181. ftCTlIKfl.
v DuMjoni. v fttrtck. 9. oususto 1906.
XXXIX. leto.
I
■r -
[ihaja r»*K dan zvačer, launat osdeJj« m araau***, ;ai #aija po posli prajaauu. m avatro-ografca aaiaia »a raa »ata it) &, u aal lata i» K, aa catrt lata O K 60 b,   aa an aiaaaa 1 K 30 h.   Za LJubljano ■ »aSiljanjem na dom aa rum lat«
?4^Kj sa pel *eta 12 K, aa "atrt leta 0 S} aa en ocoso« 2 K. Kđor hodi um pouj, plača aa r«a leto 2 K, aa pol leta lt K, aa četrt leta 6 K 60 h, za en meaee 1 K 60 b. — Za tuja dežel© toliko ve<5, kolikor anaSa poštnina. — Na naročbe «ecx i« to do"«? is vpeb'ilj*tY» »Aročnine se ne osira. Za oznanila s« pladnje ed peteroatopn« petit-Trste po 12 h, 8e se oananilo tlaka enkrat, pa 10 b, če se dvakrat in po 6 h, če se tiska trikrat ali rečkrat. — Dopisi naj se izvole firankoTati. — ?v«spie? se se Tračajo        Urednfitvo in uoravnlitvo }e » Knafievib alieab St   6, in aieer aredniStre v 1. nadstr., npravoiStvo pa ▼ pritličju. —   Upravnic trn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamae^Je, oznanila,  t. j. administrativne stvari
Uredništva telefon £L 94.
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik"
Posamezne številke no 10 h.
Unravnlihra telefon it 85.
Sispar]en]e slovenske jaunosti.
^Slovenec" se je trudil mnogo tednov, da bi preslepil slovensko javnost glede volilne reforme in ker pri vsem tem prizadevanju ni dosegel nobenega uspeha, je poklical na pomoč se dr. Šusfcersiča, ki zdaj v dolgoveznih člankih razklada svojo modrost in dokazuje veliko korist volilne reforme. Z vso silo hoče dr. Šusteršič dokazati, da je storil koristno in zaslužno delo, ko je izdal in prodal koroške Slovence in ko je s pomočjo Spinčiča in Gregorčiča na Goriškem in v Istri daroval Italijanom dva mandata, da bo imela ena tretjina goriških in istrskih Italijanov ravno toliko poslancev, kakor slovensko-hrvatski dve tretjini.
Vse, kar piše dr. Šusteršič, je drzna rabulistika ali očitna laž. s katero hoče prevarati in preslepiti slov. javnost.
Laž in sleparija je, da se za koroške Slovence ni dalo ničesar doseči. Nemci so se seveda bra-u2i. ali branili so se vsake pomno-iirve slovenskih mandatov, toda z energičnim nastopom bi se bilo tudi vzlic temu nasprotovanju lahko dosegel ugoden uspeh. Dr. Brejc je stvar na celovškem shodu tako temeljito pojasnil, da je ŠusterŠiču kar sapo zaprl. Izdajstvo Susteršičevo je v tem oziru očitno in dognano, tu ni nobenih dvomov več, tu so računi sklenjeni.
Snoči pojasnuje dr. Šusteršič v .Slovencu" kompromis z Italijani. Zopet samo slepomišenje, samo varanje javnosti. Šusteršič trdi, da pri kompromisu z Italijani niso Slovenci in Hrvati ničesar žrtvovali, ker sta se le dva italijanska mandata trans-ferirala. Da se zdaj lahko zgodi, da bodo imeli Italijani oba delaga-cijska mandata iz teh kronovin, je Snsteršiču postranska stvar, češ, delegacija itak nima nobene veljave vec.
Susteršičevo utemeljevanje je naravnost frivolno. Če bi bilo trans-feriranje kakega mandata tako brezpomembna stvar, kakor jo predstav-lja Šusteršič — zakaj pa so se koroški Nemci tako silovito uprli, ko se je sprožila misel, naj se en kranjski mandat transferira na Koroško. S sklepom, da se ustanovi kočevski mandat, je bilo zagotovljeno, da dobe Slovenci za ta mandat kompenzacijo, da se torej število slovenskih mandatov pomnoži. Po Šusteršičevem načelu bi bilo pač vse eno, kje se ustanovi. A glej, Nemci niso bili tega mnenja in so hoteli, da se ta kompenzacijski mandat ustanovi na Kranjskem. Ali to ne kaže, da leni tako vse eno, kje da se ustanovi kak mandat.
Šusteršič pravi: mandat je mandat, da ga le imamo, saj je vse eno, kje da je. Nemci in Italijani pa pravijo: Ni vse eno, kje da je kak mandat in zato so napeli vse sile, da si pribore kočevski mandat na Kranjskem, dasi so ga morali plačati z novim slovenskim mandatom Italijani so napeli vses ile, da dobe po en mandat več na Goriškem in v Istri, dasi so ta mandata morali transferirati od drugod. Nemci in Italijani pač vedo, da ni samo važno število mandatov, nego še važnejše, kje da so mandati ustanovljeni. Šusteršič jim jim je povsod odnehal, se je povsod vdal, a da bi prevari 1 slovensko javnost, ji skuša natveziti, da je čisto vse eno, kako so slovenski mandati razdeljeni po posameznih kronovinah, in da je glavna stvar število mandatov.
Zakaj so klerikalci zamešetarili Goriško in Istro ? Jasnega in pošte-štenega odgovora na to ni dal dr. Šusteršič! Zaveda se dobro, da njegova pojasnila absolutno ne zadostujejo in da so skrajno sumljiva. V svoji gorečnosti opravičiti sebe, Gregorčiča in Spinčiča, se sklicuje celo na dr. Kramara, do katerega so politično razsodni ljudje na Slovenskem že davno izgubili zadnjo trohico zaupanja. Dr. Brejc je na celovškem    shodu    imenoval mladočehe
„Čudne politike", To je bil še najmi-lejši izraz, ki ga je sploh mogel rabiti in ki zlasti velja za dr. Kramara, ker je ta v zadevi volilne reforme igral najžaiostnejšo vlogo.
Ker vse to ne zadostuje, skuša dr. Šusteršič nasuti slovenski javnosti še na ta način peska v oči, da se dela, kakor da bi bili pri kompromisu določevali še kaki posebni skrivnostni nagibi, ki jih ni mogoče javno povedati. Šusteršič piše : Prihodnjost bo pokazala, da smo prav postopali. Za ta čas pa, dokler ni mogoče popoln orna o d kri t o govoriti o naših nagibih, ki so nas privedli do kompromisa, moramo prositi tistega zaupanja hrvaško-slo-venske javuosti, brez katerega nobena trezna realnopolitična akcija mogoča ni.
To je seveda navadna sleparija. Nagibov, ki so taki, da o njih ni mogoče popolnoma odkrito govoriti, sploh ni bilo. Vse drage stranke so odkrito in pošteno zastopale svoje stališče, samo klerikalci se delajo, kakor bi imeli kdo ve kake skrivnosti. A vsa skrivnost je ta, da je Šusteršič s svojimi sokrivci prodal koroške, goriške ter istrske Slovence, ker seje bal, da sicer nedobe klerikalci dežele Kranjske v svoj e kremplj e.
Nezanesljivo   vojaštvo v Srbiji.
Belgrad, 8. avgusta. Vojni minister je odpustil 60 podčastnikov, ki so rvali proti takozvanim „zarotnikom" ter jim odpovedali pokorščino. Vlada namerava odpustiti vse podčastnike, ki že služijo 10 let, ker se boji iz njihove sredine zarote. V vojnem ministrstvu se izdeluje novi brambni zakon, ki bo sedanji zistem nadomestil s kombinirano redno vojsko in narodnim oboroženjem, kakor je v Črni gori. Odpuščeni podčastniki sklicujejo velik protestni shod.
Zemun, 7. avgusta. Povodom cerkvenega patronata nameravajo prihodnjo nedeljo v monastiru Krušedol
pripadniki dinastije Obrenović prirediti veliko romanje na grob kralja Milana.
Proti atentatom  na Turškem.
Carigrad, 8. avgusta. Zaradi lanskega atentata na sultana se je določba kazenskega zakonika zelo poostrila. Vsak, ki dinamit ali bombe izdeluje, prenaša, vtihotapija ali rabi, tudi ako se atentat ne posreči, zapade smrti. Kdor za take priprave ali poskuse bodisi direktno ali indirektno zve, ne da bi naznanil takoj pristojni oblasti, se obsodi v dosmrtno ječo.
Položaj na Ruskem.
Splošni štrajk — ponesrečil.
Petrograd, 8. avgusta. Trgovinsko ministrstvo naznanja, da se je štrajk popolnoma izjalovil. Razen v Petrogradu in Moskvi se ni v nobenem industrijskem kraju niti začel prav razvijati. V Petrogradu štrajka še tretjina vseh tovarniških delavcev.
Moskva, 8. avgusta. Število Štrajkujočih rapidno pojema z vsakim dnevom. Od 200.000 delavcev jih štrajka le kakih 20.000, a med temi je 10.000 črkostavcev in tiskarjev.
Petrograd, 8. avgusta. Odbor štrajkujočih je danes sklenil, da splošni štrajk takoj ustavi, oziroma ga preloži na primernejši čas. Delavci so dobili navodilo, naj se takoj vrnejo na delo. Štrajk se je ponesrečil poglavitno zaradi tega, ker je vlada takoj v začetku pozaprla vse glavne agitatorje in organizatorje Štrajka.
Politični umori in aretacije.
Odesa, 8. avgusta. Včeraj so anarhisti na ulici ubili policijskega častnika, ki se je bavil z izsledo-vanjem anarhistov. Ubitemu so vzeli torbo, v kateri je imel imenik anarhistov.
Varšava, 8. avgusta. Na kolodvoru v Sosnovicah je vrgel nekdo v natlačeno polno kolodvorsko Čakalnico bombo. Dve osebi sta bili ubiti, zelo mnogo pa je ranjenih.
Riga, 8. avgusta. Tukaj je za-
sledila policija tajni revolucijonarski odbor ter zaprla vseh 26 članov, med njimi devet žensk.
Vojaški punti.
Varšava, 8. avgusta. Na vojni ladji „Rigau so bili puntarji dva dni gospodarji. Kapitana in štiri častnike so imeli zvezane v spodnjih prostorih. V boju za ladjo sta padla dva častnika. 66 puntarjev so zvezali in pripeljali na suho.
Vojaška diktatura?
Petrograd, 8. avgusta. Imenovanje velikega kneza Nikolaja Ni-kolajeviča za vrhovnega poveljnika vse ruske vojske je gotova stvar ter se v najkrajšem času razglasi. Vendar pa ne bo njegova oblast vojaškega diktatorja, ker vojno ministrstvo obdrži svoje upravne posle.
Ločitev oerkve od države na Francoskem.
Pariz, 8. avgusta. Papež je poslal zadnje dni trojna navodila na Francosko. Prvo kardinalu Riehardu s splošnim protestom proti kršenju (?) konkordata; drugo navodilo so dobili vsi francoski Škofje, pod kakšnimi pogoji smejo župniki ustanavljati takozvane kanonične verske občine, ki bodo pod kontrolo škofov. Tretje navodilo je za francoske kardinale, in sicer strogo zaupno. Katoliško časopisje pa zatrjuje, da papež ne bo nikoli dovolil ustanovitve verskih občin.
Škandali v nemških kolonijah.
Berolin, 8. avgusta. Vedno hujša razkritja prinašajo Časopisi. Sedaj je skoraj popolnoma dokazano, da je bil tudi današnji minister Pod-bielski v službi koruptne tvrdke Tippelskirch. Ko je Nemčija dobila Kiaučou, je bil Podbielski še državni tajnik vseh pošt. Tvrdka je dogovorno z njim brž zgradila v Kiaučou veliko hišo, kjer je imela spodaj svoje trgovine, obe nadstropji pa je najel Podbielski za državno pošto, za kar se je plačevala tvrdki tako ogromna najemnina, da bi si bil erar v par
LISTEK.
Pijn pl. KuSin.
Spisal Josip P r e m k. I.
Krasna je bila, dasiravno Še napol otrok . . .
Mramorno, gladko in ozko čelo, resasto dolge, svilene trepalnice, temnomodre oči, klasičen nosek, bohotne jagodnste ustnice, okrogla bradica, alabastrsko krasne ročice; vsi ti bujnosveži organi so se tako pravilno strinjali v njenem polnoudnem vendar vilinskovitkem telesu, da ne bi zamogel naj intenzivnejši kritik ženske lepote najti majhnega pogreška.
Na njenem obrazu ni bilo one blaziranosti, v njeni kretnji nikake koketnosti; res, živela je kakor ponižna cvetka sredi viharnega, burnega sveta . . .
V sedemnajstem letu je bila, a njene ustnice še niso čutile one poljuba sladke groze, njeno srce je bilo mirno in čisto kot sinji zra-kovi . . .
— Največ časa izven šole prebila je v svoji elegantno opremljeni in vedno vzorno očiščeni sobici, ^u je kvačkala umetne Čipke, čitala zamišljeno kakega domaČega poeta, a kadar ji je presedalo že vse to, sedla je h klavirju in kmalu so zadoneli po tihi sobici močni, burni a zopet tihi,  božajoči,   Chopinovi akordi . . .
Le kadar je sijal zunaj izvanredno mili pomladanski dan, nataknila si je na bogate, temnokostanjeve kodre majhno, svileno Čepico in lahnih korakov odhitela po svitlih, mramornih stopnicah vun, med žuborenjem in krikom mestnega hrupa dalje v milo, prosto naravo ... Ni se menila, ako so se upirali v njo pogledi polni vdanosti, polni globoke ljubezni in hrepenenja, polni o čaranja, polni — strasti; ni poslušala neslanih dovtipov gigrlskih Častnikov, ne zaljubljenih fraz bledoliČnega, jetičnega dijaka; z nežnim nekako prezirljivim nasmehom na rožnih ustnicah je hitela dalje, dalje . . .
In ob takih sprehodih vračala se je navadno šele tedaj, ko je že padalo solnce v svoj globoki zaton in puščalo le še nad najvišjimi vrhovi
in slemeni gora svoj krvordeči soj . . .
— Počasnih in trudnih korakov se je pomikala lepega majskega večera proti domu. Božajoči hladni vetrič se je ljubko poigraval z njenimi svilenimi laski, ji ovijal lahno, batistasto krilce okolo vilinskih nog, in ji zdajpazdaj odnesel atom belega praška raz malih, elegantnih čreveljčkov . . .
Po ulicah so že brlele električne svetilke, metale svojo bledo svetlobo po kamenitem tlaku — danes se je Pij a zakasnila.
Pospešila je trudne korake; izpod vihrajočega krilca so se zdajpazdaj posvetile bele, Čipkaste hlačee — obračale nase pozornost večernih šetalcev, a ne meneč se za te, hitela je dalje, vedno bližje doma . . .
Odprla je vrata, v sobici je bila že luč. Na mizi je ležalo pismo, malo, višnjevo, elegantno. Radovedno raztrga ovitek in Čita:
Draga moja Pij a! Veselega srca ti naznanjam, da se mi je izpolnila največja želja, zaročila sem se z nadporočnikom Edvardom pl. Gutensteinom.  Radi tega
mi hoče dobri papa prirediti domaČi zabavni večer, katerega se udeleži tudi Edvardov brat Henrik, virtuoz na klavirju in še mnogo druge povabljene gospode. Pričakovati je torej obile zabave. Vsi te torej vljudno vabimo in gotovo pričakujemo v nedeljo s četrtim vlakom. Naznanila sem to tudi tvojemu papanu, ali njemu je pot dolga in slab je, gotovo ne pride. Pričakujem torej tebe, da se tudi ti raduješ moje sreče. Pridi gotovo i
Te pozdravlja in poljublja tvoja ljubeča sestrična
Elza pl. Kušin.
Veselja so ji žarele oči, ko je prečitala pismo, a v trenotju stopi v sobo stara že osivela gospodinja, ki jo kliče k večerji . . .
— Isti večer pa Pij a še dolgo ni zatisnila oči, mislila je le na srečno Elzo in na veselje, ki jo pričakuje ...
* * *
Stari Adolf pl. Kušin je ob svoji smrti zapustil obila nezadolžena posestva svojima sinovoma Rajmundu in Ludoviku; drugih otrok ni imel, ker žena mu je umrla že tretje leto po poroki. Rajmund, ki je bil ob nagli
smrti svojega očeta že polnoleten, je bratovsko razdelil vsa posestva s svojim leto in pol mlajšim bratom Lu-dovikom. A ta je bil lahkoživec. Privadil se je razkošnega mestnega življenja že kot dijak in ni mu bilo obstanka na deželi. Čez leto in pol je prodal vsa svoja posestva in odšel v širni svet. Pet let ni bilo ničesar čuti o njem. V tretjem letu svojega potovanja se je oženil z lepo igralko Elzo Nigrinovo in z njo sta po veselicah, zabavah in v igrah potrošila vse, kar sta imela. Brez vsakega imetja se je vrnil zopet po petih letih s svojo ženo Elzo k bratu Rajmundu, kateri mu je iz dobrodušnosti podaril graščino in nekaj posestev na Dolenjskem. Tu je živel od tedaj Ludovik mirno in zadovoljno s svojo soprogo, katera mu je čez leto njenega povratka rodila prvo dete, deklico, katero sta krstila za Elzo. Več otrok nista imela, zato jima je bila glavna skrb za dobro odgojitev edine hčerke.
Tudi Rajmund, ki se je oženil tretje leto po bratovi vrnitvi s hčerko nekega bogatega stotnika, je bil vesel bratove sreče, katere pa sam ni
letih iz te najemnine lahko zgradil še lepšo palačo za pošto.
Delavski punti v Kapstadtu.
London, 8. avgusta. Puut črnih in evropejskih brezposelnih delavcev v Kapstadtu še vedno narašča. Včeraj so bili zopet krvavi spopadi. Več tisoč delavcev je naskočilo trgovine ter jih ropalo. Trgovci so se s pomočjo policije postavili v bran in celo noč so pokali revoiverji. Mnogo oseb je bilo ustreljenih in ranjenih. Trgovine so zaprte. Cela Južna Afrika je vznemirjena, ker nastopajo beli delavci složno s črnimi. Orožnikom se je posrečilo, prijeti kolovodje pun-tarjev.
Dopisi.
Iz Šmarske doline. — (O d m e vi
Dolžnost časopisja je, da se briga ne le za javno in višjo politiko, ampak da zasleduje tudi skrito gibanje pokrajin, kjer kimajo kimavci. Kajti tudi v deželi teme se zgodi lahko marsikaj, kar sicer ne pride pod solnce. Pa poglejmo nekoliko! Ne bomo se dotikali nobenih oseb, gre se samo za dejanja, za resnico. Vemo sicer, da bo zopet hruru, toda prosim vas, ponoči vsak šum prebudi pse, da lajajo. Ne bom govoril o delovanju šmarskega občinskega odbora, ker delovanja ni. Boljše je, da spregovorimo, kaj bi moral delati. Ne-bomo mi morda očitali tega, da še ne kolekuje svojih dopisov z narodnim kolkom — ^to bo morda čez sto let) —- tudi ne to, da bi kot prva občina na Dolenjskem napravil samo slovenske napise po vaseh — saj to ni niti v sosednjem Grosupljem v _Streindorf" po domače v Stranski vasi, kjer županuje poslanec slovenske ljudske stranke —) in tudi drugih rečij se ne bomo dotikali n. pr. vprašanja glede občinske hiše, občinske  knjižnice, pisarne in drugo
— to vse je že tako po starem. Ako človek čisto nič ne dela, nakupiči se mu dosti opravila in tako je tudi s tem odborom, kateremu po zaspanosti ni morda para na Kranjskem. Omenimo pa naj par drugih stvari. — Sol a v Smarji ima svoj šolski vrt. Darovala ga je bila pred par desetletji neka dobra gospa. Šolski vrt je imel namen gojiti med učenci šmar-ske šole sadjerejo. kar se je v prejšnjih letih tudi vršilo. A pričela so drevesca izginjati iz Šolskega vrta, ograja je jela razpadati in kmalu je bil šolski vrt — njiva nadučitelja. Krajni šolski svet, ki je gotovo imel svojo besedo, je molčal. In sešli so se nekoč rmodri in razurnni" možje, da bi se šolski vrt na dražbi prodal. To so storili ljudje, katerih dolžnost je skrbeti za vzgojo mladine in za ljudski blagor. Našel se je en edini mož, ki je to zabranil in rešil šoli njen vrt. Šolski nekdanji; vrt leži seveda zdaj že cel čas kot njiva, niti krajni šolski svet niti občina noče govoriti o tem. Lenuhe te vrste
— enake je težko dobiti. Ko bi dali vsaj v najem in bi se denar porabil za šolo. Pa saj imajo menda denarja odveč, kar kaže občinska hiša. Kdor pozna gospodarsko stanje doline, ve. kakega pomena je v njej sadje-reja, ta ve tudi ceniti dobroto one gospe, ki je bila podarila šolski vrt, današnji ljudje pa ne vedo, kaj bi ž njim počeli. Iznebiti se ga, potem bi bili še najbolj brez skrbi. Drugo je
vprašanje potov: da se zveza Šent Jurje-Smarje in Šmarje-Polje, kar je bilo že zdavnaj nameravano, še zdaj ni izpeljala, to je krivda lenega občinskega odbora. Kaj morda mislite, da vam bo izpeljal te ceste vaš cestni odbornik g. Košak, ki je cel čas svojega delovanja izpeljav al prav pridno ceste pred svojo vežo, za šmarske ceste in okolico se pa ni pobrigal. Le še, kimavci, le kimajte še naprej, pa ne dajte se motiti v mirnem spanju, saj imate dobrega soseda, ki skrbi za vas. Tretje vprašanje je šola na Škofljici. Šmarski obč. odbor menda niti ne ve, da mu je tu treba delati na to, da se raj še poveča šinarska šola nego da se zida enorazrednica na Grmiču ali v kaki zakotni vasi. In če se zida tam, naj se zida vsaj pri cesti. Pa kaj se hoče, ko so med obč. možmi tako „kunŠtni" ljudje, ki hočejo v Šmarji nemško šolo, češ da je ta edino potrebna, da bodo otroci lažje pri vojakih izhajali. Tri ure pod Ljubljano, prosim, se gode take reči. In res je imela tam učiteljica nič manj kot 30 učencev pri posebni uri za nemščino celo iz najbolj zakotnih gorskih krajev, kar ji je neslo 30 rl. na mesec. Obe učiteljici sta namreč navdušeni za blaženo nemščino, med seboj govorita vedno v njej — najbrž bosta tudi odlikovani, posebno ker sta tudi v Marijini družbi. Tako daleč smo padli, i Opozorimo slovensko javnost na ta slučaj, ker je menda nekaj posebnega. Naše mnenje je, da bodo znali šmarski kmetje ravno tako orati, ako znajo nemško ali pa ne, oziroma, da bodo ravno tako zabiti če znajo par črk nemških ali pa ne, posledica bo samo, da se bodo videle po vseh oglih nemške črke in da bodo ljudje nem-čurili. Ali zato mi plačujemo učiteljice? Mislimo, da slovensko ljudstvo lahko zahteva slovenskega učiteljstva za svoje otroke in to mora vedeti, kaj je treba m adini, izobrazbe, ne pa tercijalstva m nemščine. Da šmarski možje ne vedo, zakaj je šola na svetu, jim nič ne zamerimo, so namreč za približno 150 let prepozno zagledali luč sveta. Zato se ne spoznajo v šolskem vprašanju, niti v kakem drugem, opozorimo pa jih na to, da so prisegli, delati v korist občine. Pa pri nas je že iz davnih časov tako. Kako bi namreč žarek pameti posvetil v temo, ki je tako gosta. Saj je po celem Dolenjskem znano, kaj so današnji Šmarci. to pa zato, ker so bili, so in bodo verni hlapci svojega farovža. Včasih n. pr. je pripadala kaplanija s Tnrnčkom še občini, tam je bila prva šola, — v Turnčku je bila šola še pred desetimi leti — tam so bile občinske in druge seje, danes je kaplan vrgel občino iz ka-planije, ter je kar čez noč postala farovška in občina se ne požene, da bi bilo njeno, kar ji gre. Ali potrebuje en kaplan — 6 sob? In tako gre naprej. Zveza pod naslovom : Košak in šmarski farovž leži sedaj nad celo' dolino. Delajo pa tudi, kar hočejo. Kadar farovški kuharici zmanjka za hlapce primernega kosila, pobija ljudem golobe. Vsak človek ve, da se golobu ne more ubraniti, da bi ne priletel na tuje dvorišče, črna duša mora biti. ki ubije sosedu zaradi tega žival. No, pa farovška kuharica sme vse, kar se ji hoče, saj ji dajo gospod odvezo. In tako je ubila goloba češ: kdo pa mi kaj more. Le naprej vi krščansko katoliški kristjani! In tako gre nad celo dolino črna megla. V Šent Jurju so hoteli dijaki igrati v prospeh nove požarne brambe igro „V Ljub-
užival. Ljubil je sicer dobro soprogo, a to le kratko Časa. Ob letu mu je rodila hčerko zdravo in krepko, a sama je ob porodu umrla. Tiho in ne brigajoč se svet, je živel od tedaj samotno v sivem, starem gradu svojih roditeljev. Pijo, kakor je bilo ime hčerki, je v detinskih letih odga-jal v rodnem gradu, a pozneje jo poslal v mestne šole, jo preskrbel pri neki stari znanki z vsem potrebnim, a sam jo je obiskal le redko. Začel je bolehati in malokdaj je prestopil prag svojega gradu.   Tako mu
je minevalo leto za letom počasno, tožno. mučno . . . Pija pa se je razvijala kot zdrava cvetka pod skrbno vzgojo dobre gospodinje. Vsako leto ob velikih počitnicah se je vračala k svojemu bolehavemu očetu, mu stregla in ga razveseljevala kolikor je mogla, a on je ostal vedno isti — zamišljen, otožen. Preživela je ob njegovi strani nekaj tednov, a prišla potem k stricu in veseli, tri leta starejši Elzi. Pri njih je zopet ostala do začetka šole. A prave zadovolj-nosti, katero uživajo otroci ob strani veselih roditeljev, Pija ni imela, zato je odsevala iz njenih oči vedno neka tiha melanholija . . . (Dalje prih.)
Osuetnik.
Zgodovinska povest. (Dalje.)
X.
V Mengšu je vladalo živahno življenje. Velik del svojih čet je bil Nikolaj Kolovški poslal naravnost tja in le nekaj mož vzel seboj na Kolovec, da bi bil grad zavarovan proti vsakemu presenečenju. V Mengeš došlo vojaštvo se je deloma nastanilo v gradu, večinoma po kmetskih hišah in ker ni imelo opravkov, je ves dan popivalo in razgrajalo, zalazevalo žene in dekleta in pretepalo kmete, v veliko veselje v gradu nastanjene gospode. Adam Kolovški je tem povodom dokazoval zbrani gospodi na vse načine, da je pravičen in pošten pregovor, ki pravi: „Meso vitezu, kosti psu, kmetu pa palico," in da se zaradi tega ne sme braniti vojaštvu, da se zabava kakor ve in zna.
Proti večeru je bila vsa grajska družba zbrana v prostorni sobani, iz katere je bil razgled čez celo vas in daleč okoli po poljih in travnikih.
„Od tod se bo najbolje videlo, kaj počenja naše vojaštvo," je menila Marija Šaloma, ko je določila to so-
Ijano jo dajmo". Vsakdo pozna nedolžno narodno igro, ki tudi povsod, kjer se [igra, napravi obilo smeha. In glejte, tamošnji župnik jo je prepovedal. O cenzura! Tako živimo v deželi teme! Taki so odmevi šmarske doline. Priznati moramo, da so v vsakem oziru zelo žalostne razmere. Zaslugo imajo naši izvrstni občinski klerikalni odbori in pa dobra duhovščina. Zato smo prišli že tako daleč, pa bomo Še dalj', ker ljudje tako pridno „ delaj o" in že celo z nemščino razsvetljujejo ljudstvo. Brez dvoma pridejo tudi k nam zlati Časi pa za druge, ne za nas. Opombe vredno je tudi, da imamo na kolodvoru določila za občinstvo v nemškem in laškem jeziku v slovenskem seveda ne. Na prste ene roke bi lahko naštel vse Nemce in Lahe, kar jih potuje skozi Šmarje in njim na čast je menda to potrebno. Domači ljudje torej določil ne potrebujejo! Menda je po vseh dolenjskih kolodvorih tako. Ali res ni nikogar, ki bi nekoliko prijel slavno beljaško direkcijo! Poštno uradništvo v Ljubljani pa naj se nauči vsaj toliko zemlje-pisja, da bo vedelo, kje je „Šmarje na Dolenjskem", da ne bodo hodila pisma po Sežani in po Štajerskem, predno pri dej • na svoje mesto. Take in podrobne reči se gode pri nas.
Poziv gasilcem notranjskim!
Ne zjrrjudimo tudi mi, udele ž t' se kolikor možni števdno, ve Lkega praznika za Vvso N »tranjs^o, velev/ažnega za vse Slovenstvo. Dne 12 t. m bomo slavili prvega sina kremenite Kratke, slavili odsrit'e spomenika našega
Miroslava Vilharja.
N sil bi vodo v Savo, ako bi Vam dr gi tovariš1 razlagal, kdo je bil M«roslav Vilhar Srečna raajka, ki ga je porodila! Naš je bil \u mi njegovi — naš bo na veke, ki je ustvaril to liko lep ga za svoj preljubljeni narod Di imamo i mi srce, ki vzkipeva, kjer se n»rod budi, do kažemo na dan slavja
Pridite v našo, sloven sko Postojno, pridite, kakor se spodobi napram vel možu, v paradni opravi — s čelado na glavi, opasani z orod jem bratom v pormč
Že prej bi Vas vabil, a prejel nisem običajnega vabila; kar mi je znano, izvedel sem iz časni-
KOV
Zb rališče pred shrambo v Po st j ni, dne 12  t m. točno ob 10 uri dopoldne
Na pomoč!
Postojna, 8. avgusta 1906.
M. Petrić,
načelnik.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 9. avgusta. —   Primorska  v delegaciji.
Doslej so Trst, Istro in G-oriško v delegaciji zastopali trije Italijani. Po vladnem načrtu volilne reforme naj bi bila imela Primorska v delegaciji
bano za shajališče gostov in domačih ljudi in tudi prelat Orsano je bil s tem jako zadovoljen, ker je nad vse rad gledal „živahne prizore".
Med najživahnejšo zabavo je prihitel v sobo mladi vitez Bertonja in naznanil, da je videl z grajskega stolpa v daljavi četo, ki se bliža Mengšu.
„četa sicer ni številna, ali močna je, ker šteje same jezdece in ker nima nič voz," je pravil Bertonja in obr-nivši se h gospe Kolovški je tiho pripomnil: „Morda že prihaja vaš soprog."
Grospo Kolovško je ta pripomnja
močno zbegala. Nekam razburjena je vstala in stopila k oknu, odkoder je dolgo časa pazljivo motrila četo, ki se je bila Mengšu že nekoliko približala. Končno je rekla tako tiho, da jo je umel samo Bertonja:
„Ne, moj mož to ni. Sporočil mi je, da naj ga tukaj čakam, a sporočil mi je tudi, da ga še ne bo tako kmalu semkaj. Njegov odposlanec mi je povedal, da se zbero vsi zemlje in plena željni plemenitaši, ki jih pridobi moj mož za vojno proti Kamniku. To bo trajalo še nekaj Časa, zlasti ker mora moj mož prepotovati velik del dežele, da pregovori in pridobi  zadosti vojnih sil. Prestrašila
enega italijanskega in dva slovenska zastopnika. Šusteršič je s pomočjo istrskega Sokola Spinčiča in Pajerjevega zaveznika Gregorčiča za-mešetaril G-oriško in Istro. V teh dveh deželah bodo imeli Italijani odslej ravno toliko poslancev, kakor Slovenci in Hrvatje in če se ne doseže med njimi kompromis, bo odločal žreb in se zna zgoditi, da bodo sami Italijani sedeli kot zastopniki Primorske v delegaciji. Šusteršič upa na kompromis, tako da bodeta vedno en Italijan in en Slovenec zastopala Goriško in Istro v delegaciji. Toda k tema zastopnikoma Primorske pride še tretji, zastopnik Trsta, ki bo seveda vedno Italijan. V najboljšem slučaju, v slučaju kompromisa, bodo imeli Italijani iz Primorske vedno dva zastopnika v delegaciji, Slovenci in Hrvatje pa le enega. To pomeni mnogo več, nego nam skuša natve-ziti dr. Šusteršič. Na delegacijo gleda, z delegacijo računa V8« Evropa. Če bo Evropa videla, da zastopata Primorsko dva Italijana in le en Slovenec, bo po vsi pravici sklepala, da ima Primorska pretežno italijanski značaj, da so Slovenci in Hrvatje v teh deželah v silni manjšini in da so torej italijanske pretenzije iz narodnostnega stališča upravičene. To sklepanje bo toliko bolj naravno, ker bo Evropa vendar vedela, da je to efekt splošne in enake volilne pravice in ne bo hotel noben pameten Človek verjeti, da zamore splošna in enaka volilna pravica eni tretjini prebivalstva dati dva zastopnika v delegaciji, dvema tretjinama pa enega samega. Sklenjeni kompromis z Italijani pomeni pripoznanje absolutne supe-rijornosti Italijanov na Primorskem in če bodo primorski Slovani odobrili ta kompromis, s e pač ne bodo več smeli pritoževati proti Italijanom. Kajti le-ti bodo lahko vedno rekli, da so Slovenci in Hrva tj e jim sami pripoznali in koncedirali prvenstvo na Primorskem.
— Tudi Goriška spregovori! Znano je, da so goriški Slovenci vsled kompromisa, ki ga je sklenila „Slovanska zveza" po svojih me-šetarjih drju. Šusteršiču in drju. Gregorčiču z italijanskimi mi poslanci v zadevi razdelitve volilnih okrajev in števila mandatov, grdo oškodovani. Po tem famoznem kompromisu dobi ena tretjina Lahov na Goriškem prav toliko mandatov kakor dve tretjini Slovencev! Dasi je ta kompromis skrajno žaljiv za vse Slovence, saj so s tem „slovenski" poslanci sami molče priznali, da jim je naše ljudstvo inferioren narod, vendar se je zdelo, kakor da bi Goričani grenko pilulo Šusteršič-GregorČičevega kompromisa z Italijani molče in brez protesta požrli. Toda tudi Ooričani se gibljejo in prirede v kratkem shod, na  katerem   bodo   odkrito povedali
sem se, ko ste rekli, da je morda moj mož že tu, zakaj če bi prišel, bi mogla to povzročiti samo kaka nesreča."
Stisnila je ustne in z dolgim žalostnim pogledom dostavila:
„Samo kaka nesreča ali pa kak sum."
„Kak sum? Zdi se mi, da ima Nikolaj Kolovški sedaj mnogo preveč skrbi in dela, da bi se mogel zanimati za sumničenja. Sicer pa ne vem, kdo naj vas sumniči."
„Vsak Človek ima sovražnike in največkrat jih niti ne pozna. Kes je sicer, da ima moj mož sedaj mnogo skrbi in dela, in znano vam je tiuli, da se le bore malo zanima za svojo ženo. Ali to zahteva, da moramo ohraniti njegovo ime neomadeževano. Ko bi kaj slišal o najinem razmerju, bi njegov ponos razvnel v njem tako ljubosumnost, da bi žrtvoval vse , da bi vse popustil in prihitel semkaj in potem — gorje meni in £,orje vam,"
„Motite se gospa. Naj je Nikolaj Kolovški tudi močan in mogočen mož, jaz se ga ne bojim, ker nima čezme nobene oblasti."
„Vem, da te ne more tožiti ne soditi, toda bodi prepričan, pozval bi
svoje mnenje sleparskima mešetarjerna Šusteršiču in Gregorčiču, ki sta iz, vedla kravjo kupčijo glede volilne reforme z vlado in Italijani! V tej zadevi čitamo v zadnji „Sociu to-le: „N a vprašanja, Če se oglasijo goriški Slovenci s sklepiglede volilne reforme, naznanjamo, da se to zgodi. Goriški Slo. venci spregovorijo jasno be. sedo o volilni reformi ter Be pridružijo ogorčenju, ki preveva vso pošteno Slovenijo!-
— iiSlOVenec" nas opozarja na tisti odstavek papeževe enciklike, v kateri je rečeno, da smejo duhovniki delovati le v onil/1 društvih in pisati le v one časopise, ki so od škofa odobreni. Mi smo se v svojem članku . tej encikliki ozirali le na to, kar je splošne važnosti, kar ima interes tudi za lajike in za politične stranke; pu. stili pa smo na strani vse to, kar la-jikov in političnih strank nič ne briga in sem spada tudi določba o društveni in častnikarski delavnosti duhovščine. Lepo pa je od „Slovenca", da nas je opozoril na ta odstavek pape-zeve enciklike. Torej : duhovniki smejo pisati le v one časopise, ki so od Škofa odobreni. Pri nas piš<-j „Slovenca" in v „Domoljuba" in zdaj vprašamo: kako je mogel škof odobriti ta dva lista, ko je vender no-torično in sodno dognano, da na 78enn svetu ni tako infamnih, tako lopovskih listov, kakor sta „Slovenec" in „Domoljub". Ko bi papež ta dva duhovska lista poznal, bi škofa Jegliča čez noč odstavil in ga dal zapreti v kak samostan.
— Vrhovni general kapucinov v Rimu proti ^Slovenskemu Narodu11. Tožbi patrov in fra tro v kapucinov na Reki proti našemu odgovornemu uredniku radi neke baje žaljive notice o kapucinu se je pridružil tudi vrhovni general kapucinskega reda v Rimu. Tudi tega seveda zastopa dr. Schvveitzer, da se torej prav lahko sklepa, iz katere kuhinje je izšla ta krasna ideja. Nam je to prav, bo pač blamaža očetov kapucinov potem še toliko večja! Sicer je pa stvar sama naravnost smešna! Docela evidento je namreč, daje bila pravda za tožitelje a priori izgubljena, zato je naravnost nepojmljivo, da kapucinski pravni zastopnik tega ne le ne uvidi, marveč je mnenja, da je treba v kolo tožitelje v pritegniti še kapucinskega generala v Rimu! Ali morda misli, da mu bo „posvečen.r oseba generalova pomagala, da se ne bo blainiral pri pravdi?! A blamaža mu ne odleti, na to bi skoraj vzeli strup. Denimo, da bi naš list osebna razžalil državnega uradnika X. Y Dasi bi bil razžaljen samo X. Y., vendar bi ta nas ne tožil, pač pa bi nas tožili vsi državni uradniki v Ljubljani, češ, da je žaljen ves njihov stan za: . ker smo povedali, da je X Y. državni uradnik. Končno bi se moral zaradi tega Čutiti razžaljenega tudi mini>
Dalje v prilogi. ~W
te na dvoboj in Nikolaj je kot bojevnik strašen."
„In jaz pravim še enkrat, da se ga ne bojim in če me pozove na dvoboj, bo to njegova lastna nesreča."
„In kaj bo potem z menoj ?" je očitajoče vprašala Katarina Kolovška in se naslonila ob zid, kakor bi jo ta misel popolnoma prevzela.
„Katarina, zanesi se name," je šepetal Bertonja. „Iz ljubezni do tebe bom molčal, iz ljubezni do tebe bom previden, iz ljubezni do tebe bom ponižen in bom prenašal izzivanja tvojega sina in pikrosti tvoje hčere in bom celo sodeloval pri grozodejstvih tvojega soproga, a kdo naj me spričo temu sumniči, da imam s teboj ljubezensko razmerje ?"
„Vem, da boš zame storil kar bo mogoče, da me obvaruješ nesreče," je s hvaležnim, ljubezni polnim pogledom odgovorila gospa Katarina in stisnila Bertonju skrivaj roko. Potem pa je dostavila glasno: „Zapustiti vas moram, moj vitez. Tuja četa je dospela že do vasi in jaz kot gospodinja moram sprejeti njenega voditelja in mu odkazati stanovanje."
ter nas tožiti. Ako bi se to res zgodilo, bi se tožbenemu zahtevku ne smejalo samo sodišče, nego vsa razsodna javnost! Stvar s kapucini je seveda drugačna, kajpak ! Zato vzbuja v nas samo hrupno veselost, ako se kliče na pozornico kot deus ex ma-china črni general iz Rima, da bi na nas in na sodišče vplival kot nekak bavbav. Ali so še naivni gotovi ljudje !
— Migljaj naši šolski družbi sv. Cirila in Metoda! Od Drave,
se nam piše: Naši „Nemci" na slovenskem delu Štajerske imajo doslej nastopne svoje osnovne ali ljudske šole: Vojnik (3-raz.), Store (3-raz.), Ormož (4-r.), Konjice "(4-r.), Vitanje i2-r.), Sevnica (2-r.), Ljutomer (3-r.), Studenice (5-r.), Št. Dj (3-r.), Pekerje (2-r.), Brežice (3-r.), Slatina (1-r.), Šoštanj (1-r.), Laško (3-r.), Pragersko (1-r.), Slov. Gradec (3-r.); v Slov. Bistrici pa ravnokar nemško lj. šolo snujejo. Vse te šole niso vzrasle iz nobene potrebe, marveč so, kakor bi rekel Nemec, prave pravcate „Hetz-schulen". Dokaz temu, da jih ne obiskujejo samo otroci nemških odnosno nemčurskih staršev, ampak večji del v pretežni veČini naši slovenski otroci! Zato pa se te „nemške" šole pri nas na Sp. Štajerskem za slovenski živelj vprav pogubne; one so vzgajališča slovenskih janičarjev, ki pomoreju takozvanemu pseudonem-štvu na Štajerskem do čimvečje sile! Vse te šole so se izcimile — a izci-mile se bodo še druge! — po inicijativi in podkrepljenju „nemškega šnlverereina". Pozneje pa prevzame takovo šolo dežela v svojo skrb in mi Slovenci moramo — hočeš — nočeš! —
sami pr spevati v našo narodno smrti Da bi se tak, demoralizujoč in skrajno kvaren vpliv teh prononsiranih ponemcevalnic kolikor toliko paralizoval, v to deluj po vseh svojih močeh družba sv. Cirila in Metoda! V vseh krajih, kjer so med Slovenci nemške lj. šole, podpiraj družba
denarno tamošnje slovenske OZ. lltra-kvistične zavode! To dela vsepovsod „nemški šulverein" pri nas, on prispeva za učila, šolarske kuhinje, prireja božićnice, oskrbi sredstva za po-goščenje otrok ob raznih prilikah i.
dr. To pa dopade n a s i m ljudem, to vleče ... In torej ne gre drugače, nego — klin s klinom! — Pa Še nekaj nam je na srcu, kar izročimo naši šolski družbi v prav resno uvaže vanje. — Na srednjem in gorenjem Štajerskem živi nekaj tisuc Slovencev, ki delajo v premogokopih in pri raznoterih industrijainih podjetjih ; tako n. pr. v Ivnici, Voitsbergu, v Brucku, Ljubnu, Fohnsdorfu, Judenburgu, Zeltwegu. Donawitzu i. dr. Vseh teh naših bratov deca pohaja zgolj nemške šole. Ta zarod je za nas izgubljen . . . Najdražji kapital pa je Človek! Slehrni posameznik našega pokoljenja, ki se nam pozgubi, tvori veliko zgubo narodu našemu! Dajmo rešiti, kar se Še da. Družba sv. Cirila in Metoda nastavi tu vod ter začni ustanovljavati šole liki to dela med dami   „šulverein !"    Čim   prej, tnm
Katarina Kolovška je zapustila sobano, drugi gostje pa so ostali pri oknih in pazljivo zrli na četo, ki se je bližala gradu. Vsi so občudovali lepo orožje in krasne konje te čete, zlasti pa so posvečali največjo pozornost voditelju, ki je jezdil tej četi na čelu.
„Ta vitez . . . Kako je bilo že ime tistemu krivoverskemu vitezu, ki smo ga zalotili pred nekaj tedni na izprehodu ? Vi, BosiO, se bodete spominjali imena, saj ste njegovo sestro menda dobro poznali?"
Marija Šaloma je svoje velike žareče oči obrnila na plemiča Bosia poredno in izzivajoče, kakor je bila že njena navada.
nNe vem, koga imate v mislih." Bosio ni bil nič vesel stavljenega vprašanja in se je hotel umakniti vsakemu razgovoru o tej stvari, ali stopil je zaman k drugemu oknu, kajti Marija Šaloma mu je sledila tudi tja.
„Kaj se več ne spominjate tistega viteza, ki se ga niste upali razorožiti ? Adam, pomagaj mi, saj ti se gotovo spominjaš tistega moža."
bolje! Tako snovanje bede zdramilo marsikaterega mlačneža, da bode segel v žep ter položil svoj oboi domovini na altar ... Šolo enkrat osnovano pa mora dežela vzeti v svojo oskrb, kakor to stori z onimi, ki se ustanovljajo med namiza — Nemce!! Seveda bodo morali zastaviti v to naši me-rodajni krogi ves svoj vpliv. Pri-Četek bo težak, a to nas ne sme splasiti. Ne bojmo se znoja, ne bojmo se boja! Na delo, Čvrsto delo za naš ubogi rod!
— »Šolski Dom11 in „Družba
sv.   Cirila   in  Metoda11. Zadnja
„Soča" piše: „Kakor smo poročali zadnjič, je stavil na skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v Logatcu župnik Grča iz Šempasa predlog, naj goriške podružnice družbene dajejo odslej vse svoje nabirke le „Šolskemu Domu" v Gorici. Morda bi se mi ne protivili takemu predlogu, ako bi bil „bolski Dom" to, kar bi moral biti in kar bi bil lahko, namreč skupna last slovenskega naroda na Goriškem in ne — klerikalna politična postojanka. Naše stališče glede „šol. Doma" je znano, zahtevamo, da se dvigne nad stranke, da pride v odbor enako število mož obeh strank, na kar bodo tekli tudi prispevki z obeh strani v obilnejši meri v društveno blagajno, da bo mogel „Šol. Dom" brez težave izhajati. Naprednjaki so potrpežljivi. Dasi se strinjajo z našim predlogom, vendar ker imajo šolo pred očmi, podpirajo „Šolski Dom" mnogo več nego to zasluži klerikalna politična postojanka. Ce bi se pa sedaj upreglo se vse podružnice v klerikalni jarem, bi to vzbudilo le odpor in protest proti temu, da bi se še širila klerikalna postojanka. In družba sama bi se z ugoditvijo GrČini zahtevi postavila na strankarsko stališče, česar pa ne sme storiti na noben način. Kadar bo odbor sklepal o Grčinem predlogu, naj zavzame naše edino pravilno stališče, da bodi „Šolski Domu last nas vseh, društvu „Sol.
Dom^ naj se ukaže stopiti s strankarskega   stališča,   pa   bo   vse   prav;
— „Solski Dom" bi s pomočjo denarnih zavodov in prispevkov rodoljubov prav lepo izhajal! To je naše rodoljubno   stališče.   Svarimo pa
naravnost družbo sv. Cirila in Metoda, da bi se postavljala V takem vprašanju na stran goriških klerikalcev, ki nesramno izrabljajo „Šolski  Dom"  v politične svrhe.
— Za posledice bi bila odgovorna le družba!u
— Pravilna sodba o konsumnita društvih na Slovenskem. Naše stališče napram konsumnim društvom je znano. Pobijali smo jih sprvega početka, ker smo takoj spoznali, da so največji škodljivci na našem narodnogospodarskem polju, ki morajo privesti zlasti našega kmeta v dogled-nem času na rob gmotnega propada.
V tem svojem prepričanju smo vojevali najljutejši boj proti klerikalni stranki, ki je pod krinko, da hoče kmeta obvarovati gmotnega propada, snovala povsodi konsumna društva naglašajoč,  da so  to edina sredstva,
s katerimi se lahko kmet gospodarsko osamosvoji. Ta naš boj je sicer zahteval silno mnogo žrtev, vendar se je pa končal z našo zmago na vsi črti. Klerikalci sami že sedaj uvidevajo, da so jo s konsumnimi društvi temeljito zavozili in da je treba nemudoma kreniti na drugo, pravo pot, ako se hoče gospodarska organizacija, ki jo je poklicala V Življenje njihova stranka, rešiti poloma.
V tej zadevi piše glasilo klerikalne
stranke na Goriškem „Gorica"
doslovno takole:
„Ne moremo se ogrevati za zadruge, ki nimajo v sebi etičnega momenta,  ki   dajejo   kmetu  blago „na
kredo" in ga s tem zavajajo v večje ali manjše lahkoživlje in potratnost, ki ne morejo uspešno konkurirati s trgovcem. Trgovec skrbi sam za razvoj svoje trgovine. Ako gre trgovina rakovo pot, mu gre za lastno kožo. Zato pazi, gleda in upotreblja najmanjšo stvar, ki gre v korist in ohranitev njegovega podjetja. Kaj drugega je pri konsumnih zadrugah. Kako se tam godi, je drastično naslikal Rozman sam, ki je hotel braniti na zadružnem   shodu   staliSče „Zadružne
zveze" v Ljubljani v vprašanju tovrstnih zadrug. Le poslušajmo ga, ko pravi v svojem referatu o „ do sedanjih izkušnjah s konsumnimi društvi, njih nadaljni razvoj in njih razmerje h kmetijskim zadrugam" med drugim tudi tole:
„Predvsem je manjkala vodjem konsumnih društev potrebna in zadostna trgovska izobrazba, zato so se pri naroČbi blaga, pri spravljanju, pri računstvu itd. vrinili marsikateri pogreški. Bilo tudi ni nobene zveze, katera bi konsumnim društvom preskrbela blago, bila so pri nakupu docela sebi in trgovčevi milosti prepuščena.
Trgovec je s konsumnimi društvi kaj rad kupčeval — ker je imel računati na gotovo plačilo.
Ker je trgovec kmalu spoznal, da vodje konsumnih društev o trgovini malo razumejo — in je povrhu v konsumnih društvih še videl neljubega konkurenta, jim je z najmirnejšo vestjo natvezil najslabše blago. Pri naroČilih blaga godilo se je najčešče takole:
Fino, elegantno oblečeni potnik se je pripeljal z nebroj kovČegi in često s krivim nosom — pred kon-sumno društvo.
Vodjo prodajalne se pozdravi lojalno z „gospod kolega", ponudi se mu par smodk, obenem se mu pa za Božič obljubi lepa obleka, saj se je nadejati dobre kupčije.
Sedaj pokličejo načelnika; ta je najčešče popolnoma priprost kmet, ki pride naravnost iz hleva ali pa od polja. In na tega se sedaj vsuje cela vrsta Častnih priimkov — gospod načelnik tu, gospod ravnatelj tam — tako dolgo, dokler ni mastno naročilo pisano in tudi podpisano. Pri blagovnem društvu je bil glavni činitelj kredit. Ljudje so se navadili vzeti blago na upanje — in tako so storili tudi pri konsumnih društvih.
Ce bi imela konsumna društva zadostna lastna denarna sredstva, bi že še lahko nekaj časa dajala na upanje.
Ker konsumno društvo ni imelo V deležih lastnih sredstev, je moralo iskati kredit, se zadolžiti — ogromne obresti plačati — dokler končno ni bilo prezadolženo ..."
„In ni šlo na boben," tako naj bi bil dodal še Rozman, resnici na ljubo."
Pripomnimo, da je članek, iz ka-tega je vzet ta pasus, napisal g. S. Premru, ki stoji na čelu klerikalne gospodarske organizacije na Goriškem. Torej Rozman in Premru, ki sta na čelu klerikalnim gospodarskim organizacijam na Kranjskem in Goriškem, zastopata sedaj napram konsumnim društvom isto stališče,  ki  smo  ga  mi dosledno
zastopali takoj spočetka! Ali ni to za nas najlepše zadoščenje, ali ni to dokaz, kako pravilen, umesten in upravičen je bil naš nastop proti konsum-
nim društvom V! Kaj poreče k temu, da sta ga desavoirala in blamirala Rozman in Premru, dr. Janez Evangelist Krek, kapaciteta v „zadružnih in gospodarskih Stvareh", ki je nam svoje dni tolikokrat očital, da smo grobokopi slovenskega naroda, ker smo vojevali neizprosen boj proti konsumnim društvom ?!
— Alera Brce. Pri sodnjiski obravnavi dne 22. junija je izrekel kanonik Sušnik kot priča pod prisego, da ga ni nihče pozdravil, ko se je pripeljal v Soro, dne 30. oktobra. Kanonik Sušnik je pod prisego govoril neresnico. Da je kanonika pozdravil zelo glasno restavrater Kolenec z besedami: „Dobro jutro, gospod dekan!" a Sušnik je odgovoril „Se ne sprejme,u lahko dokažejo sledeče priče: Franc Šusteršič iz S vetja, Anton Kur alt iz Zg. Senice, Janez Kreh iz Govejeka, Anton ŠvoljŠak iz Drage, Jakob Kolenec iz Goričan in še le cela vrsta drugih prič. Pod prisego je izpovedal bivši župan Franc Svoljšak iz Svetja, da je Ivan Luštrek zgrabil za bajonet orožnika Maka? Da je ta izpovedba lažnjiva, lahko dokažejo priče: Janez Potočnik iz Govejeka, Franc Svolšak ml. iz Drage, Janez Trobec iz Govejeka, Janez Ferlič iz Gosteč in še cele vrste prič, ki so bile še zaslišane. Andrej Dolinar iz Sore je kot priča izpovedal: Da je učitelj Germek kuj skal ljudi z besedami: „Le še huje možje, le Še huje, čeprav kriva (kri) teče". Da je to izmišljena izpoved, lahko dokažejo priče: Anton Kuralt iz Zg. Senice, Josip Burger, mizarski mojster iz Šiške, Franc Šusteršič iz Svetja, Anton Svoljšak iz Drage, Jakob Jamni k iz Dola, Janez
Ferlič iz Gosteč in Še cela vrsta drugih prič. Da je kaplan Brajc v nedeljo 29. oktobra popoldne izpred oltarja ljudi obvestil, da se vrši dne 30. oktobra velika izprememba in s tem ljudi razburil, lahko dokaže cela vrsta prie. Glede prič, ki so bile zaslišane o učitelju in učiteljici iz Sore, se bode že izkazalo, kako nesramno so si nekatere priče vse izmislile. Za zdaj samo Čakamo, da pridejo potem na vrsto naše priče, potem se bode pokazalo, koliko krivega pričevanja se hoče storiti v sorski aferi. • Potem gorje klerikalnim zapeljivcem.
— Visoki c. kr. eželni šols I Svet naj nam blagohotno pojasni, zakaj se zgradba šole v Igavasi pri Starem trgu ne prične, ko je bila vendar že pred več kot mesecem dni na javni dražbi oddana, čuli smo, da so se nekateri obrtniki pritožili. Ako je pritožba opravičena, zakaj se nova dražba ne razpiše? Ako ne, zakaj se podjetnik ne drži dražbenih pogojev, po katerih bi imel že začetkom avgusta pričeti z zgradbo, tako da bi bilo poslopje do zime pod streho. Ali hočete to že tako neskončno zavleČeno zidanje iznova zopet zavleči in našo itak preveliko potrpežljivost zlorabljati Še nadalje? — Prizadeti starši.
— Vojaške vesti. Polkovnik pri 27. polku Josip Paur je imenovan za poveljnika 66. polka. Topni-čarski oficial I. razreda J o s. M a t-t u 1 i k je premeščen od praharne v Kamniku v Pulj, v Kamnik pa pride oficijal III. razreda J. Eibl iz Ino-mosta.
— Povodom odkritja Vilhar-
jevega spomenika izide te dni posebna knjiga z životopisom pesnika in z izbranimi njegovimi pesnimi. Tekstu bodo pridejanetri slike: shka Vilhar-jevega spomenika, slika pesnikove rojstne hiše in slika pesnika v zaporu na 2abjeku v Ljubljani. Te slike se bodo prodajale tudi posebe kot razglednice. Knjižica bo zelo poceni in se bo razprodajala na slavnosti v Postojni. Nadejamo se, da si bo vsakdo, ki se bo udeležil Vilharjeve slavnosti, nabavil to knjižico!
— Pevsko društvo »Slavec"
udeleži slavnosti razkritja Tilharje-vega spomenika v Postojni po veliki deputaciji z društveno zastavo.
— Skupna skušnja vseh ljubljanskih pevcev, ki se udeleže slavnostnega odkritja Vilharjevega spomenika, bo v petek, 10. t. m., ob 8,  uri   zvečer  v   pevski dvorani
Glasbene Matice".
— Odborova seja „Društva slovenskih književnikov in časnikarjev" je jutri ob šestih pepol-dne v uredništvu „Slovenskoga Naroda", na kar vnovič opozarjamo gospode odbornike.
— Izletnikom v Solijo. Vse
one, ki so se prijavili za izlet v Sofijo in ki bivajo v Ljubljani, vabimo, da pridejo danes zvečer ob polu devetih v „Narodni dom" na razgovor. Na tem sestanku se ima sestaviti program potovanja. Vse izletnike pa opozarjamo vnovič, naj ne zamude se pravočasno preskrbeti s potnimi listi, zakaj brez potnega lista se v Zemunu nihče ne pusti na Srbsko. One, ki so se prijavili za potovanje, a so sedaj morda zadržani, prosimo vljudno, da nam blago-vole to nemudoma sporočiti, ker nam sicer provzročijo mnogo sitnosti. Odbor namerava preskrbeti za slovenske izletnike posebne znake, ki se bodo nato proti mali odškodnini razdelili med udeležence potovanja. Vsak udeleženec bo dobil v roke tudi natančen program potovanja, da se bo lahko po njem ravnal in da ne bodo medpotoma morda nastale kake neprilike. V kolikor bo to mogoče, bo odbor preskrbel izletnikom tudi stanovanja v Sofiji, in sicer tako, da bo že vsakdo še pred prihodom v Solijo natančno vedel, kje bo imel stanovanje, in da mu ne bo treba v tem oziru skrbeti.
— Akad. ler. društvu „Pro-
SVOta" so darovali vrsto lepih knjig za ljudske knjižnice sledeči p. n. gospodje in društva: „Slovenska Matica"
V Ljubljani, g. dr. Ivo Šubelj, c. kr. ministerialni svetnik na Dunaju, g. Ivan KačiČ, uradnik kreditne banke, g. Josip Kostanjevec, vadnični učitelj
V Ljubijani in gg. abiturijenta Josip Tavčar in Fran Lampe, za kar se jim izreka najiskrenejša zahvala. — Vivant se<[uentes! — Odbor akadem. fer. društva „Prosvete".
— Is odbora „Društvene godbe ljubljanske" se nam poroča: Častiti podporni Člani in prijatelji godbe se vljudno naprošajo, vsa na odbor društva doposlana pisma s kakoršnokoli vsebino zmeraj s polnimi imeni podpisovati, da se odbor v primernih slučajih v svrho nadaljne informacije lahko obrne do dotičnih oseb.
r.
— „Slovenski planinsko društvo" otvori novo planinsko kočo na Kamniškem sedlu v nedeljo, dne 12. avgusta. Otvoritve se udeleži tudi osrednje društvo. Koča leži ob vrhu Kamniškega sedla v najdivnejši gorski okolici; posebno krasen je razgled na jug in pa pogled po Logarski dolini. Pristop je lahek; od Kamnika do izvira Bistrice je vozna pot, od izvira Bistrice na sedlo pa vodi zložna pešpot in celo jahalna pot. Slovenski planinci, udeležite se v velikem številu otvoritve nove koče, katera bode ena najlepših v naših planinah! Za okrepčila bo skrbljeno. Ljubljanski turisti odhajajo z vlakom v soboto zjutraj ali ob dveh popoldne. Slavnostna otvoritev se vrši v nedeljo od 10.—11. ure dopoldne. Po otvoritvi se prirede izleti na Brano, oziroma Planjavo in Ojstrico. Tudi se lahko stopi v Logarsko dolino ali pa čez češko kočo na Jezersko.
— 0 priliki ustanovitve dolenjske podružnice „Prosvete" v Krškem se vrši tudi pripravljalni shod ferijalne dijaške organizacije krškega in brežiškega okraja. Pričakujemo, da se dijaštvo, zlasti dolenjsko in štajersko, mnogoštevilno udeleži teh shodov, kakor tudi cele slavnosti, katere prebitek je namenjen ljudski knjižnici v Leskovcu in „Sokolu" v Krškem. Za prenočišča je poskrbljeno. Tozadevne in druge informacije daje abiturijent J. Tavčar, Krško.
— Iz Škocjana pri Turjaku
se nam piše: Turjaškega župnika boli srce, ker beremo „Slov. Narod", ker smo v Skocjanu večinoma možje, ki smo za narod in za pravico in tudi naš gospod župan je naroden. Čast mu! Taki bi morali biti vsi, ako nočemo, da nas bodo prodali, kakor so koroške Slovence. Turjaška Marijina družba tarna, da seje gospod župnik izgubil. Pa ni res. Gospod župnik le hodi po kmetih agitirat za občinske volitve, katere se bodo vršile v Turjaku. Mi pa nočemo takih mož, ki imajo dušo namazano s klerikalno mastjo. Župniku Horvatu se je pridružil nekak majhen šepav človek, pravijo, da je dr. Lampe in da je pisatelj umazanega „Domoljuba". V nedeljo dne 29. julija je ta dr. Lampe dobro kmete far bal z lece. Grdo smo bili v nedeljo napadeni s priž-nice. „Domoljub14 piše, da so pristaši narodne stranke v Turjaku sami pipčarji in da so neumni, da ne znajo govoriti z župnikom itd. Zato pa zna župnik bolje kmetom knofe rezati, zato imajo samo tisti dobre glave, ki „Slovenca" in ^Domoljuba" berejo, dočim nas narodnjake kaj trebuh boli. Tisti časi so že minuli, da bi nas farji, ako nečemo biti pod njih komando, bičali in natezovali. Ce se jim po tem skomina — saj imajo Marijine device, pa naj se bičaj u.
— Kamniška podružnica „Slovenskoga planinskega društva".
Spored pri otvoritvi planinske koče na Kamniškem sedlu (1S79 m) : 1. Predvečer kres in žarnice. 2. Drugo jutro prihod tujcev na Sedlo. 3. Ob 10. uri sv. masa in blagoslovi] enje koče. 4. Slavnostni pozdrav podružničnega načelnika in očrt zgodovine kamniške koče. 5. Nagovor načelnika osrednjega odbora in zastopnikov podružnic. 6. Obed. 7. Izleti na Brano, Planjavo itd. Za živež in pijaco je skrbljeno!
— Bohinjska železnica — in slovenski kapital? Piše se nam: „Slov. Narod" je o tem važnem vprašanju pisal kar največ mogoče v namen, da se ohrani krasni Bohinjski dolini slovenski značaj, in da se vsaj tu naloži plodonosno slovenski kapital. Ob otvoritvi nove železnice sem se vozil po dolini ter sem videl, da še ni bilo nikdar pri nas na Kranjskem tolikega navdušenja na naš ma-terni jezik kot ravno sedaj. To je gotovo uspeh slovenskih narodnih listov. Ali končno mine tudi največje navdušenje in ako ljudstvo ne bode imelo nikake koristi od narodnostne ideje, ako ne bodo boljše izurjeni Slovenci pomagali, da se vse vodne in druge moči v korist Slovencem uporabijo. Prišel bode tujec ter svet drago plačal, in zastonj bode vse tarnanje in žalovanje. Nas Slovencev nima pač vsak zadostnega kapitala, da bi mogel kaj ukreniti. Kdor ga pa ima, ta pa lepo mirno sedi na tisočakih. Sicer bi pa posameznik tudi težko kaj opravil. Tu je treba združenih moči. Koliko je malih obrtnikov itd., ki imajo vsak nekaj denarja in bi se lahko znaten kapital spravil skupaj po malih deležih. Treba bi bilo le malo agitacije, seveda od strani boljših ljudi, ki uživajo kaj zaupanja. Kdor bi se tega vprašanja lotil, temu bi bil gotovo hvaležen ves narod.
— V Savo je skočila v Sevnici neka 451etna žena zaradi domačih prepirov. Z veliko težavo jo je resila iz vode v bližini se kopajoča 171etna Zofka Oberster.
— Iz celjske okolice. Gospod
Mihael Levstik, učitelj v Celju, nam piše: Sklicujoč se na § 19. tisk. zak. od 17. decembra 1862, drž. zak. št. 6 ex 1863 vljudno prosim, da blagovo-
lite z ozirom na dopis, objavljen pod zaglavjem „Iz celjske okolice" v številki 167. Vašega cenjenega lista, sprejeti na istem mestu in z istimi črkami sledeči stvarni popravek: Ni res, da se zaletavam v svojega šefa; pač pa je res, da ni prejel „Slovenec" iz Celja niti besedice o kakršnikoli zadevi iz mojega peresa in da nisem s „Slovenčevimi" dopisi, v katerih se omenja g. Gradišnik, v prav nikakršni zvezi.
— Slovenski znak. Kakor se je že poročalo, dala je napraviti znana narodna tvrdka UršiČ & Lipej v Brežicah slovenski znak, kateri se prodaja v korist družbe sv. Cirila in Metoda in se je že od razprodanih zuakov družbinem vodstvu poslalo 50 K. Eden znak stane 1 K, pri večjih naročilih se dovoli znaten popust. Naročijo se lahko znaki z varnostno iglo ali z gumbom pri tvrdki Uršič & Lipej v Brežicah ob Savi. Ker se mala naročila po povzetju ne izplača razpošiljati zavoljo prevelike poštnine, se prosi, da se denar v znamkah ali po nakaznici v naprej pošlje, večja naročila se lahko po povzetju razpošiljajo. Obenem se pa narodni trgovci prosijo vseh krajev, da prevzamejo prodajo slovenskega znaka. Pokažimo se vsepovsod „Slovence sem!"
— Slav ost ognjegascev na Rečici v Savinski dolini v nedeljo dne 12. t. m. se vrši po tem-le sporedu: v sobotu zvečer bakljada; v nedeljo 12. t. m. budnica; ob desetih dopoldne sprejem društev in obhod po trgu; nato maša pod milim nebom; po maši blagoslovljenje zastave in voza za moštvo in razni govori. Popoldne ob polutreh je priČetek ljudske veselice. Pri veselici sodelujejo razna pevska društva, „Narodna godba" iz Šoštanja in „Savinski So-kol~ iz Mozirja. Po koncertu prosta zabava s plesom in umetalnim ognjem. Vstopnina na veselici je 60 v, društve-niki plačajo samo 40 vin. Odbor se nadeja, da se bodo tudi bratska društva s Kranjskega vdeležila te slavnosti.
— Na državnem kolodvoru v Gorici vladajo škandalozne razmere. Nekdo je tam oddal vrečo ledu za Kanal. Vozni list je napravil slovenski. Jezikovno nesposobni uradnik pa je napravil nemški sprejemni list in je „1 vreča ledu" preložil z „1 Sttick Leder". Take uradnike nam pošilja famozni Derschatta na Slovensko. Uradni pečat za Gorico je samo nemški in italijanski.
— Štrajk pogrebcev. V Gradiški so začeli štrajkati vsi štirje po-grebci ter zahtevajo od občine gotovo ne pretirano letno plačo SO K. Do-sedaj je dobival vsak na lete po — 4 krone.
— Odbor „Narodne čitalnice"
v Bojanu pri Trstu se najtopleje zahval uje slavnemu odboru „Siov. Matice", slav. odboru „Družbe sv. Mohorja" v Celovcu in velespoštovanemu gosp. Kadilniku za poslani velikodušni knjižni dar. Bog dal, da bi našli veliko posnemovalcev!
— Vsled gladu bi bil skoraj
umrl v Trstu riletni mizar Faust Pajatti. Ko so ga našli v njegovi samotni čumnati, bil je že taka oslabljen, da se ni mogel več gibati, kajti že več dni ni ničesar užil.
— Avstrijski časniki — vo-hudi ? Kakor poročajo italijanski časopisi v Benetkah in Milanu, prijeli so italijanski finančni stražniki blizu Aziaga dva avstro-ogrska Častnika, ker sta proučevala in fotografirala utrdbe. Oblasti o zadevi trdovratno molče.
— Zopet Ulom V Trstu. V stanovanje gospe Marije Mandelič v Trstu so ulomili neznani tatovi in pokradli denarja in zlatnine v vrednosti 1500 K.
— Slučaj Kreulič. Nadporočnik Kreulič v Zagrebu je šel lani jeseni nekega dne z nekaterimi svojimi tovariši na lov. Drugi dan so KreuliČa našli v gozdu ustreljenega. Sprva se je mislilo, da je Kreulič izvršil samomor. Po natančni preiskavi se je pa dognalo, da je bil ustreljen, ne da bi se vedelo, kdo ga je ustrelil. Ker je bila vsa zadeva zelo zagonetna, seje o tem slučaju celo sprožila razprava v parlamentu. Končno se je pa le dognalo, da je Kreuliča po neprevidnosti ustrelil njegov tovariš poročnik 13. topničarskega polka v Zagrebu Ladislav Černy. Garnizijsko sodišče v Zagrebu je te dni razpravljalo o tej zadevi ter obsedilo Černvja v tritedenski zapor. Prijateljstvo obeh častnikov in Černvjevo neizkušenost kot lovec je sodišče smatralo za olajševalno okolnost. Kreulič je bil doma v Brežicah.
— Slovensko pevsko društvo „Lipa" priredi v nedeljo 12. avgusta zabavni večer v gostilniški prostorih g. Poljšaka na Martinovi cesti št. 32.
— Tke Royal Vio pojde v Zagreb fotografirat sokolski zlet, da bo nastopil lahko v češki Pragi, češka sokolska zveza v Pragi ima sama v zalogi krasne slike za kinematograf s 4. zleta, ko je bilo v Pragi zbranih 15 000 Sokolov. Razna podjetja so priobčevala cele serije s tega zleta
po celem reškem, Moravskem in celo na Dunaju. Škoda, da se ni podjetje preskrbelo s takimi slikami, da bi imeli priliko si te slike ogledati tudi v Ljubljani.
— Tatvine. Natakarju Antonu Laporniku je bila danes ponoči v nekem hotelu iz spalne sobe ukradena listnica, v kateri je imel 70 K denarja. — Zidarju Jurju Schrevu je bila včeraj pri zgradbi „Mestne višje dekliške šole" ukradena ura z verižico, vredna 10 K. — Gostilničarju gosp. Matevžu Ravniharju je bilo ukradenih šest ptičkov-kolibrijev, vrednih 10 K. Vsi dolgoprstueži so dosedaj Še neznani.
— Izgubljene in najdene reči.
Ga. Cecilija Beerova je izgubila denarnico, v kateri je ima 19 K 70 vin. denarja, vozni list za brzovlak z Dunaja do Ljubljane in dve poštni potrdili. — Mizar Andrej RakoŠ je našel dve znanstveni knjigi in jih oddal na magistratu.
— Semenj. Dne 8. t. m. je bilo na mesečni semenj prignanih 705 konj in volov, 308 krav in telet, skupaj 1013 glav. Kupčija je bila pri goveji živini, kakor tudi pri konjih dobra, ker so prišli po govejo živino Nemci, po konje pa Lahi.
— Kvar et ljubljanskih šram-
Ijev. Z ozirom na razna vprašanja naznanjamo, da za dobo počitnic kvartet ne koncertuje. Začetek zimske sezone oktobra.
— „Ljubljanska društvena godbaf< priredi danes zvečer na vrtu meščanskega hotela „Lloyd" (Sv. Petra cesta) društveni koncert za člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
* Najnovejše vesti. Cesar Franc Jožef obišče povodom jesenskih manevrov v Dalmaciji tudi Bosno, in sicer se pelje iz Dubrovnika v Trebinje.
— Rodbinska drama. Stavbenik Firaly iz Vel. Varadina je potoval s svojo zaročenko Rozo Ozernv k njenim staršem v Te-mešvar. Tam se je zaljubil v sestro svoje neveste. To je nevesto tako užalostilo, da je izpila vitrijol. Ko je zvedela o tem sestra, se je zastrupila. Obe sta umrli v bolnici, nesrečni ženin pa je neznano kam izginil.
— Pri potopu ladje „Sirio" je reševal utopljence tudi par-niko grsko-hrvatske družbe „Buda", m sicer je rešil 100 oseb. Pogrešajo Še vedno 328 oseb, med njimi 14 mornarjev.
— Velika poplava je bila pretečene dni v državi Teksas. Utonilo je 25 oseb, več sto rodbin je brez strehe.
— Car špiritist. Car Nikolaj je odpustil spiritista Papusa ter mu dal za njegov pouk 50.000 rubljev nagrade.
— Nov italijanski konzulat se ustanovi v Beratu (vilajet Janina).
— Umrl je na Dunaju ces. svetnik prof. Fr. Poninger, sloveč kipar, ki je ustvaril mnogo spomenikov.
— Vojaški nabori na Ogrskem se začno šele 10. oktobra.
* Mučeniki časnikarstva. V
prejšnjih stoletjih ni bil časnikarski poklic v Italiji nič prijetnega. Ni bilo sicer tiskovnega zakona, ne mučnih pravd, temuČ časnikarja, ki je mogočni gospodi povedal v listu resnico, so kratkomalo obesili. L. 1565. je bil na Ponte Sant" Angelo v Rimu obešen časnikar Nicolo Franko, ker je prinesel v svojem listu preveč osoljen epigram. Kot njegov sotrudnik je bil kmalu nato obešen neki Pallantieri. Leta 1587. so obesili časnikarja, duhovnika Aniballe Cappello. Leta 1680. pa je bil obešen duhovnik - Časnikar Filippo Rivarolo. Tretji duhovnik, opat Gaetano Volpini, je izgubil glavo leta 1720., ker je pisal o ljubimskih spletkah lepe Klementine Sobieski. Zadnji Časnikarski m ičenik je bil ne-apoljski grof Enrico Trivelli, ki so ga obesili leta 1737.
* Kuščar v želodcu. K nekemu pariškemu zdravniku je prišla neka madama Lemerre, ki je trdila, da ima v žeodcu kuščarja, ker je v mladosti pila mnogo nesnažne vode. Zdravnik je takoj spoznal, da je to le domišljija. Navidezno jo je operiral ter ji potem pokazal kuščarja, ki ga je imel v ta namen pripravljenega, češ, da ga je dobil v njenem želodcu. In ženski je res takoj odleglo. Po nesreči pa je zdravnik ta slučaj obelodanil v nekem medicinskem listu, ki ga je operirana ženska dobila v roke. IU takoj so se pojavile vse stare bolečine, bolj kot poprej si je domišljala, da se ji giblje kuščar po želodcu, vrhutega pa je dobila brezmejno sovraštvo do zdravnikov.
* Zdravniški honorarji v San
Franctsk ■ V primeri s splošno draginjo v San Frančišku so tudi zdravniški honorarji zelo visoki. Prvi zdravniški obisk velja po odobrenem tarifu 50 frankov, vsak naslednji 25 frankov. Nočni zdravniški obiski veljajo redno
60 frankov. Zdravniško izpričevalo velja 100 frankov, potrdilo smrti 250 frankov. Operacije veljajo razen posebnih honorarjev po tarifa 150 do 2500 frankov. Kakor rečeno, je sploh draginja v tem mestu brezmerna. Tu-cat jajc velja 3 franke, funt masla 4 franke, striženje las 2 50 fr., raziranje 150 fr., snaženje črevljev 60 cent. Služkinje dobivajo 180 frankov mesečno. Navadne meblovane sobe ni dobiti izpod 150 frankov mesečno.
* Potjo mu Jo rešilo življenje.
„Nova Domovina" je prinesla sledečo „ ameriško": Mr. John Undervvood, ki se je preselil iz New-Yorka s svojo ženo v Black Hill v gorovje, se ima zahvaliti za svoje življenje petju svoje soproge. Ko sta bila omenjena v torek ponoči na prostem, pride iz Šume velikanski medved. Zver je skočila najprvo na ženo, jo podrla na tla in ji stopila s tacami na prsi. Mož je zbežal. Žena je zavpila na pomoč. Takoj ji je pa prišlo na um, da so bile včasih divje zveri ukročene s petjem. Začela je peti, nakar je zver kot omamljena poslušala. Takoj pa ko je prenehala peti, je medved počel tuliti in se pripravljati, da bi nesrečno ženo umoril. Tako je pela celo noč. V sredo zjutraj, ko je bila od petja že Čisto omamljena, jo je našel njen mož in jo rešil iz obupnega položaja s tem, da je medveda ustrelil.
* Strahovito ime ima neki Grk, ki živi v Milvaukeju (Amerika). Imenuje se Pappatheodorokummunduro-geotopulos. Ker je avtomobilist, ima seveda mnogo opraviti s policije in sodnijo, a policaje in sodnike je vprav strah, kadar imajo ž njim opraviti, ker nobeden ne more izgovoriti ali zapisati njegovega imena. Nedavno je moral portir v nekem restavrant'1. poklicati čudnega Grka k telefonu, a mož ni razumel dolgega imena ter je zaklical v obedovalnico: Ali je tukaj neki papa Teodor?
* Kakšen je ruski car. Bivši ruski prometni minister knez Hilkov je opisal nedavno v „Matinu** carja Nikolaja II. Knez trdi, da ima car zelo liberalne ideje ter je prepričan o potrebi parlamenta. Nadalje piše Hilkov: rO carju si navadno napravlja svet popolnoma napačno sliko. Car je povsem zmožen za samostojne, odločilne sklepe ter jih tudi izvesti. To lahko potrdim jaz, ki poznam carja 14 let, dokler sem bil minister, sem ga vsak teden dvakrat obiskal ter ž njim delal. Car ni nikoli pokazal stran-karstva. Da si razne zadtve predlagati ter jih odobri, ako jih smatra za prave, toda šele tedaj, kadar se mu na dolgo in široko razložijo. Car, ki je mlad in nekoliko eksaltiran, ljubi narod in je pripravljen vse žrtvovati za državo. Narod ve to dobro, in celo revolucijonarji niso nikoli naperili svojega maščevanja na carja, temuč le na birokracijo. Edino, kar bi mu mogel očitati, je to, da prihaja pre-poredko v Petrograd. Tega pa je kriva edinole carica-vdo va, ki se boji atentata na sina. Car sam pa je pogumen ter bi se izpostavil vsaki nevarnosti".
* Slika iz volitev na Madžarskem. Pri zadnjih volitvah je hotel v Čakovcu kandidirati grof Pavel Fe steties. K njemu sta prišla v Budimpešto dva gospoda, ki sta se predstavila kot brata Adalbert in Viktor Csclnay iz Čakovca ter se ponudila za glavna agitatorja. Grot je ponudbo sprejel ter jima izročil za stroške 8000 K. Ko pa je prišel v Čakovec protikandidat Rakovski, pričakala sta ga na kolodvoru ter se mu tudi ponudila za agitatorja, češ, da je grof Festetics umazanec, ki nič ne plača. In tudi Rakovski jima je dal 8000 K. Grof Festetics je prekanjena agitatorja prijavil sodišču, ki je enega brata že zaprlo, dočim je drugi pobegnil.
* Proti podraženju voznine na železnicah v Nemčiji, kjer so po avstrijskem zgledu 1. avgusta uvedli davek na vozne listke, se je ustanovilo posebno društvo „Zveza proti podraženju voznine na železnicah". Zveza je takoj nabrala nad 100.000 Članov, ki so se zavezali, da se bodo aH vedno vozili v nižjem razredu ali pa celo v 4. razredu, ki ga ne zadene davek, in sicer toliko časa, da se davek zopet odpravi, člani nosijo za medsebojno spoznanje posebne znake.
* Knjige in izobrazba v Ameriki« Proizvajanje knjig v Ameriki je zelo poskočilo. Dočim je leta 1880. prišla ena knjiga na 15 568 prebivalcev, proizvajalo se je leta 1900. že toliko knjig, da pride ena knjiga na 11.726 prebivalcev. Število analfabetov se je v tem času znižalo od 17 na 10'yo, dasi še vedno nimajo prave šolske obveznosti. Tako je n. pr. samo v New-Yorku 100.000 otrok, ki ne obiskujejo šole.
* Najbogatejši |okey na svetu
10 Stcrn, ki je v službi Edmunda klanca, zakupnika igralnice v Monte Carlu in lastnika velikih konj aren. Stern dobiva letne plače 60.000 frankov za to, da pri dirkah jezdi Blan-oove konje. Ako pa se Blancovi konji ne udeleže dirke, jezdi pa konje Mau-rica Ephrussia ter dobiva za to zopet
20.000 frankov na leto. Razen teh 80.000 frankov dobi vse nagrade in posebne honorarje dirke. Tako je na pr. leta 1904. zaslužil 17.000 frankov, a star je bil šele 21 let. Splošno se cenijo vsi njegovi letni dohodki na 200.000 frankov.
Telefonsko in ufcojavna poročila.
Dunaj 9. avgusta Vodstvo mladočeške stranke je izdalo komunike, v katerem poživlja vse češke narodne stranke, naj bodo v zadevi volilne reforme edine in naj skupno in z zdrožanimi močmi post: pa jo. Z rešitvijo v odseku še ni izvedena volilna reforma. V zadevi volilne reforme se da še v plenumu mnego doseči. V to je pa potreba, da najdejo češki poslanci potrebne podpore pri volil-cih. Nujno je torej potrebno, da zavzamejo volilci odločno stališče napram volilni reformi, da s tem podpro poslance v zbonr ci.
Dunaj 9. avgusta. „Pol. Korespondenca" se je obrnila na merodajno mesto v Petrogradu z ozirom na razširjeno vest, da mi sli car Nikolaj odstopiti, za pojasnilo ter dobila kategoričen odgovor, da ni prav nikakšnih simptomov, da bi car le za trenotek razmišljal o takem koraku Nasprotno je sedaj situvacija taka, da se je z gotovostjo nadejati, da vlada doseže svoj cilj in se ji posreči pa-c ficirati ljudstvo.
Petrograd 9. avgusta. Bivšega poslanca O ni k ova, ki je bil aretiran v Kronštatu, kjer je netil upor, postavijo pred vojno sodišče. Pri revolucionarjih, ki so jih zaprli v Kronštatu, so našli mnogo bomb in drugega raz-streljiva.
Berolii 9. avgusta. „Vossi sche Z>jitungu priobčuje z ozirom na dunajsko vest, da namerava car N kolaj odstopiti in izročiti regentstvo velikemu knezu Vladi miru, brzojavko iz Londona, gla sem katere je londonski list „Mali Goizette" prinesel p smo ruske carice na neko angleško princesinjo, ki je značilno po svoji vsebini. V tem p smu pravi carinja, da živi carska rodbina, odkar je bil umorjen veliki knez Sargej, v nepre stanem strahu, da jo nadene ista usoda Ruskim služabnikom car nič več zaupa, zato je spre.el v i^užbo same Angleže in Angležinje, ki edini smejo v njegove bližino. V carski rodbini se je že opetovano razmetrivalo vprašanje, da li bi ne kazalo pobegniti na Angleško. Ko je carica nedavno tega hotela odpotovati v Darm-štat, je našla na svoji pisalni mizi listič, pisan v ruskem jeziku, na katerem so bile napisane te le be sede: „Nikdar ne boste zapustili Rusije!"
Rim 9 avgusta   Alojzij Bru-nacci, ki živi v največji bedi, ker ga je kolegij de propaganda fide ogcljufal za več milijonov znaša jočo dedščino njegovega sorodnika kardinala Consalorija, je na cesti napadel kardinala Volpe, ga pso val tata in sleparja ter ga s pestjo tolkel po obrazu in po glavi. Klerikalni listi trde, da je Volpe pod piral Brunaccija, drugi listi pa trde nasprotno.
Pariz 9 avgusta. Klerikalni list „Croix" poroča, da se je pa pež že odločil glede francoskega zakona o ločitvi države in cer kve ter da ne dovoli ustanovitve katoliških verskih občin na Fran coskem
New York 9. avgusta. V Ohiju sta bila zaprta dva zamorca, ki sta bila na sumu, da sta pomorila dve beli rodbini. Množica je naskočila zapore, se polastila zamorcev. Oba zamorca sta živa zgorela na grmadi. Ko je policija prišla, je našla od njiju samo ožgane kosti Ker je hotela policija množico razgnati, je prišlo do boja, v katerem je morala policija rabiti orožje. V tem boju je bilo več oseb težko ranjenih, dve osebi pa ubiti.
Poslano/)
V Spodnji Šiški št. 144 stanuje odšlo vi j eni sprevodnik južne železnice Rudolf, kateri je bil opetovano po zdravnikih spoznan kot umobolen. Ko bi bil revež mirnega značaja in nenevarne narave, ne brigal bi se živ krst zanj. A Rudolf je jako nasilen in nevaren človek, katerega se je treba varovati in — bati. Kakor pripovedujejo stranke, ki stanujejo ž njim v eni hiši, grozi v enomer, osobito uradnikom južne železnice; tako je ravno pred kratkim časom obljuboval, da namerava nekega uradnika, na katerega leti ves njegov srd, ubiti na cesti, kjerkoli ga sreča. Omislil si je tudi, kakor je vobče znano, samokres. Njegovi sostanovalci so Rudolfa ovadili že često krat pri pristojni žandarmeriji. A vse zaman. Ali hoče oblastvo čakati, da se zgodi kakšna katastrofa ? Ali moramo šele doživeti, da si izbere umobolni Človek kakšno žrtev, predno se ga spravi v blaznico, kamor spada ?
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Za dojence s kroničnimi črevesnimi
katarji ni boljšega živila nego je Kufeke jeva moka za otroke, ki izprva brez mleka pozneje pa zaužita z mlekom odstranjuje vretje v črevesu in daje slabo podlago mikroorganizmom, ki provzročajo bolezen, je lahko prebavna in jo obolelo črevo sprejema z lahkoto. Ob preživijanju otrok s Kufekejevo moko za otroke ne izgine samo driska, ampak se tudi telesna teža ugodno poviša.
i J
" z vinom j(
2763 2
Izredno
on%«*žaJo« In
zdravje pospeHiiJo«.
Borzna poročila.
Ljubljanska
,Kreditna banka v Ljubljani11.
Uradni kurzi dun. borze 8. avgusta 1906.
Maloibeni papirji.
4 */9 majska renta.  . . .
4.J/o srebrna renta . . . 4*/, avstr. kronska renta . . 4«/. „ zlata „ . . 4*/« ogrska kronska renta . 4°/0 „ zlata 4°/» posojilo dež. Kranjske 4Vi°/o posojilo mesta Spljet
4V,°/c
Zada-
bos.-herc. železniške posojilo 1902 .   . . 4»/, češka dež. banka k. o.
Denar
9950 9940 9Q 60
117 60 94 8C
112 70 99-16
10060 99 70
Blago
99 70 99 60 99 80
117 80 95 —
112 90
100 15
101 50 100 70
4«/,
ž. o.
100 35! 10130 99 50  K 0 30 100 35 10185
4V,#/0 zast- P^ma gal. dež. hipotečne banke . .
4ViV0 Pešt- kom-  k- °* z 10J pr......
•*/«•/• *ast pisma Innerst.
hranilnice.....
4Va-/o zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice .   . .
4l/t°/o z- Pis- °gr- niP- ban* 47«% obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . 4Vt°/0 °bl- češke ind. banke 4*/0 prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
4°/0 prior, dolenjskih žel. 3°/0 prior. juž. žel. kup. 1 / 4*/i°/o avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od 1. 1860' ,  .  . . .    od 1. 1864 .  .  . .
9 tizske......
m    zem. kred. I. emisije
n.
*    ogrske hip. banke .    srbske a frs. 100-„ turške......
Basilika srečke .   . .
Kreditne »    .  . .
Inomoške ,    •  • .
Krakovske „    • .
Ljubljanske        .     • .
Avstr. rdeč. križa m     . .
Ogr.     n      .    .     .  . •
Rudolfove ,    .  » .
Salcburške        *    . .
Dunajske kom.   ,     .  • .
Delnice.
Južne železnice .   .  . . Državne železnice ... Avstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke    . . Ogrske     m        »       . . Živnostenske „ Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan   .  .  . . Praške žel. ind. dr.   .   . . Rima-Muranyi .... Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
Valute.
C. kr. cekin......
20 franki .......
20 marke.......
Sovereigna.......
Marke........
Laški bankovci.....
Rublji........
Dolarji........
10010
104 70
100 20
100 — 100 15
100-100 50
99 90 99-5f> 320 60 10040
220 -278 154 40 289 — 293 — 257 50
97 -16175
2210 461-
79
85-67-48 75 29 60 58 -72-611 —
164 25 671 60
1770-670 50 809 — 242 -726 -579 40
2766 572 50 270 -582 -134 —
11 34 1910 2347 23*95
117-37 96-45
250 — 484
101-10
105 70
106 70
100 15 10115
101-101-50
100-32261 101-40
226 -280 -lf6 40 296 — 301-— 267 50 103-25 162 5 24 IG 471 -8v-92 — 64 — 60 75 3150 63-80 -621 —
165 25
672 60 1780 —
671 60 810 — 243 50 731-— 580 40 2770-—
673 50 278 60 587 — 137—
11-39 1912 2365 2403
11757 9665
250 75 6 —
žitne cene v Budimpešti.
Dne 9. avgusta 1906. Termin.
Pšenica za oktober . , za  50 kg K  7 42
6 22
Koruza 3ves
9 oktober .
. avgust.  .  . ~a
a maj za 1. 1907 „
.  oktober . . ,
Zdržno.
60 60 60 60
6 22 6-47 6 26
Neteorologltno poročilo.
7Wn* n»d morjem  OflJ   Srednji m0ni tlak 78«.0
>
Črna opazovanja
Stanje barometra v mm
9. zv.
7. ij. 2. pop.
7362
7359 733 3
200
16 1 28 0
Vetrovi
Nebo
al. jvzhod jaano
brez vetrno j jaano ar. jiahod sk.oblačno
Srednja včerajšnja temperatura: 20 2', nor-male: 19 4*. — Padavina v mm 0*0.
sa manufakturno trgovino, popol notna urejen, eventualno tudi s stanovanjem, posebno pripraven za začetnika, se takoj odda.
Naslov pove upravništvo „Slov. Karoda-. 2867 l
Ženitna ponudba.
Vdovec, 40 let star, v stalni službi s 3000 kronami letnega dohodka, bi se zo et oženil z zdravo in krepko vdovo, ne pod oo let staro, ki bi imela primerno premoženje. 2868 1
Ponudbe, Če mogoče s fotografijo, d ..Poštenost št. 40" na upravn.
■j -i
Slov. Naroda" do 14. t. m.
5000 K zaslužka
plačam onemu, ki dokaže, da moja čudovita zbirka
600 komadov za samo fl. 250
ni priložnostni nakup. Ta zbirka obsega: 1 pristno Roskopf pat. žepno uro šrioar. sistema, točno idoćo iu natančno reguL s pismenim triletnim tovarniškim jamstvom; 1 amer.
double-ziato oklepno ver.žico; 2 amerikanska đouble -zlata   prstana   (za  gospode  in dame);
1 angleško potlačeno garnituro, obstoječo iz
gumbov za zapestnice, ovratnike in prsa; 1 amer. žepni nož iz r>. delov; 1 elegantno svilnato ovratnico, poljubne barve in vzorca najnovejše fazone; 1 krasno kravatno igle s ponarejenim diamantom; 1 lepo damsko brožo, zadnja novost; 1 koristno garnituro potne toilete; 1 elegantno denarnico iz pristnega usnja; 1 par amerikan. bontonov s ponarejenimi žlahtnimi kamni: 1 par angleških barometrov; 1 salonski albucn s 36. najlepšimi umetniškim' razglednicami; I prekrasen oollier za vrat ali lase iz pristnihorient. biserov; 5 indijskih hud čkov - čarovuikov. ki razveseljujejo vsako družbo in še 350 različnih predmetov, ki so v vsaki biši koristni in potrebni zastonj. Vse sknpaj z eleg pat. žepno uro vred, ki je sama vredna dvakrat toliko, velja samo d 2*5'', Dobi se po povzetju ali če se denar naprej pošlje (tudi v znamkah) pri 2871
svetovni razpošiijalnici  S. Urbach, Krakov št. 363.
N. B. Pri naroč lih dveh zavojev se pridene i prima angl. britev ali 0 najfin. žepnih robcev
"jastonj |Ce ne ugaia. se denar takoj vrne, in je torej vsak riziko izključen.
T» «** «£• •'T'
Izšla je knjiga
KORISTIM.
Povest iz gledaliških   krogov ljubljanskih  v polupreteklem času.
(Ponatis iz „SIov. Naroda.)
Ta povest je jako zanimiva ter izborno opisnje   dogodke   neke   koristke izza časa Moadheimovega gledališkega ravnateljstva.
Cena broširano 80 v., po pošti 1 K.
Dobi se v knjigarni
L. SCHUENTNER 0 LJubljani
Prešernove ulice.
Grand hotel ,Un:on'
THE R0YAL
VIO
Spored od 10. do 13. avgusta:
Življenje velikega Korza. — Vo ne sile, udeležene pri maroškem vprašanju. Avstralija In avstralski prebivalci. — Odvedenje x avtomobilom. — Lov na losose v Kanadi.
Poleg tega še najnovejše privlačnosti Royal viophona. 2870
Jtenojrnf
veŠČ slovenske in nemške stenografije se sprejme v  odvetniški pisarni dor.
Danilo Majarona v Ljubljani. i
Več kleparskih
pomočnikov
sprejme takoj 2836 3
IVAN ROJINA, klepar v Spodnji Š ški.
Pisarja
za špedicijo sprejme 2861 i
A. I)omicelj na Rakeku.
t Kvartet Ijublj. „šramljev"!
'   ne koncertuje za dobo počitnic. ' Začetek zimske sezone oktobra.
Preklic. I Trgovski učenec
Jernej Kregar, nekdanji usluž
benec južu« železnice, sedaj stanujoč nekje v Vodraatn, dela zadnji Čas na moje ime p<» gostilnah dolgove. Zatorej svarim vsakogar, kdor bi Jerneju Kre-garju kaj na up prodal ali mu posodil kak denarni znesek, da jaz nisem plačnica Eaoj.
Fani Sirnik
2835 2    posestnica v Ljubljani, na Žabjaku.
se sprejme takoj v trgovino z želez i nino, špecerijo, steklom in porcelanom
Ivan Lapajne u Idriji.
2859 2
! f
*■*   *h*   *♦*   *tf*   «u» •
sfftfifRfiTO sla gfo a
Slovo!
Jfer se mi pri mojem odhodu v JY(aribor ni bilo mogoče posloviti pri vsakem posameznem, ptičem tem potom vsem prijateljem in posebej gosoodom tovarišem občin, sveta KreoKi »Aa 3dar/"
Jucn Jfejšar
prislov Jtty. jrelejnice.
i **.   «-Y-»   tr*  *W*   t.*«   cf«   t-Vj   «^»   *Jkm i^Va
I   f  *  4  \   4 .4  4  11  I  I  4 J
Mtmll hotel „LL0YD".
U tetrteli, 9. avgusta 1.1.
KONCERT
Drustuene godbe za člane.
Začetek ob x/_8. zvečer.   Vstopnina ZO kr
Člani prosti.
Za mnogoštevilni obisk se priporoma Dragotia Tauzes
resta vrate r.
Kuharica
priletoa in samostojna, ki je izveŽbana I v   kuhaoju   za   gostilno   in   dom, se
spre me takoj pri Franc Seršenu v Ljutomeru. 2822-2
i Mlad človek
z lepo pisavo, ki je že deloval pri i stavbnem obrtu, se išče.
Ponudbe   na   upravništvo „Slov.
■ Naroda" pod „Mlad človek".   2848 2
1__________
Lokali
i
i primerni za pisarno ali prodajalno, za vsako trgovino ali obrt se tak"j oddajo v Šelenburgovih ulicah št. 3.
Ve6 se izve v trgovini Dragotina Hribarja v isti hiši. .837 3
is*
1-
Zahvala.
Rodbini Rosmann-Kavčič izrekata ob izgubi predrage matere, oziroma stare matere in tašče, gospe
Josipine Rosmann,
roj. Kralj,
za izkazano srčno sočutje povodom nje bolezni, za darovane vence, za izkazano poslednjo čast k večnemu počitku in za ginljivo petje najtoplejšo zahvalo. 2866
1Q
(J«*»novngm> leta tJ42. , X* <RKOSLIKtf Rja, SUKAKJA fJ
Ih ar\sov in Qnnov uJ% BR/IT/I EBERLl
f UUBUWV\ ---" m " k
Ljubljana, dne g sta 1906.
^ovo mesto, to
te*
m. im.
MNii m. a. __?
Oglas.
0 priliki otvoritve državne železnice Jesenice-Gorica-Trst se poživljajo gospodje posestniki gozdov, ni bi jih želeli dati v zakup, oziroma prodati bukov les za kuhanje oglja, da dopo-šljejo ponudbe na Ivana Tosti, gostilničarja v Ljubljani, na Starem trgu št. 19. 2705—3
Zahvala.
Ob prebridki izgubi našega iskreno ljubljenega, nepozabnega in nenadomestljivega soproga, oziroma očeta in brata, gospoda
Josipa Kluna
trgovca, posestnika,  tovarnarja, župana, načelnika
posojilnice i. t. d.
nam je od vseh strani doŠlo toliko iskrenih dokazov sožalja, ki so nam bili v teh žalostnih dneh v veliko uteho, da se čutimo dolžui, izrekati za vse te ljubeznive pojave sočutja najvdanejšo zahvalo.
Osobito zahval jamo vse mnogobrojne spremljevalce dragega pokojnika na poslednji poti, zlasti slavni občinski zastop ribniški, slavno gasilno društvo, slavn. zastopstvo posojilnice in ČČ. duhovščino, gg. pevce za ganljive žalostinke, g. drja Schiffrerja za vso njegovo nesebično požrtvovalnost in za globokoČutui nagrobni govor. — PresrČna hvala vsem cenjenim pokojnikovim prijateljem in znancem, vsem darovalcem prekrasnih vencev, dalje vsem gg. županom za Številno udeležbo ob pogrebu, izkratka: vsem in vsakemu, zlasti iz Ribniške doline, ki je spremljal pokojnika na poslednji poti ali kakorkoli lajšal našo bolest, bodi izrečena prav iz dna srca najiskrenejša zahvala
V Ribnici, 8. avgusta 1906.
2872 Rodovina Klun.
Učenca
sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom
Adolf Pečjak v Toplicah
DolenJHUo. 2706-5
Prodajalna
za Špecerijo se odda v Dajem za novembrov termin v Spod. Šiški Št. 2,
poleg cerkve. 2811 3
Natančna pojasnila se dobe istotam.
Za 1. oktober se išče v MižicJ Dunajske ceste
preprosta soba
s hrano ali brez nje. Ponudbe   na   upravništvo „Slov. Naroda". 284 • 2
Večja parna mlekarna išče
iinep učenca
veščega pisave in računstva. Ponudbe sprejema Jakob Legvart,
deželni mlekarski nadzornik v Ljubljani.
2805—3
Potovalen
zmožnega slovenskega in nemškega jezika, išče za Kranjsko trgovina z vinom na debelo.
Ponudbe pod  šifro „F. K." na upravn. „Slov. Naroda". 2839 2
Napol pokrita
dvovprežna in v najboljšem stanju, se zaradi pomanjkanja prostora takoj ja.-:o ceno proda.
Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda" 2841 2
rdeče, rumeno in belo, iz lastnega vinograda v Sromljah
prodaja od 18 do 21 kr. liter
IDAH ZEHHER v Brežicah
ob       i» u *«
2240—8
Lepi lokali
pripravni za vsako trgovino ali za pisarno se dajo takoj v najem.
Odda se tudi
hlev za dva konja.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2845 2
A. Manzoni v novem gradu
v Istri izjavlja, da so njegovi v otroci z dobrim uspehom uživali
f
zeleznato io
t     G. Piccolija
i lekarnarja
\ v Ljubljani, na Dunajski cesti.
\ Pollitrska steklenica velja 2 K in
X se vnanja  naročda   izvršujejo z
Y 6 obratno poŠto.      3730 5
*Xa jJiMtTo^oTo gTa &Ta cT» cT& eX» ftTa aTa.*X» ; w
Naznanilo.
Častitemu občinstvu in vsem cenj. gospodom naročnikom naznanjam, da sem premenil svoje dosedanje bivališče ter se z Dunajske ceste št. 9
preselil
^ Prizadeval si bodem tudi nadalje cenjenim naročnikom kolikor mogoče ustreči ter se obenem priporočam tudi Še za nadaljno naklonjenost
z velespoitovanjem
Filip P J sto u
2864 napisni slikar.
8929
ii Me
8 3 sobami, kopalnico, sobo za služkinje in vsemi dragimi pritikliuami se da za novembrov termin v najem.
Naslov  pove upravništvo „Slov. Naroda*. 2846 2
onia po   *)rmraovrotnej&itt kombine ijaV   o >U tako   igodnim;    ojroii * ^beua   itrug»   *avarovamica Zi&s «  jgodno savarovanii  aa ik žive tj
PP
In, fondi: 34 78S.637-76 K. IzpUoan* odškodnin* In kspltslljs: 87,176 383-75 K
Pt   vetifeoati druga vzajemna zavarovalnica naše države
« v oz I altivauiko • naročit« oprav«. 2-91
Vn pcj.aali* daj«
^■♦>».r"»«w^ eastop o Ljubljani, pi&arn« se v j* »sne j baniaoj hili
zavaruje poslopja in premiCmne pro? poSaroim fikodam po najnižjih cena ttkode cenjnje takoj in najkalantnej Oživa najboljši sloves, koder poaJn,
Oovoljnje iz Čistega dobička izdate jcdpore w narodne in občnokonstD namene.
Zakup gostilne in mesnice.
V nekem mestu na Spod. Štajerskem (okr. glavarstvo) se zaradi boleb-nosti lantnika takoj daje v zakup dobro obiskovana gostilna z lepil i p r--stori, hlevom, ledenico in tujskimi sobami, dalje tudi zraven spadajoča mesni a.
Resni ponudniki, ki bi mogli voditi obe obrti — znati morajo nepogojno oba deželna jezika — in ki imaio primerno vsoto denarja, naj se pod šifro iiH. E. 1401" obračajo n*- npr. „Slov. Naroda". 2860—1
na zet
AIS    ^ ^ft^ I I  I 1  I   3 V    B I      I priporoča
I     M    ^90T ^QpF  §111 f|   j| WKM   vsem    časti ti m
gospodinjam
svoje izvrstne nove izdelke, kakor kompote* marmelade! kandirano sadje
in posebno po najnove|šem načinu izdclovauo 28»5 3
cikorijno moko v lesenih zabojčkih.
En poizkus vam bo dokazal izvrstnost te domače robe. Berite plakate.
Dražbeni oklic.
Zgradba nove šole v Razdrtem
se bo oddala dne 19. t. m. od 9.—12. ure dopoldne potom zmanjŠevalne dražbe.
Stroški nove Šole so proračun jeni ua Iv 16 207 63.
Vsak ponudnik mora pred licitacijo vložiti 10% varščine.
Načrt in proračun sta na ogled  pri  krajnem  šolskem svetu.
2834 2
Krajni šolski svet v Razdrtem.
Lud. Michieli.
Zanimivo naznanilo za lovce.
Od 15. oktobra t. 1. naprej sprejema in kupuje podpisanec vsako iz katerega koli kraja Avstrije in Ogrs&e franko in brez stroškov od oddajne postaje poslano množino
zajcev, jerebic in fazanov
po naslednjih cenah : Zajce po 2 kroni, jerebice po 1 krono, fazane po 2 kroni.
Plačilo per cassa. Zaradi natančnejših pojasnil se je obrniti do podpisanca.
Josip Ross', trgovec 2857—j v Zagorju ob Savi.
NAZNANILO.
Svojim cenjenim odjemalcem in čislanemu občinstvu v Ljubljani in okolici naznanjam vljudno, da je gospod
Oton VVindeis
stopil v mojo trgovino kot solastnik in prevzel z današnjim dnem
samostojno vodstvo te trgovine.
Z velespoštovanjem
R.  T I L L  v tvrdki Karel TiN, trgovina s papirjem in pisalnimi potrebščinami.
Oziraje se na zgornje naznanilo si usojava izraziti tem potom svojim velecenjenim odjemalcem najiskrenejšo zahvalo za vse nama tako obilno izkazano zanpanie in jih prosiva najvljudneje, da nama izkazujejo tudi nadalje svojo naklonjenost.
V bodoče bova obračala prav posebno pozornost na največjo popolnitev vse zaloge predmetov naše stroke in si skušala nabaviti vse vrste od najcenejših do najdražjih ter le najboljše kakovosti po najnižjih cenah.
Z najtočnejšo, najcenejšo in najboljšo postrežbo si bova prizadevala, da ustreževa željam svojih cenj. odjemalcev v vsakem oziru. Proseč dobrohotne podpore našemu stremljenju, se priporočava z velespoštovanjem 2847- 2
TILL, VVINDEIS v tvrdki Karel TiN,
trgovina s papirjem in pisalnimi potrebščinami.
Pod jako ugodnimi pogoji se takoj odda
itd za uro
na Jo**o*iio**li
v hiši, kjer obstoji ta obrt že nad 25 let. Leži tik kolodvorskega skladišča in železnice. Zraven je tudi stanovanje in skladišča. 2808—3
Več  se izve  pri   lasboku Ivanu
Ferjanu na Jesenicah, Gorenjsko.
Kupčevalcev
z jajci in s
za večje in manjše dobave išče
J"osip Gsrisi
sr 3£?@feuu   2842 2
ti
Restavracija „Narofl. dom"
Vsak dan sveže
2054 28
pizensko
in termalno pivo
združenih pivo varen Za ec m L^ški trj.r.
Priznano dobra vina is okusna domača kuhinja.
" Lep senčnat lipov vrt. --------- :
Za mnogoštevilni obisk se priporoča
restavrater«
Kadar pridete o Ljubljano
si oglejte ua
Pogačarjevem (sadnem) trgu
v  veliki mestni hiši zraven mannfak turne trgovine flpri Škofu"
Panoramo
(mednarodno). 448 ^
Tu si lahko ogledate vsak dan 50 umetno izdelanih   slik   za  jako nisko ---vstopnino. ==
Vsak teden druge slikeII
Vse slike se vam pokažejo popolnoma kakor v naravi.
Najcenejše potovanje po mm svetu!
Št. 28.537.
2852—2
inje t up!
V mestni hiši v Grada&kih ulicah st. 16 v Ljubljani se odda v najem stanovanje v I. nadstr., obstoječe iz 4 sob in stranskih prostorov takoj ali pa s 1. novembrom 1906;
v II. nadstr. pa stanovanje, obsto ječe iz 4 sob in postranskih prostorov s 1. novembrom 1906.
Pogoji najema se izvedo ob uradnih urah pri magistratnem gospodarskem uradu.
Mestni magistrat, v Ljubljani
dne 2. avgusta 1906.
Ce*. fcf. avetrljsk*
državne železnice.
C sr. ravMtetfstaK) drž. železnice v Beljak«.
Izvod iz voznega reda.
Vetja ven td sne I. *wiija 1906. teta.
Odhod iz LJubljane JtiŽ. kol. Praga m Trbiž. Ob 12. sti 52 m ponoči osebr vtak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inemost, Monakovo, Ljubno Čez Selztal « Attssee, Solnograd, £cz *Q«tn-Reif!mg v Stevr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. u#t
.» zjutraj osebni *4a* v Trbiž nd 3. junija do 9. septembra nb nedelja* in praznikih. ;>h 7. ari K) m zjutraj osebni vtak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzeasfeste, Ljubac Dunaj čez Selztal v Solnograd, Inomost, čez  Klein-Reifling v S*eyr, v line, Budejevkc Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. »rj 10 m dopoldne osebni vtak v Trbiž, Pontabel, Benetke, Milan, Florenco, Rim, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. uri p« poldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Čez Klein-Reifling Stevr, Line, Bude je vi rr  Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Pragr (direktni voz I. m H. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 9. uri 56 m por, osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfe, Inomost, Monakovo, (direktni voz I. in II. razr.) — Proga v Wove tae&to fn Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo-Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer osebni vlaki v Novo mesto, Kočevje. Prihod v LJubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3 uri 07 na zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (direkt. voz I. m II. raz.), inomost, Solnograd, Franzensfeste, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 nt zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čci Amstetten, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen; Budejevice,   Solnograd,  Line, Stevr,   Pariz,   Ženeva,   Curih,   Bregenz,   Inomost, Zeli ob jezeru, Bad Gastein, Ljubno, Celovec, Smohor. Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popoldne osebni v4ak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Fran zensfesta, Pontabta, Benetke, Milana, Florence, Rima. —   Ob 8. uri 46 m zvečer osebru vlak z Dunaja, Ljubna,  Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Solnograda in Inomosta, čez Klein-Reifling iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francoviii rarov, Prage, Lipskega. — Ob !G. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. junija d' 9. septembra samo ob nedeljah in praznikih. — Proga Iz Novega mesta In Kočevjf Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldnt iz Siraže-Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Gunua ir Lfabliane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob  10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in prazni*!* Trl&od v Idnbtjano drž. kol. Iz Kamnika.   Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, , M), uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedelian ; *>ra.7j*ikih. — Srednjeevropski Čas je za 2 min. nred kraievnim časom v Liubliani
9 - r-r"-^^ rs-^Xi
Naznanilo.
Usojam si svojim častitim  prejšnjim naročnikom  in slavnemu občinstvu najvljudneje nazuauiti,   da  sem  3L.  julija t. 1. zopet otroril
v Metelkoulh ulicah s 1.19.
Prodajalo se bode uležano, marčno in dvojno marčno pivo ™ v sodčkih po 7SI %/4 in 1 . hektolitra, kakor tudi marčno in vM dvojno marčno pivo v zabojih po 25 steklenic.
Iji Za častita naroČila se priporoča
{§ Julij Stare
^ lastnik v letu 1818. ustanovljene pivovarne
v Mengšu.
2764-7
Usojam se slavno p. n. mestno kakor tndi zunanje občinstvo opozarjati, da moja
restavracija pri „Žalcu"
nI več na Rimski cesti, temveč
v Sodnijskih ulicah št. 6
(nasproti justične palače in v blizini jui. kolodvora)
Tu mi je odslej posebno mogoče ustrezati vsem cenj. gostom z najboljšo postrežbo, kakor s samo priznano pristnimi vini iz najžlahtnejših vinskih pokrajin ob bogati izbiri, izbornim, vedno svežim najbolj priljubljenim steinfeldsktm marčnim pivom ter z raznimi gorkimi in mrzlimi jedili ob vsakem času in po najnižjih cenah.
Cenj. gostom ustrezam tudi z medicinalnimi, desertnimi in drugimi stekleničnimi vini, kakor z mnogimi likerji in izbornimi žganimi in osvežujočimi pijačami, s kavo, Čajem itd.
Postrezai bom vedno cenj. odjemalcem z vsem navedenim tndi čez ulico!
io 5 o aB
3 > js o — O ea
B **« S * ~B S
3 O-a ^
S q o
b k O H
asi o,
s a S -g ȣ =
h o «
2239 8
Za mnogobrojni obiak, odjemanje in naročila vljudno prosim z odličnim spoštovanjem
Avguštin Zajec, re^v^,,
Prva in največja zaloga čevljev na Kranjskem Fran Szantner
„Derby".
Pred. st. 373. Boxcalf z močnimi podplati K 1 3 —
„    n 403. Lakovina......m 16-50
BUMMUMHBBranEaUK^BUHUBUBBBB
„Schick"
Pred*. §t. 690. Irhovina s šiv. podplati K 6* — M, 720. Lakovina    .   .   .   . a 6-30
v Ljubljani, Šelenbnrgove ulice št. 4 %
dobavlja kakor znano
najboljše čevlje.
Zunanja naročila proti povzetju. Pri naročilih zadostuje pred. štev
WAni>»A<lni IvilAlkl mm---—- -        Pred št 1148. Chevrette s polkoutes podpet.
Nepruetni izdelki se zamenjajo.   giv.p0dpLK9-. - Pred.st. 1149.Franc.
2 S 20—10
Ceniki brfzplnfno In   poštnine pronio.
Pred. št. 653. Sabahid . . n    n 567. Ia Boxcalf. CbeVreaux. St, Louia XV. podpetki K 12 - « 610. Lakovina .
K 10-50 . 13-^ . 12-
Udajatelj in odgovorni urednik: Rast o Pua toil emiek.
Laetnina in tisk .Narodno tiakarnaV