Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51, 1996, s. 199 - 215 
GDK: 232.311.2/.3 
KAKOVOSTNE KATEGORIJE GOZDNEGA 
REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA, SEMENSKE 
PLANTAžE IN UKREPI ZA IZBOLJŠANJE OBRODA 
Hajka KRAIGHER. 
Izvleček 
Predlog za revizijo evropske sheme kategorizacije gozdnega reprodukcijskega materiala 
predvideva naslednje kategorije gozdnega semenskega materiala: 1) semenski material 
znane provenience; 2) izbran semenski material; 3) kvalificiran semenski material; 4) 
testiran semenski material. Glede na kakovostne razlike med posameznimi kategorijami, 
težavno shranjevanje semen listavcev in zelo omejen izbor semenskih sestojev za 
nekatere drevesne vrste, predlagamo diskusijo o problematiki semenskih plantaž. S 
semenskimi plantažami je mogoče doseči rednejši obrod in se tako izogniti težavnemu 
shranjevanju semena listavcev, obiranje je enostavno, pri drevesnih vrstah, ki se v naših 
gozdnih ekosistemih pojavljajo posamič in na večjih razdaljah, pa je omogočena 
izmenjava genetskega materiala in s tem širjenje genetske variabilnosti semenskega 
materiala. S fiziološkega stališča prikazujemo spodbujanje in možnosti kontrole cvetenja 
in obroda v semenskih plantažah. 
Ključne besede: gozdno seme, genska banka, semenske plantaže, fiziologija cvetenja 
QUALITY CATEGORIES OF FOREST REPRODUCTIVE MATERIAL, 
SEED ORCHARDS ANO MEASURES TO ENHANCE 
FRUCTIFICATION 
Abstract 
A proposal for the revision of the OECD scheme for the control of forest reproductive 
material in intemational trade inciudes the following categories of forest seed material: 
1) source identified, 2) selected, 3) qualified, 4) tested. On account of the difference in 
quality between these categories, the difficulty in the storage of seeds of broadleaf 
species and a very limited selection of seed collection stands for some tree species, 
discussion is suggested on problems conceming seed orchards in Slovenia. Seed 
orchards have a number of advantages: better fructification, which solves the problem of 
the storage of seeds of broadleaf species, easy seed collecting, and the possibility of 
the exchange of genetic material and the spreading of genetic variability of seed 
material for tree species that are to be found individually and at longer distances from 
one another in Slovenian forest ecosystems. Possibilities to control flowering and 
fructification in seed orchards are presented from a physiological viewpoint. 
Key words: forest seed, gene bank, seed orchards, physio/ogy of flowering 
• dr., docentka, Gozdarski inštitut Slovenije, 1000 Ljubljana, Večna pot 2, SLO 
200 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51 
1 UVOD 
Slovensko gozdarstvo temelji na načelih sonaravnosti, trajnostnega 
gospodarjenja z gozdovi in multifunkcionalnosti gozdov. Gospodarjenje z gozdovi 
in gozdnogojitveni ukrepi so pogojeni z dolgo življenjsko dobo gozdnega drevja, 
pri katerem so v Sloveniji kolikor mogoče zagotovljene rastiščem prilagojene 
ekološke, fiziološke in genetske lastnosti populacij gozdnega drevja v 
posameznih gozdnih ekosistemih. Genetska in biološka raznolikost zagotavljata 
hkrati čim večjo odpornost na kompleksne in razmeroma nepredvidljive, večinoma 
antropogeno pogojene spremembe v okolju, med katerimi je bilo v preteklem 
desetletju predvsem poudarjano onesnaževanje prvin okolja, v zadnjih letih pa 
poudarek prehaja na posamezne oblike in učinke lokalnega in globalnega 
onesnaževanja, npr. na spremembe klime. 
Kljub zakonsko opredeljenemu konceptu gospodarjenja z gozdovi (Ur.L.RS št.30 
1993), Programu razvoja gozdov v Sloveniji (Ur.L.RS št.14 1995) in splošni 
sonaravni usmerjenosti gozdarske operative pa vrstna struktura v slovenskih 
gospodarskih gozdovih ne odseva predvidene naravne zastopanosti drevesnih 
vrst. Od skupaj okrog 70 avtohtonih drevesnih vrst v slovenskih gozdovih samo 5 
drevesnih vrst (bukev, jelka, smreka, hrast in bor) predstavlja kar 90% lesne 
mase (Ur.l.št.14 1995). V preteklosti je bilo z gozdnogojitvenimi ukrepi v 
gozdovih pospeševanih le nekaj gospodarsko najzanimivejših vrst, nekatere 
drevesne vrste pa so ostale zunaj naše pozornosti in prizadevanj, da bi se v 
gozdu ohranile. Na gozdarskih študijskih dnevih z naslovom Prezrte drevesne 
vrste je bilo omenjenih 13 močno ogroženih vrst (KOTAR 1995), tem pa bi lahko 
dodali še druge, že sicer zelo redke drevesne vrste, doma večinoma v 
submediteranskem prostoru, ki so kot redke opredeljene tudi v Rdečem seznamu 
ogroženih praprotnic in semenk Slovenije (SKOBERNE / WRABER 1989). 
Za ponovno vzpostavitev naravne drevesne sestave v gozdu je potrebno razširiti 
naše znanje na vse drevesne vrste, ki se pojavljajo v gozdu, spoznavati njihovo 
ekologijo, fiziologijo, genetiko, reprodukcijske mehanizme in gozdnogojitvene 
lastnosti, predvsem v gozdu v obnovi in v mladem gozdu. V prispevku izhajamo iz 
sestave Slovenske gozdne genske banke, razglabljamo o smotrnosti vzdrževanja 
oziroma vzajemnega dopolnjevanja semenskih sestojev, semenske banke in 
semenskih plantaž ter le-te primerjamo s predvidenimi kakovostnimi kategorijami 
semena po predlogu Pravilnika za kontrolo gozdnega reprodukcijskega materiala 
v mednarodni trgovini Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD 
1995). 
Kraigher: Kakovostne kategorije gozdnega reprodukcijskega materiala,... 201 
2 SLOVENSKA GOZDNA GENSKA BANKA 
Zaradi primernih zakonsko predpisanih načel gospodarjenja z gozdovi obsega 
Slovenska gozdna genska banka vse slovenske gozdove, v katerih režim 
varovanja ustreza IV. kategoriji po IUCN klasifikaciji (IUCN 1994 ). Strožji režim 
varovanja v naravi (in situ) predstavljajo pragozdni rezervati, vsi gozdovi v okviru 
narodnih, naravnih in drugih parkov v Sloveniji ter semenski sestoji in plus 
drevesa (slednja v zadnjih dvajsetih letih niso evidentirana) (Preglednica 1) 
(KRAIGHER et al. 1996). V teku je priprava smernic za varovanje gozdnih 
genskih virov v Sloveniji v okviru večjih sestojnih kompleksov - gozdnih genskih 
sestojev (po evropskih merilih velikih vsaj 100 ha), v okviru katerih bo 
zagotovljena in genetsko preverjena izvornost in variabilnost vrst gozdnega 
drevja ter uporaba gozdnega reprodukcijskega materiala. 
Preglednica 1: Površine zaščitenih gozdov (KRAIGHER et al. 1996) 
Zaščiteni gozdovi Kategorija Površina gozdov Leto zavarovanja 
IUCN (ha) 
Triglavski Narodni Park II/ V 36.240 1924, 1981 
36 regionalnih parkov V, eden III 30.045 večina od 1984 ali kasneje 
173 pragozdnih 1 10.421 nekateri od 1887, večina 01 
rezervatov 1973 
Varovalni gozdovi 1/V 55.400 večina od 1852 
Semenski sestoji IV/VI 2.799 1955, po reviziji l. 1987 
V slovenskih gozdovih je podprta naravna obnova gozda, delež umetne obnove 
zajema 1 O - 15% letne površine v obnavljanju. Semenski in sadilni materija! mora 
po Zakonu o gozdovih (Ur.L.RS št.30 1995), po starem Zakonu o semenu in 
sadikah (Ur.L.SRS št.42 1973), po novem Zakonu o gozdnem semenu in sadikah, 
ki je v pripravi, in po ustreznih uredbah zadostovati pogojem ustreznosti izvora in 
kvalitete. Zaradi zagotavljanja teh pogojev so v Sloveniji v petdesetih letih pod 
vodstvom dr. Mirana Brinarja začeli izločati semenske sestoje v različnih, tedaj 
semenarskih okoliših, pozneje v semenskih enotah, v katerih ob ustreznem 
obredu in pregledu ustreznosti teh sestojev poteka nabiranje semen za uporabo v 
določenih semenskih enotah v Sloveniji (PAVLE 1993 in 1995). S tem načinom je 
optimalno zagotovljena čimvečja genetska variabilnost, kvaliteta in izvorna 
ustreznost gozdnega sadilnega materijala. Strokovno usmerjanje, potrjevanje in 
vodenje registra semenskih sestojev vodi Gozdarski inštitut Slovenije, skrbnik je 
Zavod za gozdove Slovenije. V okviru priprave strategije varovanja gozdnih 
genskih virov· v Sloveniji teče diskusija o izločanju semenskih sestojev v okviru 
202 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51 
večjih gozdnih genskih sestojev, ki bodo zagotavljali široko in ustrezno gensko 
bazo gozdnega reprodukcijskega materijala. 
Posebne ( ex situ) oblike varovanja gozdnih genskih virov zunaj naravnih rastišč 
predstavljajo semenske plantaže, semenska banka, provenienčni poskusi in testi 
potomstva in živi arhivi drevesnih vst (BRUS 1995). 
Zaradi zahtevnosti nabiranja semen in raziskav možnosti uvajanja nekaterih 
gospodarsko zanimivih tujih varietet in vrst gozdnega drevja so bile v preteklosti v 
Sloveniji osnovane tudi nekatere semenske plantaže (Preglednica 2). Njihova 
usoda je danes zelo vprašljiva. Glede na trenutno razpoložljiva proračunska 
sredstva (GRECS, os. komunik.) je mogoče vzdrževati le tri plantaže, osnovane 
za olajšanje nabiranja semen slovenskih avtohtonih vrst gozdnega drevja. 
Preglednica 2: Semenske plantaže v Sloveniji (KRAIGHER et al. 1996) 
Drevesna vrsta Kraj Leto za- Izvor Površin št.klonov Stanje 
snovanja a (ha) / sadik 
Abiesa/ba Vrem. britof 1963 Yugoslavia 1.00 23 / 1120 Opušče1 
L. /epto/epis Novi grad 1964 Ruše 1.52 ? / 256 ? 
P. nigra viletta Mlake 1964 Labin (Hr) 1.00 8/? ? 
P. nigra corsicana Lokve 1966 Lošinj (Hr) 1.83 ? / 986 ? 
P. menziesii viridis Adlešiči 1966 1.83 Opušče1 
P. nigra austriaca Tomaj 1969 Istra, Kras 1.04 24 / 455 Opušče1 
P. menziesii viridis Markovci 1980 Ruše, Ortnek 3.00 40 / 1040 Opušče1 
P. menziesii viridis Crmošnjice 1981 Ruše, Ortnek 2.00 Opušče1 
P. omorika Počivalnik 1988 Tara 1.50 58 / 1661 Opušče1 
P. sy/vestris Lendava 1982 Selnica/Dravi 4.00 40 /? živi arh 
L. decidua sudetica Markovci 1969 CR - Zbraslav 1.20 21 / 360 Živi arh 
L. decidua sudetica Markovci 1979 CR - Zbraslav 2.00 20 /61 živi arh 
L. decidua a/pica Ljubno 1983 Vršič, Radovna 2.00 ? Primerr 
A. g/utinosa Murska šuma 1988 Murska šuma 2.00 55 / 330 Primerr 
F. angustifolia Hraščica 1989 Hraščica 1.80 60 / 505 Primerr 
Hranjenje semen gozdnega drevja je zagotovljeno v podjetju Semesadike 
Mengeš, kjer je shranjena tudi osnovna semenska banka gozdnega drevja. 
Redna letna testiranja vitalnosti semen izvaja Gozdarski inštitut Slovenije, pri 
katerem je shranjena tudi vzorčna (delna vzporedna) banka semen. Vodenje 
registra stanja hranjenih enot na obeh lokacijah poteka v okviru Gozdarskega 
inštituta Slovenije. V gozdno semensko banko je trenutno vključeno seme 35 
provenienc smreke iz različnih obrodov, skupno 65 akcesij, ter nekaj akcesij 
semena rdečega bora in evropskega macesna. Poseben problem predstavljajo 
semena listavcev, · ki zahtevajo posebne postopke hranjenja, zato trenutno teh 
semen v semenski banki ni. Postopki shranjevanja semen listavcev, ki postajajo 
Kraigher: Kakovostne kategorije gozdnega reprodukcijskega materiala,... 203 
zaradi podpore večji vrstni raznolikosti v slovenskih gozdovih vse bolj zanimivi, 
so v začetnih fazah raziskav na Gozdarskem inštitutu Slovenije. 
Preglednica 3: Gozdna semenska banka (shranjena v podjetju Semesadike d.o.o. 
Drevesna 
vrsta 
P. abies 
P. abies 
P. sylvestris 
A. alba 
L decidua 
Mengeš, testiranje in dokumentacija na GIS, kurator M. PAVLE, os. 
komunik.) 
število Provenience V Mengšu Leta 
akcesij shranjevanja 
65 35+2 44 1971-1992 
1 1 o 1995 
2 1 1 1990, 1992 
1 1 1 1992 
1 1 1 1989 
Dokumentacija za gozdno semensko banko zajema registrsko številko, lokacijo 
semenskega objekta, nadmorsko višino objekta, matično kamnino, potencialno 
gozdno združbo, starost sestoja, boniteto rastišča, datum obroda, datum vnosa 
semena v semensko banko, odstotek kalivosti in vsebnost vlage. Seme je 
shranjeno pri +4°C v podjetju Semesadike d.o.o. Mengeš, kjer sicer obstaja tudi 
možnost za shranjevanje pri -21°C, vendar vzdrževanje tako nizkih temperatur 
zahteva preveliko porabo energije ( oziroma finančnih sredstev). 
Provenienčni poskusi in testi potomstva (Preglednica 4) in živi arhivi drevesnih 
vrst (Preglednica 5) so v Sloveniji manj zastopane oblike varovanja gozdnih 
genskih virov zunaj gozda. 
Preglednica 4: Provenienčni poskusi in testi potomstva, povzeti po Letnem poročilu 
GIS za leto 1995 (LETNO POROČILO 1995) 
Drevesna Kraj št. Leto št. Nosilec 
vrsta ploskev osnovanja provenienc raziskav 
A. alba Boč 4 1987 BF 
P. rnenziesii Brkini, Javornik 2 1971, 1972 27 BF 
P. nigra Haloze 1 1977, 1988 9 BF 
P. nigra 2ekanc 1 1977, 1988 8 BF 
P. abies Hrušica 1 1987 10 GIS 
P. abies 6 lokacij 1x6 1991 2 GIS 
Provenienčni poskusi so bili zastavljeni na Oddelku za gozdarstvo BF pod 
vodstvom prof.dr.Sonje Horvat-Marolt. Poleg poskusov v Sloveniji je njeno 
sodelovanje s tujimi znanstveniki v največji meri pripomoglo tudi k uveljavljanju 
slovenskih provenienc smreke, jelke in bukve v centralni in zahodni Evropi 
(HORVAT-MAROLT 1986 in HORVAT-MAROLT / STEPHAN 1990). Testi 
204 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51 
potomstva smreke iz različnih semenskih sestojev so bili zastavljeni v zadnjih 
desetih letih zaradi potrditve smotrnosti oblikovanja semenskih enot po načelih 
rastiščnih zakonitosti (PAVLE 1995 in 1996). 
Posebna oblika hranjenja genskih virov predstavljajo živi arhivi drevesnih vrst 
(Preglednica 5). S problematiko živih arhivov gozdnih drevesnih vrst se je začel 
raziskovalno intenzivneje ukvarjati na Gozdarskem inštitutu Slovenije doc. dr. Igor 
Jerman, v času od 1986 do 1990. Z delom je v okviru raziskav gozdnih genskih 
virov nadaljeval dr. Marjan Zupančič, ki je ravno tako zapustil Inštitut leta 1994 
zaradi upokojitve. Po tem letu se je v delo vključila razmeroma nova ekipa. 
Gozdarski inštitut Slovenije se je leta 1993 vključil v mrežo živih arhivov 
metasekvoje z zasnovanjem nasada 350 dreves metasekvoje, vzgojene iz semen 
iz Sečuana. V letih 1994 do 1996 je bil zasnovan matičnjak topolovih klonov, v 
katerega je doslej vključenih 43 v Sloveniji preizkušenih in uspešnih klonov topola 
iz Slovenije, Novega Sada, Italije in Nemčije. Med žive arhive topolovih klonov 
bodo v bodoče uvrščeni tudi nekateri nasadi, ki jih je osnoval Inštitut za 
topolarstvo iz Novega Sada v osemdesetih letih, vzdržujejo pa jih Zavod za 
gozdove Slovenije, podjetje HPG Brežice in Ljubljanske Mlekarne (ti nasadi niso 
posebej prikazani). 
Preglednica 5: Živi arhivi GIS (BOŽIČ & SKUBE 1996) 
Drevesna vrsta št. klonov / dreves 
Popu/us spp_ (hibridi) 43 klonov 
Metasequoia g/yptostroboides 350 dreves iz semena 
Leto osnovanja 
1994-1996 
1993 
Vse naštete oblike varovanja in uporabe gozdnih genskih virov so vključene tudi 
v Evropski program varovanja gozdnih genskih virov (EUFORGEN), ki deluje pod 
pokroviteljstvom FAO pri Inštitutu za rastlinske genske vire (IPGRI) v Rimu. 
Zaradi specifike Slovenske gozdne genske banke je bilo v letu 1996 v okviru 
Strokovne komisije MKGP za Slovenske rastlinske genske banke dogovorjeno, 
da se gozdna genska banka hrani in vzdržuje v okviru in pod vodstvom 
Gozdarskega inštituta Slovenije. V okviru slovenskih rastlinskih genskih bank, 
katerim je bil že dodeljen status nacionalnih zbirk, bo sodelovanje potekalo 
predvsem s Kmetijskim inštitutom Slovenije v okviru enotnega informacijskega 
sistema, ki bo voden s te inštitucije. 
Kraigher: Kakovostne kategorije gozdnega reprodukcijskega materiala,... 205 
3 KAKOVOSTNE KATEGORIJE GOZDNEGA SEMENA 
Stari in še veljavni Zakon o semenu in sadikah (Ur.L.SRS št.42 1973) je glede na 
izvor semen (4. člen) določal: 
1. normalno seme, nabrano v potrjenih semenskih objektih (po JUS 1971 pa v 
semenskih sestojih in s plus dreves), in 
2. selekcionirano seme, nabrano s potrjenih elitnih dreves ali plus dreves, pri 
katerih je potekalo kontrolirano križanje (opraševanje) ali pa seme s potrjenih 
semenskih plantaž. 
Hrvaški Zakon o gozdnem semenu in gozdnem sadilnem materialu (Nar.Nov. 
št.11 1990) prav tako loči normalno in selekcionirano seme ter normalni in 
selekcionirani sadilni material, medtem ko v kategorijah semena loči: 
1. selekcionirano seme, genetsko preverjeno s testi potomstva, nabrano v 
klanskih in generativnih semenskih plantažah, 
2. selekcionirano seme, nabrano v klanskih in generativnih semenskih plantažah 
na osnovi fenotipske ocene izhodiščnih dreves, 
3. normalno seme, nabrano s plus dreves v priznanih semenskih sestojih 
posameznih semenarskih okolišev, 
4. normalno seme nabrano v priznanih semenskih sestojih, 
5. normalno seme, nabrano v izbranih sestojih za nabiranje gozdnega semena. 
V noveliranem avstrijskem Zakonu o gozdovih iz leta .1987 (FSG 1975 
Nov.Nr.:576 1987) in ustreznih Odredbah (BMLF 1995) sta ločeni predvsem 
kategoriji izbranega in preizkušenega semena, možna pa je tudi klasifikacija 
semena na avtohtono ali vneseno seme znanega ali neznanega izvora (Priloga 
VII, v: BMLF 1995). Ta Odredba tudi določa minimalno število klonov na 
semensko plantažo za posamezno drevesno vrsto ( oziroma skupino vrst) ter 
minimalno število dreves, s katerih naj bi bilo nabrano seme z normalno ali s 
povečano genetsko pestrostjo za posamezne skupine dreves (BOŽIČ 1994 ). 
Predlog za revizijo evropske sheme kategorizacije gozdnega reprodukcijskega 
materiala (OECD 1995) predvideva naslednje kategorije gozdnega semenskega 
materiala (v smislu vseh generativnih in vegetativnih delov rastlin, namenjenih 
reprodukciji gozdnega drevja): 
1. semenski material znane provenience ('source identified'): poznana je samo 
širša provenienca semenskega materiala, brez zagotavljanja genetske 
kakovosti; . 
206 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51 
2. izbran semenski material ('selected'): znana je provenienca semena, 
izhodiščni material (semenski sestoj) pa je bil izbran po svojih fenotipskih 
značilnostih; ta kategorija vključuje samo semenski material, pridobljen z 
generativno reprodukcijo; 
3. kvalificiran semenski material ('qualified'): semenski material iz mlajših 
semenskih plantaž, klonski material in klonsko mešan material; izhodiščni 
material za to kategorijo je bil predhodno individualno izbran ali vzgojen z 
umetno oploditvijo, semenski material pa še ni bil testiran glede genetskih 
značilnosti; 
4. testiran semenski material ('tested'): znani so bodisi primerjalni testi 
semenskega materiala ali genetski potencial izhodiščnega materiala ( s testi 
potomcev ali s provenienčnimi testi); morebitni genetsko modificirani 
organizmi so lahko uvrščeni le v to kategorijo. 
Pri podatkih o semenu je potrebno med drugim navesti zasnovo semenske 
plantaže, ni pa nobenih priporočil glede števila klonov v zasnovi plantaže 
oziroma števila dreves pri nabiranju semena. Semenski sestoji pa morajo 
zadostovati pogoju, da jih sestavljajo ena ali več skupin dreves v zadostnem 
številu in razporeditvi, ki omogoča opraševanje med različnimi osebki in čimbolj 
onemogoča samooprašitev. 
Glede na kakovostne razlike med posameznimi kategorijami, težavno 
shranjevanje semen listavcev in zelo omejen izbor semenskih sestojev {in dreves 
izbrane vrste v njih) za nekatere, predvsem minoritetne drevesne vrste, 
predlagamo diskusijo o problematiki semenskih plantaž. Predvsem pri semenskih 
plantažah je s fiziološkega stališča zanimivo spodbujanje cvetenja in obreda, kar 
na kratko predstavljamo v naslednjem poglavju. 
4 CVETENJE IN OBROD GOZDNEGA DREVJA 
Raziskave cvetenja in obreda pri gozdnem drevju so v primerjavi z zelnatimi 
rastlinami dosti bolj težavne. Drevesa so večinoma prevelika za študij fiziologije 
cvetenja v kontroliranih pogojih, imajo dolgo juvenilno periodo preden začnejo 
cveteti, imajo dolge reprodukcijske cikle, kompleksno strukturo cvetnih brstov in 
nepredvidljiv vzorec iniciacije cvetov. 
Kraigher: Kakovostne kategorije gozdnega reprodukcijskega materiala,... 207 
4.1 Periodičnost cvetenja 
Drevje v svojem razvoju preide skozi razmeroma dolgo juvenilno periodo, ki je 
lahko pri različnih vrstah dol.ga od 1 do več kot 40 let (Preglednica 6). 
Preglednica 6: Starost in frekvenca cvetenja nekaterih drevesnih vrst {prirejeno 
po OWENS 1991) 
Družina / drevesna Starost do začetka Intervali med semenskimi 
vrsta semenenia (leta) leti (leta) 
Aceraceae 
Acer platanoides 25-30 1-3 
Platanus occidentalis 25-30 1-3 
Betulaceae 
Alnus g/utinosa 15-20 2-3 
Betu/a pendula 15 1-3 
Fagaceae 
Faaus sytvatica 50-60 5-15 
Quercus petraea 40-50 2-5 
Salicaceae 
Populus tremuloides 50-70 4-5 
Salix nigra 25-75 1-3 
Oleaceae 
Fraxinus excelsior 25-30 3-5 
Pinaceae 
· Abies arandis 40-45 3-5 
Larix decidua 25-30 3-5 
Picea abies 30-35 3-5 
Pseudotsuga menziesii 30-35 5-7 
Ločimo juvenilno in odraslo, reproduktivno fazo, ko je drevo 'zrelo za cvetenje'. 
Prehod v to fazo je vrstno specifičen in odvisen od pogojev vzgoje drevesa. Po 
prehodu v reproduktivno fazo drevo zadrži sposobnost cvetenja, periodičnost 
cvetenja (Preglednica 6) pa tudi variira med vrstami in znotraj vrste odvisno od 
genetskih zasnov posameznega drevesa (KRAMER / KOZLOWSKI 1979). 
Razlike v periodičnosti cvetenja so posebno velike pri listavcih, manjše so pri 
iglavcih. Proizvodnja storžev, plodov in semena predstavlja klimaksno fazo v 
dolgotrajnih reprodukcijskih ciklih, na katere lahko vpliva veliko različnih 
dejavnikov. Čeprav je periodičnost cvetenja dobro dokumentirana, pa so vzroki 
zanjo pomanjkljivo pojasnjeni zaradi kompleksnih interakcij več endogenih in 
eksogenih dejavnikov. 
208 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51 
4.2 Reprodukcijski cikli 
Pri večini drevesnih vrst zmernih klimatov so poznani trije reprodukcijski cikli: 
A) Najpogostejši cikel obsega dve leti od zasnove cveta, prek periode zimske 
dormantnosti, do sproščanja semen. Reproduktivni brsti so zasnovani poleti, 
do oprašitve pride naslednjo pomlad. čas med opraševanjem in oploditvijo je 
navadno dolg le nekaj tednov. Razvoj embrija in semena je hiter in brez 
prekinitev. Zrela semena se lahko sproščajo že pozno poleti v letu oprašitve. 
Zadrževanje semena preko tega časa je navadno določeno s klimatskimi ali 
biotskimi zahtevami, ki so vrstno specifične in odvisne od načina razširjanja 
semen te vrste. 
8) Drugi reproduktivni cikel je podoben prvemu, le da med oprašitvijo in 
oploditvijo poteče navadno eno leto. 
C) Tretji reproduktivni cikel je tudi podoben prvemu, le da se razvoj embrija in 
semena sicer začne, je pa prekinjen pozno poleti ali jeseni. Nezrelo seme 
prezimi in razvoj se nadaljuje naslednjo pomlad. 
4.3 Zasnova in spodbuda cvetenja 
lniciacija cvetenja opisuje prehod nedeterminiranega vegetativnega terminalnega 
ali aksilarnega apikalnega meristema (apeksa) v determiniran reproduktivni 
apikalni meristem, ki se razvije v cvet ali cvetni poganjek pri kritosemenkah 
oziroma v storž pri iglavcih. Klasična razlaga iniciacije cvetenja pri zelnatih 
rastlinah je, da povod za cvetenje izvira v različnih delih rastline, od koder se v 
nekaj urah ali dneh prenese v apeks, kjer pride do prehoda iz vegetativnega v 
cvetni apeks. Večina rastlin cveti v odvisnosti od dejavnikov v okolju, na primer 
od fotoperiode in temperature. Pri lesnatih rastlinah pa ta 'enostavni' klasični 
model ne drži, ker je cvetenje odvisno od cele serije razvojnih procesov, le-ti pa 
so zaporedno determinirani s hormonalnim in/ali mineralnim ravnovesjem v 
substratu ter modificirani z dejavniki okolja, ki delujejo na različne rastlinske 
organe (OWENS 1991). 
Večina ukrepov za izboljšanje cvetenja vključuje spremembe v dejavnikih okolja, 
število kombinacij je veliko, njihovi učinki pa pogosto nezanesljivi ali 
kontradiktorni. Uporabljajo se tudi direktne aplikacije rastlinskih rastnih 
regulatorjev v kombinaciji z drugimi ukrepi (gnojenje, obrezovanje, redčenje itd.). 
Kraigher: Kakovostne kategorije gozdnega reprodukcijskega materiala,... 209 
Morfološke in anatomske zasnove reproduktivnih brstov so vrstno specifične, čas 
in mesto zasnove cveta sta relativno uniformna znotraj posamezne vrste. Med 
dejavniki okolja pa so zlasti zanimivi (povzeto po OWENS 1991 ): 
A) Temperatura. Visoke poletne temperature večinoma stimulirajo cvetenje, kar 
je za bukev opisoval že Linaeus leta 1751. Podobni vplivi so bili opisani za 
brezo, bore, jelko, smreko in duglazijo. Učinke visokih poletnih temperatur, 
pogosto v kombinaciji z aplikacijo nekaterih hormonov (predvsem giberelinov) 
in sušnega stresa, so raziskovali npr. pri smreki, vzgojeni v rastlinjaku. 
BJ Intenziteta svetlobe in fotoperioda. Večina študij kaže na to, da so vplivi 
intenzitete svetlobe posredni, odvisni od osvetljenosti krošnje, nagiba terena, 
zasenčenja in genetsko pogojene razporeditve cvetnih brstov v krošnji. Veje, 
ki so bolj izpostavljene visoki intenziteti svetlobe, bolj obilno cvetijo. Redčenje 
je spodbudilo cvetenje pri nekaterih borih, pri duglaziji in pri nekaterih 
plodonosnih vrstah. Zastrtost krošnje je vplivala na razporeditev moških in 
ženskih cvetov pri javorju. Fotoperioda pri drevesnih vrstah nima tako 
neposrednega vpliva na cvetenje, kot ga ima pri zelnatih vrstah. Pri treh 
vrstah bora cvetenje ni bilo odvisno od fotoperiode, medtem ko je pri smreki 
fotoperioda vplivala na razvoj in število storžev. V lončnih poskusih, kjer je 
mogoče ločiti vplive svetlobe in fotoperiode od vplivov temperature, so 
ugotovili, da sadike breze, smreke in bora, vzgojene pri stalni svetlobi ali v 
dolgem dnevu, cvetijo hitreje od kontrolnih sadik (pri starosti 10-12 mesecev v 
primerjavi s 4-5 leti), pa tudi dosti hitreje od drevja, vzgojenega v naravi (15-
20 let) (podatke je zbral OWEN S 1991 ). Sklepali so, da je prehod v 
reproduktivno fazo pri teh drevesnih vrstah bolj odvisen od dosega določene . 
velikosti kot od števila letnih rastnih ciklov. 
C) Vodni stres in korenine. Pri boru, smreki, jelki, duglaziji in bukvi so ugotovili 
pozitivno korelacijo med povečano proizvodnjo storžev / žira in nizkimi 
količinami dežja. Pozneje so ugotovili, da imajo korenine verjetno bolj 
neposredno vlogo pri stimulaciji cvetenja, ne le posredne prek sprejema vode 
in hranil. Ta vloga je predvsem v produkciji rastlinskih hormonov, citokininov 
in giberelinov, ki se sintetizirajo v koreninah in prenašajo v nadzemne 
poganjke (BONNET -MASIMBERT / WEBBER, 1995). Bolj neposredne 
rezultate vplivov sušnega stresa na cvetenje je mogoče dobiti le v lončnih 
poskusih. Ugotovili so, da sušni stres -1.4 do -2.0 MPa pred zoro vpliva na 
večjo produkcijo storžev pri duglaziji. Obrezovanje korenin ali tudi poplavljanje 
koreninskega sistema lahko vpliva na ciklus aktivnosti korenin in s tem na 
cvetenje. 
O) Mineralna hra(Jila. Pri sicer enakih pogojih rasti drevje, ki raste na boljših tleh, 
producira več semen kot drevje, ki raste na slabših rastiščih. Zato je uporaba 
210 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51 
gnojil eden od najstarejših ukrepov za spodbujanje cvetenja. Pri iglavcih je 
glavno hranilo, ki vpliva na cvetenje, dušik, oblika dušika (uporaba 
amonijakalnega ali nitratnega dušika) pa je odvisna od vrste drevja. Pri 
drevesnih vrstah s sposobnostjo simbiontske fiksacije dušika Oelše, 
metuljnice) so z različnim učinkom testirali uporabo fosfatnih gnojil 
(HARRINGTON / DEBELL 1995). 
E) Drugi stresni dejavniki. Na splošno lahko vsaka poškodba drevesa spodbudi 
cvetenje. Zato se za pospeševanje cvetenja uporabljajo različne tehnike 
obročkanja, zavezovanja, davljenja dreves. S temi postopki naj bi se z 
zaviranjem transporta proti koreninam zvišale koncentracije ogljikovih hidratov 
v krošnji. Teoretsko izhodišče je v spodbujanju visokega razmerja C/N, ki 
spodbuja razvoj cvetnih in zavira razvoj vegetativnih brstov. Mnenja o teh 
metodah so deljena. Indukcija cvetenja je lahko tudi rezultat obrezovanja vej, 
cepljenja, upogibanja, ranitve, nabiranja smole, defoliacije, mraznih poškodb 
in poškodb koreninskega sistema, vendar ni na razpolago enostavne razlage 
za vplive vseh teh stresnih dejavnikov. 
Pomanjkljiva pozitivna razmerja med dejavniki okolja in cvetenjem so lahko 
povezana z endogenimi dejavniki v drevju. Dobremu semenskemu letu navadno 
sledi leto brez semenenja ali s slabim semenenjem. Rast in razvoj reproduktivnih 
organov predstavlja veliko potrošnjo metabolitov. Zato lahko drevo potrebuje eno 
ali več let, da ponovno doseže ustrezno stanje za razvoj reproduktivnih 
poganjkov. Ustreznim notranjim pogojem morajo hkrati ustrezati tudi ustrezni 
zunanji dejavniki okolja. Zato je periodičnost cvetenja in semenenja pri mnogih 
drevesnih vrstah relativno redka. 
Kontrola cvetenja z uporabo rastnih regulatorjev sledi trem namenom: i) preprečiti 
prezgodnje cvetenje, da bi se lahko večina energije porabila za vegetativno rast 
in razvoj; ii) spodbuditi cvetenje zrelega drevja za povečanje obroda; iii) regulirati 
cvetenje in obrod v krajših periodah (NICKELL 1991). Večinoma se kot 
spodbujevalci cvetenja pri iglavcih uporabljajo različni giberelini, medtem ko ti pri 
kritosemenkah lahko zavirajo cvetenje (OWENS 1991 ). Pomembna je časovna 
razporeditev aplikacije giberelinov, ki naj bi bila pred razvojem reproduktivnih 
brstov. Kombinacija drugih rastlinskih hormonov, avksinov, citokininov, 
abscizinske kisline in etilena lahko bodisi spodbudi ali spremeni odgovor rastline 
na gibereline, sami zase pa so navadno brez učinka. Hormonalna regulacija 
cvetenja in vsebnosti endogenih rastlinskih hormonov v brstih, poganjkih in 
koreninah ob različnih fazah razvoja predstavlja še vedno enega najbolj zanimivih 
problemov bazičnih študij rastlinske fiziologije. Samo seme po aplikaciji 
Kraigher: Kakovostne kategorije gozdnega reprodukcijskega materiala,... 211 
hormonov, če je le-ta primerno časovno razporejena in kratkotrajna, pa je enake 
kvalitete kot normalno seme (OWENS 1991). 
5 RAZPRAVA 
Iz prejšnjega poglavja lahko povzamemo, da je začetek fruktifikacije povezan 
predvsem s prehodom iz juvenilne v reproduktivno fazo, periodiko cvetenja, 
hormonalno regulacijo in dejavniki okolja. Ukrepi za spodbujanje cvetenja lahko 
obsegajo v naravi prilagojeno redčenje sestojev, večino preostalih ukrepov pa je 
možno izvajati le v umetnem okolju semenskih plantaž. Ti ukrepi zajemajo vzgojo 
rastlin s cepljenkami, kar lahko vpliva na hitrejši prehod v reproduktivno fazo, 
obrezovanje krošnje in korenin, obročkanje, vročinske ali sušne strese, 
škropljenje s hormoni ali injiciranje hormonov ali njihovih inhibitorjev in uporabo 
različnih gnojil. Glede na vrstno specifične odzive gozdnega drevja je možno 
cvetenje spodbuditi s kombinacijo ukrepov na hormonalni in okoljski stresni 
osnovi. 
Zaradi visokih stroškov vzdrževanja klasičnih semenskih plantaž, nevarnosti 
opraševanja z neizbranim izhodiščnim materialom (v bližini plantaž naravno 
prisotnim drevjem iste vrste) in zaradi mnogo boljših možnosti manipulacije in 
spreminjanja okoljskih dejavnikov je trend razvoja semenskih plantaž v prehodu 
na lončne plantaže v rastlinjakih (BONNET-MASIMBERT / WEBBER 1991). Taka 
je npr. plantaža hibridnega macesna (Larix x eurolepis) v Gozdnem 
raziskovalnem centru v Graupi blizu Dresdena, kjer je vsa plantaža lahko v času 
polinacije pokrita z mrežo, sicer pa je lahko bodisi izpostavljena zunanjim 
vplivom, ali pa so ti modificirani glede temperaturnega, svetlobnega in vodnega 
režima v nepokritem ali delno pokritem rastlinjaku. 
Tehnologija proizvodnje semenskega materiala v semenskih plantažah je 
povezana s primernim izborom lokacije za semensko plantažo (glede rastišča in 
glede odsotnosti neselekcioniranih osebkov iste vrste v bližini plantaže), vzgojo 
primernega števila izbranih klonov v bodoči plantaži, lahko s kontrolirano 
oprašitvijo, s spodbujanjem cvetenja in količine obroda, kar zahteva relativno 
visoke stroške zasnovanja in nege plantaž. Poleg tega obstaja v Sloveniji 
upravičen odpor do semenskih plantaž zaradi potencialnega ožanja genetske 
variabilnosti v neprimerno zasnovanih semenskih plantažah, zaradi negativnega 
predznaka žlahtnenja gozdnega drevja in velikih stroškov vzgoje in vzdrževanja 
plantaž. 
212 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51 
Vendar je v diskusiji o primernosti vzdrževanja in snovanja semenskih plantaž 
potrebno upoštevati tudi pozitivne lastnosti: i) s semenskimi plantažami je 
mogoče doseči rednejši obred in se tako izogniti težavnemu shranjevanju semena 
listavcev, ii) obiranje je enostavno in kontrola nad mestom in načinom obiranja je 
enostavna, iii) pri drevesnih vrstah, ki se v naših gozdnih ekosistemih pojavljajo 
posamič in na večjih razdaljah, je omogočena izmenjava genetskega materiala in 
s tem širjenje genetske variabilnosti semenskega materiala. Pri vsaki od 
obstoječih semenskih plantaž bi bilo potrebno preudariti vse njene negativne in 
pozitivne učinke; pri semenski plantaži sudetskega macesna v Markovcih poleg 
prilagojenosti na nižinska rastišča in hitre rasti tudi npr. potencialno večjo 
odpornost sudetskega macesna na macesnov rak, ki je relativno pogost pri 
nižinskem macesnu v Sloveniji {JURC / JURC 1996); pri semenskih plantažah 
jesena in jelše v Prekmurju prednosti pri kontroliranju nabiranja semena. 
Nekatere plantaže bi bilo primerno obdržati kot žive arhive drevesnih vrst, npr. 
primerno zasnovano semensko plantažo rdečega bora v Prekmurju. 
Menimo, da so mnenja o neprimernosti semenskih plantaž za slovensko 
sonaravno usmerjeno gospodarjenje z gozdom preuranjena. Pri presoji 
upravičenosti vzdrževanja in snovanja semenskih plantaž menimo, da bo v nekaj 
letih zanimiva tudi ocena ekonomike trženja s semenom v Evropi. Glede na 
kakovostne razlike med posameznimi kategorijami, težavno shranjevanje semen 
listavcev in zelo omejen izbor semenskih sestojev za nekatere, predvsem 
minoritetne drevesne vrste, predlagamo kompleksno študijo ekonomske, 
genetske in fiziološke upravičenosti semenskih plantaž in drugih sestavin 
slovenske gozdne genske banke. 
Zahvala: Kolegoma Marjanci Pavle z Gozdarskega inštituta Slovenije in Zoranu 
Grecsu iz Zavoda za gozdove Slovenije se zahvaljujem za branje in nasvete za 
dodelavo besedila. Prispevek sta sofinancirala Ministrstvo za znanost in 
tehnologijo in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike 
Slovenije v okviru projektov št. VS-6912-0404-95 Populacijsko-genetske in 
ekoflZiološke raziskave gospodarsko pomembnih drevesnih vrst ter rasti in razvoja 
gozdnega semenja in sadik {CRP 87) in 1841 /2 Javna gozdarska služba - Gozdna 
genska banka. 
Kraigher: Kakovostne kategorije gozdnega reprodukcijskega materiala,... 213 
6 SUMMARY 
A proposal for the revision of the OECD scheme tor the control ot torest reprodudive 
material (OECD, 1995) includes the following categories ot forest seed material (with 
regard to all generative and vegetative parts of plants intended tor the reproduction of 
torest trees): 
1. source identified: wider provenance of seed material is known without any guarantee 
of its genetic quality; 
2. selected: provenance of seed material is known, but the starting material (seed 
stand) was seleded according to phenotypic charaderistics; this category includes 
seed material produced by generative reprodudion; 
3. qualified: seed material from younger seed orchards, clone material and mixed-clone 
material; the starting material of this category was individually selected beforehand 
or grown by artificial insemination, but the reproductive material was not yet 
evaluated by genetical or comparative tests; 
4. tested: either comparative tests of reproductive material or genetic potential of the 
starting material are known; possible genetically modified organisms are assigned to 
this category. 
Because of differences in quality between individual categories, the difficulty in the 
storage of seeds of broadleat species and a very restrided seledion of seed stands for 
some tree species, especially minority species, discussion is suggested on the problems 
conceming seed orchards. 
The technology of the production of seed material in seed orchards involves a number 
of tadors, such as a suitable selection ot location tora seed orchard (as to site and 
absence of non-selected subjects of the same species in the vicinity of the orchard), 
raising an appropriate number of selected clones for the future orchard, relatively high 
costs of starting and running such an orchard, and possibly also controlled pollination, 
and the enhancement of flowering and tructification. 
From a physiological viewpoint, the enhancement of flowering and fructification is of 
particular interest. The beginning of frudification depends primarily on juvenility, 
hormona! regulation and environmental fadors. Measures for the enhancement of 
flowering include pruning of crowns and roots, girdling, heat or drought stress, 
application of honnones by spraying or injeding honnones or their inhibitors and the 
application of different fertilisers. Because of different response of tree species, 
flowering may be enhanced by a combination of measures using hormones and 
environmental stress. 
Seed orchards have a number of advantages: better fructification, which solves the 
problem of the storage of seeds of broadleaf species, easy seed collecting, and the 
possibility of the exchange of genetic material and the spreading of genetic variability of 
seed material for tree species that are to be found only individually and at longer 
distances in Slovenian forests. 
214 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51 · 
7 VIRI 
BMLF, 1995. Verordnung des Bundesministers tor Land- und Forstwirtschaft uber 
forstliches Vermehrungsgut. BGBI. Nr>/1995. 
BONNET-MASIMBERT, M. / WEBBER, J.E., 1995. From flower induction to seed 
_ _ production in forest tree orchards.- Tree Physiology 15, 419-426. 
BOZIC, G./ SKUBE, S. 1996. Register topolovih klonov v živem arhivu GIS.- Gozdarski 
_ _ inštitut Slovenije, Ljubljana (v pripravi). 
BOZIC, G. 1994. Primerjalna analiza avstrijskega in slovenskega zakona o gozdnem 
semenu in sadikah.- Pripravniška naloga, Gozdarski inštitut Slovenije, 
Ljubljana, 15 pp. 
BRUS, R., 1995. Možnost ohranjevanja genofonda minoritetnih drevesnih vrst.- V: 
Prezrte drevesne vrste (Ed. KOTAR, M,), Zbornik seminarja, 17. Gozdarski 
študijski dnevi, Dolenjske Toplice, Ljubljana, 93-108. 
GOZDNI zakon (Avstrija), Forstgesetz, XI. Abschnitt.- FSG, 1975, Nov.Nr.:576 v. 
20.X.1987, čl.148-169. 
HARRINGTON, C.A. / DEBELL, O.S., 1995. Effects of irrigation, spacing and fertilization 
on flowering and growth in young Alnus rubra.- Tree Physiology 15, 427-432. 
HORVAT-MAROLT, S./ STEPHAN, S., 1990. Gene resources of forest tree species in 
Yugoslavia. Preservation of gene resources in forestry (Proceedings). Mitt. 
der Bundesforschungsanstalt fur Forst- und Holzwirtschaft (Germany), 164, 
Kommissionsver1ag Wiedebusch, Hamburg, 299-312. Uni. Ljubljana, BF, 
Ljubljana. 
HORVAT-MAROLT, S., 1986. Europas genreserven in den waeldern Jugoslawiens. In: 
18th IUFRO World Congress. Div.2, vol.II, Forest plants and forest protection, 
Ljubljana, 525-535. 
IUCN Commission on National Parks and Protected Areas.- In: Parks for Ufe: Action tor 
Protected Areas in Europe, IUCN, 1994, Gland,Switzer1and and Cambridge, 
UK, 154 pp. 
JURC, D./ JURC, M., 1996. Sušenje črnega bora, macesna in zelenega bora ter hiranje 
gradna v območni enoti Sežana.- Ekspertiza, Gozdarski inštitut Slovenije, 5 
pp. 
JUS Jugoslovanski standard.- JUS D.Zl.100, Službeni list SFRJ št. 41, 1971. 
KOTAR, M., 1995. Bogastvo drevesnih vrst v gozdu in revščina drevesnih vrst pri 
ravnanju z gozdom.- V: Prezrte drevesne vrste (Ed. KOTAR, M,), Zbornik 
seminarja, 17. Gozdarski študijski dnevi, Dolenjske Toplice, Ljubljana, 7-24. 
KRAIGHER, H. / BOŽIČ, G./ BRUS, R. / GOLOB, A. / PAVLE, M./ VESELIČ, Ž., 1996. 
Forest genetic resources. - V: lnternational conference and programme for 
plant genetic resources - ICPPGR, The Republic of Slovenia, Country report 
(Sestavili: ČERNE, M./ KRAIGHER, H.), The Republic of Slovenia, Ministry 
of Agriculture, Forestry and Food, Ljubljana, March 1996. 
KRAMER, P.J. / KOZLOWSKI, T.T., 1979. Physiology of Woody Plants.- Academic 
Press, New York. 
LETNO poročilo.- Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, 1995, 31-36. 
NICKELL, L.G., 1991. Use of Growth-Regulating Chemicals.- In: Physiology of Trees 
(Ed. RAGHAVENDRA, A.S.), Johj Wiley & Sons, New York, 467-488. 
OECD scheme tor the control of forest reproductive material moving in intemational 
trade. Proposal tor the revision of the scheme.- OECD, 1995, Directorate for 
food, agriculture, forestry, Paris, pp.1-48. 
OWENS, J.N., 1991. Flowering and Seed Set.- In: Physiology of Trees (Ed. 
RAGHAVENDRA, A.S.), Johj Wiley & Sons, New York, 247 - 272. 
Kraigher: Kakovostne kategorije gozdnega reprodukcijskega materiala,... 215 
PAVLE, M., 1993. Oblikovanje semenarskih enot na osnovi gozdnih združb, GozdV 51, 
270-287. 
PAVLE, M., 1995. Determination of Norway spruce (Picea abies (L) Karst) germinabifity 
according to seed origin and to storage tirne in seed banks. Acta 
pharmaceutica, 2.s.uppl.1/95, 223-225. 
PAVLE, M., 1996. Semenski sestoji kot dejavnik kvalitetne obnove gozdov. - Zbornik 
gozdarstva in lesarstva 51, Tematska številka Kakovost v gozdarstvu. BF 
Oddelek za gozdarstvo & Oddelek za lesarstvo, Gozdarski inštitut Slovenije 
(v tisku). 
PROGRAM razvoja gozdov v Sloveniji (NPRG).- Ur.l.RS Vl/14, 1996, 981-994. 
VERORDNUNG des Bundesministers f0r Land- und Forstwirtschaft 0ber forstliches 
Vermehrungsgut. - BMLF, 1995, pp. 1-35. 
WRABER, T./ SKOBERNE, P., 1989. Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk 
SR Slovenije.- Varstvo narave 14-15, 1-430. 
ZAKON o gozdovih.- Ur.l.RS 30, 1993, 1677-1691. 
ZAKON o semenu in sadikah.- Ur.l.SRS 42, 1973, 1383-1390. 
ZAKON o šumskom sjemenu i šumskom sadnom materijalu.- Narodne novine 11, 1990, 
192-199.