Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol le.a 6 gld., za četrt leta 8 gld., za jeden mesec 1 gld. V LJubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in ser a te) »sprejema npravnlStTo ln ekspedlcija v ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice 8t. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SementSklh ullfali »t. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredništva t e 1 e f o n - š t e v. 74.
i^tev. 1220.
V Ljubljani, v ponedeljek 6. junija 1898.
I^etniU XXVI.
Izza zelene mize.
Jezikovna razprava je v vseh pomenih jezikovna, najbolj pa zato, ker se o nji jezika brez konca in kraja, — deluje samo z jezikom brez uma, brez srca pa tudi brez ušes. Večinoma delujejo z ušesi jedino ubogi tesnopisci. Zanimivo je, kako se vede vlada ob ti razpravi.
V	najnižji vrsti pod predsedstvom sede možje, ki jo zastopajo. Stoišk mir jim veje z lica; prijazni nasmehljeji jim švigajo na levo in desno. Videti je, da se jim dobro godi ali pa da žele, naj bi to mislil dolgočasni poslaniški svet o njih.
A to še ni vse. Na pulte polagajo poslancem dan za dnem kaj novega in sicer tudi lepe zanimive stvari, kakoršnih že dolgo ni polagala nobena vlada zbornici v pretres. Načrti zakonov, d a se odpravi časniški in koledarski kolek, da se znižajo prepisninske pristojbine pri kmečkih in sploh pri malih posestvih, da se odpravijo sitne šrange z državnih cest, da se vstanovi poseben statistiški urad za delavce in še marsikaj tacega — to so same prijazne stvari. Prijazne — vsem brez izjeme. Kar prijetno se muzajo poslanci, ko jih jemljejo v roke.
A kmalu jim stemneva oko. čemu to ? Kaj namerava vlada s temi predlogami ? Da bi jih nameravala uveljaviti sto zbornico, o tem ni nobene besede. Kaj torej ? Taka vprašanja se rode v poslaniških glavah.
Prvi odgovor, ki je tako rekoč kar pri rokah, tolmači to zadevo tako, da hoče vlada s temi svojimi predlogami dati najlepšo stvarno zavrnitev nemški obstrukciji, da hoče fino ironizovati zborniške razmere, da se hoče — kot pravimo — malo norca delati. Ni napačna ta misel. Jedro ima. Ljudstvo je poslalo poslance, da skrbe zanje. Vse toži, da so družabne in gospodarske razmere neznosne, da je prva potreba tu vmes poseči. — Vlada je zato, uvažuje predloge in nasvete, ki so jih poslanci, — tudi obstrukcijski — sami stavili, predložila te načrte, a poslanci jih ne marajo. Torej so sami seboj v protislovju in skrbeti je le zato, da postanejo v protislovju tudi z ljudstvom.
To so sami pametni sklepi. A zdi se nam, da vender ne segajo stvari do temelja. Imenovane predloge imajo še globeji pomen.
V	ministerstvu sede trije možje, ki se smejo prištevati socijalno - politiški struji: dr. K a i z 1, "VVitteck in Baernreither. To je dobro, a kakor kaže več znamenj izza zadnjega časa, pojmujejo ti možje za glavno stvar svojega delovanja — spraviti socijalne demokrate v vladno bližino. Dejanjski se jim je tudi že v marsičem posrečilo. Wittecka so že ob njegovem nastopu soeijalni demokratje pozdravljali. Njegovo delovanje mu je tihe simpatije te stranke le še vtrdilo.
Iz utemeljevanja, ki je pridejano navedenim predlogom, zveni marsikaj kot lepa pesem, nalašč namenjena socijalnim demokratom. Nekaj se daje a še več se obeta, namreč — krepko socijalno-politiško delovanje vzlasti v korist delavcev v ožjem smislu. To pozdravljamo z največjim veseljem in kličemo le : Bog daj!
Toda druga je z namenom, ki ga imajo dozdevno, kot smo že rekli, — te predlogo. Ali se bo posrečilo socijalne demokrate pridobiti za mirno delo, ali celo za c. kr. soc. dem., kot je rekla »Ostdeutsche Rundsc hau« ?
Tu se motijo gospodje. Soc. demokr. je v nekem smislu potrebna in celo koristna stranka. S svojo organizacijo združuje tlačeni in vsled tega nezadovoljni proletarijat in v ti organizaciji mu daje priložnost, da svoji nezadovoljnosti daje duška na mirnejši način, nego bi se to godilo brez organizacije. To je res, toda za kaj druzega socijalno demokraška stranka ni; za svetovalko v soc.-politiških stvareh, za delo v tem oziru pa najmanj. Vlada bi, če bi ji prisojala tako ulogo, vzgojila v strankarskem vodstvu poleg druzih strasti) še nepopisni napuh, ki bi se ne dal nasititi. Soeijalna demokracija nima v svojem mate-rijalistiškem sestavu — uprav zato, ker je tak, nobeno trohice n r a v n i h načel. Brez teh pa soeijalna politika ne teče Stari Viljem I. — protestant— je 1. 1881 oznanil socijalno - politiško delovanje svoje vlade, povdarjajoč krščanska načela, ki je zahtevajo. Pri nas pa take besede ne slišiš iz vladnih ust in ne razbereš iz vladnih predlog.
Tega ni in ker ga ni, ni pravega temelja za tako delo.
Že dosedaj smo čestokrat videli, da birokracija pomežikava s socijalno demokracijo. Po tem, kar sumimo, bo to pomežikavanje stalno. S silo preganjati socijalnih demokratov ni treba; bilo bi brezvspešno, a negovati jih pač tudi ne sme nobena vlada.
Socijalistična agitacija je že sedaj grozna. Koliko ljudij pripravlja ob vero in nravnost, koliko nesreč zanaša v rodbine! Med slovenskimi socijalnimi demokrati je večina brezbrčne mladeži. brce nam krvavi za njo. Že sedaj je protiagita-cija sila težka. Ali naj se od vodivne strani še obtožuje ?
Kakor smo že rekli, veselo pozdravljamo vladne predloge, a opasno se nam zdi, če je res to, kar si šepeče svet, kar pišejo tudi listi. M i nočemo samo, kakor večkrat poudarjajo vladne predloge, socijalne politike v smislu modernih držav, marveč mi zahtevamo socijalno politiko v smislu krščanstva.
Ob kratkem si hočemo ogledati posamne imenovane predloge:
Kolek na časnike in koledarje. Vsak iztis vsacega časnika, ki izhaja vsaj vsak teden po jedenkrat, mora v naši državi biti kole-kovan z 1 kr.; vsak koledar pa, ki se prodaja pri nas, s G kr. Država je imela iz tega nekako 2'/, milijona goldinarjev dohodkov na leto.
Proti temu koleku so so že dalje časa borili državni poslanci in ljudstvo vzlasti iz socijalno-politiških vzrokov. Koledar, pratika, ki je v marsikateri hiši jedina knjiga, se po tem koleku znatno poilražuje. Časopisje ima v koleku veliko oviro. Predrago je za marsikoga. Poleg tega je pa ravno časniški kolek provzročil, da se dobro časopisje težje razvija od slabega. Veliki židovski časopisi
so začeli z ogromnim kapitalom. Zato so lahko prva leta preboleli velike izgubo in ostali pri nizki ceni. Krščansko časopisje, ki se jim stavlja v bran, ne more zmagati tega tekmovanja in hira. — Sedanja vlada je to uvaževala in predložila načrt zakona, po katerem naj so s 1. januvarijem 1899 časniški in koledarski kolek odpravita. Koledarji za loto 1899, če so tudi preje natisneni, so prosti tega davka po tem načrtu.
Z veseljem pozdravljamo ta načrt in le obžalujemo, da ne dobo zbornice, ki bi ga vzela v pretres in ga vsprejela.
Cestna in prevozna m i t n i n a. Naša država pobira na državnih cestah in pri državnih prevoziščili (na Dolenjem Avstrijskem, Tirolskem in Primorskem so taka prevozišča) mitnino. Ta mitnina je nosila državi zadnja leta dober milijon goldinarjev [leta 1895 — 1,074.300, 1890 — 1,063.357, 1897 - 1,031.395). Ta neznatni dohodek zelo obtežujo ljudstvo. Že tako je vožnja po železnicah v primeri z vožnjo po cestah iz redno cenejši. Vrhu tega pa pri državnih cestah še občutna mitnina tlači tisto, ki so na-nje navezani, in jim tako rekoč onomogočuje tekmovanje. Mitnina je često vzrok, da se ob državnih cestah ne osnujejo obrtna podjetja. Pravica do pobiranja se oddaja v javni dražbi in najemnikom nese no-primerne dobičke. Tudi uprava jo draga. Le neprimerno majhen del tega, kar plača ljudstvo, pride v državno blagajno. Čo se čisti dohodek primerja s stroški, ki jih ima država za svoje ceste (za leto 1897 — 5,772.429 gld.), so vidi, kako je neznaten.
Že dolgo časa se je vsled teh vzrokov izražala zahteva, naj se odpravi mitnina. Sedanja vlada hoče ustreči ti zahtevi in je v ta namen predložila načrt zakona, ki naj bi stopil s 1. januvarijem 1900 v veljavo. Do tedaj jo namreč sklenjena večina najemninskih pogodeb. Po tem načrtu bi padle vse državne mitnice. Državna prevozišča se imajo izročiti deželam, občinam ali zasebnikom. Le tam, kjer so potrebna in bi jih nobeden izmed teh ne hotel vsprejeti v svojo upravo, bi jih še dalje vzdrževala država. Politična oblast bi imela pravico določevati v tem slučaju prevoznino. Predmete, ki so s pobiranjem mitnine v zvezi, bi smel finančni minister prodati. — Lepa, pametna predloga!
Boj za Istro.
ii.
Prva oblika, katero so dodali svojemu načinu nasilja napadalci na slovansko posest v Istri, je neka historična fraza o »starem benečanskem gospodarstvu« in utemeljevanje svojih potujčevalnih ciljev po »zgodovinskih dejstvih«. Ker je vladalo v Istri nekdaj benečansko žezlo, so mnenja, da isto «benečanstvo« šo ni izmrlo, da tudi ne sme izmreti, marveč mora oživiti in se ojačiti in zopet vladati pod obliko modernega italijanstva v pokrajinah, ki so ležale v onih časih pod ropom beneškega leva.
V koliko je ta zgodovinski fakt opravičen postati temelju sedanjemu poitalijančevanju slovanske Istre, povedal je prav v rlo nsš dič
/f
/
Laginja v državnem zboru na lažnjiva in prav italijanski fantastična izvajanja Hortisova. Iz dokazov Laginje sledi, da je italijanstvo Istre iz ginilo skoro do zadnje sledi pred največjo tvori-teljico in pretvoriteljico človeške zgodovine : prec smrtno koso, ki je pobrala do malega ves italijanski plod raz istrska tla še za dobe bene čanskega \ ladarstva.
Na opustošena po epidemijah istrska tla se je naselil nov rod in to je bil slovanski rod, krepek, žilav, neustrašen in delaven.
Ta rod je sestavil toraj popolnoma iznova prebivalstvo Istre in določil njeno jezikovno ka kovost, in to prebivalstvo je bilo — slovansko, Istra s tem prebivalstvom slovanska dežela! Da se je to izvršilo pod žezlom benečanskim, ki je bilo romansko, iz tega se ne sledi, da bodi tudi že naseljenje romansko, ker je slovansko, kakor se ne more zahtevati, da bodi kak narod — »avstrijsk«, kak jezik avstrijsk.
In dasi je sicer načelo tudi moderne zgodov niče tako, da postani narod, pridobljen s silo, ali da bodo tla »pridobljena po sili, prikrojena narodnosti zmagovalca, katero načelo odgovarja le principom brutalnosti, — se to istrskim Slovanom niti očitati ne more, kajti oni so pridobili istrski svet mirnim n a s o 1 j e n j e m in delom svojih rok in so bili celo povabljeni od Benetk, da zasedejo in naselijo to deželo.
Ergo je Istra postavno pravna last Slovanov, katero last za se in svoje potomce braniti je pravica in dolžnost tega naroda.
In ker je temu tako, zakaj bi naj se jemalo last istrskemu Slovanu ? Čemu jemati njemu to zdaj, v kulturnem času, kar je pridobil on z velikimi težavami v onih dobah, ko ni bil nikdo drug zmožen izvršiti težke naloge obljudenja tedaj puste in nezdrave dežele?
Klement, ki to hoče, je brutalen in se ne more prištevati kulturnim, marveč je barbarsk v vseh svojih ciljih, to tem bolj, ker je istrski Slovan istotako zmožen biti kulturen človek, kakor si dozdeva biti napadalec na slovansko posest.
In vendar se hoče izvršiti to, izvršiti se hoče rop slovanske istrske posesti po tujih krivičnih elementih ; napovedan je boj istrskemu Slovanu, vojna, prava, dasi nekrvava vojna se je pričela proti njemu od strani pravcatih barbarov današnje dobe in Slovan glej, kako si ohraniš v teh zlobnih časih svojo tako surovo moteno posest.
Dejal sem, da opravičujejo na last istrskega Slovana svoje barbarsko početje z nekega zgodovinskega stališča, ker mora po njihovem mnenju postati Istra zopet romanska, kakoršna je bila pred nascljenjem po Slovanih.
Oni pravijo, mora biti in vendar je to njihovo stališče gola fraza in je lažnjivo skozi in skozi.
Saj njihovi smotri niti to niso, za kar jih razkričavajo : namreč direktno politični, marveč so povse druge narave, kar bodemo videli prav kmalo.
A njihova spaka mora imeti neko ime — »der Balg muss einen Namen haben« in najpri-kladniše ime se jim zdi, katero so izbrali svojemu delovanju : »zgodovinska potreba«.
Pod to krinko se je pričela in se vrši vsa vojna akcija, generali, (a b s o 1 v i r a n i j u r i s t i), vodijo svoje tajne čete in »tambourmajor«, čegar boben žalostno odmeva po vsej istrski deželi, koder bivajo Slovani, ni morda uniformovani avstrijski vojak, marveč uniforma, katero nosi, znači neko drugo šaržo ... pa o tem pozneje.
Politični pregled.
V Ljubljani, 6. junija.
Državni zbor. Prvikrat, odkar je parlamentarna obstrukcija strmoglavila Badenijev kabinet, zbero se jutri načelniki klubov vseh parlamentarnih strank v skupen posvet. Na dnevnem redu tega posvetovanja sta znana predloga poslancev Milevski in Resel, ki zahtevata, da pridejo posebno važne vladne predloge, kakor odprava čas-niškega in koledarskega koleka, odprava državne mitninc in znižanje prepisnine, na dnevni red pred drugimi nujnimi zadevami ali pa se v to svrho odredi nekaj posebnih sej, v katerih se bodopre-resetavala samo ta vprašanja. Akoravno ni misliti, da bi se glede tega doseglo sporazumljenje
mej strankami, je vendar že to precoj vredno, da se udeleže posvetovanja vse stranke. Seveda ni lahko umeti, kaj je napotilo poslanca Resela, da je nakrat postal tako vnet za pozitivno delo v poslanski zbornici, ko je pri več prilikah pokazal, da mu je mar vse drugo, le ne stvarna razprava o splošno koristnih zadevah. Iz njegovega predloga se razvidi, da mu je v prvi vrsti za kar najprejo odpravo časniškega koleka, za vse drugo pa se ne briga. Zjutraj obstrukcija najstrožje vrste, da se čim prejo omaje državni temelj, zvečer pa resno parlamentarno delo z namenom, da se pospeši splošni blagor, so sicer nasprotja, ki jih je navadno kaj težko poravnati, toda morda tudi v parlamentarnih zadevah danes ni nemogoča nobena stvar.
JJogodki v Gradcu. Člani razpuščenega graškega mestnega zastopa so se sošli v soboto v posvet in izdali na volilce oklic, v katerem najpreje konstatujejo, da je vladni komisar kršil zakon, ker na zahtevo bivšega župana ni odredil skupne seje mestnega sveta, v kateri bi se bil sestavil ugovor proti razpustu; nadalje pa izjavljajo, da bi bili glasovali proti vložitvi rekurza, ker menijo, da bo ta neopravičeni korak dobro vplival na splošni interes. Odločno pa se konečno zavarujejo proti razlogom, na katere so je opirala vlada v svojem odloku. To »velikodušnost« graških mestnih očetov bo seveda vlada z veseljem vsprejela.
Francoska poslanska zbornica je toraj dobila novega predsednika v osebi Pavla Descha-nela, ki je z večno 4 glasov premagal svojega nasprotnika Brissona. Gotovi avstrijski krogi pa s tem možem niso zadovoljni. Pišejo namreč nastopno : »Mož, ki je pred nekaj tedni, mirno rečeno, na najnetaktneji način izražal se o avstrijski dinastiji in avstro-ogerski monarhiji, zavzema sedaj jedno prvih mest v francoski republiki. Zastopnik Avstro-Ogerske v Parizu bo v neprijetnem položaju, direktno in osebno občevati z Deschanclom. Nemogoče se nam zdi, da se pri nas na merodajnem mestu ta eventuvalnost ni upoštevala in da se niso storili potrebni koraki«. Te vrstice so najbrže namenjene na adreso naše vlade, toda ne ve se, iz katerih virov prihajajo. Sklepati je pač lahko, da je avtor te obtožnice Deschanelu skrajno neprijazen človek in najbrže velik prijatelj Bris-sonov in njegovih somišljenikov. V koliko so navedene besede opravičene, pač ne moremo presojati, marveč le naglašati, da je bil Deschanel kandidat vladne desnice, toraj vladin kandidat, in da bi bila Melinejeva vlada gotovo ozirala se na to, kar se očita Deschanelu. Iz vsega tega toraj sklepamo, da so navedene besede izbruhnili le židovski, Melineju in Deschanelu neprijazni krogi.
Italijanski kabinet je sedaj definitivno spopolnjen, seveda najbrže le za malo časa. Zunanje ministerstvo je prevzel marki Cappelli, na Dunaju dobro poznana oseba, ker je bil več let prideljen italijanskemu poslaništvu na Dunaju. Sprememba 'v Rudinijevem kabinetu ne bo po mnenju tozadevnih krogov prav nič vplivala na tok zunanje politike, ker ta ni v nobeni zvezi s spremembami na Monte citorio, marveč odvisna le od kraljeve volje. Odkar se je vsled okupacije Tunisa Italija ločila od Francije in se pridružila srednjeevropskim državam, so vsi zunanji ministri: Mancini, Robilant, Depretis, Crispi, Rudini, Blanc in Visconti Venosta vodili zunanjo politiko po istem tiru. O markiju Cappelli je znano, da je vnet zagovornik trozveze, katero smatra za podlago vsej evropski politiki. To je tem umljiveje, ker je bil njegov politični učitelj ravno grof Robilant, ki se pogosto imenuje očeta trozveze. Marki Cappelli baje večkrat z veseljem naglaša, da se je prva pogodba za trozvezo podpisala na njegovi pisalni mizi.
Zjedinjene države avstralijske. Ravno te dni se vršč po raznih državicah Avstralije volitve, ki imajo odločiti, ali ostanejo državice še tako nezvezane mej seboj, ali pa se zjedinijo v jedno celoto popolno po vzgledu severo ameriških zveznih držav. V načrtu, o katerem se sedaj odločuje, se naglaša, da se hočejo strogo varovati interesi posamnih držav, toda osnovati se ima skupna vlada, obstoječa iz sedmih ministrov, ki morajo biti člani parlamenta, skupni parlament, zgornja in spodnja zbornica, zvezno sodišče, tako da se na zunaj kaže popolno jedina država. Pravica imenovanja generalnega guvernerja se pre-
pušča angleškemu vladarju. Vlado in eksekutivo imajo v rokah sedmeri ministri. V zgornjo zbornico pošlje vsaka kolonija šest članov, število članov za spodnjo zbornico se Da določa po številu prebivalstva. Novi Siidwales pošlje v ta zastop 24, Viktorija 23, Južna Avstralija 7, zahodna in Tasmanija po 5 članov. Splošno se trdi, da se večina prebivalstva izjavi za zjedinjenje vseh državic.
Dnevne novice.
v Ljubljani, 6. junija.
(Državnozborska dopolnilna volitev.) Danes se je vršila dopolnilna državnozborska volitev za kmetske volilne okraje: Ljubljana, Vrhnika, Litija, Zatičina, Ribnica in Velike Lašče. Izvoljen je bil brez borbe kandidat katoliško-narodne stranke g. Ivan Vencajz z 206 glasovi. — Volitev se je v posameznih krajih vršila tako le : Ljubljana: Od 129 volilcev jih je oddalo svoje glasove 92. Od teh je dobil g. svetnik Vencajz 91 glasov, jedna glasovnica je bila prazna. — Pet volilcev je došlo prepozno na volišče. — Litija: Gosp. Vencajz 73 glasov, 1 glas dr. Šusteršič, 17 volilcev ni došlo na volišče. — Ribnica: Kandidat kat. narodne stranke jebil soglasno izvoljen z 42 glasovi.
(Presvetli knez in škof ljubljanski) je včeraj v uršulinski cerkvi vsprejemal deklice v Marijino družbo, ki se je ta dan osnovala. Razveselil je Presvetli ob tej priliki vernike, katerih je bila cerkev napolnjena, z lepim govorom. — Danes je knez in škof obiskal višjo dekliško šolo, ki mu je priredila uprav slovesen sprejem. V lepo okrašenih prostorih sta pozdravila razun gojenk in učiteljstva visokega gosta tudi župan g. Iv. Hribar in predsednik kuratorija g. c. kr. ravnatelj Sene-kovič. V imenu zavoda se je zahvalil v lepih, dobro premišljenih besedah za premili obisk ravnatelj g. dr. Požar in povdarjaje važnost prave, razmeram odgovarjajoče višje izobrazbe dekliške, ki naj se druži vedno tudi z vero in nravnostjo, priporočil mladi, a krepko se razvijajoči zavod naklonjenosti premilostivega g. vladike. Premilo-stivi je, priznavajoč prave in lepe nazore o važnosti žene za posamezne rodbine kakor za celi narod, opominjal zbrane deklice tudi k pravi krščanski kreposti. V imenu učenk je pozdravila visokega gosta gdč. Poljančeva. Nato je premilostivi podelil vsem pričujočim svoj blagoslov. Ko se je zahvalil še g. župan v imenu mestne občine za prijaznost tega poseta, si je prem. ogledal šolske prostore ter se ljubeznivo poslovil od zavoda, ki se bode tega lepega dne z veseljem še dolgo spominjal. — Prihodnji četrtek vodi Presvetli sprevod sv. Rešnjega telesa iz stolne cerkve, ki se letos zopet vrši po starem redu ; blagoslovi so pri frančiškanski cerkvi, pri nemški cerkvi, na Sv. Jakoba trgu in pred mestno hišo. — Na sv. Rešnjega telesa popoldne ob štirih propoveduje Presvetli v stolnici.
(Blagoslovljenje gimnazijske zastave.) Včeraj so imeli dijaki tukajšnje slovenske nižje gimnazije v nunski cerkvi prelepo slavnost, ki zasluži, da jo zabeležimo tudi v našem listu. Blagoslovila se jim je namreč nova šolska zastava. Slavnostni govornik č. gosp. kanonik Kalan je najprej v prisrčnem govoru pojasnil pomen slavnosti, razlagajoč vsebino obreda, s katerim se blagoslavljajo cerkvene zastave. Navduševal je slednjič dijake, naj vsikdar zvesto in neomadeževano hodijo za zastavo, ki jim v vidni obliki tako lepo kaže vzore, za katerimi jim je težiti. Potem se je vršilo blagoslovljenje in običajno zabijanje žebljev. Za blagosloviteljem se je udeležil tega običaja gimnazijski ravnatelj gosp. Fr. W i e stha 1 e r , za učiteljski zbor prof. Davorin K ar lin in katehet tega zavoda. Tudi imenom šolske mladine je pritrdil zastavo četrtošolec Z. Vsak je izražal željo in voščilo, kako naj bi bila zastava dijakom vidno znamenje marljivega stremljenja in neustrašenega delovanja v dosego sreče, časne in večne. Pri sv. maši so gimnazijci kaj vrlo peli in pokazali tudi v tem, da jih navdaja želja po vsestranskem napredovanju. Nova zastava je krasno, umetniško delo tukajšnje c. kr. obrtne sole za umetno vezenje. Sliki sv. Alojzija in sv. Cirila in Metoda je zgo-tovil domači slikar g. Grohar. Na vrhu droga pa se blesti cesarski orel, delo domačega pasarja g. T r a t n i k a. Na sv. Rešnjega Telesa dan se bodo dijaki pod novo zastavo prvič udeležili slav-
nostnega sprevoda. Ne moremo si kaj, da bi ob tej priliki še jedenkrat ne zahvalili vseh blagih dobrotnikov, ki so lansko leto ali letos blagovolili kaj podariti za zastavo. Napravila se je iz prostovoljnih don. dobrotnikov mladine in dijakov, katere sta nabirala gimnazijski ravnatelj in katehet. Mili Bog povrni vsem stotero ! Nova zastava pa vihraj mnogo let našim dijakom kot vidno znamenje, bodreče jih, naj zvesto posnemajo vzornike, s katerimi je odičena. Dal Bog!
(Porotne obravnave.) V drugi letošnji porotni sesiji, ki se prične z jutrišnjim dnem, pridejo na "vrsto nastopni kazenski slučaji: 7. junija: Ivan Metnic, bivši uradnik okrajne bolniške blagajne, radi poneverjenja, Matevž Dovč iz Stožc radi uboja; 8. junija: Val. Stare iz Trsta radi ponare-jevanja denarja; 10. junija: Matija Grohar iz Pod-rečja radi uboja in Andr. Oblak iz Kladja radi uboja.
(Dnevni red) občinskega sveta rednej seji, katera bo v torek, dne 7. junija 1898, ob petih popoldne v mestni dvorani. — I. Predsedstvena naznanila. — II. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. — III. Pravnega in personalnega odseka: o prošnji Ambrožičevih sirot za pogrebni piispevek po materi in za preskrbnino; o dopisu trgovskega gremija graškega zarad pomnožitve brzovlakov na južni železnici; o vknjiženju služnosti na oni del Kerna, ki je last Šercevih dedičev. — IV. Finančnega odseka: o nepričakovani škontraciji mest. blagajne dne 18. aprila t. 1., o računskih sklepih za 1. 1897.: a) mestnega zaklada, b) ubožnega zaklada, c) meščansko-bolničnega zaklada in č) ustanovnega zaklada; o računskem sklepu mestnega loterijskega posojila za 1. 1897; o račun, sklepu potresnega zaklada za 1. 1897; o račun, sklepu 3 % posojilnega zaklada za 1. 1897; o ponudbi Ivane pl. Zhubrove za odkup stavbišča pare. št. 195/5 kat. obč. Kapucinsko predmestje; o prošnji magistratnih začasnih slug za podporo za obleko; o prošnji mestnega stražniškega vodje I. Ižanca za nakup zdravilne vode; o prošnji mestnega policijskega komisarja za nakup uradnega biciklja.
—	V. Stavbnega odseka: 1. o prizivu Uršule Strahove zarad odstranitve enega dela njene hiše na dvorišču in naprave greznice; 2. o prizivu Marije Borštnikove v zadevi stavbnega dovoljenja za novo zgradbo na pare. štev. 161/3 katast. občine Kar-lovsko predmestje; 3. o prizivu Line Kreuterjeve zarad naprave greznice pri hišnikovem stanovanji; 4. o izpeljavi steze od dolenjske državne ceste do šole na Barji; 5. zadevi stavbnih prostorov za zgradbo mestne ubožnice in o dobavi dotičnih načrtov. — VI. Policijskega odseka: o uredbi prodaje premoga po ulicah; o dimnikarskem redu; o imenovanju nekaterih ulic in cest v mestu in v Vodmatu. — VII. Direktorija mestnega vodovoda: 1. prošnji Roze Rohrmannove, Josipa IIam-perla in Josipa Strzelbe, posestnikov ob cesti na Rudolfovo železnico, za napeljavo vode iz mest nega vodovoda; 2. o prošnji predstojništva frančiškanskega samostana za odpis pristojbine za večjo porabo vode; 3. o prošnji Margarete Vir-kove za odpis pristojbine za večjo porabo vode; 4. o napeljavi vodovodnih cevij v Kolizejske ulice.
—	VIII. Direktorija mestne elektrarne poročilo o knjigovodstvenem navodilu za mestno elektrarno.
—	IX. Regulačnega odseka: 1. o zadevi odkupa hiše Marije Černetove v Ribjih ulicah št. 7; 2. o ponudbi hišnega posestnika C. I. Ilamanna glede nakupa onega sveta, ki se od bivše Peter Stre-love hiše v Špitalskih ulicah ne bode potreboval v regulačne namene; 3. o določitvi odškodnine za svet, katerega odstopi Uršula Strahova za razširjenje Sv. Petra ceste; 4. o ponudbi Streharjevi glede odstopa enega dela njegovega vrta za razširjenje Tržaške ceste; 5. o razlastitveni zadevi VilharArcetovih hiš na Sv. Petra cesti; 6. o ponudbi Zeschkovih dedičev glede odstopa poslopij in sveta za regulacijo Dolgih ulic; 7. o določitvi odškodnine za svet, katerega odstopa Marija Potočnikova od bivše Avbeljeve hiše za razširjenje Sv. Petra ceste; 8. o zahtevi Aurovih dedičev glede povikšanja odškodnine za odstop sveta v Wolfovih ulicah; 9. o prošnji Ivane Šusteršičeve, da ji mestna občina odproda nekoliko sveta na »Ajdovem zrnu« ; 10. o ponudbi Fr. Pavločičevi, da mu mestna občina odkupi hišno posestvo na Sv. Petra cesti št. 13. — X. Samostalni predlog občinskega svetovalca dr. Val. Krisperja, da se pri rastlinjaku pod Tivolijem napravi kuplja. —
XI. Samostalni predlog občinskega svetovalca J. Turka glede podiranja hiše Matija Jagra v Ko-menskega ulicah. — XII. Nadalje poročila pravnega in personalnega, finančnega, stavbenega odseka, ter disciplinarne komisije. — Ko bi se ta dan no mogle rešiti vse točke dnevnega reda, nadaljevala se bo seja v sredo, dne 8. junija t. 1. tudi ob petih pop.
(Soci jalno - demokratična resnicoljubnost.) Žo pred okolo pol letom pisarili so socijalistični in njim sorodni listi o burnih špekulacijah »škofa« Szass-a in že takrat se jim je povedalo, da ta mož ni katoliški škof, temveč kalvinski superin-tendent. Zadnji »Delavec« pa zopet pogreva to zadevo in seveda zopet tako piše, da mora nevešč bralec misliti, da je katoliški škof špekulant na borzi. Še jedenkrat torej bodi konštatovano, da Dominik Szass ni škof katoliške cerkve. Možje ravnajo se po izreku: calumniare audaeter itd.
(Vrle Slovenke v Mariboru) so dno 4. junija t. 1. osnovale žensko podružnico sv. Cirila in Metoda. V Gambrinovi dvorani je bilo v ta namen osnovalno zborovanje, pri katerem sc je zbralo izvanredno veliko število domoljubnih gospej in gospodičin, tudi moška podružnica bila je zelo častno zastopana. Predsednici so narodne dame izvolile požrtvovalno gospo Ropočevo. Predsednik moške podružnice jo razložil pravila in potem se je volil odbor nove podružnice. Že prvi večer bilo je vpisanih nad 50 članov. Začetek je toraj zelo časten in nadobuden; daj Bog, da bi podružnica storila mnogo dobrega v povzdigo narodnega napredka.
(Mejnarodno irakoplovenje.) V sredo 8. t. m. spustili se bodo iz Berolina 4, iz Monakovega 1, iz Bruselja 2, iz Pariza 1, iz Petrograda 1, iz Strassburga 2, z Dunaja 3, vsega skupaj 14 obljudenih zrakoplovov na kviško, vsak iz svojega kraja ob 9. uri dopoludne, da merijo v različnih visočinah temperaturo, vlago itd. Razun tega bode šlo 7 neobljudenih, s samim orodjem previdenih zrakoplovov na kviško. če kdo kaj zapazi, naj zaznamova čas in smer plovenja ter naj poroča ljubljanski meteorologični postaji.
(Nevihte na Češkem.) Mesec majnik je bil za čehe zelo nesrečen. Po mnogih krajih so se utrgali oblaki, toča pobijala, tako da je škoda velikanska. Pri Roudnici se je vsula tolika toča, da je bilo videti na tleh liki žamete. Pri Sušicah je uničila skoraj vso letino. Pri nevihtah je prišlo ob življenje več ljudi, pri Žatcu se je pa začela udirati zemlja vsled preobilega dežja. Kaj bo počelo ubogo ljudstvo pri vladajoči draginji?
Društva.
(Prvo ljubljansko uradn. k o n -sumno društvo) ima jutri dne 7. t. m. v Hafnerjevi pivarni ob 8. uri zvečer občni zbor.
(Kmetijsko društvo v Žužemberku), registrovana zadruga z omejeno zavezo ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 12. junija t. 1. v šoli. Vspored: 1. Potrjenje letnega računa. 2. Dopolnilna volitev udov načelstva. 3. Slučajnosti.	Načelstvo.
(Mestna hranilnica vNovem mestu.)
V	mesecu maji 1898 je 180 strank vložilo 35.036 Kron 04 beliče, 119 strank vzdignilo 26 436 K 53 b, toraj več vložilo 8599 K 51 b; 13 strankam posojil se je izplačalo 9130 K — b, stanje vlog 1,017.780 K 41 b, denarni promet 111.055 K 75 b.
(Mestna hranilnica v Radovljici.)
V	mesecu maju t. 1. je 173 strank uložilo 41.075 gl. 34V, kr., 82 strank je uzdignilo 12.922 gld. 76'/i kr. 25 strankam se je izplačalo posojil 27.040 gld., stanje ulog 473.013 gld. 931/, kr., denarni promet 14.596 gl. 53 kr.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj, 6. junija. Poslanec dr. Fer-jančič in tovariši interpelujejo vlado zaradi dopošiljanja nemških davčnih naznanil po okrajnem glavarstvu kamniškem ter zahtevajo, da se davkoplačevalcem dostavljajo vsaj slovenski plačilni nalogi.
Dunaj, t), junija. Ministerski predsednik grof Thun bo na interpelacijo zaradi razmer v Gradcu odgovoril še le jutri. Danes manjka še več poslancev na desnici, vladi pa je na tem, da opozicija ne prodre s svojim predlogom, naj se prične razgovor o ministrovi izjavi, ker bi sicer vlada morala razpustiti državni zbor, ker bi se to
smatralo kot demonstracija prot cesarju samemu.
Dunaj, (i. junija. Pred prehodom na dnevni red jo predsednik dr. Fuchs izjavil na neko vprašanje, da ostane v veljavi prepoved glede vsprejemanja mejklicev v teano-pisne zapisnike.
Dunaj, C), junija. Danes se nadaljuje razprava o jezikovnih predlogih.
Dunaj, 6. junija. Načelniki raznih klubov se jutri pred sejo snidejo v posvet.
Dunaj, 6. junija. Glede odstopa trgovinskega ministra Baernreiterja je le toliko gotovo, da bi odstopil le v tem slučaju, ako bi se Thun nagnil popolno na desnico, česar pa Thun vsaj letos v jubilejnem letu ne bo storil.
Dunaj, 6. junija. Klub katol. ljudske stranke je sklenil glasovati za to, da pride na vrsto prvo branje vladnih predlogov ter za to, da se ne prične razprava o odgovoru ministerskega predsednika, ker v tem slučaju se ne gre za borbo mej Nemci in Slovani, marveč zato, ali ima v Avstriji vladar sploh še kaj pravic.
Dunaj, 6. junija. Poslanec dr. Lueger in tovariši vprašajo vlado, ali se res zopet v kratkem ponovi kartel za petrolej, kar bi znatno podražilo to blago.
Praga, 6. junija. Mestni zbor praški vabi po lepakih meščanstvo, naj odičijo hiše in ulice dne 18., 19., 20 junija ob slavnosti stoletnice Palackega, največjega Čeha tega stoletja, ter da s tem pokažejo prijateljem in nasprotnikom svojo hvaležnost in svojo zavednost.
Belgrad, 6. junija. Volitve v skupščino so se izvršile po celi deželi v najlepšem (!) redu. Izvoljenih je 112 liberalcev, (52 napred-njakov, 19 neodvisnih in 1 radikalec.
Bruselj, 6. junija. Sedaj so je tudi Španija pridružila svetovni konferenci za odpravo sladkornih premij.
Vojska mej Španijo in Ameriko.
Pri Santiago de Cuba se godč sedaj čudne reči, katerih ne morejo razvozljati najboljši opazovalci španjsko-ameriškega vojnega gibanja. Vse se suče okolu najnovejega dogodka, ko se je ameriška ladija »Merrimac« potopila mej bombar-dovanjem, ki se je pričelo v petek in se nadaljevalo baje še drugi in tretji dan. Ladijo je zadela španjska kroglja ter ji provzročila pogin na najožjem mestu mnogo imenovanega, na nekaterih krajih komaj 70 m širokega zaliva pred Santiago de Cuba.
O tem dogodku pišejo listi zelo obširno. — Španjci se neki nepopisno radujejo zmage nad Amerikanci, katerim so poleg te ladije provzro-čili še več druge škode ter jim popolno zaprli pot v zaliv. Amerikanci nasprotno ne morejo dosti prehvaliti prekanjenosti Schleyeve, ki je z razbito ladijo popolnoma zaprl pot španjcem, da ne morejo iz zaliva. Pravijo namreč, da je Schley navlašč poslal staro, nerabno ladijo »Merrimac« na nevarno mesto z le osmimi možmi, dobro vedoč, da jo torpeda razdrobi in potopi v morje, ker je hotel s tem vjeti v past španjsko brodovje, ako se sploh nahaja v zalivu. Kdo ima tu prav, seveda nihče ne more uganiti, gotovo pa je, da obe stranki nista zmagovalki.
Admiral Schley ima pred zalivom do 20 vojnih ladij, s katerimi pa ne more pričeti nobene večje akcije, ker ne more v zaliv in mu obrežne baterije provzročajo velike preglavice.
St. Vinoent, 6. junija. Včeraj je dospela sem avstro-ogerska ladija „cesarica Marija Terezija".
Madrid, 5. junija. V neki brzojavki se glasi: Ko seje potopila ameriška ladija Merrimac", nahajal se je admiral Cervera na krovu neke ladije v bližini. Stopil je v pripravljeni čoln in osebno rešil nekaj mož. Jeden poročnik in sedem pomorščakov je v španjskih rokah.
Madrid, 5. junija. Ladijo „Merrimac" je spremljala velika križarka, ki se je takoj po katastrofi vrnila v odprto morje. Španjci nimajo nikakih izgub. — Kraljica in senat sta naročila vladi, naj brzojavno čestita bo-riteljem v zalivu.
Newjork, 6. junija. S predgorja Haitien se poroča, da je nekdo umoril predsednika republike S. Domingo.
Meteorolog-ično porodilo.
VišiDa nad morjem 306'2 m.
a
«
O
Čas opazovanja
Stanje barometra
v mm.
Temperatura po Celziju
Vetrovi
Neb«
-S-t a
^^ >
_ji_g_zvežer| 737-7 | 12-7 j si. vzh. | jasno
7. zjutraj 2. popol.
739-1 737 7
88 20-8
si. jvzh. si. svzb.
jasno
5| 9. zvečer | 7369 | 15 3 | si. jvzb. |
61 l' zJutr^
2. popol.
lasno
736 7 735 4
10 9 20 9
si. vzb.
jug
megla oblačno
00
4'6
Srednja temperatura sobote 13 4°, za 3-0° pod normalom. Srednja temperatura nedelje 15'0°, za 16" pod normalom.
Gospod Beszard v Neuville-aux-Bois (Loiret, Francosko) kupuje in zelo dobro plačuje
stara francoska vojaška pokrivala
(kape, čake) iz časa prekucije in Napoleona I., t. j. iz dobe od 1797 do 1813.	382 3-3
Katera posojilnica proda
ako ji je premala? _^Pisi Pod: „V. K., Idrija". 394 2-2
Vožnje karte
ln
tovorni listi
v
312 1 Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje radovoljno
koncesijonovana potovalna pisarna
E. Nchmai-da
v Ljubljani. Marije Terezije cesta štev. 4, pritličje na levo. 362 25-3
H H H K K H M H H H K N H H H M Hz
I^epo svojo zalogo
raznovrstnih voz
3913-3 kritih in prostih
brekov
lično in trpežno izdelanih
priporoča
Šišlie naslednik
J. Demšar
Marije Terezije cesta št. 6 v Ljubljani.
P
32a spomlad in sfavBeno 6o60!
_Vse kar treba pri kmetijstvu, popravljanju in zidanju hiš.
Orala, brane, lopate, motlke, krampe, vile,
vsakovrstne žage in pile, lonol (železoliti in plošče-vinasti), nagrobni križi, različna mizarska, tesarska. kovaška, ključa-nlčarska in usnjarska orodja.
Štedilniki, peči, kovano in valano železo, vsako vrstnokuhinjsko orodje, kovanja za okna, vrata ln oele hiše. Železniške šine za oboke, oement, žtorje za strope.
Zaradi opustitve trgovine
oblastno dovoljena
popolna razprodaja
vsakovrstne železnine po tovarniških cenah.
Najlepša prilika g. trgovcem in si. konsumnim društvom si vsakovrstno železnino najceneje naročiti.	293 39
And. Druškovič
Mestni trg št. 9./10.
Dratence in drat, vsakovrstne tehtnice, plo-šoevina vsakovrstna, kakor: meslngasta, pokfa-nasta, bakrena, clnka-sta in pocinkana, bela ln črna. Trombe za vodo in gnojnico. Svetilke in kovanja za kočije. Vsakovrstne ključalnloe, me-singaste kljuke, pante in zapahe. Ledene omare in pipe za pivo. Kroglje in keglje za kegljanje itd. itd. itd.
Stanarinske knjižice
za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobč se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. Tiskarni * Ljubljani. •btogdobi!
^H5H5E5H5HSHSČ 3 Uradne din trgovske
s firmo priporoča
I KIT. TISKARJA j
v Ljubljani.
315 1
Le 50 kr. za 4 Žrebanja. i ZadnJ' mesec-
Glavni dobitek «» <
1M lUI kron in tat 25 000 kron
iuuiuuu ..inir||1 tt ;idj|1(u ,n liu.uuu

up razstavile srečke
:i 50 kr.
I.	žrebanje:	25. junija 1898.
II.	žrebanje:	6. avgusta 1898.
III.	žrebanje:	15. septembra 1898.
IV.	žrebanje:	22 oktobra 1898.
priporoča J. «D. Ma^er, menjalnica v Ljubljani.
IK
			
<4			
>			
■m d	L	T3 3	o
Z3			m
>rt	o		M
	(O	V	>
a o TI	o	v	—
		> rt	(O
<«	•o		© « v>
M		RS	
a	N	>	« u
	-	«	<A
O *» a M	O)	:=? S« a	® r o •o
	® M	S	a> C
> o		n>	
FH	®	>	M
	a	S £	
O		0.	-
	N		>
n d		M	
W—< iB	«		
	c		
	03		n
	O	ce	
		a.	
-M		&	
Usojamo si uljudno naznaniti, da smo prevzeli od ^ gospoda Odo P a mer-j a skladišče pive na Marije A Terezije cesti štev. 2 ter bomo ondi svoje sloveče ^
češko pivo v sodih jj in steklenicah J
U prodajali po cenah, v primeri z izvrstnostjo blaga prav W
kTU nizkih	i";

Pripomnimo, da bode gosp. Odo Famer še dalje U
\7nrJitoli aHarlicria TAl« TT >1 o n i olnrrhi	Pinrrn /1 ntrn 1J r~,l L™",

ostal voditelj skladišča ter v naši službi. Prizadevali si L1^ ^jj bomo vedno, da častitim svojim kupcem postrežemo rj^
fj^j V prijetni nadi, da nas občinstvo razveseljuje z obil-
dobro in točno.
V prijetni nac nimi naročili, se priporoča z vsem spoštovanjem
Knez Adolf Josip Schwarzenbergova pivovarna Protivica. [$
^^ ^V Ljubljani, meseca maja 1898.	372 10-7
I> u n a j s k a borza.
Dn6 6. junija.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/0......
Avstrijska kronska renta 4"/0, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž.velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini ..........
101 gld. 95		kr.
101 „	85	
121 „	60	
101 „	50	
120 „	25	
99 „	15	
911 n	_	
358 „	10	
120 B	25	
58 „	85	
H n	77	
9 „	64	
*4 „	37\	»«
5 n	65	n
Dn6 4. junija.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. , . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld. ......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 , . . . Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . »	» južne železnice 3°/0 .
»	» južne železnice 6°/0 .
»	» dolenjskih železnic 4°/0
163 gld. 50	kr.
160 „ 50	
193 n 25	
99 „ 15	„
138 „ 60	
129 „ 25	
110 „ -	
112 „ 50	
99 n -	
98 „ 70	
221 „ -	
180 „ -	
126 „ 80	
99 n 50	n
Kreditne srečke, 100 gld......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld
Rudolfove srečke, 10 gld.....
Salmove srečke, 40 gld......
St. Genois srečke, 40 gld.....
Waldsteinove srečke, 20 gld. . . ,
Ljubljanske srečke.......
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 g!, st. v Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska stavbinska družba . Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld Papirnih rubljev 100.......
. 200 gld.	—	kr.
1. 171 „	—	
1. 20 „	25	
• 27 „		
• 85 n	_	
. 79 „	50	
. 60 „	—	
• 22 .	_	
. 158 „	_	
3525 „	—	
. 437 „	—	
. 76 „	75	
• 112 „	—	
. 163 „	65	
. 177 „	—	
. 127 „	75	n
Af Nakup in prodaja__
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - - Promese za vsako žrebanje Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M K K C U H"
I., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
»^-PoJasnlla-JLa v vseh gospodarskih in finančnih stvarei
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostni! papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocegi obrestovanja pri popolni varnosti ST naloženih glavnic. TEB