadne Ogrske prilika izvniti popolnoma svobodno pravico do samoodločbe. Izjava državnega sveta od 17. novembra 1918 se je podala kot odgovor na prošnio, predloženo oo ogrsko-nemšlcih kmetih. Nemška Avstrija noče anektirati zapadne Ogrske: zahtevala bo pa na mirovni konferenci, da bodo ti kraji sami odločevali o svoji pripadnosti. Vojaški gojenci. Dunaj, 21. (K. u.) Sedaj se vrše pogajanja med državnima uradoma za vojsko in nauk o tčm, kako nai se vojaškim akademikom in gojencem voiaških vzgojevalnic in šol omogoči nadaljevanje študij po učnem načrtu civilnih realk in dosego realskega zrelostnega izpričevala. Dotlej ostanejo v rabi vojaške višje in nižje realke. Nemške munieljske t o var ji e. Dunaj, 22. nov. Munlcijsko tovarne v Blumau in W61lersdoriu, ki pomenjajo veliko nevarnost za dunajsko mesto, se pretvorijo v industrijske tovarne. Nemški 6traliovi. Dunaj, 21. nov. Včeraj je nastalo v La-senbnrgu veliko vznemirjenje. Došla je namreč vest. da se nahaja na potu proti I.axen-burgu več tisoč čeških vojakov. Lasenburški poveljnik je alarmiral svojo vojaštvo in dal napraviti strelske jarke. Ti vojaki so jcll ponoči streljati, da je bi'o prebivalstvo že prer pričano, da se je začela borba s Čeho-Slovaki. Ko se je zdanilo, so sc ljudje prepričali, da je bil njih strah prazen'in da ni nik'er siedu o čeho-slovaških vojakih. Kako so gospodarili nekdanji avstrijski častniki. V Gradcu je izvedla vojaška policija preiskave pri častnikih, ker so opozarjali časopisi. cla so si prilastili nekateri častniki iz mon-turnega skladišča v Gostingu veliko vojaškega blaga. V stanovanju nekega podpolkovnika so našli velike množine sukna, platna, usnja, veliko živil, moke in sladkorja. j Nemci in avstrijske lire. DnnaJ, 23. nov. (K. u ) »VV iener Zeitung« razglaša naredbo državnega urada za finance o sprejemanju avstrijskih zakladnic zadruge , .iCasa Veneta dei Prestiti« pri državnih bla-i gajnicah in uradih mesto plačila in v zameno i posojilnih zakladnic, glasečih se na lire in ceutezime. Posojilne zakladnice zadruge »Cas-sa Veneta dei Prestiti« se morajo sprejemati v vrednosti 95 IC za 100 lir pri vsoh finančnih blagajnicah in uradih na Tirolskem, Koro-kem in Štajerskem na mesto plačila in po razmerju blagajniških sredstev, ki so na razpolago, tudi v znmeno. Ta odredba bo veljavna izza dno objavo. Nemško-avstrijska Narodna skupščina. Dunaj, 22. novembra. (Kor. ur.) Nemško-avstrijska narodna skupščina. Po otvoritvi seje je državni tajnik za socialno oskrbo predložil zakonsko p:edlogo o uvedbi osemurnega dela v tovarniških obratih. Ako mirovna konferenca ne bi sprejela osemurnega delavnika, bi bila potrebna sprememba zakona. Predloga se je nato odkazala odseku za narodno gospodarstvo. Pri odkozu raznih predlog dotičnim odsekom je zbornica začela prvo čitanje pro-računa; ki je bil nato odkazan finančnemu odseku. Sledila je predloga o službenih prejemkih in dokladah od naroda poverjenim organom. Zakon se je sprejel v drugem in tretjem čitanju. Posl. dr. Kuranda je poročal o zakonu glede proglasitve države in meja Nemške Avstrije. Ugotovil je, da so bile v polnem sporazumu z državnim kanclerjem pri določitvi zakona potrebne dve fo:melni in ena meritorne. spremenitev. Mesto izraza '»provinca«- se rabi izraz »dežela«. V meritornem oziru se opusti v § 1. priključitev Kočevja in Celja v ozemlje Nemške Avstrije. Pač pa je ostal odsek na stališču, da je treba vztrajati na priključitvi starih središč nemške kultu>e in nemške industrije in se torej glasi: Sodnijskc okraje, občine in kraje, ki tvorijo državo Nemško Avstrijo, določi in objavi državni svet. Poročevalec je končno predložil naslednjo resolucijo: Državni svet se nujno poživlja, da stopi čimpreje v dotiko z vladami obmejnih držav. J »osebno s češko in jugoslovansko, v svrho do-očitve temeljnih točk za varstvo narodnih manjšin. Glede predlogov o priklopitvi za-padnoogrskih pokrajin je poročevalec izjavil, da odsek ne odklanja po državnem svetu proti temu uveljavljene vzroke. Sicer pa pride v proglasitvi države do veljave, da Nemška Avstrija ugotavlja svojo pravico do teh pokrajin. Maiari. Budimpešta, 21. novembra. (Kor. urad.) Kakor poročajo listi, se je oglasil višji dvorni upravnik grof Hunvady pri ministrskem predsedniku grofu Karolviju, da se pogovori o podrobnostih likvidacije dvora, posebno pa, da se orijentira o načinu pravne zadostitve kralieve rodbine. Ministrski predsednik je izjavil, da bo ogrski narod ločil privatno premoženje kraljevske rodbine od premoženja države. Za sedaj se ne more izročiti privatno premoženje kraljeve rodbine. Narodna vlada namerava staviti predloge narodni skupščini. Narodna skupščina bo potem odločila. BudimpcSta, 22. novembra. (Kor. urad.) Kakor doznava »Pesti Hirlap«, bo ogrska vlada ponovno podvzela diplomatične korake pri ententi. V novi noti bo naznanila ogrska vlada, da je med novimi državnimi tvorbami ogrska država ona, ki se ie prelevila v resnično demokratično in napredno narodno republiko. Nota se izroči ententi po dunajskem švedskem poslaništvu. Pcliaki nrotl Mažarom. Budimpešta, 22. novembra. Iz Szatrnarja se sporoča: Na ogrsko-polj^ki meji so koncentrirali približno 25 000 do 30.000 rednih poljskih čet, s katerimi nameravajo zasesti stolici Arva in Szepes, da u postavijo red. Šolstvo na Ogrskem. PudhuoeSta, 21. novembra. (K. u.) (Ogrski brzojavni urad.) Minister za uk in bogočastje I.ovaszv jo izdal odredbo, po kateri naj velja v državnih osnovnih šolah za materin jezik oni. ki ga govori večina ifčencev kot materin jezik. Jezik nianiSine se bo uporabljal za pomožni jezik. — Ta odredba pomenja popolno enakopravnost uorodnostij v šolah. Volilna reforma na Ogrskem. Budimpešta, 22. nov. (K. u.) Ogrska narodna vlada objavlja od nje izdelano narodno postavo. Člen 1. od leta 1918 o volilni pravici. Postava obsega nastopne določbe: Volilna pravica za noradno skupščino pristaja vsakemu moškemu, ki je dovršil 21. leto in ki je nalmanj 6 let ootrski državljan, ter vsaki ženski, ki Je dovršila 24. leto in ki je najmenj C let ogrska državljanka in ki zna v enem do, mačem jeziku brati in pisati. Za člana narodne skupščine le lahko izvoljen brez razlike 6pola vsakdo ki Ima ob času volitve aktivno volilno pravico, ako ja dovršil 24. leto. Za člana narodne skupščine ne more btti voljen tisti, ki je izključen od aktivno volilne pravice Vsakdo, ki je upravičen voliti, ima samo on elas. Volitev so vrši no občinah oziroma no volitvenih četrtih neposredno in ta.ino. Narodna vlada mora izdati vse izvršilne določbe k tel postavi, kakor n. pr. dogotovitev volilnih list. Analeil v Fudlmueštl. Budlmnešta, 22. novembra. Voino ministrstvo je obveščeno, da nride nribližno v treh tednih ona angleška divizija v Budimpešto. Mnckensen na Ertfaljskcm. Ferlin. 21. novembra. (K. u.) 7. ozirom na nasprotne vesti se ugotavlja, da je general feldmarSal pl. Markensen pri svojih četah v Ribinjti (Hermapnstadfj in da ostane tam, dokler se ne izvrši transport. Nemčija. Nemški protest proti trdemu premirju. Ferolin, 21. novembra. (K. u.) VVolffov urad poroča: Predsednik stalne komisije za premirje v Spaaju general von VVinterfeld je dobil včeraj na vrsto od nemške strani predloženih olajšav od maršala Fochn sledeči odgovor: Zahtevam, predloženim v pismu generalnega majorja od 18. novembra glede vojaških predlogov premirja se ne more ugoditi. Nato jo podal general von VVinterfeld sporazumno s predsednikom komisije za premirje državnim tajnikom F.rzbergerjom sledeči protest: Olajšave premirnih pogojev, katere jc predložila nemška komisija za premirje v noti od 18. novembra so bile od maršala Focha kratkomalo odklonjene. Ostanejo torej pogoji v veljavi, kakršnih ne pozna zgodovina. Moderna vojska treli milijonov mož s svojim kompliciranim aparatom naj se umika v velepohodih. v neugodnem letnem času in na slabih, deloma, tudi na gorskih polih preko Rena v največjem redu. Civilno prebivalstvo v teh krajih, po katerih so bo umikala vojska, naj se obvaruje vseh nadlegovanj« Istočasno se odvzame tej vojski velik dat transportnih sredstev in vojnega materijala. Več tisoč vojnih ujetnikov različnih narodnosti naj se preda v popolnem redu. Apelirati mciramo na nepristransko sodbo izkušenih častnikov trupe ali generalnega štaba, da se razsodi, oko je pod takimi okoliščinami sploh mogočo ugoditi pogojem premirja. Vojna zgodovina bo kasneje jasno v tem oziru sodila. Ker se je torej odklonila vsaka olajšava teh praktično popolnoma neizvedljivih pogojev, dasiravno so se vojaške in politične razmere, ki so diktirale te pogoje, popolnoma spremenile. mora so domnevati, da namerava vrhovno vodstvo zaveznikov še tekom premirja vojsko popolnoma uničiti in razbiti, vojsko, ki se je 50 mesecev uspešno branila proti močnim sovražnikom in katere fronta ni bila pri ustavitvi sovražnosti nrebita. Tisoči hrabrih vojakov, ki so so borili za svojo domovino, bodo ostali vsled velepohodov kot žrtev na potu ali bodo prišli kratko pred povrnitvijo v domovino v vojno ujetništvo. Dovoljujemo si vprašanje, ako odgovarja vse to smislu premirja, ki bi moral imeti namen, da se ustavijo sovražnosti in da s« doseže mir spravo in pravičnostj. ali pa da pomenjajo ti nečloveški pogojt hrezkoristno nndfljcvanjo sovražnosti v posebno neiznrosni in nečloveški formi.Večkrat so je že poudarjalo, da grozi nemškemu narodu anarhija in lakota, eko sc izvedejo brezobzirno ti težki pogoji premirja. V takih okoliščinah ne preostane predsedniku nemške komisije za premirje drugega kakor da že enkrat odločno izjavi, da bode Nemčije v bodoče vse napravila, kar ji bo mogoče, da izpolni vse pogoje premirja. Jamčiti pa ne more za točno ln urejeno izpolnitev premirnih pogojev. Odklanja svečano in pred vsem svetom odgovornost za v«« mula line posledi- ce, ki bodo končno vplivalo na vso zapadno Evropo. Predaja nemškega brodovja. London, 21. novembra. (K, u,) Reuterjev urad poroča: Danes so predali devet nemških oklopnlc, pet bojnih križark, sedem lahkih krlžark in potdeset rušilcev. Domenjenemu številu manjka ena oklonnica. ona oklopna križarka iu ena lahka križarka. Izjavilo se jo pa. da se te ladje prodajo kasneje. Lahka križarka je zadela na vožnji proko Severnega morja na mino in se je potopila. Veliko brodovje je spremilo nemško ladjo do izliva Firth of Fortha, kjer ostanejo proko noči, da potem odpluje v Seapo. Izročitev nemških podmornikov Angležem. Reuter poroča o Izročitvi nemških podmornikov angleškim mornariškim oblastim! Angleži so bili vljudni. Nemci pobiti, ko so izročali 20. t. m. podmorniko. Predaja se je izvedla v največji tišini. Nemški admiral je prepovedal vsako demonstracijo, vsak poskus pobratlmstva. in se je držal običajne etikete angloSkih mornarjev. Pot milj od Felixtowna so prišli Angleži na krov podmornikov in stavili različna vprašanja o stanju čolnov, na kar so se odpeljali z njimi pod angloško zastavo proti Hanvichu. Na tisoče ljudi se je zbralo na obali, ko so sc čolni peljali po reki, da 6e zasidrajo pri Parkesto\vnu. Nemci so se nato vkrcali v torpedu! rušilec, ki jih je pripeljal do njihovih transportnih ladij, 6 katerimi so se vrnili v domovino. Nemška mornarica. London, 21. novembra. (K. u.} Renterjev urad poroča: Vrhovni poveljnik Velikega brodovja se je sestal s prvim poglavitnim delom nemškega visokomorskega brodovja, ki se Je danes ob P. uri 30 minut dopoldne izročilo v imerniranje. Nadaljnih 19 nemških podmornikov so danes izročili v Nonviehu. Dvajseti podmornik, ki spada k danaSnjemu oddelku, se je na vožnji nekoliko poškodoval. VHJem na Nizozemskem. Haag, 21. novembra. (K. u.) V včerajšnji seji drugo zbornice jo rekel predsednik ministrskega sveto ituya da je nemški cesar prišel kot zasebnik na Ilolandsko in da se smatra tudi za takega. Vlada bo natanko pazila na to, da se gostoljubnost ne bo izrabljala tako, da bi škodovalo interesom dežele. Nemški nrestolonaslr inlk, Amesterdam, 21 novemhra. (K. u.) Kakor poročajo listi, je bivši nemški prestolonaslednik danes (fopojdne v gradu Svvalmen odpotoval v Osterland na otoku VVieringen v Zui-derskem morju, da se tam nastani. Entercta, .Amerika demobilizira. Eern, 21. nov. (Iv. u.) Kakor poroča general March, se bo demobilizacija Zedinjenih držav vršila na sledeči način: V prihodnjih 14 dneh bo odpuščenih 200 000 mož, kl se nahajajo v taboriščih Zedinjenih držav. Nato odpusle 30 000 do 1 milijoni 700.000 mož. Ranjence in invalide bodo transportirali kar najhitreje v Zedinjene države. Vojni stroški Amerike. Washington. 21 nov. (Brezžično.) Celokupni vojni stroSki Zedinjenih držav do podpisa premirja znašajo 21.083 680.722 dolarjev. Francoska. Bern, 21. nov. (K. u.) Proti sumničenju nemške revolucije v narodnih listih se obrača zelo energično »Le Popoulaire« in Izjavlja, da so vsi poskusi sumničenja zanikrna potvorba. List zahteva razjasnitev na političnem polju in meni, ali naj trium-firajo narodi, ali protirevolucija. Režim, v katerem živimo in kjer vlada Še cenzura, je neznosen. Naši narodni listi nam pričajo, da se bo po narodni obrambni vojni vodila vojna za obrambo kapitalizma. Socialistična stranka bo, tako upamo, imela toliko moči, da odpravi obsedni stan in cenzuro in da upostavi zopet mednarodno akcijsko svobodo. Bern, 21. nov. (K. u.) »Progr. de Lyon« javlja iz Pariza: Izvrševalni odbor splošne delavske zveze je dosegel pri ministrskem predsedniku Clemenceauju, da se takoj oproste vsi sindikalisti, ki so bili aretirani radi notranjepolitičnega delovanja. Proti boljševizmu v AngllJL London, 20. novembra. (K. u.) Rouierjev urad. (Gosposka zbornica.) Na opomin glede odpravo cenzure je izjavil minister notranjih stvari, da sc svobodno izražanje o političnih stvareh ne bo motilo z nikakršnimi naredba-mi in da jo cenzura tuzemnih brzojavk že ponehala. Opozarjal je na boljševiško gibanje na Angleškem, ki ga smatra za nemško na-padno sredstvo, kakor sploh misli, da obstoji ozka zveza med boljševizmom in Nemčijo. Popolnoma jc preverjen, da bo skušal sovražnik med sklepanjem premirja in sklepom miru, da bi izpodkopal stališče Anglije. Zato je treba zatirati boljševiško propagando v Angliji do sklepa miru. Izgube Angložev v svetovni moriji. London, 22. novembra. Spodnji zbornici je sporočil vojni državni podtajnik Macpher-son, da so izgubili Angleži v svetovni vojski do 4. novembra 1918 na mrtvih, ranjenih, pogrešanih in ujetnikih 3.049.991 mož. Volitve v Angli'i. London, 21. novembra. (Kor. Reuter: Zbornica se je danes odgodila po običajni ceremoniji. Dočim velja odgod.tev nominelno do 30. decembra, se bo razglasil razpust parlamenta že 25. t. m. Volitve se vrše 14. decembra. Izid volitev sc objavi 28. decembra. 2r'.ve zračne vo;ske v Angliji. London, 21. novembra. (Kor. ur.) Uradno poročilo ugotavlja, da je bilo vsled sovražnih napadov in obstreljevanja tekom vojne na Angleškem ubitih 488, ranjenih pa 1014 oseb. Otroški poprave po napadih povzročenih poškodb se cenijo na približno 617.773 funtov. Francozi in Angleži v Varšavi. 1 ' 'arfava, 22. novembra, (K, u.) Poljaka brzojavna agentura. Semkaj jo dospelo več francoskih iu angleških častnikov ITALIJANSKA ZBORNICA. Zutih, It), novembra. (K. u.) V včerajšnji ntvoritvenl soji italijansko zbornice jo ministrski predsednik OrUmrlo podal izje.vo, v kateri je poudarjal pravičnost to vojne, v kateri Je Italija dosegla uresničitev svoje narodne enotnosti. Vojaki in državljani bo tvorili eno samo armado, in ta je vzdržala eno uro dalj Iiotro sovražnik. To je vsa tajnost našo zmage. Orlando je nato opozarjal na veličino najmlajšo Italijanske zmage. Trident in Trst In vsa drnga imena teb italijanskih most in sellSč so bila noš sen in noša ljubezen. Govornik je izražal zahvalo zaveznikom, ki so Stali Italiji ob strani nato je omenjal velike Jr.promembe, ki bodo iz tc vojno nastalo v narodnem ln političnem oziru. Anohronizein Avstroogrske je Izginil. Turčija ho jo zmanjkala na nešteto majhne doje. Posamezni deli Runijo so bili vzpostavljeni in odpravil se je največji zločin v zgodovini: razkosanje Poljske. Povsod triumfira princip narodnosti. Sprememba držav odgovarja spremembi vlad. Konec vojsko ne najdo več onih vojaških av-tokracij ki so vladale ob početku vojne. Ta vojna ima tudi socialni značaj, vendar ni sedaj trenutek, da bi se postavil konkreten reformni program. Govornik omenja nato probleme prehednjega gospodarstva ter že ukro-njene odredbo ter pravi: Nikdar ni bilo po-trebnejšo kot ravno v tem Času vzdržali socialni red. Sedanji čas no zahteva nič manj disciplino kot vojna. Zmoto, vsled katerih smo trpeli, nas morajo obvarovati v bodočnosti pred strahotami vojne, tnko. da sc bo zdela vojna bodočim rodovom kot nekaj, kar spada v predzgodovinsko dobo. Predvsem je treba občutiti in spoznati resnico, da ni na svetu sila vir večjo pravice, temveč večjega podvr-Ženja in večjih dolžnosti. Kakor notranje pravo držav manje temelji na sili kot na vesti državljanov, mora ravno tako mednarodno pravo nove dobe temeljiti na vesti sveta. To nI nobena utopija. Mi jo občudujemo v čudežih vedno bolj razširjajoče se intervencije novih sil, ko se principijelna pomožna sredstva gospodarske sile in celo nacijonnlne sile vklanjajo spremembam in disciplini kot v delili kake zvezne države. Ta svetovna vest je postala vedno bolj uveljavljen zakon. Vsebuje tako sile da si bo podvrgla ves svet,. Toda to podvrženje bodočih konfliktov no more zadostovati 7i vse prevrate novega časa. To novo in edino narodno pravo mora vplivati najte-meljitejše nn notranje življenje držav ter sc mora pri tem tndi raztegniti na privatno pravo. Vsa ta vprašanja se morajo sedaj preizkusiti. Ogromna produkcija bogastev, ki so v prvi vrsti potrebna za poravnavo nastalih Ikod in za osvoboditev vseh onih za vojno potratenih energij, morejo samo obstati, ako so pod oblastjo prave socijalno pravičnosti. Obstojati ne sme nobena sila na nobeni strani-Italijanski narod nima po uresničenju svojih narodnostnih aspiracij nobenih imperialističnih smotrov. Snričo plodonosne Industrije si bo poizkušal pridobiti častipolno mesto na miren način. Naše bistvene demokratične napravo so združljive z vsakim razvojem in vsako Izpremembo. Plemenita kri, ki se je prelivala tako obilno, ni tekla zastonj, ako pronikne iz nje misterij odrešitve. Curih, 22. nov. (K. u.) V italijanski zbornici je opozoril Turatti na nemire v Italiji, 41 jih resnost se ne sme presojati po njihovem obsegu, tem manj pa po ofieijelnem zanikonju In tem manjr ker se zdi, da nekateri prefekti ravnajo po navodilih gotovih tujih vlad. Italija da potrebuje takojšnje demobllizacije. Poslanec Ferri izjavlja: Govor ministrskega predsednika ne odgovarja opravičenemu pričakovanju in nima nobenega delavnega programa, primernega razmeral Italije. Splošen štrajk v Turinu. Bazelj, 21. novembra. Če so tudi odpravili cenzuro, »Avanti« že več dni ni izšel. Slučajno se je izvedelo, da je izbruhnila v Tu-rinu že pred tremi dnevi splošna stavka, ki le traja. Razna poročil. Amerikancl zasedli Eakar. Eakar, 22. novembra. Amerikanske čete so so izkrcalo v bakarskt luki. UKRAJINA. Kijev, 20. novembra. (K. u.} Kakor poroča Štab višjega poveljnika ukrajinskih čet. so Je uprl narodni ukrajinski voditelj Fetljura proti ukrajinski vladi in je zasedel Djelajo Cerkov in Berdičev z nacionalističnimi ukrajinskimi strelskimi oddelki. Pohod med Fa-slovom in Kijevem so ustavile vladne čete. V Cliarkovti se jo polastil drugi polk oblasti. SIcer Je mir v dožell. Kakor poroča ministrski predsednik, so zapustilo Berdičev uporne čete, prisiljene po vladnih četah. Nemški vojaški svet v Kijevu je sklenil, varovati nevtralnost. Nemške čete se ne bodo udeleževale nobenih bojev zunaj Kijeva in no bi pripustile nobenih bojev v Kijevu in bi čuvale popoln mir. Poljaki zavzeli Lvov. Varšava, 22. novembra. (K. u.) Poljska brzojavna adentura javlja: Generalni štab poroča, da je general Roja dospel v četrtek na čelu četrtega in eptega pehotnega polka v Lvov. Poljske čete so zavzele davi ves Lvov in okolico. Lkrajinci se pomikajo proti vzhodu. OsemurnI delavnik pri poljskih železnicah. Varšava, 22. nov. (K. u.) Kakor poroča poljska brzojavna agentura. jo odredilo železniško ministrstvo uvedbo osemurnega delavnika v železniški službi na vsem poljskem ozemlju. Južna železnica. Dunaj, 21. nov. (K. u.) Upravni svet južne železnico je izvolil v svoji včerajšnji seji sekcijsltega načelnika dr. pl. VVeberja za predsednika upravnega sveta. Le-ta ostane nadalje generalni ravnatelj. Nato je upravni svet sporočal, da se vršijo pogajanja z jugoslovansko državo za varstvo finnncielnih interesov južne želcznice. Najbrže so ustanovi prometni urad v Ljubljani. Južna železnica je imela meseca septembra 1918 transportnih prejemkov 31 milijonov 7GO.OOO K proti definitivnim prejemkom mcscca septembra 1917 12 mTjo-nov 255.000 K več. Koliko io stala svetovna vojska? WasHngSon. 22. novembra, linam n' ;,\et ameriških Zveznih držav je /računal. <'a so dale vso vojskujočo so države za vojsko do 1. mojnlka 1018 skupno 175 mlljnrd dolarjev; dr« konca letošnjega lota doseže vsota zu voisko približno 200 tisoč milijonov dolarjev. Z vojnimi posojili so pokrile razne državo okroglo 150 milijonov dolarjev. i?rotS hitri vožnši autosnobHoi/. Poveljstvo automobilne čete 2. voj. okr SHS. ie izdalo sledeče povelje; »Dnevno se dogajajo nesreče in nezgode vsled prehitre in neprevidne vožnje šoferjev, r • , fonovno s« naročuje, da smejo voziti v L|ubl|am tovorni automobili le s hitrostjo 6J osebni 6—8 km na uro, r.c križiščih in ovinkdi le korakoma. Po mestu smejo voziti le oni tovorni auto-m°i ■!■' it iraa'.Q v mestu za opraviti; auto-niofcih, določeni za zunanjo službo, imajo rabiti glavne ceste na mestni periferiji. Po Šelcnburgovi in P.ešernovi ulici, po Mestnem in_ Starem trgu in na Št. Petra cesti smejo voziti le oni tovorni automobili, ki imajo v teh ulicah službeno opraviti. Vsi častniki automob'lno čelo imalo dolžnost, ?utomob'le, kojih šoferji se ne drže pred-stoječih in dri-čih prednisov voznega reda ustaviti, odvzeti šoferjem legitimacijo in io oddati z naznanilom poveljstvu automobilne čete. Policilski organi so napro^eni v tozadevnih slučajih ime šoferja in štuvSko legitimacije in voza poveljstvu automobilne čete naznaniti jn automobile, kojih šoferji se ne zamorejo izkazati z legitimacijo, izdano od poveljstva automobilne čete, zapleniti in oddati pri auto-kadru v pivovarni Um on. Šoferiem, ki so bili naznanjeni vsled hitre vožnje ali redi drugih orostopkov voznega reda, je odvzeti za eno dekado vozno doklado; onim, k! so zakrivili kako nesrečo ali nezgodo ie odvzeti šofersko sDričevalo in jih dodeliti kot pomagače, oziroma, če niso pripadniki SHS. držive, no odvzetju šoferskega spričevala spoditi iz službe in jih naznan'ti auto-kadru ter poveljstvu automobilne čete.« Iz Jugoslovanske Strokovne Zvez©. Dne 22. novembra 1018 je zboroval v dvorani Katoliškega tiskovnega društva prav dobro obiskan shod ljubljanskega delavstva, katerega je sklicala Jugoslovanska Strokovrfi Zveza. Na predlog Komljnnea je bil Izvoljen za predsednika shodu poslanec Gostinčar. za podpredsednike pa Jožef Rutar, Ivanka Kosec in Alojzij Kocmur, za zanisnikarco pa Ivanka Pire. Na shodu, ki se Je izjavil za socialno republiko temeljem načel krščanske pravice kot nnjvzornejšo demokratično državno tvorbo, in obsodil i tal. nasilstva. so se sklenile resolucije glede na zahteve delavk (govorila gospa Kie-menčič), glede na zahtevo delavcev (poročal Ivan Gostinčar} in o zahtevah delavstva z ozirom na zadružništvo. Urednik Kremžar je govoril o političnem položaju. * Razpustila se ja krajevna skupina Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze, skupina Ljubljana. Člani in članice so korpo-rativno pristopili Jugoslovanski Strokovni Zvezi. * Po svojem zaupniku dr. Izidorju 'Cankarju je predložila J. S. Z. Narodni vladi SHS v Ljubljani spomenico svoje skupino v Idriji glede na zahteve rudarjev in spomenico tečaja za čipkarice. Dnevne novico. — Orli! Vaditeljslu zbor Zveze Orlov ima v torek, dne 26. novembra, ob 7. uri zvečer, v Katol. tiskarni, III. nadstropje (v svoji pisarni) sejo, h kateri so vabljeni vsi vaditelji ne le Zveze, temveč tudi Podzveze in posameznih odsekov v Ljubljani in njeni okolici. Na zdar! — Slovenski vojnt slepci so prišli včeraj popoldne ob pol 2. uri ž osebnim vlakom iz graškega zavoda za slepce v Ljubljano. Prišli so pod vodstvom g. železniškega uradnika Janka Klopčiča, ki je za odhod v Gradcu vse potrebno oskrbel. — Spremljalo jih je 8 iz Ljubljane nasproti jim.poslanih vojakov in 3 bolniške sestre. Z njimi je prišla tudi njih skrbna duhovna majka č. sestra Klara. Vse skupaj jih je zdaj v zavodu 20. Nekaj več jih je že doma pri svojcih. Nastanjeni so zaenkrat v belgijski vojašnici, v posebnem oddelku na severnovzhodnem voglu vojašnice, v jako ličnih prostorih, ki jih jim je pre-skrbel polkovni zdravnik dr. Rus. S slovenskimi zastavicami v rokah so korakali s kolodvora v svoje bivališče. Pozdravit jih je prišel venec dam, članic slovenskega invalidnega odbora, med njimi gdč. prof. Skaberne, učiteljica slepske pisarne, gospa županja dr. Tavčarjeva, Jegličeva i. dr. Zastopnik društva »Dobrodelnost« jih jc v obednici v imenu vseh zbranih v krat kem nagovoru pozdravil na domačih tleh ter jih zagotovil, da se bo zdaj, ko smo skupaj, zanje lažjo poskrbelo tudi za potem, ko bodo zavod zapustili, da bodo mogli kolilcortoliko mirno ln vdano prenašati svojo trpko usodo. Zagotovil jih je ljubezni in sočutja vseh rojakov. — Slepci so bili vsi srečhi, da so po dolgem čakanju zopet v domovini med svojimi. Potem, ko so použili kosilce, ki jim ga je pripravil damski odbor, so zapeli »Hej Slovani« in oglasila so je tudi harmonika, tako da nastalo v družbi prav veselo razpoloženje. — Ta vest, da so se vojni slepci preselili v Ljubljano, naj so sporoči zlasti njih tovarišem - slepcem, ki so žc doma, ako hečesjo kaj obiskati svoje lovariše-trpine. Slepci so torej v domovini in s tem je nekako položen temelj bodočemu samostojnemu slovenskemu zavodu za slorce. A skrb za njih trajno preskrbo, ko zavod znpuste, se mora i>ravzapmv šele zdaj začutL — Ali ]e bilo tena treba? Mažarsko moštvo, še bolj pa oficirji, ker ti kaj Imajo, moštvo večine ma itak ničesar, ki so vračaj o čez Koroško, se grozno boje Jugoslavije, češ, da bodo tam čisto izropanl. Govore: »So nam itak že Italijani mnogo vzeli, tudi povsem zasebno premoženje, in če nam sodaj še v Jugoslaviji, pridemo domov berači?« človek jih mora prepričevati z vso zgovornostjo, da nI tako. Gotovo, mnogo krivde na tem mnenju imajo nem Sfei in ogrski listi. Mnogo pa tudi nendgo-vorni elementi, nedorasli ljudje, ki so jemali vojakom, vračajočim se domov, vse. Kakšna pokora jo oborožena, nerazsodna mladina za poštene ljudi, čutimo na Koroškem, kjer so oborožili najslabše elemente in se n hče drug ganiti ne smo. Škoda, da so taki ljudje omadeževali tudi Jugoslavijo pred svetom, posebno pred sovražniki. , s pao!matim decarjera! Izmed sedanuh važnih narodno - gospodarskih vprašan) zasluži posebuo pozornost zlasti vpraša-n;e denarnega prometa oziroma denarnih sredstev. Iz vseli krajev prihajajo poročila, da nezavedni liudje sprav!:a>"o sedaj papirnati denar, kot so snravljali poprej zlato in srebro. Opravljane teh slednjih dročih kovin ie bilo sicer tudi brezmiselno, ali popolnoma neutemeljeno — da narav-n o s t s m e šn o — je kopičenje papirnatega oenana. Kaj je pravzaprav ta parir-nati denar? Nič drugega kot zadolžnica Av-stro-ogrske banke, kos panirja, ki ima Gotovo vrednost le tedaj, ako se ga upcr;>b'ja kot prometno sredstvo in je torej le nekako pogrebno zlo; sedaj je oač vsaka država navezana nanj, ker drugih prometnih sredstev — zlata, srebra — ni mogoče dobiti, tiskati pa novi panirnali denar ni v interesu niti države, niti prebivalstva. Naša mlada država, ki se mora boriti kot vsak zičctnik, z neštevilnimi težavami, se briga in skrbi tudi za neoviraui denarni promet. K izplačevanju plač osobja, podpor, računov itd. potrebuje velike vsote gotovega denarja in si ie že preskrbela za začetek večji kredit pri domačih denarnih zavodih. I e-ti so nreskrbeii več miljonov gotovine z Dunaja ter ga dali v promet, da ne nastaneio že v začetku t-žnve, ki bi rodile v vsakem oziru slabe oosledice. Ali v naprej ne kaže, dobavljati še več papirnatega denarjav državo, ker s tem se le zvišuje naša terjatev napram Avstro-ogrski banki ozi-oma stari avstrijski državi in še bolj uničuje notranjo vrednost tega denarja. Zato se obrača -^Narodna vlada« do vseh pokl'cunih činiteliev. da naj zastavijo ves svoj voliv, da se ljudstvo iznebi kar najhitreje doma nakopičenega papirja s tfem, da ga nalnri v slovenskih denarnih zavodih, hramlmcah, nosojilnicah, bankah, kjer je gotovo stokrat bolj varno in nlodonosno nal^^n, kot v mošnjičku in nogavicah v hiši. — Lcdai omajana varnost r>o deželi in v mestih fvsled mnogoštevilnih tolovajev), nevarnost radi požarov itd. so zelo tehini vzroki, ki tudi priporočajo, odnesti denar tja, kamor edinole spada, v denarne zavode. —• 7ato poživljamo v lastnem interesu vsakega: Ves psnirnati denar v domače denarne zavode, dokler je časi — Uradni list Narodne vlače SHS v Lfnbl anl. Danes je izšla 12. številka uradnega lista Narodne vlade. — Rdeči kr!ž. člane Deželnega in go-spejnega pomožnega društva Rdečega križa za Kranjsko opozarjamo na razpis izrednega občnega zbora ,ki jo sklican, na 27. novembra 1918 ob 3 .uri popoldne v dvorano »Mestnega doma« v Ljubljani. — Prošnja učiteljev do Narodna vlade. Zima je tukaj, živila, obleke, obutvi in kurjave nič! Učiteljska beda povsodi kaže svoje strogo lice. Naj bi slavna »Narodna vlada« se spomnili učiteljskih trpinov ter jim izboljšala materijelno stanje. Pred vsem pa naj bi brez odloga jim odka-zala nabavni prispevek. Uparno, da ta prošnja ne ostane glas vpiočega v puščavi! —■ S pošto. Dne 14. novembra 1018 se jo ustanovilo v Ljubljani za slovensko ozemlje države SIIS poštno in brzojavno ravnateljstvo. Vodstvo ravnateljstva je bilo poverjeno iz Zadra prišlemu postnemu svetniku g. dr. Janku Debeljaku. K ravnateljstvu jo bilo doslej pritegnjeno od poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu naslednjo osobje: poštni komisar dr. Anton Vagaja. poštni komisar dr. Ivan I-amut poštni koncipist Anton Vesenjak, poštni koncipist Miroslav Matjašič in poštni koncipist dr. Rudolf Palčič (ki je začasno pri-dcljen poverjeniku za promet). Od poštnega in brzojavnega urada Ljubljana 1 so prideljeni ravnateljstvu gg. višji kontrolorji: Matevž Pogačnik, Josip Tetrič, Anton Wolf. Ivan Podgornik, Frančišek Šemrov; od poštnega in brzojavnega urada Gorica 1 pa višji kontrolor g. anton Dietz. K navedenemu osobju sla pritegnjena tudi poštna pristava Anton Verč in Morie FIu.v — Že'ezničarski svet, ki je bil izvoljen v Mestnem in Narodnem domu, ima svojo prvo sejo v ponedeljek, dne 25. t. m., ob po! 8. uri zvečer, v Šelenburgovi ulici št. 6, II. nadstr. Na to sejo so vabljeni odborniki in namestniki. — Cenj. inserente uljudno prosimo nekoliko potrpljenja, ako ne mo emo tako ustreči, kakor se želi. Ko se zboljšaio te razmere, bomo zopet rade volje postrezali po ccnj. želji. — Četrto porolno zasedanje pri okrožnem sodišču v Novem mestu se prične dne 16. decembra 1918, ob 9. uri dopoldne. — Oblačilna poslovalnica za Slovenijo s sedežem v Ljubljun) naznanja, da prične prihodnji teden z razdeljevanjem črnega sukanca (vrtel 50 m stane 16 vin ). Družino z več družinskimi člani dobe po več vrtlov. Zglaslti so je pri presojevalnici: žolski drevored št. 2 (I. C. Maycn. — Urad za prebrano v Nemški Avstriji jc ukazal vsaj štiri petino vse divjačine po-strt-liti. Ako lovski najemniki tega no bodo storili, bo oblast ukazala drugim pokončati na njihovem lovišču divjačino. Prav bi bilo ako bi so tudi v Jugoslaviji izdal tak uknz Divjačine jo preveč. To vidimo v tem snegu, j Povsod je videli sledove divjačino. — R"skbn n'",'rikim. Podpisana rrd- : bina. nrosi, da bi ji blagovolili vračajoči se ujetniki iz Rusijo sporočiti, ako jim je knj natančnega znano o sinu enol. piost. kudet-aspliantu liajku P.cvčn, Gub. Tomsk. štucija Kalnsk, Oni: ka železnica. Imenovani so je oglasil zadnjic 2. decembra 1017 in je bil tedaj zaposlen v železniški pisarni. — Družina Uevdn. Kočevje. — Zamenjan zavoj. Dne 21. t. m. je na progi Ljubljana-Jesenice neka oseba zamenila zavoj, v ka.terem je im2la blago sveče i. dr. La uride vsak do svojega, naj dotična oseba izvor! pisati dopisnico v Begunje na Gorenjskem, kaznilnica. UuhSJasisfce novice. Ij Vsemu civilnemu prebivalstvu se daje iem potem na znanje: Vsak vojak mota imeli pri sebi I^gltlmaoljo cd vojnega poveljstva, kateremu ,e dodeljen v službo. Ko^ar se torej zaloti od 24. t. m. dalje v vojaški opravi ter bi sa ed morel pravilna Ieg'tlm"ralJ, bo aretiran in kaznovan. lj Prijateljski sestanek slovenskih rezervnih častnikov se bo vršil v torek zvtier ob 8* u7 v gostilni pri Mraku (Rimska cesta). ll Slovesnost v ljubljanski stolnici. V sre-do, 27. novembra, bo o priliki občnega zbora (-ecih)inega društva za ljubljansko škofijo in hk-.ati v proslavo godu sv. Cccilije. zavelnice cerkvenega petja in cerkvene glasbe, v ljubljanski stolnici ob desetih sveta maša s slovesnim slovenskim, deloma staroslovenskim petjem. Izvajale se bodo sledeče skladbe: 1. P- Hugolin Saltner: Mašna VII. h zbirke osmil-M a snih pesmi (-Cerkveni Glasbenik« 1917); 2. Fran Mlinar - Cigale: Sv. Cecilija (»Cerkv. tjlasbemk« 1916); 3. dr. Frančišek K imovec: svet iz staroslovenske maše (rokopis); 4. St. Ircmrl: Orce oreljubcznivo (rokopis); 5. Fran Gerbič: Marijina lepota (št. 15 iz zbirke 20 Marijin h pesmi). Pesmi bo izvajal stolni me-šani zbor s spremljanjem orkestra in orgelj. Ljubljansko verno občinstvo in vsi prijatelji cerkvene glasbe zunaj Ljubljane se najuljud-ne;'e vabijo k udeležbi te slovesnosti — Vodstvo stolnega kora. lj Petmiuutna slovenska propoved bo odslej vsako nedeljo in praznik med sv. mašo ob 6. uri v kapeli oo. jezuitov. lj Srebrno poroko sta te 'ni obhajala splošno znani umetni in trgovski vrtnar g. Ivan Bizovičar s soprogo. Iskreno čestitamo! l j LViaj misli o prc.aombi uličnih lo drnrih ini<-n. Prekrstijo naj so: Frane Jožefa cesta v Vulsonovo cesto; Frančevo nabrežje v nabrežje kraljeviča Marka; Cesarja Jožefa trg v Napoleonov trg; Nadvojvode Friderika co-sia v Belgradsko ccsto; Ruderkcga cesta v Je-lačičevo cesto; Marije Terezije cesta v Celovško cesto; Cesta na Rudolfovo železnico v Mažuraničevo ulico. Tabla: Razgledišče nadvojvode Evgena na Gradu naj so sploh odstrani. Hotel Bavarski dvor v Hrvatski dvor-Hote! pri avstrijskem cesarju v Hole) pri kralju Matjažu Hotel Slon v Hotel Jadran. Hotel pri južni železnici v Hotel Triglav. Iz poštnih pečatov naj bi se činr prej izločil nemški del; tam. kjer so samonemški, naj se napravijo novi samoslovenslci. Rekomandncijski listki naj bedo samoslovenski. ravno tnko poštni re-eepisi ter brzojavni blnnketi. Isto velja za vozne listke no vsem slovenskem ozemlju. Na našiii železniških postajah naj so čimprej na čeden način izdelajo samoslovenskl napisi. Potrgani ali preleoljeni nemški napisi še vedno neprijetno dlrnejo jugoslovanskega potnika. Čehi so v tem ozirti že vse notrebno Izvedli. Narodni svet naj bi poskrbel za radikalno odstranitev vseh nemških napisov v našem mestu kar se šo ni povsod zgodilo. Tudj . tu je mnogo prelepljenega da pride, ko se I »duhovi pomirijo«, zopet na dan. lj Obiskovalcem fSratfu na znanje. Po i štirih letih je zopet prost dohocl na stolp ljubljanskega Gradu. s Poljski. Celil in Jugoslovani. Krakovski reviji liok Poljski in Kultura Poljska sta prinesli v poslednjem času daljše poučne članke o čeških in jugoslovanskih odnoštjih, v katerih se poudarja poti oba poljskega narodi tesnejših stikov z bratskimi narodi. s Clnvns mccto t lo vaško v češkoslovaških rskah. Glavno mesto Slovaške Požun, ki se bo imenovalo Wilsonovo mesto, jo v rokah češkoslovaške armado. Požun (Bretislava) je največje slovaško mesto, šteje SO.OGO prebivalcev. med katerimi jo 27.0C0 Slovakov.Nemški živelj je pomadžarjen. Požun je sedež mnogih uradov, bilo je v njem tudi madžarsko vseučilišče, ki se bo sedoj umeknilo češkoslovaškemu vseučilišču. s Rabclj Foroevič. Pod tem naslovom poročajo »Lidove Noviny«: Boroevič se neki opravičuje, pred narodnim Večom v Zagrebu, kor jo skušal narodno vlado strmoglaviti. Treba je dokazati, da ni med maršalom Svetozarjem Boroe • čem de Bojna ter drugimi avstrijskimi generali, ncnrijalclji vsega, kar je slovanskega, prav nobene razlike. Zn to trditev je podal izkaz stotnik, ki so nahaja sedaj v Prngi in ki je Boiooviča dobro nožna! v dneh njegove slavo. Po bitki na Piave meseca junija t. 1. so metali ententni zrakoplovri hrvaške letake, na katerih jo bil podpisan dr. Ante Trumbič, predsednik jugoslovanskega odbora v Rimu. Letaki so nosili napis: »Kdorkoli najde to pisanje, naj ga izroči X. F. maršalu JSvetozarju BoroeviČu do Bojna.« V njem govori idealist najčistejšega kova vojaku, v katerem bi rad zbudil iskro slovanskega čustvovanja. razburil vest človeka in ponos moža, ki jo izročil svoje zmožnosti žalostni ter ob-sodbevredni reči List se je končal: »Gospod general! Zgodovina je v svoji »razsodbi neizprosna. čini posameznikov in relih skupin so sodijp resno in neusmiljeno. Vi slo hodili po poti ki bi Va3 morala privesti tja, da bi v novih narodnih pesmih zamenjali Vuka Rran-kovit s. Knj ne 1 i bila to grozna usoda za Vas? — Stotnik jo sam preložil besedilo v nem-čino. A li>t ni imel prav nobrnega učinka. Boroevič jo bil pri vojakih nepriljubljen. Dasi po rodu Srb, ga ni nikdar nihčo sUšal. niii na sprehodih, kamor ie hodil sam niti v družbi z intendantom Beličem. Hrvatom, govoriti srbohrvaški. Ko je prejel maršalovo palico Je dejal, da so bodo tega spominjali n egovl pozni rodovi. — Njegov sin edinoe jo utonil v Dravi. Nemesls? Povelje da so imnio pokositi čeho_-S!ovoki na plavski fronti, je pod- pisol Boroevič. Csnfnfc nabi*ke priprroča Peter Kozina & C o., trgovina čevljev Ljubljana, B r e i 2 0. Narodna vlada bo danes v popoldanski seji sklepala, kako se naj preskrbi naše vojaške pribežnike iz okupiranih krajev. To vprašanje se bo rešilo v popolno zadovoljnost moštva in častnikov Našemu narodu - pravo omii&o in prosveto! Ono, po čemer so hrepeneli milijoni naših src več ko tisočletje, sc je zdaj uresničilo: imamo svojo svobodno, neodvisno, demokratično državo, imamo veliko Jugoslavijo. Težek je bil boj za njo, nismo jo dobili brez žrtev. Zato nam je pa tudi nad vse ljuba in draga. Izpolnila se je velika oporoka, ki nam jo je zapustil veleumni dr. Krek. On bi zdaj gotovo ne miroval, temveč bi bil šel nemudoma dalje na delo. Da bi bili vredni imen% svobodnih državljanov, bi sc bil posvetil z vso vnemo skrbi za pravo kulturno in gospodarsko osamosvojitev našega naroda. Vendar našega Mojzesa ni več! Smo pa še mi, da izvršimo njegove načrte, Dr. Krek je pričetnik krščanskosoci-alncga dela na Slovenskem, zanesel pa ga je tudi med brate na jug. Njegova ustanova Krščanskosocialna Zveza v Ljubljani, ki ima veliko članic po jugoslovanskem ozemlju. Krščanskosocialna Zveza je zdaj na fem, da vstane po težkem vojnem času k novemu življenju, da nadaljuje delo tam, kjer jo je bil prekinil svetovni požar, obenem pa, da izpopolni vse, kar bi bilo ne-dostatnega v njej, in se preustroji, kakor zahteva tok in potreba časa; kajti gotovo jc, da ne smemo podcenjevati duševnega stremljenja, ki spada k bistvu vsakega družabnega razvoja, nasproti materielnim Interesom. Mi smo neposredno pred časom, ko bo šlo za velikopotezno kulturno politiko in gorje onim, ki bodo nepripravljeni. Vzporedno z zunanjo enotnostjo naroda, ki smo jo dosegli, moramo utemeljevati in utrjevati vedno globlje tudi dobrino notranje narodove edinosti in družabne izobrazbe na preizkušenih, pravih načelih. Vsak naš človek mora postati sodelujoč član človeške družbe, in sicer po zmožnostih, ki jih jc sprejel od Boga. Skrbeli mora, da se ne zamudi in nc prezira nikdar in nikjer duh časa, dokler je ta v skladu in soglasju s krščanskimi načeli in z onimi Krekovimi besedami: Kar je v kaki ideji dobrega, je naše, katoliško! Le tako bo zajamčen prenovljeni Zvezi že v programu samem tudi njen obstoj, uspeh in napredek, in kar se še ne sme pozabiti: ugled in vpo-števanjc v javnosti. Vsak neutemeljen kon-servatizem in vsako neumevanie časa pa bi bilo Zvezi v kvar, istotako vsako pretiravanje. Socialna Zveza stopa torej poživljena na noge in se bo izpopolnjevala tekom časa kar najbolj vsestranski. Njej gre za načela krščanske socialne demokracije, ki jih bo oznanjala vedno in povsod, za ona krščanske kulturne izobrazbe, Na polju teh načel je mogoče kar najširše in najraznovrstnejše delovanje in gibanje, z nobeno vedo in znanostjo niso v nesoglasju, z naravo in z vsem stvarstvom so v skladu. Vsakemu pripuščajo in omogočujejo najpopolnejši razvoj individualnosti, nikjer se ne more priti ž njimi v upravičen spor; zakaj če bi se to godilo, bi bila načela zmotna in nevredna, da se za nje borimo. Da pa šc mnogi tega ne pripoznajo, temu niso kriva naša načela, temveč to, da jih nejasno spoznajo. Mi pa vemo, kdo je porok za nje: sam Bog nas je prišel osebno na zemljo o tem poučit, zato verujemo v resnico, in ta je — katoliško načelo: Če pa nekateri izmed naših vseeno ne ravnajo tako, so to le suhe vejice na bujnozelenem drevesu. Njihova razumna jasnost je še premajhna, da bi to spoznalo, stopili so v omejen krog, zapletli so sc v mreže mračnega duha. Te suhe vejice pa bodo polomljene in v ogenj vržene, v kolikor ne odpadejo same, V očigled času, ki gotovo ni več daleč pred nami, poživljamo vse članice Krščan-skosocialnc Z veze, vsa prosvetna in bralna društva, mladeniške delo uspevalo, čim bolj skupno Jiaše delo, tem lepši bodo uspehi! Prosimo pa, da izprva nekoliko potrpite, dokler se vse ne uredi, saj bo to trajalo prav malo časa. O vseh nadaljnih korakih boste potom časopisja ali celo zasebno obveščeni pravočasno in iste uslužnosti pričakuje tudi j osrednja pisarna od vas. Važno bi bilo tudi to-le: da nam na-I znanite začasno stanje društva in odbor, ki mu načeluje, če ste poživili društvo na-| novo, kdaj in kako, ali če ste ga ustanovili iznova, čc še ne, kdaj mislite to storiti; kasne želje in nasvete ima odbor, kakšne imajo člani in v čem potrebuje ljudstvo predvsem največ pouka. Vse svoje dopise pa naslovite na naslov: Osrednja pisarna Krščanskosocialne Zveze, Ljubljana, Ljudski dom, Jugoslovani, Jugoslovanke — na delo, začnimo! Ne prenaglimo se S V uradnem listu št. 8 je razglas mestnega magistrata ljubljanskega, v katerem se poživljajo slovenski starši, naj pošiljajo otroke v slovenske šole. Minuli so časi, ko se je pri nas germaniziralo pod pritiskom nemških šefov in je bilo na Kranjskem v državni službi skoro bolj potrebno znanje nemščine ko slovenščine. Razglas je v tem oziru zelo umesten in ne-spamet ter sramota obenem bi bilo za nas, če bi hodil še dalje kak slovenski otrok v ponemčcvalnice. Pravimo: slovenski otrok. Kaj bo pa z Nemci, kolikor jih je (oziroma bo) ostalo na našem ozemlju? Najprej omenimo, da jih bo veliko manj pri prihodnjem štetju, nego jih je bilo pri zadnjem, ker bo odpadel pritisk na odvisne ljudi, da zatajijo narodnost. Nekaj pa jih bo vendar ostalo in ne bodo vedno najslabši tisti, ki bodo priznali to, kar so, kot v nemški dobi niso bili najslabši tisti Slovenci, ki riso postali nemškutarji. Ali naj silimo tudi te v slovenske šole ? tem storimo to, kar so storili Nemci (n. pr. na Koroškem!) proti drugim narodnostim in s čimer so sc osramotili in obsovražili pred vsem omikanim svetom. Imenovani razglas jim grozi, čeprav jih ne imenuje izrecno: »Kdor ne bo vzgojen v narodni šoli in v narodnem duhu, ne bo imel upanja, da doseže v Jugoslaviji količkaj ugodno eksistenco, javne službe pa sploh nc.« Ali je mišljena stvar resno? Tu moramo izjaviti, da se iz več razlogov s takim stališčem ne moremo striniati. Vzemimo stvar praktično! Ali se nam bo posrečilo, združiti res vse Jugoslovane v našo državo, ne vemo; Italijani nam groze, da ne. Ali bomo potem mogli zahtevati, da se ravna z našimi rojaki dregače kot ravnamo mi, če smo gospodarji? Čc nc bo ta vojna napravila v glavnem konca narodni nestrpnosti, kakor je n. pr. tridesetletna zajezila verske boje, so krvaveči še narodi goljufani za cneda izmed nailepših sadov. Narodni boji so napravili tak vrišč, rooot in šun-der, da so ljudje ori tem oglušali za vse drugo. Zgodovina bo rešila vprašanje, kdo bo imel od tega dobiček. Zdi se nam. da v glavnem nekaj uradnikov, politikov, žur-nalov in industrijcev, za delavne sloje bi pa bilo bolje, če bi se bila ta energija, ki se je ubila v požiranju narodnih manjšin, izrabila in udejstvovala na polju narodnega in spJošnokulturnega napredka. Zato ie tudi značilno, cla je socijalna demokracija zavzemala vedno več ali manj odlclanjalno stališče proti narodnim bojem in da ie preganjal ranjki clr. Adler, velik politik in plemenit človek, zdravnik tudi v politiki za delavne sloje, s tako doslednostio naci-jonalne kričače in rekel še mesec dni pred smrtjo, da ga je sram sedanje Avstrije in njenih Nemcev, Zatiranje manjšin nasprotuje demokraciji, ki zahteva, da nudi država kar mogoče velikemu številu ljudi možnost delovanja v javnosti in možnost, razviti svoje zmožnosti. Šovinizem jemlje tako možnost vsem. ki nimajo gotovega zunanjega znaka. Demokracija zahteva, da se upošteva volja ljudstva doli do posamezne vasi in občine, da se da posameznim delom samouprava, v kolikor je le združljivo s cilji celotne države. Pravi demokrat bo vedno proti centralizmu, ker ve, da ic zn vladanje treba pozneti krajevne razmere in da mora biti ljudem dana v bližini priložnost, da se pritožijo, če se jim godi krivica, da izrazijo svoje želje po izpremembah itd. Na načelu: Bog v višavi in car v daljavi« ie razpadla ruska absolutistična monarhija; neznosen birokratizem jo je oviral, da se ni mogla razviti. V novi državi naj vlada svoboda v verskem in narodnem oziru! To je pot, ki bo po sili razvoja samega brez nasilja naučila druge narodnosti v našem ozemlju prav temeljito državnega jezika, ne da bi nam bilo treba, zagreniti jim bivinje v državi z nepotrebnim šikaniranjem. In če bo. uio iaieli državljane, ki bodo poznali jezik in kulturo tudi dveh narodov bo dobra, nam bo to le v korist in bo pospeševalo naš napredek v tekmi z drugimi narodi, Zato pa nikari nc grozimo žc sedaj manjšinam, saj niti nc vcino, če ne bo mirovna konferenca — kar bi bilo brezdvomno želeti — zahtevala zanje posebnega varstva! Prelomimo z načelom Ncmcev in Italijanov, da morajo biti v državi državljani prve in državljani druge vrste! fejje Nerodne vlad®« Iz 19. sejo. Narodno vlnde SHS v Ljubljani z dne 19. listopada .918. Državni urad za zunanje zadeve na Dunaju sporoča z ozirom na protest Narodne vlade, da je izvršilni odbor prov. deželnega zbora v Celovcu zasegel vse fonde vojnokreditnega zavoda za južno ozemlje, sledeče: Zasega se je Izvršila lo začasno do končne likvidacije . .a premoženja, kije skupno narodom V o monarhije; zato se s tem pravice J mov do teh fondov niso pršile. Štacijsko"poveljstvo da se do- gajajo Se vedno veliko me javnega premoženja v Ljubljani iu Kolici. Štacij-skemu poveljstvu se naroči, naj se tako blago strogo straži, krivci pa brezobzirno aretirajo in izroče sodišču. Državnemu pravdništvu naj se naznanijo vsi znani slučaji neopravičene posesti takih predmetov. Izda se oklic trgovcem, v katerem se svari prod nakupom očividno ukradenega blaga. Poljsko poslaništvo na Dunaju naznanja, da je poverjen z zastopstvom vojaških interesov poljsko države pri Narodni vladi general Adam Nowotny. Prebere sc telefonično poročilo iz Zagreba, v katerem se javlja Narodni vladi dopis deželne vlade za Dalmacijo glede provizorične ureditve celokupne države ŠHS na vsem etnografskem teritoriju tega naroda. Razprava o zadevi se preloži na sejo v četrtek, dne 21. novembra. Došlo je poročilo iz Rakeka, da je on-dotni italijanski poveljnik dal potegniti kordon, čez katerega ne sme nihče brez (t9volJenja, da je dal bivše avstrijske vojake zajeti ter jih odgnati v taborišča v Postojni. O enakem postopanju Italijanov se poroča tudi iz Cerknega. O zadevi se obvesti Narodna vlada s protestom in naročilom, naj sporoči to srbski vladi. Dne 16. listopada se je vršila v Gradcu seja zastopnikov Narodne vlade z zastopniki štajerske dežele. Dogovorili so se, že v novembru, tako tudi v decembru da izplača štajerska deželna uprava kakor 1918 vse deželne zavode in deželne uslužbence na Štajerskem, ki spadajo sedaj pod območjo Narodne vlade SHS v Ljubljani; izplačila se vrše na račun Nar. vlade in se povrnejo s 5% obrestmi od 1. novembra 1918. Dogovor se ratificira. Odstavi se dosedanji ravnatelj kopališča v Rogaški Slatini Mulley; na. njegovo mosto sc imenuje uradnik Lochbiiehler. Nadporočniku Papežu se poveri zastraže-nje kopališča. Razpiše se mesto policijskega ravnatelja v Ljubljani. Tostran demarkacijske črte, zlasti v Ljubljani, se nahaja mnogo nezaposlenih železničarjev, podrejenih prejšnjemu tržaškemu ravnateljstvu, ki so se bili javili bolne, ali. so na dopustu, ali pa po izvršenem državnem preobratu niso več prišli v službo. Ker sc nakaže p\ača samo tistim, ki više službo, se pozovejo vsi začasno nezaposleni železničarji, ki reflektirajo na nadaljnje službovanje, da se javijo v najkrajšem času pri prometnem poverjeni-štvu V Ljubljano je prišel zastopnik oddelka za zdravstvo v Zagrebu s prošnjo, da se odstopi Zagrebu nekaj sanitetnega materijala, zaplenjenega v zadnjem času, ker v Zagrebu takih predmetov silno manjka. Oddelku za zdravstvo v Zagrebu so odstopi proti poznejšemu obračunu sanitetni materijal, ki ga rabijo neobhodno. Dosedanja »Kranjska deželna komisija za preskrbo vračajočih se vojekov« se preosnuje v »komisijo za preskrbo vreča-jočih se. vojakov v Ljubljani« in raztegne svoj delokrog čez vse območje Narodne vlade. V to komisijo vstopi in se ž njo spoji »Slovenski odbor za vojne invalide v Ljubljani«, obstoječ pri društvu »Dobrodelnost«. Iz 20. seje Narodne vlade SHS v Ljubljani j. dne 21. novembra 1818. Koroški deželni odbor javlja, da nameravata priti dne 22. novembra dva njegova pooblaščenca v Ljubljano, da se domenita z Narodno vlado glede začasne meje med območjem Narodne vlade SHS v Ljubljani in Nemško Avstrije. V istem smislu poroča državni urad za zunanje zadevo na Dunaju, ki zagotavlja, da so varnostne straže, ki stoje na slovenskem ozemlju, J določene samo za vzdržavanje miru in re- ! da. Odgovori se telefonično, da Narodna ! vlada vztraja na stališču, da so ne pogaja, i d<.klt>r stoje nemške čete in vojaške stra- i žo na slovenskem ozemlju Koroške. Isto j ee sporoči na Dunaj. i Predsednik graškega višjega deželnega sodišča Pitreich je razpisal po poroči-li}i časopisja sodna mesta tudi v sloven-; skeni delu Koroške. Narodna vlada vloži ! proti temu oster protest. Vršil se jo razgovor o korakih, ki se naj store, da se informira entento o prodiranju Italijanov v naše ozemlje in o jezikovnih razmerah na, Primorskem. Od dr. Korošca je Narodna vlada čisto odrezana. Sklone se dvojno: 1. V teh dneh se bo vračala angleška misija z majorjem George G r o s f i c I d o m iz Prage skozi Ljubljano domov. Čeho-slovaška vlada v Pragi se naprosi, da sporeči čas odhoda. Člani vlade jo bodo v Ljubljani informirali o naših željah in prosili za posredovanje pri angleški iri francoski vladi. 2. V Prago s« pošlje zustopnik Narodne vlade k predsedniku čeho-slovaške republike Masary-ku, osebnemu prijatelju VVilsonovemu, da ga informira o našem položaju in prosi za posredovanje pri ententi, zlasti Ameriki. Narodna vlada je razpravljala obširno o predlogu zemaljske vlado za Dalmacijo, naj se uredi takoj provizorično celokupna država SHS na vsem etnografskem teritoriju tega. naroda. Po tem načrtu bi liačeloval državi začasno, dokler se ne skliče konstituanta, srbski prestolonaslednik Aleksander kot regent. Legislativno oblast bi imelo do konstituante Državno veče, obstoječe iz članov Nar. vlade v Zagrebu, 50 zastopnikov kraljevine Srbije, eventuelno tudi 5 zastopnikov Črne gore in 5 zastopnikov Vojvodine. Regent bi iz članov Državnega veča imenoval prvo ministrstvo, dalje 5, event. 7 državnih tajnikov in 5, event. 7 guvernerjev s sedežem v Ljubljani (za Slovenijo), v Zagrebu (z naslovom »ban«, za Hrvaško iu Slavonijo), v Splitu (za Dalmacijo), v Sarajevu (za Bosno in Hercegovino), v Belgradu (za Srbijo) in event. tudi v Cetinju (za Črnogoro) in Novem Sadu (za Vojvodino). Državni tajniki bi posredovali med osrednjo vlado in deželami ter imeli glas v ministrskem svetu. Kadar bi se povrnil mir in red v deželo, bi se izvolila konstituanta — vo-lilni red bi izdelalo Državno veče — in sešla v Sarajevu, kjer bi zborovalo do takrat tudi Državno veče. Konstituanti bi bila pridržana izrecno določitev državne oblike (monarhija ali republika), določitev ustave, imena države, glavnega mesta in zastave. — Glede predloga so podali poverjeniki izjave, ki so jih sklenilo tozadevno njihove stranke. Sklenilo se je soglasno, da se o predlogu no glasuje, ker gredo itak člani Narodne vlade, ki so zaeno tudi člani Narodnega veča, jutri v Zagreb k seji Narodnega veča. Tam bodo obvestili o stališču svojih strank Narodno veče, ki se bo potem izjavilo o predlogu zemaljske vlade za Dalmacijo. o Imenovanja pri poverjeništvu za uk in bogočastje. Imenovani so začasno; Dr. Fran Skaberne, bivši minislerijalni tajnik, za upr. gospodarskega poročevalca; dr. Stanko Majcen, bivši namestniški praktikant za koncipi-sta; Narte Velikonja, absolvirani pravnik, za konceptnega praktikanta; dr. Ivan Grafen-auer, profesor na I. državni gimnaziji in dr. Leopold Poljanec, profesor na državni gimnaziji v Mariboru, za višja šolska nadzornika. o Skrb za vojaške konje. Skrb za konje umikajoče se bivše avstro-ogrske armade, ki so prišli v ozemlje Narodne vlade SHS., je prvotno v sili prevzelo poverjeništvo za kmetijstvo, ki pa vsled svoje organizacije ne razpolaga čez potrebne delovne sile, zato je ta posel 12. novembra t. J. izročilo poverjeništvu za narodno obrambo, dasi še naprej pomaga, kolikor je v njegovi moči. O vseh zadevah, ki se tičejo vojaških konj, se ie odslej naprej obračati edinolc na poverjeništvo za narodno obrambo v Ljubljani (deželni dvorec). Skrb za plemenske konje in sploh za konjerejo ostane seveda v področju poverjništva za kmetijstvo v Ljubljani (Slovenska kmetijska družba). —• Poverjeništvo za kmetijstvo: Poverjenik: pr» lat Andrej Kalan 1. r. o Osebni in tovorni promet na železnicah. 1. Po narodbi št.. !)., priobčeni v Uradnem listu št, 1 z dne i. novembra 1018, je bil zasebni lovorni promet do preklica ustavljen. Ta navedba se je z dnem 19. novemLra 1918. razveljavila. 2. Po naredbi št, 20. priobčeni v Uradnem listu 2 z dno 6. novembra 1918., je bil civilni osebni promet po vseh železnicah "-a slovenskem ozemlju ustavljen. Ta naredba »o je z dnom 19. novembra 1918 razveljavila. 3. Od dno 19. novembra 1918 dalje veljajo glede vsega prometa na železnicah po slovenskem ozemlj" države SIIS nastopne določbe: Dovoljen je po določbah, ki so bile na železnicah v veljavi pred 31. oktobrom 1918., to jo pred ustanovitvijo državo SHS: a) osebni, prtljažni, kosovno-brzovozni in kosovno tovorni promet neomejeno na ozemlju države SHS. b) Rrzo-vozni in tovorni promet, v polnih vozovih na ozemlju državo SIIS z omejitvijo na možnost razpoložljivih transportnih pomočkov. Uporaba voz za transporte »provizacijskih potrebščin, kakor živil, premoga, drv itd., razen al* koholnih pijač, dni jo potrebščin za železniški in rudniški obrat in za selitve je prosta. Uporaba voz za transporte drugih predmetov je do preklica dovoljena le proti transportni dovolitvi voznega prometnega vodstva v Ljubljani. c) Osebni in prtljažni promet v krnje izven državo SHS. č) Kosovno-brzovozni in kosovno tov orni promet in isti promet, v polnih vozovih v kraje izven države SIIS je omejen na možnost kakor pod b). K točki c) in č): Glede prtljažnega, brzovoznoga in tovornega prometa v krajo izven države SHS veljajo naredile poverjeništva za prehrano, trgovstv« ln industrijo in poverjeništva za javna dola o izvozu l»laxu i i. države SIIS. o Izplačilo podpor rodbinam, katerih vzdrževale ii so v Ameriki, ustavljeno. L ozirom na sk»t..,iiiio premirie ter priznano nevtralnost države in ker se skoro zopet otvori pro-mei z Ameriko, se v obče ustavi izplačilo podpor v zmislu zakona z dne 17. avgusta 1917, drž. zak. št. 376 onim rodbinam, katerih vzdr-ževatelji se nahajajo v Ameriki, izjemoma smejo davčni uradi izplačevati tako podporo v slučajih, ako je v Ameriki odsotni vzdrževa-teij oče ali mož podpirane osebe in ako je vrhutega izplačilo podpore v resnici tako nujno, da bi bila sicer resno ogrožena prehrana podpiranca, kar pa mora bili potrjeno tako od občinskega kakor župnega urada bivališča upravičenca. Kdor bi se čutil vsled tega ukrepa po krivem prikrajšanega, se lahko pritoži na pristojno komisijo, ki ji bo izvesti potrebne poizvedbe in potem pritožbo preložili. — Davčni uradi naj seznam onih, katerim so po tej naredbi izjemoma izplačali podporo, v teku 8 dni po izplačilu dopošljejo poverjemšlvu ca socijalno skrb ter potom okrajnih glavarstev linačnemu deželn. ravnateljstvu v Ljubljani. o Naredba poverjeništva za finance o pun- ciranju. Davčni urad Ljubljana mesto, doslej puncirališče za Kranjsko, dobi za punciralne zadeve uradni naslov; »Davčni urad Ljubljana mesto kot punciralski urad«. V njegovo območje spadajo odslej punciralni posli na Kranjskem in v slovenskem delu Spodnje Štajerske in Koroške, ki sta iih doslej opravljala glavni punciralni urad na Dunaju in punciralni urad v Gradcu. Podredita se mu puncirališče v Mariboru in Celju, Ta n-redba dobi moč takoj z razglasom. o Komisija za pogozdovanje K risa raz-pničena. Komisija za pogozdovanje Krasa v političnih okrajih Postojna in Logatec, vpo-stavljena temeljem zak. z 9. 3. 1885, dež. z. 12, se razpusti. Nad-ljnje vodstvo poslov, ki jih je Imela izvrševati ta komisija, se poveri do ko-nečne uredbe te zadeve gozdarskemu oddelku poverjeništva za kmetijstvo. V kolikor bi posamezne določbe imenovanega zakona in opra-vilnik z dne 11 maja 1886, drž. zak. št. 10, nasprotovali tej naredbi, se jih 'e smiselno posluževati. V Ljubljani, dne 21. novembra 1918. Poverjenik za kmetijstvo: Prelat A. Kalan, 1. r. o šolski kataster. Narodna vlada SHS v Ljubljani, poverjeništvo za uk in bogočastje, je sklenilo, da se nujno sestavi kataster vsega ljudskega in meščanskega šolstva in učiteljstva. v njegovem območju. Delo se poveri strokovnima učitelfskima organizacijama. ■' o Kdor bo6e blago izvažati po železnicah (s država SHS, naj odda izpolnjeni vozni list brez blaga na oddajni postaji, katera vpošlje vozni list na ravnateljstvo državnih žclcznic oziroma ekspozituro južne železnice v Ljubljani v svrho ižposlovanja izvoznega dovoljenja pri posameznih poverjeništvih vlade oziroma če se vozni list tiče blaga v polnih vozovih. tudi transportnega dovoljenja s strani voznega prometnega vodstva. Ljubljana, dne 21. novembra 1918. Dr. Pestotnik, poverjenik Narodne vlade za promet. Razne novice. r Brezžični brzojav. Kakor se poroča iz Pekinga, je družba Marconi dobila pri kitajskih denarnih zavodih posojilo v znesku 600 tisoč funtov, da napravi na Kitajskem 200 brezžičnih brzojavnih postaj v medsebojni razdalji 40 mili. — Uprava mornarice Združenih držav bo zgradil^ na Francoskem novo brezžično postajo, ki bo stala približno 2 K milijona dolarjev. Po vojski bo francoska vlada prevzela omenjeno brezžično postajo v svojo upravo. r Vodne sile reke Duero. Vodne sile skoraj največje reke pirenejskega polotoka, t. j, reke Duero, se bodo v kratkem izkoristile v pridobivanje elektrike. Blizu špansko-portu-galske meje bo v dogledui dobi zgrajena elektrarna, kakršnih je le malo na svetu. Kakor poročajo strokovni listi, ima Duero 27 metrov globok padec, ki bo dal elektrike za 350.000 konjskih sil. V Bilbau se ustanovi družba, ki bo z glavnico 150 milijonov peset zgradila omenjeno elektrarno. Ko se to podjetje uresniči, ne bo več treba uvaževati angleški premog. Drugi del pridobljene električne sile se bo napeljal v Madrid. Portugalska bo imela tudi jako dosti koristi od električne naprave. r Ladja se ootaplja, podgane jo zapuščajo. »Č. D.* piše: Te dni sta prispela na grad v Tahovi zeta kneza Windischgraetka: ogrska jana malo da nisu svake godine izazvala sporove i raspre i spremila ovu katastrofu. Jedna je težnja poglavito sve ove potlačene narode gonila i oduševljavala u borbi za njihovim osvobodjenjem, samostal-nim životom, slobodnim političkim i kulturnim razvitkem. Svi su 'oni na osnovu načela koje je još franeuska revolucija ieta-kla hteli uživati njene blagodati. Ali mo-rao je tek ovako krvav rat da dodNovih Akordov, Glede vsui^e poslane skladbe si pridržuje za!ožniS vo. oziroma uredništvo >Novih Akordov« prsvjco, da jo ob'avi v listu proti pltčiln rbh-jnega (redaj izdatno zvišanega) sotrt^mškefia honorarja. Isto velja tudi o saladbali. ki -- Pri tem sc opozarja, da se je prvotno določeni rok, t. j. 1. december 1918 podaljšal do 1, januarja 1919, radi splošno neugodnih razmer. — Založništvo »Novih Akordov« L. Schvvcntner, Ljubljana. It' 3 a Premog za III. okra! za peči. Na vsak prvi odrezek belih izkaznic za peči, veljavne za 111, okraj, se dobi 50 kg premoga, ki stane 5 kron in sicer pri Richterju, Trnovska ulica. Na štev. 1 m 2 dne 25. novembra dopoldne; na S ev. 3 in 4 dne 25. novembra popoldne, na štev. d m 6 dne 26. novembra dopoldne, na stev. 7 in 8 dne 26. novembra popoldne, na stev. 9 in 10 dne 27. novembra dopoldne, na š ev. 1 i„ 12. dne 27. novembra popoldne, na stev. 13 do 16 dne 28. novembra dopoldne. a o veza repa za VII. okraj. Stranke VIL okraia preimejo svežo repo na zeleni nakazila za krompir v pondeljek, dne 25. t, m. pri Umonu v Spodnji Šiški. Določen je ta-le red: od 8. do 9. ure dopoldne štev. 1 do 150, od I0, ,ui.c ,štev" 151 do od 10. do U. ure štev. 301 do 450. popoldne od 2. do 3. ure W do 600, od 3. do 4. ure štev. 601 do , do 5. ure popoldne štev, 751 do konca. Stranka dobi lahko poljubno množino repe, kilogram stane 20 vinarjev, .a Mast na nove izkaznice B. Stranke z novimi izkaznicami ubožne akcije, zaznamovanimi s črko B prejmejo mast v pondeljek, dne 25. t. m., v torek, dne 26. t. m. in v sre-A V' t- m- Pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: v pondeljek, dne t, m. dopoldne od 8. do 9. ure štev, 1 do 100 od 9. do 10. ure štev, 151 do 300, od 10. do 11. ure štev. 301 do 450, popoldne od 2. do 3. ure štev. 451 do 600, od 3. do 4, ure 601 do 750, od 4. do 5. ure štev. 751 do 900. V torek, dne 26. t. m. dopoldne od 8. do 9. ure štev. 901 do 1050, od 9. do 10. ure Stev. 1051 do 1200. od 10. do 11. ure štev. J 20} do 1350, popoldne od 2. do 3. ure štev. ]351 do IdOO, od 3. do 4. ure štev. 1501 do 1650, od 4. do 5. ure štev. 1561 do 1800. V sredo, dne 27. t. m. dopoldne od 8. do 9. ure štev. 1801 do 1950, od 9. do 10. ure štev. 1951 do 2100, od 10. do 11. ure štev. 2101 do 2250, popoldne od 2. do 3. ure štev, 2251 do 2400, od 3. do 4. ure štev, 2401 do 2550, od 4. do 5. ure štev. 2551 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 20 dkg masti, kar stane i kron. a Krompir za IV. okraj. Stranke IV, okraja prejmejo krompir v pondeljek, dne 25. t. m. in v lorek, dne 26. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: V pondeljek, dne 25. t. m. popoldne od pol 2. do pol 3. ure fie,VV ?£.160,' od po! 3- do P°l 4- "re štev. 101 do 320, od pol 4. do pol 5. ure štev. 321 do 480, od pol 5. do 5. ure štev. 321 do 400, V torek, dne 26. t. m. dopoldne od 8. do 9. "re štev 401 do 560, od 9. do 10. ure štev. cco do od 10- c,° U- Stev. 721 do llv jP°?niaIle Jod P?1 ?• do, 3- ure ^ev. j ,onri : °d pol 3. do pol 4. ure štev. 1041 do 1200, od pol 4. do pol 5. ure šlev. 1201 do 1j20, od pol 5. do 5. ure štev. 1321 do konca. Strankt dobi za vsako osebo 10 kg krompiria, kg stane 80 vinarjev. DAROVI, Oslepelim vojakom 100 kron namesto venca na krsti magistralnega komisarja g. Breskvarja in njegove soproge Valči daruje rodbina Ivan Seunig. Velikodušno darilo. Gg. Avgust Speil, ra- čunski i evident, Anton 1-ortič, deželni nad-oficijal m Adolf Dolak, strokovni učitelj, so na,K"rac3 za lovljenje konj v znesku 2-0 K Narodnemu svetu kot darilo. — Srčna pm hvala in nai bi zgled teh gospodov naše) mnogo posnemalcev. — N. S. Od avstrijske cenzure prepovedana knjf- ga; Sarabon-Sušmk, Vojska na Balkanu, nam nudi zanimvo sliko o: jaške borbe balkan-®... Slovanov proti germanskemu vazalu Turčiji. Knjiga podaja vsakomur vpogled v gospodarskiin kulturni položaj naših bratov Srbov clo balkanske vojske, obenem pa nam pokaže zgodovinsK.0 ozad.e sedanje svetovne vojne. Opisi bitk so točili in posneli iz poročil najboljših vojaških strokovnjakov. Poleg lega je opremljena knjiga z velikim številom slik, ki služijo lepo zaokroženemu delu prav primerno in nom predstavlja portrete onih mož, ki so popeliali slovansko orožje do zmagovitega konca. Delo, ki je okrašeno z lepo naslovno sliko stane vezano 12 kron, broširani) 8 kron ter se dobi v »Katoliški bukvami« v Ljubljani Zgubita je včeraj popoldne uboga begunka boržo, v kateri je bilo nad 120 K, srebrna moška ura, begunska plačilna pola. Ljudje so videli, da io je pred hišo št. 15 in 16 na Starem trgu pobral ma! deček in jo izročil trem dekletom, v katerih družbi je bil. Najditelje begunka lepo prosi, naj najdeno blago oddajo pri policiji. Izgubila se je včeraj popoldne višnjeva ročna torbica z srednjo vsoto denarja, srebrno uro in plačilno begunsko Polo. Prosi se, da io pošlem najditelj odda proli nagradi na policijo ali pa na Marija C-ašperin, D. M. Polje 22. Oklic. Čevljarski mojster Ivan Fran- Lev-stek, ki jfc služI pri HG. Boroevič f\Viri-schafts-Kmdo. (oddelek čevljarji), ie tem potom naprošen, noj rporiči svoj sedanji naslov nadnoročniku JaroO.vu Pavliku v Stenovicah pri Plznu na ČeSkem. Tr! epidemijah izborno sluLi roba na ravro »Franz Jcsef« grenčlce. Z*So'jao t»eiliS?o L?jrat v MnrVtjr.rv:, Dne 2 decembra t. 1. so prično novi teč;i>i za tCanoi«j<\ strojepisje, pruvopi-Je, računstvo v zv-zl z eviovnimi pojn-.i o eno-staviem kt ^ovodstvu, dalje lepopisje, Movenšč t i m ncnv"č.:no Pro>-o> t rnstonj. Zfti^vio c*i'!4i,o Lega , Maribor, V'ktrln-ge-bofui U'1. (-1509) Ctannuanip 'ena mebllrana soba a ku- uldllUVUillU hinio z vso opravo se da brezplačno osebi, ki bi bila pripravljena dnjati proti plačilu hrano dvema osebama. Primerno za kako begunko »li šiviljo. Ponudba pod „Snnžnost 33' na upravništvo ..Slovenca". ki je izurjen v železnuiurski stroki, se iakoj sprejme. i'o-uudbe in prepisi spričeval naj so do-jiošljejo pod šifro »železninar« na poštui predal 155, Ljubliana. 9 Hlanra 86 sprejmeta Ii konjem. Hrana L llldlild iu stanovanje v hiši. — Jos. Reich, Ljubljana. kupim vsako nino- hu žlno. Takojšnje ponudbe še prosi na »Poštni predal 151, Ljubljana«. Si rdiave Mm upravništvo ,.Slovenca." pod št. 4573. se ISče v večjem industrijskem kraju na Gorenjskem. Za stalno službo preskrbljeno. Ponudbe na upravništvo .Slovenca" pod šifro pridnost 4607". trgovske akademije išče primerne službe. Ponudbe pod St. 1J0U ua upravo ,.SLOVENCA." se podkovski mojster Jakob Lon-čarič s Spod. Staj., svojedobno pri gorski haub. bat. 1/11. Komur je znano njegovo bivališče, naj sporoči sedanji naslov podkovski šoli Sioveu. kmetij, družbe v Ljubljani. 46&> ili se takoj sprej-I mo v modnem salonu za domske obleke Sodna ulica Stev. 11, II. nadstropje. 7imch tiilrnia in p°vr«nil£ se proda-LWm lURIIJd sta. Kje, pove uprava »Slovenca" pod številko 4638. :—: Hlapci li konjem, ni, se sprejmo proti dohri plači, tirani in stanovanju pri Fr. Karlovšek, posestnik in trgovec. Lava pri Celju. 4637 dobro vpeljano in dobro II, idočo v kakem mestu kupim ali vzamem v najem. Ponudbe pori „H. G." 12. 4638 na upravo „Slovenca-. se razpisuje pri žup-neui uradu v Meti. ki. Dobodki šo: 65 K mesečno in užitek ene njive. Nastop lahko s 1. decembrom. 60 nanlev - kranjicev, zrAKliZ Ijeuih v enotnih inerah .0—30—16 cm proda Alojzij šlirer, Laporje pri Slov. riistilci. 4641 Cina nhlota lePa' dalj® površnik m llDd UUluKu, zimske hlače za 14—15 let starega fanta se proda. Naslpv pove uprava „Slovenca" pod St 4840. dobre, močno izdelane iz ruja-vega in črnega usnja, moške in ženske, prodam trgovcu. Ant. Škerjanc, čevljar v Sp. Šiški šiv. 117. (fpninilr obenem ključavničar se sprej-ull Ujllill, me takoj. Prednost imajo oni. ki so zmožni elektrike in telefona. Pis-meue ponudbe na upravo .SLOVENCA' pod „Strojnik 1635." išče mlad zakonski par liiinu brez otrok proti prostemu stanovanju. Ponudbe pod »hišnik 19" na upravo .Slovenca". 4625 Dfniia (P več različnih oblačil iu perilo rlillld uu za dečke, deklice in žene, tudi otroške igrače ter lepa salonska garnitura. Vpraša naj se v nedeljo, ponedeljek in torek dopoldne na £leiwoi-sovi cesti 27, II. nadstropje, vrata 7. se fiče, obrtnik ali vešč vrtnarstva, ki bi bil obenem tudi trgovski sluga. 2ena mora biti krepka in snažna, da pomaga v hiši. Osebno se je predstaviti na Bleiwelsovl cesti 27, II. nadstropje, vrata 7. »j moSki, četudi malo rabljen, J| se takoj kupi. Ponudbe naj se pošiljajo na Fran Grozim, Trnava, pošta Gomilsko, štajersko. Kranju. se takoj sprejme pri tvrdki E. Kotzbek v 4630 Vntnar spreten, samec, se išče za graj-II llldl, ščino Čemšenik. Več se poizve pri tvrdki Fel>ks Urbane v Ljubljani. Un? rlolaUPDM sprejme trgovina z želez-|UU UtlluluuV nino Fian Siupica, Ljubljana, lilanje Tcie/vje cesta 1. 4616 Danila ro P° nlzki cent 3 kg (lobrefc'n mM 50 loja, nekoliko velikih, lepih rjuh, nekaj štren krasne surove svile, 2 samokresa, 2 žepni ari in daljnogled Zelo ugodna prilika. Breg 8, I. naditr.. levo. 4617 Saharin "e Odda. ftkatllice po 50g Milili lil po K 110 •— pošilja po poŠti Franc Ojlnk, Sv. Greyor, poŠta Oi inefc l/J« tin izmed vračajočih se ruskih ujet-tluli lU nikov, kje se nahuia Arnltej £tuczj.nskl, ki so je zadnjič oglasil dne "0. dec. 1017. iz (Jonskega okraja, postaja Veliko Kniaževo, pri L. Mik. J?e-zuhlav. Obvestil prosi in stroške povrne Mnrtja Bnczynskl, Dur.aj XIII. 3. Tltlg. 15. dam onemu, ki mi pro-skibl stanovanje zono sobo fu kuhinjo v bližini južnega kolodvora. Nasiov pove uprava .Slovenca" pod štev 4622. spreimo takoj kui;or tudi pozneje tvrdka Schneiiler & Verovšek, trgovina, Ljubljana. 4621 Več delavcev 2 moblovari šoti L line niuid dol)er nofni varuh. se huPi r ol"Uli¥i!], Ponudbe pismeno ali osebno v trgovini Ljubljana. Dunajska cesta 11. ■!i iirnilfi raznc vrste, so naprodaj ,1'Illilllnl, v večji množini. Natančneje so poizve pod šifro ,,A. B. 453S'1 pri upravi ..Slovenca" ako se priloži znamka za poštnino. r„n n««« se bo nakladalo dne 26. in Mili lilllllJ 27. t rn. v Stranjah pri Kamniku Kdor i-'a potrebuje, ga lahko dobi v večji ah manjši množini po nizki ceni, F it AN C HODLAJ, Stranjo p. Kuntn.ku za svatbe ter druge pri-l\l'l IU'I!U! 11-11 like se pripoča starejša po^pa. vajena fino iu tudi večjo kuhe. Naslov pove uprava ,,SLOVENCA" pod štev. 4620. z lepo opravo iščeta se za dva solidna gospoda, skupaj ali ločeno. Ponudbe na upravništvo Slovenca" pod »soba 302«. 4595 Sprejme se nekaj V za raznašanje »SLOVENCA«. Oglasit ——— so jo v upravništvu.- Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla naša iskreno ljubliena nepozabna soproga, mati, hči, sestra, gospa Marija Mm m htr danes zjutraj po kratki mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb se bo vršil v ponedeljek ob 9. uri zjutraj iz hiše žalosti v Dragomerju h. št. 19 na on-dotno pokopališče. Priporočamo blago pokojno v pobožen spomin. Dragomer, 23. nov. 1918. Žalujoči ostali. 2 Žagarja potrebujem na beneSki jarem takojšnji nastop. Plača po dogovoru. Ponudbe na FRANC DOLENC, trgo-rina z lesom v Stari Loki, p. Škoija Loka, Gorenjsko. Jama dražbo sadnega mi. Dne 30. listopada 1918 ob 9. uri do-oldne se bode v smislu § 343 trg. z. potom javne dražbe na Laverci v kleteh hiše št. 8 prodalo 9192 li rov lanskega sadnega mošta v 19 posodah od 300 do 700 litrov. Mošt pride v posodah posamezno v prodajo; izklicna cena se bo določila pred dražbo na podlagi cenitve po sodnem cenilcu. Kupec ima iz-dražbano blago takoj plačati in prevzeti; posoda se proti kavciji posodi po dogovoru med izdražiteljem iu lastnikom posode. Županstvo občine Rudnik, dne 21. listopada 191 S. 4628 ZA BOŽIČ IN NOVO LETO priporoča lHMi lil A. BERTHOLD, lotogretlki ume ni zavod LJUBLJANA, SODNA ULICA 13. se i 4551 ena pisalna miza, kompletni džavni zakon od leta 18-59 naprej, Mayerliofer šn več jurirlič-ifih knjig, corpus civ. in kan Izve se: Breg št. 10, 2 nadst. levo. 4543 Odvetnik v- V f uhudno naznanja, da se je vrnil /j vojaške siu$be in osebno prevzel vodstvo svoje pisarne- v Giubljam, Sodna ulica št 6II. CERAR FRANJO, tovarna slamnatih izdelkov v STOBU PRI DOMŽALAH, se priporoča tfg. trgovcem in slavnemn občinstvu za obila naročila različnih :: SLAMNATIH ŠOLNOV SLAMNATIH TORBIC (cekarjev) PREDPRAŽNIKOV itd. 2690 sprejema v popravilo in tndi nove aa nove oblike preoaredi FRANC CERAR, tovarna slfimniLov v STOBU, poŠta Domžale pri Ljubljani. - Cene primerno nizke točna postrežba. 3715 Odgovor« Vodstvo Kranjske deželne podružnice n. a. deželne živ-Ijenske zavarovalnico v Ljubljani, Marije Terezije ceyta št. 12 odgovarja tem potom na mnogobrojna vprašanja p. n. članov-zavarovancev, da ostane vse poslovanje nespremenjeno. Podružnico je ustanovil deželni zbor kranjski mesto lastnega deželnega zavoda, kar je deželni odbor razglasil z okrožnico z dne 17. svečana 1913, št. 3053/13. Torej stoji podružnica izključno na naši narodni podlagi. P. n. zavarovalce poživljamo v njih lastno korist, da redno plačujejo svojo zavarovalnino, nasprotno pa brezpogojno jamči naš javni zavod ki stoji na podlagi vzajemnosti, za točna izplačila vseh dospelih in zapadlih zavarovanih vsot; kajti premoženje zavoda, ki .je last članov, znaša 73,000.000, ki se vodno množi z novo pristopivšimi člani. Z odličnim spoštovanjem Janez Sajovic, s. r. vodja podružnice. Ponudim 4323 slivovko, teopinovee, brinjevec, rum, konjak. Viljem Spitzer, Ljubljana, Kolizej Marljiv, 32 let stari, trgovsko izobražen mož, ki govori poleg slovenščine tudi italijanščino in nemščino, bi so rad pri-ženilv trgovino vmesiu n li nadeželikot f^kompanfon k plemenito vzgojeni ličorki ali mlaišt vdovi. Ponudbe pod »Sreča na zemlji 4S33u na upravništvo »Slovenca". 4538 wsst«C!it» nassa« lasten! dobl vsak na \ ^ljo moj ce- ssisn godalih. Vio- ffne po K 40, mz&fcv «. 55 In višje. Dobre harmonike K 45, 60, 80, dvovrslne dunajske harmonike K 120,1«0, trivrstne K 3<;0, 400 in višje. Zamena dovoljena ali denar nezaj. Pošilja po povzetju ali predplačilu raz-pošiljalnica Jan Konrad, Br0x 1995, :: c. in kr. dvorni za!ožn;k, ČeSko. :: UniversalnI mlin n iave SSSi Moj Unlveraal-ročnl mlm jo izboren ic> nI)-tu? maka, dlSav, slad-Itorja, kave, oveen. riža, orabov 1. t. d. T* m&Ii ročni mlin ae je tekoma voj.ke izborno obnese! m t« lahko porablja aa vsaKo vrsto mlevekega iedelka. Teža okoln X Cena K 24-—. Unlverual-mlln srn meoo K 60 -. Mlin za drobljenje kosti K 320--. Pošilja so -i Uanitjaprotf prcdpl&cilu zne.ka po generalnem zastopetvu "Maks Bohnel, Dunaj JS, IV. Margaretenstr, !7. odd. U. Prospekt zastonj. Edina slovenska veletrgovina umetnega cveija in pogrebnih potrebščin Razpis. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani razpisuje dve mesti konceptnega pristava ki ji podeli najprej za leto dni provi-zorično z ailjutom 3000 Iv, potem pa ob zadovoljivem službovanju definitivno z uvrstitvijo v lil. činovni razred koncept,nib uradnikov v zmislu zborničnega plačnega in napredovainoga predpisa (5600 K letne |ilaSo in 1000K aktivitetne doklade). Za čas veljavnosti draginjskih prispevkov se adjutum, oz plača poviša za iste prispevke, kakor jih prejemajo definitivni državni urad. niki s plačami, enakimi gornjemu ad-jutu oziroma plači, draginjska dokluda pa zna.ša 50»/,, več. Definitivno nastavljeni uradniki imajo pravico do pokojnine na podlagi zborničnega pokojninskega statuta. Eno mesto sc eventualno odda inženirju. Pravilno kolekovam prošnje, opremljene z dokazili o starosti iie nad 35 let, o dovršenih pmvo-in državoslovnih študijah ali o dovršenih študijah na tehnični visoki šoli, o znanju jezikov, o drugačni usposobljenosti in o dosedanjem službovanju jo najpozneje do 5. decembru 1918 vložiti pri zbornici. 1618 V Ljubljani, dne 21. listopada 1918. Trnovska in obrtniška zbjrnica v Ljnliliani. a »ta VARAŽDIN (HRVATSKO) dobavlja samo na debelo: umetno cvetjc, nagrobne vence, okraske, noge in tapete za rakve, tančice, mrtvaške čevlje i. t. d. Svoji k svojim! :: Svoji k svojimi Čas je že seda;, da si nabavite pravočasno kot najbolj primerno božično darilo 4080 še pravo izvrstno dišoče toiletno milo vseh vrst prt firmi Milan Hočevar, Ljubljana. Sv. Petra cesta 28. vseh vrst za urade, društva, trgovce itd. ^nton Cerne, graver In izdilovaldj kaviii; .-Stsmbllljev Ooer^l irg i Med vojsko se je preselil iz hotela »Pri Mnliču« v sosedno Bonačevo hiSo SeSen&iaFgova mšsa št. S, v II. nadstropje. 4452 mmvm« II prodaja se pri tvrdki !ranc Vokač v Ljubljani, Šslenburgova ulica št. 5 v prvem nadstropju samo sledeče blago: -Volneno sukno žens^oMekS poiribažna hlačevina Odeje ali koci. temnoraodro in črno, 130 cm OUKIIU Široko, iz mešane tkanine, zadostuje za žensko površno jopo l«0 cm, in stane samo 98 kron. Izgotovljene obleke za dečka od 6 do 10 let Cena od 65 do 72 kron. 4659 PoSiljatn tudi po pošti. Zahtevajte cenik. 1. razred. Ki. a&sfrilsftai 1. razred. Velika, moderno zidana vogelna v Ljubljani, ki se dobro obrestuje, se ugortno pioda, Pismena vprašanja je pod ,Voye!na Uiša1 takoj oddati upravništvu ,Slovenca". 4536 Itls, vinski in navadni, ter vovko nudi tvrdka Ivan Perdan, Ljubljana. Kakor hitro dopuste razmere, začne po 13 letnem odmoru izhajati obnovljeni fifi Pri naši poslovnici kupljene srečke so zadele: H mis.oaa fia iK iS^g^i dfil»i!eii: št. 10207, Izžreban dno 16. oktobra 1915, IV. loL št. 88805, Izžreban dne 11. oiuobra 19.7, VII. ioi. K 60 030 &t. 311.55 ln št 60 60S K 10.000 št. 7733 ia št. 130.169 K 30 0!i0 . . . . st. 63.435 K. S.C00.....Št. 68.425 mnogo dobitkov po H. 2000, 1000, 830, 100 in ve'lko dobitkov po 200 K. Izplačali srna na doMfeifo za K f,53Z.C40. Fr3ho(3niss žraisanie bn i?. Is 12. sSsscesilJra 1918. Izžrebala se borle 4000 dobitkov v skupnem zoosku it 540,500. Srečka prodaja L-HSsljarasfea krasStfiaaj kjassaa 0 LfuSE^aa!, kot posiovnica avstr. razreilne loterije in njene podružnice o C«3p, Cfiloucs!, frsžH, SpMai m (ioricl. Cena srzOvR: K '/2 K 20, »A K 10, Vs S. Igralni načrli in vsa pojasnila brezplačno ž Dobitki plačljivi takoj ni brez odbitka S S g i Zastaviti liočeva vse moči, da postane „Ji:B" informativna, objektivna revija, principijalno izključujoča vsako strankarsko politiko, da postane „Jug" neodvisna, svobodna tribuna, enakopravno pristopna vsem, ki se čutijo sposobne in poklicane, javno govoriti svojemu ljudstvu. Utihnil je v zgodovini brutalni boj orožja, začne se kulturni boj združenega slovanstva, začne se gospodarski boj Jugoslavije, našega trgovskega in industri-alnega središča v Sredozemskem morju. Že danes vabiva k sotrudnUtvu vse jvigoslovanske pisatelje. Začasna naročila sprejemajo vse knjigarne. Za uredništvo in upravništvo „Juga": Ur. Franc Derganc, izdajatelj. D it". K3ko ŽupanEč, urednik. U (rotio luilSIIi fO ustanovljena teia 1885. opoze.rja vse cenjene trgovce, da se v olajšavo nakupa vsakovrstno raanulaktnrno blago po odredbi Narodne vlade brez izjeme lahko prednja brez nakaznic. Priporočamo sc vsem cenjenim odjemalcem za ohranitev nadaljnje naklonjenosti z zatrdilom popolnega zadovoljstva. 4491 $£IONH ««l UMMMI MM PIK«*.- Kw,v. J.VitaMMtfraGKBMta« »«/„ Kranjska deželna podrežsi^ca n.-a.daž. živijeaska in rontae. cszooftne in jamatvo-je zavarovalnice v LlubSIjanil, Marije Terezije cesta Iž, II. n., sprejema zavarovnrfo nn JoJilvotjc in smrt, združeno tudi t vojnim rizikom, oirosk 5» do', rentna in ljudska, nezgodna ia janrstvuna zavarovanja, — Javen zavod, — Abiolulne varnost. — Nizke premije. — Prospekti zastouj in poštnine prosto. — Sposobni zastopniki se spre-jomajo pod najugodnejšimi pogoji.