Demokracija. kje si? hko Do7n^n P°sve^a svetovna javnost ve- Zahod' in zlasti ZDA naj prispevajo k ^evna\ in°St dogodkom v Jordaniji. Več- temu procesu s tem, da bodo pokazale jor ffedvsem t0 zaslužila, in sicer danskemu ljudstvu, da sta njegova neod- dt, d. ?®ra(^ vročih tal Bližnjega vzho- visnost in blaginja pomembna za svobodni Ijala jn P1 ^iva ie torej skrb, ki je sprem- svet.« st 8Premlja to krizo, skrb, da bi Če pustimo ob strani namigovanje {asa za in da bi pridobili dovolj proti Egiptu in Siriji, ki ni naivno, po- Mr05ju ure“itev vrste vprašanj na tem stanemo pozorni predvsem na besede »mno-Newv su- žice«, »spletke«, »osvoboditi s pomočjo voj- teit To °i L ^istl so Prav tako zaskrb- ske izpod oblasti množice«, »pokazati jor-po$ebno .Ho tudi pričakovati glede na danskemu ljudstvu«, »neodvisnost in bla-•^erišk« *an1^nanJe >n dejavnost, ki jo je ginja«, »svobodni svet«. P°kazala zadnje čase na Manjka samo še beseda »demokracija«, fOrfidh i,V.Z o<^u- Ta skrb nekaterih new- ker nemara menijo, da so vse to sestavili nai v P3 se zdi čudna. Kot pri- v imenu demokracije. Sicer pa je »demo-H uL omenimo tisto, kar piše »New kracija« lepa beseda, kadar je treba na-*Jorda < ^lil3Una<(: sprotovati »diktaturi«, oziroma kadar kdo Egipt j. še vedno grozi nevarnost, napada vse, kar se ne sklada z zahodnimi lena, ker nista niti najmanj navdu- sistemi. Ker gre v tem primeru za »va-!* Wčakn 8°- ^ima sP0(*leteli načrti, zato kuumsko področje«, je treba po mnenju ^1» Drnt l- da bosta še nadalje splet- takih zagovornikov demokracije, kakršen je Nansiih in Kalidiju. Množice v pisec omenjenega članka v »New York He- toriS5e 2a mest'h so bile vedno primerno rald Tribune«, zadevo urediti tako, da bo tzelji takšne spletke. Vojska je za- Zahod »prispeval« k temu, da bo kralj »s Arakska stališče, zlasti njeno jedro pomočjo vojske rešil svojo deželo izpod baij Hus? k0 v°jska vztrajala, bo oblasti množice«! In sicer zato, da bi po j« e,n morda lahko storil tisto, kar kazali množici, se pravi ljudstvu, da sta “ banski šah, ki je s podporo voj- njegova »neodvisnost in blaginja velikega ODMEV NA POZIV NEMŠKIH ZNANSTVENIKOV Proti atomski oborožitvi Obsodba poskusa, da bi iniciativo gottingenskih profesorjev kompromitirali ^sadekovSV0^° oblasti množice pod pomena za svobodni svet«! Witi{no »• Vo?stvom in tako upostavil Washington in Lincoln, avnotežje. slišala definicijo ljudstva! Bonn, 16. apr. (Tanjug). V danes objavljenem intervjuju je obdolžil socialnodemokratski voditelj Herbert Wehner obrambnega ministra Straussa, da ustanavlja nekakšno nem-ško-francosko ali evropsko skupnost za atomsko proizvodnjo, čeprav se je Zvezna republika zavezala v pariški pogodbi, da ne bo izdelovala jedrskega orožja. Navzlic temu — pravi Wehner — je bonnska vlada zahtevala v Atlantski zvezi pristanek na oborožitev nemške vojske z atomskim orožjem. Wehner je to izjavil v zvezi I naj v bližnji bodočnosti nastopi z gottingensko deklaracijo 18 za- j za razorožitev. Dejal je, da bi se hodnonemških znanstvenikov, ki ] morala Zvezna republika vzoro-jo v celoti odobrava, dodal pa je, i vati po Japonski, ki je v Wa-da morajo zdaj politiki uresničiti I shingtonu, Londonu in Moskvi pobudo, ki so jo dali jedrski stro- protestirala proti poskusnim eks- kovnjaki proti atomski oborožitvi. V tej zvezi je Wehner zahteval, naj Zahodna Nemčija izstopi iz atomske oboroževalne dirke in plozijam na svojem ozemlju. Več zahodnooemških organiza- znanstvenikom, ki so odločno odklonili, da bi njihovo delo izkoristili za vojne namene, so izrazili študenti univerze v Erlangemu in 8 vodilnih funkcionar jev protestantske cerkve v'Zvezni republiki Poleg glavnih opozicijskih strank — liberalcev in socialdemokratov — so izjavo proti atomski oborožitvi nemške vojske pod-•pirli Bavarska stranka in nekaj organizacij Zveze nemških sindikatov. Gottingensko deklaracijo je pozdravila tudi skupina znanstvenikov iz Vzhodne Nemčije. Prof. Manfred von Ardenne je v radiu prebral izjavo, v kateri je po- Gospodarske perspektive v Zahodni in Vzhodni Evropi v presoji Ekonomske komisije OZN za Evrbpc . Nem York, 16. apr. (Tanjug). V OZN je bilo objavljeno letno poročilo Ekonomske komisije OZN za Evropo o gospo-?a.r razvoju kontinenta, v. katerem je poudarjeno, da^ je v preteklem letu skoraj v vseh evropskih deželah dosežen Napredek, ki pa je nekoliko nižji od predlanskega. Osnovna značilnost razvoja v zahodnoevropskih deželah je bilo zviševanje plač, medtem ko so se nasploh najbolj trudili za po-ecanje kmetijske proizvodnje. cij, združenj in političnoh strank , udarjena povezanost z 18 zahod-je izrazilo svojo solidarnost z 18 nonemškimi atomskimi sfcrokov-znanstveniki, člani Instituta za njaki v prizadevanjih, da bi one-fizikalna in druga prirodoslovno- mogočili atomsko oNirožitev na znanstvena raziskovanja, ki so nemškem ozemlju. Danes v Bonnu lijonov ton, medtem ko je prejšnje leto pridelala 108 milijonov ton žita. V načrtu je, da bo leta 1960 žetev v Sovjetski zvezi dala 180 milijonov ton žita. Po oceni v pregledu bodo glavne težave v prihodnjih letih za Zahodno Evropo v nestabilnosti cen in relativno nizki indu- •t fen del poročila je posve- evrop«k skuPneSa zahodno- primanjkovalo. rreteKio. leio je dol ... P°Ue tr!išča,- V tei zvezi je imela Sovjetska zveza najboga- katerih dežel, zlasti Velike Brita- vzlic temu vse do leta 1960 žita strijski proizvodnji. To bo izzvalo primanjkovalo. Preteklo, leto je poslabšanje plačilnih bilanc ne- nizja matematika za Nobelove nagrajence tega tt-ji””’ 150 ustanovitev tejšo žetev v zgodovini — 1"0 mi- nije in Francije, sptpmoli ca najbrž povzročila pte^^d v deviznih tečajih, i _ f Nesmiselno zavlačevanje v pipji! razceP svetovne trgovine . . , , , a° je tuce nLmn,en^' da hod? im?le še za nekaj dni odgodili razpad občinske koalicije neei>ake koristi od sode J Veleposlanik Brilej pri Hammarskjoldu Nem York, 16. apr. (Tanjug). Vodja stalne delegacije FLRJ pri Združenih narodih veleposlanik dr. Jože Brilej je danes obiskal generalnega sekretarja OZN Daga Hammarskjolda in se zadržal pri njem eno uro. Pogovarjala sta se o položaju na Bližnjem vzhodu Dušan Kveder obiskal Berlin Bonn,'16. apr. (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik v Zahodni Nemčiji Dušan Kveder je zaključil danes svoj prvi obisk v Zahodnem Berlinu, kjer se je med tridnevnim bivanjem seznanil z najvidnejšimi osebnostmi političnega, kulturnega in gospodarskega življenja v Zahodnem Berlinu ter obiskal več tovarn in kulturnih ustanov. Naša ponovna zcditeva za izročitev Paveliča Beograd, 16. apr. (Jugopres). Današnji obisk argentinskega ve* leiposlanika pri državnem podsekretarju za zunanje zadeve dr. Mladenu Ivekoviču spravljajo v zvezo z zahtevo jugoslovanska vlade po izročitvi vojnega zločinca Anteja Paveliča. j Tuje banke prehajajo v egiptovsko upravo Kairo, 16. apr. (Reuter), — V Egiptu so danes začeli izvajati zakon, po katerem pridejo tuje družbi in banke pod egiptovsko upravo. Danes so prodali dve francoski banki egiptovski banki Al Kahira. Egiptovski finančni minister je dal tudi pooblastilo za prodajo ali likvidacijo tujih zavarovalnic. Britanska obramba predmet debate v Spodnjem domu pred dnevi v Gottingenu objavili apel prati opremljanju nemške vojske z atomsko oborožitvijo, j Protestu 18 gottingenskih profesorjev se je pridružilo tudi več \ drugih znanstvenikov. Predsednik neke komisije raziskovalnega centra v Severni Reni — Westfaliji, i Proračun je parlament odo bril s 31? proti 252 glasovom znani strokovnjak v boju proti London, 16. apr. (Tanjug). V britanski Spodnji zbornici je britanski obrambni minister Sandys danes načel razpravo o vojaški politiki britanske vlade. Duncan Sandys, pisec vladne »Bele knjige« o obrambi, je pozval poslance, naj odobrijo predloženi program, ki temeljito preusmerja vojaško strategijo na jedrske osnove. 1(0 sodi .organizaciji. Prav Trst 16 apr_ _ sinoči se je : pridobili deset dni časa. Zanimivo raku in direktor vseučiliške kil eaBa Wsti ’S1i!a’ u V1 pre ?- sestal tržaški mestni odbor in je: je, da so socialnodemokratski od- mike v Kolnu prof Knipping je '0vala ni f banka, ce bi z večino giasov sklenil, da bo i bomiki na sinočnji seji mesitne- izjavil, da bo opustil svoje delo, ?a^ih, s strogo komercialnih sej-a mestnega sveta šele prihod-| ga odbora glasovali proti odložitvi če bodo atomska dognanja v -..'‘nansirJ„?avo kaj Prjpomogia njj teden in ne danes, kot je bilo I seje mestnega sveta, vtem ko se Zvezni* republiki uporabljena za ir1; Kar c u■ ,?erazvltl“ Podro' napovedano. Sejo so odložili za- | je republikanski odbornik glaso- vojne namene. • 2«odom ; 4Kie )trS<>vln£, me radi odsotnosti župana, ki je od- j vanja vzdržal. _ . „ . , 'ziažpnin Nahodom v Evropi, potoval v Milan na neki sestanek.' Siinioči je vodstvo tržaške fede- Olami Severnorensko-westfal- uaulu„llu,„ _______________________________ j________ ___________________ 0v*taiia ? mne?ie’ da f0 n®J°rz - , w racije Socialnodemokratske stran- fkega centra za znanstvena raz- k j , zahtevala, naj bi jutri stična parlamentarna skupina se nS^irn sistemom if emedlT- tej ke tudi javno obsodilo odložitev ^e^da MteiSSogo^g^ zvečer ob zaključku debate izgla- zaveda nevarnosti, ki grozi čio- . J P s aemoKnsqatnsKi seje mestnega sveta ter ugotovilo, vlade, da Dl iniciativo goitingen , Laburisti veštvu, če se bodo nadaljevale V Evropo. odborniki z županom na čelu po- da v sedanji ni druge rel skih profesorjev proti atomski sovali vladi nezaupnico. Laburisti olrmln7Hp 7atn nfv/.va ^tja a Pr°t' Pa 252. utrditi stike z OZN. ' službi. Horvat je ugotovil, da so Pred glasovanjem je vodja la- Minister Horvat je govoril ' nove predstavnike v mestni upravi. 2500 madžarskih beguncev pojde v Belgijo in Kanado Beograd, 16. aprila. (Tanjug.) Iz začasnega urada visokega komisarja za begunce so sporočili, da bo Belgija sprejela okoli 1500 madžarskih beguncev, ki so se zatekli v Jugoslavijo, Kanada pa okoli tisoč. Priprave na odhod beguncev v Belgijo se bodo za-’ j čele še ta mesec, v Kanado pa se bodo odpeljali maja. tudi o madžarsko-sovjetskih stikih in rekel, da je nedavno sklenjeni gospodarski sporazum med obema deželama za Madžarsko ugoden. Glede drugih dežel je dejal, da bi Madžarska rada ži- trenja o presoji oktobrskih do- buristične opozicije Hugh Gait-godkov na Madžarskem. Izrazil skeli izjavil, da vlada v svojih pa je upanje, da bo to vprašanje proračunskih predlogih ni upošte-urejeno na načelni podlagi. ' vala zvišanja življenjskih stro-O stikih Madžarske z Avstrijo škov in cen. Dejal je, da je v se- je rekel, da so se poslabšali zaradi ukrepov Avstrije med okto- vela v dobrih stikih zlasti s svo- brskimi dogodki. Madžarska vla-jimi sosedi. »Z Jugoslavijo že- da pa meni, da je treba tudi s to limo ohraniti prijateljskem dobre deželo obnoviti dobre stike, in stike in jih še poglobiti.« Horvat pričakuje, da na avstrijski strani je poudaril, da jugoslovanske v tem oziru ne bodo delali težav. danjem proračunskem letu pričakovati novo povečanje cen za najmanj 5 %. Gaitskell je nadalje kritiziral vlado zaradi zmanjšanja izrednega, davka, ki ga plačujejo osebe z dohodki nad 2000 funtov šterlingov letno. (OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) Pariz, aprila P' Ustanove iz XIX. stoletja in duhovite domislice iz današnjih dni povezani s skupno bodočnostjo, da branita svoje ustanove. Tako so menili mnogi javni delavci.' Obe deželi veže zdaj trden sklep, da bosta branili te svoje ustanove, takšne, kakršne so. Tako si lahko razlagamo navdušenje, s katerim so Parižani ondan sprejeli angleško kraljico Elizabeto. Tri dni so tekali za kraljico in stali stavko v Parizu? ^kartZi’ aPr‘ (Reu*er)- Fran_ ^tiei je sklenila za pol- IjjjjL odstotek zvišati plače že-^le^,ar-,em. Zvišanje, ki ga bo Mimi ?°0-000 železničarjev, bo 1- januarja letos. Plače Pajfei 2vHali tudi uslužbencem Podzemeljske železnice in ^Inim^i /e vlada naročila lo-,4jo °blastem, naj organizi-S,i Prevoz s kamioni in avto-V *ot protiukrep proti even-VvJelezničaTski stavk‘' ki je Ho euana za jutri in ki se ji pridružilo tudi ostalo v Parizu.________________________ Imenska napoved ij, sredo, 17. aprila !?r6 n!!0’ Pretežno Jasno. Tempera-okoli 0, naj višje dnevne Popinj C, Se nevarnost slane. o večerji v Marlborough Housu 28. februarja 1902 je Joseph Chamberlain pripovedoval svojemu sinu Austinu o svojem pogovoru s francoskim veleposlanikom Cambonom: »Ko Toda njegova ljubeznivost, toplina nje- Franciji in Veliki Britaniji njunega skup- sem omenil Maroko, so se mu zaiskrile govih zdravic, njegova očitna ljubezen do nega gospostva. v e tih Snaiiriih ob in 1]lirah nn oči. Nisem verjel, da pripisujejo Francozi Pariza, vse to je močno vplivalo. V Fran- Morda bo v nadaljevanju sueške krize, katerih se ie vozila Pred vsemi iavnimi temu vprašanju tolikšen pomen. Morda ciji so nehali sovražiti Angleže. Edvardovo preden bodo ugotovili, komu bodo ladje nnsin„ij kamor se ie nameniH in etni« bi lahko uredili egiptovsko vprašanje, če potovanje je pripravilo pogodbo o razde- plačevale pristojbine za plovbo, oživeli veiike množice in io navdušeno’ no?drav-bi jim dali proste roke v Maroku.« litvi področij vpliva na Bližnjem vzhodu žalostni spomini na tako imenovano »ope- Kaie Tn vsj so K;ii srečni da so io vidpii Ko so se angleške čete umaknile pred in v Severni Afriki. Veliki Britaniji Egipt, racijo mušketir« in časniki bodo posvetili videlo io ie na stotisoče Parižanov ki Kitchenerjevo vojsko v Egiptu in so An- Franciji Maroko. Tako se je začela doba več pozornosti atentatom v Alžiru, ki se ,af0 njsf) nj(< oiah*! rpnnhliknnni kaknr gleži zasedli Sudan, Francija šele prav ni .»srčne zveze«. čedalje bolj množe. so bili! Komai pa ie odpotovala so začeli mogla verjeti »perfidnemu Albionu« in Francija zdaj ne odreka Veliki Brita- Francoska revolucija, ha katero so godrnjati: Kdo pa bo vse to niačal? sprejeti Chamberlainovo ponudbo. Vi nam niji njenih koristi v Egiptu, Velika Brlta- Francozi tako ponosni, je napravila konec _ . . , c. . , . ' Egipt, mi vam Maroko. Bolj kakor Ro- nija pa ne Franciji v Maroku. Obema pa monarhiji,'da bi zdaj potomci teh revo- ko se je mlada kraljica vozila kavski preliv je delila Francijo od Velike odrekata te koristi Egipt in Maroko. Obe lucionarjev sprejeli mlado angleško kra- p u’ so DlJ1 res nekaj lzrednega- Britanije Fašoda, pred katero so se morale državi sta spoznali, da je v njuno korist, ljico z vzklikom: »Naj živi kraljica!« v Toda stroški so znašali skoraj milijardo njene čete prvikrat v kolonialnih osva- če priznata, da so na usodi svoje domo- trenutku, ko se pelje čez trg Concorde, ^ran^ov- . , . _ janjih umakniti pred Kitchenerjem, ne vine zainteresirani predvsem sami prebi- na katerem je v času terorja giljotina »^rava rec,« je rekel nekdo, »to je še da bi bile poražene. Egipt je bil vendarle valci. Ker pa mora državniška modrost odsekala glavo Mariji Antoinetti. man;l’ kakor stane en dan vo^ne po vseh pravilih francoski, čeprav je Na- zmerom popuščati pred nekaterimi pre- Mnogi so skušali najti v tem nekakšne v 1 poleon I. prvi stopil na njegova tla in v velikimi apetiti in skominami in ker se paradokse, ki pa jih v resnici ni. Francozi »Prav praviš,« je pripomnil njegov so- dokaz francoskega gospostva v deželi fa- v vsakem dobrem francoskem republi- se že kot otroci uče v učbenikih zgodo- besednik, »to pomeni, da se bo vojna po raonov prinesel iz nje obelisk, ki zdaj kancu in angleškem konservativcu bori vine sovražiti Rotespierra in opravičevati kraljičini zaslugi za en dan skrajšala.« krasi pariški trg De la Concorde. Francija njegova dobra zavest s tisto zlobno kolo- revolucijo, ki je »odsekala glavo kralju«, In tisti Francozi, ki so malo prej go-Fašode ni mogla pozabiti. nialno in osvajalsko, je slednja zmagala o katerem pravijo, da je bil možat in po- drnjali, ker godrnjajo iz navade, zlasti Viktorijin naslednik Edvard VII., pa- v času, ko se je Egipt drznil razglasiti gumen, ko je šel pod giljotino, in da se kadar jih žulijo davki, čeprav jih ne pla-riški lahkoživec, je prevzel nalogo, da Sueški prekop za svojega. Sueškega pre- je kraljica prijazno opravičila krvniku, čujejo, so se zasmejali, kakor se zmerom preusmeri anglofobsko francosko javnost, kopa ne smemo zamenjavati z Rokavskim preden je spustil sekiro na njen vrat. smejejo dobri domislici. Prvi dan je naletel na hladen sprejem, prelivom, na katerem nihče ne odreka Velika Britanija in Francija sta usodno Bocdan Pešifi S SESTANKA ZVEZNE INDUSTRIJSKE ZBORNICE 64.000 kvalificiranih delavcev potrebuje trenutno naša industrija Beograd, 16. apr. (Tanjug), i konec lanskega leta zaposlenih v Letna skupščina Zvezne industrijske zbornice bo 7. maja v Beogradu namesto 16. aprila, kakor je bilo določeno prej. Tako so sklenili na današnjem sestanku upravnega odibora Zbornice, na katerem so po daljši razpravi. sprejeli poročilo upravnega odbora o delu Zbornice in združenj v lanskem letu. Razpravljali so tudi o najbolj perečih vprašanjih industrije in poudarili, da gre za povečanje delovne storil tovarnah in rudnikih, je samo 63.000 visoko kvalificiranih, nad 180.000 je nekvalificiranih, napol kvalificiranih pa kakih 196.000. Naša industrija pa potrebuje trenutno nad 64.000 kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev. V poročilu, ki so ga danes sprejeli, je med drugim poudarjeno, da je naša industrijska proizvodnja v primerjavi z letom 1952 PROGRAM PROSLAVE ful^sTVj Oktobrske revolucije v Sloveniji |— Posamezne organizacije že uresničujejo svoje načrte za proslavo — Bogat program naših založb Ljubljana, 16. apr. — Danes je bila v Ljubljani pod predsedstvom Borisa Ziherla 2. seja Republiškega delovnega odbora za proslavo 40-letnice Oktobrske revolucije v Sloveniji. Odbor jc pregledal, kako potekajo dosedanje priprave za proslavo ter sprejel nekatere sklepe za nadaljnje delo. Eseja odbora za prosveto 1 ZVEZNEGA I IZVRŠNEGA SVETA ! Slovenska D,rama pripravljaš , Rodoljuba ! Trenj6va -Ljubov Jažovojeva«.! Pf O drugih uprizoritvah, komornih=co/a dijaki od če-=7np7tlpe„ izDršnega sveta, pa tud' posvetiti posebno pozornost strijske proizvodnje v mnogih predavatelje pa bo organiziral po- na proslavo posebno sejo. trte gimnaziie nanrei na bodo^£ ^ reformo sol" izobrazbi h šolanju, kadrov. Od industrijsko razvitih deželah Ev- j sebne seminarje, da jim bo tako odbor je na današnji seji med pisalih tef temi šolske nalogiT^^Ztna vprašanja. R*%‘ olajšal pripravo. Glavna teža pri drugim ugotovil, da založniška med katerih bodo najboljše na-§g‘s a j. j. • ± ^ 0 ustanoviti' podjetja že uresničujejo svoje grajene. Kakor smo že poročali,p1 ** nrosveto da 712.000 delavcev, kolikor je bilo rope. Delovnemu človeku veljaj vsa skrb S smotrno organizacijo dela in z zaščitnimi sredstvi bi bilo moč uspešno omejevati poklicne bolezni podjetja ze uresničujejo svoje grajene. Kakor smo že poročali,, ie]rsn za prosom zvečine obsežne načrte v zvezi s bodo o temah v zvezi z Oktobrsko—posvetovalne g uredbe o ,________________________ 1 •• 1-Em buliurn m O Tl&cnu, ui*** , Poklicnih bolezni iz mnogih razlogov ni moč obravnavati povsem ločeno od splošnega zdravstva. Naša zdravstvena služba ima sicer posebne ambulante za poklicne bolezni, od katerih zajemata celjska in mariborska štajerske predele, ostalo področje pa ljubljanska ambulanta, vendar pa so le-te predvsem namenjene zdravljenju za poklicnimi boleznimi obolelim ljudem, kontroli gibanja teh bolezni, odkrivanju vzrokov za njih nastanek itd. Ob soočenju s težavnim problemom, ki ga predstavljajo poklicne bolezni, v prizadevanju, kako jih omejiti, odstraniti vzroke za njihov nastanek in očuvati delovnim ljudem tudi pri nevarnih in zdravju škodljivih delih zdravje, pa ni moč vse preventivne dejavnosti prevaliti izključno na te ambulante. Ta preventivna dejavnost namreč nikakor ne more biti samo stvar zdravstvene službe, temveč lahko pričakujemo uspehe le, če postane del splošne skrbi za delovne ljudi. SILIKOZA - NAJHUJŠE ZLO Seznam poklicnih bolezni, za katerimi obolevajo naši ljudje, je precej obširen. Nedvomno je najbolj razširjena in tudi med najbolj nevarnimi, saj je neozdravljiva, si-likoza, bolezen pljuč, ki jo povzroči vdi- havanje prahu, napolnjenega s kremenom. Kljub temu, da so rudarji v naših premogovnikih varni pred njo, ker premogov prah ne vsebuje kremena, v nasprotju n. pr. s premogovniki v Nemčiji, Belgiji in Franciji, kjer je ta bolezen najhujše zlo, imamo tudi v Sloveniji dokajšnje število za sili-kozo obolelih ljudi. Lani so zabeležili 91 novih obolenj, skupno pa boluje v Sloveniji za to boleznijo okrog 1200 ljudi, od tega 750 delavcev, ki so oboleli pri nas, ostali pa so se že bolni vrnili kot izseljenci-po-vratniki v domovino. Med poklicnimi boleznimi so razmeroma zelo pogoste tudi zastrupitve zr živim srebrom v rudniku Idrija, dalje zastrupitve s svincem predvsem v topilnicah, v splošnem porastu pa so tudi kožna obolenja poklicnega izvora, kar pa ne velja le za naše razmere, temveč opažajo to tudi v drugih državah. Zadnja leta raste tudi število zastrupitev, v različnih tovarnah, kjer uporabljajo za proizvodnjo razna organska topila. TUDI ZA POKLICNE BOLEZNI SO SPREJEMLJIVI PREDVSEM SLABO HRANJENI LJUDJE Ta splošna ugotovitev nedvomno drži. Prav v skrbi za zdravje delovnih ljudi o tem problemu veliko pišemo, popularizacijo pravilne prehrane pa so prevzele v svoje programe tudi razne družbene organizacije. Skrb za boljšo in rednejšo prehrano zaposlenih — ta osnovni pogoj za uspešno preventivno borbo tudi s poklicnimi boleznimi - pa bi morali še zlasti prevzeti sindikati in delavski sveti po podjetjih. Doslej še zdaleč niso storili tega, kar bi moraji in kar bi v mnogih primerih lahko storili. SLABO USLUGO DELAMO SKUPNOSTI, ČE GLEDAMO NA GOSPODARSKI RAČUN S PREOZKEGA STALIŠČA Zal je še precej podjetij, ki imajo za nerentabilen izdatek ne le stroške, ki bi jih imeli z ureditvijo dobre menze ali bifeja, temveč tudi stroške, fci naj bi omogočili delavcem delo v bolj zdravem okolju. Najrazličnejše poklicne bolezni povzroča, da v delavniških prostorih nimajo pravilne ventilacije, čeprav bi napeljava le-te ne stala kdo ve koliko denarja. proslavo Oktobrske revolucije. Tako na primer Cankarjeva založba pripravlja zbornik »Spomini na Lenina«, zbornik »Neizdani zapiski Lenina«, v katerem je tudi nedavno prvikrat objavljeno gradivo, črtice I. Babla »Rdeča konjenica« ter izbor iz pesniškega bogastva Aleksandra Bloka, Vladimirja Majakovskega in Sergeja Jesenjina. Zadnja dva bosta prvikrat v slovenščini predstavljena v samostojnih izdajah, vsaka v obsegu okrog 100 strani. Državna založba ponatiskuje Alekseja Tolstoja »Trnovo pot«. V okviru njenih rednih izdaj so tudi dela Ufa in Petrova »Dvanajst stolov« ter prevodi sodobnih sovjetskih pisateljev Granina »Iskalci« in Dudinceva »Ne samo kruh«. Mladinska knjiga ponatiskuje Ostrovskega »Kako se je kalilo jeklo«, Gorkega »Mati« in Gledano z ozkega , . , , _ zorišča smatrajo v mnogih podjetjih za- Katajeva *\Bell se jadro Samotno« ščitne naprave, ki naj bi izboljšale delovne ! ter pripravlja tudi prevod nada- SEJA UPRAVNEGA ODBORA ZVEZNE ZUNANJETRGOVINSKE ZBORNICE LESNA INDUSTRIJA NA PRVEM MESTU našega izvoza v letošnjem marcu Beograd, 16. apr. (Tanjug). — Po podatkih, ki so jih objavili na današnji seji upravnega odbora Zvezne zunanjetrgovinske zbornice, je znašala vrednost našega izvoza v marcu 9,5 milijard, v prvem četrtletju letošnjega leta pa 25,5 milijard dinarjev. V januarju smo izvozili za 7,5, v februarju pa za 8,6 milijard dinarjev blaga. pogoje, samo kot nerentabilni izdatek za podjetje. Povsem nasprotna pa je slika, če se ozremo na to s širših splošno-družbenih vidikov. Morda ima podjetje pri, nezadostni skrbi za ljudi res nekaj manj izdatkov, trikrat in še večkrat večji pa so zato izdatki, ki jih daje skupnost kasneje za zdravljenje ljudi, vzdrževanje invalidov itd. Zastrupitev s svincem prav gotovo ni moč v vsakem primeru povsem preprečiti. Vendar so v Mežici, odkar so preuredili topilnico in uvedli nov tehnološki proces, število obolenj zelo zmanjšali. Stanje pa bi z boljšo organizacijo dela lahko še izboljšali. Ni dovolj, da prejemajo ljudje, ki delajo pri zdravju škodljivih delih, le večje plače. Razen tega bi bilo treba dela urediti tako, da bi se ljudje na takih mestih menjavali, da bi vsakdo delal zdravju škodljiv posel le nekaj ur, ostali čas pa kako drugo delo. OLAJŠATI DELO ZAPOSLENIM ŽENAM Tudi pri delavkah je izčrpanost in preutrujenost glavni vzrok obolenj za poklicnimi in drugimi boleznimi. In vendar bi ve- čina tovarn brez večjih finančnih izgub prenesla n. pr. uvedbo dvakratnega odmora za delavke, ki morajo stati pri strojih. Brez večjih stroškov bi lahko poskrbeli, da bi lahko med odmorom sedle, dobile okrepčilo itd. če ostajajo taki predlogi le na papirju, škodujemo z odlaganjem teh ukrepov ne le zaposlenim, temveč vsej družbi, fedoma nalagamo večje M. N. Ijevanja te knjige »Pristava v stepi« in prevod Oleša »Trije debeluhi« z ilustracijami. Mariborska Nova obzorja pripravljajo izbor iz ruske proze iz dobe revolucije »Vihar in piš«. revolucijo pisali tudi študentje inn1” kulturo in ° ™cru' uuro Pr' je Univerzitetni svet že razpisali® komisiji za fizično odbor teme. mZveznem izvršnem O Oktobrski revoluciji in o njej=za prosveto je prav tako j^ora sledeči državljanski vojni .bomo=žjaZ o sestavi upravnega videli tudi nekaj dobrih filmov. ^Zveznega, fonda za kadre v s Doslej so že zagotovljeni najbolj-gSp0rfars^u. ši sovjetski filmi »Lenin v okto-p npr bru«, »Capajev«, »Deputat Balti-s RAZSTAVA SLIKARSKIH V ka« in nekateri drugi. Novembras bomo videli tudi dokumentarnig film »Vladimir Iljič Lenin«. §§ Kakor je odbor predlagal žegze;u zaključujejo priprave za'*' na prvi seji, nameravajo nadalje=sre„->., bodo organizirane foto-razstave, v="os/‘ z . °r-u »hmnienti novembrskih dneh bodo po vSeMk,ataloJ ? °Pp-?™,a m , , Sloveniji svečane akademije, med= Mose , 1 , ■ •„ \nremljala \e njimi centralna v Ljubljani, pred-g«™ U^\o o bile zaPU^ videni so razni koncerti itd. |s^e Pntem/A° Vse te priprave bosta seveda^ s spremljala tisk in radio, ki bostas Ko je pokojni M osa tudi redno poročala o najpo-=;efa 1952 prirejal svojo raz*- ^ membnejših dogodkih revolucije^je zbral vsega 42 slik mi*} pred štiridesetimi leti, prikazova-s predstavi ja to vse, kar se je ^ la rn7np H n Vn IH cn c o fflriaiEm*!/, niounnp ho&ate US pojavljali pri nas kot odsev Okto-mnosti. Sedaj pa so beograjs —^ brske revolucije, prinašala spo-=Narodnemu muzeju^ PrlJa^n rjSb, mine naših rojakov. Vaše voino letalstvo 9' bo slavnostno proslavilo svojo 15-Ietnico ji tako rekoč DNEVNIK V marcu je bila v našem izvo- trtletju. Zato lahko pričakujemo, zu na prvem mestu lesna indu- da se bo izvoz ugodno razvijal i dajatve za socialno zavarovanje strija, za njo pa živina, barvne tudi v naslednjih mesecih in da kovine, tekstilije in izdelki živil- bomo dosegli letni plan, ki pred-ske industrije. Dobro se razvija videva, da bomo izvozili za 105 tudi izvoz izdelkov industrije za milijard blaga, predelovanje kovin ter bakrenih i Vrednost našega izvoza je zna-in aluminijastih izdelkov. V mar- šala v prvem četrtletju 40,5 mi-cu je bila na prvem mestu v na- lijard, od tega v marcu 18,7 mili-šem izvozu Italija, pred Zahodno ; jard. Največ smo v marcu uvo-Nemčijo, ZDA, Sovjetsko zvezo, zili kmetijskih pridelkov, pred- Veliko Britanijo in drugimi deželami. Za prva dva meseca v letu je običajno značilen manjši izvoz, tokrat pa so bili uspehi našega izvoza zadovoljivi že v prvem če- SKLICANJE SEJE ODBORA ZA GOSPODARSTVO REPUBLIŠKEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV LJUDSKE SKUPŠČIN? LRS Predsednika odborov za gospodarstvo RepuW15kega zbora in Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS sklicujeta seje odborov za petek, dne 19. aprila 1957 ob 10 v prostorih Ljudske skupščine LRS. Predlog dnevnega reda: 1. Obravnava in sklepanje o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdnih skladih. 2. Obravnava in sklepanje o predlogu zakona o spremembah zakosa o gozdovih. SKLICANJE SEJE ODBORA ZA GOSPODARSKE ORGANIZACIJE ZBORA PROIZVAJALCEV LJUDSKE SKUPSCINE LRS Predsednik odbora za gospodarske organlzarije Zbora proizvajalcev Ljudske skupSčlne LRS sklicuje 1«. sejo odbora za petek, dne 19. aprila 1957 ob 10 v prostorih Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije. Predlog dnevnega reda: Obravnavanje predvidene organizacije na področju gozdarstva. SKLICANJE SEJE ZAKONODAJNEGA ODBORA REPUBLIŠKEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV LJUDSKE SKUPSCINE LRS Predsednika zakonodajnih odborov Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS sklicujeta seje odborov za soboto, dne 20; aprila 1957 ob 10 v prostorih Ljudske skupščine LRS. Predlog dnevnega reda: 1. Obravnava in sklepapje o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdnih skladih. 2. Obravnava in sklepanje o predlogu zakona o spremembah zakona o gozdovih. Iz tajništva Ljudske skupščine LRS. vsem pšenice, pa tudi precej umetnih gnojil, raznih strojev, j bombaža itd. Na seji upravnega odbora so sprejeli sklepe o nalogah zbornice 'V letošnjem letu. V sklepih je poudarjeno, da je treba upostavi-i ti omrežje predstavništev v tuji-] ni in konsignacijskih skladišč naj trgih, kjer je dosti upanja za izvoz naših industrijskih izdelkov. Izpopolniti bo treba tudi konjuk-turno službo, skupni uvoz ter neposredno sodelovanje industrijskih podjetij v izvozu in uvozu ter organizirati učinkovitejšo službo kontrole nad izvozom kmetijskih pridelkov. TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE je priredila v Beogradu propagandno razstavo barvne in črno-bele fotografije z naslovom »Slovenija kliče«. Njen namen je pospešiti domači turizem. Beograjčani se zelo zanimajo za slovenske turistične postojanke, saj dnevno obišče razstavo nad 2000 ljudi. Veliko zanimanje je zlasti za Kranjsko goro, Bohinj, Dobrno, Logarsko dolino itd. V nedeljo bodo razstavo prepeljali iz Beograda v Vršac, potem v Osijek, naposled pa še v Novi Sad. MED UKREPI ZA PREVENTIVNO ZAŠČITO PRED INFEKCIJSKIMI BOLEZNIMI je ena izmed najvažnejših nalog zdravstvene službe uvedba vakcinacije — so včeraj poudarili na seji Sveta za ljudsko zdravje LIJ Srbije. Iz pol datkov je videti, da je bila vakcinacija proti tuberkulozi, ošpicam in tetanusu v letu 1955 izvedena komaj v 40 •/• okrajev. Zlasti slab uspeh je bil v mestih. Pravijo, da je poglavitni vzrok za tako stanje nezadovoljivo stimuliranje zdravstvenih delavcev. KOMANDA VOJNEGA LETALSTVA FLRJ je darovala postaji za naglo zračno pomoč, katere središči sta za sedaj v Vršcu in Beogradu, dve lahki sanitetni letali, ki lahko pristajata tudi na ugodnih prostorih izven letališč. Beograd, 16. apr. (Tanjug). Na današnjem sestanku z novinarji so predstavniki jugoslovanskega vojnega letalstva in Letalske zveze Jugoslavije govorili domačim novinarjem o programu proslave 15-letni-ce vojnega letalstva, ki bo trajala od 1. do 10. maja. Proslava bo zajela vso državo. Hkrati bodo naši letalci proslavljali tudi 10-letnico dela nekaterih vojnih letalskih šol. Ker se proslava našega vojnega letalstva ujema s proslavo Dneva mladosti in »Tednom tehnike«, so na sestanku z novinarji i poudarili, da bodo vojno letalstvo ■ in organizacije Letalske zveze Jugoslavije vskladile svoje pro-1 grame s programi proslave Dneva ! mladosti in »Tedna tehnike«. V letalstvu je že tradicija, da prirede v vseh garnizijah ob dnevu vojnega letalstva javne fizkulturne revije, zlete in prireditve kulturnega in zabavnega značaja. Letos bo nastopilo v Beogradu na dan 25. maja na Stadionu JLA kakih 400 fizkultumikov, vojakov vojnega letalstva s prostimi vajami in živimi slikami Nad stadionom bodo letali med proslavo j helikopterji in najnovejša reaktivna letala vojnega letalstva. Vse enote in šole se že priprav-j ljajo na proslavo Dneva jugoslovanskega vojnega letalstva. V m?0 oljnih slik in okrog \70. T'no sčeprav tudi s tem še ni iz r ^ Mvse umetnikovo delo. Na =bodo zastopana dela iz vs' u sdobij umetniškega ustva ] gA/o.še Pijada. | GOSTOVANJE g MARIBORSKEGA vseh garnizijah bodo priredili^ GLEDALIŠČA V BEOGRAD tekmovanja za prvenstvo JVL vi . n nekaterih športnih disciplinah tery§ Da bi vrnil obisk ce g ^ organizirali kulturne in umetni-gmu dramskemu pozorun ške revije, razstave, predavanjaissambeZ Slovenskega ria j -............. Maribora P’ X.u in filmske predstave. ! gledališča iz Predstavnik Letalske zveze Ju-^očeray na svoje prvo g°s ^ goslavije je na sestanku z novi-gn Beograd, kjer bo Pri, a7'rjng0ni>: narji poudaril, da bodo vse do-^Kreftomh *Kreatur< se i ,-zsCiji mače športne tekme in vsa med-=^lrae Franki v dram,a, odu il narodna letalska srečanja v našvšGoodrich-Hacketta. Po od ~ državi organizirana v znamenjugBeograda bo mariborska ^ proslave jubilejnega leta vojnega^.gostovala prvikrat tudi letalstva. =grebu. ■ • i '" M Moderno opremljeni piloti JLA ■C MNENJA - KRITIKA - POLEMIKA > Maribor v svojih mejah in možnostih w naroke’ dališč, kot je naša republika. vje s<> če je teh gledališč dovolj, to“a, ra,rna^a' tudi meje. Na področju, ki ga 05m;pistrs' mo, pa so pri vseh okrajnih at 0rosVe’ rirnli rw"»QŽ>hpT nri mnihnCITl ClC’ Ji: rjlO*' Ce vzamete zemljevid Podravja v nje- gospodarskem prostoru. Združitev ožjega ljanje občinske samouprave in načel, ki tiijah, posebej pri majhnem “Yvarili Pry, govem širšem pomenu, tedaj boste ugoto- mariborskega področja in Koroške se je naj bi spremljale naše gospodarsko in tarjev, občutne težnje, da m laK vili, 4a teko meje mariborskega okraja na prav s stališča gospodarskih možnosti in družbeno življenje, je v takih pogojih silno fesionalna gledališča v svoJl“ m0 od /vknk plannoli ^1% +OT irru^ T* i nnvnloli t» »i i« Af il m/vlrnranln 1 r /v+ voolno 1 Tl nn«n«m« UStflllOVE SO 111 CC Z 8 ll * ^ ‘SnlfrtV^ ' obeh straneh Drave. Ob tej vodni, paraleli nujnosti pokazala kot realna in naravna, težavno. ustanove so drage m ce jgafcova' se je v povojnem obdobju razvila vrsta V vzhodnem predelu Podravja in Pomurja Gre za vprašanje, ali je podravski in kvaliteto, potem je ne slnf^° teh področij razumljivo.; Ni potrebno po- mestu s teh področij (zlasti če bi ga mo- nove družbene odnose pri • to v p? j? . ■ in iA ■ t v , J” .j, • ’ navijati znanih statističnih podatkov o na- dernizrrali), močno ovrže vse pomisleke ve- starega, preživelega, kar J.e P naše 5« rlr» (“vnc !ir»len mPmli« pn*Jn’ r°dnem dohodku, gospodarski zmogljivosti likih razdalj, ki nas pogosto plašijo v na- Polnem nasprotju z napori, , v dru & Obeh okrajev in jili primerjati z maribor- šib utesnjenih geografskih pojmovanjih. «ne okrepijo in dobijo nov status ptujskega in murskosoboškega. Pustimo ob ik‘m; Č v<^ vr^na primerjava pokaže velike razlije, spodarslco nesaihostojnih občin, da se po- Bežen pregled podravskega ’ h Jv mnnrSii in sa nri kaže na Innogo ugocinejši položaj Maribora vezujejo z močnejšimi občinskimi središči, skega področja pofcaže, da^ se J ejivela’ ustavimo pr, ^ njegovegasgos*odar8Jkega prostora. tako bi morala obstajati tudi težnja teh okrajna teritorialna razdelitev P^Lve- ' J ^ Poslovanje obeh okrajnih administracij občinskih središč, manjših mest, da najdejo da bo treba iskati novih mo/nos Industrializacija v zadnjem desetletju v Ptuju in Murski Soboti je zato bolj te- združitev z večjim mestom. Ne zaradi zovanje občin na tem področju. raZl0erja je področja ob Dravi močno zbližala. Na- žavno, gospodarske možnosti so manjše, mesta kot mesta, ampak njegovega gospo- ta način bo moč odstraniti nes ge- živi Koroška, Štajerska in Prekmurje imajo Vzdrževanje majhnih, pasivnih občin še darskega, trgovskega, prometnega, kultur- in doseči skladen razvoj. yPra- ? ienes^1 v tej luči le še bolj folklorni nadih, gospo- dodatno otežuje proračune, kolikor niso nega itd. pomena. Ali je smiselno, da na veda, če ni moč ta razmišljanj ^es0r»i' darske podlage za tako opredeljevanje ni, že sami izdatki za okrajne administracije takem majnnem prostoru obstajajo majhna na širše ozemlje kot je Podravje. ^ v g or oziroma je prav gospodarska podlaga bi- občutno breme za področje, ki ga okrajne mesta z okrajnimi administracijami? Ta meria in anomalije, ki se poj^a odroČiJ stveno spremenjena. Kolikor bi se poli- meje utesnjujejo. .0 kakin širših perspek- mesta imajo svoj pomen za svoje bližnje spodarstvu posameznih o®?1*’’ ^gjtev, tično upravna razdelitev v prihodnje na- tivah in načrtih je v takih okoliščinah zaledje, umetno ga ni moč povečati ali okrajev, terjajo rešitev, lo-da j po-slanjala na to preživelo, v srednjeveških težko govoriti, saj predstavljajo obstoječe razširjati, če ni gospodarske podlage in ustTCza spremenjenim pogojem, .^got,al' pogojih ustvarjeno teritorialno porazdeli- razmere v kmetijstvu, komunali, zdrav- niti perspektiv. Poglejmo na primer kul- pužča lokalizmu in folklorni s . tev, bi bistveno grešila proti spremembam stvu itd. že zdaj največkrat kaT nerešljive turno življenje. Bržkone ni države, ki bi nosti, ki lahko dejansko poro yresrtill in sodobnemu razvoju v tem obdravskem gospodarske in socialne probleme. Uveljav- imela tako gosto mrežo profesionalnih gle- naprej. Delavsko-družbeno upravljanje Vzgoja, večja perspektivnost in pomoč zbora proizvajalcev Delavsko upravljanje se pošto- 1 sti zanimajo za probleme svojega se na seje temeljito pripravili in | jih tako, da so jim odpovedali muruveliavlJa tudi v podjetjih in kvečjemu še — sosednega pod- lahko tudi aktivno sodelovali v j službo...« Ali je res samo to pot svvv občine, kar po jetja. ’ razpravah, preprosto zaradi tega, za odstranjevanje težav? dokazujejo podatki, ki so ' ‘ ...... ^etavski sveti in upravni OT7I3.1 i /%Vw^iir»ic.lrcvrv»n , Posredovali občinskemu vodstvu SZDL. Vprašani so bili delavski sve- 'Večjih podjetij. V teh pod- U 20 L^,.so imeli delavski sveti v uu mandatni dobi skupaj 183 Ds ,.P°vPre^n° devet sej na en in,’, 15 upravnih odborov pa je ®Wo 191 Sej ali dvanajst in pol vji. en UO. V šestih večjih , Jetjih (Tovarna mlečnega prati ' ^oui.ia, Mura, Potrošnik, d(vi?Ur, *n Sograd) so imeli lovski sveti še DOMALA POVSOD ENAK I ker dobijo dnevni red brez osnov- Naposled pa tudi ne kaže spre-REFREN ' ne obrazložitve obravnavanega gledati, da sta poročili za delav- V nekaterih podjetjih že pre- gradiva komaj dan ali dva pred ske svete svojih podjetij (določ-raščajo sprva nebogljene želje v samo sejo. (Potrošnik, Agroservis neje: odgovore na vprašanja) pod-vse bolj odločne zahteve: posre- itd.), s čimer je precej ohromlje- pisala edinole v prvem primeru dujte nam več politično-gospodar- 1 no njihovo osnovno poslanstvo: tajnik, v drugem pa direktor pod-skega znanja! — kajti delavsko namreč, da bi bili tudi na svojih jetja. Drugo je seveda vprašanje, upravljanje šepa prav zaradi po- delovnih mestih dobri tolmači ali je tako tudi zagotovljena sa-litične nerazgledanosti in prešib- sklepov in smernic organov DU mokritičnost pri ocenjevanju de-ke gospodarske usmerjenosti čla- in prenašalci predlogov in pri- lavskega upravljanja ali pa sta nov DS in UO. Potrebo po poseb- pomb iz kolektivov v te organe, podpisnika izpolnila zgolj samo še nih seminarjih za člane delavske- Na kmetijskem posestvu v Ra- eno formalnost, da sta dala odloga upravljanja nakazujejo in že kičanu imajo več delovišč, toda čilno piko na L L. K. tudi predvidevajo v 10 vprašanih sklepe organov DU tolmačijo de-podjetjih. Na tem področju so v lavcem upravniki namesto tamkaj enaindvajset Separaciji kremenčevega peska v zaposlenih članov DS. Povsod pa Pomagajmo zemlji, da bo obilno rodila UDra ■ enauKiiVBjaei ^separaciji Kremenčevega pesKa v zapusienm ciauuv uo. ruvsuu j* jetiiVni CK^K>r'- Prvih štirih pod- Puconcih komaj pri začetniškem ni tako. V tovarni »Mura« tolma p Ps deset izrednih sej. koraku, saj navajajo, da niso mo- čijo sklepe samoupravnih organov je rZTrje sei z UO gli dobiti predavatelja, ki bi jim po osnovnih delovnih enotah — tekorf6 Pod j eti j ustrezno; po- pomagal pri proučevanju zakona brigadah. V Panoniji dobijo člani bilo K ^ le kaže na težnjo, da bi o delavskem samoupravljanj^. Pri DS potrebno gradivo že nekaj dni tja n + ~e ^elavs'kega upravlja- »Zidarju« se zavzemajo za večjo pred samo sejo. Pri tem jim iz-(hotif v Žno na uPTavnih odborih aktivizacijo pod okriljem do sedaj da.tno pomaga strokovni svet — Uq, Zvezda: 6 sej DS in 24 sej bolj slabo aktivnega Kluba de- stalen organ GS. Podobno je tudi sv J: Pa, da so se delavski lavskega samoupravljanja. V CZP v gradbenem podjetju Sograd, če- te iS** v mani bistve- Pomurski tisk menijo, da bi bilo prav hkrati ugotavljajo, da so •feb t ' kl sodijo bodj v pri- potrebno spričo specifičnosti pod- bili organi delavskega upravlja-•tuvR uPra,vnih odborov (Rafi- jetja (tiskarna, časopis, knjigotr- nja do sedaj pre*labo povezani 12 v' se3. DS in 4 seje UO). V štvo, založba) na seminarju pro- z delovnim kolektivom in da je VDreč^3 Podjetjih je bila po- učiti predvsem notranjo strukt.u- zan.je enoletna mandatna doba 85 u’deležba na sejah DS ro podjetja in njegovega pošlo- i očitno prekratka — zlasti še v “■odstotna. Kmetijske imce iz krajev ob Meži Kmetijska zadruga Tolsti vrh - pospeševalec kmetijskega napredka vjj.^ nekaterih delovnih kolekti-delaf6, ožituje težnja po širjenju uP™vljanja, kar je P^tiven pojav; o važnejših v urin- ^ ir> problemih (proiz-rifm na®^1 zaključni račun, ta-in nrf?r-av^nik itd.) razpravljajo celot 0 ('e'ovn' kolektivi kot kod h ie sicer, da še pone-fov j .°^neie ne razlikujejo zbo- 150(1 določne sinri;i!e!avc^v 1:1 uslužbencev od tli hi^ 11 sestankov, to pa tudi je> '"veno odločilno, kajti glavno 6rL a se delovni kolektivi nepopit,,?.. Uveljavlja j o kot odločilni dih s pri uresničevanju glav-v j6tam°ppravnih nalog. Oblika jeria Primeru ni povsem pogo-12 . Vsebino. Tako so imeli v- VspL^^ijih skupaj 38 sestankov na g k°lektiva ali 3,17 sestanka lav&W podjetje. Za širjenje de-Potrehf! upravljanja pa se bo in ga 0 *e dosledneje zavzemati &krbno razvijati. ZBoDA PROIZVAJALCEV ne čutijo Kmečka zadruga Tolsti vrh — v občini Ravne na Koroškem se zadnja leta razrašča po vseh vejah dejavnosti kakor dobro negovano drevo. Pognala je korenine zadružništva v to močno koroško zemljo. V njenem odboru so napredni kmetovalci podrbčja, duša je pa znani, razgledani mož — zadružni aktivist tov. Šmarčan Franc. Zato sem se obrnila nanj in rad je ustregel, čeprav mu premnoge skrbi belijo glavo in je »naprežen« v delo. »To je bilo glavno pravilo ob jesenski in sedaj ob vigredni setvi*. Prizadevanje nekaterih članov pospeševalnih odsekov, večja razgledanost do pred leti še precej konservativnih kmetovalcev (predvsem gorjancev) in pa kov, a le bolj v nižinskem svetu, medtem ko drenaža v višinska gospodarstva še ni prav prodrla, pa bi bilo potrebno. Zadnje čase bolj gnojijo z živinskim gnojem, poslužujejo se Thomaso-ve žlindre in nekateri gospodarji V Izlakah popravljajo kopališče, na prostem bodo uredili bazen p ...» vanja, da bi člani DS lahko po-1 gradbenih podjetjih sezonskega na zeleno vejo — akcijo bomo hja značilnost, ki jo orne- tem uspešneje^ razpravljali o pro- značaja. skušali še bolj_ razgibati. Pridelo- dane materialne možnosti v naši so dvignili hektarski donos od zadrugi so bili tisti činitelji, da 2000 do 3000 kg. smo se postavljenemu cilju moč- Res je sadjarstvo na tem na-no približali. Kmečka zadruga je gem močno nagubanem svetu ob nabavila motorni selektor in za- Meži postranska panoga (glavna praševalec, na njih so kmetje je vsekakor živinoreja!), a kadar očistili in razkužili za jesenski in je dobra letina, daje čedne do-vigredni posev okrog 50.000 kg hodke. Tržišče je blizu in sadja žit. Imajo pa še sami okrog 20 fužinarji na Ravnah nimajo ni-ročnih selektorjev — računamo, boli preveč. Največ sadnega drev-da je prišlo v zemljo okrog 80 % ja starega že nad 80 let, zato očiščenega semena. Ker so naša so v sadjarskem odboru zadruge koroška žita precej izrojena, smo j sklenili, da bo treba tu narediti posvečali dosti skrbi zamenjavi j kmalu preokretnico. V zadnjih semena in naročilom kakovost- 14, letih so sicer nasadili več ko nih semen, ki so bila prej na teh 1 40OO sadik, a to le po obronkih tleh preizkušena. Treba bi bilo ^ ;n pašnikih, šele letos so nekate-pa še kakih 6 let držati ta sistem , rj začeli sadno drevje negovati, zamenjave, da bi prišli pri tem Letos bodo Tolstovrščani uredili dala po bilanci 1,635.000 din. V poljedelstvu smo dosegli tudi • lepe uspehe: pšenica je dala več, kot je Pilo lani povprečje v Banatu (1800 kg), krompir 165 centov na ha, oves 1600 kg, silos 250 centov, zelje pa celo 410 centov na ha. Vrednost poljedelske proizvodnje 2,635.000 din je najvišja, odkar gospodarimo na teh posestvih. »Kaj pa vaše gradnje, vse planirano zgotoviti?« ste uspeli fedkni^lna vprašanih, je, da le blemih in nalogah podjetja kot v svLpkj ali pa sploh ne vidijo celote. Pri Potrošniku se zavze-- h sredini odbornikov okraj- majo za izobraževanje ----------------- NERAZČIŠČENI POJMI vanja semenskega krompirja se je oprijelo že 12 kmetovalcev na Tu ir* tam so imeli v minuli 10 ha površin. Je pa nekaj nasa- zbora proizvajalcev. Iz osmih upravljalcev na dobro pripravlje- mandatni dobi opravka tudi. s dov odpadlo iz izbora zaradi na-ni&f ih podjetij so sporočili, da nih tečajih. V podjetju Panonija j pojavi, ki so tako ali drugače pada viroznih bolezni. Semenska ^zbora V®h*h. Delavski svet GP »Zidar«: tudi gospodarsko in politično j mezni člani UO oportuno odrekali še ne morejo prav razumeti. Ds enkrat prišli na sejo so se že do sedaj resno trudili,! zmanjševali vlogo in preptiž or- služba mora biti poštena in stro- VnK-i- E>rav so jih ponekod tudi da bi na sejah DS svoje delavce ganov GU. Pri Zidarju so posa- ga, česar nekateri pridelovalci 1_; i /'I Tl tnrll’ CfAiCnA^tSirCiVA in rvvll.fi^nrt I vmnmi X1nmi TT/V /vmnml, /» «?_______________________ • ______ »\a tie ‘ “ase zastopstvo v tem vaz- oblastvenem organu.« In pri in m delavca doumljiv način . ka UO so morali razrešiti in od- Ca v hrib in v graben, pa zopet ^Z^haničnem podjetju »Rafi- ^ i- ir --------------- - ? - ■ * - ko gre za proizvodni na- organi DU dobili večji vpogled v m za aeiavca aoumijiv način • • • ka uu so morau razrešiti in od- ca v h ib ,-n v graben, pa zopet V Tovarni mlečnega prahu misli- pustiti iz službe. V gostinskem v hribl) j iznolnievali anketne posvetu- jo, da bodo s seminarjem dosegli podjetju .Zvezda so posamezni j SQ poiasnievali rentabilnost okraj in zaželeni smoter le tedaj, če bazdeljevanje dohodka pod- pristojnosti in posle družbenega ».« __ Manjka torej stalne in upravljanja ter v finančno poslo- bfink- 7* — Manjka torej ________ . lK°vite pomoči, ki bi bila vanje podjetja. Domala povsod pa eriena k zagotavljanju po- se tožijo, da upravljale! premalo s^Jhh uspehov podjetij, razen poznajo bistvene zakonske pred-lonfi v nekaterih podjetjih (Ko- ptse, .ki se neposredno dotikajo V Potrošnik, Panonija itd.), njihovih pristojnosti. fjiJS premalo se pripravljajo, ze nekako po službeni dolžno-' Očitno je tudi, da v nekaterih podjetjih nimajo člani delavske-1 ga upravljanja dovolj časa, da bi 1 s pijančevanjem in nesoi o- umetnih gnojil in člani zadruge postrežbo zapravljah ugled SQ njjb (gnojilih namreč) prid-podjetja. Nekdo se je celo tako no poJgali. Zadruga beleži po- oSSrnff z' uSavmkom Pred- ,fsd0 ^ 5azn'h sednika DS so razrešili spričo UpTn kromnVrUč»JV0 “ 'T" očitnih odstopanj od načel delav- ke in krompinšča, manj za žita. (skupno z zadružnim posestvom) več ko 10 ha novih nasadov (zlata parmena kot oplojevalka, glavni vrsti pa jonathan in krivope-celj!). Zdi se, da so naši kmetje zdaj dobili precej veselja do ob- »No, gotova je gnojnična jama, silos, kozolec, zgradili smo preko 200'm kamenite ceste, adaptirali goveji hlev — no, še kaj manjših popravil smo imeli. Občutno breme pa predstavljajo za nas obresti na osnovna sredstva, rezervni skladi, ter visoko ocenjena osnovna sredstva, zaradi katerih nastaja visoka amortizacija, sicer bi res mogli počasi zlesti na zeleno vejo in uresničiti še obširne načrte.« Odkar ie zadruga prevzela še nego in obnovo gozdov, je bilo že marsikaj koristnega postorjenega v tem kotu. Pogozdili smo zadružniki oz. gozdni posestniki 3 ha, izpopolnili 9.5 ha nasadov, posadili smo več ko 59.000 dreves. Očiščenih je 10.75 ha gozdov posebno tam, kjer je lansko neurje napravilo občutno škodo. Važno pa je, da sadike lepo rastejo. In že spet je zabrnel telefon: predsednika področne dravograj- nove svojih sadovnjakov. Zal pa preaseaniKa poorocne oravograj-se kreditov za obnovo, katere |ke zadruzne poslovne zveze tov. nudi hranilnica prav zaradi orne- ^marčana vab.jo na neko sejo-jitve (le nad 5 ha strnjenih naša-! kooef: mnogo bi nam imel po- dov) ne morejo poslužiti, kakor vedati. Bo pac se za drug.c kaj bi se jih radi, sVj so ti grunti ostal°- Hvala* M‘ H* vsak zase celota sredi gozdov, zaradi katerih strnjenih nasadov ne moremo urediti. »Prej sto omenili, tovariS upravnik, vaše zadružno posestvo - kaj, ko bi ie o tem katero rekla?« Usmerili smo oboje posestev (vsako je na svojem hribu) na živinorejo — panoga je renta-,bilna in še okolišu koristimo s skega samoupravljanja. Pri Bli- To je pa pri nas še precej za- ’ plemensko mlado živino. Za mle-sku so nekatere zapianike zapra- nemarjeno, v občinskem merilu . ko s posestva se stranke kar povili, drugih pa še niso prepisali, pridelamo komaj 1500 do 2000 kg , tegujejo, saj ima povprečno V mizarski delavnici Jelka so za- sena na ha. 30% travnikov je 3,7 stop. tolšče), mlečnost se je pisali: »Težave DS in UO so bile zamočvirjenih in zaraščenih z 1 dvignila za 6000 litrov, povprečno v tem, da so imeli največkrat grmovjem; lani v jeseni so kmet-j namolzemo od krave 2300 litrov, spore z delavci, odpravili pa so je skopali 3 km drenažnih jar-1 Skupna proizvodnja živinoreje je tarifnega pravilnika v hmeljiščih se je začelo delo Slovo od Petra Kajžarja •Pom Ponedeljek sa J« na prostoru pre« Padllh v RuiRh »bralo vet »to ljubil *° se poslednjič poslovili od prl-P ‘ ^ga uslužbenca LM Petra Kajierja. *!tl h radnje dni zdravil v marlbor- b,l Mnumc, a J« zaradi hude zahrbtne p,C|*m v soboto umrl. Kajžer je med okuje ,rxie!oval v NOV. po osvoboditvi pa Pos, 05(*1 mllltnlk. Povsod, kjer je bil za-je bil vzoren delavec. V Rulah je v f| al °<1 leta 1952 dalje, napredoval je p, n vodnika, po svoji službeni dolžnosti l^j J* hll ie pomočnik komandirja postaje ib^Plo pokojnika so izpostavili no bjij 0 Tn odru v dvorani SZDL, kjer so l,v kastni straži njegovi najožjl sode-(h člani ZB. Pred pogrebom so imeli <»li 11,,'“ svečanost, kjer so sodelovali ru-Pato0wli>a na pihala In dva pevske zbora, lov *** se Je 0,1 poltojnlka v Imenu Ruleta P°slovll sekretar Obč. komiteja ZK I, ' ^utančlč. Od pokojnika so se poslovili Tj)»*,(0Phik Strelskega druitva In zastopnik Hje ' N*to so Kajžerja prepeljali v Beltince, *° Sa pokopali. Jak nad menoj. Tu in tam se je rdeči svinčnik vbodel vame in kmalu nato so naočniki obrnili telefon in poklicali Pepeta. Potlej sem spet romal v predal in čez nekaj dni se je vse skupaj spet ponovilo: naočniki, rdeč svinčnik, telefon in Pepe, ki je ves razburjen spet pritekel v pisarno komisije. Nato kratek oddih za nekaj dni in spet... Pepe se je penil in jezil kot takrat, ko me. je sestavljal. Naočniki pa so mu moleli Uradni list, ki me je prezirljivo gledal. Naočnike sem »Kdo je kriv, da naš tarifni pravilnik tam so tudi delavci po malem godrnjali... videl zopet takrat, ko so me po dolgem še ni potrjen?« je donelo v telefonski slu- Moje dokončno rojstvo pa je bilo narav- ležanju v zibki potrdili. To je šlo izredno šalki. »Kaj je z našim tarifnim pravilni- nost triumfalno. Tisti večer se je Pepe hitro. Naočniki so rekli moje ime in »v kom?« je mračno vprašal računovodja z direktorjem vred napil do onemoglosti redu« in komisija je rekla »v redu«. Mislil »Pločevinke«, ko je vstopil v pisarno. Za in potem sta se objemala v navdušenju, sem, da je končano, ampak moje romanje njim je prišel direktor tovarne »Vijak« in da sem prišel na svet. Nato sem sanjal se je nadaljevalo. Prišel sem sčm, v ta ni nič rekel, samo preteče je bolščal v v svoji zibki — predalu še kakšnih deset predal občinske komisije in tu bom menda uradnika in njegove oči so govorile: »Je dni, nakar so me predstavili delavskemu porumenel, preden me bodo vzeli na potrjen?« Potem so prihajali še drugi in svetu. Delavski svet me je od prve do svetlo. Zato sem se oglasil. Strahotno se nabralo se jih je precej. Uradnika sta bila zadnje besede pregledal, se prerekal, pre- bojim novih naočnikov in novega rdečega samo dva in sta se znašla v precepu. »Kdo obračal, tovariš od višje komisije me je svinčnika. Saj so me že tako čisto porde-je kriv?« so vpraševali predstavniki pod- grajal glede tarifnih postavk za kvalifi- čili. Kdo je kriv? Presodite ljudje. Jaz, jetij. »Podjetja!« sta v en glas odgovorila cirane delavce; moj očka računovodja Pepe Tarifni Pravilnik osebno mislim, da je uradnika. »Računovodja, ki ne zna pra- je kremžil obraz, delavski svet je namreč krivo to počivanje v »zibkah«, kaj pravilno sestaviti pravilnika, ni nikakšen ra- grajal postavke za vodilne uslužbence in vite?« čunovodja!« »Aha!« so grmeli predstav- počutil sem se kakor na sramotilnem • niki podjetij. »Mi smo krivi? V svojo last- stebru. Potem sem prišel v časopis: TA- »Vi, v podjetjih ste krivi!« sta v en no skledo bi pljuvali?« »Zakaj pa ni po- RIFNI PRAVILNIK TOVARNE »VIJAK« glas grmela uradnika. »Imeli ste časa tri trjen naš pravilnik, ki je bil najboljši VZPODBUDA K VEČJI STORILNOSTI, mesece!« »Tri mesece,« so posmehljivo pravilnik v okraju?« je povzdignil glas Pepe si je izrezal članek iz časopisa in rekli predstavniki podjetij. »Kaj pa delate direktor tovarne »Vijak«. »Kdo je torej proslavil ta dogodek, kakor da sem se po- vi tri mesece?« »Popravljamo vaše n'a- kriv?« novno rodil. Jaz pa sem počival v zibki_ pake!« sta se razburjala uradnika. »Zakaj • — predalu kdo ve koliko časa, dokler me' pa ni potrjen naš pravilnik, ki je bil naj- »Jaz vem,« se je z nedolžnim glaskom nista nekega dne direktor in Pepe lastno- boljši v okraju,« je zavpil direktor to-oglasil Tarifni Pravilnik iz zaprašenega ročno odnesla k okrajni komisiji in sindi- varne »Vijak«. »Komisije, te so krive! Za-predala. »Jaz najbolje vem... Poslušajte katu, da me potrdijo. Slovo od rojstne kaj ne zaposlite več ljudi pri tem delu?« me, ljudje! Sem čisto navaden Tarifni Pra- zibke — predala je bilo težko. Nenadoma »Midva nisva komisija,« sta rekla usluž-vilnik, to je moje ime in priimek. Tarifni sem se znašel v velikanski zibki, kjer nas benca, »sva samo nameščenca. Povejte to Pravilnik tovarne »Vijak«. Moje težavno je počivalo cel kup bratov tarifnih pra- komisiji!« rojstvo so spremljale tako nesramne klet- vilnikov. Nihče več se ni menil zame in »Vrag ve, kdo je sploh kaj kriv!« je vice računovodje Pepeta, da jih ne morem sam ne vem, koliko časa sem počival v zarentačil računovodja »Pločevinke« in za-ponoviti. Porajal sem se kos za kosom, predalu. Ko so me končno prinesli na loputnil vrata. Za njim so odšli tudi drugi, z bolečinami, komplikacijami, glavobolom svetlo, se spominjam samo bliščečih naoč- V pisarni je zazvonil telefon... računovodje in krikom direktorja. Tu in nikov in rdečega svinčnika, ki je plesal -mr To in ono iz Ajdovščine VOLITVE V DELAVSKE SVETE Na volitve v delavske svete so se v AjdovSčini dobro pripravili. Med prvimi so imeli v soboto, 13. t. m. volitve na trgovskem podjetju »Hubelj«, ki -se jih je stoodstotno udeležil ves delovni kolektiv. V 15. članski nov delavski svet so izvolili tudi 5 žena in mladink, kar je več kot prejšnja leta, kar dejansko tudi ustreza številu njihove zaposlitve v tem podjetju. Na ta dan popoldne so imeli tudi veliko predvolilno zborovanje na sadno likerskem kombinatu »Fructalu«, na katerem se je delovni kolektiv podrobno seznanil z uspehi lanskoletnega družbenega upravljanja. Volili pa bodo v sobotQ, 20. t. m. Prav tako bodo v tem tednu volitve delavskih svetov v tekstilni tovarni, mlinskem podjetju, LIP-u, kovinskem in mizarskem podjetju v Ajdovščini ter v tovarni poljedelskega orodja v Batujah. STRELSKO DRU2INO BODO USTANOVILI Na zadnji seji je MOZB NOV v Ajdovščini dal pobudo za ustanovitev strelske družine, katere ustanov/ii občni zbor bo 25. t. m. Razen trga je razpravljal o organizacijskih vprašanjih in pripravah za dostojno proslavitev 5. maja, občinskega praznika. ITALIJANSKI MLADINCI NA OBISKU V nedeljo, 14. t. m. dopoldne je obiskalo tekstilno tovarno v Ajdovščini 54 mladincev KPI Goriške federacije pod vodstvom njihovega sekretarja Fe-lice Leonardona. Italijanske mladince komuniste je spremljal sekretar okr. komiteja LMS v Gorici Miro Lukeš. Gostje so se zanimali za delovni proces, način nagrajevanja, norme, posebno pa še za delavsko družbeno samoupravljanje. Po ogledu tovarne jim je delavski svet TT priredil v hotelu »Planiki« kosilo. potlej i»o se italijanski mladinci odpeljali ogledat Postojnsko jamo. -mar ZWI LEPO SKRBI ZA SVOJE ČLANE Na občinski konferenci ZVVI v Aj dovščini se je v nedeljo, 14. t. m. do poldne zbralo več ko 40 delegatov iz 18 osnovnih organizacij, ki delujejo na območju občine. Občinski odbor ZVVI v Ajdovščini šteje okrog 460 članov in je eden najmočnejših v goriškem okra ju. Lani je organizacija na različne načine pomagala članom, odbor je organiziral več krajevnih posvetovanj, veliko družabno prireditev, obdaril otroke padlih borcev NOV, razdelil 27.000 din kot podpore ter odposlal 12 najpotrebnejših na zdravstveno klimatsko zdravljenje, Najdclavnejše osnovne organizacije so na Colu, v Ajdovščini, Gabrju, Kamnjah in Lokavcu. Za bodoče pa so sklenili, da še bolj utrdijo medsebojno sodelovanje z ostalimi množičnimi organizacijami, kakor tudi z občinskim ljudskim odborom. 8 ( >PORT IN TEIEINA VZCOJA ) SREDA, 17. APRILA 1957 USPELA SKUPŠČINA ŠAHOVSKE ZVEZE SLOVENIJE KVALITETA ME DOHAJA MNOŽIČNOSTI Sl^v»n:i» ^el,° -,e bila v Ljubljam VI. redn« sknpščina Šahovske *veie fei1 86 Jd J* udeležilo 26 zastopnikov ij enajstih okrajnih Sa- 5d,borov- Po pozdravnih besedah predsednika SZS Eda Turnherja, In ii V5 ? prof- 9a rov®^om na čelu in treh komi- SIJ, je izvršni odbor SZS poročal o svojem delu za razdobje dobrih 28 mesecev. Sedanja Šahovska zveza Slovenije je leta 1948 izšla iz bivšega šahovskega od- hftTfl Slfiveniro Iri Kil '___1 _ —-------- i-iaauv v UMIOV- nih organizacijah, kar je bilo za 268 članov več kot leta 1936. Današnja republiška šahovska organizacija je imela ob koncu minulega leta med 11.241 registriranimi člani 3150 članov s pravico nastopanja na prvenstvenih tekmovanjih. V Sloveniji, ki je imela pred 20 leti v 16 organizacijah 425 članov, je sedaj 125 šahovskih društev, klubov in sekcij. Na tem področju smo dosegli torej izreden napredek. MOJSTRI, MOJSTRI... Razen velemojstra dr. Vidmarja in Pirca ter mednarodnih mojstrov inž. Vidmarja in Puca ima Slovenija 24 večinoma mladih mojstrskih kandidatov, 73 ker je njeno področje omejeno le na višje kategorije. Tudi tu je videti precejšen napredek z izjemo mojstrov, kjer sta prirastek zadnjih debetih let le mojstra Germek in Longer. Pred to nerazveseljivo resnico izvršni odbor SZS v »vojih poročilih ni zamižal. Predsednik je dejal: >. . . Da v minulem poslovnem obdobju med mojstri nismo dobili nobenega prirastka, pa moram tudi na te, ki jih imamo, nasloviti nekaj opazk. Večina mojstrov se je odtegnila rednemu organiziranemu šahovskemu življenju v •vojih organizacijskih enotah, s čimer je šahovski napredek marsikje občutno prizadet. Menim, da član, ki je dosegel tak naslov, ni odvezan vseh društvenih obvez, temveč si je z mojstrskim naslovom pridobil določene moralne obveznosti do ostalega članstva, če je šahovska organizacija organizacijsko omogočila svojemu članu tolikšen napredek, da je dosegel mojstrski naslov, je po mojem mnenju neogibna moralna dolžnost takega mojstra, da od tega svojega uspeha nekaj nudi svoji matični organizaciji. Z vso upravičenostjo bi bilo pričakovati, da postane tak mojster učitelj in mentor vsem, posebno pa talentiranim članom v svojem društvu.« PREMAJHNA POVEZANOST Poznejše razpravljanje o dvigu kvalitete naših mojstrov in mojstrskih kandidatov, ki se ga je udeležil tudi nameščeni strokovni svetovalec SZS Vasja Pirc, je to vprašanje osvetlilo tudi z drugih strani. Težave in pomanjkljivosti je moč opaziti v neprimernih študijskih prostorih, nesistematičnem delu in nepravilni uporabi strokovne kartoteke ter knjižnice. Med kvalitetnimi igralci je bilo videti tudi premajhno povezanost. Zato se bodo v kratkem sestali vsi slovenski kvalitetnejši igralci na posvetu, kjer bodo razpravljali o teh zadevah in o načinu prihodnjega boljšega dela. Želeti je, da bi uspeli. PROBLEMI OSNOVNIH ORGANIZACIJ Naivečje ovire za še večji razmah šahovske organizacije so težave, s kate- rimi se borijo osnovne šahovske organizacije, ki povečini pogrešajo primerne prostore. Marsikdaj pa oi našle te organizacije ugodno rešitev z naslonitvijo na druge družbene organizacije, kot zadruge, sindikate, društva »Svobod« in razne kolektive. Povsod naj bi šahovske organizacije skušale doseči sožitje in sodelovanje s čim več organizacijami v svojem kraiu, kajti le tako se bodo njihovi člani vključili v zdravo družbeno življenje v mestu in na deželi. Sedaj, ko ima SZS 11 okrajnih šahovskih zvez, v katere se bodo preimenovali okrajni šahovski odbori, mora biti vsa pozornost usmerjena k utrjevanju teh novih organizacij, ki bodo prišle do polnega razmaha le z najtesnejšo povezavo z ostalim družbenim življenjem po okrajih. ŠTEVILNE PRIREDITVE IN KOLEDAR Šahovsko življenje se je v razdobju zadniih dveh let izredno razmahnilo. Šahovski festivali na Bledu in Portorožu, pokalni turnirji v Ljubljani, Celju, na Jesenicah, spominski turnirji na Rabu in tako dalje, pričajo o živahnem delovanju. poseoen razmah so dobile, mimo uradnih, nove tekmovalne oblike pri sindikatih, pionirjih in vajeniški mladini, pri kateri utegne imeti iah pomemben vpliv za razvoj duševnosti. Razen sorazmerno lepih uspehov nekaterih naših pomembnejših mojstrov, mojstrskih kandidatov in moštev doma ter na tujem, so lepe uspehe * dosegli naši problemisti Maslar, Germek, Makuc in Hriberšek. Po živahnem razpravljanju o raznih vprašanjih so sklenili, da bo žensko prvenstvo Slovenije v Idriji, po en republiški polfinale v Pomurju, Mariboru in Ljubljani ter I. pionirsko posamezno prvenstvo julija v Rimskih Toplicah. Zaključno tekmovanje letošnjega prvenstva sindikalnih podružnic bo od 29. maja do 2. junija v Portorožu, brzopotezno prvenstvo Slovenije pa v čast Dneva vstaje 21. julija v Postojni ali v Trbovljah. Seminar za sodnike in organizatorje bo v prvi polovici maja v Laškem, Vil. posamezno prvenstvo Slovenije pa bo med 15. julijem in 18. avgustom. Mladinsko prvenstvo Slovenije se bo sa-čelo okrog 10. julija nekje na deželi. Skupščina je ugotovila, da je dosedanji izvršni odbor SZS za svoje vsestransko uspešno opravljeno delo vreden vse pohvale. Zato je nagradila nekatere člane odbora, zlasti predsednika Turn-herj& in sekretarja Kapusa s častnimi in gmotnimi priznanji. Z malenkostnimi spremembami je bil izvoljen dosedanji odbor. EKA V ZADRU BO LETOS športni festival Letos bo v Zadru prvi športni festival, ki se bo, kot je zamišljeno, v naslednjih letih razvil v pomembno mednarodno prireditev. Organizatorji zadrskega festivala nameravajo vsako leto od 15. julija do 15. septembra organizirati večje število tekmovanj, predvsem v vodnih športih, pa tudi v ostalih športnih panogah. Za letos predvidevajo v okviru veslaškega tekmovanja državno mladinsko prvenstvo, nadalje prvenstvo najboljših veslaških klubov Mornarja in Gusarja iz Splita, Krke iz Šibenika in Jadrana iz Zadra. V jadranju bo državno prvenstvo v vseh petih razredih tradicionalne zadrske regate, medtem kp bo plavalna organizacija' priredila mednarodni vaterpolo turnir, nadalje državno prvenstvo v »kokih, državno vaterpolo prvenstvo za mladince, vaterpolo prvenstvo Hrvatske in druga tekmovanja. Rokometnega turnirja bi s« udeležili rokometaši iz Zagreba, Splita, Ljubljane, Reke, Pančeva in Zadra. Na sporedu bodo tudi motociklistične in avtomobilske dirke, letalski miting in številna druga tekmovanja, zlasti v ribolovu, kakor tudi številne kulturno-umetniške prireditve. Za prihodnje leto nameravajo organizatorji festival še razširiti. Tako med drugim predvidevajo tekmovanje za evropski vaterpolo pokal, nadalje mednarodno prvenstvo v plavanju in turnir evropskih državnih prva*-kov v košarki. Kolona smučarjev si utira pot mimo ledeniških razpok Pr Piz Buinu (zadaj) S SMUČMI PO TRITISOCAKIH ŠVICE IN ARLBERGA Mednarodna naveza ^l-Brzojavki Včeraj smo objavili prvi del pisma Kmalu po vzponu na Dreilanderspitze se našega poznanega alpinista Rada Ko- je vreme zopet pooblačilo in pobočja Sil- čevarja, ki je na tečaju alpskega smučanja v gorovju Silvretta, danes pa objavljamo njegov drugi del. Priznanje, čestitke in morda slovo kolegu. Prisrčno, kaj ne? Takole so pozdravili nemškega reprezentant« VVillija Schroderja mladi nogometaši njegovega kluba ATSV Bremen Šport po svetu Burrini prvi na Kaninu Na XIX. tradicionalnem mednarodnem smuškem tekmovanju na Kaninu Je v veleslalomu (namesto v običajnem smuku) zmagal Italijan Burrini. Za 1900 m dolgo progo z višinsko razliko 400 m in 46 vrati Je porabil 2 minuti ln tri sekunde. Ker je bila konkurenca tujih smučarjev precej šibka, se je Avstrijec, Muckensčhnabel uvr-»til šele na osmo mesto. Lanski zmagovalec, Krmelj, je bil Sele petnajsti. Rezultati: Burrini 2:08, Glflek 3:05,3, Pompanin 2:07,3, Zulian 2:08,9, De Ni-colo 2:10, De Florian 2:12,8, Mucken-schnabl 2:13,2, Donel 2:13,9, Marciandi 2:15,9, Budinek 2:17, Lantaler 2:17,1, Rudifera 2:17,2, Capovilla 2:17,9, Krmelj 1:1L Debruyne vodi v Desgrange-Colombo V znanem ocenjevanju za najboljšega kolesarja sezone, Desgrange-Colombo, vodi Belgijec Debruyne s 57 točkami pred Planckaertom 28 in Van Sleenbergom 25. Po zadnji dirki Pa-riz-Roubaix so vrstni red lahko določili šele s pomočjo filmskih posnetkov, ker je 24 kolesarjev privozilo v skupini na cilj. Moštveno vodi Belgija s 197 pred Francijo 75 ln Italijo 43 točkami. Vodstvo tega tekmovanja Je sklenilo ukiniti ocenjevanje za kolesarske tvrdke, ker isti dirkači vozijo tudi za po več tvrdk v različnih drža- vah, tako d* bi tako ocenjevanje zgubilo svoj »misel. Delaney — najboljši v dvoranah Športni novinarji iz New Vorka so proglasili olimpijskega zmagovalca v teku na 1500 m Irca Rona Delaneya za najboljšega atleta v dvoranah v letošnji sezoni. Delaney je od decembra dalje startal vsak teden, pri tem pa ni doživel niti enega poraza. Mimo tega 1e dosegel najboljši letošnji čas v teku na 1 miljo v zaprtih prostorih - 4-03,3. Na mitingu »IC-4A« je dosegel doslej še nikdar zabeležen uspeh. V obdobju ene ure je zmagal v teku n« 1000 Jardov in na 2 milji. KVALIFIKACIJE TENIŠKIH IGRALCEV V BEOGRADU , Državni prvak premagani Beograd, 16. aprila. — Najvačje presenečenj« tretjega dne kvalifikacijskih tekem ža sestavo jugoslovanske reprezentance | za Davisov pokal je zmaga zagrebškega igralca Koretiča proti državnemu prvaku Plečeviču s 1:6, 6:3, 6:2. 6:4. Plečevič je j dobro začel, vendar je po prvem nizu hitro j klonil. j Ostala rezultata: Panajotovič : Nikolič 6:2, 6:6, 6:0. 6t0. Popovi« i Jaki!« 6:2, 1 6:4, 5:6, 6:1. • PRAGA, 1«. aprila V prijateljski nogometni tekmi Je reprezentanca Zagreba premagala reprezentanco Prage z rezultatom 4:2 (1:1). ! • MOSKVA, 16. aprila (TASS). - Osemnajsta partija dvoboja za naslov svetovnega šahovskega prvaka med Botvihlkom ln Smlslovom Je bila pre-i ložena zaradi bolezni Botvinika. Še-j daj vodi Smislov z 9,5:7,5. # PLOESTI, 16. apr. (Adjerpress). : Na mednarodnem Šahovskem turnirju j v Ploestiju vodita po Šestem kolu Ro- j muna Chocaltea ln Balanel s 5,5 pred Drimerjem (R) 4,5, Krogiusom (SZ) 4, Kolarovom (B) ln Alsterjem (CSR) s po 3.5 itd. # LONDON, 16. aprila (Reuter). V I tekmovanju za angleSko nogometno j | prvenstvo J« Burnley premagal klub ; 1 Aston vlila, a Woolverhampton Brom- j : wicha s 5:2. # BEOGRAD, 16. aprila. Določena je razporeditev reprezentanc za prvo žensko svetovno prvenstvo v rokometu, ki se bo začelo 13. julija v Beogradu s tekmo Jugoslavija — Franclja. Razporeditev v skupinah je naslednja: A: Danska, Romunija, Avstrija; B: CSR, Madžarska, Švedska; C: Nemčija, Jugoslavija, Francija. • ZAGREB, 16. aprila. V dvorani Zagrebškega velesejma Je bila revija hrvatskih in slovenskih boksarjev. Od Slovencev je bil uspešen le Žurman v lahki kategoriji, ki Je premagal Lipovca (Jedinstvo). • BEOGRAD, 16. aprila Košarkarska tekma ze prvenstvo zvezne lige med Crveno zvezdo in Partizanom bo jutri, v sredo ob 16.30. , »Triglavski smuk« preložen Od Smučarske zveze Slovenije smo prejeli obvestilo, da le letošnji »Triglavski smuk«, ki bi moral biti v nedeljo, preložen za nedoločen čas zaradi novo zapadlega snega. Računajo, da bo tekmovanje moč izvesti 1 prvi polovici maja. vrette so zajeli snežni meteži. Ponoči je zapadlo pol metra novega snega. Toda kljub temu nismo trataili časa. Alfons Lif^pi, naš inštruktor, ki se je pred dvemi leti udeležil nemške ekspedicije na Dhaulagiri v Himalaji, nam je pripovedoval o plazovih in ostalih nevarnostih v gorah. Lani je v bližini zaradi neprevidnosti vodje, zajel plaz 22 smučarjev. Osem jih je našlo belo smrt. Toda to je samo eden izmed mnogih primerov. Naslednji dan je sever razgnal oblake in del pobočja SUvrette se Je zableščal v soncu. Bil je zanimiv meteorološki pojav Na severni strani popolnoma jasno, na jugu pa se je čez glavni greben valila siva kopa oblakov, kakor niagarski slapovi. To je bil znani fen, ki je obetal slabo vreme. Takoj zjutraj je odšla na pot skupina petih smučarjev proti ledeniku Ochsentaler, da utre pot ostalim. Cilj tega dne je bil Piz Buin 3312 m in najvišji vrh v osrednji Sllvretti. Pot s »psi« na smučeh ni težavna, posebno ne v na novo utrti smučini. Ledenik | je razbit, številni seraki krasijo ledenik pod Piz Buinom. Samo en prehod je tu in to na desni pod Silvretta Hornom. Za strmim prehodom se ledenik položi, vendar je tudi tu treba iti navezan, zaradi številnih ledenih razpok, ki so tu največja nevarnost. } Na Piz Buin ni mogoče dospeti s smučmi, katere smo pustili na sedlu v višini 3000 metrov. Na noge smo navezali dereze. Tristo metrov višje je bil vrh. Nekaj ' podobnega, kakor Skuta iz Malih podov v Kamniških Alpah. Zaradi Izredne množine novega snega je bil vzpon še težji kot normalno. Povrhu vsega pa je pihal še fen iz švicarskega Engadlna. Ta dan smo se na grebenu prehirazili.- Pa vendar smo z vrha ; opazovali štiritisočake švicarskih gora. Razume se, da smo plezali z vrvjo. Tudi to pot smo bili na vrvi pripadniki treh držav. Smuka nazaj po ledeniku Ochsentaler mimo razpok v novem snegu je ostala nepozabna. Tudi privadili smo se smučati navezani na vrvi. kar je bilo za nas nekaj novega. »r * X1__. - . .. I Naslednjega dne Je bilo vreme ie slabše Koca* —■ izhodiščna točka tečajni- in tritisočake Silvrette je zagrnila megla. kOV (3244 m) in Silvretta, ki je Todt kljub temu se je vodstvo tečaja c4- eden izmed najvišjih vrhov v « »“«■ n. vr.ti .t« mi. dv. vrh«™ I. »I' I I Pi* Man v višini našega Triglava in 3143 m Alpah, saj Je visok 4779 m I visoki piz jeremias. Do sedla med obema vrhovoma srn speli s smučmi. Piz Man je višji i» mnogo zahtevnejši. Greben je strm y(j obe strani prepaden. V Engandin pad* ,etrti sto metrsko globino. Tretja pa *““* težavnostna stopnja v dolžini sto m ^ Na granitnem vrhu je prostora le ef človeka in še ta se morata držati za ^ vrh, da ju veter na odnese. Nazaj flr Je bilo treba spuščati po vrvi. Vzpon na Piz Jeremias je bil »ic*r *i, a zato blažji. Sneg je bil sice - ^ in le pod vrhom je bilo nekaj tezju* piz Le polovica se je povzpela na vrh. n Man pa Ie trije. a Nazaj grede Je ledenik *s0r"ll?„inil, megla. Sedaj je prišel na pomoč *onv ki nas je v zvezi z odlično švicarsko v cialko 1:25.000 varno pripeljal v veda je bilo treba prej narediti us skico z odmerjenimi koti. ?o kpsilu smo sl ogledali snežn* Pj*® t Predaval je znani reševalec iz Mu . v L. Graminger. Zanimivo je, da !mJi»ut« alpskih deželah zlasti v Švici prave za raziskave snega. Posebno slovo » Weisfluhjoch. Naslednji dan zopet megla In rometer je neverjetno naglo padel. ~.gi so snežni meteži zajeli gorska P°hrbt0« Morda bodo vetrovi zopet razgnali z ,ofl# megle. Tokrat se bodo zopet povzpele a> smučarjev na veličastne tritisočake ten » Zadružno trgovsko P°f' jetje Novo mesto sporoča žalostno vest, da je nena' doma po kratki in mus bolezni .danes preminil nas zvesti in marljivi uslužbenec tovariš” MAKS BLAJ šofer Pogreb pokojnika bo J7 četrtek, dne 18. aprila. 195'1 Novo mesto, dne 16- aP^' la 1957. MOŽ 31 Sloan Wilson N SIVEM Polet do Karkowa se je zdel zelo kratek. Prijetno je bilo sedeti na usločenem sedežu z vojaškim kocem okoli nog in poslušati zamolklo brnenje motorjev. Daleč doli pod njimi je zahajajoči mesec puščal na vodi dolg srebrn trak. Ko se je letalo približalo Karkowu, je bilo že za silo svetlo. Akcija se je od vsega začetka razvijala v skladu z načrtom. Nekaj sto metrov pod njimi je bil Kar-kow, kupček gramoza sredi migetajoče vodne gladine. Nekako dvajset komaj zaznavnih ladij je čepelo sredi vode, bile so videti še manjše kot kupčki gramoza, z njih pa so se vili navzgor oblački črnega dima, ki so se pogosto spreminjali v ognjeni blisk. Letala s padalci so krožila visoko nad ladjami in čakala, da bodo te prenehale streljati. Iznenada se ni več kadilo iz ladijskih topov. Skupina bombnikov je zgrmela v nizkem poletu nad otok. Zemlja se je v trenutku spremenila v ogenj in dim. »Fantje!« je rekel Gardella. »Saj ne bo tako strašno. Ko bomo prišli na tla, bodo oni brž utihnili!- »Ne bo tako strašno, ne,- je rekel Tom in mislil na Japonce, ki skriti v zakloniščih čakajo na zatišje med bombardiranjem in sovražnimi padalci, po katerih bodo brž udarili s svojimi lahki- mi topovi. Predstavljal si je, kako je lepo biti skrit v zaklonišču. Bombe eksplodirajo okoli tebe, ti pa samo čakaš. — Iznenada se mu Japonci niso več zdeli kot rumeni, jokavi človečki z bajoneti v rokah, zdaj so‘mu bili kar nekako bliže ti Japonci, ki so takrat prav gotovo ždeli v bunkerjih in čakali, prav kot je on nekoč čakal pri ljudeh na varnem, pri tistih doma, pri mornarjih, ki so s ‘svojimi ladjami zelo daleč, in pri posadkah bombnikov, ki se vračajo v oporišča, kjer po opravljeni nalogi popijejo vročo kavo in si privoščijo počitek do poznega dopoldneva. Neprijetno je čakati v bunkerju, je razmišljal Tom, in se bati, da se bo vse skupaj zrušilo nate. Gotovo je prav tako težko kakor to čakanje tu zgoraj. Pa kaj bi, za menoj bo ostal otrok! Danilo se je, nebo je postajalo od trenutka do trenutka bolj modro, nazadnje je bilo modro kot pobarvano steklo. Morje je bilo motno sivo, v bližini Karkowa pa so se risale bele plitvine. Ko je letalo tako krožilo med ladjami in otokom, je Tom spoznal, da je morje močno razburkano. Spodaj močno piha, je na tihem ugotavljal. Stavim, več kot pol nas bo veter zanesel čez otok v vodo. Upam, da imajo oni tam spodaj dovolj reševalnih čolnov. Dolga vrsta transportnih ladij ‘severno od otoka je začela spuščati pristajalne čolne. Tom je opazil, kako so širili krog, kakor da nameravajo prepeljati z ladij enote na kopno. Učinek je prav gotovo manjši zaradi letal, ki krožijo nad otokom, je razmišljal. Pod svojim letalom je opazil prvo transportno ladjo, ki se je usmerila naravnost proti otoku. Prvič so na otoku zalajali protiletalski topovi, eno izmed velikih letal se je začelo kaditi, nato pa je tiho, kot na ukaz zdrsnilo v morje. Padalci v Tomovem letalu so vsi stali, vrata so bila odprta, pripravljena, da se poženejo skoznje. Tom je stal pri letalski odprtini ln opazoval padalce, ki so se poganjali iz letal pred njim. Videl je v zraku nekaj črnih pičic, ki so padale brez odprtih padal, spet drugi so viseli pod,padali nad otokom ali pa so padali v bližnje morje. Videl je, kako se jih je na stotine spuščalo na otok, ki ga je pokrival dim, gledal je, kako so se križale njihove poti. videl je nad tisoč vojakov, ki so jih izbruhala letala, nato pa se je tudi sam znašel v zraku. Začutil je sunek — padalo se je odprlo — nato pa se je zibal sem in tja visoko nad čermi, ki so v globini štrlele pod nebo. Ozračje nad otokom je bilo posejano s padalci, tik pod njim je enega prav tako nosil veter. Oni pod Tomom se je z nogami dotaknil vrha skalnate čeri, nato pa ga je veter potegnil v morje. Pri tem je bilo njegovo padalo napeto kot jadro v poletnih dneh. Tom je z vso močjo poprijel vrvi za uravnavanje smeri. Nad njim so se razletavale granate več kalibrov. Začutil je udarec od strani in opazil, kako ga padalo zanaša čez skalovje, nazadnje pa je obležal v jarku brez padala in s puško v rokah. Okoli njega se je med besnimi kriki razvnelo peklensko streljanje. Vsepovsod so bili Japonci, Američani pa so kot dež padali na ves otok. Ni bilo jasne bojne Črte, vsepovsod zmešnjava, Japonci in ameriški padalci so bili pomešani kot fižolčki različnih sort. Brž ko se je Tom nekoliko znašel v tej zmedi, je spet spoznal, da je popolnoma upravičena njegova bo-■ jazen: padalci v sivih uniformah se niso upali streljati, ker so se bali, da bodo tolkli po svojih. Prihulili so se k tlom. Tom je splezal iz jarka in zdrsnil k svojim ljudem. Zmerjal jih je in jim rinil orožje v roke. Japonci se niso bali streljati, to je bila zanje povsem normalna reč, pa čeprav je grozila nevarnost, da bo kateri izmed njih tudi ubil kakega svojega. Tom je spoznal, da morajo padalci takoj bruhniti ogenj. Hank Mahoney je čepel za skalo, pri kateri je Tom zdrsnil v jarek. Trije Japonci so ga z leve strani držali v šahu. Potem je Tom našel Gard ^ z muko sta zbrala fante okoli sebe in potem s° , kvidirali japonsko oporišče. Tisti trenutek je honey skočil izza skale. Tom je v delcu seku zaznal s kotičkom očesa migajočo postavo; mahnil je in vrgel ročno granato. re- »Ne,« je zavpil Gardella, pa je bilo že p pozno. koZj V delcu sekunde, ko je granata šinila » gC zrak in se je skušal Mahoney kot srednjes ^ spretno preriniti skozi vrzel med skalama, ieknjis spoznal, kaj je storil, tisti trenutek pa je 0<^eJVpU, tudi že eksplozija. Mahoney se je zgrudil v Jo v ko je rafal iz strojnice preluknjal zelenje nad * vami Tomovih borcev. S kretnjo je dal TonJ a!1io, delli znamenje, naj se umaknejo v najbližjo ki jo je napravila letalska bomba, sam pa se je v tisnil k tlom in se naglo splazil k Hanku. Mah je ležal na trebuhu, na plečih in hrbtu ni bu° deti nobene rane. j*, »Hank!« je zavpil Tom, pa ni dobil °^^°Vaglo Tom mu je segel z roko pod pazduho in ga n _ obrnil. Hanku je razmesarilo ves prsni koš. ^ je videl njegova pljuča in gola rebra. Na reS v obrazu ni bilo niti trohice zemlje. Tomu je e. bijalo po glavi, kakor da se mu bo zdaj zdaj šalo. Hrabro in presenetljivo preudarno je sL0p-rešiti truplo. Dvignil je mrtvega Hanka in s 1 ^g lom v rokah spretno skakal s skale na ska^ '-ev, la nrUoUol Knnlrai* Iri 4 n V>41 nnln .TflOOi* •_ je pritekel pred bunker, ki je bil poln JaP° . je je skrbno odložil Hankovo truplo, nato Pa * ,,, pod ognjenimi črtami avtomatičnega orožja »P j zil še štiri metre dalje, tik pred bunker in tu se suri meire aaije, uk prea Dunnei vanj dvoje ročnih granat. Ko se je razkadil ^ se je pognal z nožem v rokah v bunker, kj^e ^ bilo šest Japoncev, eden na pol živ. Z divjaš^ zadovoljstvom ga je pokončal in se mirno ^ k Hankovemu truplu. Dvignil ga je kot otroka *** spustil v beg čez otok. OD VSEPOVSOD mamo »nam | KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO Nova gorica. | svete na področju konjiške občine ter stanovanjskih blokov, ni skoraj nihče 0,1 23 annia t 1 njihova prva zasedanja opravljena do skrbel. V zadnjem času, ko imamo B Zavoda ,ril “ ^ maJa letof b,° ,ekl' konca tega meseca. Sindikalni svet in 10-odstotni stanovanjski sklad in Je ■Jittovoijnih dainir-o odvzemala kri od komisija za druibeno upravljanje sta le-ta lani znašal že približno 50 mili- S?w*m bo n,1,./!’ soriškem okraju. za del0 prl sestavl analiz in drugih jonov dinarjev, je začel graditi stano- * ie bo ekina i posameznih občin, nai0g v manjših podjetjih še posebej vanja tudi ObLO. Letos bodo dogradili j« bodo fahS -l eneaa zadolžila nekatere svoje člane, da bi stanovanjski blok za občinske usluž- : ieMi kri IT . na .vrsto vsi, ki I talco dobI11 boljšo sliko o razvoju, delu ber.ce v Hušah in stanovanjski blok za l' td«Lkrl °?dati' že 'ani J« bila akcija «to se hi> J v 9oriškem okraju uspešna, te*U. nedvomno tudi letos dobro ob- ‘^PŠCinft^0 5- “sedanje ^ tokrat ^riškega* Okrajnega zavoda, ki ... •‘tal V Tolminu ___ 111 *a dp'iJ Tolminu* kar bo ugodnejše zla-Idrije J?®,*8 iz z9°rnje Soške doline in Člani * i Nova Gorica precej od ?r*jeli tiiii SiCoi>ščine so hkrati z vabilom 0 P°*lovan<„ #trani obsegajoče .poročilo foiflo 1- ,17 zavoda v minulem letu. Po-i^erpno in problemih upravljanja v obrtnih in uslužnostnih podjetjih. L. V. RUŠE: Prebivalci Kobanskega do nedavnega niso imeli druge luči kot petrolejko, svečo ali karbidovko. .Zato je ljudska oblast v zadnjih .letih elektrificirala že pretežni del kobanskih na-selkov. Na področju ruške komune, ki' je doslej za elektrifikacijo teh krajev največ storila, imajo elektriko Kati«-? ,2{rpno ln s popoln j eno z raz- skoraj že vsi kraji. Elektrike nimujo "• V« 1lmi Podatkl. razdeljeno pa je le še v Bistriški grapi. Gradišču in RTCTRIPA PRT RTTŠAH' ki obravnavajo delo or- delno na Slemenu. Na zadnji seji Ob- J*1®,1‘“V* ^ m **• 2dtt^rhUprav|J*nJa’ organizacijo zavo- činskega LO Ruše so odborniki pred-i Mladinska dramska skupina iz B lnvalidsko in pokojninsko lagali, da bi pomagali elektrifikacij- strice pri Rušah je predPf}_ imel. . ilnanSno stanJ«. l«i. Delegati 1 skemu odboru v Gradišču in mu do- pravila trodejanko »Zamotana snubi- ? «i«edan]? Ldrol] 9radiva za razPravo belili 600-000 dln- Za elektrifikacijo tev«L ZI _lgro fJ_8oswvaU tu ffali *- J ' na katerem hnrfn tudi anan_ 2end; prosvetne delavce v Lovrencu. Nameravajo pa čimprej začeti graditi tudi stanovanjsko hišo v Selnici, prav tako pa so naročili tudi izdelavo načrta za poslopje krajevnega urada v Selnici. Na zadnji seji ObLO Ruše so na pobudo predsednika občine sprejeli sklep o ustanovitvi organizacije Ljudske tehnike. Ker je med ruško mladino za organizacijo precej zanimanja, je pričakovati, da bodo le-to čimprej ustanovili. , „na katerem bodo tudi anali-potrd,l‘ zaključni račun za 1. 1956. tolmin Tudi kje fa* inskem — kakor verjetno »na*—, 9Je “ so bili potrošniki zelo zaradi un mesa nerazumljivega zvišanja t P°dražiii !e A® ,PreJ*nJI mesec naen-^ Da i dinarjev pri kilogramu, moč »a * — umaijcv pri Kilogramu, trdit* 23 ^ dinarjev. Čeprav tega UCUU O UU.UUU Ulil. CjC1 ClCMUURdtlJU - • • — - - y. T-, _ 2endarkovega vrha na Slemenu pa Šmartnem ob Dreti, ^ Rib naj bi dodelili polovico predvidenih na Pohorju. Povsod so bili gledalci z stroškov. Razen tega pa namerava njimi zadovoljni _ ObLO Ruše prispevati nekaj tudi za pninii™ napeljavo daljnovoda Ruše-Ruška ko- unAUlSLr. ča, ki Je že v gradnji, za elektrifika- ivt A l/AR A lVCIfFIVf • cijo Bistriške grape p& bodo pripravili i investicijski program. ■ Pred kratkim so v vasi zaključili * | štlridetenski gospodinjski tečaj. Tečaj Po vojni Je zaradi velikega dotoka Je obiskovalo več kot 20 žena In de-delavcev v razne tovarne v Rušah in klet. Ob zaključku so tečajnice pri- IIio5 trdit; i uiM«rjev. ^eprav cega delavcev v razne tovarne v Kusan in Kiet. wiiijui.Ru iJSirle vtic j delavci in uslužbenci okolici stanovanjska stiska vedno redile lepo slavnost, kamor so pova- mesa *° pri določanju no- hujša. Za graditev stanovanj pa razen I bile \udi zastopnico Zveze zadružnic fs me« * x , r 1 nujsa. £ja graditev stanuveuij . »v, Jačunali na nekoliko pove- Tovarne dušika, ki je zgradila nekaj I iz Podvelke, ^jeio u ,65l Prebivajva. Prizadeti se 2fki mtt| aJ bi se zgodilo, če bi se v 5! talen j® tudi cene ostalih živil, ^tlfno ^ ^ošnjega povečanja plač »meli skoraj nobene koristi. Ameriški barvni cimenascopski film: »MED NEBOM IN Z E M L J 0« Kmetijski Inštitut Slovenije opo- ‘ zarja sadjarje lendavskega, goričkega (Prekmurja), sevniškega, leskovškega, KINO »KOMUNA« zasavskega, gorenjskega (okolica Kam- •» v •» nika in Kranja) sadjarskega okoliša, kakor tudi sadjarje iz okolice Slov. Konjic in vse ostale, ki še niso poškropili sadnega drevja, naj izvršijo prvo poletno škropljenje sadnega drevja pred cvetenjem proti škrlupu, nevarni glivični bolezni jablan in hrušk. Drugič naj poškropijo pred cvetenjem sadjarji iz okolice Maribora in ljutomerskega sadjarskega okoliša. Sadjarji, sedanje škropljenje pred cvetenjem je zelo važno, ker so /.im- Brez tednika. Predstave ob 15,18 in 21. ski trosi že dozoreli in so že začeli *» slavni vlosl Tohn Wavne Prodala okuževati mlado novo naraslo listje. v Slavni vlogi John wayne. proaaja Škropljenje pred cvetenjem naj se vstopnic od a.SO-11 in od 14 dalje. Izvrši z 0,5—1 % bakrovim apnom, 0,4 % Cesanom, 0.3 % Ditanom ali Liretanom ali pa z 0.25 % Ortocidom Kjer so se morda tudi že pojavili nekateri nevarni škodljivci, kot n. pr. mali zimuki pedic, brstni sukači, jabolčni cvetožeri, goseničice zlatnice ali glogovega belina ter gobarja, naj se gornjim škropivom primeša 0:4 % svinčevega arzenata ali pa 0,1 % Lindapin-olja ali 0,05 % Parationa oziroma Fos-ferna 20. Z vsemi navedenimi pripravki je treba zelo previdno ravnati, ker so zelo strupeni. S škropljenjem proti rdečemu pajku počakajte do napovedi. - Kmetijski inštitut Slovenije. *»-w * •ludsko revijo PreSernove Iružbe OBZORNIK dobite v vseh knjigarnah kioskih trafikah SLv°oSSKE KONJICE: ? ° svoieji05n' Na tem področju je «pe,' Rad?® 0 *e več rudnikov (Strast kasne??® vas‘ Križevec), ki pa so Stran,>.£Pus4enl> med njimi zadnji mifS. ‘fta 1M6. Pred leti so i. mala« . a i^rea leu so ^ so t-^.__z^opava^ v Križovcu, l Si U. ,«8 S0,Val- . .......................... J?1 pa eK^ielcu na Stranicah, v krat-Pnčeli 0 s nrlnravlialnlmi HpI na zopet opustili. Pre- ter atl ima zel° veliko ka- redvicieva Zlasti primeren za kovače. Sodeloval? fP^®e’ da §a bodo lahko Qe a tudi ti.-------- v7cu §e n s pripravljalnimi deli >M^01ikor aterih drugih mestih. if‘°ge, bi b°do tu pokazale večje sai <1 0 d°bilo zaposlitev več P^Jetjih It v konjiških in okoliških ^e^asnn 'lposlenih več takih, ki ^ ^?«4,?,osto^no praznovanje V gi. x PravljajoV‘ i^0n3icah in okolici se pri- aJa, v '-♦'-'oaiijc lfina , iškem kulturnem domu S^eri bodrt slavnostna akademija, na v? Sostip i,1?2®0 domačih sodelovali arit>°ra. V tovarni usnja h — č°rt°i ob tei priložnosti polil?.”' Pod)pH, vcem in uslužbencem Ptribioi, 5Pominske značke v r.b-S?e«3ski tovarne. Prt konjiški n? Za Prvi rj^gl pa računajo, da bo-dal1 v uporabo svoje 2nk'lar'lSa .l', ki so jih preuredili iz JL“« PrtzJMadišča. V Zrečah pa bo-lav' z flela gasilci razvili pra- ornrt,12 tarn1?,a,,te prireditve prlprnv-tlruoih' Stanju, Ločah ln neka-SUl krajih občine. Nocoj, dne 17. aprila, ob 20.30 bo V Sofoklejevi tragediji »Kralj Oidl-priredilo Društvo za kulturno sodelo- pus* (premiera bo v soboto, 20. aprila) vanje Jugoslavija-Francija v Klubu igra naslovno vlogo Stane Sever Jo-kultumlh delavcev, Wolfova 1-m. svoj kasto Mihaela Saričeva, Kreona Stane redni Jour fixe, na katerem bo lektor Potokar Teiresiasa Lojze Potokar, ljubljanske univerze, prof. Michel Sela- Duhovni Edvard Gregorin, Korinčana ma predvajal tri francoske dokumen- Pavle Kovič, pastirja Janez Cesar, sla tarne filme, in sicer o pantomimiku Boris Kralj, vodjo zbora Jože Zupan. Marcelu Marceauju, kiparju Antomu Prevajalec je Anton Sovrč, režiser Bourdelu in znanstveni film o optiki. Slavko Jan, scenograf Vladimir Rija-Clani in prijatelji društva ter kluba vec. Kostumsko je predstavo opremila vabljeni, čstip prost. 16 Sk°m’ SVETOVNI CIRKUS »MEDRANO- I ____ . V LJUBLJANI I OPERA prejp^a^vlto^^r v^č ^l^the^^^stfva^e^Vo^ipa^^ SSSi CeSSt »J* -.30: Dvorak: fjf kj^r 'nl^treba* Offenb^h: Slaka dnevno od 9-15. Vstopnina od -Hoffmannove pripovedke«. Abon- 80 do 300 din, ?a mladino od 6.-10. lota ma E polovična vstopnina. - Vstopnina za Sobota, . „ ogled zverinjaka 50 in 80 din. Obisko- ►►Labodje jezero-, valci izven Ljubljane naj naročajo deželje. vstopnice pri sprevodnikih SAP Turist Nedelja, 21. aprila ob 19.80. G. Verdi, biroja, tako si lahko zagotovijo udo- -Othello-<. Gostovanje ^Josipa Go-ben prevoz in vstop v cirkus. Cirkus stiča. Izven in za podeželje. fflTSr OStane V L1Ub,ianl 16 Še MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA 1ika3 aM' . Gledališka pasaža !*rj - w — h v'?e naa?nJlh volitvah v nove hišne I IJ ltSni„ ?!lroSJu konjiške občine so I ?!Jo v Ločah za vse hiše, ki ■ nn stanovanjsko skupnost, lz- h? v tai,ien hišni svet. Vse kaže, da S e,»e „ °bliki laže reševati vse pro-»ijflitov?0Sebej pa še pri najemanju 0 Popravila ln obnovo, kar 1 e- PrU V zgradbah skoraj ni mo-v3°njtp?2 ?e združitve so bile tudi A Zrečah, kjer pa imajo svPA be 'e 5e svoj svet. Pri hiš-S?Set,no ^ v L*očah so postavili tudi ‘“'o »rt 2mlsli°- ki bo skrbela za V‘arievanje stavb. Po ^ *°ae6 hl°fedanJlh pripravah in delu ^ 0 volitve v nove delavske Petek, 19. aprila ob 15: A. Papler. »Hudobni graščak«. Gostovanje v Dolu pri Ljubljani; ob 17: A. Papler: »Hudobni graščak«. Gotsovanje v Zadobrovi. Nedelja, 21. aprila ob 15: A. Papler: -Hudobni graščak«. Gostovanje v Preserju; . ob 18: A. Papler: »Hudobni graščak«. Gostovanje v Zadobrovi.’ Prodaja vstopnic za vse predstave .vsak dan (razen nedelje) od 10-12 v upravi, Resljeva cesta 36, telefon 32-020, in pol ure pred vsako predstavo pri gledališki blagajni. mariborske vesti KINO »VIC« Italijanski film »NJIHOVE ZABLODE« Tednik: Filmske novosti št. 15. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 9.30-11 ln od 14 dalje. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8, predvaja francoski film: »Parada izgubljenega časa«. Predstavi vsak dan ob 10 in 15. FILMSKO GLEDALIŠČE Ljudske univerze, Gospodarsko razstavišče — predvaja ameriški film: »Zgodbe Iz predmestja«. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic in abonmaja vsak dan od 8-14 in uro pred predstavo v recepcijskem biroju Gospodar- . . skega razstavišča. grafih od 9.30-11 In od 14 dalje, za KINO »LITOSTROJ«: Amer. barvni — • film: »Poslednji Apač«. - Tednik: Filmske novosti št. 13. Predstavi ob 18 in 20. V glavni vlogi Burt Lan« caster in Jean Peters. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom prve predstave. KINO »UNION«: Ital. barvni film: »Plaža«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavni vlogi: Martine Carol in Raff Valone. - Ob 10 matineja amer. barvnega clne-mascope Šima: »Vzhodno od raja«. Premiera. KINO »SLOGA«: Amer. barvni film: »Štirje jezdeci«. Tednik: Filmske novosti št. 15. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic v obeh kinemato- matinejo v kinu »Union« od 9 dalje. KINO »SOCA«: Amer. film: »Grofica Walewska«. Predstave ob 16, 18 in 20. . V glavni vlogi Greta Garbo in Charles Boyer. Prodaja vstopnic samo od 14 dalje. KINO »TRIGLAV Angleški film Izven in za po- j DEŽURNA LEKARNA Sreda, dne 17. aprila: lekarna »Center«, Gosposka ulica 12. I Četrtek, dne 18. aprila: lekarna aprila ob 19.30: Čajkovski: : »Tabor«, Trg revolucije S. KINO PARTIZAN: Francoski film: »Otroci ljubezni«. UDARNIK: Ameriški barvni »Upor na ladji Calne«. NARODNO GLEDALIŠČE Razdvojeno srce Tednik. V glavni vlogi Vvonne Ml-tchell in Cornell Borchers. Predstave ob 16. t8 ln 20 Prodala vstoo-nic od 15 dalje. Danes zadnjikrat. Jutri ameriški film: »Ljubezen s tujcem«. film: SLOV. Šminke »EVELINE« v 8 modernih sreda, 17. aprila ob 20: Umetniško pri- Sreda, 17. aprila ob 20: Roger: »Trije svetlih barvah poskusite na vzorcih v drogerijah v Ljubljani, Mariboru in Kranju. »ULTRAGIN«-šport krema je prvovrstna mastna krema. Tudi tvoja koža ______ potrebuje hranljive snovi, ki Jih vse- Četrtek, 18. aprila ob 20.30: Umetniško povedovanje Cankarjevih del. Abonma LMS IV. Vstopnice so tudi v prodaji; oh 16 in 20: »Večer v čitalnici« -Vilharjeve šaloigre. Izven. Gostovanje v Zagrebu. buje »ULTRAGIN« šport krema. i Ibe-Zhe OEriNFjCJ.B A IH DU.QDORl*A /TOALETNO MILO fantje in eno dekle«. Gostovanje Okrajnega gledališča iz Ptuja: •-« Četrtek, 18. aprila ob 20: Priestlfiy: »Mevarni ovinek«. .Gostovanje Okrajnega gledališča iz.Ptuja. Izv. Rodile so: Štefanija Maček;, 33 let, gospodinja, Smarjeta - Mileno; Elza KINO »SISKA« Angleški barvni film »DOKTOR V HIŠI« V glavni vlogi Dirk Bogarde in Mu rial Pavlow. Predstave ob 18, 18 ln iO. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Na sporedu samo še danes ln Jutri. RADIO LJUBLJANA pripovedovanje Cankarjevih del. „ , _________________ Abonma GSS. Vstopnice so tudi v cerečnik, 28 let, gospodinja *■ Eliza- prodajl. beto; Terezija Fuks, 27 let, gospodinja Petek, 19. aprila ob 20: S. Howard: - Zdenko; Milica Pungartnik, 22 let, »Pokojni Christopher Bean«. Abon- delavka, Polana — Stanko; Elizabeta ma red Petek. Vstopnice so tudi v Pečovnik, 25 let, gospodinja, Vuzenica prodaji. (Davenport - F. Drofenik,) — Emico; Ana Mlakar, 35 let, gospo- Sobota, 20. aprila ob 20: Anny Tlchy: dinja - Vido; Olga Muhič, 26 let, go- »VseleJ sta dve možnosti«. Izven. spodinja, Polički vrh - Marijana; Ana Nedella 21 aprila ob 20: Barilette- Laufer. 28 let, čistilka - Marjetko; Poročila: 5.05, 8.00 , 7.00, 13.00, 15.00. , bavne glasbe) - 14.20 Ljubljanska kro- Gredy: »Pero«. Izven. Zadnjič. Jožefa Klobasa, 27 let, gospodinja, 17.00, 19.30, 22.00 in 22.55. I nika in obvestila - 14.35 Nekaj opernih I Zitenae - Cvetko in Emico; Angela , uvertur - 15.00-15.15 Napoved časa, ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE ! Ferk, 34 let, gospodinja, Polička vas 5.00-7.00 Dobro j^tro, dragi poslu- p0rOčila ln vremenska napoved - 22,13 Ljubljana, Mestni dom !- Marjetko; Julijana Jurak, 20 let, de- Salel! i_ i—.. . .. . i A 1/Amnnlrt« W«. "llOhlio-; ---- “ *« . jjicuavaimu ------ v SUUUIU UU uw » “'"•'j-------- '•ek, is ®na Postaja«. Red C ln Izv. 6tud. mat, A. Suhadolc: -O kompakt- Rledaus{u jesta premiera, ln sicer 'A.vtQK,ap.rtla ob 19: Willlain Inge- I nih množicah v metričnih prostorih«. burlta neznanega francoskega avtorja ,‘ehnii?fs"a postaja«. Red sr-—-1 --------- --------------' " ' ------- aelJa ?? tekstilna šola Kranj, aprila nh IR. mllfam 2 BLEDA Mit “ 1 aaiKi ter njinov vpnv im im... ........... S?,'^ oh li , »Zadnji tir«. Pred- kolagena«. Predavanje bo v kemični Jr^eviit ‘n 20- v glavni vlogi Jovan predavalnici, Ljubljana, VSgova št. 4, , _ .. Olivera 0p jg, uri. vljudno vabljeni. KINO usna postaja«. Red Srednja i Ljudska univerza v Ljubljani vas l2 15 stoietja v priredbi Frana Žižka „ „ JJilna Sola Kranj. vabi na predavanje prof. dr. Vladi- _Je7lgnt dohtar Petelin«. - Nastopili *Avtob„V pr11a ob 16: William Inge: 1 mirja Murka: »Ob stoletnici smrti Jo- bodo. Marinčičeva, Pavšičeva, Ravnl- »Odeielil Dostaia*’ Izven ln za sipa Ressla, izumitelja ladijskega vi- karjeva, Bergant. Burnik, Cuk, Gornik, i Jaka«. Predavanje bo v četrtek, dne Karus_ Keber in Zakrajšek. Scena: I. „ kino 18. aprila ob 2® v dvorani prlrodoslov- Rom kostUmograf Saša Pavličeva. 9 ielii IC«: Mehiški film: »Posled- no-matematlčne fakultete, vhod z go-, prodaJa vstopnic v Mestnem domu, UN »SvVw£redstave ob 16, 18 in 20. sposke ulice. I rezerviranje telefon S2-86A. °Vek ®ODA« Ameriški barvni illm: 1 Slovensko kemijsko društvo, or- K s Puško«. Predstavi ob 18 in 20. ganska sekcija, obvešča vse člane in MFSTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE ostale zainteresirane, da bo v četrtek, Marionete o temi: »Kromove strolilne soli in do- Četrtek, 18. aprila ob 17: F. Milčinski, datkl ter njihov Vpliv na nabrekanje »Zvezdica Zaspanka«. - - Sobota, 20. aprila ob 17: F. Bevk: »Lenuh Poležuh«; ob 20.30: Pengov-Simončlč: -Zlata ribica«. Za odrasle. Nedelja, 21. aprila ob 11: Pengov-Si-mončič: »Zlata ribica«. Ročne lutke Resljeva cest* 36 Sreda, 17. apriljTob ^O: Priestley: »Od- sreda. 17. aprila ob 15: -Ukradena sta-■ ra mama«. Gostovanje gledališča »Die Hohnsteiner« iz Essena, ob 20: »Doktor Faust«. Gostovanje gledališča »Die Hohnsteiner- iz Essena. Četrtek, 18. aprila ob 10: »Ukradena stara mama*. Gostovanje gledališča »Die Hohnsteiner« iz Essena; ob 20: »Doktor Faust«. Gostovanje gledališča »Die Hohnsteiner* iz Essena. ^fkovi* , MariJan ' Lovrič, 1C m Irena Kolesar. \ ^SENIC IN OKOLICE U? J«?*1111 dežurno službo ima r881a ^itaah' dr' Mtlan Ceh' Cesta G1.EDA1JSCA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA OKRAJNO Gl KDALlSCB PTUJ Četrtek 18 aprila ob 16 J. B Prlest-lev Nevarni ovinek Bed tMS-Il KINO 7.25 Naš Jedilnik - 8.00 Zaključek oddaje - 11.00 V narodnem tonu za prijetno predpoldne —> 11.35 Radijska Sola za višjo stopnjo (ponovitev) - Zvone Kržišnik: Izlet na prekmurska naftlna polja - 12.05 Opoldanski operni spored - 12.30 Kmetijski nasveti: Jože Kregar: Gojitev solatnic - 12.40 V tričetrtinskem taktu - 13.15 V veselem tonu - 13.30 Srbske narodne v priredbi »MESTNI KINO«; Ital. film: »Ne- DjordJa Karaklajiča - 14.05 Radijska ron in Messalina«, KINO I stranlte norca!« Abonma U. *V.AWo«; Premiera češkega filma: Četrtek, 18 aprila ob 20:Prtestley: Predstavi ob 18 ln 20. »Odstranite norca I« Abonma D. i Zr^AV*«: Zaprto I Petek, 19. aprila: Zaprto, k S»?.0vnICA: Ital' film- -Dekleta Sobota, 20. aprila ob 20: 'Sofokles: KP*WUn£. Predstava ob 20. V -Kralj Oidlpus«. Premiera. Izven. Vs °81 Rossana Podesta. Samo Nedelja, 21. »P^la obU. -Kralnski komedijanti«. Izven in *a podeželje; šola za srednjo stopnjo (ponovitev): Niko Kuret: Zima prikima - zima zbeži - 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame - 15.40 Utrinki iz literature: H. Laxness: Pesem srčno-ljubljeni - 16.00 Koncert po željah — 17.10 Sestanek ob petfh — 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku - 18.00 Zunanje-političnl feljton: Leninove aprilske teze - 18.15 Umetne in narodne pesmi poje ženski vokalni kvartet - 18.25 Vilim Markovič: Rapsodija v A-duru - 18.45 Radijska univerza: Dr. Valter Krušič: Kaj morajo vedeti starši o zobni gnilobi otrok — 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame -19.30 Radijski dnevnik - 20.00 Odlomki iz opere »Boris Godunov« Modesta Musorgskega - 21.00 Kulturni razgledi štiri sodbe o slovenski prozi - 21.15 Igrajo domači zabavni ansambli -Zaprto zaradi preure- 22.15 Nočni koncert - 22.15-23.00 UKV program: Plesna glasba - 23.00-24.00 Oddaja za tujino - na valu 327,1 m (prenos lz Zagreba). I? MTTRSKF SOBOTE »PARK«; Poljski film: -Zaklad«. Predstavi ob 17.30 in 20. CELJSKE VESTI CELJSKO GLBDALlSCB Sreda 17 aprila ob 1» in 20. Jean Anouilh Antigona Gostovanje Zagrebškega dramskega gledališča. Četrtek 18. aprila ob 19.30 S«efan Zweig Volpone - Gostovanie v Voiniku. Petek 1» aprila ob 20 Stefan £weig Volpone Gostovanje v Laškem. Sobota 20. aprila ob 20 Diege Fabbrl Zapelitvec Red sobota in Izven. KINO »UNION-.dltve, -METROPOL«: Amer. film: men opoldne«. DROBNI OGLASI! DVOINPOLSOBNO STANOVANJE -komfortno, v centru Maribora, blizu parka, zamenjam za ustrezno v Ljubljani. Vrtovec, Ljubljana, Nazorjeva 2, ali Maribor, Cankarjeva št. 27. ZAHTEVAH! DA V SVOH TRGOVINI ŠOFERJE C IN D KATEGORIJE -sprejmemo. Zglasiti se v upravi EC2 v Ljubljani. 1194 -Pla- iječ^E-MOJSTRANA: Amer. film: ‘^0 dane3^gu' Predstava ob 20. — ob 20: Sofokles: »Krali Oidlpus«. Izven in za podeželje. 17 SLATINE II. program Mehiški film: »Rdeča Konga«, glavni vlogi Pedro Armendariz. wt?ST> »9 TVROVEL) Občinski komite ZKS, Občinski odbor SZDL in ZB NOV Litija sporočajo žalostno vest, da nas je za vedno ^Pustil naš član VIKTOR POTOKAR Iz Save pri Litiji k' je vsem služil za vzor komunista ter bil neizprosen borec za socializem. Ostal, nam bo v trajnem spominu. Litija, dne 16. aprila 1957. Občinski komite ZKS, Občinski odbor SZDL In ZB NOV Lilija 8.00 Poročila - 8.05 Pisana paleta (pester spored operne in solistične glasbe) - 9.00 Jezilkovni pogovori (po- I novitev) - 9.15 Iz zabavnih filmov ln glasbeniH revij - 10.00 Napoved časa »DELAVSKI DOM*: Amer. film: in poročila - 10.10-11.00 Glasba Eme-»Velika ura«. sta Chaussona - 12.80 Robert Schu- mann: Simfonija št. 1 v B-duru »Pomladna* - 13.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved - 13.10 Od včeraj do danes (spdred lahke ln & vorniška miza, so obesui “ gocene gobeline iz osf stega stoletja in postavi lierov doprsni kip. Ko so » nile luči, sta Jean-Louis { rault in Madelaine Molierovim »Ljudomrzni zaključila uspešno turnejo ^ Združenih državah. Pastirica Berta LEPOTA IN CAR , Ko so vprašali znanega riškega pevca Mauricea Cheva lierja, kakšna je razlika med in očarljivo žensko, je takole govoril: »Lepa ženska je tista, ki jo opazim, očarljiva pa je ona, opazi mene.* Lovska postaja« izpred 100.000 let »Ali si še vedno hud Artur?* . ISKREN ODGOVOR Na vprašanje, zakaj vedno sli-t ka krajine, nikoli pa portretov,' je Winston Churchill takole povedal: - . »Samo zato, ker niti polje niti drevje, ne morje in ne gozdovi nikoli ne zahtevajo, da, bi morali biti na sliki prav takšni, kot so v resnici.* i NASVET ZA SREČEN ZAKON V veseli družbi so vprašali pokojnega ameriškega filmskega igralca Humphreya Bogarta, kakšen je po njegovem recept za srečen zakon. Takole je odgovoril: *Svoji ženi nikoli ne ugovar jam. Mirno počakam, da ona KDremeni mnenje.* • Orodje iz kosti • pri Kragujevcu Narodni muzej v Kragujevcu je odkril doslej več pomembnih arheoloških najdišč. Razen skalnatih votlin iz paleolitika v Ri-in Gradcu, neolitskih najdišč v vaseh Grivac, Kusovac in ter ostankov iz brona-dobe .v Kormanu in Djurdje-vu je muzej nedavno obogatil svoje arheološke zbirke z ostanki našli na naj-najdišču v a paleolitsko riajdišče je od-kmet in samouki arneolog r Stamenkovič, kar je že drugi uspeh na tem pod-Mož je med drugim tudi ljubitelj najrazličnejših istarin. Upravnik kragujevškega muzeja je o zadnji najdbi povedal naslednje: Med iskanjem rud ije Stamenkovič izvedel od kmetov, da so v potoku Orašje prt Donjih Komaricah »velike kosti«. Takoj se je odpravil tia in v velikih kosteh prepoznal mamutove okle, ki so tam že leta propadali na zraku. O najdbi je takoj obvestil muzej v Kragujevcu. Arheološki strokovnjaki so ugotovili, da je na kraju, kjer se stekata dva potoka, voda izpod-jedla zemljo, iz nje pa so se po- Profesorja iščejo Na pravni fakulteti univerze v Uppsali imajo težave, ker se na razpis ni prijavil noben kandidat za predavatelja trgovskega prava. kazali mamutovi zobje: podočnjaki in kotpiki. Po natančnejšem pregledu so našli še štiri zobe, vendar ni bil nobeden cel. Največji podočnjak je bil dolg 120, debel pa 18 cm. Našli so tudi mamutovo spodnjo čeljust s petimi kotniki ter več zob divjega konja in goveda. Kako so mamutovi ostanki prišli na obalo potoka? Domnevajo, da je kosti pustil na tem kraju človek. Arheologi so mnenja, da so tam pred mnogimi leti taborili paleolitski ljudje, saj je v bližini Gradačka votlina in so njeni prebivalci verjetno lovili divjačino tam okoli. To domnevo potrjuje tudi najdeno koščeno orodje. Ce bodo dobili dokaze za vse te domneve, bo to velikega pomena za našo znanost. Paleolitske lovskfe postaje izpred 100.000 let so namreč tudi drugod po svetu zelo redke, v Srbiji pa jih doslej še niso našli. KO JE PASLA KOZE, JE SAMA SEBI PRIPOVEDOVALA ZGODBE Mlada francoska pastirica in pisateljica Berta Griniaud prejema iz dneva v dan več pisem ii Francije, Anglije in Nemčije. Pisma ji pošiljajo predvsem založbe in pa ravnatelji gledališč. Vzrok: pastirica in pisateljica Berta Gri-maud je objavila pred letom dni — takrat ji je bilo 16 let — roman z naslovom »Lepi klovn«. O tem njenem delu zatrjujejo mnogi, da je z njim celo prekosila romane znane Francoise Sagan. V tem razgibanem romanu se na vsaki strani prepletajo ljubezen, kri, strast in zahrbtni zločini, zraven pa seveda ne manjka tudi poetike, ki so zanjo dale pisateljici navdih naravne lepote. — Zlasti mnogo pisem prejema mlada pisateljica iz Anglije, ker je tam nedavno izšel prevod njenega »Lepega klovna«. Zdaj govorijo že o možnostih za snemanje filma po tem romanu, ki je zbudil v Angliji veliko zanimanje. Med tem časom je pisateljica v »pastirskem kostimu« napisala že svojo drugo knjigo »Ubiti lastnega otroka« in menda že pripravlja tretji roman. pripravlja tretji roma® Ce bi sodili po njeni velikosti in postavi, bi rekli, da je prav-I zaprav še deklica. Živi v vasi Jaseille ter ima osem bratov in sestra. O sebi pripoveduje, da je na paši — pase koze — sama sebi zelo rada pripovedovala razne zgodbe, ki so jo navduševale, kakor so ji prihajale na misel. Sredi živali je lahko po več ur glasno govorila, njena bujna domišljija pa tako rekoč ni poznala meja. Za to njeno strast je izvedel j neki poštar, pi je počasi spoznaval, da bi Bertina sposobnost lahko pripomogla tudi njemu, se ! pravi, da bi njegovo življenje do- j ’ bilo smisel. Možu je štirideset let, dobro pozna slovnico in Vr ter se zna lepo izražati, prov, pa je manjkalo lepi Pas _rI„ oo« Berta in poštar sta km® . stala prijatelja, rezultat ? ^ je, da se je pastirica posktisi ^ pisateljica* Ko je pasla K ~ ’ jt je izmišljala zgodbe, zve..J~r\‘ hodila k poštarju in rnu J\< .^t povedovala, kakor so ji Prl „a. na misel. Poštar je skrbno ^ soval in urejeval vse, kar ff1 pripovedovala. . ,,nt i Založniki so bili za<*oV rovitr uspehom Bertinega prvega na. Pastirica je dobila z® knjigo lep denar, vendar s a(e slej še ni poslovila od 00 vasi in od svojih kozic. KOLEKTIVNA POROKA V zboru je šestnajst nevest začivkalo tih* »da«, takoj nato pa se je oglasilo enako pritrdilno šestnajst moških. — Ta običaj se je ohranil še v nekaterih južnokitajskih pokrajinah. Kadar je pri hiši poroka, jmajo Kitajci radi vse v lišpu in blesku, pa glasbo, bengalični ogenj in podobne slavnostne ,reči. Vse to pa mnogo stane, zato še velja običaj, da pripravijo poroko svojci po več parov hkrati, ker so potem nižji stroški, ki si jih družine lepo razdelijo Drobne ZANIMIVOSTI POSTRANSKI ZASLUŽEK živi Po statističnih podatkih n - . samo od mesečne plače okoi milijone ameriških name^enfe!,lnfe-sebne zaslužke imajo zlasti P ^ sorji in uradniki v raznih ustano ■ ki v prostem času vozijo ko ferji taksijev ali delajo kot P jalci v, trgovinah. TUDI REKORD Italijanski pisec kriminalnih. & manov Ugo Moretti je \ v znesku milijon lir. Z zalo: ,v«*j sta stavila, da bo pisatelj v . z nekim pariškim dogodkom n P v tednu dni 306.000 besed dolfl« 1 man. Moretti je dokončal v0. bri uri poprej in je tako dobil s DUŠEVNI BOLNIKI NA‘JAPONSKEM Po uradnih podatkih ministrstva za narodno zdra^*eVne vsak sedemnajsti Japonec du 0j-motnje te ali one vrste. Skoraj P „ drugi milijon Japoncev bi m zdraviti psihiatri, pol milij0]1* rj,. ima lažje duševne motnje, pol J” g jona je slaboumnih, četrt m Japoncev obeh spolov pa kaže * duševne motnje. Vlomilska tolpa dnevi vdrla v železno b Skoraj 350 let po zgodovinski vožnji jadrnice »MayfIower« iz angleškega Southamptona v severnoameriški Plymouth bodo spet zgradili ladjo istega imena, ki bo plula č»*z Atlantski ocean ob velikih proslavah obletnice prvih stalnih evropskih naseljencev na ozemlju Združenih držatf »Čeprav bomo potovali i jadrnico,« pravi kapitan Villiers. ki bo poveljeval qovi »Muyilower«, »bomo prišli zaradi sodobnih navigacijskih naprav Iz Starega v Novi svet vsekakor prej kot v treh mesecih, kolikor je potrebovala ladja tega imena v prvi tretjini sedemnajstega stoletja.« KADILCI IN PROMET Zveza ameriških zavarovalnic ugotavlja v svojem poročilu, de kadilci zakrivijo mnogo več prometnih nesreč kot tisti, ki ne kadijo. Zavarovalnica je obrala podatke, po katerih narašča število prometnih nezgod v skladu s potrošnjo tobaka. PES OKOLI SVETA Dva mlada Angleža sta se odpravila peš na pot okoli sveta, če bo šlo po načrtu, se bosta vrnila v Anglijo šele čez deset let. Do poletja 1960 bosta prispela v Rim na olimpijske igre, poprej pa bosta peš prepotovala Francijo, Španijo, Portugalsko in Italijo. Potem se bosta napotila po drugih evropskih # deželah v Azijo, Avstralijo, v obe Ameriki in se nazadnje vrnila na britanski otok. OPEHARILI SO SE 5 ir- j no mesarja v dunajskem mestju. V blagajni pa ''af našli niti beliča, ker Je me=_ dan poprej vso gotovino nesel v banko. Člani tolP® [e. rporall pred vlomom Pr".ta 7,atl zid. vlomiti glavna v In se plaziti po Kleti. PJ« e> so prisil do - prazne blag™ ZADNJI NENASELJENI °T^ Neka londonska Potofnre' agencija vabi Angleže, naj w ^ živijo počitnice na popolnoma osamljenem ^g. na svetu. Kraja sicer niso ločno povedali, pravijo K1f, le otok 800 km od ang■= 0 obal. da na njem prav ®°tulji ni kina ne televizije ln fUri' ne kozmetičnega sa'0l}a,4ot0ri. stl pa bodo spali pod so 2ALOSTNA BILANCA Bilanca letošnjega vala v glavnem mestu “med lije - to prireditev Štejejo tu največje svoje vrste na - ^ - Je kaj žalqstna, eaj pet nesrečah Izgubilo življenje y udeležencev, ubiti p® s° ng-Stirje, prav tako Štirje so pravili samomor, ranjence ie bilo 1417. NOVA ZELANDIJA Potrebuje ženine: Z Nove Zelandije so ®P g. čili, da so pripravljeni Vajeti 1000 mladih moških m-hodne Nemčije, seveda jjil sklh, ker na Novi Zelan primanjkuje ženinov.