Rn ročni nn mesečno Uin. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno <*> Din, za Inozemstvo 120 Din liredniitv* je t Kopitarjevi oi.b/III SCOVENEC Telefoni nrednlgtvai dnevna služba 2090 — nočna 399*. m* In I0M Uhaja rak dan zjutraj, razen ponedeljka In dneva po prazniku Črk račun: Ljnb-I lana ti. I O b V) ia I0/U4 ca inserate, Sarajevo Jtv 7V>J Zagreb štv V».0ll, l'raga-1 )uuaj 24.79Z Uprava. Kopiiar-je*a d. telefon 2VS9 Glas mira Sedemnajst let je preteklo, odkar so države, kf obsegajo vse kontinente sveta, sklenile mir in ustvarile ženevsko Zvezo, da ta mir z vsemi silami obranijo — pa obhajamo zdaj božične praznike, ko zaradi pohlepa bele velesile po kosu afriške zemlje, ki ga ji druge ne privoščijo, grmijo topovi, padajo letalske bombe in ragljajo strojnice, ki kosijo na tisoče nedolžnih ljudi, rušijo domove in uničujejo brez števila eksistenc pod videzom, da je treba razširiti civilizacijo in kulturo. V času, ko se bo po vsem krščanskem svetu pelo veselo oznanilo, da se je rodil Izveličar, ki prinaša člo-veStvu mir, se bodo diinile koče, ki so jih zažgala najstrahovitejša iztrebljevalna orodja sodobne tehnike, bodo umirali ranjenci in bodo v obupni žalosti za padlimi možmi in očeti vile roke zene in plakali otroci — potem pa se bo vojna vihra nadaljevala s še večjo srditostjo in Se hujšim sovraštvom. Tisti pa, ki so to vojno povzročili, se niso dali odvrniti od tega koraka, dasi so se dobro in jasno zavedali, da je tako usodepoln, da lahko zaneti v krvavem plamenu ves svet od enega konca do drugega. Italijanski katoliški laiški pisatelj Manacorda skuša svojo domovino, prav za prav njenega vodjo, zagovarjati, češ krščanstvo nikakor ne prepoveduje vojske, če treba braniti velike in važne vrednote domovine, naroda in vsega človeštva, ki jih lahko kdo ali kaj ogroža tudi pod plaščem gnilega miru. Takega gnilega miru, ki je zgrajen na krivici, na egoizmu, strahopetnotfti, neredu in hinavstvu, pa nismo dolžni ohranjati in varovati. »Tisti, ki 68 vojujejo iz pravičnega razloga, hočejo doseči pravičen in stalen mir.c Tako, pravi, ne učijo samo sveti Avguštin, Bernard, Tomaž Akvinski, ampak 6e ujemajo z njimi tudi vsi nekatoliški modro-slovci in moralisti. Tudi sovjeti, ki sicer na ves glas obsojajo vojno, če se zaneti med »buržuj-skiink državami, pridno oborožujejo vsakega državljana in so vso Rusijo izpreinenili v en sam vojni tabor, ne samo zato, da branijo domovino pred krivičnim tujim napadom, ampak tudi, da razširjajo politično, gospodarsko in kulturno oblast Husije nad azijatskimi narodi pod pretvezo, da se morajo »proletarski narodi osvoboditi od nadvlade kapitalističnih režimov.c Z istim namenom podpihujejo v Evropi narode k revoluciji in so pripravljeni z napadalnim pohodom aktivno poseči v evropske razmere z ognjem in mečem, da vsilijo našemu kontinentu »izveličevalnU program komunizma. Italijanski mislec ima prav, kolikor se tiče načela, da pravičen razlog — |x>trebni so pa še drugi |M)goji — opravičuje vojsko kot nujno zlo, izhajajoče iz slabosti človekove, nagonske prirode, ako ni mogoče drugače zaščititi, rešiti in braniti ter pripomoči k zmagi najvišjim vrednotam človeške družbe. >Es kann der Beste nicht im Frie-den leben, wenn es dem bo6en Nachbar nicht ge-fSlIU — pravi že nemška ljudska modrost. To nujnost tudi evangelij pozna in priznava, ne da bi prestal žalovati nad zlom v vsemirju, ki sili v skrajnem slučaju, da se mu upremo in ga skušamo zatreli s protisilo, ki zahteva žrtve življenja. Veliki ruski mislec Solovjčv pravilno pravi, da žal ni vedno res, da se zlo da premagati samo z duhovnimi sredstvi in z dobroto. Tudi se ne sme oporekati, da je v sedanji mirovni dobi veliko gnilega in nezdravega (kakor je lo več ali menj bilo v vseh mirovnih dobah), da mnogi želijo ohraniti mir, dn sami brez skrbi uživajo, kar so ugrabili in prečijo, da bi se tega polastili drugi, ki imajo več pravice do tega ali pa si domišljajo, da imajo enako ali pa večjo ali izključno in zakonito pravico do leh dobrin. Mnoge države sili egoizem, da se vzdrži mirovno stanje, ki njim dovoljuje izko-riščevati izobilje posesti, katero so si pridobili, dočim drugim ne privoščijo, da bi si osvojili vsaj nekaj, kar nujno potrebujejo ali mislijo, da jx>-trebujejo. Drugi zopel so za mir zato, ker ta mir varuje socialno krivični gospodarski in družabni red, boljše rečeno, nered, v katerem cvelo njihovi posli. Toda profesor Manacorda ni pomislil, da sveti Tomaž nujno zahteva, da država ne poseže po skrajnem sredstvu krvave razprave, dokler niso izčrpana prav vsa sredstva mirne, pravične ]>o-ravtiave. Vodja sodobne Italije pa je velel lopove sprožiti, ne da bi čakal, da bi izrekel svojo sodbo o sporu z Abesinijo tisti najvišji forum, ki ga je tudi Italija priznala kot tak, kaj še, da bi 9e bil podal z njim v debato o načinu, kako naj bi se ta spor konkretno in podrobno brez prelivanja krvi po medsebojnem sporazumu rešil — ampak je že takoj izpočetka, preden se je ženevski areo-pag sploh 9estal, izjavil, da bo posegel po meču, ako Ženeva ne bo enostavno pristala na vse to, kar Italija zahteva in kot svojo »pravico« smatra. S tem pa je Mussolini kršil moralen zakon tudi kot katolik, za kar se on sam smatra in za kar ga še bolj smatra profesor Manacorda, zakaj katoliška morala in katoliška cerkev brezjiogojno stojita na stališču, da je vodja Italije etično obvezan podrediti se pravdoreku Društva narodov, kojega pakt je Italija slovesno z vsemi obveznostmi podpisala. Seveda tudi Zveza narodov ne sme nobeni svoji članici naložiti kaj očividno krivičnega — toda Zveza sploh še ni bila izrekla svoje sodbe in razsodbe, ampak je samo ugotovila, da je Italija Abesinijo, članico Zveze, krivično, brez zakonitega in stvarnega razloga napadla, še preden je Zveza izrekla svojo besedo, in o tem pač ne more biti nobenega dvoma. Italijanski pisalelj je očividno prezrl, kaje sveti oče, poglavar katoliške cerkve, izjavil, še preden se je v Afriki sprožila kakšna puška, da je namreč golovo treba pri presoji takih vprašanj, kakor so kolonijalna, poleg mnogih drugih činiteljev jemati vpoštev tudi prirodne zahteve in tako rekoč nvtomatifno pojavljajoče se potrebe po razširjenju možnosti gospodarskega preživljanja, udejstvovanja in vpliva — toda, tako je papež slovesno vzkliknil, nikoli ni dovoljeno posluževati se v tako svrho krivičnih sredstev, nasilja in odjemanja svobode, ko pa so sredstva mirnega dogovora in kompromisa v izobilju na razpolago — posebno danes, ko imamo od ogromne večine držav svela priznano Zvezo narodov in ko se tudi Abesinija ne brani zavezati z belimi državami gospodarske in kulturne stike, ki so lahko njej sami v blagor! Na vsak način ne živimo danes več v dobi Cortesov, Pizzarov in Raleighov, ko se Inki pohodi niso veliko moralno opravičevali, ampak v času, ko je zavest tega, kaj je etično prav ali iio, tudi i ozirom ua med- Blapslovlftne praznike želita Blodim po gosti megli mesta: brez toplih žarkov so luči, odmev udarja kamen — cesta — rokč ie krčijo v pesti. Ljudje, svečanost na obrazu, Božič obhajajo gordk. Brez strehe, sreče, sam na mrazu . kot kamen sem, vržen na tlak. Nocoj od daleč zvon radosti se v meni silno oglasi, Odoira veli grob mladosti, ado radost se znova mi rodi. Omahnejo rok6, so krotke, raznčži mrki se obraz: Božiček, hvala za trenotka, ▼saj v srcu nam nocoj ni mraz. uredništvo In uprava Božič v Abesiniji,.. Addis Abeba, 23. dec. TG. Med tem ko slavijo Abesinci svoj božič sele 8. januarja, se drugi za-padni kristjani, ki imajo v abesinski prestolnici svoje naselbine, pripravljajo z veliko vnemo, da praznujejo praznik Kristusovega rojstva. Abesinska prestolnica je še daleč od bojnega trušča, ne sliši nič o topovskem grmenju in o votlem brnenju bombnih letal. Tam daleč zunaj ali v nepreglednih ogadenskih pustinjah ali na strminah ti-grejskega gorovja stoji 700.000 abesinskih vojščakov in morda ravno toliko žena in otrok, ki jim strežejo. Njihov božič bo motila bojna burja, a slajšala jim bo spomine na dom zavest, da se borijo za svobodo svojih družin in svoje zemlje. — Američani so svoj božični večer imeli snoči. Kakih 50 jih je tukaj pod vodstvom neguševega svetovalca Colsona. Katoličani bodo praznovali božič v cerkvi francoskega poslaništva. Iz misijonskih postaj prihajajo pomirljive vesti, da se bo povsod božičnica praznovala po starih običajih. Molitve za zmago in mir Addis Abeba, 23. dec. b. Abesinski verski glavar Abuna je včeraj uvedel enodnevni post v tednu ter se bo na ta dan jedel samo kruh in pila voda. To velja tudi za armado. Post je uveden v zvezi s pobožnostmi, ki se vršijo v vseh abesinskih cerkvah za zmago abesinskega orožja in za mir. Čuje se, da se bo Abuna v najkrajšem času zaradi bodočih italijanskih napadov na Addis Abebo umakni? v nek samotni samostan. Italijanski napadi se namreč pričakujejo z ozirom na veliko abesinsko olenzivo, ki jo pričakujejo vsak trenutek. Pred vrati Aksuma Po zadnjih vesteh se abesinske čete na severnem bojišču spuščajo čedalje pogosteje v boje večjega ali manjšega obsega. Vse kaže, da abesinske čete neprestano napredujejo in da se nekateri oddelki nahajajo žo šest kilometrov pred Aksuinoin. Na južnem bojišču zdaj ni pomembnejših dogod- kov. Italijanske čete ne izvajajo nobenih akcij. Vse kaže, da je to posledica nalezljivih bolezni, ki razstajajo med italijanskimi četami, in pa zaradi nezanesljivega stališča domačinov. flalijanslto uradno poročilo št. 78 Rim, 23. dec. AA. Agencija Štefani priobčuje tale komunike št. 78: Abesinske čete, okoli 5(100 pn številu, so napadle naše postojanke v okolici Adiadžia v Tem-bienu. Pri pohodu proti severu so naše nacional-ne oritrojske čete izvršile nanje živahen protinapad. Sovražnik je izrabil ugodnosti tal in sc je skušal obdržati v svojih postojankah. Boj je hil zelo hud in so naše čete s podporo topništva in letalstva v boju na nož prodrle Ier odbile sovražnika in ga pognale v beg. Naši eritrejski oddelki so iizmika p egonjili. Točno š!«vil« naših in soVražnih izgub še ni znano; objavili ga hnmn naknadno, ko ga dosežemo. Letalstvo je na eritrej-skem bojišču obstreljevalo sovražne čete, zbrano med Kuorano in jezerom Ašangijcm. Italijani z letali Pariz, 23. dec. b. Agencija Radio poroča, da to stopile na desnem italijanskem krilu na severnem bojišču v borbo znatne italijanske letalske sile. Operacije so velike, vendar pa se ne more zvedeti za podrobnosti,- Ugotavlja se le to, da se glavne abesinske sile nahajajo na sedlu Maj Tinketi ob reki Takaze, ki je še vedno v abesinskih rokah. Potrjuje se tudi, da so se pojavili na desnem krilu italijanske vojske močni abesinski konjeniški oddelki. Na južnem bojišču se vodijo znatne letalske operacije. Italijani so bombardirali abesinske čete med Dildo in Nigelo v bližini Kenyje, Italijani pravijo, da so bombardirali abesinsko taborišče. Italijani uradno priznavajo, da abesinski vojaki zelo intenzivno naskakujejo italijanske položaje, istočasno pa strahovito streljajo na italijanska letala, ki se srečno vračajo v svoje letalsko pristanišče. Večina letal pa je zadeta od pušk. Neki italijanski častnik je bil pri letalskem napadu hudo ranjen. Napad proti Adi Adi, ki jc glavno mesto v Tembienu, ni bil izvršen od strani nerednih abesinskih čet, temveč od rednih vojnkov, ki so bili odlično oboroženi. Italijani priznavajo, da so askari in legionarji z velikim naporom in žrtvami odbili napad. V Rimu strah pred Edenom Eden je „sovražnih lialije št. i** Rim, 2"■). decembra. TG. Imenovanje Antho-nyja Ldeua za angleškega zunanjega ministra je v Rimu vplivalo kakor blisk z jasnega neba. Pričakovali so, du bo na to mesto |>rišel sir Austen Chamberlain, o katerem je znano, dn je izjavil, »da ljubi Francijo ravno tako, kakor svojo ženo«. Italija bi imela v tem primeru lahko igro, ker bi francoski ministrski predsednik Laval lahko vlekel Chamberlaina za seboj, kamor bi hotel. Edeno imenovanje je bilo po Rimu razglušeno v posebnih izdajali in je povzročilo navzlic nedelji dolgotrajna posvetovanja v posameznih ministrstvih in v vrhovnih uradih fašistične stranke. Danes naglasa jo ljudje, ki so v vladnih namerah dobro informirani, da je Eden kot angleški zunanji minister »sovinžnik št. 1. fašistične Italije«. Edena slikajo kot mladega, ambicioznega državnika, ki da ima osebno sovraštvo do Mussolinija ker gn jc spomladi, ko je Eden prišel v Rim ponujat neke stvarne angleške predloge zn mirno rešitev spora z Abesinijo, zelo ostro odklonil. Sedaj sc noče za to osebno razžalitev maščevali. V Rimu so si sedaj popolnoma na jasnem, da se v Angli ji začenja nova zunanja politika, ki se da spraviti v dve gesli; Tesno z Zvezo narodov, brezobzirno s sankcijami proti Italiji! Italija si je zadnje čase do-mišljevala, du se bo Anglija le vdala in postala potrpežljivejša. Imenovanje Edena v zunanje ministrstvo pa pomeni naravnost ultimat, ki ga Anglija za l>ožične praznike pošilja Italiji. »Piccolo« piše. da sicer ni nevarnosti, dn bi Anglija pod Edenovim bičem tirala Evropo v kakšno splošno vojno, ampak prepad med Anglijo in Italijo je postal sedaj globok in bo Eden brez dvoma storil vse, da pomnga Abesincem, dn dobijo vojno v Afriki in preženejo Italijane. To bo Edenovo maščevanje. Toda ... in sedaj se vrste navdušeni pozivi nn italijanski nnrod, nnj vztraja. narodne odnose tako zelo poostrena in poglobljena in pravica vsakega, na še tako nizki civili-zntorični stopnji stoječega naroda do politične j samostojnosti tako splošno in brezpogojno pri-. znana, da noben sofizem ne more Italijanske eks-\ pedicije v Abesinijo opravičili, ko se dajo medse-j bojni gospodarski in kulturni odnosi urediti na tisoč drugih načinov in ko imamo v tem oziru vse polno zgledov (Egijit. Palestina. Transjorda-i nija, Irak. domini,joni, Filipini, razni drugi man-' dali itd. itd.). Zaradi krščanskemu moralnemu Suvstvovaiiju - lako zelo nasprotujočega koraka, ki gn je storila | Italija. Irepečejo sedaj v dneh, ko se oznanja svetu blagovesl miru in sprave, milijoni, dn ne hi zaradi j posesti gospodarskih dobrin, ki počivajo v abesinskem ozemljil, zajel plamen vojne vsega sveta. Vsi narodi sveta hrez izjeme hočejo miru. Ne gnilega miru. zakaj pravi mir more res le sloneli na pravičnosti — loda narodi so v teku sedemnajst let po vojni s pošlenim trudom in prizadevanjem dokazali, da hočejo mjr ulnliti nn pravičnih podlagah, da so pripravljeni popraviti krivice iu iz- | boljšati, kar je izboljšanja |x>trebno, pn izpopolniti sistem vzajemne podj>ore in garancije varnosti in miru j k) vsem svetu s poštenimi dogovori. Zato je več ko lahkomišljeno, če kdo brutalno prezre to ] delo in prizadevanje in računa na zmago svojih ! egoističnih interesov, nadejajoč se, da bodo drugi iz strahu trpeli tako samovoljno enostransko rešitev. Dolžnost vsega kulturnega človeštva je, da se danes bolj kot kdaj trdno sklene okoli Zveze | narodov Iu lako vztrajno brani njena načela, da 1 bo ta moralna sila, ki 7jt njo sloji večina sveta, | zadostovala, dn spametuje listegn. ki se ji še ustavlja, ('e bo ta vzajemnost močna, doslodnn In neizprosna, se bo morala uklonili najbolj jeklena glava in se bo mir z vso sigurnostjo ohranil, ne samo v prid vsegu človešlva, ampak tudi v resnični blagor marljivega, vsega povzdiga vrednega in za splošno kulturo zaslužnega italijanskega nn-roda. ki ne bo ničesar dosegel, če hoče kljubovati vsemu sve\u in njega visoki moralni zavesti. Da bo zmagala odločna mirovna volja vsega svela. lo ob letošnjem božičnem prazniku ni samo naša zelju, umpak ludi naše piepnčauje. Veliki posveti pri Lavafu Pariz, 23. dec. c. Danes so se v zunanjem ministrstvu vršili vu/ni diplomatski j»sveti. Prvi je prišel v zunanje ministrstvo italijanski veleposlanik Cerutti. Lavalu je prinesel podrobnosti s sestanka velikega fašističnega svela. Vendar pa je verjetno, da se o tem ni govorilo mnogo, |>ač jm mnogo več o imenovanju Edena za anglešiiega zunanjega minislra. Francosko javno mnenje že danes obširno piše o izredni karijeri tega mladega angleškega državnika. Francosko časopisje mu napoveduje še izredno pot in ga primerja lordu Rosobcryjti in pa Granvilleu, ki sta tudi začela svoja tniiiislrovanja, ne da bi še bila stara 40 let. Grli Politis Ko je Cerutti zapustil zunanje ministrstvo, je prišel k !.avalu zaslopnik Grčije v Parizu Politis. Nalo je bilo sjxiročeno, da je prinesel Lavalu odlikovanja grškega kralja. Vendar pa se je medtem že govorilo, da je Politis prvi obvestil Lavala o tem, kaj so sklenile države Balkanskega sjioraziima _(Nadaljevanje na 2. strani.) nteArur miJmtrMinin- pere LUX hitro in brez truda. f brezmejnem ivetovjn. Ui gn napoln jn je silijo,it- zvezdnih sistemov lt:oii ie tisočletja nekoliko sploščemi krogi«, nu.a /.emlja. Ko govorimo o njenem obsegu 40.0011 kui in merimo njeno površino milijonu* kv. kilometrov — se nam io nebesno telo /di jako veliko. Saj je v resnici 'udi večje kol \se, kar •icer moremo objeti / nasilni očmi. Toda. ko slišimo o velikosti i h oddaljenosti drugih ozvezdij, potem se naenkrat naša zeml ja skrči v malo kroglico, ki uiti ni samostojna, ampak je v vsem »rojem gibanju kakor tudi življenju, ki iui njej uspeva, odvisna od sonca. Sonce je mnogo bolj mogočno lelo. (Nad milijon kilometrov ima v premeru, torej r.a l(W zemeljskih premerov in je 424 tisočkrat tako veliko kakor zemlja. Tako biujhuo se »ui zdi solnee samo zaradi tega, ker je od nas l~0 milijonov kilometrov oddaljeno. Toda celo samo solnee ne pomenja veliko, ako slišino. dn je 110.00(1 milijonov takšnih zvezd stalnic, od katerih pa mi h svojimi očmi juoremo komaj 5IMMI zaznati. Kako velik je svet, kako velik jc Bog, ki g« jc ustvaril in g« nosi ua svojih rokah! In kako tnajhno je človeštvo, čeprav ga rebivH dve milijardi na zemlji, in knko mnjč-en je v številu teh milijard poedin človek, iaz ali (i. Vse človeštvo je pred Bogom nič in celo pravi nič pa je vsak. poedin; človek pred Bogom. Kako pravi psalmist? »Če motrim tvoja nebesa, delo tvojih rok, mesec in zvezde, ki si jih ustvaril, kaj je potem človek, da sc g« spominjaš, lin sin človekov, da ga z milostjo obisku- ješ (p«. S.. 4~ S). Res. kako milosti polno Večui spomnil človeka! Nn lo moramo mislili sedaj v božičnih praznikih, ko slišimo, koliko milosti jc Bog izkazal človeškemu niču. Bog je postal človek, je prišel Ui dmu/iftetif tabtet* Aspirina ir boiečin« m veAl Kot zaščito pred Bonarsdbtmi nosi vseka tableta Aspirine utisnjMi B«yerjev krit ASPIRIN Oli .. ,«»! Kmetsha zveza ustanovljena Štiri dolga in težka :eta je bilo po zaslugi «Hlh, ki vedno zagotavljajo, da so predstavniki in sagovorniki kmečke misli, slovensko kmečko ljuii-•tvo brei svojega stanovskega zastopstva. Pred Štirimi leti je bila razpuščena Jugoslov. kmečka rveza, in vsi poskusi, ustanoviti pozneje spet novo kmečko zvezo, ki bi bila popolnoma nepolitična, kakor je bila tudi razpuščena, so bili onemogočeni. Šele pod novo vlado, ki vlada iz ljudstva za ljudstvo, :*> bila potrjena nova pravila kmečke zveze, in v nedeljo, 22. L m., se je vršil v prenapolnjeni dvorani Rokodelskega doma v Ljubljani astanovni občni zbor te nove kmečke zveze. Ve-Mkt udeležba — bilo je navzočih samo na osebno rabilo okrog 200 naših najboljših kmečkih mož fantov iz vseh delov Slovenije — je dokaz, kako krvavo je bilo potrebno to stanovsko zastopstvo za naše kmečko ljudstvo, kaže pa tudi veliko «tanorsko zavednost našega kmeta. Občni zbor je otvoril Janez Brndar. ki Je v (»zdravnih besedah Izrazil zadovoljstvo nad tem. 4a je omogočeno spet kmečkemu stanu zbirati se v kmečki zveri Ir more tako tudi kmet sodelo--itt pri zakonodajnem ln splošno gospodarskem 4r1H>. Poeiant m> bili nato brzojavni pozdravi narod-mmi voditelju dr. Koroveu, ministru dr. Kreku in bana dr. Natlačena. nn zemljo, postal je otrok, eden iincd nas in je na lej zemlji int-d nami in za nas živel in trpel in celo za nas umrl. Kolika ljubezen! Ne bi mogli tega vsega verjeti, ko nas ne bi o tem poučila bolj« beseda, čudeži ljubezni božje so sc večji, kakor čudež božjega nčlovečeu Ja. Vršc se pred nnmi v najbolj ljubki obliki, t podobi ljubkega otroka, zraven še ubogega in zapuščenega otroka, zato da nima nihče povoda, dn bi ostal ob strani, kakor da bi se hotel skriti pred obličjem strogega sodnika. Ne, tn ni nič več sledu o veličastvn strogega sodnika. Pred vratmi hleve« stojita ljubezen in dobrota, da pozdravita slehernega, kdor se zaupljivo bliža svojemu Stvarniku. Navajeni smo. da sredi velikih množic zginemo in dn nas nihče ve* ne opazi. Tu pa je drugače. Milijoni in milijoni se bližajo tema milostnemu prestolu, toda pred vsevednim Bogom stojimo, kakor hi bili mi sami. čudež svete noči velja hrer izjeme vsakemu izmd na«, l-našali. »Glejte, koliko ljubezen nam je izkazal Oče. da se imenujemo božji otroci in tudi smo!« (t Jan., pismo "?.) Božji otroci pa mornio drng zn drugega skrbeti I, j n b e z e n mora biti geslo »ožjih otrok Božji nebeški darovi so vsem na razpolago, ki po njih hrepene. Todo zemeljske hlagodnti nnklanja Bog z blagoslovitvijo narave in po darežljivih roknh dobrih ljudi. Bog ni hotel biti sam pravičen delilec zemeljskih dobrot, sicer bi ne bilo več med ljudmi mesta za najlepše, kar je nn svelu. za ljubezen do bližnjega. Pri otroku, ki dobrotno leži v jaslicah, so se od nekdaj ohlagodnrjeni 1. zemeljskimi dobrotami nčili. dn so daiežljivi tudi oni, z|asti t božičnem čnsn. Tako je božič sam po sebi postal praznik krščanske dobrodelnosti. Rnvno zimski čas, v katerega vpade božič- prinaša več stiske, knkor druge letne dobe. Klic po krščanski karitas v tem času ni zaman Bilo hi odveč mnogo besedi, ko živa Beseda, ki mora ganiti naše srce, leži pred nami v jaslicah Glejte, kolikšna ljubezen, knkšen zgled usmiljene ljubezni! Ljubezen za ljubezen, pomoč za nomof. darove za darila! »Kar storite najmanjšemu mojih brntov st« meni storili!« Sedaj je čas za to. bolj kot kdujkoli. Nažgimo ubogemu človeškemu otroku božično drevo, pa bo Inž je veroval v božjo l jubezen Odrešenikovo, ko bo sam na sebi doživel, kako se nn božji ljubezni užign zemeljska ljubezen vernih ljudi! Pri volitvah je bil izvoljen skoraj soglasno za načelnika Janez Brndar, za prvega podnačelnika Janez štrein. za drugega in tretjega podnačelnika pa Alojzij Janžeknvič in Štefan Bakan. V ostalem odboru so med drugimi ing. Skubie, dr. Kulovee. Kržič Ludovik, Steblovnik Martin. Vrhnjak itd. Sklenjeno je bilo. da se pristopi takoj k organizaciji krajevnih kmečkih zvez, nadalje k reševanju vprašanja kmečke zbornice. — V okvirju kmečke zveze se osnujejo fantovski odseki in odsek za absolvente kmetijskih šol ter odsek za kmečko ženstvo. Kot glasila kmečke zveze veljajo listi »Domoljub«, »Slovenski gospodar«. »Novine« in »Gorenjec«, kot koledar kmečke zveze velja letos koledar »Slovenskega gospodarja«. Poleg tega so izrazili navzoči še veliko predlogov, ki so vsi izredno aktualni ter imajo vsi za cilj izboljšanje položaja kmečkega stanu. Novi nit mini načelniki Belgrad, 23. dec. m. S kraljevim ukazom so imenovani: Dr Josip Hubad, sreski načelnik 4. pol. skup. fl. stop. v Ljubljani za načelnika upravnega oddelka r 4. pol. skup. II. stop, pri kraljevski banski upravi v Ljubljani-, Fran MarSič, sreski načelnik v Novem mestu, za sreskega načelnika v Ljubljani in Rafael Mahnlč, sreski podnačelnik v Kranju za sreskega načelnika v Novem mesta. Nadaljevanje a 1. otraai. ia Male rveae na tvojem zadnjem sestanku v Ženevi Obvesti f« je o stališču teh držav do zadnje Mgteih okrožnice glede tega, kako bi [»omagale aredozcmsfce držav« Angliji, če tal ltalijj napadla asifdeško brodovje. Tureh Ruždi A ras Višek teh posvetov pa Je bil dosežen, »o je okoli poldne prišel k Lavalu eden vodilnih državnikov Balkansltega »porazurna, turški zunanji mini-»ter Ruždi Arns. Razgovor med lavalom in Ruždi Arasom je trajal nad 40 minut. Ruždi Aras je Lavalu sporočil, ka] »o sredozemske države odgovo rik Angliji glede morebitne pomoči Kmalu nato se je rvedeto, da stališče francoske »tade do teh problemov ne more biti več prikrivano. Franciji bo gotovo šla zmeraj isto »mer s tvojimi zaveznik Ker pa je Polltis sporočil La ram, d« sta Grčija in Jugoslavija pritrdilno odgovoriti ra nmcdeško okrožnico, pač u* bo težko ugotoviti, kakšno pot more v teh razmerah ubrati Francija. Generalni šfabi govorijo o delni mobitizaeiii Danes »e poudarja, da »e je Francija odločila že tedaj, ko »e je Laval vrnil iz Ženeve. Takoj je imel sestanek t francoskim vojnim ministrom Fabrjrjun in na tem sestanku jt bilo sklenjeno, da račnefa angleški in francoski generalni štab takoj proučevati vse, kar je potrebno za skupno akcijo ra slučaj, če bi Italija napadla angleško brodovje, morskih letalskih sil. Ko Je bilo tako pidrobno ugotovljeno, na kakšno stran ae mora nasloniti razpoloženje francoske vlade, je zunanji minister Laval poslal novo-rmenovanemu angleškemu zunanjemu ministru F.de- , nu iskreno brzojavko, v kateri mu čestita k njegovemu imenovanju jn izraža irnsnie. da ho^ta lahko •apešno v in kuhi Francije ia Anglije delala za mir , Domači odmevi Po novem letu — petrolej London, 23. dec. c. Novoimenovani zunanji minister Eden bo jutri prevzel posle zunanjega ministrstva. Danes se je odpeijal v kraljevo rezidenco Sundringliam, kier ga je kralj takoj siprejel. Izredni značaj tega sestanka »e mora smatrati v tem, da je kralj pridržal Edemi na zasebnem kraljevskem posvetu v svoji jialači. Temu posvetu so prisostvovali nekateri člani dinastije, zasebni kraljev tajnik in pa višji dostojanstveniki angleške mornarice Ko se je Eden vrnil v London, sc j- zvedelo, da jt odočen, da bo sedaj vodil in izpeljal do konca načrt o razširitvi sankcij proti Italiji tudi na petrolej. Doslej se o tem še ni toliko govorilo, ker je angleška vlada počakala na lo, kaj bodo odgovorile sredozemske države o pomoči Angliji v slučaju, če Italija napade angleško brodovje. Sedaj j» gotovo, da bodo sankcije razširjene na petrolej, ker ni pričakovati, da bi Francija mogla v tem oziru braniti Italijo, V Parizu so sr kolikor toliko že sprijaznili s to možnostjo, vendar |>a računajo na to. da se o razširitvi sankcij nc bo govori o pred 14. januarjem, ko bi 9e imel sestali svet ZN na redno zimsko zasedanje. Italiia utr'uie Oodekanez Ttene, 2S. dec. TO. Orški listi pišejo • neprestanih transportih vojaštva, orožja in mnnieije. ki prihajajo it Italije na rtoriekaneško otočje. Danes s« ladje peljale skoti grške vode 1200 ton hodc-fih žie. namenjenih ia Rhodos. Ha otokn I^rosn se nahaja .100 bojnih letal in je !>000 delavcev noč in dan na delu tt zgradbo podzemskih ntrdb In velikih skladišč za mnnielio in iivel. Pred Tarasom pa leži t Inki 7 kri*ark. S rnšilei. I rnSIlee letal. neznano število podmornic, medlem ko Je na Rhndosn dnzdaj ntahorjenih 18.000 zbranih vojakov. Dnnajska vremenska napoved: Mraz bo popustil, pretežno oblačne ia meglena, čes ss aar. ali dva zopet sneg. Organizacija JRZ Sporočilo dr. Stojadinoviča, dr. Korošca in dr. Spaha Belgrad, 23. dec. AA. Danes predpoldne je imel sejo izvršilni odbor Jugoslovanske radikalne zajednice. G. Aca SLanojevič je na včerajšnje vabilo, da naj pride, brzojavno odgovoril, da zaradi pomanjkanja časa ne rnore priti na sejo. Po končani seji je izšlo tole sporočilo: G. Aca Stanojevič, član izvršilnega odbora Jugoslovanske radikalne zajednice, je podal 18. decembra sporočilo, ki nam je bilo dostavljeno 21. decembra t. 1., da sc ne strinja z dosedanjim delom pri organiziranju Jugoslovanske radikalne zajednice ne z načinom, kako s, vodijo državni posli. V zvezi s tem sta gg. Mirko Komnenovič, minister za telesno vzgojo prebivalstva in zastopnik ministra za socialno politiko in narodno zdravje, in Miloš Bobič, minister za gradnje, podala ostavko na svoji mesti v -'adi. Kraljevsko namegtništvo |e ti oetavki sprejelo in imenovalo nova ministra. Ko to sporočamo vsem orgauizacijam Jugoslovanske radikalne zajednice fn njihovim članom, jib pozivamo, da fudi v bodoče nadaljujejo in dokončajo delo pri organiziranju Jugoslovanske radikalne zajednice v duhu proitrama in statutov Jugoslovanske zajednice, da se bo začeto delo moglo čimprej končati. Mi ostanemo v celoti zvesti pro- , gramu ia statutom Jugoslovanske radikalne za- i jednice in našima proglasoma z dne 12. septembra | in 2. decembra t. 1. £-'ede načina organiziranja Jugoslovanske radikalne zaiednlre. — Dr. M. Stoja- j dinovič, dr. A. Korošec, dr. M. Spaho. Po rekonstrukciji vlade Belgrad. 23. dec. m. Tukajšnja politična Javnost Je bila danes pod vtisom včerajšnjih važnejših političnih dogodkov, ki so ae odigrali v našem političnem življenju. Ostavki obeh ministrov Bobiča in Komnenoviča, ki sla bili podani zaradi zadnjega pisma Stanojeviča, o čemer je danes izdal poročilo tudi izvršni odbor JRZ, sta bili takoj sprejeti ter postavljena na njuna mesta dr. Ko-žulj v resor gradbenega ministrstva in Dragiša Cvetkovič kol socialni in zdravstveni minister ter kot zastopnik ministrn za ljudsko telesno vzgojo. S to rekonstrukcijo, tretjo po vrsti, je dr. Sto-jadinovičeva vlada na znotraj enotnejša ter ho zdaj s še večjim elanom lahko nadaljevala svoje delo za konsolidacijo našega notranjepolitičnega življenj«. Istotako ae bo z vso doslednostjo nadaljevalo delo na končni Organizaciji JRZ Dn bi se to delo iiospešilo, je izvršni odbor te stranke, ki je imel danes dopoldne svojo sejo, sklenil izvršiti reorganizacijo samega osrednjega tajništva. Vsepovsod ie govorica NAS ČAJ je stroUovnjnško sestavljeni! mešanica domačih čainii zelišč, najboljša nnravna zeliščn i krepilnn hrana, rabi mani sladkorja, je cenejši in ni utravju škn ljiv kot KitaisUi (ruski) čaj SAŠ CAJ dobiti v vsaki boljši pro taja lni ▼ ta namen »o prifflt done« opoldne v In izvršnega odbora v tajništvo stranke minister br« portfelja dr. Miha Krek, minister brez portfelja dr. defkija Behmen in minister za gozdov« in rudnike dr. Gjuro Jankovič ter so dosedanjega šefa pisarne obvestili i dopisom izvršnega komiteja, da je za šefa tajništva postavljen Dušan Trifkovlč, brat pok. Marka Trlfkoviča, uglednega prvaka bivše radikalne stranke. Novi tajnik JRZ Trifkovič je takoj prevzel poele od dosedanjega tajnika Ivkoviča. Glede končne organizacije stranke Je vaien tudi včerajšnji politični shod, ki ga le priredil predsednik skupščine Cirič v Novem Sadu. ClriŠ je bil svoječasno član bivše radikalne stranke. Kakor znano, je bil izvoljen pri zadnjih volitvah stalnega skupščinskega predsedništva za predsednika skujiščine z glasovi opozicije proti vladnim poslancem. Sam 9e politično v tedanjem čaaa ni izpostavljal ter Je bil ob strani. Sedaj se Je i vnemi 3vojimi volivci opredelil za JRZ, a katero )• med drugim dejal, da je sporobna, da nosi Jugoslovansko politiko. Razen tega je na tem shoda Cirič poudaril, da Srbi danes še niso zbrani niti v eni večji stranki in da bo zato JRZ zadovoljila to potrebo, namreč dn »e bodo Srbi lahko zbrali v njeni veliki politični organizaciji. Na včerajšnjem opozicijskem shodu nI bilo ničesar posebno novega, kar bi moglo razbiatriti po-1 ložaj v tako zvani združeni opoziciji Na shod bivših zemljoradnikov r vasi Vraniče pri UmM, na katerem je poročal o političnem položaju dr. Gavrilovič, sta prišla od bivših zemljoradnikov tudi sedanja poslanca Voja Lazič in Uroš Staji*. Navzoči zborovalci jima niso dali besede, češ rta sta izdala stranko. Lazič in Stajič pripadata v narodni skupščini tako imenovani skupščinski opoziciji, kjer sta se v zadnjem času odcepila od Jevtiča in ustanovila svoj zemljoradniški klub. Izjava belgrajshih akademikov Belgrad, 23. dec. AA. Od kluba študentov belgrajske univerze Jugoslovanske radikalne zajednice »Slovenski jug« smo dobili tole sporočilo: Ker je g. Aca Stanojevič, član izvršilnega odbora Jugoslovanske radikalne zajednice, spoioči! 18. t. m., da se ne strinja z dosedanjim delom za organiziranje jugoslovanske radikalne zajednice, ne z načinom, kako se vodijo državni posli, izjavljamo v imemi študentov in mladine, ki je pristaš Jugoslovanske radikalne zajednice, da imamo pojioltio zaupanje v vodstvo Jugoslovanske radikalne zajednice na čelu z gg. dr. Stojadinovičem, dr Korošcem in dr. Spahom in da ga bomo tudi v bodoče iskreno podpirali pri vseh stremljenjih za organiziranje stranke in da mu bomo, zvesti programu m statutom naše stranke, dali svoje popolno zaupanje m podporo pri nadaljevanju tega dela, ker mislimo, da edino takšno delo vodi k resnični konsolidaciji političnih razmer v državi iu k uvedbi pravega političnega življenja pri nas. Za »Slovenski jug« študentov Jugoslovanske radikalne zajednice Milivoje L. Djikanovič. pravnik, Mirko M. Babič. študent prava. V odboru PRIZAD-a Belgrad, 23. dec m Na današnjem občnem zboru Privilegirane izvozne družbe PRIZAD sta bila od Slovencev izvoljena v odbor, i,n to v upravni dr. Avgust Pavletič, svetnik trgovinskega ministrstva. in v nadzorni odbor dr. Jože Basaj, ravnatelj Zadružne zveze v Ljubljani. Osebne vesli Belgrad. 28. dec. m. Za davčnega kontrolorja v oddelku za pregled računov je postavljen pri osrednji 'urinski blagujni v Ljubljani živojin Jovanovič. Naša prosvetna politika Včeraj »mo pisali, da s« {« v Belgrad podalo po.sebno odposlanstvo vseh društev, ki imajo neposredni interes na duhovni in tehnični sestavi slovenskih šolskih knjig, da še enkrat — tokrat ob 12. uri — zakliče odločno odločujočim voditeljem jugoslovanske prosvetne politike, naj se ie zganejo ter prekličejo tisti famozni razpis učnih knjig, ki jc bi! obelodanjen dne 23. jan. 1935. SN br. 2800. Ta razpis je zadel slovensko šolstvo ter sploh slovenski jezik v živo ter pomeni doslej največji napad na našo jezikovno enakopravnost. Spo-ininiamo se še, da se v tem razpisu zahteva uni-fikacija učbenikov za vso državo, da se terja enotna »srbsko-hrvat.-ko-slovenska« (II!) slovnica za nižje razrede gimnazij, ki naj bi veljala za vso državo!! Kakšen strašen nesmisel ter nepoznanje naše narodne samobitnosti, žalitev, ki je noben Slovenec ne more mirno prenesti. Po tem razpisu se je slovenščina kot učni jezik na višji gimnaziji sploh odpravila, dovoljuje se milostno samo za nižjo šolo. Tako bo slovenščina kot lamostojen predmet reducirana na minimum, prav tako kot tudi druge slovenske narodne vede. In če k temu pomislimo še to, da se je tudi na osnovni šoli v višjih razredih reduciral pouk od 5 ur na 3, vidimo jasno vso težnjo takih in podobnih razpisov, ki •o naperjeni proti slovenski kulturni samobitnosti sploh. In tu moramo odločno protestirati ter zahtevamo od ministra prosvete ter od Glavnega prosvetnega sveta in njih slovenskih članov, da zdaj, ko se bliža čas, da bo poslane rokopise v smislu razpisa treba odobrili, še v zadnjem trenutku preprečijo na kakršen koli način izvajanje tega natečaja. Samo to zahtevamo od slovenskih predstavnikov ter odgovornih oblasti, kajti 15. januarja oz. 15. februi' a bo padla odločitev, ali bodo slovenske srednje oz. osnovne šole Se torišče slovenskega duha!! Zato moramo podčrtati odločnost spomenice, ki so jo včeraj omenjene organizacije oddale na odločilna mesta ter z vso prepričanostjo pona-tiskujemo njihove razloge, ki se glase: »Naš jezik In naša kultura sta naša najsetejša dediščina, ki smo jo prinesli ▼ našo skupno domovino. V ne- nlsUtoem In odkritem oasprot|u do Izjav rajnega Viteškega kralja Zedinitelja ravna tisti, ki hoče eno sli drugo oškodovati ali polagoma uničiti. Uvajanje slovnice srbsko-hrvatsko-slovenskegs jezika ie v niije razrede srednjih šot pomeni, da bi pouk slovenščino, ki je t višjih razredih kot tak le Izginil, odpadel celo v nižjih razredih. Izraz »srbsko-hrvatsko-slovenski« jezik je, ial, praktično v našem šolstvu v rabi, ne da se pa znanstveno opravičiti, kadar hoče označiti kakšen določen |e-zlk. Uvajanje gornje slovnice kaže namero, da se slovenščina umakne srbohrvaščini. Ta razpis ogroža torej naše elementarne narodne pravice. Zakon o učbenikih slovenščine sploh ne upošteva, slovenske učne knjige dopušča v najboljšem primeru po čl. 13., po katerem se slovenske učne knjige postavljalo v Isto vrsto z učbeniki narodnih manjšin. S tem se prezirajo vprašanja, ki so osnova naše kulturne samobitnosti Zato predlagamo takojšnje uničenje razpisa ln popolno principielno spremembo Zakona o učbenikih is narodne, meščanske, učiteljske ln srednje šole!« S temi razlogi spomenica krepko podpira prednje obtožbe, ki se glase: »Izvedba natečaja pomeni največjo nevar-; nost za slovenski jezik ln nevarnost za pravilno upoštevanje slovenske samobitnosti v našem šolstvu; pomeni likvldaci|o slovenskega jezika v slovenskem šolstvu In je doslej pač edinstven primer uniiikacijskih načinov; pomeni, da smo uvrščeni med narodne manjšine v državi, v katero smo stopili prostovoljno In ki so |o pripravljali naši na|-bolišl ljudje zato, da bi se mogel slovenski narod kulturno in gospodarsko razvijati v boljših pogojih.« Tako odločen je protest naših kulturnih in gospodarskih organizacij v Belgradu in iz njega je jasno viden propad naše slovenske kulture, V njenem imenu pozivamo tudi mi vse noklicane, zlasti pa naša slovenska zastopnika v Glavnem prosvetnem svetu, da se z vso odločnostjo upreta izvedbi takega natečaia. Čas hiti in prej kot za mesec dni bomo stali pred usodno odločitvijo1 Caveant con-sulesll Prvič slovenska pesem med mašo M o z e I j, 23. decembra. Oe povemo, da se je v župni eerievi Mozelj ■u Kočevskem zadnjo nedeljo, dne 22. t. m. zgodilo prvič, da so med sv. mašo peli slovenske pesmi, nam marsikdo ne bo hotel verjeti, pa je le res! Mozelj je dve uri peš od Kočevja in je v župniji dobra polovica Slovencev, a do sedaj ni bilo mo- je dega, krepkega in zavednega slovenskega fanta, kakršnih ima mozeljska (ara dokaj — postalo solzno od veselja. Cerkev je bila polna, četudi ni bilo v cerkvi onih, ki se ne štejejo med Slovence. Hvaležni so vsem (naštevali ne bomo, ker nočemo dajati materijala za preganjanja), ki so pripomogli do pravice mozeljskim Slovencem, ne samo oni sami. ampak so hvaležni tudi drugi, ki še čakajo na tak korak pristojnih oblasti, a hvaležen je ves slovenski narod, ki zahteva, da dobe vsi kočevski Slovenci to, kar jim tx> božji in človeški pravici gre. I. j„ da se v cerkvi upošteva njihov jezik tudi v pridigah in petju. Odnehali ne bomo, dokler ne dosežemo vsega I Dva nova slovenska misijonarja V »vetem božičnem času se ie prav posebno l fivo zavedamo one nad vse tolažilne resnice, da edinorojeni Sin božji zapustil slavo svojega Očeta tn stopil na zemljo, da razsvetli z lučjo svojega božjega nauka vse, ki sede v unrtni senci. V tetn svetem božičnem času zapuščata aašo domovino dva nova slovenska misijonarja, da poneseta luč svetega evangelija nesrečnim Indijcem, ki še ječe v zmotah poganstva. Zapuščata vse ljubljene v domovini, da pripomoreta s svojimi telesnimi in duševnimi silami k temu, da tudi bedni Betigalci okusijo srečo otroštva božjega. Isti, ki je vodil nekdaj Modre iz daljnega Vzhoda k novorojenemu Kralju, vodi zdaj naša misijonarja na Daljni vzhod, da one pod Himalajo in ob Gangesu seznanita z novorojenim Kraljem. Prav je torej, d« se vsi Sirom naše lepe domovine seznanijo z novima slovenskima misijonarjema. K temu naj služijo naslednje vrstice. Gosp. Lojze Demšar D. J. se je rodil 23. junija 1909 v Sestranski vasi, župnija I rata v Poljanski dolini. Gimnazijo je obiskoval v kneiolkotijskcm zavodu, a dovršil pri očetih jezuitih v I ravniku (Bostia). Dobra krščanska• niati' Je tudi fijemu. že tretjemu sinu, izprosila poklic v Družbo fezns-sovo, v katero jc vstopil 14. avgusta 1028 Dovršil Mag. Lojze Demšar IM Vidmar I). .1. je modroslovje v Monakoveni na Nemškem 111 bil eno leto prefekt v 1 ravniku. \ indiji na Himalaji želi dovršili bogcs.o.ne nauke, nakar prične delovali v novoustanovljeni jugoslovanski misijonski pokrajini D. J. v Bengaliji (Srednja Indija). Gosp. Leopold V idniar D. J. je bil rojen 26. julija 1901 na Onniberku, župnija Brusnice pri »o vem mestu. \ noviciat D. J. je vstopil 9. julija l«2l in je (X) zaobljubah deloval kot mizar m vrlnar v redovni hiši v Ljubljani, leseni lela 1923 je dobil službo zakristana pri cerkvi sv. Jožefa, ki jo je opravljal do septembra leta I9'J1. Siaio je pomagal nekaj časa v Zagrebu v liskarui Glasnika presv. Srca Jezusovega, naslednje leto ic prišel v I ravnik, kjer je 15. avgusta 19'jo položil zadnje slovesne zaobljube. V Lovanju v Belgiji se je pripravljal za misijonsko delo, ki ga čaka v Bengalij' SCHICHTOVO TERPENTINOVO MILO Potice so pečene Kamorkoli greš in kamorkoli se v teh dneh pred prazniki ozreš. povsod najdeš predbožično razpoloženje Vse je v znamenju priprav na blaženi božični večer in sveli dan. Kakor mamilo f>a |>re-vzamejo ti dnevi mladino in ves eni nežni ter nepokvarjeni otroški svet. ki že tedne sem nestrpno pričakuje pravljične božične noči. V družinah po slovenskih domovih imajo sedaj skrbne matere polne roke dela. So pa v zvezi s pripravami na božič gotova opravila, ki so nekaka izključna pravica otrok lil med le posle, ki jih otroci tako radi opravljajo, je posebno |irenašanjc bo/ič-nilr polic. Jedva čakajo, da je zmeteno testo in da t®WHlJlr>' |>6tein slavnostno pot k najboljšemu peku. Čas, ko se v pekovi peči spreminja testo v iiečeno pogača,' je otrokom navadno predolg, neprestano se menijo o poticah, nekateri pa. ki so kdaj že (»kukali h kakemu peku v podzemlje, kjer se stvar-j.ajo tudi vse božične dobrote, vedo celo marsikaj povedati o raznih pekovskih umetnijah. lit v tem otroškem svetu se sedaj pred prazniki prav na ši- roko modruje o učenosti pekov. ki so gotovo naj važnejše predbožične osebuosii. Pa se dogodi, da se v nekaterih družinah pripravlja manj potic, kakor je otrok: kdo bo sedaj nesel |V>lico k pek u in nazaj. < »dločitev ie navadno prav enostavna; mati odredi: tja boš nesel Ii, nazaj pa Ii. Vendar j>a laka odločitev določa samo onega, ki nosi Nočejo pa bili prikrajšani za vsako tako slavnostno pol tudi oslali otroci; zalo se navadno podajo k peku vii olroci iz dotlčne družine, včasih pa šc sosedovi, lantek, ki ga je mati doma določila, vstopi v fK-karuo sam, oslali |ia čakajo pred vrati. Ko se potem lantek vrne iz pekarne, je njegov obraz ves ožarjen |ia tudi ves fant je bolj važen, šaj se pa tudi ne ztjodi vsak dan, da bi opravljal lako važen jx>sel, da bi ga spremljali nc samo bralci in sestre, marveč vsa ožja otroška soseščina ... $awa tafjvala (j primerita dr Božidara / airiča prosimo, do spre/me nu$o ruijis/trenejšo zohvulo kol izroz no-e globoko občutene hvaležnosti, dn /e s težko oneractto rešil uragoceno hvllenie naše mame. Mesece In mesece smo trepetati n skrbeh zn l/ubo mamo. Raz ven Bogu se im■ mo te skrbnosti, vestnosti In spretnosti g nrimarl/a zahvaliti, dn nismo postati sirote. Iskreno hvaležni smo po ludi g. asistenta dr. Ludviku Merčunu, ki te mamo več tednov na operacijo skrbno pripravt/at. Otroci E!ze Tomažič Dr. P. Roman Tominec, O. F. M. „Gottat" ali seo o nerojenem otroku. » . . . poklonili ste visoko pesent materam, ki svoje poslanstvo vršč po vesti ui božjem klicu, Vse ste omenili. Ic eno ste pozabili in zato Vam pišem. Ali veste, kaj se pravi: ljubiti iz dna srca in vedeti — nikoli? Ali slutite, kaj je to za nas mlade žene neporočene — hrepeneti po otroku in vedeti — nikoli ga ne boš objela svojega . . Ah, kako bi vedeli, kaj se godi za našimi mirnimi obrazi, za našimi maskami! Tudi nam bi morala biti pesem dana, za vse trpljenje, za vso težko odpoved, za naše grenko neizpolnjeno materinstvo .. Iz pisma neznanke z dne 29. XI. 1935. Spoštovana neznanka! Hvala Vam za Vaše pismo in Vašo zgodbo, ki ,azodeva toliko zaupanja, da me je pretreslo do dna. Hvala Vam neznana in izmed tisočev znana v imenu vseli Vaših sosester. ki z Vami podobno Irpe in življenje nosijo ler ga bogate z zakladi, ki jih ne slutimo. Pesem naj Vam poklonim? Kje naj jo vzamem? Mislim, da mi ne boste zamerila, če Vaša zgodba pesem Vašim sestram postane in kamen vere možem, ki trdijo, da ni več ženske časti in čiste, velike nesebične ljubezni. • • • Srce mi je burno plalo, ko sem čula vse te besede. Rada bi oporekala, rada bi Vas zavrnila, prosila, da omenite še to, kar me boli, kar me j peče, kar človek nosi lela in leta sam. in nima I človeka, da bi mu povedal in razo.iel. Ali ste brali Webrovega »Goliata*?, mar ni-1 ste nikoli zaslutili ob Schillerjevi drami, četudi ni zgodovinsko resnična, »Devica orleanska., kaj ie lo: žensko srce? Ah, vi učeni, hladni, trdi, raz-j umski možje, ki vedno govorite, da je razum vse --• kako ste majhni in plahi, če vas srce boli in | joče . . , Brez dvoma ste brali -Goliala« o Olalu in i Margit. 01,af sm Eivviudov in drobna Kandi. Oba j je pomladni hudournik zasul in Olaf je rastel ua j dvoru mogočnega kmeta Knuda in dorastel v pravega Goliala. Poleg njega na ie rasla in cvetela j Knudova edinica Margit. Njen mali bratec Krik pa je bil rojen nem in gluh. Ko Olal dozori v moža in Knud poslane star, poprosi mogočnega kmeta za Margit. Kakor da bi kamen prosil. In tako Olaf odide v gore, v divjo samoto in ima eno samo misel: MARGIT In Margit ostane na dvoru svojega očeta in ima eno samo misel- OLAF. Pa ga ni nikoli imenovala, nikoli besede o niem • V odpovedi je šla na pot dolžnosti, pokorna božji volji z gore Sinai rojeni v pradavnim iz Modrosti.« Ah kako težka nam je vsem la pot. kako srce noče svoje. Kako hrepeni, kako sanja. Ali morete razumeti, kako se naše oči užigaio ob tuji sreči in IB hip ob dveh zalih srečnih obrazih pozabijo nn svojo bolečino. Pa sanje minejo, naenkrat se pojavi zopet stara bridkost, ki se nikdar ne utrudi. Ko sem bila stara, toda saj vas ne zanima koliko, bila ps je prva pomlad mo ega življenja. Moje srce je bil nepopisan lis!, tako čista jc bila moja mladost, da sem komaj vedela, da sem po- stala že mladenka in skoro skoro mlada žena. Ko mi je nekoč to tekla moja mama, sem se nasmehnila. nato pa selil šla v svojo sobico in se dolgo gledala v zrcalo ter ponavljala: mlada žena, mladn žena . . . Nato pa sem se iz srca nasmejala. Oni usodni dan, še danes vem. bila je nedelja --- čudovilo jasna, polna solnca, sem ga prvič ugledala. Se danes ne vem, kako sem prišla ledai domov. Vse je zadobilo čisto drugo barvo, drug blesk, omamen in prečudno bogat, v meni je pela moja mlada kri. Nato sem prvič govorila z njim. Toliko sem imela naenkrat povedati, da mi jc vzdel ime »Vprašajčelc*. Vse sem hotela vedeti, kako on misli, kako on sodi, ljubosumna sem bila na solnce. da ga je videlo prei kot jaz, na ves svet. Še za trenutek nispm pomislila, da nikoli ne more biti moi. *Aakaj. vas ne zanima. Pač Knudov železni zakon. Nič nisem vpraševala. Meni je bilo takoj prvi dan jasno: za vselej sem vezana. Da bi mogla vsaj za kratek čas računali z drugo možnostjo! Nemogoče. Ali morate travi reči naj drugače rasle kakor proli solncu1 Cvetlici, naj sc ne obrača za lučjo? Ne morete! Tudi jaz nisem mogla drugače. Ta ljubezen je bila tako čista in neomadeže-vana, da še danes z otožno mislijo gledam na druge. ki ta čudoviti cvet tako hitro umažejo. Pričela sem misliti, kako bi bilo, če bi imela svoj dom Tisoč načrtov sem imela. Hotela bi ustvariti poleg njega samo lejioto. eno .eanio radost. Kmalu sem znala iz njegovih oči brati, kaj mu ugaja, kaj mu ne ugaja. Redke so bile ure, ko sem smela biti z njim skupaj, toda bile so kakor čudežen sen. ki je zanj , e niča pretrpka. In v men, ie pričelo nekaj lajno cvesti. česar j doslej nisem nikoli čutita, tedaj tem prvič. Tako ' zelo se mi je zahotelo, da bi bila lepa: veste, zavoljo njega. In ljubila sem barve, ki so njemu ugajale, ljubila vse, kakor je on hotel. Neki dopoldan, bilo je v Tivoli, videla tem otroke v pesku, kako io ie igrali, v pisanih krilcih, v majhnih hlačkah, čula sem otroški vrisk in otroški smeh, ki je kakor umetnega vodometa žu-borenje — in nekaj me je prevzelo z nepopisnim hrepenenjem: BITI MATI, Ko bi vi to vedeli, kaj je to, Ta bolečina, ki ji jaz ne najdem izraza, Tisoč olrok sem videla, tisoč jih v mislih ljubkovala, jim dajale zlata imena Videla sem tisoč drobnih obrazkov in sanjala samo o enem: ln ta bi bil njegov obraz. Imel bi njegove oči. Globoke in jasne, včasih temnikaste in skoro zelene. Videla sem ga tako živo pred seboj, da bi ga objela. Toda prebujenje iz tega sna, kako je bilo vselej grenko. Sla sem po cesti in zagledala voziček in nad njim sklonjeno mamico. Prevzela m« je tako obupna zavist, da me je sram lo priznati. Prsi sem čutila, da me bole od samega hrepenenja. In vsr sanje zaman. Vse zastonj. Zaželela sem, da ga ne bi nikoli videla. Skoro bi ga zasovražila NJEGA, ki mi je dahnil v lici čudovite rože. in v mojih očeh zažgal stotero som Bila sem krivična, mučila sem ga, da je bil žalo sten in »em pri tem uiivala ... Sram me je vse to priznati. Toda kako so n še sobice včasih prazne, prazne! Kako so tc ste gluhe. Kako včasih v noči prisluškujem, da bi d. jela dihanje živega človeka — pa ga ni. In naš. roke objemajo praznino. Leta hitro tečejo. Mislila sem. da bom poza bila. Reci reki, naj teče nazaj! Bolečina kljuj« -kamen ie ta kamso v vodi •• obrn«, a mladoit •• Žage ustavljajo — delavci na cesti Vavta vas, 21. dee. 1985. Ze skoraj pet let razsaja tudi po naši od obln- Jti tako zapuščeni dolini, tista grda bolezen, ki se imenuje kriza. Pa na vso srečo je bilo nam vsem v tej okolici, da je par let pred to krizo kupil parno žago g. Kulovea gospod Leon Pavlin, lesni industrijalec iz Ljubljane, ki jo je kot strokovnjak in zelo dober gosjiodar vso amodornlziral in še dozidal parketarno in lupilnieo, tako da so imeli dela vsi domačini. Skoraj ves čas čez vseli teb slabih let. razen z malimi Izjemami v poletnem času, se je obratovalo, ter je dobivalo kruha sto in sto ljudi, Imeli so zaslužek voiniki, delavci v gozdu in delavci na žagi. Od vseh teh so Imeli koristi v prvi vrsti država, trgovci ln obrtniki. A prišla je za nas ta nesrečna vojna med Italijo in Abesinijo ter po tej vojni sankcije, ki so v prvi vrsti zadele Slovenijo in od Slovenije najbolj našo Dolenjsko, posebno naše kraje, ki so že dolga desetletja preživljajo samo t. lesno industrijo. — 15 decembra je ustavila obrat parna žaga g Leo Pauiina, v kratkem bo baje ustavljen obral žage g. Auersperga v Soteski ter žaga g. Javornika na Dvoru. Kam bodo Sli vsi ti ljudje sedaj pozimi, kaj bodo dali jesti svojim otrokom! Vsi so se preživljali samo i dneva v dan. Apeliramo na vsa merodajna mesta, prosimo bansko upravo, da nam v teh težkih časih priskoči na pomoč, ako sama nima sredstev, naj prosi od državne uprave kredit za kaka javna dela, ki jih Imamo ravno v našem kraju zelo veliko izvršiti. Vedno beremo, kako se dela po južnih krajih naše države, sedaj je otvorjen most, sedaj palača, sedaj zopet železnica, a pri nas ni nič. Smo čisto pozabljeni od vseh ti-«tih, ki določajo kredite za javna dela. Smo narod molčeč, ubogljiv in pokoren, sauio da imamo delo, da lahko s svojim zaslužkom preživljamo sebe in svoje otroke. JRZ je storila svoje korake na merodajnlh mestih kakor pri okrajnem načelniku v Novem mestu g. dr. Maršiču, ki nam je obljubil svojo pod|>oro. Tudi banski upravi v Ljubljano smo poslali sporočilo, ila nam je potrebna nujna pomoč. Ako so kje javna dela potrebna, so gotovo pri nas v teh težkih časih. Dajte dela tistim. ki bi radi delali, pa ga nlttlajo, ker od lega bomo imeli vsi koristi, posamezniki in država. ADRJA Kupujte jo pijte jo! Nova železniška nesreča Ljubljana, 23. decembra. »Ponedeljski Slovenec« je poročal o strašni železniški nesreči, ki se je pripetila v noči od sobote na nedeljo blizu kemične tovarne in pri kateri se je smrtno ponesrečil zidar in mali posestnik Ivan Terček od D. M. v Polju. Danes dopoldne pa je tej nesreči sleo imel ob 15 popoldne tajnik društva g. Kelnarič predavanje o prehrani, petju in bolezni kanarčkov. Za časa razstave, t. j. od 25. do 29. decembra, bo ljubljanska radijska postaja četrt ure prenašal petje najboljših skupin kanarčkov, nakar še posebej opozarjamo radijske poslušalce. Cas prenosa bo objavljen. Razstava ho odprta vsak dan od 8 do 18. Komur sc smilijo prezebajoči ptički v Tivoliju, naj ne pozabi ogledati si to razstavo! Pri nas ne govore fraze temveč dejstva! tninerafzza roaa. Je najjača v celi Jugoslavl)! 1) po vsebini litija (proti sečni kislini). 2) po množini prirodne ogljikove kisline (panhormonj. 3) po množini in laznolikosti sestavin in EDINA v četi Jugoslaviji. 4) s težkimi metali (za čiščenje in okrepitev krvi in živlienskib sokov v organizmu). Zato je tako zdrava in dobra I Slovo župana dr. Ravnikarja od mestnega uradništvo Ljubljana, 23. decembra. Danes ob 10. dopoldne so se zbrali v .irad-ni sobi mostnega župana nn našem starodavnem rotovžu vsi načelniki uradov, da se poslove od svojega dosedanjega šefa g. dr. Vlodimirja R » v u i h a r j a. V kratkih prisrčnih besediih je g. župan nagovoril zbrane uradnike in poudaril vestnost in vdanost podrejenega mu uredništva, na kutere se jc lahko zanesel v vsakem oziru. Oh trenutku, ko se poslavlja Od svoje sedanje funkcije, sr zahvaljuje vsemu Uradništvu /.a vdanost in zaupanje, ki je bilo medsebojno, in prosi, da ga tudi v njegovem bodočem poslovanju prijateljsko podpira. — G. mugistratni direktor Fr. J a n 4 i g a j se je v imen« urudni-štva zaliva!!! g. županu dr. Ravniharju za veliko ljubeznivost, posebno pa za pravičnost, s katero je nastopal proti vsemu iiraclrtištvu. To postopanje je prineslo mir in zadovoljnost na rotovž, a g. županu trajen in ljub spomin med uradni-»tvom. Uradilištvo se je potrudilo, da je g. župana podpiralo r težavnem delu ne samo zato, ke» (e bila lo njegova službena dolžnost, marveč i ker ga je noblesa g. župana obvezala k stopnjevanju dela, pomoči in podpori. Nadalje je v svojem govoru poudarjal velik socialni Čut g. odhajajočega župana, ki se mu ima zlasti delavstvo zahvaliti, da ga niso zadele občutne redukcije. Končno mu je želel veliko sreče na njegovi nadaljnji življenjski poti. Se pred sprejemom se je pri g. dr. Ravniharju zglasila delegacija Zveze magistratnih or- j gaftizacu, ki jo je vodil predsednik, mag. direktor 1"r. Jančigaj. Ta je v svojem nago- ! voru poudaril veliko skrb g. župana dr. Vladi-mirja Ravniharja za gmotne dobrine podrejenega mu nameščenstva. G. župan se je zahvalil za tople besede, poudarjajoč, da je uradništvo lahko prepričano,, da je držal besedo, ki jo je dal ob svojem nastopu. Uspela licitacija za medenski klanec Ljubljana. 23. decembra. Danes je bila na sekciji za gradnjo državne ceste Ljubljana—Kranj licitacijo za preložitev skoraj dva kilometra dolgega dela eeste, ki naj bi se ob Mednem izognil vsem voznikom tako neprijetnega klanca. Po načrtu, ki ga je izdelal inženjer te sekcije g. Petrov Vladimir, naj bi šla cesta kakih 100 m od gostilne Cirman na desno in bi mesto, da bi se, kakor dosedaj dvigala, šla v zelo položnem polodostotnem padcu v 750 m dolgi ftrti proti železniški progi Nato naj bi šla cesta po mostu čez gorenjsko progo in od tam naprej v K% padcu po i 50 m dolgem klancu še čez dva mostova. Odtod naprej pa naj bi šla še dobrih 600 m v vodoravni in ravni smeri. Zanimivo pri tem načrtu je to. da se bo nova cesta izognila hudega klanca, da ne bo prelaza čez progo, kakor je bil dosedaj in da bo še za 155 m krajša od prejšnje zveze. Licitacije se je udeležilo 13 podjetnikov, md katerimi je bilo U Ljubljančanov ter podjetje Slavec iz Kranja in podjetje ing. Taško-vič iz Skoplja in Bitolja Proračun za izgra Injo toga dela ceste je znašal 1,154.000 Din in med vsemi ponudniki je stavilo najugodnejšo ponudbo priznano gradbeno podjetje s. ing. Josipa Dode.ka iz Ljubljane, ki je ponudilo na proračun 6.9% popusta, kar zna-šu 80.170 Din. Ako pristojno ministrstvo odobri licitacijo, se bodo dela začela že I. marca. Izvršilni rok za ta del ceste je določen na 8 mesecev. V zvezi z rekonstrukcijo ceste Ljubljana— Kranj bo 20. januarja licitacija za tlakovanje ceste od mitnice v Šiški do št. Vida, kjer se odcepi cesta na Gunclje. Za ta dela je preračunana vsota 4.503.000 Din iz kredita za javna dela. — Šc ta teden pa bo tudi razpisana rekonstrukcija ceste od št. Vida do jeperee s proračunsko vsoto 7 in pol milijona. Upamo, da se bo v letošnjem letu vendar posrečilo, da bomo tudi pri nas dobili nekaj večjih javnih del, slično, kakor drugod v državi. mmevmehhpotii Franz-Josel grenčice«. Trbovlje Zagorje Hndo je obolel župnik na Sv Planini g. Jarc Alfonz. Želimo mu skorajšnega okrevanja. Začasno ga nadomestuje zagorski kaplan g. Fr. Campa. »Janko in Metka« na odru. Tukajšnji Marijin vrtec vprizori na Štefanovo po titanijah ljubko spevoigro »Janko in Metka«. Prav iskreno vabljeni vsi prijatelji naše mladine. Društvo >Rejec malih živali v Trbovljah« priredi v dneh 5., 6. in 7. jan. 1936 razstavo kanarčkov in angora-kuticev v prostorih restavracije g. A. Forteja na Vodah. Priporočamo obilen obisk! Najelegantn ejši aparat letošnje sezone! Ingelen Mentor z rezonanenimi vrati Štirielektronski oktodni super za kratke, normalne in dolge valove. Čudovito ubrani glasovi. Regulator za fading, optična nastavitev. Dobi se tudi na obroke. ^RADIO« rep. zadr. z o.s. v Ljubljani Miklošičeva cesta 7 tvoja reč nikdar ne vrne. To vem, in vsi mi žele mladosti. Ni ml žal vsega tega, le eno, da bi svet razumel to bolečino in jo spoštovaL Ah ne moje, res ne — ampak tisočero drugih, ki t bolnim nasmeškom trudne zro v rečne zarje. In Se zato sem napisala Tse to, da materam, da ženam poveste, kakšen zaklad imajo. Mogoče , ima ta ali ona tisoč križer — otroka ima _ in i lahko reče: MOJ JE. Poziblje ga lahko in se ra- j duje njegovih očL Celo če je bolan — zanj sme I trepetati, ker ve, da je njen, njen. Naj vedo matere, da bi šle rade na kolenih ne vem kam. da bi to radost in sladkost imele. Kaj vsa strast, kaj vse ono, o čemer govore lažni romani, To mine kakor sanje. Otrok in v njem nova mladost, to je ono, kar nun dela lica bleda in oči otožne. Ne bom Vas nadlegovale. To ste pozabili povedati, morda niste tako resno vzeli tega poglavja. Pa je golo življenje. — Napisala sem Vam pesem o mojem otroku, ki oikoli nI bil rojen ta nikoli ne bo. Kako bi ga ljubila. kako bi mu dajala vs« sladka imena. Ah, čemu vse to. Prazen sen. Imam samo »e -lega, pa je tako daleč. Vse postaja tako čudno, ali so to že prve zarje večerne. Ne vem. Srebrne miti, prve meglice. To je pismo ef«, U Je se povsem ie mi j« rendar znan«. Tisoč obrazov im«. Drobne tenke prste svetske dame, in lopat trudne m zdelane uboge delavke. Sree pa je isto in trdovratno svojo pesem hoče . . . Marsit in Olaf — Neznanka in neznani Goliat — in vsem veljaj t« nikoli iapet« pesem _ Zapuščeno božično drevesce Sonce je prigrevalo, kakor da bi Vlekel vrag čez belokranjsko polje žareče železo. Ajda se je sušila, krompir je bil na koncu in od vročine raz-kopana zemlja je s težavo držala navpično že zrelo debel« čo. Tam nekje s Hrvaške od K ar lovca je pihal rahli vetrič. ki pa je bil dosti preslab, da bi ublažil vročico. In med tem žalostnim poljem, po kam en rti prašni cesti kakršne niso redke onkraj Gorjancev, )e stopal ženin z nevesto ter svati proti Trem fa-rain. Mlada sta bila in rada sta se imela. Da. samo iz Ijubetnl se bosta poročala. Zaradi denarja gotovo ne. No, da. France ie imel nekai prihrankov, pa tudi ne Bog ve koliko • 1°J'* ,II, -.m -bčotll do »ie, vendar le ohladila. Se podtalno iz daljave ni mogla čuti odmevov Francetovega srca. Hodil je po isti poti k cerkvicam Pri treh tarah, ko takrat z Baro, ko sta šla k poroki. Toda danes ni bil tako vesel, še pol ne toliko, celo žalosten je bil in natanko je občutil razliko od takrat. Na ovinku se je točno spomnil pomenka, ki sta ga imela takrat z Baro, ko sta šla skupaj k Trem faram. In spomnil se je, da je ob tistem krivem drevesu razigrano na-gala Bari, da ie zadnji čas. da še enkrat pomisli ali bo rekla »da« ali »ne«, V srcu je začutil njen smeh in šaljivi odgovor: »Ah, jaz se kar vrnem. Ce pa grem tja, bom rekla - ne!« Vsega tega ie je spomnil In kako jo je potem prijel okoli vratu, jo stisnil k sebi in poljubil. Sedaj pa se itru je izvi! iz prsi le vzdih, težak in obupan, kakor da bi izgubil na svetu vse in bi mu preostala svobodna lc še pot v tujino. •Da, v Ameriko bom šel, v Ameriko! Tudi Bainkov je šel. In ko se vrnil, je prekril streho svoje hiše 7 opeko nakupil je polj* in gozda ter postal prvi v VAši. Dan po Miklavžu sc ie odin-lj.il Otrok je še -.-> oh na dopolnitev nove Elida krem«. IME ELIDA JAMČI ZA KAKOVOST tako, kot so naši nameni in naše želje. Povsod bomo gledali na to. da vlada v vsem našem delu absolutna pravičnost, popolna ne-pristranost in stroga zakonitost. Celotni, že doslej obsežni, radi novih priključkov pa še bolj komplicirani upravni aparat naj bo prežet z duhom najvestnejšega izpopolnjevanja vseh dolžnosti, da postane prijatelj in svetovalec vsem slojem. Ka jti zavedamo se, da je prispevek zadnjega meščana za upravo nnšega mesta ravno tako dragocen, morda še težje žrtvovan, kot še toliki prispevek premožnega meščana. Zato bomo za-litevali napram vsakemu brez izjeme enako po-strežljivost, vljudnost in točnost v izvrševanju vseh dolžnosti. Zavedamo se pa tudi na drugi strani, da je le dobro situirano uslužbenstvo jamstvo za dobro funkcioniranje občinskega upravnega aparata. Zato želimo ohraniti tudi vsem mestnim uslužbencem današnjim časom nujno potrebni življenjski standard, da bodo mogli brez «krbi posvetiti vse svoje moči prospehu našega mesta. Končno se zavedamo, da naše mesto ni samo gospodarska in socijalna edinica, da ni samo gospodarsko in kulturno središče Slovenije, nego tudi važen branik na severozahodni strani naše države. Zato bomo gledal! na to, da bo tndi naše mesto buden čuvar naše narodne in državne edinosti ter sloge in ljubezni do visokega kraljevskega doma in naše domovine. Vas pa, dragi tovariši v mestnem svetu, prosim in poživljam, da delamo vsi skupno in složno na vseh poljih gospodarskega in socialnega življenja in potreb našega mesta, izogibajoč se vsake stranpoti na politično polje, da nas vodi pri vsem edino prospeh in dobrobit meščanov, čast in ponos naše domovine, da se pokažemo vredni zaupanja visoke kraljevske vlade, ki nas je pozvala na to mesto in pridobimo tudi za upanje vseh naših meščanov. — V to nam Bog pomagaj I Govor gosp. župana so občinski svetovalci spremljali z navdušenimi aklamacijami in zlasti vzklikali kralju, predsedniku vlade dr. Stojadino-viču, notranjemu ministru dr. Korošcu, vladi jn banu dr. Natlačenu. Ob koncu pa so pozdravili županova izvajanja i navdušenim ploskanjem. Župan je pozval nato vse svetovalce, naj podpišejo zapisnik svečane prisege, nakar je zaključil sejo in sklica) prihodnjo sejo za danes teden, na kateri se bodo konstituirali odseki. Klub JRZ v obč. svelu Pred današnjo svečano občinsko sejo so se se stali novo imenovani občinski svetniki ter izvolili pripravljalni odbor za konstituiranje kluba JRZ v ljubljanskem občinskem svchi V. ta pripravljalni odbor so bili izvoljeni dr. Kamušič, dr. Ažman in Avgust Novak. Sftvenske Konjice Kato iško izobraževalno društvo nam je v zadnjem času (»skrbelo že več dobio uspelih gledaliških predstav. Tako nam na praznik sv. Šielana in v nedeljo 29. decembra vsakokrat ob 3 j>o|x>ldne vprizori v Katoliškem društvenem domu obširno pravljično igro s petjem »Ziatorog«, ki je prepletena s slikovitimi prizori nas1oj*)v vil in palčkov, globoko pa je ludi podčrtan ljudski živelj z izvajanjem občutenih ljudskih pesmi. Vsakomur toplo priporočamo, da razveseli naše požrtvovalne igralce s posetom te igre. Predprodaja vstormic |x> vsakokratnem cerkvenem opravilu v Katoliškem društenem domu Novo mesto Ne kupujte manjvrednih radio aparatov, saj dobite za ma' denar izvrstne aparate svetovne znamke PHILIPS. Zastopnik M. VAHTER, Novo mesto polja, pa so se ma zdela drgačna kot belokranjska in hiše, ki so hitele mimo tračnic so bile tuje, videl jih je, kako ga gledajo in mu očitajo. Prvi mrzli poljub tujine. V Trstu ie izstopil. Njegova prva pot je bila v trafiko po kartico za Baro. Zvečer je že stopil med mogočne leseno ste-brevje prekooceanske »Saturnije«. Ko se je odmaknila, je hipoma začutil tisto grenko in neprijetno samoto, ki ga je neznansko dušila. »Kje je Bara, kje moj dragi otro«časi je sjxiznaia. da so črke na brzojavki prave, resnične in da mora biti zato resnična tudi vsebina. Končno je prišel dan, ki ga ie označil France za svoj povratek. Bara ga je čakala na kolodvoru, celo malega Francita je zbudila, da je šel z njo. Toda čakala ga je zaman. Vlak ga je prisopiel, se ustavil za nekaj minut nato jia odpeljal dalje proti Karlovcu, ne da bi oddal njega, ki ga je tako srčno želela videti. Prijela je Francita za roko in se molče vrnila domov. »Morda pride z drugim vlakom, morda s tretjim; ni mi pisal s katerim pride. Tako se je tolažila Bara in ves dopoldan mislila le nanj. Nekdo je potrkal. Na pragu je stal France. Bara je kriknila. »France!« »Francek! Bara!« Toda v Francetovem čelu je bila nova zareza in v njegovih očeh je plavalo nekaj čudnega, meglenega, kar pa Bara ni opazila. Venomer je pogle-davi! otroka, ki si ga je še nekoliko bal. Nič več ga ni spoznal. Le dober mesec ostanem doma. Potem se zopet vrnem. Dobro zaslužim. Doma ne bi niti po! toliko. In morda se vrnem zopet čez dve leti in tedaj ostanem tu za vedno. Olas mu je drgetal in se upiral kot da bi se lagal. Francek se ga je kmalu privadil. In France se je igral z njim, kot da bi bil otrok sam. Kadar je Francek spal, ie Bara pletla jopico zanj. Da je ne bi videl pred Božičem. Štiri dni pred svetim večerom pa s« je izvilo iz Francetovih prsi: Bara, napravi Francltu jopico do Božiča. In božični drevešček kupi ter ga okrasi z bonboni in piškoti. Do takrat pa gre z menoj k staremu očetu v Semič. Ti vsaj ne bo v najiotie. Saj veš, dolgo že nisem videi očeta, dobri dve leti je it... In sta se odpeljala. Vesel jc bil Francek, saj se je prvič vozil z vlakom. France pa je bil otožen, kot da bi se mu srce pretrgalo na dvoje, kot da bi stal pred težko odločitvijo. v Semiču nista izstopila. Vlak ju je vozil dalje, skozi predore, čez mostove in ravni, proti Ljubljani in še dalje do Trsta. Spet je stopil France v trafiko po razglednico za Baro, kot pred dvemi leti. In je napisal: »Bara, oprosti! Vračam se nazaj. Prišel sem le po otroka, brez katerega ne morem živeti v tujini. Se vedno ti bom pošiljal po sedem dolarjev, morda celo več, kolikor bom mogel in vedi, da se bo tudi otroku dobro godilo pri meni, onkraj oceana. Ko pa se vrnem drugič, greš z menoj tudi ti... France. Četrti dan, ko bi se moral France vrniti z otrokom, je prejela to kartico. Ko je bilo božično drevesce okrašeno in je pod njim ležala novi jopica malega Francita. Bara je zakričala, zagrabila jopico m planila na cesto. »Franci! Franci!« Ves log je bil njen. Vpila je, da so se ji nabreknile žile na vratu, da se ji je glas že ustavljal v grlu in ni mogel več med zmrzla debla golih dreves. Doma v sobi pa je stal božični drevešček in nanj pripete svečke so čakale zaman onega, ki bi jim dal moč, da bi s plamenom povzdignile veličastnost svetega večera Čakale so zaman malega Francita, da bt se mu v njihovem odsevu zaiskrile odo čimprej zbrana potrebna denarna sredstva*. Temi« naznanilu je bilo dostavljeno: »V Ljubljani »e pa o pripravah za postavitev spomenika kralju Aleksandru zadnje čase nič ne sliši.« Glede na ta dostavek na.s prosi ljubljanski odbor za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru l. Zedinitelju ugotoviti, da v Zagrebu o pripravah za ipostavitev spomenika še ne govore drugega, ko da 90 fim doslej nabrani prispevki zanj, dasi že zna-t»}o 2,530.000 Din, *de še nezadostni. Ljubljanski >dbor je doslej prejel za spomenik tako nizko rsoto prispevkov da »e niti o; dokopali do velikopoteznosli. Me-*to nje sc je uveljavilo malenkostno drobljenje moči, iz kakršnega še nikdar ni nastalo nekaj res »pohainega. nedosegljivi, ne na dkriljivi lan Ifiepura P 0/6 Dobm r>reii»av« po« ssdravfa! I.ahko normalno iznraznjenje pri zapeki, lenivosii frev r-mogočljp ARfiN.DHAŽE)E Dr WAMDEKIA Dobe se v vsi h tekarnnb v Skalah no 12 draiei Din S'— in v vre-iooh po 2 dnžeji Din P50 'l.ll -« rflfl. pod S. br. 22115/55. — Nova re«'ia. V nedeljo bo imel v Polhovem S reden novo »v. mašo Amerikanec g. dr. Mathew . Setničar, ki je dovršil »voje bogoslovne študije ta doktorat r Rimu. Njegovi starci so tukajšnji rojaki m tndi novomačuik je zt časa svojih študij r Rimu ob vsakoletnih počitnicah redno zahaja! v kraj ter »e mudil pri »voji teti, katera mu je Sila kot dmga mat'- Novomašniku želimo obilo blagoslova v vinogradu Gospodovem Dobro intro ^—-----»»• ^uiz Cealk. Tovarna Luja-peč; Ljubljana — 8iik» Re^iftooski im masfcersiu lečaj, ki ga priredi -ireza ljudskih odrov v Lj ubil jani 5. in b. januarja, »r. v Marijanišču, Poiijanska cesta 22 v dvorani. Jedeljek 6. januarja bo ob 7 zjutraj v kapeli recitirana »v. maša, nato »e bo prak-tf&K* zreiit»h igr« »Razvalina življenja«, to režijo w.xii g«rep. Miloš Stare, prof. Niko Kuret pa vodi •Mžiio »Burite o i»3ičw,n dohtirju«. Udeleženci naj iorei prinesejo t seboj Pogačnikovega »Slehernika«, •Razvaliso življenja« in »Burko o jezičnem dohtar iu«. r>ni lideleienci, kateri želijo, da jim vodsitvo • ."aj* pnesltrbi bmaK) m stanovanje, ki stane za ha dneva <10 Din, mj se pravočasno javijo. Vsako Miuštvo priape\'m za osebo 10 Din. ki jih je treba m začetku tečaja plačati. Prigk»i, ki bi prišli po "1 decenibru, se tvt inorejo vzeti vpošte* Edino , 0R0ANIIACIIA kopirajoče kniij(ovod»tvo v Tesani obliki nudi vse orednosti kartoteke ief latočasno mane»l|iTo»t knjigi Zahtevajte brezobvesnn ponudbo od glav. laatopitva fiud .11 Zeitlcr, Zagreb, trgovina pisarniških strojev Tel. 79-90, Draškoričeva 34 Tel. 79-90. — Motorizaciia občine Belgrad, V »mielu ekonom, gospodar načrta, ki ga talio odlično izvaja belgrajiki iupan Vlada Ilič, je mestni »vst •oglaano »klenil tipizacijo in racionalizacijo občin ■kih motornih vozil. Nc zadevni raapil občin« n le odzvalo okoli 18 svetovnih avtomobilskih tvrdk ro temeljitih preizkušnjah j« odločitev padla t »«riat »Adler« la viser sa tipe '«i«i a inotniiii ] 25 k. a. Zaenkrat je naročenih 12 vozil, ki »e ob- I čini dobavijo tekom 14 dni. Dosedanji stari, zelo raznovrstni vozni park se n&merava razprodati in uvesti tipizacijo na vsej črti. S podobnim vpraAa-^ njem M bavijo tudi razne druge meetne občine. x LEKARNA JOŽE ŽABKAR leli vesele praznike. Oddaja zdravil za bratovsko fkladnico in vse ostale bolniik« blagajn«. Velika zaloga ta ia inozemskih zdraviL — Na viiji gospodinjski ioii dr. Kreka — Ljubljana VII, s« prične drugi kmetijsko-gospodinj-ski tečaj 2. ju. 1936. Sprejemajo te notranje ia zunanje učenk«. Vpisnina 100 DKn. Mesečnina za notranja 600 Din, za zunanje 300 Din, Priglase sprejema in pojasnila daj« ravnateljstvo do 25. decembra 1935. — Ta tečaj je namenjen zlaati za kmet»ka dekleta iz ljubljanske okolice. — Duhovne vaje in tečaj Katoliške akcije I sa dekleta se vrši v Ljubljani v Lichtenthur-' novem zavodu od 2 do 7. januarja. Prosimo gg. j župnike, da jih ne zamenjajo s splošnimi du-j hovnimi vajami, ki se vrše istotam otl 26. do V). decembra. — KA za dekleta. Zdravite prekomerne debelosti Vzrok debelenja je največkrat uživanje preobilne in atjsiiiotreno sestavljen. ..rane ob nezadostni zaposlitvi mišičevja. Pri moških najdemo vzrok debel jen ja tudi še često v preobilnem uživanju alkoholnih pijač, pri ženskah pa se pojavlja zlasti v prekoračenem 25 letu starosti. Sredstev proti preobilni debelosti ne manjka.. Takšna so n. pr. izdatno gibanje mišičevja, 5-porl, mehanična sredstva (masaža), elektrika, parne kopeli itd. Vendar pa vemo, d« imajo ie metode vsaka tudi svojo slabu »Iran, škodljiva pretiravanja in celo nevarnosti za zdravljenje. Slatinske tablete za hujšanje, ni so sesiavljene iz zdravilnih mineralnih sol' 111 neškodljivih ekstraktov zdravilnega rastlinstva, odstranjujejo brez najmanjše neprijetnosti vse pojave in znake čezmerne debelosti. Mladeniško sveže se torej počutite, ako uporabite Slatinske tablete rn hujšanje, ker izgine odvišna maS^ba - tn ha, ste-gen, izpod brade, vratu povsod, kjer je doslej kazi 11: zunanjost, pa tudi iz notranjih organov. Nenormalna teža prične padati, telo nrstane vitko in lahko in daje \ pridobljeni novi prožnosti zopei veselje do življenja. Slatinske tablete se dobe v vseh apo-toknh 50 tabl. Din 24.—, 100 tahl. Din 39,— in 200 tabl. Din 69.—. K S. br. ?7«4 ti. 1xw. Na kmetijsko-gospodinjskl foli v Ponikvah, p. Videm - Dobrepolje. se prične II. kmetijsko-gospodinjski tečai dne 15. januarja 1936 Tečaj bo trajal tri mesece, t, j. od 15. januarja do 15. aprila. Mesečnina znaša samo 300 Din. Poučujejo se vsi predmeti, ki jili rabi gospodinja. Dekleta! Priglasite se čimprej na naslov: Vodstvo kmetijsko-i (jospodinjskih tečajev v Ponikvah, p. Videm-I Dobrepolje, in sicer vsaj do 10. januarja. V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otokom jeter, {e pravi blagoslov naravna frarss-Joseffova grenka voda. zaužita tudi v malih množinah. Franz-Josefova voda milo deluie in zanesljivo otvarja. n« »« poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar c.e 17-kaze neučinkovito. Osr: rfir. S. br. mmiK. .—.........- — ---- — čudna pota kilograma zlata. V belgraj-: skih verižniiških krutih jc preti časom romala j iz rok v roki' drobna kepica rumene kovine, j ki pa je predsiavljala vrednost 50.000 Din. Prodajalci s« trdili o njej. tla je to kilogram čistepa j zlata. Vsak prodajalec iit kupec jo je prodal , dalje s primernim dobičkom, dokler ni prišla j v roke takemu, ki je zlato resnično potreboval, ; namreč neki belgrajski zobozdravnici, ki je obenem tudi soproga zelo »dločujočega gospoda v Belgradu. Zdravnica pa je nekoliko dvomila o kakovosti zlata zlasti, ker se noben prejšnji lastnik te kepice ni potrudil, da bi zlato kemično analiziral. Zdravnica je poslala kepico v neki ljubljanski zavod, ki je kaj lahko ugotovil, da je r kepici samo del zlata, pač pa prav znaten de! manjvrednih drugih kovin, to je srebra, bakra, eina ra podobno. Mož zdravnice ie že prispel v Ljubljano ter se s tukajšnjimi jnristi že posvetuje, kako bi se dala tn zadeva čim hitreje rešiti, ne da bi bilo treba javnim oblastem poseiči vmes. Opoldne, zjutraj in »večer Petanjsko pijte venomer! — Pravilnik za vzdrževanje katastra. Združenje geometrov in geodetov, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, je izdalo slovenski prevod : Pravilnika o vzdrževanju katastra v obliki snopiča zbirk« zakonov. Uvodoma ima praktično sestavljen pregled s navedbo členov. Pravilnik predpisuj« prijav« zemljiških sprememb sodiščem in katastrskim uprp.vam, dalje takse in način prijav, iz-T«dbo parcelacij«, obmejitv«, vno«« v katastrske map« Itd. Pravilnik je važen in nujno potreben z« r»a oblastva geodete, geometie inženjerje, so I tarie. advokate ia tedi uaebeik« I^tutaji« 140 «(r»- ■i, cena p« znaša 1« 25 Din. Pravilnik »e naroča pri založniku: Združenj« geometrov in g«odetov, »ekcija za draviko banovino ▼ Ljubljani. — Manmt-akakalniea v Planici je deri »a naMh športnikov, ker jim daje možnost največjega ras-voja, za vsedtransko nego zob p« Je edinstvena Cimean zobna krema. — Ljudski Igri: -Orna žena« in »Carski »el« naročaji« na naslov: Redenšek Ivan, Domžale. Pripor očamol — Ii Ljutomera. Z norim letom preseli gosp. Prane S e r i e n v Ljutomera svojo staro renonu-rano gostilno v novo hotelsko poslopje. Najmodernejše opremljene tajske sobe, tekoča roda, garale, hlevi za konje, izvrstna kuhinja ter priznano taborna vina iz lastnih vinogradov. Za leto obširen rrt in udobno kegljišče. Novo narodno podjetje najtopleje priporočamo. Mencanje perila je v mrazu preveč naporno. Uporabljajte samodelujoči pralni prašek PERION ki bo mesto Vas opral Vaše perilo. — Obrtniški koledar 1936 je zbudil radi svoje priročne, praktične in obširne vsebine posebno po-zornoet. Naročite pri Obrtniškem društvu v Ljubljani. — Vlom v Stični. V noči na nedeljo so neznani tatovi vlomili v trgovino Alojzija Zorca v Stični. Vlomilci so prišli v trgovino skoz okno. koder 90 najprej prežagali in odstranili železno omrežje. Odnesli so veliko množino mamiiakturnega in špecerijskega blaga v vrednosti 15.000 Din najlepše, klasične ojiersie ji?cloMala parada«. Torej bo na tej božičnici za smeh in zo pestrost preskrbljeno. Za vsakogar bo škoda, čc si je ne ogloda. Cene so tudi božične: vsi prostori pc '1.50 Din, kar je za tak program silno maio. K S M 0 25 ,n 26 decembra ob 10-30 UNIOfČ matineja TEL. 22-2! H^OV©^ MlCtCV MS«* Ne zamudite Vsi prostori po 4'5Q Oin o V korist akcije »Vse zn otroke« se cenjeno občinstvo naproša, dn se odkupi od bo žičnih iti novoletnih voščil - tem. da pošlje prispevke direktno na mestno poglavarstvo z izrecnim pristavkom: »Voščilna odkupnina« Tudi imena teh darovalcev bomo objavili v časopisih. © Vse za otroka. Ga. Est Viktorija ie darovala tu Pomožno akcijo mestne občine ljubljanske 100 Din. Obristofov učni zavod v Ljub-Ijani je zbral po svojih dijakih za siromašne občane za .Bo/ičnico« I50 Din — Obema do brotnikoma se mf«lno poglavarstvo najiskreneje zahvaljuje. Vesele bo?ične praznike in srečno novo leto 1936 želi vsem svoiim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem T R I 6 f i A V Industrija perila in oblek J. O L U P, LJUBLJANA © O organizaciji In nhčcstvn predava v petek, dne 27 dec. 1!)8fi vseuč. doc. g .dr. S. Gogala. Predavanje ho v dvorani Pokojninskega /.nvoda, Ga-jeva ulica, ob R zvečer. Poleg tega bodo referati o osnutku novega trgovskega zakona in o razširjenju pokojninskega zavarovanja. Vabimo k udeležbi vse člane Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije. © Jnvne prireditve — izdajanje dovolilnic. Mestno poglavarstvo objavlja, da bo Uprava policije t Ljubljani počenši s I. januarjem 19%, izdajala strankam dovolila /.a javne prireditve, V«ods.ljšaajr policijske i«e itd. šck potesa, ks SINGIE SHELL A dovršeno zimsko olje! Nova SHELL motorna olta združujejo nainovejše rezultate znanosti in ckonomd« — Vsega v izobilju za malo denarja v veliki izbiri oblek, Hubertusov, zimMkih stikeuj, perila itd. pri Preakerju, Sv. Petra cesta 14. za Božič lan Ifleniira ui.%™10" Revmatične bolečine, giht in išias odstranijo »Nibol? tablete. Zakaj bi trpeli bolečine revmatizma, gihta in išiasa, ko to ni potrebno. Vzemite še danea >NiboU tablete Mr. Bahovec, ki Vam odstranijo muke. Enako se >Nibol< tablete uporabljajo kol izvrstno sredstvo pri boleznih radi prehlada, pri hripi, bolečinah v boku, pri glavo- in aobobolu. — Zahtevajte v vseh lekarnah samo prave >Ni-boU tablete Mr. Bahovec v originalnih steklenicah 20 tablet za 20 Din aH 40 tablet za 34 Din z napisom proizvajalca: Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana, ki vam na zahtevo brezplačno požlje obširno poučno brošuro za bolnike. R. S, m. 17816, 17»7»/le., M. »., VI. M. bodo prireditelji dokazali s potrdilom mestne blagajnice, da so uličinsko veselično davščino m takso plačali. © Kat. prosvetno društvo t Sp. iiiki priredi v četrtek, na Štefanovo, zvečer ob 8 t »amost dvorani skioptično predavanje >Božič v slikah«. Predaval bo g. dr. p. Roman Tominec, VI želite modern v zadnji nainoveiii obliki izdelan K| AOKII/ Oglejte si zalogo klo-!L vF O U la. bukov in č«pic bres-obvezno pn VlTko Ho(f»l Ljubliana, Stari trg 14 V zalogi klobučevm. čevlji in zimske kape. © Blagajna Poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani bo poslovah, za strnnkc dne 24 t. m. ixl 8. do I2.W. © V Ljudskem domu v Mostah bodo na 1 Sv. štelana ob zvečer igrali lepo igro »Henrik - gobavi vitez« Pridite, bo res |Ppo. kakor nalašč za te praznike! © Kine Kodcljcvo igra jutri ob 5 in 8 in 26. ob 5 in 8 dva velika sporeda: premijero »Nocoj pa jaz in ti« (Pave! Hiirbiger. Jenny Jugo, Theo Lin-gen) in »Lotosov cvet« (R.imon Novarro). Jutri ob 3 samo »Lotosov cvet«, 26 ob 3 samo >Nocoj pa jaz in ti«, obakrat po znižanih cenah. Pri vseh prelistavali barvana »mesnica »Kitajski slavček«. © Vič. Na praznik sv. Štefana ima Kat. slov. prosvetno društvo Vič popoldne ob 4 v Društvenem domu lepo božične prireditev s pestrimi božičnimi prizori. Starši, pripeljite svoje otroke k tej prireditvi. Vstopnina je samo 4 in 2 Din. ■ Dobra kapljica — dobro *** razooloženie. Vino odprto in « v steklenicah, razne likerje in žganje, vam nudi staroznana dellkatesa JANC Žlii.ivska ulica. © Društvo sv. Marte v Streliški ulici ima na sv. Štefana dan ob pol petih običajno božičnico za vse članice. Pridite! © Velika tatvina v Marijanišču. Včeraj dopoldne je bila v Marjanišču izvršena velika tatvina. V pisarno tega zavoda je prišel okoli 10. ne/nan potepuh pod pretvezo, da prodaja božične razglednice. Redovnica, ki je imela tedaj opravka v pisarni, se je trenutek prei odstranila iz pisarne, medtem pa je potepuh žo pograbil pet kuvert, v katerih je zavohal denar. Pri izhodu pa se je srečal z materjo prednico I term i no in sestro Norberto. ki sta hoteli ustaviti potepuha, sluteč zločin. Toda ta se Jima je iztrgal t«r zdrvel iz zavoda. Na klice prestrašenih redovnic je skušal neki moški na Poljanski cesti ustaviti potepuha, loda tudi temu se je iztrgal ter pobegnil. Bila je takoj obveščena policija, ki pa razen opisa predrznega tatu nima za njim še nobenega sledu. Tat je bil srednje velik, a precej močan mož. V kuvertah jc bilo 9 do 10.000 Din. in sicor so bili to prihranki revnih služkinj, ki »o jih nosile spravljat k shema roiiuiBivai.ua m najhujšo potrebo Samo STOLI iz upognjenega lesu združujejo n a i u e č / o eleganco z izredno odpornostio in trpežnost/o. KAMNIK' /.ulitrvajte . vkeb |iolitHlvf-nih trgovinah I. naš. hlsir. 0 Umrl je včeraj popoldne v splošni bolnišnici po daljši bolezni hišnik in vratar tukajšnje Narodne banke gos|X>d Franc Hostnik, zvest član Križanske moške kongregacije od njene ustanovitve. Zapušča dve nedorasli hčerki. Pogreb blagega pokojnika bo na praznik sv. Štefana ob i izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Naj mu sveti večna luč! © Križanski kongreganisti se udeleže pogreba •obrata Frana Hostnika dne 26. decembra z zastavo. Zbirališče ob zastavi pri mrtvašnici splošne bolnišnice ob tričetrt na eno. ZA BOŽIČNE PRAZNIKE ▼ M. m NA DOM: belo srbsko.....Din 8'— črno srbsko.....« 9'— sortirano štajersko . . « 11'— cviček.......« 10'— ODDAJA VINARNA „KAJFEŽ" 0 Gostilniškim gostom v pojasnilo. Naša javnost živi v pogrešnem mnenju, da bi se moralo Krčiti v našiti gostilnah ili restavracijah vino — spričo nizke nabavne cene vina v Ljubljani — cenejše nego se toči sicer. To pogrešno mnenje je razumljivo samo vsled tega, ker gosti naših restavracij in gostiln ne poznajo javnih bremen in ■e režijskih stroškov gostilniškega podjetja. Povprečna cena dobrega vina v konzumu je danes 12 do 14 Din liter. Kdor izmed naših gostilničarjev je tako srečen, da ponoči 100 hI vina letno, ima samo sledeče stroške na 1 liter vina: na stroških dovoza, vktetenje, kala itd. 0.76 Din; na javnih dajatvah t j. banovinski in občinski trošarini, toča-rinski taksi, obveznem prispevku 2.95 Din; na režijskih stroških t. j. najemnini, davkih, kurjavi, razsvetljavi, na ushrabenstvu itd. <11 Din, skupaj 7,82 Din na 1 liter. Dodajte k tej vsoti še nabavno ceno vina in vsak konzument si bo takoj na jasnem, aH more za ceno 8, 9 in 10 Din nuditi gostilničar in restavrater dobro, naravno in zdravo vino brez Hood« za svoj« premoženje. Toliko v prijazno pojasnilo gostom naših članov gostilničarjev in re-stavraterjev. — Uprava združenja gostilniških |>od-jefij v Ljubljani. niti, da je ta deklica v resnici že pošteno pokvarjena ter da ima tudi policija o njej nalančno evidenco. Lani, ko ji ni hilo niti U let, je morala io na dermatološki oddelek ljubljanske bolnišnice. Letos je dočakala 15 let, toda nihče ii ne hi prisodil niti 13. Mlada pokvarjenka, o kaieri ve kriminalna kronika najbolj drastične zadeve, pa je Imela v noči na včeraj temeljito smolo. Prišla je v neki javni lokal ponujat pomaranče, v tem lokalu I« je bil sam načelnik mestnega socialnega skrbstva lizik dr. Rus. Ta je hitro preskrbel, da so dekletce odvedli in včeraj so jo zašliševali na socialnem uradu Poklicali so tudi njeno mater, ki pn ni pokazala nobenega zanimanja za usodo svoje mlade pokvarjene hčerke, temveč je uradnika mladinskega oddelka gladko nahrulila, da ji mora lakoj vrniti — ne hčerke — temveč košaro pomaranč. Košaro bo mati dobila seveda nazaj, ne pa hčerke, ki jo bo socialni urad poslal v poboljševalnim 7ji taka dekleta, v Požego v Slavoniji. Po mestu se klati še več takih mladih pokvarjenk in dobro bi bilo, ko bi občinstvo samo opozarjalo urade nanje, da bi bile še ob pravem času odpravljene v poboljševalnice ter ne bi več večale moralne knge v mestu. . © Silvestrovanje v »Trgovskem domu«. Ali ste že prečitali pester program, ki ga je pripravila Radio oddajna postaja pod devizo »Staremu letu v slovo« in katerega bo oddajala iz velike dvorane Trgovskega doma. Vsi Sjovenci Sirom sveta bodo poslušali in občudovali prenos pestrega programa. Ker je čisti dobiček namenjen v socialne svrhe, je številni poset tega večera že sedaj zajamčen. Kdor želi rezervirati mize, naj se obrne pravočasno in sicer najkasneje do 30. t. m. na št. 29-27. Vabljeni so vsi. ki žele preživeti Silvestrov večer res v dobri volji. — Uprava Združenja trgovcev. izletniki — Smučarji Hotel SV. Dull ob Boh. jezeru Vas vabi za praznike — Zmerne cene © Smučarji, nabavite si za 12 Din čimprej žepni .Zimsko-sportni koledar«. Zahtevajte po-vsod ali' Uprava: Miklošičeva 3. Ljubljana. © Tatvina v Zgornji Šiški. V soboto zvečer se je do sedaj neznan tat splazil skozi odprto okno v neko stanovanje v Zgornji Šiški ter odnesel zlal prstan, dve zlati verižici, okoli 23 m tkanin ter 1800 Din gotovine Za tatom ni slodu. Rokavice to nogrvicc. vseh vrst dam«i.t ik> škc m otroške, dobile dobre in trpežne pri ivrdki Miloš Karničtiik. Stari trg 8 ...........Murnu Trajno gorrču oeč za drva OKUSNA POCENI Ogromen prihranek na kurjavi Proizvod r^-aLSf; osjeSke livarne >P=S»I I/ lEUtZM IN lOVBRNE —«/ STROJEV D. D. - OSIJEK Samoprodaja za Ljubljano: Franc Golob, železnina Wo"o,a ■""« •j Državna tkalnica preprog, Sarajevo, opušča koncem tega meseca svojo razstavo perzijskih in bosanskih preprog ter vabi cenj. občinstvo, da si v lastnem interesu pravočasno ogleda razstavo v Šelenburgovi ulici 7. ker imamo tudi nekaj primernih komadov. Prodaja se tudi na dolgoročna odplačila. J1ARG0" SLAD V Košfkift 4e do'ga leta uajtootlše sredstvo proti ha&iju ln hrlpavostl. Brez konkurenčno! » 0 u v a I t e se pred ponaredbaml, Ki ho torfiz vrednOBti, škoda za Vaa denar1 Zahtevajte edino pravi ..MARGOSLAD" v originalnih vrečicah © Za praznike si preskrbimo pravočasno dobro čtivo v Ljudski knjižnici, Miklošičeva cesta 7. Pisarna kakor knjižnica bosta odprti 24 decembra le do 12. Ce hočemo torej imeti dobro knjigo, obišči-mo knjižnico, ki nudi veliko izbiro slovenskih, kakor nemških povesti, kakor tudi mladinskih zgodb. Strah ima velike oči Ce koga slišimo kašljati, se kaj rada priplazi h naše podzavesti misel: »Jetiko ima!«, čeprav še ne pomeni vsak kašelj jetike Jasno pa priča, da nekaj ni v redu v grlu, sapniku ali pljučih, Zato je treba biti na op rezu! Naši predniki bo nabirali smrekove vršičke, pa so se z njimi zdravili. Nam pa to ni več potrebno. >Smreka< bonboni, ki ublažujejo vsak kašelj in hripavost, zrahljajo katar in olajšajo izločuje sluzi, so sestavljeni namreč iz smrekovega ekstrakta in drugih preizkušenih domačih zdravil. Dobe se v vsaki lekarni v zavitkih po 4 Din in 6 Din. 0*1. res 8. br. .10474/». © Prošnja obubožanega starčka V Ljubljani živi starček, obubožan bivši trgovec, ki je v svetovni vojni izgubil vse svoje premoženje, sedaj pa doživlja svoj 37. božič v največji bedi Ubogi starček se obrača na zlata ljubljanska srca, posebno na trgovski stan, da bi se ga v njegovi bedi spomnili in mu z nekaj darovi olajšali njegovo bedno stanje, bodisi z denarjem, obleko ali perilom. Najbolj potrebuje tople obleke za zimo Starček se v naprej zahvaljuje za izkazano dobroto ter prosi, naj bi bili darovi poslani na upravo »Slovenca« pod geslom »Doživel 87. božič«. Mlada deklica dobi liee od Boga — tne gospe pri štiridesetih pa si ga delamo same! — Tvoja Mimica. Poskusna serija Bnbelt* za celotno nego lica stane le Din 15. V zalogi tudi vsa druga lepotila. Drogerlja Gregor!?, dr. z o. s. Ljubljana. Prešernova nI. 5._ © Usoda mlade ptikvarjenke. Skoraj vsak obiskovalec ljubljanskih javnih lokalov se spominja drobnega dekletca, ki je ludi v najbolj poznih nočnih urah hodilo po kavarnah in gostilnah, prodajalo cvetlice in pomaranče ter se vedlo kakor neizkušen otrok. Le dobri opazovalci so mogli uga- Na lepše zimske suknje in oblehe dobite pri I. Mačeh, Ljubljana, Alehsandrova i2 Vesele božične praznike In prav srečno novo lelo i936 želiva svo-|lm drajim gostom in prijateljem Kati in Pero Šterk restavracija hotela «Union« in »Belleuve» IVI rtrihor □ Zahvala Krščanske ženske zveze. Odbor krščanske ženske zveze v Mariboru se tem potem v imenu ubogih obdarovanih članic najprisrčneje zahvaljuje vsem, ki so za Božič za nje kaj darovali, bodisi v denarju, bodisi v blagu. Predvsem se zahvaljuje mariborskim denarnim zavodom in trgovcem. Vsem v imenu obdarovanih iskren »Bog plačaj*. Obenem želi Krščanska ženska zveza vsem dobrotnikom in vsem članom in članicam prav vesele in blagoslovljene božične praznike. -Odbor. [7] Dnevni red prihodnje občinske seje, ki se bo vršila dne 30 decembra ob 18 v mestni posvetovalnici. obsega 75 točk. Med drugim je na dnevnem redu 14 prošenj za sprejem v občinsko zvezo, oziroma za zagotovilo sprejema, pravilnik o bencinskih črpalkah, razni ugovori zoper predpis občinskih davščin, odobritev sklepov širšega odbora Pomožne akcije in mestnega ubožnega sveta, razne prošnje za odpis prirastkarine, za pavšaliranje uvoznine, obračun MP za 1. 1934 in I. tromesečje 1935, ter razveljavPenje sklepa glede prodaje posestva v Jelovcu. □ Blagoslov soli, vode in vina. Na Štefanovo se bo v mariborskih župnijskih cerkvah blagoslavljala sol in voda. Na dan sv. Janeza Evangelista se bo blagoslavljalo vino. □ Prosvetno drufitvo v Hoč a h priredi na Štefanovo zgodovinsko igro »Henrik, gobavi viteze. Domačini in sosedje vabljenil □ Drsališče se odpre. Na božični praznik dn« 25. t. m. se oPomožni akciji z,a zaposlenje brezposelnih* so darovali: tvrdka VVesten d. d. 10.000 Din, Cinkarna d. d. 100 ton premoga, Metka d. z o. z. Din r>000, Banovinska hranilnica 3000 Din, Ljudska posojilnica 3000 Din, Knez & Pachiaffo 2500 Din, Urauns Viljem 1500 Din, Bergman in dr. 1000 Din, Združenje trgovcev v Celju 31.577.86 Din. Celjska posojilnica d. d. 500 Din, Ljubljanska kreditna banka, podružnica Celje 500 Din. Mestna občina izreka vsem darovalcem iskreno zahvalo. Shod JRZ v Vojniku in Trnovljah. Jugoslovanska radikalna zajednica ho priredila v nedeljo, t. m. po rani sv. maši shod v posojilnični dvorani v Vojniku, pofioldne istega dne ob 14 pa pri Fazarincu v Trnovljah. Na obeh shodih bo govoril celjski župan g. Alojzij Mihelčič. močeni kupite ogledala v vseh oblikah in brušena stekla pri I. CELJSKI KRISTALIH, telef. 154. Lastna izdelovalnica ogledal in brušenega stekla, okvirji v veliki izberi. Ur Poročila sla se v Pelrovčah g. Cijan Slavko, zasebni uradnik v Zavodni in grič. Blanka Kramer, konloristinja iz Celja. — Na Štefanovo dopoldne se bo poročil v Ribnici g. Janez Cuček, kem ohra-tovodja v Celju, z gospodično Doro Divjak, hčerko ugledne trgovske hiše v Ribnici. Mladim novo-poročenceni naše iskrene čestitke. 0 Bogoslužje o božiču. V opalijski cerkvi IkkIo na sveti večer ob pol 12 jutranjice, o polnoči slovesna svela maša. Pri oo. kapucinih bo polnočnica ob I, |iri Sv. Jožefu o polnoči. Po tri tihe sv. maše bodo ob fi, ob 8 in ob pol 10. V Marijini cerkvi bo ob 0 tiha, nato slovesna sv. maša. V opatijski cerkvi bo na božič popoldne ob pol 3 govor, nato litanije in darovanje za uboge. Za plesne obleke Crepe Saten ▼ vseh modnih barvah, Crepe Saten vzorčast, najnovejši Crepe dc China t vseh modnih barvah. Cene konkurenčne. KOLBEZEN, Celfe. & Brivski in Iriierski saloni bodo na božič ves dan zaprli, nil Štefanovo bodo odprli dopoldne od pol S rlo ti. na novo lelo pa ves dan zaprti. o Smučke in sani po nizkih cenah priporoča Jos. Jatfodič. Celie. (iiavni trg, tiubčeva ul. 2. VSAKE ŽENE/ Naravno lepa, negovana, kakor je treba — večna želja vsake žene. Zdaj ima pravi pomoček — novo Elida Ideal-kremol Njene vrlinei izboljšana kakovost požlahtnjen vonj povečana tuba popoln učinek Ona se vleze takoj v kožo — odpravi, ker ima v tebi „h a m o m e I i s v i r g i n i c a" majhne poškodbe na polti, nečistoto in velike kožne znoj-niče. Ona je idealna podlaga za puder — varuje pred prahom, vetrom In slabim vremenom — napravi polt medlo in enakomerno lepo. ■ * Božičnica Vincencijevp konference. Vin-tencijeva konferenca je kakor druga leta tudi letos pripravila svojim pori pi rančem skromno bo-žičnico v Domu v Samostanski ulici. Zbralo se je ob lej priliki nad 850 revežev in brezposelnih, k i so prejela za božič majhna darila. Pred rnzrie-1 i t vi jo riaril je zbrane nagovoril kaplan g. Itabšek. Silvestrov večer lin priredil Družabni klul i dvorani Ljudske posojilnice. Jesenice Delavski božični prazniki. Po vseh industrijskih revirjih na zemlji, kjer dela in živi delovno ljudstvo, se v mnogočem razlikuje vse gmotno in duhovno življenje od življenja na deželi od življenja kmeta, kmetskega hlapca in dekle. Industrijski delavec nosi v srcu melodijo reških udarcev strojatva reelnih tehniških ved. njegov čas beleži ura, beleži minuta, zato je tudi delavsko srce prav malo sentimentalno, nego želi in ljubi tudi izven svojega dela pokretov, govorov in dejanj, ki prihajajo močno, ostro in odločno. Delavec je tudi kmet. kmetski hlapec, kmetska dekla, morda mnogo bolj izrazit delavec po meri delovnega časa. morda mnogo bolj izrazit proletarec po možnosti in meri plačila, vendar je njegovo doživljanje različno od doživljanja njegovega industrijskega delavskega sodruga. Ko pa pride bližina božične noči, praznika, ki ga praznuje vse ljudstvo ob svojih najbolj liričnih čustvih, ko prešine ljubezen in milina ludi morda najbolj mehaniziran« mi«li, se porodi tudi v delavskih srcih trenutek, ko poroma delavska duša izven sveta strojev, kladiv, ur in minut ven t božji, verni duhovni svet. Takrat se r enakem razpoloženju srečajo misli vsega delovnega ljudstva na zemlji in takrat se zlije v en čut tudi sicer različno njihovo življenje. Da, en dan praznika, ki ga doživi delavska duSa, preSine boli kot še tako dolgo zmehanizirano življenje za borbo obstanka — brez praznikov. Vsemu delovnemu ljudstvu, posameznikom in družinam v industriji in na kmetih želimo srečen praznik, praznik v Jicer težkem njihovem delovnem življenju. Vesele praznike vsem želi I02E KOŠIR. Jesenice manufaktura, modna konfekcija Delavsko predavanje. Na prihodnjem seatan-ku mož in fantov Krekovega prosvetnega društva bo predaval o Zvezi socialističnih sovjetskih republik tovariš A. Kuhar. Ker »i ob nepoznavanju tc slovanske zemlje sleherni ustvarja tako različna tolmačenja, vabimo vse katoliške moža in fante, da se predavanja poinoatavilno udeležile. Prelestno je preko gorskih velikanov razli valo svoje žarke zimBko sonce, ko so v nedeljo v visoko zasneženi in svečanostno razpoloženi Planici blagoslavljali ovo petelažno dependanso. V Imenu lastnika dependanse 8K Ilirije, je v lepih besedah pozdravil navzoče predsednik f. dr. Stane Lapajne ter nato prosil rateškega tupnika, kom. svetnika Lavtižarja, naj novo zgradbo blagoslovi: »Blagoslovili bomo ta naš novi dom, da bo srečno uspeval in srečo prinašal.« Gospod svetnik Lavtižar je nato opravil blagoslovitev, nakar bo Bi navzoči ogledali novo dependanso. Je to svojevrstna stavba, katere posebnost Je v tem, da je kljub najmodernejšim napravam, ki jo odlikujejo (centralna kurjava, elektrika, kopalnica, prhe, topla in mrzla voda itd. itd.), zgrajena popolnoma po pristnih gorenjskih motivih in najde človek v njej vso domačnost pri-prostega, a lepega in snažnega gorenjskega doma. Tako stavba, kakor oprava, v kateri se istotako odražajo sami gorenjski narodni motivi, delat8 vso čast prijektantu ln graditelju arhitektu Schellu. Obenem z dependanso sta bila v nedeljo Izročena svojemu namenu tudi vodovod in drsališče. Tudi ti dve napravi — čigavo naj bo to delo, če ne Bioudkovo — sta odlični pridobitvi Planice. Na gladkem in obsežnem drsališču, kjer Je te dni treniral samo Se naš prvak Dr. Schwab, bo v kratkem zavladalo naJživahnejSe vrvenje; tukaj bo namreč treniralo naša državna hokej - reprezentanca. Opoldne Je bil v starem domu Ilirije banket, ki je potekel v prav veselem razpoloženju. Med banketom Je govoril g. dr. Stane Lapajne, ki je I Veseli In zadovoljni •< počutite pri dobri kapljici, katero Vam stalno nudi 1 gostilna „LOVSlI¥" Gradišče 13 Cenik vina in i g a n j Pristni dolenjski cviček Štajerski Rizling..... Portugalec ....... Silvaneo........ Čajni rum ....... Slivovk« 45% . . . Brinjevec kranjski 459S Brandy (cognaol..... Bermet ......... Vermoutb ..,,.... a čez liter Din ulico: io-- lO-- io-~ 12-28-26 -30-4S--20--2S-- pozdravll pred vsem navzoče zastopnik ./.nih zlmskosportnih združenj in okoliških občin, lako zastopnika JZSZ g. dr. Cirila Pavlika, zastopnika obmejne čete g. poročnika Ljubo Derviša in druge. Posebej je pozdravil oba zastopnika Pokojninskega zavoda (posojilodajalec) gg. ing. Šubica in Slaniica ter vse one. ki so kakorkoli pripomogli k postavitvi nove dependanse; med slednje spada pred vsem upravnik Smučarskega doma g. Betelto. V imenu JZSZ je nato govoril g. dr. Ciril Pavlin, ki je Iliriji in njenim neumornim delavcem ob novi pridobitvi iskreno čestital. Vato so govorili še razni drugi oficijelni in priložnostni govorniki ter je vladalo v domu veselo razpoloženje vse do odhoda ua vlak. Nova tipa STANDARD RADIA Za Din 130 — naplačila Za praznike lahko vsak dobi, Kdor k „Tehnik" J. Ban/aiu stopi V palači Okrožnega urada Na Miklošičevi 20 se nahaja. Težka zimska hrana iu premalo gibanja so v zimskem času gesto vzrok slabe prebave želodca, čestih omotic, zaprtosti in nerednega črevesnega delovanja. Stare bolezni se vsled mraza zopet izraziteje pojavijo: hemoroidi, motnje v želodcu, zaprtje, zastrupljenj«, črevesna obolenja, splošno in prehitro debel jen je, glavobol, nespečnost, napeto«* telesa ter omotica. Posebno zrelejše in stareJSe osebe so tem nadlogam podvržene. >Planinka< gaj — Bahovec čisti ter tako deluje blagodejno na vse telo in na Vaše splošno zdravstveno stanje. Zahtevajte v apotekah in drogerijah izrecno le »Planinka« gaj — Bahovec, ki se ne prodaja odprto, teniveg le v zaprtih in plombiranih zavitkih po Di>iar 20.— ia z napisom proizvajalca: Apoteka Mr. hal. »vec. Ljubljana, g. I*. 3MMI/1S. XI. b. Cerkev sv. Družine v Mostah blagoslovljena Dva društvena jubileja v Trbovljah Ljublfana, 23. decembra. Kakor )a bilo ie v »Ponedaljskem Slovencu« roročano, 90 v Mostah v nedeljo 22. t. m. slovesno lagoslovili novo leseno cerkev sv. Družin«, ki j« sa vso Slovenijo posebnost, kar j« em,n".-, z/l. Ali t. Foevater. Po ofer:nr}.1n: Tlott; ■ uol,i>. zl. T Benz.. Tanitimi nrpn, al. T Omehermftt", • pil m<1*1: V«- božična, zl. p. H. Sattner V« praznil "'':»it» oh pol n «T. ma«a r blagoslovom, pri ka leni poio božične peaimi niuUh »tarejflth «Mad*tel lev • »pr emU e v an offik«,tr«. ••rkev, ker je edina dušnop&stirska cerkev, po->v«čena sv. Družini, in ker bo njen« naslednica — zidana — po ikofovi želji spominska cerkev na •vharistlčni kongree. Gorenja slika j« bila povx4t« med pontifikalno »v. mašo, katero ie opravil mil. g. prošt generalni vikar Ignacij Nadrah ob asistenci vseučiliškega trofesorja mons. g. dr. Josipa Ujčiča kot arhidija-ona ter gg. p. F. Ramška S. J., tupnika p. K. Za-krajika, šentpetrskega župnika Janka Petriča, g. J. Cudermana, ravnatelja salezijanskega Mladinskega doma na Kodeljevem g. dr. Blatnika ter več gg. bogoslovcev. Opoldanskega obeda pri »Ssdmici«, ki so ga visokim gostom in dobrotnikom nove cerkv« priredili odborniki cerkvenega društva, se je udeležila odlična družba. Izgovorjenih jc bilo v«č pozdravov. Po pozdravnih besedah g. ekspozita Miha Jenka je najprvo g. ban dr. Natlačen čestital Mo-Sčancem k velikemu delu, katero «o opravili, ter se mora tega dela veseliti država, vsak človek in katoličan Nato je g. prošt Ign. Nadrah poudaril, da [e s tem dovršen le prvi del naloge, drugi dei pa bo samostojna fara, kater« J« res potrebna cerkcv, ki pa jih danes ni tu: g. Franca Jakliča, slov. pisatelja, bolnega g. župnika v pok. Boršt-narja, škofa dr. Rožmana in nadškofa dr. Jegliča. — V imenu sestrske fare sv. Cirila in Metoda je lopo pozdravil svojo sosedo g. župnik p. Zakraj-iek; nadalje g. Al. Kocmur v imenu Vinc. konference in v imenu odbora z.a zgradbo cerkve na Kodeljevem, bivši župan občine Moste in sedanji obč. svetnik ljubljanski g. Jož. Oražem ter dr. Milan Perko v imenu Rdečega križa. Popoldne ob 4 so bile slovesne večernice, katere je ob obilni asistenci opravil vseuč. profesor mons. dr. Jo«. Ujčič. — Lep dan je bil, kakršnega je MoSčanccm naredil Gospod. * Krilev pot za novo meščansko cerkev je že prišel. Ob polnočnici na sveti večer ga bodo Mo- ščani tc lahko občudovali. * Pri polnočnici v cerkvi sv. Družine bodo tri sv. maš«. — Ob 9 dopoldne na sveti dan pa zopet tri. Na sveti dan bodo litanije ob Štirih popoldne. Pri tej priliki bo darovanje za moščanske reveže. Na Sv. Štefana bo sv. maša ob 6. in 9. popoldne ob 2 pa bodo litanije. Nov smučarski dom v Planici Pred par dnevi smo na kratko |wiočali, da bo na Štel; novo, dne 20. decembra proslava 25 lebiice starega in 10 letnice novega Društvenega doma. >.:i proslavo se delajo velike priprave. Dopoldne ob pol 10 se zberejo člani vseh društev v Društvenem domu, da odkorakajo z godl» in zastavami k sv. maši ob 10. Po sv. maši bo slavnostno zboiovanje v veliki dvorani Društvenega doma, de-klamacije, petje mladinskega zbora, slavnostni go-\or. petje mešanega zbora Krekovega |>evskega drušlva, popoldne ob pol 4 pa slavnostna predstava »Maitin Krpan«. Po igri pri aleljska zabava. Zgodovina, da smo prišli do Društvenega doma, je v kratkem sledeča: Po razbitju narodne sloge na štajerskem v letu 1, so našim društvom najete prostore od'x>vedsli. večjih prireditev nismo več mogli prirejati. Sedanji šeiitjederski župnik g. Lončarič si je zamislil graditi Društveni dom, a že z ustanovitvijo Kmetsko-delavske posojilnice je bil f Dr. Edo $!a«mer Ljubljana. '.S. decembra. Slovenski »zdravniški slan in obenem širok krog spoštovalcev dr. Eda Šlajmerja bo težko prizadela vest, da je danes ob 2 popoldne umrl ta splošno spoštovani in popularni zdravnik, nekdanji reformator kirurškega zdravljenja v Sloveniji. Dr. šlajmer. ki je dočakal 71 let, je zadnja leia bolehal za mučno notranjo boleznijo, za katero je danes povsem mirno umrl. Z dr. šlajmerjem se poslavlja od nas dober del zgodovine napredka naše medicine v zadnjih desetletjih. Rodil se je 8. oktobra 1«64 v Oabru na Hrvatskem. Po srednješolskih šludijah ie študiral medicino v Gradcu, kjer je promoviral I. 1888. Z dekretom deželnega odbora je bil nameščen 1.1891, služboval pa je od I. 1888 do 1. 1890 kot asistent na kirurgiški kliniki v Gradcu, od lelo 1891 do 1911 pa je bil asistent in primarij v ljubljanski bolnišnici. Po službovanj v ljubljanski bolnišnici Je opustil javno prakso ter se oprijel zasebne prakse in je operiral le v Leonišču. Spomladi leta i930 pa je opustil izvrševanje zdravniške prakse ter se umaknil v zatišje. Na graški univerzi je bil asistent pri prof. dr. VVickenhausnu, kjer si je pridobil moderno znanje o kirurgiji. V Ljubljano je prišel v času, ko je bil Se primarij kirurškega oddelka dr. Fuchs, ki še ni obvladal asepse in antlsepse. Šlajmer je bil v Ljubljani pivi. ki je uvedel stroge asepiične in antiseptične operacije ter je s tem dosegel velike uspehe ter takoj zaslovel med bolniki in ozdravljenem Bil je prvi. ki je z uspehom znal izvesti trebušne operacije, kakor operacije slepičec, želodca. črev in drugega drobovja. Ko je hil primarij, je uvedel Riinlgenov aparat na kirurškem oddelku. Sam je bil izredno vesten ter je zelo skrbel za bolnike. Kot zdravnik se je udeležil vojne ter ie dobil že pred vojno red sv. Save III. vrste. Do konca svojega zdravniškega udej-stvovanjo pa je redno veljal kol zdravniška avio- premeščen v drugi kraj. Nadrevizor gosp. Puše-njak nam je nato predlagal ustanovitev stavbinfk« zadruge, preskrbel je pravila in tedanji državni poslanec g. dr. Ivan Benloovič je pridno pri oblas ih posredoval. Leta 1010 je bila zgradba končana, dolga pa je bilo toliko, kolikor je zgradba velika. Akoravno je načelstvo zadruge pod vodstvom rajnega Ivana Zupana in sedanji župnik pri St. Juru ob Taboru gosp. Pečnak vse moči uporabil v p;id zadruge in še sam ob premestitvi z večjo vsolo skočil na pomoč, je šele povojni čas in razum o delo kateheta gosp. žmavca Jožeta, zdravnika gosp. dr. J. Ješterla, kaplana gosp. Gorogranca itd." prineslo, da se ni samo plačal ves dolg, nego tudi, da je prišlo do gradbe novega Društvenega doma. /-asliiga leh gospodov za kotoliško idejo v Trbovljah je velika, ker brez njih bi ne bilo ne starega in ne novega Doma. K proslavi vabimo vse nam naklonjene ljudi. rlteta prve vrste. Zagrebška univerza mu je za njegove zdravniške zasluge podelila naslov profesorja. Njegovo vilo, ki si jo je zgradil pred leti tik Leonišča, je kupilo Trgovsko bolniško in podporno društvo, ki je v priznanje temu odličnemu zdravniku nadelo novemu sanatoriju njegovo ime. Po prodaji svoje vile na Zaloški cesti se je dr. Šlajmer umaknil v šl. Vid. Zapušča vdovo, tri sinove v uglednih položajih in dve hčerki. Užaloščeni rodbini izrekamo svoje sožalje. Dr. Šlajmerjo naj sveti večna luč! Zdravniška zbornica in Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabila vse zdravnike, da m udeleže v čim večjem številu pogreba pokojnega dr. Eda Šlajiueria. — r*1i nifltu rtu On iifci dfc Kdor bi rad poznal tuje dežele in življenje po njih, kakor »a od blizu gledajo stotisoči slovenskih izseljencev, kdor bi rad poznal življenje, mišljenje, načrte, upe, veselje, uspehe, skrbi, razočaranj«, trpljenje slovenskih izseljencev, razkropljenih po vsem širnem svetu, naj si naroči slovenski izseljenski tednik, revijo „Duhovno ftrlfcnie" ki že tretje leto izhaja v Buenos Airesu. Republika Argentina, tn ima svoje dopisnike in sodelavce med slovenskimi izseljenci vsega svela, posebno odlično pa seznanja svoje čitatelje z razmerami v Argent;ni, deželi velike bodočnosti. Tedensko 32 stran:. Letno dve debeli velezanimivi knjigi Letna naroč. nina 70 Din. ki jih na naš račun nakažite Zadružni gospodarski banki v Ljubljani. Uprav« »Duhovnega življenja« Avalos 250 —g,y n nfrjm i i..^ <>- | rlntkov iz poslovnega poročila Privilegirane rlel- • nitke družbe za izvoz deželnih pridelkov kralj. 1 Jugoslavije, iz poslovnega poročila, ki je bilo podano v ponedeljek, ?3. t. m. na občnem zboru, posnemamo še tele podatke. Družba je poslovanje s pšenico zaključila z izgubo v znesku 1.23 milj. Din, poslovanje s koruzo pa izkazuje dobiček O.Oii milj., nadalie s fižolom 0.22 milj. V sadnem oddelku izkazuje kupčija s suhimi češpljami dobička K.:; milj., z marmelado in orehi v znesku 0.3 milj., dočim znaša izguba pri opiju 0.97 milj. Din. Ker p« je trgovinski minister dovolil, da se del režijskih stroškov opijskega urada v Carigradu ter \šj režijski stroški našega delegata pri tem odboru pokrijejo iz raznih fondov, se je ta izguba zelo zmanjšala. Odpisov je družba izvršila lani z.a 2.00 milj., dočim so v prejšnjem poslovnem letu znašali odpisi 8.24 milj. Din. Odpisi v zadnjem računskem zaključku se nanašajo največ na posle iz prejšnjih let. ..... Med drugim omenja poslovno poročilo, da je družba lani likvidirala svoj vinski odsek ter podružnico v Skoplju. O vsotah, ki smo jih dobili na račun preferencijala, družba ne daje natančnih podatkov, pač pa navaja postavko 28.95 milj. Din, kar predstavlja neplačani preferencijal iz izvoza v letu 1934-1935. Ko bo ta vsota plačana, prnvi družba, bo iz nje formiran intervencijski fond. Bilanca družbe izkazuje zmanjšanje fondov od 0.8") na 0.17 milij. Din. istočasno pa sta vnesena dvn nova fonda med pasivi: rezerve za odpise ilubioz 10.8 in rezerve za odpis dubioz žitnega režima 30 milj. Din. Upniki so se zmanjšali od 73.3 na 36.64, menični akcepti pa povečali od t na t8 milij. Din. Med aktivi se je gotovina zmanjšala od 2.6 na 0.7, nova je postavka boni fin. ministrstva v znesku 8 milij.. nadalje je hilancirano blago s 17.3 (23.5) milij.. dolžniki pa so izkazani s 55.8 (66.1) milij. Din. Izpremenjen je način sestavljanja izgube in dobička. Osebni izdatki so narasli ort 2 4 na 2.8. upravni stroški od 0.8 na t 2. režijski stroški pa od 1.26 na 2.23 milij Diri Družba izkazuje za poslovno leto 1031-35 čisteča dobička 85.401 Din, dočim je znašal prenos dobička iz 1933-34 48 733 Din. Predlog zakonn o proizvodnji in Izkoriščanju električne energije. V gradbenem ministrstvu se je izdelal predlog zakona o proizvodnji in izkoriščanju električne energije. Novi zakonski predlog ureja vprašanje pristojnosti, odn. pridobitev načelnih in gradbenih dovoljenj, pravic za vodenje elektrovodov, vprašanje normalizacije in tipizacije varnosti električnih naprav, favoriziranje potrošnje domačih goriv, podpore zasebni iniciativi, tehniko kontrole nad podjetji in končno vprašanje uvoza in izvoza električne energije. Kot je Iz ča-sopisnih vesti razbrati, bo novi zakon urejal tudi razmerje med potrošniki in električnimi podjetji ter bo favoriziral zasebno iniciativo. Uslnibenski davek. Davčna uprava Ljubljana razglaša, da morajo vsi delodajalci, ki plačujejo uslužbenski davek v davčnih znamkah, predložiti v teku meseca Januarja t pregled knjižice zn uslužbenski davek. __ Pred rnilanjem diskonta v C8R. V zvezi s splošno akcijo za znižanje obresti bo tudi češkoslovaška Narodna banka s 1- januarjem znižala obrestno mero od 3.5 na SX. Borza Dne 2fl. decembra. Denar ska pezeta je v Zagrebu in Belgradu notirala 6.80 blago. Ljubljana. Amsterdam 2073.45—2068.04, Berlin 1754.53- 1768.41, Bruselj 737.83—712.89. London 21586—217.92. Curih 1423.00—1480.07, New York 4352.66 4388.98, Pariz 289.07 - 290.51. Praga 181.60 do 182.71- Curih. Belgrad 7.01, Pariz 20.305. London 15.1975. New York 308.375. Bruselj 51.90, Milan 24.75, Madrid 42.10. Amsterdam 208.85, Berlin 123.80. Dunaj 57.50. Stockholm 78.3625 Oslo 76.3626, Kopenhagen 67.85, Praga 12.77. Varšava 58.075, Atene 2.90, Carigrad 2.45. Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.70. Buenos Aires 0.8375 Vrednostni papirji Tene.enca je bila nekoliko slabša, kar se je poznalo posebno pri vojni škodi, dočim v ostalih papirjih ni bilo znatnih izprememb Promet je bil siab. Ljubljana. 7% invest. pos 75—77, agiarji 43 do 45. voina škoda promptna 357—300, begi. obv. 60.50—61.50, 6% Bler. (»s. 80.50—81 50. 7% Bler. pos. 70—71. 1% pos. Drž. hip. banke 75—77. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 78 bi., agrarji 46.50 bi., vojna škoda promptna 357—359 (859). 12. 357—359 (375, 3GO). 3. 860 blago, begi. obvez. 60- 61, dalm. agrarji 59 61 1% Bler. pos. 71 bi., 7% stab. pos. 75—78. — Delnice: Priv. agr. banka '239 242. Trboveljska 125 130. Osj. sladk. lov. 130 bi. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 78.25 do 79 (78.50), vojna škoda promptna 357 50—358 (359. 357). 12. 357—358 (359. 358), begi obvez. 61.50 blago 164). dalm. agrarji 62- 62.50 (62.25), 8% Bler. pos. 80.50 81.50, 7% Bler. pos. 71.75 blago (71.50), 7% po6. Drž. hip. bnnke 77.50 den., 7% stab. jjos. 77.50 den. — Delnice: Narodna banka «400-(>500 (6400). Priv. agr. banka 237.50—28(1 (•249, 238). 2itni trs Položaj je za koruzo nadalje čvrst, ker so d< vozi zelo slabi, poleg lega pa je povpraševanje, posebno iz Južne Srbije, znatno. Cene pšenice ii koruze so ostale neizpremenjene, povišale |in so se cene moke za 5 par pri kilogramu Na ljub ljanski borzi so ostale notacije neizpremenjene. Novi Sad. Koruza: bč.. srem. in ban. nova 106 -107. Otrobi: bč., srem. in ban. 83-87 bč ladja ne notirajo. - Vse ostalo neizpr. Tendenca vzdržana. Promet slab. adi o Zaradi znižanja notacije dinarja v Curihu od 7 02 na 7.01 je na naših borzah Narodna banka zvišala tečaj Curiha na 14.2S-143007, nadalje so povečani tečaji Amsterdama, NewDYoT*n in Prage, dočim ao popustili tečaji Berlina, Bruslja in Pariza. .... . x„. V zasebnem kliringu je avstrijski Šiling na ljubljanski borzi narastel na 9-9 10. na zAgrebSk, borzi na 9.05-9.16, na belgrajski pa na do 0.0556. Grški boni so notirali v Zagrebu 29.o» dn 30/325. v Belgradu pa 29.65-Angleški funt je v Zagrebu narastel na span- Programi Radio Lh*b*iana t Ker so miši čiitatelji prejeli v u«*Jeljski S tt) v lika kot prilogo vos podroben program radijflke oddajne postaje v Ljubljani dobo od 24. tlo 31. decembra 1935. /.alo no priob^njemo programa /,n božiftne praznike. Drugi programih Torek, U. decembra. Belgrad: 19.»J Zagrt-b. — 22.30 Božične pesmi (plošči Zagreb: 19.15 Orgelski konoort. 1SU1I B.:-ž m- pesmi. — 20,30 Godalni kvartet. — 21.30 Bofičnj o bi.- nji sin rili narodov. 22 Božične pesmi ra/,nlh narn - ^.25 Tr^n .. ?1.25 Pl e» • i a ?rinfb« ro Znhavna Tlnabn. — Tr*f MIlan. 17.'5 P! l-»*e\oHF.fi1«> -.me"r1 V- — 19 55 Od 1»a|ka do hnlVe ...................................Vedbal. — 21.15 Bo-Ji'*na novest. -vrir^rii. s« litlfT 02.30 T ahka irlaš-ba. — Braff*'"ra: '9.10 Sb»v».;ek 7>mnnrn,ie ^ 15 K»>niiriber"' thlava: 19 W Prenos eee^e Fre!-r' f1t5f — Lln*k": 19 Svečan koncert. — 20.15 17 nen^Akib tvper — -,1 30 Pe ster koncert — Prankfvrt: 19 Kmet.Hka 'eiren-Ui. "0 T7 m>er. - Vuttaart: 19 Framkfnrt. Vynaknrn: if Mod^rt -- nevni nflmihen-ftk« retrt*k. *(*. decembra. Rclfrrnd: 19 50 Vai^ne _ 9T1 Klavlrv*'H Imnoert. l10 35 TT.meeri nrk«. strni-iA >ra11eve enriV - :w.40 Pb-»n-i ..In^hn _ 7,nireb: BelsTftd. ^ Pi««=en ••' •»bn H >,<"'>: 17.25 nnna.lc;ke nenvi. Hi Vien ' ••vf.-o---' ,-.oln"'- netlem. Pr»«t.n. ?2.in pr»~-m'. 1 ^ " *>»" 'in •>« hal:'. 24 '*0 Ple na tr1n»lw» (pl, 19.R^nti TUcI-en«. - ' '-11 " ■' _ fljtoba. — II Clg&nAka - liti Miiau: 17.i5 Petje. — 20.25 I/, operot — 21.40 Kotmirna srliiisba. R-lm-Bari: 17.15 Komorna Kia»et.ie. 20^' lris, opera, Maseaprn' Prana: 19 3n FV»>r» <"nrlo-, <►;« Verdi. J2..55 PloS*e. Brno: 19.10 Boži.'ne iiesnii 19.30 HannAka lepomla. Orke>!ralna flaabn 21.30 Pe*tra glasba. Bratislava: 10 10 Srnniel 19.45 Igrn. — 20.10 Francoske božične pesmi. \'aršu>-a: 20 | Klavirska glasba. 20.20 Pestra nra. 21 Beli ma'.u:-i opt^reta. Lehar. - 22.15 Plofit-e. -- Berlin: 20 Turaiidot opera, Puccini KSnlgaberg: .0 Pester ve'er Hamburg: 20 Clivin, opereta, Do^tal. "rati-lavu 20 Kdniifsborg. - Lipsko: 20 Plnsnn trla^ba Frani furt: 20 Plesna gl. Stutgart: 20 Plesna irlasba. »1 'M) Tjfra. — Monakovo: 10.10 Štarobavarski božič. — 20.10 T:rra — 21.10 Nordijska nT a. Nci&ntirklla. IJubiinna 1 Sočno tluibo imajo lekarne: tlanivi: mr. Iyen^tek ; Re-fdjefva ce»la I: mr. Bahovoc, Kongresni trg 12 in i inr. Komotar. Vič-: Jn'ri: dr. Piccoli, TyrSeva cll '.V Unrfmm nnttrr/1)/. 1/' IM Žll5'?».nc ci" K' n! nnv7,.l'»t. Ob "tO: Prr jfmrn/nni mod. Pveniitera. Iz.vimi. 1 (Sel**U>tt v, decembru "l> IS- Plr. r S«nun T/ven. 7/iu f.nne cen" .»t M ntr n«.-i>lol 'Ib »i: l'rrt«. M VUPUIP-KO Gl RDM 1ŠC I Torel;. .M ilccenil.ra Znnrtn. SmhIh •» h.....ullirii ..1 'S- •' •!'■> vs.lie Z«.||.'i Sr,, Ih ,i'. T : f. ■ -m' ra l'r • .. f ei:- ■■.. ......miI.'11 .,1, I.',: Ob ./<»;,id<-< nt, Ifri:' licu« Zlitf.ie _ Sjiott= Sodobna telovadba Vsi športniki so danes ž«' uvideli potretio i>o telovadbi ali bolje rečeno po neke vrsti pripravljalnih vajuh potoni katerih morejo čim lažje in čini preje priti do one višino, ki jo potrebujejo v svojih specijalnih športnih panogah. Tc vaje imenujemo danes gimnastiko; ž njo so buvi ie precej veliko število športnikov in tudi takih, ki jo goje samo rudi svojega zdravja, je vedno s'ei je. Toda čisto sunili gimnastika, lo se pravi samo taki vaje, ki jih izvajalno brez orodja, so za danušnj 'ga športnika, na katerega se stnv i jo vedno večje zahteve, mnogo premalo. Poleg modernih gimna>ti6-nih vaj moramo vzeti še talno telovadbo, vaj' z medicinsko žogo. razne lestve in skoke preko orodja 111 zaprek, ludi telovadnega orodju le- sinemo izpustiti. Oriidun telovadim — poezija lelrsa. ln to za oba spola. Kdor Je videl današnje vrhunške telovadce ali telovadkinje izvajati moderne vaje, ta se je moral prepričati o resničnosti te trditve. Ce so preje predbacivali orodni telovadbi, da so te vaje nekaj izumetničenega in m telesno v/gojo nekaj enostranskega, tega danes ne morejo več. trdili. Nazaj k naravi je geslo vseh modernih propagatorjev telesnih vaj in tinti med orodnimi telovadci je močno odjeknil la klic. Orodna telovadba se je s|Mipolnila s tnkozvuno naravno orodno telovadilo, pri kateri sluzi orodje za zapreko in pri kateri se ne gleda na lejx> steg-njene ude ali nn uleknjen križ, ampak iitrenii ta telovadba predvsem za tem, da se znpreka preskoči, prepleza ali se teče pod njo, oziroma po njej. To so upeljala vsa sodobna telovadna in sjiorlna društva, in mladine ne smemo siliti na orodje, ne dn bi preje predelali nekaj vaj Iz naravne orodne telovadbe. Otroci v nežni mladosti pa se morajo samo z naravno orodno telovadbo baviti. Senzacija za športnika Moške srajce ir specialnega večbarvnega tricot-blaga Dobe se v vsaki boljši trgovini z originalno etiketo „P>0Dica" KUPUJ DOMAČE BLAGO! Če pogledamo svetovne mojstre v orodnih vajah« vidimo, da so dosegli neverjetno vi&ino. Isto velja tudi ženske. To, kar je bilo pred svetovno vojno nemogoče, je danes nekaj čisto samo po sebi razumljivega. Dandanes vidimo telovadkinje izvajati najtežje in najsmelejše gib«- z največjo fi so in sigurnostjo. Svojih moških kolegov sicei ne morejo dosegati, ker njihova telesna konstrukcija tega ne dopušča, vendar so njihove izvedbe danes na taki višini, da jih oni, ki jih že delj easa ni videl, naravnost občuduje. In pri moških? Tu je nastal zadnja leta popoln preobrat. Tako se je usmerila sedaj moderna orodna telovadba, da ji je odprta najlepša bodočnost. Najboljši dokaz za to trditev so ravno olimpijske igre. ki se vršijo prihodnje leto v Berlinu in za katere je prijavljenih nit manj kakor '23 narodov. Kekord. ki še ni bil doslej dosežen na nobenih mednarodnih tekmah. Edino orožje, ki ga uporabljajo nasprotniki orodne telovadbe, je to, ko pravijo, da se morajo telovadci posluževati orodja in da so pri tem navezani na gotove predpise. Saj bi mogli potem o skokih v vooJ naj prine_s<> vsak kompletno opremo Zbira-liA^e 7,a dame Je i*«>o!dne ob 14.15 na i^t-em prostoru. Interaonti, ki se ni«o $e prijavili, naj pridejo drirnktno na z.birnlifte* S K Ilirija (Smučarska Hekcija). Naprošajo se Alani, ki bi /.eileli startati pri snmAkem teku KK Ko rotana, dine 2fi. t. m., da se oglasijo v avrbo ureditve prijav, danes popoldne ob 17.30 v iwwebni soM kavarne Evrope. Smučarnki tečaji SPI). Slovensko plaini:nrtKo aru Stvo priredi 7,a lioiič-ne i»ra7,nijce l«n knsne.le rav.ne mini r-amke tečaje in aicer: v čami od 25. deee.mbra «1e 1. januarja pri hotelu Sv. Jane7. ob Boh ln .Iskani jezeru /m 7.a!«tvom učitelja JZSZ i>. .lele_ niča, v ko«>i na Veliki planini, v ra*tn twl 2, do 10, ja n n ar Ja 1930. V k<»*i na Velik.l Planini b«i stalno na ra/. l>olago smnAlii nčdtolj od '2fi. divombra 19.V dalje. Inle resentje plačalo minimalno učnino. Bnaiko bo v l>oitiu na Krvavcu oi1 2. januarja fla.lje na r«7.po|,igo smeAki učitelj Vne |Hxlrobne informaoije dobite v pl«nrni SPD v Tijubl.laflvi na Alaksamlrovi c«v*ta 4/1. Skupinske smučarske izlete namerava pri redil ti Slovensko pljtttvinKko druAtvo v T«Jubljolnoma isiuriene «*ieu'a.J-rlaninoe. SPD v Ljubljani vabi izvef.bane smučarje planinee, da se nemurai>ljati tm »kakadnloo ir»' ninge o^lno^no /a Javne prire«H<1ve. naj v «v*h< do«y>vora nemudoma obrnejo nn simičarsko sekcijo M rile. S'.aknln^ea l>o od dne 7noora na ra/.i>o!airo sht, • tn i m klulvMii, k'i IhkIo sklenili « MmnčaTsko sekcijo Ili rije /.n to potrobno r»ocrodlw. SK TUrljn Zajfrte planinske koče. Staničeva Iti k*«'i< pri Sedmerih jcerih lxvjta čet/, prav-nikt' zaprti vuled pvei. elLkih Rdeči kardinalski biret in klobuk Najvišja ženska sveta je neka Elza Diovmjm. kt je te dni prišla v London. Visoka je 2.55 in '''udi njena seslra je taka velikanka. Dolga pot v smrt Iz Londona poročajo: S parnikom se je iz daljne Nove Zelandije pripeljal star slep mož. Starček je bil že 40 let docela slep, ni ne bral ue pisal, celo svojih sinov ni več poznal, ker ni več vedel, kakšna sta. Ta mož je torej prišel iz Nove Zelandije v London po vid. V VValesu namreč živi zdravnik, ki je sloveč operater za oči. Ta zdravnik so piše dr. Thomas. K njemu se je napotil slepi starček. Dr. Thomas je odstranil eno bolno roženico ter jo nadomestil z drugo, zdravo, katero je vzel drugemu bolniku, kateri je oslepel zaradi drugega vzroka. Eno oko je res spregledalo, drugo pa je bilo docela otrplo in izgubljeno. Mr. Blair — tako se je pisal starček — je res spregledal in se po 40 letih zopet veselil življenja. Ostal je še nekaj časa v Londonu in si ogledoval ondotne znamenitosti. Nato ga je pa prevzelo hrepeneje, da bi videl tudi svojo domačijo in svoje drage. Kupil si je že vozni listek do Nove Zelandije, ko mu je nebo prekrižalo račune. Tik pred vhodom se ga Je lotila hripa. Tri dni in tri noči so ga zdravili trije zdravniki, ki mu pa niso inogli pomagati. Mož, ki se Je tako daleč, pripeljal iskat zdravja, je tik pred vrnitvijo moral nastopiti še daljšo pot v večnost. Zaklad v slepiču Nekega iskalca diamantov v Johannis-burgu v Južni Afriki je začelo pred časom silovito zvijati v trebuhu. Občutil je neznosne bolečine ter je moral k zdravniku, ki js ugotovil vnetje slepiča. Iskalec diamantov se je moral podvreči operaciji. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu kmalu izrezali slepič, v katerem pa je tičal prekrasen diamant, ki je povzročil vnetje slepiča in ki so ga zd ravniki začudeno ogledovali. Iskalec diamantov je namreč našel na diamantnem polju ta dragulj, in ker ga ni mogel drugače skriti pred lastnikom polja, ga je kratko-malo pogoltnil. Strokovnjaki pa si sedaj belijo glavo, kako je mogel tat zatajiti diamant pred rentgenskim aparatom, s katerim vsak večer da podjetje pregledati vse delavce na diamantne mpolju. Zdravilo proli morski bolezni Na svetu je mnogo ljudi, ki bi bili srečni, ako bi se znanosti posrečilo odkriti zanesljivo sredstvo proti morski bolezni. Vesti, da se je medicinski znanosti to že posrečilo, se vedno pojavljajo, toda vedno se izkaže, i nobeno lako zdravilo ne velja. Iz Švedske pa prihaja poročilo, da se je nekemu tamkajšnjemu zdravniku po dolgoletnih poskusih vendar posrečilo odkriti zanesljivo zdravilo. Zdravilo je sestavljeno iz beljakovin, ki jih vbrizgajo v telo, kar povzroči, da človeka ne napade morska bolezen. Iznajditelj jo dr. A. Wassen, ki je tudi sam že temeljito preizkusil to sredstvo. S svojo družino je namreč odšel na dolgo potovanje po morju ter je ugotovil, da njegovo zdravilo učinkuje celo v najbolj viharnih dnevih, zakaj nihče od njegove družine ni zbolel na morski bolezni. Anekdota Mlad meščanski gospodič, ki še nikdar ni prišel iz mesta, je obiskal svojega sorodnika na kmetih. Kmet je vodil svojega gosposkega gosta po svoji kmetiji ter mu razlagal kmetijske zadeve in težave. Vsega tega pa meščan ni prav nič razumel. Končno sta prišla na lep travnik. Kmet je dejal: »Ta-le travnik mi dela sive lase. Kako lepe dohodke bi dobival z njega, ko bi mi krti vsega ne razrili.« Gosposki fant iz mesta pa jc modro menil: »Temu morete odpomoči; treba jo travnik le tlakovati, pa bo!« >'el blodi v suegu. V Alžiru ic zapadel sueg m kamele uiorujo hoditi po snegu. ("'e je res ila postanejo pesniki in komponisti slavni šele po .-.mrli. potom volj,t to gotovo za pesnika in komponista te naše pesmi, za Mohra in Gruberju. Dober dan. striček Ivan! čudno, da se v tem vremenu ne bojiš prehlada!« Navada novo imenovanim kardinalom pošiljati kardinalski biret, izvira še iz srednjega veka. 'IV-daj so pošiljali papeži kardinalski biret cerkvenim knezom, kateri so prebivali v inozemstvvu, ali pa so zaradi bolezni bili prisiljeni ostati doma. Tako je 1. 1536 tedanji kardinal Caraffa poznejši panež Pavel IV'., sprejel kardinalski birot v bolniški sobi. To se Je pozneje še dogajalo. Kardinalski biret prinese papežev ablegat, nakar ga papežev legat novemu kardinalu posadi na glavo. Od 1. 1801 se je tej delegaciji pridružil še častnik papeževe nobelgarde. Tozadevna določila jo izdal papež Pij VIL, kateri je ustanovil tmli nobelgardo. Apostolski ablegati — tako se imenujejo tisti legali, ki morajo prinašati kardinalski biret — so bili v preteklosti imenovani iz vrst papeževega a'i pa kardinalovega sorodstva. Papež Pave] III. je 1. 1.530 poslal svojega nečaka Piera Luigia Far-noze. parmskega vojvodo kot ablegala Francoski general fiiraud pa je sprejel kardinalski biret leta 1773 iz rok svojega brata. Od papeža Pija VI. pa je navada, da so imenovani za ablegate auditorji nuncijatur tiste dežele, kjer imajo novi kardinali svoj sedež. Tudi apostolski nuncij je tn in tam večkrat moral vladarju, pri katerem jo bil akreditiran. izročiti kardinalski biret za kardinale, ki Tekmovalne naprave sredi). Sveta noč9 blažena noč! Zgodovina ie lepe božične pesmi Ko bomo v teh praznikih kakor vedno, tolikokrat peli in slišali to pesem je dobro, če vemo. odkod je in kako se je tako zelo razširila. Ta stara pesem, ki nas vedno znova gane in ki je v tako tesni zvezi s prižganimi lučmi, ta pesem se poje danes po vsej zemlji. Pred leti so hiii precej needini glede komponista te pesmi. Danes pa imamo kljub legendam o nastanku te pesmi ohranjen rokopis komponista, ki je svojo pesem poslal 30. decembra 18.54 na kraljevski dvor v Berlin in s tem imamo po-popolno gotovost o njenem nastanku. Povod za lo pesem je bil precej prozaičen. | Orgle v javni cerkvi v Obemdorfu so v I. 181H i zaradi vlage v cerkvi odpovedale ravno okrog božiča, lako da bi morala bili polnočnica brez slovesnega orglanja. Da bi lo pomanjkljivost vsaj za silo nadomestil, je tamkajšnji kaplan Jožef Mohr spesnil preprosto božično pesem, ki jo je nesel svojemu prijatelju, učitelju v sosednem Arns-dorfu, kjer je bil učitelj obenem tudi organist. Ta učitelj je bil Franc Ksaver Gruber (rojen 25. novembra 1787 v Untervveissbergu. umrl 7. junija 1863 v Halleinu), ki je še tudi pozneje deloval kot svetni in cerkveni glasbenik. Njega je naprosil Mohr. ila bi njegovo pesem uglasbil za dva solo speva poleg zbora in za godbo namesto orgel, ki so bile takrat pokvarjene. Gruber se je hilro spra- vil na delo in ljubeznivemu besedilu vdihnil tudi življenje v melodiji. Nato je nanovo komponirani tekst hitro nesel prijatelju, tako da so pri lisli polriočnici že prvič peli »Sveta noč, blažena noč«. Mohr je pel tenor in spremljal s kitaro, Gruber bas, zbor pa je ponavljal po zadnji kitici zadnje štiri takte. Tista cerkev danes sicer ne stoji več, sloji pa še hiša pesnika in komponista te pesmi! Ljudje, ki so pobožno poslušali to pesem prvič pri tej polnočnim, si pač niso mislili, da so pri prvem izvajanju pesmi, ki se bo kmalu razširila po vsem svetu. Samo Gruberjevav žena se zdi, da je to malo slutila, ker je rekla nazaj grede svojemu možu: »France, tole bodo še peli ko bova midva že zdavnaj v grobu.« Kar je Gruberjeva žena le rahlo slutila, se Je se v voliko večji meri izpolnilo. Preprosta božična pesem je šla po vsem svetu. Seveda sc je pri tem spremenilo besedilo in tudi melodija, loda pesem je bistveno ostala ista. Pohod te pesmi po svetu se je pričel tako, da je prišel v Oberndorf neki tirolski orglar iz Zlllertala, popravljat stare orgle. Orgle je popravil. potem pa vzel s sabo tudi pesmico, ki je na Tirolskem, kjer tako radi pojo, našla prav primerna Ha. Odtod se Je razširila po dveh sestrah iz Zlllertala, ki sla Imeli trgovino z rokavicami, v Leipzig, kjer sta ohedve sestri, skupaj s svojima bratoma na tamkajšnjem sejmu prepevali to pesem. V Leipzigu je ta pesem vsem zelo ugajala in se odtod razširila po vsej Nemčiji pod naslovom: Narodna pesem iz Zallertala, ali Tirolska narodna pesem, ali Slara tirolska božična pesem. Ko se je razširila po Avstriji in Nemčiji, Je prišla tudi čez meje nemškega jezika, na Angleško, na Francosko, in kot »Sveta noč, blažena noč« na Slovensko. Prevedena Je celo v kitajščino in esperanto, pod Himalajo jo pojejo izpreobrn jeni Indijski otroci v hindustanskem jeziku, arabski dečki jo pojejo v Sudanu. Indijanci na ekvatorju Južne Amerike, v Afriki pa Katri. V svetovni vojski so jo peli od Rusije čez Francijo do Anglije, od Severnega morja do Macedonije, podmornicah in na tirolskih in italijanskih Alpah, v strelskem jarku in lazaretu, povsod se je na sveti večer razlegala »Sveta noč, blažena noč«. Ir tem trpinom jc ta pesem prinesla za par trenotkov pred oči del doma, očela, mater, ženo, družino in v duhu so gledali, kar jim je bilo na zemlji najdražjega. legat tako rekoč zastopa sv. očeta, kateri novo imenovanega kardinala |io tajnem konzistoriju obdari s kardinalskim biretotn. Legati so bili prvotno apostolski nunciji, ali pa katoliSki deželni knezi, kateri so imeli starodavne predpravice, da so smeli svojim nuncijem posajali ua glavo kardinalski biret. vendar so že ludi tukaj bile izjeme. Lela 1780 je papež Pij VI. imenoval za legata kardinala princa Auersperga. Tedanji cesar Jožef II. pa je bil medlem obolel, vsled česar ni mogel sprejeti dolžnosti papeževega legata. Zato je bil za legata imenovan dunajski nadškof kardinal Mi-gazzi. Ko Je Gregor XVI. 1. 1833 imenoval za kardinala beneškega patrijarha Jakoba Momico, Je novi kardinal sprejel kardinalski biret iz rok ablegala, a na glavo si ga je postavil sam. Toda tudi rdeči kardinalski klobuk so včasih podeljevali obenem z biretom. Kardinarski klobuk prav za prav sme postaviti novemu kardinalu na glavo papež sam v javnem konzistoriju, ki je nalašč za to sklican. Tega pravila se lahko izognejo le kardinali kraljevske krvi. Izmed treh kardinalskih klobukov, ki jih je papež poslal, je prvega nosil kardinal Albert Avstrijski, Maksi-niiljanov sin, katerega je 1. 1.577 papež Gregor XIII. imenoval za kardinala. Drugega je isli papež eno leto kesneje poslal kardinalu Karlu Lotrinškemu, svaku francoskega kralja Henrika II. Tretjega pa je nosil Rudolf Avstrijski, bral cesarja Franca L od 1. 1810. Slavnost izročanja kardinalskega bireta je zelo slovesna. Pred izročanjem bireta je navadno pontifikalna maša, nakar papežev ablegat nagovori legata, ler mu sporoči, da mu je sv. oče izročil časlno opravilo. Nato mu izroči papežev breve, katero se prebere. Legat nalo sprejme iz ablega-tovih rok biret ter ga posadi na glavo novemu kardinalu. Slovesno opravilo se zaključi s petjem zahvalne pesmi, katera se zapoje po zahvali novega kardinala. Da je rdeči kardinalski biret prvi simbol visokega dostojanstva knezov rimske cerkve, kaže globoko spoštovanje, s katero se ta biret sprejemlje. To pa dokazuje tudi dejstvo, da se je iz velikega spoštovanja marsikak velik mož branil sprejeti tako odlikovanje, češ, da je nevreden. Na drugi strani pa je mnogo zaslužnih mož v vseh stoletjih lo dostojanstvo spoštljivo nosilo ter ga varovalo vsakega oskrunjenja. 20 novih kardinalov je Imenoval sv. oče v tajnem konzistoriju. Kakor znano, je sv. oče v konzistoriju imenoval več novih kardinalov med njimi tudi apostolske nuncije v Madridu, Parizu, v Varšavi in .ia Dunaju. Vsem novim kardinalom po stari šegi iz-roče rdeči kardinalski biret v bivališču njihovega dosedanjega delovanja, in sicer ga novim kardinalom izroči vsakokratni državni poglavar. Na SpanBkem, v Avstriji bo sedaj prvič predsednik republike opravil to nalogo, katero sta včasih opravljala avstrijski cesar in španski kralj. Tudi na Francoskem se bo sedaj, odkar so obnovljene diplomatske zveze s sveto stolico, prvič zgodilo, da bo predsednik francoske republike novemu kardinalu prinesel kardinalski biret. Sicer je že leta 192.5 tedanji nuncij Cerretli bil imenovan za kardinala: ker pa je tedanji predsednik francoske republike Doumergue bil protestant. Je to ceremonijo opravil pariški nadškof. Pač pa bo predsednik poljske republike Mošički sedaj že drugič opravil ta slovesni akt. Predsednik Mošicki je prvič prinesel kardinalski biret kardinalu Lauriju. kaleri je za sedanjim papežem Pijem XI. postal apostolski nuncij v Varšavi. Lauri je bil imenovan za kardinala 1. 1926. prebivajo v listi državi. Pri sedanjem konzistoriju pa so že po več ko 100 let slari navadi opravilo oblegata izročili avditorjem pri raznih nuncijatu-rah. Le na Dunaju so napravili izjemo, ko je nuncij kardinal Sibilia mogel sprejeti kot ablegala svojega brata. Ko se prebere »papežev breve; in novo imenovani kardinal priseže, sprejme apostolski delegat, ali pa legal biret iz rok ablegala. Pri tem Srečne boliine praznike/ Nova ljudska kuhinfa LJubljana — Voinjakova ulica 4 dohod v lBto il OosposTailke ceste pri Al. 19) Vam nudi: Dla kotnpjelno kosilo s govejim mesom, pefenito ali močnato .... 4-—. 8—. •'— Večerjo........4-—, 0- JtbonentI: kosilo tn vef.Br)a po liblrl >•—, 10 — Dnevno ob vsakem Času as raz-poiago: goiat, vampi, oliare, kisla Juha 1. t. d. . ... 2.50, »•— Po naroČilu vsakovrstna nueCnu Jedua......i-—, ••— kava, ca], kajt&o.....160, »•— mleko toplo, veliko . . , , 1 — kompotl ra?al.....1« mocc&ia Jedila.....2 — DomaČe uesteuine! Olsta svinjski mats Zajutrek ob 6 — kosilo od 11 16 - veierta od 18—21 Zu obilen obisk ln »oskusnjo ste vabljentt Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za 'Slovenca« »Dorao-liuba* in .Bogoljuba« naročate inserate in dobite razne tnlormaciie — Poslovne ure od pol 8 ziu-trai do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne Teletousks Številka 1030 JOSIP KAGER izdelovalec dragubev ln zlatnine preje ▼ Vetrimski ulici 30 s« nahaja sedaj * Maribora, HlkloSKeva al. 4 t V bolesti javljamo tužno vest, da le naS nepozabni sla, brat, stric, gospod Jakob Gabrič mornariiki narednik 22, dco. v »plohti bolnišnici v Ljubljani, previden s tolažili sv. vere, v 28. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil dne 24. dec. popoldne iz splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Krilu. Kranj, dne 23. decembra 1935. Družina G a b r i i. Nai ljubi papa LUDVIK SMOLE btvil trgovec ia župan občine Sevnice nas je danes, dne 22. decembra ob četrt na devet zvečer, po dolgem trpljenju, v 80. letu svoje starosti, previden s sv. zakramenti, za vedno zapustil. Pogreb nepozabnega pokojnika bo t torek, dne 24. decembra 1935 ob pol treh popoldne iz hiSe žalosti, škrabčeva ulica št. 4. V Ljubljani, dne 23, decembra 1935. Berta Smole roj. Juvančič, soproga; Fred Smole, Leo Smole, Berta Knail, Danica Biber, Nada Kmet, otroci; Leo Knall, Sergij Smole, Leo Smole, Petka Biber, Jazi Kmet, vnuki In vnukinja; Emlna Smole, suaha; dr. Josip Knall, zet — in ostalo sorodstvo. Ko božično drevesce zašije u mili svetlobi . . . nc pozabite, da bo Vaše drage najbolj razveselil aparat Standard R&dftM • i Kristalno čisti zvok Vas bo očurai I Naša belgijska tovarna C.arbopaque(f v vsako gospodinjstvo! Lesna trgovina BRANKO MEJOVŠEK premog in drva en gros in en detail. MARinOTL Tattenbnchova ulica 13. Tel. 24-57. Kompletne smnči iz pravega tforskeda lesena. za odrastle. s palicami in vezavo od 130 dinarjev, za otroke od 90 dinarjev naprei dobite pri izdelovalen M. Faifar Liubliana. Trnovska ulica 25 tel 3110 III Toplodare peči. štedilnike in kuhinjski pribor priporoča poceni /eleznina Koulnv, Šiška. Medvedova c. 28. BOŽIČNI OKRASKI in različne igrače pri L n n a , Maribor, Aleksandrova cesta 19 Oreva za krvavice in kranjske klobase se dobijo pri 2ab-jek Adolf. Poljanska cesla šl. 52. (I) Posebno velika izbira Hubertua-plaščev m umskih sukeni poceni pri Preskeriu. Sv Pelro c 14. Namočena polenovka in razne delikatese pri I Buzzolini, Lintfarjcva ulica, za Skotijo. (|| Med od žajblja (prave kadulje) spada med kabinetsko blago, če že ne na prvo mesto izmed vseh jugoslov. vrst medn. -Slov. čebelar« štev. I. 1030, str 15. lak med prodajam |>o 14 Din franko kolodvor I jtibljana. Petar Zahija, Krk (otok Krk). (I) f še nične moke vse vrste — najboljših znamk, za fino pecivo, pšenično moko za kruh. rženo muko, koruzo in koruzne izdelke, činkvan-tin in fini zdrob ter po-lentno moko, soršico ;n pšenično krmilno moko, debele in drobne pšenič-ne otrobe, ajdovo moko, fino svinjsko mast itd. dobite najceneje pri tvrdki fos. Frzin. Jnne/ičeva cesta 13 (Prulc), tel 3714. Mizarski stroj univerzalen, sestoječ iz ft 9trojev. z elektromotorjem, tovarniško nov. 600 mm širine, naprodai pod tovarniško ceno. In?. Ito Herm.in. Zagreb, Martiča-va 25 d) Psa volčjaka hudega, dobrega čuvaja, prodam. Naslov v upravi • Slov,. 15918. (1) Smučarji I Vse potrebščine najceneje kupite pri Banjai. Miklošičeva cesla 20. (I| ČITA.iTF IN ŠIRITE -SLOVENCA. Pisalni stroj v dobrem stanju prodom J ra Din 1.200. Naslov vi upravi Slovenca pod št. i 15973. tO Več enovprežnih sank lahkih, luksiis in za prevoz primernih vozov Ier kočij ugodno proda Počivalnik, Iržaška c. 8, Maribor. (D Dobro idueo trgovino z mešanim blagom, prodam ali dain v najem. — Ponudbe upravi -Slov., poti Sigurna eksistenca-, št. 15882. (p) -v; Krmilno peso kupim. Ponudbe: Repič, Ljubljana, Trnovo. (k) Sampanj. steklenice prazne, kupujem v vsaki količini. Drufovka, Tyr-»eva 15/1. Tel. 29-52. (k) vrl o' f. % vo 230 oralov, les 50 lel star. 600.000 m ■ smrekovega lesa za sečnjo, dve žagi, veliko hiša iu druge stavbe Din 1 .200.000— l.eK>a h;is« v Ljubljani s parcelo in 11 stanovanj Din 380.000 V lia v Ljubljani. 6 sob 225.000 velika hipoteka se lahko prevzame, Velika izbira niš. posestev v Mariboru Posredovalnica »RAPID« Maribor, Gosposka ul. 28 Posestvo na Dolenjskem ob Krki. ca 25 oralov travnikov, uporabnih tudi za njive, s hišo in gospodarskimi poslopji, lakoj na prodaj. Ponudbe na upr. Slov.« pod 'Posestvo« 15478. Vila (penzija) z. gostilniško koncesijo v letoviškem mestu blizu Ljubljane, z velikim tujskim prometom, se da v naiem, event. proda. — Potrebno nekaj |>ohištva. pogoji ugodni VpraSati na tvrdko Posredovalec v Ljubljani, Tavčirjeva ulica 6, tel. 33-77. (p) Hiša primerna za vsako obrt. zraven sadonosnika, njiva. v trgu Sv. Lovrenc na Poh. — ugodno naprodaj. Ponudbe na upr. Slov.« Maribor, pod Ugodno«, št. 16003. (p I Vesele orarnilte in »rečno noro leto žel! vsem cenjenim goltom in »e priporoča ra nadalino naklonjenost M. MEZANOVA, Bled — Jesenice ALOJZIJ in ANTONI IA SEMCA »PLZENSKI UVOK« Maribor, Tattenbichova ulica žellts cent. gostom vesele botlčne praznike« Ul srefino novo le o, ter se prlpofiata za nadaljno naklonjenost Vesele božične praznike želi trgovina IVAN HAB1Č VRHNIKA Vesele božične praznike in srečno novo leto želita svojim cenjenim naročnikom, odjemalcem in gostom Franc in Marija Živec, tinl^kurivoniVn^csuina Cesta 29. oktobra »t 17 (Kimska cesta). Vesele praznike in srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem in prijateliem tvrdka F. L GORIČAR * LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 29 Vesele božične praznike in srečno novo leto želi cenjenim odiemalcem CELJSKA OPEKARNA Edm. Unger- Ullmann Celje Vesele božične praznike in srečno novo leto želi preč. duhovščini in vsem ostalim svojim odjemalcem Avgust Mencej Medvedova 7 Šiška Vesele božične praznike in srečno novo leto ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE KAKOL FLORIANČ1Č CELJE GOSTILNA »SKALNA KLET« V CELJU voiči vesele božične praznike in srečno novo leto svojim cenjenim gostom Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem ceni. gostom Mirni Savšek gostilničarka Ljubljana, Poljanska c. 42 Vesele in srečne božična pranike želi Janežič Ivan krovski mojster Linbl|ana, Staretova 26 Vesele božične praznike in srečno novo leto želi Fr. P. ZAJEC izprašan opt k Ljubliana, Stari trg 9 Vesele božične praznike in srečno novo leto teli vtem svojim cen j. odjemalcem tvrdka LOGAR & KALAN MANUFAKTURNA ZALOGA Ustnik: SREČKO VIDMAR KRANJ USTANOVLJENO 1897 NA DROBNO! NA DEBELO! Srečne in blagoslovljene božične praznike želim vsem cenjenim naročnikom ANTON KOS strojno mizarstvo KLANC - KRANJ Priporočam se tudi v nadaljno naklonjenost. Srečne in vesele božt&ne praznike ter srečno in veselo novo leto želi vsem svojim dobrotnikom PROSTOVOLJNA GASILSKA ČETA GABERJE PRI CELJU Vesele božične praznine ln srečno noro leto iell PLEČNIK FRANC, čevljar Stožice Vesel« božične praznike ln srečno novo leto teli PETER LAMPIC, fotograf Stožice Svojim costom vošči vesele praznike in srečno novo leto MARJETA VILFAN pri »ALEŠU« — Ježica št. 40 Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim cenj. gostom ROZA ZAMfARUTTI delikatesna trgovina in saiutrkovalniea CELJE - Dr. Gregor Žerjava ulica 7 MLEKARSKA ZADRUGA PREDOSUE pri KRANJU z vsemi podružnicami želi svojim cen lenim odjemaleem reeale božiča« praznike ia aračno wn lata. Vesele božične praznike in stečno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem KAREL LOIBNER Celje, Kralja Petra cesta Veaele božične praznike ter zadoTotyaa novo leto teli FRIDERIK REBERNAK Pekarna ZREČE pri Konjicah. KONRAD GOLOGRANC MESTNI STAVBENIK CELJE Vesele božične praznike in srerno novo leto žeii vsem odjemalcem ROZA SNOJ trgovina z mešanim blagom — JEZICA 56 Vesele božične praznike in srečno novo leto želi cenjenim odjemalcem Karel Pančič parna pekarna Celje - Breg LJUDSKA POSOJILNICA R. Z. Z N. Z. V CELJU želi vsem svojim klijentom vesele božične praznike Gostilna PRODNIK - Stahovica Vtem cenjenim gostom želim« vesele praznike in srečao nora lata ter sa aa na daljno nalila njeaost priporočamo. PRODNIK VIKTOR. Vsem iitateljem zagrebškim Slovencem vesele božične praznika in srečno novo lat« iell Jože Tomše prodajalec Slovenca, Domoljuba in Bogoljuba ZAGREB TRŽNICA — SV. ROK VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! Krekovo prosvetno društvo Hranilnica in posojilnica r. z. z n. z. Ljudska kuhinja r. z. z o. z. Triglavska založba m M0T0R0IL DRUŽBA Z o. z. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi svojim odjemalcem IVAN KOROŠIN Specijalno bruienje antom. cilindrov In električno ter antogenično varen|e Mehanična delavnica: Celovška cesta 50. Ljubljana Vil. Srečne in vesele praznike in novo leto vsem cenj. gostom in prijateljem in znancem želita A- E. Klemcnčič GOSTILNA KLEMENCIČ Ljubljana, Krekov trg 11 MARIBOR KRALJA PETRA TRG 4 TELEFON 29-22, 29-23, 29-11 Bencin, petrolej, strojna, avto in cilinderska olja ter vse vrste tehničnih olj in masti Kanarčke, prvovrstne pevce, ki pojo kot slavikt ta rasne h&rcer rolerje, prodata po zmernih cenah — samce po Din 200-—, a samice za pleme po Dtn SO--, Ivah JemertK, vpokojenee-»upnik, oru-MSnu polje. Poštar mestu, nrvotsha. Ponuja po povzetju in garantira, da pridejo ptiči zdravi in itvl. naje brezplačne nasvete za negovanje ln odgojo kanarčkov. Ako Be naroči samec ln samica skupno ali veft komadov, se ne računa zavojntna. in plača poštnina. Vsakemu je na vpog ed več sto priznani c slasti li Srlilje Tako pite te dni dr. Slml«, zdravnik t Beogradu: Jaz sem s poslanim Rtičem rec kot samovoljen To Je pametna ptica in ptičje ido. Pevec, da mu ga nI para. Poje podnevi In ponoči, kadar hočem ln na komando. Prosim, da mi poS:|ete Se enena takega po novzetju, na) bo sa katerokoli ceno. Za Božič in nedeljje bom točil prvovrstni letošnji dolenjski cviček in najboljšo črnino liter po Din 12'—, cez ulico liter po Din 11'— Želim vsem svo|im gostom in pri|ateljem vesele Božične praznike in srečno novo leto ter se priporočam FPANC ROZMAN, -sostima pn Sv. Petra cesta 85 Inserirajte v „5!ovencu"! Dalmatinska vina tajamčeno pristna, lastno prelana, dobite u božične praznike in Novo leto, od Din 8*— naprej, proiek in maraikino po 20 - 22 Din ia žganje po 20 Din ie pri firmi IVAM LASAN gostilna Dalmacija Vodnikova 17, Šiška IVAN ROZINA,...,. ..O*,«, trgovina barv in lakov, LJUBLJANA Velika izbira kemičnih in oljnatih barv, šolskih, študijskih ln umetniških barv. Flmeži, laki, steklarski in mizarski klej, šelak, špirit denat. lužila .Arii", tuši, paslele ler sploh vse slikarske in pleskarske potrebščine. Velike zaloga vseh vrst vedno svetega mavca. Najnilje cene in najboljša postrežba. Prodajalna Tyrševa (Dunaska) cesta 14 poleg trgovine Schnelder A VerovieK zakaj se uporablja NOVI PUDER Velika Škatla ... Din 3«— Mala Škatla ... D«n 1»— ., ,>tm mestna troftirioa). Puder C0TY navadn« zmes pudr ln parlemu, .mipak izvanredna ko mbi nsciia neštevilnih, posebno izbranih in potoi dolgeca laboratorijskega pošto panja ep!*men:endi proisvodov za nego lepote. Puder C01Y je v resrici on puder visoke kvalitete, ki predstavlja ielio vsake i-litne dame. Puder C0TY poveča žensko ljubkost in s tem diskretno podčrtava njene čare. Vsaka dama si lahko sedaj izmed 12 nežnih niians pudra C0TY ubere ono nijanso ki najboljše odgovaria njeni polti. Nafolatvo združenja usnjarjev za Dravsko banovino sporoča: Letošnja borza za (po usnjarsko) konservirane svinjske kože bodo dne 8. lai uina 1036 ob 10. ' oo. v dvorani restavracije hotela »Štrukelj, v Ljubljani. Vabijo se kupci interesenti. Članstvo se opozarja, da pri nakupu sedaj ne prekoračijo prvotnih cen, da ne bo razočaranja, ker za to blago je letos malo zanimanja. — Ker so se pojavili, kakor vsako leto, tudi letos šušmarski prekupci po deželi, katerim oblasti po gotovih srezih posvečajo premalo pazno-sti, bi bik) želeti, da takim navijalcem cen ne nasedate in ne kupujete od njih, pač na kmetu, ki Vam sam prinese kožo na dom. isto bolje plačate. IVAN KLESNIK trgovina In gostilna MOSTE pri LJUBLJANI Sred Ska ulica št. 12 želi osem svojim cenj. gostom in odiemalcem uesele Božične praznike in srečno ler ue-selo novo leto Naznanjamo tufeso veet nem sorodnikom in znancem, da je naia ljubljena hčerka, sestra in teta gospodična Ivanka Suhadolnik dne M. decembra 1966 v starosti 17 let. Pogreb nepozabne pokojnice je bil v ponedeljek, dne 28. t. m. 1. ari tx hise žalosti. Dol St. UŠ, na pokopališče Borovnica. D*l, Sas !». decembra 1966. CHeboke Salu joči starši, sestre in bratje. SVud*o «ab:»o načelstva in nadzorstva Zadružne elektrarne reg. z. z o Ormožu na I55REDN' OBČNI ZROR Zadružni- elektrarne l o. z. v Ormožu, kateri ! se vrši -botr- Ine 28. decembra 1935 ob 7. uri zvečer v ....... Kletarskega društva v Ormožu. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika zadnjega izrednega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva o položaju elektrarne. 3. Poročilo nadzorstva o razlogih razrešitve članov načelstva itd. 4. Odobritev razrešitve članov načelstva njih odborniških mest po nadzorstvu, sprejem ostavke člana načelstva in nadzorstva. 5. Nadomestna volitev v načelstvo in nadzorstvo, (i Rešitev prijave konkurza. 7. Slučajnosti. Pripomba: V slučaju, da izredni občni zbor ob 7 uri zvečer ne bi bil sklepčen, se vrši v -mislit pravil § 26 ob pol 8. url zvečer isti dan. v istih prostorih in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu zastopanih deležev. — Načelstvo! — Nadzorstvo! „S!©¥eiKewa* podrnlnlca (palača Poštni dom I sprejema vsakovrstna naročila, tičoča se „Slovenca", in daie tozadevne informacije HALO, HALO ... BREZPLAČNO dragocen radio aparat To je naše božično presenečenje za Vas Zahlevajle pojasnila pri naših trgovcih mm za božične praznike si preakrbite tam, kjer ste na bulj Sigurni v dobri kvaliteti Točimo po znižani ceni: čez ulico . . . Din 8"— prvovrstno belo .... Din 10- » črno ... » 10-- » » ...» 8'— opolo rudeče » 10"—■ » » ...» 8-— staro belo (za praznike) » 10— » » ...» 9-— prosek stari . . » 24-— » » ...» 24-— domači tropinovec ... » 26,— » • » 26-— Se priporočamo vsem cenj gostom in želimo vesele pr»zn>ke. I. A. SUNARA, Cankarjevo nabrežje 5 Neveste, žene in dekleta! AU ie veste, da dobite zu majhen denar ie malo rabljene šivalne stroj* in kolesa, ki popolnoma odfovariajo novim edino pri »PROMET" v Uublian! (Nasproti Krlžanske cerkve) Opozorilo. Tvornica i'ume izdelute podpetnike Rekord-ekstra in Triglav-ploSče za galoše, gumo za naliije galoS, lepilo Ltd. g £ K O * D Kapnjt« 1« od popolnoma domačega podjetja prvovrstno blago po nizkih cenah. Zahtevajte Dres obvese za nakup ponudbe pri TVORNICI GUMENIH PROIZVODOV ROtm a. ti., Beograd Kraifa Pciru 8$ SIK JD) JH "irCTE" Tvornicu gume iz^elu e vse vr te cevi plo t a zamašenje, velo ribor vsr- neroru sn predmete, ves instalaci sk materiiai in r lične d.u^e gumene pioizvode. GUMENE PLOCE ZA OPAMKE. vgMnfftnvm wwwwi t snBrmrnrvvtvvvvvvn W*w9&wwwwwvvw%vww rrj Za frdustrjo izdeluiemo vse specialne predmete po na< rt h, preoblačim valie za tekstilno, usna.sko, papirno ndustrijo itd., izde ujemo vsi vrste specialnih cevi itd. td. Vaia cenjena vprašanja po&il.ajte bre/ obveze za nakup na: TVORNICA GUMENIH PROIZVODOV RTOM? D a. d., Beograd Kralja Peira 83 Sa* Rohneri 49 S čudno mešanimi občutki sem šel čuz debelo preprogo; vštric mene pa je stopal Smith in od-grnil zastor, ki jo zakrival neka vrata, katere nam je Karamaneb pokazala. Ko sem pogledal v mračen prostor onstran, je bilo razen tistega v 3obl takoj vse drugo pozabljeno. Zrla sva v malo, kvadratno sobo. ki so ji stene bile prevešene s čudovitimi kitajskimi preveaami in tla pokrita z blazinami. Tam v kotu je slabotna, modra luč, ki je stala na nizki mizi, slikala spa-čene sence okoli nazaj naslonjenega koščenega lica. Bil je dr. Fu-Manču I Ob pogledu nanj ini je srce zastalo — tako neizmerna je bila groza, s katero me je prisotnost tega človeka navdala. Z roko sem sc držal za-stora in ga motril. Veke so zakrivale zlobne, zelene oči, ozke ustnice pa so bile videti, ko da se smehljajo. Poleni je Sinith nemo pokazal na njegovo roko. v kateri je držal malo pij«). Zoprnkast vonj mi je stopil v nosnice, in tedaj mi je postalo jasno, zakaj je povsod vladala taka tišina in zakaj so je naš načrt z lahkoto razvijal. Zlovešči razum jo bil otrpel — zgubljen v svetu sanj. Fu-Manču jo spal v opijevi omami! Motna luč je začrtala tnrezo malih gub, ki so krile rumeno lice od koničaste brade pa do velikega čela in tvorile temne senčne kroge v vdrtlnah pod očmi. Končno smo zmagali. Moževa strast je pripravila njegovo pro-post. Nisem mogel spoznati, v kako globokem stanju Je bil njegov ogabni sen. Premagal sem del odpora In pozabil na Karatnnnehino posvarilo ter bil baš na tem, dn stopim v sobo, ki je btla prepojena z zoprnim opijevim dimom, ko mi je lahna sapa zavila v lice .,..,_ .. " »N« ulit« do ter U me )e posvaru uu, iresoc glas Karamanehe. Njena roka je oprijela mojo le.ht. Potegnila je Smitlia v stran, mene pa nazaj od vrat. »Tam Je nevarnost!, je zašepotala. »Ne hodite v tisto sobo! Policija ga mora na kak način dobiti — in spraviti ven! Ne hodite v listo sobo!t Dekletov glas je razburjeno drhtel; njene oči so srdito žarele. Besna mržnja, ki se je porodila vsled okrutnih krivic, jo je zdaj razjedala, toda strah pred Fu-Mančujein jo je še zmerom obvladal. Nadzornik Weymouth Je prišel dol po stopnicah Ir, se nam priključil. Poslal sem dečka v Rynianovo sobo na ta-iilcl,i je dejal. »Okrožni ranocelnik bo skrbel za njega, dokler vi ne pridete gospod doktor. Zdaj Je vse pripravljeno. Motorni čoln čaka ob ladjedelnici in vsi konci tistega kraja so zastraženi. Kje je naš moi?< Iz žepa je potegnil par zapestnih spon in vprašujoče dvignil obrvi. Ker ni bilo nikjer nika-koga šuma — ki bi Izdajalo kako udejstvovanje izogibljivega Kitajca, ki ga je hotel aretirati — je bi! v zadregi. Nayland Smitli je s palcem pomigal proti zavešenitn vratom. Ta hip še preden smo mogli IzreSi kako besedo, je Weymouth stopil k zastrtim vratom. Hil je človek, ki je šel naravnost proti svojemu cilju in si prihranil razmišljanju za poznejši prosil čas. Mislim'celo. dn je zanj začelo učinkovati ozračje tistega prostora (ki dasi je bil gol In neoprenlljen. je bil poln osladnega duha). Bila gn je sama vnema, da se ga čimprej znebi In se loti posla. Potegnil je zaveso v stran in šel v wibn. Smith in jaz sva tnu morala slediti. Vprav med vrati smo mi trije za hip postali in pogledali stvor, ki Je širil grozo po vzhodnem in zahodnem svetu. Pasi je bil Ku-Manču bre/. moči, nas je tudi zdaj navdajal z grozo, ko je bil njegov velikanski ra*tint omrtvieen in otopel. V slabo razsvetljeni sobani, ki smo jo pravkar zapustili, .min slišali, ie Kara-maneli zadušeno vzkliknila. Toda ta krik je bil prepo.be li: Ko da Je izbruhnil vulkan, so švignile kvišku svilene blazine, miza s svetilko, pisane stene in tista zleknjena [Kitava. na katero je luč risala pošastne poteze! Tako se je zdelo meni; pač pa sem se že naslednji hip. ko je bilo prepozno, domislil že nekega prejšnjega izkustva, tičočega se take Fu-Mančujeve zasebne sobo; vedel sem. kaj se nam je primerilo Spustna vrala so se pod nami ugreznila Sponi i n ja in se padanja — ne morem se pa domisliti, kakšen Je bil konec padanja — kakšen je bil dolel. Spomnim se le, da sem se na žive in nlrlve boril proti nečem, kar me je davilo in mi stiskalo vrat. Vedel sein, da sem se duši!, toda roke so povsod naletele le na smrtno praznino. Pogreznil sem se v shrambo letne. Nisem mogel zakričati. Bil sem brez moči. 0 usodi svojih tovarišev nisem ničesar vedel — si nisem mogel ničesar misliti. Potem ... me je zapustila zavest. Pet in dvajseto poglavje. Kleti gliv. Neki Burnianec me je, vrženega ko vreč« čez ramo, nosil skozi slabo razsvetljen hodnik. Ni bil Velik mož. a je vendar mojo znatno ložo prenašal z očitno lahkoto. Neznosna slabost me je imola. toda surovo ravnanje mi je pripomogla, da sem se spet zavedel. Roke ip noge sem imel tesno povezane. Visel sem ohlapno ko mokra brinača; čutil sem da mora iskra mučenega življenja, ki jc vzplapolala v meni. kaj kmalu dokončno ugasniti. \ prvih trenutkih, ko se mi je jeln zavest vračali v resničnost, me je prevzela misel, da me tihotapijo v Kitajsko; in ko sem visel z glavo na vz.dol, sem si dejal, da so velikanske napihnjene teČI, ki jih je hilo vse polno ob stezi, da so veli kanske strupene glive, ki mi niso bile znane in ki so bile morda nenavadne celo za listi predel Kitajske, v katerem sem se nahajal. Zrak je bil vroč. soparen in nasičen /. duhom gnijočega *nstlinstvii. f'udil -nn zakaj je tiioj noaai previdno izogibal tistim rastlinam, ko je hodil skozi vrsto kleti in hodil vijugasto pot eko/.i napute in nenaravne oblike, pri čemer je svoje rjave noge z mačjo gibčnontjo prestavljal. Prinesel me je |xxl nizek obok In me brez-I obzirno spustil na tla ter odhitol nazaj. Najml ! omamljen sem ležal in gledal, knko je urno rjavo telo izginilo v daljavi. Zidovi in strop kleti so ! izžarevali nekak sainosv^tilen soj. »PetrieU se je nekje spredaj oglasil slaboten !• glas... > A Ii si to ti. Petrie?« Bil je Nayland Smith. »Smilili« sem dejal in se trudil, da bi sedel [ Toda neskončna slabost me je obšla, da sem se ; malone oneevestil. Spet sem začul njegov glas, toda nikakega ; smisla nisem mogel razbrati iz njegovih besed. Tudi glasovi mogočnih udarcev so mi pridoneli j do ušes. Burnianec se je spet povrnil, upognjen poil j težo bremena, ki ga jo nosil Ko si je utiral pol i med tistimi napihnjenimi rečmi, ki so raslo nn tleli kleti, sem spoznal, da je nosil negibno telo I nadzornika Weymoutha. In tedaj »» mi je vsilila primeru med močjo malega, rjavega človeka iti nekega hrošča, ki lahko dvigne večkratno svojo | težo. Potem se je zn njim prikazala še druga po-stava, ki je takoj priklenila v-m mojo pozorno«' nase. »Fu- MatičuU Je siknil inoj prijatelj iz temine I ki ga je skrivnla. Zaros ni bit nihče drugi nego Fu-Manču Fu-Manču. za katerega snio menili, da je brc moči. In moral nem se začuditi zlodejski pre!l> nARIBOR, MoroSho c 52 - LJUBLJANA, TurSevo c. 14 Telefon interurban 21-32 Teleton interurban 30 75 OGLEDALA, brušena stekla, marmornato steklo, auto šipe, izložbene šipe, popravila starih ogledal. Kompletna notranja oprema trgovin. NOVOST! Posebna okrasna stekla za Kuhlntske kredence. — Se priporoča! sr i V«lt«r Slani, ▼ neizrekljivi boli, naznanjam vsem ljubim prijateljem faa znancem žalostno resi, da nas je nenadoma zapustila naša s>rčno dobra »oproga in hčerka, gospa MINKA STUZZI Pogreb nenadomestljive bomo pravočasno naznanili. V globoki žalosti: Valter Stuzzi, dentist, Kamnik. — Viktor in Matilda Stuzzi, tast in tašča, Ljubljana. m ^V vVf, -VS- fill >^ ■ v ErmdnsArhar mmMmmmm LEPE MODERNE COtJCII ZOFE ^TSSffSS vrst dlvane, modroce nudi po nainižjih cenah in solidni Izdelavi Franc JAOER tapetnik LJuDllano Teleton šlev. 20-42 ^ Sv- Pe,r0 naslP 29 Ljudska samopomoč rcgistr. pomožna blagajna v Mariboru - (i rajski trg št. 7 POVer|eni$tVO: Ljubljana - Tyrševa 34 naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu novembru 1935 Kalan Marija, zasebnica, Ljubljana.. Šetinc Marija, prevžitkarica, Gaberje pri Brežicah. Gabrič Ivana, vdova po sodnem ravnatelju, Ljubljana. Marinič Julijana, učiteljica, .Sv. Urban pri Ptuju. Mlinarič Genovefa, prevžitkarica, Staresinci. p. Ivanjci. Verčko Anton, splavar. Sv. Ožbald, p. Brezno. Trampuš Franc, delavec, Loke, p. Trbovlje. Breznik Georg, obratovodja, Marenberg. Dečko Marija, žena čevlj. mojstra, štore. Kancler Elizabeta, zasebnica, Maribor. Kovač Ana, prevžitkarica, Paka v Sav. dol. Kriše Julijana. gospodinja, Smolnik. Lappi Ivan, prevžitkar, Murščak, p. Sv. Jurij ob Ščavnici. Osojnik Marija, viničarka, Maribor. Kajnih Marija, žena učitelja in pos., Ptuj. Brenkovič Marija, delavka, Muretinci, Sv. Marjeta pri Ptuju. Natlačen Ivan, Bočna, p. Gornjigrad. Kežmah Matevž, prevžitkar, Št. ilj v Slov. gor. Hrastnik Janez, prevžitkar, Sv. Lenart nad Laškim. Šešerko Anton, prevžitkar, Maribor. Livk Janez, posestnik, Hom, Sv. Itupert na Dol. Oerlovič Ivan, hran. ravnatelj v pok. in pos.. Kostanjevica. Urek Anion, mizarski pomočnik, Sela, p. Kapele-Brežice. Janžekovič Marjeta, šivilja, Samošani, Sv. Marjeta-Mošk. Anderlnh Jera, prevžitkarica. Lemberg. Maček Jakob, viničar, Malečnik, p. Sv. Peter pri Mariboru. Jaušovec Matija, prevžitkar, Kupetinci. Sv. Jurij ob Ščavnici. Feguš Jožefa, posestnica. Gorišnica, Sv. Marjeta niže Huja. Podlunšek Marija, prevžitkarica, Maribor. Ogrinc Katarina, prevžitkarica, Starilog, Pragersko. Chlumsky Ana, vdova po strojevodji v pok., Petrovo selo. Zolner Barbara, zasebnica. Studenci pri Mariboru. Fajs Frančiška, žena prog. delavca. Studenice-Poljčane. StavbeJ Karel, poštni služitelj, Vojnik. Doktorič Anton, davčni služitelj v pok., Ljubljana. Man ko Jožefa, zasebnica, Habeljčja vas. Hvaleč Barbara, prevžitkarica, Mali Okič. Škrabar Cecilija,- zena nadsprevodnika v pok., Maribor. Klajderič Marija, posestnica, Popovci, Sv. Vid pri Ptuju. Zelenko Franc, prevžitkar. Gomilce, p. Sv. Urban pri Ptuju. Hren Barbara, prevžitkarica, Žeče, p. Konjice. Kapus Franc, prevžitkar. Nova vas, p. Lesce. Pajtler Ana, prevžitkarica, Brežice. Dr. Bezjak Janko, višji šolski nadzornik v pok., Maribor. Po vseh umrlih se Je izplačala pripadajoča pogrebnina v skupnem znesku Din 421.300.—. Kdor Se ni član »Ljudske samopomoči«, naj zahteva brezobvez.no ln brezplačno pristopno Izjavo. DIago|ni$ko naCelstvo Z boljšimi praški dosežete tudi boljše uspehe zahtevajte praške Prepričaj se da točim res prvovrstno dalmatinsko Sibeniško vino iz lastnih vinogradov, čez ulico črno po Din 8*— belo in opolo » » 9.— Na sveti večer imamo sveže morske ribe. Kpslavracija LOYD Orožje, municijo, lovsfeo-fiportne potrebšftine ugodno nudi orožarna J. PASTUOVIČ Zagreb, Juri&lčeva ulica 1. Za Ilustrirani cenik gc. 3 Je poslati Din 3-— v znamkah' Novost za smučarja iiiiiiiiiiiiuniiiiuuuuiiiHutiiiiiuiiiiiiiiiunuuiiiiuiiiiuuiuiuiiuiuuiiiuii Za božično darilo 60 din Jax- vzpenjalka Dobi se pri tvrdki Ivan Jaz in sin, Ljubljana, Gosposvetska c. 2 in »Šport Kmet«, Aleksandrova Oglftjto ti veliko izbiro dvokoles, otro-Akih in igralnih vozičkov, invalidskih vozil, prevoznih tricikljev, motorjev, šivalnih strojev, pneumatike in raznih delov. Cene znižano! Cenik franko! ,,TRIBUNA4' f. BATJEl, tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana. KnrlovSka cesta 4, Do 28. decembra poseben popust. Zahtevajte ponudbe! Tinekove in Tončkove prigode 213. Račun brez krčmarja. Uporniki pa so delali račun brez krčmarja. Niso računali z gorilo. Računala pa je z njo kraljica, zato je upornikom samozavestno in pogumno odgovorila: »Za bele dečke se kar lepo obrišite pod nosoml Za vse na svetu vam jih ne izročim. Se enkrat vam velim: odprite vrata, če ne se boste keealil« Gorila se Je bojnega posvetovanja med kraljico in uporniki kmalu naveličala. Odlomastila Je k vratom, iztegnila skozi odprtino svojo dolgo, kosmato taco kn zgrabila z njo bradatega upornika za vrat Kakor drobno igračko ga je dvignila kvišku in začela z njim opletati okoli sebe, da so drugi uporniki od strahu popadali na tla. Sanke prvovrstno izdelane po 'Din 62, 12. najlepše božično darilce, poleg ugodnega nakupa le pri (Rmec-Co Gjubljana, Kersnikova ulica 7 Božična priloga „Slovencudne 24. decembra 1936. kakor z ropotom, trkunjeni, s kajenjem itd. OI> novi vstali naravi pa se je vse veselilo in sc prodalo radostnim pojedinam, plesom in inašknradnm. Posebno pecivo so ob tej priliki pekli, ki je imelo podobo živali in ga med prijatelje razdajali. Tako nam pripoveduje stara legenda iz I. 1021, da je bil župnik Rupert iz Kolebeka na Saškem pri ponočni službi božji moten od mož in žena, ki so plesali nu cerkvenem pokopališču in prepevali posvetne pesmi. Rnzsrjeni župnik je vzkliknil: »Celo leto bodete tako plesali!« In res se je kletev izpolnila, dokler niso bili plesalci osvobojeni prokletstva na priprošnjo sv. Hcriberla i/. Kolina. Takšne in podobne divje igre je Cerkev nadomestila s pobožnimi božičnimi igrami, ki jili še danes mnogo poznamo. Kmalu so bile te igre združene z postavitvijo jaslic, ki so skoraj našle svoje mesto tudi v liturgiji in zadobile enako mesto in pomen v božičnem praznovanju, kakor ob Veliki noči Odrešenikov križ. Zelo poznane so jaslice v cerkvi Ara Coeli na kapitolu v Rimu. Tam posebno prisrčno časte Sacro Bambino (božje Dele.) Od božiča do Svetili treh kraljev pridigujejo tamkaj otroci raz zvišenega prostora, prepevajo božjemu Detetu nn čast najrazno-vrstnejše pesmi in tako ndvse ljubko časte malega Jezuščka v jaslicah. V Italiji in v Rimu so otroci obdarovani šele zn praznik Svetih treh kraljev (kol spomin nu darove Modrih), pri nas in mnogokje v srednji Evropi pa dobe otroci darila že za božične praznike. Ponekod v Nemčiji jc navada, da belooblečena deklica v podobi božjega Deteta razdeljuje darove. V Angliji se vrše v božičnih dneh sprevodi otrok, ki večkrat predvajajo tudi božične igrice. Sobe okrase z zimzelenom, nn sredo obesijo omelo, na ognjišču pa zažgo veliko klado (Cliristmasblock). Kakor v Italiji, tako tudi na Španskem in na Francoskem nimajo božičnega drevesa in prav tnko ob tej priliki ne obdarujejo otrok, pač pa svečano razsvetle svoje hiše in vsa družina skupaj s služinčadjo odide svečano oblečena v svitu bakelj k polnočniei. Kjer pa je materijalizem spodrinil versko čustvovanje, pa porabijo, zlasti v Franciji to priilko za svečane pojedine. Med Slovenci se že nekaj let vrši gibanje, da se zopet vrnemo k toliko pomembnim božičnim jaslicam. Kjer pa je že v navadi božično drevesce, naj ne manjka zraven tudi jaslic. Saj ui mogoče, da bi prelepo božično skrivnost tako otroci, kakor odrasli mogli lepše praznovati, kakor ob jaslicah in v duhu. ki je izražen v uvodni molitvi polnočne svete maše: »S skrivnostjo učlovečene Besede je nova luč tvoje svetlobe vzšla našim duhovnim očem.« m^mmm&mmm Ko se je Urda vrnila V prejšnjih dobah je bilo oasili iiaj čudno na svetu. Sedeli »o zunaj na deželi domači nekega zimskega večera v sobi m vsem je bilo lepo in pokojno. Živina je bila na-krmljena, slama nastlana po tleli, oblečeni bili v pražnje obleke, dve lojenki sta go-reli nu mizi, iji za mizo, na kraju, je sedel oče in glasno čitai božjo besedo. Ko je bral o češčenju pastircev in o pozdravu angelov, so se odprla vratu; ue sicer popolnoma, vendar toliko, da je mogel nekdo, ki je stal zunaj, pogledati uotri, ne da bi bilo moči njega samega videti. Koj nato je tisto bitje ko podlasica smuknilo v izbo, zaprlo vrata za seboj in jih še zapahnilo in zavarovalo s kljukico. Gospodar, ki je glasno bral, je pač zapazil, da je nekdo prišel noter, a ra
  • okriIi obraz in potegnili male otročiče k sebi, ki so " se jima jokaje skrili pod predpasnik. Tega si gospodar ni mogel pojasniti. Seveda, otroci in starci se kmalu prestrašijo. A Magn-hildfi? Gospodar je uvidel, da vsi čakajo nanj, ki je bil oče. On naj bi določil, kaj je storiti. Tn zato se je trudoma dvignil in se neodločno odkašljal. Tedaj ga je Magnhilda potisnila spet na klop. »Psi, pst,« je dejala. In gospodar, ki ni rad kaj napravil, česar ni do dobrega premislil, je tiho obsedel. Zato pa je vstala poročena hči s svojega sedeža. Približala se je vratom, kjer je ob-slala in spet stopila za korak naprej in spel obstala. Videti je bila, ko da se bliža kaki goreči hiši. ki mora vanjo, da si reši imetje. A ho je bila za dva koraka pred osebo, se je spet obrnila. Vrnila se je in sedla k očetu, »Tako se mi zdi, ko da bi jo spoznala,« je prav tiho dejala, ko da govori sama s seboj. »A to vendar ni mogoče!« v »>Spoznala?« se je začudil oče. »Le kuj hoče s tem reči7 Koga pa naj bi spoznala, ki je podoben tejle?« Šele zdaj se je zgenila tujka. Globoko vzdihujoč se je vlekla naprej. Slabo so ji služile napol bose noge z dolgimi, tenkimi prsti in stopala je ko s ptičjimi kremplji. Nobenemu človeku se ni približala, marveč je šla naravnost k stenski uri, ki se je koša-tila tam v kotu v svojem lesenem ohišju. Ondi je obstala, zvedavo pogledovala in prisluškovala — zdelo se je, da celo večnost. Omožena hči se je spet vznemirila. »Oče,« je rekla, »ura ni bila tedaj to, ko je Grda izginila. Ali je mogoče, da hi bila to ona?« Gospodar se je spet odkašljal. A taka je ta reč, Magnhilda je mislila na Urdo, na starejšo sestro, ki je bila pred desetimi leti iz ginila. To naj bi bila Urda? Oče je zaničljivo pljunil daleč na tla. Izpljunil je tako rekoč to misel. Urda, ki je bila tako lepa, tako bela in rdeča! Tako zlatih las, tako mlada, tako ljubka! Tu pa je bila sestradana, stara bera-čica iz divjih krajev! »Kakšna budalost!« Zet je napravil vprašujočo kretnjo in gospodar je prikimal. Najbolje je bilo pač, da se iznebijo te norice. Magnhilda naj ji da kaj jesti, pa naj se stisne kam v hlev za čez noč. če ne bi hotela iti dalje. Vreme je bilo milo, zima brez snega, tako se pač ne bo I roba ukvarjati z njo. A očetovega ukaza niso izpolnili. Magnhilda je pristopila k svojemu možu: »Alj ne poznaš Urde?« Mož se je zdrznil in jo za hip osuplo po gledal. Nato pa se je ozrl v tu.iko in si ni mogel kaj, da se ne bi na ven glas zasmejal. To — naj bi bila Urdn? Če bi jo le kdo spoznal. hi jo spoznal pač on! Pred desetimi leti bi so bil moral poročiti z njo, a preden je biln poroka. ,fo izginila. Še enkrat .ie^ pogledal tujko. To je bila stara, izgarnna ženska, vsa sključena, sivih Ins, vsa proč in koža ji je biln ko ustrojeno usnje. Ni mogel razumeti, kako da si more kdo misliti, dn bi biln to TTrdn Seveda Magn- hilda se je zmeraj bula, da se Oo sestra vrnila. Očitala si je, da je zavzela njeno mesto, ko se je poročila z njim. Še zdaj, po desetih letih, je ni mogel prepričati, da je Urda mrtva. »Kaj bom počela tedaj, ko se bo Urda vrnila in bo videla, da sem ji prevzela njenega ženina?« je spet in spet govorila. Šele zdaj se je tujka slednjič obrnila od Urde in je šla dalje v sobo. Previdno se je izogibala ljudem, dobro so videli, kako je pazila, da se jim ne bi približala iu se je doti-pala do postelje. Z roko jo je pobožala, tipala je okoli in iskala in je pri tem vdihavala zrak z majhnimi, sunkovitimi vzdihi, ko kak vohljajoči pes. Ko se je prepričala, da je postelja popolnoma prazna, je tiho iu nezadovoljno zamrmrala. »Oče, to je ona!« je vzkliknila Magnhilda. »Mati so tedaj bolni ležali, ko je pred desetimi leti izginila. Zdaj pa otipava, ali so še v postelji!« Videti je bilo, ko da tujka ne ve, kam bi se zdaj prav za prav obrnila. Dvignila si je lase kvišku iu se začela razgledovati po sobi in zdaj so videli vsi njen upadli, mrtvaški obraz. Omožena hči je na, ves glas zaihtela. Res, da je je bilo zjneraj groza tiste ure, ko bi se Ure la vrnila, a zdaj je ni to več motilo. Srce se ji je tajalo. Mislila je le na to, kaj vse je morala sestra prestati, da je postala taka, kakršna je bila zdaj. Saj človek niti vedel ni, ali je še pri pameti; a da ni bila več pravi človek, to je bilo pa ko na dlani. Nekaj živalskega je bilo na njej. »Le kdo jo je tako uničil? Le pri kom je živela?« — Tujka je dalje hodila po sobi. Vohala je in vohala, videla pa menda ni dosti. Lasje so se ji spet usuli cez obraz. Magnhilda je pristopila k njej, ji položila roko ua laket in dejala. »Ali si ti, Urda? Spoznala sem tel Reci, da si ti!« Tedaj se je zdrznila in je šinila v kot ko-preplašena podgana in se ni zgenila. Nato se je vendar spet dvignila. Vsi so videli, da hoče nekaj posebnega. Stopala je od tega predmeta do drugega, od klopi do mize, od skrinje do postelje, tipala je tn vohala, a ni bila zadovoljna. Slednjič se je približala ognjišču in otroci Ln obe deklici, ki so sedeli na robu ognjišča, so planili nazaj. Saj se njim ni zdela ko človek, marveč bolj ko žival. Otipavala je ognjišče, nekaj loncev. Spet je nejevoljno zamrmrala. A iskala je nenehoma dalje in dalje. Med neprestanim vohljanjem je prišla do velike peči za pčko in je odprla vratiea. Ko je to storila, je gospodar zavpiL Vratiea so imela napako in jih je bilo težko odpreti. A tujka jih je takoj in brez najmanjše težave odmrla, prav tako. kakor bi že od nekdaj vedela. kako je to storiti! A le kako nai bi bila to TTrdn? Otipaval je dalje notranjo pečico in mahoma je od znotraj zaslišala jezno pihanje. Stara, domača mačka se je prikazala, se skrotovičila in naježila dlako. Koj je tujka iztegnila roke, prijela mačko, jo božala in ljubkovala in jo slednjič vzela v naročje in se vsedla na ognjišče. Gospodar se je še bolj začudil, videč, kako se je mačka udobno zvila v njenem naročju in je začela prosti. Ali jo je mačka spoznala? Ali naj bi bila to zares Urda? Nato se je začela kar nepričakovano pomenkovati z mačko. To je vse navzočne tako presunilo, da so vsi vzdrhteli. Saj niso niti pričakovali, da bi bila tujka zmožna govorice. vsaj take ne, da bi jo mogli razumeti. Saj to tudi ni bilo tako lahko. Njen glas je bil tako hrjipav in raskav, da je bilo slišati, ko dn ii je grlo zaradi nevajenosti zarjavelo. Slišali so. da je govorila. Slišali, da so lo besede, a vmes je dodajala toliko hre-ščanja in sikanja, da niso mogli kar ničesar posneti iz njenih besed. Poročena hči se je splazila prav do tujke in je pokleknila pred njo. da bi jo bolje razumela. Tako naglo je govorila ta njena sestra, ali kar je že bila. Tako je bilo slišati, kakor otroci zdrdrajo šolska pravila, tako urno je šlo vse. Magnhilda ni mogla s-proti loviti besede, a toliko je le slišala, da je bilo zmeraj isto. zmeraj eno in isto. kar je spet sledilo. Časih se ji je skoraj zazdelo, dn je vse eno samo krakanje. Tako težko si je bilo razložiti pometi besed ko glasove ptičev. Vendar .je ni prenehala poslušati. Moral« .je biti slednjič vendarle na čistem glede vsega tistega groznega, kar je slutila. Mogoče jc bila to edina prilika ki se ji je nudila. Končno vendar .ie padla beseda, ki jo je razumela. In razumela jih je več in več. Skoraj je mogla slediti celim stavkom. Strahovito so bili napeti njeni živci. Tako se ji je dozdevalo. ko da nič več ne prisluškuje z ušesi, marveč z vsem svojim hotenjem, z vso svojo dušo. Tudi drugi so se približali in skušali prisluškovati, n ničesar pravšnega niso mogli l>osneti. Oče je vprašal Magnhlldo spet in spet,, nli jo kaj sliši, a pnmigala mu je. naj potrpi. Slednjič ni niti več zapazila, da jo izpru-šuje. ker je prišla tako daleč, dn je vse, kar .je tujka govorila, razumela od začetka do konca. »Vse to povem mački, nobenemu drugemu ko mački.« je začela svoje litanije. »Nikoli nisem prisegla, da tega mački ne bom povedala.« »Mački povem, da sem jim bila za deklo odkar sem prišla v njh oblast. Mucki povem da ne vern. koliko časa je minilo odtlej. A medtem, ko me ni bilo. sem roparskemu poglavarju rodila sodem otrok in vse je utopil v reki.« Devet roparjev je. devet zločincev. Preživljajo se s krajo in se zabavajo z umori. Biva.io v neki votlini sredi gore. kjer jih ni še nikoli nihče iskal. Mački povem, da aoiu nabrala graha in prosa in sem z njimi potresla pot, od onega velikega kamna, ki zapira votlino, pa prav do vrat te hiše. Velika je gora in velika je reka. Ne vem, knko se imenujeta, a pot som potresla z grahom in s prosom. Romala sem skozi hude gozdove, preden sem prišla semkaj. Ne vem, kako se jim pravi. a potresla sem pot z grahom in s prosom. Vse to povem mački, ne zato, ker so me vwili očetu in materi, ue zato, kor so mu ukradli tisti teden, proden bi bila morala stopiti pred poročni oltar; ne zato. ker so ine imeli zaprto v temi in mrazu; ne zato, ker so mi osiveli lasje in je izginila moja mladost; ne, zato ne; ampak zato, ker je roparski poglavar vrgel vseh mojih sedem otrok v reko.« Magnhilda je vstala, ko je vse do konca slišala. Stopila je k očetu, se postavila pre-deuj in mu je besedo zn besedo ponovila vse, kar je bila slišala Ko mu je tako govorila, je bil njen obruz trd in strog, pripovedovala mu je vse tako natančno in jasno, a taka bolečina in toliko ogorčenja je bilo v njenem glasu, da so tisti, ki so jo poslušali, razumeli in občutili vse, kar je morala njihova sestra prestati in so trpeli zdaj z njo ko v telesnih bolečinah in bridkosti. Medtem ko je Magnhilda še govorila, je zagledala sveto Pismo ki je ležalo še ua mizi pred očetom. Ko je povedala vse o Urdi je potegnila knjigo k sebi in jo glasno zaprla. »Ti zapoveduješ mir, ti,« je govorila svetemu Pismu, »a bržčas nisi pomislil, da bi se moglo kdaj kaj takega zgoditi. Tega ne boš dopustil, da bi se no maščevala za to. kar so hudobni roparji prizadejali moji sestri. Svoje življenje dam za to, dam vse, kar mi je najdražje na svetu, vse kar je moja sreča, le da bo maščevana. A zdaj te postavim stran, zakaj nobenih drugih naukov razen tvojih nočem slišati nocoj.« Položila je knjigo na običajno mesto na vrh v omaro in se je obrnila k moškim. Tako so bili razdraženi, da so bili pripravljeni za najbolj drzna dejanja. Gospodar je vstal in šel k Urdi, ki je sedela in božala mačko in ji zmeraj in zmeraj pripovedovala ene in iste litanije. Nemogoče je bilo dognati, ali se je zavedala, kar je delala. Težko je bilo verjeti, da bi bila pri polni zavesti. Rajši je bilo videti tako, kakor da je že prej, preden je tako strašno propadla, vse premislila, kaj bi storila, če bi se ji posrečilo pobegniti od roparjev. Zdaj pa je znorela in delala po tistem načrtu, ne da bi se še zavedala, kaj se vrši z njo._ Oče je stal pred njo in gledal z viška nanjo. Žile na čelu so se mu bolj in bolj napenjale in ko je spregovoril, mu je bil glas hripav in raskav- »Doslej,« je dejal, »sem bil miroljuben človek in nisem nobenemu na svelu prizadejal kaj zalega, A za tole. kar je bilo z Urdo, se bom maščeval po očetovih postavah in brez pomoči glavarja in sodnika. Če je kdo tukaj, ki hoče iti z menoj, je prav; če ne, bova jaz in moja puška sama opravila to reč.« Urdin brat, ki je imel šele pet let, ko so jo ugrabili in se je je komaj še spominjal, je že dolgo nemo stal in škripal z zobmi, ne da bi se tega zavedal. Tisti pa. ki bi bil moral biti Urdin mož, če hi je ne bili odvedli, je stal mrtvaško bled zraven in je sopel tako težko. d» je bilo slišati ko liro-penje. Po očetovih besedah so se moški kar od-dehnili. Zares. to. da bi šli nad roparje, pa če jib je še toliko, in bi jih postrelili ko stekle pse. to je bilo edino, knr bi jim olajšalo željo po maščevanju, ki je besnela v njih srcih. Ko je Magnhilda zaslišala svojega moža, da hoče iti z očetom, je prenehala jokati se in je pouosno dvignila glavo. »Zdaj sem pu zaradi Urde vesela, du sem poročena s teboj,-« je lekla. »Če bi ti ne bil moj mož, te tudi ne bi bilo nocoj tukuj in oče 110 bi imel iiobenegu tako dobrega bojevnika na svoji strani.« Nato je nehala ložiti in je pomagala moškim, da so se pripravljali zu na |>ot. Nano-sila jim je obleke, skrbno je pregledovala njih obutev in nogavice, pasove, gumbe in jermena, da je videla, ali je vse celo iu močno. Zakaj za tako pot, kakršna je bila to, ue smo ničesar nedostajati. Gospodar je šel s sosedom, da jih vpraša, uli mu bodo pomuguli. Zet iu sin sta ostala doma in sta preglodovala puške in smodnik in nabrusila nože. Polagoma so si vsi pripravili potrebno opremo. Magnhilda jih je še pregovorila, da so se viegli- Ona pu, jim je rekla, da mora še nekoliko bedeti, da poskrbi za njih braš-110. Uboga izgubljenka si je nanosila kupček slame in je zadremala na njej. Niso je mogli pregovoriti, da bi se vlegla v posteljo. Vse je utihnilo krog Magrihilde in v tej tišini so, ji spolzele misli za nekaj ur naza;j, ko so še vsi mirno in pokojno skupaj sedeli. Tedaj se je spomnila, da je celo sveto Pismo postavila tia stran, tako, kakor bi si mislila, da se bodo zdaj lotili dola, ki je nasprotovalo temu nauku. Ko se .je tako spomnila knjige, le ni mogla verjeli, da je to resnično. Saj vendar ue more biti zares tako mišljeno, da mora človek odpuščati tistim, ki morijo in kradejo? Vedela je, da je Jezus odpustil svojim rabljem, a to je bilo le nekaj drugega. Saj je celo o njih dejal, saj ne vedo, kaj delajo«. Toda ti, ki so tako ravnali z nedolžnim deklotom, da je bila ko divja zver, ko se je vrnila v svoj dom, ali ti tudi ne bi smeli biti kaznovani? Saj vendar ne more biti božja volja, da ostanejo nekaznovani? Ko je šo v tej misli hodila po sobi sem in tja se ji je zazdelo, ko da sliši tiho šelestenje, ki je bilo tako nežno, da ga je komaj slišala. Bilo je ko frfotanje majhnih krilc metuljčkov. Stekla je k vratom in jih odprla. Zunaj je še bolj razločno slišala to lahno frfotanje in ko je iztegnila roko. je padla nanjo mrzla, vlažna snežinka. Snežlo je. Bil je prvi sneg v letu. Pa prav na ta večer je prišel! Ko je že začelo snežiti, bo brez dvoma snežilo in snežilo, dokler se ne bodo kupi snega nakopičili do vrha hišo. Magnhilda je obupno obstala. »Ali je to odgovor zame?« je vprašala- Zapadlo je že toliko snega, da ne bo moči več najti sledi, ki jo je Urda zapustila. A da bi jih Urda vodila, ni bilo pričakovati. Čeprav bi bila bolj čila in bolj jasnih misli, ne bi mogla radi svoje prisege nikoli več povedati tega. kar je nocoj povedala. Zdelo se je, ko da bodo zločinci ostali nekaznovani. Jutri ne bodo mogli odriniti k roparskemu brlogu. Stisnjenih zob je obstala Magnhilda in je prisluškovala polze-nju snežink. Ničesar pa ni, kar bi bilo tako tiho in tako uspavajoče in ničesar ni, kar bi človeka tako pomirilo. To je frfotanje najmanjših perutničk, je pozdrav miru iz nebes. Vrnila se je v sobo in je nalahno zapela vrata za seboj. Nato je vzela knjigo z omare in je začela listati po njej. »Torej niti tega nisi dopustil.« je rekla, »niti tega ne!« (Selma Lagerlof.) Božič na Pijavi Minilo je 18 let... Severni italijanski mrak se skoro neopazno spušča na zemljo. Šum širne Pijave se izgublja proti vzhodu. Mošivo tiho stopa po vznožju kakih pet metrov visokega Pijavinega nasipa, le tuintam spregovori kdo z inimo hitečim tovarišem. Nekateri hite še po vino v velikansko klet, tik za bojno črto. Mnogi so se žc popoldne založili s črnino iz ogromnih, da neizčrpnih sodov. Streha nad kletjo je vsa razbita in raztrgana od velikih in malih granat. Sovražnik pač ne štedi. Kadarkoli zagleda z opazovalnih balonov koga. ki se bliža kleti, pošlje granato ali šrapnel. Uspeh je navadno le v lem, da ima moštvo zopet nekaj kuriva. Oanes pa je drugače Sovražnik je že zgodaj popoldne potegnil svoje črne zračne pošasti k zemlji, znak, da se ne zanima več za nas. Noben lop se več ne oglasi, moštvo sc svobodno kreta, išče kuriva in nosi vino. Trije fantje so nekje izlaknili majhen sodček, ga v kleti napolnili in ga na ramah prinesli v svoj zaklon. Mrak je že zagrnil zemljo. Donašaici hrane so že tu. Krog kotlov se zbere moštvo, službujoči častnik nadzoruje delitev hrane. Danes je večerja izredna: sladka kava, mesna konzerva in bel kruh. Tudi častniška večerja je izboljšana, ker se tudi t« pozna tretje vojno leto. »■Jutri vam prinesemo darila, ki so jih poslali iz zaledja«, zakličejo odhajajoči nosači, irioštvo pa se razgubi po zaklonih. Nekateri skušajo zapeti kako božično, a zaman. Nikjer ni onega svetega, tihega razpoloženja, ki je tako značilno za la večer. Ni razpoloženja, fantje se samo še razgovarjajo in pijejo. Vino naj jim nadomesti vse ono. kar so prejšnja leta imeli na Sveti večer ... Sveti večer na tujem, na bojnih poljanah, daleč od vsega božičnega ,. Dolžnost me kliče na delo. Orein, da pogledam v zaklone, kjer domuje moj opazovalni oddelek. V mračnem zaklonu, ki ga razsvetljuje slaba era-rična luč. leže ali sede starejši možje in se razgovarjajo. Po običajnem pozdravu se tudi jaz udeležim njihovega razgovora. Ta pripoveduje, kako je praznoval božič že na ruskem bojišču in v Tirolah, oni pa, kako je lani udarjal na edini še preostali zvon, ki mu je vojna vihra še prizanesla. »Danes pa smo tukaj, kdaj bomo zopet doma«, je edini refren ... »Kako pa bomo danes uredili našo službo?« jim moram prekiniti razgovor. »Danes ne bi rad zapovedoval«, nadaljujem, ko so vsi molčali. Pa se oglasita dva, ki hočeta za vse druge opraviti službo na Sveti večer, /a njuno požrtvovalnost ju nagradim s lem, da prvega odredim na službo ob enih, drugega pa ob štirih v jutro, sam pa hočem za danes opazovati preko polnoči. tmmm »Pijte, gospod,« so se mi hiteli zahvaljevati, pozabivši na običaj. Jaz pa jim želim sladko spanje v božični noči in mnogo sladkih pisem za božič ter se povzpnem na nasip Pijave, ki je zahteval že toliko nedolžnih žrtev ... Pijaval Sto in sto kilomelrov se vije tvoja struga od zahoda proti vzhodu, sto in sto kilometrov se ob tebi vleče nasip, ki naj rodovitno ravan brani pred silnimi valovi tvojih voda. Pa, ko so te gradili, gotovo niso mislili, da boš nekoč varno zavetje vojskujočim se narodom! Tu, kjer gledamo na edini spomin naših beiih cerkvic, na razbiti stolp cerkve Ponte di Piave, tu smo danes Slovenci izpod silnega Triglava, Hercegovci od divne Neretve, tu so Madjari, Nemci... Tu smo sami. brez ' svojih dragih, in vendar je danes Sveti večer! Sveti večer na Pijavi!... Tih mrak pokriva vso to ravan. Ne oglasi se niti puška niti top. Kako divje so druge večere drdrale strojnice svojo neusmiljeno smrtnonosno pesem! Kako so se oglašale zdaj v tem, zdaj v onem sektorju. Danes počivajo tudi te! Jasno visoko nebo je gosto posuto z milijoni svetlih zvezdic, prav kakor ono davno prvo sveto noč! Takrat so čuli pastirci pri svojih čredah na tihih betlehemskih poljanah, nas pa spominjajo žarometi, da smo na krvavih poljanah. Toda danes mirujejo tudi ti. Nič tistega hlastanja, iščočega otipavanja, ki je druge večere tako neusmiljeno zasledovalo najmanjši gib vsakega posameznika. Prosto se sprehajam po nasipu. Zdaj pa zdaj ču-jem z ospredja rahlo škrtanje peska: prestopanje naše prednje straže, ki stoji globoko pod mano na tisočletnem Pijavinem produ... Tudi ubogi stražar se je morda zamislil v Sveto noč, Sveto noč tu v tujini .. Sveta noč v daljni tujini... Kako prijetno je bilo še pred letom, ko sem prišel na kratek dopust v Ljubljano! Kako hrepenim. Lojzka, da bi s teboj stopal l< polnočnici, kjer bi v tvoji bližini poslušal tisto nepozabno melodijo »Sveta noč, blažena noč« ... Toda zaman hrepenenje, nikdar se ni uresničilo in se ne bo... Tu podrhtavajo milijoni src, hre. |*neči po Ljubezni irt Miru, ki se je v davni davnini rodil današnjo noč. Toda zaman hrepenenje, zaman drhtenje, tu ni ljubezni, ni miru, tu vlada sovraštvo, in smrt... O predraga, kje si ti in kje sem jaz... »Gospod, ena bo, ali ste pozabili name?« me predrami mali Hercegovec. »Nisem pozabil, zamislil sem se.« »Tudi jaz sem mislil na svojo Jelico in malega Stevana, saj danes je božič,« mi je dejal in si obrisal oko. Tam onstran Pijave pa je zabrlizgnila italijanska poljska lokomotiva ... P. H. sm A&mSms 2 mmmm Pirhov oča pripovedujejo... araoaancsHBai Pirhov oče so že častitljivo star mož. Štiri manj kot devetdese-t jih imajo. Veliko so izkusili, veliko doživeli. Zgodovina celega rodu je zapisana v njih. Zdravja so še dobrega kakor bo izmed nas malokdo v leh letih, le oči so jim |x>polnoma odpovedale, pa v nogah niso več tako trdni, kakor so bili njega dni. Pa vse le nadloge voljno prenašajo, kakor so se učili od mladihmal. Po svetu bogve kaj niso hodili, za tujo modrostjo se niso lovili, na Brniku, po njivah in gozdovih, ob živini in olrccih, v praznovanju nedelj in praznikov in v trdem delu ob delavnikih, v procesijah »pred delom« in ob suši — v lem našem, tako slovenskem duhu, da ga nihče ponarediti ne more, je njih življenje dobilo svojo vsebino. Kolera Doživeli so dokaj težkih dni, ki so jih v »letih nerodnih« osladile fantovske hudomušnosti, v zrelih letih jih je bilo pa treba kar resno |>renašati. Ko so bili pet lel stari, ko so biLi že kar dober Pirhov oča. pastir, kakor vsak Brničan v teh letih, je prišla kolera v deželo, ki je bila hujša ko Turek, v treh tednih, od Angelske nedelje do Malega Šmarna, je bilo 63 mrličev v vasi. Na soboto popoldne pred Angelsko nedeljo se je iz zvonika rdeča megla potegnila |irav do tal, rajnki Fištjev šimen jo je pa videl. Drugi dan je bil pa v Dvorjah semenj, potem se je pa začelo. Ljudje so kar mrli. V trabuhu ga je začelo klati, ves se je olupil, vsa koža je bila raztrgana in razjedena, v nekaj dneh je bilo po njem Medtem se je jm že drugi v isti hiši zvijal od bolečin. Ljudje so se pa bali imeli takega mrliča v hiši, zato je pa slari Basej — kdaj je že umrl, Bog mu daj dobro — poleg starega bezga, ki je raslel na koncu njegove hiše, postavil nekakšno uto, tja so mrliče nosili. Zgodilo se je, da jih jc nekoč pel naenkrat tam ležalo, ker jih niso mogli sproti pokopati. Prej so Spodnji Brničanje v Cerkljah pokopavali, ob tej bolezni so se pa Cerkljani njihovih mrličev bati začeli in so morali kar okrog sv. Šimna pokopališče narediti Dekan iz Kranja so ga prišli blagoslovit. Polaček, iz Poljske je bil doma, sc ga ie pa ime prijelo, je dejal takrat: »Zdaj naj pa le kolera pride, zdaj imamo pa že v«e pripravljeno!« Otroci, ki niso prav nič vedeli, da je hudo v deželi, so imeli pa z zvonovi največje veselje. Mežnar je kmalu j)rve dni umrl, potem so pa kar otroci zvonili, Jakopov, Tišlarjev in pa Pirhov oče, ki so imeli takrat pet let, danes jih imajo pa 86. Še danes jx>mnijo, kako so lepo |»re-molknili, za moškega trikrat, za žensko pa dvakrat, ljudje po vasi pa v jok, češ: »Zopet je eden umrl«, pa vselej tudi ni, otroci so kar zvonove molzli, veseli, da so bili tako neomejeni gospodarji nad vrvmi. Mrliče je pa rajnki Muceljuov Matevž iz Povelj prav rad skupaj vlačil, kar v rjuhe ali v kako staro plevnico ga je zavil in ga na plečih tia pokopališče prinesel, pmolit za svoje rajne, o katerih pa navadno že ne vedo več kdaj in ob kakšnih okoliščinah so na lo f>c-ko|Mlišče zašli. Življenje vse |X>j>ravi, da le rod obstane. Potres in vojska Druga taka nesreča, ki je obiskala vas, je bil pa jiotres 1805. lela. Takrat so bili Pirhov oče že zrel mož. zato se tudi tistih dogodkov zelo dobro Sf>ominjajo, saj so jih videli na lastne oči. Pri Rejoveu so imeli mrliča in po stari navadi se je tam zbralo veliko ljudi, zlasti mladi svet je za tako reč kaj navdušen. Ko je vsak nekoliko pomolil pred mrtvaškim odrom in ko so še fantje odmolili svoj obvezni rožni venec za rajnkega, se ie razvila druščina in zabava, kakor vselej, kadar toliko ljudi skupaj pride. Pogovor je bil vedno glasnejši, tudi smeha je bilo dovolj, da jih je varuh že kar miril. Na lepem je pa nekaj zabobnelo v zemlji, nekaj rož je z mrtvaškega odra padlo na tla, sveče so omahnile po hiši, mrlič se je p>a zazibal, da je komaj še obstal na odru, ljudje so prestrašeni skočili jx>konoi in planili ven. varuh je pa ces nejevoljen dejal: »Na, zdaj pa imate! Niste hoteli ubogati, sedaj pa slraši!« Vsi so mislili, da jc vse to samo v hiši. Ko so pa prišli ven, so [ia videli, da tudi zunaj ni nič bolje. Drevje je vršalo kakor v viharju, sredi noči so ptiči zbegano letali sem-intja, kure po hlevih so popadale z gredi in frfotale med živino, gospodarji so v sami spodnji obleki begali po dvoriščih, vsa vas je bila narobe. Ta ali oni dimnik se je okrhnil od strehe in se s truščem speljal na tla, pri Jakojx>vcu se je strop v hiši podrl, pa se je k sreči na |>eč naslonil, da vendar ni nobenega jxxlsul, pri Pirliu je pa obok v hlevu počil, oče so zalo 40 goldinarjev |X>dpore dobili — takrat je oblast tudi vile poznala, ne samo grablje —, večje nesreče pa tokrat v vasi ni bilo, |>a bi bila lahko. Strahu je bit, pa itak dovolj, fjudje so se zopel nekoliko zresnili, Ljubljančani so celo »potresno procesijo« obljubili za velikonočni ponedeljek, pa jc življenje tudi lo razburjenje pomirilo in kar je bilo pobožnosti iz strahu, je kmalu minula. L. 1914., na sv. Ane dan, se je pa vojska začela. Ljudje niso nič pričakovali kaj takega, tudi niso nič |»ravega vedeli, kaj je to: vojska! Pa so kmalu videli, da je lo zelo huda reč. Prve moške so vzeli v 24 urah, jvotem so jih pa od časa do časa še pobirali, vedno več jih jc odšlo proti Kranju na postajo, odkoder so se odfieljab bogve kam, nazaj pa jih je prišlo lako malo Doma so ostale ženske in ctrcci; ženske so orale in sejale, kose in srpove klepale, otroci, ki so komaj šoli odrasli, so pa bandera nosili pri procesiji, stari možje, ki so še ostali v vasi, med katere so tudi Pirhov oče spadali, so pa popravljali orodje za celo vas, svetovali v boleznih pn živini, pomagali tu in tam in odvračali surovost tujih votakov, ki so zasedli sleherno hišo v vasi. Ah, to so bila zmedena leta, kakor pred sodnim dnevom. Vedno so se valile oborožene množice skozi vas, takoimenovani »tren« je včasih za; sedel vse ceste, da pastirji še s kravami niso mogli naprej. Ženske so od časa do časa navezale v cule črnega kruha, prekajenih klobas — kjer jrh pred tujimi vojaki obvarovali —, in jabolk za pol mernika in šle na dolgo pot za možmi, za sinovi tja nekam v Pettau — pa niso vedele ne one, ne otroci, cd katerih so se s skrbjo poslavljale, da je to čisto navadni Ptuj. da je Pragerhof navadno Pragersko, Marburg pa Maribor, bodočnost in domovina, to nam je moralo ostati prikrito. Ko so prišle nazaj, so vedele toliko povedati, kje vse so možje in fantie, pa da bodo šli še naprej, da jih najbrž nikoli več videli ne bomo. Od katerekoli strani je kdo prišel v vas, nihče ni prinesel dobrega sporočila. — Današnji rod pa že vsega tega nič ne ve. Vsako trpite-nje, vsaka žalost, vsako gorje mine, nič se ne jx>dc-duje, vsak rod le svoje lasln-o trpljenje nosi. Pirhov oče so s svoje domačije spremljali vse te dogodke in vse obdržali v spominu. Vedno so imeli celo vas pred očmi, vse kar je bilo vsaj njega dni pomembno za vas ali taro, jim je še tako živo pred očmi, kakor da se je zgodilo pred adventom. Tak dogodek je bila tudi pot rajnkega cesarja Fran: ca Jožefa skozi Brnike v Cerklje in naprej proti Kranju 1. 1SS3 . Na križišču šestih cesla, eni pravimo Krška pot, ki pelje čez polje skozi gozdove na smelejsko stran, kdor zna hoditi, prav pride, druga je Cerkvena pot in pelje čez polje in skozi gozdove na vogljansko, tretja je Kranjska cesta, tudi ta gre mimo njiv in skozi gozdove in pride v Kranj, četrla j>a nima imena, saj je itak domača, pelje skozi Zg. Brnik v Cerklje, potem pa teče pod gorami skozi vasi, ki jih je toliko, da se ob vsakem zvonenju zmedejo, j>eta so pa Milharjeve ulice, ki peljejo čez Tomaževo dvorišče k Milharju. kjer v vodo padejo, šesta je pa Kamniška cesta, ki so jo nekdaj Trzinci najbolj drobili, ki so vsak ponedeljek prašiče v Kranj vozili, na tem gostem kri; žišču, pravim, ki mu pri nas nihče drugače ne pravi kakor »Pred tablo« in kjer mora gosjxida kmeta vprašati, kani naj zavije, da bo prav, ker sc na tem vozlu ne znajde, — tu, kakor je bilo rečeno, so čakali cesarja, vsi veljaki tedanjega sveta od soseskinih mož do okrajnega glavarja. Cesto so takrat razširili, da je cesarska kočija mogla nemoteno naprej, Kve-drov svinjak se je moral umaknili, Jako|X)v vrt jim je tudi preveč na ceslo silil, vse veje, ki so preveč na cesto visele, so posekali. Največje časti je bil pač deležen rajnki učitelj Vavken, ki je cesarja v imenu občine nagovoril, šolska mladina pa je |wd njegovim vodstvom pred cerkvijo zapela nekaj domoljubnih pesmi. Učitelj Vavken je bil za zasluge, ki si jih je s pripravami teh svečanosti pridobil, odlikovan z zlatim križcem; pri njegovem pogrebu 1 1808., ki je bil največji, kar jih je kdaj bilo v Čerkliah. so ga na blazini nosili pred rakvijo, po- Cerkljah, so ga na blazini nosili pred rakvijo, potem ga je pa kranjski glavar nazaj vzel. Bil je pa to ludi ttiož, da tnalo takih. V njem je bila združena vsa svetna gosposka, kakor v župniku Oolobiču vsa duhovska gosposka. Bil je učitelj, župan, poštar, organist — vse obenem, pa ne zaradi kakega sorodstva ali da bi si ta mesta kako pod roko pridobil, ampak ker je bil res sposoben in pošten mož. Prej so pošto potovke prenašale ali pa kdorkoli je imel kak opravek v Kranju, šele z Vavknom je prišel poštni urad v Cerklje in ljudje se kar načuditi niso mogli, kako da pošta tako za vsakega ve, kje je. Le Mihovega Lovrenca niso mogli najti. K vojakom so mu denar poslali, cel »finlar«, pa ga "i prejel, ko pa je čez tri lela zopet prišel domov, ga mu je pa pošla v redu izročila. Sola in šolniki . . . Poil znanim nadučiteljem Vavknom se je začel tudii pobirati naklad za novo šolo. Pirhov oče so bili 10 lel slari, ko so za šolo na tlako hodili, gorjanci so jxi les dali. Zidarji in drugi delavci so mladega fantka nekoliko |x> strani gledali, češ, saj pri delu nič odvrnil ne bo, njegov oče so jim pa rekli: »Več opeke bo znosil kakor pa trije drugi.« Pa jih je res Pirhov oče se niso nikoli dela bali, že kol olrok ne. Tudi ko je bilo treba pesek voziti, so se k drugim lepo pristregli. Naiprej ie bila lo majhna šola z dvema razredoma, ki so jih |X) domače razdelili v malo in veliko šolo, z dvema oddelkoma, dojvoldanskini in pojioldaiiskim. lako so otroci do zadnjih časov govorili, da hodijo n. pr. v »malo šolo po|X>ldne« lo so bili najmanjši. Začeli sp |>a s 6, 7, ali tudi šele z 8. letom, kakor je uče-nik Vavken za prav spoznal. Za delo, za pašo je pustil fanta cel mesec, pa tudi za dva doma. »Ga pa doma imej, čc ga potrebuješ,« je dejal temu ali onemu očetu, ki mu je prišel razlagat, koliko je doma dela. Pa je kljub lemu dobro naučil. Nobenega učenca ni nikdar udaril Samo zagrozil jc in prav grdo ga je pogledal, pa se ga jc vsak lako zbal, da je takoj vse ubogal. Sprva je učil kar sam, kot župan, poštar in organist, šele pozneje je dobil pomočnika. Učiteljic takrat še ni bilo, sami moški so učili. Za njim je prišel učenik Kmet, ta je tudi še lepo učil, jiotem so pa že začeli prihajati učilelji in učiteljice ki so bili kaj različne nature. Nekateri so še vedeli, da so prišli zalo, ker je treba otroke nekai pametnega in porabnega naučili, nekateri so pa že bili samozavestno prepričani, da so otroci, zato tukaj, da morejo oni prednikom (»kazati, kaj znajo in kakšne knjige so neki ljudje napisali. V šoli se je začela oznanjati neka tuja modrost, ki je ljudje niso marali, ker so bili v dno duše prepričani, in so še danes, da se morajo učitelji jx> njih ravnati, ne jva oni |xi učiteljih, l ako so začeli ločiti dobre in slabe učitelje in učiteljice, nekateri so bili priljubljeni pri otrocih in starših, drugi pa ne pri otrocih, ne pri starših in je še danes tako. Pa še druge stvari vedo povedati Pirhov oče. Tako o tihotapcih, ki so tobak nosili po deželi in ga skrivaj prodajali, o rokovnjačih, ki so v Komendi majhen kipec sv. Pelra iz čislega zlata ukradli in Zvirčevega pastirja za pele v mravljišče obesli, da so ga mravlje objedle, dokler ni izdihnil, ker je orožnikom za njihovo skrivališče povedal, in še o drugih takih »obrtnikih«, ki hočejo drugače živeti kakor je prav, pa vsi propadejo, obrt sama se pa le vzdrži. Ima nekaj mikavnega na sebi, takole postranske, jx> večini nočne obrti, v vsakem rodu se kdo najde, ki se (e ali one oprimt iz želje da bi nekoliko lažje živel kakor jx>štcn in delaven kmet. Pa ne gre, pravijo Pirhov oče, ki veliko vedo. Vse se izpreminia 86 let — precejšen kos življenja je v njih. V taki dobi se zunanje lice vasi in naroda že močno iz|iremeni, posebno dandanes, ko lako hitro živimo, da se Pirhov oče ne morejo načuditi. Pravijo, da si ni inogoče zamisliti, koliko danes ljudje drugače žive kakor pa so živeli nekdaj. Kruh so včasih pekli največ iz grahore, le ob velikih praznikih, ob božiču, veliki noči in na semanjo nedeljo so S|>ekli kaj boljšega, kar je veljalo za bel kruh. Zalo je pa bila »štruca«, ki so .o včasih prinesli iz Kranja, taka sladkost za otroke, da so cel teden naprej računali na njo in se je še cel leden potem sjximinjali, čeprav ni bilo drugega kakor st.ire zemlje, ki si jih pri [x"ku dobil za groš jx>l cekarja Tudi ajda je bila vse bolj v|x>števana kakor je dandanes; nekateri gruntarji so jo posejali do 60 mernikov. Krompir so pridelovali tako, mimogrede, po prosu so ga malo zakopali, da je bil vzorcc pri hiši, pač pa so cele njive posadili z bobom Znana je bila mati, ki je venomer priporočala svojemu fantku: »Fant, bob jej, da ne boš piškov,« da se ga je slednjič prijelo: Fant bob jej, nihče mu ni drugače rekel. Fižo'a so pridelali toliko, da ga ni bilo vredno ne mlatili ne meti. Sproti so ga obtrgali in olupili, da ga je ženska v cekarju v Kranj nesla in ga prodala za nekaj krajcerjev Ljudje so veliko manj prodajali kakor danes, zalo pa tud: veliko manj kupovali. Krme za živino ui nihče sejal, suhe slamo so ji |*>-kladali, zalo tudi o kakem večjem pridelovanju ali celo prodajanju mleka ni bilo govora. Detelja so imeli samo za konje iu kakega telička, ko so ga od-stavljali. Kdor je itncl kaj |>rida travnikov, je že še ime! živino, da je bi'a živi reči |XKlobna, bajtarska živina pa je bila zelo borna, danes jm na semnju ne ločiš hajtarske krave od grunlarske Turš"ico za živino so Pirhov oče prvi sejali, pa so jo ljudje kar gledat hodili. Vsaka hiša je imela kolovrat in statve, jx>zimi so ženske predle vse noči, moški pa tkali, hlapec je ves božji dan zobanje rezal in s slamorezno koso na podu butal ob tla, zvečer je pa prišel v hišo in cel večer štrene motal. Predice so so najbolj veselile božičnih praznikov »Sedaj pa 13 večerov zopet ne bomo jrredle«, so dejale na dan pred svetim večerom. Za svetim večerom in svetim dnem so prišli prazniki in soprazniki tja do Novega lela, jx)tem pa še Sv. Trije Kralji, lakral so se ljudje vsaj naspali, da je bilo vredno leči. sicer je bilo [xa vse noči pravo angelsko spanje, samo po 4 ure na noč pa nič več — od lanu do srajce je dolga pot in zelo veliko dela, nihče tega ne ve, kdor ni izkusil. V prvem, drugem, in in . . . Pirhov oče so bili tudi tistega, ki je pred cerkvijo »ven klical« kar je oblast hotela ljudem »na znanje dati«. Nič kolikokrat so stali po maši pred cerkvijo s šopom ppirjev v rokah in ko so ntožki videli, da imajo Pirhov oče papirje v rokah, so vsi počakali, da bi slišali, kaj bo. Ženske pa so se skrbno ozirale f>o glavah, da bi videle, če je »naš« počakal, če ni lekel kar meni nič tebi nič domov gledal, ali se ni morda medlem kaka živina odvezala v hlevu. Ko so Pirhov cče videli, da se je nabralo dovolj ljudi, so razgrnili papirje in začeli: Od ce-sarsko-kraljevega okrajnega glavarstva se vam naznanja ... Imeli ro pa ludi kaj plasti, vsi pastirji po polju so jih slišali in razumeli. Najprej so »ven klicali« vse fermane, ki jih je poslala oblasl. potem pa še, kar jim je kdo iz vasi naročil, da bo popoldne dražba stelje v tem in lem gozdu, da se te in te njive zopet dajejo v najem, da so »blatni možje« ukazali, da morajo vaščani vaška pola v boljšem stanju držati, vse življenje vasi jc po takem klicanju postalo javno; zaključili so pa vedno z besedo: »To imate za danes,« na kar je završelo med ljudmi kakor v panju pred rojem in množica je v curkih tekla s pokopališča- Delničarje in Vo|»lci so se vsul i po spodnji po''. onI z vasl Pa P° zgornji. Vas pa je vse ljubeznivo sprejemaj In jih razdeljevala po dvoriščih in hišah od vekomaj je bilo tako in bo. Na dražbah so imeli zopet Pirhov oče prvo in zadnjo besedo; začeli so jo in zaključili. Z glasom, ki je moral vsakega boječneža, ki pa je imel kaj denarja, iz|X>dbos!i, so vpili: »V prvem, drugem innn...« ta »in« so lako grozeče potegu,b, da je vsak. ki se je količkaj potegoval za na dražbo izstavljeno reč, brž primaknil šc kak groš, kajti kadar so oce »položili besedo: » . innn tretjem,« je bik) kakor bi p njivi legel ali pa gozd objel ali |ia hlode v naročje nabral, po tej besedi ui bilo nobenega premisleka več. Kar si izdražil, je tvoje, kar si obljubil, j)lačaš kakor je amen v očenašu. • Od l IS40. do I. 1935, je 86 let, doba že precej trdnega človeškega življenja. To neizprosno življenje, ki ima svoj začetek in svoj konec, v nobeni pratiki zapisan, nikjer objavljen, nikdar preti cerkvijo »ven klican«, pa vendar velja za vsakega Zemljana, za vsakega Brničatia! Kolikokrat sc je po tisti cesli, kjer se je na jvoncdeljek, 16. julija I8S3. lela okrog poldne peljal cesar I rane Jožel I., vil molitve mrmrajoč sprevod, pred katerim je šel križ, takoj za njim pa je na ramah sosedov škripala rakev, bela ali črna, majhna ali velika. Kolikokrat že! Na križišču |vred Žurčevim znamenjem so rakev postavili na tla, sprevod je |X)klcknil kakor pred cerkvenimi vrati m zmolil >Oče naš« za rajnkega, Zvirecvo znamenje. drugi »Oče naš« za vse rajnke soseščane in še tretji »Oče naš« za vse uboge dušice. Nato se je vzdignil najbližji sosed rajnkega, ali njegov najboljši prijatelj ali mežnar in dejal: »Ce je rajnki katerega izmed vas razžalil ali mu kako krivico storil, mu iz srca odpustite!« Nato se je sprevod vzdignil, pomirjen, da je izpolnil f>ostavo, in se počasi pomikal proti božji njivi, ki jo varuje sv. Si-men. Vsem Brničanom je la pot zapisana od vekomaj, zoper to fiostavo ni punta. Kolikokrat so že tako pired Žvirčcvun znamenjem položili rakev na tla, belo ali črno. Kolikokrat so se že Pirhov oče tako |»slovili od svojih sosedov, od žlahtnikov, v 86 leiih se že veliko ljudi zvrsti. To neizprosno življenje, ki rod za rodom nabira na večnost kakor jagode na molek! In vsakemu rodu se podoba zunanjega življenja nekoliko izpremeni. Življenje, ki so ga Pirhov oče živeli v otroških letih, je bilo vse drugačno kakor pa je lo življenje, ki jih je še dohitelo na slara lela. Toda le zunanja podoba se izpreminja. Platnenih srajc več nc nosimo, na statve se več ne sjioznamo. pri leščerki bi nič več ne videli, v Kranju nič več ne gremo v cerkev, ker smo skoro vsak dan gori, včasih so bili pa dvakrat na lelo; platno ni preneslo nasilja novega časa, pieš hoja se ni mogla upirali kolesu, leščerba je bila brez moči že pred petrolejko, kaj šele pred elektriko, grahora se je umaknila v živinske jasli, da je napravila prostor drugim, boljšim žitom, vso našo zunanjo, vidno podobo je življenje sprevrglo, le duh je ostal, nevidni, neslišni, duh ki se jvo materini besedi in kruhu pretaka iz roda v rod. platno se ne more lako. Ta duh se ustali v otroku in je v starčku ustaljen. Ta duh pa je eden od 1. 1840. do 1. 1035. in še čez nihče ga ne sme prestavljati ali prenarejali, kakor ga tudi Pirhov oče niso, ker ni bkor ograja koncem vrla, ki si jo ti postavil in jo vsak dan lahko podreš. Ta duh prehaja iz roda v rod in vse oživlja. nove naloge Dušnopastirski problemi na obrobju Ljubljane Duhovnija Zg. Šiška-Dravlje ima že 5000 duš, pa je brez župne cerkve Posebno poglavje dušnopastirskih zahtev modelnega časa je versko življenje na periferijah velikih mest. Tudi v Ljubljani oziroma v njeni okolici prihaja v zadnjem času to do izraza. Kakor v drugih delih mestne okolice, podoben proces je bil in je Je na njenem severnem delu. Zgornja šiška, Koseza Dravlje in žapuže ni9o več malo-pomembne vasi nekje na deželi, ampak sc danes že sestavni del Velike Ljubljane, število hišnih številk raste od lela do leta, z njim seveda ludi število prebivalcev. Niso to več sami domači ljudje. ki bi se poznali med seboj, imeli enake |>o trebe, enake težave, enake interese, ki bi enako čutili med seboj. Saj se tudi tu gori čestokrat dogaja kakor v mestu, da se celo ljudje, ki stanu jejo pod isto streho, ne poznajo več med soboj. dasno je, da take razmere občuti tudi dušno pastirstvo. Ce je pred leti zadostovala ena župnija s par duhovniki, ki so brez posebnih težav liihko v vseh ozirih postregli ljudem, danes lo več ni mogoče Tu pa ne prihaja v pošlev samo število ljudi, ampak je treba vzeti v obzir ludi čutenje in mišljenje novega človeka. Za živahno in uspešno cerkveno življenje v lari je nujno polreben čimbolj ozek stik z župnijo Nove razmere so samo posebi razrahljale le vezi. Duhovniki pri fari svoje moči in svoj čas uporabljajo bolj v središču, kei pri najboljši volji ne morejo bili povsod, tako se pa naravno drug drugemu odtj„u,ejo Duhovniki niso mogli toliko med nje, kot bi radi in bi bilo potrebno, ljudje pa radi oddaljenosti tudi niso več hodili k fari v št. Vid Treba je pač vedeli, da je razdalja ene ure do cerkve za mestnega člo veka velika, dasi enaka razdalja v župnijah na deželi morda zaenkrat Se sploh ne pride v poštev. Ti in podobni razlogi so silili ljudi, da so začeli misliti na to, da se ludi v cerkvenem življenju osaniosvoje. Škofija, ki je razumela njihov položaj in uvidela upravičenost njihovih prošenj, je za enkrat poslala v spodnji konec duhovnika z nalogo, naj pripravi vse potrebno za ustanovitev nove župnije. Prvi korak je s tem narejen, temeljni kamen pa ne še postavljen. Glavna in najtežavnejša naloga je sedaj pač ta. da se čimprej postavi nova velika župna cerkev. ki naj bo tudi na zunaj simbol njihove skupnosti, Veličastna moderna šola že sloji v središču teritorija, v njeni bližini nekje naj bi bila tudi nova cerkev. Svet zanjo še ni določen. Se manj seveda kupljen in je prav to za enkrat še veliko vprašanje, ki ga bo treba čimprej kako rešiti. Ce zaenkrat vsaj nekoliko poneha gospodarska kriza in stagnacija na denarnem trgu, bo prav tu del Ljubljane, kot je pričakovati, pozorišče najbolj živahnega stavbnega delovanja. Ugodnosti so velike za tako pričakovanje Bližina mesta, pa vendar zunaj mestnega ropota, tramvajska zveza z mestom, stavbišče v primeri s sredino mesta še dosti poceni, stavbni materijal na kraju samem, pogojev za naglo širjenje torej dovolj. Na vse lo je treba misliti tudi iz dušnopastirskega ozira Svet bo vedno dražji, čimveč povpraševanja bo po rijem. cerkev pa tudi ne bo smela biti majhna, da v par letih ne bo treba delati že zopel nove. Že danes do6ega Število duš na teritoriju 5000. ki se bo pa v 10 letih najmanj podvojilo. Parna služba božja na šolskem hodniku Zaenkrat, ko še ni skupne cerkve, si pač mo-mmo pomagati, kalkor si moremo. Imamo dve podružnični cerkvi, ena božjepotna sv. Roka v Pravljah, druga sv. Marjete v Kosezah, v katerih se začasno opravlja redna služba božja. Žal. da sta obe na skrajnem koncu teritorija. Dravlje na severnem delu, Koseze na južnem koncu, tako, da nobene ni mogoče povečati, da bi v takem stanju služila za farno cerkev. Pa obe cerkvici sta še premajhni, da bi mogli zadostiti potrebam v cerkvenem življenju. Na to so menda mislili že takrat. ko so zidali novo šolsko poslopje Naš veliki mojster Plečnik, ki je zamislil novo šolo, je hodnik v drugem nadstropju spremenil v zasilno ceikev. Na enem koncu hodnika je postavil oku sen lep oltar, in tako služi hodnik ob nedeljah in praznikih službi božji. Po svoji veličini je res podoben bolj cerkvi kol šolskemu hodniku, saj meri nič manj kot 50X6 m. Hodnik služi za službo božjo predvsem šolski mladini, pa tudi odrasli imajo še dosti prostora, saj sprejme lahko najmanj 1200 ljudi. Hodnik pa je seveda samo surogat za cerkev, v katerem je prav malo cerkvenega občutja, vendar moramo biti vkljub temu hvaležni naši prosvetni upravi, da je postavila hodnik v službo cerkve. Redno dušnopastirstvo bo seveda možno šele tedaj, ko dobimo skupno cerkev. Žal. da tudi v pogledu na to vprašanje ni še enotnih misli. Mnogo jih sploh sloji ob strani in so na rešitvi tega vprašanja desinteresirani, eni bi pa radi novo župnijo zase v Zg. Šiški. drugi v Dravljah ali celo v Kosezah. Poleg vsega pa je vprašanje nove župnije zvezano z velikimi finančnimi žrtvami, ki v času krize, umevno, strašijo enega in drugega Veliko bogatih ljudi itak nimamo, drugi pa si morajo vsak prispevek tako rekoč pritrgati od ust in tako se le počasi zbira fond za novo cerkev. Domačini, ki so osebno interesirani na napredku domačega kraja, postajajo skoraj že manjšina, drugi pa so prišli v prvi vrsti iskal kruha, če-l>rav so si v boljših časih mogli postaviti skromno hišico, zato v težki borbi za vsakdanje življenje večkral izgube smisel za duhovne [lotrehe. Kdo bi se temu čudil, če ve. koliko skrite revščine in pomanjkanja je velikokrat tudi pri onih, ki lega na zunaj ne pokažejo! Podoben pojav kot pri mnogih naših izseljencih v tujini, se feslo opaža ludi doma. Dokler so bili v domačem kraju, so čutili versko ili tudi živeli po veri, ko so pa zapustili rodno hišo, so pustili v njej mnogokrat tudi svoje versko prepričanje in so mnenja, da v drugem kraju tega ni več Ireba Zato je nujna potreba, da se takim ljudem pride nasproti, da zopet začno misliti in živeti kot nekdaj. Pot do duše gre skozi želodec Mehko in toplo harmonijo božičnih praznikov pa še prav posebno moti beda in pomanjkanje najpotrebnejšega vseh onih številnih delavskih družin, ki so naseljene v predmestjih Stanovanja v mestu so predraga, zalo heže v predmestja, kjer pa ludi ni veliko boljše. Rad bi jim človek |x> magal in pregnal vso bedo. ki se preveč očitno zrcali na bledih obrazih staršev in šibkih telescih olrok. Tako pa mora velikokrat oslati samo pri dobri besedi in tolažbi, dasi dobro veš, da se pride tudi do duše skozi želodec. Ker vemo. da je vse lo delo za duše. zato gotove Hogu dopadljivo, kljub vsemu temu ne smemo obupali. Njegov blagoslov nas bo spremljal, zato smo trdno prepričani, da bo mogoče počasi odstraniti vse ovire pri započeli akciji. Nadejamo pa se tudi, da bomo tudi drugod našli dobrotnikov in prijateljev, ki nas bodo podprli. Bog daj, da bi jih bilo člmvečl Mirko Bartol, kaplan-ekspozit. Vič je že „slara" župnija, — culi se potreba po novi fari pod Rožnikom Letošnje leto je bila z nekaterimi drugimi okoliškimi občinami priključena Ljubljani tudi občina Vič Izmed priključenih občin ima do sedaj samo občina Vič svojo urejeno župnijo, ki je s priključitvijo postala mestna župnija. Pa tudi ta župnija je nova: saj je bila ustanovljena šele leta 1908. Ob ustanovitvi je štela 3500, danes, po 27 letih, ima 8000 duš. V pretežni večini je delavska, kakor povsod periferija velikih mest. To je tudi vzrok, da se župnija tako hitro razvija in da se je prebivalstvo v 27 letih pomnožilo več kakor za 100%. .le to naravni prirastek, še bolj pa se župnija širi s priseljenci. Značilne podatke — znamenje časa - nam nudi župnijska rojstna in krstna matica. V letih 1910-1912, ko je štela župnija 40(10 ljudi, izkazuje rojstna knjiga doma na leto 210 230 rojstev. V letih 1932—1935. ko šleje župnija 8000 duš. pa je bilo rojenih doma in v bolnišnici na leto 140-1(10 otrok. Vsled naglega naraščanja prebivalstva pa na stajajo za dušnopastirstvo nove naloge Predvsem je župnija postala pievelika, ne sicer po obsegu, jiač pa po številu duš. Osebni stik, natančno poznanje vseh faranov je pri tolikem številu skoraj nemogoče to j>a tem manj. ker se mnoge družine tako pogosto selijo. Danes so na Viču. čez tri ali več mesecev v Šiški, čez druge tri mesece pa zopel nu kakem drugem koncu Ljubljane. Take družine navadno ne poznajo svojih duhovnikov, duhovniki jki ne družin. Zato ni čudno, da nad 500 faranov z župnijskim in cerkvenim življenjem nima nobenega stika več. Pastoralni obiski družin sicer veliko pomagajo spoznavali in uvajati fiosa-inezne družine v versko življenje, ali vsled zaposlenosti duhovščine v pisarni in šolah se ne morejo vršiti sistematično, kar bi bila nujna potreba, tako. da individualno pastoracijo. ki bi bila za vse farune potrebna, vršijo samo cerkvene in kulturne organizacije. Vse to nas sili, da smo pričeli resno misliti na ustanovitev nove župnije |>od Rožnikom, ki naj lii zajela spodnji del Rožne doline in vse ozemlje ljubljanske — frančiškanske župnije od Rožnika do železniške proge. Tako bi ves Pod Rožnik, ki sedaj po večini nima zveze s kakim farnim življenjem. dobil novo cerkveno središče. Druga velika težava za dušnopastirsko delovanje v župniji je v sedanjosti velika brezposelnost delavstva Ier iz nje izvirajoče strašno pomanjkanje. Kdor hoče videti resnično revščino, naj si ogleda družine po raznih zasilnih stanovanjih in barakah. Dejstvo pa je. da ie ljudem s praziifHi želodcem in raztrgano obleko težko s pridom in uspehom razlagali nauk o ljubezni o božji pravičnosti, o moralnih dolžnostih, ko vendar revni liudje okušajo lako malo resnične ljubezni, ko na svoji koži čutijo vedno hujše krivice, in ko mnogokrat v bolje siluiranih krogih sami vidijo polno najgrših zablod Župnija Vič ima sicer lepo razvilo in delavno karitativno organizacijo. Vincencijeva konferenca pomaga, kolikor more. Župnijsko Mladinsko zavetišče oskrbuje |>od svojo streho nad 00. v zimskih mesecih tudi nad 100 večinoma osirotelih otrok Pripravlja se ustanovitev nove župnijske ubožnice toda vsa karitas ni v stanu zmagati silnih nalog, ki se v času brezposelnosti stavijo nanjo. Družinam Ireba dela in zaslužka, da bi mogle, svojemu stanu primerno živeti, pa bi bilo tudi v dušnopastirskem oziru pri veliki večini družin pomagano in versko življenje bi se lepše razvijalo. V splošnem |«i je versko in cerkveno življenje v lej delavski župniji lepo razvito in župljani so vneli za lepoto svoje farne cerkve Na prvem mestu v lem pogledu je brez dvoma delavstvo tobačne tovarne. Za merilo verskega življenja naj navedemo, da župnija izkazuje letno nad 70.000 svetih obhajil To so nekateri dušnopastirski problemi v župniji Vič, kalere sem zapisal na željo urednika. P. Tavčar. Trnovo — z Mestnim logom in Sibirijo, kliče po hrščanski karitas. Baffr bodoča samo-stoino župnija Bistveno novih fiotov, kako pridobiti ljudi znova za Kristusa, ni. Tako za poganske kakor za notranje misijone pozna Cerkev le eno metodo, listo, ki jo je začrtal evangelij in stoletna apostolska praksa. 'Zato je p Roy tako upravičeno dejal na kongresu Kristusa Kralja v Solnogradu, da skušajo rdeči pas okoli Pariza pridobili za katoličanstvo 7, istimi metodami, ki jih uporabljajo v rednem dušnem pastirstvu. Najprej 11101 a Kristus priti k ljudem — v nauku, daritvi in zakramentih Ier delih krščanske ljubezni, potem ludi ljudje vzljubijo Očela v nebesih in se dajo vodili v nebo. Zato je dušni pastir dolžan, najprej ljudem prinesti Krislusov nauk in njegovo daritev Na Istem kongresu je dejal dr. Gorbach, apostol dunajskih predmestij, da mora skrbeti dnino paslirslvo v napol izgubljenih krajih z.a tele reči: 1. za bogoslužni prostor. 2. za božjo službo. 3. za otroke in 4. za krščansko karitas. S tem je storjeno vse. Isto velja ludi za obrobje naše prestolnice Ljubljane. Snovanje novih župnij ali vsaj cerkva ter kapel z, redno božjo službo Ier skrb za otroke je bila že od nekdaj, kakor nas prepričuje zgodo vina ljubljanskih župnij. 11. pr. vprav trnovske glavna naloga dušnih pastirjev. Tako je tndi da nes. Na vseh konceh naraščajočega mesta nastajajo nove župnije in duhovnije z istimi nalogami. Dve stvari pa danes otežujela urejeno in smotrno razdeljeno dušno paslirslvo. Prva je la. da je v današnjih vernikih premalo farne zavesti. Parno življenje jih zato ne more pritegniti nase in dovolj versko prepojili. Mnogi se zalo cerkvenemu živijenju vohče odtegujejo, drugi pn Izpolnjujejo verske dolžnosti, to je nedeljsko in velikonočno dolžnost izven župnije. Ta nezavednost otežuje Cesto delo dušnega pastirja izven središča. Večkral pa tudi najboljše vernike, ki bi bili doma največja opora pri pomožnih delih dušnega pastiretva in obenem dober zgled slabim, pritegne vprav središč« ,lako da domača župnija zanje niti ne ve ne. Druga težava ki je prav za prav velik vzrok gornje, je ta, da se šolski okoliš ne krije s farnim ozemljem. Tako je dušno pastirstvo ene župnije razdeljeno na več šol. več katehetov in glede verskih vaj na več verkva. Tako se zavest farne pripadnosti ludi v šolski mladini ne raz.vije, kar je za poznejša lela doraščajočega človeka kvarno Na jugu Ljubljane je krščanska karitas najbolj potrebna in največja posredna dušnopast irska naloga. Mesto je izplavilo skoraj vso revščino v Mestni log. Na koncu Opekarske cesle onstran mostu se pot razcepi, na jug gre Pot na rakovo jelšo, proli Viču pa Cesta dveh cesarjev. Ob obeh so barake z najrevnejšimi, telesno in često tudi duševno Proti Viču je slavna Sibirija 7, veliko kolonijo revežev. Vincencijeva in Elizabetna konferenca trnovske župnije nabereta in naberačita velike vsote, pa vse to je le kaplja v morje. Moralnih vprašanj in ležav je pri bikih ljudeh, kdo bi se čudil, nič koliko. Ureditev zakonov, pomoč otrokom, da morejo v cerkev, k prvemu sv. obhajilu in k birmi — to je stalno delo župnijske pisarne. Cesto se zgodi, da župnik ne le zastonj poroča in piše listine, temveč ludi prstane kupi z-eninu in nevesti in morda še kaj prispeva za poročno kosilo Pravkar urejujejo posebno kuhinjo v Prosvetnem domu v Trnovem za revne otroke, ki bodo čez dan, ko staršev ni doma, pod varstvom dobrih sester, na gorkem in ludi pri skledi. Barje, ki je obupno daleč od svoje župnije, jiriprnvlja svojo župnijo. Načrli za cerkev so narejeni Mestna občina bo dala prostor, denar se zbira Pokojni Kosler je zapustil del svojega premoženja za barjansko cerkev. Zdaj je v barjanski šoli v šolski sobi redna nedeljsko maša. z.lasli /m otroke. Oltar se zapira čez teden v omaro v nedeljah pa odpre 111 je pripravljen za mašo Šola je uredila s pomočjo občine. Rdečega križa in župnije šolsko kuhinjo za revne otroke, kjer kuhajo otroci sami in ludi nič ne plačujejo. To je preprosta gospodinjska šola našega Barja. Tako se tam ustvarja versko središče, jedro bodoče fare, ki bo tudi leni ljudem prinesla Kristusa v bližino Iz leh očrtov je jasno, kako težko in kako važno je dušnopastirsko delo v predmestjih. Spet in spel se vračamo na lo, da poudarjamo, kako beda ljudi tudi moralno kvari, kako jih Irga — razcapane — od cerkve in priganja v beznice. Zato: glejte oblastniki, da ljudje dobijo dela; z njim kruha in se moralno otmo. Dr. J. P. Šiška skriva mnogo rev-ščine a tudi mnogo ne-sebične ljubezni »In videl vedno sem vrtenje, prelivajoče se življenje — — —-« Te besede slovenskega pesnika pridejo človeku na misel, če pregleduje matrike šišenske župnije. Bila sta slučajno tukaj, da sta se poročila; loliko časa so se mudili v Šiški, da je bil rojen; sčdaj pa bogve- kje so: na Galjevici ali na Cestni dveh cesarjev, v Rožni dolini ali v Mostah, ali kdo-ve kje Prišel je in umrl — neznan ali vsaj malo poznan — v Šiški je dokončal svojega življenja |X>t Vsak mesec okoli prvega lahko vidiš na naših cestah polne vozove včasih bogatega, svetlo politi ranega pohištva, največkrat pa preprostega, zelo skromno pobarvanega. Ce ni novcev za voznika — in leh pogosto ni — je dober tudi ročni voziček, da spravijo svojo prtljago od stare do nove postaje. Te vedne selitve so važen, toda negativen 6i-nitelj dušnopastirskega dela. V času brezdelja in brezposelnosti ljudstvo trpi. »Kdoi kruha vbranega ne je. ni skusil siro-lenja. kaj je trpljenje, on ne ve. on ne pozna življenja.« Trpijo listi, ki prosijo svoj vsakdanji kruh od hiše do hiše: trpijo pa ludi tisti, katerim prosjaki drug za drugim trkajo na vrata. Največja beda |>a ie skrita doma med štirimi stenami v pomanjkanju in siromaštvu in io je sram, da bi se .skaz.ovala na eesli. To bedo preganjati si je vzela z.a nalogo krščanska karitas. Na (Kilju požrtvovalne krščanske ljubezni do bližnjega delujeta v šišenski župniji Vincencijeva in Elizabetna konferenca. Tako gospodje pri Vincenc.ijevi kakor gospe pri Elizabetni konferenci se neumorno trudijo in zbirajo pridno kakor čebelice majhne darove, da z njimi ndpo-niorejo najbolj bednim izmed bednih. Koliko solza je bilo olrtih. koliko skrbi vsaj za silo preloženih, ve samo Bog. Vincencijeva konferenca je v tekočem letu razdelila za blizu 10.000 Din živil, Elizabetna pa za več ko 18.000 Din v živilih, obleki, perilu in obutvi Telesna in duhovna dela usmiljenja, ki jih iz vršujejo apostoli organizirane krščanske karitas, omehčajo polagoma tudi najbolj zakrknjena srca in odpirajo oči tistim, ki gledajo, pa nočejo videti, da slednjič le spregledajo. Odprimo rojslno in krstno knjigo! Samo 20 je bilo rojenih! In to v župniji, ki šleje skoraj 7000 duš! — Da se začudenje nekoliko omili, bodi |x>-vedano še to, da je bilo do I novembra 32 otrok iz šišenske župnije rojenih v ženski bolnišnici, škoda, da niso bili v domači župni cerkvi krščeni; bi vsaj matrike ne stale prazne in porazne. Zdi se pa, da je tudi število 52 znamenje časa. v katerem živimo. V sredi župnije stoji veličastna stavba, župna cerkev sv. Frančiška. Od zunaj je dobila že vsemogoča imena, loda vsa njena lepota je od znotraj. S preprostostjo snovi ie združena lepota umetnikove zamisli, ki bolj in bolj prihaja do izraza, čimbolj se cerkev na znotraj spopolnjuje. Ni še vse lako, kakor hi moralo hiti, toda 7. božjim blagoslovom in s pomočjo dobrotnikov tipamo dovršiti še ono. kar mora biti, da bo njena privlačna sila popolna. Dobrotnikov potrebujemo in Rog nam jih nakloni! »Čemu ta potrata?« pravijo tisti, katerim je cerkev nepotreben objekt, samo v napotje. in ki se za njo niso nikoli zanimali ne 7. umetniškega stališča, še manj pa z verskega. Ne vedo namreč, da je naša župnn cerkev naš skupni dom; vsi župljani so ena sama velika družina. Ce imn družina lirijetno. svetlo, sončno stanovanje, prihajajo njeni člani 7. vsedrugačnimi občutki domov, knkor pa, če imajo raztrgano bajto, ki se jim nad glavami IKidira. O, le krasimo in spopolnjujmo naš skupni dom, našo župno cerkev, da bo lepa kakor nevesta v svalovskeni oblačilu, da bo nudila srčnega veselja in duhovnega razvedrila vsem župljanom k*mwmmmmmwmM§® brez izjeme. V prvi vrsti pa naj bo ta sreča namenjena tistim, ki jim teža in skrbi vsakdanjega življenja krivijo hrbet in vlečejo k tlom, da se vsaj v cerkvi zravnajo in dvignejo svoje oči v sončno stran življenja da jih vsaj tukaj obide zavest: pred Bogom smo vsi enaki. Življenje je trenje, je križanje misli, želja in naporov. To trenje pa nikdar ne 91110 iti predaleč. Vse moramo presojati z vidika večnosti. Za večne cilje in vzore nas navdušujejo verske organizacije. Vsaka v svojem delokrogu marljivo deluje in nudi svojim članom čimveč duhovne spodbude; tako mladeniška kakor dekliška kongregacija mladini, Marijina družba žena krščanskim ženam, tretji red pa osebam obojega spola živečim med svetom. Tudi Marijini vrlci. križarji in sestrice sv. Klare se živahno gibljejo. Za krščansko prosvelo pa skrbi katoliško prosvetno društvo, ki je nanovo oživelo in pričelo s predavanji zanimive in poučne vsebine. Problemi dušnojiastirskega dela na periferiU Ljubljane s tem kratkim poročilom še niso rešeni. Pokazali 91110 samo smer, v kateri skušamo mi te probleme reševati, reševati tako, da je vse t časni in večni blagor naših župljanov. Bežigrajčani so zelo napredovali, pa imajo še mnogo novih načrtov 0 »dušnopastirskih problemih na periferiji Ljubljane z ozirom 1111 nušo župnijo,« hočete, gosp. urednik, imeti nekoliko mojih misli. Ali mislite, da so ti problemi kaj drugačni, kakor so problemi ostalih mestnih župnij?! Da, so! Ko sem pred sedmimi leti prišej k sv. Krištofu in tu zastavil svoje delo v smislu naročil nadškofa g. dr. Jegliča, in sem bil samo nekoliko mesecev lukaj, sem se znašel takoj pred ogromnim problemom — kako oskrbeti okraj s sistematičnim in trajnim dušnim pastirslvom. Da bi za tako lepo procvitajoči, najlepši in najmodernejši okraj mesta, bilo vse dušno pastirstvo dovolj preskrbljeno z nekoliko nedeljskimi službami božjimi, kar so nekateri trdili, bi bilo smešno Saj je že takrat okraj šlel nad 2000 duš, okrog 500 družin, po ameriškem pojmovanju že veliko faro Naj reče kdo, kai hoče, Bežigrad je celota zase, lepo zaokrožena in oddeljena od ostalega mesta |>o železniških progah, z edinimi vrati v mesto — s prelazom čez progo na Dunajski cesti. Tu mora biti lastna župnija, prav kakor v Šiški, na Viču, v Trnovem in drugod. Skupaj s tem problemom se je pa pojavil takoj še drugi, še večji in še težji — večja cerkev! Imeli smo cerkev, ali bolje cerkvico sv. Krištofa. Toda v nji je bilo prostora za komaj 300 ljudi. Res se je navadno zgnetlo vanjo ludi nad 600 ljudi. Toda zato pa je bilo v cerkvi vzdušje, da so ljudje omedlevali Velik del je pa moral ostati zunaj cerkve v dežju, snegu, mrazu ali vročini. Če hočemo torej novo župnijo, moramo dobiti najprej večjo cerkev. Nov;- župnija in nova cerkev — oboje ogromna probit'ii',8 .• 'iteMina bi se marsikdo ustrašil. Tudi jaz bi su. 1, »i bil prvič v takem položaju. Toda če je šlo v Ameriki, zakaj bi ne šlo tukaj? In čislo po ameriško smo io udarili, pa — šlo je. Danes imamo novo cerkev in novo župnijo. Ni bilo lahko to delo, res je. Težav, nasprotovanj, nagajanj nič koliko in od nič koliko strani. Pa se jih nismo ustrašili. Zavedali smo se znane resnice, da tam, kjer se hoče Bogu zidati cerkev, najprej hudič kapelico dobi. če tudi mu jo le prejiogosto sezidajo njegovi največji sovražniki. To sem skusil v svojem življenju ne enkrat. Vendar zagrizli smo se, da hočemo novo cerkev in novo župnijo, pa smo dobili oboje. Ta dva osnovna dušnopastirska problema Bežigrada sta rešena. Ali so pa 7, njimn rešeni tudi vsi drugi problemi glede dušnopastirske oskrbe našega okraja? O še daleč ne Ta dva rešena problema sta odprla celo vrsto drugih problemov, s katerimi se borimo in se bo župnija borila še dolgo vrsto let. Vendar pa je za sedaj naslednji največji, pa najvažnejši, pa tudi najtežji problem — ustvaritev farnega občestva, čuta farne skupnosti. Okraj raste s hitrostjo, kakršno sem občudoval samo v velikih mestih Amerike. Zadnjih sedem let, odkar sem tu. so vile in hiše rastle kakor gobe j>o dežju Ako po kaki ulici nisem še! dva meseca, saj je nisem več spoznal. Mesečni nabiralci cerkvenih prispevkov po hišah so prinašali vedno nova imena ulic, ki .so nastajale z zidanjem hiš okrog Stadiona in po ljubljanskem polju. Ko sem prišel v okraj, se je reklo, da ima že nad 2000 prebivalcev. Leta 1933 jih je imel že nad 5000, danes jih ima že nad 6000 \ Ti ljudje pa, ki so se tu naseljevali iz različnih krajev in strani, so bili seveda tujci med seboj. Sedaj so pa v enem okraju. Živeti bodo morali skupno kot sosedje, kot ena celota s skupnimi koristmi in skupnimi interesi. Kako sedaj narediti te »tujce« v dobre sosede, prijatelje, kako jih zvariti v erio farno družino? Kako to doseči? Kako! Saj je župnija tukaj, ki ima pred vsem tudi ta cilj! fn v Ameriki bi to ne bilo tako težko, ker je čut farne skupnosti, farnega občestva v ljudstvu samem že na splošno globoko razvit. Po celo uro, mimo pet, deset lepših cerkva je šel chicaški faran vsako nedeljo v svojo cerkev k maši, in če ni šel, se mu je zdelo, kakor bi pri maši ne bil. Enako v Nevv Srorku, enako drugod. Tudi po naših podeželskih farah je bolje. V Ljubljani je pa čut farne skupnosti skoraj ubit, kakor trdijo boljši poznavalci ljubljanskih farnih razmer, kakor sem jaz. V sredini mesta ga morda malo ali nič ne pogrešajo. Fare so preveč zlite ena v drugo. Na periferijah, zlasti pri naši novi »naselbini«, novem okraju, je pa lo drugače. Ako hočemo, da bo nova župnija izvršila res svojo veliko misijo kot duhovna mati vseh Bežigrajcev, da bo res skrbela za nje, za vsakega posebej, da jih ho mogla duhovno voditi in jim [Kmiagati v duhovnem boju, pa brez globoko ukoreninjenega čuta farne skupnosti ne bo šlo, ali vsaj tako lahko ne. Kako torej ta čut doseči, je nov velik problem, pred katerim stoji nova župnija. Pri naših cerkvenih društvih, zlasli pri moškem in ženskem, nam je ta problem vzel že marsikatero uro posvetovanja. Toda bolj ko ga proučavamo. težji se nam zdi. So težave, katere bomo le zelo počasi in lc s težavo premagali. Farna služba božja ob nedeljah, seveda prava služba božja, kakor jo predpisuje cerkvena liturgija. 7. nedeljskim berilom in evengelijem, s homilijo, t. j. pridigo in oznanilom, ki seznanja farane s tekočim cerkvenim letom, z raznimi dogodki fare, 7. raznimi farnimi problemi in težavami, ki neti od nedeljo do nedelje čut skupnosti, ki skuša zainteresirati vse za vse farne zadeve in zadeve okraja, ki prilaga vsako nedeljo k ognju ljubezni do Boga In medseboj kol sosedi vedno novega kuriva, ki priliva vedno novega olja v svetilko verskega prepričanja in verskega življenja, je gotovo prvo in glavno sredslvo v dosego lega cilja. »M! 4 mmmmm tm^mmmmmm Tod«, kako dohiti farane, da bodo hodili vsako nedeljo samo v svojo župno cerkev k sv. maši? Nov problem v tem problemu. Zvečine so prišli iz raznih delov mesta Ljubljane. Tam so naučeni na gotovo cerkev, na gotove gospode, na gotove maše. največ seveda na suhe mašice«, ki so najbolj popularne. Tam so kavarne, kamor se gre po maši I rečitat nedeljske izdaje vseh mogočih svetovnih listov vseh jezikov in narodov. Za cerkveni božji časopis pridigo, evangelij in oznanilo ni časa, za te časopise gn bo dovolj, cele ure. Da bi bili privlačni smo pri nas silno kratki. Tričetrt ure je vse končano. Poleni je v mestu več maš in pri raznih ol-larjih. Polem je v mestu »zastonj . To, to! Pri nas pn vedno beračimo. Ogromen dolg imamo še. Plačati ga moramo. V mestu so vse cerkve že davno plunimi. Našn še ni. lies. velikemu delu Bežigrajcev ca si 1 Klobuk z glave pred njimi! Razumeli so in razumejo velike dušnopastirske potrebe svoje in okraja. Naša mladina ie zase velik problem. Po vseh mogočih šolah mesta je razkropljena. Njina skupnosti. Nima prilike se med seboj spoznavati in se zbližali. Karani so tako različnih stanov. Od učenih doktorjev, profesorjev, inženirjev, katerih vseh je precej v fnri, saj se imenuje fara inteligentov, do največje bernčije v mestu, do gramozne jame, je v naši fnri. Kako lo zvariti skupaj? Vincencijeva konferenca skuša to doseči. Nov velik dušnopast irski problem se pojavlja za našo in ježiško faro glede verske oskrbe nekoliko tisočev duš med Stadionom in novo mestno mejo. Na obe strani imajo daleč. Seveda jih lahko prepustimo samim sebi, naj sn sami pasejo kakor se hočejo, kjer se hočejo in če sploh hočejo. Ako ne. je problem zase, velik in težak. In tako bi lahko naštel še celo vrsto raznih dušnopastirskih problemov naše fare. Vendar so ti najvažnejši. Saj nam bodo še li dali marsikako uro skrbi in dela, preden jili bomo vsaj dobro začeli reševati. P. K. Zakrajšek. Slovenski Nazarei v — Mostah Naš urednik je pretekli teden slopil v Moste, kjer so zgradili skromno, a znotraj lično leseno cerkev sv. Družine. Tu pase duše g. ekspozit Miha Jenko. Že vse zadnje tedne je tako preobložen 7. delom, da ga nismo hoteli nadlegovati, naj bi kaj napisal, zato pa naj rajši na kratko pove na svoj šaljivi način. , Stanuje v mali pritlični hišici, v Krekovi ulici šl. 8. Njegova sprejemnica je pravi magacin vseh mogočili paramentov, svečnikov in druge oprave. Gospod Miha je po večini za prisrčen »Bog plačaj-' dobil od vseh strani slovenske domovine, da bo dostojno opremil slovenski Nazaret v Mostah. Zato pa sam od sile skromno stanuje Te dni je šele dobil peč v sprejemnico; a njegov široki smeh razodeva duševni optimizem: Vse pojde z božjo pomočjo! .Gospod Miba, povejte 110 za »Slovenca; kaj o dušnem pastirstvu v Mostah k »Saj res! Pisali ste mi, pa nisem dobil to-liku časa. Sedaj le pa hitim v šolo, le malo časa bo za pogovor. No, kaj naj vam pa povem?« »Vse, kar je zanimivega za list o dušnem pastirstvu.« Oho, to bi bite že cele bukve, čeprav sem tele deset mesecev tukaj. Sicer bo pa ob blagoslovitvi cerkve vse povedano. Kratko povem le to: Ko sem odhajal iz Kamnika v Moste, so me prijatelji plašili, češ: Ubogi siromak! V Moste mora! Pa vidite, da sem še cel, zdrav in na moč vesel. Hočem namreč povedati, da sem tu v Mostah odkril mnogo lepega iu plemenitega. Vi ne veste, kako se ljudje trudijo, da bi kaj pomagali prt cerkvi. Ceio najrevnejši z vdovinim vinarjem ali z delom radi prispevajo. Nekateri, ki prej niso hodili kdove kako radi v cerkev, pomagajo 111 dajo zn cerkev. To se. pravi: Začeli so živeti s cerkvijo. tn to je tisto, česar prevelike fare tako pogrešajo. Zato pa so cerkve v velikih farah večkrat prazne, v malih farah pa polne. Pravili so mi tla je včasih karmeličanska cerkvica na Selu bilu prazna. Ko pa je g. prof. Filip Terčelj lansko jesen zučcl tu ob nedeljah opravljati duhovnijsko službo božjo, je kmalu zrastel iz tal lep cerkveni zbor. cerkvica se je napolnila in danes je premajhna. Poznani več njih, ki sedaj pridno 111 vestno hodijo v cerkev, med tem, ko do lani sploh niso budili. Ali boste ustanovili faro V« Zelja cerkvene oblasti je, da prosimo za njo. Kako velika bo vaša fara? Tega ne vem. Le to veni, da ne^ sme biti prevelika Imenovan sem sicer bil v škofijskem dekretu zn dušnega pastirja v območju bivše občine Moste, ki šteje kakih 7000 ljudi. To bi bila pa že kar prevelika fara in bi moral imeti ka-jilauov že za majhen leinenat, če bi hoteli dušno jiastirstvo uspešno voditi. Zato sem že omenil škofijskemu ordinarijatu, da bi bila najlepša rešitev, ko bi Ljubljanica delila ta okoliš za sedaj v dve fari. Ali ne bosta dve cerkvi, Vaša in ona na Kodeljevein preblizu skupaj? Vprašajte gospoda župnika Finžgarja, ali trnovski litri kaj škoduje šentjakobska cerkev. Se bližji slu si stolnica iu frančiškanska cerkev. Ko sem bil kaplan v Kamniku, mi je pripovedoval nek Kamniški gos|iod, da ga je nekoč obiskal prijatelj iz Belgradp. Slučaj je nanesel, da sta v Ljubljani stopila v frančiškansko cerkev, kjer so bile ravno šmarnice Belgrajski gospod se ui mogel načuditi napolnjeni prostorni cerkvi. Dejal je: »Kaj so vsi ljudje prišli v to cerkev?.- Nato sta odšla še čez most proli stolnici, kjer je bilo zopet vse polno Hudi. In Belgrajčan se ni mogel načuditi, odkod toliko ljudi. Kamničan je dejnl nato Belgrajčanu: »Pa če bi te vodil še jio drugih cerkvah, bi videl lSlo. _ No. vidile, gospod urednik, tako je stvar tudi v resnici in bo v Mostah tudi tako. Prihod-njost imata obedve novi cerkvi pri nas! Kdo neki ■Ulj trpi kako škodo od tega, če pa je vse lo le v korist neumrjočib duš? Saj zato pa smo duhovniki, da v vseh razmerah in okoliščinah rešujemo duše /.a Boga. Pri nas bunio to delali pod zaščito sv. Družine, ce-prav le v leseni cerkvi. Srečna je misel, da ste zgradili leseno zasilno cerkev.« „ Ali verjamete ali pa ne. kar vam povem: Masa zidana cerkev po načrtu arli. Vurnika bo veljala kakih 1,300.000 Din, kar ni niti veliko. Ampak z« la denar bi lahko postavili 20 takih zasilnih cerkva, kar je v sedanjih težkih razmerah 111 stiskali uvaževanja vredno. Ali boste vse lahko plačali? Vse! Ampak spomladi moramo začeti graditi cerkveno hišo. Zn tisto pa bo treba še prositi prispevkov, kar ni lahko, u mora biti. Brez. cerkvene liišc ni ture. Z Bogom! ..... I11 gospod Miha je |>obral nekaj knjig z mize ter odhitel v šolo. Iz lesene cerkve pn so doneli udarci lesarji so 1111 vso moč naglo polagali |iod v leseno cerkev. Obrtnikom se namreč proti koncu vedno mudi, Dr. Fr. Jaklič: Naš človek pod abesinskim e v • ___ vtsavjem Misijonar dr. Ignacij Knoblehar Sredi minulega stoletja je v Sudanu pod abesinskim višavjem ob Belem Nilu prodiral naš človek. Ni 11111 bilo za zemljo in njeno skrito bogastvo, ampak le za blagor zapuščenih in izrabljanib črncev, du jim prinese božično blagovest ter pomaga /.utreti sramotno počel,jc Arabcev, ki so obkoljevali zamorske vasi in krepki zamorski rod prodajali v sužnost- Bil je prvi beli človek, ki je prodrl skoro do ravnika (ekvatorja): za njegove znanstvene zapiske se bo narodopisna znanost trajno zanimala. Apostolski provi-kar dr. Ignacij Knobleliar je bil to. 1. Doba priprave za misijonstvo Bil je kmetski sili iz Škocijana pri Mokronogu. Mehka. vesela 111 pojoča Dolenjska liani ga je torej dala. Bil pa je ves tih, resen in zamišljen v svoje načrte, ki jih je previdno snoval, potem pa z železno vztrajnostjo izvajal. Kadar je spregovoril o njih, mu je zableščalo oko in mu je glas navdušeno zapel. Zgodaj ga je zavabila cesta. V Kostanjevico, Celje in Novo mesto .ie šel po izobrazbo. Kot petošolee je slišal Barago govoriti o mišljenih in se je navdušil zanje. Rad je prebiral njegova misijonska poročila iz indijanskega ozemlja. Zadnji dve leti gimnazije in dve leti bogoslovja je dovršil v Ljubljani, nakar se je s krvavečim srcem odtrgal od domovine, da gre v Rim, v misijonski zavod Propagando. Pn ni bil sprejet. S poučevanjem se je moral preživljati. Zraven je poslušal na vseučilišču predavanja iz bogoslovja in iz vseh drugih ved, ki bi mu utegnila koristiti na bodočih misijonih- Zanimal se je za jezike in se jih je 15 priučil. Na ponovno prošnjo .je bil vendarle sprejet na Propagando in je v marcu leta 1845 bral novo mašo; 26 let je tedaj imel. Potem si je pridobil še bogoslovni doktorat, da bi pred oblastmi po milijonih nekoliko lagl.ie nastopal. Jezuit o. Ryllo iz Poljske je takrat postal predstojnik Propagande. S Knoblehar-jein in s tremi drugimi duhovniki je naredil načrt, iti ob Nilu v osrednjo Afriko spre-obračat in reševat zamorce. Za Sudan se je osnoval apostolski vikariat. Ryllo je postal njegov prvi provikar. Da se privadi južnemu podnebju, je naš Knobleliar šel za osem mesecev h katoliškim Maronitom poti Libanon. Otl tam .ie romal v Sveto deželo po blagoslov za težko delo, ki si ga je naložil. 2. Doba uspešnega delovanja in snovanja Leta 1X47 sc je Knobleliar v egiptovski Aleksandri,ji sešel z ostalimi štirimi misijonskimi tovariši. Po ladji na jadra so počasi pluli po Nilu. Knoblehar je že iz doma ljubil naravo in .ic dobro poznal egipčansko zgodovino, zato mu je potovanje po Nilu liiln še bolj zanimivo. Gledal je mesta z lepimi hišami. Opazoval pa je tudi kmetske kočiee, narejene iz blata ali iz nežgane opeke, ždeče pod vitkimi palmami ali oh lnošejah s koničastimi liiinareti- Gledal joz.agorele Arabce iu tudi že prve črnce. Ob Nilu je na gosto stalo papirnvo t rs je. Iz dalje so ga pozdrav-Ijale žolte puščavske gore s svojim vzvišenim molkom. Nad njim se je pelo modro, brez oblačno nebo. Ob sončnem zatonu se je čudil vijolični barvi, ki .ie legala tla peščene sipine. Kmalu .ie zasijal srebrni rog lune. obdan /. velikimi južnimi zvezdami. Zjutraj je iz rožne zarje vstajalo sonce v toliki krasoti. da sn ga stari Egipčani molili kol vrhovnega boga Ra. Ob njegovem vzhodu vsa puščava zardevit v veselju. Knobleharjevo dovzetno oko .ie opazo< n lo vse to in se radostno iskrilo ob misli, tlit gre množice črncev seznanjal s Stvarnikom vse te trpke krasote. Gledal je Egiiiet dur Nilu . deželo faraonov in Egiptovskega Jožefa, o katerem je slišal že v Skocijniiu. Videl je ponosne piramide. Spominjal se je. knkti je v Egiptu že v prvih stoletjih /.akni Ijevalo krščanstvo in sn nastali prvi samo stani. Sedaj pu t rilo vlada nad deželo moliti 111edun.ski polmesec. Nepoučeno ljudstvo se v molitvi obrača proti Meki. odkoder jim ,ie tlošlo zasužnjen,je. raznurodonje in vsestranski zastoj. Pet mesecev sn mladi misijonarji potrebovali. (lit .iili je ladjica preko Knire pripe Ijitla v prestolieo Sudana, v Kartum, ki je šele preti nekaj desetletji bil ustanovljen. V Kartuinu so ustanovili prvo misijonsko postajo- Važen čin za krščanski napredek Afrike! , , , . Žal. tla je o. Rvllo zaradi podnebja m lirestanih naporov že naslednje 1. 1848 umrl. Vodstvo misijonskega vikariat« je prešlo na Knobleharjeve rame. Hilo je lo v najbolj neugodnem času. Revolucija, ki je zadivjnla skoro mul vso srednjo Evropo, je niisijou-s!vn odvzela skoro vse dohodke. Ze je Pro- paganda v Rimu sklenila naše misijonarje poklicati domov. Pa jih jc Knobleliar ohra-bril in tudi Propagando pomiril. Tako je rešil novi misijon. Kmalu nato so i/, Kvrope, tudi iz drage mu Slovenije, začeli prihajati redni prispevki. Misijonarji so tudi obdeliv vali vrt in s tem nekoliko Inglje preživljali sebe in svoje črne gojence, ki so jih nukii pili ua trgu sužnjev v Kartuinu. Od teh dečkov, namen jenih za bodoče apostole svojih rojakov, so spoznavali jezik, vero in navade zamorskih rodov. Ko jc bila kartumsku misijonska postu ja za silo urejena, jo je Knobleliar prepustil tovarišem, sam pa se je odpravil dalje proti jugu po Belimi Nilu. Pridružil se jc državnim egipčanskim ladjam. Plule .so med močvirji, ki sn se žalostno raztezala pod obzorje. Na teh močvirjih sc burno preživlja rod črnili Silnkov. Obrežje Nila je gnlo. le tu pa lam sameva grmič ali nizko drevo. Oh vodi je Knoblehar glodal krokodile, ki so kakor hlodi ležali na obrežju, ob prihodu ladje so se pa razmajali in liileli v belkasto vodo. Kn .se je ladjevje s Knohleharjeni pripeljalo v ozemlje zamorskega rodu Burijeev, je ze bilo izven države turškega Egipta. Sudan šo ni bil pod Angleži, črnci so v njeni še živeli v neodvisni svobodi. Visoko gori proti Albertovem jezeru je Knobleliar s tovarišema določil prostor za bodoči misijon Sveti Križ. Ondotuim prebivalcem je srednje veliki, resno modri in blagi Knoblehar ali kakor so ga imenovali, Abuna Stiliman (naš oče Salnmon) - tako ugajal, dn so si ga želeli obdržati za poglavarja. , Pa še dalje je Knoblehar hotel. Ni ga plašilo ne vroče sonce, niso ga izmučili roji muh in komarjev, ki pi....... mučijo popol- uike. ako nimajo gostih mrež s seboj. tleli Nil rije tam pod Abesinijo inetl hičkoni, na katerem gnezdi na tisoče ptičkov tkalcev. Na večer se je pred Knobleharjevinii dovzetnimi očmi svetilo na tisoče in tisoče hroščev ter oživljalo enolično strugo, kakor da so se zvezde neha ujele v zibajoči trs. Grilčki so peli, nočne ptice se oglašale. Tu pa tam se je iz daljave oglašal doneči boben Ba-rijcev ali pa se je zlokobno svetlikal ogenj goreče, na pol suhe trave, visoke preko gla ve. Prispeli so do zloglasnih Nilovih brzic. f'rnoi so po vaseh ostrmeli, ko so prvič videli bele ljudi iu njih ogromne ladje z jambori 111 jadri. Plaho so se umikali v svoje koče z nizkim podzidjeni iz blata iu s koničasto streho. Vrata v zamorsko kočo so majhna, oken pa sploh ni. da ni noter niušic in komarjev. Koča je polna <1 i ma. drugače jc pa snažno v njej. Ob stenah visi orožje in nukitje. Okrog stanovanjske koče so ka-šče iu druge zgradbe, vmes pa dvorišče iz stolčene ilovice, na katerem se med perjudjo love otroci in pod gostim drevjem delajo odrasli. Kadar je Knoblehar razpotegnil harmoniko, »o zamorci radovedni prihajali iz koč, očarani po njenih glasovih 111 živali; nili slovenskih napevih. Ko .so videli, da t; prišleei niso lovci na sužnje, ampak _ dobri ljudje, so postajali prijazni. Vendar .je tajno rovarenje turških agentov Ktinbleharju za tedaj še onemogočilo ustanovitev tretje misijonske postojanke. Vrnil se je v Kartum. 3. Doba misijonskega navdušenja med Slovenci Knoblehar je spoznal obsežnost iu važnost svojega misijonskega viknriata. Odpravil se je v Evropo po podporo. Zadnjič .it; takrat videl domovino. Hodil jo po njej arabsko oblečen in govoril o črnili narodih, katerim so božanstva le predmet strahu 111 se jih zato le boje, časte jih pa ue; tudi duhove poznajo le zle. Siromaki! Boje se zveri, boje se ljudi in tudi bogov se litije. Slovensko ljudstvo jc Knobleharja rudo poslušalo iu mu nanosilo obilili prispevkov. -Tudi na Dunaj je šel in na dvoru dobil mnogo darov. Cesar .je izposloval za njegove |in stojanke velike ugodnosti pri turški vladi. Na Dunaju je Knoblehar osnoval ludi društvo za podpiranje osrednjeafriških misijo-nov, imenovano Marijina zvezda . Povsod je vnel ogenj misijonskega navdušenja. Zlasti še med Slovenci. Duhovniki in laiki so se 11111 začeli priglaševati za sodelavce. Tudi v Rini je šel ter bil pri papežu kur najprisrčneje sprejet. Nji Propagandi se je pn moral veliko truditi, tla je zopet rešil svoj misijon, ki gn je Propaganda bolela zaradi denarnega pomanjkanja ukinili. S seboj je v Afriko pripeljal dosti cerkvene in šolske opreme, arabsko tiskarno in mnogo poljskega orodja. Tudi denarja. \ Kairi je kupil za misijon posebno ladjo in ,io Mariji na čast imenoval »Morsko Zvezdo?. V Kairo je prišlo za njim pel slovenskih duhoviiikov-misijoiinrjcv. Eden otl njih, bivši sestrski kaplan Dovjak je zaiiisal o njeni: Naš g. provikar so lako znani, da mi 111 treba njih hvali nič pridevati. Samo toliko moreni zagotoviti, tla jih mora človek toliko bolj spoštovati, kolikor dalje je pri njih 111 i se pozlbava e, IL poredko nriidhinu. s preletavale kolikor dalje ima srečo, gledali njih življenje in poslušati njih govorjenje. »Bil je torej Knoblehar velik nc le po delu. ampak tudi po svetem življenju. V Kurtuniu je pel prvih zaniorčkov že moglo prejeti sv. krst. Kmulu nato se je Knoblehar /. Morsko Zvezdo, vnovič odpeljal ti k jllg. Zopet je bil torej uu lioleui Nilu, ki tiho pulzi kakor zločin. Nu plitvinah se, pozlhava belo cvetoči lotos, rastoč iz vode. se je videla kakšna zamorska nnj Okrog pultu ali akacij mi se lastovke. Kn so dosegli 5" severne širine, so 1111 prijaznem gričku oli Nilu ustanovili misijon, imenovan po vasici Gondiikoro. P11 večini so misijonarji sami postavili njegove zgradbe. Zn misijonarje meti črnci je še sedaj najniiičiiejšn nezaiipnost ljudstva, ki .ic zlepa ui moči premagati. Naš Knohlohar je pa z zamorci tako znal ravnali, dn so oh zopet nem prihodu Morske Zvezde- vsi ra dostni klicali: Naša ladja prihaja!« Misijonskemu škofu tloverju .ie v Knnizi (se verno od Gondtiktira) slep zamorec z navdušenjem pravil, kako dober jim je bil vAhun« Solinian . Ko je Knoblehar uredil tudi to misijon sko postojanko, se .ic po Nilu vrnil v Alek saudrijo. sprejel nove misijonarje. Med njimi je bil lurli blugi I.nka .lernn. ti se .ie že v Asunini 7.11 radi holelmosti moral vrniti. D\:i zninorskn dečka .io lakrat peljal s seho.i v Ljubljano. Pozneje se je še enkrat odpravil v Afriko, a zopet ni zmogel. 4. Doba žrtev Preden Bog kaki večji ustanovi podeli trajen hlngoslnv. t i rja poprej velikih žrtev. Sn.i je zatrdil 1'čenik: Ce pšeučno zrno ne pade v zemljo iu ne umrje, ostane samo; čp pn umrje, obrodi obilo sadu«. Tndi na Knoh-ioharjevih sudnnskih misijonih se je to pra vilo božje ekonomije moralo uresničiti. Strupeno t repično podnebje 11111 je pomorilo enega misijonarja za drugim. Dovjak. Milharčič, Kocijančič. Trnbanl. Možgan, Vur-nič in njih slovenski solrudniki-ohrtniki so 7. nemškimi tovariši drug 7.n drugim legali v grob. Vsaka smrtna novica o njih .je Knobleharja pretresala do dna dušo. Čedalje bolj osamljen je bil. Rotil je Boga, naj ustavi to naglo umiranje. Bog mu je še naprej pošiljal novih delavcev v vinograd, a je tudi te kmalu klical po plačilo. Tudi Knohleharju so se začele moči ma; jati. Ha se zopet okrepi, da na Propagandi zagotovi bodočnost svojim inisijonom in da nabere novih sredstev in misijonarjev, je sklenil iznova potovati v Evropo. Ze v Kairi 111 v Aleifsandriji je pu moral čakati, tnkp vidno je hiral. Ko «e je pripeljal v Neapolj. je bil že ves obnemogel. Obležal je v nekem gostišču. Nato so gn avguštinci sprejeli v svoj samostan in vse storili zanj. Začel je bruhati kri. Avstrijski poslanik ga je do-hil sedečega na stolu, vsega shujšanega in slabotnega, ko .je še vedno razmišljal in govoril n misijonih, kamor se je čimprej npnl vrniti. Ko je pn spoznal resnost svojega položaja, se .ie možato uklonil božji volji ter se svetniško pripravil na smrt. Opravil j« desetdnevne duhovne vaje. Pogosto sc j« spovedoval. Ko jc bil zadnji dan nekoliko sam, ,ie zbral zadnje moči in se ulegel nn gola Ha. da bi dovolj spokornn nnirl. Ko so gn zopet spravili v posteljo, se je krčevito oklenil razpela in se ljubeče zazrl v Kri-žanegn. Dne 13. aprila leta 1858. kn je v slovenski domovini cvela in pela potnimi, .ie tli-. Itrnnei i Knobleliar izdihnil. Imel .ie šele 119 lel. od katerih jih .ic II prebil v afriškem misijonn. Pokopali so ga v neapoljski avguštiuski grobnici. Njegovi dragoceni dnevniki iu drugi zapiski so deloma 1111 Propagandi v Rimu. de; loma v dunajski dvorni knjižnici. Marsikaj o njegovem delu .ie pa v kartumskem. inisi jonskem arhivu, kakor je zapisal misijonski škof Govor, preslojnik ondotnih postojank (Diirch Šand, Sumpf und \Vald. Ilertler 19141. Po Knobleharjevi prezgodnji smrti je vodstvo njegovih misijonskih postaj prešlo naglo iz rok v roko. Ijeta IK85 so podivjani arabski mohainedanei pod vodstvom fanatičnega derviša Mahdija pokončali vse la-niošnje krščanske postojanke. Lela 18!tS .je anglo-ogi|ičanska armada naredila konec, njih nasilju in klanju. Šole tedaj .ie bila doba največjih žrtev za sudanske tnisijone končana. Temelj je bil položen in blagoslovljen, sedaj misijoni v Sudanu lepo uspevajo. Lahko smo ponosni 1111 svojega rojaka Knob; ioharja, ki jim ,ie bil začetnik in duhovni oče. Žal pa, da ga še premalo poznamo. Izčrpne knjige o njegovem življenju in delovanju še vedno nimamo. Reka Nil je naša draga znanka že iz le; pili prvih šolskih let. Dvakrat draga naj nam pa ho zato, ker ob njej leže bele kosti posebno idealnih in požrtvovalnih slovenskih sinov. Kiiobleharjevih sodelavcev in sotrpinov, ki so lani dali življenje 7.11 zatirani in posrečili zamorski rod. Žrtvovali so se, dn Iii sc tudi nad kočami nevednih poganskih črncev zaslišal božični angelski pozdrav: Slava Bogu na višavah in nn zemlji mir ljudem!« Zamorci oh G ornjeni Nilu. Qi bSHstoi 5 i ftiMKf >i i ia*sme i j*'iJSi-r-^s ■ "»KaNUt' '«>*J»5» «aCMMK SBR t v«-««. .1« » K U L TUR A Pomenhi o novem Pravopisu Profesor dr. Anion Breznih »S prof Ramov-eiu sva si dala nak) yo, da uzakoniva lo, kar v našem pismenem jeziku iradicio-ualno živi. Prav za l»rav nočeva uvajati nobenih novih načel, temveč že po načelih, ki jih je naša pisava sprejela, pravopis uravnati. Nadaljne načelo je bik), kolikor moi;o-če veliko dvojnih oblik /enačiti, kakor 11. pr. uinekniti v umakniti, bravec v bralec itd., pač /uto kei se umaknili in bralec pišeta |x;go. teje koi drugi obliki ki jih rabijo le jxisebni ljubitelji starinskih besed Vzor nama je bil predvsem češki pravopis, ki ju jc založila iii izdala država, namreč Pravidla čcskelio pravopisu (Praha 1026) lei |K>ljski pravopis prof. Szobera: Slovuik ortograficzny jezika |X>I-skiega (1927). Poleg leh glavnih, od katerih je zlasti češki dober, dočim je poljski pomanjkljivejši, sva se ozirala ludi na Beličev srbski pravopis Jer Boranovičev hrvatski Po teli pravopisih sva povzela večinoma tujke ler njih razlago Nasprotja med mojo Slovnico in Pravopisom ki ga omenjate, ni te/ko razumeti, ie pač rezul.ai sporazuma med dvema avtorjema, lak kompromis je nujen pri skupnem delu. Od tujk ali slovenskih izposojenk so sprejete saino tisle. ki -e dejansko rabijo v današnjem pismenem jeziku Naštete so zalo v laki množim, da vsakdo lahko lakoj najde pravilni slovenski izraz zanje. Mnogokrn: kaže enačaj slovenski izraz, večkrat f»a ie jiosebej priporočen. V več primerih j» je slovenski izraz samo pri stavljen, (ter nikakor nisva hotela uganjati fn>sebnega purizma Stvar siilista pa je. katere izraze lioče rabiti ter jih r>o rabil oo «-<>jem okusu in temperamentu: realist in nabirali?! drugače kot idealistični umetnik, vzgojile! i zopel drugače koj znanstveni pisatelj S pro fesorjem Ramovšem sva pusti: In možnost vsa kršneirm razvoju v individualno siiw. Re» ie nekaj nedoslednosti, ki so pa večinoma tehničnega zn;..'a;a I ežko je pregledati toliko besed Prav lako je md: nekaj tiskarskih pomol ki <■ sc pn tako natrpanem delu vtihotapile l>>seUan:' oriite. ki jih omenjate iti ki vzbujajo senzacijo med o činstvom. še niso zadeli načelnega vpi-asan;a Jer uis bistvenega zračaja Obračajo se samo pri: posameznim izrazom ali |>a tiočejo sama zabavljati Profesor tir. Rudolf Koiarič Povod za 1'ravopis smo dali prav za ]>r»v sestavlalci novih srednješolskih čitank za nižje razrede, potem |>a ie delo prevzel v roke gosp. profesor Ratriov?. To je bilo luni nekako konec maja Do konca junija so priprave tako daleč do zorele, Ja jc 16 protesoriev-sjavistov začelo z ju-li m prebirati vse važnejše slovensko leposlovje od Stritarja dalje pa do Preglja in najnovejših prevodov zadnjih let Upoštevali smo ludi literarno krilična. umetnostna in zgodovinska dela. Vsega skupaj smo izpisali gradivo iz okoli pet sto knjig. Vse lo gradivo je dobil potem prof. Ramovš, ki ga je temeljito prerešetal, še s popolni! in priprav i! za iisk. Sporna vprašanja so se med člani pravopisne komisije reševala med tiskom. Pni nas se je doslej teoretično razglašala za osnovne pravopisno načelo stroga etimologija in doslednoM v besednem zakladu pa skrajen puri-zem: v praksi pri pisanju pn se tega skorai nihče ni držal, temveč je vsakdo pisal, kakor je večina pisala, nv glede na Breznikovo slovnico in pravopis. Že samo to dejstvo je dokaz, da ie naše dosedanje pravopisno stališče pogrešeno f) njegovi |x>grešnosti sem se prepričal tudi iz zgodovine nagega knjižnega jezika pri tem naj poudarim, da slovenski knjižni jezik ui islo. kar slovenski jezik v celot;, z vsemi narečji Od Matevža Ravnikarja (IS15) cljiije že jezikoslovci preganjajo nekatere oblike in besedne zveze, a jih vendar v več ko stoletni torbi niso mogli i/trebiti. Tudi f;r Levstik ni nič opravil Danes jih rabimo vsaj toliko, če ne se bolj ko tedaj. Ce je bil torej več ko stoleten boj brez uspeha, se je treba vprašali, ali tli morda osnovno načelo tega boja nepravilno in je splošna raba teti -napak' globha. v duševnosti pišočih utemeljena Od tam |>a se ne da iztrgati. In kar je v duši tako ali lako utrjeno in stalno to |>oteiti ni več napaka, ampak pravilo. Usus tyrannus. Največja neumni st od včeraj je lahko danes v jeziku pravilo Islo sem spoznal ludi ob gradivu, ki so mi ga |»šiljali poSiu salci za slovensko uro v radiu. z'ato sem bi! prisiljen, da sem svoje stališče do pravopisa in knjižnega jezika sploh spremenil. Ko sem pozneje pregledoval novi Dudnov nemški |>ravopis in stilistični slovar, sem z veseljem dognal, d.i se držijo kol osnovnega načeLa za pravopis splošne rabe, ki ga ie seveda skrajno nedosledna in nenačelna IH) istega spoznanja -o prišli v poslednjem času tudi Čehi in Slovaki, in na njem je grajen tudi novi Pravopis. Pri nas se ljudje ludi ne zavedajo, da spada v pravopis predvsem |X>samezna beseda, giede na to. kako se piše. ne |)a razne besedne zveze, rekla stilizmi Vse to spada v stilistični slovar lam pa je treba povedati: :o in lo je tuie. se ne sme rabili, to je |.»a sicer tuje, a je že udomačeno, naše. torej se sme rabiti Takega slovarja se bo treba pri nas Kmalu in resno lotili. --tovar sam je klju-b velikemu števihi besed (20(11.0) vendar še nepupoki. Manjka skoraj vse znanstveno zrazoslovje različnih strok Da lega v sedanjem slovarju še ni, je vzrok v tem da se v večini strok to izrazoslovje šele ustvarja in da še ni listaljeno V novi izdaji pa bo treba to reč že upoštevati. (ilede tujk sem mnenja: Dejstvo je. da se rabilo v knjižnem jeziku; zalo je treba vedeti, kako se pišejo, izgovarjajo in kaj j*>menijo Potenr takem sppdajo Uid!i v Pravopis. Kljub vsemu temu nudi sedanji slovar toliko gradiva, da moramo biti Slovenci iz srca veseli, da smo ga dobili Vseh tiskovnih napak, resničnih iKigreškov. ki so kljub vsej jezljivosti ostali v knjigi. in raznih dvoumnosti ali nejasnosti v vsem slovarju ni če? t rt sto Vse ostalo, skoraj dvajset tisoč besed pa drži in bo držalo tudi še v naslednjih izdajah Vrednih dr. Joža Pogačnik Res, težko smo čakali Pravopisa Mnogi so mislili, da bo z njim za vselej vsaka beseda kar matematično zmerjena in nepremakljivo dogmati-zirana Čakali so knjige, ki bi bila za Slovence to. kar jc za Nemce njihov Duden Pa hvala Bogu! naš mladi in sveži slovenski jezil se n« da povsem ujeli v k>gična ali celo racionalističiia pravila Saj je jezik že j» svojem bisivu mnogo več nego logika mišljenja iu izražanja. Zato st nc čudim, da nov Pravopis ne odloči vsega, češ. takole je in amen. Res se mi zdi. da ie zdaj Pravopis kano iviairal marsikatero napako, ki sc jo pravopisci. brusači. rešetarji, besedarji in slovničarji prej preganjali. Res je, da vestnega urednika zdaj to malce moti in draži, ko zdaj ua mah sme, kat prej ni biki brez greha. Naj imenujem nekaj drobcev! Sinemo n. jw. pisati- jutrovo. jutranji. Velika noč, Božič, dalj, Cehovljev, poželjenje, rodom, češčerie-inarije. zrastel in zraščen itd Prireditelji so [>ač imeli vzroke za lo. In zavedali so se rudi. da niso zakonodajalci, leinveč le tolmači iej>ega slovenskega iezika Prave težave bodo še nadalje z nesrečnim 1-om v končnicah -alec. -ilec Pravila Pravopisa j>od besedo .bralec' so sicer zelo jasna, toda praktično i»|X>rabna bodo le za jezikoslovca strokovnjaka Kdo naj se namreč zaveda, kdaj je glagolski j>ri-devnik še živ, da bo po lem pravilu zadel brez Pravopisa pravo pisavo z ->v«? Ne bo ostalo drugega. kakor da se bo odslej vsakdo sproti zatekal k Pravopisu za svet tn se lako motil pri pisanju Še večji križ bo j)a .• izgovarjavo Kdo naj brez jezikoslovja zanesljivo ve, katere besede na -lec so stare domače, katere pa ne? Po novem Pravopisu smemo |)isali le. bralec. |>alec, metalec, izgovarjamo pa naj bralec, bravca. palec, pavca. a meta lec, metalca Podobno naj pišemo in govorimo kazavec. kazavca. če mislimo prsi na roki, a kazalec, kazalca (lizgovori kazavca). čc mislimo kazalec na uri Prav tu bt si želeli, da bi se naš ljubi materni jezik brž dalje razvil in nam s tem prihranil te križe in težave s pisavo in izgovarjavo Za vestne |)isce bo to huda reč, še boli pa za urednike katerim sodelavci tako strašno radi prepusite odgovornost m skrb za pravilno pisanje. Vesel sem pa, da je tudi v novem Pravopisu proti zelo udomačeni praksi zmagalo načelo, da pišimo čimbolj narazen Pravopis pravi, naj pišemo narazen če ima |xisatnezen izraz še svoj |x)men. lako je zdaj hvala Bogu. uzakonjeno j>i-sanje- tako rekoč (ne takorekoč). j)rav za prav (ne pravzaprav), lako zvan (ne taktizvan) itd. Sestavljenke so za vsakogar, ki bi rad pisal j)rav, hudo trd oreh! Sicer Pravopis v tem nepreglednem vprašanju ii" izčrjMMi in tudi ne prinaša novih resnic, a vendar si človek ob Jeh pravilih in lastnem razmišljanju za prakso lahko ustvari kratko splošno načelo za pisavo sestavljenih besed, pojmovne enote pišemo skupaj, vse drugo narazen (Seveda lo pravilo ni uporabno za človeka. ki nikdar ni mogel pokukati v log'ko; ta si z njim nc bo vedel nič pomagati. kakor s pravili za alec in -ilec ne!) Prav iz teh razlogov, pa tudi iz praktičnih, tipografskih in tudi lepiotnih ozirov se mi zdi neprimerno in tudn nerodno pisati sku-pai n. j)r. narodno-socia 1 i stičen. socialnodemokrati-čen Kaj zato. da je prva beseda (narodno, socialno) le doiočilna! Dva naglasa ima beseda, zakaj je ne bi pisali lahko narazen? Pravda za j)isauje socialen ali sccijalen (tako so zadnji čas pisali že zelo splošno) je torej zdaj končana v prid pisavi socialen Zmagalo je torej načelo slovenske tradicije! Pri godovih in praznikih bo, žal, ostal sedanji nered še naprej. Smel boš fnsati Božič in božič, novo leto in Ncvo leto, vsi sveti in Vsi sveti itd.. j>ač pa samo Veliki Šmaren, Mali Šmaren. Menim, da je prav. da brez nujne piotrebe ne uvajamo velike začetnice. Saj so tudii včasih skoro vse z malo pisali in ni bik) nobene dvoumnosti. Prevelika ljubezen do črkarskega »poveličevanja« je jiač iiovojno dete. ki se je ponajveč priteplo k nam od drugod Pač pa bi bilo dogmatično bolj pravilno pisati Sveti Duh. ne |ia sv. Duh; verske knjige zadnje čase pišejo prav: Sveti Duh. Všeč mi je, da Pravopis znova graja na-piačno rabo vezaja v izrazih kakor- čebela delavka, mož beseda itd. Velika |iravda je bila in je deloma še med urejevalci glede pik pri letnicah. Mnogi trde in zahtevajo, naj bo letnica brez pike, če je sama ali če jc pred mo le mbogi »t.«, s piko pa, če straži pred številko beseda »leta«. Torej: 1935 je izšel Pravo|)is, ali: L. 1035 je izšel. r>ač pa: Leta 1135. je izšel . Pravopis :ma navodilo samo za zadnji primer: Leta 35(1. (s piko), o drugem ne jx>ve nič. Naj gornje razločevanje zagovarjajo slovničarji in jezikoslovci kakor hočejo, praktično, zlasti za stav ca, bi biLa enotuosl dragocena reč. Koliko korektur bi se prihranilo Povrh to razločevanje ne spravlja s |x>ta nobene dvoumnosti, ki jiač ne bi mogla naslati Te pike delajo tudi grdo liapotje, zlasti če mora jx>lcg njih stati še kako ločilo Saj jih tudi Breznik v novi Slovnici izpušča. Hvala Begu, bo zdaj moralo izginili tisio neslovensko nazivanie; gospa j)rofesor in j>xlobr:o Tujke! Kregajo sr radi njih, češ. da jih ima Pravopis preveč in da jih s lem, ko jih objav ija iu |>ravihio piše, že tudi priporoča, lo sicer ni nujen sklep, tudn prinaša poleg njih često izvrstne slovenske prevedeitke Vemlar ob tem jx> staja vprašanje tujk znova živo. Nacionalistična Nemčija uganja danes velik purizem; marsikdo, ki je znal nemški, danes zaradi množice novih nemških h;sed prav za prav ne zna več dobro nemški. Nekoiiko jxxl tem vplivom ie tujka tudi |>ri nas prišla ob prejšnji neomejeni k rod i i Kjer imamo na glavi, žal, res še nismo do konca dognali pravde za Prešernovo Novo pisarijo, ki je reševala že isto vprašanje Obveljalo bo pač: vsak organizem sprejme vase. kar je zanj dobrega * vse |>riliči. Tako bo rudi s tujko pri nas Zato ostanimo živ jezikovni in narodni organizem. pa bo vse |)rav Korektor našega dnevnika Korektor preganja tiskarskega škrata in obenem [>opravlja lo. kat je v uagFici prezrl urednikov svinčnik Zato te 1'ravojiis sprejel z obema rokama Priročen je. saj so izrazi v abecednem redu; vendar radi znanstvenih vidikov ni pisan samo za onega, ki izraz v naglici rabi Na prvem mestu sein našel Belo Krajino, za službo predolgo sem pa iskal Slovensko kiajino in Julijsko krajino Ko sem |X>gledai za prazniki sein našel božič« na strani XI. z mak) začetnico (razen v dvomljivih primerih), pod črko *B« na str 23 jia je pisan z veliko Podobno tudi velika (Velika) noč. Posebno težavo povzroča pisava društev in geografskih pojmov. jjosebno novih Nič ti ne pomaga pravopis pri pisavi sovjetska Rusija (n So. vvietrussLand) in Sovjetski Turkestan ter Sovjetska Kitajska (ker sta tudi ne sovjetska). Vzhod ima Pravopis le kol stran neba, vendar toliko slišimo o geografskem Daljnem vzhodu. Pri imenih mest in krajev v italijansko-abesunskih bojih moraš sproti določevati spol. število in sklauiatev (n pr.: Dessie). Slovničar je tu le časnikarjev statist. Motijo me jm hudo nepotrebnosti z domačih tal Pri »jadranski« sem našel le morje, ne pa tndi Jadranske straže, ki jo dopisniki vedno pišejo napačno. Zastonj sem iskal besedo matica m tako tudi Slovensko Matico. Dobil sem Dom in svet, ne pa Ljubljanskega Zvona Da ju znaš pravilno zapisati, moraš že vedeti, kako sta bili reviji ustanovljeni. Bolje, kot da naštevamo pomanjkljivost Pravopisa, je, da se |xi njem res r a v r a m o. Narodna galerija v letu 1935 V zadnjem letu je hila v. načrtu naše Narodne galerije predvsom izpopolnitev gotske zbirke, nadalje je pričela misliti na ugotovitev slikarskega inventarja iz IT. stol., baročno dvorano je bilo treba izpopolniti z deli nekaterih doslej slabo zastopanih slikarjev, še vodno ni bilo rešeno vprašanje Kavčičevih risb in iz novejše dobe je pripravljala galerija razstavo celotnega opusa bratov Janeza in Jurija Šubieev. Popolnoma posrečila se je le pridobitev kolekcije Kavčičevih risb. o čemer smo v našem listu že pisali. Risbe so sedaj razstavljene v veliki baročni dvorjj.ni in ob tej prilik znova opozarjamo ljubitelje umetnosti, naj si to razstavo ogledajo. Gotskemu oddelku je galerija posvetila mnogo pozornosti. Gradivo za la oddelek postaja čim dalje redkejše, posebno skulp-tura. Vsak kos, ki je še na svojem mestu, je treba imeti stalno v evidenci, da ne zgine na ono stran deželne meje. Spomeniki, ki so vzidani (sklejiiiiki, konzole), so še kolikor loliko varni; premakljivi kipi, ki ne služijo več bogoslužju so jia v stalni nevarnosti. Letos je pridobila Galerija 5 novih gotskih kipov, lep sklepnik in štiri cele podobe, poleg tega je pa mislilo vodstvo na pridobitev večjega števila fresk, ki naj bi se snele in prenesle v njeno zbirko, ker so na sedanjih me-s1ih prepuščene skorajšnjemu uničenju. V nekaterih primerih bodo vkratkem snemanja izvršena, v drugih pa je zanimanje galerije rodilo vsaj ta dober sad, da so poklicani čuvarji vsaj na dosedanjem mestu poskrbeli za boljše zavarovanje. Gotskega oddelka v galeriji z originali — freskami — nikoli ne ho mogoče izpopolniti v perfektno sliko našega gradiva, zato pa je v teku taka izpopolnitev z dostojnimi kopijami in fotografijami G. A. Kos: Cerkev v Selcih (Nar galerija) * V 18. stol. je sedaj dostojno zastopan Wergant z Bernardom Korleonskim in sti-škim opatom iz šmarskega župnišča, ki je odstopilo letos galeriji vso svojo zbirko starih mojstrov, med drugimi tudi Metzinger-jevo Smrt sv. Jožefa, znano Križanje iz 16. stol., italijansko baročno Pieta in Stroye-vo Rojstvo. Poleg Kavčičevih risb je šmar-ska zbirka galerijo letos najbolj obogatila. Tu bi bilo omeniti še nakupe in darila Ce-bejeve sv. Valburge, Stroyevih portretrov, krajine Langusove učenke s. Jožefe Štrus iz zapuščine škofa Wolt'a, dveh kipov iz ljubljanskega semenišča, potem pa oltarnih kipov iz gradu Novo Celje, ki tvorijo pričetek štajerskega baročnega oddelka, zagotovljena .ie slika Matere Božje s Sv. Tilnom iz 17. stol. iz Repen,i in Me t zii iger jeva sv. Valburga z Vesele gore. Šubičeva razstava sc bo gotovo vršila v letu 19;ifi.: priprave vodi poseben razstavni odbor. Sedanjemu slikarskemu rodu je stavila galori.iu redko nalogo, da izvrši ko|)ijo nje- polnokrvno domačo inačico, jo danes večina piscev. nega največjega platna. Metzingorjevega Po-izvztmši časnikarje, zapiše rajši kakor tujko. M no- veličanja sv. Frančiška Šaleškega, ki je ' " go smo se v tein poboljšati in marsikateri list danes dokazuje, kako lahko shajamo brez nepotrebnih tujk A s lem vfvrašanje še n: rešeno. Kako često nam tujka, ki je jx) besednem pomenu z domačo prevedenko j*>polnoma enakovredna, dejansko jx)ve mnogo več. kakor pa domača beseda ker je pač z rabo tak j>omen dobila. N pr. .ugovarjali' bo vedno manj kakor protestirati', .demokracija' še vedno več kakor .ljudovlada' Brez tujk ne bomo nikdar shajali, zlasti mi ne, ki smo majhen narod in žiiviino piovrh na križjiotju sveta. Posebno vsakdanji, recimo še časnikarski jezik jih ne bo mogel l>ogrešati. dasi jih ima mnogo čez potrebo. Književni jezik bo v tem vedno previdnejši, zakai biti mora ves iz našega duha in naše slovenske svoj-skosti S tujko bo prav za |)rav vedno kakor z modo: če se prilagodi, je j)rav tako naša kakor l>ariška ali dunajska ali argentinski.; če se pa ne. smo v njej vedno kakor jmsi ua njiv« s cilindrom je bila pritrjena prej na stropu grajske kapele v Goričanah, je j>« delo ki ga galerija ne more pogrešati in ki ostane gotovo ne le zaradi svoje velikosti, ampak tudi umetniške sile vsakemu obiskovalcu najbolj v spominu. Na drugi strani je pn tudi prav. da se je sedanji škof dr. Rozman odločil restavrirati grajsko kapeln v Goričanah v vsem Malzin-srerjevem slikarskem okrasu. Med galerijo in škofijskim ordinnrijntom je bil sklonjen dogovor, dn ostane original v galerijski zbirki, galerija pn oskrbi za grajsko kapelo točno kopijo Delo bo zn kopista težko in dolgotrajno. vendar preseneča, da ni med slovenskimi slikarji skoraj nobenega zanimanja za lo naročilo. — 0. Matej Sternen je tudi lelo« več slik z uspehom restavriral. Živeča generacija umetnikov pričakuje od NnvodiT galerije nnt-nnnv in jralerijn se je moderni umetnosti oddolžila z vsem. knr je zmogla. Za svojo zuirko sme izbirati 1» najboljše, doiiuinu .^iudsiva so skrajno nezadostna ui zalo je ziasii o«i svojega predsednika sprejela z veliko tivaleznosljo poleg Kavčičevih risb, uovoueijskth kipov, gotsKiii skulptur in Wui-gaiilovega sv. Bernarda v dar lepo kolekcijo modernih del. Z darovi alik in kipov so prispevali ludi oblasti, najbolj jo je pa razveselil dar ameriških Slovencev iu našega mladega kruija, ki vzbuja tudi za bodočnost naue naklonjenosti z najvišjega mesta. Z nakupi iu darovi se je pomnožila moderna zbirka za naslednja dela: Bucik: 1'esnik Alojzij Lirudnik. Bulovčeva; ženska glava iu o.suutek za Cankarjev spomenik, Dremeij: Mira, Jakac: Otocee, Jakopič: Cvetlično tihožitje, Alulat in portret načelnika ruske cerkve v Pragi, duma: Kolo, Kalin: Mlada mati, Kleuienčič Dore: Zimski motiv, Kos Gojmir Anlou: Cerkev v Selcih in Ribe, Kos Ivan: Oče in sin iu Tro-gir, Kos Tine: Mati, Kralj Frane: Žena z benečanskim ozadjem, Kralj Tone: Kraljevič Marko, Košir Franc: Tihožitje, Loboda: Mati z otrokom ter portreta dr. Wiudischerja in nadškofa Jegliča, Mežan: Opuščeno pokopališče, Mihelič: Vas, Maleš: Deklica z vrčem in grafična zbirka Golnik, Napotnik: Žena, Pavlovec: Kruh in Krompir, Perušek, Simfonija ameriškega zapada, Pilon: Oljke, Pu-trih: Dekliška glava, Sedej: Dvojica, Slauer-nik: Kanal v Parizu, Sirk: Jezus in rioioi in Jadrnice, Sterle: Starec, Sternen: Dubrovnik, Dekle iu Gratulantka, Sliplovšek: Hiše ob vodi, Šantel Saša: Metliški tkalec, Trstenjak: Pri toaleti in Ob potoku, Zupan: Zla-rin, 2ulitek :Grohar na mrtvaškem odru — pa morda še kaj drugega. Umetnostno - zgodovinski seminar naše univerze izdeluje znanstveni katalog galerijskih zbirk; začasno, dokler ta ne bo dozorel, pa bo galerija ponatisnila sedanji katalog. Zanimanje občinstva je bilo znatno, dvignila ga je še vrsta predavanj, ki naj bi bila v bodoče še pogostojša. Galerija je počastila tudi svojo starejšo družico, Strosa-mayerjevo galerijo v Zagrebu, ki jo je za njen letošnji petdesetletni jubilej obdarila z lepim Sternenovim delom in poslala poleg častitk k njeni proslavi tudi svoje odposlance, Za svoj dar je sprejela iz Zagreba toplo zahvalo: značilno za današnje razmere pa je, da zagrebško časopisje, ki je posvetilo jubileju svojega najvišjega umetnostnega zavoda sicer vso zasluženo pozornost, geste naše galerije sploh nikjer omenilo ni. V lastni režiji je priredila Narodna galerija razstavo mariborske »Brazde«, njen upravnik pa si more laskati, da so tudi skoraj vse druge — letos precej številne — razstave v galerijskem paviljonu njegove priredbe. Tak približen bo obračun, ki ga bo dala slovenska Narodna galerija v »nem prihodnjih dni na občnem zboru. Pri vsem unoštvn, s katerim se je morala tudi v tem letu boriti, je bilo vsaj nekaj dejanj, ki pomenijo trajno obogatetev naše umetnostne kulture. Berač, ki ga odpodijo ž.e skoraj pri vsakem obisku iz hiše. se slednjič naveliča zabavljanja, da pri nas jioklicani nečesa še ne razumejo. Morda bo lahko čez leta enkrat Narodna galerija izročila v dar zavodu, ki zbira vse, kar je bilo v preteklosti pomembno za zgodovino ljubljanskega mesta, tudi tole listino, ki jo je moral te dni vložiti v društveni arhiv gospod predsednik. Glasi se: »Mestna občina ljubljanska nam je tekom celega leta 1935 izplačala Din 15.000.— in gre ta zneseK na račun lanskega leta. Ko je prevzel srospod odžupan vodstvo kulturnega oddelka, sem ga takoj pozdravil in ga opozoril na okolnost, da nas mestna občina res zanemar.i Tolažilno mi je odgovoril, ali naša blagajna ni bila nič vznemirjena, dasi sem_ na to nien-ovo nismo takoj odgovoril in podčrtal potrebo rednega odplačevanja v proračun jiostavljenih podpor. Tako neugodno še niso stale stvari za nas nikoli kakor letos, celo za časa gonje 1. 1931 ni bilo slabše. Naj v tej zvezi opomnim, da samo dopolnilna prenosna taksa za častitljivo razvalino Narodni doin, ki prazuuje drugo leto svojo klaverno štiridesetletnico. stane letno Narodno galerijo Din 15.000.—. Lep del od tega pripada mestni občini ljubljanski Ko sem 5. februarja t 1. prosil v utemeljeni vlogi, da bi mestna doklada na to takso ne zadela kulturnih poslopij, sem dobil od mestne občine točno negativen odgovor z dne 11. aprila 1935. Tam je procej ua široko utemeljeno, zakai našo prošnjo odbijajo ln je rečeno, dn je mestna občina tudi v proračunu za 1935-36 za Narodno galerijo votiraia v svojem finančnem odboru znatno subvencijo. To je prazna tolažba za nas. ker obljube celo za božjo pot ne zadoščajo. Zame samega imajo v naši Ljubljani taki dopisi samo še učinek groteske. Posebno še me ne ženejo v obup, ker sem iiuuniziran za take tirade naših lokalnih avtonomnih faktorjev. Za ustanove, kakor je Narodna galerija in za njeno upravo pa postaja tako ravnanje polagoma tudi pri potrpežljivih Slovencih žaljivo. »V Ljubljani, dne 16. derembra 15106. Čemu bi čakali, da bi našli to listino šele bodoči raziskovalci? Ob prelomu lota bomo vseeno radi slišali že stokrat ponovljeno voščilo: v novem letu boljše. M Kmtmm^mfmvMf^^mm^mmmmmm^mm^ m,m f Mladim Slovencem za božič Božična sreča Andrejček gre h polnočnici Božična radost Srečen, presrečen je Francek nocoj: lučca pri lučei pokojno gori -ni iako svetla med njimi nobena, kol so njegove oči. Andrejček si je nataknil na noge škornje dokolenke, na glavo pa k omiki In kučmo in se odpravil iz samotne liiše konec vasi na pot. Nikogar ni imel na svetu razen tete, ki je bila od starosti že vsn nadušljiva in sključena. Zato je šel k polnočnici sam. Mislil si je: »Spodobi sc, da neseni Jezuščkn skromno darilo, da mu tako dokažem, kako ara ima in rad.« In .ie utrgal vršiček rožmarina na oknu in mu ga nesel. Spotoma je Andrejček srečal snni z iskrim vratie.eni ki je veselo eingljal s krn-guljčki. V saneh je sedel gosposko oblečen mož, Ko jp zagledal drobnega dečka luko samotnega korakati po cesti, je ustavil vranea in ga nagovoril: »Kam pa ti tako sam T« Andrejček je vljudno pozdravil in odgovoril: »K polnočnici grom, gospod.« »Komu pa neseš šopekt« je gospod poizvedoval dalje. Kovačeva hčerka (Božična legenda.) Ne daleč od betleheinskega hleva je stala ko vačnica. Kovač je bil plečat in bradat mož. Ves dan je krepko razbijal s kladivom po nakovalu, da sc je razicgalo daleč naokrog. Med delom ura je tu pa tam ušla tudi robata beseda, ki je veljala upornemu železu aH ognju v peči, če mu je hotel ugasnili. V jutru, ko je bilo božje Dete rojeno, je v kovačiiico prihitela kovačeva žena in ga zaprosila: »Daj, kuj bolj potihoma! V onemle zapuščenem hlevu je revni ženi, ki je priromala odnekod daleč, daroval Bog drobnega otročička. Ce boš tako razbijal, sirotek ne bo mogel spati« Kovač je dobrodušno pokiina) in začel bolj narahlo kovali. Udarci pa so bili še vedno močni dovolj. A glej čudo: kladivo, ki jc udarjalo ob razbeljeno železo, ni dajalo od sebe nobenega glasu več, kakor da je iz gumija. In tudi železo, ki je prej zvonko pelo, se je poslej neslišno zvijalo pod težkimi udarci. Kovač in njegova žena sta imela hčerko edinko. Tndi ona je slišala materine besede o rojstvu neznanega otročička. Radovedna je odskakljala k hlevu in boječe pokukala skozi vrata. Ni bila vajena hoditi med ljudi, ker je bila pohabljena: ni imela rok. Marija pa je opazila siroto in jo sočutno poklicala k sbi. Deklica se je ohrabrila in stopila k jaslicam, v katerih je božje Dete ležalo na slanu. •Jezuščkn gn nesem,« jo zaupno povedal mali. Neznanec v saneh je tnalo pomislil in mu zapeljivo prigovarjal: »Daj ga raje meni, dečko! Cekin ti dum zanj.« Andrejček je vršiček rožmarina krčevito prižel nn srce in dejal: »Ne dam, gospod. Kaj ho pa JczuSček rekel?« Neznaučevo oči so zasijale svetlo kakor nebeške zvezde. Sngol .je v žep. sklonil se je k Andrejčku in mu stisnil tri lesketajoče se cekine v roko: »Na fantek, ker imaš Jezuščkii tako rud!« In ,ie zamahnil z bičem in kraguljčki so spet zvonko zacingljali v srebrno božično noč... Kukor v čudežnih sanjali .ie Androjček stopal dalje. V desnici ,ie stiskal cekine, v levici pa darilo zn Jezuščkn in tako nepopisno svetlo in toplo nm je bilo pri srcu, dn bi od radosti zaplaknl. Slepi Jakob in Jezušček (Božična legenda.) Ko je bil Jezušček v beflehemskem hlevu rojen, so otroci pastirjev dati za dnem prihajali od vseh strani k njemu. Marija jim jc radevoljc dovolila, da so njenega sinka gledali ter se igrali z njim ui lastovkami, ki so postale čisto krotke in so ves dan veselo obkrožale jaselce. Ko so se otroci vračali domov, seveda niso mogli jezičkov držati za zobmi. Vsepovsod in vsakomur so navdušeno pripovedovali, kako sladek in lep je Jezušček. »Zdi se mi, da že zdaj, ko je še tako majhen, razume vsako besedico,« je prepričevalno dejal Izak. »Njegove oči na« tako bistro gledajo, kakor da nas vse dobro pozna,« je rekla Afra. »To je čudežni olrok, kakršnega še ni videl svet,« je postavila Judita. Slepi Jakob je sedel ob peči. Molčal je ves čas in žalostno povešal glavo. On ni bd še nikoli pri božjem Detetu v hlevu Drugi so tako hitro od-skakljali tja, da jim ni mogel sledili Ko jih jc nekoč zaprosil: »Vzemite še mene s seboj!« so ga začudeno pogledali: »Kaj boš pa ti delal pri Je-zuščku? Saj ga ne moreš videti!« V Jakobovem srcu pa je bilo hrepenenje po božjem Detetu čedalje večje. Na ničesar drugega ni mislil kot uanj. Samo o njem je govoril, samo o njem so tnu morali otroci pripovedovati ves dan. Ko je tnati opazila, kako srčno rad bi mdi Jakob obiskal Jezušoka, ga je ogrnila v topel kožušček, mu nateknila na noge čevlje, na vrhu pa je natrgala šopek zimskih rož in mu jih zateknila za klobuk. Tudi majhno popotno torbo mu je obesila okoli vratu; vanjo je dala kos kruha in sira. Potem je sestra Alra morala Jakoba prijeti za roko in ga voditi k jaslicam. Afra je razprostrla roke in pozdravila Jezuščka. Slepi Jakob pa je potegnil iz žepa piščalko in zaigral nanjo najlepšo |>csein. ki jo je znal Marija je dvignila beli pri. s katerim je bil Jezušček pokrit, da bi ga mlada gosta bolje videla. Tedaj jc Afra pokazala z roko Jakoba in tiho dejala: »Mati Marija. Jakob ie slep!« Jezušček se je zazrl ubogemu slepcu v mrtve oči in blagos;avljajoč razpel bele roke. Čudna sladkost je prevzela dečka. Skozi gosto temo njegovih oči je nenadoma posijalo svetlo sonce. Zavriskal je na ves glas: »Vidim! Vidim! Vidim!« Ančka v božično drevesce strnil in se smehlja, smehlja, kakor da sonca tri koše nasul Bog ji je v sredo srci. Afra ni hotel verjeti. Jakob pa je kakor mlada ovčica začel veselo skakljati po hlevu in rajati okoli jaslic. Polem je znova vtaknil piščalko v usta in zapiskal nanjo pesem, s katero je povedal več, kakor bi bil mogel povedati z najizbranejšimi besedami loliko prisrčne otroške hvaležnost: in ljubezni je bilo v tej pesmi, da sta se Marija in jezušček še dolgo, dolgo blaženo smehljala. Božično drevo in jaslice Božično drevo ima globok pomen. Dvoje dreves imejte v mislih: drevo v raju, s katerega je Evn utrgala pro po vodan sad in drevo, iz katerega so iztosali križ, nn katerem je Jezus daroval svoje življenje zu človeštvo. Luči na božičnem drevescu pomenijo Jezuščkii, ki nam ,io s svojim rojstvom in svojo mučeniško smrtjo razsvetlil v dušah temo. Darovi, ki jih polagajo pod božična drevesca. nas spominjajo 1111 vso dobrote in milosti. ki jih je Jezušček po svojem rojstvu delil z radodarno roko. V nobeni hiši pa ue bi smele manjkati jaslice! Sn.i se jo Jezušček v njih rodil. Prižiganje jaslic je naš pristen domač običaj, zato bi si vsaka hiša morala predvsem oskr beti jaslice in šele potem božično drevo, ki so ga iz tujine uvedli pri nas. M. K.: Praznik miru »Daj. dvigni Jezuščka 111 mi ga jirinesi!« jo je za|-r dla Morija, ki je sedela ne daleč od jaslic. eklica je žalostno povesila glavo in solze so jo oblile. Tožeče je dejala: »Saj ne moreni, ko |>a nimam rok!< »Le poskusi, le!« jo je vzpodbujala Mar ia. Deklica se jc sklonila nad jaslicami in glej — tedaj se je zgodil čudež: kar na lejieiu so ji zrastle roke. Vsa srečna jc dvignila božje Dete m ga |io ložila Mariji v naročje. Grenke solze žalosti v njenih očeh so se spremenile v sladke solze veselja iu velike sreče. Čudne hiše V ameriški državi Utali so nedavno odprli gostilno, ki je zgrajena v obliki visokega moškega čevlja. Dolga ne 30 m. visoka pn 15. m- To gostilno posebno radi obiskujejo čev' Krii. V Kaliforniji stoji hiša, zidana v obliki cilindru. V tej hiši jc vedno polno gospodov, ki nosijo cilindre. V istem kraju stoji še druga hiša, ki ima obliko literske steklenice. V to gostilno pa hodijo najrazličnejši ljudje: tnkšui s cilindri trn glavi in takšni, ki niti čepice ne premorejo. Šaliiva vprašanja Kdo ima Štiri noge in vendar ne zna hoditi? (itziw) Ce od petih sveč dve ugasnemo, koliko jih nazadnje ostane? (biuoiSckI jap js!) 'ui) Luknja v podplatih. Sinko vpraša mamo: »Mama, ali se smem na dvorišče igrat?« Mama: »Kaj ti pride na misel! S to luknjo v lodplalih?« . . _ „ Sinko: »Ne, s sosedovim Tončkom!« M. K.: Sveta noč Od daleč zvonovi pozvanjajo: »Bim, boni, bim bom je topel, je čist, jc kot zarja sveta! v teli svetili minutah vaš dom?« Je topel, je čist, je kot zarja sveta', je poln daljne, čudežne sreče. Vsi tiho smo zbrani pri Jezuščkii, v zapečku pa dedek šepeče: »0.i, Detece bož.ie, objemi nas z belo in sladko roko! Naj verno doživljamo v sebi, kar Tvoji pastirčki pojo.« Orisa Koritnik: Pridi, božič ... Pridi, božič, tajnosvet, pridi, božič, spet na svet — pridi z blagimi spomini v vsej častitljivi starini. Dilini rajski blagoslov, dihni ga pod slednji krov. da ho hiša snežnobela vsaka Pete v varstvo vzelu Da bo konec razprtije, koder božjo sonce sije, da ho srečen vsak zemljan vsn.i ta kratki, božji dan! Uganka za božič Skrivnostna vas brez ljudi Slika predstavlja del vasi. Na njej vidite dve hiši in vse polno drugih predmetov, ki jih držijo nevidne roke. Oglejte si natančno vsak predmet posebej in uganite, kdo bi utegnil biti zaposlen |>ri njem. — Skupaj je zaposlenih 15 oseb. RAZPISUJEMO DESET MLADINSKIH KN.IIG kot nagrade zn pravilno rešitev uganke. Nagrajence bo določil žreb. Imena izžrebancev hmno objavili v Mladem Slovencu«, Ui hn izšel drugo nedeljo pn božiču, t. j. dne 5. januarja 1513(1. Rešitve pošljejo na naslov: Kotičkov striček. uredništvo »Slovenca v Ljubljani. Nocoj, oj, nocoj, jc praznik miru. Vsi v mislih smo zbrani pri Jezuščkn. Kot bratje in sestre, kot ena družina; nocoj nas nc loči nobena daljina. Nocoj, oj nocoj, sovraštva ni več: srce govori, ne puška in meč. En sam skup -n d.imen sam blagoslov nocoj, oj. nocoj, nam je hlevček Njegov. Poselnici Iva Silj Kaj je ta gospa? R. Moran Kaj je ta gosjrod? BLAGOSLOVIF.Nt: IlO/ICNF. PRA/NIM IN SRLCNO NOVO LEK) želi svojim mladim prijateljem KOTIČKOV STRIČEK D R U Z I N A Na sveti večer • : »Mir se oznanja ljudem po širjavi...« Nizka je izba, začrnel je tram, peč gorka in dobra. V kotu nad mizo se vrti in giblje golobček — >«veti duh« — in ponihava z desne na levo in z leve na desno. Spodaj klečijo na mahu pastirčki, držijo svečice v rokah in gledajo angelce, ki oznanjajo mir božji nad sveto Družino. Vsa, hiša je polna božiča: dišave potie se mešajo z vonjem po kadilu, vmes se utri-njajo mehke in svetle besede, kakor se niso nikoli med letom. Dolgi, medli žarki svetilke in lučke pri jaseleah se dotikajo stropa in sten in rdečih zagrinja.lčkov na oknih. M i — otroci — sedimo pri peči in ča- .......n. Čakamo kakor v snu, kdaj se odpro sveta nebesa in pride Jezušček, majhen si-i-ulcl;. pti vendar Gospod. Zunaj se z rdečimi očesoi — okenci spogledujejo hiše in hišice. "Na mehka in mokra pota mežikajo, kjer se v tenkem ledu blestijo odsevi drobnih zvezdic z neba. Lice stene Če hočemo, da bo soba učinkovala skladno in celotno, da bo prijazna, moramo vsak kos njene opreme postaviti na pravo mesto. Ni postransko, da se moramo pri tem ozirali tudi ua t,o, kam in kako obesimo slike in u.-t barve zaves, prtov itd. Neki arhitekt za notranjo opremo daje nekaj najvažnejši Ii migljajev za opremo moderne sobe iu pni vi: Prej so čut domačnosti vzbujali v prvi vrsti predmeti, zaradi tega so bila stanovanja natrpana s pohištvom. Dandanes pa dela domačnost vsa soba, zato so postale slike bolj važne. Slike naj lica stene ne za-triunujejo, ampak nasprotno, naj ga raz svet Ijujejo. Velikih slik nikdar ne smemo obešati na majhne stene. Če pridejo pa majhne slike na velike stene, jili bomo obesili v skupinah v čustveni zvem s pohištvom. Zato lahko darno slike ene vrste, a različne velikosti v okvire iste velikosti. Grafike, lesorezi, bakrorezi, akvareli so moderni sobi primernejši kakor velike, težke oljnate slike. Prve naj bodo samo v lah; kili. gladkih okvirjih brez okraskov in naj odgovarjajo tonu stene, tako da se od nje plastično odražajo. Pri oljnatih slikali je okvir posebno važna stvar. Ker prav človek sedanjega časa ni' prenese preveč, zlata, se pa to pri oljnatih slikah vendar ne more izpustiti, ker zlato take slike dviga iu poživlja, s« zunanji rob okviru pobarva s kakšnim tonom, ki je v sliki, tako da ostane ua okviru samo ozka zlatu i1:1..ga. Pri takih slikali moramo tudi na to paziti, da prihaja svetloba od tiste -Ivani, od katere prihaja slikana svetloba. Tn jo | Miži vi in podčrta. Kako visoko vise slike, je stvar okusa, o leni ui pravila; po današnjem okusu pa naj bi visele v višini oči. Zelo pogosto vise previsoko. Čc je v -sobi malo slik, pazimo ua to. ila obesimo samo take., ki človeku res kaj povedo. Iz reprodukcij pa izberemo stvari, ki so res dobre. Majhno sliko je bolje postaviti na polico za knjige, kakor da lii sama plavala nn steni. Zaslori. preproge, prevleka itd. se glede barv ne smejo tepsti z barvami na slikah. Sijajno učinkujejo tudi stenske preproge, modro tiskano platno, batike. vezenja in brokati v lepih barvah, ki pa sinejo hili : I i t> i' - . i> v S | T / '//A- V linah se zamaje veliki zvon in nas z resno in mirno besedo povabi v cerkev. Odmev njegove besede se dotika okenc in vrat. In hiše se zganejo, pota oživijo. Gole, kri-venčaste veje in vejice tepk in jablan in bukev in lip in hrastov in brez in topolov, jelk in smrek prisluškujejo zvonovom, ki pojejo in oznanjajo pesein božiča in govorijo o rojstvu Boga-človeka. V cerkvi se siroma zanetijo luči in lučke, orgle zapojejo Zveličarju v pozdrav. Mi kječimo in čakamo, čakamo kakor v snu, kdaj se nebesa odpro in pride Jezušček, majhen sirotek, pa vendar Gospod. O, kakšni božiči so šli žc odtlej mimo nas! Bučnejši in sijajnejši, a Jezuščka ni bilo v njih in ne miru. Učenosti premodrih knjig .so nam popile veselje in mir. Mi čakamo, čakamo... Ali nas vidiš, Mati, kako stojimo pri vratih in se ne upamo noter? O, pokliči nas noter in daj nam miru! Kako je na primer s posteljico za otroka! Posteljice s pernicami, ki so bile časih priljubljene. so zdaj odpravljene. Seveda pa soba ne sme biti preveč hladna, sicer bi se dojenček, ki venomer brca. prehladil. Zato imamo posebno oblekico, hlačke, ki more dojenček v njih brcati, ne da bi se proinrnzil. Zaradi večkratne moče so prej vlagali med plenice nepropustno platno. A tako platno ,ie zdravju škodljivo in zato de,vajo zdaj med plenice posebno halo. ki kolikortoliko posrka močo, da otroka ni treba zmeraj previjati. — Pripravni so posebni modroe.i, ki jih more vsaka mati sama narediti. Modroc je visok do II) cm in je napolnjen as leseno ba to, ki ni draga in jo moremo večkrat izuriva kupiti. Posebne vrste je nočna posoda iz slekla. Steklo je debelo, posoda ima širok rok. da otrok izlahka sedi ua njej. Ker je posoda steklena, je tudi vidno, ali je otrok že opravil potrebo in ni treba za to otroka vzdigovati in g:i spet dajati nazaj na posodo, čemur se vsak otrok na vso moč upira. - Važna je tudi iznajdba gumijaste banjice, ki .io obesiš pod pipo v veliko banjo in ima v dnu veho, kjer sn odteče voda. — Slednjič so šo pripravni novi vrste krožniki za segrevanje. Porcelanast krožnik .ic v ko-vimistem krožniku. Če postaviš tak dvojna! krožnik na štedilnik, se jed v porcelanastem krožniku hitro pogreje in večkrat pogreje iu se ne shlatli, čeprav otrok še tako počasi je, kar je večinoma njegova navada. O starih in novih igračah Ko se človek spominja svojih otroških dni, mn pridejo na mar tudi njegove priljubljene igrače. Medtem so sc z njimi okoristila druga otroška srca iu roke ali pa ležijo kje ua podstrešju. Zaradi radovednosti, da bi otroci spoznali, kako in ka.i je z igračo, kako in iz česa je narejena, pride vsako leto mnogo igrač na smetišče. A nikari ne mislimo, da je veselje za razdejanje šole zdaj in ko smo bili mi majhni, na svetu. Muzeji nam povedo, da je bilo že od nekdaj tako. Muzeji, ki tako skrbno hranijo vse dobrine iu zaklade prejšnjih rodov, imajo prav malo otroških igrač spravljenih. Prekrasne italijanske jaselce in nemške, iu francoske lutke iz 17. in 18. stoletja, niso prišle šele danes v muzeje, marveč so jih dali tjakaj takoj, ko so bile narejene. Preveč je bilo truda z njihovo izdelavo, da bi jih bili zaupali neusmiljenim rokam. Ubogi otroci! Smeli so te lutke božati samo z očmi. fllOPMi čisto bajeslovni, izbrani komadi Tako blago učinkuje na. svetli steni ene barve laže in širokogrudneje kakor težka oljnata slika. Dolgo je bilo zrcalo pregnano iz naših sob. zaradi tega ga pa zdaj, ko je zopet v rabi. ne bomo obešali nad vsako zofo, na vsako temno steno, povsod med dve okni. Zrcalo je namenjeno samo za optično povečanje sobe, pri čemer se pa mora ozirati na več važnih točk. Zrcalo te ne sme slepiti in ne sine biti tako obešeno, da se Ii pogled ujame v njem, čim dvigneš glavo, ko pišeš ali čitaš pri pisalni mizi. Obesi ga torej tako, da bo soba bolj prosta, bolj odprta in bo obenem pomnožovala lepe stvari. Pozimi cveiice v sobi ITi.iaeinle, tulpe, narcise se le tedaj lepo razvijejo, če damo čebulicam, ki so v njih, vsa hraniva, dovolj časa, da morejo pognati mnogo koreninic in jih zato zalivamo. — Nikoli nc smemo cvetic prehitro postaviti v toplo sobo! Hijacinte naj bodo tako dolgo v temnem, hladnem prostoru, dokler ni steblo za cvetje tako veliko, da so že vidni cvetovi. Tulpe iu narcise pa postavi ko,i na svetlo, a zunaj na hladno. Tudi zvončki morajo bili precej v svetlem prostoru, ki mora biti hladen, skoraj mrzel. Aealeje, kameli,je morajo biti v svetli, zmerno topli sobi. Begonije pa, potrebujejo gorko iri vlažno ozračje. — Vso rastline ki cvetejo pozimi, so potrebne velike, ljubeznive nege. Spomladi jih damo veu v zemljo, pa bodo še cvetele. Kako bi z delom za otrobe? Sleherna mlada mati jc doživela, da zahteva dojenček človeka popolnoma zase. V otroški sobi je od ranega jutra pa do večera in še časih tudi ponoči na tisoče raznih opravkov, drobnih dejanj iu težav. Moderna tehnika, ki hoče na vse načine olajšati človeku trud in delo, sc jc ozrla tudi v otroško sobo in je s svojimi iznajdljivimi sredstvi priskočila gospodinji in materi na pomoč. Iz starega veka imamo le malo ostankov igrač. Med izkopaninami v Smirni so našli voziček iz svinca. Med razvalinami grških in rimskih mest so dobili lončene skledice, vrčke in punčke; punčke so bile strašansko grde. A otroci nam večkrat dokažejo, da jim ni mar lepote njih igrač, sa.j imajo stokrat, rajši punčko iz cunj kot lutko v svili in atlasu. Prva »tvovuičarja igrač' sta bila oče in mati. Napravila sta otrokom igračke iz kamna, lesa in ilovice; v tropskih pokrajinah iz bambusa; na Japonskem iz papirja. Šele v prvi polovici 14. stoletja so začeli nastopati posebni izdelovavci igrač kot poklicni strokovnjaki. Lončarji so iz ilovice uarejali postelje za punčke, strugarji so s stružnico napravili lesene lutke. V tej dobi so izdelovali samo lesene igrače in zlasti mesto Niirnberg slovi radi svojih lepili, trpežnih, slikovitih lesenih igrač. ..„,-- - A Vi,. B-VA".* "dife..AVfc j,* iSMU'.■-iiJfr* pi:r -.iiili'-»..alfeaMIn,* V#»»v,* S/tr&*,a V naši dobi, posebno v poslednjih letih, sc v igračah zrcali napredek tehnike. Iz kakšnih skromnih začetkov se je razvila tehnika igrač! Stari in srednji vek sta poznala samo lake lutke, možice in ptičke, ki so sc gibali s pomočjo motvozov. Kasneje se je posrečilo, da so ustavljali v razne figurico posebna peresen. Kako bi se dandanes začudil Jncriues de Vnucunson, ki je krog lela 175(1 s svojo avtomatično igračo očaral vos svet, če lii prelistal kak cenik modernih igrač! Tu so vse slrani polne raznih avtov, električni voz,, lokomotiv, motorčkov, le tal. telefonov, brzojavnih aparatov. Različni vlaki, ki so krog 1. 11)10 osrečevali mladino, so zdaj že na drugem mestu, tako rekoč med staro šaro. Ceniki iz dobe pred vojno navajajo mnogo geniji vo-1 ah ko vernega, a zdaj so vse igrače v imenu tehnike. Seveda, veljajo le igrače le fantkom, a punčke se slej ko prej, ko v starem veku iu vse vekov« in še dandanes — najrajši igrajo /. lutko, s svojo priljubljeno punčko. Zanimivosti sedame mode Zanimivi so gumbi. Gumbov .ie toliko vrst in tako posebnih, ko ila so oni prav edini modni predmet. So leseni gumbi, z ruko poslikani; so taki, ki imajo take oblike, kakršnih doslej ženska moda še ni videla. Tn pot so delavci vplivali na gumbe, zakaj sedanji gumbi imajo tudi obliko žcbljev in vijakov, kladiva in klešč, kolesu in krmila. Nekateri so kar zarjaveli, ko tla bi bili žc ob- rabljeni. Veliko gumbov ima obliko rastlinskega listja. — Zanimivi so rokavi. Vsi so široki, najbolj ohlapni ua komolcu, ko plašči iz sukna. — Zanimive so pelerine. Za podnevi so take, ki padajo preko telovnika, .ie pelerina torej spredaj odpeta. Dnevna pelerina se tesno prilega na ramena, večerna pa je vsa valovita, z bujno domišljijo prikrojena, sešita in okrašena. Zanimivi so klobuki, ki so rad: visokih ovratnikov plaščev, brez širokih krajcev. Ča.sih sploh ni«o_ klobuki, so le majhen ostanek od njih, ki čepi na temenu. — Zanimiva so peresa na pokrjvalih, ki se dvigajo v višino »ili padajo počez na čelo. In zanimivi so takozvani toki, oglavniki, ki so zmeraj višji. Tako pokrivalo je časih kav koničasto, stožčasto t in ima na vrhu čopko. — Zanimive so razne gube, gubice, nabran ki, ki so povsod ondi, kjer se blago obleke tesno prilega telesu, torej v zapestju, krog vratu iu pasu. Krilo kostimov pa je ravno in ozko. Zanimiv je športni kostim iz škotskega blaga v rjavi ali sivi barvi. — In zanimivo .je tudi to, da moreš prejšnje obleke modernizirali in jih prikrojiti s pomočjo všitkov in liabraiikov po sedanji modi. Nekaj modernih gumbov nanje pa usnjat pas iu ne bo nihče vedel, da obleka ni nova. iVefeaf preproste kuhe — Čokoladni piškoti, ki se dolgo držijo. Vzemi 12 dg presnega masla. Ki tlg sladkorja, 4 rebrca čokolade. Deni v posodo in segrej na. ognju. Mešaj iu dodaj S dg ne-ohipljonih. zmletih mandeljev Ko jc zmešano, stresi vse v drugo posodo, da se ohladi. Dodaj 4 rumenjake, ti dg moke iu slednjič snega i7, 4 jajac. Vse daj za prst nn debelo na ploh z robom, ki ga prej liaiuužeš s presnim maslom, potreseš z moko iu z, 2 tlg zmletih inandeljev. Peci počasi 35 minul, nato daj na hladno in razrezi na kose. - Posebne vrste mesua jed. Vzemi pe-toršiljeve koreninice, 'A kolerabe, 20 dg čebule, Ul dg masti, 1 kg meseuine: vranica, .iotrca, ledvice, 2 dg moke, 'A litra krvi in .iuho iz kock. Zelenjavo in čebulo opraži na masti. Na kocke zvezano meso še. dodaj, osoli in daj, da se duši v lastnem soku Ivo je. mehko, potresi z moko, opraži, polij s krvjo in juho in nekaj časa kuhaj. Drobtinovi cmoki. Zmešaj 5 dg presnega masla in 1 .jajce. Primešaj 3/-.; tlg drob-t i n in čez lil minut dodaj spel 3'itlg drobtin in pust i stat i 10 minut. Nato napra vi iz lega cmoke, jih daj v vrelo votlo in naj vrti ti ilo 7 minut pokriti. Če niso pokriti, so cmoki bolj trdi. — Preprosta majoneza. Mešaj z.a plitvo žlico moke v skodelici zelciijadne vode, dodaj 1 do 2 raatepenn rumenjaka. 4 žlice olja. mulo soli in postavi tn na ogenj. Venomer mešaj in dodaj šc žlico litnonovega soka, dokler ni vse penasto. Kuhali se pa ne sme začeti. , i?,* . .» -;t,/f trs •: m'smmMm'3 ssn rv/.» ■■.JiiiLi:-'iit^fsr- . * .-„» -r.iiiili* ".kij- —_r>»r- v.u^thiiht -hi.-.vvvj-^o Najshromnejša prehrana družine s 5—6 osebami Ta sestavek je odgovor na vprašanje, kako naj živi petčlanska družina, ki irna za prehrano samo 15 dinarjev na dan in mora vse kupovati do zadnje bili? Družin v tako bednem boložaju je čezdalje več, družin zaposlenih delavcev in javnih nameščencev, ki ne morejo zahtevati javne ali zasebne pomoči, a ne zaslužijo toliko, da bi ne stradali s svojimi družinami navzlic nizkim cenam živil. Poznam žene železniških delavcev, ki ne morejo privoščiti svojim otrokom »razkošja« v obliki mleka! Strada človek, ki prejema manj hrane, kolikor mu treba, da ne hira ali da ne gubi zdravja iri delovne moči. Koliko hrane najmanj treba človeku povprečno na dan, da ne propada? Najmanjša potrebščina se da precej točno določiti, dasi je zelo različna in se ravna po razvojni dobi (otrok ali rastoč človek potrebuje razmeroma dosti več kakor doraste.1 človek), po opravilu (delavcu s težj im delom treba mnogo več kakor delavcu z lažjo zaposlitvijo), po letnem času (v rimi več, poleti manj), po telesni razvitosti (hrustu več, drobniču manj), morda tudi po spolu (ženi nekaj manj ko moškemu v enakih razmerah) Živilska potrebščina obsega troje snovi: 1, beljakovine kot sestavine našega telesa, ki se obrabljajo in morajo sproti nadomeščati, 2. tolšče, ki dajejo telesu toploto, in 3. sladkornine (sladkor, škrob v moki in dr.), ki se pretvarjajo v telesni sladkor in dajo delovno moč. Telo more shajati nekaj časa zgolj ob beljakovinah, ki jih pretvarja v sebi v tolšče in sladkornine, a trajna prehrana s samimi beljakovinami škodi telesu; brez beljakovin pa telo sltira ker si jih ne more napravljati iz tolšč ali sladkorni n; tolšče in sladkornine pa se dajo menjaje nadome ščati v precejšnji meri. Koliko tega in onega hraniva torej treba človeku? Učenjaki so vzeli za določanje prehrane po- Na neštetih poskusih so dognali razni učenjaki dovolj soglasno, da treba odraslemu moškemu, težkemu 70 kg, pri srednjem (uc pretežkem in ne prelahkem) delu, da ue hujša in se ne redi, 30C0 k na dan, za težje delo pa 4000 k in čez, ob inirova nju pa mu zadošča 2000 k ali še manj, potrebščina znaša torej, preračunjena na 1 kg človeka in n a d a n pri srednjem delu 40 K, ob mirovanju 25 k, pri težkem delu 60 k. Dojencu treba ua kg teže 100 k, živahnemu otroku 70 k, rastočemu mladcu ali mladenki nič manj. Tako umemo. zakaj so otroci in mladi ljudje tako ješči. V kakšnem razmerju naj bodo hranilne sestavine, najbolj primerne polrebam posamičnega človeka? Vsaj eno desetino potrebščine v kalorijah naj dobiva človek v obliki beljakovin, glede potrebščine tolšče in slad kormn pa se ravna po letnem času in težjem ali lažjem dehi. Človeku v zgoraj omenjenem primeru treba na dan povprečno 100 g beljakovin, 50 g tolšče in 500 g sladkornin. Po teh ugotovitvah bo vsakdo lahko ume) in za svoje življenjske potrebe uporabil obe razpredelnici. V prvi razpredelnici so našteta navadna in najcenejša živila, pri vsakem je označeno, koliko beljakovin (B), tolšče (T) in sladkornin (S) je v 1 kg, nato hranilna vrednost v kalorijah (K) in sedanja cena na živilskem trgu, zadnji dve postavki predočata. zanimivo razmerje med ceno in hranilno vrednostjo. Primerjaj ceno in hranilno vrednost koruzne moke in jajc! Vse številke so zaokrožene, označajo samo povprečno vsebino, hranilno vrednost iu ceno. Druga razpredelnica predoča jedilni list, ki je sestavljen tako, da dobiva družina okoli 10.C00 K, vsak dan v drugi obliki, in sicer polovico za oba starša, drugo ix>lovico pa za 3—4 otroke; manj hraniine vrednosti se jim ne sme daiati, sicer začneta starša pešati in otroci zastajati v rasti, Ricinovo olje in čebula: za čevlje Pozimi so čevlji venomer premočeni. Moča pa uničuje Čevlje. Ce hočemo, da se čevlji za močo nič ne zmenijo, jih nainažlmo z glicerinom. Prav krepko namaži podplate in vrhnje usnje z njim. Maščoba zapre vse luknjice usnja, tako du ne more vanj ne moča dežja nc snega. Maža z glicerinom je 5e zalo primerna, ker poslane usnje jako prožno. Seveda moremo tako ravnati le s črnini usnjeni, saj barvastih Čevljev itak nimamo za slabo vreme. — Ce čevlji škripljejo, je nad ležno zn tistega, ki jih nosi in za druge. Imamo pa preprosto sredstvo zoper škripanje. Čevlje po staviš tako v posodo z vodo, da se zmočijo samo podplati in pe(e in jih za mal časa pustiš tako v vodi. Ce bodo čevlji še škripali, stori še nekoli-kokrat tako. — Tudi ricinovo olje je važno sredstvo za nego čevljev. Tako n. pr., če imamo razpokane lakaste čevlje ali da ostanejo podplati delj časa celi. Razpokane lakaste čevlje takole po praviš: daš jih na kopito, numažeš usnje z rici novim oljem in držiš čevije nato nad vodno so paro. Soparico dobro nvešaj z riclnovim oljem ii drgni usnje. — Da bodo podplati bolj trpežni, jil napoji z ricinovim oljem ali jih večkrat namači s t i r n e i e m. Da bo pa tudi vrhnje usnje boli trpežno, ga vsak drugi teden namaži z milnici in nalo z dobro mažo za čevlje. — Kako pa lepi osnažiš umazane in marogaste rjavo čevlje? Ob drgni jih s čebulo, ki odvzame celo prav hudi umazanijo. Šele potom jih namaži z dobrim mazilom za čevlje. Božični večer Za 1 dinar Vrsta živil B T c K Cena ____dobil_ Opombe i o v din. Cramih[kalorii moka enotna . . 100 10 660 3200 3 330 1070 iz kmečkih mlinov „ koruzna 80 20 700 3300 2,/t 400 1200 „ ržena . . . 65 10 700 3200 3 330 1070 „ ajdova . . 65 15 710 3300 5 200 660 kruh...... 60 5 440 2050 4 250 510 pekovski 75 15 700 3300 4 250 810 kaša...... 85 30 650 3300 4 250 810 fižol...... 180 5 400 2450 5 200 500 leča...... 180 5 470 2700 6 180 450 krompir .... 15 — 205 900 1 1000 900 koren, ohrovt . 10 — 90 400 v. 2000 800 navadno sadje . . 5 — 120 500 2 500 250 domače hruške suhe . . 20 5 575 2400 7 140 350 krhlji..... 10 5 570 2300 6 180 400 fige suhe .... 30 10 580 2500 5 200 500 dalmatinske sladkor, sipa . . — — 980 4000 13 75 300 med ...... 5 _ 790 3200 16 60 200 mast ..... _ 960 _ 8650 16 60 500 čista svinjska olje...... 960 — 8650 15 60 : 570 namizno mleko..... 30 30 50 670 2 500 330 iz kravjega mleka sir, domači . . . 350 60 -i. 2000 20 50 100 maslo, kuhano _ 940 — 8500 24 40 350 20 jajec na 1 kg jajca ..... govedina .... svinjina .... 125 125 — 1600 20 50 80 200 100 _ 1700 10 100 170 dobre vrste 150 300 — 3300 14 70 230 pitana koštrunovina . . 160 260 — 3000 8 125 350 svinjina prekajena safalada 230 180 140 180 — 2000 2350 16 10 60 100 120 230 tovarniško izdelana jetrna klobasa 120 240 — 2600 10 100 260 domača Praktični nasveti za domače šivanje Ce je otroški plašč prekratek, ga odreži do bokov, iz odrezkov napraviš zapestnice, ki podaljšajo rokave. Tako dobiš uporabno jopico. Ce jo obleka prekratka, sesijemo Iz nje predpasnik. Iz rokava narediš naramnice, iz drugega žep. Iz moških spodnjih hlač dobiš praktične deško hlačke s srajco. Iz nočnih jopic, ki jih že nič več ne maramo, napraviš nočno jopico za dečke. Za obšitke na ovratniku, rokavih in krog žepov uporabiš blago hlač, ki je lahko pisano ali enobarvno Seveda so lake hlače tudi za ponoči, niso dnevne. Vse sku-■ paj je tedaj pižama, ki je zares praktično obln-čilo za v posteljo, zlasti za otroke za zimo. Kako je treba prirezavati. krpati in šivati, kjer ni ne tega ne onega, bo vedela vsaka mati. Saj je materam znano pravilo: iz nič in iz starega — naredi novo! — Koliko dolgih, trudnih noči je včasih v eni sami otroški oblekici, eni sami jopici! sebno merilo, ki so si ga izposodila iz prirodo-znanstva, namreč kalorijo. Kalorija je množina toplote, ki segreje 1 dm» (en kubični decimeter = 1 kg ali približno 1 1) vode od 15" na 16" L, torej za 1°C (eno stopinjo po Celziju) Tako daje I kg rjavega premoga 4000-5000 kalorij, 1 kg črnega pren»ga pa 8000 kalorij in čez (1 g 4-5 k ali 8 k). Prehrana je v kemičnem pogledu zelo podobna kurjavi, zato so učenjaki določili hranilno vrednost posamičnih hraniv po kalorijah. Tako daje 1 g (en gram) beljakovin 4 kalorije, 1 g sladkornin 4 k, 1 g tolšče pa 9 k. tudi cena hrane — kurivo in delo nista niti vraču-njena — se ne da znižati. Pač se da hrana nekaj poceniti, ako se omeji na nitko, zlasti koruzno moko, ki je najizdatnejše in najcenejše hranivo. Vprašanje je samo, koliko časa se da vzdržati ob tako enolični hrani v naših krajih iu razmerah. Razvidno je iz lega poudarjanja, da st pet članska družina ne more za 15 dinarjev na dan oskrbeti najskrontnejše in še zadoslne hrane, treba ji je v ta namen vsaj 25 dinarjev. Toliko pa ne znaša več zaslužek premnogih družinskih očetov ... Rog pomagaj! DRAB Kuriš in je vendar - mrzto Kako prezračim sobe Da se more gospodinja pozimi uspešno boriti s preveliko uporabo kuriva, mora znati pravilno kuriti. Saj smo v tej zadevi že marsikaj slišali in brali, vendar so stanovanja večinoma mrzla, čeprav so zakurjena, čeprav imamo dober premog, čeprav so peči v redu. Kako to? In kaj hi napravili, da bi preprečili odhod toplote lz svojih sta novanj? — Napak bi ravnali, če ne bi od pirali oken, češ »da ue bo toplota ušla ven." Svež zrak. ki nima kisika, so prej segreje in boljo ko .slab. Zato se ho zmeraj izkazalo tla jo dotična soba, ki je bila dobro prezra cena, hitreje in bolj topla in je ta toplota tudi bolj prijetim. Poglejmo pn. kaj je prav zn prav prezračenje. Da moramo sobe pre zračiti, je žo jasno, a kdaj na.i jih prezra čiino, tega pa le vsi prnvilno ne upoštevamo. Marsikaka gospodinja ve že iz skušnjo, dn se tista soba, ki je bila pozimi zjutraj med 6. in 8. uro prezračonn za uro ali delj. noče ves dan do dobrega segreti. Navadno se po zimi krog 9 in 10. ure zrak le segreje in časih posije celo sonce — in tedaj prezra čimo stanovanje, pa prav dobro. Drugič no Tako je liho v naši rani. tako je tiho kroginkrog In ura grv lako potasi, lako počasi kroginkrog. Na lahko okno smo odprli, na lahko, da nr zazveni; in v hoiji mir smo sc ozrli, da boiji mir nas orosi. Od/n-la vrata so sp sama, odprla so se na slridj.. . Ti vas, ti ljudstvo, blagor vame! nocoj se vama vrača raj. Kako so fisle vale hiše, kako so (iste, kakor sneg; nocoj se vsaka dviga piše, nocoj sr dviga kakor breg. Nocoj se vendar izpolnjuje, kar se je reklo tolikrat: Poniinim Bog se približuje in krotkim srcem Bog je bral. 0, blagor ti, da si verjela, stoterni blagor, verna vas! Nocoj boš hvalno pespm pela. tvoj hvalni glas je boiji glas. Tako lepd je v naši vasi, lako lepd je kroginkrog; vrnili so se zlati časi: s Hovekom se zgorarja Bog. Silvin Sardcnko. smomo prezreti tega, dn so solin, ki jo več krat za malo časa prezračimo, manj ohladi, kakor če je enkrat ali dvakrat za delj časa odprta. Ce na pr. v pisarnah ali v stanova tiju vsakih 5 minut ua stežaj odpremo okno, bo v prostorih zmeraj dober zrnk iti zaeno tudi toplota ne ho »ušla«. — Predvsem pa jo treba paziti, ali se vrata in okna dobro zapirajo. Nikoli naj iiiim 110 bo žal izdatkov za progo blaga iz vate, ki naj z njimi obdamo vratn n, okna, da ne prihaja mrzel zrak skozi špranje v stanovanje. Prav zduj moramo bolj ko kdaj prej paziti na take malenkosti. Saj zares no bi bilo prav, ila bi drago kurivo tako lahkomiselno metali na cesto. Časih prihraniš za tretjino kuriva na dan s tem, da imaš zamašene, zagat ene reže in špranje krog vrat tn oken — Glede na to premalo upoštevamo izvrstno sredstvo zoper mraz — to je časopisni papir. Posebno se obnese v prostorih, kjer so mrzla tla. Če pod preproge položimo več plasti papirja, zlasti tam, kjer moramo večkrat mirno sodoti. nas kmalu ne bo več zoblo v noge. Co so sobo obrnjene proti vzhodu, odkoder prihnjn nnj več burje in mraza, tedaj denimo med okna blazine. Po vaseh je navada, da dajo med okna mah. šoto ali žaganje. Mah jc pač nn.i boljše sredstvo zoper mraz Z žaganjem je križ ker oken ni moči odpirati. Seveda je pa dobro, če blazine napolniš z žaganjem ali z mahom, s časopisi ali z hato iu iili daš mod okna. — Kadar je pozimi prav hud mraz, je dobro, čo ne pustimo da bi spjieci čez noč popolnomn ohladile. Da so peči šo do drugega jutra gorko. pn ni trebn dru: gega, ko da zvečer položiš kos premoga, ki ga zaviješ v časopis, na ostanke žerjavico v peči 'Zjutraj jc peč takoj gorkn ko zakurimo, ker ostane v njej čez noč živa žerjavica in se peč ni popolnoma shladila. Zajtrk Kosilo Večerja NEDELJA Kai. Cena PONDELJEK Kai. ; Cena Mlečna kava t kruhom 1 1 mleka 3 dkg kave 5 dkg sladkorja l/, kg kruha Rezanci na juhi, meso s krompirjem in zeljem 1It kg mesa 1 jajce 10 dkg moke 2 kg krompirja 1 kg sladkega zelja 10 dkg zabele l/» kg kruha 1.800 4.700 14 2ganci z mlekom 1 kg koruzne moke 1 1 mleka 4.000 10.500 26 Prežganka s kruhom 10 dkg moke 10 dkg masti '/2 kg kruha Zeljnata juha s krompirjem. Krušni cmoki s kislo repo po '/j kg zelja, krompirja, kruha, 1 jajce, 15 dkg moke 1 kg kisle repe 20 dkg masti 2.200. 4^ 4.700 10 TOREK Kai. Cena Žitna kava s j kruhom 1 1 mleka 10 dkg žitne1 2.100 kave, 5 dkg j sladkorja i/2 kg kruka „Godlja" '/2 kg krvavic 1 /a kg kaše '/, kg kruha Fižolova - ko-renova mešanica (skuhinja) a/8 kg svinjine >/2 kg fižola »/ kg korena >/, kg kruha 3.800 12 SREDA Prežganka s kruhom Krompirjeva juha, žganci z zeljem po krompirja ajdove moke 20 dkg riža 1 kg kisi. zelja 30 dkg masti Kai Cma ČETRTEK 2.200 4.800 3.500 Kaša s krhlji 1 kg kaše 1/„ kg krhljev 10.400 24 ... »as® i •»».» um ir' i«!»<8SR .rsh** 4.400 10.300 25 Golaž s polento »/j kg mesa */2 kg koruzne moke 10 dkg masti 3.200 "i 12 Žitna kava s kruhom Ričet kos prešičje glave po >/, kg ječmena, fižola, krompirja in kruha Kal. CI3J 2.100 4.200 12 Krompirjevi svaljki ali cmoki a salato 1 kg krompirja, 1 jajce po >/2 kg moke in zelja, po 10 dkg masti in olja 10.200! 25 3.200 9.500' 25 PETEK Prčžganka s kruhom Kai. Ceia 2.200 Fižolova mešanica z ohrovtom koruzni žganci i/ kg fižola 1 kg ohrovta kg koruzne moke, 15 dkg masti 5.000 H Prežgan riž s krompirjem V, kg riža 1 kg krompirja 10 dkg masti 2.700 9.900 20 SOBOTA I Kal. Žitna kava s kruhom Koštrun v šari 60 dkg ko- štruna po 1 kg krompirja in zele-njav >/a kg kruha 2.100 5 4.100 Fižol ▼ solati 8 čebulo ali redkvijo s/4 kg fižola >/4 kg čebule ali redkve 20 dkg olja 3.600 9.800 22 • i ___ Od kdaj uporabljamo datjnovid Prenos slik in filmov Človek je vedno hrepenel, da bi lahko videl tudi izven našega doslej vidnega kroga v daljino. To se imenuje s tujo besedo televizija ter pomeni brezžično gledati v daljino in opazovati to, kar se našemu očesu tam skriva. O tem pričajo najrazličnejše pravljice starih časov. Mislili smo, da bo naša želja ostala vedno le pravljica. Sicer se je človeku posrečilo z iznajdbo daljnogleda vidni krog po večkrat povečati, vendar ta iznajdba še ni pripomogla k temu, da bi mogel gledali vse to, kar se dogaja v oddaljenem kraju. Aparat za gledanje v daljavo. Kdaj smo začeli uporabljati daljnovid Začetek daljnovida, to je gledanja v oddaljenost, sega že 100 let nazaj. Leta 1843 so pisali o prenašanju podob v oddaljena mesta. L. 1855 je P 1 ii c k e r iznašel s pomočjo magnetne sile odklon katodnih žarkov, ki je za današnji razvoj daljnovida velike važnosti. Lela 1863 je C a -stelli prenesel v oddaljenost prvo sliko; leta 1881 je pa N i p k o v s svojimi pripravami rešil na temeljit način lo vprašanje na oddajnem in sprejemnem aparatu za daljnovid. Lela 1890 smo poznali rešitev problema v poglavitnih obrisih, in leta 1907 je R o s i n g predlagal, naj bi se za nadaljni razvoj daljnovida uporabljala Braunova katodna žarnica. Nekaj lel nalo so bili splošno znani različni sistemi Mihaly, Karolus, liaird, Jenkins von Ardene, z njih pomočjo je daljnovid Ivtro napredoval. Šele elektrika je s svojimi številčnimi čudeži pripomogla k uresničenju tega velikega sna. Ko se je prvič posrečil brezzični prenos slike, se ie i človeku takoj zbudila težnja i>o nadaljnjih poi.'i>. ;sih, kako bi prišel do tega, da bi brezžično glede- v daljavo. To se je zgodilo prvič prod 23. jot i, iO se je posrečil brezžični prenos iz Berlina v S t o c k h o 1 m. Zdaj sta od tega časa pretekli komaj dve desetletji, pa je daljnovid. t. j. prenos gibljivih, živih slik ter glasu — že uresničen. Zopet so Nemci tisti, ki se prvi udejstvujejo v lej najnovejši iznajdbi in dosegajo na tem polju najlepše uspehe. Pred davnim časom se je nemški državni pošt' s skupnim prizadevanjem nemških tovarn za izdelovanje kablov posrečilo izdelati kabel, s katerim je mogoče prenašati slike na različno oddaljenost. Da moremo pravilno oceniti pomembnost le iznajdbe, moramo pomniti lole: kakor pri radijskem prenosu, je tudi pri gledanju v daljino zelo pomembna razdalja med postajo, kjer je vidni predmet, film, katerega hočemo odposlali, in radiopostajo z visoko anteno, odkoder se ta predmet, film, izžareva v svetovni prostor. Najprej se morajo besede ali žarki oddajati na žičnem vodu do radiopostaje, kjer je visoka anlena, in šele od tu se izžareva prenos z električnimi valovi v svetovni prostor. Pri radioteh-niki to ne napravlja nikakih težav, saj imamo na razpolago kable, ki nam zagotavljajo izvrsten prenos govora in glasbe. A drugače je z gledanjem v daljino, v filmu. Tu moramo upoštevati, da je treba v 1 sekundi odposlali 25 slik in da ima vsaka posebna slika 40.000 pik, tedaj 25X40.000. lo je 1 milijon pik in da je za to potrebno ravno loiiko električnih, 1 milijon žarkov, ki se zaporedno v 1 sekundi izžarevajo v svetovni prostor. Toliko v pojasnilo, da poznamo razlike med radijskim in filmskim prenosom. V besedi in glasbi se vrši najhitrejši prenos z 10.000 žarki na sekundo, to je stotina povedanega. Prvi k a bel so položili v Berlinu med državnim poštnim ministrstvom in Witz- lebnom. Poizkusi so se izvrstno obnesli. S tem je bila zagotovljena možnost, da se dfljo pošiljati slike iz vsaliega kraja v ves svetovni prostor in Jih tudi sprejemati ter se je tako uresničil zaže-ljeni prenos gibljivih slik. Nemčija že več mesecev, teden za tednom oddaja daljnovidni program iz berlinske radiood-dajne postaje po »Witzlebenn«. Ta brezžična oddajna postaja ima danes po Nemčiji tako razpredeno daljnovidno omrežje, da je vsakemu Nemcu inogoče neposredno gledati, kar- se dogaja v njegovi državi. Nemška državna radiodružba oddaja sedaj trikrat na teden filme, igre in aktualne dnevne dogodke. Da kino zaradi te velike pridobitve ne bi trp^l prehude konkurence, se za oddajne filme uporabljajo večinoma slari filmi. Za prejem dnevnih dogodkov je nemška radiodružba zgradila poseben voz z vso aparaturo, v kaleri se prikazujejo slike in istočasno tudi barve. Ko so začeli z oddajo po »Witztebenu«, se je že posrečil prenos naravnost od mesta do mesta brez vmesne postaje. Prenosi glasov in slik so odlični. Sprejemni aparat morejo postavili v operi, na trgu, zborovališču, ali kjerkoli. Oddaja se vrši brez posredovanja filma, naravnost poslušalcem in gledalcem. Za preprostega človeka, kateremu je še navadni radijski prenos nekaj čudnega, pomeni prenos filma seveda nekaj izrednega, zato naj ta prenos slik kratko razložim. Kako torej prenašajo siihe in H Ime V oddajni radijski postaji stoji filmski projektor, kakršnega ima vsak kino, ki projicira slike ua platno. Ta pa ima vrh tega še lo posebnost, da deli podobe tekočega filma na mnogoštevilne, majhne delce, četverokotnike. Slika, ki se izvršuje v velikosti 24 X 30 cm, se najprej razdeli na 180 vrst. Kakor že poprdj rečeno, je vsaka slika sestavljena iz 40.000 majhnih četverokotnikov, ki so kakor drobne pike. — To se izvrši v teku '/:» sekunde, lako da pride na eno sekundo 25 slik, kakor običajno v kinu. To število popolnoma zadostuje, da se predstavi očesu slika, gibljiva, živa. Posamezni četverokotniki ali pike se po svoji svetlobi spreminjajo v močnejše ali slabše električne žarke in li žarki se na kratkih ultra valovih po anteni oddajajo v svetovni prostor. Seveda je sprejem ultra-kratkih valov sedaj mogoč še samo na razdaljo 50 kilometrov, ker se ti žarki podobno, kakor svetlobni žarki, širijo v ravni črli, ne pa kakor valovi navadnega radija — okrog zemlje. Kako sprejemamo slike V sprejemni postaji začne delovati sprejemni aparat, ki ima to lastnost, da sprejema od oddajne postaje odposlane električne žarko in jih spreminja v majhne četverokotnike, pike, nato pa vse ie pike zlaga v sliko. Sprejetnalec sestoji slike. Tedaj se namreč morajo te pikice in vrstice druga za drugo po elektronskih žarkih zložiti, kar povzroči priprava, ki se imenuje premikalo. Žarek začne sestavljati vrstico za sliko zgoraj na levi strani in jo konča na desni strani, se primakne nazaj na levo stran In začne zopet na levi strani drugo vrstico in lo 180 krat dotlej, dokler ni izvršena vsa slika. Tako začne nato delovati druga priprava premikala, ki bi jo lahko imenovali drugo risalo. Tako bi si mogli namreč predstavljati ta električni žarek, ki začenja zopet zgoraj na levi strani pod drugo vrstico na primernem mestu izvrševati sliko. Na la način se v 1 sekundi izvrši ali nariše 25 slik, to je hitrost, ki si jo človeški um ne more predstavljati. Pri leni samo to omenim, da napravi elektronski žarek v eni sekundi pot 1000 kilometrov, to je trikratna hitrost krogle, izstreljene iz puške. Pri tem pa nariše sliko v velikosti 24X 30 cm, ki sestoji iz milijonov pik. Pika, svetlejša ali temnejša, se projicira na steklo ali kamorkoli ter se seveda zopet takoj izgubi. Človeško oko pa tega hitrega nastopanja slik prav nič ne opazi in jih vidi, kakor v kinu na filmu. Oko ne vidi posameznih pik, temveč gibljivo, živo sliko, ki je tako svetla in razločna, da se tudi v razsvetljenem prostoru prav dobro vidi. Vse se vrši res s čudežno hitrostjo. Vendar navzlic temu še ni dosežena hilrost, s katero bo treba še poslej računali. Da bo prenos slik natančnejši, bo treba uporabljati namesto 180 vrst — 360 vrst, tedaj se bo slika človeškemu očesu predstavila popolnoma razločno. Z elektronskimi žarki se ta hitrost lahko doseže, saj hilrost elektronskih žarkov prav nič ne zaostaja za hitrostjo svetlobe. Svetlobni žarek pa doseže, kakor znano, v eni sekundi 300.000 ktn. Sedaj smo dospeli z daljnovidom že tako daleč, da poteka gledanje v oddaljenost že vzporedno z radioprenosom. V Berlinu prodajajo aparate za daljnovid s 180 vrstami, 25 slikami že po razmeroma sprejemljivih cenah. Dejstvo je, da Notranjo aparata za gledanje v daljavo. prenašajo ti aparati brez vsakih pomanjkljivosti točno prav isto, kar odpošilja berlinski oddajni aparat s 180 vrstami pri 25 slikah. Izkazalo se je pa, da se dajo tudi telefonski razgovori prenašati na ta način, da si obe razgovarjajoči se osebi gledata iz oči v oči. Te vrste telefonske postaje so prvič razkazovali dne 21. Junija tega leta v Berlinu na zborovanju nemških elektrotehnikov. Tako je pa zopet uresničen eden izmed mnogih načrtov moderne tehnike. Janez Napotnik Montiran aparat za gledanje v daljavo. Božič v Sovjetiji Braunova radioelektronka % m dolgu, ki z njo prenašajo razločne slike 23 X 24 cm iz močnega superheta, ki došle valove tnilijonkrat ojačuje. V eni izmed nadaljnjih priprav se električni žarki spreminjajo v ' svetlobne pike, ki se morejo projicirati na katerokoli ploskev, lako da jih je lahko videti. To dosežemo z elektrodnim izžarevanjem, ki nastane v tako zvani Braunovi radioelektronki. V notranjosti te radiolektronke, na glavični slrani, je kemična snov, ki ima lako vsebino, da se razsvetli, če je zadeta od elektronskega izžarevanja. Razsvetli se pa močneje ali pa šibkeje, kakršno je pač elektronsko izžarevanje, močnejše ali šibkejše. Ker zavisi jakost tega elektronskega izžarevanja od jakosti sprejemnih električnih žarkov, se v elektronki sprejemalnega aparata tudi dotična nastopna svetlobna pikica (ali četverokotnik) močneje ali slabše razsvetli, kakršna je pač pikica, ki jo sam oddajalni aparat oddaja. Prav izredno dejanje sledi nato pri sestavljanju pik v vrstice in sestavljanju vrstic v Hntiranje aparatov za gledanje v daljav«. Objavljamo božične spomine nekega inženjerja, ki je več let živel v sovjetski Rusiji. V začetku meseca decembra, ko se v domovini začne advent, si je vsak izmed nas, ki smo bili zaradi svojega posla raztreseni po daljni Rusiji, zaželel, da bi prišel za te dni vsaj v Moskvo. Ce nam že zaradi dela ali denarja ni bilo moči priti v domovino, smo vsaj zahrepeneli po znancih, ki so kot svoja kolonija, bivali v Moskvi. O tem času, o božičnih dneh v Sovjetiji, bi vam rad kaj povedal. Navadno je v tej dobi že po vsej Rusiji debel sneg. Moskovski stražniki so zaviti v ovčje kožuhe in pred strahovito hišo na Lubjanski, kjer Je nameščeno vrhovno vodstvo politične policije, stojijo stražniki z bajoneti v rokah prav tako nepremično ko poleti. Le v velikanske ovčje kožuhe so se zavili, ki so za dobrega pol metra daljši ko stražnik sam. V širokih gubali se ovija kožuh krog stražnika in leži tudi na snegu, da ne pride mraz do njega. In ko nastopi drug stražnik službo, ostane kožuh ko čuvajnica na snegu in namestnik šine vanj, da se ogreje. Po cestah zapaziš še prav malo božičnega. Le v pisarnah, v trgovinah, brivnicah in gostiščih devajo prve letake na stene. Spet je na nogah »gibanje brezbožnikov« in po vseh kotih in vogalih se ti režijo v obraz zoprne karikature in zasmeh krščanstva. Medtem so se približali prazniki. Nemško poslaništvo se pripravlja na otroško božičnico in skoraj se z vozmi odpeljejo člani poslaništva v Moskvo, da zberejo olroke svoje narodnosti. Ble-stečih se oči prihajajo otroci zvečer domov, saj so po dolgem času spet zaživeli v šegah svoje oddaljene domovine. Sveti večeri — V političnih pisarnah sovjetskih uradov in tvornic (zakaj, sleherni oddelek ima svoj nadzorstveni urad lajno pisarno), je vse več ali manj razburjeno. Da Je baš tako urejeno, da je na prvi božični praznik tudi prost dan! Budno je pa Ireba paziti, da ljudstvo za cerkvene praznike nima prosto. Saj Je sicer nevarno, da se mlaja preveč verskemu premišljevanju. Zalorej so nastavili za sveti večer »subotnlk«. Subotnik Je posebna oblika komunističnih obredov, ki jih radi nastavljajo na predvečere velikih političnih praznikov. Vsak ruski državljan mora tedaj v zvezi s svojimi delavskimi ali pisarniškimi močmi kaj telesno delati za splošno korist. Tako na primer morajo kidati sneg na dvorišču svojih delavskih torišč; ali kje v tvornici pobirajo staro železo in ga skladajo na kupe. Tu ni važno, kako in kakšno delo je opravljeno, marveč je smoter le la, da se izraža komunistično prepričanje. Tudi tako zvani prosti dan pripada na podlagi »splošne in prostovoljne odredbe« vsemu tovarištvu v korist in se torej delo opravlja brezplačno in se polaga na »žrtvenik socializma«. Seveda se nihče ne upa zameriti politbiroju in tvegali svoje namešženje. Tako zvani »volčji polni list« se more kaj kmalu dobiti in nesrečnik, ki prejme »volčji potni lisl», ne sme za več mesecev ali še za del j časa ali za zmeraj dobiti nobene službe ne krušne karte in je brez vsakršnih pravic! Poslovil sem se od svoje pisarne kot zmeraj pred velikimi prazniki in sem prijazno, vendar jako odločno izjavil, da so zame božični dnevi — prazniki. Moj predstojnik se je kislo namrdnil In se nemo priklonil. Polglasno pa Je zamrmral, ko sem že vrata zapiral: »Prokleti tujec I« Ko je minila božična služba božja v protestantovski cerkvi, sem odšel domov. Nemci stanujemo skoraj vsi skupaj v »bloku inozemcev«, ki je z evropskim komfortom, to je s plinskim štedilnikom, kopalnico itd opremljen posebej za nas. — Blagor mu, ki more biti na sveti večer med svojci! Čeprav v tujini, mu Je v lastni družini vendarle ko doma. Jaz nisem imel tega srca, da bi bil ženo in otroke privedel v strahotne ruske razmere. Saj so me povabile druge družine k sebi, a kdor je s svojimi mislimi za poltretji tisoč kilometrov oddaljen od družbe, pač ni prijeten gost. In tako sem ostal rajši sam s seboj Doma me je čakalo že dolgo pričakovano poštno obvestilo, da sem dobil zavoj od domačih. A prekasno je bilo, da bi šel ponj. Mimo tega mi je prijazna moskovska carinama odmerila 1250 rubijev carine, dasi velja za inozemce tarifa 25 rubljev. — Nič kaj prijeten ni sveti večer, če samotno sediš med štirimi stenami in imaš račun za 1250 rubljev pred seboj. Zato sem kmalu odšel na cesto, da si tnalo ogledam božično Moskvo. Ničesar ni bilo videti, kar bi spominjalo na veseli, blaženi čas, ki ga obhajamo doma. Le snežinke so nenehoma polzele izpod neba in so milostno pokrivale vse umazanije sovjetske prestolnice. — Vse je bilo tako kakor vsak dan. Pred kinomato-grafi so se gnetli ljudje. Kamorkoli sem se ozrl, sem zagledal sive, utrujene obraze. Le Iz hiš inozemskih naselbin so se lesketale vesele lučke in je bilo slišati mehke napeve božičnih pesmi. Moskva pa Je lebdela v vsakdanji sivini. A v duši marsikakega prebivavca Je na skrivaj odjeknil spomin na nekdanje čase, ko Je bilo toliko svobode, da so smeli verniki obhajati svoje praznike po svoje in niso še ničesar vedeli o veliki laži, kt jt sedanji sovjetski mogotci pravijo: svoboda. (Dr. F. A. Friedel.) ».✓ »milu***'* •iw «r « » wv-um A nt m r> »ht *wumr- v^tn 'iw w Jm. «Jlfc^Jii« urim wiv ^-iKrN^vmij^H j*s.nimim» i Hokus spidibus Prstan na čarobni palici Fantje, pridno se vadite ... V naslednjem dajemo nekaj navodil našim fantom, kako se lahko poceni in prav od srca za-havajo z raznimi »coprnijami«, ki so jih morda za drag denar občudovali pri kakšnem »čarovniku«, ki ga je zaneslo tudi med nas. Za izvedbo je treba samo mnogo dobre volje, mnogo spretnosti, kar zopet zahteva veliko vaje. Posebno roke morajo biti gibčne in jezik dobro namazan, da občinstvo z govorjenjem premamimo, da nas ne opazuje tako pozorno in da mu damo občutek, da se resnično dogaja nekaj tajinstvenega. "ludi oder, ua katerem čarovnik dela, mora biti tajinstveno pripravljen, tako, da vsa okolica, ne samo »čarovnikove« besede, vpliva na gledalca. Kot prvo navodilo objavljamo tukaj sliko, ka ko je treba roko navaditi, da na dlani prime. Kajti večina stvari, ki »izginejo« izpred gledalca, se navadno skrijejo le v »čarovnikovo« roko, kot kaže slika. Zato je treba vaje in zopet vaje. Dlan mora prijeti vse, od igle do vžigalice, do denarja in kroglice. A tudi večje predmete. Dlani nikoli ne pokazati občinstvu, vedno samo hrbet. Tudi rokav igra veliko vlogo. Koliko stvari sc začasno skrije v rokav in se potem nenadoma zopet pojavijo v roki. Samo potrpežljive vaje je treba. V rokavu imaš sJrrit robček, ki ga potem med začudenjem Kovčeg bom čez sredo prerezaI Najprej navajamo samo primer »velikih co-prnij«, da boste videli, kako je vse enostavno in samo očesna prevara. Na odru je kovček pogrnjen s črnino. V njega zleze pred vami živ fantiček. Pokrov se zapr«. Potem pride »čarovnik« in kovček čez sredo prereže, ali ga na sredi na vse strani prebada s kakšnim nožem. Ko »pocopra«, se pokrov dvigne in fantič pride iz njega nepoškovau. Poglejte sliko, kako se to napravi. Razlage ni treba več. spretno potegneš izza vratu kakšnega gledalca. Na dlani je denar, ki ga potem pobiraš v zraku, ali v žepih glcdalcev. Le pridno sc vadite, ne obupajte. Veselje bo veliko, ko boste znali, če še več želite, pišite uredništvu Oslri noži okrog in okrog deklice Lepo razsvetljen oder. Nič nimamo prikrivani, Čarovnik prinese na oder debelo desko iz pristne hra-stovine. Poglej'te, po-tipljite. Na oder stopite in se prepričajte, da je to les, pravi, trdi les. Vse je v redu torej? Sedaj čarovnik pozvoni in na oder stopi mlada deklica, ki se nasloni ob navpično postavljeno desko. Le pridite in poglejte, da poste potem verjeli, da nisem kakšen goljuf, ampak pristen čarovnik in še spreten povrh. Čarovnik gre sedem korakov daleč od deske Ob njega ]»stavijo košaro, napolnjeno z noži. Le zopet pridite in si oglejte. To so noži, resnični, jekleni, ostro nabrušenii noži! Že se prvi zabUiska v rokah čarovnika, ki se.skloni, meri proti deklici, meri .. meri .. nato se zaziblje na n<;gah kot da bi bil na pernicah, v velikem loku zaokroži dcsniea po zraku, v njej se zablišči smrtonosni nož... kam bo zletel? Saj bo vendar prebodel dekle ... saj drugače ni mogoče .. . sss, sss, sss . zasika po zraku m ... oh, hvala Bogu, ni je zadel, ampak se je rezko zasadil trdo ob njenem licu ob desnem ušesu. Kako se pošastno maje in kako je deklica prebledela... Nehajte, ne izpostavljajte človeka takim nevarnostim. Mrzel dih grozote j*Te )» dvorani. Toda čarovnik je že začel, ni ga mogoče zaustaviti. Njegova desnica kroži f>o zraku, v njej se bliskajo noži in sss ... sss. režejo zrak m zamolklo udarjajo v desko, trdo okrog glave, trdo ob njenem telescu na desni in na levi. Skoraj vsi zadenejo, le tu pa tam kateri odleti in se kotali po tleh. Slabo je bil vržen, a hvala Bogu k toliko spretno, da dekletca n.i zadel. No m končno stoji dekle naslonjena ob tisto bledo klado, obdano od venca mrzlih nožev, ki se je dotikajo, a sc jc vendar niso dotaknili. Grde, strašno igre jc ko ee, dvorana se je oddahnila, a je še vedno vsa prevzela od strahu in ganotja, da ne more takoj zaploskati in se zadiviti spretnemu čarovniku, ki itns tako orlovsko oko, sigurno roko, da se ni pripetila strašna nesreča, ki je za las trdo mrino šla ... -lika vam pokaže bistvo te »čarovnije«. Svoje dni so na Japonskem in med ameriškimi Indijanci zares tako metali nože, teda današnji čarovniki te.o-a ne delam več. Tudii zakon bi kaj takega pri nas ne dovolil. Zato se zadovoljijo s posebno desko, ki je žc tako pripravljena, da skriva v sebi v rodili razdaljah, tako da tvorijo približno črto Človeškega telesa, nože, kot jih rabi čarovnik pri »metanju«. Toda to je vse tako skrito, tako zgla jeno, da ludi bistro gledalčevo otko, ki desko opazuje in tudi otipava, tega ne zapazi. Blizu dekličje roke so gumbi, skriti pod tanko deščico. Ko čarovnik »vrže nož«, pritisne deklica na gumb in nož, ki je bil skrit v deski, enostavno pade ven. kot da bi bil zasajen. Čarovnik pa ni ničesar vrgel, le delal je t.fko, m ker so gledalci zrli samo na dekle, kaj se bo zgodilo, niso videli, da mu je nož ostal v rofci in da je samo za nalašč zarožljal po košarici za »drugim« nožem, v resnici pa imel vedno enega in istega v rokah. Če ste prebrisani in potrpežljivi, si boste lahko sami napravili nekakšno desko, ki bo ubogala, in ix>tem boste imeli mnogo zabave. Le povejte nikomur ne, kako se to dela. kajti če ljudje za vaš trik zvedo, ste tatoj ob ves ugled. Za to ni treba odra. Kadar vas je več skupaj zbranih, v nedeljah popoldne pri sosedu ali |*xl vaško lipo, na svatbi ah kje na žegnanju, to lahko napravite. Naprosite kateregakoli zakonca, naj vam posodi svoj zakonski prstan Posodil ga bo Sedaj vzemite le|x> svoj robec iz žepa, ž njim pokrijte prstan tako, da ga lahko vsakdo otiplje Dajte robček s prstanom vred najbližjemu, naj za vas drži. Tako se bo vsak prepričal, da jc prstan res šc notri v robcu. Vsi lahko otipljejo, da je ne bo kdo mislil, da je prevara. Prstan je še v robčku in drži vse skupaj neki tretji. Vi pa poiščite čarobno palico, ki jo imate vedno pri sebi v žepu, lepo bela ali črna mora biti, gladka ko sleklo in nesjKištljivo dotikati se je drugi nc smeio, ker ji to jemlje njeno čarovniško moč. Tisto jralico zgra bite lepo v sredi in naprosite dva od prisotnih, naj jo zgrabita vsak na enem koncu. Potem naprosite tistega, ki drži robček in v njem zavit prstan, naj pride. Dajte, da še drugi otipljejo, da je prstan šc v robčku. Tako. Sedaj [ia tisti robček oinotajte okrog sredine palice, ki jo držita — ne pozabite — dve drugi osebi vsaka na enem koncu. Tako. sedaj ie robček ovit okrog čarobne palice Le prosite. da pridejo gledalci tipat, čc je prstan še v robčku. Še vedno, kakor prej Sedai pa zamrmrajte čudodelne besede Hokuspokus spidi-bus, hokuspokns švintparabintus, pobožajte s svojimi rokami zrak. da bo čarovui duh rajši prišel na piomoč ... Sedaj pa pozovite zopet neko drugo osebo, da primi' za Konec robčka in ga hitro odvije s čarobne palice. In glej čudo . .. tisti prstan, ki ste ga šc sekundo ■roprej otipati v robčku, sedaj zadovoljno pleše na čarobni palici, ki sta jo vsaka na enem koncu držali dve različni osebi . . . Kako ie prstan prišel na palifko? To mi povejte Zato ker za pravega čarovnika ni nič nemogoče in ker on prodira tudi trdo tvarino, kot da bi bila zrak . Slika vam pokaže, kako se ta »čarovnija« prav lahko izvede in bo napravila mnogo zabave. Pri 1 A . V\ izvedbi tega trika, ki se ga »čarovnik« skoraj nič nc dotika z rokami, ampak samo povelja daje, je treha paziti na dvoje: 1. V robčku, ki ga potegnete iz svojega žepa, ste že prej vi: I i nekje ua enem koncu poročni prstan, ali kaj podobnega — tudi iz navadnega železa. Ko prosite nekoga, da vain rob ček pogrne nad prsti, med katerimi držite tisti prstan, ki ste si ga izposodili, pustite pravega hitro pasti v dlan, robček j>a tako zavijajte, da bi v š i t i prstan prišel na površje in da bodo gle-dalci všitega otipavali. Pravi pa leži skrit v vaši dlani Treba sc je vaditi, da lahko p-edmete Prerezana vrv, ki ostane cela Čarovnik, odet v črno obleko, izvleče iz žepa dolgo, suežnotoelo vrv. Vrže jo med gledalce, da jo otipljejo, da je res prava vrv, močna, cela, nikjer skupaj nataknjena. Občinstvo si vrv ogleduje, medro prizna, da je vse v redu in vrv vrne zopet čarovniku, ki jo javno pred očmi gledalcev zloži v dvoje in priine oba konca med palec in kazalec leve roke. Do sedaj vse v redu, kimajo gledalci, nobene prevare, čarovnik gre med občinstvo in vsem [xrkaže, da je še vedno prava vrv. Olcdalci zopet tipljejo, vlačijo, vse v redu.. . čarovnik potem reče, da bo vrv še enkrat zložil in sicer tako. da bo spodnji lok dvignil in ga položil zopet med jialcc in kazalec, tako da bo na sredi med obema koncema. To vse javno pokaže, vse pred njimi naredi. Vsii vidijo, da je prvi konec vrvi med palcem in kazalcem, da |xitem vrv lepo pravilno pada navzdol, se zopet dviga med palec in kazalec v vidnem lolcu, ki štrli nad prsti, ter zopet pada navzdol in se končno dvigne nazaj med oba prsta in štrli iznad njih v jasno vidnem koncu. Vse v red-u, nikjer nobene prevare.. Čarovnik sedaj izroči škarje enemu izmed gledalcev in ga prosi, naj enostavno odreže tisti srednji lok, ki nad prstom štrli. Gledalec to stori, lok odleti, vrv je torej na sredi prerezana in to pred očmi vseh glcdalcev. Čarovnik vzame svojo palico, zamahne z njo na vse štiri svetovne strani, zamrmra neke čarovniške besede in naprosi enega od gledalcev, naj poleg-ne na koncu vrvi. Ta - res potegne, vleče, vleče, vleče in čuda .. vrv je cela. ravno tako dolga, kot je bila prej. Videli so vsi, da je bila na sredi prerezana. Sedaj jo je čarovnikov palica zopet čudežno zacelila in sc niti ne vidii več, kje je bila prerezana. Spodnje slike vam bodo pokazale, kakšna je ta čarovnija. trdo držite na dlani in sicer pri iztegnjenih prstih da nikdo nc o|>azi. Dlani nikoli nc pokazati gledalcem, ampak samo hrbei roke. 2 Ko vzamete jralčico iz žepa silno hitro in sprehio. ko palčico pomladite z rokami, tudi tista prstan, ki na dlani leži, na palčico spravite tako, da gladite palčico od enega konca proti sredi, pri tem pa prsta na njo nataknete. Ko ste z roko v sredi, se ustavile, ovijte robec z v š i t i m prstanom okrog srede, tako da pokrije pravi prstan, ki je žc na palici, piotem roke proč, malo pocoprajte, hitro odvijt« robrc, ali naj ga kdo drugi odvije, pa sc ho pred začudenimi očmi zablestel na palčki pravi prstan, ki ga s poklonom vrnete ljubeznivemu lastniku. Črni klobuk, odpri se, odpri se! dolgo hoče Potem vzame jerbas in jajca pokloni kakšni pridni gospodinji, naj jih porabi doma v kuhinji. Kako? Da, da, to vas zanima, kako To je bolj težavno in treba je spretnosti. Najprej moraš tistemu iantku dati v usta kakšno manjše jajčke, ali polovico jajčje lupine. Ko zakokodaka, s svojim jezičkom potisne jajce alii lupino skozi ustnice, da vsaik vidi. Toda v tistem hipi pride čarovnikova roka kot blisk, z drugim, pravim jajcem skritim na dlani (naučite sc prijemati stvari z dlani pri iztegnjenih prstih!), navidezno potegne iz ust jajce, v resnici (ia fantek samo usta zapre, ti pa jx>kažeš občinstvu jajce, ki si ga skrival v dlani. To položiš v jerbašček, govoriš kolikor mogoče, mrmraš čarobne besede, pri tem pa greš z levo roko iska.1 f>od haljo v žep novo jajce, ki ga imaš tain shranjenega, ponoviš isto kot prej in ga p>oložiš v jerbas. In tako dalje. Ustavi se pri desetem, vprašaj občinstvo če še želi. Dovoli občinstvu, da Iantku ukaže, naj znese jaice 1 o lahko ponoviš tolikokrat, kolikor imaš jajc skritih v žepu pod haljo. Potem pa le nehaj, ali bolje, nehaj inalo prej, da ne prideš v zadrego . . Cadežna ura v čudežni nogavici Duhovi plešejo .. ! ŽEP h Nezlomliiva vžiffalica Čarovnik razprostre pred gledalci svoj žepni robec. V sredo jjoloži vžigalico, potem vse zavije, tako, da se vžigalica lahko od vseli otiplje. Nato jo zlomi, in da še drugim zlomiti na drobne kosce. Potem malo pocopra, mrmra čudodelne besede, dela kretnje z rokami, kot da bi klical duha. I>usti, da nekdo robec zopet zagrne. In v sredi leži vžigalica, nedotaknjena.. Kako? Poglejte sliko. V robčku je v š i t a vžigalica in tisto lomite, prava pa izgine v čarovnikovo dlan, dokler, da je ne prikaže v robcu, ko ca oderinia. Čarovnik prosi, naj inu kdo posodi Kakšno črno nogavico. Nikdo noče. Potem pristopi sam k nekemu gospodu in mu privleče dolgo nogavico iz notranjega žepa. Vsa j*n i i dvorana se mu smeje, \ tVrjJi-f on P3 ves ^ lo V li/N i )i nogavico stopi čarov- nik n3 oder. Sedaj prosi kogarkoli iz občinstva, naj ntu posodi uro. Nič se ne bo zgo dilo. Le mirno. Uro spremenii v jabolko, j miš ali v karkoli občinstvo želi. Uro dobi in jo spusti v nogavico. Ko je na dnu, potrka 7. njo 1» mizi, da vsi slišijo, da jc res notri. Potem začne coprati s čarobnimi besedami in čarobno palico, nato s celo pestjo in jo parkrat zaviliti v krogu po zraku. Po nesreči udari po robu mize. da vse zažvenketa Čarovnik se vstraši, gledalci tudi, lastnik ure pa že kreinži obraz, čarovnik potegne uro iz nogavice, jo ogleduje ia vpraša lastnika. če je prej šla, kar ta z žalostnem glasom potrdi, če ne reče kaj hujšega, čarovnik prosi, da bi jo smel pregledati. Res je pokvarjena. Ne. saj mu io bo plačal, morda se pa vendar le da kaj narediti ž njo. Navija jo iu po dvorani se sliši hreščanje razbitega kolesa. Nesreča je tu, oprostite, popravil boin škodo. Dvorana je razburjena. Poskusil borni s čarobno palico. Morda pa le bo pomagalo. Uro položi na miizo, jo boia s čarobno palico, hokus-pokus fidubus, in glej, že je dobra in jo s poklonom dobi zopet veseli lastnik nazaj, Kako? Prav lahko. Poglejte sliko. Nogavico je imel čarovnik v rokavu in jo je torej samo navidezno potegnil gospodu iz žepa. Nogavica ima na vrhu poseben žep. V ta žep uro spusti. Na dnu žepa pa je kakšen lesen predmet v velikosti ure. 2 njim lahko udriha po mizi, saj je ura le]X> varna v žepu iT jo čarovnik drži objeto v roki, ko z no-govico maha po zraku. Ne bo več treba kur Na razsvetljenem odru sedi pri mizi fante*, čudodelni fantek, ki ga nima svet. Pral lantkoin na mizi leži prazna košara. Cez četrt ure 1» polna, s samimi belimi lepimi jajci, ki jih bo skozi usta znesel ta začarani fantiček, veselje vsake gospodinje. čarovnik pride, oblečen v črno, vihrajočo haljo, s čarobno palico v roki. Pozor, prosim, gospoda. Bodite mirni,- čisto mirni. Stvar je težka in življeiisko nevarna. Nikakih mcdklicov prosim, da fantičku nc škodujejo. Potem se obrne proti tati-tiču in mu zapove: Fantiček moj, zakokodakaj. Fantiček zakokodaka in v ustih se mu prikaže iepo jajce, ki ga čarovnik vjaine v svojo roko, ga pokaže občinstvu, da ga otiplje. ga tudi lahko vrže po tleh. da se razleti. da bo ja vsak videl, da je vse v redu, ali ga pi položi v jerbašček ki stoji na mizi. Fantiček moi. zakokrdakaj, In zopet pride belo jajce i/ fantovih ust. ;.o|iet >:a vjanic. zopet ga .čarovnik položi v jeroas. In tako naprej, kakor Obleci se v črno. Sredi odra posadi s črnino pregnijen navaden sto'., da bo črni prt lepo skril stol. To napravi pred občinstvom, da vse vidi. Sedaj si izprosi od občinstva žepni robec. Naprosi zo|jct nekoga, naj napravi vozel in ti ga vrne. Sedaj primeš za konico nad vozljcm, dvigneš vse skupaj v zrak. mrmraš čarobne besede, kličeš skrivnostno duha, naj pride in naj robček oživi. Ko ga le ni, pokliči ga s čarobno palico, božaj robček, udari ga trikrat s palčko Vsedi se p°" tem na stol, obrnjen proti občinstvu in prosi duha, naj pride v robček in naj |X>kaže ljudem, da je navzočen. Naj odgovarja ua stavljena vprašanja. Drži robček pri vozlu. In res naenkrat viijo ljudje, kako jc začel plesati, sc dvigati, padati, kako postane ves nervozen Strah px> vsej dvorani .. Kako? Nič lažje kot to Ko si oblačil hlače, si prividno pritrdil od enega kolena do drugega meter dolgo črno nitko, da le pri hoji ne ovira in da je nfkdo ne vidi. Tisti robček potem enostavno nasloni pri vozlu na nitko, ki je med koleni, ko si se vsedel, stegnjena. Ce kolena drugo drugemu približaš, se nitka vda in beli robčvk piada, če kolena raztegneš, se nitka dvigne in beli robček ž njo, gor in dol, enkrat više drugič niže, kot da bi zblaznela. To je, fantje vse, a napravlja silen vtis in je hvaležna čarovnija pri zabavnih prireditvah. Začarana cigara v stehlenici Prosi nekoga iz dvorane, da ti da cigaro ali cigareto. Tudi sam prižjji svoio. Na mizi stoji steklenica — kot ua sliki — s počasi pojemajočim grlom ,vinske stekleni cc od Sitnanca! Cigaro, ki si jo dobil od občinstva pobožaj s čarobno palico in jo pred vsemi očmi spusti v grlo in v steklenico. da pade na dno. V steklenico dilini enkrat al dvakrat svo-ega čarobnega dima ol cigarete, ki jo kndis. Ko si sc približal s čarobno pilici steklenici, že leze cigara iz nje, dviga sc, dviga, hoče ven. na vse načine se trudi, da bi prišla ven. končno prileze v grlo .in že jc zunaj. S smehljajočim ;x>kIonom je vrni gledalcu. Kako. Steklenico poglej na priloženi sliki. Na psi si si pripel črno svileno nitko, na koncu nitke je igla, ki jo bliskovito vsadiš na konec cigare in p spustiš v steklcnioo. Če se malo oddaljiš od mize, samo malo, bo nitka potegnila cigaro proti vrhu. Kdo bo znal ponovili to čarovnijo. Samo še enkrat povdarjam. tiho bodite ,in nikomur ne razlagajte, kako se to dela. taasfflg »<3st®i ma_____ Vse Tvoje skrite misli berem • . Tvoje srčne misli berem ... Mattje razsvetljen oder, tajinstven, veliko črnine. Sredi odra mizica. Na njej dva svečnika z dvema brlečima svečama, ki mečeta tajinstvene čarobne sence po odru. Za svečami sedi čarovnik, ki bere misli. Ves ie v črno obleče, na glavi črn t urban. Oči mu zakriva črna ruta, ki je povezana okrog glave. Na oder stopi pomočnik, ki občinstvu razlaga bajne zmožnosti tega čarovmika, ki bere najbolj tajne misli vsakega. Hočete dokaza. No, prosim! Razdelil bom med vas vse bele liste papirja. Prosil bom vas, da napišete na te listke katerakoli vprašanja Le napišite mirno in brez sramu, kaj želite vedeti. Potem pa listke lepo zložite, tako da nihče ne bo videl, kaj je v njih napisanega I o-močnik pobere listke v klobuk, jih strese v kakšno posodo in postavi vse skupaj pred čarovnika. Čarovnik mrmra čudne besede. Stegne se v posodo, izvleče iz nje en listek, si ga potisne na če o, se zamisli, potem pa da odgovor na vprašanje, ki ga ni niti prebral in hi je napisano v zavitem listku. Njegove besede so slovesne in pretresljive... 1 o-tem šele vzame listek v roke, si odkrije oci, listek odpre in prebere vprašanje, ki je bilo v njem napisano ln začudenje -gre po dvorani, kajti čarovnik te res odgovoril na stavljeno vprašanje, ne da bi bil prej listek prebral, ker je s svojimi možgani prodrl papir in ker je njegov duh videl vprašanje Sozi vse zapreke, ki jih človeško oko ne more prodreti... In tako naprej do konca, dokler iaTOvnik daje, ko si pritiska prvi listič na čelo, odgovor na vprašanje, ki ga je sam napisal, a ki leži na dnu posode z listki;. Ko potem listek odpre ne prebere glasno vprašanja,, ki ie resnično na njem napisano, marveč ga prebere tiho, sani zase, glasno pa bere vprašanje, ki ga ie sam spisal m ki ga zna na pamet. Ko seže po drugi listek m ga pritiska na čelo. da odgovor na vprašanje v prvem listku, ki ga prej ni glasno prebral, ampak sn ga je zase dobro zapomnil. Ko drugi listek odpre, seveda zopet ne prebere prave vsebine, marveč vsebino prvega H sika, ki ga je prej prebral za sebe in s. vsebino dobro zapomnil. Ko vzame iz posode tietji listek in si ga pritiska na čelo, da odgovor na vprašanje v drugem listku, ki ga prej dejansko ni g asno prebral, anupak samo zase na lihem, in ko tretji listek odpre, zopet ne prebere njegove dejanske vsebine-, ampak vsebino drugega listka, k. si jo je zapomnil. In teto dalje, od listka do listka. Vsak odgovor se mora na ta način ujemal,i z vprašanjem. Treba je veliko va.je, dobrega spomina. Ireba je ludi tudi prositi, naj napišejo le kratka vprašanja v treh, štirih besedah, da se »čarovnrku«, ki si jih mara sproti na pamet učiti, ne zmeša. Kolibo je ura? Ne povej, a jaz vem Vzemi, kakor kaže slika, ploščo s številkami od ure od 1 do 12. Naj bo plošča velika. tla jo bodo vsi lahko videli. Potem naprosi enega oJ gledalcev, naj si tajno in sam zase izbere gotovo številko in nič ne ]»ve, kaj si je izbral. Ko je lo storil, ga j:>rosi, naj liho, sam zase v mislih šteje naprej do 20, začenši pri ZI al Oj IS I>[ '|)J.|IA3JS bral. Ko tiho šteje, naj vsako nadaljno številko naznani z udarcem po mizi, klopi, ali kakorkoli. Ko bo prišlel do 20, bo »ča-rovnik« [»kazal na plošči številko, ki si jo je do-tičnik izbral. Kako? Navaden zakon iz računstva. Pusti do-tičnika, ki si je številko 'izbral, naj šleje počasi in trka sedemkrat zaporedoma. Ko je potrkal osmič, takrat položi na plošči prst na št. 12. Potem pri vsakem nadaljnem trkanju pojdi za eno številko nižje, 11, 10, 9... in ko bo gledalec prištel na tihem do 20, boš ti imel prst brez strahu že na številki, hi si jo je S|X)četka izmislil. Poglej. Recimo, da si dotičnik izbere št. 9. On bo štel sedaj naprej od 9 do 20 in pri vsaki nadaljni številki bo potrkal. Pusti ga, da potrka sedemkrat, to je, da Meje 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, ko bo potrkal osmič, torej na tihem prišel do 18, položi prst na št. 12. Ko šteje on 18, greš ti na plošči nazaj na 11, ko gre on na 19, ti na 10, ko on na 20, ti na 0 in to je številka, ki si jo je izbral. Vse se bo čudilo tvojemu pogledu v življenje misli in duhov. Ce si, recimo, izbere št. 1 in šleje naprej 8, to je, ko pride na tihem do 9, položi prst na 12. On bo štel naprej 10, 11, 12... in naprej do 20, ti boš pa na plošči šel nazaj od 12 na 11, 10, 0 . .. in ko pride on na 20, prideš ti na 1, ki je izbrana številka. Fantje, poskusite, bo zelo prijetna zabava. Povem Ti ime Tvoje bodoče žene Fantje so zbrani in lajinstve.no šušljajo o svojih bodočih ženah. Kdaj bo še to. Morda čez dolga leta, morda nikoli. A radovedni so, kakšna bo, kako se bo pisala. Povej jim, da jim lahko jx>veš ime bodoče žene za vsakega izmed njih. Rekli bodo: Ho, ho, bo, to pa ni mogoče. Pa (»skusimo. Daj jim številko, katerokoli hočeš, kakšno posebno visoko s tisoči, recimo 8976. To naj pomnože s šte vilko 834. Od rezultata naj odštejejo 6432, Rezultat naj pomnože z dvetna milijonoma. Novi rezultat naj zopet dele s kakšno poljubno številko. Fant piše, piše, računa in računa, da mu leze pot na čelo, a dela in pridno dela, ker bi rad vedel za ime svoje bodoče žene. Ko je omajal pri računanju, potem vzemi listek, ga pregleduj, kako je računal, delaj se tajinstvenega, mrmraj čarobne besede, naj mu [»pravili napake, in ko bo že ves iz sebe, mu povej, da se bo njegova žena pisala ravno lako kakor — on. Se eno za brihine iante V sobi je zbrana družba. Sklene sledečo igro. Čarovnik se ponudi, da 1» šel iz sobe ven, meti lem ko bodo preostali na tihem zbrali kakršenkoli predmet v sobi, ki naj ga čarovnik, ko se vrne, takoj ugane. Uganil 1» vedno, brez (»mote. Kaio vTsli razne predmete: Ali je miza, stol, steklenica, nra, omara, pes, svetiljka ... Dogovorjena pa sta, da bo medij vedno imenoval pred predmetom, ki je bil v sobi izbran, kakšno štiirinožno žival. V našem primeru »pes«. Carovmik torej tako ve, da je bil od fantov v sobi izbrana svetiljka kot predmet, ki ga naj ugane Vsi se bodo čudili, da se je lo posrečilo in njegova slava bo šla od fare do fare... Še eno za dehtela Čarovnik da komurkoli iz občinstva, najboljše dekletu, prazen lisi papirja in ga prosi, naj nekaj nanj napiše Kar hoče, brez straha. On sam pa da se 1» vrnil nazaj k svoji mizi in tam napisal svoj listek. Boste videli, da sem uganil, kaj je dekle napisalo in da sem napisal na svoj listek tudi jaz »dobesedno listo«. Vse se čudi. Ko je dekle napisalo, listek zložilo, ga morda vtaknilo še v kuverto, ga izroči čarovniku, ki preda kuverto kakšni drugi osebi in jo prosi, da najprej prečita, kaj je dekle napisalo. To se javno prebere. Potem pa prosi isto osebo, naj doslovno prebere, kaj je napisano na listku, ki ga je napisal on, čarovnik. »Doslovno isto«, je odgovor. In vse v dvorani se čudi daleč-vidnosti tega čarovnika, ki bere najgloblje misli', skrite v srcu. A nikdo ne ve, da je čarovnik napisal na svoj listek le dve besedi, namreč »doslovno isto«. Naj čaTovnik pove svojo zvijačo, saj bo še več smeha v dvorani. Jajčka, ki pokonci sloje Prinesite gladko mizico. Vsak nai si jo ogleda, na mizo položite tni ali več jajčk. Naj si jih vsak ogleda. Naj vsak [»skusi postaviti jih pokonci. Nobeden ii e more. Sedaj boste pa Vi. Za mrmraj te čarovniške besede, kretnje z rokami, božanje zraka, s čarobno palico se dotaknite vsakega jajčka. Za-[»vejte duhom, naj vbogaio. Potem pa [»stavite jajčka na konici, in... stala bedo. Kako? Ko ste govorili in s svojim govorjenjem pozornost gledalcev malo za|»slili, naj hitro pade na mizo nekaj zrn fiue drobne bele soli, samo nekaj prašnih drobcev, ki ste jih imeli med pesti skrite. Ce sle spretni, mora vsak jajček, oslanjajoč se na ta zrnca, stali navpično pokonci. Se Ti tako poskusi „Čudeži" s številkami Naj ti kdo izmed gledalcev napiše Iristolpno številko iu papir ali na desko. Ti sam si obrnjen proč in nič ne vidiš. Prosi dotičnega, naj številko sedaj obrne in jo napiše pod vrhnje. Potem naj pove zadnjo šitevilko rezultata In ti, še vedno proč obrnjen, ploveš takoj celo števiilko. Kako? Pri te vrste računih je srednja številka vedno 9. Ce ti dotični pove zadnjo številko, veš že dve, zadnjo in srednjo. Prva številka pa mora vedno biti takšna, da če ji prišteješ zadnjo, dobiš vedno 9. Primer. Napiši številko 581. Obrnii jo v 185. Sedaj odštej od prve in dobiš 396. »Čarovnik« o lem ničesar ne ve. Prosi, da se inu zadnja številka pove. To je 6. Srednja je vedno v tristolpnih računih te vrste 9. Prva pa mora biti 3, ker more dati seštevek prve in zadnje vedno devet. Ce je zadnja 6, mora biti prva 3. In tako z lahkoto poveš številko in se ti bo vse čudilo. Čudežna številka 3367 Pomnoži številko 3367 zaiporedoma s 33 in nadalje z vsako številko, ki je za 33 večja kakor pred-hodnja, dobiš čudne uspehe: 3367 X 33= 111111 3367 X 66 = 222222 3367 X 99 = 333333 3367 X 132 = 444444 in tako dalje ... Čudežna številka 142875 Skušaj zaporedno [»množiti številko 142.857 s 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, zapiši vsak dobljeni rezultat lepo drug pod drugega in boš videl kaj boš našel-Ko boš našel, pošljii Kotičkovemu stričk-u na ogled. Ce ne znaš številk pisati Naj ti kdo napiše po vrsti vse številke od 1 do 9, a brez 8, torej 12345679. Sedaj si oglej te številke, majaj z glavo in mu povej, da recimo številko 2 slabo piše, da se mora bolj naučiti, in da ga boš ti vadil. Prosi ga, naj napisane številke 12345679 pomnoži z 18, pa se bo čudil, ko bo na koncu računa dobil kot rezultat 222222222, torej številko s samimi dvojkami. Da se bo navadil. Ce hočeš, da se bo vadil v številki 1, naj pomnoži številke 12345679 (torej vedno brez 8) z 9 in se bo čudil, ko bo dobil kot rezultat 111111111 torej številko s samimi enojkami. Ce hoče vaditi številko tri, naj isto številko pomnoži s 27, če številko 4 s 36, če številko 5 s 45, če števiilko 6 s 54. če številko 7 s 63, če številko 8 z 81. To bo veselja in začudenja. K r i ž a l j k a „J a s t i c e" Vodoravno: 1. cerkven praznik, 5. pevski izraz, 8. srednješolski profesor, 13. vas pri Ljubljani, 15, podzemeljski delavec, 19. tuje moško ime, 21. najdražje na svetu, 23. ploskovna mera, 25. pisalna potrebščina, 26. izraz pri kartah, 28. severno moško ime, 30. koristna rudnina, 31. škodljiva žuželka, 32, potrebna predpriprava, 33. nam lajša žalostne dni, 34. žensko krstno ime, 36. človeški značaj, 38, vezalna členica, 39. vzklik veselja, 40, oblika tekoče vode, 41. žensko krstno ime, 42. moško skrajšano ime, 44. del ostrešja, 47. del obraza, 48. človeška hrana, 49. ud izumrlega naroda, 50. zimsko prevozno sredstvo, 52. angleška trdnjava, 54. moško krstno ime, 55. arabsko moško ime, 56. tuje žensko ime, 58, svetopisemska oseba, 60. prebivalec Italije v ljudski govorici, 64. poljsko orodje, 65. prebivalec grškega mesta, 67. ploskovna inera, 68. žensko ime v škofjeloškem narečju, 70, ameriška velika cesta, 72. okrasno drevo, 74 svetopisemska oseba, 75. kratica za približno, 76. vrsta žab, 77. tuje žensko ime, 78. del morskega valovanja, 79. najmanjši del, 80. izraz pri kartah, 82. azijska država, 83. osebni zaimek, 84. žensko krstno ime, 86. igra iz rimskih časov, 88, abecedna črka fonetično, 89. pokrajina v Italiji, 91. strupen plin, 92. poljsko orodje, 94. tuje moško ime, 96. del človeškega telesa, 97. vrsta prsti, 98. oblika glagola imeti, 100. del očenaša, 101. kraj na Štajerskem, 102. navadno število, 103. tuje žensko ime, 105. arabski naslov, 107. skrajšano žensko ime, 10S. najbližji sorodnik, 109. del njive, 111. del voza, 112. predlog s četrtim sklonom, 113, živinska krma, 114. vrsta jedi, 116. izraz pri kartah, 117. del voza, 118. abecedna črka fonetično, 119. latinski predlog, 120. medmet za strašenjc, 122. prostorninska mera, 125. neurejeno stanje, 127. dragi kamni, 128, evropska država. Navpično: Duhovniško pokrivalo, 2. prislovno določilo časa, 3. volovska oprema, 4. prevozno sredstvo, 6. človeška pamet, 7. abesinski poveljnik, 8. italijansko mesto, 9. čistilno sredstvo, 10. si vsak želi, 11. trinoško vladanje, 12. nevaren človek, 13. razveseljiv poklon, 14. stara slovanska pijača, 15. vzgajanje otrok, 16. del časa, 17. predlog z drugim sklonom, 18, stara denarna vrednota, 20. del človeškega telesa, 22. vojaško orožje, 24. posmrtno prebivališče, 25. slovenska reka, 27. vladni poslanik, 29. cerkvena edinica, 32. dc! obraza, 33. zamah z roko, 35, azijska država, 37. ribiška potrebščina, 40. del človeškega telesa, 41, moško krstno ime, 43. prvi rimski zgodovinar, 45. merilna potrebščina, 46. skrajšano žensko ime, 48 uprežna žival, 49. del molitve, 51. francoska pokrajina v Napoleonovih časih, 53. letošnji pridelek, 54. plezalna rastlina, 55. sobna oprema, 56. pogosta bolezen, 57, del stadiona, 59. rimski cesar, 61. italijansko mesto, 62. vprašalna členica, 63. osebni zaimek, 64. duhovskl naslov, 65. vabljiv duh, 66. svetopisemska oseba, 69. turški oblastnik, 71. nikalna členica, 73. pevski znak, 74. družinski ud, 81. mesto v Istri, 82. prjo-sta bolezen, 83. moško krstno ime, 85. vprašaina členica, 87. del rastline, 88. južna rastlina, 90. koroška reka, 91. izbrana ifeta, 93. čistilna potrebščina, 95. pseudonim našega gospodarstvenika, 91. ena največjih rek, 99. prebivalci Nemčije. 101. nčni predmet, 102. okras pri obleki, 104. izraelski kralj, 106. vrtna rastlina, 108. okrajšava za brutto, 110. ribiška potrebščina, 113, osje gnezdo, 115. svetopisemska oseba, 117. navadni števnik, 121, švicarski kanton, 123. ima samo človek, 124. oziralni zaimek, 125. predlog s četrtim sklonom, 126. vzklik veselja. ^ farsii/js: "v* s.UMMirsv; ""'S^sm m, tvsm »A- wa»®" ....."sšsss i. 1 veo&ssk a