S8S888888888tftftftRfl«fl Naš praznik Glasilo socialistične zveze delovnih ljudi leto xil, št. 93 — cena 10 din za gorenjsko KRANJ, 27. NOVEMBRA 1959 Vsako leto proslavljamo 29. november — Dan republike. Proslavljamo ga v skupnosti z vsemi našimi narodi, kakor smo se skupno borili v času narodnoosvobodilne borbe in ustvarjali jekleno enotnost in bratstvo med našimi narodi. Naša republika se je rodila iz krvi, bojev in padlih borcev najboljših sinov naših narodov. Tega se v teh dneh še posebej spominjamo, spominjamo se še posebej zategadelj, ker so nam ti boji in žrtve pripomogle, da danes živimo v svobodi in gradimo našo socialistično domovino. Letošnji 29. november ima še prav poseben pomen zaradi tega, ker ga proslavljamo v letu, ko še posebej obujamo in oživljamo tradicije revolucionarnega boja naše Partije in S KO J. Šestnajst let je v zgodovini vsakega naroda kratka doba, ki je pa lahko izredno pomembna, kakor je to pri naših narodih. Naša domovina je v teh letih naredila nesluten razvoj, kakršnega morda niso pričakovali tudi največji optimisti. Vse te uspehe smo dosegli, pa čeprav smo morali v tem času premagati vrsto težav, ki so zahtevale od vseh nas veliko požrtvovalnost in odrekanja. Toda uspehi niso izostali in naša socialistična •domovina je vsako leto bogatejša, močnejša in vsako leto živimo v naši domovini lepše in boljše. Naša domovina in vsi naši narodi so v tem času doživeli nesluteno mladost in razcvet. V tem času so zrasle nove tovarne, zgradili smo nove ceste, ki povezujejo naša mesta, med njimi simbol dela — cesta Bratstva in enotnosti. Zgradili smo na tisoče drugih objektov in na naših poljih je zraslo dovolj žita za nas vse. Kdo bi našteval vse uspehe in pomembne zmage, saj če bi delali tako, potem bi morali govoriti o najmanjših uspehih od tega, da je v marsikaterem še relativno zaostalem kraju zasvetila elektrika, da so odprli nov zdravstveni dom, da so dobili novo kino dvorano, da so si zgradili novo cesto in še vrsto drugih majhnih objektov, ki obenem z vsemi velikimi gradnjami sestavljajo veliki mozaik uspehov vseh naših delovnih ljudi. To naše delo pa ima samo en cilj — je samo nadaljevanje boja, ki smo si ga zastavili pod vodstvom Zveze komunistov že pred vojno in ga nadaljevali med vojno in po vojni za lepše in boliše življenje slehernega našega človeka. Človek je tista mogočna beseda, za katerega vse to delamo in zaradi česar stremimo k boljšemu. Beseda človek ni več fraza. Njegovo vsakodnevno življenje spremljajo dejstva, ki imajo samo namen, da izboljšajo njegovo življenje. Priznati moramo, da se življenjski standard našega delovnega človeka pri nas nenehno izboljšuje, kar je na eni strani plod delovnih uspehov vseh nas in na drugi strani smoter, ki ga nenehno zasleduje naša družbena ureditev. Praznik 29. novembra p*av zaradi tega proslavljamo mi vsi in je praznik slehernega izmed nas. Tudi sami ugotavljamo, koliko smo v tem času napredovali, koliko smo v tem času spremenili, koliko boli smo v tem času poprijeti za delo in obenem tudi vedno več zaslužili, koliko bolj smo se vključevali v družbena dodajanja v naši socialistični domovini. Če bi hoteli prav na tem področju govoriti o številkah, potem bi vi- Volilni proglas 00 SZDL @Lani c^oelaListihic zoeze! Smo pred volitvami v osnovne organizacije, zato Je prav, da pregledamo nekatere uspehe, h katerim smo prispevali svoj delež tudi mi. Ti uspehi so v glavnem naslednji: V JUGOSLAVIJI — narašča narodni dohodek zadnja tri leta povprečno za 3 % hitreje kot Je bilo to predvideno v perspektivnem planu; — je gospodarski razvoj 3- do 4-krat hitrejši od razvoja v najbolj razvitih zahodnih evropskih deželah in dvakrat hitrejši od razvoja v najmanj razvitih, pa tudi hitrejši kakor v vzhodnih evropskih deželah; — Je kmetijska proizvodnja že v tem letu presegla planirano raven za 1. 1961; NA GORENJSKEM — je narodni dohodek na prebivalca narasel v 6 letih za 146.000 dinarjev, in ciser od 188.884 v letu 1953 na 334.000 dinarjev v letu 1959; — je produktivnost v industriji v letošnjem letu napram lanskemu letu narasla za 4,5%, oziroma za 0,3% več, kot je bilo predvideno; zaposlenost pa se Je povečala v tem obdobju za 1,1 % ali 301 zaposlenega; — so narasli dohodki prebivalstva za 20,6% in še vedno naraščajo; — so narasle hranilne vloge v bankah napram letu 1956 za 643,541.000 dinarjev, oziroma od 278,659.000 dinarjev na 922,200.000 dinarjev; — je bilo v letu 1958 zgrajenih 1.148 družbenih stanovanj in 335 privatnih stanovanj. V letu 1959 pa se je začelo graditi še 1.371 družbenih in 385 privatnih stanovanj; — je naraslo število šol napram letu 1939 za 66, oziroma od 91 na 157. Za šolstvo je bilo 1596. leta Izdanih 310 milijonov dinarjev, v letu 1959 pa že skoraj 600 milijonov dinarjev; — so izdatki za kulturno in prosvetno dejavnost narasli napram letu 1956 za več kot 100% in znašajo preko 50 milijonov dinarjev; — so se povečali izdatki za zdravljenje, otroške dodatke in pokojnine za skoraj 1,5 milijarde napram letu 1956; — se je napram letu 1953 močno povečala potrošnja vseh najvažnejših potrošniških artiklov. Potrošnja mesa se je povečala od 1953. do 1959. leta za približno 800.000 kilogramov oziroma za 18%, mleka za 2,600.000 litrov oziroma 113%, sladkorja za 820.000 kilogramov oziroma 37 %, moke in kruha za približno 8 milijonov kilogramov oziroma 130% itd.; — so si delovni ljudje od leta 1957 kupili preko 3.580 novih koles, 1.300 motornih koles in 630 osebnih avtomobilov; — ima praktično že skoraj vsaka družina radijski aparat, saj je radijskih naročnikov 25.757 napram 16.300 v letu 1956, medtem ko je bilo v letu 1939 vseh radijskih naročnikov v Sloveniji le 21.516; — sodeluje v delavskem upravljanju 3.328 delavcev, v zadružnih svetih .1727 kmetijskih proizvajalcev, v organih družbenega upravljanja v socialnem zavarovanju 242 ljudi, v prosvetnih ustanovah 104 in v 95 šolskih odborih 843 dr-žav'ii»nov. Idela o pamourtravlianiu v okviru komunalne skupnosti se vse bolj uresničuje. Neposredni proizvajalci postajajo vse bolj dejanski upravljalci vsega družbenega premoženja. Ti konkretni rezultati pričajo, da naše govorjenje o socializmu ni samo splošna fraza, ampak da postaja socializem vsakdanja, otipljiva stvarnost. Saj danes že vsak državljan tudi v materialnem pogledu lahko čuti, da živi v deželi, kjer so vsi napori usmerjeni v to, da bi delovni ljudje bolje in -lepše živeli. delavci, kmetje in delovna inteligenca! mladina, zene, Člani szdli Z udeležbo na volitvah ne boste Izpolnili samo svoje obveznosti do organizacije, marveč boste znova dokazali, da so dosedainji uspehi rezultat zavestne socialistične akcije vseh naših delovnih ljudi in da ste pripravljeni še vnaprej stati na čelu naglega gospodarskega in družbenega razvoja, da bomo dosegli še zavidljivejše uspehe na vseh področjih. Zato v nedeljo, 6. decembra, vsi na volitve v osnovne organizacije SZDLI deli, koliko naših delovnih ljudi danes uspešno deluje v organih delavskega upravljanja in družbenega samoupravljanja, koliko naših ljudi dela v organih ljudske oblasti, koliko naših ljudi aktivno razvija in izpopolnjuje našo socialistično demokracijo. V naši državi upravljamo vsi skupaj in prav zaradi tega smo tudi vsi skupaj odgovorni tako za uspehe kakor tudi za napake. Na uspehe smo ponosni, na napakah pa se učimo, da jih ne bi znova delali. Vsi skupaj smo prav ob letošnjem prazniku lahko še posebej ponosni, ker smo v letošnjem letu dosegli ogromne uspehe v vsem našem gospodarskem in družbenem življenju. Naš novi gospodarski sistem se je uveljavil in uspehi niso izostali. Naša država je za te svoje uspehe dobila priznanje v svetu, in kakor je dejal tovariš Tito, moramo storiti v prihodnjih letih vse, da bomo te naše uspehe in ta naš ugled ohranili in še povečali. Letos smo marljivo delali, tako da bomo naš petletni plan t' glavnem izpolnili že v prihodnjem letu, to je leto pred roleom. V tem letu se je precej dvignila produktivnost dela prav zaradi uspešnega uvajanja nagrajevanja po učinku in vseh drugih oblik nagrajevanja, ki imajo namen, dvigniti produktivnost ob istočasnem povečanju prejemkov vsakega posameznika. Prav je, da smo na te naše uspehe ponosni, saj smo bili pogostoma preskromni. O naših uspehih govorimo tem lažje, ker so to gola dejstva, o katerih se lahko vsakdo prepriča, predvsem tisti v tujini, ki še vedno mečejo slabo luč na naše uspehe. Toda resnica je v naši zgodovini zadnjih štiridesetih let vedno zmagala in bo zmagala tudi tokrat. Prav zaradi tega je teh šestnajst let naše domovine pomembno zgodovinsko obdobje, ki sicer v zgodovinskih knjigah, če štejemo samo leta, malo pomeni, toda če govorimo o uspehih, dejstvih, bojih in zmagah naših narodov pod vodstvom Zveze komunistov, tedaj pomeni teh šestnajst let, del nai pomembnejšega zgodovinskega obdobja naših narodov. Sklepi, ki jih je sprejelo zasedanje AVNOJ leta 1943, so bili v celoti izpolnjeni. Ostvarjena je bila enotna, močna skupna domovina enakopravnih narodov in enakopravnih delovnih ljudi v okviru nove socialistične Jugoslavije. Takrat smo sklenili, da bomo za vse čase sami gospodarili na svoji zemlii, in ta sklep tudi nenehne izpolnjujemo. Uspehom v okviru države se pridružujejo tudi pomembni gospodarski in družbeni uspehi v našem okraju. Veliko število podjetij pripravlja rekonstrukcijo in jo bo izvedlo v prihodnjih letih. Precejšnje uspehe smo dosegli na področju kmetijstva in si začrtali jasne naloge v razvoju živinoreje, razvoj turizma je dobil tisto mesto, kakor mu pripada v razvoju gospodarstva v našem okraju. Pomembni uspehi so bili doseženi na področju stanovanjske izgradnje, zgraiena je bila cela vrsta drugih objektov; mnogi med njimi so namenjeni prav dvigu družbenega standarda. Vsi tako radi hitimo v mislih naprej, v leta, ki nas čakajo, v prihodnost, ki je pred nami. Ta prihodnost je vsekakor svetla in lepa, ker bo naša domovina vsak dan lepša in vsak dan bogatejša. Z njo pa bomo bogateli mi vsi, ker bomo živeli še bolje, kef bomo živeli še zadovoljneje. Prav zaradi tega smo tudi letos kakor vsako leto, ponosni in veseli, ko praznujemo naš praznik — Dan republike. Praznujemo ga, ker smo pod vodstvom Zveze komunistov uspeli realizirati načrte, ki smo jih zastavili, in smo obenem čvrsto odločeni nadaljevati naše delo, da bomo naloge, ki so še pred nami, izpolnili in tako vsako leto znova ponosno praznovali naš praznik — Dan republike. vn OBČNI ZBORI SZDL V KRANJU Čeprav je bila večina občnih zborov v kranjski občini prav te dni, se je predsedstvo občinskega odbora SZDL že v torek. 24. novembra sestalo in na kratko analiziralo potek teh zborov Glavna ugotovitev je bila, da je lotos udeležba na teh zborih znatno večja kot prejšnja leta in da je predvolilna doiavnost pospešila celotno politično delo. zlasti na podeželju. Tudi razprave na zborih so bile zelo živahne. To so ugotovili na Jezerskem, v Trbojah, Trsteniku, Br-nikih in drugod. V Senturški vasi so v članstvo SZDL zajeli volilne upravičence stoodstotno. Zdaj pripravljajo volišča. Predvidevajo, da bo skupno okrog 70 volišč. Precej organizacij, teh je 47, ima po dve volišči. -1. c. 2 »glas gorenjske« NOTIANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO KRANJ, 27. NOVEMBRA Ob Dneva republike 29. n&otmkra toplo čestitamo vsem pošlo vnim prijateljem, naročnikom, bralcem, sodelavcem in vsem delovnim ljudem na Gorenjskem Časopisno podjetje »GORENJSKI TISK« Kranj iz naših krajev SPREJEMI V PIONIRSKO ORGANIZACIJO Po vseh občinah Gorenjske in pionirskih odredih bodo za Praznik republike 29. november svečani sprejemi pionirjev. Na teh sprejemih bodo pionirje pogostili in jim razložili pomen pionirske organizacije. Sprejemi bodo v petek, 27 in v soboto, 28. novembra. Pripravili jih bodo starešinski sveti in Društva prijateljev mladine. f Kronika teh dni J % V torek je bilo v Bohinju pod predsedstvom predsednika komisije za delavsko mladino pri CK LMS tovariša Marjana Rožiča posvetovanje LMS o programu za leto 1960. Na posvetovanju so analizirali tudi dosedanje letne konference mladinskih organizacij v podjetjih. % Prejšnji teden Je imel upravni odbor »Oljarice« v Britofu redno sejo, na kateri so obravnavali poslovanje podjetja do konca septembra letos. Ugotovili so, da so bolje gospodarili kot v istem obdobju lani. Na seji so razpravljali tudi o nakupu nekaterih osnovnih sredstev in o rekonstrukciji oddelka za rafinerijo jedilnega olja. To naj bi opravili v letu 1960, s čemer bodo dvignili kapaciteto proizvodnje za 50 odstotkov. Q Včeraj je bila seja Občinskega ljudskega odbora Kranj. Na dnevnem redu je bilo med drugim poročilo o stanju in problemih kmetijske proizvodnje v občini, poročilo odborniške komisije o stanju na kmetijskem posestvu v Hrastju, poročilo o izvedba nacionalizacije najemnih zgradb itd. , % V torek zvečer Je bila v Prešernovem gledališču v Kranju tretja letošnja premiera. DPD Svobo-da-Center Kranj Je uprizorila delo Ltitowskega »Dežurna služba« v režiji Jožeta Kovačiča, scena Saša Kumi'- Tudi pri ocenjevanju te igre z ostrejšimi kriteriji, kot Jih sicer uporabljamo pri ostalih amaterskih predstavah, moramo povedati, da Je bilo delo naštudirano zelo kvalitetno. To Je potrdila tudi polna dvorana in ob koncu zadnjega dejanja toplo priznanje gledalcev. Podrobnejšo oceno uprizoritve bomo objavili v prihodnji petkovi številki. £ V sredo zvečer je bil v Prešernovem gledališču v Kranju občni zbor DPD Svoboda-Center Kranj. Na občnem zboru so med drugim sklenili, da se bo društvo preimenovalo v DPD Svoboda »France Prešeren« Kranj. Po končanem formalnem delu občnega zbora so nekatere sekcije društva izvedle kratek kulturni spored. % Včeraj zvečer je bila v kinu Storžlč Kranj slavnostna premiera slovenskega filma »Tri četrtine sonca. Ob tej priložnosti so se Kranjčanom predstavili tudi nekateri ustvarjalci tega filma. Q V torek zvečer je bil v Naklem občni zbor KUD »Dobrava« Naklo. Na občnem zboru so sestavili program dela za letošnjo sezono, v kalerem so dali poudarka predvsem izobraževalni in lutkovni sekciji ter knjižnici in čitalnici. % V sredo Je bilo na Jesenicah posvetovanje dramskih delavcev Svobod in prosvetnih društev jeseniške občine. Dan poprej, v torek Je bilo enako posvetovanje tudi v Kranju. % V kranjski porodnišnici se je od 19. novembra zjutraj do četrtka, 26. novembra zjutraj rodilo 10 dečkov in 17 deklic, skupno torej 27 otrok. % Včeraj Je bilo v Klubu gospodarstvenikov v Kranju predavanje o zaposlovanju in strokovnem usposabljanju kadrov v zdravstvu. % V ponedeljek dopoldne je bilo v prostorih Okrajnega ljudskega odbora Kranj predavanje sekretarja okrajnega komiteja ZKS Celje tovariša Simoniča o gospodarskem razvoju in politični situaciji v kmetijstvu. 0 Od 16. do 23. novembra Je bilo na Jesenicah rojenih 21 otrok, ln sicer 11 dečkov in 10 deklic. Kurinčič Vida, gospodinja iz Ilirskega, je rodila dvojčka — dečka in deklico. V istem času sta se poročila Jura] Hudotetnjak, zidar in Anka Matovinović, delavka, umrla p aje gospodinja Jera Razin-ger, roj. Hribar. % Osnovna organizacija LMS Sava Kranj Je od 19. do 25. novembra organizirala v počastitev 40-letnlce KPJ in SKOJ športno tekmovanje, ki so se ga udeležili mladinci in mladinke STTS, GlS, mlekarske šole, gimnazije in tovarne Save. V odbojki, namiznem tenisu, rokometu in šahu Je prvo mesto zasedla gimnazija, v streljanju pa tovarna Sava. Pokal kot najboljša ekipa Je prejela kranjska gimnazija. V KRANJU ZA 29. NOVEMBER Mimo svečane akademije v kinu Storžič, ki bo 27. novembra zvečer, so predvidene v Kranju tudi nekatere druge prireditve v počastitev Dneva republike. Osrednja prireditev bo otvoritev novega vodovoda Bašelj—Kranj. Svečanost bo v nedeljo, 29. novembra ob 10. uri pri Vodovodnem stolpu. Vabljena je vsa mladina, ki jo sodelovalo pri gradnji vodovoda, pa tudi ostale mladinske brigade in šole iz Kranja. Isti dan bo stanovanjska skupnost novega naselja Vodovodni stolp odprla tudi novi otroški vrtec. Na Laborah pa bodo dali v promet novo transformatorsko postajo. -1. c. Priprave za praznovanje DNEVA REPUBLIKE v Blejski občini Letošnji Dan republike bodo v blejski občini praznovali še posebno slovesno. Društvo prijateljev mladine je skupaj z občinsko pionirsko komisijo na Bledu pripravilo svečan sprejem najmlajšim v pionirsko organiza- cijo. Tudi v okoliških krajih so pripravili sprejeme v sodelovanju z zastopniki množičnih organizacij in društev. Skupaj bodo v blejski občini sprejeli med pionirje več kot dve sto cicibanov. Hkrati pa pionirski odredi s sodelovanjem učiteljstva pripravljajo šolske proslave. Tudi prosvetna društva in organizacije Socialistične zveze so v večini krajev pripravile podobne proslave. Na Rečici pri Bledu hodo na pdaznik republike uprizorili Ivana Potrča igro Izdajalec. Sindikalna podružnica LIO Gorje bo na Dan republike praznovala 35-letnico obrata Gor-jana. Na posebni proslavi v nedeljo, prirejeni tudi v čast 40-letnice KPJ, bodo razvili tudi sindikalni prapor. Na Bohinjski Beli bo društvo Svoboda počastilo praznik republike in 40-let-nico KPJ z uprizoritvjo Borove igre TEŽKA URA. Tamkaj bodo imeli tudi posebno slovesnost ob sprejemu v pionirsko organizacijo. Letošnji praznik republike in 40-letnico bodo počastili tudi v Ribnem, v Mlinem in v Zasipu. jb Po vseh naših občinah, razen v Bohinju, so bili v teh dne* občni zbori socialistične zveze. V okolici Zirov bodo zadnji zbori v nedeljo, 29. novembra. Ti zbori so zelo razgibali droi-beno dejavnost. Na sliki: z občnega zbora na Pristavi pri TržiJ* PRVI ZNAKI KAM V NEDELJO? KRANJ: 29. novembra ob 16. uri uprizore kranjski gleda-liščniki v Prešernovem gledališču v Kranju dramo v treh dejanjih Jerzvja Lutowskega »Dežurna služba«. Ob 14. uri bo na Igrišču Triglava nogometna tekma med NK Triglavom in Odredom. Ob 9. uri v Tekstilni šoli košarkarski turnir v počastitev Dneva republike za pokal »Glasu Gorenjske«. Dne 30. novembra ob 9. uri .bo na štiristeznam kegljišču KK Triglav Kranj v počastitev Dneva republike četveroboj republiških reprezentanc: Srbije, Bosne-Hercegovine, Hrvatske in Slovenije. Tega dne bodo na Krvavcu meddruštvene tekme v slalomu. SKOPJA LOKA: 28. novembra ob 20. uri osrednja proslava ob Dnevu republike v Predilnici na Trati. Dne 28. novembra zvečer zabavna prireditev TVD Partizan z naslovom »Za staro in mlado«. JESENICE: V počastitev Dneva republike prireja od 28. novembra do 6. decembra Foto klub Jesenice. V. razstavo fotografij gorenjskih foto amaterjev v lutkovni dvorani pri Jelenu na Jesenicah. PRIPRAVE ZA NOVOLETNO JELKO V KRANJSKEM OKRAJU Novoletno jelko bodo tudi letos organizirali po vseh občinah kranjskega okraja. Za to prireditev bodo Društva prijateljev mladine pripravila obsežne programe. Pionirje in cicibane bodo obdarovali kolektivno in ne posamično. Organizirali bodo razne igre, prihode Dedka Mraza, pionirske sejme. Na Jesenicah se že vse leto pripravljajo za Novoletno jelko. — Našim najmlajšim in pionirjem nameravajo v domu Partizana na Jesenicah pričarati pravljično mesto, pri katerem bodo sodelovala vsa podjetja jeseniške občine in množične ter politične organizacije. Prav tako potekajo priprave za Novoletno jelko tudi v Tržiču, Skofji Loki, Kranju in drugje. V. Pred tednom je naš list objavil mali oglas: »Zamenjam 3-sobno stanovanje i,U manjše.* — Spričo hude stanovanhke stiske v Kranju, ki je dobila svoj odmev tudi v časopisnih oglasih, in sicer, da ni doslej nihče ponujal večje stanovanje za manjše, je to nekaj novega. In še naslednji pojav. Vsak ponedeljek je na stanovanjski upravi v Kranju dan za sprejemanje strapk — prosilcev stanovanj oziroma sob. Navadno je bil ob teh dnevih velik naval. Že nekajkrat, ZBOROVANJA V 2IROVSKEM KOTU Občni zbori SZDL v občini Ziri potekajo prav te dni. Prvi občni zbor je bil v Dobračevem v sredo, 25. novembra. Sledili so zbori v Stari vasi in Zireh. V Selu oziroma Ledincah kot' tudi v Račevem in na Zirovskem vrhu pa bodo občni zbori SZDL v nedeljo, 29. novembra. Na vseh občnih zborih se hkrati spominjajo tudi Dneva republike. zlasti zadnji ponedeljek pa, kot pravijo, je bilo znatno manj strank- Hkrati se v zadnjem času obu-jajo tudi težnje po stanovanjskih zadrugah. O tem, kako bi usta--novili zadrugo, sprašujejo kandi' dati na Bledu in drugod.V Krt' nju je takorekoč kar čez noč zrasla stanćvanjska zadruga, ki im* že čez 70 članov. Značilno je, da se vse to pojavlja v času razprav o uvedbi novih 'predpisov v stanovanjski politikh o uvedbi višjih, ekonomskih n med seboj sodelujejo in žive * miru. Menim, je dejal na krajo predsednik Tito, da je koeksl-stenca blokov napačna pot. ob taki koeksistenci bi imeli stal"0 nevarnost, da bi utegnilo priti do določenih pogovorov in dogovorov o razdelitvi vplivnih obmo-čij na škodo malih narodov 1° na škodo tistih dežel, ki so zu-naj blokov. Mi tega ne pozdravljamo in mi bi morali takšn* koeksistenco obsoditi, je zakljO" čil predsednik Tito. Tem in takim besedam predsednika Tita je prisluhnil te dni ves svet. In kot odmev nanje J* prišla potrditev njihove pravil" nosli od povsod tam, kjer težnje po enakopravnosti, mir°" ljubnem sodelovanju in življenj«* v miru temeljni pogoj za ustvarjanje novih, boljših mednarod-nih odnosov. Zvone Kos Proč z atomskim orožjem Proč z atomskim orožjem. Ta zahteva neprenehoma visi v zraku nad vsem svetovnim dogajanjem kot najbolj ostro opozorilo tistim, ki bi se hoteli igrati z usodo človeštva. Oktobra je minilo že leto dni, odkar ne rastejo več »atomske gobe« po raznih preizkuševalnih središčih ZDA, Sovjetske zveze, Avstralije in drugod. Te dni se je prav ob tem vprašanju razburkala vsa napredna francoska javnost. Francoska vla-na namreč vztrajno sili v tako imenovani »atomski klub«. Vstopnica vanj naj bi bila eksplozija prve atomske bombe v Sahari. Pred dnevi je francoska vlada sporočila, da bo nadaljevala s poskusi, tudi če bi druge atomske sile sklenile sporazum o ustavitvi poskusov. Zaradi tega se je vzbudila ogorčenost samih Francozov. Mnogi najvidnejši znanstveniki Francije so opozorili vlado, da taka politika ne more roditi nič dobrega. Tudi ni dolgo tega, ko je takorekoč ves svet obsodil francosko početje. Zaradi nameravanih poskusov v Sahari, je 22 azijsko-afriških dežel zahtevalo ▼ Združenih narodih, naj pozovejo Francijo, da se odreče poskusom. Dva tedna je trajala razprava v političnem odboru generalne skupščine. Posebno odločni so bili predstavniki azijskih in afriških dežel. Sudanski delegat je razkrinkal francosko vlado, ki je trdila, da bodo poskusi v neobljudeni puščavi. Ni res, je dejal predstavnik sudanske vlade. Mesto Reganne, kjer bodo poskusi, leži sredi najbolj rodovitnega pasu Sahare, kjer so številne oaze in kjer rastejo razkošni gozdovi palm. Vprašanje poskusov je za afriške narode vprašanje življenja in smrti, je dejal. Spomnite se prve atomske bombe na Hirošimo, je govoril japonski delegat. Spomnite se na japonske ribiče, ki so občutili vse hude posledice atomskih poskusov na otočju Bikini, čeprav so takrat zatrjevali, kot to delajo danes Francozi, da so storjeni vsi ukrepi za zaščito sosednjega prebivalstva. Ce boste začeli poskuse, boste podrli vsa enoletna prizadevanja, da bi sklenili sporazum o ustavitvi in prepovedi vseh poskusov, so govorili drugi delegati. Nismo proti poskusom v Sahari zato, ker jih pripravljajo Francozi, je dejal naš delegat, marveč zato, ker smo načelno proti slehernim poskusom kjerkoli. Generalna skupščina je z dvotretjinsko večino obsodila Francijo zaradi njene namere in ji priporočila, naj se odpove jedrskim poskusom. V Parizu so, kot kaže, obdržali gluha ušesa. Vsa prizadevanja gredo za tem, da se sedanje tri atomske sile odpovedo poskusom za vselej. V sklopu razorožitvenega programa, ki ga je na sovjetski predlog sprejela generalna . skupščina, pa bi bilo treba sploh odpraviti vse jedrsko orožje. Atomskih in vodikovih bomb je danes že toliko, da bi z njimi razrušltf ne samo enega, marveč kar nc kaj svetov. Zato ena bomba ve? ali manj, ničesar ne spremeni' Spremeni pa dejstvo, ali bo vedno več držav, ki bodo imele 1*" stne atomske bombe. Ce jo danes dobi Francija, kdo more braniti jutri Kitajski, da ne bo napravila svoje bombe in jo pr6"" skusila na primer na Forinozb tako kot hoče Francija v Sahari« Kje je konec takega tekmovanja? In še več. Francoski prlmof kar podžiga tiste kroge, ki so '* kaj neradi vdali v ustavitev P°" skusov. Ze zdaj postajajo vs* glasnejše zahteve, naj zahodn« sile spet začnejo z eksplozij8'0 velikanskih vodikovih bomb. ™ jih bodo začeli preskušati na za-hodu, jih bodo prav gotovo tuđ na vzhodu. In kje se utegne končati veriga? Prav zalo je toliko močna zahteva miroljubnega človeštva? Proč z atomskim orožjem. Zvone Ko* Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Direktor S. Beznlk — Odgovorni urednik Vojko Novak —Tel. uredništva 475 — Uprava 397 — TekočI račun pri Komunalni banki v Kranju 607-70-125 — Izhaja ob ponedeljkih ln petkih — Letna naročnina 600 dinarjev, mesečna 50 dh» \ Ob 16. obletnici ustanovitve naše države ROJSTVO OB VRBASU Letos praznujemo "šestnajsto obletnico od tistega jesenskega dne, ko so 29. novembra 1943. leta posamezne radijske postaje v razburkani Evropi javljale o dogodku v Jajcu in o neki novi državi, ki naj bi se imenovala Federativna ljudska republika Jugoslavija. Jajce je bilo takrat malo bosansko mestece ob Vrbasu z nekaj nad 5.000 prebivalci. Visok, 29-metrski slap Plive daje temu kraju tudi izreden turistični pomen. Pred 16 leti je bilo tam drugo zasedanje AVNOJ (Antifašističko veće narodnog oslobodjenja Jugoslavije). Predstavniki vseh jugoslovanskih narodov, predstavniki borcev za svobodo, predstavniki revolucije in novega družbenega reda so se zbrali in položili temelje novi državi, ki se je rodila v boju na življenje in smrt. Kako so delegati prihajali v Jajce, kako je potekalo zasedanje, in kakšno je bilo razpoloženje navzočih, zelo nazorno opisuje Rodoljub Čolakovič v svojih »Zapiskih iz osvobodilne vojne*. Od tam povzemamo tudi naslednji odlomek. Ko sem s tovarišem Markom (Aleksander Rankovič) in Avdom vstopil, je tovariš Tito ,edel z« podolgovato mizo, poglobljen v branje nekega poročila. Z zemljevidi in papirji prekrita miza; 84 njegovim hrbtom, na steni, ve-'ik zemljevid Jugoslavije. Ko smo bili vstopili, je dvignil glavo, snel očala in smehljaje dejal: »Aha, ste prispeli!« Vstal je izza *tfze, nam stisnil roke, se vrnil k •tfzi in nas povabil, naj sedemo, •^ekaj hipov sem ga gledal in delal Primerjavo: kakšen je sedaj in kak-je bil julija, ko smo se bili 'o-na Milan-Planini pri Vlasenioi. Suh je in v obraz bled. Vidi se, ves dan in večji del noči prelje za to mizo v nezdravem ozrač-barake. nove države. AVNOJ bo proglašen za vrhovno zakonodajno in izvršilno telo, izvoljen bo nacionalni komite, ki bo imel značaj vlade. To bo obračun z izdajalsko vlado v begunstvu in kraljevino. »Treba bi bilo že prej, toda sedaj je skrajni čas. Ljudstvu in zaveznikom je treba povedati, zakaj se borimo in zakaj trpimo tolikšne žrtve. Odkrito je treba povedati, da ustvarjamo novo državo — demokratično in federativno Jugoslavijo.« Obraz mu je oživel, modre oči, ki so bile utrujene od branja, ko smo bili vstopili, so se zalesketale kot jeklo, glas je zvenel trdno in prepričano. Vstopil je dežurni s pismom; vstali smo in se poslovili. Skilasta Tito je začel razgovor o položaju j Vzhodni Bosni, kjer je imela na- 4 vojska zadnje tedne sijajne 8Pehe, med katerimi je največji ^sPeh osvoboditev Tuzle. Zanimal Je za vse — za položaj v vojski, kadre, za politične razmere v raJih, ki smo jih sedaj prvikrat 8vobodili, zn prehrano naših enot * listih krajih, ki jih je bila vojna J**o zelo opustošila, da ne morejo ra«iti niti svojega zelo zredčene- a Prebivalstva, za borce iz tistih jj^t Operativne grupe Vrhovnega J9^«, ki so ranjeni ali izčrpani po ofenzivi ostali v Vzhodni Bos- • Pozorno je poslušal našo razla-9o ttfc ■ kadil svojo pipico ali z njo Z8' po dlani leve roke; samo Cflsih je vskočil s kakšnim vpra-*nJem ali kakšno pripombo. Ko sva z Avdom končala svoje ^ipovedovanje, je vstal, se obrnil *emljevidu, gledal nanj in dejal: U*V teh krajih bodo še srditi bo-^' Nemci bodo storili vse, da nas t°^o potisnili iz Tuzle. In ne samo .°' Vrgli bodo še več siJ v Vzhod-5 Bosno, in sicer v prvi vrsti za-j^i Srbije, zato, ker je Vzhodna tl°Slla naš most proti Srbiji. Toda ^ *e sile so tam in povsod tako .^sle, da nam ne bodo mogli t ^skajkrat se je sprehodil po ba-j^*1 s svojim lahkim korakom in l^°va sedel za mizo. Prižgal je ci-j^'o, potegnil nekaj dimov, nas 9'edal in vprašah *Prav gotovo ste že slišali, za-1 česa smo vas poklicali?« qj Ogovoril sem, da nam je tove-^^Marko govoril o zasedanju ^9to nam Je tovar** Tito dejal, ^r so poklicani delegati iz vseh Jugoslavije in da bo to za- «nj» pravzaprav ustanovitev in motna električna luč je osvetljevala strme in ozke uličice, ki smo se po njih grudastem tlaku spuščali na glavno mestno ulico. Na uUci je bilo veliko ljudi, ki so prišl' na sprehod. Povedali so mi — ponoči letalstvo pogosto napada mesto; zaradi tega se počutijo prebivalci mesta bolj varne, ko pade mrak. O • O Spuščal se je večeir 29. novembra, ko so se začeli delegati za drugo zasedanje AVNOJ zbirati v Domu kulture. Bil je neprijeten poznojesenski večer — pršil je mrzel dež, ulice so bile mračne in blatne, tako da se je človek v svetli, topli in skromni, toda okusno okrašeni dvorani Doma počutil lahkotno in veselo. Dvorana je bila določena za delegata, balkon pa za občinstvo. Delegati so prihajali v skupinicah, zasedali prostore, se pozdravljali in pogovarjali. V dvorani je nenehno brenčala mešanica glasov, z balkona pa je biio slišati tudi pesem mladincev. Nenadoma je v dvorani prenehalo govorjenje — vstopil je tovariš Tito v spremstvu članov Vrhovnega štaba in Centralnega komiteja partije: Kardelja, Rankoviča, Pija-de in drugih. Eno sekundo je bila morda tišina, nato pa so delegati skočili na noge, po dvorani je za-grmelo ploskanje in navdušeni vzkliki delegatov in občinstva Titu, Partiji, vojski. Zasedanje se je začelo s petjem himne, ki so jo z zborom vred peli tudi delegati in občinstvo. Dr. Ivan Ribar je prebral referat o delu AVNOJ med prvim in drugim zasedanjem, nato so zasedanje pozdravili predstavni-ki Partije, vojske, aaladine, AF2 iz posameznih ■ naših dežel: Srbije, Hrvatske, Slovenije, Crne gore in Bosne in Hercegovine. To je bil nekakšen uvod v tisto bistveno, zaradi česar je bilo zasedanje sploh sklicano. Izvolili smo delovno«predsedstvo, opravili verifikacijo mandatov, poslušali razne pismene pozdrave, ki so bili poslani zasedanju. Po tem je prvi predsednik dr. Vojislav Kecmanovič-Djedo dal besedo tovarišu Titu. Tito je nekaj minut stal za govorniškim odrom in čakal, da bo potihnilo vzklikanje. Večkrat je začel: »Tovariši in to-varišice . . .«, toda njegove besede so se izgubile v ploskanju in vzkli-kanju delegatov. Z roko je pozival delegate, naj nehajo, a je bilo vse zaman; končno je še sam zaploskal z delegati. Titov referat je trajal približno eno uro; bil je preprost, jasen in jedrnat, brez sleherne odvečne besede. Tito ga je bral mirno, malo je pridvignil glas samo na tistih mestih, ko je govoril o izdajalcih, ki so ne samo v usodnih dneh naša zgodovine izdali svojo deželo, temveč so poskušali zavezniško javnost prevarati in predstaviti boj narodnoosvobodilnega gibanja in njegove vojske za svoj boj. Delegati so Tita pogosto prekinjali s ploskanjem in vzkliki, na enem mestu pa se je utrgal pravi hudournik srda, ogorčenja in negodovanja. Bilo je ob Titovih besedah — da so bile narodom Jugoslavije potrebne velikanske žrtve, da bi prepričali svetovno javnost, da je kri, prelita v Jugoslaviji, njihova kri, ne pa kri tistih izdajalcev, katerih poglavarji uživajo gostoljubje v zavezniških deželah. O • O Po referatu se je začela razprava. To so bile Izjave posameznih delegatov v zvezi z referatom, saj je sleherni govornik želel povedati, kaj pomeni za njegov narod današnji dan, kakšne možnosti zanj odpira življenje v državni skupnosti, osnovani na oblasti ljudstva in enakopravnosti narodov. Govorniki so bili iz vseh krajev, pripadniki raznih strank, toda vsi so se strinjali v tem, da so se med vojno v Jugoslaviji zgodile velike, zgodovinske spremembe. Jugoslovanski narodi, ki so jih bivši oblastniki izdali, so se dvignili k orožju, organizirani in pod vodstvom Komunistične partije, ter tako začeli novo poglavje v zgodovini vsakega jugoslovanskega naroda posebej in vseh njih skupaj. Na vodstvo političnih sil se je postavil delavski razred in ta revolucionarna sprememba daje Jugoslaviji njeno notranjo trdnost ter ji odpira svetle perspektive razvoja in napredka . . . O • O Vdvorani je bilo svečano vzdušje. Brali smo deklaracijo, ki odloča, da se AVNOJ konstituira v vrhovno zakonodajno in izvršilno predstavniško telo Jugoslavije, da se vzpostavi Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije, preko katerega bo AVNOJ opravljal svojo izvršilno funkcijo, da se vladi v begunstvu odvzamejo vse pravice zakonite vlade Jugoslavije, da se Jugoslavija osnuje na demokratičnem, federativnem načelu, kot državna skupnost enakopravnih narodov. Nato so delegati z burnim ploskanjem sprejeli sklepe v smislu deklaracije. Z izrazito viharnim ploskanjem je bil sprejet sklep o odvzemu pravic zakonite vlade tako imenovani jugoslovanski vladi v tujini in o prepovedi vrnitve v državo Petru Karadjordjeviču. Ko je bilo končano branje predloga tega odloka, so vsi delegati skočili na noge, za njimi tudi občinstvo na balkonu in sproženo je bilo navdušeno ploskanje. Delegati so vzklikali: »Nočemo izdajalske vlade«, »Nočemo kralja izdajalca«. Sprejeti so bili še odloki o ustanovitvi Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije, o uvedbi naziva maršala v naši vojski in odlok o odobritvi odlokov, odredb in izjav AVNOJ in Vrhovnega štaba, nato pa je bilo izvoljeno predsedstvo AVNOJ. Takoj po volitvah je imelo predsedstvo svojo prvo sejo, in sicer na odru, kjer je bilo maloprej delovno predsedstvo zasedanja. To je bila najoriginalnejša seja, ki sem ji kdajkoli prisostvoval. Ker nii biio dovolj stolov za vse, so vsi člani predsedstva stali okoli Tita in dr. Ribarja, kii je vodil sejo. Ves čas se j« na odru izza spuščene zavese slišal hrup delegatov v dvorani. Dr. Ribar Je na kratko sporočal predloga, ki so jih Kratek razgled po Jugoslaviji Najpomembnejši gospodarski uspehi in novi objekti Celotna avtomobilska cesta od Beograda do Djevdelije bo dolga 574 kilometrov, dograjena pa bo do konca leta 1963. Skupno z že dograjenim odsekom od Ljubljane do Zagreba in s še prej dograjeno cesto Zagreb — Beograd, bo avtomobilska cesta od Ljubljane do Djevdelije dolga 1086 kilometrov. Mladinske delovne brigade so letos izročile prometu 20 kilometrov dol odsek ceste med Negotinom in Demir Kapijo v Makedoniji ter okoli 90 kilometrov dolg odsek med Para-činom in Nišom v Srbiji. Ko bo avtomobilska cesta dograjena, bo povezovala severni in južni del naše države. Z njo pa bomo v evropskem cestnem prometu dobili tudi najkrajšo tranzitno zvezo med zahodom in vzhodom. Zaradi tega je cesta Bratsvo — enotnost pomembna ne samo za gospodarstvo naše države, temveč tudi za nadaljnjo krepitev evropskega cestnega prometa. Letos so izročili prometu tudi nov odsek jadranske magistrale med Novim in Zadrom, s čemer je cesta med Reko in Zadrom dograjena. Jadranska cesta I. reda, dolga 1313 km, bo vodila z Reke skozi Split, Dubrovnik, Petrovac na moru, Ti-tograd, Kolašin, Ivanjgrad, Kosovsko Mitrovico do Skopja, kjer se bo priključila avtomobilski cesti Bratstvo — enotnost. Zgrajena bo do leta 1966. 8. novembra so odprli tudi moderno avtomobilsko cesto Karlovac — Plitvice — Vrhovine. 30. septembra pa so izročili namenu 22 km novega modernega cestišča čez Trojane na cesti Ljubljana—Maribor. Maja letos so odprli tudi predor pod Ljubljanskim gradom, ki je najdaljši cestni predor pri nas. Dolg je 489,25 metra, širok 10,15 m in visok v temenu 6,20 metra. Tovarna Tomos v Kopru je začela junija s serijsko proizvodnjo motornih vozil. Tovarna bo odslej letno dala na domači trg okoli 30.000 raznih motornih vozil. Maja je začela obratovati nova hidrocentrala »Gojak« v bližini Ogulina, ki je druga največja hidrocentrala na Hrvatskem. V Banji Luki je julija začela obratovati nova tovarna bukove celuloze za predelavo v viskozna vlakna, ki bo imela letno zmogljivost 40.000 ton celuloze. Letos smo pridelali v Jugoslaviji preko 4 milijone ton pšenice. Pridelek je izredno visok, saj močno presega celo planska predvidevanja za leto 1961. Z letošnjim pridelkom pšenice bomo lahko v celoti pokrili naše potrebe v naslednjem letu. Zato odslej pšenice ne bomo uvažali. Leta 1953 smo imeli v Jugoslaviji še 60 % kmetijskega prebivalstva,letos pa ga imamo le še 51 »/,. Delež investicij v družbenem standardu je narastel od 19,2 % v prejšnjem obdobju (1953 do 1956) na 26,5 % v zadnjem obdobju (1957 do 1950). Se bolj pa je v tem obdobju narastel delež investicij v stanovanjsko- komunalni dejavnosti — od 12,4 % na 17,8%, torej za 50%. Spričo naraščanja osebnih do- hodkov je bilo letos zgrajenih v Jugoslaviji samo z osebnimi sredstvi državljanov približno 30.000 stanovanj, skupaj z družbenimi sredstvi pa približno 69.000 stanovanj. V prvih sedmih mesecih letos so rudarji v Bosni in Hercegovini nakopali približno 360.000 ton premoga več, kot je bilo določeno s planom. V prvih osmih mesecih dela je bilo v koprskem pristanišču že za 31.371 ton tovornega prometa, od tega 13.476 ton iz uvoza, 2,049 ton izvoza in 15.864 ton obalnega prometa. Zgraditev operativne obale v dolžini 136,5 m za pristajanje čezoceanskih ladij do 10.000 ton nosilnosti je šele prvi pričetek izgradnje koprskega pristanišča. V prvih sedmih mesecih so v jugoslov. premogovnikih nakopali več premoga kot vse leto 1953 in za 23 % več kot v istem razdobju lanskega leta. Predvidevajo, da bo znašala letošnja proizvodnja nad 20 milijonov ton, kar je trikrat več kot leta 1939. Po ocenah strokovnjakov so letos odkupili v Makedoniji nad 20 milijonov kilogramov visoko-kakovostnih vrst orientalskega tobaka. V topilnicah rudarsko-topilni-škega kombinata Bor so letos v prvem polletju pridobili nad 14.000 ton elektrolitskega bakra, 800 kg zlata, 2.200 kg srebra, 850 kilogramov selena itd. To je doslej najvišja proizvodnja. V Makedoniji so letos na okoli 4000 hektarih riževih polj pridelali 2.350 vagonov riža. V letošnji jesenski setvi po vsej Jugoslaviji je sodelovalo okoli 30.000 traktorjev. Naša tovarna »Djuro Djakovič« iz Slavonskega Broda je letos je- seni poslala v Indijo 12 parnih lokomotiv. To so prve parne lokomotive, ki smo jih prodali v inozemsvo. V tovarni »Sar« v bližini Prl-> štinc so letos začeli proizvajati novo vrsto cementa, ki je znatno boljše kakovosti kot standardni) vrste cementa. V Kruševcu je letos začela obratovati nova tovarna vezanih plošč. V bližini Požarevca pa je zčela poslovati velika perutninar-ska farma, v kateri že gojijo nad 30.000 glav perutnine. Pričakujejo, da bodo naše že-* leznice presegle letošnji plan prevoza potnikov in blaga za približno 2,5 milijona potnikov in za milijon ton blaga. 5. oktobra je začela poskusno obratovati nova sladkorna tovarna v Bitolju. Rudarski strokovnjaki podjetja »Trepča« v Kosovski Mitro-vici so odkrili 2,640.000 ton novih rezerv svinčenocinkove rude, ki vsebuje približno 150.000 ton svinca in več kot 120.000 ton cinka. Junija letos so v ladjedelnici Uljanik v Puli splavili v morje 12.700-tonski tramper »Korotan«, ki je naša najsodobneje urejena visokomorska motorna ladja. V oktobru pa je priplula v Piran v počastitev občinskega praznika največja jugoslovanska čez-oceanska ladja »Piran« z nosilnostjo 16.076 ton, ki je bila splavljena iz ladjedelnice Hako-data na Japonskem. Našteli bi lahko še vrsto uspehov in novih objektov. Vendar za vse to na tem mestu ni prostora. Seznaniti smo vas hoteli le z nekaterimi najpomembnejšimi. Iz naših kolektivov člani sprejemali brez razprave. Na predlog slovenske delegacije je bil sprejet tudi odlok, da se tovarišu Titu podeli naziv maršala Jugoslavije. Samo na ta odlok smo zaploskali in stopili k Titu, da mu čestitamo. Po končani seji predsedstva, ki je trajala približno pol ure, je njegove sklepe sporočil Moša Pijade. Njegov glas je svečano zazvenel, ko je začel brati odlok, s katerim je bil tovariš Tito imenovan za maršala Jugoslavije. Ko je potihnilo ploskanje, ki so z njim delegati in občinstvo sprejeli ta odlok, je Tito vstal in stopil h govorniškemu odru. Stal je za govorniškim odrom nekaj trenutkov z upognjeno glavo; bil je utrujen in ginjen. Nato je naglo dvignil glavo ter se s trdnim glasom zahvalil delegatom za zaupanje, ki so ga izrazili ne samo njemu osebno, temveč vsej vojski; nato je delegatom dal besedo, da se bo na čelu naše vojske do zadnjega diha boril za zmago ljudstva. Njegove besede so delegati sprejeli I viharnim ploskanjem in pesmijo. Okoli pet« ure zjutraj je dr. Ribar končal zasedanje ia delegati so ■e začeli razhajati. TISKANINA OSVAJA NOVA TRZlSCA Tovarna Tiskanina je v letošnjem letu osvojila nova tržišča, in sicer v Burmi, Indoneziji, Sudanu in na Švedskem. Načrt proizvodnje prekoračujejo za 7 odstotkov. Produktivnost pa se je v primerjavi z lanskim letom dvignila za 8 odstotkov. V Tiskanini je 81 odstotkov delovnih mest nagrajeno po enoti proizvoda. VELIK PORAST PRODUKTIVNOSTI Produktivnost v tovarni električnih strojev »Motor« v Škofji Loki se je letos dvignila kar za 15 •/•• Predvidevajo, da bodo letni plan 1 milijardo dinarjev dosegli že v začetku decembra. Letos so izdelali tudi nekaj novih proizvodov, in sicer opremo za samopostrežne trgovine, različne vetrine za prodajalce in konserva-torje. V »ALMIRI« V RADOVLJICI bodo plan dosegli v soboto, 28. novembra V »Alrniri-« v Radovljici bodo jutri, v soboto, 28. novembra dosegli letošnji plan 584 milijonov dinarjev. Celotni dohodek se je v primerjavi z lanskim povečal za 24 odstotkov. Prav tako so dobili odobreno rekonstrukcijo, ki zajema 35 milijonov din uvožene opreme. TRAKOTKALNICA V ŽELEZNIKI! V Gasilskem domu v Železnikih urejujejo obrat, kjer bodo tkali trakove. Tam bo našlo delo več nezaposlenih žena. Pripravljajo tudi ureditev posebnega obrata tovarne Niko v Zireh, kar naj bi prispevalo k razvoju industrije v tem predelu. Znaten korak pa je bil napravljen že z mizarskim obratom, ki ga je tarn pred časom ustanovil LIP iz Logatca. -1. c. PLAN BODO DOSEGLI DO KONCA LETA Tudi v Tovarni kos in srpov je večina delavcev nagrajena po enoti proizvoda. Posledica tega je velik porast produktivnosti. Letni plan proizvodnje so do danes realizirali 94 odstotno. Predvidevajo, da bodo plan do konca leta dosegli ia celo prekoračili. PRED VELIKO KRVODAJALSKO AKCIJO NA GORENJSKEM Po vseh osnovnih organizacijah Rdečega križa na Gorenjskem se že nekaj časa pripravljajo na do sedaj največjo krvodajalsko akcijo na Gorenjskem, ki Jo organizira krvodajalska komisija pri Okrajnem odboru RK Kranj s pomočjo občinskih odborov Rdečega križa za prostovoljni odvzem krvi. Ta akcija, ki se bo pričela 28. t. m. v škofji Loki in končala zadnje dni decembra na Jesenicah, bo zajela na tisoče ljudi po mestih in na podeželja. -a« SEJA OLO KRANJ V torek, 24. novembra je bila v Kranju skupna seja obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora Kranj. Največ, skoraj 4 ure, so razpravljali o gozdarstvu. Večina mnenj je bila, da je na tem področju treba več načrtnosti in perspektivnosti. Zato so sklenili, da bodo konec januarja, ko b» pripravljeno novo gradivo in dokumentacije, dokončno sklepali o razvoju gozdarstva. Tudi o razvoju elektroindustrije, konkretno o tovarni Iskra, je bila živahna razprava. Podjetje naj bi se razširilo z novimi obrati v Novem mestu, v Novi Gorici itd. Nekateri so menili, da bi te nove obrate ustanovili po naših občinah. Toda končna pojasnilo, s katerim so vsi soglašali, je bilo, da je razširitev v sklopu splošnih naporov za pomoč nerazvitim okrajem in kar je najvažnejše, da v našem okraju ne bi imeli sredstev za tolike investicije, kot so tam potrebne. Nato so predloženi program odobrili. -1. c. OLAJŠAVE Z ELEKTRIKO Spričo izboljšanega stanja ▼ zvezi z zmogljivostjo elektrarn, ki je nastalo z nedavnim deževjem, je Zvezni izvršni svet močno ublažil znani odlok o omejitvi porabe električne energije ▼ gospodinjstvu, kar velja za ne--vember in december. Presežek porabe električne energije čez določeno mero (enosobno stanovanje 180 kilovatov, dvosobno 240 kilovatov mesečno itd.), ne bo obračunan po 30, marveč le po 10 dinarjev za kilovat. Z novim letom, kot je znano, pa be cena električne energije tudi za gospodinstvo povišana od 3 na 7 dinarjev za kilovat. -1. e. 4 »glas gorenjske« KRANJ, 27. NOVEMBRA lOlf ZDRAVNIŠKA DEŽURNA Zdravstveni dom Kranj, Go-sposvetska ulica 9, telefon 218 ln 595, naročila za prevoz bolnikov telefon 04. MALI OGLASI Telefonska številka naročniškega oddelka je 397, uredništva pa 475. Prodam zapravljivček — dobro ohranjen voz za 15.000 din. Eržen, Zabukovje 2, Besnica 5079 Kupim enosobno stanovanje v Kranju. Ponudbe z navedbo cene pošljite v oglasni oddelek pod »Vseljivo« 4856 Za stanovanje ali večjo sobo nudim 20.000 din nagrade — v Kranju ali okolici. Ponudbe pošljite v oglasni oddelek pod »Oktober« 4866 Osebni 4-sedežni avto z novimi zračnicami in gumami v odličnem stanju, zaradi bolezni ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku 5035 Izgubil sem žepno uro na Jezerski cesti do »Uniforme« v Kranju. Poštenega najditelja naprošam, da jo proti nagradi odda v oglasni oddelek 5099 Iz gimnazijske kolesarnice v Kranju mi je bilo 17. novembra ob 18. uri vzeto italijansko kolo »Cotur«. Osebo sem videla in jo pozivam, da ga v izogib preganjanju vrne na postajo Ljudske milice v Kranju 5100 Pred sodiščem v Kranju sem izgubil novo zapestnico 23. novembra. Prosim proti nagradi vrniti v oglasni oddelek 5101 Prodam motorno kolo »Vespo« v odličnem stanju. Dam tudi na obroke od 5.000 do 10.000 din mesečno. Naslov: Potoče 20, Preddvor 5102 Poceni prodam radijski sprejemnik »Tesla« — dobro ohranjen. Grilc Anton, Prešernova 8, Kranj 5103 Prodam telico, brejo 7 mesecev. Poženk 4, Cerklje 5104 Prodam Fiat 1.100 C v dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku 5105 Prodam otroško posteljico. — dobro ohranjeno. Naslov v ogl. oddelku 5106 Prodam gajbice. Naslov v ogl. oddelku 5107 Prodam motorno kolo DKW 200 cem, letnik 1955 in večjo količino suhih butar. Jarc Franc, Srednja vas 50, Šenčur 5108 Prodam brzoparilnik, reperez-nico, decimalno tehtnico 200 kg, kuhinjsko kredenco ln mizo. Naslov v oglasnem oddelku 5109 Prodam že rabljeno spalnico lz trdega lesa. Naslov v oglasnem oddelku 5110 Ivkrene čes'ltke ob Dnevu republike KMETIJSKA, ZADRUGA KRANJ Prodam gozd v bližini Kokri-ce. Naslov v oglasnem odd. 5111 Prodam motorno kolo JAVVA s prevoženimi 3.000 km. Rogelj Alojz, Sr. Bitnje 79, Zabnica 5112 Prodam 2 jermenici in os 90 milimetrov premera in 3 metre dolgo. Naslov v oglasnem oddelku 5113 Bilančno tehtnico in diatonič-no harmoniko prodam. Naslov v oglasnem oddelku 5114 Prodam sadno prešo z mlinom. Naslov v oglasnem odd. 5115 Prodam hišo z vrtom 1.200 mJ v Trbovljah. Poizve se v Šenčurju 97, telefon 137-3 5116 Prodam Fiat 600 s prevoženimi 15.000 km. Šenčur 97, telefon 137-3 5117 Kmetijska zadruga z o. j. Lan-covo proda iz svojih osnovnih sredstev dve motorni kosilnici znamke »Staddler«. Prednost pri nakupu imajo podjetja socialističnega sektorja. Interesenti naj se zglasijo do 15. decembra 1959 5118 Prodam »špindel« za cirkular-ko in nove Puchove teleskope ter več kosov krogličnih ležajev različnih dimenzij. Naslov v oglasnem odd. 5119 Prostorno enosobno stanovanje v centru Kranja — komfort, kopalnica — zamenjam spomladi za podobno ali večje v Ljubljani ali Šentvidu. Naslov v oglasnem oddelku 5120 Krojaški mojster, ki vodi 20 let samostojno obrt išče delo na dom po meri ali konfekcijo. Naslov v oglasnem oddelku 5121 Vsa kleparska dela, peči na žaganje in razna popravila naredi hitro in solidno Kleparstvo Antolkovič Mirko, Savska c. 8, Kranj 5122 Iščem dekle. Ostalo po dogovoru. Naslov v ogl. odd. 5123 Oddam v najem hišo in gospodarsko poslopje ter 4 ha obdelovalne zemlje. Leše 38, Brezje 5124 AMD Šenčur organizira tečaj za mopediste. Prijave sprejema trgovina »Krvavec« do 3 decembra 5125 Zahvaljujem se Državnemu zavarovalnemu zavodu in Glasu Gorenjske za izplačano zavarovalnice 20.000 din. Kemperle Leopold, Partizanska 8, Tržič 5126 Preklicujem blok št. 42385, izdanega v Komisijski trgovini v Kranju, dne 10. oktobra 1959 5127 Preklicujem neresnične besede, ki sem jih govorila o Vrtač-niku Francu iz Visokega pri Šenčurju. Kavčič Marija, »Inteks«, Kranj 5128 Preklicujem neresnične besede, ki sem jih govorila o Rozman Vidi iz Tržiča. Stukelj Gi-ta, Tržič, Pot na Zali rovt 2 5129 Na postajo Ljudske milice v Mojstrani se je zatekel pes ovčjak Zamenjam 3-sobno stanovanje v Kranju za manjše dvosobno. Naslov v oglasnem oddelku. Kmetijsko posestvo »Sorsko polje« Zgornje Bitnje bo razproda jalo v ponedeljek, 27. novembra od 8. ure dalje razno odvisno kmetijsko orodje in stroje, osebni in poltovorni avtomobil in dve vprežni kobili. Prednost nakupa imajo državna podjetja. Po OBJAVA OBJAVA Po sklepu seje upravnega odbora Komunalne banke okraja Kranj, dne 20. novembra 1959, se podaljša rok za sprejemanje prošenj za investicijska posojila 10. uri bomo oddajali vsem kup- iz DIS okraja Kran* do 15- de" cem 5130 cembr» 1959- Prodam Mercedes 170 S v od- Do tega roka je treba doslej ličnem stanju z radioaparatom vložene nepopolne zahtevke do- »Blaupunkt«. Naslov v oglasnem polniti z dokumentacijo, ki je oddelku 5131 navedena v razpisu natečaja Prodam enostanovanjsko hišo. (Glas Gorenjske št. 56/59) vključ- Rogelj P., Kokrica 73 a, Kranj no s potrjenim glavnim projek- 5132 tom. Prodam popolnoma nov moped »Tomos« na zagonsko ročico. — Pot v Bitnje 2, Kranj 5133 Občinski komite LMS Kranj Prodam 3 zazidljive parcele vabi vse brigadirke in brigadir- blizu Kranja. Naslov v oglasnem je, ki so sodelovali pri izgradnji oddelku 5134 vodovoda, vče člane LM in Prodam večjo količino tesane- ostalo prebivalstvo kranjske ob- ga lesa različnih mer. Prevodnik, čine na slavnostno otvoritev Stari dvor 25 v Skofji Loki 5135 vodovoda Bašelj—Kranj, ki bo Prodam brzoparilnik 4,5 KM, v nedeljo 29. novembbra ob 10. motor v dobrem stanju, trans- uri dopoldne pred vodovodnim misijo. Naslov v oglasnem od- stolpom v Kranju, delku 5136 Prodam 7 lepih pujskov starih 6 tednov. Cerklje 54 5137 Prodam dobro ohranjeno moško kolo z dinamo in nov okvir za žensko kolo »Vesna«. — Ciril Zupan, Mošnje 24, Brezje 5133 »STORZlC«, Kranj: 27. novem- Nujno rabim 2 do 4 metre su- bra ob 17 in 19 30 uri, 28. in dne hih drv. Ponudbe s ceno poslati 29. novembra pa ob 15., 17.20 in v oglasni oddelek 5139 19 40 urj ameriški barvni cinema- Kupim gnojno črpalko, ročno, skopski film »TROJANSKA HELE- rabljeno. Pismene ponudbe od- na„ _ 28. novembra ob 22. uri dati Kepicu, Cerklje 86 5140 premiera angleš'kega filma »ZAPI- Enodružinsko solidno hišo ku- §t NJENO IME S PONOSOM«, dne pim v Kranju. Morebitna zame- 29. novembra ob 22. uri pa pred- njava stanovanja v Ljubljani. — premiera amerškega barvnega ci- Ponudbe oddati v oglasni odde- nemaskopskega filma »VOZOVI lek 5141 na ZAHOD«; 29. novembra ob 8.30 Zamenjam sobo s posebnim ameriški barvni film »AFRIŠKI vhodom za enosobno stanovanje, LEV« — vstopnina 30 din; ob Ponudbe oddati v oglasni odde- in. uri ameriški barvni film »VA- lek pod »dobra nagrada« 5142 LENTINO«, ob 13. uri ameriški Nudim 30.000 din nagrade za barvni cinemaskopski film s ste- enosobno stanovanje v Kranju reofonskim zvokom »SREČALI SE Za vse stare in nove naročnike »GLASU GORENJSKE«, ki bo s 1. januarjem 1960 začel izhajati VSAK DRUGI DAN — V PONEDELJEK, SREDO in SOBOTO, sta uredništvo iO uprava letos pripravila DOSLEJ NAJVEČJE NAGRADNO ŽREBANJE. SKUPNA VREDNOST NAGRAD BO POL MILIJONA DlN« Prva nagrada bo MOPED-Colibri, druga nagrada KOLO. tretja do peta nagrada RADIJSKI SPREJEMNIK itd. Razefl tega bo še večje število lepih in praktičnih nagrad in 20 brezplačnih naročnin za »Glas Gorenjske« za leto 1960. Pri žrebanju bomo upoštevali vse, ki imajo plačano naročnino za 1. 1959 in za prve štiri mesece 1. 1960 v višini 300 din. Ce plačate naročnino za 4 mesece (300 din) boste tudi nezgodno ZAVAROVANI. Prav v teh dneh nas je Državni zavarovalni zavod obvestil, da je trem naročnikom, ki so »• laže ponesrečili, izplačal odškodnino v skupni vrednosti 182.064 dinarjev. Odškodnino so dobili: Franc Stefe iz Trstenika, Jane« Mohorič iz Zgornje Besnice in Ignacij Krive iz Senturske gor«- NAROČAJTE »GLAS GORENJSKE«! NAROČNINA ZA LETO 1960 SAMO 900 DINARJEV. Z NOVIM LETOM »GLAS GORENJSKE« VSAK DRUGI DANI gleški film »ZAPIŠI NJENO IME S vembra ameriški barvni M PONOSOM«. »OSVETNIK IZ DALASAt - pre* Naklo: 28. novembra zaprto. — stava v soboto ob 19. uri, v Bed* 29. novembra ob 16. in 19. uri 'J° Pa ob l5- uri. Ziri: 28. dn 29. novembra polj**5 film »KANAL« — predstava v ali bližnji okolici. — Naslov v BOMO V LAS VEG ASU«. 30. no oglasnem oddelku 5134 vembra ob 10. uri slovenski film ameriški barvni cinemaskopski film Društvo Ljudske tehnike v »TRI ČETRTINE SONCA«, ob 13. »BELO PERO«. 30. novembra ob 16. Zabnici organizira tečaj za mo- uri ameriški barvni cinemaskopski ™ 19. uri francoski barvni cinema- boto ob 20 uri, v nedeljo pa ob » pediste, ki se bo začel 2. decem- film »BELO PERO«, ob 15., 17., 19. skoP- film »NOTREDAMSKI ZVO- » 19.J0 uri bra 1959. Prijave sprejema trgo- in 21. uri ameriški barvni cinema- NAR« — zaradi izredne dolžine fil- »uplica pri Kamniku: 28. m £ vina »Bistra« v Zabnici 5144 skopski film s stereofonskim zvo- ma cena vstopnic zvišana za 10 JJJHJJ* *™er"*' A xbar™ % Pes, 6 mesecev star, črn, nem- kom »SREČALI SE BOMO V LAS dinarjev. 1. decembra ob 16. in 19. »BRODVAJSKA USPAVANKA«. % ški volčjak; po nogah, trebuhu VEG ASU«. 1. decembra ob 10. uri u" ameriški farvni cinemaskopski Pređ*ta,v\ V °° , ,«Ld in delno pod vratom je rumen, ameriški barvni cinemaskopski film »TROJANSKA HELENA« - Ponedeljek pa ob 15., 17. in 19. «* se je izgubil 19. t. m. H komu se »ZELENI PEKEL«, ob 13. uri ame- 2- decembra ob 19. uri ameriški je zatekel in kdorkoli o njem kaj riški barvni film »AFRIŠKI LEV«, barvni fllm -PLES NA VODI«, ve, naj proti visoki nagradi javi ob 15., 17. in 19. uri ameriški barv- »KRVAVEC«, Cerklje: 28. no- na naslov v oglasnem oddelku ni cinemaskopski fHm »SREČALI vembra ob 19. uri italijanski film ali na postaji LM, kjer se nahaja SE BOMO V LAS VEGASU«, ob »SIROMAŠNI, TODA LEPI« — II. Gledališč© PREŠERNOVO GLEDALIŠČ* KRANJ Sobota, 28. novembra ob 20. 0n fotografija psa. Svarim pred na- 21. uri ameriški barvni film »VA- del; 29. novembra ob 15., 17. in ------» — ~----~~i&k kupom ali prodajo. Viktor He- LENTINO«. 2. do 4. decembra pre- 19. uri ameriški barvni cinema- Lutowski: DEŽURNA SLUZP nigman, Struževo 16, Kranj miera francoskega barvnega cine- skopski film »DIRKAČI«. 30. no- ~ izven. V počastitev Dneva ~ 5145 maskopskega filma »NOTREDAM- vembra ob 16. in 19. uri ameriški publike. Znižane cene. SKI ZVONAR« — zaradi izredne barvni cinemajkop. film »VZHOD- Nedelja, 29. nov. ob 16. uriI dolžine filma cena vstopnic zvišana NO OD RAJA« — zaradi izredne Lutowski: DEŽURNA SLUZ* za 10 din. Predstave ob 15.30, 18. dolžine filma cena vstopnic zvi- — izven. , in 20.30 uri. šana za 10 din. — 1. decembra ob Torek, 1. decembra ob 16. «4t<4a« -;- _____ oo 16- in 19- url francoski barvni ci- Lutowski: DEŽURNA SLU^P" »TRIGLAV«, Prlmskovo: 28. no- , , . ... k—.1» vi . nemaskopski film »NOTREDAM- — izven OBJAVE KLUB GOSPODARSTVENIKOV v Kranju obvešča, da je prostih še nekaj mest za tečaje anglešči- vembra ob 17.30 ln 19.30 uri ter SKI ZVONAR« zaradi izredne "ex^wmagnel°fOI1Skia me^i- TRTINE SONCA« - film je dobil 29. novembra ob 15.30, 17.30 in 19.30 uri slovenski film »TRI CE- dol*m(Lfll.ma Cena vatoP°lc zwš*- &! na za 10 din. Četrtek, 3. decembra ob i 20. url: PREDAVANJE O PUŠKINU I. nagrado za režijo in II. nagrado »PLAVŽ«, Jesenice: 28. do 30. priredi Društvo prevajalcev* za film na festivalu v Puli 1959. — novembra italijanski barvni cine- Slovenije, predava knjizev 30. novembra ob 15.30 in 19.30 uri maskopsiki film »CARSTVO SON- Mile Klopčič, recitira Vika ^ Tečaji bodo v Kranju in se bodo pričeli v začetku decembra. Prvi tečaj bo trikrat tedensko g....... ,(| , po 4 ure popoldne in bo trajal italijanski film »SIROMAŠNI, TO- CA«; 1. decembra italijanski film lova in Andrej Kurent. VS^ 4 mesece. DA LE?U _ u del ob 1730 url »ZENA DNEVA«; 2 d.o 4. decem- nina za dijake 30, za ostale Drugi tečja ob enkrat teden- ameriški barvni cinemaskopski bra italijanski film »SLAMNATI 50 din. sko po 4 ure in bo trajal 1 leto. fi]m ,dtrkaCI«; i. decembra ob MOZ«. Petek, 4. decembra ob 20. ^ Ta tečaj bo imel dve enaki pre- 15 3Q jn ig 3Q urf engleški film „PLAv2<(r Jesemce: 28. do 30. no- Lutowski: DEŽURNA SLUZ" davanji v enem tednu, tako da >>ZAPISI NJENO IME S PONO- vembra francoski film »ZAKON JE ~ red dijaški, bodo imeh slušatelji priložnost SOM((| ob 17 30 uri pa ameriiki ZAKON<(. t decembra italijanski Dramska sekcija pripravlja^ poslušati p redavanje v drugem barvnj cinemaskopski fiim »ZELE. barvni cinemaskopski film »CAR- Novoletno jelko Goljevega J% dnevu, če prvi dan niso imeli NI PEKEL<(. 3. decembra ob 17.30 STVO SONCA«; 3. in 4. decembra ka. Prijave za zaključene P% časa- in 19.30 uri ameriški barvni film italijanski film »ZENA DNEVA«, stave s prihodom dedka Mrj* Cena prvega tečaja Je 16.000 bPLES na vodi<(. 2,r0vnlca: 28. novembra Italijan- P° znižanih cenah sprej < uprava Prešernovega gleda in* GLEDALIŠČE »TONE CUFA»' JESENICE Nedelja, 29. novembra ob KOMUNALNI SERVIS PODJETJE ZA OPRAVLJANJE KOMUNALNIH USLUG KRANJ pošilja vsem delovnim ljudem ob Dnevu republike iskrene čestitke pred začetkom tečaja, ko je pri java sprejeta. Prijave za tečja se sprejemajo do 5. decembra 1959. V prijavi Schiller: MARIJA STUAR^ , Izven in za okolico — Zv vlaki ugodne. din, cena drugega pa 22.000 din. V tej ceni ni všteta cena učbe- »SVOBODA«, Stražišče: 28. no- »k, film »STREHA«; 29 novembra nika, ki stane 500 din, kar plača vembra ob 17.30 ter 29. novembra angleški film »USODNA NEZNAN- vsak udeleženec posebej ob 14- uri ameriški barvni film KA«; 2. decembra italijanski barv- Udeležbo za tečaj lahko prijavi »AFRIŠKI LEV«; 29. novembra ob ni cinemaskopski film »CARSTVO podjetje ali posameznik. 10- uri ameriški barvni cinemaskop- SONCA«. Pristojbino za tečaj se plača ski fiIm »TROJANSKA HELENA« Dovje-Mojstrana: 28. novembra ob 16., 18. in 20. uri amer. barvni angi, n\m »USODNA NEZNANKA«; cinemaskopski film »ZELENI PE- 29. novembra ital. film »STREHA«. KEL«. 30. novembra ob 10. uri ameriški barvni cinemaskopski film je treba navesti, kateri tečaj »TROJANSKA HELENA«, ob 15.30 - decembra francoski film Lis „i.,»o^i1 in 19.30 ur premiera angleškega VA"' 1 511 sladko 12 do 15, zelje kisi" ^ mallkft, Trg je bil zelo slabo zalo- pa ameriški barvni cinemaskopski Radovljica: 29. novembra ob 15. onrovt 15 do 20, solata 50 d° i> žen. film »DIRKAČI«. 3. decembra an- urj italijansko-japonski barvni film pesa 30( repa siaa-ka 8, repa »BUTTERFLY«; 27. novembra ob 30( re(jkev 20 do 30, jabolka *5 „■ 20. uri ter 29. in 30. novembra ob 75f hruške 65> slr.skuta 100, JS 17. in 20. uri italijansko-jugoslov. vo maslo 520 do 540 din za cinemaskposki film »NEVIHTA« — gram- Smetana 250 din liter. zaradi izredne dolžine filma cene 20 do 30 din kos, kokoš 450 Tovarna kleja Ljubljana šmartinska c. 50 Ob britvu republike pošiljamo iskrene čestitke/ vstopnic zvišane za 20 din; 30. no- 550 dto| piščanci 250 do 400 % vembra ob 14. in 15.30 uri ameri- česen 5 do 15 din g|avica, If^S ški barvni film »VALENTINO«; 1. jn radlč 25 din merica, zaje* jI in 2. decembra ob 17.30 in 20. uri do 450 din> peteršilJ in *elefiAt, ameriški cinemaskopski film »PO- dinarjev šopek, por 5 do 10 TEMNELI ANGELI«. V RADOVLJICI . Hruške 70, jabolka 70, 200, pomaranče 330, grozdJe $ kaki 75, slive, suhe 190, f'ige' 190, cvetača 65, zelje, 9la^i»'' zelje, kislo 44, česen 138, <> 38, korenček 46, solata 50 kilogram. Jajca 27 dia ko*- Ljubno: dne 29. in 30. novembra ameriški barvni film »ROB ROY« -predstava v nedeljo ob 16. in 18. uri, v ponedeljek pa ob 16. uri. »SORA«, Škofja Loka: 27. do 29. novembra francoski vistavisdoa film »NJENO ŽIVLJENJE«. »DOM«, So voden j: 28. in 29.no- | 5 17 Okrajni družbeni plan bo ugodno realiziran flspghj so odraz uveljavitve našega gospodarskega sistema Letos je gospodarstvo v naši državi doseglo izredne uspehe, ki daleč presegajo predvidevanja družbenih planov — od občinskih do zveznega— in omogočajo, da bo možno že v letu 1960 izvršiti perspektivni plan za razdobje 1957—1961. Tak gospodarski razvoj je predvsem posledica ugodnega delovanja instrumentov pri delitvi dohodka, stimulativnejših oblik nagrajevanja, umestnejše strukture investicij in obsežnih subjektivnih Prizadevanj družbenih činiteljev V gospodarskih organizacijah, občinah, okrajih in republiških ter zveznih organih. Ce pregledamo rezultate gospodarjenja v letošnjem prvem Polletju v okviru Jugoslavije, Potem lahko ugotovimo predvsem ogromen napredek kmetijske proizvodnje, ki je presegla rekordno letino 1957. Tem velikim uspehom v kmetijstvu se letos pridružujejo tudi ugodni rezultati v ostalih panogah gospodarstva, predvsem v industriji. 2 družbenim planom za kranjski okraj je bilo planirano, da se bo bruto produkt povečal za 8,5 odstotka. Če pa primerjamo letošnje prvo polletje z enakim razdobjem lani, lahko ugotovimo Povečanje za 16,2 odstotka. Narodni dohodek, za katerega je bilo predvideno, da se bo povečal za 9,5 odstotka v letu 1959, je bil presežen, če primerjamo letošnje prvo polletje z lanskim, za 14,6 odstotka. V industriji v kranjskem okraju so količinsko presegli plan v prvem polletju letos za 5,7 odstotka v primerjavi s 4,2 odstotka, kolikor je bilo planirano. Izvoz industrijskih izdelkov, ki Je bil predviden, da bo letos po-fastel za 22,6 odstotka, je bil izpolnjen v prvem polletju že 53,8 Odstotno. Produktivnost v industriji je porasla, če ne upoštevamo nadur, za 5,7 odstotka, plan Pa je predvideval le 4,2-odstotno Povečanje. Zaposlenost se je povečala za 1,1 odstotka, v industriji pa je bila za 0,8 odstotka Pod planom. Močno so letos porasli dohodki zaposlenih. V indusariji je bil doseženi mesečni neto dohodek 19.318 din na enega zaposlenega. Najvišji je bil 25.779 din, in sicer v črni metalurgiji. Povprečno so bili dohodki v industriji za 24,4 odstotka višji kot So bili v letu 1958. Skupni dohodki prebivalstva so porasli za 20,6 odstotka. Dohodki pa še vedno naraščajo, kar nam povedo naslednji podatki: v prvem polletju letos je bilo skupno izplačanih vseh Osebnih prejemkov 773 milijonov 526 tosoč din, v tretjem tro-mesečju pa že za 1.006,609.000 dinarjev masečno. Tudi v kmetijski proizvodnji «X> bili v kranjskem okraju doseženi lepi uspehi. Krompirja «mo pridelali okoli 660.060 stotov (povprečni hektarski donos 171 stotov). S perspektivnim planom je za leto 1961 predviden pridelek 792.000 stotov in povprečni hektarski donos 220 stotov. V trgovini na drobno se je v prvem polletju letos povečal promet za 17 odstotkov, kar je predvsem pripisati povečani kupni moči prebivalstva. Za gostinstvo se pričakuje, da bo letošnji plan za 10 do 15 odstotkov prekoračen, kar je posledica velikega porasta turističnega prometa. Slabše je stanje z vlaganjem investicijskih sredstev. Po okrajnem družbenem planu se je predvidevalo, da bodo ta v okraju znašala v 1959. letu 7,835 milijonov dinarjev. Vendar so vlaganja v prvem polletju dosegla šele 38 odstotkov letnega plana, do konca avgusta pa se je ta odstotek popravil na 54,8 odstotka. Zadovoljni smo lahko le z absolutnim obsegom stanovanjske gradnje. V prvih devetih mesecih je bilo realiziranih že 80 odstotkov predvidenih del, zato je računati celo na prekoračenje, če bo le količkaj ugodno rešeno stanje predvsem s cementom. To pomeni, da je bil uspeh dosežen predvsem tam, kjer je bilo največ bojazni zaradi pomanjkljivih gradbenih zmogljivosti. Vendar pa na drugi strani gospodarske investicije ne napredujejo tako, kot je bilo predvideno. Po podatkih občinskih ljudskih odborov je bilo lani dograjenih na Gorenjskem skupno 570 stanovanj (družbena in privatna gradnja). Letos jih bo dograjenih 913, razen tega pa bo od letos ostalo nedograjenih še 1007 stanovanj. V letu 1960 pa bodo po predvidevanjih pričeli graditi 8e 749 stanovanj. Pri gospodarskih investicijah bi se morali v prihodnje bolj držati načela, da nikakor ne bi smeli širiti in adaptirati tovarn pod vplivom konjunkture na tržišču ekstenzivno — z enostavnim dodajanjem novih strojev in delavcev, pač pa bi bilo treba iskati nove tehnološke postopke, ki jih pri nas še premalo uporabljamo in uvajamo, vključno tudi z avtomatizacijo. Odveč je strah, da bo zaradi take orientacije narodni dohodek padel in da bo gospodarstvo stagniralo. V »-Iskri« n. pr. predvidevajo, da se bo po rekonstrukciji, ki jo je načelno že odobril Izvršni svet LRS, povečal bruto produkt od dosedanjih 7 milijonov dinarjev na 48 milijonov dinarjev (za 585 odstotkov), število zaposlenih pa bo poraslo od 3170 na 9000 (za 180 odstotkov). Bruto produkt na zaposlenega se bo povečal od 2,2 milijona dinarjev na 5,53 milijona dinarjev (za 140 odstotkov). V -Tiskanini« pa bodo po rekonstrukciji, ki naj bi bila predvidoma končana leta 1962, dvignili proizvodnjo tkanin od sedanjih 18 milijonov na 20 milijonov kvadratnih metrov ali za 11 odstotkov, bruto dohodek pa od 7 na 9,5 milijonov dinarjev. Potem, ko bo tkalnica avtomatizirana, se bo zmanjšala potreba po delovni sili za 20 odstotkov, proizvodnost se bo dvignila za 50 odstotkov, vrednost in količina proizvedenega blaga pa za 30 odstotkov. Ze na začetku smo omenili nekatere faktorje, ki vplivajo na tako ugodno realizacijo skoraj vseh postavk letošnjega okrajnega družbenega plana. Med uspehi velja na koncu omeniti, da so nekatera podjetja planirani obseg proizvodnje za leto 1959 že izpolnila (Iskra, Kovinar) in da je tovarna Planika letos izdelala že več kot milijon parov čevljev, kar je doslej edinstven primer v slovenski čevljarski industriji. A. T. Letos se je v okraju začelo graditi 1371 novih družbenih in 385 privatnih stanovanj O delu naših političnih organizacij _ Skrb za družbeni standard Organizacije Socialistične zveze po naših občinah so vse bolj delavne, bolj in bolj se zanimajo za razne splošne in ekonomske probleme. To je pokazal tudi nedavni plenum Okrajnega odbora SZDL in ZK. Zato smo vprašali nekatere predsednike občinskih odborov SZDL, katere so njihove najvažnejše naloge, oziroma, s katerimi problemi se srečujejo. Predsednik ObO SZDL Kranj BALDOMIR BIZJAK Za preskrbo Kranja Vprašanje kmetijstva je pri nas precej pereče. Gre v osnovi za preskrbo industrijskega prebivalstva, pravzaprav za preskrbo Kranja s kmetijskimi pridelki oziroma z živili. Kranj je velik potrošnik. Zato ne manjka težav v zvezi z redno oskrbo. Tako smo imeli težave zaradi preskrbe z mesom, zelenjavo in podobno. Posebno vprašanje pa je tudi oskrba z mlekom. Občina Kranj ima poleg močne-ga industrijskega središča tudi obširno kmetijsko zaledje. Zato skušamo oskrbo z živili čimbolj postaviti na lastne noge. Tudi na sedanjih občnih zborih SZDL in tudi prdko političnih organizacij sku^a-imo med kmečkimi proizvajalci uvaljati pogodbeno proizvodnjo, pospeševati intenzivno obdelovanje zemlje in podobno. Trenutno se zavzemamo tudi za 'to, da bi zagotovili potrebne investicije za kmetijstvo. To gre predvsem za razvoj dveh kmetijskih posestev, in sicer v Hrasitju in Zabnici. Potrebe so velike. Celo stanovanja moramo preskrbeti za stalne kmečke delavce. Dve tako močni posestvi na obeh straneh Save bosta lahko precej spremenili oziroma izboljšali preskrbo Kranja. Potrebno je urediti v Kranju tudi družbeno prehrano. Tudi o tem smo že precej govorili na raznih sestankih. Zdaj je prevzel tO iniciativo okrajni sindikalni svet. Pri nadaljnji gradnji stanovanj in drugih objektov, ki so potrebni v Kranju, je to zelo važno vprašanje. Trenutno je zelo pomembno, da pomagamo stanovanjskim oziroma krajevnim skupnostim, da bi zaži- vele, (kjer ne gre zgolj za organizacijo servisov in drugih uslužnost-nih dejavnosti, marveč predvsem, da s tem približamo ljudem oblast, da razširimo krog državljanov, ki sodelujejo pri upravljanju. Predsednik ObO SZDL Jesenice IVAN SAKSIDA Po zgledu Velenja Ko:t po drugih večjih indutjsrij-jlkih sTediLščih je tudi na Jesenicah veltiiko ipoma.njka.nije stanovanj. — Prizadevanja delovnih ljudi in upravnih vodstev občine te.r podjetij gredo za tem, da se ta pereč problem postopno, toda hitreje rešuje. Letos je bilo v občini dograjenih več kot 200 novih stanovanj. V načrtu pa imamo graditi še 400 sitanovanj, ki naj bodo vseljiva do konca leta 1961. Pripravljamo se na združevanje sredstev za stanovanjsko gradnjo od podjetij in posameziniih državljanov, ki bodo preko zadrug, etažnih lastnin ali drugače sami še povečali že pedvideno gradnjo. Druga strvar, bi nas tare, je družbena prehrana. Od dobre prehrane je tudi odvisen dvig proizvodnosti in storilnosti. Zato gre poleg drugih akcij za izboljšanje življenskih pogojev na Jesenicah na prvo mesto ob ral dobro organizirane družbene prehrane. — Taka iniciativa političnih in družbenih organizacij je na prvih posvetih rodila plodna tla tako, da bomo in hočemo v pogledu družbene prehrane že na jesen 1960. leta nuditi delovnim ljudem dobro in cenejšo prehrano. 2e ustanovljene stanovanjske skupnosti na šestih območjih me- zavesit ljudi, ki so biLi izvoljeni v svete stanovanjskih skupnosti, zagotavljajo, da bo življenje v bližnji prihodnosti na Jesenicah še lepše. Iniciativa svetov stanovanjske skupnosti se je pokazala na njiihovih novih zasedanjih. — Predlogi za izboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudii so realni in ne neopravičeno zahtevni, pa tudi, kar je posebno važno, ne zahtevajo večjih finančnih sredstev. Nekatere ustanove znotraj teh skupnosti že uspešno delajo. Dom igre in dela »Angelce Ocep-kove« na Plavžu že ima potrebno varstvo za preko 100 otrok zaposlenih staršev. V prihodnjem letu pa se bo podobna ustanova od-prva v dosedanjem vrtcu. Spomladi si bodo Jeseničani, po že dokončanih načrtih, urejali nova In tudi stara naselja s pro-sitovoljniim delom. »Hočemo se približati Velenju I« se sliši med ljudmi nemalokrat. — Mladina že težo čaka spomladi 1960, ko bo pričela graditi novo potrebno kopališče. Da bodo prositovljne delovne akcije dobro potekale in dosegle kar največji uspeh, se vodstvo teh akcij že sedaj na lo pripravlja. Predsednik ObO SZDL Skofja Loka ANDREJ LEVICNIK Priprav 1 jeiost ljudi je najvažnejše V glavnem se naše organizacije SZDL še zmeraj zavzemajo za standard. To je bila letos osnovna naloga .in bo ostala tudi v prihodnje. Zato bo tudi gradbena dejavnost v prihodnjem letu prav tako usmerjena na stanovanja in komunalno dejavnost, kot letos. Tudi v prihodnjem letu bomo, vsaj upamo, končali novih 105 stanovanj, kar je razmeroma precej. Za izboljšanje življenskih pogojev pa menimo, da bodo precej pomagale prebivalcem stanovanjske sta Jesenic in bližnje okolice ter skupnosti. V Loki in na Trati pri Socialistična kmetijska posestva v kranjskem okraju Solidnejše osnove za preskrbo industrijskih središč s kmetijskimi pridelki Socialistična kmetijska posestva na Gorenjskem imajo skupno nekaj preko 1100 hektarov zemeljskih Površin, od tega 980 hektarov obdelovalne zemlje. Na teh družbenih kmetijskih posestvih proizvajajo dnevno okoli 2000 litrov mleka ali komaj 10 odstotkov celotnega dnevnega odkupa. Tudi pri nekaterih ostalih pomembnejših kulturah je razmerje med pridelkom na družbenih posestvih in pri individualnih proizvajalcih podobno. Kmetijska posestva so na printer lani pridelala le (kakih 5 odstotkov vsega krompirja v kranjskem okraju. Ti podatki nam kažejo, da družbena posestvva v splošni preskrbi industrijskih središč še ne igraje *tate vloge, ki bi jo morala, čeprav na drugi strani ne smemo zanemariti njihove pomembne vloge pri nvajanju modernih agrotehničnih u'krepov, mehanizacije, porabe umetnih gnojil itd. Posledica tega pa so zelo dobri, pogosto prav rekordni hektarski donosi, predvsem pri krompirju in intenzivnih sortah žit. Kmetijska posestva s takimi uspehi že zdaj močno vplivajo na privatne proizvajalce, ki v zadnjih letih v sodelovanju s kmetijskimi zadrugami uvajajo pogodbeno proizvodnjo. Slabše uspehe so posestva dosegla doslej pri živinoreji. Da bi uvedli na kmetijskih posestvih načrtno gospodarjenje, da (bi lahko načrtno gradili gospodarska središča in da bi se družbena posestva in ekonomije okrepila kot tržni blagovni proizvajalci in bi imela večji vpliv na privatne proizvajalce v pogledu uvajanja socialističnih odnosov na vasi, so v letu 1958 na Gorenjskem začeli sestavljati ureditvene načrte in in- vesticijske elaborate, Iki se zdaj že intenzivno uresničujejo. Prihodnje leto, ko bodo ti ureditveni načrti vsaj v prvi fazi že v glavnem uresničeni, bodo imela posestva skupno okoli 1400 hektarov zemljiških površin — okoli 300 hektarov več kot doslej. Nove površine bo pridobilo predvsem posestvo Poljče, in sicer v Vrbi. Na prevzem novih površin se v teh dneh intenzivno pripravljajo. Ra'zen tega vsa posestva hitijo z gradnjo hlevov (Hrastje, Poljče, Skofja Loka, Mavčiče, Poljane) in pitališč (v Poljčah za 1000 komadov mesnatih prašičev letno, razen tega svinjak za 62 plemenskih svinj na leto). Ureditveni elaborati predvidevajo tudi obsežna agro- in hidromelioracijska dela (Hrastje, La-hovčah in na površinah v Brnikih, Poljče — hidromelioracija poljskega blata). V Zireh, kjer priprav- ljajo ustanovitev novega družbenega kmetijskega posestva, imajo že izdelan ureditveni in melioracijski načrt, vendar z melioracijskimi deli še niso pričeli. Tudi to posestvo se bo v glavnem usmerilo na živinorejo. Posestvo v Zabnici se zdaj pripravlja na izgradnjo novega gospodarskega centra. Dosedanji objekti so namreč zelo razdrobljeni po različnih bivših privatnih gospodarskih objektih. Posestvo v Poljčah se bo v bližnji prihodnosti usmerilo predvsem na oskrbo Jesenic s kmetijskimi pridelki. V ta namen pripravlja sodobno urejen sadovnjak na površini 32 hektarov. 10 hektarov imajo že zasejanih z intenzivnimi niz-kodebelnimi drevesi, ki bodo, kot pričakujejo, že v osmih letih dala lep pridelek. Ostalo bodo v kratkem zasadili (sadike že imajo), razen tega pa bodo posadili ribez na površini 5 hektarov. Vsa ta že realizirana dela in načrti, ki jih bodo na podlagi ureditvenih .programov izvajaii še prihodnja leta, kažejo, da socialistična (kmetijska posestva igrajo v gorenjskem kmetijstvu vse večjo vlogo, tako kot pomembni trž-nl proizvajalci in preskrbovala industrijskih centrov s kmetijskimi pridelki, kot tudi činitelji, ki uvajajo v naše kmetijstvo nove, socialistične oblike dela. Z nekoliko pospešenim vlaganjem v družbena posestva bi lahko v kranjskem okraju v razmeroma kratkem času povečali proizvodnjo mleka na 15 tisoč litrov mleka dnevno. V nekaj letih pa bodo posestva lahko krila 50 do 70 odstotkov potreb industrijskih središč po kmetijskih pridelkih, predvsem po zelenjavi, krompirju, mesu in mleku. Težave na trgu bodo torej odpravljene, brž ko se bodo okrepila družbena po,sestva in ekonomija in se usposobila za moderno tržno proizvad-njo. V ta namen pa je treba aron-dirati vso zemljo v enotne večje komplekse, primerne za rentabilno strojno obdelavo, zgraditi sodobne živinorejske objekte, pa tudi združevati manjša posestva, ki sama nimajo zadovoljive ekonomske baze. S tem bodo socialistična kmetijska posestva postala res vzorni kmetijski obrati, ki bodo imela močan vpliv tudi na privatne proizvajalce, ki bodo morali tudi uvesti moderne, socialistične oblike proizvodnje, osnovane na modernih agrotehničnih ukrepih, večjih skupnih površinah in strojnem obdelovanju, ker bodo sicer v nasprotnem primeru še bolj zaostajali za časom in vse bolj nazadovali. A. T. železniški postaji smo ustanovih stanovanjsko skupnost. Prej pa so prebivalci teh krajev tudi z anketo pokazali, kaj hočejo. Značilno je, da se v Loki in na Trati ▼ prvi vrsti zavzemajo za ustanovitev mlečne restavracije. Zlasti na Trati je ta potrebna. Tudi druge servise ljudje zahtevajo, ln sicer za električne in vodovne instalacije, zahtevajo čevljarske delavnice itd. Seveda so ljudje tudi sami pripravljeni prispevati, pomagati pri ustanovitvi teh služb, plačati ekonomsko ceno. To smo v prvi vrsti poudarjali od samega iačetka, ko smo govorili o stanovanjskih skupnostih. Sicer bi bile vse priprave na trhlih nogah. Brž ko bi se oddaljili od ugotavljanja potreb in želja, in začeli i uresničevanjem postavljenih nalog, se pravi k združevanju državljanov koristnikov teh služb za njihovo konkretno pomoč, takrat bi se lahko zrušilo. Pripravljenost samih državljnov za to sodelovanje je najvažnejše. Hkrati bodo v Loki in tudi n« Trati zgradili nove in preuredili sedanje trgovske lokale, ki so rudi zelo potrebni. Organizacijski sekretar OO SZDL ŠTEFAN KADOIC Iz stvarnih potreb in razmer V zadnjem času, zlasti ob občnih zborih SZDL, smo ljudi dokaj podrobno sezanili o ekonomskem razvoju in jih zainteresirali za do ločene ekonomske probleme. Se posebej je razveseljivo to, da pri teh vprašanjih niso ljudje pritiskali na občine z zahtevami, marveč so bolj govorili o tem, kaj in kako bodo sami prispevali za razna komunalna dela in podobno. To j« bilo na zborih v blejski, železniški občini in drugod. Pri tem pa se zdi, da srno ponekod zašli v drugo skrajnost — d« smo ob tolikšni dejavnosti pustili v ozadju posamezne družbene politične probleme, ki pa vendarle sodijo v delokrog politične organizacije, se pravi SZDL. Tako so n« primer na zborih pod naslovom šolske reforme mnogo govorili o inventarju, o prostorih in rekvizitih, zelo malo pa o vsebini dela šole, o dobrih in slabih pojavih pri vzgoji mladine. To je ponekod opaziti pri razpravah o kmetijstvu in tako dalje. Tehnično organiza-ciske stvari zanemarjajo vsebino. Zdi se, da ljudje ponekod tudi premalo poznajo bistvo posameznih vprašanj in se zato ustavljajo samo pri obrobnih stvareh. Krivd« je seveda na samih organizacija« SZDL. Hkrati s tem pojavom je še en« slabost — da so včasih organizacije po občinah preveč načelne, premalo stvarne. V okrajnem merilu političnih organizacij je bilo na primer v zadnjem času vei plenumov in drugih oblik dejavnosti. Tako obliko so uporabili tudi v večini občin. Toda tudi tara čestokrat načelno, dasi bi bilo treba na občinah stvari postaviti v okvir konkretnih pogojev, potreb in razmer. Take so še posamezne slabosti, ki so se pokazale prav spričo velike dejavnosti, kar v celoti kaže, da so organizacije SZDL naredile velik korak naprej v politični mobilizaciji množic. 6 »glas gorenjske« KRANJ, 27. NOVEMBRA 1M» Podpredsednik OLO Sveto Kobal o bodočih nalogah gospodarskega razvoja okraja Kranj GLAVNA NALOGA; OBDRŽATI SEDANJI TEMPO PROIZVODNJE Stanje našega gospodarstva t l«- mu razpoloženju ljudi, ki Je posle- tošnjem letu lahko ocenjujemo kot eelo ugodno. Predvsem lahko rečemo, da so dosedanji rezultati presegli najbolj optimistična pričakovanja, ki smo jih predvideli z let-aimi družbenimi plani. Eden najbolj važnih momentov je vsekakor ugodna atmosfera v naših kolektivih zaradi novega načina dohodka in « tem v zvezi stiimulativnejšega nagrajevanja delovne sile, ki zlasti dica velikih negospodarskih investicij predvsem v stanovanjsko izgradnjo. Poudarek je treba dati takim investicijam, ki povečujejo akumulativnost v naši industriji, zmanjšujejo pa potrebo po delovni sili. Zato tudi v naslednjem letu to naše stališče, da v industriji delovne sile bistveno ne povečujemo, mislimo obdržati In celo zaostriti. Tu mislim predvsem na gradbeni- t zadnjih mesecih kaže, da so se štvo, ki Je letos doseglo sicer lepe interesi kolektiva z interesi posameznika močno povezali in da iz dneva v dan narašča interes posameznih članov kolektiva za povečanje proizvodnje. V taki atmosferi so bili ugodno mobilizirani predvsem subjektivni faktorji v podjetjih, ki so omogočili, da se je v teh mesecih neprestano obdržal začetni nivo proizvodnje. To nam daje možnost, da bomo petletni plan izvršili že v štirih letih, če bomo le tak tempo obdržali tudi prihodnje leto. Če računamo realizacijo letošnjega leta v višini, kakršna je sedaj, nam bo ob koncu leta ostalo do realizacije petletnega plana še okoli 8 %. Spričo tega, da bo prihodnje leto začelo obratovati še nekaj novih kapacitet, ne sme biti problem, da v letu 19G0 obsega proizvodnje, predvidenega s perspektivnim planom za leto 1961, ne bi dosegli mškj ž?l?zarnl letos skoraj 15oo milijonov za Investicije V Železarni na Jesenicah bodo letos investirali v razne nove naprave in rekonstrukcijo nekaj nad 1500 milijnov din. Večji del sredstev bodo vložili iz lastnih skladov, nekaj pa eo dobili tudi posojil. Nekatere naprave, kot naprave za proizvodnjo bele pločevine, novi stroj za hladno valjanje jeklenih trakov in nekatere druge naprave, so že gotove. S tem naš veliki metalurški kolektiv tudi letos kar najlepše proslavlja 29. november — praznik republike. Ce primerjamo kroniko razvoja Železarne v povojnih letih, le-tega spremljajo vedno nove zmage. Tako Je tudi letos. Saj pomeni obletnica ustanovitve ELRJ, praznik svobodnih ljudi, praznik proizvajalcev, praznik dela in uspehov. Stopili smo v nove obrate. Vratar nas je napotil k šefu predelovalnih obratov, inženirju Nikoliču. Tu smo se srečali huli z inženirjem Grobovškom, asistentom obratov. Potem ko sta nam povedala osnovne značilnosti novih naprav, nam je tovariš Grobovšek razkazal še naprave in opisal tehnološki postopek. »Nove naprave za proizvodnjo bele pločevine ne bodo pridobitev le za naš kolektiv,« sta povedala. »S tem se uvrščamo v proizvajalce dragocene bele pločevine, kar je izrednega pomena za naše celotno gospodarstvo. Pri nas doslej še nismo proizvajali bele pločevine, čeprav se izredno hitro razvija naša konzervna industrija. Njen pomen pa je vedno bolj poudarjen tudi v načrtih našega nadaljnjega gospodar- skega razvoja. Zato je ta uspeh toliko pomembnejši.« »Kolikšne pa so naše potrebe?« smo vprašali. »Naša letna potrošnja bele pločevine se suče med 10 in 12 tisoč tonami. Ta številka torej hkrati pove, koliko dragocenih deviz moramo dati vsako leto. No, poslej bo bolje. Ze po planu za leto 1960 bomo proizvedli 4000 ton take pločevine, kasneje pa bomo proizvodnjo še povečali.« »Pravzaprav je najbolje, da si vse skupaj ogledate,« je dejal inženir Nikolič. Stopili smo v obrat. Vodil nas je inženir Grobovšek: »V prvem obdobju bomo proizvajali pločevino z debelejšo plastjo kositra. T« nam je potrebna za prehrambeno industrijo, zlasti za ribje in mesne konzerve, za povrtni-no itd. . . . Torej kakoT vidite, sta tu dve kontinuirni strojni napravi. To se pravi, d« bo proizvodnja tekla nepretrgano. Začenja se tu z bobni, na katerih bodo pripravljeni trakovi, takoj za njimi je varilni stroj, ki jih bo zvar jal!« nam je razkazoval obsežno in zamotano strojno napravo ter nadaljeval: »Izbrali smo termični način izdelave bele pločevine. Trakovi bodo tekli skozi Tazne ogrevalne, čistilne in druge naprave do raz-topljnega kositra (kjer se bo izvršil glavni proces), nato v palmovo olje in druge kopeli do sušilne peči. Tam na koncu, kakor vidite, je še stroj — škarje — za rezanje pločevine. Razrezovali jo bomo v plošče evropskega formata. Nove naprave so že poskusno obratovale in so bili doseženi dobri uspehi. Seveda, kar je novo, je pač novo in treba bo odpraviti razne manjše pomanjkljivosti, če se namreč pokažejo. No, pri nas je problem z ventilacijskimi napravami, ki niso zadostne. Od palmovega olja se namreč močno kadi . . .« Ko smo si ogledali nove naprave, smo stopili najprej v hladno valjamo. Tudi tu so bila v teku pomembna dela. Inženir Grobovšek nam je takoj pojasnil, za kaj gre, ko nas je opazil, kako strmimo v večjo strojno napravo, krog katere si je dajalo opravka nekaj delavcev. »To bo novo — kvert — ogrodje, stroj za hladno valjanje trakov. Montaža tega stroja je neposredno vezana na proizvodnjo bele pločevine, oziroma bi morali hladno valjane trakove uvažati iz drugih železarn. Dosedanji podobni stroj ni zadoščal niti za potrebe hladne valjarne, da ne govorimo o kvaliteti, ki je za belo pločevino sila občutljiva. Vrzel bo odpravljena z novim strojem, ki bo tako po količini kot kvaliteti daleč prekosil dosedanjega. Saj ima novi stroj to prednost, da valja v obe smeri. Njegova tehnična zmogljivost pa je 300 milimetrov v minuti, zmogljivost dosedanjega stroja pa je bila le 40 milimetrov.« Program izgradnje omenjenih naprav je bil pripravljen že pred leti, vendar je leta 1956 zaradi omejitev gospodarski investicij bilo odloženo. Pa ne le naprave za belo pločevino, še nekatere druge so morale počakati. Z novimi stroji in napravami, ki bodo vključene v redno proizvodnjo z novim letom, se bo jeseniški kolektiv znatno približal svojemu programu, programu kvalitetnejše proizvodnje. — Ob letošnjem Prazniku republike mu želimo kar največ uspehov, zlasti na področju naporov za boljšo kvaliteto. -fc Pionir j 1-zadružnlki med Šolsko telesno-vzgojno uro 17 8 »glas gorenjske« KRANJ, 27. NOVEMBRA Mjff Spomini na ilegalno delo kranjske mladine Mladost v boju Resnična pravjjica Zadnja leta pred vojno je imela organizacija SKOJ v Kranju le dokaj pomembno vlogo. Pred Hitlerjevim napadom na Cehoslo-vaško 1938. leta so bile ob odhodu čeških državljanov-prostovoljcev s kranjskega kolodvora v Kranju organizirane prve večje demonstracije. Skojevci (študent Jože Cvar, urarski pomočnik Božo Ru-fcigaj in drugi), ki so sodelovali i Mestnem komitejem KP, so organizirali okoli 300 naprednih mladincev v povorko, iz katere so se slišali klici: »Mi smo s Cehi, dol s Hitlerjem in krvavim fašizmom!« Ko je kolona demonstrantov prišla po Jelenovem klacu v mesto pred knjigarno Simon Jenko, smo naleteli na kordon žandarjev. Le-ti so se z bajoneti na puškah v strelski vrsti bližali čelu kolone. Ne-oboroženi smo se morali razbežati, naslednji dan pa so žandar ji nekaj mladincev zaprDi. Na kranjski gimnaziji je delovalo napredno srednješolsko društvo »Jugoslovan«, v katerem je sodeloval tudi Stane Žagar, ki so ga za klerikalnega režima izključili iz sedmega razreda gimnazije z utemeljitvijo, da »rovari proti državi«. Leta 1940 pa je bil na Gorenjskem organiziran tudi predvo-jaški tečaj (vodil ga je načelnik Sokola Franc Rakar, ustreljen leta 1942 v Zirovnici-Moste). Večina tečajnikov je pridobljeno vojaško znanje uspešno uporabila v partizanih. PRVO LETO OKUPACIJE Ob napadu na Jugoslavijo se je več kot 60 mladincev iz Kranja odzvalo pozivu Partije: »Braniti domovino pred fašizmom.« Stanka Žagarja je oče (Stane 2agar st., glavni organizator KP na Gorenjskem, in član Vojnega komiteja za oboroženo vstajo na Gorenjskem — narodni heroj, ki je padel v borbi pri Crngrobu pomladi 1942) julija 1941 poklical Iz Ljubljane, in Stanko je začel mladino organizirati v ilegalno delo. Tudi sam je živel ilegalno ter se zadrževal v Kranju, Senpe-tru, v Stražišču, Dobravi pri Kropi, na Jesenicah in drugod. Bil je neumoren pri svojem delu in kmalu •o v številnih krajih Gorenjske nastajale nove skojevske organi-taoije in organizacije Mladinske osvobodilne fronte. Pri delu mu Je največ pomagal Tugo Vidmar iz Struževega. Ker je Stanko dobil nalogo, organizirati oboroženo vptajo v bohinjskem kotu, je njegovo delo v Kranju in na Gorenjskem prevzel Tugo VidmaT. Prva akcija kranjskih skojevcev je bila prisvojitev lesenega droga na križišču pred PTahovo vilo, na katerega so avgusta 1941. leta Nemci obeseli prvega ujetega partizana Milorada Stošiča, komandirja kranjske čete. Ko je nemška patrola odkorakala mimo križišča, se je šest skojevcev na čelu s Tugom Vidmarjem in Stanetora Šinkovcem pritihotapilo do droga, ki so ga požagali in odnesli proti Velikemu hribu. Akcijo so nadaljevali s pisanjem parol, ki so jih Kranjčani naslednji dan lahko našli na cesti proti Naklu: »Smrt okupator jem«, »Vsi v borbo za svobodo«, »Živela OF«. V Stražišču so se napredni mladinci zbirali okoli Vinka Hafnerja in bratov Siškov (streljani kot talci 1942). Sestošolec Alfonz Šiška je z nekaterimi mladinci miniral progo pri Joštu. Mladincem Tugu im Milošu VidmaTJu ter Borisu Nečemerju iz Struževega pa se poskus minirati železni most čez Savo na tržiškl progi, ni posrečil. Zaradi neizkušenosti jim je predčasno eksplodiral detonator, ki je ranil Miloša Vidmarja. Zelo močna in aktivna je bila mladinska organizacija tudi na Primskovem. Božo Ručigaj (padel v borbi z Nemci na Jelovici 1941) in njegov brat Boris (padel jeseni 1942 v zasedi na Bašeljskem sedlu skupaj s sekretarjem KP za Kranj Francem Vodopivcem), Franc Pro-sen (ujet in ustreljen kot talec spomladi 1943 v Kropi), brat MaT-Jan (ujet — talec januarja 1944) ter sestra Stanislava Jelene (umrla v nemškem taborišču jeseni 1942), Marjan Jan (ubit v Mauthausenu 1942) in drugi, dovolj zgovorno pričajo o moči mladih na Primsko-vem. Skratka, v Kranju in nejgovi okolici je bila že konec 1941. leta Mladinska osrvobodilna fronta zelo močna. IZDAJSTVO IN ARETACIJE Gestapo je kmalu občutil moč mladinskih organizacij, zato si je prizadeval, da bi vzporedno z odkrivanjem organizacije Osvobodilne fronte odkril tudi mladinsko organizacijo. Zaradi izdajstva neke kurirke (Gestapu je povedala nekaj imen organizatorjev OF v Kranju in na Gorenjskem) se je Gestapu načrt, žal, posrečil. — Vrstile so se aretacije, med kate- VIDA SINKOVEC-JANINA rimi je bil v Begunje odpeljan tudi Ivan Urbanec iz Stražišča. Ker so ga mučili, je tudi ta začel izdajati organizacijo. — Spomladi 1942 je Gestapo začel v Kranju kar množično zapirati simpatizerje ln organizatorje OF. Okoli 160 jih je bilo odpeljaniih v Begunje in druga taborišča v Nemčijo, od koder se mnogi niso vrnili. Nekaterim mladincem pa je pravočasno uspelo pobegniti v partizane: Vinko Hafner, Boris Ručigaj, Ivan Pucelj, Franc Prosen, brata Smuk in drugim, medtem ko so bili Stanko Žagar, Tugo Vidmar, Božo Ručigaj že od 1941. leta v ilegali. STROGA KONSPIRACIJA Delo v okupiranem Kranju, kjer je mrgolelo nemških vojakov, policistov in gestapov-cev, je bilo težavno. Po krvavih izkušnjah, ki jih je doživela mladinska organizacija, je bilo delo 1942. leta strogo konspirativno in posamezniki, ki so se po srečnem naključju izognili aretacijam, so obdržali zveze z mladinci — partizani, s katerimi so se sestajali na Pševem pod skalco, pri transformatorju v Struiževem, na Kokrici, v Rakovici in drugod. Izdajstva so se še vedno nadaljevala in prva žrtev izdajstva je bil Tugo Vidmar. Ko se je vračal z zveze, je prišel v zasedo gesta-povcev, ki so ga odpeljali v Begunje. Čeprav so ga mučili, Tugo nI povedal niti svojega imena. — Konec januarja 1942 je bil ustreljen kot talec. Ob zadnji tragediji na Okroglem aprila 1942 je razen bratov Smukov padel tudi Stanko Žagar in tako je skojevske organizacija Gorenjske utrpela izgube najagilnejših članov. Se isto leto se je mladinska organizacija spet krepila, vendar počasneje kot prejšnje leto. Pomagati NOB pa je bilo vedno naše prvo geslo. Imeli smo zvezo z neko sprevodnico Slovenko s Koroške ter Sinetom Toporišem (padel v zasedi belogardistov nad Kropo 1945. leta), ki nam je iz Šentvida na Koroškem pošiljal skoraj vsak teden sanitetni material. Na kolodvoru v skladišču v Kranju je bil zaposlen Marjan Andri-jašič. Le-ta je v skladišču skril tri zaboje orožja, ki je bilo naslovljeno na »Bahnschutze«. Naslednji dan je prišel k njemu Aci Puhar in skupaj sta orožje prepeljala z vozičkom v Stražišče. — Nemci so zaman iskali Izgubljeno orožje. Toda smola! Ko sta mladinca odprla zaboje, so bili le v enem mitraljezi, v drugih dveh pa »le« vojaško orodje, krampi in lopatice. Kljub temu je bil uspeh precejšen in partizan Mali je že čez nekaj dni obstreljeval vlak z novo češko zbrojevko. NARODNI HEROJ IVO SLAVEC-JOKL Mladinska organizacija je leta 1943 spet močno zaživela, ko je na kranjski teren prišel narodni heroj Ivo Slavec-Jokl. Središče mladinskih aktivistov v Kranju je takrat bila Sinkovčeva hiša na vrhu Mohorjevega klanca. V njej so Imeli mladinci literaturo, sanitetni material in drugo, kar so partizani potrebovali v gozdovih. V Sinkovčevi hiši so se večkrat sestajali tudi člani mestnega komiteja SKOJ. Spominjam se večera v maju 1943, ko je Vida Sinkovec-Janina (ustreljena je bila skupno s Tanjo Odrovo v Laijšah od belogardistov aprila 1945), sekretarka mestnega komiteja SKOJ, brala zadnja radijska poročila o velikem prodoru ruskih čet ob zmagi pri Stalin-gradu. Se bolj pa se spominjam, kako je nekega poletnega dne istega leta ob napovedani uri med nas stopil neznanec v športni obleki in pozdravil: »Delu čast,« mii pa smo orgovorili: »In oblast!« Janina nam je predstavila sekretarja mestnega komiteja KP tovariša Jokla. Sestanek je trajal precej časa, zaključil pa ga je Jokl z besedami: »Zadovoljen sem z vašim delom, vendar bo potrebno dejavnost še bolj razširiti. Masovnost v mladinske organizacije — naj vam bo glavni cilji Pri delu vam želim tudi v prihodnje mnogo uspehov.« Iz našrih vrst smo z« tem vse pogosteje odhajali v partizane. — Številni mladinci pa so še vedno z vso prizadevnostjo skrbeli za zvezo med mestom in gozdom in uspešno širili svojo dejavnost na terenu. M. Rutar k/l inkec, pojdi sem!« smo jo n' ' klicali in pri tem jo je marsikdo nagajivo potegnil za mali, rdeči nosek, za ušeska, ali pa jo je uščipnil v mala, polna ličeca. Bila je taka kot polna luna. Imeli smo jo radi, pa naj je bila pridna ali nagajiva. Vsakdo je porekel: »Minkec je že priden deklic, čeprav zdaj vselej še ne uboga. Pa bo že postala pridna, saj ima še dosti let pred sabo.« Minkec pa je bila, kakor vsi drugi deklici, včasih pridna in drugič spet čez mero nagajiva dn ne-uboglivja. Pri'tem pa, kakor vsi otroci, strahotno radovedna. Ni je bilo moč ugnati v kozji rog. Venomer je čebljala in spraševala: »Stric, ata, mama, zakaj pa to, zakaj pa ne tako in zakaj zopet to?« In tako je izbrbljala celo vrsto vprašanj vsak dan. Minkec je rasla in rasla, da tega drugi še opazili niso. Se vedno so jo imeli za majhno in nevedno. Vsi doma so bili sveto prepričani, d« ne zna o ničemer razmišljati, da JJ nobena reč na svetu ni mar. Minkec pa je mnogo razmišljala, marsikaj je že vedela in tudi mnogokrat svoj piskerček zraven pristavila, da so ji vedno rekli, da nič ne ve in naj bo tiho. Tedaj se je po navadi prav grdo namrdnil« in odšla po svoje. Minkec ni bila zadovoljna i opravljanjem nepomembnih opravil. O sebi je mislila, da je sposobna več napraviti in jo je najbolj ujezilo, kakor vse otroke, kadar so jo starejši podcenjevali in se ji smejali: »Kaj pa ti zmoreš, revica, saj še samo sebe ne moreš opraviti I Ali ne vidiš, da ima mama vse polno dela s tabo?« Morda bi pri vsem tem tudi ostalo in bi Minkec še dolgo poslušala, kako jo povsod in na vsakem koraku dobrohotno podcenjujejo ln omalovažujejo, če se ne bi zgodilo tole. Prišla je vojna! Sovražnik se je vselil v deželo. Miru pa že od začetka ni imel nikjer. Kjer je bil partizan, tam za sovraga ni bilo počitka. Ne vem več točno, mislim pa, da je sneg že tretjo zimo pobelil našo puntarsko zemljo, ko se je to zgodilo. Kdo od vas ne pozna prelepe zgodbe o Rdeči kapici? Vsi ste jo že mnogokrat slišali ali prebrali. Kako ste občudovali njen pogum, ko se ni bala iti skozi gozd, ko se ni bala volka. Toda, vse to je bila le izmišljena pravljica. Zdaj pa poslušajte resnično pravljico. Vsepovsod je na debelo ležal sneg. Bili so veliki zameti in še venomer je snežilo. Visoko gori v planini, kamor je poleti Minkec večkrat hodila z očetom, je bila četa partizanov. Oče je hodil k njim in tudi Minkca je večkrat vzel s seboj. Tedaj ji je vselej dejal: »Moj mali Minkec, glej, da ne boš kaj jezika!, sicer ti bom kaj z roko pridjal.« Minkec pa je tedaj začebljala: »Saj veš, da bom tiho, ker drugače ne bi smela več iti s tabo.« Pa mu je zagrozila: »Ce me boš pustil doma, bom pa vse povedala, kam hodiva.« Minkec je mislila, da ji oče verjame. Hotela s- je ta zagotoviti pravico, da bo vedno hodila z njim k tistim možem, ki so bili za njo tako veliki in močni in ki so nosili na ramah čudne kole, ki so jim pravili puške, in strojnice. »Kje pa imate topove, stric Lipe,« je ogovorila partizana, ki so ga tako klicali. »Za goro jih delamo,« ji je odvrnil in vse se je smejalo Minkcu. »Pa če jih krave popasejo?« je rekla Minkec in se še bolj hihitala. »Pojdi ti, Minkec, s kravami. Topovi bodo krave snedli in potem boš pasla topove namesto krav,« je odvrnil stric Lipe in se smejal, da se je tolkel z rokami ob kolena. »Krave jih popasejo,« je zatrdila Minkec in začela ogovarjati drugega- Minkec ni še nikoli videla, kako se strelja, čeprav je že slišala, kako je, kadar poka. Partizane pa j« imela rada, kakor oni njo, in kakor so jo imeli radi vsi drugi, ki so jo poznali. Šalili so se z njo in se smejali njenim neumnostim, ki jih »Kaj bo s partizani?« je r«ke! oče. »Ali ničesar ne vedo?« je v]**' iala mati. »Kako naj bi vedeli,« je nej«' voljno odvrnil oče. »Saj so obveščeni,a je mirno M vrnila mati. »Le kdo naj bi jih obvestil? Mo*-da ti?« je bil oče vedno bolj ■■* taknjen. Potem je zagrabil klobuk In odšel proti hlevu. Za njim p* ** zadrlesknila vrata. Minkec je razumela prav vse m še več, kot bi si domači želeli. R*' zumela je, da je treba partizane «• vsak način obvestita, da so prisil J vas Svabi. Hitro se je odločila. Vzel* J« mamin pled in se odpravil« na P0*" Snežilo je in burja je pihal«, N«-*" je imela Minkec za silno pametne zadeve. Morda so včasih tudi bile. Toda, vsi so se ji le smejali in Minkec je bila nemalokrat zaradi tega prav huda, ker je videla, da je tudi partizani ne smatrajo za resno. Sama pri sebi si je dejala: »Boste že videli, kaj zmorem. Pokazaia vam bom, da nisem kar tako. Kaj pa zato, če sem majhna in smešna. Kar smejte se mi. Saj nisem prav nič huda.« Na tak način je modrovala in sklepala. Nemci so lepega zimskega dne že navsezgodaj pridrveli v vas in jo obkolili. Nekdo izmed domačinov je bil izdal, da je v bližini vasi partizansko taborišče. Tedaj so Nemci obkolili vas, da bi partizanom nihče ne mogel sporočiti, da so v vasi in da jih mislijo napasti. Nikogar starejših niso pustili iz vasi. Pri Minkcu so se doma pogovarjali kar vpričo nje, ker so bili preveč razburjeni, ln tudi so mislili, da otrok ne bo nič razumel. »V vasi so, vragi, obkoljeni smo,« je rekel oče, ko je stopil v kuhinjo. »No, in kaj potem,« je odvrnila mati. 7. novembra 1943 ob 10. uri dopoldne je zazvonil telefon . . . Prijel sem slušalko. Nekdo je klical z Bleda. Bil je ženski glas, kd me je vabil, naj naslednji dan popoldne ob 3. uri počakam pred Park hotelom ne Bledu, kjer je bil •edež Gestapa. Spoznavalni znak bi bila krizantema v moji gumb-nici, ona pa bo imela v roki torbico. Ob koncu pogovora je poudarila, da gre za važne stveri. Avtobus se je ustavil pred Park hotelom. Izstopil sem in neopazno pogledal na levo in desno. Potniki so se že razšli, ko sem ugledal žensko s torbico. Iz gumbnice sera vze'1 krlzantemo in šel proti njej. 2enska pa se je obrnila in šla proti Straži preko Zeleč. Sel sem za njo. Počakala me je in se mi predstavila: »Jaz sem Hilda Gerk-manova in gotovo se spominjate, da sta z mojim bratom Stankom hodila v šolo.« — Tedaj sem se »pomnil, da je Hildlna sestra Mara v partizanih na Koroškem in da je njen brat Stanko medtem že padel nekje na Dolenjskem. Prišla srva k njej na dom. Razložila mi je načrt, kako bo treba Zveza s Koroško vzpostaviti zvezo s Koroško oziroma nadaljevati zvezo, ki je že obstajala. Pomagati bomo moTali tovarišem v Mačah nad Svečami. V pismu, ki sem ga dobil od Hil-de, je bila naloga, kaj vse moram preskrbeti za tovariše. Dogovorila sva se tudi za odhod in Hilda mi je povedala, da bo šla z nama tudi Znidarjeva Mara iz Nove vasi, ki ima tudi načrt za pot iz Sveč do Mač. Imela je tudi hišno številko, v kateri so nas na skednju čakali Matija Verdniik - Tomaž, Remec Egon-Borut in Mara Gerkman. Dogovorila sva se še, da bomo odpotovali z vlakom 11. novembra ob 8.30 iz Lesc, vsak pa bo vzel s seboj po en ali dva kovčka, na-poljena s tehničnim materialom, perilom, hrano in drugim. 11. novembra 1943 zjutraj sem se v Radovljici vsedel na vlak. V Lescah sta vsaka z dvema kovčkom« vstopili še Hilda in Mara. Vožnja je bila dokaj neprijetna, vendar j>mo se 6rečno pripeljali do Sveč na Koroškem. Od tu smo morali peš s težkimi kovčki v hrib skozi vas v smeri St. Jakoba. Okoli 500 metrov od Sveč sem prosil Maro za načrt poti v Mače, toda Mara je načrt pozabila doma. Kam sedaj? Kovčke smo odložili, jaz pa sem Jo mahnil v Sveče in z glasnim »dobro jutro« stopil v prvo hišo poizvedovat za pot. Neka ženska na vratih ml je odzdravila: »Heil Hitler!« Vrišč otrok me je opozoril, da sem zašel v »Kinder-garten« in da je ženska vodja te ustanove, naduta nacistka z znakom »Parteigenosse«. Sam pri sebi sem na tihem zaklel, se oprostil, češ da iščem svoje sorodnike, in se vmil k Hildi in Mari. Naredil sem kratek načrt. Obrnili smo se spet proti Svečam in jo mahnili po klancu navzgor z mislijo, da so tudi na Koroškem partizani prav gotovo v gorah in ne v dolini. Med potjo smo srečali starejšega možaka z velikimi brki. Pozdravil sem ga spet z glasnim »Dobro jutro!« Tudd on mi je slovensko odzdravil. Hitro sva se pogovoril« in zvedel sem za pot v Mače. — Možakar pa ml je dejal, da smo imeli srečo, ker smo naleteli na pravega, in sicer zato, ker Nemci vsakega, ki gre proti Mačam, spremljajo z vso pazljivostjo. Martin Prešeren ln kurir Janez Krivic v Dragi pod Begunjščico aprila 1944 Pot v Mače nas je precej utrudila, zlasti še, ker je bila snežna odeja' precej debela. — Preden smo prišli do hiše, ki nam jo je možak opisal, nam je pritekel nasproti 11-letni fantek in nam rekel: »Se malo in v prvo hišo.« Ob vstopu v hišo smo bili lepo sprejeti. Posedli smo okrog tople peči, kovčke pa zložili za vrata, in začeli z vsakdanjimi pogovori. Kmalu je vstopil sin stare matere, ki je predla in me poklical po imenu. Odšel sem z njim na skedenj in skozi odprtino v snopu slame zlezel v bunker, kjer sta me čakala Tomaž in Borut. Zadovoljstva, kd sem ga imel ob tem trenutku, skoraj ne bi mogel popisati. Ko smo oddali, kar smo prinesli s seboj, smo dobili spet novo nalogo, kaj naj prinesemo prihodnjič. Potrebe za borce na Koroškem so velike, zlasti za tehnični material za tehniko nad Mačami. Večkrat smo se še srečali na Istem skednju in uspešno pomagali borcem na Koroškem irf kar žal mi je bilo, ko sem moral kasneje s to zvezo prekiniti in oditi v ilegalo. Martin Prešeren ci je niso ustavili. Sneg je v«-3*' mer padal ln padal in sproti Je z*' grebal sledi male dekliške nog* Udirala se je prav do pasu. B1 je premočena in utrujena. Iz snetf* je skoraj ni bilo videti. Dolgo je že hodila in ni moff1* — prav vedeti, ali hodi prav, 0 ne; obšla jo je tesnoba. Sneg > padal še v večjih kosmih in vete1 je bril in delal zamete. Minkec P* je bila teko sama v zasneženi P0' krajini. Po obrazu so ji že začele pob^ debele solze, premalo je bilo po9u' ma in zopet preveč, da bi se ob* Bil« in šla domov. Roke je i-°e že vse premrle, v noge pa Je j" vsa mokra. V maminem ogrinja Je mi bilo nič videti. Tudi pl**1 ' bil že ves bel od snega in Mink<* se je stopila z belim plaščem, ki ^ pokrival zemljo. Hodila je 1° gledalo je, kakor da se vali o«V^ kreber snežena kepa, ki je p"st* jala in se zopet valila navkrebe' Ko je mislila, da je že pred -* boriščem, je začela vpiti: *^V,\t lani! Svabi vas hočejo polovi« Potem pa imena, ki jih je poz*1* »Luka, Janez, Tone!« . . . Naša sreča je bila, da je bil p** tedaj na straži Luka. Sprva je * šal neke glasove, a je mislili piska veter. Potem pa se mu zazdelo, da je res mali Minkec. smo jo iskat. Težko bi jo našiii nas ne bi klicala, ker §e ni * videla iz snega. Bila je mokra, bela, ^mraie^ in solzna od mraza in bolečine, ljubezni in skrbi za nas; na k00^ pleda so se na cofkih cingljai|e ledene svečke. Odnesli smo j° taborišče, kjer nam j« poved« kar je slišala doma. . rtf verj«*1 Takrat smo ji vsi prvič Min**c in se ji nismo smejali. Mali -je v naših očeh postala m*18 obenem velika junakinj«. Vzeli smo Jo s sabo, ko smo umaknili. Vsi smo jo hoteli D°5^ vsi smo jo imeli resnično radii več samo kot otroka, ampak ^ nekaj dobrega, pogumnega, °e velikega. 9t Cez nekaj dni, ko Je --eV*rl,d, minila, smo jo odnesli domov, smo domačim pregnali skrb, ^ je vse te dni tlačila, čeprav ^ jim že prej dali vedeti, da je . nas. Tudi doma so bili ponosni malega Minkca in so ji reklij ^ »Saj smo pravili, da naš M1«1 ^ ni kar tako.« Pa niso pozabi« |e še to: »Samo malo bo morai« zrasti!« ak Otmar N°v»* Z obiska v Elektro-Kranj Majhen kolektiv - velika energija Vsa naša dežela je prepreže-na s številnimi žicami, po katerih se »pretaka« nevidna energija — elektrika. Žično omrežje pa je postalo gosto na Gorenjskem zlasti zadnja leta. V kranjskem okraju so ostale le še zelo redke gorske vasice brez električne energije, kjer pa bodo v najbližji prihodnosti tu- je to delo, zato podjetje vedno občuti tudi veliko pomanjkanje delovne sile. Terensko delo ob vsakem vremenu res ni posebno mikavno, večkrat pa je tudi dokaj nevarno. 900 KILOMETROV ZIC V ilustrijo, da bi se laže seznanil Iz obsegom podjetja, naj Med gradnjo nove razdelilne postaje na I.aborah pri Kranju di že lahko zamenjali brleče ju Elektro-Kranj je 300 km petrolejke z žarnicami. daljnovodov visoke napetosti, Za tako hitro elektrifikacijo 600 kilometrov nizkonapetostne-skrbi vsa naša družba, vseka- spregovore številke. Na območ-kor pa najbolj in neposredno elektro-podjetje. Eno izmed teh smo pred dnevi obiskali, in sicer Elektro-Kranj. — Maloštevilen je njegov kolektiv, saj šteje le 125 članov ,kljub temu pa oskrbuje veliko področje z električno energijo. Elektro-Kranj meji s svojimi električnimi napravami vse do Medvod preko škofjeloških hribov v Selško dolino ,meja pa nato poteka preko Jelovice do Brezij v Tržič, na Ljubelj, od tod na Jezersko, pa v Cerklje in preko Kamnika in Domžal v Medvode. V tem območju so torej zajete občine Kranj, Skofja Loka, Železniki, Tržič in številni kraji sosednjih komun. OD PROJEKTORJA DO TRANSFORMATORJA Elektro-Kranj ne skrbi le za vzdrževanje obstoječih električnih naprav. — Njegova dolžnost ima širši značaj. — Nenehno mora skrbeti tudi za gradnjo novih naprav: transformatorskih postaj, razdelilnih postaj ln omrežja. Novogradnje, razumljivo, narekujejo potrebe, ki so iz dneva v dan večje. — Delovni kolektiv podjetja pa sam skrbi in izdeluje projekte ter tudi sam gradi. Razen tega ima podjetje vpeljano tudi servisno službo v Kranju — instalacije, popravila sodobnih go • spodinjskih pripomočkov. Vsekakor pa je osnovna dejavnost podjetja: redno dobavljanje električne energije na vsem območju. Zahtevno in naporno gije in so bile vključene v obstoječe električno omrežje. Naloga podjetja v prihodnjem letu bo predvsem obnavljanje nizkonapetostnega omrežja v krajih, kjer so nove transformatorske postaje. S tem bo podjetje zmanjšalo izgubo električne energije zaradi zastarelega omrežja, hkrati pa pridobilo tudi na moči toka. Nič manjši uspeh, zaradi gospodarske koristi pa morda še večjega pomena, je bila za podjetje letos nova razdelilna postaja na Laborah pri Kranju. Nova razdelilna postaja bo služila predvsem za napajanje z električno energijo industriji (Inteks ,Sava, Planika, Iskra, Zvezda itd.) in za široko potrošnjo na področju Stražišča. Cirč, Huj in Hrastja . Podjetje Elektro-Kranj je imelo v preteklem letu tudi precej rekonstrukcijskih del. — Tako je v Skofji Loki, Poljanski in Selški dolini rekonstruiralo daljnovode na 10 kV (kilo-volt) napetosti (prej le 5—6 kV) in s tem zmanjšalo izgube in povečalo prenosne zmogljivosti. S tem je sedaj zagotovljena za vse omenjene predele zadostna električna energija, kar daje sedaj tudi možnost elektrifikacije v Sorici, Davči, Danju, Zalem logu in drugih krajih. — Omenjeno delo je podjetje izvršilo v rekordnem času zaradi velikega prizadevanja vseh članov delovnega kolektiva. Delo na daljnovodu ga omrežja, 155 transformatorskih postaj in 5 razdelilnih postaj. Vse te električne naprave imajo skupni učinek 23.000 kVA (kilovoltamperov). V ENEM LETU 37 NOVIH TRANSFORMATOLRSKIH POSTAJ Vsekakor je največji uspeh Elektro-Kranj v preteklosti za obdobje nekaj več kot enega letz, da je kolektiv zgradil 37 novih transformatorskih po.-,taj. Te so bile namenjene predvsem za izboljšanje električne ener- Polaganje kabla Pomemona rekonstrukcij ska dela, ki pa bodo končala šele konec prihodnjega leta, so bila tudi v Tržiču. Znano je, da je bilo tržiško električno omrežje najslabše in najzastarelejše morda v Sloveniji (izhaja še iz časa barona" Borna). — Negodovanja zaradi slabe električne energije je sedaj konec. Letos je podjetje rekonstruiralo nizkonapetostno omrežje za industrijo in splošno potrošnjo, v prihodnjem letu pa bo gradilo nove transformatorske postaje, s čemer bo elektrifikaciji Tržiča za daljše obdobje zadoščeno. Pomembna gradbena dela je podjetje izvršilo tudi v Kranju. Zgrajenih je bilo šest novih transformatorskih postaj (na istem področju jih je bilo prej samo 7) in s tem pojačalo električno energijo za 100 odstotkov. Omenimo naj še nekaj pomembnejših del podjetja v bližnji preteklosti. Elektrifikacija Krvavca, Jezerskega in Kokre, pojačanje transformatorskih postaj in omrežja Pod- nart—Ovsi.se—Poljščica—Naklo, rekonstrukcija visokonapetostnih daljnovodov v Medvodah in tako dalje. NEUPRAVIČENO RAZBURJANJE POTROŠNIKOV Vse naštete in še številne druge električne naprave so razprostrte po velikem področ- ju. Naprave so večkrat težko dostopne in oddaljene, stoje na slabih terenih in so izpostavljene vremenskim neprilikam (sneg, strele in podobno), zaradi česar pride večkrat do okvar in razumljivo do prekinitve električnega toka. Da bi v takšnih primerih potrošniki v najkrajšem času spet dobili električni tok, ima podjetje stalno dežurno službo. Delo pri odpravljanju takšnih okvar je večkrat tudi smrtno nevarno. Da bi monterji lahko čimprej dospeli na kraj okvare, je podjetje nabavilo več motornih prevoznih sredstev. Skratka podjetje je podvzelo vse možne korake, da bi lahko okvare najhitreje odpravilo. Potrošniki pa tega večkrat ne uvidijo. So primeri, ko strela udari v transformator in ostanejo potrošniki največkrat le za kratek čas brez toka, da za prekinitev dolže podjetje, mu očitajo malomarnost in podobno. Vsekakor bi morali imeti potrošniki v takšnih primerih več razumevanja do delovnega kolektiva Elektro-Kranj. Večkrat pa je potrebno, da podjetje tudi samo izklopi električni tok. To je potrebno zaradi kontrole naprav in pravočasne nadomestitve dotrajanih delov, s čemer podjetje lahko prepreči večjo ali manjšo gospodarsko škodo. MANJKA DELOVNE SILE V zadnjih petih letih se je delovni kolektiv Elektro-Kranj razširil le za deset članov — od 115 na 125 članov. Povečanje je predvsem na račun terenskih delavcev. V istem obdobju pa so se električne naprave s svojo kapaciteto povečale za 300 odstotkov. Ta podatek jasno kaže, da je moral delovni kolektiv Elektro-Kranj vsestransko izboljšati storilnost dela in organizacijo dela. Za nemoteno in pravilno vzdrževanje vseh naprav pa bi podjetje potrebovalo še 50 monterjev in 6 tehnikov. Le-teh pa podjetje ne dobi, predvsem zaradi napornega in odgovornega dela na terenu. Dolga je vrsta uspehov in problemov, s katerimi se srečuje delovni kolektiv Elektro-Kranj. Samoupravni organi in uprava podjetja, so svojih uspehov veseli, v še večje zadovoljstvo pa jim je, če so z njihovim delom zadovoljni tudi potrošniki, zato skušajo skupno vsak problem kar najuspešneje rešiti. Vsem sodelavcem, potrošnikom in osem delovnim ljudem ob Dnevu republike iskrene čestitke ELEKTRO-KRANJ R RANI OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KRANJ m VSE ★ ORGANIZACIJE Čestitajo vsemu prebivalstvu] k 16. obletnici rojstva nove jigoslavije in Ml želijo v nadaljnji graditvi naše socialistične domovine veliio uspehov Iti 1(!A Ob najlepšem prazniku naše domovine Dnevu republike iskrene čestitke vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem ŽELEZERNA JESENICE ca O) cq ca O) 09 e ca t/i •#—• ca ca > Telefoni: centrala 173-176 čestita k Prazniku repu blike 29. novembru Nudimo vam svoje priznane izdelke: bombažne in stanične tkanine v vseh modnih barvah in odtenkih Naše tkanine so znane na domačem in inozemskem tržišču kot kvalitetne po izdelavi in trajnosti Naročila izvršujemo točno in solidno Ob Dnevu republike plamteč pozdrav TEKSTILNA TOVARNA „INTEKS" - KRANJ Predilnica Tkalnica Nudimo prvorazredno blago in to: Apretlira cefirje, pepeline, flanele, velveton, žepne Šivalnica robce, odeje in kanafase Sava Tovarna gumijevih izdelkov Kranj ki je že skoraj 40 let vodilna tovarna te stroke v Jugoslaviji Nešteto pismenih in ustnih priznanj našim odjemalcem glede cene in kvalitete nam daje zanesljivo jamstvo, da je postalo to dejstvo neizpodbitna resnica. Zato tudi v bodoče, kadar boste kupovali gumene izdelke, zahtevajte povsod samo izdelke ,,Sava" Kranj Za vso naklonjenost se cenjenim poslovnim prijateljem, potrošnikom in vsem državljanom FLRJ iskreno zahvaljujemo in se priporočamo še za naprej z borbenimi pozdravi in čestitkami k Dnevu republike - 29, novembru Kolektiv tovarne gumijevih izdelkov »Sava11 Kranj Komunalno podjetje „VODOVOD" Kranj čestita k Prazniku 29. novembru vsem delovnim kolektivom in mladinskim delovnim brigadam ki so sodelovale pri gradnji vodovoda ,,Bašelj" OB DNEVU REPUBLIKE 29. N O V E M B R U PLAMTEČ POZDRAV! KRANJ Obrtno podjetje „Instalater" Kranj pošilja iskrene čestitke ob 16. obletnici rojstva nove Jugoslavije vsem delovnim ljudem RADIO LJUBLJANA PETEK, 27. NOVEMBRA 12.15 Radijska kmečka univerza — Ing. Franc Cafnik: Izboljšanje dela gozdarskih oddelkov pri kmetijskih zadrugah; 13.30 Ileribert Svetel: Štiri humoreske; 14.25 Radijska šola za nižjo stopnjo: Štajerska pripoveduje; 15.40 Iz svetovne književnosti — Grace Metelious: Pijana bratovščina; 16.00 Petkov koncert ob štirih; 17.10 Razgovori z volivci; 17.20 Zabavni orkester RTV Ljubljana; 18.00 Človek in zdravje; 18.10 Spored partizanskih; 18.30 Iz naših kolektivov; 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled; SOBOTA, 28. NOVEMBRA 8.05 V ljudskem tonu; 8.35 Iz filmov in glasbenih revij; 9.45 Trio Dorka Skoberneta; 10.10 Operne arije pojo naši solisti; 11.00 Ritmi latinske Amerike; 11.30 Pionirski tednik; 12.15 Kmetijski nasveti — Stane Zorčič: Izgledi potrošnje vina; 13.55 Naši mladi solisti pred mikrofonom; 14.25 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 15.40 Na platnu smo videli; 17.10 Kvintet Jožeta Kampiča; 17.25 Obisk pri Gozdno gospodarstvo Kranj !::!. pošilja iskrene čestitke ob 16. obletnici rojstva nove Jugoslavije vsem delovnim ljudem naših solistih in skladateljih; 18.00 29. november in politika aktivnega sožitja; 18.15 Za jutrišnji pra»flik; 20.00 Prenos svečane akademije v počastitev 29. novembra; 21.30 Za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 29. novembra 6.00 Vihrajte zastave! 8.00 Minilo je 16 let... 8.05 Vsa domovina praznuje; 9.00 Slavnostni zvoki; 9.30 Lepo je biti mlad; 11.00 Dobro srečo, domovina; 11.30 Š'o je za našo prihodnost; 12.00 Glasba opoldne; .14.15 Lahka glasba; 14.30 RTV Zagreb in Radio Sarajevo slovenskim poslušalcem; 15.15 Melodije za zabavo: 16.00 »Ura za optimiste«; 17.10 P. I. Čajkovski: Godalni kvartet v d-duru; 18.00 Slovenski poslanci po Jugoslaviji — L; 18.30 »V domačem krogu«; 20.00 Matija Bravničar: Hlapec Jernej; 21.15 S treh radijskih valov; 22.15 Zabavna zvočna revija; 23.10 Biserna ogrlica. PONEDELJEK, 30. novembra 8.00 Melodije in popevke za praznično jutro; 9.15 Predstavljamo vam mariborski komorni kvartet... 10.10 Silvo Matelič: Večer jekla in ljudi; 10.30 »Iz domače skrinje«; 11.40 Naj žive vsi narodi; 12.00 Po sledovih naših borcev; 16.00 »Podajmo, bratje, si roke!«; 16.30 Petdese-tič »Pokaži, kaj znaš!; 18.00 Po strunah in tipkah; 18.30 Športni tednik; 20.00 »Na ljubljanski promenadi«; 20.50 »Car opere«; 21.30 »Veliki mojstri — drobne skladbe«; 22.15 Ludvvig van Beethoven: Deveta sinfonija; 23.35 Plesni zvoki. TOREK. 1. decembra 8.00 »Stoji tam v gori partizan...«; 8.20 Glasba za vsakogar; 9.00 Gospodinjstvo na novih poteh; 9.30 Od melodije do melodije; 10.10 V svetu opernih melodij; 11.30 Za naše male; 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v decembru; 12.40 Sestanek v studiu; 13.50 Z majhnimi zabavnimi ansambli; 14.15 Priljubljene operne melodije; 15.40 Slovenski poslanci po Jugoslaviji — II.; 16.20 »Potovanje s popevkami«; 17..10 Tri prve izvedbe; 18.00 Iz zbornika spominov; 18.20 Janko Gregorc: Odlomki iz operete »Melodije srca«; 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 20.00 Zborovska pesem slovenske nove romantike; 20.30 Radijska igra — Oskar Davičo: Zrenjanln; 22.15 Za ljubitelje zabavne glasbe. SREDA, 2. decembra 8.05 Mladina poje; 9.00 Jezi kovni pogovori; 9.15 Izbrali smo za vas; 10.10 Arije iz italijanskih oper; 10.40 Iz filmov in glasbenih revij; 11.25 Radijska šola za višjo stopnjo — Her-bert Ruland: Vesti, ki tečejo po dnu morja; 12.15 Radijska kmečka univerza — Vet. Franc Skušek: Zdravstvena zaščita telet v farmski vzreji; 12.2S Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.45 Baletni intermezzo; 15.55 Glasbena medigra; 15.40 Novost na knjižni polici — Beecher Stowe: Koča strica Toma; 16.00 Koncert po željah; 17.10 Sestanek ob petih; 18.00 Kulturna kronika; 18.45 Domače aktualnosti; 20.00 Izberite melodijo tedna! (zabavno glasbena oddaja z nagrado); 20.40 Muzio elementi: Sonata št. 2 v b-molu; 21.00 Gioachino Rossini: Gospod Bruschino, opera v 1 dejanju; 22.15 Plesni orkester Radia Koln Kurt Edelhagen. ČETRTEK, 3. decembra 8.40 Poje zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom Jožeta Hanca; 9.00 Počasne in poskočne; 11.10 Z evropskimi plesnimi orkestri; 11.30 Oddaja za cicibane; 12.00 Štiri znane slovenske samospeve zapoje Miro Brajniik, pri klavirju Marijan Vodopivec; 12.15 Kmet. nasveti Vet. Franc Cerne: Umetno osemenjevanje svinj; 12.25 Manuel de Falla: Drugo dejanje opere »Kratko življenje«; 13.30 Pesmi in plesi bratskih jugoslovanskih narodov; 14.25 Šport, in športniki; 15.40 S iknjižnega trga; 16.35 Popevke se vrstijo; 17.10 »Kaj bi jaz tebi dal«; 18.00 Turistična oddaja; 18.15 Spoznavajmo naše umetnike — VIII.; 18.45 Radijska univerza — Profesor dr. Jan Dembowsky: Glavne poti in stranpota živalske psihologije; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Napevi iz Mehike. Ob 16 9 obletnici rojstva nove Jugoslavije DNEVU REPUBLIKE pošilja iskrene čestitke vsem delovnim ljudem • PREDILNICA •SUKANČARNA • TKALNICA • BELILNICA • BARVARNA • APRETURA proizvaja kvalitetne bombažne tkanine: surove in beljene v širini od 70 do 200 cm, industrijsko prejo do številke Nm 50, prejo za domačo obrt in sicer mulle, double, knitting in hardwater °4 s MLEKARNA KRANJ Avtopromet Kranj o o. ca E pošilja ob Dnevu republike 29. novembru vsem delovnim ljudem iskrene čestitke Trgovsko podjetje KURIVO KRANJ zeli vsem delovnim ljudem ob Dnevu republike še več delovnih uspehov v prihodnosti 66 12 »GLAS GORENJSKE« KRANJ, 27. NOVEMBRA 195f Nagradna zlogovna križanka Vodoravno: 1. kukati, 4. spa-ka, pokveka, 7. dal moške garderobe, 8 .razgovori, 9. premikati se sem in tja, 11. zaklopka, 13. mesto v severni Italiji, 15. naša največja reka, 18. pogon (policijska...), 19. pege, madeži, 21. velike okrasne ptice, 22. prebivalci Zemlje, 24. zgodaj, 25. vrsta bonbonov, 26. izginil je kot..., 27. naočniki z držajem, 28. dvigati (srbohrv.). Navpično: 1. donosen, pridobiten, 2. osvežilna pijača, 3. velikani, 4. prislov kraja, 5. kos rudnine, 6. zatrpati, zadelati, 10. privid, čudna zmeda, 12. ho-lansko mesto, 13. zemeljska smola, 14. uničevalna strast, 15. žensko ime, 16. vežba, 17. historija, 20. vaščanke, 21. opis, razlaga t drugimi besedami, 23. ime ruskega premiera, 24. napolni z dimom. Za pravilne rešitve smo pripravili naslednje nagrade: 1. nagrada 5000 din 2. nagrada 3000 din 3. do 10. nagrada po 1000 din 11. do 20. nagrada po 500 din. Rešitve pošljite na uredništvo do vključno 11. decembra, Javno žrebanje pa bo v prostorih uredništva v soboto, 12. decembra 1959 ob 16. uri. Najboljši športnik Gorenjske v letu 1959 L___J »Lepa stvar, avtomatična vrata pri tramvaju!« Na našo anketo »Izberite najboljše športnike Gorenjske«, se je letos odzvalo precejšnje število bralcev, in sicer iz Kranja, Jesenic, Ljubljane, Škofje Loke, Železnikov, Preddvora, Nakla, 2abnice, Besnice, Kamne Gorice, Zapog in Kičeva iz Makedonije. Težko je bilo izbrati najboljše športnike Gorenjske. Vendar menimo, da je vrstni red realen, saj anketiranci omenjajo kar 46 športnikov Gorenjske. Lestvica najboljših pa je naslednja: točk 1. VLADO BRINOVEC 499 2. JANEZ KOCMUR 483 3. VLADO MARTELANC 375 4. SLAVICA ZUPANČIČ 346 5. LEON PINTAR 290 6. JANEZ TERAN 239 7. STANE BREZAR 98 8. PETER BRINOVEC 96 9. CENE VALENTAR 93 10. MARJANA PLUT 55 Vrstni red ostalih pa je naslednji: Roman Seljak 49; Stare 47; Šumi 38, Klinar 35, Blenkuš 34, Jama 19, Tome, Krašovec, Drofenik 13, Rekar, Zidar 11, Košnik, Janez Zavrl 10, Hleba-nja, Mitja Krampelj 9, Mihel- čič, Pečar 8, Drago Petrič 7, Lakota 6, Stružnik, Parma 5, Marjan Brezar, Langus, Grašič 4, G-rmek, Florjančič, Baudek, Oblak 3, Gorjanc, Andolšek 2, Škraba, G. Kordež, Andrej Čolnar, Slibar, Jemc, Eržen po 1 točko. Prvo mesto je morda malo nepričakovano osvojil Vlado Brinovec (Triglav Kranj). Vendar njegovi letošnji uspehi doma in v tujini prav gotovo to potrjujejo. Doma je samo na članskem in mladinskem državnem prvenstvu osvojil kar 5 prvih mest v posameznih disciplinah in dvakrat v štafeti 4 krat 200 m prosto. Razen tega je postavil letos državni rekord na 400 m prosto, bil prvi na 1500 in 400 m prosto na plavalnem dvoboju Italija : Jugoslavija .Zmagal pa je tudi na mediteranskih igrah v Bevrutu na 400 m prosto in bil drugi na 1500 m prosto. Janez Kocmur (Triglav Kranj) lanski »prvak« se je letos uvrstil na drugo mesto. Za njega je to mesto povsem realno, kar potrjuje tudi vrednost njegove- BREZ BESED ». . . in tega sem dobil v sobi svoje žene, ko sem se vrnil s službenega potovanja! . ..« »Hej, slišiš ti, ali boš še dolgo koketiral z mojo ženo?« JANEZ KOCMUH ga rezultata na 100 m p-osto 57,6, ki ga uvršča celo na 5. mesto v Evropi. Vlado Martelanc (Triglav Kranj) je na nedavnem svetovnem prvenstvu osvojil v hudi konkurenci odlično tretje mesto. Razen tega pa je tudi član državne reprezentance. Slavica Zupančič (Triglav Kr.) je naša najboljša predstavnica smučanja. — Na mednarodnih tekmovanjih ni nikoli razočarala, in je večkrat premagala celo evropske vrhunske tekmovalke, medtem ko doma praktično še nima resnejše konkurence. Leon Pintar (AMD Kranj) je letos na vseh tekmovanjih dosegel zavidljive uspehe. Naj omenimo samo mednarodne dirke v Opatiji, Beogradu in na Ljubelju, kjer je povsod osvojil prva mesta ali pa se j* uvrstil tik pri vrhu. Janez Teran (Triglav Kranj) je letos postal član drž. namU* noteniške reprezentance. RazeD VLADO BRINOVEC tega pa je bil uspešen tudi n* raznih tekmovanjih, kjer ni n»* koli razočaral. Nepričakovano visoko se uvrstil nogometaš Stane Bfe' zar (Triglav Kranj). Je uspešen igralec Triglava in eden naj' boljših nogometašev v sloveD' ski reprezentanci . Cene Valentar bi s svoji«*" uspehi v moštvu državnega P1" vaka v hokeju na ledu Jeseni* zaslužil med gorenjskimi šport' niki prav gotovo višje mesto-Je član državne reprezentanc« nagrade za anketo »izberite najboljše Športnike gorenjske« prejmejo 1. nagrada — 4000 din Aco Matkovič, Kranj, Zupančičeva 23; 2. nagrada — 2000 din Edvard Rekar, Hrastje 21, p. Šenčur; 3. nagrada — 1000 din Rajko Pipan, Strahinj 83, p. Naklo; 4. do 9. nagrada po 500 din prejmejo: Peter Markič, Stra-hita 61 p. Naklo; Bogdan Majce. Kranj, Kidričeva ' 23; Ivo Hočevar, Zapoge št. 14 p. Vodice nad Ljubljano; Anton Brezar, Kranj, Savska cesta 20 in Franc Ajaovec, Šenčur; Boža Rofoek, Dvorni trg 1, Ljubljana. Visi anketiranci iz Kranja, ki prejmejo nagrade, jih lahko osebno dvignejo v upravi lis,a po 1. decembru, ostalim borno poslali po posti. in med najboljšimi igralci Je* senic. .. Marjana Plut (Triglav Kranj' dosega doma sicer dobre rezin* tate, medtem ko nas je na te*" movanjih v tujini večkrat razo* čarala. Razen tega je tudi Čla* niča državne namiznoteniS*9 reprezentance. Soaac Aiimov 9 ene kletk »No, če mi ne boš zameril, ti bom poskušal pojasniti. Ali ml daš kos papirja in pisalo? Hvala. Poglej, Elijah, narisal bom velik krog in ga obeležil kot mesto New York. Tu pa bom narisal mali krog, ki se stika z velikim in ga bom obeležil kot Mesto Vsemlrcev. Na mestu, kjer se stikata, bom narisal puščico in Jo obeležil Pregrada. Ne vidiš nobene druge poti?« »Ne vidim,« ]e odvrnil Balev. »Druge poti nI.« »Na kak način že,« Je rekel robot, »in veseli me, da praviš tako. To Je v skladu s tistim, kar so ml povedali o zemeljskem načinu mišljenja. Pregrada Je edina neposredna zveza. Toda tvoje Mesto in Mesto Vsemircev sta odprti proti nenaseljenemu prostoru v vseh cmereh. Popolnoma mogoče Je, da je prebivalec Zemlje zapustil mesto skozi enega izmed številnih izhodov, prepešačil nenaseljeni prostor do Mesta Vsemircev in vstopil vanj tam, kjer ga ni ovirala Pregrada.« Balev se je z vršičkom jezika dotaknil zgornje ustnice in tako buljil predse. Potem Je rekel: »Preko nenaseljenega prostora?« »Da«. »Preko nenaseljenega prostora? Sam?« »Zakaj ne?« »Peš?« »Peš, seveda. Pešačenje bi ga najbolj zavarovalo pred tem, da bi ga kdo odkril. Umor se Je zgodil zjutraj ln dotični Je odšel na pot nekaj ur pred svitanjem.« »Nemogoče. V Mestu ni človeka, ki bi storil kaj takega. Zapustiti Mesto? Popolnoma sam?« »V navadnih okoliščinah bi bilo to zelo neverjetno. To dobro vemo tudi mi, Vsemirci. Zato naše straže čuvajo samo vhod. Celo v Velikem Uporu so vaši ljudje napadali samo Pregrado, ki Je ščitila vhod. Nihče ni vstopil iz Mesta.« »Kako torej?« »Zdaj imava pred .seboj nenavadno situacijo. To ni brezglavi napad množice, ki gre po poti najmanjšega odpora, marveč Je organizirana akcija manjše skupine, dobro zamišljena, da bi udarila v najšibkejšo točko. To pojasnjuje, kako Je, kakor praviš, neki prebivalec Zemlje mogel vstopiti v Mesto Vsemircev, priti do svoje žrtve, Jo ubiti in spet oditi. Človek je poiskal najbolj nezavarovan prehod do našega Mesta.« Balev Je nejeverno stresel z glavo. »To je preveč neverjetno. Ali so vaši poskusili vse, da bi preverili to teorijo?« »Da, smo. Vaš policijski komisar Je prišel na kraj zločina neka) trenutkov kasneje .. .« »Vem. Sam mi Je povedal.« »To Je, Elijah, še en dokaz, da Je bil umor vnaprej premišljen. Vaš komisar je sodeloval z dr. Sartonom in dr. Sarton je hotel prav preko njega izpeljati prve poskuse za infiltriranje robotov, kakršen sem jaz, v vaše Mesto. Njun jutranji sestanek bi moral le še potrditi nekatere stvari v zvezi s tem. Umor je, razumljivo, prekrižal račune, vsaj začasno. In dejstvo, da se Je to zgodilo prav v času, ko Je bil vaš komisar v Mestu Vsemircev, Je napravilo vso stvar še težjo in neprijetnejšo za Zemljo in za naše ljudi. Toda nisem želel povedati tega. . . Vaš komisar Je na kraju zločina. Rečemo mu: Zločinec je moral prehoditi nenaseljeni prostor. Odgovarja nam, kot ti: nemogoče, aH morda: neverjetno. Bil je zelo razburjen in morda ga Je to oviralo, da ni dojel bistva stvari. Tda kljub vsemu smo ga pripravili do tega, da Je začel razmlšl|atl tudi o tej možnosti.« Balev se Je spomnil komisarjevih razbitih očal ln se, kljub sila resni situaciji, nasmehnil. Ubogi Julius. Da, seveda, vznemirjen Je bil. Razumljivo, Enderbv ni mogel pojasniti situacije nadutim Vse-mlrcem, ki so na fizično nesposobnost gledali le kot na zelo odvraten atribut genetsko neizbranih prebivalcev Zemlje. Tega ni mogel storiti, ne da bi Izgubil neka) svojega dostojanstva, a dostojanstvo Je bilo v tistem trenutku komisarju Juliusu Enderbvju zelo potrebno. Končno pa morajo prebivalci Zemlje ščititi drug drugega. Robot nikoli ne sme zvedeti ,da je Enderby kratkoviden, vsaj od Baleva ne. R. Daneel Je nadaljeval: »Pregledali smo vse Izhode Iz Mesta drugega za drugim. AH sploh veš, Elijah, koliko Jih je?« Balev je odkimal, potem je rekel kar tako tja v dan: »Pa, dvajset.« »Petsto in dva.« »Kaj?« »In včasih prej Jih je bilo Še več. Petstodva pa sta še uporabna. Vaše Mesto je primer počasnega razvoja, Elijah. Nekoč je bilo to Mesto na odprtem prostoru in ljudje so brez zaprek lahko hodili iz Mesta v nenaseljena področja.« »Seveda. Vem, da Je bilo tako.« »Tn potem, ko se je začelo Mesto zapirati, je ostalo Se veliko število izhodov. Petsto in dva izhoda sta še vedno odprta. Ostali so zagrajenl ali pa popolnoma zaprti. Seveda sem nisem vštel izhodov za letala in zračni promet.« »Zakaj ne?« »To bi bilo brezupno. Ti Izhodi niso zastraženi. Nismo mogli o*\l nobenega uslužbenca, niti koga drugega, ki bi smatral, da sodijo P°f njegovo varstvo. Zdelo se mi Je, kakor da nihče ne ve, da »P1 jjj obstajajo. In tisti nekdo je mogel skozi tak izhod kadarkoli Je »°te in se tudi vrnil po isti poti. Nihče ga ne bi mogel opaziti.« »Je še kaj? Ali Je orožje izginilo?« »Da.» »Pa so kakšne indikacije?« »Nobenih. Temeljito smo preiskali tla okrog Mesta Vsemirce*; Roboti na prevoznih farmah so popolnoma neuporabni za priče. so le nekaj več kot navadni stroji ln komaj da imajo človeško obH*° ln na teh farmah ne dela niti eden človek.« »Ali Je še kaj?« »Ker nismo nič našli na prostoru okrog Mesta Vsemircev, poskušali drugod, v New Yorku. Naša dolžnost bo, da bomo prouC vse subverzllne skupine, vse organizacije . . .« »In koliko časa nameravaš uporabiti za to?« ga je prekinil B*'e'(' »Kolikor bo najmanj mogoče, vendar toliko, kolikor bo potrebi*0^ »Potem bi mi bilo ljubše, je rekel Balev zamišljeno, »da bi ^ pri tej zmešnjavi drugega partnerja.« .# »Meni pa ne,« Je odvrnil R. Daneel. »Komisar Je izrazil *e dobro mnenje o tvojih sposobnosti ln lojalnosti.« »Lepo od njega,« Je rekel Balev zajedljivo. Pri sebi pa J« 0,18 Ubogi Julius. Cutl, da sem mu naklonjen ln me hvali. .g »Pa se nismo zanašali samo nanj,« je rekel R. Daneel. »Preg'e° ,j smo tvoje dokumente. Ti si v uradu nekajkrat poudaril, da ne trP robotov.« m »Res? Imaš kaj proti temu?« at »Sploh ne. Tvoje mišljenje Je tvoja lastnina. Toda zaradi 1 smo smatrali za potrebno, da zelo pozorno proučimo tvojo psiholo konstitucijo. Vemo, da boš, čeprav ne gojiš nobenih simpatij d° j botov, sodeloval z robotom, če boš to sprejel kot svojo ^0'^^u. Ti si nenavadno lojalen ln zelo spoštuješ zakon. Prav to pa P°,r Jemo. Komisar Enderby te Je dobro ocenil.« »Kaj pa ti? Nimaš nobenih osebnih predsodkov napram Dl0) antirobotskim občutkom?« jo R. Daneel Je rekel: »Ce te ti občutki ne ovirajo pri sodeloV^ z menoj in če mi boš pomagal v vsem, kar od mene zahtevajOr ne bodo motili.« (■$ Balev je umolknil. Potem Je čez nekaj časa rekel: »r>obr°^jfle Jaz torej Izpolnjujem vse pogoje, poglejva, kako Je s teboj? & kvalifikacije imaš ti z« detektiva?«