224
Poučne stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.)
228. Parobrod. Denis Papin. Robert Fulton.
Za veliki svetski promet je bilo brodaistvo od cek-daj največje važnisti. V brodaisUu je bila moč in bogastvo mnogih narodov, a vender je bilo ono vse do ne-davnaj tako jedtostavno. Tudi najdovršenejši brodovi so se morali če^to ptkoraviti vetru in toku vede. Na teh svojih biodovih se je čutil človek malega in slabega, da se ni niti predrznil samo pc misliti, kako bi mogel kedaj kljubovati vetrovom in teku voae, in da bi letel, kamor ga srce vleče. In kedar so že iznašli ljudje močno silo, katera bi moga bred ravnati, bili so mornarji še vedno in še dolgo malo naklonjeni, da bi verovali, da more človek s čim vladati nad razvihranim morjem. In kakovšna sila da bi to bila ! Voda sama da nasprotuje razvihranemu morju ! Da, tako je, v vodi, v njeni pari je našel človek silnega tekmeca. In prvi, kateri je izmislil parostioj, pomislil je koj, kako bi ž njim brod ravnal. Ta mož je bil Denis Papin, in kar je izmislil, to je tudi izvel. Leta 1707. mu je bil brod že gotov. Brod ]e imel dve veliki kolesi z lopatami, kateri je imel vrteti parni stroj. Spustil se je Papin s Kasela po Fuldi, da pride v Vezeio, in da potem zaplove po morji na Angleško, kjer je želel svoj izum pokazati. No brodarji na Vezeri so se zbali, da jim hoče novi brod motiti delo, zato so ga razbili na veliko žalost Papinovo. Malo potem je umrl Papin, in ž njim je šel v kot njegov izum. Šele čez sto let se je začelo zopet delati na to, da se parostroj, kakor ga je Watt izumil, upotrebi za plovbo, ker drugi stroji, ki so jih izumili ra^ni možje, nikakor niso bili prikladni za ta posel. Toda šele Robertu Fultonu se je sponeslo, da je izvel ono, česar njegovi predniki niso mjgli izvesti.
Robert Fulton, porojen v državi Pensilvaniji v severni Ameriki, bil je sin siromašne obiteli, in se je a početka bavil s slikarstvom. Leta 1786. je prišel na Francosko, kjer je opustil slikarstvo in 8e do celega posvetil tehniškim znanostim, za katere mu je srce> utripalo. On je pazno proučil razloge, radi katerih ni nobeden mogel uspeti v tem, da parostroj upotrebi za plovbo. Ameriški poslanik na Francoskem, Liwingstone> dobil mu je sredstev, da more zgraditi mal parobrod pa svojem umovanji. V avgustu 1803. 1. je prebil njegov brod srečno prvi poskus na Seini pri Parizu. Na nesrečo so bili tedaj FraDeozi v vojski z Angleško tako zamotani, da se nobeden ni zanimal za Fultonove poskuse. Tudi cesar Napoleon I., kateremu se je ponudil Fulton, da mu hoče zgraditi parno floto, s katero bode mogel uspešno napasti Angleže, proglasil je njegov izum* za navadno sleparijo.
Ko je sprevidel Fulton. da mu v Francoskej nt sreča mila, vrnil se je v svojo domovino, da tu ponavlja svoj poskus. V to svrho je zgradil dosta velik parobrod* kateremu je zdel ime ,Clermontu. Pa tudi njegovi rojaki niso marali za njegov brod, temveč so se rogali Fultonu, nazivajoč njegov brod „Fultonovo neumnost.*" Grohoten smeh ga ]e spremljal, ko je stopil na svoj-brod, in do viha je prikipelo roganje, ko mu je brod po kratki plovbi na jedenkrat obstal. Bilo se je nekaj; pokazilo na parostroji. Fulton je to brzo popravil, m veselo zaplove potem „Clermont" v Hudson. Kmalu se* je roganje sprevrglo v navdušeno klicanje.
Fulton  sam   pripoveda o tem dogodku to le:   ^Kosem gradil   prvi   parobrod v New-Yorku,   gledal je svet moj izum ali ravnodušno ali prezirno. Moji prijatelji so me gledali nekako čudno,   kakor   da se   boje,  da se mi je v glavi zmešalo.   Poslušali   so   sicer mirno moja razlaganja, ali se jim je na   obrazu bralo, da   ne   verujejo. Ko sem hodil dan   za   dnevom h gradnji svojega brodas slišal sem več potov, kako o tem sodijo mimoidoči ljudjev kateri me niso poznavali. Vsak se je rogal mojemu podjetju.    Neprenehoma   sem   moral   od   znancev   poslušati očitke,   da   toliko   časa   in   novcev trosim   na   tako neumnost.   Ni  je   bilo   duše,   katera   bi me bila v mojen* mučnem delu obodrila, ali mi  poželela srečnega uspeha. Ali ko je poskus   uspel   in   brod še ni prišel jedno angleško miljo  daleč,   uvidel  je   že vsak,   koliko velja, \xk nastalo je pohvalno  klicanje z vseh strani)    Oni, kateri so   popreje   najhuje   kričali   proti   njemu,  hvalili so ga sedaj najglasneje/
Tako popisuje sam Fulton ta prigodek. in morama mu verovati, da je imel meogo pretrpeti. Ali za vse te težave ga je obilno nagradil sijajni uspeh, ki ga je dosegel. Od takrat je Clermont občeval mej New-Yorkom in Albanyom na Hudsonu. Prvi pot je vozil v Aibany brez potnikov, ali ko se je vračal, dobil je že jednega smelega potnika. In ker je šlo vse v najboljšem redu, začeli so se ljudje čedalje rajši voziti na njem, tako da je sčasoma imel dosta dobička. Fulton je pozneje zgradil
225
že več parobrodov, in v nekoliko letih so vozili parniki po vseh rekah in jezerih severne Amerike.
Mnoge severnoameriške države, kakor Ohio, Missouri, Illinois in Indiana imajo svoj nagli procvet večinama temu zahvaliti, da se je z uvedenjem parobrodov silno vzdignila komunikacija po rekah. V Evropi so so manje rabili parobrodi, ker tu promet po rekah ni bil tako "velik kakor v Ameriki. Prvi parobrod v Evropi, ki ga je napravil Henry Bell, vozil je po reki Clyde v Škotski. Bil je prav tako urejen, kakor  Fultonov   Clermont.
(Dalje prihodnjič.)