Leto LXVII., št. 75 Ljnoljana, torafc j. aprila 1«34 Cena Din 1.- iznaja vsaK dan popoldne, izvzemal nedelje Is praznike. — Inaerati do 80 petit vrst A Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 8.-, večji inaerati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, mseratni lavek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesećno v Jugoslaviji Dio 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN DPRAVNltTVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica Št. 6 Telefon št. 8132, 312», 8134. 3135 in 3136 Podružnic e: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cea« h telefon Št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon n «6 podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. MUŠANOV O POLITIKI BOLGARIJE Bolgarija je pripravljena skleniti nenapadalne pakte z vsemi bal kanskiml državami — Zbližanje Bolgarije in Jugoslavije bo koristilo obema narodoma Sotija, 3. aprila, r. Znani češkoslovaški novina, .n publicist Hubert Rip-ka je naprus; bolgarskega ministrskega predsednika :i zunanjega minis.ra Mušanova /a razgovor. Mušanov mu :e rade volje ustregel in odgovoril na naslednja vprašanja: Fn iidb so dobro znan; razlogi, ki so napoiii; bugarsko vlado, da ne smatra za možno podpisati balkanski pakt Bolgarska viada se ni hotela priključili •emu paktu n /.anima me. ali je še vedno pripravljena skleniti z drugimi balkanskimi državami pakte o nenapadanju, odnosno Kal-' drugače urediti medsebojne odnosa;« Zadovoljen sem, da ie javno mnenje srednje in zapadne Evrope prav razumelo razloge, zaradi katerih Bolgariji ni bilo mogoče približati se balkanskemu paktu, sklenjenemu med Jugoslavijo, (irčijo, Turčijo in Rum unijo in da postopanje bolgarske vlade v tem vprašanju nikjer ni naletelo na nesoglasje. Politika Bolgarije napram sosedom, . kakor sem to baš naglasi! v svojem govoru v Narodnem sobraniu, ostane tudi po balkanskem paktu ista In sicer ie to politika miru, sporazumevanja m prijateljstva. Proti nikomur nimamo napadalnih namenov, nikotrar ne ogrožamo: da damo tej politiki polni izraz, smo predlagali svojim sosedom sklenitev dvostranskih paktov o nenapada-nhi. ki bi mogli /aiamčiti mir na Balkanu, namesto balkanskega pakta, ki je po našem mnenju v nasprotju z duhom statuia Društva narodov. Naši sosedje so pa raje sklenili balkanski pakt, ki je v tej svoji obliki nepopolen in ne odgovarja svojemu namenu. Mi smo pa pripravljeni zdaj po podpisu balkanskega pakta pogajati se z našimi sosedi o sklenitvi dvostranskih paktov o nenapadanju. Kakšni so izgledi politike /bližanja z Jugoslavijo, ki jo zasleduje Vaša vlada? Zbližanje med Bolgarijo in Jugoslavijo si želimo enako toplo i mi i jugoslovenski narod. To mora zaključiti dolgo in tragično sovraštvo, ki je delilo oba bratska naroda. Verujem, da bi se dala v ozračju zaupanja in prijateljstva v dobri volji n? obeh straneh urediti sporna vprašanja, ki nas dele. Tako se bo razvilo med Bolgarijo in Jugoslavijo trajno prijateljstvo, ki bo koristilo ne samo obema državama, temveč tudi utrditvi miru na Balkanu. Ali odobravajo politiko zbližanja z Jugoslavijo vse bolgarske stranke? Politiko zbližanja z Jugoslavijo, ki jo vodi bolgarska vlada in ki je nerazdružen del splošne politike sporazumevanja in prijateljstva z vsemi sosedi Bolgarije, odobrava, kar lahko mirno rečem, ves bolgar- ski narod in odobravajo jo vse politične stranke. So pa seveda razni odtenki v nazorih glede pogojev tega zbližanja. toda ti niso takega značaja, da bi mogli spremeniti temeljne poJ naše politike. Ali pripravlja vaša viada obnovitev stikov s Sovjetsko Rusijo? Obnovitev stikov med Bolgarijo in Sovjetsko Rusijo je v vrsti vprašanj, ki jih hoče bolgarska vlada urediti. Kakšno stališče zavzema vaša vlada glede raznih predlogov po »reviziji« Društva narodov? Bolgarija je še prav posebno udana Društvu narodov, ker je prepričana, da bo imelo tudi v bodoče svoj temeljni pomen za organizacijo miru v h:\ ropi. Vsaka reforma, ki bi bila boijša za dosego cilja, za katerega je bilo DN ustanovljeno, bo našla pri nas popolno soglas;e. Ali se i udi v Bolgariji pojavljajo protiparlame;itarne ali fašistične struje? Lahko rečem, da so vse politične stranke v Bolgariji pobornice demokracije ili parlamentarnega režima. So nekatere manjše skupine, ki se bore odkrito proti parlamentarizmu, a te skupine nimajo nobenega vpliva na javnost. Nasprotno pa je res, da je parlamentarni sistem, kakor se zdaj v praksi izva;j, pri nas predmet ostre kritike nekaterih slojev. Velik požar pri Ptuju Sedem posestnikov uničenih — Pomoč oblasti nujno potrebna Tajno oboroževanje francoskih levičarjev Orožje tihotapijo iz Belgije, Španije in Švice — Pariška policija je prešibka Pariz, 3. dpri-ia. r. Konzervativni in nacionalistični listi poročajo še vedno obširno o tajnem oboroževanju socialistov in komunistov ter navajajo nekatere značilne podrobnosti, iz katerih sklepajo, da se pripravljajo levičarski elementi na državljansko vojno. Tako poročajo med drugim, da so francoski komunisti na ročili v Švici orožja in municije za 12 milijonov frankov ter da so del tega orožja že vtihotapili \ Francijo. Največje tihotapstvo orožja se vrši na francosko-belgijski in na trancosko-španski meji. »Jour« poroča, da je bilo te dni vtihotapljenih pri Antvverpnu 14.000 pušk in ogromna količina municije. Orožje so prepeljali preko m e.te u a kmečkih vozovih ter so ga spravili na to z avtomobi,; dalje v Pariz in ga poskrili v raznih pariških predmestjih. Policija je o tem poučena m vodi energično preiskavo. Pariz, i ap.ila. A A. \ današnji številki »Kcho de Pariš« piše rienr.v de Kerillis o dogodkih v januarju in t*e-bruarju t. I. v prestolnici in pravi, da se ie tedaj pokazalo, da Pariz ne razpolaga z zadosti močno policijo za ohranitev reda. Pri januarskih in februarskih dogodkih, pravi pisec, se je videlo, da rjoHcija v več primerih ni bila kos demonstrantom. Zato se utemeljeno vprašamo, kaj bi se zgodilo, če bi komunisti zaceli borbo večjega obsega, v kateri bi rabili tudi vojno orožje. Kako bi jim šele tedaj bilo kos razmeroma majhno število mož, s ka-rerimi razpolaga prestolniška policija? Zato zahteva de Kerillis, naj se izdajo vsi potrebni ukrepi, da se pariška policija okrepi, češ da je to velikanskega pomena za ohranitev reda in miru v Parizu. Militarizacija Nemčije Pariz, ?>. aprila. A A. Iz \Vashiugtona poročajo, da jo znano ameriško društvo za zunanjo politiko v svojem najnovejšem mosofnem poročilu priznalo, da je francosko stališče o oboroževanju Nemčije in o militarizaciji nemške mladine docela upravičeno. Hitlerjevske napadalne oddelke, ki razpolagajo s pravimi borbenimi sredstvi, je smatrati za redno vojsko nemško države. Nemčija razpolaga sedaj po i*odatkih tepa društva z dvema milijonoma oboroženih ljudi. Velik požar v Berlinu Ogenj je nastal v tovarni pohištva in se je razširil na ves mestni okraj — Skoda je ogromna Berlin. 3. aprila, r. Včeraj popoldne je .zbruhnil v tovarn: za pohištvo v Beri n-Neukolltiu požar, ki se ie razširil v ogromen ogenj. Iz neznanih raz-ogov se ie vnelo v bližin; tovarne >kladišče lesa od koder so plamen; naenkrat švigii.l; na bližnjo tovarno /a pohištvo, ki ie bila v hipu v plamenih. Ogenj ;t zajel še več sosednih tovarn, med njimi tudi veliko tovarno za barve in lake. Pri reševalni akcij; sodelujejo skoraj vsi berlinski gasilci, venda: so se zaenkrat omejili samo na o. ij bi požar zajezili in rešili ogrožena poslopja. Močan veter in siln plameni k se vedno znova dvi-sra;o iz stav.>e spravljajo gasilce v v j iko nevarnost. Boje se. da bodo postale žrtve plamenov tudi bližnje stanovanjske hiše V večernih urah se je >odr' del žarečega železnega ogrodja v tovarni. V^epei^nih ie tudi večje število 'esen ;• stanovanjskih hišic ki so bOe tamka \ bližini. Veličastna slika požara ie privabila v Neukolln ogromne množ ce ljudi. Policija in na-nadalni oddelki so zaprli dohode Ogromni oblak: dima so se v id-eii že kilometre daleč in ves mestni del Neukolln je bil vso noč razsvetljen kot podnevi. Stvarna škoda se zaenkra: š>e ne da ocen ti, računajo pa. da go-tovo presega milijon mark. London, 3. aprila, r. Na velikonočno nedeljo te izbruhnil v mestu Wol-verhampton ogromen pežar. ki je uničil 15 poslopij, med njimi kinematograf in pet velikih poslovnih stavb, ^koda znaša približit > 150.000 funtov. Tretja stranka v USA Pariz, 3. aprila. AA. Po poročilu iz New Yorka narašča politično delovanje mlajšega pokolenja čedalje bolj Ta mladinski pokret utegne igrati že pri volit vab. ki bodo letos proti koncu leta veliko vlogo V zapadnih in v južnib pokrajinah USA ust«--iavJjajo politične organizacije tako zvanih mladih gard ali novih sard V or sanizaeijo vstopajo moški in ženske od 20 do 40. leta To so večinoma dosedanji čla ni demokratske in republikanske stranke Vse kaže, da bo prišh. v T'SA v kratkem do ustanovitve tretje politične stranke I Danes nas bosta zabavala PAT in PATACHON v veselem velefilmu K A V A L I R J A Smen. zabava, veselje in krohot ZVOCM KINO DVOR Predstave danes ob 4., 7. in 9. zvečer Francosko prodiranje v Afriki Pariz, 3. aprila, r. Dasi so po uradoih poročilih vojaške operacije v južnem Maroku prav za prav zaključene, poročajo listi iz Raiata, da je ekspedicija pod poveljstvom generala Girauta napredovala 100 km daleč v notranjost in brez boja zasedla oazo Tenduf, ki leži že v zapadni > ahari na jugovzhodni meji španske Kolonij*' Rio del Oro. Ko so Francozi prišli v oazo. kjer je bilo do 1000 prebivalcev, so našli tamkaj samo še r»0 oseb. General Gi-raut namerava oazo utrditi in namestiti tamkaj stalno garnizijo. Izpreobrnitev nemškega socialista Berlin. 3. aprila, d. Bivši pruski notranji minister in eden izmed bivšib socialno-demokratskih voditeljev Kari Severing je sklenil spravo s hitlerjevim režimom, kar bo ol javil tudi v posebni brošuri pod imenom Moja pot k Hitlerju--, ki bo v kratkem izšla Severing, ki biva v Berlinu, je bil &a to svoje iznreobrnjeeije nagrajen s tem. da so mu zopet nakazali ministrsko pokojnino. Velikonočni prazniki so v Nemčiji potekli brez posebnih dogodkov. Včeraj je režim priredil velik letalski miting, na katerem se je 2000 delavcev vozilo breznlač-no z letali nad Berlinom. Smrt odličnega belgijskega novinarja Pariz. 3 aprila. AA Na velikonočnim potovanju po Sredozemskem morju je nenadno umrl Ferdinand Meurav. ravnatelj lista La Nation Belg"e*\ enega izmed najuglednejših belgijskih listov Vozil *e je s parnikom Pierre le F.ord-. (Pokojni Meurav se je 1. 1928 mudil tudi v Jugoslaviji. Bil i« znan r»riiateH .Tneoclaviie in ie mno-crt- tvo1 o nn- O u Ptuj, 3. aprila, r. Dočim so velikonočni pravniki potekali letos izjemoma d n-ela mirno in ni bilo niti običajnih nesreč pri velikonočnem streljanju, je zadela včeraj proti večeru huda požarua katastrofa delavsko naselbino ob Dravi, 6 km nižje Ptuja, v občini Sv. Marko. Tu so si ie-lavci r. velikim trudom postavili lične hišice in uredili tudi manjša gospodarska poslopja, tako da so bili v sedanji krizi zaščitene vsaj pred najhujšim, to je nrcl popolno brezposelnostjo in stradanjem. Živeli so sicer skromno, vendar pa so pošteno preživljali sebe In svoje rodbine. Baš v to mirno naselbino pa je na velikonočni ponedeljek zvečer udarila nesreča. Po večernih opravkih so prebivaki naselbine, nazvane Markovci, mimo legli spat. Okrog 9. zvečer pa je nenadoma za-donel klic: Ogenj! Ogenj!< Kmalu uatu pa se je oglasil tudi že gasilski rog. Vse je prestrašeno planilo ua cesto. Onen.i j« nastal v seniku posestnika Zemeriča. Kei je baš v tem začel pihati inočan veter. je ogenj bliskovito naglo širil in v nekaj miuutah je bilo v plamenih pol vasi. Ogenj je zajel najprvo stanovanjsko in .-<•-spodarsko poslopje Antona Zemeriča ter se nato kakor ognjena kača širil dalje in zajel stanovanjska in gospodarska poslopja posestnikov Josipa Kostanjevca, Janeza Lubeja, Martina Forstneriča. Franca Maj-cenoviča, Marije Obranove in Antona Kr. kovca. Prebivalci teh hiš so komaj rc>ili golo življenje, vse drugo pa je poštah' žrtev plamenov. Poleg domačih gasilcev s. naglo prihiteli na pomoč še gasilci iz Ptuja pod vodstvom podnačelnika Breznika, dalje gasilci iz Zaboveev, Spuhle, Dorna-ve, Stojncev in Bukovcev. Iz štirih motor- nih In štirih ročnih brizgala »•> naperili močne curke vod« na «•:•><. s. * p* niso mogli ničesar več rešiti. Vet trud so morali osredotočiti na t«>. da * prepn čili nadaljnje širjenje p<>žara Po k'ecui nem prizadevanju se jim j«* ; » tudi pen čilo. l*Ti7-adeti posestniki v eni uri |*o*tali T>oi>omi berači, zijorplo j mi |e i>r. \ p<> bistvo, obleka, fivcC, kmut. no še Kmeli. Kosili ao samio on i maki i>W • ke, ki eo ie imeli na aebi FVw*h4h.K!i fcftt* ricu je 7^ortH<» rudi o0<>O dinnrjri«i radnni nrihra-nek. t» katerim ie nameraval »edai na s-nama : popraviH hišo. Zgorelo ie tudi s krar. 14 svinj in mno-jo popustnme. Bkoda aaaii okrocr pol milijona, ziva'"ovjvni ria ^ b>* 1 i VB* skitpai le za nekaj t'no<\ Pri r»ševnn:ii je dobil n**«irtn k Ja^^. L ]b«v hude opekline in so na morali k ;A skim r«*ševalnirn a vton i obi boo i ;>r«*;K*l.ia( i \ bomioo. Tudi ntcii'-vn ie?ia \fi d<»bua UŠ* ie of>oklLn<\ varvdar pa <> totala doiua. I'r VO pomoč so ji nudiri rLani rešenaIneaja društva iz T*tuj* pod vodtrtvom n. Pibtevia. Vse kaže. da ie bil cmen! i>odtaknk*i- 2* večkrat ie začelo coreti. vendar na «o o'jjeni še vsakokrat pravoč:t,->n»i opazili in posadili. Sum ie padfll na iln;uarko Mari in Strmšck. ki ie bila že večkrat ofumlvana po žisa. Ko so io orožniki prijeli, te «ne»h Ijaie« zatrjevala, da ni nt? krivi in da ii ne bodo mouli nir doka*zawyork 3405.50—3433.7K. Pari* 142.23 — 143.09 Trst 294.63 _ 297.03 (premiia 28.5 od*»t.). Avetrij*»ki 5ilin razvoju >brti v Ljubljani, o ?iban?J obrti od 1. 1910 do 1933. tur ponazoril Ševilke \ številnih diagramih. Ta elaborat je lako zanimiv zlasti za sedanje izradne gospodarske raomiere, da na je treba v elavnerti prikazati javnosti. Najznačilnejše i", da število obratov ne narašča sporedno s Številom prebivalstva. Od 1. 101" do lani ; • naraslo število obratov za 124.4 ■/•« dočim »e naraslo prebival- stvo samo za 3o L. 1020 j.- namreč imela Ljubljana 16.630 prebivalcev. 1(M>."> obrtnib podi H i. lani ie pa bilo 63.350 prebivalcev in 2380 podjeli i. Pri tem i> eevi la treba upošteval, da i" zaslužil obrlnik le-la 1910 mnoL'o ver kol zdaj. ker so bile ee-ne izdelkov višje in ker io imel tudi m no«: o več dela. saj mu ni še Irko konkurirala industrija in ni bilo gospodarskega zastoja. Diagram o naraščanji števila obratov vseli obrti kaže zelo zanimivo kriv »ljo. število obratov je zelo padlo ni d svetovno vojno. L 1918 jih ie bil samo sns. Po prevratu pa kaze krivulja rapiden o rast, zlasti do leta 1988, ko ie bilo že 2037 obratov. l>o leta 1380 še podjetja v nI no naraščajo, vendar ne vež tako strmo, ko (ih ie bilo 2297. I u c-o na začne prevrat, število obrti začne precej nanio nadati do I. 1932, na 2026 obratov, nakar se zop d dvigne za 364 podjetij. Po tem bi lahko sodili, da se bp zopet začela konjunktura, ko bi ne bilo treba upoštevati drugih nič mani važnih irospodarskih čini-teljev. Nedvomno je pa z do važna ugotovitev, da i žarelo število obrtnih podjetij padati 1. 1930. torei baš tedni, ko ie zač-da osrro nastopati kriza, in da se ie število obratov dvignilo v enem samem letu na 364. Največ tožb slišimo o propadanju oblačilnih obrti, zlasti čevljarstva. Pos-ben diagram o gibani i števila oblačilnih obrti nam kaže, da je bilo 1. 1910 v Ljubljani 145 čevljarskih mojstrov, do I. 1014 ie število naraslo na 163, nakar ie med voino do lota 101S padlo na 86. To vrtini ie začelo § svilo čevljarski h obra-tovnln'C 7apočasi dviga t »r je to razmerie zelo ugodno, saj ie odpadlo lani 137 prebivalcev na eno obratovalnico, toda pitno ^o padi"* cene ob.itvi in samo ena prodajalna * čevlji odvzame zaslužek ne§i tim mojstrom. Vidimo pa. da število čevljarskih podjetij ni naraščalo preveč v primeri s porastom števila prebivalstva in da je vzrok kriz* čevljarstva druiie — v konkurenci industrije. Krivulja gibanja krojaške in krznarske stroke kaže podobno sliko kot pri čevljarstvu, vendar se j j ta ob: 1 razmahnila mnogo močnejš« od 1 1918 do 1930. Silno se pozna tu vpliv vojne, kot tudi pri čevljarstvu. CM 104 obratov l. 1914 jih* ie <*dalo 1. 1918 samo 64. L. 1910 je odpadlo 520 prebivalcev na *n*sa mojstra, 1. 1924 pa samo 341 prebivalcev, kar dokazivje, da je število obratov naraščalo prenaulo. 1. 1930 ie pa odpadlo samo Še '-48 prebivalcev na *no krojaško iK)dj 'je. tki L 1930 število obratov pada mnogo boli naglo do 1 1932 kot ie naraščalo dotiki, saj je počilo v dveh letih na višino I. 1926. Zato ie odpadlo lani 428 prebivalcev na eno obratovalnico, vendar se položaj krojaške obrti ni zboljšal. ker jo je začela t.idi tiščati k tlom industrija. Pred vojno ie odpadlo 5652 prebivalcev na eno obratovalnico, zato je še vedno preveč »bratov, a tudi tu ie treba pripisovati zastoj splošnemu gospodarskemu nazadovanju. Pad 'c števila obratov zadnja leta kaž\ da je to vpliv splošne gospodarske krize in n*5. da štavilo obraiot pada ravno zato. ker jih ie v vsakem primeru preveč. Na evo J način j? tudi zanimiva statistika Lrlede modistovske obrti. L. 1910 ie bilo v Ljubljani 19 modistk. na eno je odpadlo 2454 prebival., dočim iih ie odpadlo L 1924 samo 1774 lani pa 12(37. Torej t;:di š! nilo teh obratov narašča prehitro. Posebno sliko nudi kriv.ilja gibanja št *-vila pletilc»v. L. 1910 so bili v LJubljani samo 4. lota 1929 jih io pa bilo že 54, to ie najvišie Število Lani ie bilo 41 obratov. L. 1910 je odpadlo 11.657 prebivalcev na eno podietj?, 1. 1924 samo 1520 — kar je osiro-mm padec — 1. 1929 1022 prebivalcev (na in iz. j" število v novouii dobi), dočim se ie lani razmerje zbolišalo ter je odpadlo 1">44 prebivalcev na obrat. Ta sliroka s? je razvijala v prevelikih skokih, zato so se pač moral* pokazati slabe posledice zadnja leta. Izmed prehrani-valnih obrti so naibali prizadeti mesarji. L. 1910 '? bilo v Ljubljani 42 mesarjev (1110 orebivalcev na cne<_ra moistra). 1. 1924 7^ (682 prebivalcev) in lani i 1 odpadlo že komai 45U preb-valcev na en-ga mojstra. — Tudi število pekovskih obratov se ie pomnožilo na škodo pekov. Med vouio Je z;ilnmal »čno. kaiti. kdo je tedai i del kruh. ie vprašanje). 1. 1924 samo 1717 prebivalcev, lani pa komai 1544 prebivalcev. Pred voino i1 bilo 9 pekov, zdai iih ie pa 41. — slaščičarski obrati naraščajo skorai še naiboli sorazmerno s- prirastkom prebivalstva — V neprestanem porastu i'1 število LTostilnskih lokalov. Pred voino ie bilo iznod 1 bi lokalov, lani iki 223. L. 1910 je odpadlo 364 prebivalcev na obrat, lani pa samo 284. V kovinski stroki ie položaj sledeč: Mehanikov ie bilo 1. 1910 samo 12. m3d voino 6, lani 41; kleparjev 1. 1910 18. lani 37; ključavničarjev je bilo pred vojno 30. lani 37; kovačev pred \ojno o. lani 17. Izredno i"4 naraščalo število podjetij gradbene obrti. Pred voino ie odpadlo 9326 prebivalcev na stavbnika, 1. 1921 3326, lani 1319. A pomnožilo se je Še število zidarskih podietii. vendar ne tako kot stavbniških. L. 1910 |e odpadlo 3885 prebivalcev za zidarskega mojstra, 1. 1924 354s. lani 277:4. Kamnoseki so pa bili 1. 1910 samo trije in tud« zdai jih ni v.r. kar je pač edinstven primer. P>rivcev ie imela Ljubljana pred voino 28. zdai M ter j j odpadlo 1. 1910 1665 prebivalcev na frizerja, zdai pa samo 782,, — Na slikarska in pleskarska podietia i-" odpadi , po 1554 prebivalcev 1. 1910. lani samo 768. splošna slika nam kaže. da bi morala Ljubljana Šteti 100.000 orebivalcev, da bi odpadlo na obrtnike toliko dela kot pred voino (č? ne ipostevanio vpliva krize), a razen tega imaio zdai mani dela tudi zaradi splošnega gospodarskega zastoja. Konkurenca med podjetji je izredno ostra, zlasti š?, ker gravitirajo predmestja k mestu ter okoliški obrtniki poostrujejo konkurenčni boj. Poljska kri in druge imenitnosti Parsifal. Ples v Savovu. — Poliska kri. Ljubljana, 3. aprila. Wagneriev veličastni opami misterij *l*arr*ifak ie pri r« privi skoro napolnil gledališče ter napravil s svojo odlično predstavo zopo? mogočen vlJsk. Ogromni aparat nod drrigentstvom in režijo g. ravnatelja Poliča je deloval v skupnosti iti posam vno-s'ib brez pogreška in vsi solisti so bili glasovno in igralski na višku. Silno naporne partija nalaga?b solistom 'glasovno in fizično prav izrednih energij in vztrajnosti. Pasi smo o tem že onotovano poročali, zaslužijo vsi brez izjeme vnovič polnega priznanja. Kundrv i » partija, ki po svojem glasovnem obsegu in še nose-bej po svoji nemirnosti, neprestanem izoremin janju pozicij, oadaniu in ležanju1 stavlja na pevko nenavadno težke zahteve, da morajo šibko osebnost do kraja izčrpati. Tem večje priznanje ere torei gosp V; Thierrv-Kavčnikovi. ki oartiio izvrstno v vsakem pogledu obvladuje in se Lahko z njo pokaže na vsakem svetskem odri. Celovito krasni Gurnemanc g. KeteOa ie kreaciia t1 a i popolnejšega formata, vzgled-na in uprav idealna v dikciji in absolutni razumljivosti, bogata v inteligentni mimiki in igri ter razkošno lepa v mojstrskem fpe- vu. Dunajski in monakovski dvorni pevec Betetto ie ua i večja dika naše oper\ z Gur-nesiiancem pa ostane večno zapisan v zgodovini slovenske operne umetnosti. Amfortas g. Primožiča je prvovrstna iirtvaritev. psihološki in patološki najgloblje preštudirana. mogočno pretresljiva in oevski odlična. Klingsor g. Marijana Rusa Dii morda največja, najučinkovitejša vloga mladega umetniko izrednih glasovnih in ->evskih kvalitet. Njegova vokalizaeiia ie iprav vzorna. 0 zelo simpatičnem Parsifalu gosta g. II-Dbpferja. ki je — rodom Nemec — prisoel z Gradca naši operi na pomoč, sem že po--nčal. Zvonki niecov tenor velike obsežnosti, prav izdatne «redine bi zelo zadovoljive višine, jasnega izgovora in lepe igr?: travi waetierljai]5ki pevec velikega okusa Glasu, ki ni niti velik, nikoli ne posiliu-ie: tu je bilo slišati slaro pevsko kulturo, ki io pri nas najlepše uveljavlja Betetto. N' splošnem pa moram reci: poeitieneši v 111. dej. in pristneje nevedne-ž glup: ie naš g. Marčec . . . Včeraj popoldne so vprizorili zopet Abrahamovo opereto rPles v Savoyu^. in naval občinstva je bil zopet tako velik, da so morali ljudi od blagajne — odganiati. 2e v nedeljo dopoldne eo se vršile v opernem ve-stibnlu pravcate borbe za vstopnico. Morali bi poskrbeti za dve blagajni. Nastopil ie zopet g. (JoMič. ki ie z go. (»jjunejenai-. Smer kol jevn in Pef-koin žel kajpak prave triumfe silno razigrane publike. Zvečer pa ij bilo gledališče ponovno natlačeno polno. V njem je vladala ne le tropska vročina, nego tudi uprav razbrzdana navdušenost za novi operetni šlager — N-dbalovo ljubeznivo, vseskoz č^no in prijazno melodično, d majsko poljsko, val-corsko mazurčno ^Poljsko krk. Priznati treba, da sta g. P G o 1 o v i n kot režiser in ravnatelj £. M. Polič kot dirigent postavila temeljito prenovljeno in imenitno poživljeno opereto z zelo skrbno pripravljeno tn prav lepo uprizorjeno predstavo Vedbalovo delo ie udarilo kakor izvrstna noviteta in se bo držalo na splošno zadovoljstvo. Uvodna mazurka, ki se ponavlja kot finale I. dej., je takoj zajela gledalce z močnim baletnim nastopom, med kateri stopajo živahno tudi solisti z g Gostičem in go Moharjevo Oba velika valčka sta očarjala. vsi trije finali, začetek 1 IT dej., več plesnih točk in ljubeznivih pesmi, še posebej kvartopirska scena in imenitni Za-rembov spev o c'plomatih vse je vžigalo in izzivalo hrupne aplavze. G Draij. Zupan dasi z izpahnjeno levico v obvezi, je bil pevski in igralski vrlo dober, vseskoz okusen in res zabaven Nizine je podajal, da je kar imponiral Dokazal ie. da je vzgledno discipliniran član. ki se zna žrtvovati vzlic bolečinam za svr>> zi-<-od: dokaza' pa tudi. da zna biti humoren in dovtipen z eleganco in okusom. G. Jos. Gostič kot Boleslav je bil imeniten pevec, šarmanten igralec in vztrajen plesalec skoraj do onemoglosti. Gre mu pač prav posebno priznanje; dvakrat je nastopil v polovici dneva in bil vendar pevski in igralski svež in odličen! Čast mu! G. Peče k kot Popiel je marka 1. reda in vsi ga poznamo in radi imamo. Kar nič ne pretirava, in to mu štejemo v posebno pohvalo, žel je ogromno priznanja, ovacii. cvetja in prejel celo živo velikončno jaš-njece! Elegantna Helena in originalno resolut-na Marina gospe Po liče ve. plesalka Vanda ge. Španove in komična majka Jadviea ge. Kogejeve so izborne zastopnice šarmantnega poljskega ženstva: obsute so bile s šopki in priznanjem po za-služenju. Tudi tercet kvartopircev, gg. Magolič, A. Drmota in M. Simončič se je držal prav dobro. Zbor in balet sta bila živahna in prozna, tako da je z orkestrom in zunanjo opremo vred vsa predstava ostavila najboljši vtisk ter žela še po zaključku nenehno ploskanje in klicanje solistov pred rampo. Takp je tudi opereta za pomladno dobo postavila še eno delo, ki bo vleklo in prijetno zabavalo. Fr. G. Prazniki so bili precej Ljubljana. D aprila.. Velikonočni prazniki so za nami. Proti pričakovanju so bili pa precej burni in današnja kronika je bogata na raznih manjših pretepih in pobojih, zabeležen je bil tudi en samomor, a policija je prijela več nevarnih vlomilcev in tatov. NA VELIKONOČNI PONEDELJEK SE JE OBHS1L Ko sta stopila včeraj okrog 14.30 delavca Pavel Kovač in Alojzij Tavčar v neko nedograjeno vilo v Tobačni ulici, sta našla tam obešenega neznanega moškega in o tem obvestila policijo. Policijska komisija je ugotovila, da gre za 331etnega mesarskega pomočnika Josipa Hajnška, ki je bil nazadnje uslužben kot točaj. Nesrečnež se Je obesil na žico, potem, ko se je najprej pretrgala vrvica, na katero se je bil prvič obesil. Pri Ha.jnšku so našli pismo, naslovljeno na sestro Frančiško. Mož je bil zadnje čase precej potrt in mračen, menda mu je šla na živce bratova smrt. Brat mu je namreč umrl pred štirimi meseci. Včeraj zjutraj je bil v družbi nekega natakarja in je čez mero popival. Naenkrat je postal sentimentalen in dejal je, da si bo končal življenje. Seveda tega ni nihče vzel resno Potem Je šel Hajnšek k sestri in ji vrnil 20 Din rekoč: Zdaj pa grem... In res jc odšel naravnost v smrt. Pokojni je bil sicer oženjen in oče enega otroka, živel je pa ločeno od svoje žene. Policija je obvestila njegove svojce, ki žive v Rogaški Slatini, kjer prebiva tudi žena. RAZBURLJIV NOCN1 SPOPAD V noči od nedelje na ponedeljek so prenočevali v neki šupi v Dravljah delavec Jakob Novak, delavec Jazbec in 2*^1 etni Jakob Čimžar. Nenadoma so se začeli prepirati, vročekrvni Čimžar je pa bliskoma potegnil samokres in začel kar na slepo streljati. Trikrat jc počilo, k sreči pa ni nikogar zadel. Novak in Jazbec sta sc po prvem strahu opogumila, planila sta nanj m ga preiskala. Sumokresa nista našla, ker ga je bil Čimžar že vrgel proč, pač pa sta našla v njegovih žepih šest vetrihov. Čimžarja sta izročila stražniku, ki ga jc odpeljal na policijo. Tam so spoznali starega, že devetkrat kaznovanega znanca. Čimžar je najbrž kje vlomil ali pa se je pripravljal na vlom. Policija je istočasno prejela tudi dopis orožniške postaje v Trbojem. da je tam 2S. marca orožniška patrulja srečala nekega mlajšega moškega, ki je takoj začel teči ter vrgel na begu proč aktovko iz svinjske kože, v kateri je bil sveženj ključev, ovirala ga je na begu težka, skoraj nova siva suknja, ki jo je tudi vrgel proč. Posrečilo se mu je pobegniti v bližnji gozd. Vse kaže, da je bil to Čimžar. Suknja je bila najbrž ukradena. - VAJINE URE SO ŠTETE! Razburliiv ('.oživljaj je imela na velikonočno soboto popoldn^ hišnica Marija U. v Klorijansiki ulici. Okrog 10. ie namreč prišel k nji brezposelni mehanik France B- in zahteval, naj mu izroči 15.CO0 Din. ki jih i-' zadel na srečko, katero ie izročil nji. Ko mu je Marija d.'jala. da ni dobila nobenega denaria, je Franre potegnil samokres, pomeril na hišnico in zaklical: •Osvetiti se hočem tebi in tvojemu sini. vajine ure so štet?! Prestrašena je začela hišnica klicati na pomoč, nakar se je France ustrašil in pobegnil. Toda žilica mu Še ni dalo miru. Okrog iS. se i*' vrnil in oprezal okrog hiše. Videl ga ie pa hišničin sin, ki je obvestil stražnika. Franceta so prijeli in prignali na policijo, kjer so ga preiskali. Pri njem so našli samokres s petimi naboji, zaplenili so mu pa tudi tri vetrihe, za katere trdi. da iih je napravil sam. ker ni mogel odpreti velikega kovčega, od katerega ie bil izgubil ključe. Zaenkrat ie ostal Franca v zaporu IZ ZAPORA POBEGNIL NA SESTANEK V nedeljo zvečer ie bila v kavarni Vos-pernik na Starem trgu trgovci Josipu Kor-dišu ukradena temno siva suknja, vredna približno V200 Din. obencim pa je neznan lat izmaknil kodi krojaču Tvanu Gorencn črn površnik in dežnik v skupni vrednosti 800 Din. Gor^nčev pla^č in dežnik so kmalu našli v stranišču. Toda t idi s Kordiševo suknjo tat ni imel sreče. Okrog 3. zjutraj je stražnik na Krakovskem nasipu ustavil nekeiga moškega, ki je imel na sebi kar dve suknji. Stražnik ga ie aretiral in prepelial na stražnico. Povedal ie, da se piše Anton K. in da ie pekovski pomočnik brez posla, zatrjeval ie pa, da sooknie ni ukradel on. ampak njegov tovariš Brano P. Tega je policija ob 6. zjutraj aretirala na ni^ovem stanovanju in prignala na policijsko upravo. Okrog 14. so pa opazili, da ie Bruno kar na lepem izginil iz zapora, Navibanec ie skozi majhno linico odstranil kljjčavnico in jo ubral na cesto. V veliko preseneč -uiie policije se ie pa okrog 8. zopet pojavil v policijskem zaiporu. Davi je bil zaslišan in je na vprašanje, zakaj ie pobegnil iz zapora, policijskemu uradniku pojasnil tako-le: *.Zunai ie sijalo pomladansko solnce, želodec mi ie krulil in ob 14. s^m imel dogovorjen sestanek z dekletom, katerega nisem smel zamuditi. l'a nisem mogel zdržati in sem io popihal na sestanek!« Zanikal je tudi tatvino suknje, katero ie njegov tovariš K. priznal. Kljub temj je ostal Bruno v zaporu, ker je osumljen tatvine dveh odej za avtomobil, ki so iu našli pri niem na domu. TRUPLO SINTLERJEVE POTEGNJENO 12 LJUBLJANICE. Ko so otroci včeraj okrog 14. ob po*cč ku, ki se izliva pri Fuž«nah v Ljubljanico nabirali vijolice, so nenadoma opazili v vo di utopljenko. O tem so bili obveščeni orož niki v Vevčah, ki so odredili, da so truplo potegnili iz vode in prepeljali v mrtvašnico v D. M. v Po!?a. Ker so domnevali, da je utopjtenka na;brz identična e pogrešano služkinjo Marijo £intleri-vo. ki ie B« marca s Šentipeter^kega mostu skočila v Ljubiiani-co. so obvestili njeno gospodinjo eo. Deja-kovfa v Prisojni ulici. D iakova in čevljarski mojster Perdan, pri katerem ie l^pr-j služila, sta re^ spoznala šintlerievo. Seprav je bilo truplo že močno razpadlo. Davi ie prišel v Vevč" tudi brat i^intl-rjeve, ki j»» potrdil, da ie utopljenka re>i njegova sestra. fcRTVE RABU K I\ PRETEPOV. Na velikonočno nedeljo se prepeljali v bolnico težko poškodovano 271 etno Bnažil-k Vido M., zaposleno na državni železnici, ki £o jo v neki gostilni napadli štirje fantje in io pr^t -i»li Jo nezavesti. Vida pravi, da so io napadli brez povoda. — Na Viču ie bil napaden in pretepen 331 -tn i Josip S., ki je bil poškodovan po telesu in so ga morali tad i prepeljati v bolnico. — Včeraj popoldne jci prišel z z-vajočo rano na čelu in ves krvav po obrazu v bolnico 'J31etni Ivan M., ki so ga v nekem vinotočn napadli trije fantje in ga je eden med pretepom i nožem sunil v obraz. Četrta žrtev ie bil 68letni užitkar Anton Becaj iz Begunj pri Cerknici, ki ga ie lastni i-un pretepel in tako posk'>do-val, da je moral starčetk v bolnico. V soboto zvečer je nastala nada rabuka v llrušici. kjer sta io ©kupila "271e.tn zidar Ivan Hlabanja, ki ga je nekdo z nožem sunil v levo aho. in tesarski pomočnik Leopold Brcekvar, ki je dobil sunek z nožem v trebuh. Oba sta morala v bolnico. Mirim kraljica čokolade Ko jrrrš n«. potovanje, t kmo v p!e«la'.>■"••. •' 1. .-o ia okuinejše slaščice kot MIRIM Čojtotaea. >:>.. >.■' :.k',:'i>t<* to: M LE KITA — :••»* :i o :ha r«ko\fiii. KAV1TA — B e&M *> k.i\ iuiiii ikVMtt. MASLITA — dpzertn.i ooko'atl« brez primeri. GRENKITA — p!'-menita e^riieu i!«ra\ae čok-', de. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. url . Torek, u aprila: zaprto. Sreda, l. aprila: Konec poti. Gostuje - V. Skrbinšes iz Maribora. Red B. četrtek, 5. aprila: zaprto. Petek, tj aprila: Visoška kronika. Red C, Sobota. 7. aprila: Bratje Kararaazovi. Premijera. Izven. Jutri se ponovi v ljubljanski drami za red B Sherriffova drama iz vojnega življenja Konce potu<. Pri tej predstavi gostuje član mariborske drame g. Vladimir Skrbiiišek, in sieer v vlogi poveljnika iufanterijskih ćet Stanhopa. V ostalih vlogah nastopijo gg. Kralj. Lipah, železnik, Jan, Milan Skrbinšea, Potokar, Plut in Sancin. Režija je C. Debevčeva. Premijera dramatiziranega romana »Bratje Karamazovi« bo definitivno v soboto dne 7. t. m- zvečer v ljubljanski drami. Dejanje, ki nam ga slika slavni ruski romanopisec Dostojevski v svojem romanu -Bratje Karamazovic je bilo pogostokrat uprizorjeno v raznih dramatizacijah. Stalno vprizarjajo »Brate Karamazove < predvsem na češkoslovaških odrih. Našo dramatizacijo je priredil na podlagi Via« dimirja Levstikovega prevoda g. Ciril De-bevec. Prikazanih je osem posameznih slik. Veže jih lektor. Opozarjamo tia premi jero v soboto dne 7. t. m. OPERA Začetek ob 20. uri Torek. 3. aprila: zaprto. Sreda, 4. aprila: Knez Igor. Red Sreda, četrtek, Z. aprila: Traviata. Red Četrtek. Petek. 6 aprila: zaprto. Sobota. 7. aprila: Carmen. Red A. ■ Borodinova opera »Knez. Igor« se ponovno poje v letošnji zasedbi v sredo due 4. t. m. za red Sreda. Opero dirigira kapelnik štritof, režija je Primotttčeva, ki noje tudi glavno vlogo kneza »Igorja. Abonente reda Četrtek opozarjamo, da imajo v četrtek dne 5. t. m. za svoj abonma Verdijevo »Traviato« z go. Gjun-gjenac in g. Gostičem v glavnih vlogah. Naša oPera pripravlja češki teden, na katerem se bosta proslavili obletnici slavnih čeških skladateljev Bedriha Smetane in Antonina Dvofaka. Podrobnosti o repertoarju češkega tedna bomo javili. Požar na Murskem polju Hrastje Mota. 1. aprila. Ravno za praznike je nenadoma na povsem nepojasnjen način izbruhnil požar pri posestniku Francu Slani na Murskem vrhu. Mladi gospodar, še ves razburjen, pripoveduje o nesreči: Prav malo je manjkalo, pa bi nas vseh T z enoletnim otročičem vred našlo smrt v plamenih. Le neustrašenim sosedom se imajuo zahvaliti, da smo danes še pri življenju. Kakor pravijo sosedje, je začelo goreti okro? pol 9. zvečer. Mi smo ž-vsi spali. Zbudil sem se, ko je bilo že vse nad aami v plamenih. Bil sem ves zmešan v prvem trenutku in predno smo se v hiši prav zavedli, kaj je, so ognjeni zublji že tako zajeli vezna vrata, da nismo mogli več skozi nje na piano. V tej stiski smo se zatekli v klet, odkoder so nas potem skozi majhno okno usmiljeni sosedje nosamič potegnili na prosto.* Ogenj je izbruhnil najprej v hlevu. Ni mogoče drugače misliti, kot da je bil pod taknjen, saj je že vse naokrog spalo Hlev je zgorel popolnoma in tudi vsa krma, ki je bila nad njim Od hiše je ostalo še zidovje Nekaj živine so utegnili še pravočasno rešiti, dve kravi pa so odgna li iz hleva že povsem omamljeni in so ju morali zunaj potem dolgo polivati z vodo, da sta prišli za silo k sebi Zgoreli so tuli svinjski hlevi z brejo svinjo vred in pa mnojro kokoši Tudi gospodarsko orod- Zakaj se pri pranju jezite ? Res, mnogo muke je, predno je perilo oprano. Toda oilkar ima Vas tr^ovee na zalogi ^PERION« pralni prašek, si delo lahko olajšate. >PERION« je brez klora in Vašemu perilu ne škoduje in ga opere brez truda. je je Dolci] osipnij. sadno Irevje pa j^ v*e osmojeno. Gospodarsko poslopje, kakor ira\v'i stoječa hiša. sta bila krita s slamo. Y bližini nesreče je Be več s slamo kritih hiš. Ker je pihal v to stran močan ^tebi prav gotovo tudi te postale žrtev pla mena. da jih nis(( obvarovali vrli gasilci iz Hrastja Mote in Slatin«- Radem« v, \\ prihiteli z motorko. Vse priznanje tud: neustrašenim in poirtVOValaUn sosedom. Gospodar je zavarovan le za 20.000 Din. KOLEDAR Danes: Torek, :;. aprila, katoiičsui: H+ nedikt, 2ark<>: pravoslavni: 21. marcu. DANAŠNJE PRIREDITVE Kin0 Matica: Csibl (Francišks OsjsJ) Kino Ideal: Dekle z sHC8, Kino Dvor: Kavalirja (Pat in Pm*a vhon). ZKD: Wlika atrakcija iRihard T«nh*> ob 14.15 v kinu Matici. Kino Šiška: Dr. Mabuse. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bohlnsc, Rimska cesta 24; dr. Kmet. Tvrševa testa 41; Leustek, Rei Ijeva cesta 1. 47s5fftod mita Gospod urednik.' Ali sic *c že kdaj umislili v skrivnosti geografije ali zemljepisu'* Te/ko jc \'pra~<< nje, zagoneten jc od<*o\' man durini? Jaz tega dolgo nisem vedel. Pa sem p. i Sel skozi to mestece, <>d \-scga sveta po zabljeno, pa sem iih spoznat. Mandarini so vsi oni. ki se lepo oblačijo. So to povečini brezposelni uradniki \' J(jkohumi. kjer vta data red in mir: tak uradnik je recimo p<> licijski prefekt, ia je najvažnejši V mc^tu. skrbi pa obenem tudi zu prehrano mešču nov jokohumskih. Zelo odličen med man darini je tudi tisti, ki mu pru\'ijo po do mače župan. T a ima nalogo, tako je že od pamtiveka menda, da poravnava vse spore med podložniki. Seveda te mu od sulumon skih razsodb njegovih debeli okrogli tre bušček. Je pa drugače uprava mesta v ro kah samih »plemenitih < mundurinov, saj tO V svrho zmanjšanja proračuna, r znamc nju krize znižali plače vsem uradnikom, začenši pri najvišjih. Kot dobri matematiki — saj so vendar iz Jokohume — so pa to reč obrnili in postaviti na gluvo: čim rce. tem manj. Tako je mandarin — župan i/ gub:' 200 pomaranč od plače. slugi, ki ni mandarin, so pa odtegnili 300 pomaranč. Pametno? Saj smo v Jokohami. Pa tudi zu tujski promet skrbe joko hamski uradniki, sai SO vendar napredni, iujcu, ki gre čez trg, done na uho vse f>o vorice sveta. Hitlerjevi pristaši nemškuta rijo v japonski Jokohumi. se ju/ sem ujel tole na uho »Drči puranen. kost e t 100 Ditv. Tole sem ujet Skozi vegasto oknn ven je prepeval italijanski Caruso »O sole mio« Pa sem se vprašal, ubogi popotnik, ali sem v solnčni Italiji ali sem mar v go-steh pri rjavih srajcah. S a mandarina sem se obrnil, \isukc± in plemenitega, pu sem ga Vprašal, kaj misli in mi je odgovoril v nerazumljivem je ziku, da so pač taki običaji-, da to boli nese. Pa še nekaj sem opazil, gospod ured nik, kar mi da misliti, ali je to blažena dc žela japonska, ali nismo !c v dc/.cli kruni ski. Mandarini, gospod urednik, imajo rdeče nosove. Pomislil sem, odkod ta bar-va, pa sem se zagledal tja v daljavo in opazil bete hišice. Mandarinski dvorci 90 to. Bajni dvorci, s sladkimi Sokovit ki rdeče nosove. }\>i)otnik. ZZ obtožencev pred sodiščem Pr«-d tukajšnjim okrožnim sodiščem se je davi ob 8. pričela razprava proti 22 ob tožencem, ki so zaradi komunizma in širjenja komunistične propagande obtoženi po zakonu o zaščiti države. Obtoženci v doma iz Celja. št. Pavla in Slovenjgra 1 ca. Razpravo vodi predsednik okrožv sodišča v Celju dr. Vidovlč, obtožence \>d zagovarja lb zag' vornikov Proces bo tia jal najmanj dva dni. Dobro ie povedal. — Radoveden sem. kaj boni vide' na tvojem polletnem izpričevalu. — Vse ie odvisno od tega, oče. a ga boš gledal kot optimist ali kot p: sitniši tev 75 -SLOVENSKI NAROD< dne 3. aprila 1934 Stran 3. Napeta in vesela dejanja, lepe popevke, razkošna oprema ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Predstave danes ob 4., 7U in 9]i uri DANES ZABAVNI VELEFTJLM S FRANČISKO GAAL CSHIBJI DNEVNE VESTI — Napredovanje v naši vojski. V čin divizijskega generala je pomaKujen vršilec dolžnosti poveljnika dravske divizijske oblasti generalštabni brigadni general Vladimir Cukavac; v čin intendantskega majorja mornarice kapetan I. stopnje Franc Dernič; v čin intendantskeca poročnika podporočnik Božidar Riril in v čin veterinarskega kapetana I. stopnje kapetan II. stopnje Matko Marolt. — Finančni direktor odpotoval v Beograd. G. finančni ravnatelj dr. Ljudevit Valjavec je danes službeno odpotoval v Beograd. Nadomestuje ga pomočnik finančnega ravnatelja g. Avgust Sedlar« ki sprejema stranke od 10. do 12. ure dnevno. — Zavarovanje delavcev in nameščencev v januarju. Od vseh v januarju zavarovanih delavcev in nameščencev (484.232) je bilo zaposlenih v trgovini 51.CS3 ali 10.67 odst., v tekstilni industriji 88.819 ali 8.02 odst., v lesni industriji 33.00S ali 7.23",;, v industriji živil in pijač 31.825 ali 6.57%. v kovinski in strojni Industriji 20.271 ali 6.04 odst. Največ zavarovanih delavcev je bilo poslov, in sicer 5S.170 ali 12.01 odst.. najmanj pa delavcev in nameščencev v papirni ter industriji usnja in kavčuga. V primeri z januarjem lanskega leta je nazadovalo število zavarovanih delavcev pri gradnjah nad zemljo za 6500 ali 47.7';. pri gradnji železnic, cest in vodnih naprav ca 5554 ali 30.1%. v industriji predelovanja kož in njenih Burogatov za 132S ali 7.3",,. Povečalo se je pa število zavarovanih delavcev v tekstilni industriji za 7314 ali 23.2%. kar gre zlasti na račun ljubljanskega OUZD. Porast kaže tudi oblačilna industrija, in sicer za 1825 ali 8.7%. Število zavarovanih moških je padlo v primeri z lanskim letom za 5201, dočim se je število zavaruvanih delavk povečalo za 7074. — Nemški letoviščarji v Dubrovniku. Včeraj opoldne je prispel v Dubrovnik nemški parnik General Steubel«, ki je pripeljal 350 nemšKih letoviščarjev. — Finančni zakon za leto 1934-35. V t- Službenih Novinah.. §t. 73, z dne 29. marca je objavljen finančni zakon za leto 1034-35. — Izprehod po zoološkem vrtu pri Mo- nakovem prav prijetno kramljajo opisuje v najnovejši številki Fotoamaterja« dr. Božo škerlj ter s svojimi prav nazornimi posnetki priča, kako je mogoče karakteristično fotografirati najrazličnejše živali. Lojze Pengal zaključuje svojo izvrstno razpravo o portretu v fotografiji, ki je gotovo marsikomu odkrila marsikaj koristnega, zlasti ga je pa napeljala k pravilnemu cledanju. Joe Z. List še nadalje razpravlja o nogah filmskih kamer ter nam slika razmere v Hollywoodskih filmskih študijih, kj*m- je ta nas rojak med najod-jšimi vedčaki. Za amatersko prakso tej številki Fotoamaterja več po-:iih migljajev, a tudi rubrike > Naša svetovalnica«, -Drobna kronika , »Novosti s fototrga« in - Nove knjige* prina-dosti koristnih zanimivosti, najbolj s« M smo pa v tej številki spet krasnih c. ki nas seznanjajo z našimi najboljšimi fotografskimi umetniki. Mr. ph. Ho-čevar Mirko je prav ljub ko posnel tro-bentice kot prve znanilke pomladi, a vso ^»•hino porajajoče se pomladi, ko se ji • rasi umika sneg s poljan, je podal naš veliki mojster Maks (Jliha s svojo odlično Fotografijo Ob kozolcu-. Tudi Karel Pečenko se /e s svojo svetlobno študijo Na poti i cerkev« postavil v prve vrste, dobra je • ;i tuđi fot'Crafija V cestnem blatu znanega organizatorja fotoamaterjev Otoka rja Hrazdire iz »Ivanca. Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« Krenčice urejeno prebavo. Specijalni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staropreizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem ožini. »Fran/ Josefova« grenčiea se dobi v vseli lekarnah, dro^erijah in špecerijskih trgovinah. Laverra. Da oriobčuje-mo ta dooi«> precei ka*soo. h? vzrok v tem, ker r>e ie mislila narodna igra >Domen v nedeljo dne 25. marca ponoviti, ]xi Bč zaradi raznih zaprek ni mccrla. Zalo poročamo šele danes o prireditvi, ki «*e ie vršila 1R. marci. V splosneni so vsi igralci p»voie vloc^ prav dobro podali, vendar moramo 5e posebej poli voliti ffrašfaka Sovo (br. Ogorelec Vil i*). Domna (br. M ožina). Urna (br. Vodenik), Anko i*. Olga). Meto (s. Možiuova). Prav dobra *>!.i bila ludi oče Jurca (br. Antonič) in Spelkin .ložek (br. Kamnikov). Da ie Hira tako dobro uspeha, je BWda v prvi vrsti zasluga bratov režfeeriev Simčiča Marjana in Okorel ca Virusa. Tudi i>-vci in tambu-• »i bo s ■ dobro odrezali. Da so narodne ijjre s petjem pri IfudetVJ najbolj priljubljene, j - pokazal izredno dobfr obii*k. kakr-šn •_::>. Ee dokro ni bilo. Obisku primaren je b:\ ludi gmoten u#speh. Kaša mlada četa tu-;:bi sredstev za nabavo telovadnega orodia. N ' iavno smo dobili od tvrdke Ora-zaem po prav usjodnih poeojih novo veliko bradlio. s katero smo prav zadovoljni, kakor smo bili tudi lansko h.to z novim dro-:om. V soboto dnn 7. t. m. bo nočrtovaJa -: Četa z igro »Pomen - pri bratskem sO-skem društvu nri P. M. v Polju. Vabljeni domačini, okoličani in Ljubljančani. — Vreme. Vremenska napoved pravi, ia bo večinoma jasno vreme. Včeraj je deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura je znašala \ Splitu 19, v Ljubljani 10.6, v Zagrebu in Sarajevu 10, v Skoplju 0. v Mariboru 8.6, v Beogradu S Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.8, temperatura je znašala 1. — Frankiranje pisem v inozemstvo. Prometno ministrstvo opozarja, da se morajo frankirati do 20 gramov težka v inozemstvo namenjena pisma s 3.50 Din. nad 2u gramov težka pa ostane za vsakih 20 gramov ali del te teže 1.50 Din. Odprte iopisnice se frankirajo z 1.75. V Italijo namenjena pisma se frankirajo s 3 Din za prvih 20 gramov, za vsakih nadaljnjih 20 tramov ali del te teže pa kakor doslej i.50 Din Dopisnice za Italijo se frankirajo z 1.50. Te pristojbine veljajo že od 1. ja- nuarja, vendar še mnogi frankirajo pisma In dopisnice po starem. S tem se škoduje v prvi vrsti državni blagajni, pa tudi strankam samim, ker morajo plačati dvojno pristojbino, ali pa vrniti pismo, kar se pogosto pripeti. — Nov grob. Na velikonočno nedeljo je po dolgem težkem trpljenju umrla v Ljubljani ga. K a d u n c Marija roj. Meh-le, vzorna mati. ki je vse svoje življenje žrtvovala vzgoji svojih otrok. Plemeniti ženi trajen spomin! — Teika nesreča športnikov. Blizu Krami jevca na cesti iz Beograda v Kraljevo ee i" pripetila na velikonočno nedeljo zvečer težka nviomob'liska nesreča. NogonjJtuo društvo SK Borac Kiaguj vca je imelo dogovorjeno tekmo z SK Onlencem iz Topole Moštvo se ie odpeljalo z avtobusom pro*i Topoli. V avtobusu je bilo '28 potnikov. Srečno so prispeli v Topolo, po tekmi so se pa vračali in na povratku jih ie doletela nesreča. Naenkrat se Je avtobus močno nagnil in tako ie vozil okrog tiO m, potem ©e ie pa prevrnil v jarek ter pokopal pod «r"boi vt-..« potnike. Predsednik SK Borca Franjo Zabadljija je obkžal pod avtobusom mrtev. 4 potniki so bili težko. 5 pa lažje ranjenih. — Samomor. V Zagrebu se je obesila včeraj popoldne 201etna Magda Tkalčič. Bila je živčno bolna in večkrat je pravila, da si bo končala življenje. Včeraj je dobila hud živčni napad in ker je bila sama, je lahko svoj sklep izvršila. — Prihranjen čas — veliko zaleže! če si prihranimo vsak teden količkaj nepotrebnega dela , si pridobimo v enem letu, da skoraj ne opazimo, nekaj časa za oddih, ki se vsaki gospodinji prileze. Lahko pričnemo kar pri hišnem delu, zlasti pri veliki žehti: kdor se spravi dandanes še z mencačem in krtačo k čebru, čas samo zapravlja. Zakaj danes ta dan si gospodinja pranje res lahko olajša, ni ji treba več imeti takšnepa strahu pred veliko žehto! Samo malo bi bilo treba premisliti, koliko časa si pridobi v enem letu, če pere z Radionom. Iz Ltanlfane —lj Ljubljanske naročnike pro*H uprava, naj poravnajo zaostalo naročnino do 5. aprila, da jim ne bo list ustavljen. — li Regulacija Gradaške ulice in Einon-ake c^te. Ze lani so začeli urejevati okolico trnovskega mostu, kar ie v zvezi z reuu-la.iio GradaŠčice in gradnjo novega mostu. S';iri leseni most ie ležal nižje, v višim prejšnjem cestišča, ter ie zato padala cesta v Pobrilovi ulici in Emouski cesti oroti mostu. Novi most so pa zbetonirali toliko višje, da Emonska cesta ne bo več tako padala proti Gradaščiri. Jeseni so začeli na- zila, ki so registrirana na področju uprave Policije in areskega načelstva v Ljubljani. —Ij Sokolska župa Ljubljana poziva članstvo ljubljanskih in okoliških sokolskih društev, da se v čim večjem številu udeleži koncerta praškega pevskega abora »Smetana«, ki bo v Četrtek 5. t. m. ob 20. v u n ionski dvorani. Zdravo! —IJ Restavracija »Emona« prireja s sodelovanjem Plesnosportnega kluba vsak torek družabne plesne večere pod različnimi devizami. Aranžira iz prijaznosti mojster Jenko. V torek 3. t. m. bo Rebusni večer z zanimivim rebusnim plesom in loterijo. Igral bo Sonny jazz. —Ij Eden najboljših čeških moških zborov, praški zbor Smetana, koncertira kakor že omenjeno v Ljubljani v četrtek, dne 5. t. m. ob 20. uri v unionski dvorani. Moški zbor šteje nad 50 pevcev in je pod umetniškim vodstvom dirigenta profesorja Františka Spilke. V svoji domovini uživa najboljši sloves, znan pa je po celi Evropi s številnih svojih koncertnih turnej tekom svojega 2>letncga umetniškega uriej-stvovanja. Četrtkov koncert nam bo nudil velik umetniški užitek, zato priporočamo poset vsakomur. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. NE ZAMUDITE priložnosti in naročite takoj našo revijo, ki je za Veliko noč izšla v zelo povečanem obsegu „NAŠA POTA" Celoletno Din 60.—. Ljubljana. Poštni predal št. 114 —Ij Premijera v šentjakobskem gledališču. V soboto 7. aprila vprizori šentjakobsko gledališče izvrstno Lichtenbergovo veseloigro v treh dejanjih »Dama na slabem glasu . Naslovno vlogo igra gospa Ervina Wrische r-Petro včiceva. Igra je izvrstno naštudirana. V nedeljo se veseloigra ponovi. Opozarjamo cenjeno občinstvo že sedaj na obe predstavi. —Ij O bodočnosti socijalnega vprašanja bo predaval g. dr. Josip B i r s a jutri ob 20. v predavalnici na realki (Vegova ulica). Vstop prost. Iskreno vabi društvo »Tabor«. —Ij Zadruga »Dom učiteljic« bo imela II. redni občni zbor v četrtek 5. aprila t. 1. ob pol 10. na grabenski šoli v Ljubljani, Cojzova cesta 5. Iz Maribora — Plemenito delo šolske kuhinje v Kr cekini. Kakor povsod, je tudi v Krčevini mnogo revnih otrok, ki moraio lačni v Solo in še boli lačni domov, kier iim pa tuKii uboga mati ne more nuditi tečnega kosiia. Vse to so uvideli tamkajšnji merodarni činitelji kakor obrinski odbor Rdečeca križa Krčevina — Košaki, krajevni šolski odbor v Krčevini, občinski odbor Košaki in drugi zasebni dobrotniki ter osnovali šolsko kuhinjo v Krčevini. Ta ie poslovala v najhujšem času od 15. januarja do 28. marca. V vsakem odmori ie obdarovala šolska kuhinja 70 naipotrebneiših učencev in učenk z iuho ali mlekom. V Času poslovanja ie ■» uhmia razdelila 4060 porcii. To človekoljubno delo je tr^ba pozdraviti in še temeljiteje nadaljevati! Katarina sipavati cestišče v Gradaški ulici in na Emonski cesti, zdaj aiimniora. Vesele se ljudje velike noči ali dvema so bili prazniki nezaželeni, zato sta hotela v smrt. V petek popoldne se ie naveličal bednega živ-Penia 591 ^tni Matiia Pregl. slamijoč v Nasipni ulici. Iz noznanega vzroka si je z britvijo prereza! kožo na rokah in vratu, vendar pa ni poškodoval žil. Krvavečega kandidata smrti so prepeljali v bolnico. — Na veliko soboto si ie oa hotel konča t i živi jenij 31 let ni trgovski pomočnik Franjo Kohn vr. Morske Sobote. Pnpelial t*e ie v Maribor in se nastanil v hotelu >Meran . V obupu si je mladi Franjo prereza! žile na za-pestju. Pričel ie močno krvaveti In izgubil zavest. V zadniem tren itku je oribrzel rešilni avtomobil in ga prepeljal v bolnico, kjer so samomorilcu rešili življenje. _ Nesreča. V soboto popoldne si ie pri padcu zlomil desno nogo 2S!e4ni Franc Borovu ik. Ponesrečenca so reševalci prepeljali v bolnico. SOKOL Ali potrebuj — Sokolsko društvo fciri priredi v soboto 7. aprila ob 20. v veliki dvorani Sokol skega doma na Taboru telovadno sk&demi-k) z izbranim sporedom, na kar že danes opozarjamo sokolstvo Ljubliaue in okolice, da se akademije udeleži v cim večjem številu. Zdravo! te pomoči? Pokličite mene! Najrajši pridem na veliko pospravilo, zakaj takrat lahko najbolje pokažem,kaj vse zrno-rem. Les in kovino, železo ... emajl, aluminij in kamen — vse to očistim lepo,kar se do, ne da bi kaj trpelo pri tem! Zakaj glejte - jaz ne odpras-kam nesnage. Jaz jo najprej razkrojim . . . šele potem jo odpravim! To pa zmore samo v j v -3s CISTILKA VIM CISTI VSE ! Zgledna prvoaprilska velika noč Veliko noč smo praznovali prav za prav šete včeraj in še danes smo v formi Ljubljana, aprila. \ kar smo si obetali od praznikov, se je izpolnilo. Meščani so praznovali kot znajo le sami; prazniki so bili veliki, praznovanje pa velikopotezno in nikar ne verjemite današnjim časopisnim poročilom, da smo praznovali skromno ter mirno! V soboto je bilo mesto vznemirjeno, nervoznost se je stopnjevala do eksplozivne napetosti — vsi smo čutili, da smo pred velikim dogodkom. Kronisti pozabijo zabeležiti baš to, kar je najvažnejše, kako se počutijo meščani ob pomembnih dneh: važno je vendar, kako pre/ive velike o.lo-godke«, ne le, kaj dožive. Kljub vsem neznanskim skrbem in tolikim domačno opravkom, meščani v soboto zvoioi niso več vzdržali doma. Vse je bil , na ulicah. Nekatere trgovine so bile zaprte /e vse popoldne, zopet dru^e bi pa morale biti odprte še vso noč, da bi trgovci ustregli vsem ljudem, ki so se s takšno izrcdr.n vnemo navalili na trgovine ko je že pozvanjalo k procesijam. Večina mesianov je nu že slovesno razpoložena čakala v špalirjih procesije. Meščani v špalirjih so vselej v posebni formi. In ko se ie p/bližala procesija žensk z ogromnimi >v2"aim kakršne izdelujejo le v Ljubljani, je nekemu meščanu takorekoč zareklo; vzkPkni! te v špalirju: »Živio!« Tradicija je. da meščani p aznujejo veliko noč na izletih. Zato so mnogi odrinili iz mesta že v soboto. Ce .li jih opazoval, se te je moralo polastiti velikonočno razpoloženje. Po Miklošičevi eesti sta korakala on in ona v enakih nmf trmah, oba v hlačah, za njima je pi peljala služkinj* dva ogromna nahrbtnika Podobnih idiličnih sličic je bilo dovolj nj vsakem koraku poznalo se je, da sr» m? spravili prazniki povsem iz tira. Za nekim turistom Jo je mahalo po Sv Petri czt\) celo krdelo psov. Toda ni šel na lov. o"do/c.i je b:l !c z imenitnimi dobrotami. V nedeljo so V.i meščani še posebno zbegani, ker jih je pozdravil na \>e zgodaj prvoaprilski dež. Toda nahrbtniki so bili nabasani — kar je bilo odločilno — in treba je bilo odriniti z odprtimi dežniki praznovat alelujo v okolico ali bolj odda- »ZVOCN1 KINO IDEAL.« Danes ob 4., 7. in 9 U velefilm po romanu sPick Up« od Vina Delmar DEKLE Z ULICE v naslovni vlogi nepozabna Madamc Butterflv S1LVIA SIDNEV Iz Celja -—c Pred ukinitvijo avtobusne proge Vitanje—Celje? Vitanjska občina vzdr/uje že več let dvakrat dnevno avtobusni promet na progi Vitanje—'Celje. Ker pa je postalo to podjetje zlasti v zadnjem času pasivno, se je pričela vitanjska občina baviti z mislijo, da omeji ali pa sploh ustav: obratovanje svojega avtobusa na tej progi, ki je za Celje prav pomemhnu. Z zadevo se Ko bavil občinski svet V Vitanju na pTi-hodnji seji, ki bo kmalu po veliki noči. —c V celjski bolnišnici sta umrla v torek in sredo dvojčka, 3 dni stari Lojze in 4 dni stara Vera Bevčeva, otroka postrež-nice iz Virštanja. —c Mojstrski izpiti pred komisijo v Celju bodo v torek 3. aprila za brivce in v petek o. aprila za čevljarje. —c Alsbergov »Konflikt« na celjskem odru. Ob koncu aprila vprizore celjski igralci v Mestnem gledališču moderno dramo dr. Maksa Alsberga »Konflikt«. .S tem bo drama prvikrat uprizorjena v Jugoslaviji. Igro režira režiser g. Milan Košič in bo tudi igral važno dramsko vlogo. Na to zanimivo predstavo že danes opozarjamo. —c Nočno lekarniško službo ima do vštetega petka. 6. aprila lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem triju. _c Občuten poraz ISSK Maribora v Celju. Na veliko nedeljo popoldne je bila na športnem igrišču pri »Skalni kleti« odigrana prijateljska nogometna tekma med ISSK Mariborom in celjskimi Atletiki, v kateri so Atletiki zmagali v razmerju 4 : 2 (3:0). Mariborčani so pokazali dobro tehniko, a so bili neodločni pred golom, dočim so Atletiki igrali požrtvovalno in učinkovito. Tekmi, ki jo je sodil g. Stoklas precej površno, je prisostvovalo samo okrog 200 gledalcev. ljene kraje. Mnogi so pa vrgli pušice v koruzo, odnosno nahrbtnike na zapeček ter zopet zlezli pod odejo. Tudi tako lahko praznuješ dostojno, zlasti še veliko noč, k: je v pravem pomenu besede le podaljšana noč, raztegnjena tudi na dan. In meščani so spali, da bi jih ne zbudile niti fanfare sodnega dne. Kar nas je praznovalo alelujo na jugu Ljubljane, smo se navduševali ves dan nad lepim vremenom, ko se je nad mestom bočila mavrica. To si pač lahko privošči i« i le mc-čani. da jih blagoslavlja nebo na veliko noe ter da praznujejo pod mavrico in dežniki. Saj veste, da v Ljubljani tako redko dežuje, da je zaradi tega zavozil celo tramvaj v nekakšne finančne težave, .^koda, da so v nedeljo meščani spali in se niso prevažal: s tramvajem! Sicer so pa izpolnili vse dolžnosti. Podpirali so kulturo v gledališču in sami sebe v lokalih. Toda t na stežaj. L'lice so bile na mah pod vodo. Med dežjem ie klestila tudi toča po dežnikih in grmelo je, kot se pač spodobi za aprilsko vreme Ljudje niso hoteli verjet svojim očem. ker vsega te<_ja ni bilo v programu, v vremenskih napovedih. N'a Barju, med Drenovim gričem In Brezovico, so pa bili še srečnejši, ker jim je milo nebo nasulo pošteno porcijo snega, da je bilo dobro uro vse belo. Obžalovat je treba, da so z:i ta sneg zvedeli smučarji šele danes. Nad vse pričakovanje se je ubnesol po nedeljek. Mesto je bilo živahno vos dan. kot da so izletniki izpraznili nahrbtnike £e v nedeljo ter se vrnil v mesto. Najbrž jih je pa prignal nazaj preljubi dež. Včeraj 10 se seveda morale postaviti v pomladnih oblekah. Vendar ni burja streznila nikogar. Praznovali smo v pravem pomenu besede šele včeraj in še danes smo V formi. Marsikdo noče verjeti, da je že konec pesmice in da je danes torek, ko bi moral bit ponedeljek, kar čutimo tako živo. —C Tatvina kolesa. Na veliko nedeljo okrog pol H. zjutraj je neznan storilec ukradel mesarskemu pomočniku Alojzu Ciabru iz Celja do 500 Din vredno, črno pleskano kolo znamke »Puch«, tov. štev. H42.310, ev. štev. 2—11.844—3. —c Železniška legitimacija za zniianv> vožnjo na ime mizarskega vajenca Maksi Držana iz Štor je bila izgubljena na veliko soboto popoldne na Krekovem trgu v Cehu. Iz Trbovelj — Velikonočne praznike je protivek) prebivalstvo naJo doline v znamenju krize. Nikjer ni bilo videti onega prazničnega razpoloženja, kakor prejšnja leta, ko še ni bilo tako obcuint- stiske. K slab mu razpoloženju je pa pripomoglo tudi m-prijazno in večinoma deževno vreme, za to so bili ljudje večinoma doma, rločim l>i bili ob lepem vremenu pohiteli v planin sko okolico tia izlete. V ponedeljek je sicer posijalo solnee, vendar »o ceste in pota od deževja razmočena In blatna, ta!v da na izlete zopet ni bilo mogoče misliti. Tudi poslancu Pavlicu se je ponesps : shod na Kumu, kamor je vabil z lepak okoliško prebivalstvo, kajti okoliške pla nine je v noči od nedelje na ponedeljek pokril sneg. Veliko zanimanje pa so vzbudile zlasti med uaš^ mladino nogometu« tekme med ljubljansko 'Ilirijo in domačima kluboma SK Trbovlje in AMaterjem, ki so se vršilo \ n»'ti*dJo in ponedeljek. — Nesreča pri delu. V petek se jt> pri delu na separaciji ponearečiJ paznik gosp. Krenčič Franc. Pomagal je dvema deln\ eema dvigati iztirjeni voziček na toril" depotnega dvigala. Z eno nogo je stopil na odbijač, dočim sta oba delavca na drugi strani dvigala voziček na tir. Ko je tako pomagal s svojo težo dvigati iztirjeni voziček, je v trenutku, ko sta delavca po dvigu spustila voziček na tračnice, prise! z nogo med odbijače drugega vozička, pri čemer mu je zmečkalo mezinec desne noge. Vzorna restavracija. — Ali si povedala natakarju, da si našla v višnjevem kompotu muho? — Da. in dejal mi je, da mi bi jo bil zamenjal za višnjo, če bi je ne bila vrgria proč. Stran 4. »SLOVENSKI NARODi, dne 3. aprila 1934 «t 7^ Poiimmi du lerrail 33 Zdravnikova tajna h? o m a d Po sklepu civilnega sodišča v Orle-ansu je prišel na Maisonneuve začasni upravitelj. Jeanne, čije intimni stiki s pokojnim lordom niso bili nikomur tajna, je nosila črno obleko in odkrito kazala svojo globoko žalost. Večkrat je tudi plakala in tarnala vsa obupana: — Ko pridejo dediči, naju z očetom poženo in vrniti se bova morala v svoj kraj. Smolar je pa ostai miren. Bistro oko bi bilo moglo celo ugotoviti, da je posta! dobre volje, odkar je bil Maubert obsojen in odpeljan v kazensko kolonijo Cayenne. Posvečal se ie svojemu običajnemu poklicu. Oče in hči sta živela sama z dekio v hišici sredi parka. Jeannina mati ;e opravljala nekoč vsa domača dela in Jeanne je po njeni smrti prevzela gospodinjstvo. Toda prišel je čas. ko jo je 'ordova ljubezen dvignila tako visoko, da je gospodinjstvo odlužila. Oče se n; protivi] ijubav-n-emu razmerju svoje hčerke z lordom in za i-ežka dela je najel deklo. Nihče pa ni opazil, da je bita Jeanne v času umora lorda Helmutlia že tri dni brez dekle. Sele teden dni po lor-doveni nozrebu je dejal smolar svoji hčerki: ■ Najemi vendar koga. da ti bo pomagal pri delu. In uuše! je v la Motte - Beuvrou k ženi ondotnega mesarja, ki je imela posredovalnico za služkinje. Drugi dan. kmalu po solnčnem zahodu, je potrkala na smolarjeva vrata petindvajset ali osemindvajsetletna žena zagorelega obraza, črnih las. čedno oblečena. — Pošilja me mesarjeva žena iz !a Motie-Beu vroua. Baje rabite deklo. — je dejala smolarju. Jeanne jo je premerila z očmi od nog do glave. Bila je dobrodušna, skoraj da malo bebasta. Oče in hči sta se spogledala, potem sta pa izmenjala neka besed v baski.škem narečju, ki ga Sologni nihče ni razumel. — Malo okorna je. — Jeanne nčeru. vendar meva. — je dejala io pa vza- Ker je zdaj pametneje imeti bebasto Jeklu, nego inteligentno. Prav praviš. — je pritrdil oče. In obdržala sta deklo, ki se je takoj lotila dela. Smejala se ie pri vsaki priliki, mirno je prenašala grdo ravnanje, za vsako delo je prijela z velikim veseljem in spretnostjo, čez tri dni sta bila oče in hči že prepričana, da je nova dekla sicer nekoliko bebasta, da bi pa boljše ne mogla dobiti. Smolar in njegova hči sta govorila vedno v baskiškem narečju. Dekla je hodila po hiši in se delala, kakor bi ne slišala nobene njune besede, v resnici je pa budno pazila na vse. kar je počela Jeanne. čim e njen oče izprego-voril. In tako se e v dobrem tednu naučila nekaj izrazov baskiškega narečja. Ta dekla bebastega obraza, ki je vstopila pri smolarju v službo, pa ni bila nihče drugi, nego Srnca, ki ji je bii Hektor s svojim denarjem omogočil, da je postala zopet dekle tudi na zunaj. Pobarvala si je lase črno :n ko ie prišla k smolarju. je pomislila: - Zda: ne vem. kaj govorita, toda čakati mi ne br> treba dolgo ko bom vse razumela. In z vso vnemo se ie začela učiti baskiškega nareč-a. \lil. Srnca je torej vstopila v službo pri Caravalu teden dni po pogrebu lorda Melmutha. In v trenutku, ko nadaljujmo našo povest, 'e minilo od tistega ine že četrt leta Ta čas se je bila Srnca že tako naučila baskiškega narečja, da je skoraj vse razumeja. Kadar sta bila oče in hči sama in trdno prepričana, da ju nihče ne razume, sta zaupno govorila o vsem, kar ju je težilo. Oče je tu pa tam še kazal strah in bojazen, hči ga ie pa vedno pomirila. jVled obravnavo proti iMaubertu se ie Srnca zelo zanimala za Caravela, kadar je čital novine. Na videz je bila vsa zatopljena v svoje delo, v resnici je pa skrbno lovila vsako besedico, izgovorjeno v njeni bližini. Videla je, kako se hči smeje skrbem svojega očeta. Nekega jutra je upravitelj izjavil grajsk i služinčadi. da prispe tistega tistega dne eden izmed najavljenih dedičev lorda Helmutha. Bil je baronic sir John Happer. kadet angleške mornarice. John iiapper je res prispel dopoldne m se nastanil v gradu, kakor da bi bil doma. Zdaj je bila potrebna samo še navzočnost sira VVilliamsa Disburva, da bi lahko odprli oporoko. Le ta je brzo-javil, da se vkrca prihodnji teden na parnik v Ne\v Orleansu. In čez šest tednov je res stopil na angleška tla v Liverpoohu. skoraj istega dne. ko se je sir John Iiapper odpeljal s parnikom iz PIvrnoutha. Toda sir \Villiams je bii miren, prevdaren mož. ki se mu ni nikoli mudilo. Predno se je vkrcal na parnik, ki naj bi ga odpeljal v Calais, ie čutij potrebo ogledati si lunin mrk na Škotskem. In tako se je zgodilo, da je prispel sir John Happer v Maisonneuve tri dni pred njim. John Happei si je ogledal grad, stajo, prilegajoča poslopja, krenil ie v park in prispel do smolarjeve hišice. Lepa Jeanne je stala na pragu Črno oblečena z izrazom skromnosti in spoštovanja. Sir John ;e moral biti takoj informiran o vlogi, ki jo je igrala v gradu, ko je bil lord še živ. kajti dolgo je zrl na njo in nikakor ni mogel zatajiti občudovanja, ki ga je vzbudila v njem izredna lepota mladega dekleta. Zvečer je zopet prišel in malo po-kramljal s Ca-dvalom. Naslednjega dne ga je pot zopet privedla k smolarjevi hišici. Srnca je vse to opazila. Skratka, v dveh dneh je sir John, ki mu je bilo 27 let in čigar srce se je hitro vnelo, obiskal lepo Jeanno sedem-ali osemkrat Po večerji je dejal oče svoji hčeri: — Govoriti moram s teboj. Jeanne :e Drikimala. kakor bi hotela reči: — Priprav'jena sem poslušati vas. Srnca je postavila na mizo skledo juhe m odšla v kuhinjo, toda vrata je pustila za seboj samo priprta. In tedaj ie dejal Cara val s skrivnostnim glasom: — Ali si opazila, da ta Anglež zelo rad hodi k nam? — Da. oče! — Ali misliš, da hodi zavoljo tebe? — Zdi se mi tako. — No tore \ eiavo mi ie šinila imenitna mise. — No? — Kaj ko h se poročila z njim? Jeanne e oočila v smeh. — Ne rečem da bi me ne imel rad za ljubico -ods da b* me vzel za ženo... — Da v umi trenutku: :oda čez trt dni .. — Ka tiočei reči s tem? — Govori' sem z upraviteljem — ■e nadalieva Laraval. — Sir \Villiams ki ga pričakuiemo ie bogat. drug; ie na s;romaŠ2i"« — Dobro - e pritrdiia Jeanne — Ko soozna da je premoženje zanj izgubljeno mu ne bo neprijetna dobiti ga na^ Misliš oče? — Seveda te ni tako težko e odgovori" >rrK>ar Elizabet Bergner Katarina Burno življenje Aleksandra Stavf.sk Žalosten konec sijajnega gledališkega podjetja, ki je vtaknil Stavisky vanj sto in sto milijonov Obveznosti, ki jih je prevzel Stavi-sky v Budimpešti, so bile povsem neobičajne in Madžari so se morali prepričati, da so napravili s tem poznanstvom naravnost nečuven lov. Tako se sestane v hotelu Gellert pri aperitivu gospod Alexander z gospodom Bekef-fijem in zve od njega, da je libretist najnovejše madžarske operete. Gospod Bekeffi se baha, kakšne uspehe je dosegla njegova »Katrica« in kako popularne so melodije, ki jih je za njo skom-poniral njegov rojak Lajtaj. Ali bi ne vedel gospod AIexander pri svojih dobrih zvezah, kako spraviti to stvar v Pariz? Rita Georgova — 1 o je pa zelo enostavno. Najamemo primerno gledališče ... Mislim, da je »Empire« prost... In tu vprizori-mo vašo »Katrico«, da bo Pariz kar strmel. Pridite k meni jutri, da podpiševa pogodbo. In tako se je Alexander Stavvski med dvema likerjema obvezal za veliko podjetje, ki ga ie pozneje veljalo milijV>ne in milijone. Gledališče ^Empire« je bilo takrat res prosto. Njegova palača na avenue Wagram je imela slavno preteklost kot varijetetno gledališče. Med vojno je nastopa! iam Maurice Chevalier. po vojni pa razne druge zvezde. Ob koncu sta bila tam ravnatelja Dufreune in Varna. Oskar Dufreune je bil predsednik Zveze gledaliških ravnateljev, najbolj je pa zazvenelo njegovo ime v dnevnem tisku ko ga je neznanec iz neznanih razlogov na ulici ustrelil. Osiroteli varijete, last kinematografske tvrdke Pathe. je bH predelan. Obsežna dvorana, kjer ie bilo 3000 sedežev, je bila zmanjšana za tretjino v prid udob-=*vn In razkr»si*a ider Do^mHen za ko- ZELO POCENI se ob tečete pn PKESRERJL, Ml HU A N A. 8v. Petra cesta st. 14. 61 Staro železnino litino, vsakovrstne Kovine, rab tjene stroje — kupuje in prodaja Gustinčič, Maribor, Tat tenbachova št. 14. 1396 COUCH ZOFF SPALNE FOTELJE, OTOMANE .VfODROCE in vse tapetniške izdelke nudi solidno in i nizki ceni RUDOLF RADOVAN TAPJETKIK I^IBUAKA, MKTNI TRG IS JE? Največjo izbiro blaga za obleke. ptaMe rtd. ter manufakture sploh, zanesljivo dobre kakcrroarti ta NAJCENEJE Vara priporoča specialna trjrovrna NOVAK - LJUBLJANA KONGRESNI TRG 15 (pri »»MM ©effcvt) Naše reklamne cene: štofi za deske in moške obleke Kamgarni za obleke, različni vsorci Modno za damske plaSče Volneno za obleke Svila različnih vrst od Din > > 98.— > > 68.— > > Mu > > l*.— O M N IZB Svete, aajfinejše norvešitr RIBJE OLJ* iz lekarne UR. G. PICCOUJA V LJUBLJANI — se priporoči* bledim in slabotnim osebam KAVARNA STRITAR vsak večer koncert — > prvovrstne pjevačice«. 17/T Twtf Vaaa obleka bo kakor nova. ako Jo pustite kemično Cisti ti in barvati v tovarni JOS. REICH LJUBLJANA, roijnmki nasip ste v. 4-6 — svettoHkamJea ZBIRKO ANTTJK itd. proda Klemene. Kranj. 1301 TJU80BNO STANOVANJE lepo in soineno, v najstrožjem centru se odda za maj samo boljši stranki. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 1441 SOBO S KUHINJO takoj poceni oddam. — Bučar. Zgornja Siska, st. 241, Pod hribom. 143S KLAVIRISTA prvovrstnega, s stranskim instrumentom : flavta, oboa ali viola, sprejmemo. — Ponudbe poslati na: Dubrovački Kuror-nestar. Nastop takoj 1440 PRVOVRSTNI SEMENSKI FIŽOL »MANDAJLON« dobavlja po najnižji ceni Kmetijska okrajna zadruga Kranj. 1437 POLTOVORNI AVTO Fiat — proda Glas. Studenci pri Mariboru. 1300 SREDNJE VELIK PULT s predali poceni naprodaj. — PobeSka, Cankarjevo nabrežje St. 7, I. nadstr. 1446 POZOR! POHIŠTVO! Zaradi velike zaloge smo ponovno znižali cene pohištvu: šperane orehove spalnice, čreš-njeve spalnice, šperane spalnice Din 2300.-omare > 400.-postelje » 200.-kuhinjske oprave > 800.-kredence » 425.-Vae drugo pohištvo se dobi najceneje pri nas na obroke in hranilne knjižice. Se priporoča MIZARSTVO »SAVA«, Ljubljana, Kolodvorska št. 18, Miklošičeva št. 6. Telefon 2780 made, pri katerih igra glavno vlogo oprema. V tem položaju ie dobi! gledališče Stavisky. Zope, si je ustanovil družbo. Stotisoč frankov kapitala je zadostovalo za ustanovitev ali bolje rečeno za proglas, da se ustanovi »Societe Nou-velle d' Exploitation Theatrale«. čije edini upravni svetnik ie bil Havotte. Ta neinteligentni, brezpomembni in duševno dokaj zaostali Alexandrov privesek je postal tudi ravnatelj. Razmerje Staviskega do Havotta je bilo čudno. Potrpežljivo je prenašal vse njegove muhe in potrpežljivo doplačeval, kjer je bilo treba. Ko je drvelo gledališče »Empire« v drugem razdobju naravnost v pogubo, je dejal Stavisky enemu svojih prijateljev: »Havotte je že zopet pognal v »Empiru« tri milijone. I Svetoval sem mu, naj vprizori Maxi-movo ^Damo«, pa si je vtepel v glavo, da mora priti z nečem novim. Kaj hočemo, moram pač potegniti zanj kostanj iz žerjavice. Končno morajo na tudi umetniki živeti.« Otvoritev »Empira« je b:l eden naj-več-;ri družabnih dogodkov v Parizu. Zato so noskrbeli v prvi vrsti Madžari s svojimi neštetimi zvezami. Poleg njih so imeli patrijotični interes na propagandi v »Empiru« tudi Avstrijci. Sta-viskv je namreč pri posetu Budimpešte zavil tudi na Dunaj pogledat, kaj bi se dalo storiti tam. Toda finančni stiki, ki jih je navezoval z nekaterimi bankami, so se izjalovili, ko so previdni finančniki vprašali v Parizu, kdo ;e Alexander. Za čudo so takoj zvedeli, česar oficijelna Erancija ni mogla zvedeti, da gre za večkrat kaznovanega sleparja Staviskemu so torej preostali na Dunaju samo stiki z zakotnejšimi maklerji. V tem je pa odkril zvezdo za »Em-pire«. V opereti »Havajska roža« je videl v gledališču pevko Rito Georgovo, ki ga je očarala z lepoto, eleganco, igro in končno tudi s tem. da je v zadnjem dejanju pela francosko pesem z zelo dobro izgovarjavo. Takoj si je dal preskrbeti vse informacije o nji in zelo ga je zanimalo, ko je slišal, da merijo prijateljski stiki očarljive dive v sfere velike avstrijske in češkoslovaške industrije. Za velikega špekulanta tudi v sladkorju, kakršnega smo spoznali v Stavi-skem, ie bila to novica, ki si jo je vtisnil v spomin. Cim se je vrnil v Pariz, je naročil artističnemu upravitelju »Em-pira« Brigonu. da mora pridobiti za »Katrico« Georgovo. In ta je to potom agenta Leonidova tudi storil. To ni bila edina draga investicija za madžarsko opereto. Stavfsky in Havotte sta šla za uspehom in nobene žrtve se nista ustrašila. Angažiraia sta marsikaj, da bi redko dejanje zamašila z atrakcijami. Ali naj bi bila v gledališču tud: ciganska godba? Dobro. Hayotte ie angažiral najdraž; j cigansko godbo, ki je igrala dotlej v razkošnem nočnem lokalu ruskih emigrantov Poisson d' Or. Svetovali so mu 30 deklet, Havotte lih ie pa najel kar 100 in še kakšnih! Dan pred premijero je dal Staviskj gledališče razsvetliti. Veža se mu je zdela maio pretemna- Cez noč so morali postaviti v nji svetilne stolpe. ovite z ovijalkami v polnem cvetju. Dve uri pred premijero se je pripravljalo k dežju. Nemudoma so instalirali ogromen baldahin nad podjetjem, ki je omogočal posetnikom priti po suhem iz avtomobilov v gledališče. Na slavnostni premijeri je bila pa vsaka dama prijetno presenečena z ogromnim šopkom najdražjih rož, k: so dišale po vsem gledališču. 200.000 frankov je plačal baje Staviskv za te šopke, toda o »Empiru« se je govorilo po vsem Parizu kot o čudežu. In to je Stavisky tudi hotel. >Em-pire« naj bi bil zanj nekaj, kakor mondeni saiun, kjer se zbira smetana družbe, ki njene stike neprestano potrebuje. V tem smislu »Empire« zanj ni bil povsem nepotrebna špekulacija. Poleg madžarskih uslug je pridobil tu zapeljivo središče, kamor je prihajal ves Pariz in kjer je on razpolagal z vsem. V razkošnem zatišju lož. v zanimivem za-kulisju, v elegantnem gledališkem baru. povsod je imel možnost nemoteno in neopaženo pokramljati s tem ali onim imenitnim gospodom. In koliko tisoč višjih in nižjih uradnikov vseh kategorij se je čutilo počaščenih in zadolženih, če so dobili tu pa tam brezplačne vstopnice za to mondeno gledališče! Mar ni tega označil v svojem pričevanju komisar tajne državne policije Co-lombani, ko je nedavno pripovedoval pred parlamentarno komisijo: »Nekega večera sem še' v »Emoire« Stopi' sem k blagajni, Kjer je stai tajnik gledališča Romagnino. — Gospod e likvidacij':, da si> ščitili svoje člane. Tvrdka Pathe jim i odpustila dnevno najemnino 2500 frankov in z nekolikimi predstavami so spravili skupaj še 5000 frankov, da se je lahko 40članski balet »Max girls« pri izgubi gaž vsai odpeKial v London. Tak je bil konec sijajnega Alexandrovega gledališkega podjetja. Ogromno zrcalo V Ameriki izdelujejo ogromno dal -nogledno zrcalo, ki se bo z njim dal« videti štirikrat več, kakor z največjim zrcalom, kar smo jih poznali dosle Model za to ogromno zrcalo j< • delan in vanj se bo vlivala posebna vrsta stekla. Namen učenjakov je naju z novim zrcalom neznane svetove našega vesoljstva, oddaljene od nas milijardo svetlobnih let. Videti jih ho^ take, kakršni so bili več milijonov let prej predno so se pojavili na naš; zemlji prvi znaki življenja. Zvezde. K se bodo videle v novem teleskopu, so tako daleč od nas. da moramo meriti njihovo oddaljenost s hitrostjo svetlobe. Najbližja zvezda, ki jo vidimo, je oddaljena od nas 67 svetlobnih let, kar pomeni, da >e njen žarek, ki ga baš vidimo, rabil od zvezde do nas 67 let. Ameriški astronomi so dobili 6 milijonov dolarjev in skoraj tri leta so delali poskuse z brušenim kremenom, končno so se pa le odločili za steklo. Skrivaj so vlili ogromno zrcalo za po-skušnjo. Pet mesecev ie trajalo, predno se je zrcalo ohladilo. Zdaj so ga vzeli iz modela in čeprav tehta 5 ton. je brezhibno vlito. Računi so bili potrjeni in tako so se učenjaki odločiti za izdelavo ogromnega zrcala. Sredi velike delavnice, kjer stoji ogromna peč. ki bodo v nji topili steklo, stoji velik glinast model zrcala. V njem so iz gline narejene posebne izbokline, kajti model ne bo povsod poln, da se zmanjša teža zrcala. Pa tudi tako bo zrcalo tehtalo okrog 20 ton- Ko ga vzamejo iz modela, bo imelo zadaj odprtine in v nje pridejo posebni nosilci da se bo lahko zrcalo nagibalo in obračalo. Če bi bilo zrcalo povsod enaku debelo, bi zaradi silne teže počilo. Blizu 100 ton stekla raztope v peči, od koder bo teklo po debelih železnih ceveh v model. 10 ur bodo polnili mode in 10 mesecev se bo steklo ohlajalo Model bodo ves čas električno sregre-vali, kar je zelo važno za kako vos' zrcala. Čudno. — Kako to, gospod profesor, a vas zadnje čase sploh ni videti? — Da me ni videti? Jaz tega v nisem opazil. Praktična žena. Mož pri pogledu na cvetočo livado Poglej, ženica, ali ni to krasna narav na preproga? — Res ie. posebno, ker je ni treb. stepati. Strog učitelj. — Zakaj pa nisi bil včeraj v šoli. Janezek? — se jezi učitelj na učenca. — Oprostite, gospod učitelj, moja sestra se je poročila. — Dobro, zaenkrat naj ti bo oproščeno, toda glej, da se to ne ponovi. Pred sodiščem. — Kako ste se drznili ponoči vlomiti v hišo in krasti? — Gospod sodnik, zadnjič ste mi očitali, da sem bil 'ako oredrzen. d? sen U.-iel podn-evi. zdaj mi pa očif' U predrznost ker sem kradel ponf dai oa nai oo vašem kradem? Urejuje: Josip £upaa6*t S* — Za uprave ud inaeratm de* 'ista J to d .nn*ioi Vsi v L.jur'ianj