POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE LETO XXXIV, ŠTEVILKA 50, 13. DECEMBER 2002, CENA 259,00 SIT TEDNIK OSREDNJA KNJIŽNICA CcLJu Muzejski trg 1 a 3000 CELJE Z NOVIM ZAKONOM NAD PIROTEHNIKO (stran 4) GREGOR DELEJA Vsak umetnostni program zahteva finančna sredstva, ki pa so v teh koncih vedno bila problem ŠTEVILKA ANTON RIFEU Ljudje bodo morali spremeniti miselnost. Mleko, meso in les niso edini viri zaslužka vv vvw. radi orogla- novi ee.eo m ISSN 0351-8140 9770351 814014 Kombinirani štedilink Gorenje K2793N beli, K2703B rjavi 76.900,00 SIT 1^ Radiokaset. s CD, Philips 19.990,00 SIT P" ! ^ Prenosni CD predv. Grunding 1 21.990,00 SIT Likalna miza z rokavnikom Varčne žarnice Neolux E27 13W (BOW); 17W (75W); 21W (100W) kom. 949,00 SIT 7.490,00 SIT SIT 11.990,00 SIT 2 Brezvrvični telefon Loewe (srebrn, zelen) LG 16.990,00 SIT Likalnik Tefal Avantis 120 Rezalni stroj Bosch MAS 9101 !Šuši 12.990,00 SIT 5.990,00 SIT Sušilnik las Bosch TNP 4511 i Brivnik Philips HQ 4806 Mešalnik Bosch MFQ 2100 5. 5EHX»I»1 sit; inise.velikajzbiraTostalega^blaga - možnost plačila na več obrokov brez obresti ■ možnost palčila z zadružno in ostalimi karticami - dostava na dom fing. JANEZ SEVŠEK s.p. Predel 14a, 3240 Šmarje pri Jelšah Telefon&faks: 03 58 21 308 (CARANCUA-KAKOVOST) • Izdelava in montaža komplet ostrešja, frčade, čope itd. • Izdelava in montaža kleparskih izdelkov, snegolovov, strelovodov • Strokovno pokrivanje vseh vrst strešnih kritin • Po naročilu vam opravimo izmere na objektu, izstavimo predračun • Nabava materiala, prevozi na objekt z avtodvigalom ter dvigom kritine na streho • Strokovno svetujemo in nadziramo izvedbo del, tudi, če sami izvajate dela na svojem objektu • Sezonski popusti, • ugodni plačilni pogoji, • možnost kredita kratkoročni-dolgoročni 1-7 let, • pomagamo mladim družinam, • posebni pogoji za upokojence RESTAVRACIJA GAJ MOZIRJE Kapaciteta: število sedišč znotraj: 180 število sedišč zunaj: 80 Za poročno slavje sprejmemo do 180 oseb Cesta v Loke l, 3330 Mozirje Tel.: 03 839 51 56 Kontaktna oseba: Barbara črnodovski Tel. sedež: 03 837 07 33 Faks: 03 837 07 60 Kontaktna oseba: Branka Rosenstein Spoštovani! Leto 2002 se izjemno hitro izteka, bližajo se praznični dnevi, z njimi pa vprašanje kam povabiti svoje najdražje ali kam na novoletni ples. Dovolite nam, da Vas povabimo na novoletni ples v našo restavracijo. Potrudili se bomo, da boste zaradi dobre glasbe, okusne hrane in pijače resnično zadovoljni: 1. januar 2002 • NOVOLETNI PLES z ansamblom Savinjski muzikantje (cena rezervacije je 4.000 SIT) Cena rezervacije za novoletni ples vključuje: - aperitiv ob sprejemu in - slavnostni menu Rezervacije sprejemamo na telefonski številki 03/839 51 56 in 03/837 03 33 VABLJENI! Kolektiv restavracije Gaj 10. decembra 1948 je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela in razglasila Splošno deklaracijo človekovih pravic. Ta dan je bil razglašen za mednarodni dan človekovih pravic in vsako leto se ob tem času izvajajo akcije, s katerimi želi civilna družba opozoriti na potrebo po neprestanem prizadevanju za izboljšanje razmer na tem področju in odpravljanje kršenj človekovih pravic, ki se kljub nekaterim očitnim napredkom še vedno prepogosto pojavljajo v vseh sferah družbe. Človekove pravice so izjemno širok pojem in ravno zaradi njihove vsestranskosti in navzkrižnih vidikov prihaja do nesoglasij in konfliktov. Po eni strani se skuša posamezniku zagotoviti svobodo (mišljenja, izražanja, združevanja gibanja...), ravno ta svoboda pa po drugi strani lahko predstavlja dejanja v škodo drugega. Kje se torej konča svoboda enega in začne pravica drugega? Kdo določa mejo v kaosu neštetih, povsem partikularnih situacij? Vse bolj se spuščamo v predpraznični čas, ki ga, poleg prijetnega vzdušja okrašenih ulic in hiš, vsako leto oznanja za marsikoga neprijetno, celo boleče pokanje glasnih petard in dru- gih pirotehničnih sredstev. Ta modna muha, nad katero se v desetih letih samostojnosti, odkar so pirotehnični izdelki po smešnih cenah dosegljivi na vsakem koraku, navdušuje vse več ljudi in se kljub zakonskim omejitvam največkrat uporablja na nedopustne in nevarne načine. Očitno tudi številne nesreče in poškodbe (celo smrtni primeri) ne odvrnejo uporabnikov, ki so na žalost predvsem otroci, od tovrstnega početja. Nadležni hrup petard je posebej moteč za starejše, bolnike in živali; slednji so tudi pogoste žrtve namernega vznemirjanja. Nov zakon (o eksplozivnih sredstvih), ki je stopil v veljavo z decembrom, sicer natančno določa dovoljene in prepovedane prakse nakupa in uporabe pirotehničnih predmetov, zato lahko pričakujemo povečan nadzor nad njihovo uporabo, predpisane kazni, pa bodo marsikomu dale misliti, preden bo prižgal vžigalico. Kljub temu ostaja bistvena odgovornost za varno ravnanje s petardami in ognjemeti v naših glavah in rokah, predvsem to velja za starše, ki bi morali bolje nadzirati početje otrok in tudi sami postati boljši zgled. Tudi svoboda zabavanja je dopustna le tako dolgo, dokler ne gre na račun drugega. Zaključena preiskava na Golteh: Smrtni žrtvi zaradi malomarnosti. Gornji Grad: Slavnostna otvoritev centra za starejše. Intervju: Anton Rifelj, župan občine Gornji Grad.8 Predstavitev knjige Jožefa Jeraja: Preko Karavank....... Košarkarski klub Nazarje: Katastrofa Pingvinov.......... f IZ VSEBINE: (g) 1 Aktualno: Z novim zakonom nad pirotehniko.................4 Na naslovnici: Obisk Miklavža v Šmartnem ob Dreti ISSN 0351-8140, leto XXXIV, št. 50,13. december 2002. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p. Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Odgovorni urednik: Franci Kotnik. Urednica: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Ciril M. Sem, Benjamin Kanjir, Marija Š.ukalo, Jože Miklavc, Franjo Pukart,AleksanderVidečnik,lgorSolar,lgorPečnik, Tatiana Golob, Franjo Atelšek, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Milena Kozole, Nastasja Kotnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 230,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.650 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje ^trimesečje. POKANJE, ZNAČILNO ZA VESELI DECEMBER, JE LAHKO ZELO NEVARNO, PO NOVEM PA BO TUDI DRAGO Z novim zakonom nad pirotehniko KRIMINALISTI ZAKLJUČILI PREISKAVO DELOVNE NESREČE V ZEKOVCU, V KATERI STA UMRLA DVA DELAVCA Smrtni žrtevi zaradi malomarnosti Dva meseca po tragični nesreči na spodnji postaji nihalke Žekovec, v kateri sta se med menjavo jeklene vrvi nihalke gondole smrtno ponesrečila domačina, 33 - letni Bojan Mazej in 30 - letni Pavel Herlah, so celjski kriminalisti končali s preiskavo. Pri preiskavi je bilo ugotovljeno, da je menjavo desne jeklene vrvi v skladu s pogodbo prevzelo avstrijsko podjetje Teufelberger Seil Ges. m. b. h. Deset pomožnih delavcev je moralo priskrbeti podjetje Golte Slovenija. Za smrt dveh delavcev sta po mnenju policije odgovorna vodja del, avstrijski državljan F.G. in vodja skupine delavcev, slovenski državljan B. F. Oba so kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja ogrožanja varnosti pri delu, za kar je zagrožena zaporna kazen od enega do dvanajst let. Zadnji dan v novembru je stopil v veljavo nov zakon o eksplozivnih sredstvih, ki je nadomestil do zdaj še veljavna jugoslovanska zakona: zakon o prometu eksplozivnih snovi in zakon o eksplozivnih snoveh, vnetljivih tekočinah, plinih in drugih nevarnih snoveh. Vsakoletno prednovoletno dogajanje so v preteklih letih v glavnem spremljali policisti in žal tudi številne žrtve pirotehnike, največ med mladimi. Letos naj bi se torej nadejali pozitivnejše podobe, ki naj bi jo pomagal izoblikovati omenjeni zakon s svojimi določili, v katerih so zajete številne novosti in je v celoti usklajen s pravnim redom EU. Z zamenjavo jeklene vrvi so pričeli osmega oktobra, ko so jekleno vrv namestili na vodila v spodnjem delu nihalne kabinske žičnice. S hidravličnim vitlom so nato vrv začeli napenjati. Opisana dela so bila varovana zdvojnim škripčevjem. Varovalno škripčevjeje bilo nameščeno na zunanjem delu strojnice, enako tudi pod utežjo. Koje bila vrv napeta, so jo delavci montirali na boben protiuteži, ki je težak 72 ton. Vrv je pripeta na protiutežzvrvnima čeljustima. Prva vrvna čeljust je varovalna, druga pa je nosilna. Ko so dela končali in odstranili gradbeni oder, varovalno škripčevje in hidravlični vitel, je vodja del F.G. opazil, da je protiutež ostala previsoko. Odločil se je, da bo potrebno protiutež spustiti. Odredil je ponovno nameščanje hidravličnega vitla in varovalnega anja odšla na protiutež in demontirala najprej varovalno vrvno čeljust in po vsej verjetnosti še popustila nosilno vrvno čeljust, čeprav jima vodja del tega ni naročil. Zaradi navedenih okoliščin je protiutež padla šest metrov globoko v betonski jašek, z njo vred pa tudi nesrečna delavca, ki sta utrpela tako hude poškodbe, da sta umrla na kraju nesreče. Načelnik urada kriminalistične službe na Pl) Celje Robert Mravljak pravi, da bi F.G. kot vodja del in B.F. kot vodja skupine morala vedeti, da sta bila delavca določena le za pomožna dela in da nimata dovolj znanja za presojo potrebnosti montaže in demontaže vrvnih čeljusti. Čeprav sta odgovorna delavca vedela, da ni potrebnega varovanja, sta Mazeja in Herlaha napotila opravljati opisana dela. Poskr- Zakon med drugim ureja prodajo petard, ognjemetov in drugih pirotehničnih predmetov, ki je dovoljena samo decembra, njihova uporaba pa od 26. decembra do 2. januarja. V zadnjih dneh letošnjega leta naj bi torej veljala že nova pravila igre, saj zakonske novosti stremijo k enotnemu cilju, primerni uporabi teh sredstev in ustreznemu strožjemu sankcioniranju kršiteljev ter tako zmanjšanju števila žrtev. Po novem je prepovedana uporaba pirotehnike, katere glavni učinek je pok, v strnjenih naseljih, zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic in na površinah, kjer potekajo javne prireditve. Z zakonom je tudi prepovedana lastna izdelava eksplozivov. Za te kršitve je predvidena kazen najmanj 100.000 tolarjev. Z novim zakonom je uporaba pirotehničnih sredstev omejena na obdobje od 26. decembra do 2. januarja Največ nesreč prav gotovo povzroči nestrokovna uporaba pirotehničnih izdelkov med mladimi. Trgovca, ki bo prodajal takšno sredstvo mladoletniku do 15. leta brez nadzora staršev, čaka kazen najmanj 500.000 tolarjev, enako se kaznuje tudi tisti, ki ne bo upošteval omejitve prodaje teh sredstev le na december. Letošnje novo leto naj bi torej pričakali manj hrupno in bolj varno, če ne drugače, že zaradi višine zagroženih kazni. Starim imetnikom dovoljenj za proizvodnjo in promet eksplozivov pa je zakonodajalec določil triletno prehodno obdobje, v katerem se morajo uskladiti z novim zakonom. Savinjčan Pokojna delavca sta brez potrebnega varovanja demontirala varovalno vrvno čeljust In po vsej verjetnosti še popustila nosilno vrvno čeljust (foto: EMS) škripčevja, prav tako je naročil, da ovalno vrvno čeljust. Oba pokojna dva delavca odideta demontirati var- delavca sta brez potrebnega varov- bela nista niti za to, da bi oba delavca med delom nadziral usposobljen oziroma pristojen delavec. Tragična nesreča je očitno pustila globoke posledice tudi pri samem poslovanju firme Golte Slovenija saj se kljub napovedim, da bo smučišče začelo obratovati še pred novim letom, to zagotovo ne bo zgodilo. Nosilna utež je še vedno na tleh potrebna obnove, enako tudi razcefrana nosilna vrv. Neuradno smo uspeli izvedeti, da se predstavniki Golt intenzivno pogovarjajo z avstrijsko firmo, kije odgovorna za zamenjavo in montažo dotrajane nosilne vrvi. Vsebina razgovorov ostaja skrivnost, vendar je očitno, da nihče ne želi prevzeti odgovornosti za nesrečo, v kateri sta umrla dva delavca. Razen izgubljene sezone, ki je dejstvo, je pomenljiv podatek, da so od petega decembra, zaradi izrednega stanja in trenutne situacije, v kateri se nahaja podjetje Golte Slovenija, delavci na koriščenju nadur oziroma letnega dopusta. Golte so bile v ponedeljek v megli, ki se očitno ne bo tako kmalu dvignila, se pa sliši, da se vodilni trudijo poiskati zaposlitev de- lavcem na drugih smučiščih. To bi lahko pomenilo, da ni zapečatena samo letošnja sezona, ampak celotna usoda edinega zgornjesavin-jskega smučarskega centra, ki je v pretekli sezoni zabeležil 77 obratovalnih dni. Smučišče je dnevno obiskalo povprečno 196 ljudi, kar je krepko pod pričakovanji. Savinjčan GORNJEGRAJSKI CENTER ZA OSTARELE BO PRVE VAROVANCE SPREJEL JANUARJA PRIHODNJE LETO Za oskrbovance iz vse Slovenije "Center za starejše občane v Gornjem Gradu je bil zgrajen nekaj tednov prej, kot je bilo predvideno," je pretekli petek na odprtju, ki se ga je udeležil tudi minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski, z razlogom poudaril gornjegrajski župan Toni Rifelj, ki dolgoročno že razmišlja o univerzi za tretje življenjsko obdobje. Gradnjo centra je na podlagi koncesije ministrstva za delo v rekordnem času izpeljalo zasebno podjetje Deos iz Ljubljane. Prve stanovalce naj bi v domsko oskrbo sprejeli 6. januarja prihodnje leto, do spomladi pa naj bi bil dom po zagotovilih pristojnih že v celoti naseljen. V centru s 5200 kvadratnimi metri uporabnih površin je 34 enoposteljnih sob, 49 dvoposteljnih sob, v drugih pa bo prostora za tri stanovalce ali več. Skoraj vse sobe imajo balkon, lastne sanitarije, hladilnikter priključka za telefon in kabelsko televizijo. Za bivanje v Gornjem Gradu je precej zanimanja, saj so doslej rezervirali že skoraj vse sobe. Poleg starejših ljudi iz Zgornje Savinjske doline, katerim je center namenjen, se za domsko oskrbo zanimajo predvsem Ljubljančani, Gorenjci in Primorci. "Populacija starejših ljudi vSIoven-iji stalno raste, saj je 15 odstotkov ljudi starejših od 65 let, kar seveda narekuje povečano skrb države za ljudi, ki so stopili v tretje življenjsko obdobje. V zadnjih dveh letih je bilo v Sloveniji zgrajenih šest podobnih centrov, kot je gornjegrajski, z vse boljšimi storitvami, o čemer priča podatek, da sta dva že dobila certifikat kakovosti," je med drugim de- jal minister dr. Vlado Dimovski. Za ljudi, ki želijo starost preživeti v domski oskrbi, je seveda med bistvenimi vprašanji strošek bivanja. Ob upoštevanju spreminjajoče terminologije je pomembno vedeti, da želi država cenovno poenotiti osnovno in dodatno oskrbo. Stanovalci z dodatno domsko oskrbo naj bi predvidoma odšteli 170 tisočakov, cena osnovne oskrbe pa naj bi se v povprečju gibala med 80.000 in 100.000 tolarji na mesec. "Med 65 zaposlenimi bo največ medicinskega osebja," pravi direktorica centra Frančiška Voler, pri izbiri zaposlenih pa naj bi upoštevali pred- Ob otvoritvi doma za starejše v Gornjem Gradu so otroci pripravili prijetno vzdušje (foto: EMS) J F 1 BBS; m W - f Direktorica centra za starejše občane Frančiška Voler in direktor podjetja Deos Bojan Kranjc v pogovoru z ministrom za delo, družino in socialne zadeve Vladom Dimovskim (foto: EMS) vsem osebnostne lastnosti, saj je pomemben čustven odnos do starejših ljudi. "Vsem 147 oskrbovancem bosta na razpolago popolna zdravstvena in sanitetna oskrba, vključno s fizično in delovno terapijo. Poleg domske oskrbe bodo za starejše okoličane organizirali tudi oskrbo na domu in dnevno varstvo," dodaja Volerjeva, kije prepričana, da bo center pomembno vplival na druženje različnih generacij tako med stanovalci kot v širšem lokalnem okolju. Savinjčan ZAPOSLIMO KVALIFICIRANEGA NATAKARJA (NATAKARICO) Šport center PRODNIK Juvanje 1, 3333 Ljubno ob Savinji, GSM 041 752 111 V NOVI VLADI BO PROMETNI RESOR, KOT KAŽE, ŠE NAPREJ VODIL JAKOB PRESEČNIK Ministrstva se ne zapušča samovoljno Z izvolitvijo dr. Janeza Drnovška na mesto predsednika republike in njegovim odstopom s pozicije prvega moža slovenske vlade je po opravljenih pogovorih dosedanjega predsednika države Milana Kučana z vodji poslanskih skupin jasno, da bo novo vlado vodil dosedanji finančni minister Anton Rop. V teh dneh so bila opravljena številna formalna in neformalna srečanja, seveda z enim samim ciljem: čim prej imenovati novo vlado, saj stara dela samo še z omejenimi pooblastili. V LDS, ki je največja vladna stranka, računajo, da bi bila lahko nova vlada ustoličena do 20. decembra, torej tik preden bi Drnovšek prisegel kot predsednik republike. Nasje seveda zanimalo, če bo min- odstavljanj, kar so si očitno bolj kot istrstvo za promettudi v Ropovi vladi Drnovšek želeli nekateri mediji in vodil Jakob Presečnik (SLS), kije bil v posamezne skupine znotraj ljudske zadnjih mesecih tarča številnih stranke. Premislek o odhodu iz vlade .]<: o M : t; .>7 T 7 IR M o Po Drnovšku še naprej Preseinik Stara resnica je, da tisti, kije bil razglašen za mrtvega, praviloma še dolgo tlači zemljo. Nekaj podobnega se bo, kot kaže, dogajalo tudi Jakobu Presečniku, prometnemu ministru, katerega so mediji v letošnjem letu odstavljali kot nesposobnega tako intenzivno, daje nekje v globinah lastnega razmišljanja celo sam začel verjeti v možnost odhoda s tega položaja. Seveda pa mediji in interesi iz ozadja niso Drnovšek, kije edini imel škarje in platno v svojih rokah in ki očitno ni pomišljal ohraniti Presečnika na ministrskem stolčku. Verjetno z razlogi, ki so lahko glede na njegovo pregovorno preračunljivost povsem primarne narave, vendar dovolj tehtni, da ni podlegel oznanjevalcem Presečnikove nesposobnosti. Eno je gotovo. Presečnikuje mogoče očitati, da je bolj slab politik, čeprav mu ta politika že vrsto let reže kruh, če se vrednoti z merili sprenevedanja in prodajanja megle. Lahko muje očitati preveliko odkritost in odkritosrčnost, lastnosti torej, s katerima "pravi" politiki praviloma opravijo že v času vodenja krajevne skupnosti. Vendar Presečnik ni kdor koli, je minister v vladi Republike Slovenije in bo to očitno tudi ostal. Sam pravi, da so vsi, kijim je ljudstvo zaupalo svoje glasove, dolžni narediti nekaj konkretnega in vsebinsko otipljivega, sicer niso vredni zaupanja. In se seveda tudi za ceno zamere "domačega terena" zaveda, daje minister za celotno Slovenijo. Kot poslanec je Presečnik veliko lažje deloval v prid doline, ki ga je na to mesto izvolila in na zadnjih parlamentarnih volitvah tudi ocenila, da si tega mesta ne zasluži več. Volivci imajo seveda vedno prav, tudi kadar se slučajno zmotijo ali ravnajo tako, kot so ravnali, bolj zaradi strankarskih kot vsebinskih razlogov. Povsem korektno in legitimno. Presečnik izgublja volitve zaradi naivnosti in vere v ljudi, ki naj bi po njegovem znali oceniti njegovo delo in delo kolegov, ki so nagovarjali isti krog ljudi. Takšna naivnost gaje stala poslanskega sedeža in politično mrtvega ga je v ministrski fotelj posadil dr. Janez Drnovšek. Isti Drnovšek, ki se seli v nasprotni trakt Erjavčeve ulice in prepušča vladno krmilo Tonetu Ropu, ki z bistveno manjšo mero pragmatizma in željo po uravnovešeni politiki ohranja Presečnika na mestu prometnega ministra. Vsak račun se plača, zato Presečnik, strokovnjak in ne politik, ohranja pozicijo, o kateri lahko večina politikov in "politikov" samo sanja. Savinjčan je pred časom najavil tudi sam Presečnik, ki sedaj pravi, da ministrstva ne kaže zapuščati samovoljno. "Res pa je," poudarja Presečnik, "da imajo pri imenovanju ministrov glavno besedo mandatar, stranka, kateri pripada posamezno ministrsko mesto, in ne nazadnje gre tudi za osebno odločitev vsakega posameznika." V Slovenski ljudski stranki je prevladalo mnenje, da ostanejo na čelu ministrstev dosedanji ministri. "Nesporno je, da spada prometno ministrstvo med najpomembnejše resorje, kjer se soočamo s številnimi interesi. Glavna prioriteta je dokončanje avtocestnega programa. To je največji zalogaj in najzahtevnejša investicija v Sloveniji,"je prepričan Jakob Presečnik, ki si bo še naprej prizadeval, da bo kljub nekaterim kritikam program avtocest deležen kompromisne rešitve tudi v državnem zboru. "Ocenjujem, da smo na dobri poti in da je intenzivnost gradnje tudi z vidika finančne zmogljivosti izredno velika. Zaradi desetletja dolgih problemov bo treba urediti razmere na železnici, za Luko Koper naj bi v kratkem pripravili koncesijsko pogodbo za upravljanje s pristaniško infrastrukturo. Po lanskem 11. septembru je precej oteženo izvajanje letalskega prome- ta, zato bo treba zagotoviti normalno delovanje tako letališč kot letalskega prevoznika," je v telegrafskem stilu opredelil prihodnje prioritete minister Jakob Presečnik. S sprejetjem rebalansa proračuna za leto 2003 in proračuna za leto 2004 se na področju prometne infrastrukture obetajo boljši časi tudi za Zgornjo Savinjsko dolino. Tako bo mogoč takojšnji postopek za nadaljevanje gradnje ceste do Luč. Re- šitev za cesto skozi Luče bo treba še poiskati, kot kaže pa bodo imeli pri tem ob pomoči stroke glavno besedo domačini. Presečnik napoveduje tudi obnovo zadrečke ceste, vendar najprej na najbolj uničenih odsekih. V naslednjih dveh letih naj bi dokončali tudi nujno sanacijo mosta v Nazarjah, po napovedih bo zelo hitro stekel tudi postopek za obnovo odseka ceste na Prihovi, kjer je cesta v zelo slabem stanju. Na Solčavskem bo še naprej glavna skrb vzpostavitev prvotnega stanja po poplavi, ki so zgornji del doline prizadele pred dvema letoma. "Mislim, da je v grobih obrisih to tisto, kar od ministrstva pričakujejo občani Zgornje Savinjske doline in turisti, ki jo obiskujejo." pravi sedanji in očitno tudi prihodnji prometni minister. Savinjčan Minister za promet Jakob Presečnik poudarja, da se na področju prometne infrastrukture obetajo boljši časi tudi za Zgornjo Savinjsko dolino. Miloš LUKAČ, s-p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 - Vratna krila Lesne Slovenj Gradec po tovarniških cenah - Proizvodnja kvalitetnih smrekovih podbojev - vhodnih vrat - prodaja kljuk - leminatov in DEKOR stenskih ter stropnih oblog NOVO v ponudbi za hišne mojstre in mizarje: OKOVJE ZA NOTRANJE POHIŠTVO Možnost plačila na več čekov! Gotovinski popustij SISBHBHHHHHHHHBNMB ERA VELENJE Izbrali naj prodajalce Delniška družba ERA Velenje, eden največjih trgovinskih poslovnih sistemov v Sloveniji, že deset let izvaja akcijo izbiranja naj sodelavca in naj sodelavke ter najuspešnejše prodajalne. Ob letošnjem, jubilejnem letu so povabili v dvorano Glasbene šole Velenje skoraj tristo delavcev, vodstvo in goste. Priznanje za »naj sodelavca« v letu 2002 je prejel tudi Andrej Flere (levo), poslovodja benciskega servisa ERA Savinja v Nazarjah (foto: Jože Miklavc) Jubilantom sta spregovorila dr. Janez Prašnikar, predsednik nadzornega odbora in Gvido Omladič, predsednik uprave ERE d.d., z mislimi in načrti o ohranjanju rasti in razvoja dejavnosti kapitalsko povezanih podjetij skupine ERA ter o strategiji in viziji poslovanja. »Naj sodelavce« so tudi letos izbrali zaposleni v poslovnih enotah. Najboljši delavec za leto 2002 iz Erine družbe iz Zgornje Savinjske doline je postal Andrej Flere iz ERE Savinje, bencinskega servisa Savinja v Nazarjah. Zanimivost, ki sojo tokrat objavili in nagradili, pa je izbor naj inovatorja v akciji »Ideje brez meje«. Matjaž Lekše iz ERE Vis a vis je prejel nagrado za na- jboljšo idejo oz. izboljšavo. »Naj poslovodji« sta postala Helena Vrečar, s področja prehrane iz prodajalne Otok v Celju, ter Bojan Kugonič, s področja prodajaln neživil iz Aduta Žalec. Dvajsetim zaposlenim, ki so vtem letu opravili šolo za poslovodje, so izrekli še posebno priznanje ERE. Za najboljšo prodajalno v prodajni verigi živil so izbrali ERO Potrošnja supermarket v Kisovcu v Zasavju, za najboljšo poslovalnico v kategoriji neživil pa ERO ADUT Žalec. Ob zaključku prireditve so vročili en milijon tolarjev Varni hiši v Celju in Velenju, predstavnica društva Regionalna varna hiša Suzana Kvas pa seje ob tem zahvalila v imenu vseh tistih, ki potrebujejo pomoč v stiski (otroci in ženske), ko se lahko za največ eno leto zatečejo v zavetje treh de- lujočih varnih hiš v Slovenj Gradcu, Velenju in Celju. Jože Miklavc Obetajo se precejšnje investicije Za njimi je prelomno leto, leto dosežkov in sprememb, ki so jih skupaj z načrti za prihodnost predstavili na tiskovni konferenci. Po obnovi hotela Vita (ki ima sedaj štiri zvezdice) so zabeležili porast števila gostov in prenočitev, kar ugodno vpliva tudi na turistični utrip kraja Dobrna. Lokalni ponudniki (turistične kmetije, gostinski lokali in trgovine) so zato povečali svojo prodajo, prav tako so se povečala sredstva za turističen razvoj kraja iz naslova turistične takse. V Termah si v prihodnosti želijo pridobiti zahtevnejše goste. Delež tujih gostov želijo s 33 dvigniti na 40 odstotkov in obdržati sedanjo raven domačih gostov. Računajo na dnevne goste iz Celja, Savinjske doline, Velenja in Raven na Koroškem. V naslednjem letu predvidevajo investicije v "wellness" in "beauty" programe, ureditev dodatne gostinske ponudbe v kavarni z ureditvijo restavracije v hotelu Vita ter gradnjo zunanjega bazenskega kompleksa, na območju za obstoječim objektom z notranjim bazenom. Celotni bazenski kompleks naj bi zajemal 400 m2 vodnih rekreacijskih površin, 300 m2 ležalnih in pohodnih površin ob bazenu ter objekt-savna svetz veznim hodnikom, ki bi služil kot pove- zavazzunanjimi bazeni. Savna svet bo omogočal parne in finske savne za moške in ženske kottudi skupne savne z različnimi svetlobnimi in sprostitvenimi dodatki ter sončno oz. nudistično teraso. V sklopu objekta je predviden bar s toplimi in hladnimi prigrizki ter odprta terasa. V objektu so predvidene tudi dodatne garderobe, ki se navezujejo na obstoječo garderobo. Poleg rekreacijskega bazena bo na voljo še otroški bazen, whirlpool bazen, zunanji počivalni bazen in atraktivne drče oziroma adrenalinske atrakcije. Z investicijo bodo predvidoma začeli februarja prihodnje leto. Z bazenskimi površinami bi zaključili vjuliju, s savna svetom pa septembra prihodnje leto. Za navedene investicije pričakujejo, da bodo porabili okoli 500 milijonov tolarjev. Mojca Marolt Basti USPEŠNA "ŽETEV" V TERMAH DOBRNA Po obnovi hotela Vita so zabeležili porast števila gostov in prenočitev Planet TUŠ odlično začel Planet TUŠ, ki so ga pred kratkim odprli v Celju, je do danes obiskalo že več kot 113.000 ljudi. Kompleks, zgrajen v 191 dneh, obsega največji Tušev hipermarket, 45 prodajaln, sedem gostinskih lokalov ter kinematografsko središče z osmimi kino dvoranami. Obisk prvega tovrstnega slovenskega muitipleksa je v prvem tednu presegel vsa pričakovanja. V prvih petih dneh si je filme ogledalo kar 10.344 ljubiteljev kino predstav. Zanimivo je, daje bil tolikšen obisk zabeležen v vseh mestnih kino dvoranah meseca junija in julija skupaj. Bojan Vivod, direktor kinematografov Planeta TUŠ je povedal: »Prvi teden poslovanja je takšen, da nam kot upravljavcem omogoča precej jasen optimizem glede uspešnosti poslovanja multikina.« VP ANTON RIFELJ, ŽUPAN OBČINE GORNJI GRAD Živeti in delati je potrebno s tistimi, ki lahko dajo največ Gornjegrajski župan Toni Rifelj je človek, ki ga nekateri kujejo v zvezde kot najbolj sposobnega in nenadomestljivega na tej funkciji. Njegov tretji mandat je potrdilo skoraj 87 odstotkov volivcev, vendar je biizu resnice tudi trditev, da se je nekaj več kot 13 odstotkov volivcev, kolikor jih je podprlo njegovo protikandidatko, bolj kot zanjo, odločno opredelilo proti njegovi politiki. Med ostalim mu očitajo zadolževanje občine in firme Engo preko vseh razumnih mej in neplačevanje naročenih ter opravljenih storitev. Prava vrednost Rifljevega obdobja, ki je skupaj s predsednikovanjem krajevni skupnosti na oblasti že polnih deset let, bo v celoti razvidna v prihodnjih letih, najkasneje z izvolitvijo drugega človeka na mesto župana. - Nekateri kolegi vam zavidajo uspešno vodenje občine, ki velikokrat izhaja tudi iz nepoznavanja razmer. Mogoče so rezultati vidni zaradi pristopa. V preteklem obdobju smo z različnimi pristopi pridobili v občino precej denarja. Izkušnje sem nabiral tudi na raznih srečanjih z župani v tujini. Občinski proračuni v majhnih občinah so premajhni, potrebno seje angažirati in pridobiti različne vire ali investitorje. V osmih letih smo pripeljali v občino okoli 3 milijarde tolarjev različnega denarja. Od privatnega, državnega, evropskega itd. - Te možnosti imajo tudi drugi... Podobne možnosti so dane vsem. Treba jih je poiskati. Velikokrat gre za splet okoliščin, potrebno je srečati ljudi, ki imajo možnost lansirati denar v določeno okolje. - Iz predvolilnega programa, ki je namesto z © vašo sliko opremljen z grbom Občine Gornji Grad, je razvidna precejšnja obsežnost zastavljenih nalog. Med drugim naj bi zgradili center za ločeno zbiranje in pripravo lesnih sekancev. Mar to pomeni, da deponija ob kurilnici ne zadošča? V zadnjem pol leta smo s podjetjem PUP iskali prostor za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. V Podhomu naj bi zgradili center, kjer bi bila kompostoma in kjer naj bi zbirali lesene frakcije in jih mleli. Vtem primeru pride do tako nekvalitetnega lesa, kije namenjen kompostiranju. Ideja je, da bi bil tam center za mletje, vendar ne za vse količine, kolikorjih rabimo. V Podhomu naj bi nastal center za ravnanje z odpadki za celotno Zgornjo Savinjsko dolino. - Nedavno ste javno zagotovili, da bo dobava lesne surovine za nemoteno delovanje kotlarne konstantna. To je v redu, vendar je firma Engo trenutno brez skupščine in nadzornega sveta, kar je v nasprotju z zakonom o gospodarskih družbah... Zadnja skupščinaje bilajunija. Sprejeti so bili tudi sklepi, čeprav v Smreki, kije ena od lastnikov, trdijo, da ni bila pravilno sklicana. Očitno bomo skupščino ponovili še enkrat, čeprav je bila sklicana normalno, tudi s predstavnikom Smreke in o tem obstaja zapisnik. - Verjetno bo težko oporekati, da tako skupščina kot nadzorni svet svoje, z zakonom opredeljene naloge, nista opravila najbolje, navsezadnje je potrebno izvoliti oziroma imenovati nove ljudi. Do izteka mandata je nadzorni svet funkcioniral in o tem obstajajo vsi zapisniki. Ker se pogovarjava o Engu bi rad poudaril, da je bil tako s strani skupščine kot nadzornega sveta poverjen mandat za vstop novega partnerja. Pogajanja so v zaključni fazi. Vtem trenutku se intenzivno pogovarjamo s slovenskim partnerjem in upam, da bo do božiča že toliko znanega, da bomo videli, kako bomo zakorakali v novo leto. - Je ime strateškega partnerja, ki bo zagotovil 400 milijonov tolarjev, še vedno skrivnost? Predlagam, da počakamo, da se dogovori zaključijo. Rad bi poudaril, daje njihov pristop na profesionalni ravni in tudi razgovori so potekali pozitivno. - Med nalogami v prihodnjem obdobju je tudi sodelovanje pri razvojnem programu podjetja Smreka, kjer ste se v preteklosti zelo angažirali in pripeljali Koroški holding z medijsko razvpitim Jankom Zakeršnikom na čelu, ki naj bi veljali za strateške partnerje. Kot se zdi, ste stavili na napačnega konja, saj je Smreka še vedno podkapitalizirana in v precej nezavidljivem položaju. Smreka nedvomno rabi partnerja, ki bo, če ne 100, pa vsaj 75 odstotni lastnik, in ki bo imel resen namen peljati firmo naprej v taki obliki, kot si zaposleni in kraj zaslužijo. Glede na takratne razgovore s Korošci, se nič od tistega ni uresničilo. Žal mi je, da je vse obstalo nekje nedorečeno in tudi sklepi, da se bo firma letos septembra okrepila z večjim kapitalom, se niso uresničili. Iz tega siedi, da novi lastnik ni uresničil pričakovanja. Osebno se trudim, da bi prišlo v prihodnosti še do ene spremembe lastnikov. Pogovori potekajo z različnimi, še posebej intenzivno pa z dvema partnerjema. Kdo in na kakšen način se bo odločil vstopiti v Smreko, je daleč prezgodaj govoriti, vendar si bomo prizadevali Smreki pomagati pri njenih razvojnih usmeritvah. Sedaj praktično ne moremo vplivati na dogajanje, kljub temu, da smo solastniki. Sodelovanje trenutno ni na zadovoljivi ravni, zato si prizadevamo za vstop novega partnerja. - Znano je, da z direktorjem Smreke ne govorita istega jezika, kar verjetno razmer v firmi vsaj posredno ne izboljšuje. Imenovan je bil s strani Zadruge, ki je večinski lastnik in za katero ste večkrat izjavili, da v preteklosti ni vedno delovala v prid Smreke. To bi lahko razumeli tudi kot vmešavanje politike v gospodarske zadeve... Celo v medijih mi je bilo očitano, da kot politik želim vplivati na razmere vtem kolektivu. To seveda ne drži. Nisem tako visoko politično rangiran, da bi ta očitek vzdržal. Gledam predvsem iz gospodarskega vidika, saj je popolnoma jasno, da bi morala Smreka, kot edini tako močan gospodarski subjekt v kraju, bolje sodelovati, imeti razvojne ambicije in vključiti tudi subjekte v kraju v svoj lasten razvoj. Nedvomno smo del lastnika in ni nam vseeno, kaj se dogaja. Največji problem je, da je sedanja lastniška struktura izredno močna in na različne odločitve, ki v preteklosti niso bile dobre, ni mogoče vplivati. Z boljšim sodelovanjem bi lahko več naredili. Ne kot občina, kot lastniki nimamo nobenega vpogleda v razvojno strategijo Smreke, kar je narobe. Želja je, da se dolgoročno vključujemo v razvojne programe, kar naj bi zagotavljalo tudi prihodnji razvoj Smreke. - V Gornjem Gradu tudi sicer veliko stavite na koroško pamet, kar je mogoče razumeti, da domače ni ali pa ji ne zaupate. Govorim o firmi Negoj, kateri ste zaupali pripravo turističnega razvojnega plana, ki je za tukajšnje razmere v veliki meri pre-ambiciozen in kot tak neuresničljiv. Dobro obiskane turistične prireditve so se izpele in je treba startati na novo. Žal turistično društvo že dolga leta ne funkcionira, ampak ugotovitev je, da se je treba zadeve lotiti profesional- • no. Strinjam se, da so programi zastavljeni precej smelo in bo izvedba terjala ogromno energije in denarja. Samo za ilustracijo naj povem, kaj seje dogajalo v soboto, ko smo imeli v centru za ostarele dan odprtih vrat. Ljudje, ki so prišli na ogled, so spraševali, kam lahko v Gornjem Gradu sploh gredo. V gostilno na kosilo in pri tem se zaključi. Potem te iste ljudi vidim kositi na Venišah, pri Štormanu... Precej hitro se moramo organizirati, v nasprotnem bomo izgubili ljudi, ki bodo prihajali v Gornji Grad na obiske in se v najslabšem primeru skupaj s svojci iz doma odpeljali drugam. Gostincem bo potrebno dopovedati, da dva deci, ki ga prodajo za šankom, ne more biti njihov osnovni dohodek. Pred nami je huda borba. Kar se prireditve tiče, je potrebno takoj po novem letu zbrati ideje. Ob tem se takoj postavlja vprašanje, ali je prireditveni prostor pred katedralo dovolj velik. V kraj je potrebno pritegniti čim več ljudi, to pa na tem prostoru ni mogoče. Razmisliti bo potrebno o odkupu zemljišča med Smreko in Podsmrečjem, kjer bi lahko z množičnostjo dosegli uspeh. Če bomo pripravljali prireditve samo zase, rezultatov ne kaže pričakovati. - Gornjegrajci se torej niso pripravljeni prav veliko angažirati, saj je očitno bolj lagodno čakati, da zrela hruška sama pade z drevesa. To se strinjam. Mislim, da se bo morala v prihodnjih letih bistveno spremeniti miselnost. Hočemo ali nočemo, v kraj bo prihajalo ogromno ljudi in če jih ne bomo znali zadržati vsaj eno uro, bo storjena velika napaka. Resje, da se nekateri nočejo angažirati, čeprav bi se lahko. - Za praznike boste poslovnim partnerjem in ostalim poklonili darila, ki so bila izdelana v sosednji, ljubenski občini. Torej vsi razpisi in natečaji za izviren gornjegrajski spominek niso obrodili želenih sadov... Z ustanovitvijo zadruge smo želeli vzpodbuditi dopolnilne dejavnosti. Mlečna afera je dokazala, da tudi mlečna proizvodnja ni povsem brez pasti in nedotakljiva. Bog ne daj, da pride na dan še kakšna afera, ki lahko v trenutku izniči delo nekoga, ki bi se mogoče lahko ukvarjal tudi z dopolnilno dejavnostjo in tako lažje premostil morebitne težave. Partnerjem želimo podariti izdelke iz naše občine, vendar jih na žalost ni. Večkrat je bilo izpostavljeno vprašanje, kaj lahko nudi občina oziroma okolje za oskrbo centra za starejše. Ugotovitev je, da v tem trenutku nič. Nenazadnje gre za razpoznavnost nekega okolja. Ljudje bodo morali spremeniti miselnost. Mleko, les in meso niso edini viri zaslužka. - Kljub povedanemu boste težko zanikali, da še vedno držite roko "starim gornjegrajskim birtom", kar je na nek način potuha... Ne razumem... - Prepričan sem, da razumete... (smeh) Ja. Ne bo povsem držalo, da jih podpiram, saj smo velikokrat z mnenji na povsem različnih bregovih. Pomembno je, da bi se ti "stari birti" drugače angažirali. V nasprotnem bo nastal v naslednjih letih velik in resen problem. Treba je razmišljati, kako bomo delali in živeli v letih, ki prihajajo. - Kot član Socialdemokratske stranke ste večkrat izjavili, da lažje sodelujete s predstavniki liberalne demokracije in ljudske stranke kot z ljudmi iz lastne stranke... Če lahko tako rečem, je občini Gornji Grad v zadnjih osmih letih največ denarja zagotovila vladajoča koalicija. Potrebno seje posluževati opcije in ljudi, ki so na oblasti. Nisem ozko strankarsko usmerjen in dobro sodelujem z vsemi. Brez tega si težko predstavljam razvoj. Kar se stranke tiče, dobro sodelujem na nivoju Zgornje Savinjske in Šaleške doline, s centralo v Ljubljani pa nisem izrazito povezan. Živeti in delati je potrebo s tistimi, ki lahko največ dajo. - Boste v tretjem mandatu vendarle predlagali podžupana? Upam, čeprav se še nisem odločil, koga bom predlagal. - Sedanje stanje je v nasprotju z zakonom o lokalni samoupravi... To drži, vendar ne želim imeti podžupana samo na papirju. Želim človeka, ki bo pripravljen pomagati in če že hočete, bo podžupan dobival vsak mesec določena sredstva... - ...in naloge. Tudi. - Nenazadnje gre za spoštovanje pravnega reda, pri katerem ste socialdemokrati vsaj na zunaj zelo občutljivi. Se strinjam. Po dveh mandatih upam, da bomo v tretjem dobili podžupana (smeh). Pogovarjal se je Edi Mavrič - Savinjčan ODSLEJ TUDI NA LITRE Dobrodošla pridobitev na mozirskem bencinskem servisu Kar nekaj slabe volje je bilo začutiti v zadnjem tednu dni na obrazih občanov in mimoidočih, ki so ostali brez goriva v jeklenih konjičkih. Na mozirskem bencinskem servisu jih namreč niso mogli napolniti, saj so se na njem izvajala gradbena dela. Mozirski bencinski servis že več let skrbi tudi za nemoteno oskrbo krajanov s kurilnim oljem. V njihovem domačem rezervoarju je bilo prostora za 50.000 litrov te tekočine, kar je tu in tam povzročalo tudi kanček nejevolje. Stranke so morale kdaj pa kdaj počakati kakšen dan na dobavo, saj je bil rezervoar kar naprej prazen. Letos pa seje pokazala možnost, da se uredi tudi ta problem. Iz prodaje so namreč umaknili 98 oktanski bencin. Kar naenkrat je ostal pod zemljo prazen 50.000 litrski rezervoar. Odločitev, da se izkoristi tudi ta potencial, je bila seveda lahka. Strankam bodo odslej kurilno olje ponudili tudi v manjših količinah. Seveda pa je bilo potrebno med cisterno in iztekalnim mestom zgraditi ustrezno povezavo. Gradnja je potekala več dni, odslej pa bo lahko vsakdo natočil kurilno olje tudi v kante ali kakšne druge ustrezne posode. Kupna moč prebivalstva namreč pada, ugotavlja vodja servisa Jože Hržica. Nemoteno pa bo odslej potekala tudi oskrba strank na domu, saj BS Mozirje odslej v svojih nedrih skriva kar 100.000 litrov te, v hladnih zimskih dneh še kako potrebne, rdečkaste tekočine. Benjamin Kanjir Anton Rifelj, župan občine Gornji Grad (foto: EMS) NIČ VEČ V TEMI Vse za večjo varnost pešcev Mozirska obvoznica je že dolga leta vpila po javni razsvetljavi. Križišče pri avtobusni postaji je terjalo tudi že smrtne žrtve med pešci. Težko bi bilo izračunati, koliko je bilo v tem in v križišču ob vhodu v Mozirje že zvite avtomobilske pločevine in tako ali drugače poškodovanih udeležencev ob raznih trkih. Na pobudo Ministra za promet RS Jakoba Presečnika je bila na tem delu izvršena kontrola stanja. Ugotovitve so pokazale, da je bilo največ nesreč prav v nočnem času. Marsikatero izmed njih pa bi bilo mogoče preprečiti ob zadostni vidljivosti oziroma razsvetljavi. Križišče ob vhodu v Mozirje bo, od kar je postavljena javna razsvetljava, bistveno varnejše (foto: Benjamin Kanjir) Uradni del slovesnosti je prevzel Jan Sajovic s službe za državne ceste, ki je vodja sektorja za tehnično urejanje prometa in prometno varnost. Po njegovih podatkih je skupna vrednost projekta znašala slabih 15 milijonov tolarjev, od tega je na sama dovoljenja in načrte odpadlo okoli dva milijona tolarjev. Izvajalec del je bil izbran z razpisaom. Gradnjoje tako prevzelo podjetje Javna razsvetljava Ljubljana, kije dela končalo sicer par dni čez rok. Zakasnitev je šla na račun daljšega pridobivanja soglasij lastnikov zemljišč in pa slabega vremena, ki je oviralo izvajalca. Glede nato, daje objekt izven urbanega naselja, bo vzdrževalec razsvetljave Direkcija za ceste RS. Jakob Presečnik se je ob uradnem vklopu 6. decembra zahvalil direkciji za ceste, upravni enoti za izdajo dovoljenj in javni razsvetljavi za samo izvedbo. »Ta del kraja bo z današnjim prižigom javne razsvetljave zelo popestren. Pa ne v smislu lepote kraja, ampak predvsem v smislu varnosti. Varnost pa je prioriteta, za katero se pri investicijah najbolj zavzemamo,« je še dodal Presečnik. Slovesnega prižiga javnih svetilk seje udeležil tudi Vili Žavrlan z Direkcije za ceste RS. Odslej bo pot ob mozirski obvoznici veliko varnejša. Javna razsvetljava bo kazala pot tako prvim jutranjim uporabnikom, ki se jim navsezgodaj mudi v službe in šole, kot nočnim sprehajalcem, ki čakajo, da se v miru sprehodijo. Benjamin Kanjir NAGRADE GZS ZA UREJENO DELOVNO OKOLJE ZA LETO 2002 Puškarstvo Podkrižnik izstopa tudi na republiški ravni V hotelu Paka v Velenju so 26. novembra ob navzočnosti nekaj deset gostov in prejemnikov priznanj podelili nagrade Gospodarske zbornice Slovenije za urejeno delovno okolje, ki je potekalo v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna, v koordinaciji Turistične zveze Slovenije. Potem, ko je na območni ravni v Sloveniji predstavilo svoje dosežke kar 154 družb, je na zaključnem delu na republiški ravni sodelovalo še 45 družb, 25 iz velikih gospodarskih sistemov ter 20 iz srednjih ter manjših podjetij. Puškarslvo s.p. z Ljubnega ob Savinji. Zbornica je prvič podelila tablice za trajno urejenost delovnega okolja (podjetjem, ki so trikrat zapored osvajala prva tri mesta). Tablice, ki bodo krasile pročelja podjetij in družb so prejeli MIP d.d. Nova Gorica, Gorenje d.d. Velenje, Pivovarna Laško d.d., Peloz d.o.o. Nova Gorica ter Emonec kaffe d.o.o. Koper. Jože Miklavc Anton Rosenstein s.p. Savinjska c. 25, Mozirje GSM 041 698 252 TRAFFIC I0OA Ll AVTO ŠOLA MOZIRJE ^ TEČAJI VSAK MESEC Tečaj CPP se prične v ponedeljek, 16. december, ob 17. uri v gasilskem domu v Mozirju. Prijave sprejemamo v avto šoli Traffic ali na pričetku tečaja v gasilskem domu v Mozirju. Nudimo vam ugodne plačilne pogoje. Priznanja med velikimi podjetji je prejelo šest družb, kar štiri so sodelovale v projektu prvič. Prvo mesto je prejelo podjetje Droga d.d. iz Izole, na drugo mesto so se razvrstile družbe TPV d.d. iz Novega mesta, Kovinoplastika Lož ter Iskra Avfoele-ktrika iz Šempetra pri Novi Gorici. Tretje mesto sta osvojili podjetji Sava d.d. in Sava Tires d.o.o. Kranj. Med malimi in srednjimi podjetji so najvišje segli v podjetjih Bi-term d.o.o. iz Bistrice ob Sotti ter Prevent TRO d.o.o. iz Prevalj. Na drugo mesto seje uvrstila Toplarna Hrastnik d.o.o. in na tretje družba Forstek iz Hrastnika ter Podkrižnik Med Podkrižnik s.p. z Ljubnega ob Savinji (foto: Jože Miklavc) V Šmartnem ob Dreti in Boem so si otroci pred prihodom Miklavža ogledali igrico (foto: Igor Kalin) dekleti, ki si želijo moža... Prvi zapisi o miklavževanju na Slovenskem segajo v prvo polovico 18. sto-letja, kjer je pisec opisoval, kaj je Miklavž prinesel pridnim otrokom: jabolka, orehe, smokve in sladkarije. Tudi letos je po številnih krajih po Zgornji Savinjski dolini Miklavž s svojim sprem- iva predvečer godu naj bi v škofa oblečeni Miklavž od hiše do hiše prinašal otrokom darila. Na poti ga spremljajo angeli, simboli dobrega, in hudobni duhovi, kot so hudiči, parkeljni in zlodeji. Sveti Miklavž ali sveti Nikolaj, ki goduje 6. decembra, v katoliški Evropi simbolizira darežljivost. V cerkvenih krogih je bil že od 11. stoletja čaščen kot velik priprošnjik in čudodelnik. Bilje resnična osebnost. Rodil seje bogatim V Nazarjah je Miklavž otroke pozdravil z gradu Vrbovec (foto: Tatiana Golob) stvom obiskal otroke in jim ob pomoči različnih organizatorjev razdelil majhna darila. Marija Šukalo Sveti Nikolaj je bil resnična osebnost V Podvolovljeku in Lučah je Miklavž prišel po sveti masi, ki je bila namenjena otrokom (foto: Vinko Poličnik) Sveti Nikolaj V Mozirju (foto: Benjamin Kanjir) staršem, ki sta kmalu umrla za kugo. Nikolaj je premoženje razdelil med reveže, sam pa odšel v samostan. Kmalu zatemje postal škof. Zato ga upodabljajo v škofovski obleki, s tremi zlatimi kroglami na knjigi in stremijabolki. Jabolka sodijo med obvezne darove, kijih dobri svetnik prinaša pridnim otrokom v noči s 5. na 6. december. Tri zlate krogle simbolizirajo tri mošnje z zlatom, ki naj bi jih svetnik podaril trem revnim dekletom za doto ob možitvi. Sveti Miklavž je zavetnik mornarjev, trgovcev, študentov, mlinarjev, pekov, mesarjev... Priljubljen je med delavci v kamnolomu, krojači, pa tudi med berači, mladimi Na Rečici so dobrega moža pričakali v vrtcu (foto: Benjamin Kanjir) Piše: Igor Pečnik Pri RSL Levec so nam za vikend odstopili vel satisa 3.0 V6 dCi 24v z avtomatskim menjalnikom. Sam začetek je vedno lep, posebej pri avtomatskem menjalniku, kjer so zadeve pri renaultu začinili še s kartico namesto ključa in vžigom na gumb. No, pa govorni pozdravi in opozorila so nekaj običajnega, posebej prvo je bilo lepo »fuel low«... Pa sem že bil na črpalki, kjer sem nalil malo nafte, pa je bilo OK, le bančni račun se mi je malce znižal... Zunanja oblika je nenavadna. Velike sprednje luči in zanimiv zadek, kije pri renaultu preko vel satisa in avantima prešel v evropski avto leta-megana. Limuzina je dolga ponosnih 4860 mm in široka VOZILI SMO Renault vel satis Potrebujete luksuzno limuzino? Mercedes, audi, BMW ali volvo?! Odločitev je težka, vendar, zakaj se raje ne ozrete tja do Francozov in pokukate v nenavadnege vel satisa, ki ga budno spremljajo oči nežnega spola, pa še v gostilniških debatah se nanj ne pozabi! V njem ne boste ostali neopaženi, razburljiv je najmanj toliko kot BMW serije 7 in s prihajajočim meganom se bo njegova podoba še lepše vtisnila v spomin. iz 1577 mm ponuja prekrasen razgled na okolico. Hja, narava je lahko tudi lepša, če si malce višje. Notranjost je bogastvo zase. V testirani različici joje krasilo mehko bež usnje, kije razvajalo potnike v kombinaciji z lesnimi dodatki. kar 1860 mm. Lepe dimenzije, ki so občutne tudi v prostorni notranjosti, kjer je razkošen tudi prtljažni prostor s 460 litri. Višina je nadpovprečna, saj se Sedeži so električno nastavljivi, kar dopolnjuje po višini in globini nastavljiv volanski obroč, to pa je tudi pogoj za udobno sedenje na vozniškem delu vel satisa. Motorje odličen dizelski izdelek s 3.0 litra prostor- nine in 180 konjčki. Navor 350 Nm, pa doseže pri skromnih 1800 vrtljajih. Skupaj s petstopenjskim menjalnikom deluje kot odlična kombinacija, kjer se lahko prepustimo udobju av- tomatike ali pa se posvetimo ročnemu pretikanju, kjer nas pred napako tako ali tako varuje elektronika. Za varnost je poskrbljeno vrhunsko, saj je vel satis dobil pet zvezdic za varnost. Sama vožnja je z omenjenim motorjem uživaška. Pozabimo na cviljenje gum in se posvetimo udobju. Kartico v režo, pritisnimo gumb za start in ročico avtomatskege menjalnika v D in užitki so tu. Vse ostalo se dogaja z lahkoto! Moči in navora je vedno dovolj. S porabo pa se ustavimo tja med 8 in 9 litri, kar zadostuje za hitrosti do 210 km/h in pospešek 10,5 sekunde do 100 km/h. Zavore so nežne, vodljivost in lega zadostita vsem pogojem križarjenja. Za prehitre ovinke imate ESP, za vsak slučaj pa še pet zvezdic. Pa še opaženi boste! nagradna igra A: SESTAVLJANKA Čestitamo Marku Brezniku, Spodnje Pobrežje 4, Rečica ob Savinji! Izžreban je bil med številnimi prispelimi pravilnimi rešitvami prejšnje sestavljanke, ki je skrivala portret fotomodela Bernarde Marovt. (nekateri ste jo, žal, zamenjali z Marto Zore). Njemu in izbrani osebi želimo dober tek v penzionu Kozorog v Mozirju, kamor je vabljena na nedeljsko kosilo (nagrajenec prejme potrdilo po pošti). Pred vami je že nov, tokrat še bolj, pomešan portret znane slovenske osebe. Vaša naloga je, da posamezne sličice izrežete in jih pravilno zložene nalepite na dopisnico tako, da se bo pokazala prava podoba portreta. Ne pozabite na drugo stran dopisnice pripisati, kdo je oseba na sliki. Izmed do torka, 17. decembra, prispelih dopisnic s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, kateremu bomo podarili kosilo za dva. Kje, vam bomo izdali v naslednji številki... PENZION KOZOROG Na trgu 32, Mozirje Tel: 583 10 22 Emil Lenart s.p., Na trgu 32, Mozirje uKEBmmmmmBmmKimmmmmmmmammmmKmsBmmmm Kultura PREKO KARAVANK Slovenec je tisti, ki to nosi v srcu Prvo soboto v decembru je Rečičanom in ostalim obiskovalcem svoj knjižni prvenec Preko Karavank predstavil rečiški rojak Jožef Jeraj, nekdanji generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu. Organizatorji večera, rečiški turistični delavci. Osnovna šola Rečica ob Savinji ter tednik Savinjske novice, so osrednjemu gostu večera pripravili svojevrstno dobrodošlico s kratkim kulturnim programom, v katerem so s toplimi pesmicami nastopili otroci, posebej pa je večer obogatil kvartet Koledniki iz Mozirja. Vidno ganjen se je Jožef, Jože za znance in prijatelje, zahvalil: »Hvala za tako topel sprejem, lepo je biti na Rečici.« Kar je bil dokaz več, da je Jože Jeraj, Frešerjev z Rečice, čustveno zelo vezan na domači kraj. Knjigo sta obiskovalcem predstavila Edi Mavrič in avtor sam, ki sta razgrnila marsikatero tančico z Jerajevega dela, opisanega v dnevniku, ki je nastajal v času njegovega osemletnega službovanja v Celovcu. Knjiga je izšla ob zlične kvalitete, kotsta narod in slovenstvo, pogosto ostajal sam. V knjigi Preko Karavankavtor veliko besed namenja deželnemu glavarju dr. Jor-gu Haiderju. Jeraj sije prizadeval za čezmejno sodelovanjezgornjesavin-jskih občin s koroškimi občinami on- Knjižno delo Preko karavank sta predstavila Edi Mavrič in avtor knjige Jožef Jeraj (foto: Franjo Atelšek) 10-letnici ustanovitve Generalnega konzulata RS v Celovcu in 10-letnici delovanja Društva slovensko -avstrijskega prijateljstva. Jože Jeraj joje posvetil svoji družini, ki mu je v času službovanja stala ob strani. Slovenski diplomat se je v Celovec podal poln optimizma. Ob delu na konzulatu pa je spoznal, da je Slovenec tisti, ki to nosi v srcu, saj globalizacija, ki prevladuje v Evropski uniji, uničujoče deluje na identiteto naroda. Jeraj je namreč prepričan, da bodo Slovenci ob vstopu v EU postali manjšina, ker sta le kultura in jezik brez ekonomske neodvisnosti premalo. Knjiga, kije nastajala kot kronološki zapis dogajanj včasu službovanja,je nastala po Jerajevem mnenju zaradi golega sprenevedanja v politiki in diplomaciji. »Po izidu knjige sem čakal na reakcije, saj sem v knjigi obelodanil tudi politične igrice, ki solisti čas spodnesle Marjana Podobnika,«je pripovedoval Jeraj. »Reakcij k sreči, vsaj takšnih kot sem sam pričakoval, ni bilo.« Človek, kot je Jože Jeraj, ima širok krog znancev, vendarje v borbi za ra- stran meje. Splet dogodkov je prinesel tudi k odprtju mejnega prehoda Pavličevo sedlo ravno v času, koje bil generalni konzul v Celovcu. V avtorjevi besedi je Jeraj zapisal: »Dnevniksem pisal vželji, da prispevam k boljšemu sodelovanju med Slovenijo in Avstrijo oziroma med njunimi deželami, njunimi državljani. Pri iskanju rešitev za krepitev odnosov med državama, ki naj bi bila tudi osnova za izboljšanje položaja Koroških Slovencev, sem naletel na vrsto tabujev, stereotipov, sprenevedanj in celo strahove in stiske ljudi. To me je pripeljalo v hude zadrege, pri reševanju katerih sem zelo cenil mnenja različnih strokovnjakov«. Prav vsa ta prizadevanja lahko bralec zazna ob pričujoči knjigi, kije bila predstavljena obiskovalcem sobotnega večera na Rečici. Ob prebiranju knjige Preko Karavank se bralcu odpira pogled v diplomatsko pa tudi v zasebno življenje avtorja, človeka, kije spremljal in sooblikoval življenje Koroških Slovencev v zelo razgibanem času. Marija Sukalo DRUŠTVO LJUBITELJEV UMETNOSTI CELJE Mladi umetniki na celjskem odru Društva, ki pod svojim okriljem združujejo tako ljubitelje umetnosti kot tudi člane, ki se z umetnostjo ukvarjajo amatersko ali profesionalno, so pri nas še prava redkost. Zato so se po vzoru podobnih društev, ki so v tujini že dolgoletna praksa, tudi v Celju odločili ustanoviti Društvo ljubiteljev umetnosti Celje (DLUC). DLUC podpira vse umetniške zvrsti, kot so plesna, likovna, literarna, filmska ter seveda glasbena umetnost. Po besedah Gregorja Deleje, podpredsednika društva, je temeljno vodilo društva kakovost, celovitost, interdisciplinarnost-torej ne samo pokritost vseh področij umetnosti, temveč tudi združevanje le-teh. Svoje cilje društvo uresničuje z organizacijo nastopov, koncertov, razstav svojih članov, domačih in tujih umetnikov, organizacijo srečanj za svoje člane doma in v tujini ter pri svojem delu sodeluje s sorodnimi društvi doma in v tujini. »Tudi mladi umetniki iz Zgornje Savinjske doline so vsekakor dobrodošli na celjskem odru, vse karje potreb-noje klic, pismo ali elektronska pošta s konkretnim predlogom za program,« pravi Deleja in nadalje navaja: »Glede prireditvenega delovanja društva v Zgornji Savinjski dolini pa mislim, da je problem zlasti v pravem sogovorniku za tovrstno udejstvovanje, glede na to, da vsak umetnostni program, zlasti kvaliteten, zahteva vsaj nekaj finančnih sredstev, ki pa so v teh koncih, vsaj na področju umetnosti in kulture, po mojem bila vedno problem.« Član društva lahko postane vsak, ki sprejema statut drušlva, podpiše pristopno izjavo in plača članarino. Članstvo v DLUC-u prinaša tudi vrsto ugodnosti, med katerimi so redno obveščanja o projektih društva, prednost pri rezervaciji vstopnic, popusti pri nakupu vstopnic za pr- ireditve društva ter seveda možnost aktivnega sodelovanja pri projektih. Glede na kratek čas delovanja ima društvo že zavidljivo visoko število članov in sicer 329. Gregor Deleja pravi, da je to »v prvi vrsti zlasti dokaz za to, da društvo ni nastalo brez potrebe in da je treba iti v korak s časom in trendi po združevanju. Dvigniti se je treba nad individualizem in politični egocentrizem, ki sta tako značilna za današnji čas«. Glavni cilj društva je projektno delo, ki naj bi se v prvih dveh letih delovanja prikazaloz vsaj 12 projekti letno. Edini način za obstoj društva je ustvarjanje povezav s sorodnimi organizacijami na eni strani ter omogočanje projektov umetnikom, članom društva. Tatiana Golob Gregor Deleja, podpredsednik društva DLUC: »Poudarek bomo poskušali dati zlasti mladim umetnikom, še posebej tistim Celjanom, ki študirajo umetnostne discipline v Sloveniji in tujini, pa do sedaj niso imeli krovne organizacije v Celju, pod okriljem, katere bi lahko pripravili svoje predstavitve.« Domače pripovedke Piše: Aleksander Videčnik Domači zdravilci so zdravili... AKO IMAŠ MEHUR V GLAVI Vzemi galuna pehtrana, limbergarja, stolči vse skupaj inštupo po malem uživaj, čimvečkrat, bolje bo. ČE IMAŠ NADUHO Vzemi redkve in jo navleči s čmerikovo korenino, na ta način, ko se navleče za pečenje pripravljen zajec. Ta navlečena redkev se namoči v gorki vodi, kjer jo pusti ležati štiri dni. Nato vzemi redkev iz vode, vrzi redkev in čmeriko vstran, vodo pa pij, to bo pomagalo. Pelinova voda je tudi silno dobra. Nakoplji rigelcev s koreninami ter jih prav dobro skuhaj, tekočina dobro pomaga pri naduhi. Kamilčna voda je tudi prav dobra. NAPETOST Pij čaj lovorjevih listov. Ali nastavi v litru žganja pest stolčene kumine, janeža, dve pesti mete in dve pesti pomarančnih lupin. To postavi za 4 tedne na sonce, pretlači skozi ruto in osladi s pol kilograma sladkorja. KRVAVENJE IZ NOSU USTAVIŠ Če sedeš na stol, deneš roke na glavo in nagneš glavo nazaj ter dihaš z odprtimi usti in si zamašiš nosnice, iz katerih lije kri, z vato in držiš glavo po koncu in mirno. Vata, kije namočena v rdeči kromovi kislini, ustavi krvavenje iz nosu. Dober je tudi mrzle ali gorak obkladek, tega deni na tilnik in naveži tja tudi narezano čebulo in potegni malo čebulnega soka v nos. AKO Sl NA PLJUČIH BOLAN Stolči skupaj mandeljnovih jederc in mete, to skuhaj na mleku in potem uživaj. Preskrbi si rak-ovjih skuhaj in pij toplo rakovojuho. Med in surovo maslo skupaj zmešaj in po malem uživaj, je jako dobro. SLABOKRVNOST Predvsem je potrebna dobra redilna hrana. Speni dobro eno jajce in to pij s kozarcem dobrega vina, naj bo močno in črno. Vsak dan spij kozarec tega in to po malem. Uživaj vsak dan nekaj medu. DOBRO ZA PLJUČA Vzemi pljučnikali planinski mah, 1 žlico janeža, zarumeni četrt kilograma sladkorja in skuhaj vse skupaj v litru vode, naj pokrito vre, ko se shladi dodaj še dobrega žganja in to vsak dan po malem uživaj. VOTLINA V TIRSKIH PEČEH V Radmirju vedo povedati zgodbo, kako je bil neki človek obsojen na smrt. Toda ni bilo krvnika, da bi izvršil obsodbo. Peljali so ga k Votenicijami vTirskih pečeh. Govorilo seje, da tam ven ni prišel še nihče. Rekli so mu: "Če prideš tu skozi, boš prost, če ne, te bomo umorili." S seboj so mu dali nekaj živeža in možje krenil v jamo. Prišel je na visoke skočnike in moral je skakati, da je prišel naprej. Kmalu je naletel na vodo brez dna; tam gaje sprejela bela žena in ga varno prepeljala čez vodo. Tako je hodil in hodil, šest dni je hodil in končno prišel na piano pod Peco. Bilje rešen in od tedaj naprejje živel pošteno, nikdarveč ni imel opraviti s sodiščem. ZAKLAD V OLŠEVI Koje Prodnikov pastir pasel na pašnikih Olševe, je prispel do neke votline. Pogledal je vanjo in zagledal mizo, na kateri je bilo polno dragocenosti. Poleg mize so bili še zvrhani škafi polni zlata in srebra. Nihče ni vedel, od kod pastirju toliko denarja, daje nenehno popival. Kadar je bil ob ves denar, si ga je spet v jami nabral. Nekoč je nekaj dni zapored popival v Železni Kapli. Pijan je začel vpiti: "Pijmo ga, juhuhu, saj Olševa ga še ima." To je bilo zanj usudno, koje spet prišel po denarje bila predjamo ogromna skala in nikdar več ni mogel po zlato. ROGARJEV PASTIR Podobno kot prodnikov je tudi on v Potočki zi-jalki našel zaklad, ves denar pa je sproti zapil. Bilo je na dan svetega Šimna, koje bil v Železni Kapli letni sejem. Ponesel je s seboj zlato tehtnico, da bi se z njo postavljal pred dekleti. Tudi on je pijan vpil: "Hejsasa, saj Olševa še ima." Nikdar več ni našel vhoda v zijalko. ZAKLAD JE ISKAL Že od nekdaj so ljudje radi iskali zaklade. To je počenjal tudi Grazon, stari pastir. Župnik mu je zaupal zagovor. Na veliko gospojnico je šel v Potočko zijalko in izrekel zagovor kot mu ga je svetoval župnik. Resje zagledal tri polovnjake, polne zlata, toda te je čuval ogromen pes. Zbežal je, ker se je ustrašil strašnega psa. Toda ljudje pravijo, da se ne smeš ustrašiti psa, pa prideš do zaklada. ZLATI STUDENEC Pred davnim časom je neki Lah redno prihajal na Okrešelj. Pot ga je vodila čez Kamniško sedlo. Najprejje malo počil pri planšaricah, popil mleko in odšel. Vedno je imel s seboj steklenico, v kakršno so točili slatino. Ko seje vrnil, je bilo v steklenici zlato. Edini je vedel za studenec, ki z vodo prinaša zlato. Tam je postavil steklenico, daje vanjo tekla voda. Zlato je obležalo na dnu, voda pa je iztekala. Tako je ravnal vsako leto ob istem času. To je trajalo dolga leta. Na smrtni postelji je predal načrt sinovoma, kje je studenec. Bil je v tretji gori od Matka in pokrit s ploščo. Toda sinova nista nikoli odkrila studenca, tudi domačini niso imeli te sreče. Skupinska slika udeležencev tečaja rdečega križa v Gornjem Gradu leta 1941. Tečaj je vodil dr. Paul Lautner, fotografija pa je bila posneta pred gornjegrajsko graščino. Sedijo z leve: Jakčeva Ana, Prodnikova Nada, Lautnerjeva gospa, dr. Paul Lautner, Koren, Faletova Micka, Kavtmanova Marica in Kovačeva Micka. Stojijo (ženske): Miklavčeva Lizika, Grozdjeva Ida, Mstnarjeva Mirna, Kolaričeva Mirna, Cigalova Zefa, Gmajnerjeva Ančka, Korenova gospa, Božičeva gospa, Slugova Micka in Mlinarjeva Micka. Stojijo (moški): Lekšev Ludvik, Maričkin Franc, Rogački Franc, Rebrski Jože, Levarjev Tinče, Golobov Franc, Rupov Franc, Kolarjev Tona, Joškov Anza, nepoznan. Sliko nam je poslala Frančiška Pustoslemšek iz Dola pri Gornjem Gradu. OBČNI ZBOR KLUBA ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV Uspešna povezanost mladih V soboto, 7. decembra, je potekal občni zbor Kluba zgornjesavinjskih študentov (KZSŠ), na katerem so poročali o delovanju kluba v preteklem letu. Predstavili so program načrtovanih prireditev v letu 2003 ter izvedli volitve dodatnih upravnih organov KZSŠ. Na občnem zboru je vodstvo Kluba zgornjesavinjskih študentov predstavilo spremembe statuta (foto: Taiana Golob) Ker je KZSŠ vzel pod svoje okrilje mlade iz vseh šestih občin Zgornje Savinjske doline, so na občnem zboru najprej spregovorili o reorganizaciji kluba ter posledičnih dopolnitvah in spremembah njihovega statuta. O novem načinu razdeljevanja financ je spregovoril David Verbuč, član upravnega odbora, in prisotnim pojasnil, da se bo 50% skupnih finančnih sredstev razdelilo med lokalne odbore, katerih predstavniki bodo izvoljeni na istem občnem zboru. Denar bo razdeljen procentualno, glede na število članov v posameznih občinah, medtem ko bo polovica finančnih sredstev ostala v blagajni kluba. O spremembah in dopolnitvah statuta je zbranim spregovoril predsednik kluba, Franci Pečnik. Glavna novost na tem področju je uvedba lokalnih odborov, ki bodo aktivno delovali v vseh občinah. nova pa bo tudi izvolitev podpredsednika, tajnika in blagajnika ter šestih predstavnikov lokalnih odborov. Sledila je predstavitev kandidatov ter njihovih vizij delovanja za izvolitev v lokalne odbore, nato pa so izvedli same volitve. Za podpredsednika KZSŠ je bil izvoljen David Ver- buč, tajnik je Blaž Kramer, blagajničarka pa Natalija Pust. Predstavniki lokalnega odbora ter hkrati člani UO so: za Mozirje David Verbuč, za Nazarje Maja Zakrajšek, za Gornji Grad Miha Vršnak,za Ljubno Jernej Pintar, za Luče Matevž Robnik, za Solčavo pa Blaž Mlačnik. Na koncu volitev so izvolili še disciplinsko komisijo in nadzorni odbor klu- ba. V poročilu delovanja kluba za preteklo leto je Pečnik ugotavljal, daje bilo delovanje kluba, glede na neurejeno financiranje, zelo uspešno. Poročilu je sledila predstavitev plana za leto 2003. Verbuč je poudaril pomembnost splošne družbene angažiranosti kluba ter povedal, da nameravajo vse dejavnosti, ki sojih izvajali do sedaj, še razširiti ter izvajati čimbolj redno. Na koncu sta oba, predsednik in podpredsednik, izrazila izredno veselje nad tem, da so se v KZSŠ povezali mladi iz celotne doline, saj je to dokaz, da mladi pri nas potrebujejo več, kot jim je dano,.z večjo povezanostjo pa so jim dane večje možnosti pri doseganju njihovih ciljev. Tatiana Golob GORNJI GRAD Turizem na papirju V Gornjem Gradu si veliko obetajo od turizma, navsezadnje je kraj še pred desetimi leti slovel po zanimivi turistični prireditvi, ki je neslavno zvodenela. Od takrat je bilo kar nekaj poskusov oživeti dogajanje v kraju, zanimivih tudi za širšo javnost, vendar dlje kot do rešitev na papirju očitno niso prišli. Gornjegrajčani si želijo, da postane Gornji Grad - nevidno mesto, kot ga nekateri imenujejo, na turističnem trgu čim bolj vidno. Letos je uspešno zaključilo tečaj za lokalne turistične vodnike po občini dvanajst kandidatov, ki naj bi bili sposobni turistom odgovoriti dejan- sko na vsa vprašanja, povezana z bogato zgodovino kraja. Občina je v tem času poskrbela za izdajo prospekta in vodiča po gornjegrajskih zbirkah, za trženje pa je bila izdelana nova turistična ponudba. Do konca leta oziroma najkasneje do naslednje spomladi naj bi bili pripravljeni prvi počitniški objekti in dva manjša centra iz programa zdravilišča v naravi. Po napovedih Marije Praznik iz podjetja Negoj naj bi se že to jesen izvajal program Zdravilišča v naravi zdelavnk carni, predavanji in podobnimi dejavnostmi, ki naj bi se po napovedih izvajale že v obstoječih objektih. Še letos naj bi vGomjem Gradu ustanovili tudi družbo za razvoj in trženje, ki ne bo samo investirala v dobre objekte, ampak naj bi vodila celoten razvoj, ponudbo in trženje turistične de- javnosti. Ob vsem tem se v Gornjem Gradu ogrevajo za postavitev slovenskih gradov po vzoru Minimundusa iz Celovca, kar bo verjetno precejšen organizacijski in finančni zalogaj. Daje turizem treba obravnavati kot dolgoročno naložbo, se strinja tudi Tina Gutman, ki je na občini Gornji Grad zadolžena za področja turizma, kmetijstva in drobnega gospodarstva. V nasprotju z dosedanjimi načrtovalci turističnega razvoja v največjem zadrečkem kraju je Gutmanova prepričana, da je dosegla dejavnost najnižjo možno točko. "Turistično društvo obstaja samo še na papirju, tisti, ki so doslej delali vturiz-mu, pa so veliko obljubljali. Precejšnja sredstva so bila porabljena za pro- jekte, ki jih bo, vsaj nekatere, težko uresničiti. Zgrešeno je, ker niso k sodelovanju povabili ljudi, ki so bili v preteklosti glavni nosilci turističnih dogajanj v kraju," ocenjuje razmere Tina Gutman. Prva konkretna stvar, kije pred uresničitvijo, je postavitev označevalnih tabel, vendar za to še nimajo ustreznih dovoljenj. Glede izletov po Gornjem Gradu in raznih vikend paketov pa Gutmanova pravi, da jih bodo realizirali, vendar stvari ni mogoče speljati preko noči. Sicer pa je vpripravi razvojni program občine Gornji Grad, v katerem naj bi bile realno obdelane tudi turistične možnosti gornjegrajske občine. Savinjčan Zaporniki lastnih idej ne bodo nikoli ug-SNIČKE ledali svetlobe prostega pretoka misli. Savinjčan Tina Gutman: "Turistično društvo obstaja samo še na papirju, tisti, ki so doslej delali v turizmu, pa so veliko obljubljali. Precejšnja sredstva so bila porabljena za projekte, kijih bo, vsaj nekatere, težko uresničiti. Zgrešeno je, ker niso k sodelovanju povabili ljudi, ki so bili v preteklosti glavni nosilci turističnih dogajanj v kraju." Kino, Astrološki kotiček, Oglasi — -----— ----------—— i '■iiiii|Tiriiwrmn—iii ptim-bh KINO MOZIRJE Sobota, 14.12. ob 20.00 in nedelja, 15.12. ob 17.00: AUSTIN POWERS V ZLATOTIČU - komedija Režija: Jay Roach Vloge: Mike Myers, Michael Caine, Michael York KINO NAZARJE Sobota, 14.12. ob 20.00 in nedelja, 15.12. ob 18.00: RDEČI ZMAJ - srhljivka, triler Režija: Brett Ratner Vloge: Anthony Hopkins, Edward Norton, Emily Watsoi AUSTIN POWERS V ZLATOTIČU Dr. Zlobniku se tokrat pridruži skrivnostni, a čudaški Zlatotič. Skupaj kujeta načrt, kako bi s potovanjem skozi čas zavladala svetu, kar pa pomeni, da morata ugrabiti Nigela Powersa, Ausit-novega ljubljenega očeta in najbolj slavnega vohuna v Angliji. Austin tako potuje skozi čas in ju lovi, vmes pa se ustavi še v letu 1975, kjer sreča svojo staro ljubezen Foxy Cleopatra, elegantno detektivko. Skupaj morata najti način, kako rešiti Nigela in preprečiti Dr. Zlobniku in Zlatotiču, da bi uresničila svoj zlobni načrt. RDEČI ZMAJ Morilec, kot je dr. Hannibal Lecter ima vedno veliko oboževalcev - umsko bolnih ljudi, ki uživajo vvsaki podrobnosti njegovih zločinov. Navdušuje jih že samo dejstvo, da Lecter živi. Bes in strah ki ga zbuja v "manj vrednih smrtnikih", pa jim pomaga životariti in preživljati njihova osamljena in zagrenjena življenja. Zanje je Lecter večvreden v primerjavi z drugimi. Prepričani so, da jih Lecter vidi take, kot se vidijo sami in da spoštuje njihova sprevržena dejanja. Lecterju pa njihova vdanost godi. Še posebno zdaj, koje njegovo življi precej pusto, odkar je zaprt v bolnišnici za umsko bolne zločince. Rojstni dan praznujejo strelci Strelec je idealen partner za vse Strelci iščejo duhovno razsvetljenje povsod, kamor potujejo, v vseh avanturah in v vseh še tako lahkomiselnih dejanjih. Iščejo le eno slvar, vedno izmikajoč si most modrosti, ki povezuje končnost in neskončnost. Strelec je idealen partner za vse, ki so svobodni in lahkomiselni. Nad vsako rečjo se hitro navdušijo, polni so novih idej in predrzni. Na površini so veseli in razigrani, globoko v sebi pa zelo občutljive osebe. Sovražijo tradicijo, hitro se naveličajo in se začno dolgočasiti. Navdušenje traja, dokler jim to predstavlja nov izziv in novost. To pa ne pomeni, da so nezanesljivi, svoje obveznosti bodo vedno izpolnili, vendar z rahlim odporom. Zelo težko izgovorijo besedo ne. Najbližje odklonitvi je beseda mogoče. Ko strelca dodobra spoznamo, postane življenje z njim naravnost idealno. Strelec in njegov dom Brez problema lahko živijo na najbolj čudnih krajih, če pa jim to ne uspe, bodo svoj dom kmalu spremenili v nekaj povsem posebnega, Njihov dom ni razkošen,je pa gostoljuben in domač. Stvari radi odlagajo na najbolj nemogoča mesta, najraje pa imajo zato stole. Strelec in hrana Strelci imajo velik apetit in vedno so lačni, pa tudi jedo zelo hitro. Ker potrebujejo veliko energije, kalorije ponavadi tudi porabijo. Strelcu vlada Jupiter, v njegovem znamenju sta cimet in marelica, zato so sladice ob- vezne. Ker strelci tudi radi kuhajo so potencialni šefi kuhinj in dobri zabavljači. Strelec in njegov denar Za rojene v znamenju strelca beseda dovolj ne obstaja. To ne pomeni, da so požrešni na denar, samo narava jih je obdarila z velikim tekom po hrani in denarju. Zelo radi izzivajo srečo, zaradi tega lahko postanejo strastni igralci iger na srečo. Občasno se vsega tega zavedo in se poskušajo disciplinirati, vendar jih želja potem kmalu mine. Vse, kar so vtem času privarčevali, hitro zapravijo. Strelec in ljubezen Ko se streleci zaljubijo, postane ljubezen najpomembnejša stvar na svetu in nemogočeje, da pri tem ostanejo hladni. Zvestoba jim pomeni vse in nem-ogočeje, da pri tem ostanejo hladni, ljudem, ki jim zaupajo pa podarijo svoje srce. Ponavadi imajo strelci težave v ljubezni zato, ker se preveč trudijo, da bi razmerje uspelo. Tisti, ki niso tako samozavestni in jih preveva pesimizem, najdejo v strelcu vzor. Ima veliko prijateljev in ljudje si želijo njihove bližine. Toda ne razočarajte ga preveč, težko vam bo odpustil. Zasebna ambulanta za spl. medicino in akupunkturo Karmen Fürst dr. med. Savinjska c. 6, Mozirje OSTANITE ZDRAVI še je čas, da se CEPITE PROTI GRIPI pokličite na tel. št. 839-05-50 Želimo vam prijetne praznike in srečno ter zdravo novo leto! LOGARSKA DOLINA Srečanje poslovnih partnerjev Hotela Plesnik V Hotelu Plesnik so se srečali poslovni partnerji Hotela Plesnik ter prijatelji vodstva in lastnikov hotela. Po prijaznem sprejemu so gostom najprej z veliko mero kulinaričnega okusa postregli izbrano hrano, nato pa so dali besedo glasbenikom, znanemu ansamblu Črna mačka. Ob vrhuncu večera je navzoče pozdravila lastnica hotela Martina Plesnik. Po maratonskem nastopu šefa Fra-jkinclarjev Srečka Zorka so v hote! pridrli »špicparklji« izpod Ojstrice, ki jih je le Miklavž nekako pomiril ter obdaril goste. je zapela z vsem svojim neminljivim šarmom in nostalgijo. Pospremila stajo Andreas Schulist, operni pevec iz Miinchna in mlada talentka operne glasbene scene Aida Krilanovič iz Estradni nastop Tereze Kesovije, Andreasa Schulista in Aide Krilanovič je bil vrhunec druženja (foto: Jože Miklavc) zato ji ni nikoli žal, če jo pokličejo iz Dubrovnika, da prileti iz tople Dalmacije pod zasnežene vrhove Savinjskih Alp. Med gostije bilo tudi nekaj Zgornejsavinjčanov in domačinov. Hotel Plesnik, kije po lanski topli zimi v minulem letu delal s polno paro, se vneto pripravlja na prihajajočo »tetko Zimo«. Za vse Zgornejsavinjčane in njihove tradicionalne goste pripravljajo 30. decembra nepozaben, vsakoletni božično-novoletni koncert, ki bo tokrat zares »bel« in zimski, saj je mrazzdaj že drugič pobelil Logarske poljane. Jože Miklavc Martina Plesnik in Horst Koulen (desno) sta sprejela več kot 100 poslovnih partnerjev Hotela Plesnik (foto: Jože Miklavc) Drugi del večera je bil prava glas- Zagreba. Tereza, ki »playbacka« sko-bena pravljica s tradicionalno gostjo raj ne poznaje dejala, da se v Logar-novoletnih večerov Terezo Kesovijo, ki ski dolini in Sloveniji počuti kot doma, iVazMtČH» ^tCHCftcČCff Spoštovani fotografi in fotografinje Zgornje Savinjske doline. Naznanjamo, da se začenja nov fotonatečaj, v katerem se bodo ponovno lahko predstavili vaši talenti. Po uspešnem odzivu na Naj poletno fotografijo, bomo tokrat izbirali najboljšo praznično fotografijo. vas, da se v božično-novoletnem času predate fotografskemu navdihu in nam po praznikih pošljete svoj najljubši (en) izdelek. Seveda bodo sledile privlačne nagrade za zmagovalca oziroma zmagovalce. Na vašo željo vam bomo fotografije, kijih lahko pošljete po pošti ali v elektronski obliki, tudi vrnili. Ne pozabite razmisliti o naslovu fotografije in pripisati vaš naslov in telefonsko številko! PROIZVODNJA IN MONTAŽA PVC OKEN IN VRAT PVC okna vhodna vrata senčila ECkbe OKENSKI SISTEMI MAROVT GREGOR s.p. Bočna 60 3342 Gornji Grad Tel. / faks: 03 838 51 40/41 GSM: 041/793-518 10 let garancije —— Ideje porajajo besede, iz njih se rodi pesem Na miklavžev večer so se v Radmirju Na gmajni zbrali amaterski pesniki in pisatelji naše doline in na pot pospremili že peto zbirko poezije Slap 5. V knjigi so zbrane pesmi z različno tematiko, ki odslikavajo avtorje, njihova čustva in nazore. Organizatorju srečanja. Kulturnemu društvu savinjskih literarnih amaterskih pesnikov - Slap je bil v pomoč Javni sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Mozirje. vi so namreč večni in tak je tudi univerzalen pesniški navdih in ustvarjene pesmi. V zbirki so zbrana le najboljša dela posameznih avtorjev, kjer prevladujejo lirično obarvane pesmi, ki se dotikajo čustev med moškim in žensko ter domoljubne tematike. Po besedah lektorice so pesmi avtorjev v letošnji zbirki za razliko od predhodnih globlje, bolj razumevajoče. Letošnja zbirka pa je bogatejša za posebno zvrst poezije haiku. Haiku je kratko poetsko sporočilo, ki nima izvora v besedilu, ampak v biti. Haiku brez vsebine ne obstaja, nemogoče gaje napisati zgolj kot golo igrozjezikom informo. Tovrstno srečanje je obiskovalcem omogočilo strnjen pogled ljudske ustvarjalnosti na področju poezije, saj uveljavljanje posameznika v skupnem delovanju in ustvarjanju postaja vedno bolj cenjen življenjski cilj, ki obenem osrečuje posameznika in bogati okolico. »Koje duša polna navdiha, se rodijo ideje. Te porajajo besede, iz njih se rodijo pesmi ter nastane zbirka,«je prepričana Cokiinova. Večer poezije, ki gaje z izbranimi deli različnih ustvarjalcev Slapa 5 pripravila in odigrala Nataša Trbovšek Coklin, sta s citrami popestrili sestri Mojca in Mira Lenko z Ljubnega ob Savinji. Marija Sukalo Savinjski amaterski pesniki in pisatelji so na pot pospremili peto zbirko poezije Slap 5 (foto: Franjo Atelšek) Svoja dela so predstavili Janez Gregorc z Lepe Njive, Ivč Bitenc iz Šmartnega ob Dreti, Jože Hribernik mlajši, Stanko Gašperič, Franc Rop, Jože Mlinar in Radovan Šukaio z Rečice ob Savinji, Vera Kumprej z Ljubnega, Marija Rihter iz Deve, Albina Rajter iz Šmihela nad Mozirjem, Angela Semprimožnik iz Vologa, Ana Remic iz Kraš, Bri- na Krašovec iz Žalca, Rozka Tkavc iz Nazarij, Marija Vodušek in Branka Pirnat iz Radmirja ter zbirateljica starih, že pozabljenih pesmi Marija Ročnik iz Podhoma. Lektoriranje zbirke je delo Nataše Terbovšek Coklin, ki je prepričana, da naslov zbirke Slap ni samo kratica za naslov društva in zbirke ampak je tudi simbolika. Slapo- 9. BOŽIČNO - NOVOLETNO SREČANJE DRUŽINA KLJUČ SREČE Predstavilo se bo ve« kot sto nastopajočih Adventni čas prinaša s sabo veliko sladke pozabljamo na tople medčloveške odnose. Da ovalcem se bo predstavilo več kot sto nastopa- vznemirjenosti, pričakovanj, sreče in miru. bi za trenutek pozabili vsakdanje skrbi, bosta jočih v osemnajstih različnih sestavih; od na- Srečaje povsod, treba joje samo opaziti in seči poskrbela mozirska območna izpostava jmiajših najstnikov, do malih vokalnih skupin in za njo. Prav družina je tista prva nepopisna javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in družinskih sestavov z različno zvrstjo glasbe, sreča, ki jo mlad človek okusi. Družina je po- nazorska občina, ki bosta v nedeljo, 15.decem- Predstavili bodo ljudske in umetne pesmi ter rok obstoja in osnovna celica družbe. Božično bra, v nazorskem Delavskem domu pripravila narodnozabavne viže različnih avtorjev. Mod- novoletni čas je potrebno prebiti v medsebo- tradicionalno, deveto božično-novoletno erafor večera bo znani televizijski napovedova- jnem druženju, saj je to čas, v katerem danes srečanje malih vokalnih skupin in glasbenih lec Andrej Hofman, živimo tisti, ki ob prehitrem tempu življenja družin z naslovom Družina-ključ sreče. Obisk- Marija Šukaio KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE 3. SKL CENTER ■ 7. KROG Katastrofa Pingvinov Polna dvorana v Nazarjah, odlična igra domačih »Hramovcev« in izredno slabi gostje so glavne karakteristike derbi srečanja predzadnjega kroga jesenskega dela prvenstva v 3. SKL - center. Pingvini izpod Šmarne gore so bili tokrat nadigrani v vseh elementih sodobne košarke, kar samo potrjuje vzpon forme Vaupotičevih varovancev pred zadnjo, pomembno tekmo v Velenju. Veselje košarkarjev Davidovega Hrama ob presenetljivo lahki zmagi nad Pingvini (foto: Franjo Pukart) Prav zadnji krog bo tudi odločil, kdo bo v centralni skupini prezimil na vrhu. Po zmagi Gorenje vasi nad Velenjčani in uspehu Davidovega Hrama imajo sedaj kartri ekipe enako število točk, vse tri pa v zadnjem krogu gostujejo. Pingvini gostijo Šenčur, k Medvodam prihaja Grajska vas, vsekakor pa bo najbolj vroče v telovadnici Osnovne šole Šalek, kjer bodo Nazarčani, s svojimi zvestimi navijači, poskušali presenetiti domačo Ero. Franjo Pukart KK Davidov Hram : KK Pingvini Šmartno 105 : 63 Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev 250. Sodnika: Ambrož Hočevar (Polzela) in Peter Trifkovič (Maribor). Komisar: Bojan Kralj (Polzela). KK Davidov Hram: Weiss 10 (4-2), Zadravec 2, Majstorovič 9 (6-4), Zakrajšek 1.25 (9-7), Sarhatlič 15, Pečovnik 4(2-2) Brinovšek 1 (2-1 ), Kramer 6 (2-2), Šemenc 4, Grebenšek 7 (2-1), Dedič 5, Zakrajšek M. 17. Prosti meti: 33:23 - 70 % Meti za dve točki: 60:35 - 58 % Meti za tri točke: 18:4 - 22 % (Weiss 2-0, Majstorovič 6-1, Zakrajšek 1.4-0, Sarhatič 5-3, Dedič 1:0) Rezultati 8. kroga: Davidov Hram : Pingvini Šmartno 105 : 63 Žiri : Tinex Medvode 64 : 84 Gorenja vas : Era Velenje 88 : 85 Celjski KK : Kranjska Gora 83 : 52 Prosta ekipa : Šenčur Lestvica po 8. krogu: 1. Šenčur 7 6 1 591 :444 (+147) 13 2. Davidov Hram 7 6 1 596:467 (+129) 13 3. Gorenja vas 7 6 1 597:529 (+ 68) 13 4. Era Velenje 7 5 2 647:524 (+123) 12 5. Pingvini Šmartno 7 4 3 576:568 (+ 8) 11 6. Celjski KK 8 3 5 584:585 (- 1) 11 7. Tinex Medvode 7 2 5 522:560 (-38) 9 8. Žiri 7 0 7 451:607 (-156) 7 9. Kranjska Gora 7 0 7 395:675 (-280) 7 Bojan Vaupofič-trener Davidovega Hrama: Kljub nekaterim težavam z boleznijo in nei-granju kapetana Goltnika smo pokazali igro na visokem nivoju. Fantje so se maksimalno angažirali, odigrali trdo in močno v obrambi ter učinkovito v napadu, najvažnejše pa je, da niso podlegli dobro znanim provokacijam ekipe Šmartnega. Vseskozi zahtevam pravi odnos do igre, do barv svojega kluba in publike in ob takšnem nadaljevanju gremo korak za korakom k zastavljenemu cilju. Pohvala publiki za res pravo, športno navijanje, ki igralce kar ponese k dobri igri in njihovo pomoč pričakujemo tudi na jutrišnji zadnji tekmi v Velenju. Uspešna skakalna sezona S prvim sneženjem seje zaključil tudi del skakalne sezone smučarjev skakalcev. Poletni absolutni pokal Slovenije - Poletje 2002je bil za Ijuben-ske skakalce in skakalke zelo uspešen. K uspehu so poleg tekmovalkin tekmovalcev pripomogli tudi njihov trener Janez Debelak, vodstvo kluba in starši otrok, ki jim z veliko podporo stojijo ob strani. Po doseženih točkah je Ljubno BTC doseglo odlično 10. mesto od 18 sodelujočih klubov, od tekmovalcev pa so se najbolje odrezali: Primož Piki, Gašper Juvan, Rok Reberčnik, Maks Kurnik, Sašo Tadič v mladinski kategoriji, David Rak, Matevž Kotnik v kategoriji dečkov do 13 let, Rok Kukovič, Djujič Tadej v kategoriji dečkov do 11 let, Nejc Cajner v kategoriji cicibanov in še Gabi Robnik in Špela Rak v kategoriji deklic. Vsi našteti tekmovalci SSK Ljubno BTC so v poletni sezoni osvojili točke v pokalu Slovenije. Tekmovanja so potekala tudi v nordijski kombinaciji in Ljubno BTC je osvojilo 11. mesto. Zdaj so na vrsti tekmovanja na snegu in upamo, da bodo v tem delu ravno tako dobri rezultati. Hajdeja Brglez LOKOSTRELSTVO 2 mladinska svetovna rekorda Mozirski lokostrelci so se udeležili turnirja v dvorani, ki ga je organiziral lokostrelski klub Postojna. Nastopilo je 136 tekmovalcev iz večine slovenskih klubov. Na turnirju je tekmovalo 10 lokostrelcev iz Mozirja, ki so osvojili: 1. mesto Dušan Perhač s 575 krogi, Aleksander Ošep s 563 krogi, Sebastjan Ošep s 541 krogi, Primož Perhač s 530 krogi, Tjaša Satler s 411 krogi (in nov DR). 2. mesto so osvojili: Štefan Ošep s 573 krogi in Bernarda P. Zem-lak s 552 krogi. 3. mesto je pripadlo Marku Satlerju s 571 krogi in Janji Perhač s 526 krogi, Miran Borštner pa je zasedel 4. mesto s 551 krogi. V nedeljo so se nekateri člani Mozirskega kluba udeležili še mednarodnega turnirja na Hrvaškem v Bjelovarju. Zmagovalec turnirja je ponovno bil Dušan Perhač z rezultatom 575 krogov. 1. mesto sta osvojila še Janja Perhač z novim državnim rekordom 548 krogov in Primož Perhač s 519 krogi. Bernarda P. Zemljak je tokrat osvojila 3. mesto s 558 krogi. DP KLUB MALEGA NOGOMETA NAZARJE 2.SLMN ■ ZAHOD 7. KROG Še četrta zaporedna zmaga Nazarčani nadaljujejo v svojem zmagovalnem ritmu in priigrali so si že kar četrto zmago zapored. Njihova žrtev so bili tokrat Mokrčani iz Iga pri Ljubljani, ki jim visokega poraza ni mogel preprečiti niti njihov reprezentančni vratar. Visok ritem in agresivna igra od samega začetka je kmalu obrodila sadove, saj je po uigrani akciji in lepi asistenci Ipavca, prvi zadel Hren. Podobno sta gostujočo obrambo izigrala še Metulj in De-lamea in 2:0 je bil tudi rezultat prvega polčasa. V drugem delu pa smo videli bolj odprto igro na obeh straneh in večje število golov, kar je navdušilo številno domačo publiko, ki si za športno navijanje zasluži spet najvišjo oceno. Premoč Nazarčanovje bila tokrat očitna in prav vsi igralci, ki so stopili na parket, si zaslužijo vse čestitke. Čeprav je bil uradno to zadnji krog jesenskega dela prvenstva, pa čaka Delameine varovance že jutri pomembna tekma četrtine finala slovenskega pokala v Litiji, kjer se bodo pomerili z aktualnim državnim prvakom Sveo Lesno, petek, 20. decembra, pa je rezervi- ran za preloženo tekmo 3. kroga, ko v Nazarje prihaja Eko Stil iz Cerkelj na Gorenskem. Izjavi po tekmi : Marjan Dermastja - reprezentančni vratar Mokerc Iga : Čestitam domači ekipi k čisti in zasluženi zmagi, saj so bili tokrat res boljši nasprotnik. Po prikazani igri so zame najresnejši kandidat za ponovni preboj v prvo ligo in že sedaj sem prepričan v njihov uspeh. Nazarje in njihovi zvesti navijači si to brez dvoma zaslužijo. Jaka Mikek - igralec KMN Nazarje : Kaj naj rečem? Zelo sem vesel tako naše zmaga kot mojega prvega prvenstvenega gola in če ga daš še reprezentančnemu vratarju, je to še toliko lepši občutek. Sicer pa smo prava ekipa in kljub trdemu in napornemu delu na treningih je lepo biti član te homogene garniture. Franjo Pukart KMN Nazarje - pomembna minuta odmora za posvet, kako bodo odigrali v nadaljevanju (foto: Franjo Pukart) Zvesti domači navijači (foto: Franjo Pukart) KMN Nazarje : KMN Moker« Ig 7 : 2 (2:0) Nazarje - Športna dvorana: Gledalcev. 300 Sodnika: Franc Plošnik in Marko Pompe (oba Celje). Delegat: Marko Potočnik (Ptuj). Strelci: 1:0 Hren (6), 2:0 Delamea( 16), 2:1 Ziljkič (26), 3:1 Kurič (27-AG), 4:1 Delamea (34-10m), 5:1 Delamea (37-10m), 5:2 Kurič (39), 6:2 Mikek (39), 7:2 Šemenc K. (40-10m) KMN Nazarje: Skok, Delamea, Adamič, Mikek, Uršnik, Kolar, Šemenc K., Ipavec, Vreš, Hren P, Metulj, Zagožen. KMN Mokerc Ig: Dermastija, Korada, Hodžič, Goranovič, Ziljkič, Jakič, Radmanovič, Miškovič, Kurič, Babnik, Šuškovič. Rumeni karton: Matjaž Korada, Nedžad Ziljkič, Gorazd Kurič, Marjan Dermastija (vsi Mokerc Ig) Drago Adamič, Denis Delamea, Blaž Metulj (vsi Nazarje) Rezultati 7. kroga: Nazarje : Mokerc Ig 7 : 2 ( 2:0 ) Poni Okrepčevalnica OK Corral : Zalog Eko Stil 6 : 3 ( 3:1 ) Oplast Kobarid : Tomi Press Bronks 7 : 1 ( 1:0 ) Prosta ekipa: Dornberk Lestvica po nepopolnem jesenskem delu prvenstva : 1. Poni Okrepčevalnica OK Corral 6 501 38:14 15 2. Nazarje 5 401 31:13 12 3. Tomi Press Bronx 6 303 21:27 9 4. Mokerc Ig 6 2 1 3 18:20 7 5. Dornberk 6 2 1 3 17:23 7 6. Oplast Kobarid 6 213 17:24 7 7. MNK Zalog Eko stil 5 014 10:23 1 ODBOJKA Odbojka ostaja priljubljena Da odbojka ostaja zelo priljubljen šport tudi pri moških, dokazuje dejstvo, da se tudi letošnjo jesen srečujejo odbojkarske ekipe vaških zaselkov in merijo moči med seboj. Tako kot so se začele lige malega nogometa, so se formirale tudi rekreativne odbojkarske ekipe in letos Savinjska odbojkarska liga teče že drugo leto. Število ekip (le teh je devet) priča o priljubljenosti odbojke po celi dolini od Mozirja do Ljubnega. Lansko leto so bile tekme odigrane v telovadnici osnovne šole Nazarje, letos pa liga poteka v osnovni šoli Ljubno ob nedeljah popoldan. Rezultati 2. kola: 1. Ljubno : Nazarje 0:2, 2. Gornji Grad : Šmartno 1:2, 3. Varpolje : Lepa Njiva 0:2,4. Veterani Mozirje : Mozirje 0:2 in zaostala tekma 1. kola Mozirje : Taborniki Gornji Grad 2:0 Lestvica: 1. Mozirje, 2. Nazarje, 3. Lepa Njiva, 4. Veterani Mozirje, 5. Šmartno, 6. Ljubno, 7. Gornji Grad, 8. Taborniki Gornji Grad, 9. Varpolje. Rezultati 3. kola: Veterani Mozirje : Taborniki Gornji Grad 2:0,2. Lepa Njiva : Mozirje 0:2, 3. Nazarje : Varpolje 2:0, 4. Šmartno : Ljubno 0:2, Gornji Grad pa je bil v tem kolu prost. Lestvica: 1. Mozirje, 2. Nazarje, 3. Veterani Mozirje, 4. Ljubno, 5. Lepa Njiva, 6. Šmartno, 7.Gornji Grad, 8. Taborniki Gornji Grad in 9. Varpolje Hajdeja Brglez Predšolski otroci ostali brez pomoči pri odpravljanju govornih motenj ( Razmišljanje ob članku gospoda Kanjirja) Prispevek gospoda Benjamina Kanjirja mije potrdil že znano dejslvo, da v Zgornji Savinjski dolini premalo cenimo uspešno pomoč otrokom in da se stroka zapiraa v občinske meje in daje prednost lastnim interesom pred interesi otrok. Gospod Kanjir je v članku utemeljil pomen logopedske dejavnosti za otroke in tudi nadvse uspešno delo na tem področju. Zato se mi zdi povsem nerazumljivo, da lahko dobro utečeno delo logopeda in zlasti neprecenljivo pomoč otrokom in družinam, tako z lahkoto in brezbrižnostjo prenese na Zdravsteni dom, ki je oddaljen od uporabnikov. Sicer je treba predlog direktorice Zgornjesavinjskega doma,gospe Ide Kramer Pustoslemšek,dr. medicine, pozdraviti, saj poskuša vsaj zadovoljiti črki zakona, je pa povsem nedopustno razmišljanje ravnateljev osnovnih šol, ki so istočasno tudi odgovorni za delo vrtcev, da poskušajo tako pomembno dejavnost preložiti na drugega izvajalca, zlasti, ko vrsta dosedanjih izkušenj dokazuje, daje bil dosedanji model dela logopeda uspešen in zlasti v korist otrokom in staršem iz bolj oddaljenih krajev. V članku je navedeno, da bo pomoč izvajana v Zdravslvenem domu, starši pa bodo morali otroke voziti na obravnave. Ali z drugimi besedami, otroci, katerih starši ne zmorejo ali nočejo, bodo spet kaznovani! Pričakujem, da bodo starši otrok, ki so imeli doslej urejeno pomoč, zahtevali boljšo rešitev od predlagane. Odgovorni (Vrtec Mozirje, ravnatelji osnovnih šol) pa naj pojasnijo, kaj so storili, da bi se položaj logopedske dejavnosti v občini ne poslabšal. Saj temu je tudi namenjeno deio ravnatelja, ali ne? Majda Urank Prod 11, Ljubno ob Savinji Kuharske novice Po zadnjih volitvah v Sloveniji še ne bomo kuhali segedina. Tako kot smo ga nekoč v Jugi, in kot je to navada vsaj v Evropi. Takšna je odločitev volilcev. Ker ga torej ne bomo kuhali, ga ne bomo niti jedli. Tudi tisti ne, ki bi nam še in že kako teknil. Volivci so namreč spet potrdili svojo željo, da tudi v bodoče kuhamo v obeh kotlih. Posebej tako zelje kot meso. Namreč kotel za meso, ki so si ga nekateri omislili po osamosvojitvi - državni in njihovi - bi bilo menda škoda dati iz uporabe, saj je še v garanciji, starejšega, v katerem smo nekoč kuhali segedin, zdaj pa zelje za rajo, je menda škoda izločiti iz zgodovinskih razlogov. Se strinjam. Enkrat bo za v muzej, kamor po svoji miselnosti nedvomno spada tudi veliko Slovencev, ki se imajo za napredne. Če bi bilo to res, bi ostali neopaženi. Vendar nismo. Evropa pozna našo kulinariko. Kakojo ceni, nam je menda znano? Tisti, ki smo v manjšini, smo nemočni. Naš razum in razgledanost nista na volitvah vredna niti počenega groša. Vsakdo zlahka izniči naše glasove, s katerimi si prizadevamo, da bi Slovenija postala resnična zgodba o uspehu, ne pa samo pravljica za neumne. A na volitvah pač odloča večina. V pravih demokracijah zaradi tega niti ni problemov. Nerazgledani ljudje so redkost, saj jih mediji o vsem pošteno obveščojo. V navidezni demokraciji pa je v interesu oblastnikov - še zdaleč ne tudi države - da so ljudje čim bolj nerazgledani. Razgledanega človeka se namreč ne da "okoli prinašati." Za zelje mi torej ni, zato sem volil za spremembe. Jasnoje, da jih zdaj ne bo, zato bom lahko še srečen, če bom še vnaprej imel vsaj za zelje. Tolažim se, da je še veliko takih. Čeprav bodo seznami nezaposlenih vsak dan krajši, nas bo na cesti v resnici vedno več. Žal, a tudi na srečo. Kajti narod, ki se je navadil zelja, se ga bo prej ali slej probjedel. Potem - kdaj bo to, seveda ne vem -bo šel na volitve in volil tistega, ki mu bo vsaj sčasoma spet lahko zagotovil človeka vreden segedin. Do takrat pa - večini vam je tako očitno prav - dober tek ob zelju, ki ga niti evropske svinje ne bi marale. Če se boste do naslednjih volitev vendarle naveličali zelja, takrat s seboj na volišče razen oči in mogoče očal, vzemite še kaj bol važnega. V našem skupnem interesu kajpak. Janez Mavrič Attemsov trg 8, Gornji Grad VARNOST NA SMUČIŠČIH -OPOZORILO Pri obravnavanju nezgod na smučiščih v preteklih letih je bilo ugotovljeno, daje največkrat prihajalo do nezgod zaradi smučarjev, ki načina smučanja niso prilagodili svojim smučarskim sposobnostim, lastnostim smučišča in razmeram na smučišču. V nesrečah, ki jih je obravnavala policija, je bilo v preteklosti udeleženih večje število otrok in mladoletnikov. V lanskem letu se je na smučiščih na območju PU Celje zgodilo 222 nezgod, kar je 8,3 % več kot leto pred tem. Zaradi ugodnih vremenskih razmer je bila lanska sezona na višje ležečih smučiščih skoraj za tretjino daljša kot leto prej, povečalo pa seje tudi število smučarjev na njih, saj nekatera nižje ležeča smučišča sploh niso obratovala. Večina nezgod (217) seje zgodila na območju KTC Rogla, tri nezgode so se zgodile na RTC Golte, dve nezgodi pa sta se zgodili na smučišču pri Celjski koči. Da bi zima za vse minila kar najbolj veselo in brez neprijetnosti je potrebno opozoriti na nekatere VARNOSTNE UKREPE, ki nam lahko zimske radosti naredijo še prijetnejše oziroma preprečijo poškodbe, materialno škodo in slobo voljo. Pri tem bi opozorili zlasti na: - Stanje opreme Tisti, ki to še niso storili, naj poskrbijo, da bo smučarska oprema pred začetkom sezone pregledana pri ustreznem serviserju in s tem zagotovljena njena brezhibnost, ki lahko prepreči marsikatero nevšečnost, nezgodo in poškodbo. - Ustrezna psihofizična pripravljenost smučarjev je eden od pogojev za varno smuko in lahko prepreči poškodbe in nesreče. Dobra telesna pripravljenost in trezna glava sta zagotovilo za varno smuko. - Med smučanjem je pomembna tudi izbira smučišč. Izbirajmo tista smučišča, ki ustrezajo naši pripravljenosti in znanju smučanja, saj s precenjevanjem svojega znanja in pripravljenosti povečamo možnost poškodb in nesreč. Prav tako ni dovoljeno smučati po smučišču v času njegove zapore. Smučarji, ki se odločajo za smučanje izven urejenih smučišč morajo vedeti, daje leto na določenih območjih zelo nevarno, zlasti zariste, ki slabše smučajo. - Upoštevanje znakov na smučiščih. Potrebno je vedeti, da so smučišča opremljena z obvestilnimi in opozorilnimi znaki o težavnostni stopnji smučarske proge in o nevarnostih na posameznih delih smučišč, katere je potrebno upoštevati. - Upoštevanje navodil, ki jih dajejo osebe, ki skrbijo za varnost in red na smučiščih, to pa so predvsem reditelji, reševalci in policisti. Reditelji na smučiščih morajo biti ustrezno označeni in imajo poleg preventivnih nalog na smučiščih tudi pravico kršitelja legitimirati ter zoper njega podati prijavo pristojnemu organu. - Upoštevanje deset FIS-ovih vedenjskih pravil. Vsi smučarji bi prav tako morali poznati deset FIS-ovih vedenjskih pravil za smučarje in jih upoštevati v času smučanja oz. zadrževanja na smučiščih. Na določenih smučiščih so ta pravila izobešena in priporočamo smučarjem, da se z njimi seznanijo pred pričetkom smučanja. V sklopu preventivnih aktivnosti policije je bila za najmlajše smučarje izdelana pobarvanka, ki otrokom na dojemljiv in prijazen način predstavlja pravila obnašanja na smučišču, zato predlagamo staršem, da otroke seznanijo z njo. Omenjeno pobarvanko sije možno ogledati tudi na spletni strani interneta http://www.mnz.si/slo/prevent/jrm/smuka/barvanka/zviti 1 .htm. - Ustrezno varovanje opreme v času, ko ne smučamo, saj so v porastu tatvine opreme, ki jo smučarji puščajo brez nadzora in druga kazniva dejanja. - Ustrezno varovanje ostalega premoženja v času smučanja. Ob odhodu na smučišče je potrebno zakleniti vozila, v katerih naj ne bi puščali vrednejših stvari (v preteklosti seje dogajalo, da so nekateri puščali odklenjena vozila, v vozilih na vidnih mestih vrednejše predmete, denarnice, dokumente in podobno ter s takim ravnanjem nepridipravom olajšali delo oz. dali povod za storitev tatvine ali vloma v vozilo. Informacijo pripravila Skupina za javni red v Uradu uniformirane policije PU Celje. wmmsaaamsm ČRNA KRONIKA • OB TELEFON Nazarje: V gostinskem lokalu Nazaret v Nazarjah je neznani storilec 2. decembra v času od enih do štirih zjutraj ukradel mobilni GSM aparat znamke nokia 6210. Oškodovanec je imel aparat v žepu jakne, kije bila obešena na obešalniku blizu točilnega pulta. Škoda znaša okoli 90.000 tolarjev. • OB MERCEDESA Gornji Grad: Neznani storilec je v času med 29. novembrom in 2. decembrom z avtobusa parkiranega v Gornjem Gradu na Attemsovem trgu, ukradel značko mercedes. Podjetje Izletnik je stem oškodoval za okoli 10.000 tolarjev. • PREPRODAJALEC DESK Rečica ob Savinji: Občan iz Sp. Rečice je 7. decembra dopoldan ugo- tovil, da mu je neznani storilec ukradel 20 smrekovih desk. Deske so bile zložene pod kozolcem. Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči. Tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni! (Simon Gregorač) ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice Ane JAKOP (4.6.1920-11.11.2002) z Ljubnega ob Savinji se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje, za svete maše in jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči-vsi njeni Za vedno nas je zapustila mama, babica, prababica Angela REMIC (1.5.1911-26.11.2002) iz Vologa Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili k zadnjem počitku. Vsi njeni Ob tvojem grobu smo ostali nemi, saj ni besed, s katerimi bi razumeli. Skromno in tiho si živel, nihče ni vedel, da globoko v sebi si trpel. Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, srce ljubeče zdaj v grobu spi. Nam pa ostala je praznina, ki zelo, zelo boli. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža in očeta Jožeta ZAGRADIŠNIKA p.d. Krznarjevega Jožeta iz Gornjega Grada (16.2.1950-3.12.2002) Iskrena hvala vsem, za vso pomoč, ki ste nam jo nudili v najtežjih trenutkih, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo g. župniku, ministrantom, pevcem, pogrebcem, govorniku, Mateju Rihterju za odigrano Tišino, sosedu Miranu Poličniku in Marinki Suhoveršnik ter Blažu. Hvala tudi podjetjema BSH in Elkroj ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Ivanka ter sinova Robert in Igor Čeprav nam nihče ne more vrniti trenutkov razkošja v travi, veličastja v rožah, ne bomo žalovali, temveč si našli pot v tisto, kar nam še ostane (Wordsworth) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega in ljubečega sina Nejca TROGERJA (2.11.2001 1.12.2002) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih slovesa. Najlepša hvala tistim, ki ste sodelovali pri pogrebu, sv. maši in se srčno trudili, da bi njegovo zadnje slovo bilo čim manj boleče. Hvala. Njegovi: mamica, ati - Marko, družina Dirk. A jutri pojdem na goro, naj se oči mi napijo, višin, daljin - da z bleskom tem nasproti pojdem hudim dnem. (Oton Župančič) Nekje, globoko v tebi je bol bila. Pa si zamahnila z roko -zmogla bom! Pa ni bilo tako... ZAHVALA Z zadnjim odpadlim jesenskim listjem sem se morala posloviti še od ljube sestre Marice HLAČUN Tako mi ostaja le še lep spomin na dom in moje drage. Iskrena hvala vsem, ki ste mi v teh težkih dneh stali ob strani in mi pomagali. Posebno se želim zahvaliti teti Ivanki in njeni družini, posebno Mariji za vse kar so storili za našo Marico še zadnji dan njene kalvarije. Iskrena hvala gospodom duhovnikom za cerkveni obred in besede upanja. Hvala gasilcem za organizacijo in spremstvo. Hvala gospe Tadeji in zboru Nazaret za ubrano petje, hvala govorniku ter igralcu Tišine. Zahvaljujem se vsem za pisna in ustna sožalja, vsem, ki ste zanjo molili, darovali sveče, cvetje, za svete maše in za cerkev. Hvala tudi tistim, ki ste okrasili cerkev za njeno slovo in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Hvala gospe Marji za iskreno prijateljstvo in dobroto, kakor tudi vsem Maričinim ožjim prijateljem. In nazadnje hvala vsem, ki ste ji kakorkoli pomagali, pa niste posebej imenovani. Sestra Ana z družino ZAHVALA ob slovesu naše ljube mame in stare mame Milke RAKUN Kosove iz Varpolja se iskreno zahvaljujemo vsem mnogim, ki ste se prišli poslovit od nje. Hvala našim sosedom iz Varpolja za pomoč in vsem, ki ste bili z nami, posebej še duhovnikoma gospodu Luknarju in monsignorju gospodu Vratanarju za zelo lepo opravljen obred. Sin Franček z Zalko, vnuka Marko z Mileno, Matijem in Manco ter Maja z Markom in Jakcem Ljubil si zemljo in pesem domačo ljubil družino si in svoj dom, prerano smo te izgubili, ker bi tako močno še te rabili. Od nas odšel si brez slovesa od koder več vrnitve ni ostala trpka bolečina v naših srcih bo vse dni. ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega ljubljenega Janeza PODLESNIKA iz Primoža (14.5.1942 -16.11.2002) Se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v tem težkem trenutku prihiteli na pomoč. Najbližjim sosedom, policistom, reševalni ekipi, gasilcem in bolnišnici Celje, ki mu je nudila še zadnjo pomoč. Iskrena hvala vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za darovane sveče, cvetje posebej pa še za tako veliko število sv. maš. Hvala tudi članicam društva Komen in prav vsem za obilno darežljivost, izrečena sožalja in tolažilne besede. Hvala g. dekanu Martinu Pušenjaku za sv. mašo in pogreb. Sestri Katarini Angeli in vsem sestram klarisam za tako lepo pismo in molitve, kakor tudi vsem drugim molivcem za rajnega Janeza. Hvala tudi Ani Kamplin in Juretu Atelšku za govor, pevcem pa za tako lepo zapete pesmi. Hvala še vsem tistim, ki ste kakor koli sodelovali in pokojnega Janeza pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi domači www.2BiT.sil MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA 2BiT d.o.o. Rečica ob Savinji 143 041/732-911, 031/302-282 Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče VSE KAR JE V »ZVEZI« Z RAČUNALNIKI Telefon: 7000-640 ali 041 665-329 Cvetke M koprive. Itotea jirsiov Dokler sem bil zaposlen v upravi podjetja, moje napredujoče bolezni ni nihče opazil. Čim pa so me zaradi reorganizacije vtaknili v proizvodnjo, so me takoj prijavili, Janček Kleptomanček iii-m i_io.niLŠLfaaja "Kaj bi bili po poklicu, če ne bi bili tako nori na ženske?" vprašajo modnega kreatorja. Ta si pomišlja, nato odgovori: "Ne vem... Verjetno ginekolog." Naprej ‘L iia^adavaiL)em.i "Vsak čas bom ob službo!" je Jani ves obupan. "Kako to veš?" zanima soseda. "Zaposlil sem se!" Gizela Tavrl Prod afe bralcev Novinarje prosim, da o odkritjih o okuženem mesu, nezdravem mleku itd, pišejo samo še v za javnost nedostopnih časopisih. Drugače mi hrana še drugače škodi. bsìlialiMaterapifa "Zakaj se ne uležete? Sedite na zelo udobnem kavču," psihiatrinja predlaga nov položaj pacientu, kije prvič pri njej. "Bojim se..." "Bojite se? Česa?" "Da boste izkoristili situacijo..." "Kako to mislite?" "Ne vem. Sem mislil, da mi boste to vi povedali. Saj ste doktorica za misli, a ne?" "Vseeno vas vprašam, kako to mislite?" "Lahko me izkoristite, ker ste ženska." "Aha, razumem. Ne pustite se motiti, karnadaljujte." "Ne morem." "To je zato, ker se ne sprostite. Saj vam pravim, da se uležite!" "Jaz pa vam pravim, da se bojim." "Česa?" "Če se zleknem, se boste ulegli poleg mene!" "Tega se bojite?" "Ja." "Kajbi bilo to takega?" "Lahko bi me naskočili." "Prosim?!" "Ja, lahko bi počela reči, ki sijih želite." "Kako pa veste, kaj si želim?" "Saj sijih vse." "Kdo?" "Ženske.” "A tako razmišljate o nas?" "Ne, o tem ne razmišljam, to vem." "Po čem to sodite?" "Ker je veliko takšnih slučajev." "Kakšnih?" "Vsega vam pa tudi ne zaupam." "Med nama mora vladati popolno zaupanje." "To pa ne!" "Kako pa naj vas potem pozdravim?" "Česa?" "Vaših strahov." "Saj jaz se nič ne bojim." "Zakaj pa ste potem tukaj?" "Zaradi vas." "Zakaj pa zdaj zaradi mene?" "A vas moram še dolgo nagovarjati, in se delati, da sem pacient. O vas sem slišal, da nagovarjate moške, da se uležejo v vaš kavč!" Hugo Mušnik Kaj pa ti je zadnje čase, Mirko? Karkoli naredim, ti ni prav! Saj sam dobro veš, da moramo psihiatri tolažiti svoje paciente ŽUPANSKE IZKUŠNJE Ivan Suhoveršnik, mozirski župan, bivšemu županu: "Ti Jože, a se bo meni tudi čez čas v tej službi takole dremalo?" (ŽUPANOVANJE JE NAPOREN ŠPORT PRESS) PREKLEMANI SAVINJČAN Ciril Rose, Lučki župan: "Od kar meje beštja novinarska zadoižila, da si moram zavezovati tale štrik okoli vratu, me bolj duši kot pa v času predvolilne kompanije, ko sem moral z vsemi pljuči prepričevati Lučane, da me izvolijo." (VSEGA KRIVA JE KRAVATA PRESS) NAJVIJAČA Med najbolj zvestimi navijači košarkarske ekipe Davidovega Hrama sta nedvomno dva Ivota, ki poskrbita za prevoz in zavarovanje ekipe. (AVTOVAROVANJE PRESS) KLOP, PRŠICA (NAR.) HREPENEN. MORSKA RIBA IZ DRUŽINE OSTRIŽEV NEMŠKIH PRIIMKIH PO DOMU, DOMOTOŽJE (KNJIŽ.) KRAMP, KI IMA SAMO KONICO SESTAVIL PEPINO BREZZAKON POMOŽNI PILOT STANJE, KO JE UGLED ZMANJŠAN LADJEDEL NAPRAVA IVAN DUKINOVIĆ xy ČUDAK (KNJIŽ.) STARA PROSTOR. MERA ZA ŽITO DEL ROKE NAUKO PTIČJIH JAJCIH POPAČENA BESEDA (SLABŠ.) LEPILO (POG.) MATEVŽ LANGUS SLOVENSKI ILUSTRATOR- GABRIEL (JUSTBvl) LEE REMICK UMETNOST. SLOG GOROVJE V SRBIJI, VULKANS. IZVORA ANGLEŠKI GLASBENIK- RINGO MARIE EBNER NADZOR- NIK, PREGLED- NIK VEČNO MESTO AFRIŠKA ANTILOPA KRAJŠE POSLOVNO SPOROČILO MESTO V AMERIŠKI DRŽAVI VIRGINIJA & RIŽEVO ŽGANJE JAMA V KATERI KOPLJEJO ILOVICO ŽIVAHNO, RAZGIBA- NO (GLASB.) VODNA ŽIVAL S KLEŠČI SLOVENSKI MARATON. PLAVALEC- MARTIN GRM ZA KOKAIN POVRŠIN. MERA CERKVENI ZBOR OSMAN, TUREK ANTON AŠKERC FIGURA, PODOBA MESTO V NEMČIJI LUNINA MENA PRVI RIMSKI ZALOŽNIK HRVAŠKI POLITIK (MARKOVIČ) ANASTA- ZIJA (KRAJŠE) OPERNI SPEV OTOKU HONŠU ITALIJAN. ZNAMKA KAMIONOV TRŽNICA KRAK REKE MENAM MESTO NA KITAJSKEM PIJAČA STARIH „SUYMGj- IZMETAČ NABOJEV PRI PUŠKI LIVADA, TRAVA OB HIŠI AMERIŠKI IGRALEC- JEFF HEBREJSKI PISATEU- ŠMUEL JOSEF IME in PRIIMEK: NASLOV (liica, kraj): REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Ogelnik, Zobenda, Eros, RR, LN, Asia, Oja, pav, katedrala, skakač, Gmelin, karat, Ari, ata, elementarec, pas, desjatina, SB, srp, SL, Jan, aroma, IK, Kant, Etol, sari, Ka, izolant, Otrin, ječa, arestant, acer, kapa, aga MINI SLOVARČEK: KOREC- stara prostor, mera za žito KOTLENIK- gorovje v Srbiji, vulkanskega izvora PIKELJ- kramp, ki ima samo konico JILIN- provinca in mesto na Kitajskem EASTMAN- ameriški pisatelj- Max OOLOGIJA- nauk o ptičjih jajcih Bliža se božič in novo leto, zato obdarite svoje najdražje! Ob tej priložnosti Vam nudimol- fi Na trgu 22, Mo; I tel.: 03/58-32. predpraznični popust in ugodne plačilne pogoje za vse zlate izdelke. Srečno novo leto 2003! Terezija Burja s.p. PRIDOBIVANJE PESKA IN GRAMOZA 0 * 0 Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji Tel.:03/839-54-70, GSM:041 /651-196 Vesele praznike in srečno ter uspešno novo leto 2003, želimo vse poslovnim partnerjem in 0 0 občanom v Zgornji Savinjski dolini! ^ Napovednik. Oglasi in Mali oglasi mammmammmmmMmmmmmmammmmmmammmmmmmmmmmamammamm • Petek (13. december), ob 18.00. Cerkev sv. Jurija Mozirje Študentsko koncertiranje • Petek (13. december), ob 19.30. Narodni dom Celje Španski božič - koncert z baritonistom Juanom Vasletom • Sobota (14. december), ob 13.00. Osnovna šola Mozirje Srečanje starejših krajanov krajevne skupnosti Mozirje • Sobota (14. december), ob 18.00. Osnovna šola Šalek Velenje Košarkarska tekma - Era Velenje : Davidov Hram Nazarje • Nedelja (15. december), ob 15.00. Delavski dom Nazarje Družina ključ sreče - 9. božično-novoletno srečanje malih vokalnih skupin in družin • Četrtek (19. december), ob 16.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji Božično-novoletna obdaritev • Petek (20. december), ob 18.00. Galerija Mozirje Razstava fotografij Cirila M. Sema in Metoda Sema: Dobro jutro soline • Ponedeljek (30. december), ob 17.00. Logarska dolina (hotel Plesnik) 7. božično-novoletni koncert na snegu Lhotse 2000 Slovenska alpinista Aco Pepevnik in Milan Romih nam bosta predstavila uspešen vzpon na 4. najvišjo goro sveta, v petek, 13. decembra 2002, ob 19. uri v kino dvorani delavskega doma Nazarje. Vstopnice bodo na voljo pol ure pred začetkom predvajanja. Vstopnina: 500 SIT. Vabljeni! Prodam sivorjavo teličko staro 10 dni. Tel:5 835 Prodam prašiča za zakol. Tel: 5 835 478 Prodam ovce breje ali z jagenjčki. Tel: 031 695 185 208 Prodam telico rjave pasme, staro tri mesece! Tel: 0383 85 060 Prodamteličkosimentalkostaro 1 teden. Tel: 83 90771 Prodam mlado kravo za zakol, polovico ali četrt. Tel: 031 250819 Prodam telico za zakol ali nadaljno rejo, težko 290 kg. Tel: 5 841 708 Prodamtelicostaro 1 leto ali polovico mesa. Tel: 031 800202 Prodam telico simentalko v devetem mesecu brejosti. Tel: 5 844108 Prodam prašiče za zakol težke od 150-170 kg. Krmljeni z domačo krmo. Tel: 031 414 281 Prodam jagnice za nadaljno rejo, 4 komade. Cena po dogovoru. Tel: 03 5 845 042 ali 041 783 699 Prodam bikca starega 1 teden.Tel:041783676 ŽIVALI-KUPIM Kupim bikca starega 10 dni. Tel: 5 835 478 STROJI Prodam tračno žago za razrez hlodovine. Tel: 03 5 845086 Prodam mlin šrotor, tudi za koruzo v storžih. Tel: 5 845282 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 51. številki SN ime in priimek NAROČ. ŠT. naslov___________________________________mil AVTOMOBILI IN MOTORNA KOLESA Prodam škodo favorit letnik 93, bele barve, dobro ohranjena. Tel: 041 793 613 Prodam ali menjam tomosavtomatiktori, letnik 1985, samo sprednja luč, cestni, za otroke, menjam za avtomatika. Tel: 041 840 771 DRUGO-PRODAM Prodam GSM motorola T192, star pol leta. Cena po dogovorni Tel:5 841 523 ali 041 239 684 Prodam računalnik Celeron s66 mmx, 265 rama, zelo ugodno. Tel: 5 845 284 ali 031202 859 Prodam računalnik Celeron 700. Tel: 031 474 627 ali 03 5 835 364 NEPREMIČNINE Prodamo manjšo kmetijo v okolici Luče- Igla. Potrebna obnove, 1 ha njiv, 3ha gozda Tel: 041 844215 Prodam vikend (cca. 700m2) na območju Menine. Cena po dogovoru. Tel: 031 335 170 DRUGO-KUPIM Kupim seno v kockah. Tel: 041 793 580 Kupim seno v balah. Tel: 041 793 507 ODDAM Oddam otroško stajico lidija. Tel: 031 650 457 Oddam omare in okna s steklom. Tel: 041/465 744 OSEBNI STIKI Iščem dekle staro do 30 let, nekadilko. Zvečer. Tel: 031 560066 RAZNO Na Ljubnem pogrešamo črnobelega škotskega ovčarja Aroja. Tel: 03 5 841 479 BAR & KOZMETIKA Nega obraza in telesa * A. Arlič * fiUnka TZatej, s.f>. Jjpaolnjska 18, /V*staffe H/e. L : 03/58 31 804 čjsn: 041 519 195 J MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV In knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p„ Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožiče, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elekfro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10, tel. 03/5841-029, 031-654-651,031/761-388. Pogrebne storitve, Anubis, Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10,3333 Ljubno ob Savinji. PIROTEHNIKA Rakete, ognjemetne baterije, fontane, rimske svečke, petarde, bakle, pištole za rakete, pasje bombice... Tel. 03/58 33 626. Proizvodno trgovsko podjetje DIANA d.o.o., Obrtniška ulica 8,3331 Nazarje. ODKUPUJEMO javorjevo in češnjevo hlodovino do 160.000 sit-m3. Tel. 041/678-221. Kostanj d.o.o., Medlog 63,3000 Celje. Delovni čas: od 8. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure V mesecu decembru vam na vse artikle na božičkovem pultu nudimo 5% gotovinski popust. Napihljivi zvočniki (modri in zeleni) 9.650,00 SIT Zvočniki Genius 5.1 Sorround 20.500,00 SIT O Volan Genius + pedali 8.650,00 SIT Ploščki Genius Max fire 5.019,00 SIT o CD-RW (pekač) Sony 48x12x48 21.000,00 SIT o Torbice za 20 CD 2.580,00 SIT Avtomatski preklopnik za tiskalnik 7.310,00 SIT -D d) Modem fax I ntel 56 (interni) 3.400,00 SIT > CD Moje prvo čudovito raziskovanje sveta (DZS) 9.342,00 SIT CD Moje sijajno človeško telo (DZS) 9.342,00 SIT cn Računalniška literatura od 2.490,00 SIT > CD igre od 1.200,00 SIT to Grafična kartica GeForce 4 25.480,00 SIT c - Grafične kartice nVidia TNT2 8,16,32 Mb od 8.200,00 SIT o Optične miške Genius (senzor) 3.520,00 SIT $ NOVA, NOVA AKCIJA!!! [TTŠaK HM© §1 (2® @IJffBDšptinan BOŽIČKOVO PRESENEČENJE!!! ©sEflsssfi©(misteds®£EìhìMMBq°[mjjMSteSfptMtaa. PRODAJA NA OBROKE-(s kreditno kortico KARANTA, EUROCARD in UGODNIM BANČNIM POSOJILOM NLB) KARTICA DINERS CLUB DO 6 OBROKOV BREZ OBRESTI. 'Va&itHO- “Km, : pon.: 14.-I8. tor. sre. čet. pet.: 8.-12., 14.-I8. sol».: 8.-12, ned.: 8.-11. Vam nudi: - poročne aranžmaje - pogrebne aranžmaje - aranžiranje za obletnice - dekorativno zavijanje - zasajevanje korit, loncev in nasadov Strankam se zahvaljujem za obisk ter se priporočam tudi v prihodnje. Obenem vsem Zgornjesavinjcanom voščim blagoslovljen božič in srečno novo leto 2003! bad GDABENCEK i Pit Pepu" fflk' Moziije, Na trgu 7 OiS GDABM2JEVA HIŠA O Naj prijazni imi čas prinese vse, | kar je staro leto zamudib: j nmljubezen, srečo, zdravje in veselje, 1 to je naše novoletno je voščUoi Pri Petri ste vedne v debri družini S4VL SM NAZALE Lesarska 26, Nazarje Podjetje za komercialni inženiring d. o.o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE. Telefon: 03/839 41 90,839 41 91 839 47 71; fax: 03/839 47 72 AKCIJA - AKCIJA!!! BRAMAC klasic, donav. 1.765 SIT/m2 BRAMAC Markant. 1,509 $IT/m2 POROTHERM 38.............280 SIT/kos CENA DO RAZPRODAJE ZALOG. VSE CENE SO Z DOSTAVO. X Celje - skladišče D-Per 7/2002 COBISS © Vsem poslovnim partnerjem, strankam, AKCIJA LAMINATI CLIK... 1.841 sit/m2 UGODNE CENE GIPS PLOSC IN KERAMIČNIH PLOŠČ Del. čas vsak dan med 7. in 19. uro ob sob. med 7. in 13. uro, MOŽNOSTI PLAČILA NA 24 OBROKOV! DOSIAVAZAWOUVIOALOli M, MM! _ 0àSG PRAPROTMI KOVA 35 IV10ZIRUE Tel.; 03-83 90 390 Fax; 03-93 90 391 AM.MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.o,o, E-naslov: a.m.mll