ILUMHSKI TOVARNARJI POtVOilU BOJ PROTI OMMIZn. KLAVCEM Mesto s dobrimi meoftuni jih tprlirežejo na podjetje s delnicami. VeHko vlogo igrajo tudi £»o listino pod pretvezo telesne preiskave. Chicago, III. — Dogodilo se je v enem tednu, da jo Mnojako druétvo tovarnarjev dovolilo, da se j« zaator dvignil kvilko in tako pokazala slika* njegovega delovanja proti delavstvu. To društvo je .vedno bilo na- da predsedniki in drugi dobro plačani uslužbenci lastujejo največ delnic. Sempatje lastujejo delavci po eno ali dve delnici. Tako so delavci priklenjeni na korporacijo in niso pri volji zastavkatl, da ae delavni čas skrajša. Druga kampanja se suče v tej smeri, da Samuel M. Hastings, ravnatelj Ilinojskega društva tovarnarjev, priporoča korporacijam, da se pridruiijo sprotno delsvski strokovni or-1Klubu za podaljšanje življenja, ganizadji. Pokojni John M. Seveda je to le pretveza, da se Glenn, predsednik tega društva! uvede telesna in zdravniška pre- ni dal počenega groša za to, kdo spusti mačka iz vreče. V biani-su ni kaj takega kot finančni interesi, da se v delavni sili podžiga, da so is nje dobe najbolj prizadevanja od delavca pa do predsednika, izjavlja Jamoa D. Cuningham, tedanji predsednik društva, v svojem govoru o predmetu "nastavljene! lastujejo podjetje/' Statistika, ki spremlja Cu-ninghamovo izjfro, pokazuje, da uslužbenci lastujejo eno petino delnic 483L korporacij v II-linoisu. Ti uslužbenci lastujejo 18 odstotkov teh delnic. Vsak, kdor prejema mezdo od korpo-racije, se smatra za uslužbenca. V nekaterih kompanjiah ps u-službenci lastujejo vse delavnice. Statistika dalje pokazuje, iskava za vse njih uslužbence. Hastings pravi, da korporacije lahko zahtevajo, da se uslužbenci podvržejo telesni preiskavi, ko vprašajo za delo. Dalje pravi, da naj korporacije zahtevajo od svojih uslužbencev, da se enkrat v letu podvržejo zdravniški preiskavi. K temu dostsvlja, da zdravnlšks preiskava ne bo zapostavljala njih karijere pri korporaciji. Hastings meni, da zdravniške preiskave skrbijo, da se ne širijo nalezljive bolezni, vrh tega i-ma podjetnik od zdravniške preiskave to dobroto, da pronajde, za kakšno delo je uslužbenec sposoben. Sploh je podjetnik vedno dobro informiran o zdravstvenem stanju uslužbencev v njegovem podjetju. Oboroitil klaaovti Oborožili so se, da varujejo senatorja Heflina prod napadi na shodu, toda njih ljubljenec ae ni prikazal. Now York, N. Y„ 5. jul.' — Zgodaj včeraj zjutraj se je zbralo okrog dva tisoč vitezov kla-novske organizacije v mestu Ja-maici na prostoru, ki je bil označen za shod, na katerem je Imel govoriti senator Thomas Heflin iz Alabame. Mnogo izmed njih je bilo oboroženih z revolverji, sabljami in puškami, da varujejo svojega ljubljenca pred mogočimi napadi. Trdili so, da je senator prejel več pisem, v katerih se mu je grozilo s smrtjo, ako se priksže na shodu in so radi tega prejeli od mirovnega sodnika dovoljenja, da smejo nositi orožtfe. Na zbirališču Je bilo navzočih tudi nad dvesto policajev, da nastopijo; ako bi se pojavili nemiri. Na policijskem vozu so imeli pripravljene bombe, ki povzročajo solze, in - strojne puške. Vse je bilo pripravljeno za alo-vesen sprejem, toda senatorja ni bilo. Selo proti večeru je prišlo «d njega poročilo iz Toleda, On da se je odločil, da ne pride na »hod. Klanovcl so bili razočarani, toda drugo nesreče ni bik>. Po nastopu raznih govornikov, ki so povdarjali in peli slavo "čistemu" amerikanizmu, so se klanovcl razšli. Na tri iaad njegovo moštvo," pravi omenjeni švedski list, "so se javno osmešili pred vsem svetom, ko so se napil! šampanjca. Nobile je še celo povabil' enega izmed poročevalcev, naj izpije kozarec Šampanjca. Ko je poročevalec pil, je Nobile rekel posmehovalno: "2ivio tisk P nakar je stekel proč in se skril za hrbti avojega moštva. Poročevalec je nato vrgel kozarec s šampanjcem pred noge oficirjev, ki so se mu v obraz smejali, razun majorja Mariana, kateri je opazoval No-bllovo početje z nejevoljo.. Otttlllllill ii ■! tišji Oslo, Norveška, 4. julija.—Poročilo, da je britska jahta "Al-bion" dobila isgubljenegs A-mundsena, ki ae je podal na iskanje Nobils dne 18. junijs v francoškem aeropUnu, je do da roČila^o^reŠitvi Amundsena so dosadaj nepotrjena In brez. podlage. Posadka Jahte "Albion je o rešitvi slišala šele danes, ko Je čitala vest v časopisju. Bik ubil pet oasb in ranil vel drugih.. Madrid, Španska, fi. Jul. — Podivjan bik, katerega so gnali v klavnico, se je odtrgal od svojih gonjačev in pričel dirjati po mestnih ulicah. Pri tem je bilo nad štirideset ljudi pomandre nih in ranjenih. Pet oseb je bi-torjs Mandžurije, da naj delajo j k) tako težko poškodovanih, da za združenje vse Kitajske. so pozneje umrle v bolnici. ZAVAROVANJE PROTI BREZPOSELNOSTI V KROJAŠKI INDUSTRIJI RADIČ OKREVAL. I tel grad, 4. Julija. — Stefan Kadič, vodja hrvatskih poslancev v narodni skupščini, ki Je bil pred nekaj dnevi nevarno ranjen, ko je ponoreli PuniŠa Račič v parlamentu streljal na poslance. Je *<*daj na potu okrevanja V nedeljo zapusti bolnišnico In se od-1*1 je v Zagreb ns oddih. Kralj Aleksander Je edoptiral dva sina ustreljenega Pavle Ba-diča, nečaka Stefan Kralj bo na svojp stroške fanta izšolal in skrbel zanju. V'dovs PavW Radiés Je bila spre-i'ta v avdijenci e kraljem, ki JI J« zatrdil, da spomin na njenega mrtvega soproga estons neizbrisno v zgodovini Jugoslavije, '»a mois, ki Je šrtvovnl ovoje tivljenje ■ jo. Pogodba med podjetniki Je «kič-njena sa tri leta. New York, N. Y. — Organizacija krojaških delavcev Amalgamated Clothing Workers šteje v New Yorku 35,000 članov. Ti člani bodo odslej zavarovani tudi proti najhujšemu zlu v delavskem življenju sedanjega kapitalističnega gospodarskega sistema, to Je proti brezposelno-sti. Konec pogajanja med za-stopnikl delavcev in podjetnikom Je bil ta, da se je sklenila pogodba za tri leta med organizacijo krojaških delavcev in new-yorško borzo krojaških tovarnarjev. V mezdi nI nobene Izpremem-be. Tedenskih delavnih or je 44, toda unijski odborniki izjavljajo, da 40 delavnih ur v tednu kmalu pride. Sklad za zavarovanje proti brezpoeelnoett, katerega morajo podjetniki od plačati ien odstotek in pol vsote, ki Je izplačano kot da, as naj pa smatra sa povišanje mesde. Posebna komisija se bo bo vilo s študijami, ds se to-denske delavne ura znižajo no štirideset. Podjetniki bodo vplačali na leto v sklad zs podporo proti brezposelnosti $750.000. Komisija bo stopilo v pogajanja s zastopniki podjetnikov in delavcev v krojaški industriji drugih «nest kot Chlcogo, III ta drugje. razum za uvedenje 40 ur dela v krojaški industriji, pri tem pa vpoštevajoč konkurenco iz tajtih neunijsklh središč v krojaški Industriji kot sts Clevelsnd In Phlladelphia. Plačanje v sklad brezposelnosti prične z dnem prvegs septembra. Vanj ne bodo plačevali le člani borze krojaških podjetnikov, ampak tudi kontraktorjl, ki jemljejo vrezano obleko od borze, da Jo izdelajo. Člani borze so odgovorni za vplačila kon-trsktorjev. Ta sklad' bo upravljala upravs, ki sestoji Iz članov unije ln borze, njen predsednik bo pa nepristranski predsednik newyorške krojsšks industrije. Ako bo newyorškl sklad proti brezposelnosti as ravnal po zgledu čikaškega sklada proti brezposelnosti, tedaj bo od leta do leta močnejši. V čikaški sklad so ▼ začetku plačevali podjetniki en odstotek in pol od vsote, ki Je bila izplačana delavcem kot mezda. po novi pogodbi po plačujejo podjetniki tri odstotke, delavci pa odstotek in pol. tako da zdsj pridejo vanjo od vsota, ki je izplačana kot mezds štirje odstotki in pot Pogodbo i ms še druge ugodnosti so ddevee. Nove pogodbo Je stopilo v veljsvo s dnem 80. junija. Na stavki Js okoli 8*» delavcev pri 480' tvrdluah. do ae Ro-junijski podjetniki «topijo v vr-mo-isto la Občinski svet iv sprejel v preračunu postavko $800,000 sa povtšaaje mSfcde tehničnim delavcem. New York,~N/T. — OrganizU rani mestni Inženirji, zemlje-mercl, risarji hi tehnični delavci so končno le dosegli povišanje mezde. V mestni proračun je prišla postavko za $600,000. Ko so ps mestni birokratje pričeli kazati znake, da nimajo najmanjše • volje povlšstl mezde tehničnim dolg^cem, so ti pri-čeli protestirati in protestirali so tako glasno in krepko, da so birokratje slišali te proteste. Ob-državali ao se protestni shodi In demonstracije. Minimalna m^sda je zdsj povišana od $1J80 na $2,160. linija ima Štev. 87 Mednarodne federacija arhitektov in risarjev, Unija Jsvsidružena s Ameriško delavako federacijo. Večina prebivalcev se Je rešila i bogom. Manila, 6. Jul) — Mesto Libog Mayon je poto od lave, kl as ini. Prebivalci Ih vasi so begom. ' ~ ao Is po* v vznožju vull polnoms rasdej je razlila po i ji ^^Jco^li večinoma rešiU V Javile tolpe bandltov, ki ropajo trgovine in privstns stanovanja. Governer Stimson je odredil ln poslal bojno ladjo na pomoč v ogrpženo pristanišče. Obrežna ladja Pollllo je že dospela v otoško pristanišče s velikp zalogo živil. Med begunci se pojsvljajo nalezljive bolezni. Poročilo pravi, ds sta dve osebi umrli ss kolero. Pltns vods je okužena in vsled tega obstoja bojazen, da se bolezni razširijo. Ledeniki zajeli reilloe ledje Rim, 4. Julija. — Od tu poročajo, da jo ruska rešilna lsdjs "Krassln," ki išče ponesrečeno posadko razbite zračne ladje "I-talije." bila obkrožena z ledeni-ki in nI mogla naprej blizu otoka Foyn. V Rim js dospelo poročilo, ki gs Je poslal mdloope-rator z Italijanske ladle Cltta de Milano. Medtem pa se je doznalo, da se kosi ledu, ns katerih se nahajajo ponesrečeni možje, sedaj oddaljujejo od otoka, Foyn In ae S mikajo sapodno. Tako Je rezlja mod rešile! in ponesrečenci nastala fte okrog 80 milj. Nov up na rešitev šestorice na ledenikih Je poskua. ki ga bo napravila švedska rešilna ekapedl-clja z zrakoplovom nad ponesrečenci, ko Jim bo spustila mali zrakoplov, v katerem se bodo lahko rašili, nakar bo zrakoplov dvignjen v srak. sčiUlJiee zahtevajo svobodo. 5. julija. — Jugoelo* venske učiteljice obdrtsvsjo po vsej dršsvi masae shode v protestu proti predlogi ki Je sedaj v skupščini, po kateri bi morale učlteljios poročiti ssmo učitelje, ako ae sploh hočejo motiti. Mntškl protivojni Mirt Liga narodov Je Mn v prereietan je sprejeti načrt, o katerem se bo ras-previjalo aa njenem ssptem-berakom ssaedanju. Ženeva. Švica, 4. julija. — Kot rest|ltat na nemško Iniciativo sa proti vojni pakt med vsemi drla vami za preprečenje vojn, je danek zvečer Liga narodov sprejela protivojni načrt Ugin komitej Je odločil pozlati kopije načrta veem vladam, da o nJem »spravljajo ter o nJem poročajo Liginemu svstu do njenega zasedanja v septembru, Biztvo takosvanega nemškega protivojnega načrta je, da se bodo vsi narodi v naprej u vezali. da sprejmsjo ligina priporočilo v slučaju, da greti nastati vojna tov da se bodo.val narodi vsdrftall napadov, ki bi poalab- TUST ELEKTRIKE STIH- NIL OBE KONVENCIJI Zamašil Je njima unta glede naj-boiiHH D, C. — Pred elektrarnarsklm trustom js srce padlo v hlače tudi voditeljem demokratične stranke v Housto-nu, ko Je bilo treba jaano povedati v platformi, kakšno stališče savsema demokratična stranka glede proisvajanja in oddajanja električne sile pod javno in privatno kontrolo. Na konvenciji demokratične stranke ao jo dosti govorilo o nepotrebnih rečeh, ali Je bil predsedniški kandidat te stranke po katoliško ali protsstantovako krščen, sll Je za točenje opojnih pijač ali pro-hiblcljo, govorilo se pa nI o tem, kar Je izredno važno sa ljudstvo Is atrahu pred elektrarnarsklm trustom. 8enator Norria Is Nebrasks je šali prepir. Cilj pekts je Isti, kot'prečltal platformo demokratične ga je predložil Kellogg v svojem načrtu sa^praprečenje vojn. Ritki ivijiMk m irkttki v boji s tmrtlo-züigil Srčni sovjetski $vljstlk na pot« k ponesrečenemu moštvu "Italijo" premagal neverjetno teš- | Moskva, 4. Julija. — Sovjetakl avljatlk, Babuškln, ki Je pretekli petek sapustll rešilno Isdjo "Msligin" v zrakoplovu, da najde lsgubljsno moštvo ponesrečene "Italije", ss je danšs vrnil na ladjo po petdnevnem M«fts boju s silnimi viharji in ledeniki ns arktiku. Kmslu ko Jo odletel s ladje, je zadel na silno arktično nevihto, s katsro ss Js dslj časa boril ln Je bil končno pri-slljen prlststl ns morju, 80 milj severno od otoka Upanja, ki loži Jugovzhodno od špttsberških otokov. Njegov lahki zrakoplov Je bil y stalni nevarnosti, da ga vsak moment starajo ledeniki na morju. Končno se js rsšll In dospel nazaj ns krov lsdjs Mšllgjn z vsem svojim moštvom« ki ga js imel s seboj ns zrakoplovu. Nihče nI bil ponesrečen aH ranjen. Le trdns voljs In zdrav razum pilota Bsbuškins sta omogočila srečno vrnitev Iz srktičns nevihte In s morjs, polnega tovsrnih ledenikov. stranke. Prečltsl Je tudi plstfor-mo republikanske stranke, h kateri pripada In so pri tsj prišteva mod nsprsdns elemente. In tako ae je eenator Norrls Israzll, ko Js bil na jasnem tudi gledu platforme demokratične stranke, da Js platformo demokratične stranke snačilna zaradi tega, ker ae umika onemu, kar pravi. Ravnotako molči o elektrarnar-sksm trustu, kot molči o nJem platforma republikanske strpui-ha. J ttllcci^r od immhLlvokis nI bil napravljen tak bedast poizkus izpodkopsti vlado ln clvlll-zlrano človeško družbo s tajnimi mahinaeiiami teirtt arisantič-nega monopola kot sedoj. Zastruplja se psmst mlsdlne s pomočjo tajna kontrola Šolskih knjig v Jsvnlh šolah. Possgia J« s svojo roko v oerkev ln jo pod-vzela poizkus sa podkupovanja duhovnov In njih prlžnlc. Prilezla Jo nazaj do zadnjih vrat univerz ln učltellšč, da praktidra jami. Priložiš Jo v sveta shajališča bratskih podpornih društev in širila svoj sločssten vpliv, Zlesla Jo celo sredi boyskavtov in enakih dekliških organlsadj. Nato naštsva Norrls, Itako Je Isvajala svoj tpllv v državnih leglslaturah, kako Je širila svoj vpliv a pomočjo parlamentarnih sakulisnikov ln kako trošl milijone, da bi dobila vae pod zvejo kontrolo do Bele hiše. Nato pravi, da ae Je vso to vršilo s tajnimi metodami in da Jo vee to odkrila zvezna obrtna komlalja. Končno Norria naglaša, da voditelji demokratično stranke prav dobro vedo, kaj se godi ln da no morejo naatopatl v ulogi Ignorantov. Norria koncem tega pravi, da trust kontrolira obe stari stranki in da Jo sa navadne državlja-n« predrago ustanovljatl tretjo stranko zavoljo predsedniških volitev. To Je tudi nepotrebno.3 Volil-ci, ki so pregledali, kako Jih vodita stari stranki za nos, naj glasujsjo sa predsedniškega kandidata socialistične stranks, pa prav zsnesljlvo no bodo privatni Interesi poifabiR' ns Mttsols socialistični predsedniški kandl dat dobi toliko glaaov, kot Jo Ški kandidat, kajti profssljonal- nl polltlčsrjl iodo spoznali, da so ljudstvu odpirajo oi In da mu mrena pada ras oM, HKItOKR IHÄVBTII. TAM-MANIHTOM. Jeve knjigo Proáiotlilk UMWA ikl* | Washingtoa, D. C. — Socialistični koogresnik Vlctor Bsrger bo v prihodnji lzdsjl Congros-slonsl Rsoorda dal tlakati nekaj citatov is Wernerjeve knjigo o Tsmmsntiskem dvorcu. Bergsr pravi, da se Tammsnltskl dvorec In Alfred Smith nista še nikdar ločila, ampak da Je Smith dorasel kot dlselpIinJran človek "Charllja" MurphyJs in Js bil vedno deležen podpora od ts organizacije. TRESKAJOČI PUN PREVARIL STA-BtEGA IN IZKUŠENEGA RIIARJA jaNJa. ki so pr Atlantik rhjblln. treh prvi so bili danes v Irske kraljevo sprejeti In Meni. Pozdravil j Mi Je — Moštvo Je vsako luknjo N sitega dne ga Je Jami I. le o- ML Carmei, Ps. — John Smith, star 18 let, več let plin skl pred dela vse v premogovniku Oreen Rldge kompsnljo, Je vsako Jutro zgodaj odšel v premogovnik. Votlo so odmcšaJi nje govi koraki, kadar Jo Stopal s svojimi težkimi ŠkornJI po hodnikih in rovih. John Smith Je postal vssko tajno luknjo v premogovniku. Večji del svojega življenja je skoraj preživel pod zemljo. Premogovniki so Imeli sanj prav malo tajnosti. Vedel Je, ksj pomeni, ako Je pokalo nad njim, ko Je šel po premogovniku. Razumel Je, kdaj bo kaj na njegs padl<> Znano mu Je bilo stokanje starih opornikov In kaj to stokanje pomeni. Njegovo delo Je bilo, da Je preglede! rove, v katerih so rudarji delali, oko ss v njih se zbirajo nevarni treskajoč! plini. Pasi! Js ns plsmsnčsk svoje var-s vet like. Ako Je pls-siknil kvlško visoko, vitko In v trepetajočem škrletnem Jo vedel, ds Jem« 1 .... ■" i Ji - L t. nI več vsrns. V tem slučsju Js posvsril rudar j s, preden so odšli na delo. Ako se nI nič zgodilo In varnostna svetilko nI dsls nobenih znsmenj od sebe, tedaj si je še ogledal opornike, da se Je prepričal, ds Js bil rop dobro podprt. To delo Je pripedalo plinskemu preddelevcu. NJemu so bilo znsne vso tajnost! plina In bil Js tako rekoč oče premogovnika, ki Js obvsstll svoje otroke — rudorje. Posnel je njene nevernost! la napake, ako Je Jams neverna al! vsrns, kakor kapitan pozno svojo ladjo. Nekegs dne Je John Smith šel zopet v premogovnik zgodaj zjutraj. Vstopil js v prostor, ki Js bil posnsn izredno vsrnim. Njegova luč Je bile odprta. Plin ss Je Ispreme-nI! v vreč In hiter sunek. Smith se nI ntogei več umekniti. Opa-IJen Js Ml ns rokah, tilniku In obrazu. Vedet Je takoj, kaj so Je Zgodilo. Odšel Je k dvigelu po pomoč. Ko so ga pripeljali v bolnišnico, Je rekel: "Mlelll sem. do poznam premogovnik kot dlan ne moji desnici. Ampsk včasi ae zmoti tudi najpametnejši la naj .bolj Izkušeni rudar." Zdravniki I izjavljajo, do mogoče okreva.! . . SÓÍ . Konferenca so bo bavits g altua-cljo na polju mehkega 8. Jul. -John L. Lewis, mednarodni predsednik orgsnlzaclje United Mino Workers of Amsrica, js Isdal pasi v ns vss lsvrševalne odbornike, ds se udslsšo konference, ki prične v tem meatu 10, julija, Lewis pravi t svojim posipu, da sklicuje konferenco v namen, da ss razpravlja o situaciji na rasnih poljih mehkega premoga ln o nameravanem zveznem zakon odajstvu glede premogovno Industrije. Razen kratke Isjsve časniškim poročevalcem Js Lswls odklonil diskusijo o situaciji s njimi. Vtis, ki prevladuje glede U konference Isvrševalnlh uradnikov, Je, da bo sna Izmed najvažnejših v sgodovini organizacija. Organizacije se vsled notranjih sporov nahaja v krizi, ki ogro-ša 1 razkolom kot še nikdar poprej. (Razne konvencije, Id ao bile sklicane proti sedanjemu vodstvu organizacije, separatno mezdne pogodbe In neavtorlzlra-ne formacije novih organizacij so razbile solidarnost med stav-kujočimi premogarjl. ' "IHuMrd" v ■■ Marseilles, Prancljs. 8. julija. — Tukajšnji prebivalci so navalili na najnovejšega fi eoskega tilublrda," Ji Pretta. ko so ga privadle s ti Iz Algertje. -Rlublrd" Je sa-davll tri žene in ga doiše umora 18 drugih žena. Drhal ga Je ho-tela ob prihodu liafatl, policija Je ps s težavo to preprečila. ^Mehiško mesto, 8. Julija. — Predsednik Calles Jo Jel v načelu ministra Kstrada, široko odpre vraU mu sistu, st veni kom s habttillrs ter». Teko postajo je imela m 1WWi lodi -ItaHo" in M u jo joroftfla. Pri teh raJovih nam-rol ind«»tuj«js prar kr»tke in nitko anten« Ur m t majhnimi energijami dado prevnoetiti o» grome razrfatfe. Seveda k ¿a-tih. kajti kratki valovi oe Sirijo aa ptav ¿udea la Se proeej ne-pojaanjen nad*. Ceeto doaeic-. jo t veliko jakSStjo aelo oddalji ae kraje, dodan jih v bližini ni «oti. Nemara je Wk> tako tadi v Nohilovema primeru, kjer eo PETEK, 6. JULIJA. Vestí iž Jugoslavije J ADN A VOJVODINA. Gospodarske te eodjak* rs t VojvdM* kljub vsemu ogromnemu kmetijstvu in razvijajoči se industriji, vlsde silne finančna konkurenca, kajti na en posamezen denaren zavod ne odpade niti en milijon delniške glavnice. To dejstvo je za nas silno ve-, likega pomena, zlasti 6e zato, ker diktira finančni kapital in po diktatih tega kapitala se tudi ravns vse politični in gospodarsko življenje v Vojvodini. V Vojvodini pa je med drugim zelo razvito denarno zadružništvo. Enak pojav imamo Novi Sad, junija meseca Vojvodina je znana žitnika ne le samb naše države, nago cele srednje Evrope. Vojvbdi* na pa je poleg Slovenije najbolj obljudena pokrajina v Jugoslaviji in ima povpcečiio 80 prebivalcev na kvadratni kilometer. To je tudi vzrok, da se finančno gospodarstvo ni tako lepo razvilo, kot se je v drugih delih naše drŽave. V Vojvodini pa nahajamo tudi1 industrijo. Posebno. y zadnjih letih je opaziti, da gre industrijski razvojv tej deželi precej dobrp in hitro na-prej| Ce pomislimo, da ima Vojvodina okoii 190 denarnih zavodov s 150 milijoni delniškega kapi^- c*jjgnp. Socialistično organizira-itala, tedaj moramo videti, da ni kb vinar j i vodijo štrajk, na- Socijalizem ima v Vojvodini bodočnost.. Z njegovo > uvedbo pa bo Vojvodina gotovo - igrala zelo veliko vloge, posebno v gospodarskem ozira. _ A.D—r. Delen štrajk kovinarjev v tovar-«U Tltaa v Kamniku. Kamnik, 19. junija. — V tovarni "Titan" v Kamniku je končno izbruhni* delen r štrajk. StrajkajfO profeaioniati vseh kategorij, ker Vodstvo tega inozemskega podjetja noče ugoditi pravičnim zahtevam delavatVa. ki zahteva samo 10 odatotno povišanje delovnih plač. Dobički te tovarne bo naravnost ogromni, vendar pa gospodom niti malo ne pride na mis^l, da bi globeli tudi na delavstvo, pa če-, prav je ono tisto, ki je gospodom akcijonarjem naredilo ta)« visoke dobičke. Razpoloženje za štrajk je pne- vodila pa dobivajo iz centrale strokovnih« kovinarskih organizacij v Ljubljani. Izgleda^da bodo štrajkujoči prisilni vodstvo tovarne, pa čeprav se bodo gospodje še toliko upirali. Ako ne bodo delali, oni seveda ne bodo imeli dobičkov. Razpoloženje za štrajk pa vlada tudi drugod. 2a enkrat je vpeljan samo deUs »«S^'SSK öl £ ÜÍnH°Íe KterlkÄlni im« dvomesečne ugodi zahtevam defefstva. Alfo pa tovarna le ne bo hotela spre-__ jeti delovnih pogojev svojih de-pri nas v Sloveniji V klesikaliii- ¡fv izbruhnil spk» posojilnicami in hranilni-^ "rajk. m AfcU* za štijajkujoče, Je že pripravijana. Nabira se obutev; obleka, hrana ln podobno za žtmjkujo& delavce In njihove družine. Med kmetskim prebivalstvom je živahna agitacija «a delavce. Denarni prispevki zs Štrajkujoče, slasti akt bode Pri- Malo sa šalo in malo (Isvima) «innU. Odk^jTfM^^bošu previdnost v občinski svet edino zveličavnega katoliKl»^, moj* - profesor Jarca za podiupa-wr»ln se je naredil sporazum z* interese ljubljanskih advokatov, premogarjev in trgovcev ter klerikalnih magnatov, se je razburkana družba takoj pomirila in začeli so s stvarnim ¿elorat Seje se ne vrže več, ker jl^ ni radi dobrega sporazume treba. Stvarnih'debat pe Ljutfclkna in njeni prebivalci aploh ne poznajo.« Stanovanjsko vprašanje jo rešeno, prošnje za dovolitev stanovanj ao vržene v koš in se do drugega leta sploh n? sprejem^ jo več. Po ulicah stanujejo ljudje pod milim nebom, ker jo pomlad, oziroma poletje v deželi/ V deset in 20-sobnih stano-vanjih pe ložirajo samo zaalu- cestna Železnica ae bo napeljala v teku prihodnjih 30 let tudi'na i V«L in v Šiško. V Zeleno jame jo še ni treba, ker tam ne stanu-je noben občinski mož. Racije ljubljanske policije sa proatltut-ksmi ae vrše vaak dan pod TK volijem. Uspehi so sani. I Sploh'pa vlada sedaj rea red in mir. Komuniati ae navdušujejo za vojno proti fašizmti in mi mi. Pa tudi'delavske hranilnice » in posojilnfee so dokaj močne. Seveda pa bazira jo le na razredni mentaliteti našega delavstva, ki je glavni konzument. Zanimivo pa je Za Vojvodino dejstvo, da imajo te denarne zadruge 30 krat toliko hranilnih uipg, kot imajo defcriškeg* kapitala. To dokazuj*/ difvje vojvodinsko prebivalstvo jako soHdno. Ta dežela ima v primeri z dru gimi pokrajinami Jugoslavije; marši kakšno posebnost, > zlasti pa sliči v pogledu davčne obremenitve Sloveniji. - Po maenju šovinističnih Velesrbov, so pre* bivalci, daai srbske nsrodnosti, v Vojvodini, državljsni II. reda. In v tem smislu se z njimt seveda postopa.' Tako imamo ceW vrsto faktov, kako so te ali one vlade, v tem so si bile pač vse enake, zapostavljale Vojvodino v vsakem in ne samo v gospodarskem pogledu. Kakor je je-cala Slovenija pod težkimi in neznosnimi davčnimi bremeni, tako je tudi Vojvodina bila izkoriščana od Beograjakega centralističnega režima. Najbolj pereče v Vojvodini je pač njeno finančno vprašanje. ">bš*m. ker al taka veHkepi 'Ur finega duha. kakor Je ae v^tn+mL bila poškodb. ee nI uim kana. V UUJi Je e-mri sodavičar Josip Pleninšek V eeljsfcd Javni la I ) pomečalk Is ftüflka la Frase Ser is Pečevnlka pri Celju. Tudi deiaenstiteije proti IU- liji — eo minule . Odkaf so bridki pendreki našega mllostM-vega policijskega ministra, lcs-toližkega duhovniks, dr. Antons Korošca, preprečili krvave pe-kolje, ki bi se morali izvršit nad vročo krvjo Italijanov tudi samega Mussoiinija, demonstracije pojenjale. Glob-jih vzrokov seveda nI bilo za pe* mir jen je, kajti prav junaško so se tudi borili proti bridkim pendrekem. Za enkrat, so reki gospodje, ki so demonstracije vodili iz lepih in bogsto oprem ljenih salonov, je dosti, kar smo nemdiM. Tudi' demonstracije so neke vrste obatrukclja. Vea jugoslovanski narod obstruirs, — kar pravijo, da Je- lepo prav. Sezona ss ljubljanske komu niste vedno slabše .. Odkar j tí nastopilo poletje ln je vroče, Je sezone za ljubljenski komunizem, oziroma, kakor ga oni, sam bolj učeno imenujejo — dekali sem, slsj ko prej selo slaba. Literature še nI, da bi ljudje člta-li. med agitacijo pe noben izmed "deksllstov" ne gre, ker je seds, doba kislih kumaric in se je treba hoditi kopat v Savo. — MoJe pero je zadnjič med drugig) slišalo, da bodo dobili vsi ljubljanski detektivi dvo oziroma tri mesečen dopust, ker bi bil od sedaj naprej vssk lov ns delta-liste brezuspešen. Kajti se pri čakuje, da se tudi na Savii med kopelei, ne bo raevMa preseUka bi prenevarna agitacija zai svetovni dekalizem... Zakaj M ae rasbarJaH. N dlte konec la recite: Mee < Odkar Je izšla 6. to je junij ske številka socijslistične revije Ped Lipo", katero urejuje s. Anton Kristan, se Je naselila čudna nervoznost med one as desni ia na levi stasni. "Pod lipo" prinaša namreč zanimiv članek o Prvem maju leta 19tt, kjer ugotavlja Historíeos golo konstatacijo, kako Je bilo ia kako bi ne smelo biti. Prizadeti eo nial Jeni, ker so pa tudi poššs-rš ss ae upajo potrkati na prsi in račl: Mea Culpa. PR08VBTA UgHtaaffj! z* Jmimm Dna 15. junija je bila objavljena odredb^ namestnika generalnega priseljeniškega komi-anrja, glasom katere se bo, začenši od 1. julija, 1928, izdajala legitimacija aH iatovetnica (card of Identification) vsakemu ino> zemcu, ki bo od tedaj naprej pfipuščen. za stalno v Združena države. NepriaeUenci, namreč osebe, pripuš&ne začasno radi posla ali zabave, ne bodo dobivali take legitimacije, niti inozemoi, pripuščeni kot dijaki. Le pri-seljenci v pravem pomenu besede jo bodo dobivali. Legitimacijo bo Izdajal ameriški konzul istočasno z vizo, ki Je ne bo izročal priseljencu, mar^ prilagal priseljeniški vizi. Inozemec bo dobival legitimacijo Še le po u-spešni eksaminacijl s strani priseljeniške oblasti ob prihodu, ko bo za stalno pripuščen v Združene države. Kaj bo na lakasnlcl? Ns eni strani izkaznice ali legitimacije (identification on card) bo fo- cMravMa HCiitijev n meeto potom zakonodaje. Nekateri koti grešnik i, kot La Qa-ardia, Dieksteln in Coller, ao U-4evUi av^j Pfotest. Zaatopniki delovaje depart-mentaeo by> Pjeaaaečeai nadfUčiteUI ee barija s vpraAanJem. temi proteatl. Oni zatrjujejo, kaka bi ae opravile vojne, da je bil sistem izkaznic *v9H ■ le v avrho, da ae pomaga iae. MlpaeageM% Mkas. — Na sbo- ***** "^mNational KducaUonai prihod. Trdijo, da novi načtt asociacije, ki Je pričela zboro- f*™*»* y*k ^ dnevi, so mnogo lnozemcev, kot bi to bilo v sluča- razpravUa o načrtih za prapre ju raglstracije. Ne bo nlkak(h čenje vojn. Dr. Denisi L. Marsh, odtiakov prsti in inosemec ae pfedaednik Bostonske univerze bo moral naznanjati vssko spre- je dejal v svojem govoru, da b membo svoje adrese. ^ mQwUi v Vi#h vi4jih VH. Oi^ ki nasprotujejo uvedbi 4jati tečaji, ki bi se bsvlli v Ukih izkaznic, mesijo, da je ta glavnem s varokVki povzročajo velika nevarnost, ki od daleč od. vojne in druge mednarodne kon-vaga vae mogoče koristi. Okl lUkte, vaga vea morte koristi. Oái fUkto, i* nova generacija bi sa- iTT!, w siliâHo tudi IZ ' se zlasU sklicujejo na nekatere morala učiti, ka*o se jim Uogsl- ^S™*^ neki podstki o njem: njegovo Ime, rojstni kraj Ih narodnost, nsdajje dsn n^egnve pripustitvo in ds-ll je btl pripuščen kot priseljenec v kvoti sli'izven kvote. Glede telesnega popisa, le barva oči bo navedena. Tijdi podpis priseljenca mora biti ns tej strani izkssniee. Ameriški konzul, ki izda to izkaznico, Izpolni veČino podatkov. Podatke glede pristanišča, pamika, dne pripustitve Tn priseljeniškega statusa pa izpak» ni priseljeniška oblast v pristanišču prihoda. Priseljenec podpiše Mcaznico še le, ko bo končno pripuščen, v prisotnosti pri-seljeniškega uradnika. Ta tudi podpiše Izkaznico in jo izroči pri-puščenemn priseljencu. tis drugi strani izkaznice bo ime konzulata, ki Je izdal priseljeniško vizo, številko Iste ln den. Izkaznica ae izda v dvopisu. Origins) se izroči priseljencu po gori ns vodenih formslnostlb. Prepis se .priloži priseljeniški vizi ln ostane v arhivu naturalized jskega urada. Ako bi original izgubil, bi Inozemec lah ko dobil dupHkat. V čem be izkaznica koristna sa litozemcs? Ni dvoms, ds iz-kaznica v kolikor tvori dokaz zakonitem prihodu, utegne bit koristns zs mozemca v mnogih slučajih. Večinoma se sedaj ne izdaje "prvi papir", dokler ni dokazan zakoniti prihod. iy> pomenja, da mine nekolikor tednov, predno se to poizveduje. Izkasnics bi to odpravila. R« je sicer, da navadno tak odlog ne provzroča nikakih sitnosti, rasun v slučaju kjer delodaja Iec zahteva, da delsvec pokaže evoj "prvi papir". Tsdi ss ino-zemce, ki hočejo odpotOvsti inozemstvo, bi ta od kaznica Imela neke ugodnosti. Dandanes tak inosemec zaproše za "pe* mit" in, kader je msogo potnikov, treba dostikrat nekoliko tednov, predno ga izdajajo. Izkaznica bo bržkone na* domestovaie "permit" sli vsaj «lajšala dobivanje istege. Tudi v pogledu nove določbe ki daje pwdneet v kvoti ŽMni In otrokom onih lnozemcev, ki eo bili zakonite pripešče. ni v Združene držsve, be Izkaz-n lea olajšale dokaz o sakonftem prihodu. Treba poudarjati, da izkaznice ne bodo brezpogojno ipetusbae v to svrho, msrvMbe, do le olejševsle dolu» o zakoni, ivm prib<*iu<- Dindanes imajo jako našenšae zapiske o priho* du vaeh inoeemcev in je lahko izvedeti is sapiskov. kdaj In ks* ko js kdo prišel. Nekdaj Je bilo da sato ee nI bati nikakih neprU jetnosti v tem pogledu, češ da, vsak zas rasločevsti "novado. Aloca" od onega, ki Je tukel še sekaj let, V tem pogleda pa so mnoft drugačnega mnenja ln trdijo, da daaašnji priseljene niso glede avoje zunaajoekl toliko različni od povprečnih Amo-rkkancsv, kot mnogi izmed onih k) so prišli aejn pred mnogim leti in ao vedno živeli v avojih priaeljenlških "kolonjah". Kongreanik Coller trdi, da izkaznice niao potrebne, prieelje-nlški zapiakl zadostujejo. "Ino. zemec je noče, niti tujejjsičn časopisi, Ti se bojijo, da bodo izkaznice provzročale graft ln aftnarija". On opozarja na slišne izkaznica, ki so ae uvedle za Kitajce. "Zgodovins kitajske registracije je polna trpljenja in zla za priseljence", on trdi. Po njegovem mnenju je novs na red ba nezakonita. Priseljeniški zakon, kakor tndi ta kon-gresnik, ne daje priseljenlšk oblasti nikske prsviee do Isd» nja take naradbe. vit izjave nameatnika generalnega U, kadar se prikazujejo zname-priseljeniškega komisarja, ob- nja, da ae pojavijo, javljene v časopisih, in tudi m» "Ves trud državnikov, ki sku-beMdllo nartnibe, kakor je bilo šajo ublažiti strahoto vojne s objavljeno v United States Dal- predlogami in saloni, k p repo jy. V tem se pravi, da bo moral vedujejo rabo strupenih plinov Inozemec Pokazati avojo izkaz- ln rasnih drugih morllnih sred-nlco, kadarkoli bo kasneje kak a^v," J« dejal Marsh, "ne more zastopnik priseljeniške oblasti prinesti nikakih uspehov. Kadar t , V trgovki! nad M 1st. Csas. IVAN PAJK M Mals «i Cesesiasgk. Ps. m drugače. Imamo mnogo iru>-seroeev. ki ee ne spominjajo na-tančno. kdaj eo prišli« radi česar ne morejo dokasati, da so prišli zakonito. DaMÍ0| pa ne bodo nikdar imeli tak ait-sti, ko Je toliko sapiskov o njihovem prihodu. Isksmlca b< le olajševala ia skrajšala abéáej no peisvi Kazat ralba raaiia 23 oseb* Lamar, Mo., ft. Jul. — Petin dvajaet oaeb; Je bijo včeraj) ranjenih, ko je velika količina nas Strelivs eksplodirala v gtapneai delu mesta. Razstrelivo Je bilo naloženo na motornem truks, ko e nekdo vrgel gorečo rakete pod thik. V bližini traka se Je v U-»tem času nshsjslo nad pet ti soč ljudi, ki so po caastreihJ be žali na vke strani. Knopp otrok Je bilo pohojenlh. Težko poško dovane ranjence so odvedli v bolftišnk'«', drugI so pa ddblli zdravniško pomofi v svojih als-novan jih. Kdo ^e vrgel need no raketo, al itmtí%í uWIe e otrok. ' Berila, 4. julija. - Devet o. trdk je bilo danes ubitih, ke so se igrsll z eksplozivnimi napravami. Sset od teh se je igralo z rotnknf granstsml v tzu, Poljska ftleslje. Turtlja, I. julija. ~ turški diktator, ae menlk Wllsonu. Obenem ee Cehi praznovali 10 letnice ôehoslo-vaške aeodvisnosti. Praagodovinske fosile. Albuquerque* N. M., 4. julija — V bližini reke Cimarron v ss« vernem delu države Nova Mehike, kjer se vrši velike eksksvs clja. pričakujejo odkritja prazgodovinske civilizacije, ki je obstojala pred 90,000 leti. Bernum Brown, kurator Ame-riškegs musejs sa naravno zgodovino, je včeraj nsznsnll, da jš njegova rasiskovslns skupins našla prva snsmenjs v obliki fosilov. Fosili obstojsjo is osmih bizonov in ssdem pušlc, ki niso prsv nič podobne indijanskim. Fosile so nsšll v prvih 60 kvs-dratnlh čevljih odkopsnegs pro-stors, Brown pravi, ds so puške fiodebne onim, ki so bile izkope-ne v Egiptu, Vlemllel orapsU blsgsjno. ^hicago. — Neznani vlomilci so v sredo zvečer prevrtali stene poslopju ns 732 W. Madieon st., kjer ima Hardlng Market komisinljs svojp uraden ramtne-lltl blagajno, (KibraU nad $8,000 in več vrednostnih psplrjev In liobegnlll. Poslopje ae nahaja tri bloka od Pen Plsinea policijske postaje In na naJMj prometnem kraju na sapednl stre al mesta. Zealn najden mrtev i Fort Smlth. Ark., 8. Jul. — Birdie Clayton Je bil včeraj najden mrtev v avojem stanovanju. Clagten ss Je prejšnji dan pere 811 s Mm Cooper in okeiščine glede umora prikaeujeja, da Je umer Isvršils njegova mlada na a pemošjo avojegs brsta, da polasti savarovslnlne. Nevesta In ajen brat Hagk Cooper sta ana aretirana Is odvedene v J» de. bnwjavil zunanjemu nrt In s tea Esttral Bsnsk, Mich. 8. jut - Štiri osebe ae v sredo utonite, ko se Je prevrnil čoln, v katerem se vodi*. V* eeeb. Id se stale ne brege Jesars, Je riffle ae* •reto Hi se as podale • joint na pemoš, toda prodno so dospeli ns maeSo n serais, so trupla še . Is» glalis v I ŽENITVKNA PONUDBA. Želim se sesnsniti s Slovenko sli Hrvstlco v starosti 80 do 60 Ist v avrho šenitve. Jas sem star 40 let. Ima svoj dom vreden $10.000, doblvsm meeečnp $100 renU ln Imsm tudi stalno delo sa msste, take Imam dohodkov do $880,00 na mesec. Ce katera resno misli naj ss prijs-vi» pesdnost Ime one, ki Ima ksj prihrankov. Tsjnost Jamčena. Vae ^iama naslovite na naalov: ženitvena ponudbe, M87 So. Lmvndsle Ave., Chieage, III. — pil pred njo. — Dobro veš, kje si bil. — Kje sem bil jaz, to vem. kje boš pa ti.;.. — Pazi, kaj govoriš! — Pokliči priče! Strica Be. na! — Pijan sil —^ Se dolgo ne. Na vratih krčme se Je pi% zal debelušast moški in poklic krČmarico. — 2a .grem, je rekla in od-šla. Samoten gost je s kletvico m jeziku šege] v žep, odštel denar in ga položil na mizo. v — Zbogom, Lojzka! je po. zdravil proti hiši in se izgubil za hlevom... IS mrtvih na Četrtega. Chicago, 5. julija. — Na dan praznika Neodvisnosti je bilo r Chicagu 18 mrtvih v raznih nezgodah. Ena oseba vsled ru ket, 10 jih je utonilo, 3 se pone. srečile z zrakoplovi, ena oseba v kolrziji avtov in 3 so umri« VgJed vročine. * I IZVRSTNA PRIUKA Člani in članice S. N. P. J. Sedaj lahka Mita Ust Proaveta vaak dan m eno la AMERIŠKI SLOVENCI, vredno $5.00_*ka ■a» pošljete bras odbitka «vat« $7.80. Ali pa tri kajlftt: SLOV.-ANG SLOVNICA, vradna $2.00, ZAKON RIOGE-NEZIJE, vredna $IM, ta PATER MALAVEN-TURA V KABARETU, vredna $140, skupaj vrednost $5.00 In dnevnik Proaveta ga «ao lete za avoto $7.80. To velja za člane a N. P. J. n stara ln nora naročnike. Na flaal aku /TZTfj čajo $0.00. Lahko dobita pol leta dnevnik Proaveta ta___— , vrednoetl za $2.50 knjig, n. pr. JIMMT HIGG1N0, ZA-1 KON BIOGENEZUE, aH pa ZAJEDALCE ta TENICO ta INFORMATOR ako nam pofljete $4.00. Ne člani pošljejo $4.80. Al pa n $¿00 poDeta tfct Proaveta b knjigo HMMT HIGGIN8. NeOsaf $8.80. T» vae velja sa aUra in poalatl celo sveto brez pošljite na apravaištvo na Proaveta, 2857 Se. Nadav Država......... itWWMW.MM....»IIMM«.MW« In Chicago, IE Ave* Cl iraitva~-......Mm».» ' SPREJEMA VSA V % TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila za veselice m shode, vratmce, časnike, knjige. ' koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, I , čeficem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P. J, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI unfrto e umetnika živahno nagovorila In mu začela. pozabivša na vso okolico, pripovedovati iz življenja slavnih slikarjev, o katerih je ravnokar čltala, na kar je Samonikel odgovarjal točno in jedrnato. Bančni uradnik, ki se je dolgoča-sil z gospodično Marijo, pa se je podvizal izraziti svoje neugodje s tem, da je umetnike pometal v isti predal s sanjači in bolniki. Posledica je bila, da se je njegova namišljena nevesta namenoma okrenila od njega k precej molčečemu slikarju. Po kavi se je vsa družba dvignila. Ubrali so pot skozi gozd. Ker je bila stezica ozka, sta mogla le po dva skupaj. jMihajlo in Zinka sta se od ostale družbe precej oddaljila, otroško se radujoč zdaj nad cvetlico, zdaj nad šu-menjam borovcev, zdaj nad «kakljajočo veverico aH pa o ta se divila razgledu v dolino, ki je dremala v popoldanski prigrevici.. Kmalu so ju dohiteli ostali. Ustavili so sc v gostilnicl z vrtom na prijaznem gričku. Ker ae je medtem nebo pooblačilo, so vstopili v sobo. Ob vinu se je razvil glasen razgovor. Posebno zabaven je bil mladi uradnik K., ki je umel zaviti pogovor na zakon, šaleč se z gospodičnamn, pri čemer so mu pomagali vsi ostali razen slikarja, ki je izrabil takoj prvo priliko, da je šel na prosto. Obšla ga jo čudna tesnoba. ' Po mislih so mu šumele K—jeve besede: "Gospodična Zinka, ali prav nič ne mislite na popolnost v dveh ?!—-M Pri tem je bil začel šaljivo razlagati o večnem Iskanju dveh, čemur sta oba zakonska para vneto pritrjevala in ae blagrovala, da sta že prestala vse ellčne kirže ln težave, ki "mladi-ne" še čakajo. Ta razgovor, ki ga je spremljal amelTln krohot, se Je slikarju zazdel zopern, celo ostuden. Živali — je pomislil in spomnil se je, % kako naslado grizejo meno in v duhu je videl debel« krošnjarske roke, ki barantajo za — Zinko. , Ne, ona jim ne «mo pasti nikdar v plen, nikdar! Sklenil je, da bo z njo govoril. Ko je tako pml hišo strmel v Črno oblačje, je stopila v vežo Zinka. S tihimi koraki ne mu je približala. V zadregi, kot da se hoče opravičiti, ga je vprašala, zakaj da ga ni v sobo; oditi pa le ni hotela. Morda je tudi ona želela pogovora a Sa-monikion* Toda on jI je odvrnil, da opazuje oblake, ker se mu ni še nikoli posrečilo prisostvovati tako veličastni sliki narave. Vendar pa je bil tudi ta odgovor le izgovor in slikar je hotel nekaj povsem drugega; toda plahoat mu je velevali molčati. "Zdaj, zdaj ji povem, vso jI povam" — a oba sta molčala,. Slednjič je Zinka uvidela, da je njun položaj «koro smešen ln — ker so padle prve deževno kapljic« — porabila to priliko in posvala alikarja, naj gre s njo v eobo. Vrnila sta se. I*roti večeru se je vreme spet zjasnilo in v načl se je vsa družba vrnila domov v veselem razpoloženju. — Takrat sem zamudil priliko, si je očital slikar, ki nI od onega časa nikdar več bil v strahu prod goepo i„ n„ Zlnko, saj jo je oblakal le redkokdaj la še takrat sa malo čaaa ter v družbi njene aiti-rt-. Drugače pa je Uvel le umetnosti In oni dogodek se mu je a«|<»l le hipen, sploh malen- ta^ec Jutri.) , d——— O. Henry: MED PUSTOLOVOI Nekoč pred leti, ko sem bil še podjeten mladenič, sem potoval po državi Arkansas in se ustavil v vaal Ribičev laz. Imel sem obleko iz jelenovegs usnja in In-dijanske opanke-mokaeine. Nosil sem tudi dolge lase in na kazalcu prstan z debelim bri-Ijantom (ko bi le bil pristen!) Bil sem takrat dr. Volf-Hu, znameniti indijanski zdravnik; gdravil sem vse bolezni s čudežno pijačo "bolnikoVo vstajenje". Skuhal sem jo iz zdrsvilnih zelišč, katera je našla lepa Tak-vala, soproga neustrašenega glavarja Caktoja. Zbirala jih je vsako leto na velild "medicinski praznik", ko so si rdeče-kožci po celodnevnem pleeu privoščili kuhanega psa z obaro iz teh zelišč. Kljub Umu je bila trenutno v mojih žepih precejšnja suša: samo pet dolarjev denarja. Stopil sem tedaj v lekarno, kjer so mi dali na up šest ducatov praznih stekleničic z zamaški vred. Nalepko in vse ostalo za pripravljanje "bolnikovega vstajenja" sem imel v kovčegu. Upal sem, da oe ml bo življenje vnovič naomehnilo. Povrnil sem so v prenočišče in napolnil z vodo svoje čudežne steklenice. Kmalu so stalo na moji mizi v ravnih vrstah kakor vojaki v paradi. Sleparija, porečete? Kaj šel Saj nisem nalival same vode. Namešal sem sa dva dolarja ki-nina ln sa deset centov anflino-ve barve. Taka pijača je morala komurkoli pomoči! Ko sem prišel več let pozneje v tisti kraj, me je marsikdo prosil, naj mu prodam vsaj malo čudežnega zdravila, v Ohranili so ga v najboljšem spominu! Proti večeru sem si izposodi) tudi voziček in sem šel prodajat. Ne vem, kam naj bi človek lazil skozi to Ribičev laz. Ležal je namreč sredi zoprnega močvirja. Zato sem takoj pravilno iz-tuhtal, da so domačini potrebni zdravila zoper pljučnico, rev-matizem in bezgavke. Prodajal sem ga izredno hitro — tako se trgajo ljudje kvečjemu še za pražena jetrca pri vegetarijan-akem kosilu. Izkupll sem že dvsnajst dolarjev: za dva ducata steklenic po petdeset centov. Potem pa sem nenadoma občutil, da me je nekdo zadaj trdno prijel za obleko. Dobro sem vedel, kaj to pomeni, stopil z vozička in potisnil stražniku v roko pet dolarski bankovec. — Nocoj imamo lepo noč, — sem mu dejal. — Ali imate dovoljenje mestne uprave, da smete prodajati sredstvo, ki ni, prijavljeno zdravniški zbornici? — me je vprašal stražnik. — Ali ste že naprosili župana dovoljenja? , — Nisem. Sploh nisem vedel, da je ta kraj mesto. Ce se mi jutri posreči Iztakniti magistrat, bom takoj prosil dovoljenja. — Nu, za zdaj pa moram u-staviti vaš posel, ml je odgovoril. lávala za prijaznost, pá lahko noč! - Sel sem nazaj v prenočišče in vprašal gostilničarja, kje je magistrat — Nak, iz te moke pa ne bo kruha! mi je zatrjeval. — Mest- i ni zdravnik doktor Howkins je županov zet, pa nič kaj dosti ne zasluži. Nikoli vam ne bo župan dovolil, da bi zdravili njegove bolnike. Drugega dne sem šel vendar le na magistrat. Rekli so mi, da župan ne sprejema. Doktor Vof-Hu je moral —; hočeš nočeš — nazaj v krčmO; vsedel se je udobno v naslanjač, pričel kaditi in pokojno čakati. Takrat Amerika, hvala Bogu, Še ni bila suha! Nekoliko pozneje je pri-sedel mladenič s sinjo ovratnico in me je vprašal, koliko je ura? — Pol enajstih, — sem mu rekel, — sicer pa vas poznam, gospod, saj ste Andy Tacker. Spominjam se tudi nekaterih vaših trgovskih poslov. Pred leti ste imeli na jugu razpoši-Ijalnico "Univerzalno darilo za mladoporočene". Kaj vse je že stalo v vašem oglasu? Ah, da, že vem: zaročni prstan s pravim briljantom, poročni gladek zlat prstan, stroj za lupljenje krompirja, steklenica kapljic za Živčne napade in slika neke angleške vojvodinje, ki je umrla v srednjem veku. Vse skupaj je stalo samo pol dolarja. Andy je bil jako počaščen, da sem se spominjal njegove podjetnosti. Bil je zares nadarjen slepar, ki je razumel svoj obrt; zadovoljeval se je samo s 300% dobička, kar je jako priporočljiva lastnost. Ponujali so mu večkrat udeležbo pri prepovedani kupčiji z opijem, kokainom in sličnim blagom, a nikoli ni nasedel takim skušnjavam. Pomenila sva se in sklenila zvezo. Povedal sem mu, kako težko je s kupčijo v Ribičevem lazu, ker se javna oblast zlorab- PHOBvgrr ¡Ija sorodnikom na ljubo. Andy je bil šele prišel z jutranjim vlakom in ni poznal tukajšnjih razmer. Tudi se mu ni godilo predobro. Hotel je razdeliti v tem kraju nabiralne pole in pobirati darove za zgradbo križar-ke, ki naj bi varovala po ozko-srčni waahingtonski politiki zanemarjeno, 'vojaško velevažno pristanišče Heureka-Spring. V resnici ipiamo mestece tega imena, vendar nekje globoko v notranjosti, pač daleč od morja. t >. * Prihodnjega dne je prišel približno ob istem času neki zamorec in mi sporočil, da me nujno kliče mestni sodnik Banks (bil je obenem tudi župan), naj ga pridem zdravit. Nenadoma je bil obolel, doktorja Howkinsa /pa ni bilo doma: peljal se je k bolniku menda 30 kilometrov daleč. — Saj nisem zdravnik in nI mam pravice do zdravljenja, sem se ga hotel izn^bitl. — Ne, prosim, lepo prosim, gospod... Zupan so jako bolni, morate priti! . — Nu, dobro, sem rekel, že poj dem, a samo iz usmiljenja, ne pa, da bi me kaznovali zaradi mazaštva! Vzel sem steklenico "bolnikovega vstajenja" in šel navkreber v klanec, vrh katerega je stanoval župan. Župan je ležal tako zavit, da so mu molile iz odeje samo brada in noge. Strašno je renčal in stokal. Poleg njega je držal mlad gospod vrč z vodo. — Doktor! — mi je rekel župan. — hudo sem bolan, umiram! Pomagajte mi, če morete! — Gospod župan, — sem odgovoril, svoj živ dan še nisem služboval med Eskulapovimi varovanci in tudi na vseučilišču nisem nikdar študiral. Ne prihajam k vam kot zdravnik, temveč kot navaden človek, da bi vam poipagal po sv^J.n močeh, nikdar pa da bi imel sitnosti zavoljo teg°.., * — Doktor, to-le. je moj nečak, mr. Bow; hotel mi je pomagati, a ni nič opravil. Joj, joj, joj! — je nenadoma zaječal, ker so ga vnovič napadle bolečine. , Vsedel sem se k postelji in mu potipal Žilo. — Pokažite mi predvsem vaša jetra, to se pravi, pomolite jezik iz ust. Po jeziku sklepamo o stanju v jetrah. Dobro. Dovolite, da vam dvignem veka. Kdaj ste prvič občutil bolečine? — Joj, joj, včeraj... Rešite me, doktor! Zapišite mi kako zdravilo!« — Dvignite prosim zastore, mister Kow! — sem zaprosil. Mojo ime je Bow, i- je razdraženo odgovoril mladenič. Kaj mislite, stric James, — je vprašal župana, — ali se vam ns bi zdaj prllegel izdaten grižljaj jajčnika z gnjatjo? Pričel sem trkati pod desno lopatico, da bi pregledal «županove obiati. "Nu, restoo ste bolni gospod! — sem mu naposled rekel. — Imate hudo vnetye tipke glasovirialU! — O, moj Bog! — je zaato-kal bolnik, a a a..., zapišite karkoli mi morete zapisati! Vstal son ln som odkorakal proti vratom! — Kam pa, kaj? Ostanite vendar! — je zatulil župan, — menda me ae boote .pustili u-mreti zaradi teh preklicanih glasovirjev. (Knnee Jutri.)