JANUAR
1	a Novo leto . ©
2	N Ime .Tpiusovo
3	P Uenovefa
4	T Tit, Jkor
5	S Simeon, stolp.
6	C Trije Kralji
7	P Valentin *
S S Severin_
9 N Sv. Družina g
10	P Pavel, pušč.
11	T Teodozij
12	S Arkadij
13	č Veronika, mil.
14	P Hilarij, škof +
15	S Maver, opat
16	N 2. po razel. G.©
Amerikanski
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH . AMERIŠKIH.
štev. (no.) 7„
chicago, ill., torek, 11. januarja — tuesday, january 11, 1938
letnik (vol). xlvii.
Vlada podvzela intenzivno kampanjo, da spravi pod vladno kontrolo veliki organizirani biznes, ki si je prisvojil oblast nad celo Ameriko. — Pri slavnostnih obedih v spomin Jacksonu se je v govorih obravnaval ta predmet.
Washington, D, c. — Da se
namerava z vso resnostjo stopiti odločno na prste takozva-nim trustom, namreč organizi-| ranemu velikemu biznesu, ki kontrolira ves ameriški trg, cene, in s tem tudi življenjski standard ameriškega prebivalstva, je razvidno iz številnih govorov, ki jih je imel zadnje čase o tem predmetu predsednik Roosevelt sam in z njim fazni drugi njegovi vladni člani. Namen cele tozadevne kampanje je očividno ta, da se postavi velebiznes pod direktno kontrolo federalne vlade, in v kongresu je v resnici tudi že neki zakonski predlog stavljen v ta namen.
Preteklo soboto je demokratska stranka širom cele dežele slavila takozvani Tackso-nov dan v spomin bivšemu Predsedniku demokratske stranke, Andrew Jackscnu, in ob tej priliki so se po večini Ameriških mest priredili slavnostni obedi za demokratske voditelje. V Washingtonu se je takega obeda udeležil tudi Predsednik sam in njegov govor, ki ga je imel pri tem, se je nanašal na omenjeni predmet o trustih. Apeliral je pri tem na splošno prebivalstvo, naj ima zaupanje vanj in v njegovo vlado, da nikakor nima _ tedni, namena, nastopati proti vsemu biznesu v splošnem, marveč le Proti tistemu, ki zlorablja moč, ma; ud ui 'jiCoAsud a C is oja^jf Pritiska na manjše trgovce in industrijalce.
Kot tipičen vzgled, kako si je Peščica ljudi pridobila kontrolo nad večino, je predsednik navedel takozvane "holding kompa-nije". Pri teh je prišlo tako daleč, da stoji 13 miljard dolarjev vrednosti pod popolno oblastjo ljudi, ki nimajo v teh družbah 'nvestiranih skupno niti 600 milijonov dolarjev, ali niti štiri odstotke. To je isto, kakor bi štiri lnČe dolgi rep mahal s 96 inčev dolgim psom, je pristavil predsednik.
Podobni govori so se slišali istega dne tudi po raznih drugih ameriških mestih. Povsod se Je obsojala monopolistična kontrola, ki jo izvaja manjšina nad Pretežno večino.
L0JAL1STI SE VESELE
Zadnja postojanka nacijonali-
stov v Teruelu se podala.
Hendaye, Francija. — Del
Španije, ki je ostal še pod oblastjo vlack, je zadnje dni proslavljal zmago, ki so jo dosegle nje čete v mestu Teruel. Kakor znano, je bilo to mesto zavzeto od vladnih že pred nekaj tedni; ves ta čas pa se je držalo v raznih utrjenih pozicijah v mestu več tisoč nacijonalistov, ki so se kljub obupnemu položaju trdovratno upirali, upajoč celi čas,da bodo nacijonalisti zopet zavzeli mesto in jih rešili. Dolgotrajni odpor pa je tako izčrpal njih moči, da niso mogli več vzdržati in tako so se koncem tedna podali. Njih število znaša okrog 6000.
SMRTNA KOSA
New York, N. Y. — Po kratki bolezni je v četrtek zadnjega tedna preminul odlični jugoslovanski rojak Ivan Mladi-neo. Pokojni je bil znan po svojem vnetem udejstvovanju pri raznih jugoslovanskih po-kretih. Eno njegovih znamenitih del je bil jugoslovanski Adresar", ki je izšel pred nekaj
preiskava v graftanju
z DAVKI
Chicago, 111. — Celo odkritje o škandaloznem graftanju s prodajnim davkom, o katerem je bilo zadnjič poročajo, je bilo zadnjo soboto predloženo tukajšnjemu državnemu pravništvu. Dan prej je 'nI odstavljen od svoje službe glavni preiskovalec poslovanja Slede prodajnega davka, Steve fcalek, obdolžen nezmožnosti, *er graftanja ni odkril. Istočasno se je izdal prvi warant Proti tistim,ki so davčne agente podkupovali. Ta prvi korak ■le bil podvzet proti Taylor ^ashing Mach. Co., 3931 Madison st., kjer je vložena obtožba proti predsedniku družbe in peterim uslužbencem.
DVA VZROKA BREZPOSELNOSTI
Washington, d. C. — Pred se-natskim odborom, ki preiskuje brezposelnost in odpomoč za njo, ste bili zadnji petek zaslišani dve vplivni osebnosti, ena iz vrst delodajalcev, druga iz delavskih vrst. Za prve je govoril R. E. Wood, predsednik Sears, Roebuck družbe. Ta je izrazil mnenje, ki se je že dostikrat ponavljalo iz njegovih krogov, namreč, da je sedanjo depresijo povzročilo to, ker je biznes poln nezaupanja in strahu pred tem, kaj bo vlada ukrenila proti njemu. Za delavstvo pa je govoril predsednik del. federacije, Wm. Green, ki je povdarjal, da bo najlažja odpomoč za to, da se spravijo brezposelni nazaj na delo, med drugim ta, da se znižajo delovni ure, obdržijo plače na primerni višini, da se nadaljujejo javna relifna dela in pospešuje gradba manjših stanovanjskih hiš. Kot priča je isti dan nastopil tudi načelnik CIO avtomobilske unije, h. Martin, ki je omenil, da se je tekom zadnjih mesecev odpustilo v avtomobilski industriji okrog 100,000 delavcev.
ODREDBA PROTI RELIFARJEM V ZAVETIŠČIH
Chicago, 111. — Nadzorstvo tukajšnjih relifnih zavetišč namerava upeljati sistem jemanja prstnih odtiskov vseh tistih, ki se priglasijo za bivanje v teh zavetiščih. Povod za to je, ker se v teh zavetiščih zbirajo razni potepuhi in pijanci, nad katerimi se nima po sedanjem sistemu nobene kontrole.
C0UGHL1N ZA
SODELOVANJE
Pozval vse sloje in razrede, naj skupno delujejo.
Detroit, Mich. — V svojem govoru zadnjo nedeljo popoldne, s katerim je otvoril novo serijo govorov preko radijskega omrežja, je Father Coughlin izrazil več priznanja vrednih misli. V splošnem ni vseboval govor nobenega napadanja niti na eno, niti na drugo stran, marveč je v glavnem apeliral na sodelovanje v splošnem: Med kapitalom in delavstvom, med vlado in obema skupinama, posebno pa še med delavstvom samim, da se konča sedanji razkol med njim.
-o-
PODPORA NAMESTO RE-LIFNEGA DELA
Washington, d. C. — Administracija relifnih javnih del, WPA, je zadnji teden odredila, da se bo moralo do 30,000 oseb odpustiti od zaposlitve na teh projektih, in v sicer vsled tega ker bodo tekom tega meseca postali upravičeni do nove podpore iz brezposle-ne zavarovalnine. Ponovno pa se bodo zopet sprejeli na delo, kakor hitro njih podpora poteče, ako ne bodo med tem dobili kake druge zaposlitve.
AVTOMOBILSKA MORIJA
Chicago, 111. — Takoj prvi teden tega leta je pokazal kaj malo upanja, da bi se moglo število avtomobilskih nesreč znižati. Tekom tega tedna je bilo namreč v Chicagi pobitih 23 oseb, v celem Cook okraju pa 33.
-o-
CLEVELAND PRIMERJAJO Z RUSIJO
Berlin, Nemčija. — Neki tukajšnji list je zadnji teden objavil članek, v katerem trdi, da v Clevelandu, O., leži na cesti zmrzujočih in stradajočih 65,000 revežev, in da je taka revščina mogoča le še kje v sovjetski Rusiji. — Izvor za to pretirano poročilo je bilo najbrž v tem, ker se je k Clevelandu podnora za relifarje zakasnila za šest dni, in sicer vsled tega, ker se je državna zakonodaja sklicala, da obravnava relifno vprašanje.
Tisti, ki imajo pod svojo streho druge liste, katoliških pa ne, niso zanesljivi katoli-
čani.
PO KAT. SVETU
—	Great Falls,Mont. — Tukajšnji škof O'Hara je sprožil idejo, da bi se vršil v njegovi škofiji evharistični kongres, v tem letu, ko se bosta vršila dva pomembna evharistična kongresa drugod,namreč mednarodni v Budapesti in narodni v New Orleansu.
—	Bruselj, Belgija. - Neki tukajšnji časopis že skozi 15 let apelira po enkrat na leto na svoje čitatelje, naj darujejo v sklad, iz katerega se naročajo listi za misijonarje v oddaljenih krajih. Lani so prispevki znašali celih $10,000.
—	Atlantic City. — Msgr. J. A. Ryan je na vpraša je, ali bi se mogel kapitalizem rešiti, odgovoril, da kapitailzem sam drvi v svoj sariroumor. Preveč se nami*eč plačuje kapitalu in premalo delavstvu; preveč kp varčuje in premalo troši. Obresti se morajo znižati, zvišati pa plače in skrajšati delov-ne ure.
-n-
TRIJE ORSO.WNCI OBGLAVLJENI
Berlin, Nemčija. — Smrtna obsodba z obglavljenjem se je izvršila zadnji petek nad tremi moškimi, obtoženimi veleizdaj-stva. Obtožba proti dvema se je glasila, da so izdajali vojaške skrivnosti, proti tretjemu pa, da občeval s tujezemskimi agenti. -o-
JAPONSKA SE JEZI NAD ANGLIJO
Tokio, Japonska. — Vodilni japonski armadni in mornariški častniki javno obdolžujejo Anglijo, da nosi ona veliko krivdo za sedanjo vojno na Kitajskem, češ, da je dajala Kitajski potuho in ji obljubljala pomoč v slučaju spopada. Dalje trdijo, da je Anglija to-časno na delu, da pridobi Zed. države za skupni nastop proti
PRETIRANA POROČILA
Japonci trdijo, da je pol milijona kitajskih vojakov na
splošnem umiku. — Vojna
utegne trajati štiri leta.
Šanghaj, Kitajska.—Ogromna kitajska armada, ki šteje okrog pol milijona mož, je na splošnem umiku preko cele se-vernokitajske fronte. Tako govori poročilo, ki ga je izdala to nedeljo japonska časopisna a-gencija. V pojasnilo dostavlja, da so k temu begu prisilili Kitajce japonski bojni aeroplani s svojim stalnim bombardiranjem in pa zmagovita japonska in-fanterija.
Da pa je to poročilo v ogromni meri pretirano, se razvidi ne-toliko iz drugega poročila, ki je prišlo iz kitajskih virov; to namreč pravi, da se tekom zadnjih dni niso vršile nikake važnejše bitke na ozemlju, kjer so se po trditvi Japoncev dosegle take zmage. Istočasno govore poročila tudi, da se na stotisoče kitajskih vojakov zbira ob važni železniški Lunghai progi, da zaustavijo nameravano japonsko ofenzivo tamkaj.
Koncem tedna se je vršilo med japonsko vlado in vojaškim poveljstvom, kakor poročajo vesti iz Tokio, več važnih konferenc, na ka'terih so se snovali načrti glede nadaljnjega bojevanja na Kitajskem. Te konference so bile tajne, toda izvedelo se je, da se Japonska pripravlja na izredno dolgo vojno, češ, da utegne preteči morebiti doba celih štirih let, predno bodo dosegli Japonci svoj cilj, namreč popolno podjarmljenje Kitajske.
Čimdalje bolj resno se jemlje v Tokio v poštev tudi možnost vojne z Anglijo. Ako pa bi prišlo do tega, so si Japonci popolnoma svesti, da bi bila zmaga na njih strani, češ, predno bi mogla Anglija poslati zadostno število vojaštva in brodovja na Daljni vzhod, bi izgubila prej že vse svoje tamkajšnje postojanke.
iz Jugoslavije
Kaj vse je bilo v letu 1937 novega v Dobrniču? — Zaradi deževja in tajanja snega je nastopila povodenj. — Sleparski davčni uradniki pred sodiščem. — Smrtna kosa. — Razne druge vesti iz domovine.
Japonski, in pravijo, da se zato lahko smatra Anglija kot največja sovražnica Japonske.
GRE NAPREJ IN NAZAJ
V nekem delu New Yorka imajo ognjegasci nove vrste truk, o katerem nikoli ne veš, v katero stran bo tekel. Vozi namreč z enako lahkoto naprej ali nazaj, ne da bi ga bilo treba obračati. Kakor vidimo na sliki, sedi na vsakem koncu po en voznik. Kam nelu bi Šel truk, ako bi oba voznika istočasno zastartala?
Novice iz Dobrniča
Dobrnič, 19. dec. 1937. -• Naj na kratko omenimo nekaj stvari, ki jih poprej pri nas še nikoli ni bilo:
Toliko načrtov za razna dela v Dobrniču kot n. pr. načrt za dozidavo šole, graditev Prosvetnega doma,pozneje šo le na Svetinjah, za elektriko, načrt, kako priti do podtalne vode v Bingovi rupi, jo spra viti v zbiralnik v Mamici, odkoder bi šel potreben vodovod v Dobrnič in okolico.
Toliko grozdja v Liscu in Šmavru.
Toliko na novo posejanih jabolčnih sadik, kot to jesen.
Toliko organiziranih občanov v raznih verskih, strokovnih in prosvetnih organizacijah.
Tako lepo okrašeno pokopališče kot letos o Vseh svetih.
Gotovo je največ izgledov, da se najprej uresniči graditev Prosvetnega doma, pozneje dozidava šole v Dobrniču, in morda končno tudi zidanje šole na Svetinjah. Elektrika je za nas pač predraga, če bo več javne podpore, pa jo bomo kmalu imeli. Glede vodovoda, pa mislimo, da Dobrni-čani brez skrbi lahko kopljejo nove vodnjake, kljub temu. da se je delo v Bingoči rupi že pričelo. Stroški za tak vodovod bodo znašali ogromno denarja, ki ga sploh Dobrnič ne more prenesti.
-o--
Povodenj
Dobrnič, 19. dec. 1937. — Zaradi dežja in hitrega tajanja snega je voda zelo narast-la in še vedno narašča tako naglo, da se ne more sproti odteči. Iz rup, kot Bingoče rupe. Želensce in dr. bruha voda, ki se razliva po polju. Mnogo rodovitne zemlje je že pod vodo. Bojimo se, da bo onemogočen promet tudi na cesti Dobrnič — Žužemberk. Pešcem je pot že onemogočena, ker stoji voda že čez cesto.
Žito na polju je v nevarnosti, da segnije, ako se voda hitro ne odteče.
Melioracija dobrniške doline pa le počasi napreduje. Z odvodnim jarkom smo šele v Vrbovcu. Kje je še Vabča vas? Torej 6 km daleč, kje so pa dovodni jarki? Treba bo še denarja za javna dela. Na vsak način bo pa treba nekaj dela opraviti s kulukom.
i-o-
Sleparije davčnih uradnikov
Ljubljana, 21. dec. 1937. -Pred belgrajskim okrožnim sodiščem se je pričela razpra va proti 20 davčnim uradni kom zaradi raznih nepravilnosti, ki jim jih obtožnica očita, da so jih zakrivili pri pobira nju davkov. Poleg njih sta ob tožena še dva trgovca, en in dustrijec, en mizar in en sla ščičarnar. Med obtoženimi je zlasti veliko Rusov. Tako je
Boris Nečiperen, ki je sprejemal denar za plačevanje dav, kov, pa ga je v velikih vsotah, kakor mu očita obtožnica, pri-državal za sebe. Nekdo je plačal 2,250 din, ta pa je od te vsote poslal državni bla ■ gajni samo 50 din, na potrdilo Pa je pozneje pi'ipisal še 22 in se je glasilo na celo vsoto. Obtožnica pravi, da je bilo takih primerov veliko, ponavljali so se skozi tri leta. Isti je za 30,000 din izstavil davčno potrdilo nekemu Cedomiru Ja-čimoviču za 309,639 dinarjev, da ta ni plačal niti beliča.
-o-
Smrtna kosa Na Verdu pri Vrhniki je umrla Marija Čepon, vzorna krščanska žena. — Na Stari Vrhniki je umrla najstarejša Vrhničanka Polona Petkovšek, stara 95 let. — V Ljubljani je umrl Viktor Ahazhizh, deželni sodni svetnik v pokoju, ki je bil znan kot eden najstarejših slovenskih odvetnikov ter zelo priljubljen.
-o-
Huda nesreča v rudniku V rudniku v Zabukovci se je ponesrečil 35 letni rudar Karel Srebotnik iz Zabukovce. Pri delu je prišel med dva jamska vozička, ki sta ga stisnila s tako silo da sta mu zmečkala prsni koš. Prepeljan je bil v celjsko bolnico.
-o-
Nov most Leseni most pri Zalogu čez Ljubljanico je že vzdržal vse hude povodnji dolga desetletja. Star je in ljudstvo ne pomni, kedaj je bil zgrajen. Velik promet in druge tehnične okolnosti pa nujno zahtevajo, da se zgradi tukaj že-lezobetonski most namesto lesenega. Pravijo, da bodo morda že spomladi pričeli z graditvijo.
---o-
Oškodovani
Na Teznem pri Mariboru je neki zidarski podjetnik oškodoval več ljudi, ki so mu dali predujme, da jim sezida hišice. Nekateri so mu dali celo po 10,000 dinarjev predujmov. Sedaj so nepoštenega podjetnika ovadili oblastem, podjetnik je pa pobegnil in ga ne morejo dobiti.
-o-
Nova torpedovka Pred kratkim je bila v francoski ladjedelnici v Nantesu spuščena v morje nova jugoslovanska torpedovka, ki bo nosila ime "Beograd". Slovesnostim so prisostvoali jugoslovanski admiral Polič, belgraj-ski župan in drugi odličniki. Torpedovki je kumovala soprogo ministerskega predsednika Avgusta Stojadinovič.
—o-
Protiverski tisk je strup za 'sako hišo. Ta strup uničuje jlagoslov v družinah, včasih hitreje, včasih pozneje. .<
Stran 2
'AMERJKANSKI SLOVENEC
Torek. 11. januarja 19B8
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina •
..$5.00 . 2.S0 _ 1.50
Za celo leto____________________
Za pol leta ___________________
Za četrt leta ___________________
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto _____________________$6-00
Za pol leta __________________3.00
Za četrt leta ________________________1.75
Posamezna številka _________________ 3c
Tke first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891,
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 554$
Subscription:
For one year-------
For half a year______
_$5.00 _ 2.50 _ 1.50
For three months---------
Chicago, Canada and Europe:
For one year-------$6.00
For half a year____3.00
For three months______1-75
Single copy __________________ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti daposlani aa uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
J. M. Trunk:
Komunisti
Zdi se skoroda in izgleda, kakor bi bili komunisti izginili iz pozorišča vsakdanjih terenj. Celo na me le redkokdaj naletiš. V Rusiji so le Sovjeti, in kje druge kvečemu antifašisti, ako se niso izpremenili samole v ljudsko fronto in ljudsko vlado. Ako kdo opozori na komunistično nevarnost, pravijo, da preerno gleda, vidi nekaj, česar sploh ni, ker komunisti so kvečemu le peščica prenapetne-žev, v narodu je dosti zdravega smisla, da ne bodo nasedli komunističnim obljubam itd. itd. Ali res ni nobene nevarnosti ?
Kdor gleda malo globokeje, bo prišel na. vrlo zanimive pojave.
Res izgleda, kakor bi bili komunisti izginili. Ampak izginilo je le ime, označba, ker je to ime postalo nekako ominozno, skoroda prava psovka. Ves svet se je izpreme-nil v dva tabora: tu demokrati, tam fašisti. Komunisti niso več komunisti, najhujši so le antifašisti, drugi pa so vsi v taboru demokratov. Če kdo opozarja na nevarnost komunizma, je fašist, in naj še tako nasprotuje vsakemu fašizmu. Sodim, da je nevarnost komunizma tem večja, ker se ne kaže več v svoji pravi obliki, ker se je znal Vrlo spretno skriti. Večkrat sem že opozoril na prikazen, kako se komunizem približuje tudi katoliškim krogom. Ni to nobena domneva. Prav v Moskvi je bila izdana ta parola.
Razvitek v dva tabora: komunizem-fašizem ... je povsem naravna posledica strmljenj, ki so se pojavila že davno prej pod označbo liberalizma vseh vrst. Liberalizem je skušal postaviti človeka na božji oltar. To je bila huda zmota, ampak ta zmota je rodila še hujšo zmoto, da je človek popolnoma izginil, in je na njegovo mesto stopila totalitarna država, kjer človek nima nobenih pravic, in preide vse le med pravice države. Tako je nastal komunizem, in prav tako tudi fašizem, dasi navidezno zadnji kot odpor zoper komunizem, a to le navidezno, ker v bistvu sta si komunizem in fašizem podobna ko jajce jajcu, sta popolnoma ista. Prav pojav fašizma je bil povod, ka je komunizem izginil nekako iz površja, in se je prikazala na njegovem mestu — demokracija. Komunizem in fašizem ne bosta nikoli drug drugega ubila, če se še tako grizeta, ker sta v bistvu eno in isto. To jasno kažejo dogodki v kratki dobi, ko se uresničujeta. Nasilstvo tu, nasilstvo tam, dasi oblika ni povsod in vedno tako izrazita.
Komunizem je malo starejši od fašizma, zato tudi bolj premeten.' Vrlo prefrigaon se zna skrivati. To lahko opazujemo prav pri nas v Ameriki. Izgleda, da nimamo nobenih komunistov, kvečemu le antifašiste, vse polno pa je demokratov. Kdo bi smel naše profesorje imenovati — komuniste? Ali neke "zvezdnike in zvezdnice" tam doli v Hollywoodu enako tudi komuniste ? ? To bi bilo razža-ljenje. Demokrati so le in vsi hudi na grdi fašizem, ki davi demokracijo.
Ko je pri zadnjih volitvah Earl Browder nastopal kot komunistični kandidat, je pri agitaciji in pri govorih popolnoma pozabil na — komunizem. Ves je bil le za našo konštitucijo in za amerikansko zastavo, da sta pred njegovim patriotizmom morala izginiti in se skriti Roosevelt in Landon.
Enaka sta sji komunizem in fašizem, v bistvu ista. Komunizem se zna samole bolj skriti in nastopa pod drugim plaščem. Vsak bo pognal človeštvo v propad, ako se človeštvo ne strezni in se ne povrne naza j na pravi pot, iz katerega ga je zapeljal liberalizem, ko se je dvignil zoper krščansko naziranje o svetu in življenju. Bolj ali manj izrazite oblike boja so le faze iste borbe. Komunizem je postal antifašizem. Ako zmaga, je zmagal prav isti komunizem, če pa zmaga nad njim fašizem, pa zmaga zopet le komunizem pod drugo obliko, ker bi zmagal enako le — paganizem. Tu stojimo, in tu je središče vsega trenja, naj je to potem v Rusiji, Franciji, Angliji, Španiji, Mehiki, Ameriki ali tam na Daljnem vzhodu.
Drugod je tako, prav tako v malem pri nas. Imamo tri stmje: čiste socialiste okoli "Proletarca", napredne in socialiste okoli "Prosvete" in "Enakopravnosti" in čisto-)
krvne "antifašiste" okoli "Napreja". Komunistov, izgleda, nimamo. Vse te tri struje se kar tepejo za Španijo v Madridu ali Barceloni. Drug drugega prekašajo z raznimi poročili, kako junaško in brezmejno hrabro se bori ubogi slovenski para za — antifašiste. O komunistih ni duha ne sluha. Zdaj velja le to, kar prinaša "Proletarec" v štev. iz dne 15. grudna m. 1.: "Salut! Tovariši antifašisti !" V isti štev. Proletarca je pa še druga zanimivost o— antifašistih, ki so vsi slekli komunistične hlače. Poprašuje enako antifašistični socialist: "Ali je v Jugoslaviji kaj komunističnih listov?" Tako-le odgovarja, in odgovor se strinja z mojimi izvajanji, ki se nanašajo na domače in širše polje:
"Ali je v Jugoslaviji kaj komunističnih listov? So. Ampak urejevani so tako, da kdor je čital komunistične liste nekoč in bi nič ne vedel o "novi taktiki", jih ne bi nikdar spoznal. Propagirajo nacionalno svobodo, demokracijo, zvezo za demokracijo s komurkoli in pa male socialne reforme. Tak list je v Sloveniji Delavski List. Začel je izhajati avgusta to leto. (Urejevan je v istem pravcu kot na primer "Naprej" v Pitsburghu, Pa.)"
To je sijajen dokaz za mojo trditev, da so komunisti nekam izginili, ker ne pišem tega jaz, ki s pisavo zoper komuniste postanem "fašist", ampak piše to in trdi tako socialist, ki je obenem tudi antifašist.
Ni komunistov, pa jih je vsak dan več, in najmanj se jih bodo socialisti ubranili, ker so kot antifašisti že do grla med njimi.
dela in poleg tega nama je tudi denar kaj hitro kopnel. Tam nama ni bilo za ostati in morala bi zopet z vlakom na Gradec, da bi od tam prišla v Leoben, kjer kopljejo premog. Začela sva premišljevati kaj nama je storiti in kmalu svetuje tovariš, da bi jo mahnila kar peš. Tako sva tudi napravila. — Kako sva pa tja •išla, vam bom pa ob drugi priliki sporočil.
J. Bradach
KAJ NOVEGA NA CALU-METU IN OKOLICI
Calumet, Mich.


SPOMINI SLOVENSKEGA PIJONIRJA
Lockport, 111.
Dragi čitatelji, saj menda ne boste prezrli tega dopisa, v katerem naj vam popišem, kako sem včakal 77 let svojega življenja. — Najprej, ko sem nekoliko dorastel, sem bil pastirček, potem pa "šuštarski lerpo-ba", da sem se naučil čevljarske obrti. V dveh leti učenja sem precej dobro pobral, nakar sem postal majhen pomočnik, da sem zaslužil po 30 krajcarjev za delo od 6 ure pa do polnoči. To je trajalo dve leti, nakar sem začel sam na svojo roko. Dela sem imel toliko, da sem moral imeti pomočnika vsako jesen. Toda smola, ki se človeka tako rada povsod prime, se je tudi mene oklenila. Ko sem nekega dne prišel domov, skočijo nad me moja mama, kaj da sem napravil, da me orožniki iščejo. Jaz sem rekel da nisem napravil nič in zakaj niso vprašali, zakaj me iščejo ter jim naročil, da kadar orožniki spet pridejo, naj jim povedo kaj bi radi od mene. Čez kake tri dni je orožnik spet prišel in mama ga vprašajo, zakaj da me iščejo. Tedaj je pa orožnik odgovoril da zato, ker nimam patenta ali licence za šivat. — No, sem si mislil, to je tista smola, katero so topliški čevljarji na me vrgli in tako nisem bil ne krop, ne voda. Ob tem mi je tudi prišlo v glavo, da sem šel vprašat nekega "cimpermana", če ima delo za me. Seveda se mi je prav nasmijal, potem pa le rekel, da gremo v ponedeljek v Črnomelj delat neko streho. Odšel sem z njim kjer sem prebil par mesecev. Od tam sem šel z njimi na Dobravce, kjer
so napravili tudi eno malo cerkev ali kapelico in smo mi tam postavili streho in zvonik, kot v Črnomlju. — Če kateri Belo-kranjec ki je od tam doma to bere,-se na to gotovo še tega spominja. — Po končanem delu se podam domov in komaj sem bilo dobro doma so me že dekleta prijela, da bi jim napravil nove čevlje in tako sem se spet lotil čevljarstva, pa ne za dolgo, kajti kmalu jo je primahal tisti s "petelinovim perjem" v hišo in me vprašal če imam patent. Jaz sem mu seveda povedal da ga nimam in on mi je zapretil, da ne smem šivati, da sem zatožen. Pa sem se mu kmalu izgovoril, da je to za moje sestre in da ravno nimam nobenega drugega dela. Tako sem moral kar sem imel dela to ponoči izvršiti. Novega pa nisem potem nič več delal. Ker mi je "petelino perje" vedno stalo za hrbtom, sem se tega naveličal in jezilo me je, ker ne pustijo človeku pošteno delati in se tako preživljati. Ko mi je bilo tega dovolj, sem vse skupaj pustil in se podal po svetu iskat dela. Stopila sva skupaj s sosedom in si pripravila "vandrovske pun-keljčke", katere sva za.iela na ramo in hajdi po svetu. Na Zidanem mostu sva kupila vozne listke do Gradca, kjer sva si ogledala kakšno je mesto. Imela sva namreč časa dovolj, ker sva morala presesti na drugi vlak. Namenila sva se namreč v Fušperk v "Hole majne" kjer kopljejo lesni premog. Kupila sva si vozovnice in ko sva komaj prišla tja, — naslove sva r.amreč
imela, kje se naj oglasiva, —
imela sva že smolo da ni bilo
V	sredo, 29. decembra, sta se poročila v cerkvi Srca Jezusovega, Miss Amelia Kovacich, hči Mr. in Mrs. Joseph Kova-cicha iz Raymbaultown, in John Ucman, sin Mrs. Frances Ueman, iz Blue Jacketa Poročil ju je župnik Father E. jHarrington. Za druga in družico sta bila nevestina sestra, Teresa in ženinov brat., Louis. Nevesta je dobro pCznana mladenka, ter je bila dalje časa uposlena v uradih Calumet in Hecla družbe.. Ženin, isto-tako dobro poznan calumetski mladenič, se že dalje časa nahaja v Detroitu, kjer si bosta pozneje tudi uredila svoj dom. Bilo srečno!
V	noči med Božičem in nedeljo je umrl na Greenlandu poznani rojak, Jakob Brula, v starosti G5 let. Pokojni je že več mesecev bolehal, toda zadnje čase se je bolezni pridružila še srčna hiba, kateri je podlegel. Živel je s svojo dnir žino v Greenlandu nad 35 let. Spadal je v društvo Sv. Mati je, št. 2, Sil Z., na South Range. Zapušča soprogo in eno hčer, Alice. Društvo Sv Matije mu je oskrbelo pogreb ter ga spremilo k zadnjemu počitku, kateri se je vršil v torek zjutraj iz cerkve Sv. Pavla na Greenlandu in od tam na ondotno pokopa'išče.
Tlojak Mike Shaltz, ki lastu je farmo v St. Katherine, Ca nada, je prišel na enfnesečm obisk k svojemu bratu. Joseph Shaltzu, iz Osceole. To je bi lo prvič po preteku 30 let, da sta se brata zcpet videla, ker Joe, ki je starejši,. jea odšel iz stare domovino, ko je bil nje gov brat še otrok. M;ke je prej živel več let v Kukland, Canada, kjer je delal v ondot-nih rudnikih, toda pred par leti je si kupil farmo, ki se nahaja blizu Niagara Falls.
Želimo mu prijeten obisk pri nas.
Iz Lansinga smo t,rejeli poročilo, da meni prihodnja legislatura se resno baviti z idejo, da bi se ovrgel proda-ni davek in namesto tega i'peljal kak drug davek. Stoloravna-telj v postavodaji, George Schroeder se je izjavil, da bo zadeva prišla bržkone na vrsto, in ako bo prodajni davek odpravljen, bo mogoče u-peljan poseben davek na opoj ne pijače, ki naj nadomesti prvega. Toda težko ba obdav čiti kako stvar, ki bi mogla prinesti toliko davka, kot ga prinese prodajni davek. Edino
državni dohodninski davek bi mogel v tem ožiru nadomestiti prodajnega.
Dva naša mlada rojaka, Ve-koslav in Joseph Floriani iz Ahmeeka, katera sta poznana po celem bakrenem okrožju, kjer sta neštetokrat nastopila s svojim očetom in brati s tamburicami na odru in pri raznih drugih prireditvah, se sedaj nahajata v Duquesne univerzi v Pittsburghu, kjer pohajata šolo in ob enem igra-'ta z univerzitetno orkestro. Te dni sta poslala svojim pri jateljem sliko članov te orkestre, na kateri sta tudi ona dva. Sedaj se orkestra nahaja na trimesečni turi po Ameriki. S tem, da igrata z orke staro, si zaslužita potrebno šolnino in drugo. Mladima roja koma želimo veliko uspeha pri njihovi podvzetnosti.
Dva ribolovca sta se predzadnji teden podala v svojem čolnu na jezero, blizu Lake-\vcod, cla pogledata za svojimi mrežami, katere sta imela razpete v vodi. Od tedaj ju ni nihče več videl. Kaj se je zgodilo ž njima in z čolnom, ne ve živa duša. Domnevajo, da sta morala zajti v vihar, kateri ju je odnesel na odprto jezero, razbil čoln in ribiča ž njim vred. Pred nekaj dnevi so našli razbite kose od nekega čolna, za katero menijo, da so ostanki njihovega čolna. Oba ribiča sta finske narodnosti.
Dogodki
SSovend p& AmmM
J i
Fantje v CCC kempah so posadili v preteklem letu nič manj kot 87,600,000 mladih dreves po gozdovih v državi Michigan. To je skoraj ena četrtina vseh dreves, katere so posadili ti fantje v vseh državah Unije. Računajo, da ni nobena agencija naredila toliko dobrega od časa ustanovitve do danes, kolikor ga je naredila CCC vladna agencija. Skozi leto je operiralo v Mi-chiganu 75 kemp, v katerih se je nahajalo približno 18,896 fantov. Povprečna doba znaša devet mesecev uposlitve na vsakega.
Ernest Spreitzer, sin Mr. in Mrs. John Spreitzerja iz Oak ceste, bivši dobro poznani hockey igralec, ki je pa se daj nastanjen v Port Huron, Mich., se je mudil za praznike na obisku doma pri stari-ših. Mladi rojak je zastopnik neke tobačne tvrdke ter potuje po treh okrajih v svojih trgovinskih poslih.
Staro leto se je od nas poslovilo s poštenim snežnim viharjem, ki nam je nainetel snega, da ga imamo dovolj za celo zimo. Cel dan je snežilo, da ni bilo videti deset korakov pred seboj, vzlic temu so pa mnogo avtomobilisti riskirali in se podali s svojimi karami. Na vsakih sto korakov ste zvečer videli, kako je ta ali oni kidal z lopato sneg okrog avt /ja, s katerim ni mogel niti naprej ni nazaj. Ampak vse to ni kalilo razpoloženja veselih ljudi, ki so se svojim rajanjem poslovili od starega in želeli dobrodošliio novemu letu.	J. C.
Še vedno bolna
se nahaja Mrs. Agnes Nema-nich, v Chicagi, živeča na 2004 Coulter Street. Ponesrečila se je še v jeseni in je bila nad dva meseca radi zlomljene noge v bolnišnici. Zdaj se zdravi doma in zdravje se ji počasi vrača. Želimo ji, da bi čimpreje okrevala od težke poškodbe.
Žalostna vest
Cleveland, O. — Rojak Louis Tomšič z 71 St. East, je prejel iz starega kraja žalostno novico, da mu je v vasi Knej, pri Velikih Laščah na Dolenjskem, umrl njegov oče v častitljivi starosti 83 let. Zapušča hčer, tukaj v Ameriki pa omenjenega sina.
Nov grob
Barberton, O. — Na Silvestrov dan, 31. dec. je bil položen v grob na pokopališče Sv. Križa rojak Jernej Srtle, ki je izdihnil svojo dušo v starosti 66 let. Rojen je bil v vasi Knežja njiva pri Ložu, Slovenija, Tukaj ne zapušča nič sorodnikov. Pred šestimi meseci mu je umrla žena Marijana, Pokojni je bil član več društev in sicer dr. sv. Jožefa, št. 110, KSKJ.; član Samostojnega društva Domovina in član dr. Triglav št. 48; SNPJ-Naj počiva v miru in naj m« bo ohranjen blag spomin.
Iz Loraina
Lorain, O. — Pretek'i ponedeljek je tukaj preminul rojak Anton Breščak, soprog Mrs. Frances Breščak, ki je v glavnem odboru SŽZ.
Kronika
Barberton, O. — Tako le je nihalo v preteklem letu življenje v slovenski župniji Pre-sv. Srca Jezusovega v našein mestu: Krščenih je bilo otrok, porok smo imeli 20, smrtnih slučajev pa dvanajst. Tako imamc- zaznamovati ven dar nekoliko prirastka.
Žrtve alkohola
Cleveland, O. — Med sedmimi žrtvami, ki so pili strUJ peno pijačo pretekle praznike, sta bila tudi dva slovenska rojaka in sicer Louis Žužek, star 47 let, doma od Velikih Lašč, ki je prišel v Amerik0 pred 31 leti; druga žrtev )e Mike Mervar, samec, star okolu 65 let, od katerih je 3<> preživel v Ameriki. Doma je bil iz vasi Korita,fara Dobra' niči na Dolenjskem. Alkohol so kupili na neki gasolinsk1 postaji, katerega so poten1 zmešali z vodo in popili.
-o-
Roka roko umiva, pravi pregovor. Katoliški Slovenci n»! pa podp*rajo tiste, kj podpir?' jo njihov katoliški list "AC* Slovenec!"
"TARZAN NA RAZISKOVANJU"
(32)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
"Grem nekoliko okolu," je omenila Jane. "Pa menda ja ne sama," je začudeno vprašala princcza. "Jaz grem s teboj," je omenil Brown. "Lahko poskusiš", je smejajc odvrnila Jane, nakar je veselo poskočila in v par skokih je že bila pri gozdu oh velikem drevesu; pilot Brown je takoj pritekel za njo,
Z enim samim skokom je bila Lady Greystoke na veji velikega drevesa, odkoder je skočila na drugo in tretjo; od tam na drugo drevo in tako naprej. Brown, ki ni mogel tako naglo na drevo, je tekel pod drevesi za njo, da bi mu vsaj. izpred oči ne ušla, pa se mu ni posrečilo, zato se je vrnil k ostalim.
Medtem je pa Lady Greystoke prišla že precej daleč v džunglo, iskaje vode, ob kateri se vstavljajo razne džungelske živali. Tega se je naučila od svojega moža Tarzana, ki je dobro poznal džunglo in navade džungelskih prebivalcev. To ji je sedaj kaj prav prišlo iu hotela je to znanje tudi izkoristiti. '
^suufjt-'
Kmalu je zapihljal lahen veterc, ki je prinesel mimo Lady Greystoke duh po antilopi. — Od Tarzana se je nekoliko privadila razpoznavati duh nekaterih živali. — Kmalu je tudi med drevjem opazila mlado džungelsko antilopo, ki se je bližala vodi. — Toda Jane ni bila sama ki je gledala na to brezskrbno žival.
S ,-■
oboje
"DRUŽINSKA"
aii pa "BLASNIKOVA"
za leto 1938

Nedeljski kotiček
J. M. Trunk.
TRETJA NEDELJA V JANUARJU
tu (Jan. 2, 15). Pred Bogom ne boš niti najmanje opravičen, ako je nešteto ljudi živelo ravno tako lahkomiselno ali še huje od tebe. Nasprotno. Ker živiš tako, kakor jih živi mnogo, moraš z njim poginiti. Po svetu se ravnaš, s svetom 'boš obsojen. "Če se ne spoko-rite, poginili bote vsi tako" (Luk. 13, 5). Kristus in svet se smrtno sovražita. "Kdorkoli. hoče biti prijatelj svetu, postane Bogu sovražnik" (Jak, 4,4).'
Ali ni zelo potrebno, da na vsak le mogoč način skrbiš za svojo dušo, ko je le tako malo izvoljenih, brezbožnost na svetu pa tako očitna in splošna? Kdo ne misli na svojo rešitev pri nevarnosti, kate-. ra je silna in občna? A katera nevarnost je silnejša in sploš-nejša od nevarnosti za dušo, ko se tika vseh ljudi brez iz~ 'Vse, kar je na svetu, je jeme in se tika njih večne poželjenje mesa, poželjenje sreče ali-večne nesreče? Če je oči in življenja napuh (Jan. v nevarnosti življenje ali ime-2, 16). Mesti Sodom in Gomora tje, koliko si prizadevaš, da sta bila požgani. Svet v grehih se izogneš nevarnosti in rešiš
Mnogo je poklicanih, malo izvoljenih (Mat. 20, 16). Pretresljive besede. Govoril jih je oni, ki se ne more motiti, Vzemi svet kakršen je, in našel boš, da se splošna izkušnja strinja s temi besedami. Večina ljudi se ne briga za izve-ličanje duš. Hodi po široki cesti, ki vodi do pogubljenja. Po kakšnih načelih uravnava svet življenja? Kakšno živi? Ali se ravna po zapovedih božjih,načelih evangelija? Ali ne živi po načelih, ki izvirajo iz poželjenja oči, mesa, napuha življenja? Le eden bi se pogubil izmed tisočerih v nevarnostih sveta. Ali bi ne bila strašna misel, da bi utegnil "morda" ravno ti biti ta edini? Koliko bolj toraj se moras bati, ko je po božjem izreku število izvoljenih pičlo, in se jih bo toliko pogubilo.
Ako bo šlo po sreči, bo mož, ki ga kaže gornja slika enkrat kraljeval na Norveškem. Je to namreč prestolonaslednik Olaf, ki ima slediti sedanjemu kralju Haakonu. S prestolonaslednikom je njegova žena in trije otroci.
de. Na oddelku celjske policije	neugodnih prostorih. 2
so našli pri utopljenki delavsko gradbenimi preuredbami bodo knjižico, na podlagi katere se je pričeli spomladi in prihodnjo ugotovilo ,da je utopljenka 54 letna delavka Ivanka Travnova, rojena v Notranji gorici pri Kamniku. Zadnjič je bila v službi pri veleposestnici Irmi Je-schounigovi v Veliki Pirešici pri Žalcu. — Sodijo, da je sama skočila v vodo.
-o-
Staroslavna lipa
Iz Studencev pri Mariboru poročajo, da je tamošnji občinski odbor sklenil, da se starodavna okolu 200 let stara lipa pri gostilni "Bela zastava" v Studencih ob križišču proti Pekram, poseka. Ko bi se pa imela vršiti licitacija' lipe, so se premislili in stvar za nedoločen čas odložili. Tako bo starodavna lipa še nekaj časa pomnik slovanskega izvora Studencev.
je podoben njima. Nešteto duš sebe in svoje? In vendar boš Pogine v požaru. Blagor člove- nezmotljivo moral enkrat oboku, katerega je Bog odvedel je izgubiti. Kako bi se toraj iz tega brezbožnega sveta ter moral prizadevati da rešiš ne
ga poklical izkl j učljivo za svojo službo v redovnem stanu. Če pa nisi bil v ta stan poklican, moraš, da v splošnem °gnju ne pogineš, kraj nesreče zapustiti, če ne s telesom, Pa vsaj v duhu. V svetu moraš biti, pa ne smeš biti od sveta, niti otrok njegovega duha (Jan. 17, 16). Ako hočeš rešiti dušo svojo, ne smeš ,-vojega življenja uravnati po načelih izpridenega sveta, niti ne ži veti, kakor svet živi. Le nauki in načela vere, ako se jih strogo okleneš, te^ morejo rešiti iz splošnega požara grehov." Ne ljubite sveta, ne,kar je na sve-
umrljivo dušo svojo iz večne nevarnosti. "Kdor dušo svojo sovraži na tem svetu, ohranil jo bo za večno življenje (Jan 12, 25). Tako zatrjuje večna Resnica. Da rešiš svojo dušo iz nevarnosti tega sveta, moraš sovražiti ne le svet, tem več celo svojo lastno dušo, dokler mora duša živeti na tem svetu. Tako strogo moraš paziti na njo, tako odločno se ustavljati njenim hudim željam, kakor bi imel opraviti s svojim sovražnikom in ne s samim seboj. Če sebe tako črtiš, prav ljubiš samega sebe. To le te bo rešilo.
še niso prejeli nikake odškodnine, in če bi se to tudi zgodilo, ne bodo po večini imeli od tega nikake koristi, ker bodo s tem denarjem najprej morale biti poravnane javne dajatve prizadetih in šele z eventuelnim preostankom bo lahko razpolagal posameznik.
-o-
Nova naselbina ob Rasi — delo slovenskih umetnikov Trst, dec. 19'7. — Načrte za cerkev, občinsko hišo in za druga poslopja v novi naselbini, ki jo je dal zgraditi Mussolini v premogokopnem revirju ob Rasi in ki je bilo prvotno določeno ime Liburnia, katero pa se je pozneje še pred slavnostno izročitvijo nove naselbine pretvorilo v manj "barbarsko" ime "Ar-sia", sta v glavnem izdelala mlada a zelo nadebudna slovenska umetnika: inženir Rado Lah in arhitekt Fran j o Kosovel iz Trsta.
-o-
Lovska nesreča
V bližini Nove Vasi na Krasu so lovci po nesreči obstrelili 27 letno Lojziko Bonetovo iz Dola in 18 letno Olgo Pahorjevo iz
Novela pri Opatjem selu ki sta Jn u letnega Jpsipa Legigo i, se peljali s kolesi skozi hosto v
IZ GORIŠKE, PRIMORJA m ISTRE
Žalostna usoda slovenskega Alojzijevišša
Gorica, dec. 1937. — Obširno poslopje slovenskega Alojzijevi- j šča na Placuti v Gorici, je zadnji komisar centralnega semenišča Prelat dr. Buto pred nekaj meseci prodal vojaški upravi, ki je takoj nastanila v nekdanjem deškem zavodu svoje vojake. Odbor dobrodelnega društva Aloj-zijevišča je bil že pred leti od oblastev razpuščen. V zavodu je bila pripravnica za prvo gimna-j zijo, v njem pa so stanovali tu-J di drugi dijaki in je bil odličen Qdgojni zavod naši mladini vse od svojega početka. Zavod je do-j bil po razpustu društva prefek-j turnega komisarja, pod vodstvom katerega pa je zavod počel hirati, število gojencev se je od leta do leta krčiio in ?;cnčho so pouk ukinili. Tako je ostalo obširno zavodovo poslopje popolnoma prazno.
Zavod je bil eden izmed najlepših spominov na pokojnega nadškofa Sedeja, ki mu je bil ustanovitelj, vsa dolga leta je bil vzdrževan s težkimi žrtvami naših ljudi. Zadnji zavodov vodja je bil brat pokojnega Lojzeta Bratuža, Joško.
Nesreča v rabeljskem rudniku
Rabelj. — Že meseca novembra se je pripetila v rabeljakem rudniku težka nesreča. Podsulo je dva rudarja in sicer: Jožeta Kavsa, starega 45 let, do smrti in Franca po domače Pajhtje-vega, ki pa so ga rešili še živega, To je že tretja večja nesreča v teku nekaj mesecev.
Tolikim nesrečam je kriva malomarnost rudniške uprave,
ki nezadostno skrbi za varnostne naprave ter ji je pred očmi le čimvečja rentabilnost rudnika. V zadnjem času se to tembolj pozna, ker se radi čimdalje večjih naročil dela z mrzlično hitrostjo.
Zavlačevanje izplačila za odvzeta zemljišča
Trnovo. — Pred kratkim je završalo po Trnovem in raznesla se je vesela vest, da bodo bivši lastniki zemljišča, na katerem stoji danes obsežna vojašnica, dobili končno težko pričakovano odškodnino. Posameznik sicer ne bi dobil bogve koliko, ker so dotični teren sestavljale same njive in vsaka njiva je imela svojega lastnika, tako da jih je okrog 30. Kljub temu "pa bi morali nekateri oškodovanci prejeti nekaj tisoč lir, čeravno je bilo zemljišče zelo nizko oee-njeno. Pripomniti moramo, da je bilo to polje med najboljšimi njivami last trnovskih posestnikov, ker so skoraj vsi drugi kompleksi njiv precej močvirnati.
Omenjeno zemljišče je bilo odvzeto lastnikom že pred štirimi ali morda celo petimi leti. V zemljiških knjigah pa še danes ni izvršen prepis zemljišča in morajo vsi ti kmetje kot uradno priznani lastniki še vedno plačevati davek za odvzete parcele. In ne samo to! Medtem je bilo uvedeno novo breme v obliki posojila. Plačati so morali določene odstotke posojila tudi na to zemljišče, od katerega nimajo že zdavna nobenih dohodkov. Izkazalo pa se je, da so govorice pre-uranjene, kor lastniki do danes
Po povratku ix inozemstva
sta bila aretirana 37 letni Josip Lang o iz Kala pri Kanalu in 29 letni Ivan Cigale z Novega sveta pri Črnem vrhu. Lango se je pred 2 letoma odpravil na skrivnem preko meje, da bi si po svetu našel zaslužka. Sedaj se je vrnil, pa že so ga prijeli miličniki na meji pri Jasni blizu Idrije. Cigale, ki je bival v inozemstvu poslednjih pet let, pa je prišel domov že pred dnevi. Miličniki so ga nekaj časa strogo nadzorovali in šele nato aretirali. Oba sta bila odvede na v zapore.
*
Žrtve granat. V Logu nad Kanalom sta našla 16 letni Leopold Samec in 18 letni France Stanič granato večjega kalibra. Ko sta jo poskusila razstaviti, je eksplodirala. Sa mec je bil ubit, njegov tovariš nevarno ranjen. V Sbvodnjah je enako usoda doletela 24 letnega Ivana Cijana, ki ga je granata prav tako popolnoma raztrgala. Konstantina Trpina i iz Vrtojbe, Ivana Uršiča od Sv. Duha na Banjški planoti
— Sovodnje. — Na železniški postaji v Ru bij ah se je pri delu ponesrečil Ivan Gregorat, ki je padel visoko z lestve in si zlomil tilnik; prepeljali so ga v goriško bolnico.
-o-
Zasulo ga je
Huda nesreča se je pripetila na Brdu pri Ljubljani, kjer imajo Zadružne opekarne svojo opekarno. Josip Debevec, 23 letni delavec iz Vnanjih goric je odkopaval plast ilovice, ki se je naenkrat vsula nanj tako, da \ grahom je bil do vratu zasut. Tovariši j delavci in poklicni reševalci iz bližnje opekarne so se potrudili
jesen se bo zavoii za slepe otroke že preselil v to preurejeno posestvo v Mengeš. -o-
SKRIVNOSTNE SII.E V ZELENJAVI
Danski učenjak pref. Sodermann je po mnogoštevilnih poskusih ugotovil, da so v zelenjavi sile, za katere ljudje doslej nismo vedeli. Sodermann pravi, da pospešuje ? pinača častihlepnost, ■ krompir dela človeka molčečega, fižol zbuja umetniško delavnost, grah te napravi lahkomiselnega, kisli-ca otožnega, zelena solata pa muzikalnega...
Vsem psihologom bi bilo torej treba priporočiti, naj zapisujejo ljudem s kompleksi manjvrednosti trikrat ra dan špinačo, prepirljivim zakoncem krompir, skopuškim stricem pa grah. Na žalost ne navaja prof. Sodermann nobene zelenjave.ki bi polnila prazne mošnjiče in ki bi jo človek potem rade volje kombiniral z
sosednjo vas. Na njune obupne klice sta jima prihitela na pomoč dva lovca, ki-sta jima skušala pomagati. Ker je kazalo, da nista bili nevarno ranjeni, sta se z njima kar tam poravnala. Po nekaj dneh pa sta bili dekleti vendarle prisiljeni zateči se k zdravniku v goriški bolnici. Tako so za stvar zvedeli tudi orožniki, ki so takoj dognali, da sta lovca — Rafael Scalettari in Do-nato Devicolsuane iz Mirna — izvršila prestopek, ker sta streljal v smeri proti javni cesti, zaradi česar se bosta morala oba še zagovarjati pred sodiščem.
KRATKE NOVICE Iz duhovničke službe. Pred kratkim so bili imenovani
Moderna luč
Iz Gornjega grada poročajo da je v Radmirju, idiličen kraj z božjepotno cerkvijo sv. Frančiška, pred kratkim zasvetila nova luč — elektrika. Otvoritev se je vršila s prav lepo in pomenljivo slovesnostjo v Majcenovičevi gostilni, kjer so se zbrali vaščani v polnem številu. Sedaj Radmir-čani potrebujejo še vodovoda katerega upajo v kratkem do
biti.	1 'y
Utopljenka
Ko se je neki rudar vračal ? dela iz rudnika Pečovnika v Pe čovniku pri Celju, je opazil blizu železniškega viadukta pri apneniku na površju narastk Savinje truplo neznane ženske katero so kmalu potegnili iz vo
in ga k sreči še dosti hitro rešili neprijetnega objema. Na srečo je Debevec dobil le lahke notranje in zunanje poškodbe in nima zlomljenega nobenega uda.
-o-
Nov vodnjak
V Harinji vasi pri Novem mestu so nedavno slovesno otvo-rili in blagoslovili nov vaški vodnjak, katerega jo zgradil hi-gijenski zavod in s tem storil za prebivalce veliko dobroto. Blagoslov vodnjaka je izvršil kaplan Stare.
-o-
Dom za slepe otroke Že več kot pred enim letom ie banska uprava kupila Veliko tovarno slamnikov dr.Štem-berger in M elit z er v Mengšu z namenom, da bo tovarno, ki obstoja iz šestih zgradb pohabila za nastanitev zavoda za slepe otroke. Ta zavod namreč gostuje v Kočevju v nad-
Kdo ve, če tisti, ki so danes nesrečni v mnogih družinah niso žrtve laži-tiska, ki uničuje moralno življenje v družinah?
DENARNE P0Š1LJATVE
odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile naše cene:
V Jugoslavijo:		V Italijo:	
Za:	Din:	Za:	Lir:
$ 2.53 .	.... 100	$ 6.50	... 100
$ 5.00 .	..... 200	$ 12.25	.... 200
$ 7.20 .	..... 300	$ 3O.Q0	.... 500
$10.00	420	$ 57.00,	....1000
■$11.65 .	..... 500	$112.50	....2000
$23.00	1000	$167.50	....3000
Pri večjih svotah poseben popust Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite ................$ 5.75
Za $10.00 pošljite ................$10.85
Za $25.00 pošljite ................$26.00
Vsa pisma pošljite na:
JOHN JERICH
1849 W. Ccrmak Road, CHICAGO, ILL.
Mavhinj so granate pri eksploziji le poškodovale.
Dva manjša požara. Nedavno sta nastala v Opatjem selu in v Stanovišču pri Breginju iz doslej še nepojasnjenih razlogov dva požara, ki sta posest nikoma Francetu Pahorju in Antonu Špehonji uničila senika, nekaj poljskega orodja in prav velike množine sena. Pahor, ki je nameraval prebiti noč na svojem seniku, se je rešil v zadnjem trenutku. Škode je bilo za 5 odnosno za 8 tisoč lir.
— Grgar. — Po 22 letih se je vrnil iz Rusije Ivan Pavlin, po rodu iz Ravnice nad Grgar-jem. Kot vojak 97. pešpolka nad Ajdovščino in Stenislav|je bil ujet in je prebrodil vsa Vrtovec v Podbrdu, za eko-ivuska ujetniška taborišča. Kot
župnika Anton Žagar na Colu 1
icna priprava
esmsszEESSS
nomskega vikarja solkanske župnije Anton Rutar, za ku-rata v Trenti Hermenegild Srebrnič, za koralnega vikarja v goriški stolnici pa Franjo Močnik. Za duhovnike so. bili posvečeni Kazimir Humar in Alfonz Čuk s semenišča v Rimu ter Rudolf Klinec s semenišča v Bologni.
italijanskemu državljanu mu je italijansko poslaništvo iz-poslovalo dovoljenje za potovanje domov, kjer je našel le še svojo mater.
ZA RAZNA
električna dela
se rojakom v Chicagi vljudno priporoča
MILAN MEDEN
Pokličite: LAWndale 7404
za vsako katoliško družino, da jo ima za slučaj, kadar je treba klicati k bolnikom duhovnika.
Slika predstavlja takozvani "SICK CALL OUTFIT", ki se rabi kadar s; kliče duhovnika.
Vsa priprava je zelo praktična. Predstavlja lep križ, kadar se ne rabi, ki ga lahko obesite na steno. Narejen z orehovega lesa. Meri 10 palcev. Križ je vdelan, kakor pokrovček, in se odpre, nakar je v znotraj prostor, oz. luknja, kamor se vtakne križ, na vsako stran pa kot svečnika, kamor vtaknete sveče.
Zraven; dobite 2 sveče, pripravno stekleničko za blagoslovljeno vodo, bel prtič in bato ter zraven tiskan list z vsemi navodili, kako se rabi in spravlja. Sestav je zelo praktičen za vsako hišo. Kadar se pa ne rabi pa pravi kras kot lep križ za vsako katoliško hišo. Stane s poštnino vred
"SICK CALL OUTFIT" druge oblike.
V lepi skrinjici, pokrito z umetnim usnjem, lepo okrašeno s svilo znotraj. Križec z orehovega lesa in zraven dva prta, dva krožnika, svečki in vsa oprema, kakor jo vidite na sliki.
Zelo pripravno za vsako katoliško hišo. Kadar se nc rabi se lepo zavije in zloži v skrinjico, isto pa spravi na
cuh kraj in traja leta in leta.
Stane s spoštnino . . . .
Naročnini je vedno pridjati zraven potrebni znesek v Money Ordru, ali čeku in isto poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
/fcjj&s-S
1819 West Cermak Road Chicago, Illinois
/....w«,«!!^. JWftNEC
Torek", 11. januarja. 1933
"Dušica"
8
ROMAN
r
i
Spuala B. Orczy Prevedel Paulua
Ti so bili odslej njegova telesna straža, po dnevi in po noči so morali biti blizu njega, nikamor se ni genil brez njih, posebno ne, če je šel iz trdnjave Gayole na svoje stanovanje v mestni hiši.
Ko je uredil vse te podrobnosti, je šel počivat.
Drugega dela za trenutek ni bilo, čakati je moral.
O "Dušici" še ni bilo ničesar čuti. Vsaj njegovi ogledniki mu niso vedeli še ničesar poročati.
Pa ga še tudi ni pričakoval. Saj bi se tisti dvoboj imel vršiti šele v dveh dneh. —
Dvoboj —!
Chauvelin se je prezirljivo nasmehnil.
Da bi kedaj v resnici križal meč z orjaškim Angležem, na to niti tistikrat ni mislil, ko ga je na dvoboj izzval, tam v Rich-mondu. Sedaj pa še manj.
Saj je bila Percyjeva žena v njegovih rokah! In s takim dragocenim jamstvom je lahko dosegel vse, kar je hotel.
Drzni pustolovec se je končno ujel v zanke, ki ga iz njih vsa njegova iznajdljivost, vsa njegova pretkanost, vsa njegova sreča ni mogla več rešiti —.
Chauvelin se je vdal globokemu, samo-dopadljivemu razmišljanju. Velike, čisto posebne namene je imel z "Dušico".
Sovražil je sirovost in krvoločnost. Saj je bil plemenitega rodu. Marki so ga imenovali, preden je republika odpravila častne naslove. Pa s svojim plemenitim naslovom vred ni mogel odložiti tudi svoje plemenite vzgoje.
Sovražil je kri, sovražil je brutalno nasilje, ki so z njim vladali njegovi tovariši v odboru za javno varnost. Ce je le mogel, je skušal svoje namene doseči na nekrvav, duhovit način. Chauvelin je bil mož duha, mož misli, nioz zvijačnih, pretkanih načrtov. V tem je bila njegova moč. Tako je vsaj pravil.
In to pot so šli njegovi načrti tudi sedaj, ko je bil končno na tem, da se temeljito maščuje nad "Dušico", nad človekom, ki ga je pred par meseci tako poniževalno ukanil.
Robespierre in drugi tovariši njegovi seve niso druga želeli ko da brž vidijo pasti glavo nevarnega Angleža pod nožem guillotine. Zahtevali so njegovo kri in z njo bi bili zadovoljili.
Chauvelin je mislil drugače, je mislil globlje. Hotel se je maščevati nad svojim nasprotnikom, ne da bi prelil njegovo kri. Pa vkljub temu temeljiteje, nego bi to delo opravila krvava guiMotina.
Sovražil je tega človeka, osebno sovražil. Zanj "Dušica" ni bil samo sovražnik republike. Človek je bil, ki je globoko ponižal, ki je živo ranil njegovo samoljubje, ker ga je, njega, duhovitega Chauvelina, tako sramotno speljal na led.
Zato mu je bilo premalo, da bi tega človeka samo enostavno spravil pod guilloti-no. Saj bi mu s tem lastnoročno pripomogel do mučeniške slave —. Vsa Angleška bi ga slavila in častila kot junaka, mučenika. In devetnajst njegovih tovarišev bi bilo neprestano na delu da maščujejo njegovo kri in nadaljujejo njegov republiki nevaren posel —.
Ne-!
Življenja mu ni smel vzeti! Pač pa ga je lahko moralično uničil.
In to je nameraval. Osramotiti ga je hotel, žigosati za izdajalca, lažnivca, goljufa —.
Osramočen, brezčasten, preklinjan se ne bi več smel vrniti na Angleško, edino samomor je še bil zanj rešitev.
In z "Dušico" bo propadla tudi liga "Dušice" —.
Tako se bo maščeval, njegove roke pa bodo čiste in njegova domovina bo rešena.
Take visoke misli je pletel Chauvelin in koval duhovite načrte.
In v tem so minile ure —.
Dva dni po odposlanem pismu je prišel pomočnik iz Pariza od odbora, za javno varnost, Collot d' Herbois.
Naglo je potoval, na konju, z vozom, kar je pač mogel dobiti med potom. Dvakrat se mu je voz polomil v divji vožnji, in konj, ki ga je jezdil zadnjih par milj, se je mrtev zgrudil pod njim, trdo pod vrati Boulogna.
Niti toliko se ni ustavi med potom, da bi v miru povžil svoj obed. Košček sira in kruha, ki ga je hlastno pojedel kar na vozu ali pa na konju, to je bilo vse, kar si je privoščil.
Tako se mu je mudilo, da bi prišel o pravem času, ko bodo "Dušico" lovili —.
Važne in velike pravice pa je prinesel seboj.
Odbor za javno varnost je odločil, da bo dan, ko bo končno ujet veliki, nevarni sovražnik republike, da bo ta dan praznik veselja za vso Francijo, posebej pa še za Boulogne, ki bo največ pripomogel k njegovemu zajetju —.
Vsi ujetniki, ki se nahajajo iz kakršnegakoli vzroka v boulognskih ječah, bodo tisti dan pomiloščeni. Veliko, sijajno narodno slavje se naj priredi dobrim Bou-lognčanom, z bakljado in obhodom po mestu. In Boulognčani naj doživijo veliko čast, da bo v njihovem mestu na ta dan ustoličena "boginja modrosti", da se bo v Boulognu začela nova vera, vera razuma.
Še več —.
Vsem in vsakomur, tudi tistim, ki so osumljeni izdajstva zoper republiko, bo tisti dan dovoljeno, da lahko gredo kamor hočejo. Mestna vrata bodo odprta vsakomur, pristanišče bo svobodno za vsakogar. Nihče ne bo zahteval potnega lista, nihče ne bo nadlegoval potnikov in kdor se želi izseliti iz domovine, se lahko tisti dan izseli, če hoče, tudi na Angleško ali pa v Ameriko.
Odbor za javno varnost je hotel topot pokazati svojo velikodušnost, svojo do-brotljivost, do njih, ki bodo pripomogli da pride pravici v roke veliki sovražnik domovine —.	,
Collot d' Herbois je dobil tudi naročilo, da naj nabije veselo novico na vseh oglih in javnih prostorih Boulogna in da jo naj še posebej razglasi po mestnem klicarju.
(Dalje prih.)
Širite in priporočajte 'Amerikanski Slovenec"!
list
POVESTNE KNJIGE IN ROMANI
katere ima v zalogi naša knjigarna:
AGITATOR, spisal Janko Kersnik. Zanimiv roman o mladem inteligentu in njegovem življenju. Mehkovezana ____________
80c
BELE NOČI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski). Sentimentalen roman, ki vodi čitatelje skozi zanimive scene življenja. Knjiga je trdovezana.......................... 60e
Mehkovezana ................................ 40c
BLED IN BRIKSEN, zanimiva zgodovinska povest iz 17. stoletja. Brošura z 96 strani.......... 45c
BURKEŽ GOSPODA VITER-
GA, zanimiva knjiga, spisal Tone Čemažar. Brošura z 142 strani ............................................... 50c
CIRKUŠKI OTROK, spis. Brac-kel. 228 broširana knjiga. Zanimiva povest iz življenja............ 75c
ČETRTEK, spisal Chesterton. Detektivski roman zelo napetega značaja. Trdovezana s 193 stranmi ............................................ 75c
ČRTICE, spisal Fran Ksaver Meško, trdo vezana knjiga z 160 strani ...................................... 75c
DESET DETEKTIVSKIH ZGODB, zelo zanimivo za vsakega. Broširana knjiga, 210 strani, stane .................................. 50c
DEVIŠKA ZEMLJA V KRVI,
spisal J. Grčar, 236 strani. Zelo zanimiva povest iz časov svetovne vojne ..................................$1.25
DUŠICA, spisala B. Orczy. Roman v treh delih, vsak del broširan zase in so tri knjige. Prva knjiga ima 286 str., druga 388 str. in tretja 427 strani. Cela povest vsebuje nad 1100 strani. Roman je vse skozi napet in ga čitatelj ne odloži preje, da ga do konca prečita. Vsi trije deli skupaj ........................................53.00
DVE SLIKI, spis. Ksaver Meško. Brošura 103 str. Zanimiva povest .................................................. 60c
KRVNO MAŠČEVANJE, dolg napet roman, v osmih zvezkih, skupoj 2654 strani, vseh osem
zvezkov ..........................................$5.50
GREHI PRINCA SARADINA,
jako zanimiva detektivska zgodba. Brošura z 317 strani............$1.50
IVANA CANKARJA, ZBRANI SPISI. Prvi in drugi del, vsak del s trdovezanimi knjigi. Vsak del ima po 336 strani. Cankarjeve povesti so prizna-ne kot najbolje slovenske poveš'i. Posamezni del stane $2.50, oba skupaj ..............................................$5.00
[ZBRANI SPISI, DR. KREKA,
2. snopič. Njegovi članki in govori, ki kažejo njegovo veliko državniško sposobnost. Trdovezana knjiga ............................$1.50
IZDAJA VEČ, spisal F. V. Sle-menik. Vrlo interesantna zgodovinska povest iz turških časov, ki je zlasti priporočljiva, da bi jo čitala ameriško-sloven-ska mladina. Brošura 130 strani 50c
ENA BOŽJIH CVETK, brošura 416 str. Zelo zanimiva in napeta povest o dekletu, ki žrtvuje vse za svojega očeta. Slika iz življenja, ki kaže, kaj premore dobra volja .........................................$1.00
FABiJGLA, po kardinalu Weise-manu. Brošura 222 strani. Interesantna zgodovinska povest, zelo priporočljiva ........................ 45c
SINŽGARJEVI ZBRANI SPISI, VII. zvezek, broširan in vsebuje 272 strani. Vrlo zanimive črtice, novele in povestice izpod spretnega Finžgarjevega peresa .....................................................$1.50
FURIJ, novela iz življenja mladeniča, ki vas popelje v zanimive slučaje. Trdovezana knjiga 100 strani ................................ 75c
Mehkovezana knjiga 239 strani 75c
GLADIATORJI, zgodovinski roman v dveh delih. Vsak del broširan v posebni knjigi. Prvi del vsebuje 308 str. in drugi 252 strani. Zanimiv romjin iz rimskih časov in tedanje dobe. Prvi in drugi del skupaj................$1.50
GOSPODARICA SVETA, spis. Kari Fidgor. Brošura 192 strani. Avanturističen roman, poln napetih slučajev in zanimivosti, da čitatelj knjige ne odloži dokler jo ne prečita .................... 50c
GORNJE MESTO, zanimiva povest iz Zagrebškega življenja.
ba. Brošura z 317 strani............$1.50
GOZDARJEV SIN. X. zvezek Ljudske knjižnice. Brošura 56 str. Spisal F. S. Finžgar. Zanimiva povest iz slovenskega življenja ................................................ 35c
GLAD, 53. zvezek Splošne knjiž-nja, ki slika socialne razmere, nice. Povest iz švedskega živlie-
GUISEPPE GARIBALDI IN GOSPODAR NOČI, 4 zvezke obširen napet roman, skupaj 1092 str., 4 broširani zvezki......$2.00
GUISEPPO MUSOLINO, ali
tZLET GOSPODA BROUČKA,
zanimiva povest iz češkega življenja. Brošura 246 strani............ 80c
KO SO HRASTI ŠUMELI. Zgodovinski roman, brošurana knjiga z 328 strani ......................... .$1.25
IZ MODERNEGA SVETA. Roman spisal F. S. Finžgar, trdo vezana knjiga z 280 strtni............$1.60
IZSELJENCI, roman spisal Jo-han Bojer. Brošura z 410 strani $1.50
IZPOVED SOCIALISTA, brošura z 151 strani .......................... 60c
JERNAČ ZMAGOVAČ IN MED PLAZOVI, dve povesti v eni knjigi, trdovezana 178 strani. Obe jako zanimive ____________________$1.00
JUNAKINJA IZ ŠTAJRA, povest, ki jo ljudje zelo radi čita-jo vsled izredne zanimivosti. Povest je v dveh trdovezanih knjigah 1. in 2. del in staneta oba skupaj ....................................$1.50
JAROMIL, češka narodna pravljica za mladino __________________________ 30c
JUTRANJA ZVEZDA, spisal H. Haggard. Brošura 30? strani. Zelo napeta povest in po svoji zanimivosti priljubljena ............$1.00
JURČIČEVI ZBRANI SPISI,
zanimive povesti črtice in novele iz domačega slovenskega življenja, ki ga je malo kdo zadel in naslikal, kakor ravno nepozabni Jurčič. Njegovih zbranih spisov je 10 zvezkov, vsak po................$1.00
V vsakem zvezku so sledeče povesti:
1.	zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — 'Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhaji. — Domen. — Dva prijatelja.
2.	zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec.
—	Urban Smukova ženitev. — Klo-šterski žolnir. — Grad Rojinje. — Golida.
3.	zvezek: Deseti brat. — Nemški val-per.
4.	zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata.
5.	zvezek: Sosedov sin. — Sin kmet-skega cesarja. — Med dvema stoloma.
6.	zvezek: Doktor Zober. — Tugomer.
7.	zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravda med bratoma.
8.	zvezek: Ivan Erazem Tatenbah. —
—	Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas.
—	Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca.
9.	zvezek: Rokovnjači. — Kako je ICo-tarjev Peter pokoro delal, ko je krompir kradel. — Ponarejeni bankovci.
10.	zvezek: Slovenski svetec in učitelj. — Veronika De_seniška.
Premise.
Pri logičnem sklepanju morajo biti premise pravilne, in če niso, je vsako sklepanje zgrešeno.
Mnogo praznega prerekanja bi lahko izostalo, ako bi se moglo natančno dognati, ali je kaka premisa resnična, ali pa samole navidezna. Kako je n. pr. v Rusiji? Ali je tam ljudska, delavska, proletarska vlada ?Ali je Rusija kaka slovanska država? Ali je tam vera svobodna? Ali so volitve demokratične, svobodne, neprisiljen izraz vo-lilcev? Ali je vlada v Madridu ali Barceloni res kaka demokratična, ljudska vlada? Ali so privrženci na strani Franca fašisti, ali niso? Kako je v resnici v Mehiki, kako 11a Kitajskem, kako na Japonskem, kako glede nekega fašističnega gibanja pri nas? Trditev je zoper trditev. Kje je resnica? Premisa zdaj taka, zdaj pa taka.
Pri nas je vse polno prerekanja glede razmer v Rusiji in na Španskem. Sklepanja bi
pogostoma trdi nasprotno, da ni tako, da ni demokracije, vlada diktatura, delavec nima besede itd. itd.
Te šmentane premise, ki se ne morejo tako enostavno dognati, in moramo zato imeti toliko opravkov pri sklepanjih in sodbah. Ni treba tarnati, ker je že od nekdaj tako bilo, da se je eden pri premisi zmotil, drugi pa je bil na pravem, ampak dognati zmoto in pravilnost, je pa vrlo trda zadeva.
ZANIMIVA PREVARA
Že nekaj časa deluje v Berlinu poseben tiskovni urad pod naslovom "Holadnski katoliški tiskovni urad", ki ga vodi neki p. Leonard, ki se je popolnoma predal narodnemu socializmu. Naloga tega urada je, da vse krivice hitlerizma do katolicizma zmanjšuje ali pa enostavno zanikuje in tako svet napačno informira. Ko
so enkrat katoliški Holandci bila precej pravilna, ako bi se protestirali zoper to delo, jim moglo dognati, da so premise je odgovoril p. Leonard s propagandno brošuro za narodni socializem. Tedaj ga je berlinski škof von Paeysing opozoril, da po cerkvenih predpisih ne sme nič objavljati brez škofovega dovoljenja. Toda do sedaj se Leonard še ni pokoril, ampak nadaljuje z napačnim poročanjem. Berlinski škof pa opozarja katoličane, naj jih nedovoljene "katoliške" publikacije ne motijo. {pma^amnMBMi^
take in take. Jaz sem videl, da so v Rusiji vsaj oficielno izpremenili imena dni v tednu in izpremenili mesece. "Na prej" me hudo prime, ker pišem neresnico. Sosed Hočevar trdi, da je v Rusiji prav vse, kar si more kak delavec od vlade in države le želeti, in
se hudo jezi, ko Ivan Molek _________________________
NASLOVI
diplomatskih predstavništev Jugoslavije v Ameriki
Poslaništvo Jugoslavije
Legation of Jugoslavia 1560 — 16th Street
Washington, D. C. ★
Jugoslovanski Konzulati:
Consulate General of Jugoslavia 745 Fifth Avenue,'
New York, N. Y. *
Consulate General of Jugoslavia 840 N. Michigan Ave. (6th floor) Chicago, III.
I	23 LET IZKUŠNJE
K Pregleduje oči in predpisuje očala
S DR. JOHN J. SMETANA
*	OPTOMETRIST
$
1801 So. Ashland Avenue $	Tel. Canal 0523
v
ft Uradne ure vsak dan od 9. § zjutraj do 8:30 zvečer.
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordru, bančnem draftu alii v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine prosto. Vsa naročila pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road,	- Chicago, Illinos
Prva številka
NOVEGA SLOVENSKEGA DRUŽINSKEGA MESEČNIKA
"NOVI SVET"
Izide sredi januarja 1938
Prva številka bo takoj velike važnosti, ker v njej začno zanimive nadaljajoče povesti. — Dve slovenski naselbini in njih družine bote opisane takoj v prvi številki. — Te družine so morda doma iz vaših okolic v starem kraju, morda vaši prijatelji in znanci — morda celo vasi sorodniki. — Iz tega razloga prav uljudno resno vabimo, vsakega Slovenca (ko), ki čita vrstice, da si naj takoj naroči novi družinski mesečnik "NOVI SVET", ki bo stal za Ameriko letno samo $2.00; za Kanado in Evropo pa $3.00. - Kdor pa more in zeli naj postane tudi njegov ustanovnik, kar posebej stane $3.00. Ustanovnike bo list objavil s slikami, kar bo v listu lep trajen spomenik za vsakega njegovega ustanovnika. To je zadnji apel na vse, pred izdajo prve številke "Novega Sveta". Zato ne odlašajte, ampak se danes napišite naročilo za ta list in zraven pošljite potrebni znesek na:
4 4
NOVI SVET"
1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILL.

Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
I KraJijsko-Slovenske f||g Katoliške Jednote
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporlrana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem ▼ mestu Joliet, Illinois.
POSLUJE ŽE 42 LET.
Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,500,000.00.
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%.
K. S. K. Jednota ima do 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 184.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42-letnega obstanka nad $5,900,000.00.
» GESLO K.S.K. JEDNOTE JE:"VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se
j lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni
in onemoglosti.
K. S. J. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250.00; $500.00; $1000.00; 1500.00 in $2000.00 posmrtnine.
V Mladinskem Oddelku K.S.X.J. se otroci lahko zavarujejo v raz-
I redu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarova-► nega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. ! Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše Trste zavaro-
prejmejo pripadajočo jim
vanja.
Člani in članice nad 60 let stari lahko | rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov ii» sirot. Če še nisi član ali člani-j ca te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate, druStva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite I ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.