Poštnina plačana v gotovini. Leto XXII. Dolnja Lendava, 5. maja 1935. Štev. 18. Cena 1 Din. Naročnina: doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev.p oložnice 11806 Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov cela stran 800 Din., pol Popüst po dogovori. Gospodarski pomen volitev. Najvekša nesreča sveta je zdaj zavoženost gospodarstva z edne strani i pokvarjenost düš z drüge strani. Prvo mora rešiti z pomočjov cerkve država, drügo cerkev z pomočjov države. Edna ovo morata podpirati. Volitve 5. maja majo pred vsem gospodarski pomen. Vlada Bogomila Jevtiča je najmre izdala svoj proglas na narod, v šterom povdarja v prvom redi, da se kmetskomi stani mora pomagati, da se cene kmetskim pridelkom morajo zvišati, da se kmeti i delavci mora zasigurali pošteni, njega vreden obstoj. Priznava pa tüdi potrebo po dühovnoj ponovitvi drüžbe. Brez pomoči cerkve pa toga svojega namena vlada ne more dosegnoti. Zato bo cerkev molila, verniki bodo molili, da dober Bog da svojo milost tistim, ki ravnajo državo, da jo bodo pravično ravnali. To edno. To drügo je pa v tom, da cerkev niedne düše ne drži vkraj, ka ne bi Šla volit. To nieden püšpek ne prepovedao, niti ne dao najmenšega miga, ka bi se to smelo vničiti. Tretjič pa cerkev najraj vidi to, če kandidirajo njeni verni, zaneslivi, pošteni Sinovje, ki dajo garancijo, ki dobro stojijo, da se bodo zakoni sklenjavali i izvajali po božoj zapovedi i ne proti njej. Z toga pa to sledi, ka če mi moj kandidat da zagotovilo, najmre njegovo živlenje, jakostno činenje, da se bo ravnao po božoj zapovedi i ne proti njej, te moram toga voliti, ne smemo pa voliti tistoga, ki bi kršo bože zapovedi, kak je tüdi dozdaj kršo z svojim spačlivo živlenjom. Tak pomaga cerkev državi. Država je pa dužna podpirati cerkev vu zatiranji dühovne stiske, to je pokvarjenosti. Zato mora država podpirati cerkev pri vodstvi mladine, da ta dobi versko-jakostno vzgojo, štera je jedini steber za zdravo drüžinsko živlenje, ki je pa steber, jedini steber za obstoj države. Istotak mora država podpirati cerkev pri izvršavanji njenoga poslanstva, pri širjenji božega kralestva, to je pri rešenji düš s tem, da njej zasigura popolno sloboščino. Gde te nega, tam z tov sloboščinov vmira tüdi obstoj države. Ne smemo najmre pozabiti, da države ne držijo gor državlani sami, ne, nego Bog po njih. Gde Boga splodijo, tam se podere stavba države, kak nam svedoči zgodovina velikih narodov, ki so celi svet meli pod svojov oblastjov, pa dnesden niti glasa ne čüti od njih ali največ, če to čüjemo od njih, ka na priliko par desetjezero Asirijanov, ki so od vnogih milijonov še ostali, ne vejo kam bi je naselili, naj ščista vö ne merjejo. Pa negda je celi svet njihov bio. Pri volitvaj je zato naša dužnost, da od svojega kandidata prosimo ne vüstmeno, nego pismeno obvezno izjavo, da bo delao v smisli više povedanih načel, da bo delao za gospodarsko pomoč našega siromaškoga naroda i za sloboščino cerkve pri vzgoji mladine i pri širjenji božega kralestva sploj. Če vam te izjave ne dajo, ostanite doma. Ka te podpirali lüdi, ki v divjem zakoni živejo? Jeli do tej gda sveta branili cerkev, da že zdaj javno svedočijo od sramotenja božega zakona!? Ali do tisti skrbeli, ka se pomorete v vašem siromaštvi, ki so si žepe napunjavali dozdáj, vaše pa praznili ? Ali do tisti vam pomagali, ki so kmečke peneze dozdaj zapravlali potom prepadnjenih bank, ali pa za lücke peneze dobro živeli, na to pa ne mislili, da bi je povrnoli ? Pametni, verni i pošteni bodimo ! Glasajmo 5. maja vsi, a samo na poštene može, ki nam dajo garancijo, da bodo skrbeli za nas v k gospodarskom pogledi. Program vlade Bogomila Jevtiča na oboje misli. Na gospodarsko pomoč v celoti, na düševno delno. Ta drüga naj se izvaja po nameni cerkve, to je naša zahteva. Če je zato kandidat Jevtičove liste vreden vašega zavüpanja po vašoj düšnoj vesti, dajte na njega svoj glas. Naš kandidat na listi predsednika vlade, Bogomila Jevtiča v lendavskem srezi je g. dr. Klar Franc, banovinski Zdravnik, naš domačin, dober krščanski mož, šteroga vsi poznamo i šteri dober stoji, da bo skrbo z celim srcom, da odpravi naše gospodarske teškoče i spravi cerkvi kem vekšo sloboščino. Zato vsi njega volimo 5. maja. Zaklüček svetoga leta. Več stojezer romarov je privrelo v Lourdes, gde so sv. Oče namestnik, kardinal Pacceli zaklüčili sveto leto na Belo nedelo. Slovesnosti so trpele več dni i priromali so verniki celoga sveta se poklanjat krali Jezuši, ki v Oltarskom Svestvi prebiva, da bi ga po Nevtepenoj Devici, našoj materi prosili za mir. Več vlakov je pripelalo samo rože, korine, štere je poklonila Nevtepenoj iz vseh delov sveta zbrana mladina. En venec je spleta sama belgijske kralica i ga poslala pred noge Nevtepene. Mladina je javno šla v procesiji, opravila križno pot i vadlüvao, da šče čisto, nevtepeno, pobožno živeti, kak je živela mladenka Marija. Stoštirideset narodov i lüdstev je poslalo sem svoje dühovnike, da tü pri nogaj Nevtepene prikažejo sveto mešo i prosijo dobroga Jezuša, Sina Nevtepene za blaženi mir. Za mir düš, za mir src, za mir med narodi, za mir sveta. Mamika, poslühni nas, daj nam ga. Ministerski predsednik Jevtič kak vojak. Naš dober katoličanski dnevnik, „Slovenecˮ, se z jako toplimi i pohvalnimi vrsticami spomina predsednika vlade, gda je bio v boji še podporočnik 1. 1917. na Kajmakčalani i po Kršnih planinaj. „Slovenecˮ navala tüdi dnevno zapoved št. 9848. zapovedništva tretje armade od 28. marca 1. 1917, štera se etak glasi: Vodnik 1 čete drügoga batalijona 5. polka, rezervni pešadijski podporočnik Bogoljub Dragutin Jevtič je sodelüvao v vseh borbaj od 30. augusta pa do dnes s punov volov, energijov, čütom dužnosti i požrtvüvanjom za našo reč. Za takšega je valao tüdi pred temi borbami, ka je za tem posvedočo tüdi z djanji. Hladnokrven i skromnoga značaja je vu vseh odločilnih trenutkaj obvladao položaj, rešavao pitanja naglo i odločno ne da bi se pri tom gdakoli zmoto. S svojov vsestranskov znajdlivostjov i krepkim jakostnim ugledom je kak starešina dosegno to, da so njegovi vojaki obvladali vsaki položaj i se nikde ne stavili, kak da bi bilo to nemogoče. Njegove reči i njegov pojav je vplivao na vojake tak, da so mogli včiniti hitro vse, ka njim je njihov podporočnik velo i ka je šteo. Sodelüvao je v vseh borbaj na Kočebeji s kapitanom Madžarevičem, ki njemi je bio te zapovednik. V obrambi se je izkazao kak zvünredno priličen organizator položajov, tak na priliko, gda je posküso sovražnik predreti postojanke 13. septembra. S svo- jim batrivnim nastopom je te sovražnika odbio. Prav tak se je podporočnik Jevtič vidno izkazao v napadi na Rovovsko koso, kde je s svojim vo-dom dosta bole naprej prišo od svojih tovarišov i tü predro ogenj iz štükov, njegovi tovarišje na levo pa neso meli kuraže isto včiniti ali posküsiti. V te sprednje vrste so se pomeknoli komaj 20. maja 1916. pod obrambov noči. Tüdi v drügih primeraj i med obrambov je vsigdar pokazao svojo močno volo i svoje odlične organiza- torično sposobnosti pri vrejavanji položajov. Vsako djanje podporočnika Jevtiča je zednim previdno i pozorno, za toga volo je mogo vsepovsedi nastopati samostojno. Vse te vrste objavla Slovenec z debelimi črkami i pristavla, da je g. ministerski predsednik Jevtič nateliko ponizen, ka niti ne objavo dozdaj te za njega pohvalne vojaške dnevne zapovedi i ka se vidi isti njegov značaj tüdi v njegovoj zvünešnjoj i notrašnjoj politiki, štero vodi. Zakonski predlog o prepovedi delovanja reda takzvane drüžbe Jezušove (Societas Jesu) na področji kraljevine Jugoslavije. § 1. Redi drüžbe Jezušove se prepovedava naselitev, zadržavati i delüvanje na vsem področji kraljevine Jugoslavije. Niti red, kak pravna oseba, niti poedini njegovi člani nemajo pravice, ka bi se od dneva, kda stopi te zakon v veljavo, zadržavali ešče v kakšem mesti kraljevine. § 2. Tistim članom reda, šteri so jugoslovanski državlani, se določi kak kraj stanüvanja otok Vis, če se ne želejo izseliti. Tista oseba, jugoslovanski državlan, a pripadnik drüžbe Jezušove, šteri se na podlagi toga zakona izseli, ne bo meo pravice povrnoti se ešče kda v državo, kak samo če je inozemski državlan. § 3. Članom zabranjeno drüžbe Jezušove, jugoslovanski državlanom se ne dovolüje sküpno bivanje na otoki Visi, liki mora živeti vsakši za sebe s tem, da se bavi s kakšimšte poslom. Oni si nemrejo pridobiti z niednim pravnim poslom niti med živimi, niti za slučaj smrti nepremično imovine. Če se zadobiša po 48 vüraj po tom, kda stopi te zakon v veljavo, šterište član v§ 1. omenjenoga reda v mejah države, odnosno jugoslovanski državlan reda zvün mej otoka Visa, bode kaznovan zavolo policijskoga prestopka do 30 dni zapora i potem, gda prestane kazen, bo policijsko izgnan prek mej, odnosno na otok Vis. § 4. če se zadobiša na področji kraljevine Jugoslavije, odnosno zvün otoka Visa po tistom časi, kak je povedano v § 3 toga zakona ešče šteri od članov od reda Drüžbe Jezušove, ki bi izvršavao šterokoli cerkveno ali posvetne delovanje, zagreši prestopek i bo kaštigan z zaporom do 5 let i po prestanoj kazni bo policijsko izgnan prek meje ali pa na otok Vis. § 5. Gda stopi te zakon v veljavo, bodo pristopne upravne oblasti popisale vse premično i nepremično imanje Drüžbe Jezušove. To imanje bo odano na javnih licitacijaj. Penezi, šteri se za to dobijo, se vložijo pri Drž. hipotekarnoj banki. Od tej penez se bo napravo fond za vzgojo rim. kat. dühovnikov v Jugoslovenskom nacionalnom dühi i za podporo siromaških katoli- čanskih far. Natenčnejše odredbe izda g. minister pravde i minister prosvete. § 6. Te zakon bo valao tüdi za lazariste, to je za Drüžbo sv. Srca Jezušovoga, kak tüdi za vsakši drügi red, moški ali ženski, za šteroga se ugotovi, ka je v zvezi z Drüžbov Jezušovov. § 7. Te zakon stopi v veljavo, kda ga krao podpiše i gda bo zakonito razglašen. V Beogradi, 4. febr. 1933. Dr. Oton Gavrančič. Te zakonski predlog je podpisalo 61 poslancov, med šterimi je tüdi g. Hajdinjak, bivši poslanec dolnjelendavskoga sreza, na 18 mesti. Bogomil Jevtič ne framason. Sovražniki Jevtičove liste trobijo po sveti, ka je ta vlada framasonska, prosto ali slobodnozidarska. Z predsednikom vlade, Jevtičom, je gučao g. Vesenjak Ivan, bivši agrarni minister, ki je nameno v Soboti kandidirati i je odstopo. G Vesenjak je pitao g. Jevtiča, naj da izjavo, jeli je on za ali proti veri. I g. Jevtič je odgovoro, da je on za vero i ne tistoga mišlenja, kak framasoni, ki proti veri delajo. Tüdi je povedao g. Vesenjak!, da sme te njegove reči objaviti. Jevtičovi očaki so bili židovskoga pokolenja, a so se dali krstiti. Jevtiča min. predsednika drüžina je vsikdar bila i je krsčanska. Razgled po katoličanskom sveti. Vsevučilišča. Zedinjene držaee majo svoje centralno vsevučilišče v Wašingtoni i 11 vsevučilišč, štere vodijo jezuitje. V Stemfordi je nedavno otvoro grčkokatoličanski püšpek v Filadelfiji dr. Bohačevski Višjo Ukrajinsko katoličansko šolo. V jüžnoj Ameriki so tri kat. vsevučilišča: v Limi,. Bogoti i Sani Jago de Čile. V Ažiji je kat. vsevučilišče sv. Tomaža, štero vodijo dominikanci v Manili na otokih Filipinih. To ma 7 fakultet. Jezuitje vodijo vsevučilišče v Bejruti, Pekingi, Šanghaji i Tokiji i nekaj kolegijov v Indiji. Pred nekaj leti je odpro velki lavovski grčkokatoličanski, metropolit grof A. Septicki na svoje stroške bogoslovno akademijo z dvema fakultetoma v Lavovi. 2 NOVINE 5. maja 1935. NEDELA. Drüga nedele po vüzmi. Jaz sem dober pastir, ki pasem svoje ovce i dam živlenje za nje, aleluja. V. Ostani z nami, Gospod, aleluja. O. Ar se večeri, aleluja. Molimo. O Bog, ki si s poniznostjov svojega Sina onemogli svet zdigno; podeli svojim vernim stalno veselje, da boš njim, ki si jih rešo pogübe večne smrti, davao vživati večne radosti. Po istom Gospodi našem. — O. Amen. • Evang. sv. Jánoša vu X. táli. Vu onom vremeni: Pravo je Jezuš Farizeušöm: jas sam dober pastér. Dober pastér düšo svojo da za ovce svoje. Najemnik pa i ki je ne pastér, koga so nej ovcé lastivne, vidi vuka idočega i ostavi ovce i biži: i vuk vnesé i razbeži ovcé; najemnik pa biži; ar je najemnik i nema skrbi na ovce. Jas sam dober pastér i poznam ovce moje; i poznajo mené moje. Liki pozna mené Oča i jas poznam Očo; i düšo mojo položim za ovce moje. I drüge ovce mam, štere so ne z ete ovčárnice: i dne je potrebno meni se pripelati ; I reč mojo bodo poslüšale: i bode edna ovčáma i eden pastér. * B e r i 1 o iz pisma svétoga apoštola Petra (1. Pet. 2) Prelübi! Kristuš je trpo za nas i nam dao zgled, da bi hodili po njegovih stopinjaj. On ne včino greha i tüdi jalnosti ne bilo v njegovih vüstaj; gda je bio zasramüvan, ne sramota, gda je trpo, se ne protio, nego je prepüščao njemi, ki pravično sodi; sam je naše grehe na svojem teli neseo na križ, da bi mi grehom odmrli i živeli pravičnosti: z njegovimi ranami ste bili ozdravleni. Bili ste najmre kak zgüblene ovce, zdaj ste se pa obrnili k pastiri i varivači vaših düš. * Če se nindri ne spozna vrednost človekova, njegova popolnost, se to spozna v časi probe. Gda človek pride v stisko, v nevole, posebno te se pokaže, kak visiko stoji v dühovnom živlenji. Posebno, če njemi što drügi prizadevle nevole i sküšava njegovo potrplivost. Naša natura se najmre jako nerada vkloni nevolam. Mi bi radi bili, da se nam nikdar nikaj ne bi pripetilo, ka nam ne bi bilo po voli. Nego če što misli, da je to mogoče i se trüdi, da bi tak bilo, se moti i si dela živlenje grozno nesrečno. Živlenja brez nevol nega. Pa inači biti ne more. Če nega živlenja brezi greha, tüdi brez nevol ne more biti. Nevole so samo naravni nasledki greha. Greh mora biti kaštigani. Če ne tü na zemli, bo pa na drügom sveti. Kristuš sam nam je dao zgled. On je največ trpo, da bi nas greha odrešo. Nego odrešenje ne je končano. Se vrši naprej i se bo vršilo do konca sveta. I to ravno po nevolaj, po hižaj, štere nam Bog dopüšča. Zato pa ne stojmo proti tomi, nego mirno sprimimo, kakšešte nevole nas dobijo. Kem več pretrpim v tom kratkom živlenji, bole očistim svojo düšo, bole bom spodoben Kristuši, ki je največ trpo. Blaženi človek, šteri gleda na trplenje z očmi sv. vere, šteri hodi po stopinjaj Kristušovih, ponizen i krotek v vseh nevolaj. Tistomi je niedno breme ne pretežko. To je sad žive vere. Toga sada ne morejo koštati mlačne düše, zato je takšim močnim vsakša nevola pretežka, vsakša stvar jih taki razdraži, da se čemerijo. Od toga pa ravno kak se zadržiš v nevolaj, lehko samoga sebe presojaš, kelko si vreden. Prava sreča živlenja je ne obilnost vsega, nego mirna vdanost v svoje stališče po stopinjaj Jezušovih. Te tjeden bom molo, trpo i delao vse: naj Ijubljanski euharistični kongres obilen sad obrodi. Odgovor na letake g. Hajdinjaki. Dobo sem vroke té dni eden letak i ka vidim v njem ? Nikaj drügo ne kak na ednoj strani same napade na dr. Klarov program, na drügoj strani pa same hvale g. Hajdinjaka, ka je on to že vse rešo. Znamo, ka je dr. Klar vse zéo v svoj program, ka nas teži v Lendavskom srezi. G. Hajdinjak je pa to že vse rešo. No či bi to bila istina, te nam v takšo formo več nebi trbelo niednoga poslanca. Pa polükajmo malo dele i mo vidili ka je v tom letaki istine. Za pravično rešitev kmečkih dugov je prej prejšnja vlada dosta včinila. — Ve smo pa ne slepi i vidimo ka je što včino. Količnik je prej büo zglašen 1928. leta, — Dobro, pa te je 100 kg pšenice koštalo 300 Din, zdaj pa samo 100 Din. To se pravi; cene kaplejo, količnik se naj zniža, pa ne smo čüli, ka bi što Zadnja 4 leta zdigno glas za to. Kakpa, ne je bilo časa za to. Za popuno gimnazijo sem se borio, pravite. — Ve se je pa zadnja 4 leta vse dalo premetavati se pa ta, zakaj se je pa to ne prevrglo. No ja; ne je bilo časa za to. Z intervencijami je prej dobleno 350.000 Din za regulacijo Müre. Pa je samo nekaj čurk notri püščenij. Te je pa šoder i protje tak drago ? če bi se teliko dobilo, bi se več delalo. Nevete g. Hajdinjak, kak bi se občinska bremena dala znižati ? Mi pa znamo: Naj država prevzeme šole, kak je bilo pred leti i bremena spadnejo. Zaj znate g. Hajdinjak? Petsto siromaških familij je dobilo zemljo po mojoj priprošnji, pravite. Restrgec; ge pa te so tej siromacje? Ka so na vaše posredüvanje dobili takši, šteri so svoje vse zapravili, to nam je znano, pa toga nigdar ne odobravamo. Za izgon jezuitov ste prej zato podpisali, ka ste s tem šteli dobro lüdem, pravite. Nikaj pa ne povejte, či ste s tem šteli dobro jezuitom, ki bi na otoki Vis bilij kak vozniki.'Ve Znamo, ka vij kak katoličan ste dober prijateo jezuitov, zato ste to podpisali. G. Benko, ki neje katoličan, on neje podpisao. Tak g. Hajdinjak, zakaj pa nikaj ne povete kak ste se labdali z župani i obč. odborniki,! to brezi vsega zroka. Zrok je büo kakpa to, ka so ne v vaš rogeo tulili, i tüdi nigdar nodo. Občinske volitve so Vam ponovno pokazale, ka lüstvo vašij pri-ganjačov nemata, zato si je nazaj zvolilo tiste, z šterimi ste se vij brezi vsakoga zroka labdali, od 5. maja naprej te se pa labdali z svojimi ha-mri v kovačnici. Zakaj tüdi nikaj nepovete od tistij občin, štere so ne zadovolne z zdrüžitvijov, pa so tak blüzi vas, ka ste lejko vsaki dén čüli njüve pritožbe. Od toga mučite, ka? Za časa vašega poslanstva smo dobili takšo na bicikle, lepa dobrota, tala na njoj. Očarnjeni smo bilij, ka smo protidržavni, tala lepa na takšem deli, ka se je to po nekakih pod Vašim posestvom zgodilo. Cela 4 leta nam je kopala jamo vaša politika, 5. maja pa spadnete Vij vto jamo. Ja, Bog. ki je ober nas, je pravičen, vsakomi plača vse, tüdi vam za vaša lepa dela. Tak je ravno prav; ki drügim jamo kopajo naj se li samij kotajo v njoj. Volilec, ki sem kak od lüstva zvoljeni obč. odbornik tüdi büo brezi zroka razrešeni. 5. maja pa bote ví g. Hajdinjak z našimi glasi z zrokom razrešeni. Živijo dr. Klar. Zbogom g. Hajdinjak, želiza klepat. Kmet volilec. GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Lendava. Zadnjo soboto so nas obiskali črensovski igralci. Pokazali so nam „Mlinarovoga Janeža". To je igra, v štero so vpletene vnoge Slovenske narodne pesmi. Igra sama na sebi ne sega v kakše globočine živlenja. Dosta romantike je poleg, štero so igralci tüdi dobro doprinesti. Tü pa tam je že bila kakša mala falinga, štere p^ navadni giedalec ne mogeo opaziti. Pač pa je spevanje bilo tak lepo, da so se Lendavčanje Čüdili. Po igri si lehko opazo, kak sam gospod Srezki načelnik častita gdč. Lu-tarovoj Boži, ki je tak dobro navčila vse pesmi i tüdi vso igro sama reži-sirala. Lüstva je ne bilo prevnogo. Premala agitacija je bila. Pač pa so si črensovčarje s tem nastopom pridobili Lendavčane za drügod. Naj se samo ešče gda prikažejo i dobro poa-gitirajo, pa bo puna dvorana. Sv. Trojica bo pomali krasota Lendave. Okoli celoga brega so farniki nasadili malo jaličovje, štero bo obi-malo malo cerkev ! davalo lepo sen-čino. Jaličeke so küpili na Tišini pri veleposestvi. Vmrla je Gjörköšova Naca, vrla mladenka, Marijina drüžbenka. Pokojna je dvakrat slüžila na lendavskem farofi. Zadnji čas je doma iskala vsakdenešnjega krűha. Pa se je prehladila, dobila je plüčnico, štera jo je pokosila na sam Vüzem. Za slovo so njoj zaspevale tovarišice, Marijine drüžbenke i jo z lepim vencom sprevodne na zadnjoj poti. N. p. v m. Turnišče. V sirotišnico »Deteta Martike" sta sprijetivi znova dve Siroti. — Naš gospod kaplan, Godina Ignac, so opravili osem dnevne dühovne vaje v Rajhenburgi pri O. tra-pistaj. Jako hasnovita kniga. »Jugo-farmacija, Zagreb, Jukičeva 12.“ Na te naslov se lehko naroči kniga »Naše ljekovito bilje". V knigi so krasne slike od vnogih zdravilnih zelišč, tra-vin, štere lehko sami povamo doma i rabimo pri zatiravanji betegov, pa je tüdi lejko zbiramo i dobro odamo. Ešče cvet od divjega maka ma vrastvo v sebi. V knigi je opisan tüdi način, kak se zbirajo ta zelišča i süšijo i kde se lejko odájo. Imena rastlin so navedena v latinskom, horvatsko!^ slovenskom, Vogrskom i nemškem jeziki. Cena knigi je samo 20 Din. Jo priporačamo. Lipa. Zbralo se nas je v najvekšem deli 60 pri sestanki, na šterom nam je tak lepo vse razložo naš kandidat g. dr. Klar. Govor g. Klara je poslüšao tüdi sin bivšega poslanca, Hajdinjaka. Na zadnje je govoro naš bivši župan Horvat Štefan, ki je z ostrimi rečmi obsodo politiko Hajdinja-kovo, štera nas je proti našoj voli odtrgala od Turnišč i prikapčila k Odrancom. Občina Turnišče nas je sprejela drage vole, kak je v svojem ognjevitom govori omeno törjanski župan i kandidatni namestnik, gosp. Litrop. Mi Liplančarje smo samo v ednom leti plačali 20 jezero dinarov več naloge, kak bi jo plačali, če bi ostali pod Turnišče pa potrošena nam je poleg toga ešče lepa gotovina. Zato pa idemo vsi kak eden mož g. dr. Klara volit, ki so nam že te, gda od volitev ešče guča ne bilo, pomagali v toj našoj zadevi. Tišina. Pri nas so nekaki raznesli glas, ka so prej okna na vredništvi Novin razbili zato, zakaj Novine pišejo, ka bi šli volit. Eden naš farnik je šo v Črensovce gledat, če je to istina. Jako se je pa Začüdo, gda je vido, ka so okna tak cela, kak so pred vnogimi leti bila i gda so njemi g. urednik z smehom povedali, ka se kaj takšega med zrelim lüdstvom ne more zgoditi. Zrelo lüdstvo najmre zna, ka njemi te nišče ne more pomagati, če se zafrdocne i za peč sede pa se tam srdi, nego samo te, če spregovori i pove poštenomi, zaneslivomi človeki, ka žele. Takšega je pa najšeo lendavski srez v gospodi dr. Klari, v šteroga ma popolno zavüpanje. Zato ga tüdi zvoli 5. maja, Odranci. Mi Odrančarje smo nej ti zadnji na sveti. Mamo veliko ves, na štok šolo pa tüdi püšpeka. — Ka to ne pravite ? — Sveta istina. Naš za vsikdar bivši poslanec Hajdinjak Anton je najmre razložo, ka je on jezuite ne šteo pregnati, nego samo na fare poslati. Da pa z farami i dühovniki samo püšpek smejo ravnati, zato mi moramo priznati, ka mamo püšpeka. „Šolski stolci . . . III. Naša šolana i ne šolana mladina misli, da je samo dnes žmetno zavolo slüžbe, da je prej v starih dobrih časaj vse inači bilo. Mislijo, što je meo pred bojnov šolsko svedočanstvo, ali delavsko knjižico, no, potem je meo tüdi slüžbo. Ne, inači je bilo. Trnjava je bila pot do vsakdanešnjega krüha vsigdar, takša je tüdi dnes. I da je dnes ta pot bole žmetna, je samo zato, ar bole gledamo na krüh, kak na — delo. Pa ne to, drügo sem šteo povedati. Meo sem diplomo, po postavi so me zvali prijatelje i znanci za gospoda vučitela, če tüdi sem meo „gospodstvoˮ samo na papéri. Stari, od dela trüden oča mi je posodo po priliki kakši krajcar, da sem si lejko nažgao cigaretlin i pokazao tüdi te nevoščenomi sveti, ka sam gospod, pravi gospod . . . hodi po lendavskoj beloj cesti. Sprobao sem svojo srečo na vse strani, ali skoro vsikdar zobston. Razpisane vučitelsko mesto so dobili, posebno bolše mesto! — vsikdar tisti, šteri so meli znance, prijatele. Svedočanstvo, ja, je potrebno, to sem hitro spoznao, ali samo svedočanstvo i lübezen do pozvanja ešče ne data krüha. Meti moraš srečo i strice . , . Kak dnes. ... V Vogrskom uradnom listi so že tretjič razpisali vučitelsko mesto na nekšoj zakotnoj veškoj šoli. „Ka to pomeni?ˮ sem vgonjavao i probao razložiti to reč na svoj način. „Mesto je najbrž tak za nikoj, ka nikoga nemrejo dobiti za vučitelaˮ. Odločo sem se, pa bom pitao upravitela. Oča so mi posodili pet filerov za karto . . . i jaz napišem kratko i vlüdno prošnjo, naj mi upraviteo pojasni - zakaj nemajo drügoga vučitela. Tretji den mi je prinesla pošta odgovor. Mesto je slabo, ne morete dobiti hrane; pošte, fare, íolanih lüdi nemamo, cesta je slaba, ieleznica daleč itd. »Ka pa če bi to mesto proso?" Prijatelje so mi odsvetüvali: »Bodi pameten, no . . . zato si sedo 13 let v šolskoj klopi, da se na konci za 100 kron mesečne plače za-kopaš v blatno vés?" Oča je inači svetüvao: »Krüh je krűh, vseedno, gde ga ješ i dobiš". Tak sem se odločo, ka vložim prošnjo. Pa tüdi za to, ka prošnjo na den volitve odnesem sam. Rad bi vido, kakše je tisto ništernim sreč-nim ne sprejemlivo mesto. Domači so mi posodili par kro-nic za na pot, mati mi je zavila v papir malo krűha, špeha, sühoga kise-laka i s prvim vlakom na den volitve se odpravim v dalnjo vogrsko vés. Meli smo megleni, blaten, žalosten jesenski den. Na postaji zvün mene ne izstopila živa düša. Načelnik postaje me je pomilüvao, kda sem povedao, kama sem namenjen. »V tisto vés ne pridete s takšimi punčuli . . .“ »Zakaj ne? Zavolo blata?" »Zavolo poti". Pokazao mi je na velki breg. »Glejte, za tem bregom v globokoj jami je šola, če jo do zdaj sploj ne odneslo jesensko dežovje. Iz gumija bi mogli meti lovske škornje, na hrbet bi si mogli naprtiti velko korito, to bi bila Priprava za takšo pot, ne pa vaši gospodski punčuli i marela . . .“ Najrajši bi se vrno na dom. Pa se je oglasila očina reč: „Krüh je krüh, vseedno gde ga ješ i gde ga dobišˮ. Odločo sem se za pot. Šteo sem meti krűh i slűžbo. Dugo i žmetno je bilo romanje po ilovičnoj poti. Komaj sem se rešo prve mlake za bregom z velkim ovinkom, že je pozdravlala drüga. Premočen i zmučen sem prišeo do prve hiže mojega prišestnoga delüvanja. Ta hiža je bila skromna, mala, siromaška, ali pred mojimi očmi je valala telko, kak tista zelena vejica, štero je prineseo golob v svojem rdečem klüni očaki — Noeti. Gospodar je opazo popotnika na blatnoj poti, prišeo je pred vrata. „Dober den!ˮ sem pozdravo. „Tüdi vam ga daj Bog!ˮ je pri- 5. maja 1935. NOVINE 3 V tistom predlogi, šteroga je naš Toni podpisao, toti nega guča od far, nego od izgona verskih drüžb a da pa on tak razlaga svoje reči, njemi verjemo oboje. Izgnati je šteo jezuite i drüge redovnike, ar je to s svojov trdov rokov podpisao i na fare je šteo poslati, ar je to s svojov gostov rečjov sam povedao. Velika oblast se je priselila v Odrance. Mi srečni Odrančarje pa se te oblasti 5. maja z drage vole rešilno. Vmro je naš naročnik Prša Šte j fan Vinčecov v Ameriki. V molitev naših naročnikov ga zročimo. Zdala sta se našiva naročnika j Ptej Ignac z Črensovec i Ritlop Olga z Žižkov v Franciji. Naj Srce Jezušovö blagoslovi njeva zakon. Gor. Lendava. Velko javno j zborovanje Jevtičove stranke se je vršilo zadnjo nedelo pri nas. Lüdje so j se že od poldneva zbirali i čakali prihod g. Benka. Točno ob napovedanoj vöri pride g. Benko, ki taki začne govor pri gostilni gosp. Baligača, gde je že čakala vnožina lüdi. Gosp. kandidata Benka govor so lüdje pazlivo poslüšali, ki je razlagao pomen volitvi 5. maja. Po zborovanji so se posamezni lüdje obrnoli do gosp. kandidata za razne tanače i z drügimi prošnjami. Vsakši je dobo prijazen odgovor i tanač. Zato njemi je Gor. Lendava oblübila, da 5. maja bo dala svoje glase za gospoda Benka. Dokležovje, lüdi mi kmetje bodimo pravilni i iščimo pravico. Istina je, ka nas je velka večina v našem srezi trpinov kmetov. Zato nam níšče nema pravice braniti, če tüdi mi Povemo svoje pravično mišlenje za volitve, štere se bodo vršile 5. maja. Čüli smo že dva kandidata na Jevti-čovoj listi, t. j. dr. Klara i Hajdinjaka. Najprle moremo pribiti, ka dr. Klar ne je omeno iména Hajdinjak inači, kak či so ga Volilci z raznimi pitanji na to prisili i te je vsikdar povdarjao, ka ne napada, liki samo pove vse, kak se je v istini vršilo ali pa če je eden ali drügi — štere pa lejko preštemo na vse prste — Hajdinjak v privrženec šteo kvariti razpoloženje lüstva. Ali tistomi se je pa pd dvej krajov jako slabo godilo. Prvič je bio od dr. Klara tak zavrnjeni, ka so se njemi vlasjé na glavi v lüft postavlali i mi kmečki trpim pa smo se njemi tak iz srca smejali, ka je ne znao kama bi gledao. Bili bi pa krivični, če ne bi povedali tüdi, ka nam je vse Pripovedavao Hajdinjak. Prvo nam je povedao, ka je njegov program: »Moje fizične sile". Drügič ka je: »Defakto 1 ’/2 milijona dinarov Spravo našemi srezi". Tretjič: „Sam prakticirao edno leto v Beogradi, dr. Klari pa to ne bo zadostaˮ. Štrtič: „Sam že 1926. leta bio sposoben za poslancaˮ. Petič: „Doktor Klar obrača kaput po vetri i je prišeo ta, kde sam jaz i delao bo to, ka sem že jaz 4 leta delaoˮ. Šestič: „Rešilismo agrarno reformo i drüžine Veleposestva so preskrblene". Sedmič: „Ne smo mogli dosegnoti vsega, ar smo bili v manjšiniˮ. Osmič: „Moj prijateo Izidor je jako dosta delao i mi pomagao rešavati Vas drage prijatele„. Deveti: „Kleklin i Jerič sta mi pravila, ka sta tüdi bila követa, pa sta nej mogla telko spraviti kak jaz“. Tak je bilo Hajdinjakovo spravišče pri konci. Vse to smo po poti domo prerešetavali po vrsti. Vsega pa ne smo razmili, či gli ka smo Slovenci. Zato smo pitali na poti Jožeka Zafrkavca — onjnajmre hodi v prvo gimnazijo — kakši program je to „Moje fizične sile?ˮ i ka je to „Defakto“ i „Prakti-cirao“. Jožek pa nam na to etak odgovoro : „ka Hajdinjak je te reči nindri čüo, a sem osvedočeni, da nam nede znao sam razložiti". Tak smo pa ostali brez pajasnila, Znamo pa, ar čütimo, ka za nas kmete ne Spravo Hajdinjak nikaj. Volili bomo zato Dr. Klara, šteri bo v istini pomagao našemi trpečemi kmeti i ne bo preganjao domačega uradništva i tüdi ne pošilao grozilnih pisem tistim, šteri so vekši Jugoslovani, kak tábor Haj-dinjakov. Bogojina. Čüdno lepo spravišče je obdržao pri nas 28. aprila naš ro- I jak, ki je tüdi naš kandidat. V krasnom govori nam je razložo svoj program. Lübezen sija iz njega. Čeravno mamo v našoj vesi nekšega modriaša, ki agitira, da ne bi šli volit, nieden glas se je ne zdigno proti g. dr. Klari i se je kričalo samo Živio dr. Klar. Tomi modrijaši pa odkrito Povemo, ka nas je sram, ka vüpa proti g. dr. Klari, proti našemi rojaki skoz i skoz poštenjaki i dobrotniki agitirati. Mi potrebüjemo pomoč i takše lüdi, kak je g. dr. Klar, zato pa ne pozabimo njegovoga nespametnoga djanja. Črensovci. Mladoletni^ komi je predkratkim mati vrmla, oča se pa ne javla iz Amerike, je slüžo v Beltincih. Tü je spokrao vnogo delov od biciklinov i si spravlao peneze. Gda so ga zasačili, je pobegno. Orožniki so ga najšli v Črensovcih poleg domače hiše na sosedovih štalaj. Nesrečni se je prej prepreto, ka gorvužge tiste hiše, šterih gospodare šumi, ka so ga orožnikom ovadili. Kak se je to moglo zgoditi? Vüzemsko številko Novin smo te poslali v Bogojino, gda drügim naročnikom. Pa ne so je Bogojančarje dobili. Dajte poiskati zrok, kak je do toga prišlo. Pozvedavajte i javite v Črensovce. Vse zobstom. Gospod Hajdinjak je že drügi plakat izdao, šteri se vse cedi od dobrot, štere je prej g. Hajdinjak spravo nam. Edno je samo falinga, ka mi za te dobrote ne vemo. Ne smo pa pozabili biča, z šterimi nas je mlatila Hajdinjakova politika. Zato je nikdar neščemo več. Martinje. Za evharistične kongres so darüvale dekline, ki so v Franciji na deli, 90 Din. Posebno se moremo Zahvalite Andrejek Ani, štera je lepo vküper nabrala dare. Imena darovnic so: Barber Anica, Rogan Albina, Žiško Cilika, Kozar Juliana, Šinar Lina ino Andrejek Anica, vse iz nedelske fare. Bog jim povrni stojezerokrat. Bog daj, da bi goričke matere več takših vrlih deklin gorikshranile. Gor. Lendava. V zadnjoj številki Novin smo že pisali, da prosvetno drüštvo pri Gradi si namerava zozidati drüštveni dom. Drüštvo si za te dom že küpilo od g. Baligača primeren prostor. Tüdi se moramo g. Baligači zahvaliti, da je drüštvi dao na razpolago brezplačno kamen za zidavo drüštvenoga doma. Zdaj že lehko mamo vüpanje, če de Bog pomagao, te do jeseni pridemo pod streho. Izjava. Podpisani Vaš Ivan konjač v Gaberj, izjavljam da ne prevzemem namestništvo predstavnika na volišči v Gaberji na državnoj kandidatnoj listi Dr. Mačeka, ar so me postavili na to mesto brez mojega privoljenja. Gaberje, dne 27. aprila 1935. Vaš Ivan. Izjava. Podpisani Vuk Franc, pos. iz Kapce izjavljam, dá ne Prevzemem predstavništvo na državnoj listi Dr. Mačeka na volišči na Kapci, ar so me postavili na to mesto brez mojega privolenja. Kapca, dne 27. apr. 1935. Vuk Franc. Izjava. Podpisani Kranjec Marko pos. iz Hotize izjavljam, da ne prevzemem namestništvo predstavnika na državnoj listi Dr. Mačeka na volišči vKapci, ar so me postavili na to mesto brez mojega privoljenja. Hotiza, dne 27. aprila 1935. Kranjec Marko. Izjava. Podpisani Tratnjek Štefan G. Bistrica št. 43. izjavljam, da nisem podpisao za predstavnika na listi Dr. Mačeka, protestiram proti toj samovoli, to čast odklanjam, ar sam odkriti pristáš Dr.Klara. Tratnjek Štefan Pov. 1I|2. No. 420|4. ad. Razglas. Letošnje skupščinske volitve so izrednega pomena. Gre za to, da narod izrazi svojo državljansko in Jugoslovansko zavest z zglasovanjem na voliščih, kjer se bo 5. maja 1.1. odločevalo, komu bo zaupano vnaprej za- konodajno delo v korist države in naroda. Mnogo pa je tudi na tem, kako se bo izražala ta dan narodova volja. Oddaja glasu na voliščih je smatrati za važno državljansko opravilo. Zato naj Volilci pristopajo mirno in dostojanstveno k volilnim odborom. Ko izvrže svojo državljansko pravico in dolžnost, naj se ravnotake razidejo na svoje domove. Vsako nepotrebno kričanje ali politiziranje, vsako hrupno manifesti-ranje po objavi volilnih izidov bi molilo svečani volilni čin. Zato je 5. maja prepovedano vsako zbiranje v masah, vsak korporativni odhod na volišča. Tam ali v bližini se naj narod tudi ne zadržava v večjih skupinah. Državljani ! Izkažite se tedaj na dan volitev kot spoštljivi in zavedni Jugoslovani! Ljubljana, dne 20. aprila 1935. Kraljevska banska uprava dravske banovine. Kratke novosti. Smrtna nesreča male deklice. V občini Brezno ob Dravi sta se špilala 9 letni dečak i njegova mala 3 letna sestrica. Naednok si je dečak zmislo, ka bi si napravo nekelko füčk i se napoto v breg, da bi si narezao vrbovo šibje. Mala sestrica pa ga je odspodi čakala. Kda je rezao gori šibje, je nevedoma brsno kamen žmeten 2 kg, šteri se je začno kotati doli po bregi i šteri je spadno njegovoj maloj sestrici na glavo. Deklička se je prevrgla i v kratkom časi zatem vmrla. Češkoslovaška. Cerkveni knezi so v zvezi s prvim katoličanskim kongresom, šteri bo v Pragi meseca junija, izdali pismo, v šterom opominajo vernike na versko stisko. Sodobniki so postanoli žrtev svojih nisikih čütov. Človeštvo se more povrnoti nazaj k Kristušovomi navuki. Pravi katoličanci naj javno izpovejo svojo vero. — Na kongres so povableni vsi katoličanci brezi razlike narodnosti. Kak poroča časopisje, bodo Italijanski oficiri vežbati novo avstrijsko redno vojsko. Kak friško bodo najmre sklepi v Stresi, da se Avstrija oboroži kak tüdi madjarska, izvršeni, prevzemejo italijanski oficiri celo reorganizacijo vse avstrijske vojske. Velko razburkanje je nastalo po Franciji, kda se je zvedelo, ka angleška vlada pošle v Nemčijo vekše število oficirov, šteri ostanejo dukši čas v nemškoj armadi. Ravno tak pošle tüdi Nemčija svoje oficire v angleške armado. Ka pomaga, če Anglija protestira proti obnovitvi pruske armade, če pa s takšimi ukrepi davle Hitler! vekšo moč, naj šče dele razbija razne mirovne pogodbe. jazno ozdravo kmetič. »Šolo iščem". „Za bregomˮ — pokazao je z iztegnjenov rokov v pravo smer, „jo najdeteˮ. „Samo te kolovoz pela do šole ?“ Mož me je razmo, kam merim. vido je, ka me straši do kolena segajoče blato. „Mamo tüdi peško pot, samo na toj Zagvüšno zabloditeˮ. Gledao sem na tenko, popunoma razmočene punčule. Mrzeo jesenski veter je tülo med drevjom. »Stopite malo v hišo", me je prijazno pozvao kmetič. „Hvala. Tem hüjše bo, če bom morao daleˮ. Mož je stopo sam v hižo, povedao je svojim, kam je namenjen, oblekeo je bolši kaput. „Morao bi tüdi jaz v šolo, pa mi ne dišalo. Če pa oba ideva, bo šče krajša pot.ˮ Resan, krajša je bila, ali žmetna. Na konci sva zagledala pod bregom kapelici spodobno cerkvico, pod cerkvicov pa živo rdečo streho med žalostnim jesenskim drevjom. „Tista rdeča streha je na novoj šoliˮ, mi je razlagao sprevodnik. Med potoma do šole sem zvedo vse. Prvič so zvolili nikšega sorodnika gospoda plebanoša. Eden den je ostao na mesti, drügi den je vujšao. Potem so izvolili najbolšega prosilca. Kak je zvedo te — za razmere v vési, níšče ne ve, — istina pa je, ka se je lepo zahvalo za izvolitev i Sporočo šolskomi stolci, da ne more v tak Zapüščeno ves brez cesté, brez pošte, frez železnice, brez pare, ar je bole slaboga zdravja. Dnes bodo meli tretjič volitve vučitela . . . „Pri nas níšče ne ostane. Mladi že ne. Mladi vučitelje so sami gospodje. Mladi vučitelje ne vejo,' kak sladek je krűh tistomi, šteri ga z žmetnim delom spravi na stol . . .ˮ V šoli sva včasi najšla upravitela. Kak mali je bio te možiček, tak velke mustače njemi je dao Bog. Nikdar v živlenji sem ne vido tak velke mustače na máloj seroj glavi, kak te, v toj zakotnoj šoli. Gospa upravitelova, preprosto oblečena močna, Zdrava ženska, je iz kühinje prišla pozdrávla! goste. Ona, cvetoče zdravje, jaz sühi dolgin, zmučen slabič,sva stala v toplo zakürjenoj sobi i se glédala. Ona me je pomilüvala, v meni pa se je rodila miseo: »srečen človek, šteri ma takšo ženo, srečno dete, štero ma takšo mater." „Ta ženska bi v svojoj skrom-| nosti, mirnosti i moči na ramaj pre- nesla breg na drügo stran sveta, samo da bi pomagala moži i dečici." Tak sem jo oceno, z očmi pa iskao miren kotiček, kama bi lejko sedo, ar so me komaj držale noge. Izročo sem napisano i opremleno prošnjo. Zakáj? Mislite zato, ar se mi je mesto dopadlo? Ne. Bojao sem se poti nazaj do postaje . . . Mož z velkimi mustači si natekne starinske očalje, pregleda vse moje spise, potem pa mirno, ali odločno pove: „Gospod, s takšimi svedočanstvi lejko pridete inan.ˮ Toplo je bilo v sobi i itak sem čüto moč mrzle sape od zvünaj. Proso sem, kak dete: „Gospod tovariš, ne glédajte na svedočanstvo. Gledajte na človeka. Štiri mesece sem že brez slüžbe i sram me je, če morem sprejeti krüh od očé, šteri itak žmetno slüži za sebe i za mojé male sestriceˮ. Eden od kotrig šolskoga stolca je prišeo v sobo. „Vsi smo vküper; ne plebanoša, ne notaroša ne bo na sejo . . .ˮ Upraviteo je pokazao na mene: „Te gospod so tüdi eden od prosilcov. Glejte, tü mam njuvo prošnjo.ˮ Možak me pogleda i pravi: „Te gospod ne bo za nas. Pri nas ne vzdrži betežen človek.ˮ Rad bi zajokao. Rad bi zakričao v žalosten jesenski den, da se motite prijateo. Betežen sem ne, samo zmu-čen..4zpila mi je vse sile pot od postaje do vas. Prehlajen sem. Ne zadosta naspan, ar sem morao rano na postajo. Upravitelova žena je prišla v sobo. Prinesla je lavor tople vode, Sühe štrumfle i papuče. Brano sem se, ali do skuz me je genola njena dobrota. Ona, pre-prosta ženska je znala, kaj mi fali. Ona, ženska brez visoke izobrazbe je čütila, kaj potrebüje premočen, pre-mražen mladi človek, šteri zdaj dela prve nerpdne korake na žmetnoj poti živlenja. Bogao sem gospo. Topla voda, Sühe nogavice i tople copate so mi vrnile moč. Boječe sem gledao na vse tri i te pogled so razmili. Moj pogled je zbüdo smilenje i to smilenje je bole segrevalo, kak topla, dobro naložena peč. Dva možka sta stopila v šolo. Začnole so se volitve. In jaz, ftiček iz tihinskoga gnezda sedim pri toploj peči sam. Vido sem starinsko ali čisto i modro izbrano opremo sobe. Nad posteljov je visela velka slika, Jezušovo Srce. Te ešče mladi i slepi pogan sem prvič v živlenji čüto, da slika ma moč, da nemi kep guči. Rad bi proso pomoč, 4 NOVINE 5. maja 1935. ZAKAJ NE VOLIMO MAČKO VE LISTE? Ne soglašamo z državnov politikov dr. Mačka, štero Madjari podpirajo, priporačajo. Ta stranka je duga leta vodila hrvatski narod pa ne njemi je prinesla nikše kaj vredne gospodarske olejšave. Banka Radičova, to je te stranke, je tüdi prepadnola i nešteti milijoni kmetskih penez je ta spevalo po Savi i njenih povodnjaj, za štere regulacijo ne bilo penez. Ne najdemo v njenom programi nikaj, ka je za naš kraj najbole potrebno. Ne najdemo niednoga kandidata iz Slov. Krajine, štera vendar šte stojezero lüdi i bi si zaslüžila svoje lüdi. To je veliko sramotanje Slov. Krajine. VOLILCI. Papovo letovišče Kastel Gandolfo. Zdaj, ka se bližajo topli, letni časi, sv. Oča pali zapüstijo Rim i se odselijo v svoje letovišče. Zato naj zvejo naši čtevci, kakše je to letovišče, je ne kratci popišemo. Staro letovišče papov, štero je prek 60 let bilo skoro pozableno, se je nenadno zdignolo, kak je prišeo Sv. Oča lani prvič na letovišče. Skoro se je v 60 letaj pozabilo na tiste čase, gda so dühovni i svetovni poglavarje potüvali po Italiji i to ne samo v leti, liki ob različnih prilikah i potrebah i so živeli zvün Rima. Mi smo se tak navadni, da živi papa samo v Rimi v Vatikani kak dobrovolni rob. Pa to je ne tak. To je trpelo samo 60 let, dokeč ne je sklenjena pogodba med sv. Stolicov i Italijov. S prihodom na Kastel Gandolfo je robstvo stalno prestanolo. Celi katoličanski svet je obžalüvao te nepravni položaj svojega poglavara. Ne se je narod zdigno proti papi, ar so se oni brigali za narod. Narod jih je lübo i v dobi za oslobojenje i ujedinjenje Italije. Razgovarjao sam se s socialističnim delavcom, ki je pisavo, da stari šče pomlijo čas, gda je bio papa gospodar Srednje Italije. — Bilo je te bole nego zdaj — pravi delavec. — Hm, ali je to tak? Zakaj? povejte mi, — sam ga pitao. — E, pa zato, ar gda je ne bilo krüha i je papa šo skoz Rim, je narod kričao, da je lačen, da nema krüha. To se je slobodno povedalo. I te se je papa pobrigao, da ublaži nevolo, a dnes se to ne sme nanč praviti ! — mi odgovori on. Kak si to narod dobro zapomni ! Te se je to slobodno povedalo, a zdaj ne! Papa je darüvao lani za sirmake v Kastel Gandolfi 40 jezero dinarov (10 jezer lir). Odredo je tüdi, da se vse potrebno küpüje od prebivalstva, čeravno bi lehko dobo on za svoje potrebe dosta bole fal. Pape so prišli v Kastel Gandolfo na počinek v svoje dobro i v dobro tistih, k šterim so prišli. Tü so bili dostakrat sprijeti kralovje, zvünski gostje, knezi itd. A to vse se je skoz 60 let opüstilo i bilo je skoro pozableno. Zdaj je pa te grad páli ponosen, da je po telki letaj ravno on zebrani za mesto počinka papovoga, ki je oča vseh krščenikov. Boljševiki nadalüjejo boj proti veri. Iz Moske poročajo, ka je „Brezbožnik ˮ, glasilo brezbožnikov objavo proglas komisara za delo, šteri poziva javnost na boj proti veri. Boj brezbožnikov se mora nadalüvati ešče z vekšov odločnostjov. V tom proglasi je tüdi povedano: „Mi ščemo zažgali vse cerkve na sveti, ka nastane iz njih eden plamen, mi ščemo podreti vse temnice. — Lüdstvo či duže bole Prihaja do spoznanja, ka vera i vsi njeni obredi neso nikaj drügoga kak mreža, štera naj zamori vest i oslabi volo. V 13 letaj je naše brezbožno gibanje zašlo med lüdi, med šterimi je nastanola velikanska sila, ki lehko vsako versko gibanje zadüši. Mi moramo svoje protiversko delo, štero izpodjeda fundament staroga sveta, šče bole okrepiti. Zdrüžiti moramo na milijone delavcov i kmetov pod zastavov brezbožnij borcov. Tej korakajo za Leninovov zastavov. Zbirajo se iz vseh krajov za zadnji napad na svet. Mi njim bomo dali potrebnoga poduka. Boži slüžabniki naj znajo, ka ne bo nieden Bog, nieden svetnik i niedna molitev rešila sveta pred razpadom“. Grozne reči! Zdravstvo. Nahod ali našec. Zdravniška štatistika dokazüje, ka lübitelje dugi zimski sprehodov, lüdje, ki delajo Vüni, i drüge bole trdne osebe skoro nigdar nemajo nahoda inači, či se ga ne nalezijo od drügih. Či pa že opazimo znake, ka nas ščé pohoditi nata, si napravimo, prle kak idemo spat, kakšo vročo pijačo, štera povzroča znojenje; to more biti vroči tej ali vroče mleko itd., i malo konjaka ali ruma k coj. Tüdi hiša, kje spimo, naj bo nekelko bole segreta, ar more znojeno i razgaljeno telo jakost nahoda pomnožiti. Jako dobro je tüdi vzeti vročo vodo za noge, te v njej močiti i te včasi iti v posteo i se dobro odeti. Či pa je nahod že tü, posküšajmo z nosnimi kopeli v mlačnoj vodi, šteroj pridenemo malo soli ali borove kisline. Pa ne potrebno, a bi vodo s silov notri vlekli v nos, ka nam to povzroči bolečine v glavi; zadosta jé, či vodo tak počasi vlečemo v nos, ka sproti nazaj vö teče; samo telko, ka nos koplemo. Večkrat se pridrüži nahodi čüt sühote v grli tak, ka žmetno požiramo. To odpravimo, či zvečimo falaček citrone ali pa či vzememo par kaplic glicerina na čajnoj žličici tople vode; po navadi z takšnim ravnanjom sühota odide bar za par vör. Jako dobra je predobramba za nahod i ta je jod. Či čütimo, ka nas ščé nahod obiskati, vlejmo edno ali dve kaplici jodove tinkture v kupico vode i ga izpijmo. Na mesto tinkture lejko vzememo tüdi tablete „guttajoda“. Če se je pa nahod že oglaso, si denimo v nos falaček pamoka, z jodovov tinkturov, zasükani v drügi pamok, inači bi tinktura razjedavala nosove sluznice. Vdihavanje tinkture stira nahod v beg. Plüča zdravijo. Če zákolemo kakšo stvar, plüča navadno pojemo. Pa so ne samo tečna, nego tüdi zdravila. Pariški zdravnik dr. Kermorgant je dognao, da plüčne jestvine pomagajo proti nezdravoj odebelosti i tüdi so dobra za zdravo prebavo. Lük da mladost. Profesor Prajzakovič je v Markovi najšeo v teki takšo snov, štera prepreči naglo staranje pri človeki. Te ga pa li jejmo mladi, ka nemo stari, stari pa ka mo pá mladi. Otekline zvračiš, če namočiš cape v mleko, ožmekneš i deneš na oteklino. To včini večkrat, pa mine otok. PREKOSNICE. A. Mene vsaka stvar rada ma. B. Vüši tüdi. Vučiteo: Ka je delo Bog potem, da je Adama stvoro? Jožek: Roké si je zépro. * Poštar: To pismo je prežmetno, morete ešče za eden dinarov štempl gordjati. Gospa: Nego te de pa šče bole žmetno. $ Janoš zevle i si vüst ne pokriva. Peter: Ti Janoš pazi, ka me gde ne požreš. Janoš: Ne mam rad somarečega mesa. Dražbeni oklic. Dne 7. maja 1935. dopoldne ob 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20. dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Ižakovci vl. št. 55 in 121, cenilna vrednost 19.410 Din, vrednost pritikline 170 Din, najmanjši ponudek 12.941 Din. Pravice, katere bi ne pripuščaie dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča podpisanega sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 6. aprila 1935. Oda se po vugodnoj ceni Pohištvo : dve posteli dva nočniva omara, umivalnik z gledalom, madrac i eden omar. - Pozve se na G. Bistrici hš. 41. Biciklisti! Najlepša zaloga je v DOL. LENDAVI pri Weissenstern trgovini Čista novi blcikl Din 790'-VVaffen z novov premzov na prednjem potači po dnevnoj ceni: DürkoppBilefeld Chromerain, Elektra, Viktoria, Kosmos, Steyr, Styria, Orkan, Perfekl, Feldpost,Cepel Brilant, Witler, Royal po nisikoi ceni. Stari bicikl, če se novi küpi, zaminim ! Levoročni SINGER za čevlare malo nücani po fal ceni. ! Ringschif za švelja tüdi nücani po nisikoi ceni. Banque S. Baruch et Cie, 11, Rue Auber 11, P A RIS — 9e. odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu Vrši vse bančne posle najkolantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelies; Francija: št. 1117-94, Paris; Holandija: št. 1458-66, Ned. Dienst; Luxembourg: št, 5967, Luxembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 24—24 ali konči vsmilenje, pa šlo je ne. Bio sem pregloboko vtoplen v pogansko miselnost močnoga, vučenoga ... mladoga gospočina. I tisto mirno, lepo, mehko, s svetlim plamenčkom obrobleno sveto Srce se je prijazno smehalo. Gospa mi je prinesla šalico čaja. Rad bi jej küšno roko na pol po kmečko oblečenoj ženski v zakotnoj vési. To odlikovanje je za gospodske ženske, za dame. Čüto sem, da bi ne püstila. Preprosti lüdje so zadovolni z hvaležnosti punim pogledom. Tolažila me je: „Nikaj se ne bojte gospod. Tak bo, kak vi želete.ˮ Što bi jo razmo, kaj misli. Kak bi mogla ta na pol kmetica... spoznati moje žele? Pripovedavala je, ka ma dva sina i hčerko. Dečka sta gimnazijca, hčerka je doma. Ne vejo, če bo ešče hodila v šolo ali ne... Da bo moja vučenka... „Moja ne. Ne bom jaz vučiteo na toj šoli nikdar...ˮ Rad bi skrio oči, naj ne vidi, kak silijo skuzé na svetlo. Tisti mali kotiček, šteri me je obdajao, mi je prirasteo k srci. Šola, krüh, zaslüžek, plača, delo — vse to je bilo skrito vöni v jesenskoj megli, vido i čüto sem pa dozdaj ne znano preprosto toplo lübezen, štera je svetila od dobrote i vsmilenosti. Za to mi je bilo žao, zato so me mantrale skuze. Te je prišeo po mene ne poznani mož, tüdi kotriga šolskoga stolca. „Pridite mladi gospod v šolo!ˮ „Tak v copataj?ˮ Gospa me je s krepkim pogledom postavila na noge. „Bogajte!ˮ Na onoj strani predsobe so se odprla mala, rjava vrata. Pred menov je stopao mož, za njim jaz. Šla sva mimo peči; na levo i desno so samevaš prazne šolske klopi, vse zarezane i s tintov poškroplene. Pred klopmi, okoli stola je stala menša čupora lüdi, med njimi moj znanec, šolski upraviteo z orjaškimi mustači. „Bog daj dober den, možje!ˮ Ozdravili so mi vsi. Oni so gledali mene, jaz pa orjaške mustače maloga možička, upravitela. Pripravleno pero je držao v roki. „Gospodˮ, je začno predsednik, „mi bi vas zvolili za vučitela, če bi znali, ka nam ne vujdete.ˮ Komaj so me držale noge. Od velke sreče. Zdaj, zdaj prvič sem meo v vüstaj žmaj krüha, šteroga jaz zaslüžim s svojim delom. Milina te misli me je skoro vrgla z noge. Rad ostanem med vami, poštüvani prijateljeˮ, sem spravo z velkov težavov iz vüst. Bole bi bilo, če nikaj ne povem. Vsi so meli vtis, da majo pred sebom slabiča, šteri je dozoreo za grob. „Gospod, ste že dugo betežni?ˮ mi je stavo novo pitanje predsednik. Drügi so napeto pričaküvali odgovor. Rad bi njim povedao: zmučen i srečen sem, to dvoje me tišči na tla, to mi pije moč, to me spreminja v neredno dete. Rad bi njim zakričao : falaček sladkoga küha mi dajte, pošteno, z lastnim delom zaslüženoga krüha in vidli te, kak močen in zdrav je vaš drügi vučiteo. Ali reči sem ne Spravo iz vüst. Miseo pa, ka izvolijo drügoga, šteri je po njuvoj sodbi zdrav i močen, mi je pognala skuze v oči. Od strahü je gospod prosilec glasno zajokao... Spravili so me v upravitelovo sobo. Tam so me položili na divan. Če sem malo na desno obrno oči, sem jasno vido žutkasto-rdeče plamenčke, šteri so vreli iz okorno narisanoga srca. „Pomagaj!ˮ se je iztrgala prošnja iz nedoseglive globočine zmantranoga tela. „Pomagaj! Lepo prosim: pomagaj !“ Upravitel ova gospa me je pokrila z mehkov kocov. Nevsmileno ostre, zapovedavajoče so bile njene reči, s šterimi je obsipavala kotrige šolskoga stolca. „Zmučenje, to ga je vrglo. Naj se segreje, dobro naspi, pa bo vütro novi človek. (Pokrila me je z drügov kocov i dale razlagate:) Mestnoga človeka vrže naše blato i tak žalosten jesenski den, kakšega mamo dnes.ˮ Možje so se vrnili v šolo, nada- vali so uradno opravilo. „Vam mora pomagati, vi odločiteˮ, so obračali odgovornost na upravitela. »Vi ste kotrige šolskoga stolca, ví plačate, vaša naj bo odločitev," se je brano stari gospod s strašnimi mustači. Bojali so se odgovornosti na obe strani. Bojali so se betežnoga vučitela. Pa je prište upravitelova gospa, močna i preproste; pogledate je može na desno i na levo od stola; pogledate je v zapisnik i pokazala na mesto, kama naj napišejo ime zvöljenoga vučitela. „Betežen je zagvišno ne prišeo z domi. Na tak dugo pot iz Lendave se ne poda betežen človek. Pot ga je zdelala. Vütro ali pojütrišnjem je dober.ˮ »Meni je vseedno", je mrmrao predsednik. »Meni pa ne", ga je ostro zavrela upravitelova gospa. „Če ne razpišete mesta, je te mladi gospod dnes v Lendavi med svojci. Tak bi plačali za trüd, da ga betežnoga pošlete na blatno pot do postaje?ˮ „Naj bo, jaz sem za betežnoga vučitelaˮ, se je ojünačo moj spremlevalec. „Naj boˮ, so po vrsti prijeli za reč drügi navzoči. I trinajst dugih let je mela vés toga „soglasno zvoljenogaˮ „betežnogaˮ vučitela. Tinček Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, žunpnik v pok.