218 Vrhniški razgledi Sonja Malovrh OB RAZSTAVI: MOJA JE PESEM! Ob 100-letnici rojstva pesnice in pisateljice Marije Brenčič Jelen (1919–2000) Marija Brenčič okoli leta 1937. Avtorica razstave: Sonja Malovrh Urednica razstave: dr. Katarina Oblak Brown Sodelavci: Marija Jelen, Blaž Jelen in drugi družinski člani Marije Brenčič Jelen, Jože Brenčič, Jože Malovrh, Janez Žitko, mag. Tatjana Oblak Milčinski. Fotografije: iz družinskih arhivov Marije Brenčič Jelen, Franc Brenčič, Foto Tischler, Janez Žitko, Sonja Malovrh in drugi. Oblikovalka: Milena Oblak Erznožnik Tisk: Studio Zenit Razstavo so pripravili: Muzejsko društvo Vrhnika (predsednica dr. Katarina Oblak Brown), Cankarjeva knjižnica Vrhnika (direktorica Sonja Žakelj), Zavod Ivana Cankarja Vrhnika (direktor Boštjan Koprivec). Odprtje: Cankarjev dom na Vrhniki, 22. januar 2019 Gostovanja: Podlipa (22.–24. februar 2019), Muzej Velenje (7. marec–14. april 2019), Knjižnica Velenje (4. november–31. december 2019). 219 Slovenska pesnica in pisateljica Marija Brenčič se je rodila 28. januarja 1919 v Podlipi pri Vrhniki, po domače pri Gojer- ju, očetu Francu Brenčiču (roj. 28. 1. 1875, umrl 4. 12. 1937) in materi Mariji, roj. Can- kar, iz Smrečja (roj. 3. 3. 1880, umrla 12. 2. 1958). Gojerjeva hiša, v sredini Mevlova hiša, v ozadju Mevlov kozolec, ok. l. 1937. Gojerjeva domačija s hišno številko 33, prej 2, je stala ob glavni cesti, nad potokom Pod- lipščica, nedaleč stran od vaškega jedra. Domačija je leta 1824 premogla večjo zida- no hišo in na nasprotni strani ceste majhno fužinarsko stavbo s hlevom, podom, majh- no kuhinjo in sobico. Poleg je bila zidana sušilnica sadja in kozolec. Do konca druge svetovne vojne so imeli pri hiši statve za tkanje platna. Tkali so za sovaščane in pre- bivalce okoliških vasi. Gojerjev kozolec, leta 1990. MOJA JE PESEM! 220 Vrhniški razgledi Razglednica, Podlipa leta 1939. Podlipščica pod Gojerjevo domačijo, kjer so perice splakovale perilo, med letoma 1935–1940. 221 Marijina stara starša po očetovi strani sta bila Andrej Brenčič, roj. 18. 11. 1839 v Pod- lipi, in Frančiška Leskovec, roj. 21. 1. 1846 v Zaplani. Poročila sta se 4. 2. 1874 in nato živela v Podlipi. Stara starša po materi sta bila Jožef Cankar, Žagarjev iz Smrečja, roj. 20. 3. 1841, umrl 6. 1. 1927, in Uršula Žakelj, Kosova iz zaselka Kajndol v Smre- čju, roj. 16. 10. 1848, umrla 11. 12. 1917. Po poroki, ki je bila 24. 5. 1869, sta živela na njenem domu v Kajndolu. Zakonca Marija in Franc Brenčič sta si v skromni hiši pri Gojerju ustvarila dom in družino. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok: Franc Brenčič, 22. 11. 1904 – 1945, Marija Brenčič, 22. 1. 1906 – 25. 4. 1906, Marija Brenčič, 16. 12. 1906 – 16. 12. 1906, Cecilija Brenčič, 14. 11. 1907 – 3. 9. 1975, Anica Brenčič, 31. 10. 1910 – 26. 7. 1911, Jože Brenčič, 9. 4. 1913 – 12. 11. 1996 in Marija Brenčič, 28. 1. 1919 – 21. 3. 2000. Portret Marije Brenčič, okrog leta 1938. Družina Brenčič – Gojerjevi: z leve sin Jože, oče Franc, mati Marija, v naročju hči Marija, hči Cilka, zadaj sin Franc, leta 1920. MOJA JE PESEM! 222 Vrhniški razgledi Otroštvo in mladost Marija, rojena kot sedmi otrok v druži- ni, je bila zvedava in nadarjena deklica. V podlipsko ljudsko šolo je začela hoditi leta 1924, ko ji je bilo komaj pet let. Kot je zapisala sama, je znala brati že prej. Naučila se je iz starega abecednika, ki je bil natisnjen še v Avstriji. Doma je imela še avstrijsko računico, Zgodbe svetega pi- sma, staro tablico, leseno puščico in pla- tneno torbo; za eno krono je kupila le še »kamenček« (pisalo) in to je bilo dovolj za začetek šolanja. Z odliko je opravila vseh osem razredov in odraščala v skromno in preprosto dekle. Marija Brenčič s sestro Cilko, okoli leta 1935. Staršema življenje ni prizanašalo. Že v zgodnjem obdobju zakona sta izgubila tri hčerke – Marijine sestre. Vse tri so umrle v prvem letu starosti. Oče je kmetoval, bil tesar ter krovec in v zimskem času tkal pla- tna. Pri tem mu je pomagal najstarejši sin Franc. Ko je nastopila pomlad, je šel za za- služkom ter delal kot zidarski pomočnik. Včasih je bil po cel teden zdoma. V prvi po- lovici 20. stoletja je pisal podlipske anale. Mati je gospodinjila, delala na polju ter njivi in skrbela za družino. V veliko po- moč ji je bila starejša hči Cilka, ki je po- leg drugega dela pazila skoraj dvanajst let mlajšo sestro Marijo. Živeli so skromno. Nekaj denarja so si prislužili s prodajo do- mačih pridelkov na Vrhniki. Šol. spričevalo Marije Brenčič od l. 1925 do 1928. 223 Marija Brenčič z bratom Francem, leta 1935. Marija Brenčič z bratom Jožetom, leta 1938. Mati Marija Brenčič – Gojerjeva, leta 1950. Zaradi hude krize, ki je nastopila leta 1929, se pridelkov ni dalo več prodajati. Odslej so jih porabili v domačem gospodinjstvu in posledično nekoliko bolje živeli. Leta 1937 je oče umrl. Kmetijo je prevzel prvorojenec, sin Franc. Delal je na kmetiji, kril slamnate strehe ter opravljal priložno- stna dela. Bil je vsestransko kulturno in družbeno dejaven: fotograf, tajnik Gasilskega dru- štva, bralec družbeno-javnih obvestil, dramski igralec, knjigovez, pritrkovalec, opravil je režiserski tečaj in kar dvanajst let z velikim uspehom režiral ljudske igre, v katerih sta nastopala tudi Marija in brat Jože. Igrali so v Podlipi in njeni okolici. Brat Franc Brenčič v Podlipi okoli leta 1940. MOJA JE PESEM! 224 Vrhniški razgledi Srečanje z Antonom Jelenom Poleti leta 1937 sta bili v Slovencu obja- vljeni fotografija in pesem avtorice Marije Brenčič, Naš teliček, kateri je opazil dreve- sničar Anton Jelen iz Šentilja pri Velenju. Z motorjem se je odpeljal v Podlipo in tam spoznal mlado pesnico Marijo, polno do- mišljije in zavzeto za pisanje. V družini Antona Jelena je bilo veselje do sadjarstva prirojeno. Njegov oče je bil kmet in občinski svetovalec, mati pa kme- tica z izrednim čutom za pomoč ljudem v stiski. Stric Matija Jelen je bil vodja sad- jarske šole na Ptuju. Drevesnico je zasa- dil v Novi Cerkvi, kjer je služboval ter še drugje. Anton, ki se je rodil 4. 1. 1907 v Šentilju, je rad zahajal k stricu in se pri njem učil cepljenja sadnih drevesc in dru- gih sadjarskih veščin. Pri dobrih 12-tih letih, v sezoni 1919–1920, je prvič zasa- dil svojo drevesnico. Posadil je okoli 200 divjakov sadnega drevja. Od svojega tri- najstega leta je z vso ljubeznijo opravljal sadjarsko delo. Ko je odslužil vojaščino in končal Kmetijsko šolo v Šentjurju, je odšel v Sadjarsko in vinarsko šolo v Maribor, po končanem šolanju pa se povsem posvetil drevesnici. Pisal je strokovne prispevke za časnike, predaval na sadjarskih tečajih in bil taj- nik drevesničarskega odseka za Dravsko banovino. Leta 1924 je prejel prvo prizna- nje za sodelovanje na sadjarski razstavi v Šmartnem ob Paki, pozneje jih je sledilo še več. Izdal je cenik o vrstah sadnega drevja, vinskega trsja in vrtnic. V času Kraljevine Jugoslavije je opravljal delo kontrolorja kakovosti sadja, namenjene- ga za izvoz pri podjetju Škerl Zoran – Za- greb, Trgovina južnog voća na veliko. Leta 1935 je gojil že okoli 30.000 mladih sadnih drevesc, poleg še sadike vrtnic in vinskih trt. Ker težka in ilovnata šentilj- ska zemlja ni dala zadostnega zaslužka, je imel drevesnice še drugod po Šentilju, na Ponikvi, v Velenju, na Selu, v Šaleku, na Polzeli in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Pri napornem delu v sadovnjakih so mu pomagali domači, sorodniki, med njimi zlasti mož njegove tete Elizabete – Valen- tin Dolinšek ter najeti vaščani. Naš teliček. Slovenec, 11. 7. 1937, štev. 155. 225 Marija Brenčič v Močilniku na Vrhniki pri kipu Antona Puščavnika, leta 1938. MOJA JE PESEM! 226 Vrhniški razgledi Anton Jelen in Marija Brenčič na Mali Loki, med letoma 1938–1939. Anton Jelen v drevesnici, leta 1973. Tod, kjer Slovenci smo doma, pred vsako hišico cvete prelepa roža – gartroža. Med listi zelenimi češnja žari, žare hrepeneče otroške oči in drobna ročica se stega po nji … Anton Jelen je bil drevesničar po poklicu in poklicanosti. Njegovi cilji so bili višji. Sodi- jo tudi v današnji čas. Nenehno pomlaje- vanje narave s sadnimi drevesi je pomemb- no poglavje v ekologiji. Anton ni izkazoval pripadnosti le do ze- mlje, trsa, vrtnic in sadnih dreves, bil je tudi velik človekoljub, publicist, fotograf, dramatik, pisateljsko razgiban in pobu- dnik kulturnega življenja v Šentilju. Od leta 1928 do 1990 je pisal črtice, v katerih je opisoval svoje bogato življenje, ljubezen do gojenja sadnega drevja ter razmere v vojnem in povojnem obdobju, ko oblast ni imela razumevanja za težave in stiske ma- lega človeka. V nadaljevanjih so bile ob- javljene v Kmečkem glasu pod naslovom Moj križev pot. Napisal je dve igri: Strah v Kožlju in Elek- triko hočemo. Umrl je v 86. letu starosti, 17. 10. 1992, na svojem domu v Šentilju pri Velenju (Arna- če 23). Po smrti so otroci na njegovo željo izbrane črtice izdali v knjigi pod istim na- slovom Moj križev pot, ki je leta 2001 izšla pri založbi Kmečki glas. Leta 1993 mu je Skupščina občine Velenje za življenjsko delo in pomembne dosežke posmrtno podelila Grb občine Velenje, ki ga je prevzela njegova žena Marija Brenčič Jelen. Vse, kar je ustvarjal, je rastlo kot drevo in doseglo svoj vrh v zreli starosti. 227 Nasad vrtnic, v ozadju sadike sadnih drevesc (Dola), Šentilj, leto 1980. Anton Jelen, Moj Križev pot, izdano leta 2001. Letak za ljudsko igro Strah v Kožlju, leta 1975. Antonu Jelenu posthumno podeljen Grb občine Velenje, leta 1993. MOJA JE PESEM! 228 Vrhniški razgledi Poroka in družina Marija Brenčič in Anton Jelen sta se poro- čila 5. novembra 1939 v malološki Plečni- kovi kapeli. Poročil ju je stolni dekan, skladatelj dr. Franc Kimovec iz Ljubljane, ki je še iste- ga dne izdal potrdilo o poroki z namenom znižane vožnje po železnici. To je bila prva poroka v tej grajski kapeli v času Ba- novinske kmetijsko-gospodinjske šole. Dr. Kimovec je bil pozneje, leta 1940, boter pr- vorojenki Hedviki. Župnijski upravnik Podlipe, Alojzij Tome, je ob poroki Marije Brenčič in Antona Jele- na, 4. 11. 1939 izdal račun za listine, kole- ke in drugo v višini 110 DIN. Poroka Marije Brenčič in Antona Jelena, 5. november 1939. Račun za stroške poroke Marije Brenčič in Antona Jelena, leta 1939. 229 Potrdilo za znižano vožnjo po železnici ob poroki, leta 1939. Koča, prvi dom zakoncev Marije in Antona Jelena, Arnače – Šentilj pri Velenju, pod cvetočim drevesom mama Marija, sin Tonček in hči Hedvika, leta 1944. MOJA JE PESEM! 230 Vrhniški razgledi Omara za umivalnik, del Marijine bale. Mariji je poročno balo, domnevno iz sred- stev štipendije, pomagala oskrbeti učitelji- ca Hedvika Puntar. Po poroki je odšla na moževo domačijo h Klemšetu v Šentilj pri Velenju. Ker so v stari hiši poleg ovdovele matere živeli še Antonova neporočena brata Ivan in Mar- tin ter sestra Jožefa, sta si uredila dom v leseni hiški, ki so jo imenovali koča. Leta 1947 sta prevzela kmetijo. Mož se je poleg drevesničarstva ukvar- jal še z gozdarstvom, živinorejo in s po- ljedelstvom, Marija pa je bila žena, mati, gospodinja, sušila sadje ter trdo delala na kmetiji. Prodajala je sadike sadnih dreves, grozdnega trsja in vrtnic, pa tudi sadje in druge domače pridelke. Z možem je sodelovala na sadjarskih raz- stavah, katere je običajno literarno obo- gatila z branjem svojih pesmi ter se v jav- nosti družbeno in kulturno udejstvovala. Marija Brenčič Jelen v kleti z jabolki, okoli leta 1970. 231 Prizadevala si je za izboljšanje položaja kmeta ter enakopravnost kmečke žene in za uveljavitev kmečkih pokojnin, do kate- re bi bili upravičeni vsi člani družine, ki so delali na kmetiji. Te ideje je predstavlja- la na več zborovanjih in tako tudi ozave- ščala kmečke ljudi. Medtem so se rojevali otroci: Hedvika, roj. 16. 9. 1940, Anton, roj. 28. 3. 1942, Janez, roj. 25. 7. 1944, Marija, roj. 1. 6. 1946, Flo- rijan, roj. 29. 4. 1948, Franc, roj. 7. 11. 1950, Jože, roj. 20. 12. 1952, Blaž, roj. 13. 1. 1955 in Ivanka, roj. 10. 1. 1958. Ker je bila koča majhna in v njej ni bilo prostora za številno družino, so starejši otroci izmenjaje spali in se zadrževali tudi pri moževi materi v stari zidani hiši, ki je stala blizu koče. Izbrali so si različne življenjske poti; se izobraževali, našli ustrezno delo in si ve- čina od njih ustvarili družino. Kar šest jih je šlo po očetovi poti in so ostali tesno po- vezani z obdelovanjem zemlje. Marija Brenčič Jelen pri delu, okoli leta 1970. Zvezde zlate bi objela, jih pobožala z rokami, na oblak srebrn bi sela in igrala se z gorami. Tam v najglobljem dnu bi morskem svetlih biserov nabrala, v črnem bi prepadu gorskem, si zakladov poiskala. Pa sem reva kot ukleta na to zemljo prikovana, kakor ptica sem ujeta – samo pesem mi je dana. Marija Brenčič Jelen s prvorojenko Hedviko, leta 1941. MOJA JE PESEM! 232 Vrhniški razgledi Družina Jelen. Levo spredaj: v naročju hči Ivanka, sin Blaž, sin Jože, levo srednja vrsta: sin Franc, mati Marija, oče Anton, sin Florijan, levo zadaj: hči Marija, sin Janez, hči Hedvika, sin Anton, leta 1958. Mama Marija Brenčič Jelen s sinom Antonom in oče Anton Jelen s hčerko Hedviko, leta 1943. 233 Hedvika je zaključila ekonomsko srednjo šolo. Zaposlena je bila v Tovarni gumira- nega papirja in na Komunali v Velenju. Živi v Šentilju, ima tri otroke in sedem vnukov. Anton je postal hmeljar. Deset let je bil v Avstraliji, nato se je vrnil v rodni Šentilj in živi v domači hiši. Janez je postal teolog, duhovnik salezija- nec. Služboval je v Sloveniji in Srbiji. Sedaj živi v Mužlji pri Zrenjaninu, Vojvodina, Srbija. Je literarno ustvarjalen, napisal je štiri knjige pridig in več člankov. Marija je inženirka agronomije. Zaposle- na je bila na Komunali in Občini Velenje. Stanuje v Velenju, Šalek. Piše članke in jih objavlja v različnih časopisih. Florijan je inženir agronomije in je prevzel domače posestvo v Šentilju, kjer z druži- no tudi živi. V zakonu se mu je rodilo šest otrok (eden je umrl) in ima devet vnukov. Franc je električar. Zaposlen je bil v Ru- dniku lignita in v Gorenju v Velenju in živi v Šentilju. Ima tri otroke in sedem vnukov. Mama Marija Brenčič Jelen, hči Ivanka, oče Anton Jelen ob vrtnicah pred domačo hišo, leta 1976. Pod kostanjem za Hedvikino hišo. Z leve: hčerke Marija, Ivanka, Hedvika in mama Marija Brenčič Jelen, leta 1996. Jože je končal Kmetijsko šolo v Šentjurju pri Celju in Strojno kmetijsko šolo v Mari- boru. Leta 1972 je postal poklicni voznik. Zaposlen je bil pri Kmetijski zadrugi, v Ve- gradu in v Domu kulture Velenje. Stanuje v Velenju in ima tri otroke. Blaž je industrijski oblikovalec – likovni tehnik. Končal je Kmetijsko šolo v Šen- tjurju pri Celju in Šolo za oblikovanje v Ljubljani. Zaposlen je bil v tovarni Gorenje v Velenju. Stanuje na Polzeli in ima dva otroka. Piše poezijo, članke ter ilustrira. Ivanka, redovna sestra Vesna, je profesori- ca angleščine in nemščine. Službovala je v Gimnaziji v Vipavi, na Radiu Ognjišče in sedaj na Družini. Stanuje v Kranju. MOJA JE PESEM! 234 Vrhniški razgledi V času vojne V nedeljo, 22. julija 1941, sta ob pol dveh ponoči prišla nemško govoreča vojaka are- tirat mlado družino Jelen, očeta Antona, mater Marijo in 9-mesečno hčerko Hed- viko. Na hitro so morali zapustiti dom. S seboj so smeli vzeti le majhno culico. Še predno so jih izselili, so si smeli v sprem- stvu vojakov ogledati njivo na Grobljici, kjer je rastlo 3000 pokončnih in zdravih vrtnic, ki so prav v tem času najlepše cve- tele. Nato so bili odpeljani v Meljsko voja- šnico v Maribor na zaslišanje. Na zasliša- nju so nemški vojaki izvedeli, da zakonca nista dediča kmetije in da živijo skupaj z dvema bratoma in sestro. Za mlado dru- Dom Marije Brenčič - pri Gojerju v Podlipi - risba. žino se je zavzel vojak Josef Hummel, Av- strijec po rodu, ki je družino aretiral. Pri nemškem poveljstvu je preprečil, da bi jih odpeljali v Slavonsko Požego, kamor je bil transport namenjen. Po njegovi zaslugi so jih vrnili nazaj v Šentilj. Takrat sta mla- da zakonca občutila, kot da je na svetu le dvoje vrst ljudi: so slabi in dobri. Ta do- godek je družino globoko zaznamoval, predvsem ženo Marijo, ki je bila tedaj v pričakovanju drugega otroka. Prav tako jo je za celo življenje zazna- movala smrt brata Franca, ki je bil leta 1945 žrtev povojnih pobojev. Povezanost z Josefom Hummlom in njegovo ženo so ohranjali vse do leta 1956, ko je Josef Hummel umrl. 235 Podobi Gojerjeve domačije - Marija Brenčič Jelen na obisku, okrog l. 1993. Po smrti brata Franca so se leta 1955 ne- premičnine Gojerjeve domačije delile na mamo Marijo, hčerko Cecilijo - Cilko, sina Jožeta in hčerko Marijo Jelen. Ker si je Cilka pri padcu poškodovala hrbtenico in postala hroma, so zanjo skrbeli v domu upokojencev na Vrhniki. Za mlajšo sestro Marijo in staro mamo je nato skrbela Cil- kina hči Anica. V obdobju med 1950 in 1960 se je hiša začela podirati in postala nevarna za bi- vanje. Občina je izdala odlok o izselitvi, zato so se vsi preselili v poslopje nad po- tjo, kjer so bili pod isto streho hlev, ku- hinja in sobica. Leta 1958 je stara mati umrla. Ko se je Anica poročila z Jane- zom Žitkom, so se skupaj s sestro Marijo Cilka Brenčič na kolesu pred cerkvijo sv. Lenarta na Vrhniki, okrog leta 1940. preselili na Vrhniko. Od domačije in baj- te, ki so jo postavili pred letom 1869 in sta se dokončno zrušili po letu 1966, so vidni le še ostanki temeljnega zidu. Marija med vojno ni pisala. Na pogosto vprašanje, zakaj v času vojne ni pisala, je imela vedno pripravljen odgovor: »Kadar orožje govori, duh molči«. Po vojni je pisala za Verski list lavantin- ske škofije, ki pa so ga kmalu ukinili. Po- zneje se je le redko oglašala. Objavljala je v Družini in kasneje v Kmečkem glasu. Pesmi so bile večinoma verske vsebine, pod katere se ni podpisovala, ali le z zače- tnicami imena. MOJA JE PESEM! 236 Vrhniški razgledi Kasnejša leta Marija Brenčič Jelen je leta 1957 prebolela srčni infarkt. V naslednjem letu je rodila še zadnjega otroka, deklico Ivanko, kar jo je še dodatno izčrpalo. Po letu 1960 ji je začelo zdravje slabeti in težjega dela na kmetiji ni več zmogla opravljati. Zdravni- ško osebje ji je priporočalo letno vsaj ne- kaj dni oddiha v obmorskih krajih, kamor je rada zahajala, saj se je tam dobro po- čutila. V obdobju njenega slabšega poču- tja so leta 1964 podrli staro domačo hišo (zgrajena leta 1881). V istem letu so na tem mestu zgradili novo in se iz koče preselili vanjo. Tega leta jim je huda zmrzal uničila večji del pridelka sadnih sort. Obrodile so le pozno cvetoče sorte jabolk, ki pa so jih zaradi splošnega pomanjkanja sadja uspe- li dobro prodati. Rušenje stare hiše Klemšetovih, v ozadju nova gradnja, Šentilj, leta 1964. Novi dom Klemšetovih, Šentilj, zgrajen leta 1964. Marija Brenčič Jelen, v ozadju domača hiša v Šentilju, cvetoči jasmin in njen avto Zastava Yugo, leta 1995. Zlata poroka zakoncev Jelen z družino pred domačo hišo v Šentilju. Levo spredaj: Blaž, Marija, Franc, s. Vesna. Levo zadaj: Hedvika, Anton, Janez, mama Marija, oče Anton, Flo- rijan, Jože; leta 1989. Da so dela na Klemšetovi domačiji tekla naprej, so pomagali otroci in sosedje. Še zlasti najstarejša hči Hedvika, katera za- radi pomoči na domu ni mogla nadaljevati šolanja. Marija je leta 1973, pri svojih 54 letih, naredila vozniški izpit. V svoj rojstni kraj je odtlej prihajala več- krat ter hkrati obiskala po več sorodnikov in prijateljev ter jim pogosto prinašala sadje iz domačega sadovnjaka. Z možem, ki ji je vseskozi stal ob strani in bil dober oče njunih otrok, sta leta 1989 v cerkvi sv. Brikcija v Podlipi, obhajala zlato poroko. Slovesnosti so se poleg drugih sorodnikov in domačinov udeležili vsi njuni otroci in pri obredu v cerkvi tudi sodelovali. 237 Marija Brenčič Jelen z možem Antonom, z roko v roki pod domačo hišo v Šentilju pri Velenju, leta 1990. Slovo Jeseni leta 1992 ji je umrl mož, ki ji je bil v oporo vse dni skupnega življenja. Žalost, ki se je naselila v njeno dušo, je pripomogla, da ji je srce nezadržno pešalo. Ni več hodi- la pred hišo, svoj vrtiček posajen s pisanim cvetjem je opazovala le skozi okno. Pozimi leta 2000 je napisala še zadnjo pesem, ki jo je posvetila osebni zdravnici. Potem je za vedno odložila pero in utihnil je njen pisalni stroj. Marija Brenčič Jelen na svojem domu v bol- niški postelji s sinom Janezom, leta 1999. Kam nas pripeljala ta težka, nevarna življenja bo pot, nikamor drugam kakor k Bogu, ker on je povsod. Družinski grob Klemšetovih v Šentilju, leta 2018. Nekega jutra ni več slišala čebljanja ptic na češnji pred hišo. Umrla je v domači hiši, na prvi dan pomladi in na svetovni dan poezije, 21. marca 2000. Pokopana je v družinskem grobu Klemše- tovih na pokopališču v Šentilju pri Velenju. MOJA JE PESEM! 238 Vrhniški razgledi Pesništvo Že v ranem otroštvu, ko je komaj znala zlogovati posamezne črke, je sestavljala pesniške rime in jih povezala v pesmi. Njene prve tri pesmi so bile: Večna luč, Zelenje in Umetnik. Besedilo njene prve pesmi: Večna luč nam v cerkvi sveti, lepa je kot sonca žar, ko gori pred tabernakljem, mašnik drag daruje dar. Nekaj prvih pesmi je sežgala in tudi o tem napisala pesem. Pesmi, moje prve pesmi sem sežgala – niti ena črka ni od vseh ostala … Tudi kasneje je svoje misli in občutja pre- pletala v verzih in jih oblikovala v šte- vilne pesnitve. Snovala je pesmi z lepim akrostihom, sonetni venec, vinjeto, idi- lo, gloso … Novinarji so o njej pisali, da je bila predana slovenski zemlji in vsemu, kar je dobro in sveto. Kakor vsaka mladost, je bila tudi njena polna sonca in senc. Na trenutke je iz njene čiste duše vrel življenj- ski optimizem in jo dvigal do nebes, spet drugič se je prepuščala malodušju, ki jo je upognilo do črnih tal. V mladosti ji je bil brat Franc (sestra Ma- rija ga je imenovala Frence) edini mentor, ki mu je zaupala in edini kritik, ki ga je dosledno upoštevala. Učil jo je tudi foto- Rokopis pesmi, leta 1938. grafiranja. Ni je oviralo, da ni imela zvez- kov in papirja, pisala je s svinčnikom na papirne škrniclje, na robove časopisnih strani in povsod, kjer je našla kanček pro- stora. Pesniške misli so se ji porajale med delom na polju, njivi, pri hoji po poteh in med drevesi. Pozneje jih je zabeležila in vse kar je napisala, je postalo pesem. Revna je dolina moja in bogata – saj so vendar njena polja čisto zlata. … 239 Marija Brenčič na domači brežini v Podlipi, okoli leta 1938. Brat Franc Brenčič, okrog leta 1940. O sebi pravi, da so se ji misli tako hitro rojevale, da jih je komaj dohitevala s pisa- njem in da je občutek za jezik podedovala po mami, ki je govorila lepo slovenščino in znala pravilno oblikovati stavke. Kot mlado dekle je rada prebirala pesmi Simona Gregorčiča in Franceta Prešerna, ki sta ji bila pri snovanju pesmi vzornika, še zlasti Gregorčičeva poezija je imela na- njo velik vpliv. Mnoge njune pesmi je zna- la na pamet. (V članku Dragi striček, Mla- di Slovenec, 1937, omenja, da jih je znala vsaj 300, od tega 100 cerkvenih, 100 svojih in 100 drugih). Zaradi nadarjenosti ji je bila po zaslugi ministra dr. Antona Korošca (1872-1940) odobrena štipendija za šolanje v domo- vini ali tujini, ne da bi za to prosila. Za dodelitev štipendije se je dr. Korošcu ka- sneje zahvalila s pesmima Spoštovani go- spod minister! in Bog povrni!. V letih 1938 in 1939 je postala gojenka 10. letnika Ba- novinske kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki pri Trebnjem, ki so jo vodile šol- ske sestre. Marija je bila v okviru šolanja članica društva Mlada kmečka gospodi- nja. Kljub zahtevnemu šolskemu progra- mu je od leta 1938 do 1939. urejala literar- no šolsko spominsko glasilo Sončni žar, v katerem je med drugim objavljala tudi svoje pesmi. V šoli jo je literarno podpira- la učiteljica Hedvika Puntar, ki je postala hkrati družinska prijateljica in bila avto- rica knjig Na ženi dom stoji in Iz zdravih korenin – močno drevo. Ves čas šolanja je ohranjala stik z domom in si veliko dopisovala z bratom Francem. MOJA JE PESEM! 240 Vrhniški razgledi Bog povrni! Kmečka žena, leto V, št. 2, februar 1941, str. 34. Šolska sestra – učiteljica Hedvika Puntar in Marija Brenčič, leta 1938–1939. Večino pesmi je napisala v obdobju od leta 1936 do 1938 in jih objavljala v več kot 35- ih različnih časopisih in revijah: nedeljska priloga dnevnika Slovenec (rubrika Mladi Slovenec, urednik Mirko Kunčič), v časo- pisu Družina (urednica Marija Kmetova), Kmečki glas, Kmečka žena, Gruda, Vigred, Bogoljub, Katoliški misijoni, Mala cvetka, Naš dom, Močilnik, v Mohorjevem in Slo- venčevem koledarju, Prosveta – Chicago in drugje. Objavljenih je bilo več kot 400 pesmi, medtem ko je za več kot 160 pesmi znan le naslov in ni podatka o morebitni objavi. Po poroki je zaradi obveznosti do številne družine pisanje poezije opuščala. Nekatera besedila je uglasbil Matija Tomc in drugi skladatelji. Vsa dolina je prekrasen vrt; okrog nje zeleni so gozdovi, nizkih gričev travnati vrhovi – a nad njo je nebes razprostrt … Dijaška ligitimacija, leta 1938. 241 Učenke Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki (Marija v četrti vrsti, četrta z leve), med letoma 1938–1939. Uglasbene pesmi Marije Brenčič Jelen, komponiral prof. M. Tomc. MOJA JE PESEM! Skozi prelepe slovenske vasi. Slovenec, 1938. 242 Vrhniški razgledi Objavljene pesmi v različnih časopisih, leta 1937. Leta 1937 je v samozaložbi pri Jugoslovan- ski tiskarni Ljubljana izdala svojo prvo pesniško zbirko Spev tihe doline. To zbir- ko je večinoma sama prodajala, vozeč se s kolesom po Notranjskem in Dolenjskem. V knjigi Vedno sem rad zidal, je pisal tudi župnik Ivan Pečnik »kaka tri leta je po- teklo, kar je hodila tod okrog sedemnaj- stletna deklica, bosa, bleda, siromašna. Prodajala je broširane knjižice – trideset strani: Pesmice Marije Brenčičeve. Samo- založba. Prodajalka je bila pesnica sama, doma iz Podlipe.« Po drugi svetovni vojni je izdala še tri zbirke, vse v samozaložbi, ki so bile načr- tovane že ob izidu prve zbirke: Vzdih cve- tne dobrave leta 1968, Vrisk jasne planine leta 1969 in Mir sinje višave leta 1970. Leta 1987 je izšel v samozaložbi ponatis njene prve zbirke Spev tihe doline. Pesmi, zbrane pod naslovom Spev tihe doline, so lirične in opisujejo življenje na kmetih. Zbirko je po 50-letih ponati- snila in jo posvetila svojemu umrlemu bratu Francu, Celarskemu Lovru in vsem dobrim plemenitim ljudem, ki so sodelo- vali pri prodaji njene prve knjige. Pesmi, objavljene v zbirki Vzdih cvetne dobrave, izražajo občutja, ki jih porodi življenje v naravi, želje in hrepenenje kmečkega dekleta in temna slutnja smrti. Nabožne pesmi so zbrane v zbirki Mir sinje viša- ve, katere je posvetila sinu Janezu – no- vomašniku, s posvetilom »V spomin na Tvoj veliki dan.« Zbirko pesmi Vrisk jasne planine, ki izražajo njeno čisto dušo, je posvetila dragemu možu in otrokom za spomin na svojo petdesetletnico v janu- arju leta 1969. Iz njenih pesmi veje čisto in neprisiljeno izražanje. Besedila so napisana v dovrše- ni obliki in lepem jeziku. Kratki stihi so značilnost, ki pesnico spremljajo skozi ves čas njenega pisanja. »Moje pesmi bodo brane, ko ne bom več štela let – ko bo vzklil v človeških srcih bra- tovske ljubezni cvet – takrat bodo spoštova- ne, če bo v tistih srečnih časih živel še kak kmet – poet«. O njeni veliki pesniški nadarjenosti je v časopisu »Straža v viharju« 19. maja 1938 izšla obsežna reportaža z naslo- vom »Obisk pri najmlajši«. V zaključku reportaže navaja avtor: »Do srca seže nje- na mila pesem, človek bi se zjokal, ko bi do dna spoznal njene globine. Marija pa tiho poje: čisto srce – ni mu drugega treba: moja je pesem in moj je ves svet …« 243 Dnevnik pošte, leta 1938. Ker ni pisala v dvojniku, se je pri poši- ljanju na različna časopisna uredništva izgubilo več besedil pesmi in črtic, ki jih niso objavili, niti ji niso rokopisov in tip- kopisov vrnili. V arhivu ji je ostalo le ne- kaj naslovov. Narodna in univerzitetna knjižnica Lju- bljana hrani pod imenom Brenčič Marija 156 zapisov evidentiranih od št. 10035 do št. 10191. V času njenega zgodnjega pisanja je ak- tivno sodelovala z mnogimi dopisniki. V letih od 22. 8. 1938 do 9. 9. 1939 je skrbno vodila dnevnik – Pošta, iz katerega je raz- vidno, da je v času od 22. 8. 1938 do 15. 8. 1939 prejela 335 poštnih pošiljk in od 21. 8. 1938 do 9. 9. 1939 odposlala 319 pi- sem, dopisnic in drugih poštnih tiskovin, kar dokazuje njeno močno povezanost s posamezniki, uredništvi in državnimi in- stitucijami. Pogost stik je ohranjala tudi s sošolkami Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole z Male Loke. Ohranjen je zvezek iz leta 1939, v katerem so ji sošolke posvečale spominske misli. Spominski zvezek, leta 1939. MOJA JE PESEM! 244 Vrhniški razgledi Časopisni članek »Obisk pri najmlajši«, Straža v viharju, 19. 5. 1938, 114. 245 Seznam objavljenih pesmi Vir: ohranjene tiskovine družinskega arhiva MBJ in seznam NUK. 1934 Mamica vode nastreže … 1934 Velikonočna pesem 1936 Kraljica maja 1936 Dežek pada 1936 Jaz sem kmet 1936 Naša vas 1936 Pozdrav križu 1936 V mladi sreči 1937 En lep spomin 1937 Čuvajmo Jugoslavijo 1937 Mi - najmlajši 1937 Novomašniku 1937 Rudolfu Dolinarju + 1937 Slovenka poje 1937 Umirajoča 1937 Vladiku Jegliču + 1937 Zima v naši vasi 1937 Jezus - moja ljubezen 1937 Binkošti 1937 Bolnica in pomlad 1937 Cvetna nedelja 1937 Črni križ je ves rosan … 1937 Črni križ je ves rosan … 1937 Domovina 1937 Domovini 1937 En lep spomin 1937 Kakor mernik 1937 Lipa sredi slovenske vasi 1937 Mi - Slovenci mladi 1937 Mlada Slovenka 1937 Mladi Slovenec 1937 Nadici 1937 Name zreš z neba višine 1937 Naročilo 1937 Naš teliček 1937 Pihljavček in Vihravček 1937 Ribič Marko 1937 Slovenska govorica 1937 Spi, Kralj Matjaž 1937 Škratcu se toži po nebesih Žika NUK 10036 Žika NUK 10035 Mladi Slovenec Slovenec Slovenec Slovenec Slovenec Slovenec Mladi Slovenec Mladi Slovenec Mladi Slovenec Mladi Slovenec Mladi Slovenec Mladi Slovenec Mladi Slovenec Mladi Slovenec Mladi Slovenec Odmev iz Afrike Slovenec Slovenec Slovenec Slovenec NUK 10038 Slovenec Slovenec Slovenec Slovenec Slovenec Slovenec Slovenec Slovenec Slovenec Slovenec Slovenec Slovenec Slovenec Slovenec Slovenec Slovenec Slovenec Slovenec Evidenčna številka NUK: Letnica izida: Naslov pesmi: Publikacija: MOJA JE PESEM! 246 Vrhniški razgledi 1937 Tamkaj pod poljem 1937 Ti si ptiček! 1937 Tja si odšla … 1937 Tja si odšla … 1937 Vladiki dr. A. B. Jegliču 1937 Name zreš z neba višine … 1937 Dedek, povej! 1937 Kot nocoj … 1937 Velikonočna 1937 Voščilo 1937 Spev tihe doline 1938 Dve roži 1938 Zakaj mi sahneš? 1938 Jutranja pot 1938 Počival si … 1938 Sv. Rešnje Telo 1938 Sv. Rešnje Telo 1938 V tebe zaupam! 1938 V tebe zaupam! 1938 Dekle v tujini 1938 Gasilska 1938 Bog živi 1938 Če ne bi … 1938 Če ne bi … 1938 Dva žarka 1938 Dva žarka 1938 Ni več vreden 1938 Ob iztoku 1938 Ob izviru 1938 Ob izviru 1938 Sama 1938 Sama 1938 Ako misel ne … 1938 Ako misel ne … 1938 Balada 1938 Balada 1938 Bog se krega! 1938 Bog se krega! 1938 Cigančkova 1938 Cigančkova 1938 Hrast 1938 Hrast 1938 Idila Slovenec Slovenec Slovenec NUK 10037 Slovenec Slovenec Slovenec Straža v viharju NUK 10039 Žika NUK 10040 Žika NUK 10041 Žika NUK 10042 Ameriška domovina NUK 10043 Ameriška domovina NUK 10044 Bogoljub NUK 10047 Bogoljub NUK 10048 Bogoljub NUK 10045 Bogoljub Bogoljub NUK 10046 Bogoljub Delavska pravica NUK 10049 Gasilec NUK 10050 Gorenjec NUK 10051 Gruda NUK 10055 Gruda Gruda NUK 10054 Gruda Gruda NUK 10057 Gruda NUK 10056 Gruda NUK 10052 Gruda Gruda NUK 10053 Gruda Kmečka žena NUK 10081 Kmečka žena Kmečka žena NUK 10086 Kmečka žena Kmečka žena NUK 10064 Kmečka žena Kmečka žena NUK 10076 Kmečka žena Kmečka žena NUK 10085 Kmečka žena Kmečka žena NUK 10065 Evidenčna številka NUK: Letnica izida: Naslov pesmi: Publikacija: 247 1938 Idila 1938 Jutranji sprehod 1938 Jutranji sprehod 1938 Kmečka pesem 1938 Kmečka pesem 1938 Kot zemlja 1938 Kot zemlja 1938 Kuge, lakote in vojske 1938 Kuge, lakote in vojske 1938 Mavrica 1938 Mavrica 1938 Moji dolini 1938 Moji dolini 1938 Naj odplava 1938 Naj odplava! 1938 Pastirčkova 1938 Pastirčkova 1938 Posestrime 1938 Posestrime 1938 Prepelica 1938 Prepelica 1938 Pripovedujejo slova ognjena 1938 Pripovedujejo slova ognjena 1938 Razgovor 1938 Razgovor 1938 Romarica 1938 Romarica 1938 Romarji smo 1938 Romarji smo 1938 Škrjanček 1938 Škrjanček 1938 Tam je majhno selo 1938 Tam je majhno selo … 1938 Treska in hudega vremena 1938 Treska in hudega vremena 1938 Tudi jaz bi 1938 Tudi jaz bi … 1938 Utrinek 1938 Utrinek 1938 Vineta 1938 Vineta 1938 Vstal je Gospod 1938 Zdrava Marija Kmečka žena Kmečka žena NUK 10060 Kmečka žena Kmečka žena NUK 10061 Kmečka žena Kmečka žena NUK 10059 Kmečka žena Kmečka žena Kmečka žena NUK 10067 Kmečka žena NUK 10071 Kmečka žena Kmečka žena NUK 10075 Kmečka žena Kmečka žena NUK 10069 Kmečka žena Kmečka žena NUK 10082 Kmečka žena Kmečka žena NUK 10073 Kmečka žena Kmečka žena NUK 10062 Kmečka žena Kmečka žena NUK 10078 Kmečka žena Kmečka žena NUK 10070 Kmečka žena Kmečka žena NUK 10084 Kmečka žena Kmečka žena NUK 10072 Kmečka žena Kmečka žena NUK 10074 Kmečka žena Kmečka žena Kmečka žena NUK 10063 Kmečka žena NUK 10066 Kmečka žena Kmečka žena Kmečka žena NUK 10077 Kmečka žena NUK 10080 Kmečka žena Kmečka žena NUK 10068 Kmečka žena Kmečka žena NUK 10058 Kmečka žena NUK 10083 Evidenčna številka NUK: Letnica izida: Naslov pesmi: Publikacija: MOJA JE PESEM! 248 Vrhniški razgledi 1938 Zdrava Marija 1938 Znamenje 1938 Znamenje 1938 Vstal je gospod 1938 Misijonar 1938 Dr. Mihaelu Opeki 1938 Izprehod na Jerebov griček 2 1938 Najlepša beseda 1938 Zvončki 1938 Dva snežnika 1938 Dva snežnika 1938 K višku 1938 Kvišku srca! 1938 Po nevihti 1938 Soncu 1938 Če ne bi … 1938 Številke smo 1938 Številke smo … 1938 Gasilska 1938 He, oblaki 1938 Kot slovenska pesem 1938 Kot slovenska pesem 1938 Mamica moja 1938 Raduj se, Betlehem 1938 Večer na Marijinem trgu 1938 Bolnik in pomlad 1938 Bolnik in pomlad 1938 Daleč je do jeseni 1938 Dr. Mihaelu Opeki 1938 Dve roži 1938 Dvema vrhovoma 1938 Edini cvet 1938 Edini cvet … 1938 Fant od fare 1938 Grob 1938 In odšel je čez gore 1938 Izprehod na Jerebov griček 1938 Izprehod na Jerebov griček 1938 Izseljenci 1938 Jutro na planini 1938 Kdo bi vrnil? 1938 Kotičkovemu stričku v spomin 1938 Kristus je vstal Kmečka žena Kmečka žena NUK 10079 Kmečka žena Kmečka žena Misijoni Mladi Slovenec Mladi Slovenec Mladi Slovenec Mladi Slovenec Naš dom NUK 10089 Naš dom Naš dom NUK 10087 Naš dom Naš dom Naš dom Naš kovinar Naš kovinar Naš kovinar NUK 10090 Naša moč Naša moč Naša moč NUK 10091 Naša moč Naša moč Naša moč NUK 10092 Naša rast NUK 10121 Slovenec NUK 10104 Slovenec Slovenec Slovenec NUK 10102 Slovenec Slovenec Slovenec Slovenec NUK 10094 Slovenec Slovenec Slovenec Slovenec NUK 10098 Slovenec Slovenec Slovenec Slovenec Slovenec NUK 10103 Slovenec NUK 10107 Evidenčna številka NUK: Letnica izida: Naslov pesmi: Publikacija: 249 1938 Kristus je vstal 1938 Ku - ku 1938 Ku - ku 1938 Marjetke - Marijine cvetke 1938 Med našimi vasicami, med polji 1938 Moja je pesem 1938 Murenček poje 1938 Murenček poje 1938 Na rajnem griču 1938 Naj sneži 1938 Naročilo 1938 Ni časa 1938 Novomašniku 1938 Novomašniku 1938 O, še bo maj … 1938 O, še bo maj … 1938 Pesmi moje prve 1938 Pesmi moje prve 1938 Povest o sreči 1938 Pozdrav 1938 Prevarani upi 1938 Prvo cvetje 1938 Samotna rožica 1938 Samotna rožica 1938 Si me iskal … 1938 Siromak 1938 Skopuhova smrt 1938 Skopuhova smrt 1938 Skozi prelepe slovenske vasi 1938 Slovensko dekle na Brezjah 1938 Slovo 1938 Slovo od pravljic 1938 Smrt 1938 Spomenik 1938 Srečanje 1938 Številke smo 1938 Številke smo … 1938 Tebi v spomin 1938 Vrnitev 1938 Zakaj mi sahneš? 1938 Zima v naši vasi 1938 Zvenela roža 1938 Zvončki Slovenec Slovenec NUK 10108 Slovenec Slovenec Slovenec Slovenec NUK 10109 Slovenec NUK 10106 Slovenec Slovenec Slovenec Slovenec Slovenec Slovenec NUK 10095 Slovenec Slovenec NUK 10099 Slovenec Slovenec NUK 10101 Slovenec Slovenec Slovenec Slovenec Slovenec Slovenec NUK 10093 Slovenec Slovenec Slovenec Slovenec NUK 10100 Slovenec Slovenec Slovenec Slovenec Slovenec NUK 10097 Slovenec Slovenec Slovenec Slovenec Slovenec NUK 10090 Slovenec Slovenec Slovenec Slovenec NUK 10096 Slovenec Slovenec NUK 10105 Evidenčna številka NUK: Letnica izida: Naslov pesmi: Publikacija: MOJA JE PESEM! 250 Vrhniški razgledi 1938 Zvonovi pojo 1938 Žal mi je tebe … 1938 Žal mi je zate 1938 Jutro na planini 1938 Ku - ku 1938 Murenček poje 1938 Siromak 1938 Slovo 1938 Srečanje 1938 Številke smo … 1938 Zvenela roža 1938 Dedek povej! 1938 Deklica glavo poveša 1938 Kito cvetja mu je dala 1938 Kito cvetja mu je dala 1938 Moja roža 1938 Moja roža 1938 Najlepših rož Tebi 1938 Najlepših rož Tebi 1938 Nekaj nje srce pogreša 1938 Nekaj nje srce pogreša 1938 Sama v vrtu je ostala 1938 Sama v vrtu je ostala 1938 Deklica glavo poveša 1938 Dva oblaka 1938 Dva oblaka 1938 Gozdna škrata - šah igrata 1938 Gozdna škrata - šah igrata 1938 Jesensko jutro 1938 Mrtvemu orlu 1938 Velikonočna 1938 Voščilo 1938 Zamisli si dekle in premišljuje 1938 Soncu 1938 Balada 1938 In Te, Domine 1938 In videl boš in vedel boš 1938 Moja dolina je samo ena! 1938 Ob samotni uri 1938 Pa nihče ne sluti 1938 Slana svet prekrila je … 1938 Slap in vir 1938 Slapu Slovenec Slovenec Slovenec Slovenski list NUK 10111 Slovenski list NUK 10108 Slovenski list NUK 10106 Slovenski list NUK 10110 Slovenski list NUK 10112 Slovenski list NUK 10113 Slovenski list NUK 10090 Slovenski list NUK 10114 Straža v viharju Vigred NUK 10115 Vigred NUK 10116 Vigred Vigred NUK 10120 Vigred Vigred NUK 10119 Vigred Vigred NUK 10117 Vigred Vigred NUK 10118 Vigred Vigred Vrtec NUK 10122 Vrtec Vrtec NUK 10125 Vrtec Vrtec NUK 10124 Vrtec NUK 10123 Žika Žika Žika Naš dom NUK 10088 Evidenčna številka NUK: Letnica izida: Naslov pesmi: Publikacija: 251 1938 Trije plameni 1938 Vse zaman 1939 Majsko jutro 1939 Marija ob križu 1939 Mi, najmlajši borci … 1939 Roži skrivnostni 1939 Vsak večer zapojem tebi … 1939 Vzdih 1939 Zahvalna nedelja 1939 Biser 1939 Biser 1939 Jaz ne vem zakaj 1939 Jaz ne vem zakaj 1939 Kmalu s skednjev bo zapelo 1939 Kmalu s skednjev bo zapelo 1939 Kot Jehova iz viharja … 1939 Kot Jehova iz viharja … 1939 Kraljica miru 1939 Kraljici miru 1939 Naša žanjica 1939 Naša žanjica 1939 Nebes oznanja dela Tvojih rok 1939 Nebes oznanja dela Tvojih rok 1939 Nekoč 1939 Nekoč 1939 Ob jezeru 1939 Ob jezeru 1939 Posvetilo 1939 Posvetilo 1939 Pšenica in plavica 1939 Pšenica in plavica 1939 Rožni venec 1939 Rožni venec 1939 Sreča 1939 Sreča 1939 Starček modruje 1939 Starček modruje 1939 Tebi, slovenska mati! 1939 Tebi, slovenska mati! 1939 Trije križi 1939 Trije križi 1939 V sončnih žarkih križ blesti se … 1939 V sončnih žarkih križ blesti se … Bogoljub NUK 10127 Bogoljub NUK 10126 Bogoljub NUK 10129 Bogoljub NUK 10131 Bogoljub NUK 10130 Bogoljub NUK 10128 Bogoljub NUK 10132 Kmečka žena NUK 10149 Kmečka žena Kmečka žena NUK 10147 Kmečka žena Kmečka žena NUK 10143 Kmečka žena Kmečka žena NUK 10134 Kmečka žena Kmečka žena Kmečka žena NUK 10133 Kmečka žena NUK 10144 Kmečka žena Kmečka žena NUK 10139 Kmečka žena Kmečka žena NUK 10150 Kmečka žena Kmečka žena NUK 10137 Kmečka žena kmečka žena NUK 10145 Kmečka žena Kmečka žena NUK 10141 Kmečka žena Kmečka žena NUK 10148 Kmečka žena Kmečka žena NUK 10140 Kmečka žena Kmečka žena NUK 10142 Kmečka žena Kmečka žena NUK 10136 Kmečka žena Kmečka žena NUK 10135 Kmečka žena Kmečka žena NUK 10138 Kmečka žena Evidenčna številka NUK: Letnica izida: Naslov pesmi: Publikacija: MOJA JE PESEM! 252 Vrhniški razgledi 1939 Veselo za kruhek na delo 1939 Veselo za kruhek na delo 1939 List je odpadel 1939 Sreča vsa mi počiva v dnu srca 1939 Vzklik 1939 Vzklik 1939 Zato te ljubim! 1939 Bajtarska 1939 Bajtarska 1939 Breza in smreka 1939 Breza in smreka 1939 Bukvi 1939 Bukvi 1939 Dvoje jasnih slik živi mi v duši 1939 Dvoje jasnih slik živi mi v duši 1939 Jesenski večer 1939 Jesenski večer 1939 Kaj pa naj povem ? 1939 Kaj pa naj povem? 1939 Kakor izgubljena ptica 1939 Kakor izgubljena ptica 1939 Kot cvetje 1939 Kot cvetje 1939 Milosti ne bo prosilo! 1939 Mrtva deklica 1939 Mrtva deklica 1939 Na počitnicah 1939 Nad Šentlorensko dolino 1939 Pismo 1939 Silhueta 1939 Silhueta 1939 Spomin na maj 1939 Sprehod na Jerebov griček 1939 Sprehod na Jerebov griček 1939 Tebi, mati slovenska! 1939 Tebi, slovenska mati! 1939 Trije plameni 1939 Tvoje rojstvo naj bo vsem v veselje 1939 Tvoje rojstvo naj bo vsem v veselje 1939 Veličastno pesem poje 1939 Veličastno pesem poje Kmečka žena NUK 10146 Kmečka žena Koledar družbe sv. Mohorja NUK 10153 Koledar družbe sv. Mohorja NUK 10151 Koledar družbe sv. Mohorja NUK 10152 Mohorjev koledar 1939 Naša moč NUK 10154 Slovenec NUK 10162 Slovenec Slovenec NUK 10164 Slovenec Slovenec NUK 10158 Slovenec Slovenec NUK 10156 Slovenec Slovenec NUK 10172 Slovenec Slovenec Slovenec NUK 10159 Slovenec NUK 10161 Slovenec Slovenec NUK 10155 Slovenec Slovenec NUK 10168 Slovenec NUK 10171 Slovenec Slovenec NUK 10165 Slovenec Slovenec NUK 10166 Slovenec NUK 10169 Slovenec Slovenec NUK 10173 Slovenec NUK 10157 Slovenec Slovenec Slovenec NUK 10136 Slovenec Slovenec NUK 10170 Slovenec Slovenec NUK 10167 Slovenec Evidenčna številka NUK: Letnica izida: Naslov pesmi: Publikacija: 253 1939 Vzdih dobrave 1939 Vzdih dobrave 1939 Za vse je svet dovolj bogat 1939 Župniku Šašlju za 80. letnico 1939 Bajtarska 1939 Domovina plaka 1939 Izseljenci 1939 Kaj pa naj povem? 1939 Pozdrav bukvi 1939 Silhueta 1939 Spehod na Jerebov griček 1939 Zato te ljubim! 1939 Žal mi je tebe 1939 Ciganček poje 1939 Jugoslaviji 1939 Mica lovi sonček 1939 Mala cvetka 1940 Blagoslovljena 1940 Čudovit si v svojih svetnikih 1940 Daj mi! 1940 Domov 1940 Klic nerojenega 1940 Strašen dan bo dan plačila 1940 Blagoslovljena med ženami 1940 Spev tihi dolini 1940 Spev tihi dolini 1940 Kot nekdaj ... 1940 Kot nekdaj ... 1940 Tebi, griček moj 1940 Tebi, griček moj 1940 List je odpadel 1940 Sreča vsa mi počiva v dnu srca 1940 Vzklik 1940 Ne spim, le čakam čas 1940 Ne spim, le čakam čas 1941 Bog povrni 1941 Spoštovani gospod minister! 1945 Božična uspavanka 1947 Kraljici majnika 1947 Pozdrav križu 1947 Sveta družina, lepa edina Slovenec NUK 10163 Slovenec Slovenec Slovenec NUK 10160 Slovenski list NUK 10162 Slovenski list NUK 10175 Slovenski list NUK 10176 Slovenski list NUK 10159 Slovenski list NUK 10177 Slovenski list NUK 10169 Slovenski list NUK 10157 Slovenski list NUK 10154 Slovenski list NUK 10174 Vrtec NUK 10178 Vrtec NUK 10180 Vrtec NUK 10179 Bogoljub NUK 10183 Bogoljub NUK 10184 Bogoljub NUK 10181 Bogoljub NUK 10182 Bogoljub NUK 10186 Bogoljub NUK 10185 Katoliški misijoni NUK 10191 Kmečka žena NUK 10187 Kmečka žena Močilnik NUK 10189 Močilnik Močilnik NUK 10188 Močilnik Mohorjev koledar Mohorjev koledar Mohorjev koledar Slovenec NUK 10190 Slovenec Kmečka žena Kmečka žena Slovenčev koledar Verski list Verski list Verski list Evidenčna številka NUK: Letnica izida: Naslov pesmi: Publikacija: MOJA JE PESEM! 254 Vrhniški razgledi 1947 Vprašanje in odgovor 1948 Binkoštna 1948 Božje srce vabi 1948 Na sveti večer 1949 Ko ave zvoni 1949 V božjem imenu! 1950 Aleluja 1950 Hosana! 1950 Jaz sem z vami! 1950 Marija, Tvoji romarji! 1950 Mi - najmlajši 1950 Naj pevec bom tvoj 1950 Pri jaslicah 1950 Pridite, molimo! 1950 S svojim Sinom nas spravi! 1950 Tvoje rojstvo radost naj oznani! 1950 Žetev je velika 1951 Srečanje 1957 Božje srce 1957 Dobremu pastirju 1957 Mimogrede 1957 Njega ljubi duša moja 1958 Božje srce vabi 1959 Poslednji spev 1960 Duša, pojdi z mano 1960 Srečanje 1966 Jesen v Podkožlju 1967 Nekdo mora biti zadnji 1967 Ob radijskem sprejemniku 1967 Tepki 1968 Jesenska povest 1968 Ob Velenjskem jezeru 1968 Tu utripa novo nam Velenje 1968 Juh, kosilnica je naša 1968 Nekdo mora biti zadnji 1968 Novi meljejo nas časi 1969 Jaz ne vem, zakaj … 1969 Nemi ptiček poje 1969 Sama … 1969 Vse zaman 1969 Žal mi je zate 1970 Poslednji dan 1970 Bolnik in pomlad Verski list Verski list Verski list Verski list Verski list Verski list Verski list Verski list Verski list Verski list Verski list Verski list Verski list Verski list Verski list Verski list Verski list Verski list Družina Družina Družina Družina Družina Družina Družina Družina Kmečki glas Kmečki glas Kmečki glas Kmečki glas Kmečki glas Kmečki glas Kmečki glas Slovenski rod Slovenski rod Slovenski rod Kmečki glas Kmečki glas Kmečki glas Kmečki glas Kmečki glas Družina Kmečki glas Evidenčna številka NUK: Letnica izida: Naslov pesmi: Publikacija: 255 1970 Ob novi cesti 1970 Prvo cvetje 1970 Vinjeta 1970 Zvenela roža 1970 Spev tihi dolini 1970 V Kanjem dolu 1971 Zakaj jo prižigam 1971 In odšel je čez gore 1971 Murenček poje 1971 Zvončki 1971 Marija, Tvoji romarji 1971 Vinjeta 1972 V naši kapelici lučka gori 1972 Dedek povej! 1974 Moj Gospod in moj Bog 1974 Prevzvišeni! 1975 Imamo cilje, svete vzore 1981 Stari kmetje so pomrli 1982 Pozdrav križu 1984 Tisti groze polni dan … Tretji dan 1986 Je to pomlad? Je to še maj? 1987 Ob košnji 1987 Poletna pesem 1987 Skalarju 1987 Je to pomlad? Je to še maj? 1988 Osmi februar 1988 Gozdna škrata - šah igrata 1988 Je to pomlad? Je to še maj? 1991 Kmet je šel svoj grunt iskat 1995 Svetemu očetu poje 1996 Petrovemu nasledniku 1997 Hozana 1997 Kmetska pesem 1999 Domovina 2000 V naši kapelici lučka gori Kmečki glas Kmečki glas Kmečki glas Kmečki glas Nova mladika Nova mladika Družina Kmečki glas Kmečki glas Kmečki glas Nova mladika Prosveta Družina Kmečki glas Družina Mavrica Kmečki glas Kmečki glas Kmečki glas Naš čas Kmečki glas Kurirček ZKO Vrhnika Kmečki glas Med nami Ognjišče Ognjišče Glasilo slov. domovinskega gibanja Ognjišče Evidenčna številka NUK: Letnica izida: Naslov pesmi: Publikacija: MOJA JE PESEM! 256 Vrhniški razgledi Proza in druga dela Leta 1986 se je ponovno posvetila pisa- nju in začela pisati kratke zgodbe. V knji- gi Naših njiv nihče več ne orje, ki je izšla leta 1991 pri založbi Kmečki glas, je ob- javljenih osemintrideset črtic, v knjigi Sedem ključavnic, ki je izšla leta 1995 pri Ognjišču pa triinšestdeset. Slednjo so pri- poročali za branje v osnovnih šolah. Svo- je žlahtne otroške prigode je opisovala v preprostem jeziku ter pri tem uporabljala imena krajev in ljudi iz vsakdanjega re- sničnega življenja, besedila pa občasno obogatila z narečnimi posebnostmi. Marija Brenčič za pisalnim strojem (Underwood, letnik 1922), leta 1985. Njenih dvajset let. Družina, 18. 8. 1974, str. 4. Marija je sama o sebi dejala, da ni in noče postati pisateljica, temveč je le pesnica, ki piše svoje spomine. Prav tako ni imela rada, da drugi pišejo o njenem življenju, ker o tem piše sama. Vsakemu otroku je posvetila eno črtico, ki so v tipkopisu shranjene v zbirki pod na- slovom Naših devet. Prav tako na njenem domu še čaka neobjavljena zbirka črtic in zbirka pesmi. Bila je tudi avtorica dramskih iger za otro- ke, med drugim: Mamica, spet si naša, ki je bila marca 1939 predvajana na Radiu Ljubljana. V istem letu, na materinski dan, 25. 3., je bila v Opernem gledališču Ljubljana predvajana otroška opera Mami- ce naše z dejanji slavimo, ki jo je uglasbil Matija Tomc in je bila pozneje predvajana še na drugih odrih. Leta 1947 je prispevala besedila in glasbe- ne vložke za odmevno igro Elektriko hoče- mo, ki jo je napisal njen mož Anton Jelen. Pisala je citate ter humoristične vsebine, ki jih je objavljala v časnikih; arhiviranih 257 je 39 naslovov šal. Po naročilu je pisala nagovore umrlim ter besedila, posvečena slavljencem ob različnih praznovanjih. Svoja dela je objavljala pod različnimi podpisi: Marija Brenčič, Marija Jelen – Brenčič, Marija Jelen, Marija Brenčič – Je- len, MJB, MJ ali pa le z imenom Marija. Bomo plačali. Kmečki glas, Pisana njiva.Članek Koliko sonca imate tukaj! MOJA JE PESEM! 258 Vrhniški razgledi Literarna dela v knjižni obliki Poezija – zbirke pesmi: 1937, Spev tihe doline – pesmi, samozaložba, Jugoslovanska tiskarna Ljubljana, 30 str. (26 pesmi). 1968, Vzdih cvetne dobrave – Zvezek 2, Spev tihe doline, samozaložba, 46 str. (44 pesmi). 1969, Vrisk jasne planine – Zvezek 3, Spev tihe doline, samozaložba, 46 str. (39 pesmi). 1970, Mir sinje višave – Zvezek 4, Spev tihe doline, samozaložba, 46 str. (54 pesmi). 1987, Spev tihe doline – Ponatis, samozaložba, Bizjak, Titovo Velenje, 30 str. (26 pesmi). Proza – zbirka črtic: 1991, Naših njiv nihče več ne orje (38 črtic), ilustracije Blaž Jelen, Kmečki glas, Ljubljana, Ljudska pravica, 147 str. 1995, Sedem ključavnic (63 črtic), ilustracije Blaž Jelen, Ognjišče, Koper, Maribor, Dravska tiskarna, 304 str. Soavtorica učbenika: 1976, Dobro jutro, sonce – berilo za tretji razred osnovne šole, Društvo defektologov Slovenije, Tiflološka sekcija, Šolski center tiska in papirja, Ljubljana, 233 str. Soavtorica pesmarice: 1939–1940, Slava Baragu, Misijonska družba. 1940, Slava Bogu, Misijonska knjižnica, soavtorica pesnitev, uglasbil Matija Tomc. 259 Razstave: 1993, Knjižnica Velenje, Razstava Sadjarsko in literarno delo Antona Jelena in Marije Jelen Brenčič (knjige pesmi in proze, strokovni članki o sadjarstvu), Kmečki glas, 9 / 1993. 1993, Kulturni dom na Polzeli, Razstava ustvarjalnosti družine Jelen iz Šentilja (Literarna in sadjarska dela, dokumenti, knjige, knjižne zbirke in slike), Savinjski časopis, 12 / 1993. 1993, Slomškov dom Ponikva pri Žalcu, Razstava Sadjarsko in literarno delo, Anton Jelen in Marija Jelen Brenčič. 1993, Dom svobode Polzela, Razstava Sadjarsko in literarno delo, Anton Jelen in Marija Jelen Brenčič. 1995, Prosvetni dom Šentilj pri Velenju, Razstava in predstavitev knjig Sadjarstvo in Sedem ključavnic, Anton Jelen in Marija Jelen Brenčič, Naš čas, 10 / 1995. 1995, Osnovna šola Šentilj, Razstava o sadjarskem in literarnem delu zakoncev Jelen, Naš čas, 10 / 1995. MOJA JE PESEM! 260 Vrhniški razgledi Objavljene zgodbe Kakor ptica sem ujeta, Slovenec, 4. 11. 1938, str. 13–14. Nič ne bo rekel, Kmečki glas – Pisana njiva, 27. 4. 1967, št. 18–19. Gajžle se boji, Kmečki glas – Pisana njiva, 2. 2. 1967, št. 6, str. 13. Vasovanje, Kmečki glas – Pisana njiva, 30. 3. 1967, št. 14. Pismo, Kmečki glas – Pisana njiva, 30. 3. 1967, št. 14. Sosedje, Kmečki glas – Pisana njiva, 30. 3. 1967, št. 14. Kot nocoj, Kmečki glas – Pisana njiva, 29. 8. 1968, št. 36. V Vranji peči, Kmečki glas – Pisana njiva, 10. 10. 1968, št. 42. Povodenj, Kmečki glas – Pisana njiva, 27. 11. 1968, št. 49. Na klekljariji, Kmečki glas – Pisana njiva, 20. 2. 1969, št. 9. Nesreča, Kmečki glas – Pisana njiva, 20. 3. 1969, št. 13. Izlet, Kmečki glas – Pisana njiva, 12. 6. 1969, št. 25. Šmarnice, Kmečki glas – Pisana njiva, 12. 6. 1969, št. 25. Želje, Kmečki glas – Pisana njiva, 6. 11. 1969, št. 46. Cekar, Kmečki glas – Pisana njiva, 4. 12. 1969, št. 50. Želje, Prosveta, Chicago, 6. 1. 1970, št. 3, str. 4. Otroci, Kmečki glas – Pisana njiva, 8. 1. 1970, št. 2. Ruta, Kmečki glas – Pisana njiva, 22. 1. 1970, št. 4. Kovtrov oče, Kmečki glas – Pisana njiva, 10. 6. 1970, št. 24. V ograji, Kmečki glas – Pisana njiva, 22. 7. 1970, št. 30. Šupcov oče – vič!, Kmečki glas – Pisana njiva, 21. 10. 1970, št. 43. V Rebri, Kmečki glas – Pisana njiva, 11. 11. 1970, št. 46. Šupcov oče – vič!, Prosveta, Chicago, 7. 1. 1971, št. 4, str. 4. Feškalica, Kmečki glas – Pisana njiva, 13. 1. 1971, št. 2. Naša svečnica, Nova mladika, 2, 1971, str. 52. Prezgodnje skrbi, Nova mladika, 2, 1971, str. 53. V Rebri, Prosveta, Chicago, 8. 2. 1971, št. 26, str. 4. Pustna maska, Kmečki glas – Pisana njiva, 17. 2. 1971, št. 7. Martica, Kmečki glas, 3. 3. 1971, št. 9, str. 15. Mama so hudi, Nova mladika, 3, 1971, str. 84–85. Lojzka, Kmečki glas – Pisana njiva, 17. 3. 1971, str. 19. Feškalica, Prosveta, Chicago, 8. 4. 1971, str. 4. (Naslov ni znan) Prosveta, Chicago, 12. 4. 1971, št. 70, str. 4. Za dva kovača, Kmečki glas – Pisana njiva, 21. 4. 1971, št. 16. Pri Blažu Mavrelu na Strojni, Nova mladika, 4, 1971, str. 150–152. 261 Rubrika Pisana njiva v Kmečkem glasu. Volavcova pregrada, Kmečki glas – Pisana njiva, 12. 5 1971, št. 19. Kriza, Kmečki glas – Pisana njiva, 30. 6. 1971, št. 26. Davica, Kmečki glas – Pisana njiva, 18. 8. 1971, št. 33. Bom šel na planince, Nova mladika, 9, 1971, str. 331–338. Fotografija, Nova mladika, 9, 1971, str. 359. Barbara je bolna, Kmečki glas – Pisana njiva, 27. 10. 1971, št. 43, str. 70. Pesniška zbirka, Nova mladika, 3, 1972, str. 93. Misli, Nova mladika, 7, 1972, str. 270. Greznica, Družina, 15. 7. 1973, str. 6. V Skoblovem malnu, Rodna gruda, 1, 1974, str. 33. Romanje, Družina, 21. 7. 1974, str. 6. Njenih dvajset let, Družina, 18. 8. 1974, str. 4. Žandarjeva puška, ITD, 29. 6. 1975, str. 9. Dedek, povej, Kmečki glas – Pisana njiva, 30. 9. 1987, št. 39. Plašč, Kmečki glas – Pisana njiva, 17. 2. 1988, str. 17. Martinček, Kmečki glas – Pisana njiva, 20. 4. 1988, str. 10. Kozja mama, Kmečki glas, 27. 4. 1988, str. 23. Žemlja, Kmečki glas – Pisana njiva, 8. 6. 1988, str. 17. Povestice, Kmečki glas – Pisana njiva, 12. 10. 1988, str. 16. Martinček na godovanju, Kmečki glas – Pisana njiva, 25. 1. 1989, str. 10. Pomlad že prišla bo …, Kmečki glas – Pisana njiva, 22. 2. 1989, str. 10. Zimski počitek, Kmečki glas – Pisana njiva, 8. 3. 1989, str. 10. Na velikansko nedeljo, Kmečki glas, 29. 3. 1989. Tlaka, Kmečki glas – Pisana njiva, 31. 5. 1989, str. 9. Tisoče so jih selili, Zgodba mojega življenja – Zdravje, 5, 1990, št. 129, str. 48. Miklavžev večer, Kmečki glas – Pisana njiva, 5. 12. 1990, str. 10. MOJA JE PESEM! 262 Vrhniški razgledi Dokler sva še oba, Kmečki glas – Pisana njiva, 19. 12. 1990, str. 10. Fundežev in Flerjanov stric, Kmečki glas – Pisana njiva, 1990. Pravičnik in krivičnik, nadaljevanka, 1990. Ko b ve dekleta vedle to!, Kmečki glas – Pisana njiva, 9. 9. 1992, str. 13. Polončica, Kmečki glas, 7. 2 . 1996. Maja vse ve, Kmečki glas – Pisana njiva, 13. 2. 1996, str. 13. Blažek, Ognjišče, 5, 1996. Ivanka in lunica, Ognjišče, 8, 1996, str. 47. Ne bojte se, Ognjišče, 1996. Ne bojte se, Kmečki glas, 1996. Koliko sonca imate tukaj, Ognjišče, 6, 1997, str. 22. Naša svečnica, Mavrica, 2, 2006, str. 10–11. Mamina tolažba, Mavrica, 3, 2006, str. 26–27. Njenih dvajset let, Družina. Pot iz Raven do Št.Ilja, Kmečki glas – Pisana njiva. Bomo plačali, Kmečki glas – Pisana njiva. Povodenj, Kmečki glas – Pisana njiva. Piranske počitnice, Kmečki glas – Pisana njiva. Lojzka, Kmečki glas – Pisana njiva. Šupcov oče – vič, Rodna gruda. Prvo in poslednje srečanje s Ksaverjem Meškom. Maja piše, Kmečki glas – Pisana njiva str. 8. Težko Miklavževo darilo, Kmečki glas, str. 9. Oprosti, Martica!, Kmečki glas. Vsi so radi doma, Kmečki glas, str. 15. V rebri, Prosveta – Chicago. Želje, Prosveta – Chicago. Pusti me, naj se derem, Kmečki glas – Pisana njiva. Pričakujemo tvoje ljubezni, Kmečki glas – Ljudje med seboj. Slišimo le tiste, ki glasno kričijo, Kmečki glas – Ljudje med seboj. Tri zgodbice, Kmečki glas – Pisana njiva. »Kruhek spi!«, Kmečki glas – Pisana njiva. Trebeliški Martin, Kmečki glas – Pisana njiva. Fundežev in Flerjanov stric, Kmečki glas – Pisana njiva, str. 16. Porcelanasta krava, Kmečki glas – Pisana njiva, str. 10. Težko Miklavževo darilo, Kmečki glas – Pisana njiva, str. 9. Pomlad že prišla bo …, Kmečki glas – Pisana njiva, str. 10. Mačka – bahačka, Kmečki glas – Pisana njiva, str. 12. Za dva kovača. V ograji. Sosedje. Nesreča. Štrajtov pastir. 263 Prosveta - glasilo Slovencev v Ameriki (Chicago). Naš kovinar, 3. 7. 1938, str. 1. MOJA JE PESEM! 264 Vrhniški razgledi Publicistka in družbeno dejavna Marija Brenčič Jelen je z leti čedalje bolj občutila zapostavljenost kmečke žene v družbi. Na okroglih mizah v letih 1971 in 1972, ki se jih je na povabila takratnih zbornic, združenj in sekcij udeleževala, se je ak- tivno zavzemala za pravno izenačenje in vrednotenje statusa kmečke žene z delav- kami v drugih dejavnostih. Pri tem se je opirala na načela, ki so takrat že veljala v drugih razvitih deželah in de- želah v razvoju. Zavedala se je, da je nesorazmerje položa- ja kmečke žene velika ovira, ne le za ob- stoj kmetijstva na podeželju, pač pa tudi za njegov hitrejši napredek. Rešitev je videla v tem, da se kmečkim že- nam omogoči strokovno in drugo potreb- no izobrazbo, ki jim po vsej pravici pripa- da; tako bi se lažje uveljavljale v družbi in posledično ostajale na kmetijah. Sodelovala je pri predlogih, ki jih je pri- pravljala Skupščina socialistične republi- ke Slovenije na temo o starostnem zava- rovanju kmetov, o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospo- darstev, opozarjala na problematiko na področju sadjarstva in se pisno odzivala na tekočo družbeno problematiko. Udejstvovanje v javnosti: Posvetovanja o Zakonu o združevanju kmetov, Republiška konferenca SZDL, Kmečka sekcija, Gospodarska zbornica SRS, Iniciativni odbor za ustanovitev Zadružne zveze SRS. 1971 Sodelovanje pri oblikovanju tez o pokojninskem zavarovanju kmetov na sedežu republiške konference SZDL Ljubljana. Pustite ji vsaj to! Družina, 21. 3. 1971, str. 12. 265 1971 Zbor kmetov, Vprašanja in predlogi ob pokojninskem zavarovanju kmetov. 1972 Zakaj se kmečka žena javno ne udejstvuje? 1972 Pogovori za okroglo mizo o položaju in vlogi kmečke žene na Republiški gospodarski zbornici v Ljubljani. 1972 Vztrajanje pri predlogu izplačevanja pokojnin kmetom. 1972 Sodelovanje na Okrogli mizi – Kmečki glas (pogovori o izboljšanju priloge Pisana njiva). 1987 Iz starih časov. 1987 Protestno zborovanje, Je to pomlad? Je to še maj? 1988 Cankarjeva knjižnica Vrhnika, ZKO Vrhnika, Sodelovanje na literarnem večeru amaterskih ustvarjalcev. 1993 Problematika – sadjarstvo. Objavljeni njeni članki: Pismo z dežele, 1936. Pričakujemo tvoje ljubezni, Kmečki glas, 11. 5. 1967, str. 9. Ne strašite otrok, Kmečki glas, št. 3., 15. 1. 1970. O filmu: Na klancu, Družina, 21. 3. 1971, str. 15. Pustite ji vsaj to, Družina, 21. 3. 1971, str. 12. Dve minuti za zdravje, Družina, 21. 3. 1971, str. 13. Vsi so radi doma, Kmečki glas, 24. 3. 1971, str. 15. Pri Blažu Mavrelu na Strojni, Nova mladika, št. 4, 1971, str. 150–152. Na obisku pri Mariji Kmetovi, Nova mladika, št. 5, 1971, str. 171–172. Bo kmečka žena ob strani?, Kmečki glas, 27. 10. 1971, št. 43, str. 27. Tebi, kmečka mati, Družina, 5. 3. 1972, str. 9. Selili so nas, Nova mladika, št. 4, 1972, str. 132–135. Ne zakrivajte oči!, Novi tednik, 24. 5. 1973, str. 10. Prvo in poslednje srečanje s Ksaverjem Meškom, Družina, 20. 1. 1974, str. 3. Odšli so – Davida Puntar, Družina, 19. 5. 1974, str. 3. Dragi striček!, Mladi Slovenec, 11. 7. 1937. Dve minuti za zdravje, Družina, 21. 3. 1971, str. 13. Iz starih zapiskov, Kmečki glas, št. 20, 20. 5. 1987. Bobovc je kot pavr, Kmečki glas, 23. 5. 1990, str. 13. Nagovor bratu Francetu ob pogrebni maši v Kočevskem Rogu, 8. 7. 1990. Ne bojte se! Ognjišče, 10/1996, str. 22, 23. Veroučni abecedniki, Ognjišče, 9/2000. Napisi na zvonovih, Kmečki glas, str. 8. Če bi ženske hotele. MOJA JE PESEM! 266 Vrhniški razgledi Zakaj se kmečka žena javno ne udejstvuje? Rokopis, 1972. 267 MOJA JE PESEM! 268 Vrhniški razgledi Moja je pesem! Priznanja: Leta 1969 je bila izbrana za najboljšo so- delavko Kmečkega glasu – Pisana njiva ter za poezijo in prozo prejela prvo nagrado, sliko Vlada Parežnika iz Mozirja. Prva nagrada za poezijo in prozo – slika Vlada Parežnika, leta 1969. V spomin in zahvalo ob 100-letnici rojstva pesnice in pisateljice 1919-2000 Marije Brenčič Jelen za literarne dosežke na področju poezije in proze, ki bogatijo slovensko kulturno zakladnico. Krajevna skupnost Podlipa-Smrečje, 22.2.2019 Leta 2019 je Krajevna skupnost Podlipa - Smrečje podelila posthumno priznanje v spomin in zahvalo ob 100-letnici rojstva Marije Brenčič Jelen, ki so ga prevzeli nje- ni sorodniki. Mnenja nekaterih literarnih znancev: Marija Kranjec, Sveti Tomaž: Draga mi poetka! Že davno sem poizve- dovala in končno le izvedela iz »Našega doma« kdo je in v kakšnih okoliščinah živi naša tako silno čuteča priljubljena pesnica, ki jo poznam iz »Kmečke žene« in iz drugih revij in listov. Jože Pogačnik, dr.: Bodite Bogu hvaležni za vsak dan življe- nja, življenje je velik dar božji! Uspeh ali neuspeh, je stranska reč. Boriti se pa morate. V vaših razmerah storite, kar morete. Bodite pripravljeni na vse, svet hvaležnosti ne pozna. Največje plačilo za vaš trud je notranje zadovoljstvo in zado- ščenje pred samo seboj. V vaših literarnih znancih imate dobre vodnike in odkrite prijatelje. Tudi to je dar božji, ki ga cenite! Marija Kmetova: Kako vse drugače je znala zapeti Marija Brenčič! Tudi njo je življenje teplo – v senti- mentalnosti pa, hvala Bogu, ni zašla. Zato so nekatere njene pesmi pravi biser. Ladislav Lenček: Bodite hvaležni Gospodu za ta dar in upo- rabljajte ga njemu v čast in soljudem v ko- rist ter v svojo lastno srečo v tihi dolini. Franc Sušnik, prof. dr.: Dragocene stvari so to! Velika vrednost je v njih; ki sicer niso umetnine, presenečajo pa po svoji uglajenosti in občutnosti. Jože Jankovič, Kostanjevica na Krki: Vaše pesmi vsem zelo ugajajo. Dne 1. dec. bo donela vaša pesem »Domovina« iz otro- ških grl na naši šoli. 269 Heda Pehani, Ljubljana: Bog vas blagoslovi, vi ljuba pevčica! Vaše pesmice so pravi oddih v dneh sive vsak- danjosti, več oseb se je tako izrazilo. Meni osebno so neskončno ljube in se vam iskre- no zahvaljujem, da nam dajete od svojega bogastva. Fr. Ksaver Meško: Velik dar vam je dal ljubi Bog! France Kunstelj: Napisala je nad tristo pesmi, med njimi mnogo lepih in globokih; njena klasična tvornost premore: sonetni venec, pesem z akrostihom, triolet, vinjeto, idilo, gloso. Joško Lindič: Edinstven primer v slovenskem slovstvu, da bi tako mlado, preprosto, kmečko dekle pe- smi samo izdalo in samo prodajalo. Ferdinand Kolednik, dr.: Pozdravljena, slovenska deklica! Še kot iz- seljenski duhovnik v Franciji sem rad pre- biral pesmice, zdaj pa, ko delujem med slo- venskimi otroci na Koroškem, še rajši pre- gledam, kar je podpisano z Marija Brenčič. Urednica Kmečki glas: Marija Jelenova je ena najzvestejših in mo- ram reči, ena izmed najboljših. Pero suče spretno, jezikovno ji ni ničesar očitati, še več, pisanje popestri z narečnimi poseb- nostmi, s starimi, skorajda že pozabljenimi izrazi, stilno je zvesta sama sebi in pripo- vedovati zna silno zanimive zgodbe iz pov- sem vsakdanjega življenja oziroma življenj. Lea Fatur: V zgodnji mladosti mi je pretresal Gregor- čič srce, na starost pa doživim, da me gane vaša, kakor iz jutranje zarje zajeta in z rosno tančico pretkana poezija. Obvaruj Vas Bog! Spomini na Brenčičeve (Gojerjeve): Marija Kogovšek – soseda, Mevlova Min- ka iz Podlipe, rojena leta 1939, je 14. 10. 2018 napisala spomine na Marijo Brenčič, mamo Marije Brenčič Jelen: »Gojerjeva mama je bila naša soseda. Rodila se je v Smrečju, v Kajndolu nad Podlipo. Poročila se je z našim sosedom, Gojerjevim Anžetom. Bila je zelo skromna in tiha ženska. Ni se družila z vaščani, kot je bila navada po va- seh. Delala je počasi, vendar vztrajno in z razmislekom. Ni kazala zagrenjenosti, če- prav je boleče žalovala za sinom Francem, ki je bil po drugi svetovni vojni, leta 1945, ubit. France je bil gospodar pri hiši, zato je bil zanjo še večji udarec. Spominjam se, da je vsak dan hodila k maši, oblečena v dolgo nabrano krilo do tal in posuto z modrimi rožami. Pozimi pa se je ogrnila s toplim pletom. Ruto je ime- la zmeraj povezano spredaj, tudi pri delu, druge gospodinje pa povezane zadaj. Pri nas je bila krstna botra desetim otro- kom. Botra je bila tudi vsem štirinajstim Jerebčevim otrokom. Za vsak otrokov krst je darovala pogačo in plenico. H »Gojeri« smo radi zahajali Jerebčevi in Mevlovi otroci in se igrali z njenima vnu- kinjama Anico in Marijo. Zmeraj so ime- li veliko nasušenih krhljev, s katerimi so nam postregli. Kadar so jedli sok (moč- nik), je mama dajala s svojo žlico tudi nam otrokom v usta. Enkrat njej, drugič nam, dokler ga je bilo kaj. Oj, kako je bil dober. Mama je bila najbolj vesela, kadar je prišla na obisk hčerka Mici z družino. Živela je na Štajerskem, koder je bila poročena. To je znana Marija Brenčič – Jelen, pisateljica in pesnica. Pripeljali so se z vozom zapra- MOJA JE PESEM! 270 Vrhniški razgledi vljivčkom. Mama in Mici (Marija) sta bili v zelo dobrih odnosih. Na Gojerjevo mamo imam lepe spomine in kakor je tiho živela, tako se je tudi tiho poslovila z naše zemlje.« Franc Buh – sosed, Jerebčev Frence, s Podlipe je dne 14. 10. 2018 pripovedoval: »O Mariji je moja mama večkrat pripove- dovala, kako je kot mlada deklina, z belež- ko ali s kosom časopisnega papirja v roki, hodila po bregu nad cesto in pisala pesmi. Po njeni poroki sem jo v Podlipi videl pr- vič leta 1945, ko je bil miting v gasilskem domu. Pripeljala se je na vozu s konjsko vprego in prinesla breskve. Pozneje so s konji prihajali v Podlipo večkrat, za par dni skupaj, ker so v Širokem potoku pri- pravljali drva. Prenočevali so pri Mevlovih ali pri nas doma, pri Jerebčevih. Poplava leta 1926 ni dosegla pragu Gojer- jeve hiše, kot piše Marija. Voda je pritekla le v Kovačevo hišo, ker je bila tam najnižja točka. Takrat pa je pri šoli odneslo s ceste s konjsko vprego vred Smrekarja iz Smre- čja, ko se je vračal proti domu, vendar se mu je nižje ob potoku uspelo rešiti. Ma- rija je bila takrat še otrok, zato je poplavo doživljala še bolj grozeče.« VIRI: Informatorji: Marija Brenčič Jelen, osebna bibliografija Marija Jelen, hči Blaž Jelen, sin Janez Žitko, mož nečakinje Anice Žitko Jože Brenčič, nečak Marija Kogovšek, soseda Gojerjevih Franc Buh, sosed Gojerjevih Wikipedija – Marija Brenčič Jelen. Zgodovinski arhiv Ljubljana. Narodna in univerzitetna knjižnica: str. 348 (Brejc–Brenčič) do str. 349 (Brenčič–Brgić), št. 10035 do 10191. Objavljeni članki o Mariji Brenčič Jelen: MK: »Bistre glave je slovensko dekle« Rada bi šla za služkinjo – pa zlaga pesmi, Slovenski dom, 4. 8. 1936, str. 3. Družba za širjenje vere: Zahvala Mariji Brenčič za izvirno misijonsko prireditveno gradivo (članek v časopisu v obdobju od 1936 do 1939). Jela: Poznate Podlipo?, Kmečka žena, št. 8, 1938, str. 212. Neža Maurer: Vzdih cvetne dobrave, Kmečki glas, 6. 6. 1968, str. 10. Lucija Ušeničnik: Najboljši sodelavci v letu 1969, Kmečki glas – Pisana njiva, št. 22. M. Hrustl: Spomini na preteklost. Lucija Ušeničnik, Najboljši sodelavci v letu 1969, Kmečki glas – Pisana njiva, št. 22. Tone Štrus: Pesnica, mati in kmetica, Tovariš, 20. 1. 1970, str. 34–37. Julka Fortuna: Pojdimo na Štajersko!, Kmečki glas – Pisana njiva, št. 10, 10. 3. 1971, str. 38. Lojze Trstenjak: Naš mladi rod bo tak, kakor ga bomo vzgojili!, Večer, 1. 4. 1971, str. 17. 271 Nadja Engelma in Franja Pupis: Kmečki ženi spoštovanje in priznanje, Kmečki glas, 8. 3. 1972, str. 14. A. B.: »Pisana njiva« za »okroglo mizo«, Kmečki glas – Pisana njiva, št. 19, 10. 5. 1972. J. F.: Mir sinje višave, Družina, 14. 1. 1973, str. 7. Julka Fortuna: Spev tihi dolini, Rodna gruda, št. 2, 1974, str. 13. Anka Voh in Janja Rotovnik: Glasilo št. 1 OŠ Gustav Šilih, 1989–1990, str. 7–9. Anka Voh in Janja Rotovnik: Intervju z Marijo Jelen, Naš čas, 1990, str. 14. Alenka Regally: Bobovc je kakor pavr, (1990 ?). Marija Jelen: Klemšetova mama pa sadje suši, Brazde, 17. 10. 1991. Vinko Šmajs: O Šentiljskem rojaku Antonu Jelenu in Mariji Brenčič, Naš čas, 16. 9. 1993, str. 9. Jože Zadravec: Z zrelo dušo v otroštva čas, Družina, (1995?). Marija Jelen: Šentilj pri Velenju, Družina, 19. 11. 1995, str. 4. B. Š.: Elektriko hočemo!, Naš čas, 29. 1. 1998, str. 1. T. P.: Srečanje – Vitko Pungartnik, Naš čas, 19. 2. 1998, str. 8. Marija Jelen: Elektriko hočemo, Kmečki glas, 18. 3. 1998, str. 18. Marija Jelen: Življenjepis Marije Jelen za Radio Ognjišče, 10. 3. 2010, str. 1, 2. Sonja Malovrh: Literati našega kraja, Naš časopis, št. 10, 2013. Jani Pukmajster: Razstava ustvarjalnosti. BŠ: Sadjarstvo in Sedem ključavnic. Ivan Pečnik: »Vedno sem rad zidal«, Zbrano delo župnika Ivana Pečnika, Založba Salve d. o. o. Ljubljana, 2014, str. 118–119. Polona Zalokar: Podlipska dolina, Hiše se spreminjajo, sledovi ostajajo (IV. del), Vrhniški razgledi 18, 2017, str. 159–160, Muzejsko društvo Vrhnika. Neznani avtor: Listnica Kotičkovega strička: Marija Brenčič, Podlipa pri Vrhniki, Slovenec, 23. 1. 1938, št. 18. Obisk pri najmlajši, Straža v viharju, 19. 5. 1938, str. 114, št. 28, leto IV. Pesnica Marija Brenčič ljubi samoto …, Kmečka žena, 1938, št. 7–8. Materinska proslava, Mamice svoje z dejanji slavimo, Slovenec, 19. 3. 1939, štev. 66. Iz torbe Kotičkovega strička, Slovenec, 19. 1. 1941. Marija Jelen - Brenčičeva, Šaleški rudar, 12. 10. 1967, str. 8. Marija Jelen - Brenčič, Vzdih cvetne dobrave, (rubrika: Prebrali in ocenili smo vas), 1968. Vrisk Jasne planine, Kmečki glas – Pisana njiva, št. 17, 22. 4. 1970. Prebrali in ocenili smo za vas – MJB, Vzdih cvetne dobrave – Spev tihe doline, II. zvezek. Bo kmečka žena ob strani?, Kmečki glas, 1971. Kaj mi pomeni Jezus iz Nazareta? Družina, 11. 8. 1974, str. 8. Je to pomlad? Je to še maj?, Viharnik, 1987. Urednica KG: Stiska s prostorom, Kmečki glas, 12. Spremna beseda k literarnim delom Marije Brenčič Jelen: Marija Brenčič Jelen, Sedem ključavnic, žepna knjižica Ognjišča, 31, Ognjišče Koper 1995. Marija Brenčič, Spev tihe doline, Besede literarnih znancev, ponatis 1987, Bizjak, Titovo Velenje. Objavljeni članki o možu Antonu Jelenu 90 let drevesnice 1919/20 – 2009/10. B. Š.: Črtice, naslovljene »Moj križev pot«. Topel družinski večer, poln spominov, Naš čas. Spremna beseda o knjigi Moj križev pot, 2001. MOJA JE PESEM!