im. mm. __________i imirt, i MH*, a. n»im._______________ nit w. .Slovenski Ntrod* velf* po poftttt za Avstio-Ogrsto: za Nemfljo: odo leto skupaj naprtj ♦ K 25*— cdo tato naprej . . . . K 30— MSi : : :: : ^ » ^^^■» v~ <**< «•»•« na mcsec » • • • • 2 30 ćelo leto naprej • • • • K 35.— Vprašanjem glede Inserafov se naj priloži za odgovor dopisnica ali tnamka, fpnvnlitvo (tpodtj, dvorile levo), EaaUovm ttUca *t S, ttUfoa «1S3. Iifcaja fiik aaa ivticr Imiartl ■•tolf ta prsatih«. Interati vcljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 20 riau, za dvakrat po 18 viau, sa trikrat ali večkrat po 16 vln. Partc tu zahvala vrsta 25 vio. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih taserdjab po dogovor«. Upiavnigtvu naj se po5Uja}o natofnine, reklamacije, lflsercfl L t đ, to Je administrativne stvari ^—— Po—iiaa itevilka wol|a l# vtmavfl««. —^—• Na plamena naročila brez istodobne vposlatve naročnloe St Uf OCUl. „Marotfaa tiskama* talafas *t M. .Slovenski Narod* velja v MablfmBl na dom dostavljen: t ▼ upravnStvd prejeman: cdo leto niprej • . • • K 24'— ćelo leto naprej . # • . K 22w pol leta „ *. • • • • 12*— pol leta „ •>•••• II'— Četrt leta m M>>C • • *- Četrt leta „ • *. .£. . S'5O na mesoc . fm ?• • 2— na mesec . •*• • •; • 1*90 Dopisi naj se irankirajo. Rokopist se ne vračajo. SroslalMvoi ZnaHova vile« št 5 (v prtfflčj* levoj Melon št M. Hudl boji pri Brodili. NAŠE URADNO POROČILO. Dunaj, 26. iulija. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Severo - zapadno Rožišča po-skušeni iz vidni šunki ter južno Lo-bačevke izvršeni ruski napadi so se popolnoma ponesrečili. V naših rokah je ostalo 100 mož in 2 strojni puški. Južno Lešnijova cmo vzeli naše čete pred nadmoćnim sovraž-nim pritiskom za odsek ob Boldurki nazaj. Ze!o ljuti, s silnim artiljerijskim ognjem pripravljeni ruski napadi na obeh straneh železnice blizu Radzivilova, so prinesli sovražni-ku po z menjajočim se uspehom vr-Šečih boHh !e nebistven uspeh. Na ostali fronti nićesar po-membnega. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. • * NEMŠKO URADNO POROClLO. Beroiin, 26. jul i ja. (Koresp. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Armadna skupina gfm. v. Hindenburga. Zapadno Rlge so vdrli izvidni oddelki v ruske prednje pozicije ter so jih razdejali. Sovražne patrulje so kazale na mnogih kraiih večje delo-vanSe. Naii letalci so z bombami in ognjem strojnih pušk ustavili transporte sovražnih čet na progi Dvinsk-Polock, vzhodno od Minska. Armadna skupina gfm. princa Leopolda Bavarske g a. Zvečer in ponoći so Rusi napadali, kakor se je dognalo s tremi divi-zijami, frorto vzhodno in jugo-vzhod-no Gorodisca. Napadi so se, kakor poprečnu, ponesrečiii z najtežjimi Izgubami za sovražnika. Na enem meslu smo vrgli sovražnika s proti-sunkom. Tu je pustil v na^ih rokah 1 častnika. *0 mož in I strojno puško. Neniške letalske flotilte so izdatno in uspešno bombardirale s transporti obložena kolodvora Pogorteici m Horodžj^je ter v blizini se nahajajoce čete. Armadna skupina gener. von Linsingena. Severo - zapadno Lučka podset-}a sovražnih izvidnih krdel nišo imela nobene^a uspeha. Severo - zapadno Berestečka smo odbili moćne ruske napade, deloma z ogniem, de-loma pa s protlsunkom, pri čemer je bilo zavojevanih 100 vjetnikov in 2 siroini puški. Armada generala grofa Bothmerja. Vzhodno odseka ob Koropiecu so se vršili manjši boji med eksponiranim! oddelki. Vrhovno armadno vodstvo. NAPAD NA RUSKO LETALSKO POSTAJO ZEREL. Đeroiin, 26. julija. (Koresp- ur.) Wolffov urad poroča: Ena naših po-morsko - letalskih skupin je dne 25. julrja zvečer napadla rusko letalsko postajo Zere! na Oeslu in jo obložila z bombami. Zadet je bil hangar in za vzlet pripravljena ruska Ietala. Na-vzlic obstreljsvanju s strani sovražnih torpednih čolnov in bojnih letal, se je mogel napad izvršiti po nacrtu. .Vsi letalci so se vrnili na oporišče. • 9 • Pod nadmoćnim ruskim pritiskom se je v torek skrajno desno krilo Linsingenove armade, ki se je iiekaj dni naslanjalo na včeraj ome-njeno Slonovko (v našem snočnem uradnem poročilu navedeni kraj LeŠ-nijov, leži ob Slonovki), umaknilo za odsek male reke Boliurke. ki teče kakih 5 kilometrov južno Slonovke in paralelno ž njo v Stir. S tem se je pričcl odločilni boj za Brode, ki se nahajajo sedaj skoro neposredno v bojni crti, kajti glavni kraj ob Boldurki. trg Boldurka, leži 12 kilometrov severno Brodjv. PriČakovati smemo, da bodo zavezniške c^te, ka-terim se bodo v tem važnem tre-rotku pridružila tuđi turska krdela, vse storile, da ustavijo sovražnika, predno bo mogel resno ogrožati ceste na Lvov. Na karpatski fronti se v torek ni zgodilo ničesar posebnega. Naše čete, ki bram'jo sedlo Jablor.ico in ki so se dne 22. julija umaknile v Magure na gla\Tii karpatski greben, stoje sedaj na trdnih glavnih obramb-iifh pozicijah. ki se nahajajo, kakor Tiavajajo voiaski strokovnjaki r.Neue freie Presse-, na gorskih hrbtih Z\idovec (1600. oziroma 1883 m) in Cernahora (?ono do 2057 m), med katerima poteka v globoko zarezani soteski Čme Tise, železni^a iz Ja-sine Naprej, moj polk!^ in je umri. 24. j u 1 i i a zvečer. Zapadna fronta. Tekom dneva se ni zgodilo nič važnega. Turske čete na galiski fronti. Beroitn, 26. julija. (Koresp. ur.) Wolffov urad poroča: Kakor čujemo, je v kratkem računati z nastopom turskih čet v bojih proti Rusom v Galiciji. V tem dejstvu vidimo lahko dokaz za vojasko pripravi],^ost in sposobnost Turčije ter za enotnost bojtie fronte centralnih držav. Kove!. Vojni poročevalec »Titnas« Javlja iz ruskega glavnega stana: So-vražnikove utrdbe pri Kovelu so še močnejše, kakor one ob Stohodu. Nemci s svojo silo še nišo pri kraju. Car priđe v Črnovice- Kakor se ponovno poroča preko Bukarešte, priđe ruski car prihodnje dni v Crnovice. V mestu se že naha-ja rusko orožništvo in tajna policija, Ki preiskuje stanovanja. Mobilizacija v azlfotslci RusUL Angleski listi javljajo: Carjev ukaz mobilizira vse sposobno moško prebivabtvo od 19. &> It* X MQ- vincah Astrahan, Sibirija, Sahalin in Turkestan ter Muzlimane v Kavka-ziji. Te armade ljudi bodo zaposlene nri utrjevalnih delih m gradbi Želez-nic za fronto. Car je svoj lastni zunanji minister. Corriere della sera« objavlja iz Petrograda informacije, ki Uh je do-bil njegov dopisnik v zunanjem mini-strstvu: Sazonova demisija in imenovanje Stirmerja za zunanjega ministra, pomeni le spremembo v ose-bah. Sedaj je vrhovno vodstvo ruske zunanje politike v carjevih rokah. Sazonov je res bolan ter se na- haja v nekem sanatoriju. To prilož-nost je porabil, ker se je že neka] časa sem smatralo za koristno, vzpo-staviti zvezo med gotovimi notranje-političnhni in zunanjimi vpralanji ter izročiti vodstvo zunanje politike načelniku notranje - političnih zadev. Kadar priđe vprašanje miru na red, se bo dalo spraviti interese države najbolj v sklad, če bo homogenost kabineta absolutna. »Journal de Geneve« piše, da bo Stirmer zunanji mmister le po imenu. Pravo vodstvo ruske diplomacije pa ostane v rokah kneza Trubec-kega, bivšega poslanika v Srbiji. Odmor na italiianski fronti. NAŠE URADNO POROClLO. Dunaj, 26. julija. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša; Italijansko bojišče. Po težkih izgubah v zadnjih bojili južno Val Sugane, so opustili Ita-lijani vsak nadaljnl napad: naše po-zicHe pa so se mhaiale še trajno pod ognjem sovražnih topov. Dne 24. ju-liia je izgubil sovražnik samo pred odsekom te fronte 1205 do 1300 mrtvih in ranjenih, ki jih sedaj spravlja. Na vseh ostalih frentah je položaj neizpremenjen. V nekaterih od-sekih je prišlo do Ijutejših topovskih bojev. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. Na italijanski fronti. Iz vojaškega razmotrivanja k porocilu generalnega štaba dne 26. julija: Na italijanski fronti ie napravil sovražnik odmor po velikanskih iz-jBTubah preteklega tedna. Gibanje za italtjanskimi frontami kaže, da hoče sovražnik še nadalje ostati v ofenzivi. {talijanski glavu! stan premeičen v Pistojo. Lugano, 25. julija. Italijanski glavni stan je premeščen, kakor poroča »Secolo<% iz Perugije v Pistojo, in sicer radi legarja v Perugiji. — Najbrže pa ne bo ravno legar pravi vzrok za premestitev, marveč strah pred avstrijskimi letoJci. O italijansko amtfeski fiaančni pogodbi. Lugaito. 26. julija. Po poročilih, katera je dobil list ^Provinzia di Co-mo« od ministra Carcano, ni resnič-na vest, razširjena po rimskem časo-pisju, da je bila sklenjena ftalijansko-anglcška tinančna pogodba. Pogodba, katere se dotika tuđi »Agenzia Stephani«, se ne resi z navađnim po-sojilom, marveč bo tvorila skoro kontokorrent med Italijo in Anglijo. Ko se vme Carcano v glavno mesto, bo sporočila vlada o finančni pogodbi zanesljivejše podatke. Pričakuje se, da priđe Carcano v kratkem v Rim, Prinesel bo kralju Viktorju Emanuelu Iastnoročno pismo angleškega kralja. DROBNE VESTI 12 ITALIJE. Preko Lugana poročajo, da je italijanski kralj dovolil svojceni obe^ šenega veleizdajalca Battistija iz svoje privatne blagajne častno po-kojnino. Korespondenčni urad poroča iz Lugane 26. julija: Italijanski listi na-znanjajo, da je Anglija znižala pre-voznino za premog, določen za italijansko državno železnico, od 90 na 62 šilingov za tono od Cardiffa do Genove. Znržanje prevoznine in sploh dobava premoga za italijansko privatno rabo še ni doseženo. Italija in Nemčija. Curih, 26. julija. >Avanti« je iz-vedel, da je nekaj ministrov pripravljenih odstopiti, ako bi Italija napo-vedala Nemčiji vojno. Italijansko časopteje molči o ukrenitvah vlade glede italijansko-nemške krize, samo Popolo d' Italia prav značilno hujska ulico za nove demonstracije proti mogočnim na-sprotnikom vojne napovedi Nemčije. Preko Lugana se poroča 26. julija, da italijansko časopisje v veliko presenečenje naitnaTija, da ministrski svet, sklican za ta dan, ne stori nika-kega političnega sklepa, zlasti ne ta-kega, ki bi bil v zvezi z londonskim zborovanjem. Neko porocilo trdi, da je nastalo med kraljem in Cadorno na eni strani in skupino Bissolatti-Carcano na drugi strani glede Nemčije oštro nesoglasje. Zapadno bojišče. NEMŠKO URADNO POROClLO. Beroiin, 26. julija. (Koresp. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojisče. Ob kanalu Cornine • Ypern ie oemška razstrelitev uničila veliko aneleiko basdiooo s posadko vređ. Severno Sonune se drže An^leži po Uuiem bofu v Pozteresu. Dalje prod vzhodu 2n sozdlču Foureaux In pri Longiievahi smo odbili manjše Sovražne šunke, pri gozdKhi Tumm smo sponall, da nas hofie sovratolk ■apastl, kar smo z osnKuu prepreČttL Južno Sonne smo higo - zapadao pristar« La MalsoMMe drtalf % noči dne 25. julija zavojevani teren proti francosklm poskusom, ga zopet osvojiti. Južno Estreesa so se vršili včeraj še živahni boji moža proti možu. Na vKhii La filie morte (v Ar-goniti) so Francozi zaseđli vdrtino, ki so jo izstrelDi* bili pa so kmalu nato z nemško protlmino zasuti. Levo od Može so dossgle naše čete na visini 304 manjše napredke. Desno od reke ie bil v okolici utrdbe Thiaumont ponoći artiljerijski boj. Na mnogih točkah fronte smo odbili sovražne patnilie. Dve sovražni totali smo zbili seremo Socnme ▼ naših crtah z infan-terQsUm io stroiaim ognle«. $fco pa v rračnem boju v okolici Lunevlllea, tako da je zgorelo. Dne 24. julija so obrambnl topovi zadelt v smeri utrdbe SouvtUe franeoski dvokrovnik ter ga sestreHH. Vrhovno armadno vodstvo. FRANCOSKO URADNO POROClLO. 25. julija ob 3. popoldne. Južno Somme so Francozi proti koncu dneva zavzeli južno Estreesa skupino močno utrjenih hiš. Tekom malih napadov so pregnaii Nemce iz nekaterih jarkov severno Vermando-villersa. Med Oiso in Aisno so Francozi pri Tracy-le-VaIu s streljanjem iz pu§k razpršili več nemških poizve-dovalnih odddkov. Na levem bregu Mase je v ognju naših strojnih pušk ponesrečil nemški napadalni poskuts na višavo 304. Na desnem bregu Mase hudo obstreljevanje med Fleurv-jem in Lauffćejem. V Alzaciji so Nemci po artiljerijski pripravi napađ-li Balschweiler, severovzhodno Alt-kireha pa so bili po prečej živahnem boju vrženi iz nekaterih jarkov, v katere so bili vdrli. — Le-talstvo. Podporočnik Nungesser .je 22. od-strelil svoje deseto nemško letalo. V noči od 24. na 25. je franeosko letalsko brodovje metalo botaibe na kolodvore v Pierepontu in v Longuvont« ter na tabor Mangiennes. 25. julija ob 11. ponoći. Ražen Ijutega bombardiranja v okolišu La Lauffee( desni breg Mase) ni s ćele fronte javiti nič pomembneRa. Belgijsko porodilo. 25. j u i i j a. Obojestransko de-lovanje na raznih točkah belgijske fronte. Bombardiranje v okolišu Bo-esingha je bilo ljuto. ANGLEŠKO URADNO POROClLO. 25. ju li ja. General Haig javlja: Včeraj popoldne začeti poskus sovražnika. napasti naše desno krilo, se je ponesrečil. Tuđi dva infan-terijska napada v središču sta bila brez uspeha. Vzlic srditemu odporu Nemcev smo pridobili nekaj ozemlja severno Pozieresa. Sovražnik je zadnje o pripeljali v Tyne. Moštvo je rešeno. — Norveška jadernica »Bams« in švedski jadernfci >Juno« in >!da* sta bili užgani In sta se po-torwh*. London, 24. juiija. Angleška par-nika »Longvrau (4683 t.) in »Kunts-ford (3842 ton) sta bfla potopljena. Moštvo je rešeno. Stettin, 26. julija. (Kor. urad.) LIoydov parnik »Nordernev« se je severno Arkone potopil. 38 oseb je rešenih. London, 26. iulija. (Kor. urad.) Parnik »Longoin« (4683 ton) je bil torpediran. 14 mož posadke Je uto- nilo. Zapleoieae lad]e. Amsterdam, 25. juiija. (Kor. ur.] »Handelsbladett« čuje, da so Angle-ži zaplenili 13 ladij, ki so vozile žitc za nizozemsko vlado. Turska vojna. TURSKO LRADNO POROClLO. Carigrad, 25. juiija. (Kor. urafđ.! Glavni stan javlja: Fronta ot Iraku: Nič premenib. — P e r z 11-ika fronta: Poiožal vzhodno K** mandšaha )e stacijonaren. Ruske Sete, vržene od Revandusa na vzhod, so potisnjene čez mejo. — Kavkaska fronta: Na desnem krilu so bili posamečni napadi sovražnih čet odbiti. Naše čete so delale nspešne protinapade na sovražiie patruUe. V središču in na levem krilu so naše čete krepko odbile sovrazne proti-napade. Sovražni letalci, kl so prišli nad Sedilbahr in pred Oečo došel motor so bili pregnani. Rusko poroćDo iz Male Azile. 22. Juiija. V nadaljevanju ofenzive se zasedle naše čete Arda-so, 20 verst severozapadno Gimiška-na, ter so vjele 16 častnikov in 26 askarov s tremi strojnimi puškami. Med vjetniki se nahaja poveljnik 29, potka. Dogodki na Balkanu. NASE IN NEMSKO URADNO POROClLO. Dunai, 26. juiija. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Ob VojusJ artiljerijski boji. Namestnik načelnika ^eneralnega štaba p 1. H 6 f e r, fml. Beroiin, 26. juiija. (Koresp. ur.) \Yolffov urad poroča: Veliki gla\Tii stan: Balkansko bojišče. NIčesar novega. Vrhovno armadno vodstvo. • * • Sarrafl naznanfa pričetek ofenzive. Lyonski »Progres« poroča iz Soluna: Pri franeoski šolski slavno-sti v Solunu je imel general Sarrail govor, v katerem je dejal: Prebival-stvo naj bo mimo, kajti v najki^i-šem času se znčne ofenziva entente na Balkanu. Rusi v Makedoniji. »Pester Lloyd« poroča: Te dni se je izkrcalo v Solunu zopet večje krdelo ruskih čet. ki se bodo pridružile srbski armadi. »Ruskoia Vjedo-mosti«, ki objavijajo to vest, pristav-ljajo, da hoče Rusija na ta način pokazati, da car ni pozabil srbskega naroda niti v dneh velikanske borbe ruskih armad. Izkrcani Rusi so ob-oroženi s franeoskim orožjem, Bo] za severni Epir. Curih, 26. julija. ^Neue Zuricher Zeitung« poroča: Iz Valone čujemo, da avstrijske čete ob spodnjem toku Vojuse neprestano povzročajo praske z Italijani in jih ovirajo, da bi se vdomačili v južni Albaniji. Italijani skušajo, da bi v tamkajšnjem ozem-Iju severnega Epira ne trpeli škode. Zaimis izjavlja, da demobilizacija obsega sicer tuđi severni Epir, da pa mora grška posadka ostati mirna toliko bolj. ker je potrebna močna sila čet, da bi ustavila tihotapstvo iz južne Albanije, ki je jako razvito. V to svrho je poslala grška vlada posebne komisije v Argirocastro, Korico in Premeti. V nasprotju z dosedanjim ra\rnanjem Francozov in Anglečev v gosnodarskih zade\rah, dela Italija ETŠkf vladi težkoče pri nakupu žvepla v Sicfliji. . Novi generalni gubernator v Srbiji. * Cesar je imenova! za generalne- - ga gubernatorja v Belgradu povelj- - nika zagrebškcga armadnecra zhnra, gererala barona Phemena. za njego-vng«a ^eneTaT^tntmeira na£fH i ka pa avstrijskega polkovnika Kacrchna- i wea. General Rhemen je prispel dne > 25. iulija v Belgrad. i ______ __ ) Kriza na Grškem, i t Položaf na Grškem. Listi poročajo: Med Zaimisom in entento so se pojavile nove dife-rence ker Zaimis ne dovoli. da bi se tuđi prebivalstvo od entente zase- • denih otokov: Krete. Mitilenov in Teneda, udeležilo vo-litev. ) Orski generalni Štab je prenesel ^ svoje arhive v Lariso, kamor se je - preselii tuđi šef generahega štaba Dusmanis. I Venizelistična oficirska flga. Milan, 26. julila, »Secol->« poroča: Pod vodstvom generalov Dan-glisa, Lapatiotisa m Mylliotisa teT y admirala Oinia se je ustanovila en-7 tenti prijazna li^a, ki naj pomaga " Venizelistom pri volitvah ter se bori proti nasprotnim organizacijain re-zervistov. Previdni Venlzelos. Ženeva, 25. Julija. »Petit Pm sien« poroča: Venizelos je svojo vo- lilno taktiko snremenil ter razpošitja ,) manifeste, v katerih pravi: Zmaga b liberalne stranke pomeni za OrSkc 1- vojno le takrat, ie bo eiUenia abeo- loiunlii ii mtovia m|n. Nemški oflci)ozal glas o položaju v OBcOozni berolintkl »Lokalan- zeiger« objavi ja uvodni članok, v Ita-terem pravi; Navzlic nasprotujočim si vestern, ki prihajajo iz Romunijc, ni več dvomiti, da se ne le javno mnenje v Romuniji zopet boli kakor kedaj peča z vojni mi dogodki na ju-govzhodu, temveČ da se t u d i v vladnih krogih pridno raspravlja o bodočem stali-š č u Romunije napram tem do-godkom. Ni treba še posebej poudar-jati, da so zastopniki entente pod vodstvom ruskega poslanika pridno na de!u, da bi vplival! v svojem zmi-slu na odločitev romunske vlade. Med razna njihova sredstva spada tuđi izročitev romunske municije s strani Rusije. Ali bodo taki in podobni poskusi uspešni, to se v trenotku ne da spoznati. Gotovo pa eksi-stirajo v Romuniji Ijudje in vplivni krogi, ki v svojem presojevanju vo-jaškega in političnega položaja ne podlegaio tujim vplivom in ki imajo dovolj izkušenj, da se od trenut-ne^a vojnega položaja na jugovzhod-ni fronti ne bo»do dali preslepiti. Ti krogi vedo tuđi !e predobro, da za izid vojne ni !e merodajen položaj na avstrijsko - ruski fronti. Ali se bo ta trezna sodba uveljavila pri vodilnih romunskih državnikih tuđi v bodoče, to je treba počakati. Vojni dogodki najbližnjega časa bodo razbistrili tuđi to vprašanje. 'Berliner Tagblatt« poudarja: Izrcl'tev municije, ki lo je Rusija tako dolgo zadržavala, je simptom nadaljnega sporazumljenia Romunije s četverozvezo. Tuđi ako se nai po-men tega simptoma ne precenjuje, ker je slej ko prej vojni položaj od-ločilne^a pomena, nam vendar ta simptom kaže, da so konference mi-nistrskcera predsednika Bratiana z ententnimi poslaniki, med katerimi ima ruski poslanik Poklevski - Koz-jel glavno besedo. brezdvomno rodile gotove rezultate. Bratianu je za-hteval, da nai ententa dokaže, da res lahko dobavlja municijo za Romunijo in da ima prosto pot za te dobave na razpolago. Ententa smatra, da mu je to dokazala. Več kot verietno je tore], da bodo — seveda pod pogojem primemega razvoja vojnih dogod-kov — temu prvemu sporazumu sledila nadaljna pogaja-n) a. Svarilo Romuniji. »Komische Zeitung« piše: Naši sovražniki se oči vidno boje, da bi se Romunija prej ali slej vendarle postavila na stran centralnih držav, ker ho spoznala, da je zmaga njihova. Zato hoceio sedaj poizkusiti, ali bi se je ne dalo nasilno spraviti v vojno. Ako so romunski državniki dovolj trezni, potem si morajo sedaj, ko se je ruska ofenziva razbila in ko sovražniki tuđi na zapadu nimajo znatnih uspehov, reci. da priklenejo Rorminijo na kolo, ki se kotali v brezdno, ako pridejo v tabor Četve-rozveze. Romunija si vendar ne bo domnevala, da je zmaga četverozve-ze gotova, če posežejo še romunske divizije v boj. Italija ji naj bo svarila! Pretlrane vesti o predstojeći Intervenciji Romunije. »Leipziger Neueste Nachrichten« javljajo iz Bukarešte: Tukajšnii listi so dobili zaupno navodilo vlade, da naj nastopijo proti govoricam o predstojeći intervenciji Romunije. oziro-ma, da naj ničesar ne storijo, kar bi te govorice pospeševalo. Vest! o predstojeći intervenciji, da so ne-resnične in vsi detajli so izmislieni. Romunska vlada v sedanjem trenotku sploh ne more ničesar definitiv-nega skeniti. Dolžnost časopisia je, da prepreci iritacijo javnega mnenja i in 7 vso energijo nastopf proti nepre-vidTtim pniavom. Pomunska vlada - nima drugesra programa, kakor po-■ stoDati v sk!adu z obstoleČimi pogod-i harni v zmislu interesov domovine. [ Obljube četverozveze Rotnunijl. - Berlinska »Morgenpost« poroča L preko Ženeve: Čctverozveza ,ie obnovila v BukaTešti svoie, oktobra 1Q!5 stavljene onljube. Tako na| dobi Romunija ćelo Dohrudžo in vzhod-no bolgarsko ozemlje z Dedeagačem kot glavnim romunskim pristani-ščem. Romunija pa mora priznati hegemonijo Rusije v Čmem morju. \ j Carigradu in Dardanelah. Seveda vse le pod pogojem, da se Romunija udefeži vojne in da četveroEveza — zmaga. Ruski rubeij na Romrniskem. Perko Haaga poročajo: Rusk x zunanji minister je nakazal znatni i vsote za na kup romunskih ltstov n 5 za podkupovanje romunskih parla- - I mentarcev. Sazonov je dal interven-1 cUoDistitefaB politikoai ctto mU obljnb, ki so postale sedaj po njego-vem odstopu brezpredmetne. Priprave na Romunskem. Iz Bukmrešte poročajo: Romun-ska vlada Je proglasila vse ozemlje ob Donaivi za vojno ozemlje ter fe milltanzirala obmejne urade. Listi poročajo ponovno, da se vrli prihodnje dni velepomemben kronski svet pod prsdsedstvom kralja Ferdinanda. Kralj je sprejel dne 24. julija bivšega ministra Aleksandra Marghilomana v dalfši avdijenci. »Daily Chronicle« piše: Dogodki na Balkanu se pričenjajo razvijati. Za Romunijo prihaja ura definitivne odločitve. Novi načelnik romunskega generalnega štaba« Biikarešta, Z6. julija. jP.)litique« poroća, da bo v kratkem imenovan za načelnika romunskega general-nega štaba, general Siescu. Romunski generali inšpiciraio bolgarsko mejo. »Az Est« poroča: Generalni tajnik romunskega vojnega ministrstva, general Iliescu, se je podal v sprem-stvu dveh višjih častnikov v Pazar-džik, odkoder bo inŠpiciral ćelo ro-munsko - bolgarsko mejo. Pred od-hodom iz Bukarešte je irr.e! general Iliescu daljšo konferenco z ministr-skim predsednikom. Kazne politične vc"ti. = Carinska in gospodarsko-politična pogajanja med Avstrijo in NeračJ}o so bila te dni na Dunaju za-enkrat zaključena ter so dokazala, kakor se oficijalno razglasa, razve-seljivo soglasje obojestranskih sta-HŠč. Avstrijski in nemški delegati so napravili skupen izlet po Donavi v Budimpešte = Razkroj nemške socijalne demokracije. Znani nemski politik von Gerlach objavlja Članek, v katerem se bavi z rastočim razkrojem v nemški socijalni demokraciji. Razvilo se je dosedaj že pet raznih skupin, ki se dajo označiti tako-le: skrajna le-vica, levica, levicentrum, desni cen-trum, desnica. Skrajna levica ali skupina »Spartacus« vzbuja posebno pozornost oblasti, zato Gerlach noče imenovati nobenih imen, ker bi se mu sicer lahko očitalo, da denuncira. Ssrcemje mnogo socijalnih demokratov pri tej skupini, to-da razum jih svari pred neprevid-I nimi koraki. Najbolj radikalni nazo-I ri se propagirajo med berolinskim de-lavstvom in tajna literatura te ekstremne skupine je prav znatna. Glavni reprezentant socijalnodemokratič-ne opozicije je tkzv. soc. dem. d e -lovna skupina poslanca Haase-ja. Ta skupina se bori proti veČini poslanca Scheidemanna. Koliko ima faktičnih pristašev, je težko reci, ker vladajo seveda tuđi na Nemškem vojne razmere. Ta frakcija šteje v parlamentu 19 poslancev. Principijel-' no na njeni strani stoji 1 e v i c e n -trum, kakih 20 poslancev oficijelne (Scheidemannove) parlamentarne } frakcije, ki pa ne odobravajo Haa-sejeve in Bernsteinove taktike in ' so zato ostali iz ozirov na strankar-sko disciplino v oficijelni frakciji. Voditelji te skupine so poslane! Erd-, mann, E. Fischer in Hoch. Desni centrum socijalne demokracije tvori Scheidemannova skupina. V ; tej skupini se nahajajo voditelji stro-1 kovnih or^anizacij, strankarski biro-1 krati in oportunisti, ki se trudijo " vzdržati fikcijo o enotnosti soci-; jalno - demokratične stranke. Stran-1 karski in strokovnozvezni aparat je • v rokah te skupine, koliko pa ima res • pristašev, to bo pokazala še le bo- • dočnost. Desnica nemške socijalne demokracije izjavlia očitno, da je ■ treba stare mednarodne socijalistične • nimi razmerami. Socijalistični radi-1 kalci očitajo tej skupini nacijonali- - stične in imperijalistične težnje, me-1 ščanske stranke pa pozdravljajo nje- • ne ideje, ki tvorijo primerno podlago za uspesno sodelovanje vseh nem- • Ških naprednih strank za bodoČi razvoj države. = Svarilo radikalni socijalno- i demokratični struji na Nemškem. V - berlinskem ^Vorwartsu<^ prijavljata i vodstvo socijalno - demokratične i stranke in generalna komisija stro- - kovnih organizacij nujno svarilo, naj i delavci in delavke nikar ne slušajo - onih, ki jih nagovarjajo na protestno - i na generalno stavko. r — Razvoj mednarodnega prava i po vo}nl. Monakovski profesor Sten-\ gel, katerega pismo smo včeraj pod - zgorajšnjim naslovom citirali, izjav-lja v »Frankfurter Zeitung«, da ta-kecra pisma n! nikdar piša! in da gre tu za grdo zlorabo njegovega imena. i Pismo so objavile najprvo ->Baseler e Nachrichten«. ki imalo sedaj hesedo. i = Angieska ?n Nizozemska. An- - grleško postopanje nrot! Nizozemski - zaradi posiljanja rib v Nemčijo, po-3 i rovskem. 170. §tar. »scurcw'jiu r^Km^Lr, ane rr. prnj* r*ro._______ amar^ Straćen zločin v Soči na Bov-§kem. Na levem bregu Soče, na potu proti Trenti, se nahaja hiša »pri Ma-tevžu«. Niži« od hiše sta dve staji, tam s*> stanovali »Kaconovi«, begtin-ci rz Kala. Stara mati Katarina, ki ima 76 let. Je zadnje čaše sama stanovala tam, druga družina je ođšla malo viSje proti Trenti. V nedeljo zvečer so našli starko mrtvo, in sicer je ležala na postelji, noge pa so visele s postelje in se dotikale tal. Kakih 30 korakov od stale pa so našli mrtvega 151etnega dečka te družine, z imenom Anđrej. Vrat in glavo mu je obteževala precejšnja skala, ki je bila položena nanj najbrže, ko je bfl že mrtev. Zločinca pridno iSčejo, doslej pa ga 5e nlso mogli iz-slediti Državno ljudsko Soto t Trstu, Via delia Fontana, je obiskovalo v minolem šolskem letu 1183 učencev; po narodnosti: 366 Slovencev, 401 Italijan, za Nemce je bilo vpisanih 319 učencev, 6 jih je drugih narodnosti. C. kr. ravnateljstvo državne že-leznice v Trstu odda v zakup ponudbenim potom kolodvorski gostilni na postajah Puli in Herpelje-Kozina s 1. septembrom 1916. Kolkovane po-niKibe Je vložiti za vsako gostilno posebej najkasneje do 10. avgusta t. I. do 12. ure opoldne v glavni pi-sarni c. kr. ravnateljstva državne železnice v Trstu s sedežem v Welsu na Gorenjem Avstrijskem. Podrobni podatki q zakupni oddaji so razvidni iz razpisa v »Osservatore Tri-estino« in »Laibacher Zeitungt; zve^ do se pa tuđi pri c. kr. ravnateljstvu državne železnice v Trstu s sedežem v Welsu, in pri c. kr. železnl-škem obratnem uradu v Pulju, oriro ma pri c. kr. železniškem postajnem uradu v Herpeljah-Kozini. Poročfl se je gosp. Vekoslav Mrak« časnikar v Trstu, z gdčno. Antonijo D e k 1 e v a. Vse najbolje! V strahu pred areiacilo 3e skočil v Trstu iz 3. nadstropja 311etni L. Rok, katerega so zasledili, ko je hotel vlomiti v neko stanovanje. Rok si je zlomii obe nogi. Goveje meso po znižanih cenaft na Izkaznice v Trstu. Aprovizacijska komisija je poskrbela. da bo moglo tržasko prebivalstvo od časa do časa dobivati govedino po znatno znižanih cenah. Meso se bo dobivalo na izkaznice za živila. Za vsak odrezek izkaznice se dobi V* kg mesa. vsega i skupa} pa ne več kot 1 kg. Meso se prodaja prvikrat danes: prednji deli s priklado 4 K 80 v. zadnji deli 6 K 80 v kilogram. Razpuščeno društvo. Tržaško namestništvo je razpustilo društvo »Circolo di letturac v Buzetu. Zdravstvene razmere raed be-gunci v Vagni. »Lagerzeitung fur VVagna« poroca: Pred kratkim so se pojavili v begunskem taboru v Vagni posameznl sumljivi slučaji koz. ki so prebivalstvo vznentirjali. Takoj $o se storile vse potrebne zdravstvene odredbe in nevarnost razširjenja bo-Iezni Je odstranjena. IzgubHena prttfaga z jt«£o - Z2-hoda. C. kr. ravnateljstvo državnih železnic na Dunaju je poslalo nov se-znam Izgubljene nrtljage z jugo - zahoda. Natančnejša pojasnila daje po-sredovalnica za groriške begunce v Ljubljani. Dunajska cesta 28. V Kotor se vračajo uradi; tako se }e vrnfl doslej poštnl in brzojavni i urad. carinski in prlstaniški urad. | Dva itatifanska aeroplana nid Dalmacijo. Iz Vinjevca noroča »Hrvatska«, da sta prišla dne 19. julija okoli 7. zjutraj. kakor je že uradno Javljeno, dva aeroplana v smeri od zapada proti vzhodu. držala sta se visokoj nad morjem. Eden Je tetel že nad Vinjevcem, to je nad selom pod Velebitom, drugi se !e vrnil. Aero-olan se je spustil nilie in vrgel bombo, ki je padla kakih 10 metrov od his. Popokala so stekla na hišah in velika stekla na cerkvi. Potem je plul aeroplan proti Novemu gradu ter tuđi tam vrjgretf bombo. Vlnjevac je v strani in ni tam ne vojakov, ne vojaskih naprav. Velikega soma so vfdefi potniki na nekem pamiku med Rabom ra Za- i drom. Naj prvo so mlsfilU da se jim : bliža podmorski čoln. | Dnevne vesti. — Županov pozdrav 17, pešpolku in 7. lovskemu bataijonu. Povodom v zadnjih uradnih poročlllli omenje-nih novih Junaških činov naših dt>- ' mačih polkov poslal je župan đr. Tavčar imenom inertne občtoe Biib- ljanske brzojavne pozdrave e. in kr. 17. pešspoikn m 7. lovskemu bata-Uonu, — OJllkovaeja. Dunaj, 27. Julija. »Wiener Zeitung«. Cosar Je prosta m naslovnega skota v Pragi dr. Frinda ter prosta in naslovnega ško-tSL dr. WUmarja Un eno val za tajna svetnika. \ojno dekoracijo h kom-turnem križeu Franc - Jožeiovega reda z zvezdo je dobil za službovanje pred sovražnikorn policijski pred-sednik v Trstu, sedaj rezervni major dr. Aifred pl. M a n u s s i. Oficirski križec Franc - Jožefo\rega reda z vojno dekoracijo je dobil višji medi-cinalni svetnik v Ljubljani, dr. Emil &qcL — Viteški križec FfOTrr-^fTF leiovega reda z vojno dekoracijo je dobil v priznanje za izvrstno in po-žrtvovalno službovanje sanitetni svetnik dr. ^c^ip Jenko v Ljubljani. ~"~ ~> ■■ s ■■, i i ii — V itafijanskem >letnl§tvu Je umri letalski nadporočnik Franc L e n a r č i č, sin c. kr. dvomega svetnika v pokoju Antona Lenarčiča, na težkih ranah, ki jih je dobil v iz-vrševanju svoje domovinske dolžno-sti pri nekem boju v zraku na jugozapadni fronti. Pokopan je bil dne 31. maja v Vklmu. Junaku bodi ohra-njen Časten sr>omin! — Padel je na severnem ho?l^u enoletni prestovoljec Joško V i s s -j a k, in ne Višnjak, kakor je bilo po-motoma v vCerajšnjem listu. — Dru ^a patrijotična zbirka vclre in kavčuga. Vojnoskrbstveni urad v c. in kr. vojnom ministrstvu na Dunaju je z dopisom z dne 1S. julija 1916 poi št. 8774 vzel od tu od-poslano drugo zbirko volne in kavčuga na znanje in pcoblastil mestni magistrat, nai izrazi v njesovem imenu za posebno ugolni uspeh te zbirke, vsem. rri njej na ta ali oni način prizadetim osebnm. njegovo i»;iitop!e|šo in nsjlskrcn^išo zahvalo. Hkrati je sn-oročil, da se bo nabiranje nadaiievalo. v?!ed česar brvdo darila tuđi zanaprej dobro došla. To se dnie javno na znanje, z dostavkrm, da bo mestni magistrat sprejemal darove na osrednji stražnici. — Cddaia kovln v vojne na-niene. Vsi obrmiki in zavadi imajo prinesti na magistrat kovine, ki jih je prišla prevzemna komisija popišat na dom, v sobe to, dne 29. julija, odnosno v pereJeijek, dne 31. julija od 8. do \2. dopoldne in od 3. do 5. po-poldne. Takrat imajo priliko, prinesti kovine tud: vse one stranke, ki jih dcsedaj iz kakršnegakoii vzroka se nlso cddale. — Za đežafriovlađnega koncipi-sta ]e imenovan dezelnovladni ko:i-ceptni praktikant dr. Adolf Gol i a. — Draginiska doklada voc^ojie-nemu učieijstvu. Deželni odbor vojvodine Kranjske je dovolil enkratno draprinjsko doklado vpokojenim učiteljem, učiteljicam in tuđi učiteljskim vdovam. Interesiranci se vljuJno prosijo, naj čimpreje pošljeio po dopisnici svoj natančen naslov tajniku Društva vpokojenega učitelj-stva«, g. Sirr.onu P u n ča h u v Ljubljani. Marmontova ulica št. 18, da jim deželni odbor lahko posije dotični zne^ek na dom. Članom društva pa ni treba pošiljati naslova, ker jih tajnik že ima. — Razsodišče za pokojninsko za-varovan^e. Pravosodni minister je sporazumno z notranjim ministrom odredil. da se pvOfli razsodišča za po-kojninsko zavarovanje v Trstu pre-neso na razsodiŠče na Dunaju. — Prodafc masti pri mestni aprcvizaci.i!. Liiibliansko prebivalstvo se opozarja. da se ocldaja m?st v cerkvi sv. Jožefa vsa!;omurt ki i ima v Ljubljani stalno bivaliŠče. V začetku prodaje so se zahtevale legitimacije za vojno prodajalno radi si-cer morebitne*Ta navala in vsled tega, da se blnco ne izvaŽa izven me-sta v drucrc kra]e. Sedaj se oddaja mast tuđi brez izkaznic za vojno prodajalno vsakemu Ljubljančanu. — Travnika detelia kot pri-kuha. V *ekem*m*tet*a*to~m *m*#» gfflBHi zdravnik dr. Bon^e priporcčal travniško deteljo kot zelo okusno in redilno zelenjad. ki se prav lahko povsod dobi. Tozad3vn! poskusi v neki častni.^ki kuhinji so to trditev v celem obsegu potrdili. TravTiiška de-telia se o&naii in opere ter pripravi kot špinača, ki ima svoj poseben pri-Jeten okns. Tuđi poskusi s svežim listjem rdeče redkvice so se izbornf obnesii. Pri sedaniih razmerah, k# % tako težko dobiti svežih prifutu ute^ne poraba tra\Tiiške đetelj^mar-sikotnu pomaerati iz zadrege. * * * — C. kr. posredovalflica za delo voinitn invalidom na Kranjskim (de-želni urad Ljubliana). Iščeio se: 3 kočijaži, 2 postiljona, 2 vrtnarja, 1 nočni čuvaj, 2 urarska pomoćnika, 1 pisarniška moč, 1 drogist, 1 oskrb-nik ter več poljskih delavcev. — Od-dati so trafike: v Zgornjih Ravtah pri Ribnici, Kamniku pri Preserjah in Poljšici pri Radovljid. — C. fcr. po-sredovalnica se nahaja v ravnateljski pfeml c; kr. državn« <*rtn# sole, Gorupova ulica 10, I. nadstrop-je, vrata 33. Uradnc ure so od 10. do 12. dopoldnc. — Načelstvo orovtocBalnefa odbora drtavoega dntitva UvSik var-nostnlb orsanov na Dunaju, 1L, Nondbahnhoistrassc $1. 20, in orož-niških vpokojencev za Kranjsko v Ljubljani, vljudno vabi vse svoje čla-ne in somišljenike, da vlagajo svoje predloge in prošnje, kar se tiče strogo stanovskih in osebnih razmer po-samezaikov, pismeno in irankirano direkino na zgorai navedeno načel-ništvo, kajti le na ta način bo mogo-če uspešno delovanje v prid društva in v prid članov. Državno društvo bivših varnostnih organov na Dunaju ima sedaj 15 različnih služb za svoje čiane na razpolago, za katere naj se biagovolijo reileiuantje hitro pobrigati. Kdor pa želi na svoje pismene pretiluge ali prošnje cKrgovor, se pa vljudno vabi, da blagovoli dopisu priložiti potrebno poštno znam-ko, da se ne bo blagajne po nepotreb-nem izkorišcalo za puštne stroške. — Martin M a i c e n, načelnik. — Tečaj za krojače in krojačke v Ljubljani, ki ga bo priredil Zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani, se bo začel v sredo. dne 16. avgusta in bo trajal okoli pet tednov. Ta tečaj je namenjen, kakor že objavljeno, pred vsem -dotičnim vajencem, ki so že končaii ueno dobo in žele napraviti pomoeniško izkušnjo. Načelstvo Zadruge krojačev in krojačic je z ozirum na ta tečaj prihodnjo pomoč-niško izkušnjo, ki je bila določena na nedeljo 13. avgusta, preložil na prvo nedeljo po zaključku tečaja. Priglasi za ucieležbo naj se prijavijo v naj-krajšem času pri načelstvu omenjene zadruge gosp. Tranc J e 1 o č n i k u, Trubarjeva ulica 2, ali pa v pisnrni Zavoda za pospesevanje obrti, Dunajska cesta št. 22. — Ustanovili zbor »Društva to-bačnih traiikaniov za Kranjsko« v Ljubljani se vrši v nedeljo, dne 6. avgusta 1916 ob 2. uri popoldne v vrt-nem salonu hotel »Lloyd«, Sv. Petra cesta, z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo pripravljalnega odbora. 2. Določitev pristopnine in letne članarine. 3. Sprejemanje Članov. 4. Vo-litev predsednika in društvenega odbora. 5. Raznoterosti. — Poćovanja v Nemčiio. Dne 1. avgusta 1916 stopijo v veljavo novi predpisi za promet z Nemčijo. V njih je do!o,:eno, da si mora vsakdo (tuđi nemški državljan), ki hoče potovati v Nemčijo, pri pristojnem konzulatu izposlovati vidiraiije njegovega pot-nega lista. V opombi na potnem listu mora biti navedeno: 1. Če velja za potovanje na Nemško: nemški mejni prehodni kraj, čas, v katerem se mo- j ra prehod čez mejo izvrršiti, potni cilj z navedbo krajev na Nemškem in Če lastnik potnega lista nima bivališča na Nciri-:kem, imena vsaj đveh Nem-cev ali dve'n nemških tvrdk, ki jih \ hole tam obirkati; 2. če naj bo vidi-ran rx>tni list samo za vožnjo čez Nemčijo. nemško prehodno mesto, nemškn izhodno meino mesto, čas, v katerem se mora prehod čez mejo izvršiti in pot, po katerem se hoče ])O Nerr.čiji voziti, za prepotovanje potrebni čas. cilj jx?tovanja in namen potovanja. Predlog na Izpostavljenie viza morajo na Krnnjskem bivajoče o^ehe vložiti posredovanjem ko'.izu-larnecra agenta Nemčije gospoda Otona Windeisa v Ljubljani, Kongresni trg 8, na cesarski konzulat v Trstu. S predlo^om mora pro^njik vložiti: a) veljaven Pv^tni list; b) dokaze, ki v zadostni meri izpričujejo namen in nujno potrebo potovanja; c) nenalepljene slike, ki moralo biji take, kakršna je dodana potnemu listu, in sicer rafrrnnj tri izvode: pri prevozu čez Nemčijo pa najm.mj štfri izvede. — Foročil se je gospod dr. Ernst F i s c h e r, rezervni nadporočnik, z crospodično Milo Jazbcrjevo. Dilo srečno! — Te le zmečkala. — Dveinpolletni deček Ivan Javornik v Bohinjski Bdi je padel po stopnicah ter si zlontii levo roko. Tat vina. Mesarju Franu Dobni-karju na Ježići je ponovno zmanjka-lo denarja iz zaprte miznice. Ko je te dni zopet izginil bankovec desetih kron, je padel sum na lSletnega učen-ca, pri kateremu so res našli bankovec. — Pri Telbanu v Zavodnu pri Oslići so pili razni gostje, med njimi je bil tuđi 171etni Alojzij Kalan iz Spodnjih Kanomelj, ki je v prodajal-ni poleg krčme, ko se je krčmarica odstranila, vzel vpisno knjižico, v kateri je bilo 3S0 kron. Ko je hotel pozneje oditi iz krčme, mu je Tel-banka zastavila pot, segla v žep in vzela knjižico. Rekel je, da se ie zmotil, ker je knjižica čisto taka kakor njegova. — Posestnici Mariji Vizjan v šmartnem je bilo z njive ukradenih okoli 200 kg čebule, Mariji Keber pa 200 kg. V Obrjah pri Mostah je izginilo Matiji Marnu 100 kilogramov čebule, ravno toliko tuđi Ivanu Kušarju v Mostah. Iz PavHČka Pavlin. Trgovcu Karlu Pavličku v Celovcu je dovo-lila koroska c. kr. vlada, da srne iz-premeniti svoj priimek Pavliček v Pavlin. Nordijski večer v Kino Idealu. Jutri, v petek. 28. t. m., velik nordijski večer z učinkovitostjo:' »Izplav-ijena«. Socijalna velikomestna drama v štirih dejanjih s priljubljenima umetnikoma Ag. Blom in 01. Fonsom v glavnih vlogah. Soboto 29. do po-neJ^lja 31. julija »čin od takrat«. — — Ideal Kino. Popravek. V včerajšnjem izkazu daril se je vrinila neljuba pomota. Z a sirote in vdove padlih kranjskih vojakov je darovala gdč. Josipina Arce v Ljubljani, 20 kron in ne samo 10 kron. Pri-manjkljai smo odposlali danes slav. mestnem magistratu. * Zračni promet med Reko In Zagrebom. Poročali smo že, da se namerava osnovati zračni promet med avstrijskimi in ogrskimi mesti. Snuje se društvo, ki bo imelo ime »Aero - Lloyd društvo«; uredi se 1 promet tuđi med Reko in Zagrebom. * Grb knezov Sch\varzenbergov I konfisciran. SodiŠče v Novem Tišno- vu na češkem je konfisciralo vinjete na steklenicah za pivo iz pivovarne knezov Schvvarzenberg^vj njl kate- , rih se nahaja grb knezinJ Sfchwar- | zenbergov in ki so obrofcljen^z belo- i modro - rdečo barvo. ^ , « * Mast, meso in Jajca v BerOltnu. Za t e d e n od 23. do 30. t. m. so doto cene v Berolimi za o s e b o nasled-nje najvišje množine živih 250 g mesa, 60 p:ramov surovega masla, 30 g margarine. 9 funtov krompirja ter 1 jajce. Kruh se prodaja v starih mno* žinah. f Vojni vjetnikl v Švlcl. »La Correspondenca«. oficijelna vatikanska agentura, javlja, da so Nemčija, Francija in AngJija pritrdile papeže-vemu predlogu, naj se rodbinski očetje, ki imajo vsaj tri otroke in so že več kakor 18 mesecev v vojnem vjetništvu, interniralo v Švici. * Pikardiia, kjer se bijejo zdaj ob Sommi strašni boji med franeosko-angleško in nemŠko armado. spada med najlepše in najplodovitejše fran-coske pokrajine. Zlasti je gojenje so-čivja tu na vrhuncu. Vsak košček zemlje je vrt. V mirnih časih vozijo nešteti vagoni dan na dan sočivje iz ten krajev v Pariz, v Bruselj in v j Ostende. Zdaj so seveda skoro vsi ti i dragoceni vrtovi opustošeni. *Zmazali so se od vojaške službe. Trgovski pomočnik Bernard Ge-wiirz, hranilnični ravnatelj Israel Gewiirz in trgovec Mendel Beer Veith so se zmazali od vojažke službe s tem, da so se izdali za »rabini-stične kandidate«, to je, za nekake lemenatarje za židovski duhovski stan. Pomagali so jim neki gališki rabini. Zdaj so vsi trije obsoieni na je-čo od 3 do 8 mesecev. * Samomor slavne plesalke. 34 let stara plesalka bruseljske dvor-ne opere Paulette Vendoot se je v svojem stanovanju v Bruselju zastru-pila. Sodi se, da je plesalka, ki je imela pred vojno velikanske zasluž-ke, a ni ničesar priStedila^ šla v smrt vsled pomanjkanja, Paulette Verdoot je imela kot plesalka velikanske uspehe tuđi v Parizu, v Londonu in v Novem Jorku. * Izložbo anonimnih pišem. Lausannska revija piše; Anonimno pismo Je v največ slučajih delo za-hrbtnih ljudi, hudobnih in maščeval-nih, ki pod krinko dela za domovino hočejo vpropastiti svojega bližnjega. Nekateri ljudije vržejo proč anonim« no pismo, kakor hitro je dobe. Na-pačno. Taka pisma bi trebalo zbratt ki Jih izložiti. Zbirka bi bila n*tv* zanimiva % graioloSkega, meščai** skega in moralnega stališča. * Nemito t«1atve v inozemstru Zveza za varstvo nem§kih terjatcrvfi v inozemstvu je razglasila izkaz, tti katerega izhaja, da ima Nemčija vij sovražnih državah več kakor 200CT milijonov mark terjati. Zadnje leto pred vojno — 1913 — je Nemčija* prodala za 4600 milijonov mark vi: one dTžave, s katerimi ima zdaj vol-no. Na Ruskem imajo Nemci ter Jat f vsaj 500 milijonov, a strokovnjakt: sodijo, da je vsaj 60 do 70 odstotkov te svote izgubljenih, če jth državna vlada ne resi. * Švedska ekspedicija na Spftz-bergen. Te dni je odpotovala \z[ stockholmske luke Švedska elcspe-dicija na Spitzbergen. Ekspedicijo je organiziralo neko delniško dru5tvof: a naloga ji je, da prouči, kako bi se' mogli izkorlstiti velikf rudniki pre-moga na Bragansa fjordu in na gori Piromvden pri Isjfjordu, ki je last; tega društva. Na ladji se nahaja mnogo inženirjev in naravoslovcev. Upa-jo, da bodo mogli pričeti s kopanjem premoga v jeseni leta 1917., a v po-letju 1918 da bodo mogli izvažatf' premog v Evropo. * Priprosto uspavalno sredstva. Dr. Ebstein v Elbingu poroča v ne^ kem strokovnem listu, kako le odkril zelo priprosto in v vsakem oziru neškodljivo uspavalno sredstvo. Ko neke noči ni mogel zaspat!, se Je z obema rokama oprijel navpičnih dro-gov na vzglavnem koncu svoje po-telje. In glej, kmalu ie nastopila utru-' jenost in zaspal je. Švar je enostav-na. Z navedenim nategajenjem rok je povzročil pravilni krvotok v glavi in tako odstranil temelj ai vzrok nespan-ca. Ražen tega se v takom nategu utrudijo gotove skupine mišić, misli se osredotočijo v eni smeri in odvr-nejo od dnevnih skrbi. * Oporoka Cecil Rhodesa In nemški diiaki. Ustanovitelj angleške kolonije Rodezije v Južni Afriki, je bil spekulant in ropar Cecil Rhodles. Prav razbojničko se je namreč pola-stil tište, demantov in zlata bogate kolonije. Zdaj pripravljajo na Angle-škem zakon, da razveljavijo oporo-ko Cecile Rhodesa, ker je med dru-gimi ustanovil tuđi pet štipendij za nemške dijake, ki studiralo na vse-učilišču v Ox!orfdu. Vsaka teh usta-nov znaša 6000 kron na leto. Namert teh štipendij je, gojiti prijateljske od-nošaje med Angleško. To hočejo An-žavami in Nemčijo. To hočejo An* gleži zdaj s posebnim zakonom pre-meniti tako, da ne bo mogel dobit! stipendije noben Nemec, nego samo državljan iz angleškega imperija, ki ni nemške narodnosti. * Izgubljeni osi!. To-le zabavnef povest o izgubljenih vojaških oslih pripoveduje pariški dopisnik »Standarda«: Za časa umikanja k Marni je nasel franeoski kmet, ki je vozil S6h no. v neki soteski enajst oslov. na-< tovorjenih s strojnimi puškaml in po^ trebno municijo. 2ivali so bile čisto same in so se pasle. Kmet je uvidel. da so se bili osli izgubili od svoje čete in zaostali tu. Ni jih hotel pu* štiti, odgnal jih ]e domov in stvar, naznanil vaškemu predstojniku. Leta mu je ukazal, naj vso reč javi voj-nemu ministrstvu. Kmet se odpravl v Pariz; na vojnem ministrstvu ga pošiljajo od; Poncija do Pilata in ne-, ki visok častnik ga osorno opozorf, naj nikar ne pridrži oslov, ker za-» greši zločin proti državi, kdor si pri«* drži državno lastnino; osle naj ne-mudoma odda polku, ki jih je bil iz-gubil. >Ko bi vedel, kateri polk je bil to?« meni kmet v stiski. Castnik skomigne z rameni. »Ali mi vsaj veste povedati, kateri polki imajo take oslovske baterije« vprašuje kmet dalje. »O tem dajati pojasnila, je strogo prepovedano!« odvrne resno častnik in posije kmeta v artiljerijski glavni stan na Place St. Thomas. Tam se ie preplašeni kmetič iznebil vsaj strojnih pušk, toda glede oslovi ni mogel dobiti nobenega rešilnega! odgovora. Torej nazaj na vojno mi-nistrstvo! Ko je častnik zopet zagle-dal kmetiča, se je ves razburil in za-vpil nad njim: »Za vraga, obdržite svoje osle, kaj bi jaz z njimi?« Kmetič gre domov in razposodi osle po pet frankov dohodkov. Ko se vedno ni dobil nobenega napotka iz vojnega ministrstva, kaj naj stori z osli, je potožil svojo stisko nekemu častniku' na komisarijatm Ta pa mu'pravl^ »Ako krmite armadne osle, se ob se«, bi razume, da vam mora država fcr** mo plaćati. NihCe ne more zahtevatij da bi krmili državno živino zastoni.! Tu imate nakaznico na denar za kr«! mo!« In osli so še vedno tgmt kjetfi so bili. A .v.w.^i ! : Pau§aji list obsegi~4 strani. "■ IzdaJateD in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. v ' LhMm ta «Uc ManOm Hiliiriie«. 9tran 4,____________________ .SLOVENSKI NAMOP*. dat 37. jalifr l»10.________________________________________________________170, ttcv. I Vsetn sorođnfkom !n manccm naznanjamo prehižno vest, da ]t I umrla na5a dobra, pridna hčerka, otiromt sestra, gospodična Hinkn Oilmonovo I učiteljica - voditeljica, I danes zjutraj ob 1. uri po mučni bolezni, previđena s svctimi tolailli. I Pogreb bode v soboto dne 29. t. m. dopoldne ob desetih. I NA JESENICAH, dne 27. julija 1916. ■ Kristijan, tovarniški delovodja, oče. — Marija, mati. — Cilka, učl- ■ teljica, sestra. — Fraac, uradnik, Janko, c. in kr. praporščak, brata. Brez posebnega naznanila. Anton Lenarćtć, c kr. dvorni svetnik v p. in soproga lofif« roj. [ Fiiedrlch javljata v svojem in v imena sorodnikov pretužno vest, da je i n;un iskreno ljubljeni sin, gospod I Franc Lenarčič i a. In kr. nadporotnik ▼ letalni stotoiji Žrtvoval domovini svoie mlado, nadepolno življenje. i Umri je v jetništvu vsled težkih ran, ki jih je dobil kot avijatik na južnozapadnera bojiSču, in bĐ pokopan dne 31. maja letos v Vidmu. i Sv. zadušnica za. đragega pokojnika obhajala se bode v ljubljanski i stolni cerkvl dne 3. avgusta ob pol 9. uri predpoldnc 2480 Prosi se za blag spomin in tiho sožalje. atra*stngel pri Bradcm, dne 26. julija 1916. 8tare]il gospod liče stanovanje in brano event samo hrano s 1. avg. ali pozneje. Ponudbe pod „ft, 500 2371" na uprav. »Slov. Naroda«. 2371 Lepa iina in iedilna soba eventuelno z uporabo kuhinjo SO S prvim avgustom odđa. 2369 Gradišće 8, III, desno, zadnja vrata. : liče se stalno = z dvema ali eno večjo sobo s kuhinjo za avgust RUDOLF STRITAR, Marijin trg štev. 1. 3333 Stanovanje Dve mali ali veliki sobi s kuhinjo in drugi mi pritiklinami za stalno, Iščm samostojna, starejša dama, za novembrom termin. Pcnudbe pod Mttalae 2370" na uprav. »Slovenskega Naroda«. 2370 Kupi se dobro obranjeno sodarsko orodje Ponudbe pod aodarako orodfe 2378 na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2378 Izjava. Tem potom z ginjenim srcem iz-javljam v imenu vseh meščanov v Savskem predmestju, % obžalovanjem, da nas je zapustila predobra gospa Amalija Sotschnik z njenima hčerama, ter se preselila v lepo Ljubljano, ker so bile jako priljubljene posebno v niž]ih slojih, ter so v sedanjih resnih Časih rade pomagale, kličem „Živeli" ter Da skorajšnje svidenje. V Kranju, dne 20. julija 1916. Igoac Andrašič, 2368 ___________ Kranj St. 25. xC&* Pianme, glasovirje, Phonale, 1 Orchestrione, električne glasovirje. f S. KMETETZ P LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 26. 1^ AUm aofto «f|*ta I Frevmatizma kereaito laoUtIT 2366 TIM« io tKravIfosll Bolesne v udih in členkih. otekli udje, skrivljene roke In noge, trganje, bodenje v različnih delih telesa, ćelo oslabele oči so posledice revmatičnJh in pto-tinskih bolečin. Nudim Vam naraten prodvkt Mm zdravlje«!*. Nobena univerzalna medicina, temvcč zdravilno ared-stvo, kl je dobrotn« narara bolnim IJudem dant>e. I VsaIimbs krospla^aHi BOfltaafcrtsu I H^^^ Pinte mi takoj, da Vam poiljem f?oje zte-^^^^■vilo in poučno razpravo brczplačno. rmlaftu ^^^^■1 hvakžen inoj privricnec ^^^ Ikspoditl|«i Oyor^lpoawfco, nradnlca aamostojoa moi, kmtflra lm« mm čmam vojna dopast loli ftprejetl a« par mr nm dan posel v kaki piaaroi. Plaća po dogovoru. Cenjene ponudbe se prosi jo na apravništvo »Slovenske^a Naroda« pod &ifro M|\ I. A. 14 13I711. 2367 Proda se lep žrebec temnorjave harve sredne starost^ visok 172 cm, * SOTttlol Ok Sa*l, 30 )u!na. Već pove last'ik 2294 Ivan Kurent v Sevnici. Kspi OO na D lenjskem ali Spodojem Sta:erskem graščina ali večje kmetsko 2359 posestvo sestojeČe po večini iz njiv in travivkciV. Ponudhe nai se poSiljajo pod nD. M./ 2399" na upravn^tvo »Slov Naroda«. Stalna stranka išle za takoj ali november z dvema ali tremi so^ami. 2310 Pismene ponudbe na upravništvo »SI -venske^a ^ aroda« pod „{esen 2310". Zenitna ponudba. C. kr, uradnik S* 5e// v svrho fenitve, seinaniti j gosodično ati vdovo. pnjetne sunanjosti. do 26 ief staro. 23^3 Cenj. penudbe. ako mogoče S sliko, katerasevrne ood „Dom/ 2373" na uor. ,S< /faroda'. lb? les Iiiiii Krumpir, strop fizol. kamare, la Mala, testeein. ietmee-teft in raoka za kaho duba? Ha lalceneie Karei Saria, Maribor, Schmidplatz 1« Suhe gobe vinski kamen, med, vosek, kumno in janež ter sploh vse dezelne pridelke kapi veletrgovina 2T6T Anton Koleac, Celje. Istotako tuđi vsako množino raznovrstnih oraznih vreč in sodov. Dobro M, 1. Zairti. Štajersko lama aa pra4af 100 bektol., starega VINA letinc 1911, 1914 ter 100 bektol. letine 1915 (Tttrkenherger) 2a ceno K 160 do K 2— h li ter. R flektanti naj se obrnejo s pošto ali oseboo na gornji naslov. 2314 EHHlKH li KEfflHttl 1^1 svetiljke tfttL. vata vrat aati lepne ^^LaaVaa! svetajfce: k 140, 2*— 2*50, ^iaaaaaamamJ U baterije i 55 v., 70 v. « ^VT male imke: i 24 v.t 30 v. ■■ AcctOcMke rotec svctflfln ^Hh U međf, ponikl^anc i K 6*50, IacetO, aanizne svetlljke ctogsnino izdeUne i K 6.50, vtoefe tvctiljke, i K13--. Nfljcencpa dob^rttcljfca n ptoda)akel U ptt katatofl at aatef« grettt. Pofiija po povzetju. hrvatska korespondtBca. a. ITjUifcerf, meseTnolobo 1 uporabo kopeli **'* Pooudbc pod tJMigtfiat Cfttrt ISTt* oa uprav. »Slov. Naroda«. BaTaaaaalaaa ^a^^^a\^^^^n aaaa^^^ak^^kA^a^^a^a\ aa\aaaa\aaflaa^aa^ aa*^al^^**aaa* ^a^ara^^^a^ ^^Vaaa-^BaVJVMav^a* ^r^P^^^^™*™'^^ opravo sa spalao saaae 2^40 Ponudbe na upravo iltvo »Sloren-tkega Naroda« pod ttapra¥a/1340