Posamezna Številka 10 dinarjev
Poitnina plačana v gotovini
V:*4>
M *
ZASAVSKI
I

O
Maj* OJtraftn odbor Soetattstteat tveze delovna ljudi v Trbovljah - Urejuje to odgovarja uredntsii odbor Odgovorni urednik: Stane Snitar — Tiska Mariborska liskama v Mariboru - Naslov uredništva m uprave: .Zasavski vestnik" Trbovlje I. oprava rudnika — Telefon št 54 — Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah S14-T-146 — List izhaja vsako sredo — Letna naročnina 400 din poletna 200 din četrtletna 100 din. nesečna 34 din - Posonezna 4tevtlka 10 din Rokopisi morajo biti v uredništvo oajkasnete vsa* petek dopoldne in se ne vračate
leto vn. _ štev. 43
TRBOVLJE, 27. OKTOBRA 1954
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA
Kokol misli O SSimulaliv- s«:« Okrajnega zbera
nosil v naših podjetjih "2bora pr01z,a alw
V družbenem plana za leto 1955 in sploh v perspektivnem razvoju socializma v naši državi moramo zagotoviti, da bodo ekonomski instrumenti v mnogo večji meri kot doslej izpodbu-jali delovne kolektive gospouar-skih podjetij k zvišanju storilnosti, varčevanju z materialom ln ekonomične jsemu gospodarstvu sploh. Dosedanji sistemi zajemanja narodnega dohodka so delovali tako, da so usmerjali večino tega dohodka, ki nastaja s povečanjem storilnosti in znižanjem produkcijskih stroškov, v budžete, tako zvezni kakor tudi republiške in okrajne, ter so bili, če govorimo o stimulativnosti (izpodbudi), zavoljo tega stimulirani predvsem državni organi, v neznatni men pa delovni kolektivi sami. Tako ia n. pr. v sistemu stopenj dobilo podjetje s stopnjo AS 1000 odst. samo 5 odst. od prihranka na materialnih stroških. Če pa je imelo stopnjo 250, kar je veljalo » večino rudarskih podjetij v LRS, je podjetje par-ticipiralo na prihranku z 28 odst. Iz tega se vidi, da zlasti pod* jetja z visoko stopnjo AS niso imela dovolj ekonomske izpod-bude za boljše gospodarjenje. V še večji meri pa velja to za letošnji sistem zajemanja narodnega dohodka ed industrije in rudarstva, ker ostaja podjetjem še manjši delež na dobičku. Tako na primer .ostane rudnikom Trbovlje-Hrastnik in Zagorje po odvodu obveznosti do zveze, komune hi Zavodu za soc. zavarovanje vsega 11,6 odst. celokupnega dobička, kar komaj zadostuje za izplačilo razlik med obračunskimi zaslužki in zaslužki po tarifnem pravilniku, medtem ko ostane za samostojno razpolaganje podjetju pičlih 0,8 •/» celotnega dobička. Podjetje Trbovlje-Hrastnik je pri tem dvignilo rudniško storilnost od 1,04 v letu 1953 na 1,09 ton/glbt ▼ prvem polletju 1954, rudnik Zagorje pa od 1,03 na 1,05. Prav gotovo je, da bi nadaljnje zvišanje storilnosti dovedlo obe podjetji v položaj, ko bi pri obstoječem tarifnem pravilniku ne mogli več stimulativno nagrajevati akordantov.
Analize v podjetju so pokazale, da bi 10-od6totno znižanje lastne cene pri obstoječih instrumentih dalo podjetju samo približno 1 odst. lastne cene \ obliki ostanka dobička.
Potemtakem je jasno, da s< vprašanje stimulativnosti pode sedanjih instrumentih ni dovo, praktično izvajalo, čeprav smo večkrat ugotavljali, da morena 6a borba Za zvišanje produkliv hosti uspeti le, če bo to vpraša nje tudi praktično pravilno re Seno.
Po našem mnenju bomo v ten lahko uspeli le na ta način, čt bomo omogočili, da bodo podjetja udeležena v znatno več j' Jherj pri dobičku oz. dohodku bi se ustvarja z boljšo organiza cijo dela, z večjo storilnostjo, ■ Varčevanjem pri porabi materi *la in s smotrnim koriščenje, zmogljivosti osnovnih sredstev.
Tega principa prav gotovo ne m«remo uveljavljati z nekin univerzalnim instrumentom, k' **j >>a podlagi avtomatizma pra TJbio priznaval zaslužnemu pod jetju večji delež na dobičku.
Praksa Je pokazala, da se si ftem avtomatizma odraža nega **vno n* več področjih gospe barskega življenja. Avtomaiiči. “Močan j e plačnega sklada poi. *®tju ne rodi pričakovanih uspe r°v* Odločilni činltclji v našel,.. Rospodarskem življenju tudi že ugotavljajo da Je avtomatizem uri odrejanju obratnih sredstev "bietju neracionalen. Razen te-
ba predstavlja avtomatizem v
tlvn meri ostanek adminlstra-
no-birokratskega poseganja v
„ * gospodarskega življenja, ki upošteva dovolj individualna* Podjetja, pogojev, v kate-Jlh bela, in stvarnih uspehov, ki bwu	čeprav je prav ta
j.^fibualnost osm ^Uanje
Jp^k! k treba poudarili, da
«1 avtomatizem ob prehodu tt_ Popolnoma administrativnega bivntr*^an^1 Rospodnrstva na de-or»l , samoupravljanje nufna hi. _ 7'acl'ska oblika upravlja-
vajo, da dosledneje upoštevamo specifičnosti tako posameznih podjetij kakor tudi gospodarskih rajonov, najsi bo komun ali pa širših področij.
Če hočemo uveljavljati ta način in upoštevati stvarne zasluge podjetja Pri odmeri njegovih obveznosti do družbene skupnosti, hkrati pa podjetju zagotoviti stimulativnost, je nujno, da ločimo dobiček, ki nastaja na podlagi stvarnih zaslug podjetja v ekonomiziranju proizvodnje, od tistega dobička, ki nastaja zaradi sprememb na tržišču, od izkoriščanja monopolističnega položaja, navijanja cen itd., ter obdavčiti prvega z minimalno, lahko rastočo, drugega, komercialnega pa z močno večajočo se davčno lestvico.
Dane so možnosti, da takšno razmejitev dobička objektivno določimo. Računovodska služba v industr jsko-rudarskih podjetjih je že dosegla tisto stopnjo, da to nalogo lahko opravi. Obstoječi predpisi o knjigovodstvu predvidevajo takšno organizacijo računovodske službe ki bi dajala dovolj natančne podatke za ugotovitev komercialnega in stvarnega dobička v podjetju. Takšne metode računovodske službe so znanstveno obdelane in jih uporabljajo do bro organizirana podjetja v gospodarsko razvitih državah.
Pogoj sistema, ki bi zares stimuliral podjetje, pa je da se zmanjša odstotna udeležba zveze, republike in komune na tistem delu dobička, ki ga podjetje doseže z ekonomičnim poslovanjem. Primanjkljaje pro računskih dohodkov, ki bi žara dj tega nastali, je mogeče kri': z višjim obdavčenjem komercialnega. dobička, davka od rente, davka od zaslužkov podle*!? in s korekturo prometnega davka, ki bi bila potrebna rama? enakomernejšega starta podjetij lz različnih strok v sistem ki ga predlagamo Hkrati na bi se zmanjšala gmota dobička Renta bi morala, biti zvezni do hodek. Morda bi. lahko ugovarjali takšnemu sistemu s tem, da bi povečani prometni davek zmanjšal elastičnost politike cen podjetij. Mnenja smo da sedanja gospodarska si ua-cija terja takšne instrumente, ki bodo delovali v smeri staM-

do republike pa naj bi bil celotni dohodek okraja iz gospodarstva. Ta način obdavčenja celotnega dohodka okraja bi se razločeval od dosedanjega v tem, da bi prispevali republiki določen znesek vsi okraj: po višini svojih dohodkov iz gospodarstva. Tako zbrana sredstva republiškega sklada bi uporabljali po perspektivnem plana za finansiranje investicij v gospodarsko nerazvitih področjih republike, pri čemer lahko seže takšno zaostalo področje tudi na območje bolj razvitega okraja. Tako bj dobili okraji, ki pri dosedanjem načina obdavčenja celotnih dohodkov v okraju ne plačujejo prispevka republiki nadomestilo za prispevek, ki bi ga po predlaganem načinu morali plačevati, v obliki investicij finansiranih iz republiškega sklada.
Tudi morebitne druge potrebe republike bi morali kriti iz prispevkov okrajev, ki bi se na predlaganj način določali že vnaprej.
Predlagani sistem obdavčenja podjetij in komun bi le-tem zagotovil največjo možno udeležbo na tistem delu narodnega dohodka, ustvarjenega v kc-muni, z dviganjem storilnosti in z bolj ekonomičnim gospodarjenjem sploh.
Sele s tem bi ustvarili osnovo za stimulacijo podjetij, hkrati pa življenjsko povezanost podjetij s komuno.
Priporočljivo bi bilo nadalje, da bi tudi prispevke, ki jih dajejo podjetja komnni. določili po vnaprej ugotovljenih potrebah komunalnega proračuna z» administracijo, stanovanjsko in komunalno izgradnjo, z do?o"e-(Nadaljevanje na 5. strani)
okraja Trbovlje
Okrajni zbor in zbor proizvajalcev okraja Trbovlje sta na svojji zadnji seji. minuli petek obravnavala poročilo Okrajnega sodišča v Trbovljah, delo Sveta za notranje zadeve, poročilo sodnika za prekrške ter elektrifikacijo vasi. Seja je bila dobro obiskana.
Po teh poročilih se je razvila plodna diskusija. Odborniki eo bili mnenja, da so kazni, ki so bile izrečene za prekrške, kjer je oškodovana :judska skupnost, prenizke. Prav tako je bil na seji govor o tem, da se priglašene tožbe rešujejo prepočasi. Na to pritožbo je predsednik okrajnega sodišča odgovoril, da to delo ne more napredovati v ustrezni meri, ker ima sodišče v Trbovljah premajhen sodniški kader. — Odborniki so isto-tako v debati zahtevali, da je potreben oster nastop preti šuš-marjem v raznih strokah. Zelo
Za zvišanje življenjske ravni
Na pobudo delavskega sveta rudnika je SZDL nedavno sklicala delavske svete podjetij v Zagorju, da se pogovorijo o gospodarski in družbeni dejavnosti svojega kraja in ugotove možnost gospodarskega razvoja bodoče komune. V naslednjem podajamo glavno vsebino živahne in deloma celo žolčne razprave, v kateri so nekateri člani DS izrekli kritiko proti upravam nekaterih podjetij, zlasti proti gostinstvu in trgovini, grajali naraščanje cen in s tem v zvezi znižanje življenjskega standarda.
Rudnik Zagorje je največje podjetje v Zagorju, ki daje občini Zagorje največji delež za razvoj gospodarske in komunalne dejavnosti. Storilnost rudarjev je pri dosedanji pomanjkljivi mehanizaciji že dosegla svoj maksimum. Storilnosti s fizičnimi močmi ni moči več povečati. Treba je več strojev, več mehanizacije. Ce na temu nasproti pogledamo druga manjša podjetja, vidimo, da ne izkoriščajo vse svoje ka-
tega, kar bi lahko storila. Razvoj industrije in gospodarstva je zaradi tega nezadovoljiv. V boejpei komuni, v katero bodo prišle tudi neke pasivne občine, bo spričo tega gospodarsko stanje še slabše. Zato se moramo z vsemi silami lotiti najbolj perečih problemov v industriji tega kraja, ker le z zadostno razvito in krajevnim potrebam ustrezno in aktivno industrijo bo mogoče dobiti sredstva, ki jih potrebuje skupnost in ki bodo omogočila delovnim ljudem višjo življenjsko raven.
Življenjski standard delovnih ljudi se je zadnje čase občutno poslabšal zaradi neprestanega naraščanja cen predmetom široke potrošnje, v prvi vrsti osnovnih živil. Trgovine ne kupujejo blaga direktno iz tovarn in od proizvajalcev, marveč še vedno preko posrednikov in od veletrgovin. — Upravniki trgovskih podjetij na drobno izjavljajo, da ni mogoče dobiti blaga od tovarn in proizvodnih podjetij. Na ta način
pacitete in da ne dajo od sehe mor? potrošnik plačati *ost


___L_ -
iJsisiE
Kit



;-***■, -


ne^dnhvitf6 V,e?’ t ^ tu* mast-podietia^ln ^ ,ih Posredniška podjetja in posredovalci na splošno pribijajo na cene bla-
fanie^rtm P6reČe je ^ vpra-sanje cen mesa. Imamo prhneva« žhdn^0 imeSarjl PrePlače-^vmo, sicer jim jo nred
odpeljejo mesarji k MdWi?e’-D najveS Pa Uvozna
SJMl v°fedni5ka trgovlna
hTr^pi*1 ,v£govtaI s Povrtnino S P&ede¥clmi Pridelki. Znan ^ k0 je upravnik fon® bjske zadruge hotel kupiti tudi taompir po razmeroma nizki '™ld.a,bi «a Potem prodajali v tržnici v Zagorju po 11 din, toda upravni odbor mu tega ni dopustil, ker želijo člani zadruge, da bi krompirjev pridelek prodajali po 12 din.
. y2rok za zvišanje cen je iskati tudi v visoki in večkrat neupravičeno visoki režiji po trgovinah, gostilnah, mesnicah, uslužnostnih podjetjih itd. Neka era taka podjetja imajo več osebja, kot ga je stvarno treba. To osebje v posameznih pnmerih večkrat grdo krši delovno disciplino in izrablja socialno zavarovanje.
Nikakor ne gre, kot so ne-oateri tovariši predlagali, da se /zporedno z zvišanjem cen zvi-injo tudi plače. Zvišanje plač bi povzročilo še večje znižanje življenjske ravni. Zato tudi udnik Zagorje ne bo povečal ’ene premogu, marveč bo skušal prodajno ceno še znižati Delavski svet rudnika se zavela, da je premog osnovna surovina, katere prodajna cena vpliva na ceno drugih proizvodov.
Člani delavskih svetov so na tem posvetovanju postavili petčlansko komisijo, ki bo delala v okviru SZDL. S sodelovanjem gospodarskega sveta ljudskega odbora mestne občine bo ta komisija pregledala vsa podjetja in skušala odpraviti razne nepravilnosti, ki so bile nakazane na tem zborovanju, predvsem se bo zanimala za nakupno ceno posameznih predmetov ln za vse pribitke, ki določajo končno prodajno ceno.
umesten predlog je stavil nadalje neki odbornik iz Hrastnika. ki je dejal, naj se v okraju ustanovi poseben dom za mladino, ki nima pravega nadzorstva in vzgoje.
Ko je zbor obravnaval vprašanje pomanjkljivega kadra na sodišču, je prišel seveda končno do zaključka, da je treba za razne kadre, kot so to n. pr sodniki, profesorji, inženirji ttd.: preskrbeti v Trbovljah predvsem stanovanja, kajti le tedaj bo mogoče kadrska vprašanja zadovoljivo reševati. V zvezi s tem je predsednik OLO Trbovlje tov. Martin Gosak pripomnil, da OLO gradi v Zg. Trbovljah dve stanovanjski hiši, ki bosta prihodnjo pomlad končani. Obe hiši sta prvenstveno določeni za nastanitev ljudi, ki vrše službo v Trbovljah, stanujejo pa po sili razmer drugod, prav tako so stanovanja v teh hišah rezervirana za ljudi, ki jih kraj nujno potrebuje, vendar ne nastopijo službe v Trbovljah, ker ne dobe stanovanja.
Prav zanimiva je bila tudi razprava o elektrifikaciji naših vasi. Iz poročil smo povzeli, da je to vprašanje v našem okraju na splošno že rešeno, vendar bo treba posameznim .krajem pomagati še s potrebnimi krediti, kj jih bodo v določenem roku povrnili. Oba zbora sta sprejela predlog, da se eiektrifikacij-skim odborom nudijo kratkoročna posojila za dobo 6 mesecev z 2 odst. obresti.
V komisijo za predlaganje kandidatov za sodnike-porotnike pri Okrožnem sodišču v Celju je bil kot predstavnik okraja izvoljen tov. Janez Narad. — Oba zbora sta v naslednjem sprejela še nekatere odločbe in sklepe. Na poročilo okrajnega sodišča, Sveta za notranje zadeve, sodnika za prekrške in poročilo o elektrifikaciji se bomo povrnili v prihodnjih številkah našega lista.
Na Bledu so imeli lep in prijeten oddih
Prejšnji mesec so naši rudarji zaključili svoje letovanje na Bledu, kjer imajo od letošnjega leta dalje svoj lastni Počitniški dom. V dvanajstih tednih je bilo na Bledu na letnem oddihu 220 članov rudarskega sindikata, kar je za začetek lepo število. Seveda je bilo za marsikaterega rudarja to letovanje izredno prijetno doživetje, saj mnogi doslej Bleda sploh še niso videli, prav tako si naši . rudarji ne bi mogli privoščiti oddiha v tem iskanem in slovečem letovišču, če ne bi*imeli tamkaj svojega Doma. Pravilna organizacija letovanja v Počitniškem domu rudarjev, kar je zasluga Republiškega odbora rudarjev Slovenije, je omogočila, da so imeli naši rudarji letos na Bledu lep in prijeten oddih in — poceni. — Do prihodnjega leta bo moral Republiški odbor rudarjev urediti še posamezna vprašanja v zvezi s tem Domom in odpraviti nevšečnosti, ki so nastale med LOMO Bled in sindikatom rudarjev Brž ko bodo ta vorašanja rešena in urejena, bodo imeli naši rudarji lahko res prijeten odpočitek v tem prelepem kraju naše domovine.
Akademija v počastitev 35-letnice SKOJ
osnova za uve-načel samoupravlja-
***l*odarwtva
"dlgraj svojo
ki P« je zfiaj vlogo KoriHf
.•"■srni svojo vlogo Kor'-'
^®**JnJoga razvoja pa zalite
Spodnji del Trbovelj> v ozadju ceni en tarna
Po proslavah v številnih mladinskih kolektivih ob 35-letnici SKOJ je bila prejšnji
llzacije dosedanjih cen — šele ta pa bi omogočila postopno zniževanje cen. Potemtakem bi bil višji prometni diavck ustreznejši instrument kot pa visoko obdavčenje dobička.
Zelo destimulativno deluje dosedanji način obdavčenja komune (s tem pa posredno tndi Podjetij) s stran) republike.
Resnica Je. da je politika pomoči zaostalim predelom republike potrebna ln nujna, vendar bi morala biti bolj smotrna in načrtna. Predvsem Je treba izdelati perspektivne načrte *» Investicije na teh področjih. Na ta način ugotovljena potrebna denarna sredstva bi letno odvajali na okraje v absolutnem znesku. Osnova za ugotovitev
Neznani ialenti Sodo nastopili
Napovedani večer neznanih i list, na katerem bo poleg ime-
talentov bo nepreklicno v soboto, 30. oktobra t. 1., ob 7. url zvečer v dvorani Delavskega doma v Trbovljah. Vsi, ki so se priglasili in so dobili vabila, naj se zanesljivo zberejo eno uro pred pričetkom ▼ dvorani Delavskega doma.
Vstopnice bodo ▼ predprodaji od torka, 26. t. m., pri kino blagajni »Svoboda-Center« v Delavskem domu. Poslušalcem na tem večeru dajemo naslednja navodila:
Sleherni poslušalec bo dobil
absolutnih obveznosti okrajev obenem z vstopnico ocenjevalni
na nastopajočega prostor za vpis ocene (točkovanje). Najvišja ocena, ki jo more doseči izvajalee, je 5 točk. Poslušalce prosimo, da ocenjujejo vsakega posebej individualno po izvedbi in po kvallleti, ki jo prisojajo posameznim izvajalcem. Naj ne moti pri tem nikogar razlika med instrumentalno in vokalno glasbo, ki sta obe enakovredni. Po končanem ocenjevanju bodo v dvorani pripravljene tndl omarice, ▼ katere bo občinstvo oddalo svoje ocenjevalne listke. Ocenjevanje bo končano naj-
kasneje četrt are po zaključku. Žirijo bodo sestavljali predlagani obiskovalci skupno s prireditelji.
Ze sedaj pa opozarjamo, da so večeri neznanih talentov predvideni tudi v bodoče in da sprejemamo priglasitve vseh, ki imajo veselje in željo za sodelovanje, že sedaj. Datum prihodnjega nastopa pa bomo priobčili spet v »Zasavskem vestniku«. Pripominjamo, da bomo v »Zasavskem vestniku« podali strokovno oceno izvedenih del po vsakokratnem nastopu.
-a-
teden v Delavskem domu v Trbovljah slovesna akademija. O zgodovini SKOJ, borbi avantgarde mladih pokolenj za lepšo in srečnejšo prihodnost delovnih ljudi, je govoril prvoborec tov. Hinko Kamnikar. Po slavnostnem govoru in kulturnem programa, v katerem so sodelovali Delavska godba na pihala, pevski zbor »Svobode II«, godalni kvartet Glasbene šole itd., so sl prisotni ogledali jugoslovanski film »Major Bank«.
Kljub izredno dobri udeležbi — saj Je bila dvorana' nabito polna — moramo ponovno ugotavljati, da je bilo med občinstvom Izredno malo starejših ljudi. Čas je že, da spremenimo svoj odnos do dela z mladino, mladinskih akcij in prireditev.
Sk.
Ali ne pijemo preveč?
Pijančevanje v našem okraju | ne, vidimo, da se hočejo spro-ni nov problem; prekomerno se [ stitl in zabavati, da se jim za-opijamo že dobrin slo le in po hoče družbe Ce te zabave in tem slovimo po naši ožji domo-1 sprostitve ne dosežejo z drugi-vini. Ce se moka podraži za ne- j mi sredstvi, se pač opijejo. da kaj dinarjev, zaženemo hrup, če
pa je vino iz m seča v mesec dražje, zbijamo na njegov račun naprej, raznih!
dovtipe in ga pijemo Pijemo ga, čeprav ga v »podzemeljskih vinogradih« mešajo na vse pretege. tako da končno vemo. da je le voda v njem pristna. Kaj zato, če nas drugi dan zavija v želodcu, če nam hoče raznesti glavo: mi ga vseeno pijemo .
Nikar ne mislite, da je naš namen, da bi vas prepričali, da vina niti ne poskusite. Ce kdo lahko to stori, prav, če ne, naj pije po pameti. Ne bomo navajali statističnih podatkov, koliko spijemo alkoholnih pijač v nr.š'»m kraju ker ja zadnja dni v časopisju precej številk, ki niso razveseljive. Vemo, kakor veste tudi vi, dragi bralci, da v tem pogledu nismo med zadnjimi. Ce ga spijejo drugje preveč, ga popijemo mi še dvakrat več.
Prav radi govorimo: »Tam v Nemčiji, Pa tam... eh, tam se cedi med in mleko.« Ce pa bi šli primerjat prehrano, predvsem kar se tiče mesa in alkoholnih pijač, bi videli, da jih v tem močno prekašamo. Povedali bomo zgodbe treh tovarišev, ki so v tem letu pokukali čez mejo. Eden od teh pravi:
»Na kolodvorski restavraciji na Dunaju zahtevam liter vina.
Ko mi natakar ves potrt zahtevano prinese, se mi opraviči:
.Oprostite, da sem ga prinesel v dveh pollitrskih steklenicah.
Na žalost večjih steklenic nimamo, ker pri nas vina na Utre nihče ne zahteva*.« In dalje: neki drug tovariš je v zaključeni družbi v Zahodni Nemčiji zahteval liter likerja. Natakarica se mu je dolgo opravičevala in ga skušala pregovoriti, da bi naročil manj. »To je zelo drago, zelo drago,« mu je rekla, »pri nas tega nihče ne naroči.« Vztrajal je. Natakarica je še vedno začudena prinesla liker, on pa je plačal zanj 18 mark. »Nemci j pijejo vino po kozarcih.« pravi, tretji, »drugače se pa zadovoljijo s pivom.«
Tudi Francozi so znani po tem, da precej spijejo. Ko pa smo vprašali izseljence-povrat-nike, če je tudi tam toliko pijancev, so vsi odgovorili, da je tam pijancev veliko manj, ker Francozi pijejo po pameti in le redko na prazen želodec. Pri njih je vino na mizi ob kosilu, seveda gredo tudi v gostilne, ampak tam so bolj pametni kot pa mi, ki se naslednji dan hvalimo: »Ojoj. kako sem se ga včeraj nasekali*
Naj nam vsi neprizadeti oprostijo, ker govorimo o ostalih.
Pri nas je postalo Pijanstvo nekakšno narodno junaštvo. Več kot ga kdo »nese«, večji junak je, bolj se s tem »postavlja«.
Seveda pa se s tem pijančevanjem prepleta še kup drugih problemov. Nekatere od teh bomo navedli.
Zato bi mogli predvsem doseči, (la nobena gostilna pri nas ne bi smela biti brez brezalkoholnih pijač, kazalo bi ustanoviti tudi takšne gostilne, ki naj bi bile založene tndi s časniki in revijami ter raznimi igrami. Ce bliže pogledamo kaj pravzaprav vleče ljudi v gostil-vina, se pritožimo! Vztrajajmo
so potem — kot pravijo — bolj še volje.
Naše gostilne premorejo tu in tam kak star biljard, kakšen časnik in še kaj. Treba bo pritisniti na gostinska podjetja, ki niso nedonosna da naj si te stvari preskrbe, predvsem pa, da bodo bogateje založena z jedili. Marsikje razen udomačenih »koncev« in slabe salame ne dobiš poštene malice. Treba bo pač urediti shrambe, da se jestvine ne bodo tako kmalu pokvarile. Drugi, še slabši tekmec večine slabih gostiln so veselice. »Jazz, jedača, pijača« dn masten dobiček so štiri vodila njihovih organizatorjev. Dobiti najcenejšo, pa čenrav najslabšo godbo, dobiti velike in cenene »konce«, po katerih te obhajalo kaj čudni občutki in spet kakšno ceneno vino, po možnosti več vrst, tako da morajo tisti, ki vztrajajo do zore, poskusiti vso izbiro In po‘em, seveda...
Ali ne bi mogli doseči, da bi tisti, ki dovoljujejo takšne veselice, zahtevali, da Dj prireditelj moral predložiti kako je založen z jestvinami, kako z brezalkoholnimi pijačami, raznimi sadnimi sokovi, posebno še z mineralno vodo, — ker te vedno zmanjka — kako je poskrbel za zabavo9 Včasih se je šaljiva pošta; bife, zapor »obnesel«, danes se ne izplača več. Cernu bi se mučili, mislijo prireditelji. Ljudje imajo pač toliko in toliko denarja za veselico in »pognali« ga bodo. Ali ni potem enostavneje da ga zapijejo kot pa da se prireditelji irapijo še z drugimi stvarmi. Glavno je denar! In zakaj potem tem prireditvam rečemo veselice, ko pa največkrat niso prav nič vesele! Pa oprostite! Vesele so za prireditelja, ki nam tako lahkoverno izvabi denar.
Torej, da se povrnemo spet na stvar: Ljudje se želijo zabavati. Koliko pa storimo, da bi se ljudje res zabavali? Mislimo, da so redka društva, ki lahko rečejo: »Mi pa smo storili, kolikor je bilo v naših močeh!« Ce na primer neko prosvetno dru štvo zabava ljudi z duhovitimi komedijami, z veselimi večeri koncerti in podobnim, še zme rom ni storilo vsega. Kaj pi družabni večeri, izleti s progra mom, društveni prostori, društveno življenje? Soliden meščan se je od vsega tega izoliral, se zaprl v ozek družinski krog in izobesil napis: »Nikogar doma!« Mi. delavci, pa ne smemo biti podobni tem »Purgarjem«! Marsikaj se moramo pomeniti, marsikaj moramo še1 storiti, da nam bo šlo tako, kot j si vsi želimo. Mi smo končno i vse preskromni, mi se najpogosteje niti ne zavedamo vseh svojih pravic in tudi ne dolžnosti Ce nam prinesejo slabo vino, se nakremžimo, a molčimo. Zakaj? Ce od nas delavcev zahteva družbena skupnost brezhiben proizvod, zakaj m] ne zahtevamo tega od gostinstva in trgovine? Kjer Je nesolidna postrežba, se naj pritožimo, kjer se na naše pritožbe ne bodo ozirali, bojkotirajmo gostilno! Ce nimajo brezalkoholnih pijač, bogate izbire jestvin, časnikov, jih zahtevajmo! Ce nimajo dobrega
tako dolgo, dokler se položaj ne bo izboljšal
In proti koncu še nekaj nasvetov. Mi danes upravljamo tovarne, splošno ljudsko premoženje. Mi odločamo, kam bo šel višek dohodkov. Radi se zabavamo in še bolj bi se, če bi bilo to mogoče Vendar pa smo pri opredelitvi zabave kratkovidni Dobiček, dobiček! Kam gre naposled večina tega dobička? Potrošimo ga za razne vsakodnevne potrebe in za zabavo. Ali ne b( bilo bolje če bi si najprej uredili pošten društveni dom, stadion, pošteno restavracijo planinsko postojanko itd.? Denar potrošimo in spet nam je dolgčas in potem jo zavijamo v gostilne in ga spet zapravljamo da bi nam ne bilo dolgčas. Seveda je treba tukaj upoštevati potrebe delavcev, ki delajo v izredno težkih pogojih. Njim nihče ne očita njihovih potreb M pa pijemo preko potreb. Največkrat zapijemo večino denarj v treh, štirih dneh. Ali ne bi bilo bolje, da bi si najprej zgra dilj prostore, ki bi nam služili desetletja in v katerih bi se ce neno zabavali. Ali ne bi bil marsikdo bolj zadovoljen, g«, b' spi! brizganec in celo popoldne šahiral, bral revije, igral namizni tenis, odbojko ali pa ?o mahnil v nedeljo v planine, kjer bi bil solidno postrežen in kjer bi prav tako lahko igral odbojko namizni tenis šah — in kar bi bila želja večine: če bi se lahko celo kje v Mišini sko-al i če bi lahko v hribih plaval Tn če je hoja komu preotrud' M-va bi lahko potegnili v hrib žičnico, ki bi za takšno skup-
nost, kot bodo bodoče komune, ne predstavljala prevelikega bremena.
Morda bo kdo rekel: glejte, kako fantazirajo! Lahko je takole v oblakih, težje pa je — zares. To je res, da je laže najti dobro idejo kot pa jo uresničiti. Toda poglejte trboveljske smučarje! Vzpenjačo bodo zgradili na Kumn! Ali ne bo to paradiž za smučarje? Kdor je bil v Velenju in videl njihovo umetno jezero; ali ni to čudovito? Več kot tisoč Velenjčanov in okoličanov se ob njem vsako lepo nedeljo zabava. In ko bo skončan še stadion, bodo vsako nedeljo na letnem gledališču gostovale igralske družine. Ali ne bo takrat Velenjčanom lepo? Tudi tukaj je bilo vse najprej »fantazija«, nato pa so zgrabili za delo. In če ljudje nekaj hočejo lahko tudi ustvarijo. Treba je samo čvrsto hoteti.
Nanizali smo le nekaj vprašanj okrog pijančevanja. Kut vidimo so tl problenij rodili nove in pokazalo se je, da so marsikateri, navidezno tako raznovrstni, le med seboj povezani: da je treba za rešitev enega rešiti tudi številne druge Tega pc ne more napraviti nekaj posameznikov, to lahko stori 1» skupnost ki ve, kaj hoče. Mi Pa to vemo! Zato smo prepričani, da je prav da smo opozorili na te probleme prepričani smo da se bo marsikdo oh vsem tem zamHH in dodal št ka' svojega In če bo potem tnd>' šf kaj storil da bi se naše velike napake in slabosti od »razile no+em je ta č'a»ek do^ceel svo' namen.	Vinko Trinkavs
V Zagorju se pripravljajo
na formiranje komune
Spet zleta pero« a v Zrgcrju
Prejšnjo soboto smo v Zagorju spet imeli zlato poroko. Teden prej sta tak jubilej obhajala zakonca Franc in Frančiška Gostiša, tokrat pa 75-letni Anton Mastnak in 71-letna Terezija Mastnak, roj. Kovač.
Predsednik ljudskega odbora mestne občine tov. A'ojz Lukač je slavljencema spregovoril nekaj prisrčnih besed. Izrazil je svoje
Po podpisu običajne spominske listine je predsednik občine povabil oba zlatoporočenca in priče na zakusko, katere so se udeležili tudi bližnji sorodniki. Hčerka zlatoporočencev je s svojim možem prav za to slovesnost prišla iz Francije (iz Lensa) kjer živi že nad dvajset let Njen mož je bil v slari Jugoslaviji brez dela a ko ie dobil zaposlitev pri
|f|g§|J§
.
zadovoljstvo, da zakonci, ki pra znujejo 50-letnico poroke, prihajajo sedaj na mestni odbor, da tukai obnavM-ki naš stari običaj. | Predsednik občine je nato izročil obema zakoncema lep šopek cvetja, za njim pa je njuna vnu- I kinja pozdravila svojega starega očeta in staro mamo ter Jima prav tako izročila šopek cvetic. Ve* ta slovesen obred je prisot- I ne — zakonca in priče — glo- j boko ganil.
deiu v gozdu, je izgubi, roko. Dobil ni nobene invalidnine ali kaj podobnega.
Jubilant Anton Mastnak ie bil vseskozi mož naprednega mišljenja. Bil je lovec in velik prijatelj prirode. Za sprejem na ljudskem odboru mestne občine je izrekel zahvalo naši ljudski oblasti, ki spoštuje tudi stare, neproduktivne ljudi. Lep vti* s tega redkega slavja bodo odnesli tudi sorodniki iz Francije.
V prejšnjem tednu je ljudski odbor v Zagorju zasedal in obravnaval razna važna vprašanja. Poleg sklepov 23. seje LO je poslušal poročilo Sveta za komunalne zadeve, ki je obsegalo predvsem tri najvažnejša vprašanja, in to gradnjo ceste, vodovoda in elektrifikacije.
Dela na cesti sektorja Grčar-Borišek so zelo napredovala, treba bo čimprej porušiti dve zgradbi, ki sta v napoto in zavirata normalni razvoj zemeljskih del na tem objektu. Ena od zgradb je že odkupljena in bodo s podiranjem te pričeli takoj, medtem ko dogovor z lastnikom druge zgradbe še ni sklenjen, ker lastnik postavlja pretirane zahteve, ki presegajo vse cenitve cenilnih komisij in zlasti dejansko vrednost hiše. Lastnik te hiše ne pomisli, da ljudski odbor upravlja premoženje skupnosti in da za svoje delo odgovarja skupnosti, zaradi česar ne more iti preko ponudb, ki jih je stavil lastniku, četudi presegajo dejansko vrednost nepremičnin.
Ljudski odbor je pri sklepanju dogovora pokazal dobro voljo, da se z lastnikom mimo pogodi, saj je dal na razpolago za zamenjavo štiri hiše, last splošnega ljudskega premoženja, ki po svoji vrednosti presegajo vrednost sporne zgradbe. vendar lastnik teh zgradb ni hotel sprejeti, češ da so zaplenjene oziroma nacionalizirane zgradbe in da v bodoče noče imeti nikakršnih sporov z bivšimi lastniki. Takšno mnenje je ljudski odbor obsodil in sodi da tako g’edanie ni vredno člana naše družbe. Ker tudi denarne odškodnine ni hotel sprejeti, je Ljudski odbor sklenil, da se zaprosi OLO Trbovlje, da uvede razlastitveni postopek z zahtevo, da se ga uvede takoj, da bo možno nadaljevati z deli na cesti.
Vprašanje vodovoda bo. kot kažejo dosedanji rezultati, v dohodnem času rešeno. V letošnjem letu je bilo položenih in preizkušenih cevi v dolžini ca V’°0 metrov Položiti jih je še 1800 metrov In napraviti nrikltučke na rezervoar na Smrekovici, ki bo predvideno . do 15. novembra t. 1. zgrajen.
1 Gevi so naročene v Sisku in jih bo tamkalšnia žo1 »žarna poslala do konca leta 1954. Ljudski j odbor Je odobril spremembo načrta gradnje vodovoda, ker je predlog, ki ga je stavil Svet za komunalne zadeve, bolj ekonomičen. Spričo okoliščine, da je preskrba pitne vode med najbolj perečimi vprašanji Zagorja, je ljudski odbor sklenil, da se večina razpoložljivih sredstev, ki jih je ljudski odbor dobil preteklo ln letošnje leto, porabi predvsem za gradnjo vodovoda in za nadaljevanje Izboljšanja ceste na sektorju Grčar-Borišek.
Vzporedno z urejanjem ceste pa tečejo tudi dela na cestni razsvetljavi. V Kotredežu, Lokah In Izlakah je cestna razsvetljava že urejena. Urediti bo treba še nekaj krajših sektorjev ob cesti proti Kotredežu, ki do 6edaj še niso razsvetljeni. S polno paro urejajo nadalje razsvetljavo ob modernizirani zagorski cesti.
Ko je ljudski odbor razpravljal o formiranju zagorske komune, je poleg ostalih sklepov sprejel tudi sklep, da Svet za komunalne zadeve začne dogovore glede Izdelave načrtov za ureditev ceste na sektorju Ko-
šenina-železniška postaja z naročilom, naj bodo načrti v skladu s potrebno zasavsko cesto, ki bi vezala revirje z Litijo, s katero bo treba čimprej pričeti. Ta zasavska cesta po mnenju ljudskega odbora ni potrebna samo za zagorsko komuno, temveč bi bila tudi okrajnega in republiškega pomena. Sedaj so revirji navezani na cesto, ki drži preko Vač na Litijo in okoliške kraje, ter je preko Litije edino možen prehod na ta del Dolenjske. Iz goepccrrskih, zlasti pa vojaških ozirov bi bila gradnja te ceste nujno potrebna, zato je ljudski odbor sklenil, da skupno z ostalimi ljudskimi odbori revirjev stori vse potrebno, da zamisel zasavske ceste ne bi ostala le na papirju, temveč da se načrti, ki so bili že v delu, skončaao. in naj se prikaže potreba gradnje te ceste odločilnim republiškim organom.
V zvezi z razpravo o formiranju komune je ljudski odbor določil delegate za skupščino stalne konference mest in mestnih občin FLRJ, ki bo konec ♦»ga meseca v Skoplju.
Poleg do sedaj navedenih sklepov je ljudski odbor imenoval 5-članski odbor ki naj takoj prične s pripravo potrebnega materiala za sestavo družbenega plana in proračuna bodoče zagorske komune za leto 1955, nadalje naj prične z izdelavo predloga statuta bodoče komune.	V. B.
»•»■iHBISJSBB***11
zpred sodeča
8000 din zaradi obrekovanja
Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah se je morala zagovarjati Darka G., stanujoča v Trbovljah, Ulica 1. miaja štev. 22, ker je meseca aprila letošnjega leta govorila nekaj neresničnega o F. J., kar utegne škodovati časti in dobremu imenu prizadete osebe. — Na obravnav- je obtoženka svoje dejanje sicer zanikala, toda ji je sodišče to v celoti dokazalo, zaradi česar jo je obsodilo na 8000 din denarne kazni. Kazen je sicer ostra vendar pravična zaradi značaja neresničnih oko’nosti, k; jih je obtoženka raznašala ln pripovedovala. Ostra kazen je potrebna tudi zato, da bo vzgojno vplivala ne samo na obtoženko, marveč tudi na vse tiste, ki so nagnjeni k izvrševanju takih vrst kaznivih dejanj.
Iznašati nekaj neresničnega, je kaznivo dejanje
Milka J., gospodinja, in Avgust J., steklar, stanujoča oba v Sv. Petru štev. 22 pri Zidanem mostu, sta v maju letošnjega leta razširjala vesti o tovarišici S. A., češ da je nepoštena, ter trdila o njei še druge neresnične stvari — Sodišče je obema obtožencema na glavni obravnavi dejanje v celoti dokazalo ter sta bila obsojena vsak na plačilo denarne kazni v znesku 6000 din. Tako denarno kazen je sodišče odmerilo zaradi tega, ker je upoštevalo pri obeh obtožencih dosedanje nekaznovanje, na drug; strani pa ni našlo nobene obteževalne okolnosti. — Sodba Je postala pravomočna
Zfs kljukastega IML* križa
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiuii
(Nadaljevanje)
To povelje je bilo povsem nasprotno duhu 9. člena Konvencije o vojnih ujetnikih iz leta 1929. V tej konvenciji Je določeno, da se vojni ujetniki ne smejo uporabljati kot zaščita prot) napadom ali kot sredstvo za preprečenje bombardiranja,
Se več: drugi člen te konvencije pravi, da se mora ves čas z vojnimi ujetniki ravnati humano in da jih je treba zlasti zaščititi pred nasilnimi dejanji, žalitvami in pred Javno radovednostjo.
*
Skladno s tem nesramnim kršenjem omenjenega mednarodnega dogovora so bili zavezniški letalci, ki so skočili iz sestreljenih letal nad Nemčijo, izpostavljeni mučenju, pretepanju in ubijanju po nemškem civilnem prebivalstvu,
V nekem povelju, izdanem 10. avgusta 1. 1943, zapoveduje Himmler med drugim sledeče:
»Naloga policije ni, da se vmešava med spopade Nemcev in angleških ali ameriških pilo-tov-teroristov, ki to skočili iz letal.«
Gauleiter Južne Westfalske, Albert Hoffmann pa je izdal naslednja navodila:
Lord Russel
j »Piloti bombnih in lovskih le-: tal, kj so bili sestreljeni, se načelno ne smejo ščititi pred srdom i ljudstva ... «
Lord Russel nato citira nekaj primerov »Zakona o linčanju« proti zavezniškim letalcem ter navaja dogodek, ki se je primeril | pri Pforzheimu v Južni Nemčiji. Ob tej priložnosti so člani lokalne organizacije »Hitlerjugend« pomagali ubiti sedem britanskih pilotov.
Tako nadaljuje in opisuje streljanje zavezniških letalcev, »ki so poskušali, da pobegnejo«. Tu omenja poseben dekret, ki so ga Nemci uporabljali za »specialne ujetnike«, izročene gestapu Po tem dekretu se Nemci pri nekaterih ujetnikih niso držali določil mednarodnega dogovora o vojnih ujetnikih. Te so poslali v koncentracijsko taborišče Mauthausen, kjer so jih pobili s strelom v tilnik.
Posebno metodo ubijania vojnih ujetnikov je opisal neki francoski oficir, kj pravi:
»Ustrelitev so izvršili z upo rabo aparata za merjenje. Ujetnika so prislonili k merilni letvi z avtomatično pripravo, ki je izstrelila kroglo v tilnik, kakor hitro se je prečka, s katero se
meri velikost človeka, dotaknila temena glave.«
Včasih so morali ujetniki v skupinah odkorakati na morišče, kjer so bili oblečeni le v srajco ln kratke hlače, nato pa so jih pokosili z mitraljezi. Za vsak posamezen primer to imeli Nemci že vnaprej pripravljen mrtvaški list s potrdilom, »da je bil ustreljen, ko Je poskusil pobegniti«
Kot zaščita proti minam
Ze od začetka vojne z Rusijo je bilo očitno, da bodo Nemci ignorirali vse zakone, ki se nanašajo na ravnanje z vojnimi ujetniki.
Ujetnike so uporabljali za čiščenje minskih polj. Neko povelje, ki ga fe izdal 30. nemški korpus, se glasi:
»Povelje vrhovnega komandanta naglaša da se zaradi zaščite nemške krvi uporabljajo za iskanje in čiščenje min samo ruski ujetniki...«
Se večjo obsodbo zasluži upo raba ujetnikov kot živi ščit proti sovražnikovim minam, da oi te ne bile nevarne za napredujoče Nemce Povelja, ki so se nanašala na ujetnike in čiščenje minskih polj, so zapovedovala, »da se morajo ujetniki držati pod stio-gim nadzorstvom, da ne bi preskočili min z večjimi koraki .. « *
V majhni vasi Ponovka v oblasti Tula, so nemške čete 140 vojnih ujetnikov, pripadnikov Rdeče armade, strpate v nek’ hlev, nato pa ga zažga'e. V bli-
žini Leningrada so Nemci uporabljali eksplozivne izstrelke, da bi pobili 150 sovjetskih vojnih ujetnikov, ki so jih poprej pretepali in mučili.
Zivljenski pogoji * nemških taboriščih v Rusiji so bili za ujetnike hujši, kot si je to sploh mogoče misliti V nekem talcem taborišču pri Smolensku je umrlo dnevno po dve sto ujetnikov od lakote, tifusa, griže in zmrzovanja do smrti.
V praksi so bili gotovo vsi ujetniki poslani v koncentracijska taborišča. Pri njihovem zadnjem potovanju so jih natrpali v zaprte tovorne vagone, čestokrat brez vsakršne hrane in vode, nato pa so jih čez tri ali štiri dni po-! bili. Ob neki taki priliki ni bilo | v vlaku, ko je prispel na cilj svojega potovanja, niti enega samega I tlvega ujetnika v vagonih Tteol pet sto mrtvih trupel bo Izlovo-' rili lx vagonov...
II. Teror nad civilnim prebivalstvom
BILANCA SMRTI:
12 MILIJONOV Sirom po vseh deželah, ki so /Ih Nemci okupirali v drugi svetovni vojni, je bilo zajelo in de-
usmrtili preko 29.000 talcev. Ko je bil meseca septembra 1942. leta v kinu »Rex« v Parizu in-sceniran napad na nemške rojake, da jih preplaše, so Nemci v
portirano milijone ljudi kot sui- odgovor takoj ustrelili 116 tal-njev, na tisoče talcev ustreljeno cev-
In pobito, na stotine mest in vasi ' In vse to ni bilo dovolj za zravnano z zemljo, milijone tir Hitlerja Ta je leta 1941 izdal
dov iztrebljeno, na sto tisoče nedolžnih civilistov pa pobito v množičnih pokolih.
povelje »Noč in megla«. Po naročilu v tem povelju je bilo mogoče na skrivaj (od tod ime tega poveljal) odvesti civilne ljudi iz Vse surovine, polizdelki in okupiranih dežel v Nemčijo. To stroji so bili iz tujih dežel so Nemci delali tedaj, če n| bilo odpeljani ln uporabljeni za zanesljivo, da bodo vojna sodl-nemški vojnogospodarski stroj, iča te ljudi v njihovi državi ob-Umetnine, pohištva in tekstilno sodila na smrt. V strogo zaup-blago so ropalj in odvažali na nem pismu, ki vsebuje Hitlerjeva debelo.	_	j navodila, je med drugim rečeno
Preračunana politika Nemcev naslednje: »Te mere bodo imele je Imela svojo vsebino v terorju zastraiilen učinek ker bodo 1. nad prebivalstvom p^maganih aretiranci izginili brez s'edu in držav in v brezsrčnem izkorišča- 2., ker se ne smejo dati nobene nfu vsega in vsakega za nemške | Informacije, kje so izginul) ljud-voine načrte. .	j je in kakšna je njihova usoda.«
Samo v Franciji so Nemci ' Na ta način — o čemer ni no-
benega dvoma — je bilo mnogo tisoč civilnih prebivalcev okupiranih držav aretirano in odpeljano v Nemčijo, kjer so jih postavili pred sodišče, obsodili in usmrtili.
Pokol v Lidici
Eno Izmed najhujllh vojnih hudodelstev, ki bodo ostala vsem najbolj v spominu, je poruienj* vasi Ltdlce v Cehoslovaški ter pokol velikega itevlla njenih prebivalcev kot ma~č vanje za umor protektorja Češke In M o-ravske, Relnharda Heydrlcha.
Ko Ie 10. junija napočila zora, so Nemci pred neko h io v vasi i zbrali vse moške lega naselja. Odvedli so jih na vrt In jih začeli streljali v skupinah po 19 1 mož. Streljanje je trajalo tako dolgo, dokler niso pobli 172 ! odraslih moških vasi Lldic*-1 Izvršitelji lega pokola so se dali fotografirati z ustreljenimi, ki so ležali ob njihovih nogah — P®” dobno lovcem, ki se dajo slikati z ustreljeno divjačino.
Del žena te vasi so odcedil v Prago in jih lamkai ustrelili Pfer ostalih 195 žena so odpeljali a koncentracijsko taborišče Ra' oensbrOck, kjer jih je 42 umrlo zaradi brutalnega ravnanja z alt" ml In mučenja. Sedem 'zr?^a njih so zadušili v plinski celim-treh žen pa ni nihče več Stlrl žene, ki so Imele otroke, *® prav tako odvedli v koncentra oljsko taborišče, pred tem pa * jim otroke pohiV.	...
(Nadaljevanje sled1!
Milan Vidic:
(Nadaljevanje)
Zagorski rudarji-pevd na obisku pri izseljendh v Severni Franciji
Nekaj pa nas Je vse presenetilo. Ko smo povprašali francoskega sprevodnika v nemškem jeziku, kdaj bomo prispeli _ v Strasbourg, nam je odgovoril: »Za ta jezik se ne zanimam!« Kaj takega res nismo pričakovali. Sprevodnik je namreč mislil, da smo Nemci. Sele kasneje je odgovoril, ko ga je naša pevka vprašala v francoskem jeziku.
S sovraštvom do Nemcev, ki je silno, smo se nato po celi poti po Franciji še večkrat spoznali. Opazili smo, da je to sovraštvo brezmejno.
Ta pokrajina nd tako lepa, kot so bile tiste, ki smo jih srečavali poprej. Industrija, zelo močna industrija daje tem krajem svoj pečat. Po poldrugoumi vožrri smo naposled zapeljali v Strasbourg, ki je hkrati največje mesto Alzacije in Lota-ringije. Velikanske hale železniških peronov so podobne polkrožnim lurinastem kupolam. Strasbourg ima važno strateško lego. Od tu drže železniške poti v Pariz in Metz.
Po pravici rečeno smo se veselili, da se je naša vožnja bližala kraju. Toda imeli s*110 smolo in srečo obenem: francoski železničarji so nas priključili vlaku, oziroma ekspresu, ki je peljal v Pariz. V dobri veri, da poznajo cilj našega potovanja — kajti naša ljubljanska železniška direkcija je s posebno depešo označila smer vožnje — se nismo dosti zanimali za to vprašanje. Zlasti še ne zato, ker so nam že v Mun-chenu dejali, da je pot odslej jasna in brez večjih postankov. Sicer smo povpraševali železničarje za pot — toda le-ti so nam odgovorili, da je vlak popolnoma pravi- Ni se nam zdelo sumljivo nekako dolgo premikanje našega vagona, po-sebno ne, ker smo videli,’ da je to veliko železniško vozlišče. Po skoro enournem postanku je dal francoski prometnik znamenje za odhod. Francoski železničarji se močno razločujejo od drugih, dejal bi naših oziroma evropskih železničarjev. Prometniki imajo namesto rdeče službene kape belo, ki je Podobna našim mornarskim. Tudi signalni loparček za dajanje znamenja za odhod vlaka W v ničemer podoben našim. Loparček nadomestuje nekakšna deščica, ki jo prometnik ob odhodu odpre, nato pa se pokaže hela barva. Tako Je dal vlaku ®ignal za odhod.
ZAPELJALI SMO SE!
V vagonu je bilo prijetno razpoloženje. Vsi smo mislili, da bo dolge, sicer lepe, toda naporne vožnje vendar konec. Toda — kot sem že omenil — se je vse obrnilo drugače: v naš v'°z je vstopil sprevodnik in Zahteval vozno karto. Ko mu Je predsednik društva pokazal Vozno karto, je sprevodnik začel zmajevati z glavo. Sprva ®«o mislili, da ne razume na-seSa jezika, kajti relacija in cilj Potovanja sta bila napisana slovensko. Začel je spraševati, kam se Peljemo. »V lili e in od tam v Lens,« se je glasil naš odgo-Poskušal je francosko — ffvod« ga nismo razumeli. Pev-*a< ki obvlada francoščino, nam J® Pojasnila, da pelje ta vlak v Pariz, se pravi v popolnoma ^sprotno smer. kar bo podalj-J”? naše potovanje za kakšnih W kilometrov. Začeli smo mu Pojasnjevati, od kod prihajamo, am smo namenjeni itd. itd. "Možakar je bil prepričan, da se p® razumemo.
K° so naši ljudje zvedeli za iNO' so trQi sprva močno u^voJJni. kajti vsi od kraja so i trudni. Toda sčasoma je le Prevladovati praktičen čut. , Oo ne b| bil vesel, da bo ta-,,Ie poceni, brez vsakih stro-ov videl francosko glavno esto Pariz! Sicer smo že prej gojil; željo, da bi si vsaj ^vv^no ogledali Pariz — toda j., 80 bile samo pobožne želje, r-J?0 bile težko uresničljive, vsem zaradi tega, ker bi obisk Pariza s finančne enk?1 .nem°g°k In sedaj se na-Tkt at Pet Jemo proti Partou! sujr® Prejšnja pobitost in hipna skoV* v°*Ja se Je spremenila « o v odkrito veselje. Morda hi Francozi res uganili, da hietr *e r#<li oglodali njihovo kj^JJfPlo in so nas hote pri-11 drugemu oziroma pada S?" hrzovlaku. Vedeli smo, Farw° 18 nepričakovani obisk t>rn®a Podaljšat naše potovanje, stv^^dar — Pariz ni majhna
iJ^Jo kasneje je prišel še vla-revizor. Sledilo je sprano v:®’ ki nrau m bilo ne konca Poj^J«- Vlak pa Je drvel 8 brzino proti največjemu
evropskemu mestu. Seveda si je revizor jel zapisovati vse podrobnosti. Sestavil je zapisnik, ki ga je naš »potni maršal« tudi podpisal.
Zal sta nam gosta tema in dež onemogočila, da bi si ogledali pokrajino, skozi katero smo se vozili. Nekaj smo pa vendarle videli: videli smo francoske ljudi, ki so nas radovedno ogledovali, kajti spet je prevladovala slovenska pesem in nam pripeljala mnoge obiske, zlasti francoske vojake, ki so radovedno spraševali od kod in kam. Kaj kmalu smo bili v prijetnem pomenku. Pomenku pravim, dasi z jezikom kar ni šlo. Smo Pa jeziku pridali naše kretnje, poglede in roke. — Končno je vedno večja gostota električnih luči naznanjala, da se bližamo Parizu. Vse je bilo seveda ob oknih. Pred nami se je začela razgrinjat} panorama luči in luči. Ze smo drveli skozi prvo predmestje. Kmalu nas je vlak zapeljal skozi labirint tirov in peronov.
Strasbourški ekspres nas Je zapel j al na glavni pariški kolodvor nekako ob pol devetih | zvečer. Mislili smo — res nadejali smo se — da bomo lahko ostali v našem jugoslovanskem vagonu. Zal so bile to zgolj; želje, k} se niso uresničile. V J Parizu namreč očistijo prav vse vagone vseh vlakov Tako so odpeljali tudi našega. Priznam, da smo se počutili malo ne-. ugodno, zlasti ko smo videli cele reke ljudi — potnikov, ki so nezadržno hiteli naprej in nazaj — ena sama velika zmeš-njava, ki pa n} bila zmešnjava, j saj je imel vsak človek svojo ■
pot: eni na vlak, drugi ven v noč. Tu si z našo nemščino nismo nič več pomagali. Vendar je z nami potoval član predsedstva Republiškega sveta sindikatov za Slovenijo, ki je pred leti vodil v domovino naše izšel j en ce-po vratnike. Le-ta nam je kaj kmalu pokazal pot iz tega labirinta hodnikov, stopnic, na pol razsvetljenih peronov in peronskih hal.
Francoski železničarji so nam povedali, da moramo na severni kolodvor — G are du Nord, ki je oddaljen le pičlih deset minut. Kmalu nato je dolga kolona naših pevcev, obložena z vso mogočo prtljago, hitela po strmih stopnicah pariškega glavnega kolodvora proti severnemu kolodvoru.
Naš postanek v Parizu
Ze takoj ob vstopu na prvo pariško ulico smo se ustavili. Kot so nekdaj partizani pošiljali naprej izvidnico, smo tudi mi poslali naprej skupino, ki je povprašala za pot proti severnemu kolodvoru. No — tudi to je prešlo. Kmalu smo nadaljevali pot in med potjo gledali v okna — izložbe pariških trgovskih lokalov. Bleščeča neonska razsvetljava vseh barv nam je razodevala, da smo v večmilijonskem mestu, ki zaživi pravo življenje šele ponoči. N; lahko potovati s tolikšno skupino — prav posebno pa ni prijetno, če so v njej dekleta. Te so namreč nekako trgale kolono in se zaustavljale pred vsako večjo izložbo ter gledale zadnjo pariško modo ženskih oblek. Eni so ugajale te obleke, drugi one
nogavice — nylonke seveda! — tretji spet plašči itd. Tako smo s težavami, z dekleti seveda, ki smo jih morali priganjati, končno le prispeli pred velik kolodvor — Pariš du Nord.
Tudi sedaj ni šlo brez težav Francoske železnice imajo namreč dobro organizirano vratarsko službo na peronih. Praktično je vsak dohod na kolodvor oziroma peron brez veljavnega voznega listka nemogoč. In končno sploh nismo ve. deli, če nas bodo pustili na peron, kajti po francoskem voznem redu vlaki s severnega pariškega kolodvora ponoč. sploh ne vozijo. Res malo čudno. Pri nas vozijo vlaki, ki prevažajo potnike tudi ponoči Tamkaj pa imajo tako urejeni vozni red, da pride zadnji vlak na severni kolodvor nekako ob desetih zvečer, zadnji pa odhaja še celo malo prej. Potem pa celo noč nič.
Pa je vendarle šlo. Kajti kc povsod po velikih kolodvori! smejo tudi tukaj potniki v vla ke šele dobro uro pred odh< dom. Povedali smo francosk mu železniškemu vratarju, c* kod prihajamo in kam smo na menjeni, nato pa nas je spust v notranjost perona ozirom kolodvora, ki je pravzaprav nekaka velika, visoka zgradba, vsa črna od dima.
Seveda srno poprej še povprašali za vlak, ki pelje v Lens. Nemalo pa smo biU iz-nenadeni, ko smo zvedeli, da bomo morali čakati kar celo noč. Naš vlak je odhajal šele zjutraj ob osmih!
(Nadaljevanje sledi)
• •
Štirinajst dni med nem k rni rudarji
Kdor se h oče tore obleč; &-i
pa pripraviti druge stvari v stanovanju, stori to na račun prehrane. To pripominjam samo zaradi tega, da bj država s tako razvito industrijo in tehniko ob drugačnem družbenem redu lahko visoko dvignila življenjski standard delavca, čeprav je že sedaj boljši kot pri nas, ne glede na okupacijske stroške, ki jih plačuje Nemčija.
Z vprašanjem socialne in pa zdravstvene zaščite se dosti ukvarjajo delavski sindikati in tudi ministrstvo za delo. Od prispevka, ki ga rudarji plačujejo za socialno zavarovanje, imajo v času bolezni pravico do 60-odstotne hran arine od svoje plače. Princip rente ali penzije pa je podoben našemu. Reči moramo, da so penzije zelo lepo urejene, kjer dobi rudar, ko gre v pokoj, 300 mark penzije, le da je' osnova za dosego te pokojnine 35 let službe in 65 let starosti, kar pa je za rudarski poklic previsoke.
Ne ugaja m; nadalje tamka zakon, s katerim so vsi dohodi, nad 180 mark mesečno obdav čenL Tako so obdavčene tud pokojnine. Upokojenec plača z> penzijo nad 180 mark ltf°/o dav ka, kar znaša 12 DM mesečno
Nemčija ima velike obvezno sti do socialnih problemov, k so posledica druge svetovne voj ne. Tukaj bom uporabil mate rial iz razgovorov z ministrom za delo in socialno politiko v Bavarski. Samo ta dežela ima skrbeti za 160.000 težkih invali dov iz druge svetovne vojni Oblasti je z zakonskim predpi som uspelo delno rešiti ta problem na ta način, da moraj0 vsa podjetja zaposliti v svojem de lavskem staležu 8®/o invalidov, trgovine Pa 10°/o; tako ima kruh 120.000 invalidov — ni pa še likvidirano vprašanje ostalih 40 tisoč Invalidov, k; žive od raznih rednih in izrednih podpor, ki jih daje ministrstvo za delo in socialno politiko iz svojega centralnega fonda. Iz tega sklada se vzdržujejo tudi otrocj in žene padlih če slednje niso zaposlene. Povsod, kjer je mogoče, poskušajo zaposliti tudi žene. Problem brezposelnosti je nujen zakon vseh kapitalistično urejenih držav, kjer 6eveda tudi Nemčija ni izvzeta. Čeprav Je nemška industrija tako po kapaciteti kot po obsegu že prekoračila svoje predvojno stanje ter je zaposleno v njej več ljudi kot pred vojno, je vendar še mnogo delavcev, ki zaman iščejo delo. Edina izjema je rudarstvo ki še išče delovne moči.
Da se reši oziroma ublaži 60-cialno stanje brezposelnih. je v državi osnovan centralni fond s katerim razpolaga ministrstvo za socialno politiko, ln sicer posebno določena komisija V ta sklad plačujejo delavci 2®/» svo-iega zaslužka in 2*/» podjetniki Tega prispevka, so rudarski delavci osvobojeni, ker v tej in-
dustrijsk- veji ni brezposelnosti. V Bavarski da ta fond letno poldrug milijon mark. K.juč za podeljevanje podpor iz tega fonda je urejen tako, da prejemajo vsi deiavc.. ki so imeli pred brezposelnostjo visoko plačo, 70 odstotkov nekdanjih službenih dohodkov, medtem ko delavci, k< so imel, v delovnem odnosu nizko mezdo — to so nekvalificirani delivci — dobivajo 80 odstotkov podpore na prejšnjo plačo. Razumljivo je, da v tej socialni akciji sodelujejo v prvi vrsti delavski sindikati Ko smo si ustvarili sliko o družben.- in politični ureditvi v Nemčiji nas je jugoslovanske rudarje zanimalo, kakšne naloge in cilje so si zastavili nemški sindikati. V tej zadevi smo zaprosili tamkajšnje sindikalne f"-'kc:onarin zn 'rmenjavo misli o vseh sindikalnih vprašanjih. Pred vojno — in sicer pred prihodom fašistov na oblast —
programa, ampak samo praktično delajo v navedenih štirih oblikah. Pod organizacijsko obliko razumejo sindikati tudi ideološko delo s članstvom, ki mu teoretično obrazlagajo in jih prepričujejo o pravilnosti svojih metod in oblik dela. Ce na kraju resumiramo ves njihov evolucijski program in praktično delo, opazimo, da sindikati v bistvenih vprašanjih krepijo državno politiko to je politiko krščansko-meščanske stranke, ki je danes v Nemčiji na oblasti. Sindikati so sicer borijo in delajo na uresničenju in sprovaja-nju v parlamentu sprejetih zakonov, zadevajoč delavsko zakonodajo. so pa brez vpliva g’e-de usmerjanja te zakonodaje razen kolikor podpirajo le-to poslane} v par’smentu.
Tarifna politika v Nemčiji ni vprašanje državnih organov ali delavske zakonodaje, pač Pa je odvisna nk —v^-a-r-irna
ivgieil na del Miincue.u»
so bili nemški sindikat: organizirani na tako imenovanem »es-nafskem« principu, to je po strokah dela, kar je razumljivo dovedlo do skrajne cepitve moči, poleg tega pa so delavci pripadali raznim političnim strankam kar je v še večji meri oviralo ln onemogočalo enotnost delavskega razreda. Nemški sindikalni funkcionarji so mnenja, da je prav ta razcepljenost in politična razbitost v sindikalnih vrstah pripomogla fašistom na oblast. Ta izkušnja je dala osnovo Za današnjo organizacijo sindikatov. Sedanji nemški sindikati uradno ne pripadajo nobeni politični stranki in tudi nimajo svojega političnega programa. Med glavne naloge sindikatov bi lahko šteli gospodarski dvig nemške države ter reševanje socialnih in tarifnih vprašanj. Ce pogledamo pobll-že, vidimo, da je program nemških sindikatov razdeljen bistveno na štiri oblike dela, to je na organizacijsko, gospodarsko, tarifno ln socialno. Ko omenjam to, hočem reči, da sindikati nimajo dejansko kakšnega širšega
med sindikatom in podjetjem. Nitd ministrstvo za delo ni kompetentno posegati v te odnose. To vprašanje pa se po navadi zaostri, kadar porastejo cene najvažnejših življenjskih potrebščin. Ce pogajanja o plačah med sindikatom in podjetjem ne rode uspeha, tedaj se po zakonskih določilih sestavi komisija, ki ima nalog izdelati ustrezen predlog, ki pa ni obvezen za nobeno prizadetih strank. Ea rešitev takega nesporazuma preostane potem edino sredstvo — stavka. Stavke So zakonsko dovoljene in tudi zaščitene, seveda pa zakon ščiti tudi stavkokaze. To pomeni, da stavkajoči ne morejo začeti nobene akcije proti stavkokazom oz delavoljnim ljudem, če nočejo imeti opravka s policijo. Imeli smo pa vtis, da zlasti rudarski sindikat na Bavarskem teh vprašanj ne postavlja posebno ostro, saj do sedaj še ni bilo tamkaj nobene stavke, četudi so plače bavarskih rudarjev za 10 odst. nižje od rudarjev v Porurju.
(Nadaljevanje sledi)
Muiinov stoip v Parizu
ZANIMIVOSTI
Najvecja zgradba na svetu
Predsednik družbe »New York Central Railroad«, ene na; večjih ameriških železniških družb, Robert Young je izjavil časnikarjem. da bo njegova družba pričela graditi največjo zgradbo na svetu, in sicer novo new-yorško centralno postajo, k: naj bj zamenjala dosedanjo new-yorško »Grand Central Station« Nova postaja bo zgrajena na površini 465.000 kvadratnih metrov in Nd visoka 80 nadstropij, na strehi pa bo urejena »naj-lepša razgledna terasa na svetu«. Poslopje nove postaje, ki bo dvakrat večje od znanega nebotičn ka »Empire State Buil-ding«, bo sprejelo poleg železniških p.sam in uradov vase še vrsto drugih uradov in poslovnih pisarn. Gradbeni stroški tega kolosa so preračunani na r.ad sto milijonov dolarjev.
„Titanov pad“
Kakor so listi poročali, je v Ameriki povzročil roman Igorja Guzenka, nekdanjega uslužbenca sovjetskega poslaništva v Ottawi, »Titanov pad«, v katerem Guzenko opisuje razen življenja in smrti Maksima Gorkega tudi razmere in življenje ljudi v SZ, veliko senzacijo in je kmalu postal »bestseller« za leto 1954. Sedaj se je tudi Holly-wood navdušil za Guzenkov roman in mu plačal 100.000 dolarjev za pravico, da bi po njegovem romanu posneli film. Glavni vlogi v filmu sta dodeljeni Harryju Townesu in finski filmski umetnici Ir ji Jen-sen.
Beg Mitra v Londonu
Ko so londonski delavci kopali teme’ie za novo večnadstropno stavbo, so naleteli v globini na ostanke in dele marmornatih kipov. O najdbi so takoj obvestil« ravnatelja londonskega muzeja Williama Grime-sa, ki je prihite’ na mesto odkritja ostankov in ugotovil, da izvirajo kamniti kipi iz časov, ko so še Rimljani prebivali na tleh »Britanniae«. V enem izmed izkopanih kipov je ravnatelj muzeja spoznal glavo boga Mitre. Znanstvenik} upajo, da bodo pn nadaljnjem izkopavanju pod vodstvom arheologov našli še marsikatere dragocene ostanke starorimske kulture.
Agencija „Sorrentino“
Ko se je po 23 letih zapora v Sing-Singu moral prosluli gangster Sorrentino izseliti iz Amerike v svojo staro domovino Italijo, je pričel v mestecu Torre del Greco v bližini Neaplja novo obrt, ki naj bi mu omogočilo »dostojno življenje«: v svoji vili izven mesteca je odprl potovalno agencijo za vse tiste, ki bi se radi izselili v Ameriko Sorrentinova potovalna agencija sicer ni bila legalna, toda Sorrentino :e za visoko plačilo obljubljal svojim žrtvam, da jim bo priskrbel potrebne dokumente in Jih nato skrivaj spravil v Ameriko. Ko so se žrtve zglasile z denarjem v njegovi vili jih je Sorrentino s težkim kladivom pobil, njihova trupla zakopal, denar pa upo-
rabil za »dostojno življenje«. Pri zadnji žrtvi, ki mu je za vožnjo v Ameriko prinesla pol milijona lir, pa mu je izpod-letelo: v trenutku, ko je stopil žrtvi za hrbet in zamahnil s kladivom, se je žrtev obrnila. Strašen udarec s kladivom ji je zdrobil ključnico, vendar ji je še uspelo z zadnjimi močmi zbežati iz vile na ulico, kjer je s kriki alarmirala policijo. Po dosedanjih ugotovitvah policije je Sorrentino na ta način spravil »v Ameriko« več kot 20 žrtev.
Nenapovedani nastop
V opernem gledališču mesteca Adria (Italija) so doživeli obiskovalci »Traviate« majhno presenečenje: v zadnjem dejanju, ko bi Violetta morala zapeti svojo zadnjo arijo pred smrtjo, je umirajoča pevka skočila pokonci, zavreščala in improvizirali k Verdijevi glasbi svoje besedilo: »Ojoj, mene je strah, straah!«, potem pa se je zgrudila na tla. Navdih za improvizacijo ji je namreč dal netopir, ki je slučajno zašel na oder in se nenadoma znašel v nevarni bližini njenih las. Publika je pevkin »čustveni izbruh« sprejela s tihim muzanjem.
Lepa tolažba
Po cenitvi nemškega znanstvenika dr. Walteria Herbsta So na Vzhodu in Zahodu doslej izdelali približno 5000 atomskih bomb, katerih uničevalna sila zadostuje za uničenje vseh prebivalcev zemlje. »V primeru, da bi vse te bombe uporabili, ne bo ostalo na zemlji niti sledu o ljudeh in kakršnemkoli organskem življenju ...« pesimistično zatrjuje dr. Herbst in pristavlja: »Žalostno je, da je uporaba atomske energije v uničevalne namene na dosti višji stopnji kot njena uporaba v miroljubne namene!« Dr Walt?r Herbst je ob tej priložnosti opozoril tudi na nevarnost ki nam preti od odpadkov radioaktivnih snovi. Te so doslej zaprte v svinčene zaboje metali v morje ali zakopavali v zemljo. Po mnenju dr. Herbsta bo atomska industrija morala pričeti razmišljati, če ne bi bilo pametneje zgraditi posebne vsemirske rakete, ki bi te atomske odpadke odložile na kakšnem drugem, neobljudenem planetu.
»Pravite, da vam je moj sin ubil eno okno? Ce boste še dolgo tvezili takšne neumnosti, bom stopil bliže in vam ubil še drugo.«
Štev. 43
L udski odbor mestne obč:ne Trbovlie
Po 3. odstavku 23 člena, 5. točke G5. in il7. člena Zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Ur. Ust LRS štev. 19/52) v zvezi z določili Uredbe o upravljanfu stanovanjskih hiš (Ur list FLRJ štev. 29 — 344/54) in 4. in 8. člena Temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ štev. 4G — 428/51) je Ljudski odbor mestne občine Trbovlje na svoji 25- seji, dne 1. oktobra 1954, sprejel naslednji
ODLOK
o spremembah odloka o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, o organih stanovanjske skupnosti,
o prevzemu stanovanjskih hiš v upravo in o najemnih pogodbah.
Odlok o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, o organih stanovanjske skupnosti, o prevzemu stanovanjskih hiš v lastno upravo in o najemnih pogodbah objavljen v Uradnem Ustu LRS štev. 22 — 313'54 se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo gle-si:
ODLOK
o organih upravljanja in določitvi hiš ki spadajo v stanovanjsko skupnost, o pogojih za sklepanj - stanovanjskih pogodb, o najemninah in skladih.
I. Temeljne določbe
1.	člen
Za upravljanje stanovanjskih hiš s pripadajočimi zemljišči, ki so splošno ljudsko premoženje, zadružna last ali last družbenih organizacij in za^bnih hiš. ki se bodo po določilih tega odloka vključile v stanovanj “O skupnos'. ustanovi Ljudski odbor mestne občine Trbovlje eno stanovanjsko skupnost.
2.	člen
V	stanovanjsko skupnost se ne vključijo hiše družbene lastnine. ki so industrijskega pomena in ki se nahajajo znotraj ograjenega prostora industrijskih naprav, čeprav so v teh hišah stanovanja, hiše, v katerih so stanovanja, ki so vezana na službeni položaj, samski domovi oodjetij zadnižn5b in družbenih organizacijah ter zavodov, internati in zgradbe, namenjene za prenočišča delavcev.
3.	člen
Od hiš zasebnih lastnikov se vključiji v stanovanjsko skupnost tiste hiše, ki imajo več kakor tri stanovanja in katerih, notranja skupna stanovanjska površina presega 210 kv. metrov stanovanjske površine.
V	teh hišah se poslovni prostori štejejo kot stanovanja, kolikor eden al] več zavzemajo sfanovanjsk. površino normalnega dvosobnega stanovanja ln se vračunajo v stanovanjsko površin o po določilu prejšnjega odstavka.
4.	člen
Pri presoji števila stanovani v hiši se je ravnati po določTlh prejšnjega člena in gradbenega
III. 0 pogojih za sklepanje stanovanjskih pogodb
16 člen
načrta ter uporabnega dovolje nja.
Kolikor so se na podlagi odobrenega gradbenega načrta k; uporabnega dovoljenja v hiši izvršile prezidave naknadno, so te odločilne za določitev števila stanovanj.	. .
Kot stanovanja se ne šteje,v kletna stanovanja, katerih prostori so v celoti pod nivojem zemljišča, ter stanovanja v neizgrajenih podsirešjih.
5 člen
Za vključitev hiše zasebnih lastnikov v stanovanjsko skupnost izda Ljudski odbor odločbo
Zoper to odločba je dopustna pritožba na Državni sekretariat za splošno upravo in proraču LRS.
6. člen
Po pravomočnosti odločbe prevzame hiš-, tričlanska komisija, ki jo intenuje svet stanovanjske skupnosti. Prevzemu mora prisostvovati lastnik oz. zastopnik, ki skupaj s člani komisije podpiše prevzemni zapisnik.
Zapisnik mora biti sestavljen tako, da je iz njega razvidno, v kakem stanju je bila hiša ob prevzemu.
Ce lastnik ali njegov zastopnik ne podpiše ali se sploh ne udeleži prevzema, se to zapiše v zapisnik.
1. člen
Upravni organi stanovanjskih hiš, ki so last SLP, zadružnih in družbenih organizacij ter zasebni lastniki hiš, ki se vključujejo v stanovanjsko skupnost, morajo izročiti pristojni stanovanjski skupnosti li) hišnim svetom stanovanjske zgradbe v upravljanje z vsemi potrebnimi listinami ln podatki
Na območju Ljudskega odbora mestne občine Trbovlje sklepajo stanovanjske pogodbe hišni sveti za stanovanja v hišah, ki se vključijo v stanovanjsko skupnost, in lastniki hiš za stanovanja v hišah, ki se ne vključijo v stanovanjsko skupnost, z najemniki in sostanovalci, ki na dan sklepanja stanovanjske pogodbe zadoste v tem odloku navedenim pogojem.
17.	člen
Ne more se skleniti stanovanjska pogodba Po prednjem členu z uživalci stanovanj in sostanovalci ki na območju LOMO Trbovlje: a) nimajo stalnega bivališča, *>' nimajo namena trajno bivati,
c) ne morejo Izkazati pravice do določenega stanovanja.
Stalno bivališče se izkaže s potrdilom Ljudskega odbora mestne občine — priglasilni urad, pravica do določenega stanovanja pod c) pa z dosedanjo najemno pogodbo, odločbo stanovanjskega urada ali kakim dru"’"« veljavnim ritim naslovom.
18.	člen
Stanovanjska pogodba za družinska stanovanje se sklepa le z --i<-mnik! Vi im v,
Samska oseba lahko sklene le podnajemno pogodbo in le
izjemoma stanovanjsko pogodbo za največ enosobno stanovanje, ako ji je iz utemeljenih razlogov potrebno lastno gospodinjstvo.
19.	člen
Začasne pogodbe se sklepajo z uživalci stanovanj v hišah gospodarskih organizacij, ustanov in uradov, če delavci in uslužbenci na dan sklepanja pogodbe niso več v službenem razmerju in je to razmerje prenehalo po njihovi krivdi ali volji ter s ti. stimi uživalci stanovanj, katerim so stanovanja s pravomoč-no odločbo odpovedana.
20.	člen
Z lastnikom hiše, ki pride v stanovanjsko skupnost, se ne sklepa stanovanjska pogodba. Hišni svet sklene pismeno pogodbo s takim hišnim lastnikom po 7. poglavju Uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš.
Določilo prvega odstavka tega člena velja tudi za tiste uživalce oz. sostanovalce, ki z veljavno listino dokažejo, da jim pripada pravica do brezplačne-gi stanovanja.
21.	člen
Stanovanjske pogodbe, ki so sklenjene v nasprotju z določili tega odloka, priglasi pristojni organ ljudskega odbora mestne občine Trbovlje za neveljavne.
najmanj 20 •/• za vzdrževanje,
do 30 •/• za hišno opravo. Hišni svet lahko na račun amortizacijskega sklada in sklada za vzdrževanje poveča ta odstotek s tem, da zmanjša odstotek za hišno upravo.
28.	člen
Hišni svet odvaja mesečno iz amortizacijskega sklada 25°/« v sklad za zidanje stanovanjskih hiš pri ljudskem odboru mestne občine Trbovlje.
29.	člen
Na predlog sveta stanovanjske skupnosti lahko ljudski odbor poveča ali zmanjša odstotek plačila v sklad za vzdrže. vanje zgradb za posamezne stanovanjske hiše.
30.	člen
Od najemnin za poslovne prostore v hišah, last splošnega ljudskega premoženja, druž-1 benih in zadružnih organizacij ter zasebnih hiš, ki so vključene v stanovanjsko skupnost, odvaja hišni svet v sklad za vzdrževanje slabih hiš 50 °/ o, ostalih 50 "/> pa razdeli najmanj 50"/» v amortizacijski sklad, 30°/o za vzdrževanje in do 20°/« za hišno upravo. Hišni svet lahko določi za amortizacijski sklad in sklad
IV. 0 razdelitvi najemnin in skladih
22.	člen
Najemnina za stanovanjske prostore se določi s posebnim odlokom, glede na število točk in površino.
Najemnina se plačuje vsakega prvega v mesecu za naprej.
23.	člen.
Pri izračunavanju najemnine Po prednjem členu se ne upo. števa površina sob preko 30 m* ter zaprtih hodnikov in predsob nad 20 m3.
Uživalci
24. člen. stanovanj
skupnost, se pred razdelitvijo najemnine na sklade izplača od mesečne najemnine, in sicer: od 10.000 din 10«/«, od 10.000 do 20.000 din 8*/o, toda ne manj kot 1000 din, nad 20.000 din 6 "/o, toda njegovi skupni prejemki iz najemnine ne smejo presegati 6000 din mesečno.
26. člen
Zasebnemu lastniku, ki nima drugih sredstev za preživljanje, lahko Svet stanovanjske skupnosti na predlog sveta za
za uporabo vrtov pri hišah ™°- i,judsko *dravstvo in socia,no
sebni letni prispevek od 3 din za m3.
Prispevek se obravnava enako kot najemnina ln se razdeli De Po skladih po istih načelih.
25. člen
Zasebnemu lastniku hiše, ki je vključena v stanovanjsko
plačujejo j
i	! Politiko določi večji odstotek
1	i (do 50 •/» najemnine), toda
skupni znesek vseh prejemkov sme presegati 6000 din.
27. člen
Najemnina se razdeli: najmanj 50*/« v amortizacijski sklad,
za vzdrževanje večji odstotek na račun zmanjšanja stroškov za hišno upravo.
31.	člen
Zasebni lastnik hiše, v kateri so poslovni prostori in ki ni vključena v stanovanjsko skupnost, plačujejo v sklad za vzdrževanje stavb stanovanjskih hiš 50*/« najemnine od poslovnib prostorov.
32.	člen
Dosedanji sklad za vzdrževanje hiš se za hiše, ki so vključene v stanovanjsko skupnost, razdeli:
70°/« v amortizacijski skT d,
30°/« v sklad za vzdrževanje.
33.	člen
Zasebni lastniki hiš, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost in v katerih njihovi lastniki ne stanujejo, so dolžni odvajati 10 °/« stanovanjske najemnine v sklad za vzdrževanje stanovanjskih hiš, izvzemši tiste lastnike, ki kljub sodni odpovedi ne morejo stanovati v lastni hiši.
34.	člen
Lastniki hiš, ki niso vključene v stanovanjsko skunnost, lahko izčrpajo razpo! J.ljiva sredstva dosedanjega sklada za vzdrževanje hiš po predpisih, ki jih je izdal ljudski odbor.
V. Prehodne in končne do Sočbe
35.	člen
Nove stanovanjske pogodbe po tem odloku se morajo skleniti najkasneje do 1. jan. 1955, s katerim dnem se prične zaračunavati tudi najemnina P« posebnem odloku.
36.	člen
Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo do 2000 din:
1.	kdor odstrani ali namerno pokvari pritikline stanovanj ali jih prikriva, kolikor nj dejanje kaznivo po drugih predpisih;
2.	kdor pred volitvami ali na samih volitvah omogoča ali moti izvolitev hišnega sveta;
3.	kdor od pogodbenih strank iz 16. člena tega odloka noče skleniti stanovanjske pogodbe z drugo stranko, ki Izpolnjuje pogoje za sklenitev pogodbe po tem odloku;
4.	tisti hišni lastniki in člani hišnega sveta, ki določijo nižjo
ali višjo najemnino, kot jo določa odlok o stanovanjski tarifi, ki izplačajo hišnemu lastniku višji ali nižji znesek kot je določen v 24. in 25. členu tega odloka;
5. enako se kaznuje tudi tisti zasebni lastnik in član hišnega sveta, ki ne odvede nižjega zneska, kot je to določeno v 26., 27., 29. in 30. ter 31. členu tega odloka.
37. člen
Ta. odlok stopi v veljavo ® dnem razglasitve v Uradnem listu Ljudske republike Slovenije.
Trbovlje, 1. oktobra 1954.
LJUDSKI ODBOR MESTNE OBCTNE TRBOVLJE
Predsednik:
ALOJZ DULAR, L r,
II. Organi stanovanjske skupnosti
8.	člen
Za vsako hišo stanovanjske skupnosti se izvoli hišni svet, hi ga volijo vsi uživalci stanovanj in sostanovalci.
Hišni svet se voli na sestanku, na katerem mora biti navzoč-« najmanj noloricn volilnih upravičencev, na način, kakor to sami določijo- če se sestanka ne udeleži zadostno število upravičencev. se lahko pol ure na to izvedejo volitve ob vsaki udeležbi. Volilni upravičenci odločajo tud* o številu članov hišnega sveta v okviru veljavnih predpisov
Člani hišnega sveta Izvolijo Izmed sebe predsednika.
Predsednik hišnega sveta sporoči imena izvoljenih članov stanovanjski upravi.
9.	člen
Hišni svet ukrepa na sejah, ki so najmanj enkrat mesečno ob navzočnosti večine članov, in odloča z večino glasov navzočih. O sestanku se piše kratek zapisnik.
Vsake tri mesece skliče hišni svet sestanek vseh uživalcev in sostanovalcev na katerem poroča o svojem delu in rešuje predloge uživalcev in sostanovalcev ter morebitne spore.
10.	člen
Prve volitve se morajo Izvršiti v 15 dneh no uvel Juri« H tega odloka, vnaprej pa vsako leto do 15 januarja Prve >e-stanke skliče Ljudski odbor mestne občine, volitve pa izvede ljudski odbornik v svoll volilni enoti po pooblaščencih, ki Jih dolofr za vsako hišo.
V	pristojnost hišnega sveta
spadajo stvari, določene ▼	31.
členu Uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš.
B. Svet stanovanjske skupnosti
11.	člen
V	svetn stanovanjske skupnosti Imajo svoje zastopnike hišni sveti
Svet stanovanjske skupnosti Ima največ 66 članov. Okoliše
__________	.	_________________w______________________________ __	ki
IIIIIIIIIIUIIIIIIIUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIMIIIIIMIIUIIIIIIIMIIIIIIIIIIIH
Tretja ietna s upščina rfruž ne „Počit niška zveza" ne g ntnsziji v Trbovljah
hišnih svetov, ki volijo svojega zastopnika v svet stanovanjske skupnosti, bo ljudski odbor določil naknadno.
Volitve članov stanovanjske skupnosti se izvedejo na način, kakor to hišni sveti sami določijo.
V svet stanovanjske skunno sti pridejo kot polnopravni člani tudi zastopniki delavskega sveta podjetij oz. kolektiva zavod v primeru določil 3. odstavka 40. člena Uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš.
12. člen
Zastopniki za Svet stanovanjske skupnost; se volijo na volitvah hišnega sveta ali najkasneje. v 15 dneh po izvršenih volitvah
13.	člen
Svet stanovanjske skupnosti sklepa veljavno, če je navzočih nad polovico članov. Pri volitvah predsednika, podpredsednika in tajnika sveta pa morata biti navzoči najmanj dve tretjini članov.
fS na n m "in sestanku ni na vzočih potrebno število članov, se opravijo v roku 5 dni volitve na ponovnem sestanku ne glede na število navzočih.
14.	člen
Svet stanovanjske skupnos«-se snide najmanj vsake tri mesece enkrat.
Sestankov sveta stanovanjske skupnosti se obvezno udeležuje zastopnik stanovanjske uprave.
O vsakem sestanku sveta stanovanjske skupnosti se piše zapisnik.
15.	člen '
Hišni svet ali skupina hišnih svetov lahko odpokliče svojega zastopnika v svetu stanovanjske skupnosti, ako je nedelaven in na sejah hišnega sveta oz. hišnih svetov ne poroča o delu stanovanjskega sveta.
Administracijo stanovanjske skupnosti vodi stanovanjska uprava, katere pristojnost je določena v 36 do 38 členu uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš.
V soboto, 2. t. m., je bila na gimnaziji v Trbovljah tretja letna skupščina dijaške organizacije »Počitniška zveza* (PZ). Prisotni so bili tudi direktor gimnazije, član glavnega odbora »Počitniške zveze Slovenije« (PZS) in pa zastopnik družine PZ na Industrijski šoli v Trbovljah. Ostali profesorji' naše gimnazije se niso udeležili skupščine, kar je v svojem govoru obžaloval tudi zastopnik Glavnega odbora PZS.
Po opravljenih formalnostih je zbor prešel na poročila in na diskusijo. Predsednik gimnazije pz ie v svolem poročilu
času loterije PZS. Družina PZ na gimnaziji je sprva nameravala med počitnicami organizirati lastno taborjenje ob morju in pa nekaj izletov po domovini. Ker pa je glavni odbor PZS v Ljubljani organiziral tritedenski izlet po vsej Jugoslaviji in taborjenje ob morju ter doma v Sloveniji, in ker ni bilo dovolj denarnih sredstev, so lokalna samostojna taborjenja in izleti izostali. Toda spet moramo ugotoviti, da ni bilo nobenega dijaka z naše gimnazije, ki bi se bil udeležil izleta po Jugoslaviji ali pa taborjenja. Neki diiak 1e v diskusiii ome-
nadalje izlete in taborjenja, na katerih se naši mladi ljudje seznanjajo s kulturnimi in zgodovinskimi spomeniki širom po naši domovini, s slavno preteklostjo naše osvobodilne borbe in socialistično graditvijo, pripravlja pa spet izlete in taborjenja, na katerih se mladina duševno in fizično krepi in
utrjuje ter na katerih se navaja na samostojno življenje.
Evo — to je namen organizacije »Počitniška zveza«. Menim, da bi prizadevanja in namene te dijaške organizacije morala podjetja in ustanove našega okraja vsaj malo podpreti, ne pa se izmikati z izgovori in z raznimi tarifnimi in ne vem še kakšnimi pravilmilki podjetij in ustanov.
Skupščina je izvodila tudi novo vodstvo, ki mu želimo pri bodočem delu obilo uspeha.
L. R-
Rojstva, poroke in smrti
navedel nekaj podatkov o delovanju organizacije in njenem pomenu. Akoravno mladina iz Zasavja — predvsem iz revirjev — zelo malo potuje, je v preteklih počitnicah le potovalo precej dijakov. Dva razreda sta odšla na morje, eden na Gorenjsko, maturanti pa v Nemčijo. Poleg tega so dijaki potovali tudi posamezno in v manjših skupinah. Družina PZ na gimnaziji je za potujoče člane »Počitniške zveze« poskrbela v Dijaškem domu v Trbovljah za prenočišče, za ceneno prehrano Pa v okrajni menzi. Toda v revirje menda ne zaide nobena dijaška skupina in tako so ostale ugodnosti glede prenočišča in prehrane neizkoriščene.
Delo družine se je poživilo v »Tednu počitniške zveze« in v
nil, da med trboveljsko dijaško mladino zaradi tega ni nobenega zanimanja za potovanje, ker k nam ne pride nobena skupina, ki bi pokazala, da je na potovanju — pa čeprav peš ali s kolesom — vendarle prijetno in zanimivo. Nadalje zaradi tega, ker si med počitnicami skoro vsi dijaki poiščejo različne zaposlitve.
Se nekaj besed o pomenu »Počitniške zveze«. Njen glavni namen je, da olajšuje mladini potovanje in da zmanjša potne stroške. Vsi študentje, stari nad 14 let, imajo pravico biti člani te organizacije. »Počitniška zveza« organizira taborjenja in izlete, na katerih se srečuje učeča se mladina vseh naših narodov, na katerih se utrjuje bratovo in socialistična zavest — organizira
V	našem okraju se je v preteklem mesecu rodilo 74 otrok, umrlo pa je 40 ljudi. Poročili so se prejšnji mesec sledeči pari.
V	občini Cemšenik: rudar Fr.
Knez in gosp. pomočnica Frančiška Kropivšek. — V občini Hrastnik: mizar Ivan Selak m delavka Marija Kavšek; zidar Viljem Ravnikar in delavka Zofija Knez; delavec Anton Pivec in delavka Ivana Rajer. —
V občini Mlinše: zidar delavec Milan Anžlovar in kmetovalka Stanislava Arh. — V občini Trbovlje: natakar Edvard Dremelj in knjigovodkinja Marija Lipovšek; rudar Ivan Volaj in poljska delavka Amalija Gorjup; ključavničar Josip Camer in frizerka Fani Oplotnik; stroj, tehnik Franc Tramte in knjigo-vodkinja Marija Kump; elektrotehnik Bartolomej Sorel in uslužbenka Breda-Marija Grenko; zidar Adolf Jager in delavka Margareta Mastnak; rudar Srečko Kordon in gospod, pomočnica Danica Imperl; zidar Josip Brus in delavka Marija Cerka-sov; delavec Janez Kavšek in delavka Ana Frelih; miner Marijan Zidar in gospod, pomočnica Ljudmila Jamšek; delavec Vincenc Pohar in delavka Leo-poldina Orešnik; rudar Franc Gole in vrt. delavka Pavla Brinovec; kllučavn Martin Plnih-ner in skladiščmica Frančiška Jesih; ključavničar Dragotin Vil in delavk Ljudmila Sekili; delavec Henrik Bola in gospod, pomočnica Marija Rems; ključavničar Mariian Kr^r in «kla-diščnlca Marija Erčul. — V občini Zagorje: mizar Henrik Mandelc in trg. pomočnica Marta-
Marija Učakar; elektrotehnik ......... ,
Emil Hudomalj in nameščenka Franc Kobilšek (41
Ana Trebušak; rudar Miroslav Kokalj in delavka Kristina Dor-nik; zid. delavec Feliks Magdič in delavka Marija Kramar; rudar Franc Sladič in delavka Marija Miklavčič; mehanik Franc Jelnikar in nameščenka Zaaka Drnovšek.
UMRLI SO:
V občini Dol pri n rastnih
Ignac Vozlič (75 L); Breda Deželak (novoroj.). —■ V občini D le pri Litiji: Ana Kotar (63 1+ — V občini Hrastnik: Jože lo" kllnl (83 10: Kristina ZuP*“ (79 1.); Jožefa Vurm (69 l.); *r\ zali j a Rogelj (54 1.). — V občina Loka pri Zidanem mostu: Strnad (81 1.); Alojz Mlinar J®" let). — V občini Mlinše: Marii Šuštar (4 L). - V občini če: Barbara Martinčič, rol. * .. her (79 1.); Janez Kavšek (79 Julijana Kovačič (65 1.); K Janežič (64 l.); Marija Zavrfrh*; roj Martinšek (54 1.); Ivan M® nar (62 L). — V občini Scnoz« ^ Cecilija Klančišar (80 1.). -"V., občini Trbovlje: Mihael Kanj , žar (85 1.)' Marija Vidmar, r Jug (84 1.); Marija Vidmar. Ipavec (74 1.); Ana Zalaznik, ^ Flisek (69 1.)' Franc (67 1.); Rozalija Strgarfek
•Brigita Holešek (navor.); Zaen
Smolar (3 mes.); Franc Buko>
(24 1.); Ema Skerbic, roj. z (29 1.); Pavla Borišek, roj. r nek (43 1.); Marija Knez Lavrin (40 1.); Rozalija Ko-1" roj. Miglič (59 L); Matevž * drah (51 1.); Josip Suša (O1 (5g Ana Kramar, roj.. Pefeter
_ V občini Zagorje.
let). _ V občini Zagorje: Prašnikar (73 1.); Mari,,a r, nik (84 l.); Marija Zore, rol- ^ man (55 1.); Angela Kupni*. ); Morčun (59 U; A!o’Z Arh
Štev. 43
SIROM PO MASUMi ZAMVM
0 cem so razpravljali na prvi seji šVskena odbora c snovne šole no Vodah?
Družbeno upravljanje v prosveti se vse bolj uveljavlja. Že dalj časa uspešno delujejo Sveti za prosveto pri okrajnih 1’iids'Uh odborih in nekaterih večjih občinskih ljudskih odborih. Tem se sedaj pridružuje še družbeno upravljanje šol. Šolski odbori z določenimi pravnimi funkcijami bodo zamenjali dosedanje posvetoval-
ne svete pri vseh splošno izobraževalnih in strokovnih šolah.
Ljudski odbor mestne občine Trbovlje je na predlog zborov volivcev in družbenih organizacij imenoval 15-članskj šolski odbor osnovne šole na Vodah Ta odbor se je prvič sešel prejšnjo sredo Odborniki so se seznanili o pristojnosti in dolž-
Pclsnicani se bomo vk! ucl*i v komuno Zagor e
Mnogo je bilo že govora o tem. kam naj bi se vključila v bodočnosti naša občina. Nekaj sugestij od neinformiranih dopisnikov je bilo dano v javnost, da smo se Polšničani že odločili za Litijo, kar je seveda iz trte izvito. Mislim, da je to stvar Polšničanov, ki sp se v zadnjem času že nekajkrat pogovorili, kje bo najbolje.
Že pred mesecem smo na ožjem sestanku predstavnikov vaških odborov SZDL in članov ZK, ki sta se ga kot opazovalca udeležila tudi dva zastopnika Mestnega komiteja ZK Zagorje, pogovorili in načelno razčistili. kam naj usmerimo svojo prihodnost, da bomo gospodarsko laže uspevali. Tudi razširjena seja LO Polšnik in vseh organizacij je dne 10. oktobra t. 1. pokazala, da je širši krog našega prebivalstva res dobro usmerjen in da ima dobre gospodarske poglede za bodočnost. Večina prisotnih je bila mnenja, da bo bodoča komuna v Zagorju najboljše okrilje za našo občino.
Ta sestanek je vodil predsednik občine tov. Zabret. Med sejo sta nas obiskala republiški poslanec in predsednik zagorske občine, tovariš Lukač ter sekretar OKZK Trbovlje, tovariš Kovač. Oba gosta sta z zanimanjem poslušala izvajar domačega župana, ki je obrazložil poglede na razvijajoče se komune. Ker smo bili Polšničani v večini že orientirani na bodočo gospodarsko močnejšo komuno Zagorje, je bilo lahko prepričati tudi zastopnika vasi Mamolj in Dolgega brda, ki sta težila proti Litiji zaradi teritorialne bližine teh dveh zaselkov. Zaradi močnih argumentov, ki sta jih slišala, sta spoznala, da ne smeta gledati z ozkega vaškega gledišča in sta se tudi pridružila mnenju vseh ostalih. Sekretar OKZK Trbovlje tov. Kovač je poudaril, da bodo tudi obrobni zaselki naše občine deležni vseh ugodnosti in se ne bo več dogodilo, da bi zaradi težko pristopnega terena bila ljudem odklonjena hitra zdravniška ali veterinarska pomoč, kar se je do sedaj včasih pripetilo.
Ko so prisotni slišali, da bodo kmalu pričeli z dograditvijo cestnega odseka ob Savi med Pas jekom in Zagorjem (ca. 7 kilometrov), ki bo povezal ob-savske predele od Ljubljane do Zidanega mosta, so to novico vsi z veseljem spreiell. Na ta način bomo Polšničani dobro
od nas samo 6 km oddaljeno, in z našim močnim zasavskim industrijskim centrom, medtem ko smo od Litije oddaljeni 15 kilometrov.
Na seji smo se pogovorili tudi o nadaljevanju že začetih del pri visečem mostu v Renkah. Oba poslanca sta obljubila vso moralno in materialno pomoč, ki se deloma že uresničuj, sa’ smo medtem že preieli 15 ‘-n cementa na postajališče Renke kjer se pripravliajo za betoniranje temeljev mostu. Po seji sta si gostujoča tovariša poslanca ogledala v Renkah mesto gradnje mostu.
Ce bo dograjen most v Re .-kah še letos bomo tako slavili kar tretjo zmago — prva dograditev šole, druga elektrifikacija občine in tretja most, ki nas bo povezal z železniško postajo Renke.	-občan-
nostih šolskega odbora, izvolili predsednika in tajnika in pretresli trenutno najbolj pereča vprašanja. Po vsestranski in živahni razpravi je odbor sprejel nekaj sklepov, ki jih bo skušal s pomočjo pristojnih organov oblasti in drugih družbenih činiteljev v najbližji bodočnosti izvršiti
Oprava telovadnice z najosnovnejšimi telovadnimi rekvizit; je vsekakor najvažnejši sklep, ki terja hitro rešitev. V zvezi s telovadbo se poraja tudi vprašanje letnega telovadišča. Znano Je, da je šola na Vodah brez letnega telovadišča in dvorišča Najprimernejši prostor za to telovadišče bi bilo sedanje teniško igrišče. Resnica je, da okrog 700 učencev te šole in preko 100 najmlajših otrok v otroškem vrtcu na Vodah nima igrišča ne dvorišča.
Drugo nič manj pomembno vprašanje, kj tudi kliče po hitri rešitvi, je uvedba mlečne kuhinje na šoli Po izgledih bo ta kuhinja začela delovati s 1. novembrom. Stanovanjski organi so namreč odboru obljubili, da bodo pripravili prostore za mlečno kuhinjo.
Odbor je še razpravljal o učencih ki neopravičeno izostajajo od pouka, in o učencih, ki žive v težavnih gmotnih razmerah V prvem kot v drugem primeru bo odbor napravil potrebne korake
Po seji so si odborniki ogledali vse šolske prostore.. Sk
Kako napredire e ektrifikacija na Polšniku
Po živahni pomladni delavnosti, ko je elektrifikacijski odbor v Polšniku res pljunil v roke, je podjetje »Elektro-Trbov-lje« s pomočjo domačinov dogradilo daljnovod do Polšnika, elektrifikacijski odbor pa je dozidal tri transformatorske postaje.
Čez poletje je delo nekoliko zaostalo, ker ni bilo dovolj denarja in na jesen je celo grozila nevarnost, da bomo morali počakati do pomladi, ker je zmanjkalo finančnih sredstev, čemur pa se je elektrifikacijski odbor izognil s tem. da bo skušal ob podpori okrajnega ljudskega odbora najeti oosojilo v znesku 4 milijonov dinarjev, kar bi zadostovalo za poravnavo dosedanjih neplačanih računov, podaljšanje daljnovoda do Preske, usposoblienje treh transformatorjev in zgraditve omrežja za Polšnik. Tepe in bližnje zaselke.
Iz sejnih zapisnikov je razvidno, da je odbor delaven in da se pogosto shaja. Tudi nedeljska seja odbora dne 17. oktobra je pokazala, da je s skunno pomočjo vedno moči najti izhod še Iz tako težke zagate. Seji je prisostvoval tudi predsednik gospodarskega sveta OLO Trbovlje tov. Burkeljc. Živahno in plodovito so obravnavali najetje potrebnega posojila, razčistili nepravilno uporabo manjših količin lesa, ki
Povezani z Zagorjem, id bo tako \ ga nekateri interesenti prodali
Nekaj misli o stimulativnosti v naših podjetjih
(Nadaljevanje • 1. strani) “o proračunsko rezervo ter Predvidenega formiranja kredit, neg^ sklada za finansiranje investicij v lokalnem gospodarstvu.
To bi zagotovilo podjetjem celotni presežek, ki bi ga dojela nad predvidenim dobič-Komuna kot skupnost podjetij bi bila življenjsko zainteresirana na realnosti natu-J*lnih in finančnih planov pod-Jetlj, učinkovitem delovanju finančne inšpekcije in podobno, “prati bi pa tudi podjetja ne hiJa več tako »zainteresirana« skrivati v materialnih stroških investicijsko vzdrževanje in investicije. ter na ta način mali-f“i svojo dejansko finančna si-1 nacijo v škod,» skupnosti.
. s Predlaganim sistemom bi “ila komuna primorana, da se T večji meri poglobi v gospo-“arsko situacijo podjetja In anali ra njegovo poslovanje, hkra-Ia k* materialno osnovo de-j.vskcga samoupravljanja okre-J?11 s tem da bi delovni kolek-vi v kar največji meri rar-'agali z ustvarjenimi presežki, razpolaganju s presežki bi Stv*1*16*0 k*** nobenih omejitev, ^var delovnega kolektiva sa-» Ra je, da razporedi presežke J? Povečanje zaslužkov ali pa •ohnični razvoj podjetja. Dosedanja izkustva kažejo da
Pravo^rcm° prl ,em naslonit; na >_ viti10 pre,,cj0 jn zavest de-kolektlvov. Tudi poraba
•ovnih’
Večll*,ne*a de,!' Presežka /a ponje zaslužkov ne bi delova-
la inflacijsko, ker bi imela protiutež v večji storilnosti in prihranku materiala — politike navijanja cen pa b{ paralizirali z maksimalnim obdavčenjem komercialnega dobička.
Predlagani sistem daje dovolj možnosti tudi za pravilnejšo tarifno politiko v podjetjih ki mora stamulirati (izpodbujati) delovne kolektive k večji storilnosti. Plačni sklad nc bi bil več omejen z obračunskim!, povprečnim) in podobnimi zaslužki, omejeval bj ga obstoječi tarifni pravilnik, odobren od komune. in doseženi, ostanek dobička, ki bi bil v pretežni meri posledica ekonomskega po slovanja podjetja.
Zaslužki po odobrenem tarifnem pravilniku bi bili element kalkulacije In ugotavljanja dobička (gospodarskega za razliko od komercialnega).
Zaenkrat bi morali obveljati obstoječi pravilniki, t. j. pravilniki za leto 1954, katerih sestavni deli so tudi akordne tabele In obstoječe norme. Podjetja pa bi morala začeti na znanntveno-tehnični osnovi sistematično proučevati probleme nagrajevanja po akordu, normah in času.
Preizkušenih sistemov in metod na tem področju Je cela vrsta, ki pa sc žal pri nas 4sp premalo uveljavljajo. NeLpod bitno pa je. d.t bomo lahko v prihodnjih letih izpopolnili nrš' tarifne pravilnike ter zadovolji vele reševali probleme sociali-sličnega nagrajevanja če hotno delali v nakazan) smeri. D. D.
mimo elektrifikacijskega odbora, čeprav so sečno dovoljenje prejeli za elektrifikacijo — in še mnogo drugega zelo važnega so rešili ta dan.
Vprašanje novih sečnih dovoljenj, ki bi bila potrebna, če bomo hoteli kriti najeto posojilo, je obljubil urediti predsednik gospodarskega sveta OLO Trbovlje, seveda pa je upravičeno pripomnil, da mora biti v bodoče elektrifikacijski odbor kakor tudi občinski ljudski odbor budnejši, da ne bi prišlo do sečnih zlorab. Razen najetja posojila so sklenili še letos usposobiti omrežje v bližnjih vaseh, posamezni odborniki so se tudi zavezali da bodo aktivno sodelovali pri skon-čaniu zadnjega odseka daljnovoda do Preske.
Ce bo res vsak izpolnil svoje obveznosti ln če bo odbor dobil posojilo, je realno upati, da bo tudi na Polšniku zasvetila elektrika do Dneva republike, kar bo za dograjeno šolo druga lepa pridobitev in zmaga volje Polšničanov.	-ar
Trboveljski unokojenci so raznibani
Upokojenci v Trbovljah ne počivajo, saj bodo imeli — kakor smo že pisali — v kratkem svoj praznik, Dan upokojencev, ki ga bodo proslavili z večjo kuturno prireditvijo in razvitjem svoje društvene zastave.
Letos so trboveljski upokojenci napravili več izletov. Tako je njihovo društvo priredilo meseca avgusta iz'et upokojencev v Velenje in Prebold. V Velenju so si ogledali nove rudniške naprave. prav tako tudi Velenjsko jezero z njegovimi lepimj napravami. Na povratku iz Velenja so se izletniki oglasili v Preboldu, kjer so tamkajšnji upokojenci razvili svojo društveno zastavo.
Pretekli mesec pa je Društvo upokojencev v Trbovljah organiziralo večji izlet svojih članov v Istro, in sicer v Labin, Podla bin in Rašo Ta izlet bo ostal vsem v prijetnem spominu, zlasti še, ker je več udeležencev prvikrat videlo Istro in se spoznalo z lepotami in zanimivostmi teh sončnih krajev, ki so sedaj dokončno priključeni Jugoslaviji.
I
Tečaj za dvig kadrov v gest instvu
Gostinska zbornica za okraj Trbovlje pripravlja tudi letos tečaj za dvig strokovnega strežnega oseb’a v gostinstvu. Na osnovi pridobljenega znanja bodo tečajniki po končanem pouku opravljali izpite, in sicer tisti, ki so zaposleni najmanj dve leti v gostinski stroki, za polkvalifictranega delavca, tisti, ki pa dela‘o v gostinstvu že najmanj pet let pa za kvalificiranega delavca. — Pouk v tečaju. ki bo traja’ okrog dva meseca, bo dva- do trikrat tedensko. Možnost udeležiti se tega tečaja imajo tudi tisti, ki v gostinstvu še niso uslužbeni dve leti Priglasitve za tečaj sprejema okrajna gostinska zbornica do 5 novembra t. L
Iz Litije
Zbor SZDL v Litiji
Poročali smo že o nevolji ljudskih množic zaradi naraščanja draginje. O tem problemu so razpravljali tudi člani litijske SZDL na zboru, ki se je vršil v veliki dvorani predilni-škega sindikalnega doma na Stavbah. Zboru je predsedoval tov. Berto Kaplja, uvodno poročilo pa je imel ljudski poslanec tov. Berčič, ki je poročal o tržaškem problemu, o draginji in nje vzrokih ter o zadevah ustanavljanja komun. Njegova izvajanja so izzvala debato in pojasnila ter dokazala, da člani SZDL budno spremljajo vse važne politične, gospodarske in upravne dogodke. Le s skupnim sodelovanjem bo mogoče zatreti val naraščajoče draginje.
Litija je cMiila motorni vlak
Litijski bazen je že večkrat sprožil željo, da bi dobili motorni vlak. Tej želji so ustregli v začetku oktobra, ko je prvič privozila iz Ljubljane garnitura motornega vlaka, sestoječa iz treh motornih vagonov. Zdaj obratuje ta garnitura stalno namesto bivše tako imenovane rezerve, z njo se pripeljejo iz ljubljanske smeri dijaki litijske gimnazije, odpelje pa dijake-Litijane v ljubljanske šole. Vožnja z motornimi vagoni je udobnejša, ker vozi motorni vlak hitreje kakor lokomotiva na paro. Ce bo ostal motorni vlak stalno pri nas, bo treba pri jutranji vožnji upoštevati krajši vozni čas med Litijo in Ljubljano.
Ljudje, ki se vozijo s tem vlakom prvič, se seveda zanimajo za njegov ustroj. Ljubljanska železniška direkcija pa razpolaga s šestimi motornimi vagoni. Vsak ima svoj poseben motor. Kurijo ga z nafto, ki je cenejša kot premog. Tako so tudi režijski stroški za motorno vozilo manjši kakor za vlake z lokomotivami na parni pogon. Trije motorni vagoni so znamke »Fiat«, trije pa znamke »OM«. Naša železnica jih je kupila v Italiji, ker so jih tam izločili iz prometa. Nato so jih pri nas temeljito popravili.
Ti motorni vlaki obratujejo tudi na drugih progah, in sicer med Ljubljano in Kamnikom do Kranja in Postojne. JD2 imajo v načrtu nakupiti še več takih motornih vozil. Za naše razmere bo treba uvesti motorne vagone s prikolicami, potem se bodo režijski stroški na kratkih progah okrog Ljubljane še bolj znižali.
/ Grbin napreduje
Grbin je predmestje Litije na vzhodni strani. V zadnjem času so v tem predelu dogradili deset novih stanovanjskih hiš. Po glavni cesti so namestili nekaj novih žarnic, tako da ima zdaj mesto zadostno razsvetljavo. Na zgornjem Grbinu bodo verjetno zidali tudi še v bodoče, zato bi bilo prav. če bi popravili kolovoz od Vidovičeve gostilne do križišča nad hišo Franca Repovža. Te dneve so premestili tudi skladišče »Elek-tro-Ljubljana okolica«, ki ima svoje delovodstvo v Litiji. Odslej je skladišče v hiši Staneta Weilgonija. rajonskega elektro-monterja. Da olajšajo dovoz do novega skladišča, bodo utrdili cesto, ki drži do hiš na Ježi.
Trije Američani so se prepričali o napredku Litije
Zadnje dni so bili v Litiji na ^obisku trije slovenski izseljenci, in sicer John Gliha, po rodu iz Čateža nad Litijo, njegov sosed Pavle Princ iz Forest Citjrja v ZDA ter Mihael Zupančič iz Prežganja nad Litijo, ki živi v Clevelandu. — V stari domovini niso bili dolgo let in so se sedaj čudili asfaltirani cesti od postaje do mostu. Z zanimanjem so si ogledovali tudi popravljanje litijskega mostu in priznali strokovno sposobnost naših delavcev na mostu. Trije Američani so obiskali nekaj znancev v Litiji po naročilu litijske domačinke Milke Kresove iz Zg. Loga nad Litijo. Litija, ki je bila prav tisti dan [ nadvse prijazna v jesenskem soncu, je napravila na rojake najprijetnejši vtis.
Predavanje o tržaškem sporazumu
SZDL mesta Trbovlje je organizirala pretekli petek predavanje o tržaškem vprašanju in sporazumu ter o drugih svetovnih političnih problemih. Predavanje je bilo v Delavskem domu, govoril pa je Cia« CK ZKS tov. Ivan Regent iz Ljubljane. Na žalost pa je bilo predavanje zelo slabo obiskano, čemur je vzrok do neke mere slaba obvestitev javnosti. Vprašanju pravočasne in boljše obvestitve bo treba posvetiti v prihodnje več pazljivosti
Občinski praznik NOV občine Gabrovka
Občinski odbor v Gabrovki je določil 28. oktober za praznik NOV v spomin na 28. oktober leta 1944, ko je podivjani okupator ustrelil več skupin domačinov. Med žrtvami je bil tudi bivši litijski učitelj Veno Taufer, ki ga je okupator zaprl z drugimi vaščani v ledenico, kjer so jih ubili z bombami.
Za občinski praznik pripravljajo v Gabrovki pisan kulturni program. Obiščite jih!
Smrt uglednega kmeta
V Tihaboju pri Gabrovki nad Litijo je umrl ugledni posestnik tov. Jevšekar. po domače Zonta, oče partizanskega borca Calita, ki je bil v NOV član Dolenjskega odreda. Pokojnika so pokopali na domačem pokopališču. — Ugledni družini naše sožalje!
Za naše kmečke bralce
KZ Litija je letos domala preorala njive že vsem interesentom, ki so se priglasili za jesensko oranje s traktorjem. Člani KZ plačajo nižjo pristojbino kot ostali. Vsi. ki bi še želeli jzorati svoje njive, naj se priglasijo v litijski KZ.
Pri litijski KZ deluje pose-
ben sadjarski odsek, ki si je zadal nalogo, da posadi v naši dolini čim več dobrega sadnega drevja. Vsi, ki se zanimajo za mlado drevje, naj se takoj priglasijo. Okrajna zadružna zveza v Ljubljani bo s prihodnjim letom uvedla poizkusne nasade raznega sadnega grmičja. Taki nasadi v izmeri po nekaj arov bodo v vseh predelih okraja, da se ugotove kli-matične in druge razmere za kasnejšo večjo kampanjo. Med drugim bodo skušali uvesti v naši dolini tudi nasade malin. Vsakdo, ki bi želel sodelovati v tej akciji, naj se priglasi pri najbližji KZ. V bližnji bodočnosti bo prispel v našo dolino sadjarski referent OZZ. ki bo dajal interesentom potrebna navodila.
Divji lovec v Šmartnem
»Svoboda« v Šmartnem pri Litiji je že začela z gledališko sezono, ki so jo odprli s Finžgar-jevim »Divjim lovcem«. To gledališko delo je znana privlačna ljudska igra. Šmarčani so to igro že večkrat uprizorili s prav lepim uspehom. V drami »Divji lovec« so sodelovali skoro vsi člani šmarskega gledališkega odra. Delo je režiral tov. Nace Gradišek in ga je prav dobro izoblikoval ter izbral tudi vse ustrezne igralce. Scenerijo je izdelal tov. Janez Vozelj v splošno zadovoljstvo in tako doprinesel svoj delež k uspehu celotnega dela.
Volivci nc' odtočefo
Pred nedavnim smo brali v našem listu članek iz Hrastnika, da je lastnica hiše in trgovskega lokala »pri Hercogu« odpovedala poslovne prostore trgovskemu podjetju »Preskrba« v Hrastniku. Pisec tega članka in tudi večina potrošnikov sta bila mnenja, naj trgovski lokal ostane v tej hiši še nadalje, ker je potreben zlasti zaradi tega, da imajo rudarji trgovsko poslovalnico čim bliže. Za nadaljnji obstoj tega trgovskega lokala govorita dva važna momenta, in sicer, da je ta poslovalnica — kakor že omenjeno — potrebna zato, da imajo potrošniki tak lokal v neposredni bližini — v prilog nadaljnjega obstoja te poslovalnice pa govori tudi to, da je strežba v tem lokalu dobra solidna in da so ljudje z njo zadovoljni.
Nekaj tednov pozneje pa je naš list priobčil tudi dopis lastnice navedenega lokala in hiše, tov. Pine Hercogove. V tem pismu pravi lastnica hiše, »da če je potrebna tamkaj trgovina, je prav tako potrebna v hiši tudi gostilna« (ki jo je vodila lastnica hiše). Argument, ki ga navaja lastnica te hiše, ne more imeti nobene zveze z njeno odpovedjo trgovskega lokala.
V dopisu, priobčenem v 34. številki našega lista, se tov. Pina Hercogova sklicuje v zveri, z opustitvijo gostinskeg: obrata v njeni hiši na zasluge ki si jih je njena družina stekla v narodnoosvobodilnem gibanju. Tem zaslugam prav nihče ne oporeka in vsakdo ceni žrtve, ki jih je družina Hercog doprinesla v narodnoosvobodilni vojni. K zadevnim navedbam tov. Hercogove bi si dovolili še pripomniti samo tole: če je njena družina zaradi opustitve zasebnega gostinskega obrata materialno prizadeta in zarad1 tega sedaj brez potrebnih sredstev za preživljanje, ni to posebno težka zadeva, saj je danes cela vrsta možnosti za preskrbo druge zaposlitve ali službe. Znano je, da je za sposobne, vestne in marljive ljudi v socialistični Jugoslaviji dovolj kruha.
Toliko o tem. — Sedaj pa poslušajmo še drugo plat te zadeve, ki se vleče že od letošnje spomladi dalje, ko Je trgovsko podjetje prvič dobilo odpoved poslovnega lokala pri Hercogu. V prvi odpovedi navaja lastnica hiše, da ji nihče ne more oporekati, da nima pravice do odpovedi lokala ▼ njeni lastni hiši. To vsekakor drži — nihče ji ne more kratiti te pravice. Je pa spet na drugi strani res, da imamo glede odoovedi lokalov določbe, ▼ katerih je govor o tem, da je v takih momentih treba upoštevati tudi to, ali obstaja za take lokale krajevna potreba ali ne. O tem vprašanju je pisal tudi »Gospodarski vestnik«. Glede na potrebo in pomanjkanje trgovskih in še drugih lokalov v Hrastniku ne bi bilo umestno preurejati take lokale v stanovanjske prostore in podobno (kar namerava storiti tov. Hercogova). — Pripomnimo še, da je trgovsko podjetje »Preskrba« dobilo zadnjo odpoved glede lokala v Hercogovi hiši, da ga je izprazniti do 2. novembra t. 1.
Sedaj pa poglejmo še, kaj je pravo ozadje te odoovedi — Hrastničani in odločilni činite-Iji v kraju pa naj potem Izrečejo svoje mnenje.
Ko je pred kratkim direktor trgovskega podjetja »Preskrba« prišel k tov. Pini Hercogovi, da se ponovno pogovori z njo o trgovskem lokalu v njeni hiši, mu je tov. Hercogova dejala, da poslovalnica lahko nemoteno dela nanrej, vendar pod pogojem, če odpusti oziroma premesti iz trgovske poslovalnice tovarišico Zofko.
Mislimo, da nadaljnje razmišljanje oziroma komentar o tej zadevi nista potrebna — Hrastničani pa naj sami uganejo, v katerem grmu se skriva zajec, prav tako naj volivci tog* kraja presodijo in povedo, fa je bil »halo«, ki je nastal v Hrastniku v zveri z odpovedjo tega lokala, res potreben ln na mestu.	-ar
Smrt zaslužnega moža v Loki
V Lokj Prl Zidanem mostu so prejšnji mesec pokopali enega izmed najzaslužnejših mož loške občine, kmeta in strastnega lovca Lojzeta Mlinarja z Mrzle planine
Pokojnika so prav dobro poznali naši partizani, saj so se pri njem oglašali naši prv; borci.
Pokojni Lojze Mliua,-
kjer to imeli javko in tudi vedno dobili vse potrebne informacije. Lojze Mlinar je pozneje tudi sam odšel v partizane.
Po vojni je bil pokojni Mlinar vsa leta v občinskem odboru ter užival vsesplošno priljubljenost, zato je razumljivo, da se je od njega poslovilo na zadnji poti izredno veliko število prijateljev in znancev. — Naj bo zaslužnemu možu domača zemlja lahka!
-ar
Okrajna košarkarska tekma za pokal
Okrajna košarkarska tekma je bila v nedeljo, 24. t. m., v Hrastniku. Udeležil; so se je košarkarske ekipe Rudarja I. In II iz Trbovelj ter TVD Partizana Hrastpika. Iz nerazumljivega vzroka je izostalo moštvo Proletarca iz Zagorja. — V prvi tekmi je premagalo moštvo hrastniškega Partizana Rudarja II z 48:25, v drugi tekmi je Rudar I. zmagal nad Rudarjem II. s 95:67.
V finalni tekmi je Rudar I-dosegel zmago nad Partizanom z 72:54 iz Hrastnika in tako osvojil prehodni pokal OLO Trbovlje. Tekmo je sodi! tov. Brumen zelo dobro.
Tri leta samosioinega pos oranja
so rodila velike uspehe
55 let mlekarne na Izlakah
»Splošno strojno mizarstvo« v Trbovljah je bilo do nedavnega obrtni obrat, sedaj pa je postalo — kakor smo že poročali — in dustrijsko podjetje.
Pred tremi leti se je kolektiv tega obrata ločil od Strojne to varne — bivših 'CRD v Trbovljah ter se s 1. januarjem 1952 popo! noma osamosvojil Mnogo dvo mov, strahu in bojazni je bile takrat med delavci in tudi mec! funkcionarji, češ da »ne bo šlo-»da je mogoče le pri rudniku živeti« itd. Temu kolektivu so se tedaj priključili še deiavc mestnega mizarskega podjetja Precej časa ni bilo med obema delovnima skupinama, ki sta prej živeli vsaka svoje življenje, žele
ka-
.

:.r'
m
\ ‘ * > -	% , ,P 1 * £ i
' 'i' jj:	. V	. PPP
* •• * ?.
_____j-	• •	. '
ne harmonije. Kazalo je, kor da sta oba kolektiva »dve na, to še zlasti spričo velikih na- i leto predvidoma za 68 milijonov družini v en- kuhinji«. Pa je ta roči!, ki ilh ima danes ta mizar- j dinarjev prometa, kritična doba le minila. Z vztraj- ski obrat. Mnogo bo treba v tem Splošno strojno mizarstvo v nim in žilavim delom sta obe mi- obratu še napraviti. Tako bi bila Trbovljah izdeluje mizarske iz-zarskl družini premostili vse za- n. pr. potrebna zgraditev tovar- delke za široko potrošnjo, dela četne težave in danes sta enoten niške garderobe, umivalnice, jih nadalje za Gradbeno podjetje kolektiv, ki lahko z zadoščenjem portimice in napeljava centralne »Beton« za gradbišča v Trbov-g'eda na dosežene uspehe.	kurjave, kar bj pa terjalo seve- IJah, prav tako tudi za termo-
Kot prvo nalogo si je zadal ta da 19 milijonov dinarjev. Prepri- elektrarno v Šoštanju, Za podjet-kolektiv, da si zgradi svoje last- čani smo, da bo kolektiv prej ali je »Pionir« v Novem mestu, za ne delovne prostore. To se	mu je	slej tudi to vprašanje zadovolji-	j	novo tovarno rotacijskega papir-
ob izrednem trudu vseh	delav-	vo rešil. _	|	ja v Krškem — izdeluje jih pa
cev, kar je terjalo dosti nadur- i Zanimiva je rast tega mladega i tud; Za izvoz v tujino. Največje nega in brezplačnega dela, po- podjetja. Ko se je ta mizarski delo pa je to mizarsko podjetje srečilo. 2e 29. novembra 1952 se obrat predlanskega leta osamo- opravilo letos za mestno občino je kolektiv vselil v svoje	lastne	svojil. je imel	62	delavcev	ter	v Novem Sadu, ki je naročila
obratne prostore Danes	ti mi-	je napravil za	28	milijonov	di-	šolsko opravo za več milijonov
zarniški objekti ustrezajo svoje- narjev letnega prometa. Danes dinarjev.
mu namenu, le zmogljivost sušil- pa šteje ta kolektiv že 115 de- Podjetje je v stalnem stiku z niče za les je še vedno premajh- lovnih moči in bo napravil to vsemi sorodnimi podjetji in
-___. skrbi za mlade kadre. Pred krat-
kim je podjetje zaključilo tečaj za ženske delovne moči in je med drugim zaposlilo 11 žena za lažja mizarska dela.
Politično-ideološko delo____Pri ločenega blaga od nakupa do [ Uspehi in napredek tega pod-
Mestnemu komiteju ZK v Za-1 prodaje. Prav tako naj ta ko- jetja so sad žilavega dela in gorju so ustanovil; komisijo za I misija ugotovi še druge neptra- truda celotnega kolektiva, nepolitično-ideološko delo. Naloga vilnosti. Na tem sestanku so majhna zasluga za uspeh gre tu-te komisij je, da pomaga orga- j nadalje poudarili, da življenj- di odgovornim činiteljem OLO in nizirat; študij o osnovnih vpra- j ske ravni ni mogoče povišati z LOMO Trbovlje, prav tako rud-šanjih družbe, kot n. pr. delav- večanjem plač, pač pa le z' sko in družbeno samoupravlja- večjo storilnostjo in znižanjem nje, vloga delavskega razreda, cen produktov.
IZ Z A G O K J A
in počfobno. Komisija bo pomagala nadalie organizirat-; debatne večere, na katerih bodo delovni ljudje razpravljali o vseh perečih političnih in gospodarskih vprašanjih.
SZDL Zagorje pa je sklicala vse predsednike in tajnike društev in organizacij v Zagorju zaradi organiziranja idejnopolitičnega de.a med č’anstvom. To delo je potrebno, ker so posamezni člani v društvih premalo poučeni o tekočih političnih in ostalih problemih.
Pomanjkanje moke In masti — V zvezi s pomanjkanjem moke in masti, ki je pred dnevi nastopilo v Zagorju, je MO SZDL poklical vse poslovodje in
Zagorski dopisnik] so zboro vali. — V soboto, 9 t. m., je bila v Zagorju na pobudo SZDL 1. redna seja uredniškega pododbora za Zagorje, vendar so se od približno 20 povabljenih dopisnikov udeležili tega sestanka le štirje dopisniki in zastopnik mestnega odbora tov. Milko Gostiša, ki je članom uredniškega pododbora nakazal smernice za dopisovanje
HRASTNIK
Prelaganje ceste med osnovno šolo v Sp. Hrastniku in cestnim križiščem proti Dolu na levi breg potoka Boben ne „	,	_	poteka tako uspešno, kot je bila
upravnike trgovin. Razpravljal! zamišljeno. velika dela pri
J™*v mostov in drugo zavlačujejo tk t J?°	izvedbo tega načrta. Tako je
SdiU V ostalem Te* to^prall- j bil° treba preložiti tudi progo
3TvVg<3“Sl.)	S
je v kraju ob času zadosti moke ! .pot?k	°®novni šoli
in masti, vendar je potrebna „e * skartl doK'2en> •“*> 0a; budnost, da zaradi raznih so- kovalLBa še bodS vražnlh parol ljudje ne bi na- Drugega mostu pri križišču pa kupoval; večjih množin, kot je "e, morejo začeti gradi« prej, to treba, in si ustvarjali nepo- dokler ne b° obnovljen oporni trebne zaloge ter s prekomer- 21(1 na nasprotnem, desnem
niku Trbovlje-Hrastnik, Strojni tovarni in Cementarni v Trbovljah, v nemalj meri pa nedvomno izredno delavnemu direktorju te mlade mizarske tovarne, tov. Oskarju Levcu.	-ar.
Mlekarska zadruga je bila ustanovljena leta 1899. Svoj sedež je imela prvotno v Za-,orju, pozneje pa na Izlakah. Jajvidnejši ustanovni člani za-iruge so bili takrat Andrej lupančič iz Kolovrata ter An-on Verbol in Luka Ha bat z Izlak. Pobudo za ustanovitev mlekarne je dal Luka Habat, ki je v Avstriji absolvirail kmetijsko šolo. Zadruga je zgradila astno poslopje leta 1910. Pn tem je zašla v velike finančne ežkoče. Grozil ji je konkurz. 'Cupiti Jo Je hotel neki trgovec z Litije, da bi v poslopju nabavil založno klet za vino. Temu so se pa uprli gospodarsko azgledani ljudje — člani zadruge — predvsem takratni učitelj Fortunat Lužar, ld se ga še danes spominjajo kot re-, šitelja izlaške mlekarske zadruge. PO njegovem prizadevanju so zadolžnico podpisali gospodarsko močni kmetje, s čimer je zadruga prišla do potrebnih denarnih sredstev- Mleko so Izvažali tudi v Trst v lesenih mlečnih vrčih, v katerih so v sredini vlagali led v posebnih vložkih. Toda ta način prodaje mleka se je izkazal kot nerentabilen.
S pričetkom prve svetovne vojne so se finančne težkoče mlekarne poslabšale Po vojni so ustanovili nakupno-prodajno zadrugo, katere gavni organizator je bil Franc Lovrač, ki
benega dela in Je s svojo nesebičnostjo in požrtvovalnostjo mnogo koristil naši skupnosti.
Po osvoboditvi Je mlekarna prešla v sestav KZ Izlake. Mlekarna zbira mleko z Izlak, Peč, Mlinš in Cern Senika. Na razpolago Ima vprežna prevozna sredstva, za prevoz v Zagorje pa traktor »Unimog«. Mleko dobivajo od približno 800 krav iz teh krajev. Leta 1950 so odkupili 306-515 litrov mleka, lansko leto pa zaradi suše samo 283.300 litrov. V zagorski občini Je 5 poslovalnic za delitev mleka. Neprodano mleko predelujejo v sir »Trapist« in »Ementalec«. Ukvarjajo se z načrtom, da bi zalagali z mle-
kom tudi center Trbovlje, ali pa predelavah viške mleka v skuto in smetano in ju prodajali v Trbovlje, kjer je zanje veliko povpraševanje.
Za boljši razvoj zadruge pa bo treba nakupiti sodobne stroje, ker so sedanji že zastareli. Tega so se že lotili. Gotovo Jim bo v doglednem času to tudi uspelo ter bodo nato s svojimi mlečnimi izdelki lahko zalagali Zagorje in Trbovlje. S sedanjimi stroji je možno predelati samo 650 litrov mfeka na dan. Predvsem potrebujejo hladilne naprave za najmanj 2000 litrov mleka, s čimer bi se izognili nevarnosti, da se mleko ne skisa.
Kova šola na Pcliitiku
11. oktobra so se z enomesečno zamudo odprla šolska vrata nove šole na Polšniku. Gradbeno podjetje »Zasavje« iz Trbovelj, ki dograjuje šolo, se zelo trudi, da bo do 1. novembra skončalo vsa za leto« predvidena gradbena dela.
Sedaj, ko je šolsko poslopje dobilo lepo svetlo fasado, ko so mizarji, kleparji, slikarji in pleskarji dodali svoj »blesk«, se šola ponovno »beli« v dolino in na daleč opozarja, da Je tudi na Polšniku zrastel dom, v katerem se vzgaja in izobražuje naša mladina v napredne, do-
so ga leta 1937 takratni k'.eri- movini predane ljudi.
kalni voditelji odstranili Iz javnega življenja. Ošibali so ga kot škodljivca zadruge, poudarjajoč njegove neuspehe, zamolčali Pa so njegove zasluge, ki So si jih lastili sami
Dolga leta se je mladi rod stiskal v zasilni baraki pod vasjo, danes pa hodi v eno najlepših podeželskih šol našega okraja. Prav zares smo veseli in hvaležni, da nam je
Druga svetovna vojna je za- okralna ljudska skupnost prirezala globoke rane med vodil- skočila na pomoč s finančnimi nimi ljudmi zadruge 2rtev je sredstvi in tako zagotovila nabil spet Franc Lovrač. ki so ga šemu kralu prepotrebno kultur-kot zavednega Slovenca odpe- no žarišče, ki smo ga že dolgo Hali v koncentracijsko tabori- (pogrešali.
šče v Ausobwitz. kVr 'e rre- I Zunanje lice stavbe je dobilo minil leta 1942 Toda njegovo dokončno podobo; tudi notra-delo je ostalo priča, da le tu njost je v pritličju in prvem živel mož. ki se ni ustrašil no- nadstropju dokončana. Za pri-
hodnje leto preostane samo še dograditev samskih sob za učitelje v podstrešju, dokončanje notranjosti v kletnih prostorih. Ko bo — upamo — v prihodnjem proračunskem letu mogoče zagotoviti še poldrugi milijon sredstev, da bomo kupili potrebno manjkajočo šolsko opremo za 3 učilnice s telovadnico, ko bomo uredili tudi okolico stavbe s primernim vrtom, postavili rezervoar še za instalirani vodovod, bo naša šola ponos naše občine, pa tudi okraja — bo kulturni svetilnik našim bodočim rodovom.
Vse priznanje izrekamo tudi Gradbenemu podjetju »Zasavje«, ki se je pod vodstvom upravnika tov. Balantina in njegovih pridnih zidarjev v polni meri potrudilo, da bodo dela do .termina končana v naj-večje zadovoljstvo vseh. Tudi ostalim obrtnikom moramo izreči zahvalo za požrtvovalno in solidno delo, ki bo trajno pričalo o naporih in dobri volji, da je tudi na Polšniku zrasla moderna šola.
Šolski upravitelj
Sodna krc t J a
Kradel in goljufal je
Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah se je moral zagovarjati Alojz B., stanujoč na Dolu pri Hrastniku št. 110, proti kateremu je vložil javni tožilec za okraj Trbovlje obtožbo, v kateri mu očita, da ” obtože-
1000 din iz nezaklenjene kuhinjske omare prj K F Na glavni obravnavi je obtoženec vsa dejanja v celoti priznal, zagovarjal pa se je, da je vse to storil zato, ker je bil v stiski. Temu zagovoru pa sodišče ni moglo verjeti, ker gre za tatvino oz. goljufijo večjega
nimi nakup' povzročali paniko.
Cene rastejo. — Pred dnevi je SZDL v Zagorju sklicala sestanek vseh delavskih svetov vseh krajevnih podjetij, na katerem so ugotovili, da v trgovinah, gostinstvu, mesnici in še drugod nj vse v redu. Cene rastejo, povzročili so jih pa razni nakupovalci, v trgovini pa grosistična podjetja. V ostalem so izvolili petčlansko komisijo, ki bo po trgovskih podjetjih ugotovila. kako je narasla cena do-
bregu potoka. Pri obnovitvi tega zidu bo treba zapreti staro cesto v Sp. Hrastnik in promet usmeriti čez stari most pri kri'
M' ~HSvt
3. Junija 1954 pa drugo tatvino
nec z namenom, da bi pridobil , zneska, t. j. okrog 10.000 din, protizakonito premoženjsko ko-rist, spravil z lažnivim prikazovanjem In obljubo, da bo vrnil denar, hrž ko bo dobil pri hrastniškem rudniku plačo (čeprav v resnici ni imel nič zasluženega), v zmoto tov. K. I. in jo s tem pregovoril, da mu je posodila 3570 din. Nadalje je ta obtoženec po navedbah javnega tožilca ogoljufal V. S. na ta način, da je lagal, da ima naprodaj brejo kravo, ki jo hoče prodati, nakar je tovarišica V. S. z njim sklenila kupčijo in mu na ta račun dala 5000 din neplačila. Prav tako očita obtožba javnega tožilca temu
polnoma pripravljena nova cesta za promet. 2e danes je opaziti, da Je zamisel preložitve te ceste posrečena. S tem bo omogočen tudi varnejši promet po vijugasti hrastniški dolini. Pohvalno omenjamo nadalje, da vodstvo Steklarne, ki
je lastnica bivše Vovkove hiše nad to novo cesto, obnavlja to staro poslopje ln s tem olepšuje Hrastnik.
poleg tega pa je obtoženčeva žena imela možnost, ker živi na posestvu, da bi mu lahko preskrbela potreben denar Sodišče je prišlo do prepričanja, da je obtoženec zagrešil navedena kazniva dejanja le zaradi tega, da bi na lahek način prišel do denarja, ki ga je uporabil za nakup alkoholnih pi-
pletel v prepir » Stanko Gabrič, ki jo je celo na dvorišču pred njeno hišo s pestmi asu val in ji prizadejal lahke telesne poškodbe.
Na 9odiš'u Je obtoženec sicer priznal storjeno kaznivo dejanje, vendar se je zagovarjal, da je poškodovanka izzivala. Sodišče se je sicer prepričalo. da je zagovor obtoženca resničen, vendar ga ni moglo oprostiti kazenske odgovornosti. Obsodilo ga je na poldrug mesec zapora, pogojno za dobo enega leta. To kazen je sodišče izreklo spričo dejstva, da je bil obtoženec izzvan in ob upoštevanju olajševalnih okoliščin, t. j. njegovega priznanja, nje-
jač, kar je obtoženec v svojem	skrbi za družino in nje-
govo dosedanjo nekaznovanost Plačati pa bo moral stroške kazenskega postopka.
zagovoru delno tudi priznal. — Ker je dokazano, da je obtoženec res storil očitana mu dejanja, ga je okrožno sodišče v Celju obsodilo na pet mesecev zapora, vsem oškodovancem Pa mora povrniti storjeno škodo kakor tudi plačati sodnijske stroške v znesku 2267 din. — Sodba je poriala že r^jvo-močna.
Kazen za lahke telesne poškodbe
Albin H., posestnik v Brdcah št 10, se je 19. junija t. L za-
SPOZNA SE
— Obtoženec, oi ite rekli zasebnemu tožilcu, da /e Ušlo navadna opica. Ali je to rest Seveda je res, vendar tega nisem rekel jaz.
LOVSKA RESNICA • Veš, zadnjit sem bil v gostilni, pa mt /e neki lovec povedal, da fe ustreli:...«
•Tiho, tihot Nikar ne raznašaj laži naprej Ni lepo/•
Zopet ena

Dober lovski plen
HUDE SANJE
• Veš, Ančka, tako Sem jezna, da kar piham. Sinoči se mi je sanjalo, da je neka blondinka objemala mojega Naceta, on je pa v spanju godel kot mlad maček.* •Minka, to ja ni nič hudega, saj so bile samo sanje.*
•To še. ampak če že o sanjah to počne, kaj šele kadar /e budenI*
Vinko Možina:
Majda
Sonce je tonilo za dolenjske griče. V slovo so se zadnji žarki poigravali z majhnimi kodravimi j oblački, jih zlatili in jim obljubljali, da se kmalu spet vidijo. \ Obetala se je topla, prijetna noč.
Na južnem robu majhne, razrušene vasice je taborila druga ' četa. Borci, ki so se vrnili Iz patrulj, so čistili orožje, urejali ! opravo, si krpali obleko, alj pa so brez usmiljenja pobijali majhne, nadležne živalce, ki so se preveč udomačile v njihovi obleki. Zvedeli so, da bodo po ve-čer/i zamenjali prvo četo, ki je bila v zasedi, zvedeli so za dobro večerjo In bili so dobre volje.
Dobre volje je bil tudi njihov komandir Mirko, mlad partizan, j gladkega polnega obraza, ki ga je preraščal prvi mah Z zaplenjeno brzostrelko, od katere se ni rad ločil, je z dolgimi, odločnimi koraki hodil od skupine do j skupine Tu je koga oštel, tam spet koga pohvalil, se pošalil in j naposled je z borci zapel NI Imel posebnega glasu, a petje je Imel rad, kakor le imel rad svo- , je fante-parilzane, ki mu — ( odkar je bil pri njih komandir — še v nobeni borb, niso napravili sramote
•Poglejte, partizanka,« se je i
nenadoma zadrl eden izmed borcev.
Petje je prenehalo-, borci so se ozrli na kolovoz, po katerem je z gibkimi, živahnimi koraki hitela mlada partizanka Desnico fe Imela naslonjeno na cev kratke Italijanke, medtem ko je z levico mirila veliko platneno torbo, ki ji le na predolgi naramnici opletala ob boku.
»Hml Kar čedna jel*
. »Ka/ čedna! Lepa je, samo dobro fo poglej!•
•Kam neki gret« so ugibali borci.
•Jaz vam pa rečem, da bo tale prišla k nam,* se je oglasil Tona, star belokranjski partizan m veseljak, ki so ga po zadnji borbi vendarle postavili za desetarja. Počohal se le po zagorelem vratu, sl potisnil titovko na oči in zadovoljen vzdihnil: •Kar prijetno bo. ko bomo imeli v čeli partizanko.*
Mirko, ki partizanke niti dobro pogledal ni je leno obrnil glavo, jo malce nagnil In vprašal vesel laka:
•K nam da bo prUlat Kdaj se H Ie pa to sanjalo? Dokler bom jaz komandir, v moji čeli ne bo partizanke/•
Za vse je bilo to jasno, razum-
ljivo. Poznali so komandirja in so vedeli, da ne popusti zlepa. Toda Tona s tem še ni bil ugnan Sam ni vedel, kaj ga je pravzaprav pičilo, da je nadaljeval:
•Je pa le dobro, če imaš o četi žensko Opere in pošlje, obveže rano, napravi vse to nekako drugače kot moški, bolje, po žensko.*
•Tišina/* je zavpil Mirko In stopil k veseljaku •Nikar me ne izzivaj,m mu je zapretil In ga tako jezno pogledal, da je veseljaku v hipu pošla dobra volja. •Zapomnite el,* je čez čas rekel komandir ln se pozibal na prstih, •v moji bližini ne govorite o ženskah Razumeli?*
Rahlo, nezadovoljno mrmranie je šlo po vsej četi Nihče ni upal na glas povedati svojega mnenja, kajti komandirjeve jeze so se vsi bali Nihče pa se ni bal, da bi tako — po malem — ne pokazal svojega nezadovoljstva. Dokler je komandir trdil: »V četi ne maram Imeti partizanke In je ne bo.* do takrat so ga še vst nekako razumeli. Pač nima rad partizank. Nekaj grenkegu mu /e najbrž storila kakšna izmed njih — tako so mislili borci In ga skufali razumeti Zdaj pa /Im le celo prenovedal. da bi se v n/eaovl bližini pogovarjali o ženshahi Ne to je pa malo preveč Vsak živi svo le živllenle, vsak ima svo/e spomine in vsak se rad o nečem po-
govarja. In da bi jim zdaj ta komandir prepovedal In jim tako rekoč odrejal, o čem naj se me-, nijo v zasedah? To pa le zadeva-i lo nje same, partizane Ni bilo v ! nobeni zvezi z borbo in pm je pravzaprav jemalo pravico, ki sl je noben človek ne da vzeli, kaj šele partizan Preden so se dobro zavedeli, so bil) uporna skupina, £i bo skušala doseči svoj namen.
Mirko je gledal po četi in obraz mu je bledel Nenadoma j je iz tako veselega razpoloženja i nastala popolna tišina. In vse zaradi ene same partizanke, ki | jo je pot po naključju zanesla mimo čete Ni ln ni mogel razumeti svojih borcev Doslej je bil prepričan, da so mu vdani, da so zadovoljni z n/im in da ga imajo nekateri celo radi. Ta hip pa ni videl med njimi niti enega, ki bi kazal prijazen obraz, niti eden ni za trenutek pogledal nanj.
•Zapojmo, lantje,* /e rekel z drhtečim glasom In se prisiljeno nasmehnil
Nihče se ni oglasili
To je bilo Mirku preveč Po-! muznil se je k svojemu na-1 hrbiniku, vzel tz njega ščetko in pa*lo ter s/ zač«/ čistiti čevlje. Moral le pač nekaj početi In v lem hipu se ni spomnil na nič primernejšega Ko le bil s čevlji golov s/ /e namazal še golenice. Tud‘ te so se nannslrd svetile, a četi ni nič spregovoril. Mirka
je žgalo — na/ra/e bi zavpil — toda ni Imel nad kom. Borci to prav tako z neverjetno vnemo čistili in krpali. Ce je Mirku uiel pogled po čeli, je vsepovsod opazil iste ravnodušne, posmehljive obraze, ki so ga tako bodli, da bi na/rajs vse oklofutal. Ni mogel več zdržati ob četi. Zgrabil je za brzostrelko In skočil po travniku navzdol k studencu, kjer si /g komaj ugasil žejo. Slina se mu le lepila na jezik, p glavo mu je silila vsa kri, on pa je tuhtal, kako bi ugnal uporno četo.
•Ali ni bilo malo preveč?* se /e zdaj, ko so bili sami, oglasil vodnik Milan.
•Kar prav mu je,* ga je pobil Tona •Da bi vpričo njega ns smeli govorit/ o ženskah? Jaz bom govoril o svoji ženi, k/er me bo voljal Tako mislim jaz, drugi pa.. .*
Nihče st ni oglasil In s tem je bilo Tonovo mnenje potrjeno. Borci so spregovorili In čete se je spet polaščala dobra volja. Hrup pa fe polegel, kakor da bi i odrezal, ko /e med nje stopila ! prav tista partizanka, ki so jo bili opa7.lll na kolovozu.
•Komandirja iščem,* je rekla ln se ozrla vo čeli.
•Zakol pa?« le vprašal Milan, ki fe bil ta dan četni deiurnl
•Priglasiti se mu moram na razpoloženje,* je s odločnim, 1
samozavestnim glasom povedala partizanka.
Nadaljnji razgovor pa je raztrgal glasen, nalezljiv Tonov smeh. Veseljak se je grabil za trebuh, se nalašč valjal po tlsh ln onemogel sopel: »Na — Pa sem le uganil, pa sem le uganili* Partizanka, ki ni mogla razumeti tega nenadno izhruhlega smeha, je začudeno pogledovala veeeljaka in ostale partizane, ki so se tako razposajeno smejali. Ko se je »meh naposled polegel, je rahlo razdražena vprašalav •No — bom lahko govorila * komandirjem?*
•Takoj, takofl• se fe oglasil Milan In se spustil k studencu-»Tovariš komandir,* je poročal Milko, »partizanka želi s tubo govorili.*
•Z mano?*
•Dal*
•Naj gre k vragu1*
•Ona čaka.*
Mirko le pobral brzostrelko 'n počasi odšel za Milanom. Spoloma je ugibal, ka\ bi partizanko rada In kaj lo le prav danes z<r neslo v njegovo čelo.	.
•Zdravo, tovariš komanairi mu /e z nasmehom rekla Ma'< in mu stopila korak nnnrnti. Ponudila mu le roko o pozdrav Prezrl je n/eno roko. Prer n/en nnsmehn obraz in >am suho vprašal- *Kal želiš od n1
(Nadaljevanje sled1)
Prestol brez svetosti
l.llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllliullllllliillllllllllllllllillllllllllllllillllllii.i :illllll!itllllllllllllllllll!lllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllš
V	zgodovini cerkve in pa-Pvitva najdemo mnogo temnih mest in madeiev, ki pa to pred javnost jo, ki na/ ve samo ta svetost in nezmotljivost, ostala skrbno skrita. Vendar vsega nt mogoče prikriti in tako spoznavamo iz številnih, verodostojnih dokumentov tisti drugi, pravi Vatikan, ki niti na j man/ ni podoben nebeškemu poslanstvu.
To cerkveno središče je bilo skozi stoletja torišče spletk In bilke za posvetno In duhovno oblast, a mnogokrat prizorišče hujše nemorale, kot si jo sploh moremo zamišljati. Snov, ki jo objavljamo, vsebuje samo nekatere sličice tistega, kar bi lahko Imenovali drugo stran Vatikana.
Ko je bil iskren, je neki papež nekoč sam dejal: »Ml vemo, da to se s svetega prestola dogajale najstrašnejše reči.« To je bil papež Andrljan VI. v 16. stoletju. Tudi on sam ni bil niti najmanj kreposten In svet Človek. »Ze’o pisana je druščina papežev in tudi banditov med njim! ne manjka« — prav/ francoski pisatelj O. Serveze v svojem delu »L'eg!ise«. Navedimo tukaj nekaj primerov, ki bodo najbolje ilustrirali, kakšn) so bili papeži, ki so skozi stoletja upravljali cerkev kot zastopniki Kristusa na zemlji.
V	9. stoletju Je dal papež Stefan VI. izkopati truplo svojega predhodnika papeža Formoze. Odredil je, da se mora temu truplu soditi, nato pa naj ga obesijo, a pozneje zažgejo. Preden *e je t0 zgodilo, Je sam odrezal truplu tri prste. Naslajal se Je nad tem in se tako maščeval nad truplom, ko se nad živim človekom še ni mogel maščevati. Tudi drugače je rad prisostvoval mučenju in sežiganju živih ljudi. V času njegove vladavine so bile take, papežu prijetne »predstave«, na vsakdanjem redu.
V	9. stoletju je vladal papež Adrian III., ki je nekoč ukazal, da se pred njim izkopljejo oči nekemu brezbožnemu škofu. Ta papež je ukazal kaznovati vdovo nekega visokega uradnika papeškega dvora zaradi prekrška njenega moža. Kaznovali so jo s tem, da so jo golo vodili po ulicah Rima. med potjo pa jo šiball in mučili, dokler ni na ulici od vseh prizadejanih ji muk izdihnila.
Proti koncu 9. in v začetku 10. stoletja so papeško oblast pravzaprav vršile tri prostitutke: Teodora I., Teodora II. in Mario-za. Poslednja je postavila na prestol svojega ljubimca Sergija ni., ki je papeževal od 1. 904 do 1. 911. Z njim je imela Marioza sina. V molitvah, ki jih je službeno odrejala cerkev, so za Ma-riozo, ljubico Sergija III. in njenega sina mnogo let molili. Tudi Marlozin sin je postal papež Prav tako kakor Ivan XI., a njen ynuk je bil papež Ivan XII., ki je postal papež že z 18. letom. Proslavil se je s haremom, ki ga ie osnoval v Lateranu, a v zgodovin: je ostal zapisan kot raz-vratnik m pilanec. Bil je tudi izredno krvoločen. Iz Rima ga je ‘Zgnal car Oton I. toda on se je trznil. Svojim kardinalom in škofom, ki so se pokorili Otonu I., le kot izdajalcem dal odrezati Pos. jezik in roke.
Hranijo se zapiski kroničarja
iz 10. stoletja, sodobnika papeža Ivana XII., o drugih podobnih »svetnikih« pa govor) v svojem delu »Storia dei papi«. ki je bila z dovoljenjem višjih cerkvenih oblasti objavljena leta 1939 Ne-kf monsignor Saba piše takole:
Papež Ivan XII je žive! razvratno življenje z neko prilež-nico svojega očeta in še mnogi-j mi drugimi razvratnicami, a dru- I žil in zabaval se je z najhujšimi tipi med mladimi rimskimi ple menitaši Z njimi je prirejal nesramne veselice in napijal zdravice Veneri in Sotoni. V zabavo so posvečali nove duhovnike v hlevih. Tako so o* * **• neki priložnosti na tak način posvetili za škofa nekega desetletnega fanta, kije od tedaj tudi ostal škof.
Ze pret smo omenili, da je papež Ivan XII zasedel sveti pre stol in postal božji namestnik na zemlji že v svojem 18. letu. Toda ! rekord so postavili z Benediktom [IX., ki je v 11. stoletju postal papež z dvanajstimi leti. Ko pa je odrastel, je živel najbolj sramotno in pohujšljivo življenje j Izgnali so ga, a se je vrnil Toda ni se mu več tožilo po papeškem prestolu, zato je za lepe drage denarce prodal svoj papeški položaj in se popo’noma vdal razuzdanemu življenju V času svo | je papeške vladavine je bil, ka kor ga opisuje eden izmed nje-1 govih naslednikov, papež Viktor III.: »Delal ni nič drugega kako: ubijal in ropali«
V	13 stoletju je dal okrutn in zviti papež Bonifacij VIII vreči v ječo svojega predhodni ka papeža Nikola. O tem govori celo Dante v svoji »Božanski ko mediji«. Tudi Nikola ni bil kre postnik, sai ga Dante prikazuje, kako stoji v peklu za kazen z
! g’avo zakopan v zemljo, z noga mi pa opleta po zraku Poleg njega — kakor piše Dante — je I dobil podobno mesto in kazer tudi Bonifacij, saj za svoja de j janja ni zaslužil nič boljšega.
V	14. stoletju je papež Kit
- ment V hotel podjarmiti mestc Ferraro in Benetke. Ukazal je j križarski pohod proti njima, S j posebno bulo je izročil prebi j valstvo Benetk na milost in ne | milost tistim, ki bi jih hote’ podjarmiti Kržarji so uničil Benetke in ubijali beneško pre | bivalstvo Bilo ie toliko žrtev da je moral poseben papežev odpo-I slanec dajat) odvezo za vse qre-i he vsakemu, ki bi pokopal vsaj enega mrliča Bali so se namreč, da ne bi izbruhnila kuga Vsem ujetnikom so po papeževem naročilu izkopali oči..
V	14. stoletju je zasedel »sveti prestol« nasilni in nadvse bogati Ivan XXII. Vodil je neskončne in krvave roparske vojne, da bi se dokopal do bogastva Viscontijev. Za velike denarne vsote je prodajal kardinalske
; klobuke in položaje, a trgoval na debelo tudi z »odpustki« tako da je za drag denar celo najhujšim zloč;ncem odpušča! grehe. Največjt hudodelci, kriminalci. ubijalci in še drugi so postali »najbolj nedolžni ljudje«.
V	istem stoletju se je zgodilo, da so bili hkrati kar trije papeži. Vsak od njih se je proglašal za edino praveqa Eden izmed njih, Urban VI., ki je sumničil nekal svojih kardinalov, da so vdani njegovemu tekmecu, je
1 vrgel šest takih kardinalov v neki vodnjak. Sprehajal se je po vrtu tn užival nad njihovimi mukam: in tarnanju. Ko so jih izvleki/ iz vodnjaka vse obgrizene od podgan, so štiri izmed njih žive pokopali, enega ubili, zadnjega pa so na posredovanje angleškega kralja Riharda II. osvobodili
i V 15 stoletju je vladal papež Pij II. poznan po svoj) učenosti in knjižnih delih, ki jih je zapustil Pisal je tudi pornografske i romane v katerih so takšne stra-j ni, ki jih še danes ne morejo ! objaviti, kajti vsebina in način, kako je papež določene stvari opisoval so tako pohujšijive, da se ne morejo ponatisniti. Iz istega stoletja so poznani papež Pa-

cardus, mojster ceremonij na njegovem dvoru, je napisal poznani »Diarium«, v katerem je orisal stanje na dvoru Aleksandra VI. Burcardus navaja, da je ta papež dal ubiti nekega notarja. nekega prokuratorja, nekega nadškofa in še številne druge ljudi samo zato, da bi lahko zaplenil njihovo bogastvo Svojega sina Cezarja Borgia je poslal nad plemiča Orsinija in mu ukazal, naj nima usmiljenja niti z ženo niti z otroki. Pobije naj vse.
Bil je tudi velik mojster v zastrupljanju svojih nasprotnikov. Duhovnika Savanarola. ki ga je grajal, je dal sežgati. Nenravnost in spolna razuzdanost sta se v njegovi dobi tako raz-
TST^fT...........****“

sJ.uJmU !>»*!.*C.
ve. H., znan po svojih vsakoletnih karnevalskih orgijah, S:kst IV.. poznan po svoji nasilni, brutalni naravi ter Inocenci) s svojimi roparskimi tolpami, ki so jim načelovali kardinali.
Toda »najslavnejši« od vseh je Aleksander VI Borgia, ki je s svojimi hudode'stvi in razuzdanim življenjem spominjal na naj-zloglasnejše rimske cesarje. Sedel je na sveti prestol potem, ko ga je od kardinalov odkupil. Imel je otroke pred in po »Izvolitvi« za papeža. Ubil je ne šteto plemičev in duhovnikov, nato pa se je polakomil njihovega imetja Ubijal pa je tudi po naročilu. Papežu Aleksandru VI.
je plačal sultan Bajazit 300.000 zlatnikov zato. da bi ubil njego-j vega brata, ki je živel na pape-I ževem ozemlju in si lastil pra-I vico do prestola Johannes Bur-
pasli, da je bil vsak ženski samostan najhujši med bordeli. V samem Vatikanu so prirejali najbolj nesramne veselice s perverznimi seksualnimi prizori, ki jim je prisostvoval papež s svojo hčerko Lukrecijo kot v najbolj nedolžnem gledališču. Lukrecija je bila dostojna hči svojega očeta. Sodelovala je pn mnogih hudodelstvih. Omožila se je z Alfourom Aragonskim, kj se ga je pa hotela iznebiti. Ko se je ta vmih iz boja hudo ranjen, ga je dal papež v palači Sv. Petra zadušiti, ker je želel hčer poročiti z nekim svojim poslovnim tovarišem. Kadar je papež potoval, je Lukrecija opravljala cerkvene posle kakor — papež!
V 16. stoletju je Gregor XIII. dal svetu dokaz svojega brutalnega fanatizma in hudodelskega duha, ko je na sporočilo
o pokolu v Bartolomejski noči ukazal, da se po cerkvah poje »Te Deum« in da priredijo slovesne procesije »za slavo boga in v uteho ljudi dobre volje«. Njegov naslednik Klement VII. je obsodil na smrt nedolžno Beatrice Cenci, dvajsetletno dekle, ki so jo po njegovem nalogu sadistični in perverzni čtu-: hevniki strašno mučili. Ubili so j tudi njeno mater in očeta, a' imetje so zaplenili v korist papeža.
Galerija papežev — nasilnikov, hudodelcev in pokvarjencev najhujše vrste je tako obsežna. da se o njih lahko napišejo debele knjige, a mnogo tega je že napisano in natiskano. Tudi mnogi duhovniki so sami tako o njih pisali. Iz takšnih kronik so povzeti tudi sledeči podatki:
Po zloglasnem Aleksandru VI. je postal papež Pij III., ki Pa je bil na papeškem prestolu samo 26 dni. Sledil mu je Julij II., k) je bil prijatelj Aleksandra VI. in zelo podoben njemu v vsakem pogledu. Guicciardini, znani italijanski kritik papeštva, piše o njem, da se je raje vojskoval, potikal s papeško krono na glav) po bojnih jarkih, kakor pa se ukvarjal z vero. Jahal je v galopu skupno z vojsko v juriših, sekal z mečem in se opijal. Machiavelli ga opisuje ln govori o njegovi »grozni naravi«. Redo-nachi, ki je napisal delo »Storia di Roma«, kaže, da je naklonjen papežem in tudi temu, toda vendar — tako prav/ — Je Julij II. bil »človek velike vere, toda ne brez težkih moralnih madežev«. Ta zgodovinar, pa čeprav je obziren, navaja kot 'lažje« grehe tega papeža, da 1 le posiljeval evojo sestro Lu- j "ino, a da je pozneje imej od- j nošaje z njeno hčerko, kj jej bila tudi njegova lastna hči, kakor to pripoveduje Erazem Rotterdamski. Z lastno sestro *e imel celo tri otroke... Era-Tem, a prav taiko Adriano in P and el! o izpovedujeta, da je bil 'a papež poznani ropar in osvajalec mladih deklet, ki jih je :odajal bogatim ljudem v Tur.
" 'o — za hareme...
Sin papeža Aleksandra VI. 'ezar Borgia, se je poskušal dvigniti proti Juliju II., še f preden je slednji postal papež. V Vatikanu je pridobil zase neko strujo kardinalov. Julij se je branil pred Cezarjem Borgio na ta način, da mu je do-; kazoval, da je pravzaprav on njegov oče in ne papež Aleksander. Predložil mu je pisma ! Rose Vannozze, Cezarjeve matere, toda' ta pisma so bila po-; narejena. Tako pripoveduje > zgodovinar Varillas Na ta način j je končno pridobil Cezarja Bor-! gio na svojo stran in mu obljubil, ko bo postal papež, visok cerkven položaj in posestvo. Toda ko je Julij II. postal pa-! pež. ga je dal ujeti in poslati j v Španijo v pregnanstvo. Od tod je Cezar ubežal, toda ujeli so ga in ubili.
Za papeža Julija II. pa so znane še druge umazanije: nekega mladega lepotca je imenoval za kardinala — te posebnih, lahko razumljivih raz-
logov... Tega lepotca Je z nožem sredi rimske ulice ubil vojvoda de Urbina, ki je bil sin papeža Julija in njegove lastne sestre.
Papež Julij II. je imel velikega nasprotnika — francoskega kardinala d' Amboise, ki je razgaljeval vse papeževe grehe in hudodelstva. Da bi se mar ščeval nad tem kardinalom, je papež Julij II. začel vojno proti Franciji in je sam odšel v vojno na konju in v oklepu. Januarja 1511 je vdrl v Matrin-dolo, kjer je z največ) im užitkom prisostvoval mučenju nedolžnih ljudi, pri čemer pa ni varčeval niti z najgršimi psovkami
Zoper njega se je dvignila velika skupina kardinalov. V Piši, a kasneje v Milanu, je bil sklican koncilij, na katerem so sklenili, da bodo pozvali kralje, patriarhe, kardinale, škofe in duhovnike, naj ne priznajo in ne ubogajo več tega »gusarja«, »gladiatorja«, »izprijenca« itd.
Erazem Rotterdamski je napisal o tem papežu satiro v obliki razgovora med Julijem II. in sv. Petrom pred rajskimi vrati. Sv. Peter ni pustil Julij« v raj. Razlaga in našteva mu odnose s sestro in hčerko, nečistovanje proti naravi in kupčevanje s cerkvenimi častmi in službami, tatvine in umore ter zastrupljevanja, ropanja, mučenja nedolžnih ljudi, a poleg tega mu pravi čuvaj teh dozdevnih rajskih vrat, da ta vrata ne morejo prestopiti tisti, ki so okuženi s »francosko« boleznijo.
*
S tem papeiem naj končamo ta delni, bežni pogled na nekatere izmed tistih, ki so v preteklosti sedli na tako imenovani »sveti prestole. Lahko bi nadaljevali, kar bi bilo sicer zanimivo, hkrati pa gotovo prav tako zoprno. Doslej smo šele malo odgrnili zaveso Iz težke svile, bogato potkano z zlatom, in pogledali za njo, da vidimo gnusobo najhujše vrste.
Danes se morda ne dogajajo več takšne stvari, kot smo jih tu navedli. Časi so drugačni, vendar ne obremenjuje danes Vatikana samo ta strašna, nemoralna in žalostna preteklost. V drugačnem slogu, z drugimi metodami, v duhu časa *« tudi danes za tisto svileno zaveso gode stvari, ki se drže smeri in duha tradicije Cerkve — biti močan in mogočen in — vladati1
(Zbral in uredil: Maj)
ninumimimiiinnmniinnitinumiiniiiiiiiiniimimnmiunini

OPISUJTE V
„ZOTlii nesti"
Mira Puoova:
TIHA VOHA
Roman
Novotny pa je vrgel glavo ^snak in se zagledal vanjo s "ko nesramnim pogledom, da ®e je počutila ponižano. Bila Je besna, da bi «1 o«1 to8°te krajši raztrgala drago bomba-?inasto obleko, toda prisilila se da je tegledala pohlevno ka-kaka goska.
Nenadoma se Je Julijusu za-Me-o> i je že strašno »it vse-
**• Zdaj pa naj ga ie puste pri ““£«1 Kajti nikogar ni maral S?® Poslušati, domov je hotel, ianil )e naprej, pa ga Je Filo-Prijela za rokav. hse vmešavaš v moje za-j^e?« j0 je	jokavo vpra-
r"/ *In če že hočeš vedeti — bil Pri neki candri ln gospod Sr?11,* me le peljal tja, ko sem , 1 tak° pijan, da nisem za no-« r,,1^ več vedel. Tj pa vpra-a/ Novotnega, čemu Je to na-
^avii...«
Juiu trenutek J« Filomena , ujuaovim hrbtom uzrla Franc-dv',,*■80 1e Wla pojavna izza funtov, polno naloženih s oLr^gem. Toda bila Je preveč za*£!!£etla' da bl *e temu še sadila. Odprla je usta in Jlb škroJTprla' da so Ji zobje kar da*!111 skupaj. In pustila Je. Šla °*a Francka ln Juliju.-- od-ojt. sama pa se je e solzsmi v to«,.	po direktorju, ki je
^tačal glavo stran.
To je torej bilo tisto! Juliju? je bil pri neki ženski...
Tiste čase dekleta niso smela vedeti ničesar pa »o vendarle vedela marsikai in Filomena Je mnogo uganila. Pri tem ji Je prišlo na misel, da se je zgodilo kar je bila napovedal« že davno. Julijus jih je osramotil — osramotil je rodbino! Vsega je bilo konec za njo, ki se je hotela dobro omožiti Zdaj ji ni preostajalo drugega, kakor da je omedlela ln omedlela je z lahnim krikom pri tem pa je padla presenečenemu Fem-hahnu na prsi.
Ni blla preveč lahka in ker n: pričakoval tolikšne teže. se ]e zamajal in skoro bi bila oba omahnila po tleh. Ko se je nekoliko ujel, Je omahoval med mučnostjo tega položaja in prijetnim občutkom, da objema polno žensko telo. Bil je v letih, ko moški silno za hrepene P4 mladosti, ker so se zavedali do kraja, da lim Je mladost preš'a. Zavoljo njene mladosti ji je odpustil, da Je bila sestra tega vaškega nepridiprava.
Se enkrat se je počutil zaščitnika sirot, roke so mu zdrsnile Po njenem čvrstem životu
»Zraka!« Je zahropla »Odvežite m) modrc ...«
In izpod povešenih trepalnic
je Žgajnarjev^ Filomena Pobrisano ugotovila, da je spremenil barvo S silnim notranjim zadovo’jstvom ie začutila, kako mu trepečejo prsti ko je rahljal zadrgo na životcu.
Ko je Filomena odšla, da bi na Mlakah poizvedela, kaj se 'e z Julijusom pripetilo, ji je Francka sledila od daleč.
Kako bi mogla mimo seden v trgovini ali čakat) doma, ko je bi! on morda kje ranjen ali pa je ležal za kakšnim grmom ubit tn se ji nikoli več ne bo posmejal? Tako divje misli so jo plašile in nič ni pomagalo, če si je govorila, kolikanj bolj verjetno je da Je obležal kje pijan saj je dobro poznala njegovo lahkomiselnost. A četudi Je bilo tako, je potreboval nekoga, da bi ga spravil kvišku, ga prijel pod roko in ga pripeljal domov. Toda Filomena, ki je v svoji nedeljski obleki odšumela proti Mlakam kakor kaka grofica prav gotovo ne bi hotela podpret; Julijusa, če bi ga našla kje vsega bolnega Ne, to Je morala storit! ona. Francka, ki bo nekoč njeg >va žena in b,> tedaj prenašala z njim vse dobro in vse slabo, ona, ki ga je ljubila z nezmanjšano silo, če je bil dober ali slab. samo da mu tega ni smela pokazati.
Sledila Je torej Fllomen; zelo previdno, kakih sto korakov za njo, in vedno na preži, da bi skočila za kak grm. če bi se ozrla.
Čakala Je Filomeno pred
»graščino« in se ji je čudila, da je Julijusa po vsem videzu iskala tam. Tedaj jo je obšla presenetljiva misel, da je morda vendarle tam. Zelo visoko mnenje je gojila o njegovi očarljivosti, ki se ji nihče ne more upirati, in nekaj časa je prav zares verjela, da ga je Fernhahn kar obdržal pri sebi. Od trenutka do trenutka je pričakovala, da se bo Julijus pojavil kje na privozu, smejoč se od zadovoljstva, pod roko pa ga bo vodil ravnatelj Fernhahn.
Ko pa sta iz graščine prišla le ravnatelj in Filomena, o Julij usu pa ni bilo ne duha ne sluha, so ji noge, ki so bile že pripravljene, da mu polete naproti, obstale kakor odrevenele. Filomena je šla mimo nje, ne da bi jo opazila, in Francka je 1ela počasi sledit) dvojici Tedaj sta srečala še Novotnega in Francka je s togih Filomeninih kretenj in njenih mučno dvignjeni ramen razbrala, da neka) ni v redu. Nekaj se je z Juliju-som pripetilo! Ah. kako rada bi planila mednje in jih vprašala če je še živ in zdrav, ona, ki je imela od vseh največ pravice izvedeti, kako ie z njim! Toda premagala se 1e in je potrpežljivo čakala, da so se odpravili naprej.
Tudi ona se je ustavila v bližini separacije, ko sta ravnatelj in Filomena tam obstala Čakala le za naloženimi hunti, ko se je Novotny oddelil od dvojice ln ubral pot proti Rečici-Nagonsko Je vedela, da se bo zda- razjasnilo, kaj je z Juliju
Zdajci ga je Novotny privlekel po poti, ki je držala mimo delavskih barak protj separaciji.
Začudeno se je vprašala, če je to res Julijus — ta postarani človek, ki je hodil počasi, kakor da ne čuti nog pod seboj in mora šele uganiti, kam naj uravna stopinje. Nekoliko premočna spodnja ustnica ji je pričela od jeze drgetati ko si je dejala, da je že spet pijan ali pa da je bil to noč strahovito pijan in je zaradi tega še zdaj kakor uničen. Toda jeza ji je utonila v sočutju, ki jd je zalilo srce. Trpel je! In napetost v njei je popustila. Videti globoke poteze, ki so se mu zarezale v obraz, j* je na mah izzvalo željo, da bi ga potolažila in mu pomagala
Nenadoma je pozabila na vse
drugo, le Julijusa se je hotela dotakniti Planila je naprej, a iztegnjena roka ji je obstala kar v zraku ko je zaslišala, da je povedal: bil sem pri neki candri...
Nedoločno toda boleče si je predstavljala, kaj to pomeni, in prv; trenutek se je čutila ogorčeno in osramočeno še mnogo huje kakor tedaj, ko ga je sumničila da hodi za Novotnyjevo ženo. Postalo Ji je gnusno, da bi se ga dotaknila. Vrgla je glavo na za tilnik in divje potisnila trdno bradico naprej. Ne, nikoli več se ni hotela dotaknit; svetle polti na njegovih rokah, ki jih je tolikan) ljubila ...
Ampak ko se je opotekel sam od tod in je bilo videti, kakor
se zaveda tega, in ko je Novot-ny poslal za njim krohot, prepoln krute škodoželjnosti nru je sledila, sama n-; vedela zakaj. Vedno hitreje je stopala, da bi ga dohitela.
»Julijus!«
Gledal je v tla fn je pnčel skoraj teči. Ona pa, ki je bila tako majhna, je zdaj morala prav zares teči. da mu Je ostala ob strani.
»Julijus Julijus, Julijus!« je hlipala. Kajti zdelo se j- je, da mora poklicati vsai trikrat, da bi njen glas prišel tja do Julijusa, ki Je bil višji od nje za glavo.
Ustavil se je, mrko jo je pogledal.
»Al! nisi slišala, kai se*n povedal Filomeni?«
Obraz ji je drgetal kakor obraz otroka, preden se spusti v jok. Spodnjo ustnico je potisnila naprej in vsa bela je postala okoli oči, tako se ji je na ličnicah napela koža. Oh. kako jo je bolelo srce! Toda bolelo jo je tudi od želje po Julijusu. Ni je bilo reči na svetu, zaradi katere bi se mu odrekla.
Tresel se je od razburjenosti. Lasje so mu padali v oči.
»Cernu se torej ne obrneš?« je vpil nanjo. »Jutri bodo vsi s prstom kazal/ za menoj, kajti Novotny bo raztrobil po dolini, da sem bil pn Sirkovi Zofki, čeprav me je sam peliai tja In najbolj se bodo zgražali tisti, ki so sami hodili tja*, ko je bila še mlajša in lepša, pa so delali to dovoli previdno, da jih ni nihče videl. .«

»at rveoilrotrt

FIZICULKJRA IM ŠPORT
REPUBLIŠKA NOGOMETNA LIGA
Kovinar - Pro etarec 2;1 (1;1)
Pred okrog 200 gledalci in pod vodstvom dobrega sodnika Puciharja le moštvo Kovinarjev v nedeljo zasluženo osvojilo 2 važni točki. Igra je bila zanimiva, domačini so bili pretežen dei igre v premoči Prvi gol je padel v 25. minuti, ko je Pregel streljal prosti strel s kakih 35 metrov, ki ga vratar Proletarca ni mogel zadržati. V 33. min. je zaradi napake domače obrambe izenačila leva zveza gostov.
Rudar zmagal, Proletarec, Bratstvo poražena
V šestem kolu slovenske nogometne lige so morala vsa tri moštva iz revirjev na gostovanje! dočim je moštvu Rudarja uspelo zmagati, sta bila Bratstvo in Proletarec poražena.
Rudar—Dravr. (Ptuj) 4:2 (2:0)
Trboveljski Rudar, ki je nastopil v nedeljo v Ptuju proti Dravi, je tam zmagal s 4:2. Po vodstvu 2:0 v prvem polčasu so dopustili igralci Rudarja, da je prišlo v drugem polčasu do enakovredne igre, vendar zmaga Rudarja je bila zaslužena
Sobota—Bratstvo 4:0 (2:0)
Borbeni gostje iz Hrastnik niso mogli uspeti proti vodeče mu na tabeli ter so morali ki niti v Soboti s 4:0 (2:0)
Rezultati ostalih tekem v vzhodni skupini:
Sobota—Bratstvo 4:0 (2:0, Drava—Rudar (T) 2:4 (0:2. Kovinar (S)—Nafta 2:4 (1:3 Aluminij—Rudar (V) 2:1 (2:1
ZAPADNA LIGA: Grafičar—Aurora 4:1 Železničar—Pire n 4:1 Slovan—Krim 1:2 Korotan—Postojna 0:1 Izola—Branik 5:0
PIONIRSKO PRVENSTVO Rudar II, : Svoboda 2:1 Rudar n. : Proletarec 3:1 KOŠARKA
Rudar : Partizan (Kranj ml.) 51:25 (27:12)'
Rudar : Partizan, Kranj (člani) 60:24 (41:21)
Končni rezultat tekme je postavil Hari v 85. min. z lepim strelom iz razdalje 25 metrov.
*
Svoboda—Proletarec 12:0 (4:0)
Ekipa Proletarca ni igrala tako podrejene vloge, kot bi to lahko sodili po rezultatu, vendar ni v ekipi igralke, ki bi znala doseči gol. Ko bo ekipa imela v svojih vrstah tudi dve ali tri dobre strelke, bo gotovo resneje posegla v borbo za boljši plasma. Svoboda je tokrat zaigrala nekoliko bolje in vse kaže, da je prebolela najhujšo krizo. Najuspešnejša igralka je bila Miša Grčarjeva, ki je dosegla 6 golov.
ŠPORT
Svoboda (Kisovec)—Rogatec 3:0
Prvenstvo rezervnih moštev
Celjska in mariborska nogometna podzveza sta ustanovili prvenstveno tekmovanje re-
Svoboda—Proletarec 22:8 (9:$)
Ljubljana, 25. okt. Na igrišču Svobode je domača ekipa visoko porazila Proletarca in tako osvojila prvi dve točki. Premoč Svobode v prvem polčasu zaradi slabe taktike ni prišla toliko do izraza, v drugem polčasu pa je začelo »deževati« v gol Proletarca. Visokega poraza je nekoliko kriv tudi slab vratar Proletarca, ki bi nekaj strelov lahko branil.
-Rudar (T) 2:6 (0:3)
Ptuj, 25. okt. — V tehnično boljši igri so rokometašice Rudarja premagale domačo Dravo. Za domačinke je bila uspešna Murkova, ki je dosegla oba gola.
Rudar II. : Proletarec n.
5:0 (2:0)
Bratstvo—Proletarec 3:0 p. f.
Zagorje, 25. okt. Nogometna tekma med Proletarcem in Bratstvom, ki je bila preteklo
zervnih moštev za prehodni po- nedeljo končana z neodločenim kal. S svojimi rezervami bodo rezultatom 0:0, je verificirana
sodelovali:	Branik. Železničar
in Kovinar iz Maribora, Kladi-var, Proletarec iz Zagorja ter Rudar I7 Trbovcii
v korist Bratstva s 3:0, ker je v moštvu Proletarca nastopil igralec, ki je isti dan že igral eno tekmo	Sum
S. M.:
Nekaj o razvezi zakonske zveze
M
limtski katilek
R?s:tev nagradne uganke Dobro je, da veš
Pravilna rešitev besedne na-
gradne uganke iz prejšnje šte- j ločujejo vse barve, ne vidijo pa
S S «*|lb b“ie
omike!
Strogi žreb je prispdl* nagrado za pravilno rešitev te besedne uganke pionirju Branku Merviču, učencu 4. razreda osnovne Sole v Trbovljah-Vodah. ki naj
pride v naše uredništvo po ob- zvezd naše zem1 je. vendar potrebuje luč s te zvezde osem let do naši
da je na svetu še 84 milijard ton železne rude; če bi jo porabili tudj v prihodnje vsako leto toliko kot predlanskim bo na svetu železa še zadosti za 825 let.
ljubljeno knjižno darilo.
Nagradni magični kvadrat za pionirje
Vodoravno in navprčno: J. pre. gled vojaških obveznikov; 2. vonj (tujka): 3 premožen; 4 del pohištva: 5 kmet črke: AAAAAAAA. BB, G, MM, N OOOO. RRRRR, TT Pravilna rešitve nam prinesite ali pa pošljite v naše uredništvo do nedelje, 31. oktobra opoldne. Tudj tokrat bomo dali izžrebanemu pionirju ali pionirki za pravilno rešitev čarobnega kvadrata lepo knjigo v spomin
na zakonodajo evropskih držav prevladujoč vpliv cerkev, razveza zakonske zveze ni bila dovoljena. Dopuščali so samo ločitev od mize in postelje, pr-; kateri sta se zakonca sicer ločila, nista pa se smela ponovno poročiti. Francoska revolucija je to načelo cerkve zavrgla in je Napoleonov »Code civil«, ki velja še danes, dovolil poleg ločitve tudi razvezo. Franciji je sledila večina zahodnoevropskih držav, ki so prevzele »Code civil«, ta-
Drava___Rudar (T) 9-fi ko da danes večina kapitalistič-
uravd nuaar (U ^.o	^	pozna poleg 1(>-
čitve tudi razvezo (Belgija, Nizozemska, Luxemburg, Nemčija, Švica, Danska, Norveška, Švedska, Anglija i. dri). Samo ločitev dovoljujejo Irska, Italija, kanadska država Quebek in nekatere države Mehike, po dogmi katoliške cerkve o katoliških zakonih pa Avstrija, Liechtenstein Španija in nekatere države Južne Amerike. Samo razvezo Pa poznajo Finska. Grčija, Portugalska in Sovjetska zveza.
V predvojni Jugoslaviji je bila dovoljena za katolike samo ločitev od mize in postelje, vsaj na področju Slovenije. Pač pa je bila dovoljena razveza na nekaterih drugih področjih, ker zakonsko pravo ni bilo unifici-rano. Po vojni je bil leta 1946 sprejet novj zakon o zakonski zvezi, ki pozna samo razvezo, ne pa ločitve od mize in postelje.
Modeme zakonodaje gredo orej dosledno v smeri razveze. ,koraj vsi novejši zakoni dopu-ajo razvezo in ločitev večinoma celo odpravljajo. Vendar pa e iz teh zakonodaj razvidno, da odijo razvezo le bolj kot neko ,ujno zlo, ki ga je treba toleri-ati, da se prepreči še hujše zlo, n skušajo razveze čimbolj ome-iti. Najbolj širokosrčna je bila .lede razvez Sovjetska zveza, ki > dopuščala do leta 1944 raz-ezo brez vsakih omejitev, zgolj o volji enega izmed zakoncev li pa po sporazumu obeh. Leta 944 pa je bil uzakonjen ukaz, ki a še danes v veljavi, ki je to /obodno obliko razveze odpravil. Pač pa je še danes po šeri-
Fruu, t	---- . — rastniKu na stauumu »»uuarja I jatskem pravu ki velja v ve-
čini islamskih držav — dopust-
-—>00<——>05<_—>t	razveza zgolj po volji enega
izmed zakoncev ali po sporazumu obeh in niso določene kake kavtele (pridržki). V vseh drugih zakonodajah pa je razveza strogo regulirana in so bolj ali manj ozko omejeni primeri, v katerih se razveza dopušča.
Približno tako kot zakonodajalci gledajo na vprašanje zakonske razveze tudi sociologi in politiki. Na splošno sodijo sociologi, da sicer v današnji dobi ni več mogoča vrnitev k odpravi razvez, da pa jih je treba čimbolj omejiti. V ta namen se sociologi po svetu mnogo ukvarjajo s preučevanjem problematike razveze in si predvsem prizadevajo najti pojave, ki vplivajo na družino razdiralno.. Ameriški sociolog Bogardus navaja n pr. 12 talcih vzrokov: 1. pojmovanje, da je zakonska zveza le zasebnopravna pogodba", 2. individualizem, ki se kaže v tem, da zakonec Lahko samovoljno pretrga zakonsko zvezo;
3,	razrušitev nekdanje socialne gospodarske enotnosti druž.ne;
4.	večja neodvisnost žena od
družinskih vez; zaradi industrijske zaposlitve; 5. naraščanje življenjskega standarda, ki je osvobodilo ljudi strahu ter omajalo upoštevanje socialnih pravil; 6. naraščanje prirodoslovnega znanja, ki je okrepile mnenje. da je zakon ustanova, kot C/. rtnmp- 7	5Sgn(p SPC""lne
vznemirjenosti,	ki se očituje
predvsem v povsem razi nem vrednotenju družine; 8 emancipacija žena. ki se 1e sprevrg’a v razbrzdanost; 9. specifično ameriška navada, da stanujejo družine iz lagodnost* v penzionih in hotelih; 10. mestna prenaseljenost; 11. visok družbeni standard v nekaterih mestnih delih; 12 visoka starost moških od sklenitvi zakona, ker poprej nimajo zagotovljenega obstanka. Tudi pri’ nas težimo za tem da se razveze čimbolj omeje i« družinsko življenje čimbolj konsolidira.
Resnica je, da sestoji družbeni organizem iz osnovnih celic, ki jih predstavljajo družine in da je vsak razpad take osnovne celice za družbeni organizem škodljiv, kakor je škodljivo razpadanje celic v človeškem telesu. Vzrokov za to razpadanje pa 1e vsekakor veliko Poleg vzro-
V srednjem veku, ko je imela kov. k; jih navaja Bogardus in
Ob pozebi eni 40-letn!cl ro siva zagorskega slikar a Taufer a
Letos je neopazno šla mimo nas obletnica rojstva že pokojnega mladega slikarskega talen-
da čebele dobro vidijo in raz-
na
vrtu, boste videli, da se nikoli ne vsedejo na rdeči cvet;
da je vid orla osemkrat ostrejši kot pri človeku; da je Sirij ena od najbližnjih
Mlada ljubezen
j — Tega mi ne smeš nikoli več storiti ljub-ca! Sinoči sem te čakal dobro uro, pa te ni bilo...
|	— Ce m; pa domač; niso pu-
I stil* nikamo od doma. Veš. po-i tem sem ves popoldan in ve*er ; sedela doma pri oknu in čakala, če pride’- rr mo, ter jokala — Zaradi tega si bila tako ža-'ostna?
— Ne joka a sem zato ker je bil film ki sem ga gledala vče-ra1 popoldne ‘ako žalosten .
NAPAČNA NOTA Na koncertu v nekem mestu v Indiji Je iz kontrabasa, ki ga je igral godbenik Sastri, prilezla na dan kobra in pičila dirigenta, tako da Je že čez dobro uro umrl. Njegove zadnje besede so bile: »Popolnoma razumljivo .. Sastri je zaigral napačno notol«
ta Stanete Taufer*a jz Žago-*-
Stane Taufer se je rodil
24. maja 1914 v Zagorju, a,er Je tudi obiskoval osnovno šolo. Pozneje je bil štiri leta v gim-njaiji, nato je nadaljeval štu-dij na ljubljanski Tehnični srednji šoli. kasneje pa se je posvetil risanju in študiral pri prof, Koželju in Žmitku.
Mladi Zagorjan je imel ta-lent za risanje in pisateljevanje. Slikal je v pastelu, kjer je pokazal svojo bogato notranjost.
glavnem je iskal motivov v zagorskem okolišu, privlačevali pa so ga tudi motivi iz ostalega Zasavja. Precej njegovih del je po mnogih zagorskih in drugih družinah
Zanimivo je, da je mladi talent priredil na pobudo svojih prijateljev in znancev slikarsko razstavo, kjer je razstavil okrog 60 del. Razstavo slikarja Staneta Tauferja je odprl takratni učitelj na topliški šoli tov. Ar-nošt Adamič, sedaj režiser ljubljanskega »Triglav« filma in publicist. Na razstavi *e spregovoril tedaj tudi novinar Kisuta iz Ljubljane
Stane Taufer se je poizkuša' tudi v pisateljevanju in j< objavljal svoje prispevke v raznih predvojnih naprednih mladinskih revijah Odlikoval ga je svojevrsten, tako imenovani cankarjanski stil.
Taufer je umrl zelo mlad zaradi prehlada — vnetja rebrne mrene — dne 21 marca 1935 star komaj 21 let. Gotov0 je, da b; se iz tega mladega talenta razvil vsestransko ploden umetnik.
Slikar m pisatelj Stane Taufer je bil bratranec znane slovenske pesnice Vide Tauferjeve.
Zaradi evidentiranja slikarskih del talentiranega zasavskega krajana naprošam vse ki imajo njegove slike, da jih priglasijo podpisanemu. Režiser Amošt Adamič ima dve pokojnikovi sliki, in sicer »Rudarsko mater« iz Zagorja z otrokom in pa pokrajinsko sliko Zasavja oboje v pastelu
ki delno pač drže, je po mojem mnenju pomemben vzrok tudi nevednost in nepoučenost ljudi, ki sklepajo zakonsko zvezo. Mnenje starih grških filozofov, da je človek, ki ima znanje, tudi dober, vsaj v tem pogledu delno drži Zato bom skušal v naslednjem na kratko podati nekaj bistvenih pravnih določb glede razveze in to ne kot reklamo za to, da naj bi se jih posluževali, ampak zato, da bi se jih čim manj posluževali
RAZLOGI ZA RAZVEZO
Razlog za zakonsko razvezo je predvsem prešuštvovanje. Zakonec ki je zvedel, da je njegov sozakonec prešuštvoval, lahko zahteva razvezo, in to v enem letu potem, ko je za prešuštvovanje zvedel. Zadostuje en sam primer prešuštvovanja. Toži lahko tudi zakonec, ki je sam prešuštvoval V tem primeru se seveda zakon razveže iz obojne krivde Prešuštvovanje je raz-vezni razlog tudi v primeru, če zakonca živita že ločeno. Dokler ni zakon razvezan, veljata še kot zakonca in predstavljajo spolnj stiki s kako drago osebo prešuštvovanje, ki povzroči razvezo po krivdi prešuštvovalca. Če tisti zakonec, ki je bil prevaran. v enem letu, odkar je zvedel za zakonsko nezvestobo svojega sozakonca, ne toži, ugasne njegova pravica zahtevati razvezo Prav tako tudi, če je svojemu zakonskemu drugu. ki ga je prevaral, odpustil in to izrečno ali pa molče s tem, da je kljub temu. da je zvede’ za zakonsko nezvestobo, nadaljeval zakonsko življenje.
Nadalje sme zahtevati razvezo zakonec, ki mu je njegov zakonski drug stregel po življenju ali pa če je le-ta samo vedel, da mu nekdo streže po življenju, pa ga ni o tem obvestil ali ga zavaroval. Medtem ko je prejšnji razvezni razlog pogost, zlasti med intelektualci, in bi ga skoraj lahko imenovali »klasični« razvezni razlog, ta razlog v praksi ni tako pogost.
Razvezo lahko terja tudi zakonec, ki z njim njegov zakonski drug grdo ravna ali ga hudo ža’d ali mu s svojim nečastnim življenjem ali drugače dela
skupno življenje neznosno Teh primerov je v praksi veliko. Medtem ko je nezvestoba pogostejša med intelektualci, je ta primer pogostejši med delavci. V praksi se tudi pokaže, da se tega razveznega razloga marsikateri zakonec — zlasti žena — dostikrat niti ne zaveda Marsikateri zakonec misli, da je vzrok za ločitev samo nezvestoba, medtem ko šteje zlasti žena dostikrat razne večje ali manjše žalitve svojega moža, žaljiva pisma, tudi odprte žaljive dopisnice in podobno, za dovoljeno intimnost med zakoncema V resnici pa je tudi to razvezni razlog in se lahko tudi zaradi lega zakon razveže. Prav bi bilo, da bi se zlasti žene tega bolj zavedale, da bi bilo manj razvez. Kot huda žalitev, zaradi katere se lahko zahteva razveza, se štejejo tudi prijateljski stiki zakonca z osebami drugega spola, pri katerih sicer zakonec ne gre tako daleč, da bi mogli govoriti o prešuštvovanju, ki pa so vendarle za zakonskega druga žaljivi Takih primerov je v praksi dovolj in se marsikateri zakonec, ko to dela, niti ne zaveda, da b; njegov zakonski drug že lahko zahteval razvezo, ki bi se ji on sicer najbrž upiral, toda brezuspešno. Boli redki so primeri nečastnega življenja (n. pr. mož se obrtoma udaja hazardu, žena vrši prostitucijo itd.).
Razvezni razlog je nadalje duševna bolezen. Razvezo je moč; ihtevati namreč zaradi neozdravljive duševne bolezni zakonca ali zaradi njegove nesposobnosti razsojanja, ki je nastala že po sklenitvi zakonske zveze. Seveda se v takem primeru razveza ne izreče po krivdi duševno bolnega zakonca in mora njegov zakonski drug duševno bolnega zakonca tudi po razvezi preživljati, če nima svojih sredstev.
(Nadaljevanje sledi)
Naš obveščevalce
KINO »SVOBODA-CENTER«, TRBOVLJE,
bo predvajal ameriški barvni pustolovski film
„Rdeči Gusar"
Predstave od danes do petka. Od sobote do ponedeljka ameriški film
„2ig preteklosti"
KINO
»SVOBODA-TRBOVLJE n«
bo imel na sporedu od sobote do ponedeljka domači film
„Daleč je sonce"
Ta film se bo predvajal tudi v nedeljo dopoldne za mladino po znižani ceni
KINO »SVOBODA-ZASAVJE« TRBOVLJE
bo predvajal v sredo, četrtek in izredno v petek, dne 27., 28. in 29 oktobra, ljubavni velefilm
„Vrag v telesu"
Predstave ob 17. in 19.15.
V	soboto nedeljo in ponedeljek pa bo imel na sporedu ameriški
■ pustolovski film
„Kapitan Kidd"
V	glavni vlogi Charles Laugh-ton. — Predstave bodo razvidne
z lepakov.
Potujoči kino LP Trbovlje
bo predvajal od 29. oktobra do 2. novembra 1954 ameriški film »Male lisice«: v petek, 29. oktobra ob 18. uri v Čečah; v soboto, 30. oktobra ob 17. uri v Zidanem mostu, ob 20. url pa v Loki pri Zidanem mostu; v nedeljo, 31. oktobra ob 11. url
v Podkumu, ob 15. url v Dolah pri Litiji ln ob 18. uri v Jag-njenici; v torek, 2. novembra ob 18. nri v Izlakah, ob 20. uri pa v Mlinšah.
ZAHVALA
Iskrena hvala primariju dr-Virgilu Krasniku za uspešno operacijo in strežnemu osebju splošne bolnišnice v Trbovljah.
Mirko Koritnik, Trbovlje.
*
NAJDENO
Dne 15. t. m. je PLM okraja Trbovlje prejela žensko zlato ročno uro, najdeno v bližini bolnišnice. Prizadeta, ki je zgubil* to uro, naj se zglasi na tajništvu za notranje zadeve OLO Trbovlje (soba št. 10-II).
Na poti na Mrzlico se je našla volnena ženska ruta.
Dobi se v upravi našega lista.
*
OBVESTILO
Trgovsko podjetje »Izbira« Y Trbovljah sporoča po tej P0*' vsem organizacijam, društvom in ostalim, ki prosdjo za denarno pomoč, da v prihodnje ne h reševalo nobenih tovrstnih šervj, ker za to nima na ra5\T lago potrebnih denarnih srej_ štev. — Uprava trgovskega P00' jetja »Izbira« v Trbovljah.
♦
OBVESTILO
Mestna klavnica obvešča v*f| ki so se priglasili zaradi °dP‘* kov, naj se zglasijo v sobota 30. oktobra ob 8. uri zjutiaj pisarni klavnice.	Uprava.
PREKLIC
Preklicujem, kar sem rila slabega o Petru Božiču Zagorja. — Terezija Repovž, ^ gorje.
Trgovsko podjetje ..Potrošnja" Trbovlje
Poslovalnica ,.Pri Podlesniku" v Trbovl oh H Tra Fronco Fnlrno
vam nudi vse vrste manufakturnega blaga — bogata izbira za zimo — velika zaloga — novi vzorci — odlična kvaliteta — solidna In dobra postrežba — moško in žensko blago za pia.
kostume in obleke v bombažnih in volnenih tkaninah — najfinejši kam gam.
Nudimo vam nadalje puloverje — veste — perilo — žensko in moške nogavice vseh vrst — na zalogi Imamo odeje, blago za posteljno perilo — skratka: vse, kar potrebujete.
Ne nozabite, da vam nudimo ugodnost mesečnega nhmrnpna ndniafpvania hlana na fr>ke.
.'O OVALNICB »PRI PODLESNIKU« V TRBOVLJAH V