SEPTEMBER
15	S Kv. - Mati 7 £.+
16	č Korali j
17	P Kv.-Frančišek+
18	S Kv.-Jožef Kap.+
19	N 18. pobink.
20	P Evstahij g
21	T Matevž
22	S Tomaž Vil.
23	C Tekla
24	P Mati B. Dsm. +
25	S Kleofa_
26	N 19. pobink.
27	P Koama in Dam.
28	T Vencesiav
29	S Mihael
30	č Jeromij
LOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST Vj AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja 30 imagei
GLASILO SLOV. KATOIL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA: ® , CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH«
(Official Organ of four, Slovenian OrganizationsX
NAJSTAREJII IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST y ZDRUŽENIH p RŽ A V AH AMERIŠKIH,
ŠTEV. (NO.) 185.
CHICAGO, ILL., PETEK, 24. SEPTEMBRA — FRIDAY, SEPTEMBER 24, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.

Uničevalno delo japonskih bomb osredotočeno na stanovanjske dele Nankinga. — Od napada najbolj trpele slabotne osebe, ki se niso mogle izseliti. — Ameriške-. mu in angleškemu protestu pridružila tudi Francija svojega.
Nanking, Kitajska. — Do
skrajnosti barbarskega značaja je bil napad, ki ga je izvršila četa japonskih aero-planov to sredo na tukajšnje mesto, prestolico Kitajske, Ducati bomb, ki so jih sipali aeroplani na mesto, so po pretežni večini pobijali civilno prebivalstvo.
Napad so izvršili Japonci kljub ostremu protestu od strani Zed. držav in Anglije, kateri je bil vložen takoj, ko je japonsko poveljstvo javilo svojo namero glede bombardiranja Nankinga in je posvarilo tujezemce, naj se pravočasno izselijo iz mesta. V protestu ste obe državi opozarjali Japonsko, naj ne napada krajev, v katerih živi civilno prebivalstvo, in ne uničuje privatne lastnine, ter ste jo napravili odgovorno za vsako škodo.
Kakor v zasmeh temu protestu pa se je uničevalno delo japonskim bomb osredotočilo ravno na najbolj gosto naseljene dele mesta. Možno pa je pri tem, da so napadalci merili na vladna poslopja in na vojaške barake, toda so pri tem temeljito zgrešili svoj cilj ;niti eno teh poslopij namreč ni bilo znatnejše poškodovano.
Najbolj so ob napadu trpele bolne, slabotne in podobne osebe, ki si niso znale in mogle pomagati. Komur je bilo namreč količkaj mogoče, je pravočasno zbežal iz mesta v okoliške kraje, kajti po dvakratnem prejšnjem podobnem napadu se je prebivalstvo že nekoliko prvadilo, da je znalo poskrbeti za osebno varnost. Neki časnikar pripoveduje, da se mu je kljub te-^u, da je navajen podobnih Prizorov, ker se je udeležil zc števila civilnih vojn na Kitajskem, vendar zagnusilo, je videl posledice sedanjega japonskega napada: Borne koče v ubožnejših delih mesta so zagorele kakor sla-zažgane od bomb, in v njih so zapadli strašni smrti v Plamenih ženske, otroci in starčki, dočim so se na drugih krajih zopet videli kupi Razmesarjenih delov človei-Mkih teles, ki so jih bornbe iztrgale.
. Obema državama, Angliji ln Zed. državam, ki so že dvignile glas proti takim Zverinskim napadom, se je v 8redo pridružila Se Francoza, ki je enako poslala svoj Protest v Tokio. Bržkone pa to ne bo nič zaleglo, kaj-1 isti dan je Japonska po^ I'°Vn° poslala svarilo tuje-^emcem, naj zapuste Nan-in sicer za celi čas voj-Očividno ima torej Japonska namen, ta sedež ki-ajske vlade popolnoma razvejati.
Oglasi v "Amer. Slovencu" ,hl*jo vsikdar uspeh!
OFENZIVA , VjPANIJl
Obe armadi v ofenzivi na
različnih točkah.
Madrid, Španija. — Med
tem, ko nacionalistične čete nadaljujejo s svojim poho-. dom proti asturskemu mestu Gijon, ki je zadnja postojanka vladnih lojalistov v severni Španiji, je pa nasprotno poveljstvo vladne armade odredilo nenaden izpad svojih čet proti nacionalističnim pozicijam v južni Španiji. Ofenziva, ki se je raztegala na 25 milj dolgo črto, je bila uspešna in so vladne čete zarezale v vrste nacijonalistov globoko vrzel ter vzele tri mesta. Kraji, kjer so se ti boji vršili, leže severno od mesta Cordoba.
-o——
MUNDELIEN POSVETIL NOVEGA ŠKOFA
Chicago, 111. — Svojo 28. obletnico, odkar je postal škof, je praznoval kardinal Mundelein pretekli torek na izredno slovesni način. Na ta dan je namreč on posvetil drugega škofa, in sicer Most Rev. Amb. Pingerja, ki bo predsedoval novoustanovljenemu vikarijatu v kitajskem mestu Cowtsun. Svečanosti v katedrali je prisostvovalo o-krog ducata škofov in nadškofov, nad 1000 drugih duhovnikov ter številna množica vernikov. Pinger je prvi škof frančiškanskega reda, ki ga je posvetil Mundelien.-
-o-
FEDERACIJA PROTI VLADNEMU ODBORU
La Salle, 111. — Na tukajšnji konvenciji illinoiške državne delavske federacije je odbor pfetekli torek podal svoje poročilo, v katerem je naperil ost svojega napada na vladni odbor za delavske od-nošaje. Iz poročila se zrcali skrb, ki tlači federacijo, da bi CIO ne dobila premoči nad njo. V njem se namreč napada omenjeni odbor zato, ker v nekaterih podjetjih odloča, da se ima vršiti volitev med uslužbenci, katero unijo hočejo postaviti na vodilno mesto, dasi ima v tistem podjetju že delavska federacija svojo pogodbo z delodajalcem. Federacija torej zahteva, da bi morala ona ohraniti vodilno mesto, in bi njena pogodba morala ostati v veljavi, četudi bi pretežna večina delavcev bila včlanjena pri CIO.
|iiiiiiiiiyoilliiiiiiiHCiii»"i«iii"i"ii«»iii"iiiiiiinMiniiiiiiiiiiiira
I ČITAJTE I
i i 1 današnji uvodni članek |
I na drugi strani tega §
I lista. Čitajte ga, misli- |
j te, sodite!
jLiiiMiiiiiiniiMiiiiiiiEJiiiiiiiiiiiinii....................................
ZBOROVANJE 0 JAPONSKI
Posebni odbor Lige povabil Japonsko k zborovanju.
Ženeva, Švica. — Za prihodnji ponedeljek je določeno, da se bo vršilo zborovanje posebnega odbora Lige narodov, ki je bil imenovan zadnji torek, da se bavi s konfliktom na Daljnjem vzhodu. Na to zborovanje boste povabljeni Japonska in Kitajska ter poleg njih tudi Nemčija. Ako se Japonska ne bo odzvala, kar je skoraj sigurna stvar,potem bo odbor priporočal, da Liga podvza-me potrebne korake, in priti utegne do podobnih sankcij, kakor svoječasno proti Italiji.
-o-
IDEALEN ZAKON
Chicago, 111. — Takoj drugi dan,ko se je 55 letna Mrs. Mary Flynn omožila 29. junija, je zahtevala od svojega 60 letnega soproga Charlesa, da mora prodati svojo hišo na 7310 So. May st. in dati njej denar, da bo plačala posojilo na neko svoje letovišče. Mož ji ni ugodil in ženska zdaj toži za ločitev in za ali-monije. V obtožnici pa pravi, da ni med njima prišlo do razkola zaradi denarja, marveč zaradi njene pastorke. Sodnija se bo bavila s slučajem 8. oktobra.
-o-
BORBENOST NEMŠKIH
KATOLIČANOV Berlin, Nemčija. — Prihodnjo nedeljo se bo čital v katoliških cerkvah v Nemčiji proglas, ki so ga izdali nemški škofje, v katerem se bodo pozvali starši otrok, naj dvignejo odločen protest proti temu, da bi država prepovedala verski pouk v farnih šolah. V proglasu se povdarja, da so postali napadi proti-krščanskega gibanja tako ostri, da ni bilo še nikdar prej tako težko ohraniti vero kakor ravno zdaj. Kljub te-
ZNA SI POMAGATI
Kalamazoo, Mich. — Neki Helmer Modderman je zaprosil, da se mu v njegovo hišo napelje mestna voda. Bil pa je zavrnjen zaradi tega, ker stoji njegova hiša dva čevlja izven mestne meje. Mož se je zdaj odločil, da razširi svojo kopalnico tako daleč, da bo segala preko meje, na kar bo upravičen do vode.
KRIŽEMSVETA
—	Tangier, Moroko. — Franoski parnik Koutoubia,ki je vozil 700 potnikov s Korzike v Casablanca, Moroko, je pretekli torek zvečer javil, da je bil napaden od nekega aeroplana, ki pa ni povzročil nikake nesreče.
—	Neapel, Italija. — Na bolniški ladji Cesarea se je zadnji torek pripeljalo semkaj 353 ranjenih italijanskih vojakov z bojišča iz Španije. Med njimi je bilo 45 častnikov.
—	Pariz, Francija. — V obmejnem mestu Hendaye je bil v torek na ukaz notranjega ministra aretiran J. Tron-cošco, governer treh španskih obmejnih provinc, ki so v oblasti nacijonalistov. Obdol-žen je, da je bil v zvezi z nameravano tatvino nekega podmornika.	^i^vS
——o-
PARADIRANJE PO NEW YORKU
New York, N.Y. — Okrog 200,000 veteranov iz svetovne vojne se je pretekli torek udeležilo parad po 5. ave. ob priliki letne konvencije Ameriške legije. Spominjali so se pri tem 20 let nazaj, kc so tudi ravno tukaj paradirali, toda tedaj pred odhodom na bojišče v Evropo.
mu pa imajo škofje zaupanje v odločnost katoliških staršev. Od 1. oktobra dalje se bo dajal otrokom verski pouk v cerkvah.
OBDOLŽENA TERORIZMA
Angleški list trdi, da je Italija odgovorna za nedavne teroristične napade v Parizu.
London, Anglija. ■— Ako
se bo obdolžba, ki jo je priobčil v sredo tukajšnji list "The Week" proti Italiji, uradno pričela obravnavati, ali pa, če se bo pokazala kot resnična, se bo iz nje razvila nova lepa mednarodna afera, ki ji je težko napovedati posledice.
Omenjeni list, ki je radikalno orientiran in vodi ljuto borbo proti fašizmu, ki pa je zelo razširjen v Londonu, je namreč objavil senzacijonel-no trditev, da ste z nedavni-/mi bombnimi napadi, ki so se izvrševali v Parizu in ki so Francijo do skrajnosti razburili, stale v zvezi dve osebi, uslužbeni pri italijanskem poslaništvu v Parizu. List dalje povdarja, da se je ugotovilo z vso sigurnostjo, da so bile bombe izdelane v italijanski tovarni blizu Turin,a, kaj tli eksplozivne kemikalije v bombah so take, da ima samo Italija patent na nje.
Končno list celo trdi, da je francoski vladi vse to znano, toda se obotavlja, dati zadevo v javnost zaradi napetosti, kj bi jo povzročila. Pravi pa, da bo kljub temu prišla na dan.
-o-
SLOVENSKI GOVOR NA RADIO
Chicago, 111. — V četrtek večer dne 23. septembra bo na Radio postaji WCBD med 6 in 7 uro čikaški čas slovenski govor, na jugoslovanskem programu, katerega vodi na tej postaji g. George Marčan. Naravnajte svoje radije na WCBD postajo in poslušajte.
Iz Jugoslavije
Velik strah med prebivalstvom v Lušečki vasi zaradi zopet ponavljajočih se požarov. — Nenavadna nesreča pri Zupančičevih v Gorenjskem Hotiču. — Smrtna kosa, — Razne druge novice iz starega kraja.
Širite in priporočajte list 'Amerikanski Slovenec"!
VIHAR BUČI PROTI NJEMU
Novoimenovani vrhovni sodnik Hugo Black z ženo in malo hčerko v svojem stanovanju v Washing* tonu. Kakor znano, je proti temu možu dvignilo ameriško časopisje pravi vihar, ko se je ugotovilo, da se je pred 14. leti vpisal v Ku Klux Klai; organizaci jo. Black jc točasno na povratku s počitnic iz Evrope in se pričakuje, da bo osebno podal pojasnilo glede obdolžitev.
. i
štirje posestnikovi otroci ;ene!-ga izmed njih je strela omamila, drugi so ostali nepoškodovani. Hiša je popolnoma zgorela.
-o-
Nesreča
V	ljubjansko bolnico je bil pred kratkim pripeljan 30 letni zidarski delavec Jože Ris iz Cerknice, ki je pri delu na neki zgradbi padel z visokega odra in dobil razen ran na glavi in rokah, tudi hude notranje poškodbe.
-o-
Smrtna kosa i
V	Mostah v Ljubljani je umrl Karel Karpe, posestnik in uslužbenec drž. železnice v pokoju. — V Mariboru je umrl Leopold Vari, upokojeni železniški uslužbenec star 85 let. — V ljubljanski bolnici je umrla Ana Čadež, žena kleparskega mojstra iz Dragomera stara 24 let.
-o-
Gosenice Iz Metlike na Dolenjskem poročajo, da so gosenice uničile marsikateremu kmetu skoro ves letošnji pridelek. Pojavile so se naenkrat v toliki množini,da je bila vsaka; 'rešitev skoraj nemogoča.
--o--
Strela
Med neurjem je udarila strela v vi ni čari j o boštanjske^ ga graščaka barona Lazarini-ja na Trški gori ravno v trenutku, ko je bila viničarska družina pri večerji. Hiša jej zgorela do tal.	j
-o-
V Krki so ga našli
Iz Novega mesta poročajo, da je neka mlekarica opazila kako plava po vodi otroško truplo. Povedala je Gril-čevim, nakar je eden čevljarskih pomočnikov pohitel h' Krki in potegnil trupelce na suho. Domači so v utopljencu takoj spoznali domačega sina 13 letnega Vinkota, kateri se je pred enim tednom šel kopat v Krko in utonil.
-o-
Smrt pri delu ' Pri Splošni stavbni družbi V Mariboru je bil zaposlen ' 52 letni pomožni delavec Ivan Petek, stanujoč v Št, Janžu na Dravskem polju. Pri razstavljanju nekega motorja se je sredi dela naenkrat zgrudil mrtev na tla. Zadela ga je kap.
-o-
Človeka namesto zajca Neke nedelje je večje število lovcev napravilo v okolici Maribora lov na zajce, ki se je pa bolj klaverno končal. ■ Neki bančni uradnik je namreč, namesto zajca, na katerega je meril, obstrelil svojega tovariša, ki je dobil 12 šiber v nogo. , -o-
ubila. V hiši so se nahajali še J ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
Požigalec na delu
Poljčane, 4. sept. — Včeraj okrog pol 6. zjutraj sta zbudila še speče prebivalstvo gasilski rog in plat zvona, oznanjajoča požarno nesrečo. Gorelo je .v Lušečki vasi pri posestnici in gostilničarki Heleni Modričevi. Ker je to v kratkim presledku že tretji nepojasnjen požar, se ljudstvo razburja v prepričanju, da je na poslu roka neznanega požigalca.
Goreti je začelo pri skednju, odkoder se je ogenj hitro širil dalje. Požar je prvi opazil železniški čuvaj, ki je na nesrečo opozoril gasilce in pa zgodnje kosce na bližnem travniku. Ti so brž hiteli budit še spečo družino. Takoj so pritekli na kraj požara sosedje in pa gasilci, ki so se lotili predvsem reševanja zraven držeče se hiše, kar jim je po daljšem trudu tudi u-spelo. Cevi je bilo treba napeljati preko železnice do precej oddaljene reke Dravi-nje. Gospodarsko poslopje, v katerem je bila velika količina sena, pa je ogenj tako hitro zajel,da ga ni bilo mogoče rešiti. Razen sena in druge krme in poljskih pridelkov je zgorelo tudi razno gospodarsko orodje. Živino so pravočasno rešili. Precejšnja škoda ni pokrita z zavarovalnino. Ljudje, ki so med prvimi pritekli na pomoč, vedo povedati, da so videli prav tedaj bežati proti gozdu neznanca, v katerem sumijo požigalca.
-o:-
V žganje je padel
Litija, 28. avg. — Huda nesreča še je pripetila te dni pri Zupančičevih v Gorenjem Hotiču, ki je težko prizadela družino. Pri Zupančičevem sosedu so na vrtu kuhali žganje iz domačega sadja. Pri tem sta bila- zaposlena domača fanta, ki sta stalno bila pri kotlu in pazila na kuho žganja. Naenkrat je od nekod pritekel Zupančičev 5 letni Slavko, ki se je začel igrati po vrtu z drugimi otroki. Tu pa je otrok po neprevidnosti zadel ob čebriček v katerem je bila zmes za žganje. Padel je v čebriček s telesom naprej ter se strašno opekel po vsem životu, zlasti po ročicah, s katerima je grebel v vrelo zmes, katero sta fanta pravkar stresla iz kotla. Fantka so morali takoj odpeljati v bolnico.
Žrtev strele
V sredo 1. septembra, že pozno zvečer je nad Šmart-nem v Rožni dolini pri Celju divjala huda nevihta, med katero je strela udarila v hišo posestnika Kuglerja. Strela je posestnika na mestu
Stran 2
•AMEMKANSK.I SLOVENEC
Petek, 24. Septembra 1937
Amerlkanski Slovenec
Prvi
in najstarejši slovenski
list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva; in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina •
Za .celo leto .......-...................
Za pol leta ............................
Za četrt leta ..........................
Za Chicago, Kanado in
Za celo leto ........................
Za pol leta
...........$5.00
........... 2.50
........... 1.50
Evropo:
...........$6.00
........... 3.00
Za četrt leta ...................................... 1.75
Posamezna številka .......................... 3c
The first and the Oldest Slovene Neicspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ...........................-.......$5.00
For half a year ................................ 2.50
For three months ............................ 1-50
Chicago, Canada and Europe: For one year ....................................$6.00
For half a year
3.00
For three months ............................ 1-75
Single copy ........................-.......
3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti dsposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na depise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1379.


•■^CtHft.
H£9
JTTTTTl

Katoliški Slovenci -- kaj
pravite na te-le' besede? \ ———
Johnstown, Pa.
Ali kedaj premišljuješ dragi slovenski rojak(inja), kako mora biti pri srcu naših vodilnih mož, ki so prišli na idejo, da bi izpopolnili katoliški tisk? Tisk, ki bi služil vsem pogojem, tisk, ki bi nudil izobrazbo in zgodovino naših pijonirjev v tej deželi, njihova velika dela za svoje so-rojake, itd., tako da bi imeli berilo, kar ga potrebujemo doma, da nam ne bi bilo treba k sosedu po sovražno čtivo.
Kako morajo biti ti možje danes razočarani, ker vse zaupanje, ki so ga imeli v svoj slovenski katoliški narod bo porušeno, ako se skoro ne zdramimo in posežemo resno v akcijo.
Prav resno vam povem, tudi jaz sem razočaran in ne bi bil nikakor verjel pred letom dni, da bo naš slovenski katoliški narod tako brezbrižen v tem oziru. Prepričan sem bil, da je to vprašanje tako lahko, da bo v par mesecih doseženo. Ali po enem letu še vedno poslušamo apele in prošnje, pojasnjevanja, ne da bi kaj ukrenili za ustanovitev mesečnika kot ustanovniki, ali vsaj kot naročniki.
Ko bi se ravnali po zgledu naše čč. duhovščine, bi že davno prejemali novi mesečnik.
Sramu moraš zardeti, ako se ozreš okrog sebe. Kaj vidiš? Poglej! Nasprotniki pošljejo apel na somišljenike, da je treba pomagati španski "demokraciji" — v par tednih zberejo tisočake, da jih pošljejo. Zopet čitaš prošnjo posameznika, ki pravi: Jugoslovani se borijo v Španiji za svetovno "demokracijo" — prispevajte, da jim kupimo in pošljemo ambulančni avtomobil. V teku-enega samega tedna se zbere nad 100 dolarjev in to v eni naselbini. Darujejo po $5. in $10. Tako pravi poročilo.
Mi katoliški Slovenci na drugi strani, pa ne damo niti par dolarjev v korist nas samih in našega naroda. Ko človek vse to premisli, si ne more pomagati, da bi se ne vprašal: Ali nimajo nazadnje le prav, ko nas kličejo za nazadnjake? Kaj nismo res zabiti in to še kako, ko toliko celo izmed naših voljno podpira še celo nasprotne liste, a za naš lastni katoliški tisk pa ne damo niti centa.
Pa navajamo prazne izgovore, češ, saj še ta list težko vzdržujemo, kaj nam bo še novi list? Pa predragi so, itd. Ti izgovori prav nič ne drže. Saj so vendar veri sovražni listi dražji in najdeš jih po več skoro v vsaki hiši! Mesečnik "C. G." ustanovnina $10. in je že izšel in ni bilo čuti ugovorov, da je preveč listov in stavim, da ga bo naročilo še več naših katoličanov.
Predragi rojaki, če stvar resno premislimo, pridemo do zaključka, da je nekaj narobe z nami. Ali je res naš končni cilj samo tisti dolar, ki bi ga plačali za katoliško čtivo, katero bi nam pomagalo, da ostanemo trdni v svoji veri in svojemu prepričanju? Je res tako?
In ali ne mislite dragi katoličani, da s takim ravnanjem spodkopavate tla samim sebi, ako podpirate nasprotni tisk, svojega pa ne? Ali ne čutite, da ste vi toliko krivi kot oni, ki liste pišejo, za odpad naših bratov in sester, kateri že v dragem rodu ne vedo o veri nič več, kakor divjaki v pustinjah. Ali res mislite, da je delavski list le oni, ki zabavlja čez vero in cerkev in družabni red. Nikakor to ne bo izboljšalo tvojega položaja. Kajti le v socijalni pravičnosti bo izboljšan tvoj problem.
Zato dragi rojak stoj v vrsti katoliške akcije in podpiraj katoliški tisk!
Bodi cel katoličan z dušo in srcem, delujmo skupno za povzdigo našega tiska. Pridruži se ustanovnikom za novi mesečnik. Ne razočarajte mož, ki delujejo za koristi našega naroda! Skažite se zavedne Slovence in verne katoličane, katerih ne sme biti strah, ako je treba žrtvovati par dolarjev za dobro in potrebno stvar svojega naroda!
Slovenci katoličani — zdramite se!
M. Klučevšek.
ČASTITKA NOVCIH AŠNIKU
Pittsburgh, Pa.
Nedelja 19. septembra bo z' zlatimi črkami zapisana v zgodovini slovenske župnije v Pittsburghu, ker ta dan je .sden njenih sinov, ki je č. g. Rev. Herman Frančišek Golo-bič v slovenski cerkvi Matere božje zapel svojo prvo ali novo mašo ob asistenci več čč. gg. duhovnikov in ob navzočnosti številnega vernega ljudstva. — Ni moj namen na široko opisati te slavnosti ker bodo prav gotovo drugi to napravili popolnejše. Moj namen je le čestitati g. novomaš-niku, ki je kljub rahlemu zdravju vstrajal ter s svojo živo vero in trdno voljo premagal vse zapreke in težko-če, katere so ga ovirale na potu proti oltarju Gospodovemu. — Č. g. novomašnik. Ker ste Vi prvi iz naše farne šole, oziroma prvi iz naše mlade generacije, ki ste dosegli čast da ste postali mašnik Gospodov, Vam častitam v imenu cele naše župnije in Vam kličem: Bog Vas živi in blagoslovi! Na mnoga leta! Božja roka naj Vas spremlja po vseh potih Vašega življenja. In Marija, ki nam je »prosila' prvega mašnika, naj Vam kot svetla zvezda kaže pot skozi mrak in temo tega sveta; naj prosi za' Vas, da boste dober in zvest delavec v vinogradu Gospodovem; polni sv. Duha z besedo in deli vodili krščanske duše k zveličanju. Da boste v resnici vredni one duhovniške pri-slovice ki pravi: Vi ste sol

obiskali naše rojake v ta namen:
—	21st Street in 21st- Pl, bota obiskala Mr. Frank Koz-jek in Mr. Peter Čemažar.
—	Cermak Road (preje 22nd Street) Ibota 'obiskala Mr. Leo Mladič in Mr. Anton Bogolin.
—	22nd Place, 23rd Street, Wolcott in Winchester ave., bote obiskale Mrs. Carolina Pichman in Mrs. Johana Mladič.
—	Blue Island Ave., Hoyne Ave., Coulter in Kroll Street, obiščeta Mr. Anton Banich in Mr. Silvester Hrastar.
—	Na North Side (severna stran Chicage) pa obiščejo Mr. William Bogolin, Mr. Martin Foys in Mr. Charles Grill.
S tem se vsem rojakom v naselbini naznanja pooblaščene kolektorje za to zbirko in za ta namen. Rojaki so pro-šeni, da iste prijazno uljudno sprejmejo, ker kolektorji se trudijo za blag namen, da se s tem pomaga prizadetim revežem v starem kraju. Vsak se lahko že v naprej odloči kaj in koliko more v ta namen dati.
Vsem darovalcem izreka najlepšo hvalo za vsak dar že v naprej,
Odbor pomožne akcije v Chicagi.
--o-


nje; vi ste luč sveta. Nikdar se pa dovolj ne načudi-te lepoti redovnega življenja, kateremu ste se posvetili Vse kar boste videli in sl:.šali v svojem stanu, naj Vas navdaja in raz ž ar j a Vaše srce v ljubezni do Boga. Kakor son čna roža obrača svoj cvet za soncem, tako se naj Vaš duh obrača in Vaše srce le za Bogom, v katerega ljubezni gorite in žarite za nebesa.
Mihael Vidina
-o-
DRUGA SEJE ZA OD NEURJA IN TOČE PRIZADETE REVEŽE V STARI DOMOVINI
Chicago, 111. V torek večer dne 21. septembra se je vršila druga seja odbora, kolektorjev in vseh, ki se zanimajo za zbiranje prispevkov od neurja in toče prizadete reveže v stari domovini.
Na seji so pedali poročilo in kakor zgleda so se vsa društva izrekla za to pomožno akcijo. Nato je ta zadnja seja določila distrikte ter za iste so imenovani, in določeni sledeči kolektorji, ki bodo
SAMO KVODER ZA NAŠE SLAVLJE
Chicago, III.
Ne mislite, da če je cena za vstopnico tako nizka, da ne bomo dobili vredne zabave.
Prihodnjo nedeljo, 26. septembra bomo videli program, ki je vreden večje vstopnine. Tako Srbi, kakor Hrvati in Slovenci bomo pokazali z živimi slikami o svojih velikih možeh in njihovem delovanju po Ameriki, z nastopi pevskih zborov, godb in drugimi nastopi bomo stoterno poplačani za tiste borne cente, ki jih bomo »namerili za vstopnico.	k
Slovenci se bomo predvsem pokazali z nastopom našega kulturonosca Baraga in g našimi pevskimi zbori in mladinsko godbo.
Prav prijazno še enkrat vabimo vse somišljenike da se prav gotovo udeleže tega našega dneva.
Le dobro pomislimo: če si mi sami ne bomo hoteli priskrbeti dobrega imena, nas nikdar poznali ne bodo. Povejmo jim, kdo smo, potem bomo lahko tudi kedaj povedali. kaj hočemo.
Ce bi se bili kedaj popreje tako brigali za svojo narodnost in svoje narodno ime kot so se druge narodnosti, pa bi tudi lahko danes trkali se na prsa kakor se trkajo drugi: češ, mi smo mi, to in to zahr-tevamo.
Nedelja je lepa prilika, da se postavimo.
Zato na svidenje: vsi in vsak. Vse slovensko, kar leze in gre naj pride na naš dan v Armory Hall, na 34. cesti in Wenthworth AVe.
Po programu sledi ples ob zvokih najboljše slovenske godbe; za lačne in žejne bodo na razpolago okusna okrepčila. Jos. Ziherl Joseph Kukman
-o-
KAKO SMO POTOVALI PROTI ROCK SPRINGSU
Pueblo, Colo.
Že dalje časa sem gojila željo, da bi enkrat šla proti Rock Springsu, Wyo. Tako sva se z možem dogovorila da po j deva tja še letos, nazaj grede bi šli pa na Grand Junction, Colo.,kjer bi dobili breskve za konzervirati. Kar čez noč sva bila pripravljena in glede doma me tudi ni skrbelo, kako bo, saj so ostali doma štirje fantje, ki so si lahko skuhali in opravljali druga potrebna dela. Naznanili smo našo namero Pritekel in Jenko, da gremo z njimi in oni so bili zadovoljni. V soboto 28. avg. že na vse zgodaj smo odrinili z našim "rdečim", katerega je imel v oskrbi sin Raymond, Pritekel pa avto, katerega je vozil njegov sin Henry. Prisedli so še Mr. in Mrs. Pritekel, Mr. in Mrs. Jenko in Mrs. Helen Skull. Na poti proti Denver ju smo opazovali velika žitna polja, oziroma velike kupe slame, ki je ostala od omlačenega žita. Kmalu na to pa smo naleteli na puščavo, ki je ni hotelo biti konec. Sama planjava, s tistimi malimi grmički, v katerih bi se komaj zajec skril in tu pa tam je bila ob cesti gasolinska postaja. — Pri nas v Pueblo taka suša, d£ ni tri mesece niti prahu zmočilo1, tukaj pa nas je kakih štirikrat močilo. Ko človek tako počasi vozi in gleda enolične pokrajine,
poskusili pri drugi hiši in gospodar nam je iz prijaznosti pokazal prav do hiše, za kar se mu lepo zahvaljujemo. Ko smo prišli v hišo, je bila Mrs- Rusold silno presenečena, ker nas je prišlo več kot nas je pričakovala. Nekoliko smo bili v zadregi glede prenočišča, pa sem vprašala, če ima Mrs. J. Hribar telefon. Ko smo tja telefonirali, smo dobili odgovor, da ima ona prostora za pet oseb. Tako smo potem odšli k Mrs. Hribar jaz, moj mož in sin. Z Mrs. Hribar sve se prav prijateljsko pozdravili, saj se nisve videle že celih 36 let; ona je namreč doma iz Koroščega, fara Sv. Vid nad Cerknico. Nekoliko smo po-kramljale, nakar smo se podali k počitku, ki nam je izvrstn6 prijal. Štiri večere smo ostali pri njej. Drugi dan je bila nedelja in smo se podali k 9 sveti maši, ko se je ravno vršil pogreb umrle Mrs. Mary Porenta. U-stavili smo se v kapeli, kjer je ležalo truplo pokojne, katero smo potem spremljali v cerkev sv. Cirila in Metoda. Tukaj zapišem, da so rojaki v Rock Springs lahko ponosni na lepo cerkev in pa na svojega g. župnika, ki so, kakor sem slišala, izvrsten pridigar. Orgle imajo tudi izvrstne in organist Mr-Frank Plemel zna dobro pritiskati na nje, da se mi je zdelo kot da sem V stari domovini. Ko bi bil Mr. Plemel vedel, da smo Puebelčanje v cerkvi, bi bil prav gotovo celo mašo pel, tako je pa samo pri mrliču odpeval g. Gnidovcu.Po sv.maši smo pokojno spremljali na pokopališče. Tukaj mi je Mrs. Hribar pokazala grob, v katerem že nad osem let počiva truplo njenega moža in pa grob pok. Antona Rudolfa, ki je bil doma iz Kre-mence pri Sv- Vidu. — Vrnivši se zopet k Hribarjevim, smo imeli prav imenitno južino. Popoldne smo se pa vozili okolu in obiskovali nekatere rojake. Bili smo tudi v gostilni pri Johnu Mraku, od tam smo pa šli k Martinu Mehle. Povsod je bila dobra postrežba in prijaznost. Zahvalimo se Mr. Paulu Subic, ki nas je "potretal" s "strawberry soda", ki smo šli k njemu kupiti nekaj spominkov. — 0-menim naj, da smo se potem pri
je vožnja strašno dolgočasna, Roseldovih sešli še z mnogimi
Ko smo prišli do gazolinske postaje, smo vprašali koliko imamo še do Rock Springsa in povedal nam je- Pri drugi gazolin-ski postaji smo zopet vprašali, pa nam je povedal, da je do tja še nekaj več, kot je nam prvi povedal,mi smo se samo nasmehnili, potem pa rekli, da bomo težko tam pred nočjo. Začelo se je bilo namreč že nagibati k večeru in skoro se je stemnilo. Tudi dež je začel škopiti. Nazadnje smo okolu 10. ure zvečer vendar srečno dospeli v Rock Springs. Neprijetno nam je bilo, ker se nismo vedeli kam obrniti. Na srečo smo opazili nekatere delavce, katere smo povprašali, kjer živi družina Fred Rusold, in eden je šel z nami ter nam pokazal. —- Od nas namreč še nikdo ni bil v tem mestu, razun Škulove matere, ki je takoj šla in potrkala na vrata, toda se nihče ni oglasil. Ko smo pa posvetili z vžigalico, smo videli, da ni prava številka, zato smo
rojaki, kot Rebolovimi, Erženovimi, Šiflerjevimi, Kolmanovi-mi, Kalanovimi, Blaskovimi, z Mrs. Taučar, Ivšekovimi, Jugo-vichevimij potem z družinama Tarris in Hamilton in z Mr. Frankom Plemelom. Omenim naj še to, da ima Mrs. Hribar samo še enega sina, Pavla, medtem ko so dve hčeri poročene in ena je vedno pomagala, da smo bili bolje postreženi. — Obiskali smo tudi Mrs. Urban Jelou-šek, to je Mrs. Val. Stalile. (Po prvem možu je tukaj še najbolj poznana, in ima trgovino z ženskim in otročjim blagom). Ona mi je za mnoge izročila pozdrave, kar naj vsaka, ki jo pozna, vzame to sporočilo na znanje.
V ponedeljek večer so nas pa vse Puebelčane povabili na večerjo k družini Ben. Eržen, kjer je Mrs. Eržen tako obložila mizo, da je komaj držala. Tam sta bila tudi JMr. in Mrs. John Re-bol, ki sta izvrstna pevca, katerima smo se še mi pridružili in
skupaj prepevali. Še celi drugi dan sem potem ponavljala ono pesem, ki mi jo je Mrs. Rebol spisala, da bom znala napev in ga ponesla v Pueblo. — Drugi večer smo pa bili vsi zopet pri Rusoldovih, kjer je Mrs. Rusold napravila celo ohcet; menda je spekla celi ducat potic- Mrs. Rusold je izvrstna kuharica, ki zna svoj posel odlično. Kmalu ko smo se navečerjali, so začeli prihajati številne družine in rojaki, tudi taki, katerih nismo še nikoli videli. Vsi pa so bili sila prijazni in tako smo imeli prav zares prijeten poslovilni večer. Nikoli ne bomo pozabili dragi rojaki vaše dobrosrčnosti in prijaznosti. Veselili smo se, peli in plesali, celo Škulova mati, ki so 76 let stari, so se zavrteli ter z nami prepevali. Prav prisrčno hvalo izrekamo vsem skupaj ki so bili ta večer zbrani pri Rusoldovih, kakor tudi vsem, katere smo obiskali. Najlepša hvala družinam Hribar, Rusold in Eržen. Bodite prepričani, da vas nikoli ne bomo pozabili in kadar pridete v Pueblo, ne pozabite nas obiskati na farmah. ■— Kratka je bila zadnja noč pri Mrs- Hribar in zelo slabo sem počivala, ker sem vedno ponavljala tisto pisem, o kateri sem že zgoraj zapisala. Povedala sem to Mrs. Hribar, kakor tudi to, da mi vsa moja skrb nič pomagala, kajti na nesrečo sem pozabila napev (pesmi. Morda še kedaj pridemo k Rebolovim, jo )omo pa tedaj zopet zapeli, morda si jo bom bolj zapomnila. Besede pesmi, ki je menda iz zadnje svetovne vojne, so pa sledeče:
Tamkaj v Črni gori, v žarkih ogenj gori. — Mimo pa pri j aha trideset junakov, — vsi so čvrsti zdravi, samo eden ranjen. — Ranjen kliče, joče, skopljite meni jamo. — Jamico smo skopali, gori pri Sv. Ivani. — Vanjo položite, moje grešno telo, — zunaj pa pustite mojo desno roko ; — za njo privežite mojega konjiča brančka, — naj se konjič joče, če se dekle noče. — Tudi dekle bi jokala, če bi sirota znala- — Pisemce sem ji poslal, pa ga citati ne zna. — Naj se konjič joče, Če se ljubca noče.
Morda še kateri čitateljev zna to pesem in jo ne znajo samo v Rock Springsu.
Ko smo odhajali od gostoljubnih rojakov, so nam povedali, da je do Grand Junction 348 milj. Po prisrčnem slovesu, smo se podali na dolgo pot, ki pa je bila prav slaba. Kakih 25 milj na daljavo, so bili na nekaterih mestih na obe strani ceste prepadi, da je bilo strašno in le počasi smo se pomikali naprej. Naš "pick-up" se je sukal na vse strani in prav oddahnila sem se, ko smo zlezli iz tako zoprnega blata. — Zopet nas je dohitela noč; pričelo se je bliskati in gr-rneti in dež je lil, kot bi ga vlival iz škafa; cesta pa — na eno stran skalovje, na drugo reka. Strašno je bilo. Nekako ob 9. uri zvečer smo prišli v mesto Palisades, kjer smo prenočili in drugi dan smo se odpravili naprej. Imeli smo še nekako devet milj do Grand Junction. Ustavili smo se še predno smo prišli tja pri družini Antona Selana, ki imajo lepo farmo in veliko
(Dalje na 4. strani)
TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE
(108)
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs
'Mjj&tt
Tarzan je bil po svojem življenju v džungli, prava zver, pretkan in drzen do skrajnosti, ki se ni ustrašil v nobenem primeru in se je dosedaj srečno rešil iz vsake zagate. Vendar je v njem prevladovalo pravo človeško srce, ki ni moglo gledati da bi kdo po krivici trpel ali bil po nedolžnem preganjan.
Sedaj je Tarzan gledal pred seboj, kako so Leopardski divjaki kruto ravnali z ubogim Walterjem, kateremu je grozila strašna smrt. Eden teh divjakov je pristopil k duhovnicam, bil je to čarovnik Sobito, in začel prigovarjati, naj kar takoj pričnejo z mučenjem belega človeka in nič več ne čakajo.
Tedaj se je Tarzan v svoji dobrosrčnosti odločil, da pomaga jiesrečne-inu Walterju. Previdno se .je skozi odprtino strehe začel spuščati v notranjščino templja, oprijemajoč se lesenih delov, ki so bili med seboj zve* zani in ki so držali streho. Vse to jo pa delal tako previdno, da ni povzročil nikakega šuma.
Mala opica Nkima, seveda, ni hotela ostati sama na strehi, zato se je trdno oklenila TarzanoVega vratu. Tako je Tarzan z malo opico prišel žc prav v bližino, kjer se je moralo izvršili nad Walterjem strašno povelje. Vstavil se je na najbližjem stebru in nepremično zrl v globino, kaj se tam dogaja.
Petek, 24. septembra 1937
♦AMERTKANSKI SLOVENEC'
Strah
Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
r Zedinjenih Državah C«JaX. IJ;cf ¥11 Enkorp. v drž. Illinois Severne Amerike. M*?«®*. JUllCl, tU. I4. maja 1915.
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR:
Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
1.	podpredsednik: Joseph Klepec, 901 Woodruff Rd., Joliet, 111.
2.	podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime St., Joliet, 111. Blagajnik: John Petric, 1202 N. Broadway St., Joliet, I1L
Duhovni vodja: Rev. Anzelm Mum, So. Chicago, 111. .Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, HI. Jakob Strukel, Rout No. 1, Plainfield, 111. Joseph L. Drasler Jr., 925 Wadsworth ave., Waukegan, 111.
POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 1101 — 5th St., La Salle, Illinois, Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Penna. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111.
Do dne 1. januarja je D. S. D., izplačala svojim članom in članicam, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin, ter bolniških podpor v znesku $155,757.00.
Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta in so lahko v tem oddelku do IS. leta.
Rojaki(inje)! Pristopite k Družbi sv. Družini!
CENTRALIZACIJA SIGURNA PODPORA. — D. S. D. 100% SOLVENTNA.
ZAPISNIK
desete redne konvencije Družbe sv. Družine, ki se je pričela dne 30. avgusta, 1937, v šolski dvorani cerkve sv. Štefana, Chicago, 111.
(Konec)1 " PETA SEJA
Y sredo popoldne dne 1. septembra 1937.
Predsedni odpre sejo. C. g. duh. vodja moli.
Brat Drasler vpraša glede Mlad. Oddelka ako mora član (ica) prestopiti v odrastli odde-'ek z 16. letom. Br. Martincich Predlaga, da se vpiše otroke v ttdad. oddelek, od rojstva do 16. leta brez zdravniške preiskave, toda Družba sv. Družine si pridrži pravico zahtevati zdravniško preiskavo v dvomljivem slučaju, ako se zdi potrebno. Br. Klepec doda k temu predlogu, da se lahko zavaruje otrok za dvojno svoto za kar plačuje dvakrat toliko in se izda dva certifikata. Vsestransko podpirano sprejeto. Mr. Coyle pojasni, d_a je to nevarno in ni priporoč-lv° kjer bi na ta način morali Plačati v slučaju smrti otroka °d 14. do 16. leta svoto $900.00, *ar bi občutno škodovalo smrt-ninskemu skladu mlad. oddelka.
Sestra Bayuk predlaga, da 11 aj nikar ne sprejmemo preveč različnih vrst zavarovalnine za ^lad. oddelek, ter da naj se dr-Xltno tega kar imamo.
Nadaljuje se razgovor glede ^druženja razredov "A" in "B".
Coyle pojasni, da ako je b°)'nica pripravljena za glasovi11 je o tem vprašanju, da Člen ^ novih družbenih pravil dolo-?a Slede združenja razredov "A" "B". Brat Martincich pred-"a in John Nemanich podpi-, > cla bi imeli javno glasovanje, alt0 da bo lahko vsaki (a) zbo-.ovalec(ka) izrazil (a) željo, ali . za to združenje ali ne. Vrši se r, Vll° glasovanje kakor sledi: ja nich. ja; Klepec, ja; Bayuk, n' Wedic, ja; Laurich, ja; ^ottlieb, ja; Petric, ja; Rev. j&Ul?'Ja; Glavach- ja; Drasler, ' bremeneč, ja; Pavlakovich, Martincich, ja; Gersich, ja;
Jft-
I*.
^anich, ja; Šetina, ja; Jer-Ja; Vidina, ja; Jei'iša, ja; ja; Duller, ja; Hajdi-3a- ^ '-a; Anzelc, J'a: Bradich,

Rolih( ja. Soglasno sprejeto.
Coyle pojasni, da ako že-' da bomo odsedaj naprej
So
ty. .; certifikate z denarno vfred-Ah ,0.,nioramo sprejeti lestvico g.^erican Experience Table clu " interest. Ta zadeva se tiče
Nv razreda "B"> kater0 -ie jj ' J zavarovano po American h 1'erience Table 4% Interest. H !ni .nada]je. da lahko potom
novih
IzPo ' cert'fikatov članstvo denar nanje v slučaju
potrebe. V ta namen prebere resolucijo kakor sledi:
Brat Frank Wedic predlaga, da se sprejme sledeča resolucija :
Bodi sklenjeno, da vsi člani (ice) razreda "A", kateri plačujejo po National Fraternal Con-gres lestvici, lahko do 31. decembra 1937 premeni j o svoj certifikat in sprejmejo American Experience Lestvico 3yi% Interest. Dokler član (ica) tega ne stori, plačuje kot dosedaj. Gl. odbor ima moč pooblastiti ak-tuarja, da oceni vrednost sedanjih certifikatov kakor sklenjeno.
Vse članstvo razreda "B" preneha plačevati posebne asesmen-te po 31. decembru 1937 ako sprejme American Experience Lestvico 3*A% Interest (vendar se s tem ne jemlje oblast gl. odboru naložiti posebne asesmente v slučaju potrebe.) Vsak član (ica), ki izpremeni sedanji certifikat, bo dobil (a) kredit za vrednost istega.
Članstvo razreda "A" ima na razpolago dva pogoja in sicer:
1.)	Kredit se bo računal na novi certifikat s tem, da bo vsak član (ica) toliko let kredita imel v kolikor se vrednosti nahaja v starem certifikatu, to je, da bo za toliko let mlajši plačeval od sedanje starosti.
2.)	Clan (ica) lahko plačuje isto svoto kot dosedaj in prejme, oziroma bo zavarovan (a) za svoto, katero mu bo prinesel kredit in pa mesečni asesment katerega sedaj plačuje.
Člani (ice), ki se zavarujejo po American Experience Lestvici z S'A% Interest bodo deležni rezerve potom katere bodo lahko plačevali svoje asesmente v slučaju potrebe in po preteku treh let si lahko tudi izposodijo denar na vrednost certifikata, lahko prejmejo denarno izplačilo ali pa doplačano zavarovalnino.
Člen 40 družbenih pravil velja le za one člane (ice) ki se ne poslužijo enega izmed prej omenjenih pogojev.
Brat Rolih podpira, da se sprejme ta resolucija. Enoglasno sprejeto.
Brat Rolih predlaga, da sprejmemo nova pravila kakor so bila prebrana na popoldanski seji včeraj, dne 31. avgusta in na jutranji seji dne 1. septembra. Rev. Muren podpira. Enoglasno
sprejeto.
IJrat Klepec predlaga, da oni člani (ice), kateri imajo redno plačane svoje mesečne prispevke
niso zavezani plačevati nakladnois.
pri svojem društvu. Podpirano in sprejeto.
Br. Laurich vpraša če bi bilo mogoče v slučajih kjer društvo dolguje Družbi za suspendano članstvo, odšteti ta dolg od svo-te, ki jo društvo dolguje Družbi, kajti v takem slučaju je društvo dolžno Družbi za člane(ice), ki niso več člani (ice) DSD in obveznost DSD do takega članstva je že preminula.
Mr. Coyle pripravi v ta namen posebno resolucijo kakor sledi:
Brat Wedic predlaga, da se sprejme sledeča resolucija:
Bodi sklenjeno, da gl. odbor črta tisti del dolga krajevnih društev, kateri je bil povzročen od suspendanega članstva, oziroma je suspendano članstvo pustilo dolg društvu. Ta resolucija upošteva le dolg povzročen od članstva, ki je bil suspendan med 31. januarjem 1931 in 1. sept. 1937.
Brat Louis Duller podpira. Resolucija sprejeta enoglasno. •
Br. Martincich vpraša ako bomo sedaj lahko dobili postavno dovoljenje v državi Pennsylvania s tem, da bomo sedaj vsi združeni v en razred po American Experience Lestvici 35^%. Mr. Coyle pojasni, da se bo takoj po konvenciji vložilo prošnjo skupno z Valuation Report-om DSD. v državi Pennsylvania.
Brat Wedic predlaga, da se čas in mesto prihodnje konvencije prepusti gl. odboru, kateri bo gotovo gledal, da bo v mestu Pittsburgh, ako bo le mogoče. Vsestransko podpirano in sprejeto.
Br. Wedic predlaga, da se plača za najemnino konvenčne dvorane $50.00. Glavach podpira. Sprejeto.
Br. Nemanich predlaga, sestra Anzelc podpira, da se plača gl. uradnikom(icam) dnevnice od nedelje do srede. Sprejeto.
Na vrsto pride razprava glede plač gl. uradnikov(ic). Br. Šetina priporoča, da se plače uradnikov znižajo.
Brat Duller predlaga, da se plača predsedniku $250.00 na leto. Brat Rolih predlaga, br. Glavach podpira, da se plača $300.00 na leto. Izid glasovanja sledeči: za $800.00 na leto 14 glasov; za $250.00 na leto, 8 glasov. Predsednika plača $300.00 na leto.
Brat Gersich predlaga, - da se plača 1. podpredsednik $15.00 na leto. Vsestransko podpirano in sprejeto.
Brat Martincich predlaga, da se plača II. podpredsednici $5.00 na leto. Vsestransko podpirano in sprejeto.
Brat Nemanich predlaga, da se plača tajniku $1200.00 na leto, ko pa organizacija napreduje, se mu doda za vsakih sto novih članov(ic) svoto $75.00. Vsestransko podpirano in sprejeto.
Brat Klepec predlaga, in br. Rolih podpira, da se plača blagajniku $200.00 na leto, to je po starem. Enoglasno sprejeto.
Sestra Jeriša predlaga, da se plača predsedniku nadzornega odbora $20.00 na leto in 2. in 3. nadzorniku pa po $15.00 na leto. Vsestransko podpirano in sprejeto.
Sestra Anzelc predlaga in br. Klepec podpira, da se plača predsedniku porotnega odbora $15.00 letno, 2. in 3. porotniku (ci) po $10.00 na leto. Enoglasno sprejeto.
Sestra Jeriša predlaga in Martincich, Nemanich podpirata, da se plača č. duh. vodji po starem, to je $10.00 na leto. Enoglasno sprejeto.
Brat Martincich predlaga, br. Gersich podpira, da se plačajo gl. uradnikom dnevnice po $6.00 na dan in vožnja. Sprejeto.
Glede vrh. zdravnika je bilo pojasnjeno, da bo ostalo kot dosedaj, to je, da se mu plača le za pregled zdravniških preiskovalnih listov.
V dvorano vstopi Mr. Tressle, aktuar za DSD. Pozdravi zbornico in ji čestita, ker je storila velik 1 jo rak naprej, ker bo sedaj v soglasju z zavarovalnin-skim departmentom države Illi-
V	razgovor-pride vprašanje glede Glasila Amerikanski Slovenec/ Brat Duller predlaga, da ostane Amer. Slovenec kot glasilo še za naprej. Br. Wedic po jasni,, da bo glasilo izšlo vsaki teden v septembru in za nadalj-ne tri mesece tega leta pa po dvakrat na mesec. Br. Stonich priporoča, da bi članstvo bolj dopisovalo v glasilu.
Br. Wedic predlaga, da naj ima gl. odbor pravico določiti, kar se tiče glasila kakor je to bilo dosedaj. Glavach podpira Sprejeto. Br. Pavlakovich misli, da naj bi se večkrat izdajalo glasilo ako je mogoče, kajti to goji društveno življenje.
Sobrat Jerich, urednik glasila Ani. Slovenca nagovori zbornico, jo pozdravi in slednjič priporoča, da bi DSD imenovala organizatorja. Brat Martincich predlaga, da bi -se to storilo. Br. Gottlieb priporoča, da naj bi duh vodja nekaj storili v ta namen. C. g. Muren, duh. vodja priporočajo, da bi sobrat Father Aleksander Urankar-ja izvolili v ta urad.
Brat Martincich predlaga, da bi č. g. duh. vodja in gl. tajnik povabila č. g. Aleksandra na sejo.
v
Brat Gottlieb naznani, da si zbornica lahko sedaj naroči sliko 10 redne konvencije.
V	dvorano vstopijo č. g. Aleksander Urankar. Zbornica jih pozdravi z živahnim aplavzom.
Predsednik Stonich prosi č. g. Aleksandra, ako bi bili pri volji dopisovati članke v korist DSD. C. g. Aleksander se strinjajo, da bi bilo to j ako koristno.
Br. Laurich predlaga, br. Gottlieb podpira, da zbornica imenuje č. g. Aleksander Urankar ja kot načelnika publikacij -ske propagande. Enoglasno sprejeto.
Br. Klepec predlaga, da naj gl. odbor določi plačo č. g. Aleksander ju za to delo v prihodnjih treh letih. Br. Drasler podpira. Enoglasno sprejeto.
Br. Nemanich poroča o delovanju pravilnega odbora, kateri je bil izvoljen na zadnji konvenciji in je deloval dosedaj. Odbor je napravil pravila po naročilu zadnje konvencije, vendar niso bila sprejeta ker je državni department več točk zavrgel kot proti-postavne. V tem odboru so bili John Nemanich, Ana Jeriša in John Barbich.
Br. Stonich se v imenu DSD zahvali temu odboru za vse delovanje po zadnji konvenciji in pred to konvencija. Br. Martincich predlaga in brat Wedic podpira, da se izreče temu odboru zaupnico za vestno delovanje. Sprejeto. S tem je ta odbor raz-puščen.
Br. Laurich izreka zahvalo Am. Slovencu za darovani papir, ki se ga uporablja za zapisnik te konvencije.
Na to se vrši volitev gl. odbora za prihodnje tri leta. Izvoljeni so bili sledeči:
Predsednik, George Stonich :
1.	podpredsednik, Joseph Klepec;
2.	podpredsednica, Katherine Bayuk;
tajnik, Frank J. Wedic;
zapisnikar, Paul J. Laurich;
blagajnik, John Petric;
duh. vodja, Rev. Anzelm Murn OFM.;
načelnik publikacijske propagande za DSD., Rev. Aleksander Urankar OFM.;
1.	nadzornik, Andrew Glavach;
2.	nadzornik, Joseph Drasler;
3.	nadzornik, Joseph Jerman;
1- porotnik, Joseph Pavlakovich;
2.	porotnica, Mary Kremesec;
3.	porotnik, John Nemanich;
predsednik Atletičnega odseka, John Rolih.
Zapisnik prejšnje seje je bil prebran in sprejet.
Preberejo se čestitke kot sledi:
"La-Salle, Illinois. — Slavna zbornica! Bratje gl. uradniki, bratje delegatje, sestre delegati-nje X. redne konvencije Družbe sv. Družine, bodite nam pozdravljeni. Kakor se zbirajo vsi
dobri sinovi in vse dobre hčere na god svoje dobre matere in ravno tako ste se zbrali tudi Vi v velikem miljonskem chika-škem mestu, vsi iz dobrega namena, vsi ste prinesli s seboj polno dobrih misli, lepih nasvetov in gorečih želja v korist in v poklon naši predobri materi slavni Družbi sv. Družine. Nisem med Vami, delujem pa z Vami. Želim Vam najboljšega sporazuma, najlepšega uspeha do največjega napredka; Naši mili dobri materi Družbi sv. Družine pa dosti krepkega zdravja in dolgo let življenja. Anton Kastigar, član št. 3, DSD."
"Chicago, Illinois. — Iskrene pozdrave ob priliki X. redne konvencije. Mrs. A. Tomazin, št. št. 13, DSD."
"La Salle, Illinois. — Želim Vam vspeha Vašemu težkemu delu, Bog naj ga blagoslovi. S pozdravom Angela Strukel, tja-nica podr. št. 24, SŽZ."
"Pittsburgh, Pa. — Pozdravljeni vsi gl. uradniki (ce) ter slavna delegacija 10. redne konvencije Družbe sv. Družine. Želimo Vam mnogo uspeha, da bi bila ta konvencija ena najbolj uspešnih za njeno članstvo. Imamo zaupanje v Vas, da boste to delo izvršili v najboljšo zado-voljnost vsemu članstvu DSD. To vam želi članica št. 11, Magdalena Widina."
Zbornica zakliče vsem trikrat slava.
Brat Gottlieb predlaga, brat Glavach podpira, da se zahvalimo Mr. in Mrs. Tomazin za okrepčila, darovana zbornici pri današnji seji. Sprejeto z ploskanjem.
Br. Wedic predlaga, brat Martincich podpira, da se pošlje zahvalno pismo sobratom Anton Štrukel, bivši predsednik porotnega odbora in Jakob Štrukel, bivši nadzornik, za dobro in vestno delo za časa njihovega uradovanja. Omenjenima ni bilo mogoče udeležiti se te konvencije. Enoglasno sprejeto.
Br. predsednik se zahvali č. g. Aleksander Urankar ju in njegovim župljanom, vsem chi-kaškim društvom, članstvu društva Ivana Krstitela št. 13, DSD, Mr. John Gottlieb-u, preds. pripravljalnega odbora ter vsem delavcem in delavkam za lepi sprejem in za vse storjene usluge za časa desete redne konvencije.
Br. Martincich je bil imenovan za umeščevalca novo-izvolje-nih gl. uradnikov (ic) DSD.
Br. Martincich v lepih besedah nagovori novo-izvoljeni gl. odbor in nato slovesno zaprise-že vse uradnike (ce) DSD.
Ker je s tem konvenčni red končan, predsednik Stonich u-radno zaključi deseto gl. zborovanje ob osmi uri zvečer. C. g. duh. vodja moli.
George Stonich, gl. preds.
Paul J. Laurich,
John Gottlieb, zapisnikarja. «3nin:iiitiini[iiiiiiiiiic3iiiiii[|iiii;niiitiii;mnnimmi[ianniiimiic:
ter	^
^[luiiiuiiiuiiuiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiKiiiiiitjiinii/aiiiaiiuiuuiiir«" IZ URADA DR. SV. DRUŽI-NE ŠT. 1, DSD.
Joliet, 111.
Članstvu našega društva naznanjam, da se bo vršila naša društvena seja v nedeljo 26. sept. in sicer v navadnih prostorih točno ob 1:30 popoldne. — Gotovo je vsemu članstvu znano, da se je vršila X. redna konvencija DSD prejšnji mesec v Chicago. 111. Zato prosim vse članstvo, da v imenu dobre stvari in v korist društva tier DSD., 'da se vsi udeležite zgoraj omenjene seje, ker bodo na tej seji naši delegatje podali poročilo zadnje konvencije, kaj so dobrega storili za jlanstvo in DSD., da ne bo eden ali drugi kaj napačno sodil in si napačno razlagal. Pri DSD smo vsi enakopravni, zato je vam dano, da svoje mnenje izrazite pred svojimi Zastopniki in delegati, da jih vpra-
AKCIJA ZA NOVI LIST -MESEČNIK
Zadnje dni so se priglasili kot ustanovniki in naročniki novega lista— mesečnika:
MR. FRANK KOZJEK, naš naudušen in dober H j7 prijatelj v Chicago, 111.....................................$5.00
MR. JACOB SCHWAB, Democratic Precinct
Captain v Chicago, 111.....................................$3.00 '
MR. MIKE POPOVICH, slovenski gostilničar in
naudušen rojak iz So. Chicage........................$3.00
NEIMENOVAN, pristaš in prijatelj tega gibanja
iz Rock Springs, Wyo......................... $2.50
.... MRS. MARY TOLENI, naudušena Slovenka \\ 57 : iz Willarda, Wis.............................................1$2.00 ^gf
MR. in MRS. FRAN SELAN, naša naudušena	*v.
.	naročnika iz Johnstown, Pa.............................$2.00
iH^J*-! - vi	---
Vsem, ki so pristopili in se pridružili tej akciji najprisrčnej-ša hvala in dal Bog še obilo posnemalcev!
Katoliški Slovenci dvignite se in pridružite se dobri in potrebni stvari!
Vsem, ki se količkaj zanimajo za katolištvo med nami priporočamo, naj pazno prečitajo današnji uvodni članek, ki ga je napisal za katoliški tisk naudušeni rojak g. M. Klučevšek iz Johns-towna, Penna. Citajte ga, mislite, sodite!
sate o tej ali oni stvari. Vaša dolžnost je da jih vprašate, saj ste jih vi izvolili in poslali, da vas zastopajo na konvenciji. Jaz upam in že lim, da bo ta X. redna kon. vencija DSD prinesla veliko dobrega in koristnega tudi za vse članstvo in vsa društva. Zato vas cenjeno članstvo prosim, da se udeležite omenjene seje. Na seji ima vsak pravico da kaj reče,- če mu ni kaj prav, ne pa da bi o tem kje drugje razpravljali. Več zanimanja za seje, potem nam je napredek zagotovljen. Več sodelovanja, pa bomo dosegli velike usgjshe. Verujmo v svojo organizacijo, ki je prav tako dobra kot so druge organizacije. Delujmo za nje napredek, pa bomo želi uspehe svojega dela. Spomnimo se obljub ki smo jih dali ob vstopu v organizacijo in nikdar ne želimo slabo drugim,da bo nam samim dobro. Bodimo skupaj in po svojih najboljših močeh, roka v roki, delujmo za procvit društva in DSD. — Redno plačujte svoje mesečne asesmente, ker človek nikoli ne ve kje ga nesreča 'čaka. — Oprostite, da vas zopet opominjam glede neplačanih asesmentov, kajti 'sem prisiljen, ker sami nočete Vršiti svojih dolžnosti napram društvu. Moram, to j;vršli.tf, ker tudi vi vprašate, kadar ima-> te kaj dobiti od društva za kako podporo. Da boste tisti, ki več mesecev dolgujete na asesmentih, vedeji, vam še enkrat tukaj povem, da taki niste deležni prav nikake podpore. Cemu ne pridete na sejo ali k tajniku in povejte, da ne morete plačati in da se naj vas počaka, da boste vse poravnali, pa se vas bo počakalo za nekaj časa. Ne delajte tajniku po nepotrebnem več dela kot ga 'je treba, da vam mora večkrat pošiljati opomine na dom, ker to so poleg tega nepotrebnega dela še tudi stroški za društvo, za katere morate vsi plačevati. — Bolniške obiskovalce se opominja, da redno na sejah poročajo o stanju
bolnikov, drugače bomo pi;i-morani v bodoče se strogo ravnati po pravilih centralnega bolniškega oddelka. Ako bo v bodoče kak bolniški obiskovalec kaznovan, naj se ne jezi na društvene uradnike, ampak naj sam sebi pripiše krivdo. Izvzeti so samo tisti, ki morajo ta čas delati, ko se vrši seja, ali so sami bolni. Taki naj pa javijo tajniku. — Sobratski pozdrav.
John Barbich, tajmk
-o-
IZ URADA DR. SV. IVANA 'KRSTITELA
Chicago, 111.
Dragi sobratje in sosestre. Vljudno vas vabim, da se gotovo udeležite prihodnje dru^ štvene seje v nedeljo 26.sept., ki se bo vršila v navadnih prostorih. — Dobro vam je znano, da smo imeli konvencijo DSD tukaj v Chicagi in tako boste na seji slišali poročila delegatov našega društva, ki vam bodo natančno sporočili, kaj so ukrenili na konvenciji za dobrobit društev in DSD. — Nadalje vas prosim dragi sobratje in so-» sestre, vsi tisti, ki ste zaostali na asesmentih, da pridete in poravnate svoj dolg. Veste kakšna so pravila in teh se tudi držite. Ne pustite, da bi vas moral tajnik vedno opominjati. Poglejte plačilno knjižico in tam boste videli koliko in od kedaj dolgujete, ali mordf imate plačano. Vsak mora poravnati svoj ' asesment in tajnik se mora ravnati po pravilih. Ako kateremu ni mogoče poravnati asesmenta, naj pride na sejo in tam zbranim članom in odbornikom sporoči. Potem bo vedel kaj članstvo sklene in spoznal bo, da se mora tajnik po teh sklepih tudi ravnati. Ko bo vse to spoznal, se nihče ne bo mogel pritoževati, . niti se ne bo mogel čutiti prizadetega ah biti kako drugače užaljen. Torej, pridite na sejo prihodnjo nedeljo. — Vam udani
John Densa, tajnik
-o---
Vsaj en dopis na tedCn, naj bo geslo vsake naselbine.
DENARNE POŠILJATVE
odpravljamo po dnevnem karzu v vse dele sveta. — Prejemniki dobijo denar po pošti na dom brez vsakega odbitka. — Včeraj so bile naše cene:
V JUGOSLAVIJO:
Za:
$ 2.55	.......
$'5.00 .......
$ 7.20 .......
$11.65	_______
$23.00 .......
$45.00 .......
Din-... 100 ... 200 ... 300 ... 500 ...1000 ...2000
V ITALIJO:
Za:	Lir:
$ 6.50 ................ 100
$ 12.25 ................ 200
$ 30.00 ................ 500
$ 57.00 ................1000
$112.50 .........;......2000
$167.50 ................3000
V DOLARJIH:
Pošljite:	Dol.:
$ 5.75 za................$ 5.00
$10.85 za................$16.00
$16.00 za................$15.00
$21.00 za..............$20.00
$41.25 za................$40.00
$51.50 za................$50.00
Pri večjih svotah še poseben popust. Za nujne slučaje pošiljamo tudi potom kabla. Pošiljatve naslavljajte na:
JOHN JERICH, 1849 WchIcaCgEoRMilu road'
rwrsHar^
"AMERIKANSKI SLOVENEC?
Petek, 24. septembra 1937« 1
tS
"Dušica"
ROMAN ^
Spisala B. Orczy Prevedel Paulu«
Ni imela več časa za ugibanje. Hrupno trkanje je zabobnelo in koj nato je zakli-cal robat, zapovedajoč glas:
"He —! Državljan Brogard —!"
Brogardovi drsajoči koraki so se oglasili in običajne kletvice so jih spremljale. Prišel je od nekod v sobo in koj za njim sta vstopila tudi tujca.
Brogard je obstal sredi sobe. Zaničlji-vo se mu je podaljšal obraz in odurno je zaklel.
Margareti je zastalo srce, oči so se ji razširile in z grozo obvisele na enem izmed novih' gostov. • > /
Z naglim korakom je stopil na sredo sobe proti Brogardu. Oblečen je bil, kakor običajno hodijo francoski duhovniki, su-tano je nosil, širokokrajni klobuk in nizke čevlje z zaponkami.	'
Pa ko je stal pred Brogardom, si je za trenutek odpel sutano in na prsih se je prikazala široka trobojnica, znamenje, da je mož uradna oseba in da prihaja v imenu republike* <' * > g
Pogled na trobojnico je na mah izpre-menil Brogardovo zaničljivost v klečeplazno ponižnost.
Margareta ni videla tujcu v obraz. Širok klobuk mu ga je zakrival. Toda spoznala je suhljati obraz, spoznala je nizko postavo, spoznala je tujca po njegovem obnašanju —.	|
Duhovnik je bil — preoblečeni Chau-velin.
Zdelo se ji je, da je dobila udarec po glavi. Razočaranje, ki je prišlo na njeno koprneče pričakovanje, strah pred tem, kar se je moralo vsak hip zgoditi, — vse to je delovalo na njene živce s tako silo, da se je skoraj onesvestila. Vso svojo krepko voljo je morala zastaviti, da je ohranila zavest.
"Krožnik juhe in steklenico vina!" je zapovedal Chauvelip. "In potem — pobe-ri se! Sam hočem biti."
Molče in brez kletvic topot je ubogal Brogard. Chauvelin je sedel k mizi, pokriti za Percyja, in umazani krčmar mu je z veliko skrbjo in usfcužnostjo stregel, nosil juho in nalival vino. Chauvelinov spremljevalec je obstal pri vratih.
Chauvelin je zamahnil z roko in Brogard se je skril v svojo sobo. Tedaj je na migljaj svojega zapovednika stopil mož izza vrat.	i
Margareta je spoznala v njem Desgasa, Chauvelinovega tajnika in zaupnika. V minulih dneh ga je velikokrat videla v Parizu.
Desgas je šel k vratom, koder je izginil Brogard, in poslušal.
"Ne prisluškuje?" je vprašal Chauvelin kratko. * 1 •» *	.....
"Ne, državljan!"
Margareta se je prestrašila. Chauvelinu bi utegnilo priti na misel, naj Desgas preišče še tudi njeno skrivališče —. Kaj bi se zgodilo, če bi jo našel, na to niti misliti ni upala.
Na vso srečo pa je bila Chauvelinova nepotrpežljivost za novicami večja ko njegov strah pred vohuni. Poklical je Desgasa k sebi.
"Angleška jadrnica?"
"Izgubili smo jo iz oči ob solnčnem za-
tonu. Pa toliko smo videli, da je plula proti zapadu, v smeri proti "Sivemu rtu".
"Ah —! Dobro!" je mrmral Chauvelin. "In kapitan Jutley — ? Kaj je povedal?"
"Javil mi je, da je vestno izvršil vsa povelja, ki ste mu jih poslali pretečeni teden. Vsa pota, ki peljejo semkaj, so dan in noč zastražena, obrežje je natančno pregledal in neprestano ga da opazovati."
"Ali ve, kje je "Blanchardova koča"?"
"Ne, državljan! Zdi se, da nihče tod ne ve zanjo. Ribiških koč je dovolj na obrežju, seve, ampak —."
"To zadostuje. In nocoj?"
"Ceste so zastražene in obrežje tudi, kakor vse dni dosedaj. Kapitan Jutley pričakuje novih povelj."
"Pojdite torej takoj k njemu! Naročite mu, naj ojači posamezne straže, posebno tiste ob morju! Razumete?"
"Razumem, državljan!"
Chauvelin je govoril kratko in stvarno in vsaka beseda je udarila na ubogo Mar-garetino srce kakor kladivo.
"Straže naj ostro pazijo, če bi se kje pojavil kak tujec,najsi je peš ali na konju ali na vozu. In posebej naj pazijo, če bi kje prišel odkod širokoplečat, dolg človek. Ne bom ga opisoval, ker bo itak preoblečen. Pa svoje dolge postave ne more izlepa skriti, razen če hodi sključen. Po njegovi postavi in hoji ga bodo spoznali. Razumete?"	, -f' '
—- ' C - ^JS. £. «--! i.--
"Razumem, državljan!"
"Če zapazi straža takega človeka, naj mu dva moža sledita. Kdor ga izgubi iz oči, bo plačal z življenjem! Enega moža pa naj pošlje straža k meni, da mi prinese poročilo. Razumete?"
"Razumem, državljan!"
"Dobro. Pojdite in poščite Jutleyja! Skrbite, da dobijo straže ojačenja! Kapitan Jutlej naj vam da šest mož in te pošljite k meni! V desetih minutah se lahko vrnete!
Desgas je po vojaško pozdravil in se obrnil k vratom. —
Vsa nema od groze je poslušala Margareta. Chauvelinove namere so ji bile hipoma jasne.
Pretkani lisjak je seveda vedel za Per-cyjeve načrte. Vedel je, da ga begunci nekje čakajo. Ni pa vedel natančno, kje. Zato jih je za sedaj pustil pri miru in je zapovedal, naj straža sledi Percyju, ki bo seveda šel naravnost na dogovorjeno mesto. In on sam, Chauvelin, bo s svojimi ljudmi šel za njim. In ko bodo vsi zbrani, francoski begunci, — izdajalci domovine, kakor jih je imenovala republikanska vlada — in "Dušica" z njimi, in ko bodo hoteli mirno oditi na "Zoro", — tedaj bo planil nad nje in jih vse zajel, izdajalske ariste in "Dušico" z njimi vred. In tudi če bo angleška vjada pravočasno zvedela, da je gospod Percy Blakeney ujet, ne bo mogla ugovarjati in ne posredovati, kajti prijel ga bo v trenutku, ko bo na samih francoskih tleh pomagal sovražnikom republike pri begu —. In vsaka država ima pravico, kaznovati s smrtjo tiste, ki sodelujejo z njenimi sovražniki —.
(Dalje prihodnjič)
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS
I
zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni.
Poskusite in prepričajte se!
IZ SLOV, NASELBIN
(Nadaljevanje s 2. str.)
sadja. Ostali smo pri njih na kosilu, večerji in tudi prenočili smo pri njih. Obiskali smo družino John Kikel. — Mr. Kikel si je spomladi pri obrezovanju sadnjega drevja zlomil nogo in še sedaj bolj težko hodi. — Nadalje smo obiskali druž. Mike Chorby. Hvala lepa vam, zlasti druž. Selanovi, za tako dobro postrežbo. — Dobili smo tam 16 bučljev lepih breskev, za vse tri družine, katere bomo konzervirali.
Srečno smo prišli domov in ko smo se ustavili pri Johnu Grmu, nam je povedal, da je bilo v času naše odsotnosti veliko dežja v Puebli. Pomagal bo nekoliko, vendar bi bil veliko bolj koristil, če bi bil poprej prišel. Ta dež je nekaterim celo škodo napravil, ker so začele buče (water melon) gniti. — Sedaj bomo pa farmarji spet obloženi z delom; saj smo ga vajeni. — Se nekaj: Mrs. Hribar mi je dala prebrati pismo, ki ga je dobila iz stare domovine, in sicer od njene sestre, katera ji piše, da je na Koroščem vrhu, fara Sv. Vid nad Cerknico, umrla in bila 19. julija pokopana Marjeta Korošec, po drugem možu Klančar, ki je moja sestrična. Njen sin Frank Korošec, še mogoče nič ne ve o njeni smrti. Svoj čas se je nahajal v Milwaukee, Wis. — Na delavski dan so nas obiskali moja sestrična Mr. in Mrs. John Mehlin in Mr. in Mrs. Leo Cor-kerey ter otroci iz Denverja. — Pozdrav čitateljem.
Theresa Centa
KRALJ BRIDKOSTI
Ko je prišel belgijski kralj Leopold II. na pariško razstavo, je njemu na čast napisal v nekem silno razširjenem francoskem časopisu članek sam Paul Claudel, bivši francoski poslanik skoro na vseh dvorih sveta in splošno priznani najgenijalnej-ši, globoko katoliški pisatelj.
Med drugim pravi: Sedanji belgijski kralj je kralj bridkosti, kralj, ki so ga zvarili in izoblikovali neprestani udarci krute usode. Že takoj prvi dan, ko sem ga zagledal, me je dirnilo otožno obličje tega krasnega kraljev-
skega sina, kot bi že slutil, da ga nič dobrega ne čaka v življenju. Med svetovno vojno je stal ob strani svojega očeta na Flan-drijskih bojiščih, se plazil po strelskih jarkih in videl vso grozoto človeške podivjanosti, v katero jih tira peščica dobičkaželj-nih mogočnikov.
Samo nekaj let je užival veselje srečnega družinskega življenja v družbi svoje nad vse ljubljene žene in treh otrok. Nato so pa nenadoma spet začeli udrihati po njem kruti udarci usode: nenadna smrt njegovega očeta, nastop vladanja, smrtno pone-srečenje njegove ljubljene žene, ki mu je zadala tako bridko rano, da je ne bo nikdar mogoče ozdraviti. Kdo se še ne spominja mrtvaškega sprevoda, v katerem nesrečni mož spremlja truplo svoje drage pokojnice po neverjetno dolgi poti do grobnice peš, ves omoten od srčnih bolečin, obvezan in strtih reber, ker se je tudi sam precej poškodoval in opraskal v oni avtomobilski nezgodi, ki je zahtevala življenje njegove žene-
Zato pa je tudi pri ljudeh zelo priljubljen. Koliko uspeha je že dosegel v neprestanih bbjih med romanskimi Valonci in germanskimi Flamci, med katoliškimi in socialističnimi poslanci in ministri. On je odkril velike gospodarske zmožnosti ministra Van Zeelanda ter z njim vred že skoraj dosegel nekdanje blagostanje svojega naroda.
--o-
Katoliški Slovenci, podpirajte svoj list "Amerikanski Slovenec"!
Izšel je
KOLEDAR
"AVE MARIA"
za leto 1938.
" STANE 50c.
Dobi se pri zastopnikih lista "Ave Maria" ali pa direktno od:
AVE MARIA Lemont, 111.
Naročila za stenski, koledar za 1. 1938
bomo sprejemali do 1. novembra 1937.
Veliko veselje
naredite domačim v starem kraju, če jim za novoletni dar pošljete stenski koledar "Amer. Slovenca za leto 1938.
Da bo mogoče ustreči vsem, zato oglašamo stenski koledar za leto 1938, že v naprej. Tiskali jih bomo le toliko, kolikor jih bo naročenih v naprej.
Pošljite naročilo za stenski koledar pravočasno, do 1. novembra 1937. ^ ^
Koledar stane s poštnino vred kar pošljite v znamkah ali v gotovini na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Rd., Chicago, 111.
Sonce, senca.
Ne moremo pomagati. Edi-nole sonce pričakujemo onkraj groba, zdaj moramo računati tudi s senco. i Čim manj sence naj bi pa bilo, in prav v tem obstaja vsa naša borba. Na ravniku je pri navpičnem soncu senca neznatna, ob mrzlih tečajih tu-, di opoldne silno dolga. Več sonca, manj sence, na to mora inerita vse naše 'prizadevanje, dasi zdaj sence ne moremo popolnoma izločiti. Bolani potrebuje zdravnika, ne zdravi. Pišem, da bi bilo manj sence in več sonca.
Sence je bilo le preveč na Koroškem že od nekdaj1. Ko je prišlo do preobrata, so si merodajni cerkveni in nemški krogi gladili brade, češ, zdaj izgine senca, ko zašije nemško sonce. Kjer le mogoče so prižgali to nemško sonce, da preženejo senco. Dobim poročilo iz znane župnije: vse je strogo nemško, župnik', /piiidigei Išjola, s;onca pa čim dalje manj,senca čim daljša, ker edinole peščica zavednih Slovencev še hodi v cerkev in morajo stati pod nemškim soncem, vsi pa, katerim so prižgali to nemško sonce, stojijo v nočni temi.
Tu v Ameriki. Vsi poznajo težkoče, da sije versko sonce v kaki župniji. Kamor se obrneš, povsod le hrbti. Pa je družina, ki pomaga, kjer le more. Prav, pride vsem to sonce v prid. Ampak to sonce ima precej sence, vsi v srenji vejo, da ima ravno ta sončna družina dolge prste in še marsikaj, kar je pač zopet huda- senca.
Civilen pogreb. Nekdo ožigosa to nečedno senčno robo, pokazuje na sonce vere in tudi na lastno sonce, katero mu je prižgala dobra sončna mama še v starem kraju. Pa zbode hudo sence), k'i so za civilno robo, in te fliknejo katoliško sonce, češ, civilna roba je tudi v tvoji baje tako sončni hiši.
V stari kraj se podajo. Grejo se poklonit tudi škofu. Lepo. Veliko je sonca o narodni zavesti, še več o veri pradedov. Nad trideset cerkva smo sezidali, toliko katoliških šol imamo, in nad 1000 sester.. Škof hvali in pohvali tojikb sonca. Ampak versko življenje je hudo senčno in komunizem bruha svoj strup v vseh društvih, in v zavodu teh sončnih katolikov deca ne sme videti pri vzgoji duhovnika.
Kak konkordat pomeni dosti sonca za katoličane. Fra-mazon je imel in ima glavno besedo, šolske knjige so polne materializma, 1 'zgodovina je potvorjena, katoličani naj bi prišli do svojih pravic. Borba za konkordat je huda v Jugoslaviji. Vse pravoslav-je je na nogah. Predrzno, da bi katolfičan fimel iste pravice. Vse se poriva na politično polje. Jeftič je sestavil konkordat, zdaj ga pobija. Prav iz neke — katoliške strani pa se javlja z nekim zadovoljstvom, da je konkordat že padel. Seve, najmočnejši
PIJTE SLOVEČE
MONARCH PIVO
na vaših partijah, društvenih veselicah in piknikih, katerega vam pripelje
VAŠ ROJAK
JOHN KOCHEVAR
West Side Distributor of MONARCH BEER
2215 West 23rd St. Tel. CANal 6177 Chicago, 111.
"katoliška" element je pri borbi med soncem in senco molčal ko grob.
Nekaj, a malo sonca, pa dosti in hude sence, •ti -f ■
Pač, ampak...
Vidim pri zgodovinarju, da pohvali zasluge Carigrada, ker je pokristijanil vsaj vzho-< dne Slovane. Kidor pozna moč krščanstva za civilizacijo, bo pritrdil in priznal^ zasluge. Ampak £stji Carigrad; ima na sebi tudi hud madež, ki prav vse Slovane tlači, in jili tlači do danes. Prej so se vse vesti o Slovanih glasile, da so silno divji narod ali ljudstva. Ko je s krščanstvom prišlo med nje malo civilizacije, so postali — mimi Slovani, kar je na sebi prav, ampak zopet so postali le preveč mirni, da je nad njimi zagospodaril tujec. Ta tujec je radi političnih strm-Ijenj zanesel med mirne Slovane tudi — razkol, tako da se Slovani niso niti tega zavedli. Razkol jim je, žal, prešel tudi v kri, ker je Slovan sam pošten in ta razkol je najhujša rana, katero je vsekal Slovanom isti Carigrad. Zasluga na eni strani, prokletstvo na drugi.
-o-
AVE MARIA KOLEDAR ZA LETO 1938
Te dni je izšel "Ave Maria Koledar" za leto 1933. in sicer že 25 letnik. Koledar obhaja torej srebrni jubilej in je temu primerno tudi prirejen. Urednik sicer navaja, da koledar ni tak, kakor bi moral biti in kakoršnega je nameraval izdati. Razne težkoče so ga ovirale. Nam se pa zdi letošnji koledar prav pe-slter in bi v danih razmerah težko kdo kaj boljšega izdal. Prav zanimivo delo je to in prav resno dvomimo, da bi ga po literarni vrednosti in po obliki nadkrilil kak drug slovenski koledar v Ameriki. Koledar je lep in zasluži najlepšega priporočila. Vsak a-meriški Slovenec bi moral seči po njem. Prav gotovo pa bi ne smelo biti nobenega katoliškega Slovenca, ki bi bil brez koledarja. Rojaki sezite po njem. Dobi se pri zastopnikih lista "Ave Maria" in stane samo borih 50 centov. Kdor pa ne živi blizu zastopnikov, ali kjer t'eh ni, tam naj pa rojaki pišejo ponj na "Ave Maria", Lemont, III. Koledar najtopleje prjporočanio vsem.
DR.J.E.
ZDRAVNIK IN KIRURG
2000 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Ur'adne ure: 1—3 popoldne in ?
—8 zvečer izvzemši ob sredah. RezidenSni telefon: La Grange 3966
Uradni telefon: Canal 4918 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.
ROJAKI SLOVENCI!
Kadar žeHte o-krasiti grobove »vo-jih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka.
Postavljam In izdelujem vse vrst« nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmern* delo jamčeno, postrežba soljdna. » priporočam I
Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite » podpisanega za vsa pojasnila In cene. V Vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK
1013 North Chicago Street. JOLIET, ILL.
Telefon 2 - 4787	_