“ZARJA”
MESEČNIK ZA SLOVENSKO ŽENSTVO V AMERIKI.
Štev. (No.) 4.	October	1929.	Letnik	(Volume)	I.
Vzajemnost v naše vrste in povsod!
AJ Vam je znana povest o mogočnem kralju . . . Od solnčnega vzhoda do zahoda se je razprostiralo njegovo kraljestvo. Bogate so bile njegove dežele, cvetoče plodoncsne njegove pokrajine. Blagostanje, zadovoljnost povsod. Ljudstvo njegovo srečno. Kralj pa je umiral . . .
Ni bil srečen, ko se je odpravljal na potovanje, s katerega ni vrnitve; morila ga je skrb. Kaj bo z njegovimi deželami, z njegovim ljubim narodom, ko ne bo več njega? Ima sicer sinove, pridne, vredne njegovega imena; pa bodo ostali taki? Ne bo li jih omamil pohlep po večjem bogastvu, po bratovi zemlji? Bodo li edini v borbi proti skupnemu sovražniku? Težka slutnja je legla kralju na srce . . .
Pokliče služabnika, da mu prinese sveženj skupaj zvezanih palic. Zgodi se. Nato pa kraj pozove svoje sinove. Vseh sedem se zbere ob njegovi mrtvaški postelji. Žalostni so in tiho čakajo očetovih poslednjih besed. Kralj pa se napol dvigne in s slabim glasom jim veli, naj vsak poskusi zlomiti sveženj palic. Čudom se čudijo sinovi tej nenavadni želji očeta, pa vendar ubogajo. Drug za drugim pristopajo in skušajo zlomiti butaro '— pa ne gre, nobenemu se ne posreči. “Sedaj pa razvežite sveženj in vsak naj zlomi eno palico.” Zgodi se, v trenutku so vse palice zlomljene in kralj povzame s pojemajočim glasom:
“Sinovi moji ljubljeni! Glejte v teh palicah u-sodo vašo, usodo mojega in vašega kraljestva! Dokler boste složni, edini, boste nepremagljivi, sovražnik se vas bo bal. Kakor hitro pa daste slovo vzajemnosti, ste izgubljeni, kraljestvo bo razpadlo. Bodite složni, edini. To je moja oporoka!” Komaj je končal, že mu omahne glava na blazino, duh njegov pa se preseli v boljšo deželo. Žalostni so njegovi sinovi . . .
Nekaj časa so zvesti očetovim poslednjim besedam, pa le prehitro jih pozabijo. Začno se p: epira-ti radi meja svojih dežel. Nastane prava bratomorna vojna in kar je oče prerokoval, česar se je bal, se je zgodilo: Sovražnik je udrl v kraljestvo in si ga je osvojil. Na razvalinah cvetočih mest pa se je šopirila in se škodoželjno krohotala premagancem strašna p.ošašt- — Bratska nesloga. Zmagala je!
/ č* '
'i Ulleu*m%)
k? * oA'V
Žalostna je ta povest. Kolikokrat se je že uresničila v stoletjih zgodovine Slovanstva. Bratska nesloga, slovanski greh, naš narodni greh. Ko bi njega ne bilo, bi lahko Slovani vladali Evropo. Tako pa komaj žive in njih eksistenca nekaterih rodov je v vedni nevarnosti. Vzemimo za primer sedanje razmere na Balkanu. Slovani, bratje, se prekljajo, a Nemec, Madžar in Italijan čakajo samo priložnosti, da bi jih mogli uničiti, aJ; jim vsaj občutno škodovati. Smo li Slovenci, mali del Slovanstva, boljši. Prav nič! Koliko narodnih izdajie je bilo pred svetovno vojno v domovini! Kako so nekateri v suženjski ponižnosti poklekali v prah pred Nemcem, samo, da je njem boljše šlo, da so se mogli maščevati nad bratom. In koliko nesloge je še sedaj v domovini! Preveč se gleda na oseba -ti, primanjkuje prave, dejanske domovinske ljubezni. O, da, fraz o njej je na cente, ker so poceni, a če bo kdo užalil takega kričača - narodnjaka, se bo vsa domovinska ljubezen razblinila v nič in tak ljubitelj domovine bo šel radi lastne koristi ali večje časti ali iz kakega drugega vzroka v tabor, ki škoduje celokupnemu narodu in domovini. Če bi med Slovenci ne bilo takih ljudi, če bi bili vsi složni, bi bili morda že prav blizu avtonomije. Zaradi nesloge so morali tla-čaniti stoletja in stoletja. Ko bi jih vsaj zdaj pamet ‘srečala, da bi se zedinili in se v ljubezni okleniii svoje mlade države in bi skupno z brati Hrvati in-Srbi delali v procvit in srečo svoje Jugoslavije.
Naša dična Slovenska Zenska Zveza je tudi nekako malo kraljestvo žensk. Tudi v njej mora vladati vzajemnost, ako hoče rasti in se širiti. Do sedaj se glede tega Zvezi še ni bilo treba sramovati. Sloga je vladala med posameznimi podružnicami in med člani. Tudi sedaj še vlada.
Zveza je bila ustanovljena v blagor ženstva sploh celokupnega Slovenstva v Ameriki. Skoro 3000 članic že ima čeprav je še zelo mlada. Zakaj tako napreduje? Zato, ker so uradnice in člar.ice e-dine, se vzajemno podpirajo, ljubijo, druga drugo bodrijo in v slogi delujejo. S. Ž. Z. radi tega naše iskrene čestitke! Kakor hitro bi pa zašla v Zvezo nesporazumi j enj e, nesloga , potem ji je odklenkalo. Če bi članstvo svojim uradnicam po krivici podtikalo slabe namene, ee bi članice ne gledale na skup-
nost in bi vsaka hotela s svojo glavo skozi zid ali bi vsaka hotela po svoji, ne skupni, poti do cilja, potem ga Zveza ne bo nikoli dosegla. Če bi se članice ne marale udeleževati sej, sestankov ali prireditev, ker je ta, “ki je ne maram,” prisotna, ali če je še celo v odboru, potem, potem — —
V Zvezi so vse članice sestre! Sestre pa morajo poznati Gospodovo zapoved o ljubezni. Ljubezni, prave sestrinske, dejanske ljubezni v Zvezine vrste. Ljubezni, požrtvovalne ljubezni, ki vsako raz-žaljenje rada odpušča. Ljubezni, ki vse pretrpi, vse prenese. Ljubezni, ki se ne ozira vedno le na osebno čast. Vse, članice in uradnice stremijo za istimi ide-
ali: Ohranitev slov. jezika v Ameriki, ljubezen do njega, izobrazba našega ženstva itd. Krasni ideali! Vsaka posamezna članica pa naj se potrudi, da jim bo sledila in delala Zvezi čast. Vse strankarstvo, nesloga, vse kar je takega plevela, iz naših vrst! Pokažimo svetu, da smo se me že ob rojstvu Zveze odpovedale našemu narodnemu grehu. Ako bi Zvezo morda napadli kdaj zunanji sovražniki, se nam ni treba bati za njen obstoj dokler smo složne, edine. Sloga je naš amulet, vzajemnost naše geslo. Sestre! Naprej po začrtani poti za našimi ideali pod zastavo medsebojne ljubezni in vzajemnosti!
Zvonimira Turk.
Pismo iz Ljubljane.
|E)
OBIL sem prvi dve številki glasila S. Ž. Zveze iz Amerike in jih pazno prečital. Povabile ste me sicer, naj bi se tudi jaz pridružil vašim sotrudnikom in bi kaj napisal za “Zarjo.” Toda iz več uzrokov tega nisem storil, kar mi boste gotovo oprostile.
Pred vsem pozdravljam misel lastnega glasila za Zvezo. Res ste imele v Amerikanskem Slovencu svoj kotiček, katerega bomo naročniki zelo pogrešali. Z veseljem smo namreč v vsaki sobotni številki zasledovali vaše živahno in krepko delovanje za probujo slovenskega ženstva v Ameriki. No, bomo pa sedaj dobili vsaki mesec celomesečni pregled vsega vašega delovanja in napredka, kar bo pa še večvredno. Amerikanski Slovenec pa tudi radi tega ne bo izgubil niti enega naročnika in a zato ne bomo nič manj z veseljem čitali. Ostalo mu bo samo nekoliko več prostora za njegove lastne namene.
Gotovo je pa, da vam je bilo lastno glasilo potrebno in, da bo veliko pripomoglo, da se boste v prihodnje še bolj prosto lahko gibale in še bolj prost agitirale za razširjenje svoje organizacije in še bolj prosto lahko delovale za velike namene in ideje, radi katerih ste ustanovile Zvezo in katere ste si postavile za nalogo svojega obstoja in svojega delovanja.
Vsak nov slovenski list zlasti v tujini pomeni velik napredek za cel narod. Škoda, da ga nima vsaka večja naselbina svojeg'a in vsaka organizacija svojega. Glede dobrega časopisja velja pravilo, čim več tim bolje! Vsak list namreč pomenja novo trdnjavo za obrambo načel, katere zastopa. Nov “powerhouse,” kjer se proizvaja gonilna sila, ki žene tisoče src za ideali in uzori. Naši listi so premajhni, da bi mogli biti tako vsesplošni, kakor so na pr. angleški dnevniki ali magazini. Na premalo naročnikov morejo računati, da bi bili obširni. In ker niso obširni imajo jako omejen prostor, kjer se ne da
veliko napisati. Zato mora tak narod delo deliti, da bo vspešno. Glede časopisja je med narodi ravno tako, kakor je glede njegovih trgovin. Veliki narodi imajo velike department prodajalne, kjer dobite v eni trgovini vse, — kakor je nek šaljivi trgovec oglašal — “od zibeli do revolverja.” Tako je tudi njegovo časopisje. Kar na funte vam natehtajo vaš dnevnik, ne več na strani. Tu je naravno, da pri tolikem prostoru, uredniki napolnijo list s tako različno vsebino, da najdete tam enako vse “od zibeli do revolverja.”
V Ljubljani na pr. pa takih prodajalen ni in jih tudi nikdar ne bo. Zakaj ne? Narod je premajhen in bi se take trgovine ne obnesle. Zato jih mora biti pa več različnih, da ima vsak svojo vrsto izdelkov. Tako mora imeti pa manjši narod več listov, da se delo razdeli, ker so vsi majhni in morejo prinašati samo omejeno tvarino.
Ko smo pred leti snovali Zvezo Katoliških Slovencev in ko bi bili vspeli ž njo, imeli smo naman poskrbeti vsaki večji naselbini mal lokalen list. Kdor pozna časnikarstvo dobro, ta bo vedel, kako velike koristi bi to bilo za ves skupni narod. Imeli bi tako en dnevnik, skupen celi Ameriki. Vsaka naselbina bi pa imela svoj list za svojo lokalno politiko in svoj lokalen napredek. Lokalne naselbine bi tako veliko bolj napredovale, ker bi jih njih lokalen list navduševal k delu. Ako bi pa vse posamezne naselbine napredovale, pomenjal bi pa to napredek celokupnega naroda v Ameriki.
So nekateri lastniki listov, ki so proti taki rešitvi časnikarskega vprašanja. Vendar take gotovo ne vodi želja po skupnem napredku, temveč sebičnost.
Tako je tudi jasno, da pomenja ustanovitev vašega lista “Zarja” za ameriške Slovence velik napredek, katerega se veseli tudi domovina.
Probuja našega slovenskega ženstva za narodno in socijalno delo v Ameriki je bila in je še danes velika naloga vseh, katerim je napredek naroda pri
srcu. Kolikrat smo mislili v polpreteklosti na ustano-HJjifcev slične organizacije. Poskušali smo z njeno u-pfcanovitvijo z materinskimi društvi, katere smo jastanavljali. Vendar ni šlo. Manjkalo je med našim ien stvom samim zanimanja za to idejo. Manjkalo ije pa tudi smisla za to pri vseh voditeljih naroda. |£o bi se bila že pred leti ustanovila posebna ženska dnota, kakoršne imajo drugi narodi, koliko bi bili eriški Slovenci danes naprej. Imeli bi že pred leti mogočno organizacijo, ki bi budila naše ženstvo 's& skupnost, za narodno in socijalno delo. Phepričan ■gezn, da bi K. S. K. J. danes ne imela niti enega člana manj, nasprotno veliko več, kakor jih pa ima. Da mam prav, kažejo razmere med drugimi slovanskimi narodnostmi v Ameriki. Vsaka druga narodnost, razun hrvatske, imajo ženske jednote, pa zato kra-:Sao razcvitajo tudi možke organizacije. Tako bi bilo tudi med nami. Probujena mati in žena, je kakor goreče ognjišče, kakor peč, ki ogreje tudi celo dru-fSano. Taka žena bo probudila tudi moža in svoje oke. In takih žena nam je manjkalo. Posebno gle-«e katoliške misli, smelo trdim, da bi bilo danes za odstot. bolje med ameriškimi Slovenci, kakor je,
0 bi bili imeli krepko žensko katoliško organi-cijo.
Zato sem se zelo zveselil vaše “Zarje,” ki bo tovo prava zarja, katere smo že dolgo čakali, da bila prisijala in začela napovedovati nov dan za o javnost.
Veseli me tudi, da ste pristopile v Zvezo katoliških žena pod vodstvom vašega episkopata, ki odro in vspešno vodi vse ženske organizacije po meriki, da si katoliške žene boljšega vodstva ne rete želeti in ga tudi ne potrebujete.
Zato Vam želim kar največ in najlepših vspe-)Y v prihodnjosti. Dosedanji vspehi so vam pokali pot, po kateri hodite tudi v prihodnje. Morda bi kdo želel drugače. Toda kdor pozna preteklost vnega življenja med ameriškimi Slovenci, kdor je
1 skozi tolika nasprotovanja vsaki dobri stvari, ki
se je začela ali zasnavala med nami, kako se je zlasti vsikdar vse storilo, da se je vsak pokret med našim ženstvom v kali zatrl, ta ve in vidi, da je pot, katero hodite, edino pravi in je edini, ki vas bo pripeljal do napredka. Zato kar krepko naprej po začeti poti ne glede ne na desno ne na levo!
Ako bom imel čas, bom pa že tudi jaz prijel za pero in vam pomagal pri listu. Obljubim seveda ničesar. Poskušai pa bom.
Vaš pokret in vaš list je vzbudil zanimanje tudi med ženstvom tukaj v domovini. Čudijo se vaši živahnosti in vstrajnosti. Toliko je tu odličnih in izobraženih žena, veliko celo prav izobraženih, pa njih ženska zveza komaj životari ali pa vsaj nima tistega razmaha, kakor ga ima vaša Zveza. Govoril sem s predsednico Ženske Socijalne Zveze, gospo Dolenčevo, ko je blaga gospa. Pa mi je tožila, kako malo imajo tukaj žena, ki bi se hotele žrtvovati za skupnost in za žensko vprašanje, kakor se ve. Tukaj sploh manjka socijalne vzgoje pri ženstvu. Nič nimajo smisla za kako javno delo. Ste pa že ve veliko, veliko pred njimi. Mislim si večkrat, kaj bi se dalo tu doma doseči, ko bi sorazmerno z vami, bilo tukajšnje ženstvo, zlasti izobraženejše tako požrtvovalno, tako delavno in tako navdušeno, kakor ste ve. Kako velikanska sila za dobro bi to bila! Tako pa vse spi. Nekaj malo jih dela in teh je veliko, veliko manj_. kakor je pa vas, ki vse to vaše delo vodite.
Zato sem že navduševal, da bi vaša Zveza pristopila k tukajšnji Ženski zvezi, da bi se naše ženstvo tukaj od vas učilo, kako se mora delati. Morda bi jih navdušile. Tu je pač vse zastarelo. Sedaj vži-vajo v javnosti samo sadje, katerega je sadil in cepil dr. Krek. Kaj bo, ko bo to sadje pobrano in ne bo novih mladik? Vse bo zaspalo, če ne bo kaj podobnega prišlo, kar bo spremenilo razmere.
Iskrene pozdrave vsem članicam Zveze, posebno onim v Chicago. Pri priliki se še oglasim.
P. Kazimir Zakrajšek, O. F. M.
Govor Rev. Vukonicha,
v cerkvi sv. Kristine, Euclid, O.. dne 4. avgusta 1929, pri blagoslovi j en j u zastave Podružnice štev. 14. Slovenske Ženske Zveze.
►N
9
IKAD ne ču zaboraviti, što sam doživio iza sloma Austrije. Bili smo umorni od puta. Došli smo pred Kobarit . . . Na ulazu u mjesto slavoluk, na njemu slovenska, hr-vatska i srpska zastava, a nad njima ju-goslavenska, s nadpisom: sretno došli u bodnu Jugoslavijo . . . Srce mi stalo tuči, . . . ne-isivo veselje u srcu . . . Stajao sam tamo i gledao vj prizor kao da sam zamijenio . . . Došli u mje-
sto . . . sva sila djevojaka i svakome vojniku dale po jednu malu jugoslavensku zastavicu . . .
Što se to dogodilo sa mnom? . . . Što znači ta zastava, koja ima toliki upliv? . . . Zašto? Pitajte ame-rikanaca, što je u njegovoj zastavi, da je posvuda s ponosom izvija? . . . Pitajte onog Slovenaca, što je ostao pod Italijom, zašto mu krvavi srce, jer je zabačena njegova zastava, a nad glavom mu se vije tudja — talijanska? . . . Zašto zaigra vaše sr-
ce, kad se prošeta ovdje u Americi vaša slovenska zastava? . . . Što je ta zastava, za koju umiru veselo vojnici, ne žaleči svoje glave? . . . Jest, zastava je komad platna, obično su tri različite boje ali ta zastava znači u povjesti naroda i u životu pojedina-ca jako mnogo, skoro sve. Ona nam priča o povjesti našega naroda, o njegovim borbam i pobjedama. Ona nas sili, da ljubimo svoj dom. Zastava nas razlikuje od ostalih naroda . . . Kad se diže zastava, diže se domovina, kad pada zastava, pada domovina.
Što je zastava? Ovdje vidim tri različite zastave, koje ste dinijeli, da ih blagoslovim, da pratc k sreči i napretku vaše društvo.
Što je zastava? Pogledajte najprije amerikan-sku zastavu. Na njej tri boje: crvena, bijela i modra. U n joj zvijezde, nad njom orao. O, ta zastava znači jako mnogo za amerikanaca, a i za nas, koji smo postali sinovima ove lijepe zemlje. Ona crvena boja pripovijeda nam o krvi, koju su junači ameri-kanski prolili proti tirjanu engleškom, a za pobje-du ove zemlje. Vodila ih bijela boja, osvjedočenje, da je njihova revolucija bila opravdana, da ih je sil-ništvo engleško sililo na zdvojni korak. Modra ih je boja vodila i staviše tu boju na svoju slobodnu zastavu, j er su vjerovali, da ih junačka sreča ne če ostaviti . . . Nad zastavom orao, simbol slobode. Pod ovim orlom, Amerika se digla do zamjere veličine i napretka . . .
Pogledajte drugu zastavu: slovensku. Iste boje, samo drugačije rasporedjene. To znači, da su i Slovence vodili isti ideali u njihovoj povesti. Jest, i Slovenac se u povjesti, borio sa mnogim neprijate-ljima: švabama, talijanima, turcima. Zemlja je slovenska više puta poprskana krvi ju. Slovenci se rado boriše, j er imadjahu i oni pravo na svoj opstanak. I njih je vodila nada, da če jednog dana doči do svoje slobode. Ikucnuo je čas. Pred 11 godina svanula je i Slovencu zora slobode pod slobodnom Jugosla-vijom. Na žalost, ostalo ih nešto pod Švabom, a do pol miliona pod talijanom. Ali Slovenci, ne dvajajte. Još imate svoju narodnu zastavu, još imate crvene boje svoje zastave u sebi, još ima krvi u vama, da se borite i da izgubljena brača dodju opet k vama, a u torne nek vas dalje vodi bijela boja vaše zastave: pravo na ukradjenu braču i ukradjenu vašu zemlju. Ne gubite nade u torne, jer vam oslona daje treča boja vaše zastave modra boja.
Ali kao svečeniku najviše mi danas upada u oči vaša treča zastava; zastava katoliških žena, zastava sv. Ane, pokroviteljice vašeg odsjeka. Što vam predstavlja ova zastava? Amerikanska i slovenska zastava bude vas na rodoljublje, na spominjanje i požrtvovnost prema svoj oj domovini, a treča zastava? Ona vas mora voditi na duševnom životu, mora
vam otvarati vjerske vidike, mora vam propovijeda-ti ob onom, što svakoga iza smrti čeka. Premile sestre, vi ste katolikinje. Vaš otac, vaša majka bili su katolici. Vaši djedovi i pradjedovi bili su katolici. Oci vaši borahu se pod zastavom vjere za Krista i vjeru. Oni su živili praktičnim životom osvjedoče-nih katolika. Sestre, svima nama je poznato, da je malo naroda u povjesti Europe, tako čvrsto stajaio i ostalo pod barjakom vjere, kao upravo slovenski narod. Nije bilo sile na svijetu, ko ja ga je mogla otrgnuti od Krista i Njegove cerkve. Slovenci se oda-zvaše glasnicima vjere, i prigrliše katoličku vjeru. U toj vjeri ostadošo kao granitne stijene do danas. Zaludu je pokušao protestantizam, da se ušulja u slovensku kuču. Cijeli slovenski narod pripada danas samo jednoj crkvi i to Petrovoj. Liberalizam je zadnjih godina pokušao, da odvede Slovence od Petrove stolice, ali su imali malo uspjeha. Pok. Žerjav Gregor, koji je umro pred par mjeseca, žrtvovao je cijeli svoj život, da pritisne o zid katolicizam, a što je uradio, što je postigao? Ništa. Gregor Žerjav je danas mrtav, a stijeg se katolicizma i danas visoko diže nad Slovenijom. Idealan mi je Slovenac u svo-joj vjeri i poštenju i nadam se, da ga nijedan val ne če otrgnuti od Petrove ladje.
Iz tog naroda vi potekle. Kčeri ste slavnog slo-venskog naroda i tvrdo vjerujem, da nema med ju vama jedne, koja je zaboravila, da je kčer Slovenije, da je kčer pobožnog- slovenskog oca. Evo, to vam priča ova treča zastava sa sv. Anom. Sretna je bila zamisao, da okrstite svoj odsjek tako lijepim imenom, da si odaberete tako lijepu zaštitnicu.
Sv. Ana majka je one, koja nam je rodila Spa-sitelja svijeta, majka je one, koja mora biti uzorom svakoj od vas.
Katoliška je crkva kroz sve vijekove visoko cenila ženu. Preko dobrih i čestitih žena crkva i vje-ra podigoše staro pokvareno društvo. Žene, mi vas trebamo i danas. Svi misionari, svi svečenici, svi bis-kupi sa sv. Ocem Papom ne možemo podignuti čov-ječanstva bez žene. Veli se, da žena drži tri ugla u Kuči. Pa kao što žena drži tri ugla v kuči, ona drži i tri ugla svijeta i ljudskog udesa. Kakve su žene, ta-kav je svijet. Gdje su dobre i kreposne žene, ne treba se bojati za budučnost pojedinaca, obitelji i ljudskog društva.
Takvih žena potrebujemo danas. Dajte nam vi dobre žene svoju pomočnicu ruku, da u vrtlogu o-vog pokvarenog svijeta soasimo vjeru i obitelj! V niste slučajno odabrale sv. Anu za svoju zaštitnicu. Odabrale ste je, jer u njoj nalazite uzor svom živ tu i radu. Pogledajte u nju. Ona če vam šapnu duši, što vam je uraditi. Mi hočemo dobrih i vjerni žena. Ah, moje drage sestre, vi poznate Ameriku njezinu moralnu vrijednost. Zašto kaže Amerika
Uradna poročila in drugo.
IZ URADA GL. PREDSEDNICE S. Ž. Z.
Iz raznih poročil razvidim, da nekaterim članicam ni po volji, ker na izkaznicah ali certifikatih ni omenjena svota, katero Zveza izplača za pogrebne stroške umrlih članic. Ker sem jaz imela opraviti z besedilom na certifikatih, je moja dolžnost dati pojasnilo v tem oziru.
Vidim da naše članice še vedno zamenjavajo Žensko Zvezo z kako Jednoto ali zavarovalnin-sko organizacijo. Naša Zveza ne plačuje posmrtnine, ampak samo pogrebne stroške in V tem je razlika. Ako bi Zveza plačevala posmitnino bi bila všteta med zavarcvalninske organizacije kot so naše Jednote in v vsaki državi kjer ima podružnica, bi si morala iskati dovoljenje za poslovanje ali License. Ker je pa Zveza kulturna organizacija in posmrtnine ne plačuje, ampak samo podporo za pogrebne stroške, zato nimamo sitnosti z nobenimi deželnimi zavarovalninskimi de-partmenti. Pri jednotah kjer so direktno zavarujete za posmrtnino, mora svota biti označena na certifikatu, medtem ko pri nas ni neobhodno potreba. Da ni direktna svota označena na naših certifikatih je vzrok ta, k^r bo mogoče že prihodnja konvencija zvišala svoto za pogrebne stroške. Če bi torej bila na certifikatih označena svota ki jo Zveza sedaj plačuje, bi vsi tisti certifikati bili neveljavni ki so in bodo do prihodnje konvencije iz dani. Ker sem pa hotela članice obvarovati nepotrebnih stroškov in gl. tajnico nepotrebnega pisanja, zato čitate na izkaznicah ------ter je v smislu pravil v pomoč članicam tudi ob čas-u smrti
 Toraj, kakor bodo pravila
določevala ob času smrti članice, toliko bo Zveza izplačala za pogrebne stroške. Sedaj je v pravilih $50.00 in $100.00, lahko je
pa enkrat $200.00 ali več. Zato so certifikati, kot so sestavljeni sedaj, veljavni za vedno; če bi pa bila svota označena, bi se pa morali spreminjati. Nekaterim članicam pa se tudi ne vidi pravilno, zakaj niso dediči o-značeni na certifikatih. Tem velja zgorajšna opomba, da Zveza ni zavarovalninska družba in ne plačuje posmrtnine, zato na certifikatih ne morejo biti dediči o-značeni. Dediči so tam kjer je zavarovalnina, Zveza pa ne plača zavarovalnine, ampak gamo svoto za pogrebne stroške. Ko podružnica, h kateri je spadala umrla članica naznani na gl. tirad Zveze, kedo je oskrbel pogreb in bo poravnal pogrebne stroške za umrlo, se nato tistemu izroči ček za svoto do katere je bila umrla članica po pravilih upravičena. Tako moramo postopati, če hočemo, da ne pridemo navskriž z zavarovalninskim oddelkom te ali one države.
Upam, da sem s tem dovolj pojasnila da bo članstvo znalo kako in kaj. Vprvič odkar Zveza obstoji se pa moram pritožiti, da me boli ker so nekatere članice tako nezaupljive. Tam kjer plačujete po več dolarjev a-sesmenta na mesec, niste nikdar tako natančne kot pa tukaj, kjer znaša mesečnina samo borih 25c.
Da ste mi zdrave!
Marie Prisland, predsednic.'.. S. Z. Z.
 o----------
PODRUŽNICA ŠT. 32, S. Ž. Z., EUCLID, OHIO. Ustanovljena 25. avgusta, 1929. Sprejeta v Zvezo dne 1. septembra, 1929.
Imena članic ustanovnic so: Mrs. Jennie Pink; Miss Jennie Pink; Miss Frances Pink; Mrs. Mary Vidmar; Mrs. Theresa Zdešar; Mrs. Frances Korenčič: Mrs. Mary Petek; Miss Mary Petek; Mrs. Mary Novak; Mrs. Mary Gombač; Mrs. Antonia Mlač;
Mrs. Mary Stušek; Mrs. Mary Coprič; Mrs. Theresa Potokar; Mrs. Frances Kern; Mrs. Julia Pauletič; Mrs. Jennie Grdina; Mrs. Mary Prostor; Mrs. Louise Hočijaš; Mrs. Mary Muhič; Miss Alima Choprich; Mrs. Mary Benda; Mrs. Angela Kebe; Mrs. Caroline Kaliope; Mrs. Mary Kolman; Mrs. Jennie Indihar; Mrs. Mary Praznovsky; Mrs.. Mary Lach; Mrs. Frances Nemec! Mrs. Antonia Koraba; Mrs. Josephine Pemec; Mrs. Mary Cinha in Miss Anna M. Stušek.
Podružnica šteje 33 članic ustanovnic.
Julia Gottlieb, gl. tajnica.
 o---------
50 PODRUŽNIC IN 5000 ČLANIC!
To je naše geslo do prihodnje konvencije. Drugega ne poznamo. Ali bomo to dosegle? Seveda bomo. Kar na noge rojakinje in na delo, pa bo šlo. Zadnji mesec sta se priglasili že dve novi podružnici. Ena na Gilbert, Minn., druga v Euclid, Ohio, na treh drugih krajih se pa gibljejo in pripravljajo na ustanovitev. Čc se to posreči, bomo kmalo imele kar PET NOVIH PODRUŽNIC. Pa komu ne bi to množilo korajže in 'dajalo pogum! Sedem mesecev je še do prihodnje konvencije. Slovenske naselbine na noge! Kje je država New York, ki še nima nobene podružnice, kaj dela Kansas, kaj Wyoming, Montana? Vsepovsod biva dovolj Slovenk za vsaj eno podružnico. Medtem je pa še veliko naselbin v državi Ohio, Illinois, Wisconsin, Minnesota, Indiana, Pennsylvania, Colorado i. t. d., kjer bi bila še lahko podružnica
S.	Z. Z.
Na noge torej, zavedne ameriške Slovenke, in korajžno naprej za vedno močnejšo žensko organizacijo, Slovensko Zensko Zvezo!
Marie Prisland, preds. S. Ž. Z.
Na potovanju.
Začetkom mcseca septembra sem obiskala mojo teto, ki se nahaja v St. Louis, Mo., katero sem v 25-tih letih le enkrat videla. Ona in še ena teta v Sloveniji sta edini moji ožji sorodnici. Ni mi bila dana dobra sestrica ali skrben bratec s katerimi bi gor rastla. Sami, čisto sami mi je potekala mladost. Mati mi je umrla ko sem bila še le šest let stara. Vzgojila me je stara mamica, katero že dolgo let krije črna zemlja. Oče se od mojega sedmega leta nahaja v Braziliji, kjer si je po smrti moje mame oskrbel svoj dom. Zato je pač umljivo, da se mi je zahotelo videti edino sorodnico v Ameriki, ki se sedaj odpravlja v domovino. V St. Louisu sem pa našla še rojakinjo Mrs.Josephine Speh, s katero sve pred 23. leti skupno potovale v Ameriko. V vseh teh letih mi je ona pisala samo enkrat in to ravno ko je poteklo 20 let najinega prihoda v Ameriko. Upam, da sedaj ne bo zopet čakala, da poteče drugih 20 let, predno se oglasi. Spoznala sem še nekaj drugih domačink, kar me je jako veselilo.
V St. Louisu biva kakih pet do šest sto Slovencev. Nimajo sicer svoje cerkve, imajo pa prav lično slovensko dvorano. K. S. K. J. — J. S. K. J. — in S. N. P. J. imajo vsak po eno društvo tam. Upam, da tudi Zenska Zveza dobi svojo postojanko v St. Louisu. Hrvatov je v tem mestu veliko število. Imajo krasno cerkev, šolo, dvorano in jako lep narodni dom.
Ker sta moja teta in Mrs. Speh menda uganili mojo radovednost, sta me vzeli v vse znamenite kraje v mestu. Tako sem si ogledala katedralo Sv. Louisa, ki je nekaj tako imenitnega in impozantnega, da je težko povedati. Zidana je v bizantinskem slogu, torej po načinu katedrale sv. Petra v Ri-
mu. Notranjščina je izdelana vsa iz rožnatega marmorja.
Najlepši je glavni oltar. Krasen baldahin nad oltarjem nosi deset marmornatih stebrov ki je vsak druge barve. Streha baldahina se končava v' maj estetično kupolo. Oltar kot baldahin, ter vse podobe po stenah in oltarjih so izdelani iz mozaika, da se vse leskeče. To katedralo so začeli zidati že leta 1907, pa še sedaj ni gotova. Povedalo se mi je, da ne morejo dobiti potrebnega materi jala iz Evrope za izgo.tovitev.
Dalje me je jako zanimal lepi Forest Park, ki po obširnosti presega celo Lincoln Park v Chicagu. Kar me je tukaj najbolj zanimalo, je bila zbirka Lindberghovih daril, katere je prejel iz vseh delov sveta. Ta zbirka je razstavljena v Jefferson Memorial in zavzema celo zapadno krilo tega poslopja. Človek se kar načuditi ne more kaj vse so mu ljudje poslali. Tam vidite kolajne od kraljev, držav in posameznih mest, pa do majhne podobice, katero mu je poslala “ a Little Girl of the West.” Dalje vidite ključe vseh mest kjer se je ustavil, brezštevila majhnih aeroplanov posnetih po vzorcu “Spirit of St. Louis.” Vsakovrstne obleke, ogrinjala, rokavice, čevlje, tobak, pipe, zaponke in dragulje vseh vrst, skratka vse kar si človek zmisliti more. Še celo škatljico muh so mu poslali z napisom: “A Fly for the Flyer.” Po stenah vidiš nešteto slik avi-jatorja, v vseh pozah. V posebni omari so zložena darila iz Mehike, kakor tudi darovi Indijancev. Ravno tako je v posebni o-mari zložena toga in diploma Wisconsin univerze, ki mu je bila podeljena brez graduacije. Tudi njegova mati je prejela veliko daril. Največ je umetno šivanega perila, broške itd. Najnovejšo darilo je došlo zadnji
mesec iz Turčije, v obliki broško. V polumcsecu se svetlikajo dija-manti, v sredini pa je iz samo nega smaragda izrezana velika zvezda. Krasno delo!
Kadar kateri izmed rojakov potuje skozi St. Louis naj nikar ne pozabi si to zbirko ogledati, ne bo mu žal časa.
Da sem pogledala tudi v “Show,” se razume. Ni me pa predstava toliko zanimala kot poslopje samo. “The Fox,” gledališče je še le dovršeno in je umetnost v arhitektiki. Opremljeno je tako bogato, da si človek nehote domisli pravljice iz Tisoč in ene Noči.
Zanimal me je tudi veletok Misissippi, ki prav počasno vali svoje rujavo vodovje. Ta reka je na nekaterih krajih po pet mesenih blokov široka. Naravno, da so tudi mostovi preko nje nepregledni.
Opazila sem tudi nenavadno veliko število raznih šolskih zavodov in akademij. Povedali so mi, da je več slovenskih fantov iz Clevelanda in Chicaga, ki tam študirajo.
Mesto St.- Louis šteje okoli 900.000 prebivalcev, med temi je precej črncev. Tovarne so razpostavljene v enem delu mesta, tako da je ostali del čist dima in prahu. Skoro v sredini mesta pa se nahaja velika Buscheva pivovarna katere izdelki so bili znani po celem svetu. Pred prohibicijo je bilo tam uposljenih na tisoče delavcev, sedaj jih dela samo par sto.
Domov grede sem se za par ur ustavila v Springfieldu, glavnem mestu države Illinois. Ker nobenega Slovenca tam osebno ne poznam, sem jo kar na svojo roko mahnila po mestu in si ogledala vse znamenitosti. Naj prvo sem šla do groba predsednika Lincolna. Na visokem hribu, da se vidi daleč na okoli je postavljen
spomenik in grobnica mučeniške-mu predsedniku, katerega truplo je bilo premeščeno 17-krat predno je bilo položeno tja, kjer sedaj počiva. Ogledala sem si tudi Lincolnovo zbirko, ki vsebuje vse važnejše podatke njegovega življenja in smrti. Odtam sem se podala na Lincolnov dom, ki je jako dobro ohranjen. Opremljen je tako, kot je bil takrat ko je Lincoln odšel v Washington, da prevzame predsedniško mesto. Šla sem pogledat še deželni kapitol, torej tja kjer je bila in-korporirana Ženska Zveza. Kapitol je krasno poslopje in na lepem kraju. Škoda, da v Springfieldu ne župnikuje več prijazni Rev. Mažir. Nastavljen je na irski župniji kakih 100 milj odtam. Kakor sem iz nekega časopisa razvidela, se udejstvuje na agrikulturnem polju med svojimi župljani. Mi Slovenci pa jako pogrešamo njegovih dopisov, vendar upamo, da se v doglednem času zopet oglasi.
&	# s’i?
Opisala sem to moje potovanje zato, ker je bilo jako zanimivo za mene in si domišljam, da bodo naše članice rade čita-le. Ce pa kateri ne bo všeč naj pa malo zadremlje zraven, zamere zato ne bo nobene.
H koncu se prav lepo zahvalim moji teti in družini Speh z'; prijazen sprejem in gostoljubnost. Teti želim srečno pot, Spe-hovo družino pa vabim v Sheboygan, da jim vsaj malo povrnem, kar so mi prijaznega storili.
Marie Prisland.  o----------
Dopisi
PODRUŽNICA ŠT. 2 S.Ž.Z., CHICAGO, ILL.
Naša dobra članica in dosedanja tajnica podružnice št. 2 se je morala zopet podati v bolnišnico, kjer bo ostala dalj časa. Vsled tega smo na njeno mesto izvolile novo tajnico, Miss Angeline M. Bezovšek, 1835 W. 22nd Street. Nadalje se vsem članicam naznanja,, da je odpadla bolniška podpora pri naši podruž-
nici, ker sc ni dovolj članic priglasilo v ta oddelek. Vplačana svota se bo pripisala članicam k mesečnini, da imajo plačano v naprej.
Spremenile smo tudi prostor zborovanja in se bodo vršile redne seje za naprej vsako četrto nedeljo v mesecu popoldne, v prostorih glavnega urada, 1845 W. 22d Street, zgoraj.
Na zadnji redni seji dne 22. septembra smo pa storile velik korak naprej; ustanovile smo izobraževalen in športni klub pri naši podružnici. Dekleta in tudi žene se bodo učile o šivanju, kuhanju itd. Poleg tega se bo skrbelo tudi za zabavo. Za sedaj se bo organiziralo najmanj dva oddelka za kegljanje. Seja za vse to se bo vršila v kratkem. Katero veseli to, naj se takoj priglasi pri tajnici Miss Besow-shek, 1835 W. 22nd Street, ali pa pri gl. tajnici, Mrs. Gottlieb.
Opozarjajo se na to tudi vsa druga dekleta in žene, ki imajo veselje do tega, a še niso članice S.Z.Z., da pristopijo sedaj. Za 25c mesečnih prispevkov dobite list “Zarja’’ iu ste deležne do $100.00 za pogrebne stroške. Poleg tega pa imate pravico tudi do tega kluba. Članice, povejte to Vašim sorodnikom, prijateljicam in znankam. Hvaležne Va_m bomo.
Sosesterski pozdrav vsem članicam Sl. Ženske Zveze! Članica podr. št. 2.
---------o---------
PODRUŽNICA ŠT. 10 S.Ž.Z., COLLIN WOO D, O.
Članicam podružnice št. 10 naznanjam, da se bomo korporativno udeležile slavnosti blagoslovljenja novega kipa Lurškc Matere božje v cerkvi sv. Kristine, Euclid, O., dne 6. oktobra letos. Vabljene ste članice, da sc udeležite v velikem štgvilu. S tem bomo pokazale, da smo prave in zavedne katoličanke. Kje bo zbirališče, boste videle v oglasu. Na svidenje pri sv. Kristini v Euclid Village.
* * *
COLLIN WO OD, O.
Od več podružnic sem dobila pisma, da naj sc še oglasim v našem listu "Zarja”. Nisem pa gotova, je naša sosestra urednica tudi tega mnenja ali ne, zato sc bojim, da bo vse skupaj zletelo v uredniški koš. (Ga še nimam.—Op. urednice.)
Prisluškovati ni priporočljivo, še manj pa častno, toda včasih sliši človek nekaj tako zanimivega, da se nikakor ne more zamolčati, posebno, ako je to v korist naši S.Ž.Z. Poslušajte, kaj se mi je pripetilo včeraj.
Naša tajnica Mrs. Mary Glavan in jaz imave vedno dosti za razmotrivati, čeravno sve zelo oddaljene druga od druge. D.a bi se vsakikrat z "Lizo” vozile, ne gre, ker je last Mr. & Mrs. Glavan, ne pa podružnice. Zato nimamo pravice jo vedno preganjati po zvezinih opravkih. Vsled tega sem se podala pešpot doli k čarobnemu jezeru Erie z namenom, da bom tam počakala našo tajnico, Mrs. Glavan. Tam črez pride .kadar gre v prodajalno ali k bližnjim članicam. Ker tod vodi samo pešpot, nisem bila v skrbeh, da bi mc povozila kaka stara “šajterga”.
Vscdem sc v travo za grm in pričakujem Mrs. Glavan. Aha, že gre, sem si mislila, ko sem zagledala žensko, približno njene postave. Toda zmotila sem se; ni bila ona, ampak neka druga, ki sem jo že enkrat nagovarjala, da bi pristopila k naši podružnici in S.Ž.Z. Toda takrat me je tako grdo pogledala in se zarežala nad menoj, da sem hitrih korakov zbežala iz njene hiše. Zato sem se tudi sedaj ustrašila, da sem še bolj skrila za grm, da bi mc ne videla. Komaj sem pričakovala, da bi ona odšla, toda mesto tega sem pa slišala glas "Halo Tončka, halo Nežka!” — ‘‘Halo Mary!” sc oglasi druga. "Odkod pa ve dve?’’ vpraša prva. "Tam v slovenski trgovini sem kupila papriko in bom poskusila napraviti tako, kot sem čitala v ‘Zarji’.” — ‘‘Kaj, Zarja! Nisem šc slišala o listu s tem imenom.”
Ko slišim ime “Zarja”, se ozrem, da vidim, kdo ste tam. Bilc ste članice Slov. Ženske Zveze. Ena je prav agilna in je že več članic pridobila. Vsa čast ji! Druga je tudi dobra članica, plača redno in hodi na seje, reče pa nič. Kadar jc pa glasovanje, se preje ozre po dvorani. Kjer je večina ,tam jc tudi ona. Toda, naj vam povem, kaj sem slišala.
“Tako, Ti še nisi nič slišala o listu ‘Zarja’, ki je glasilo Slovenske Ženske Zveze, ki izhaja vsaki mesec in prinaša podučljive članke in dopise podružnic, kakor tudi posameznih članic S.Ž.Z.?” — “Kaj boste .pa napravile?” se oglasi prva. "Moj dedec vedno pravi, da ženske nismo zmožne nič narediti.” — “Seveda, posamezne ne moremo nič narediti, toda združene pa vse,” pravi druga in nadaljuje: “Da nismo veliko naredile do sedaj jc vzrok ta, ker sc šele organiziramo in delamo trdno podlago. Toda, ko nas bo pet. ali še cclo deset ali več tisoč, potem bomo lahko kaj več naredile.” — “Seveda”, reče prva, “jaz sem že hotela pristopiti. Vaša predsednica je bila že enkrat pri meni, toda takrat -so otroci bili poredni in — saj veste — nekaj posebnega sem kuhala. Takrat je pa človek najraje sam. Sedaj bom pa to opustila in pristopila h Slov. Zenski Zvezi, ako ne bo Vaša predsednica huda, ker sem jo takrat neprijazno odslovila.” — “Ne. nič ne bo huda.” reče druga, “kar pridi na seio, ki se vrši prv.i četrtek v mesecu ob pol osmi uri zvečer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.. pa Te bomo sprejele.” — “Dobro, pridem, do takrat pa z Bo goni 1”—“Na svidenje, pa zdrava ostani.’
To sem slišala za tistim grmom, — če veriamete al’ pa ne.
Pozdrav vsem članicam Slov.. Ženske Zveze!
Mary Urbas, predsed. podr. št. 10.
PODRUŽNICA ŠT. 14 S.Ž.Z., NOTTINGHAM, O.
V zadnii izdaji “Zarje” je izostalo ve liko gradiva, vsled tega je razvidno, d; ie list premaihen. Po zimi bo pa še ve gradiva, ker bo več časa za pisati. Treb bo nekai ukreniti. Moj nasvet je, da I: podružnice priredile po eno veselico v t
‘‘ZARJA’’
57
ali pa naj vsaka članica plača 25c ^Kašunen. Na ta način bi si opomogla ^Bpfra. tiskovnega sklada in list bi se ^^ETj^večal. Potem bi bilo še lažje Hprlrati. ker bi res sam list bil toliko
Jp.- naši zadnji seji smo dobile pet 110-^^B&aric. Zanimivo je, da so tri z ime-K, Kuhar, pa si niso nič v sorodu. Go-Eo jo prinesle srečo, ker imamo novo ^Beznico v Euclid, O., kateri želim ve-aspeha.
Mary Darovec, svetovalka.
---------o--------
PODRUŽNICA ŠT. 19 S.Ž.Z., EVELETH, MINN.
Pv
R’Todi jaz želim dobiti prostor v našem B^em ženskem listu “Zarja”, ki ga prav Hbfi prebiram. Nič veselega nimam za ^Kjpčati, ampak le žalostno novico, da je Hpcci:!a smrt nam zopet ugrabila eno na-■E,- članico, namreč sosestro Apolonijo ^Rt?ter. Živela je precej oddaljeno od Ejedeža naše podružnice, vendar smo se HLfcležile pogreba, kupile ji venec za slo-Bro in darovale za svete maše.
I Prav lepo povabim vse članice podruž-Kbce št. 19, da se udeležite prihodnje red-Hk seje, ker se imamo za pogovoriti ne-Bkaj zelo važnega. Ako je malo članic na-E*ločih, ne moremo nič ukreniti, ker ne £remo, bo ostalim članicam po volji ali |W Zatorej, udeležujte se naših sej!
Sesterski pozdrav vsem glavnim urad-? ricam in ostalim članicam S.Z.Z.,	po-
^sebno Mrs. Prisland in članicam podružnice št. 19!
Gabriela Masel, blagajničarka.
---------o--------
PODRUŽNICA ŠT. 26 S.Ž.Z., PITTSBURGH, PA.
V prvi vrsti povabim vse članice naše u podružnice, da sc gotovo udeležite pri-[ hodnje seje, ki sc bo vršila dne 10. okto-
■ bra v navadnih prostorih . Sedaj, ko je I ponehala poletna vročina in so nastopili I hladni jesenski dnevi, naj se nobena ne I izgovarja radi vročine. Samim uradni-I cam je težko ukrepati. Seja je potrebna, E da se pogovorimo in ukrenemo kaj za E dobrobit naše podružnice in S.Z.Z.. ter, ; da se med seboj spoznamo. Velikokrat I sc odbornice in članice srečajo, pa se niti
■ ne. poznajo in to vsled tega, ker ne pri-! dejo na sejo.
Opozarjam pa tudi vse tiste članice, ki i dolgujete za nazaj, da poravnate na pri-I	hodnji seji.	V slučaju, da	Van) ni mogo-
j	če priti na	sejo, pa lahko	plačate na	mo-
f	jem domu.	Vedite, da	jaz moram	po-
|	slati asesment na glavni	urad vsaki	me-
sec za vse članice, ali Vas pa stispendati.
Ne pozabite, da stanejo certifikati 25c, I katere sem dobila iz glavnega urada. — | Prosim, upoštevajte to.
Sosesterski pozdrav,
Magdalena Widina, tajnica.
PODRUŽNICA ŠT. 27 S.Ž.Z., NORTH BRADDOCK, PA.
Bodi pozdravljen naš list “Zarja". Soi-ze veselja mi zaigrajo v očeh, ko ga dobim ,ker je toliko zanimivega in poduč-ljivcga v njem.
Vsem našim članicam uljudno naznanjam, da se vršijo naše seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne na domu tajnice. Prosite se, hodite na seje in plačujte redno.
Dne 25. avgusta smo imele svoj prvi piknik, ki je dobro uspel. Blagajna sc je opomogla za $185.00. Vsa čast in lepa hvala vsem članicam, ki so delale in pripomogle do lepega uspeha.
Naša podružnica je še mala in po malem napredujemo. Toda, tudi po malem se daleč pride.
Pozdrav vsem članicam S.Z.Z.!
Ursula Pierce, tajnica.
PODRUŽNICA ŠT. 31 S.Ž.Z., GILBERT. MINN.
Naznanjam članicam naše podružnice, da smo premenile sejo. ' Namesto vsaki drugi četrtek, se bodo vršile redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 7. uri zvečer v A. Indidarjevi dvorani. Ker je bila zadnja seja radi hude plohe malo obiskana, se tem potom članicam naznanja .da smo odobrile načrt, da si nabavimo vse članice enako obleko (costume) in to. obleko bo.mo rabile le ob gotovih časih, ob slavnostih, pogrebih ali kai sličnega.
Predlog pevskega zbora je bil odobren in se ustanovi kakor hitro sc dobi zadostno število žen in deklet za vajo. Učila bode naša organistinja Miss Rose Zallar. Matere, nagovorite svoje hčere, da sc odločijo za petje, ker to je najlepši zaklad, kar ga imamo Slovenci tu v Ameriki: lopa slovenska pesem.
Prečitano je bilo tudi uradno naznanilo gl. predsednice Marie Prisland radi charterja za vse podružnice in njih odobritev. Veliko nismo mogle storiti, ker ni bila udeležba na seji velika, le to smo sklenile, da ker Slovenska Zenska Zveza ni podporna organizacija, ampak le za kulturo in izobrazbo jugoslovanskih žeiia in deklet, ne vidimo potrebno, da si nabavimo charter. Vendar pa nismo proti temu. da se charter oskrbi: torai ako katera izmed podružnic želi imeti charter, ga tudi me odobravamo. Ampak naša podružnica ga ne more še kupiti. Toliko o charterju.
List “Zarja’' sc zvečine vsem dopade, jako dobro in lepo znajo naše žene nisati.
Ako bo vedno tako. bodo rade čitar\ Meni tudi vse zelo ugaja, samo z enim člankom, ki ie bil pisan v št. 3. se pa več kot polovico ne soglašam, ker omenieni članek ooisuje neke moderne žene. Jaz mislim, da v Slov. Zenski Zvezi ,io malo takih modernih žen:	torei	je	bolie	kaj
druzega pisati, kar ie boli za izobrazbo, ker naše ženstvo ie vse prenrosto in še preveč potrpežljivo: pri svojem vsakda-
njem delu in življenju ima veliko skuše-nih doživljajev. Saj ravno zato se ženstvo organizira, da izboljša svoj življen-ski položaj, v katerem so bile toliko let ovirane in pokorne tudi najslabšemu moškemu bitju, češ, on je glava, pa če je prav ali ne. Da, potrpežljivost je lepa čednost, toda le do gotove mere. Časi sc spreminjajo in tako tudi aktivnost žen hoče nekaj storiti za izboljšanje človeške družbe. Delajmo roka v roki skupno za pomoč. Oglašajte v “Zarji” Vaše Podjetje. Koristile bodete sebi in svojemu listu in tudi članicam Zveze. Ne poza-' bite si ogledati oglase iz Gilberta v tci številki. Članice, podpirajte naše trgovce, kateri bodo v “Zarji” oglašali!
Soscsterskim pozdravom,
Helen Yurchich, tajnica.
PODRUŽNICA ŠT. 28 S.Ž.Z., CALUMET, MICH.
Cenjena urednica Zarje:—Naša calu-metska podružnica lepo raste. .Zopet smo pridobile več novih članic, tako da se' vedno bolj bližamo številu 100, kar bi rade dosegle še to leto.
Da bodo naše seje bolj privlačne in da se jih bodo članice bolj udeleževale, smo sklenile, da bomo večkrat servirale kak prigrizek — kavo in kar še dobrega grd. ž njo. Želimo, da bodo naše seje dobro obiskovane in vabimo vse članice, da sc jih pogosto udeleže. Če hočemo napredovati, moramo imeti zanimanje za seje; dobro udelcževane seje, pomeni agilno i.i krepko podružnico.
Kako Vam je ugajala naša slika, sestra urednica? Malo bolj bledo je bila posneta v Zarji, drugače se še da pogledati.
Zarja nam čedalje bolj ugaja. Lepi, podučljivi članki in dopisi od naših po družnic so nad vse zanimivi. Vsa čast pisateljem in pisateljicam, ki žrtvujejo svoj čas in pomagajo slovenski ženi, da pride do onega, do česar ie upravičena i.i za kar stremi. Dolgo časa smo bile slovenske žene raztresene, hodile smo vsaka svojo pot, le v podpornih društvih se nas je nekaj zbralo. Toda tam nismo imele besede, bile smo tako rekoč le nekak privesek. Dp.lekovidne žene, kot je naša predsednica Mrs. Prisland. so uvidele potrebo, da se ustanovi prava zveza slovenskih žena, in da ie bila to res potreba, nam priča hitro rastoča naša SŽZ.
Želeti je toraj, da bi se naše voditeljice, katere so zmožne pisanja, čim večkrat oglašale v Zarji ter nas vzoodbuialc in kazale pot k večjemu napredku in izobrazbi. Ne smemo vreči vse to delo lia rame gl. uradnicam.:	one	imajo	dovolj
dela in skrbi: primimo same včasih za pero ter pomagainio našim uradnicam, da bodo vedele, da vemo ceniti njihovo delo in požrtvovalnost. Zavest, da ie njih delo pripoznano in cenieno od nas, jim bo gotovo najbolje plačilo.
Mary Chesarek.
Gospodinjski kotiček.
Vkuhavanje.
Hruške vkuhaš na tak način kot breskve, potem ko jih olupiš in očistiš pečk. Češplje se navadno vkuhajo cele. Ko jih opereš vsako z šivanko prebodi, da sc koža pri ukuhanju ne razpoči. Jako okusna so tudi mala rudeča jabolka Crab-apples. Te skuhaš z olupki na način kot češplje. Za vse te sadeže se navadno rabi sirup iz enega dela sladkorja m dveh delov vode. Lahko napraviš tudi sladkejše ako tako želiš.
Lahko bi še kaj napisala c konzerviranju sočivja, pa me bo sezona prehitela. Prepozno pa še ne bo, če nekaj omenim radi marmelade (Jam). Kadar napravljate marmelado, naj že bo iz jagod, grozdja, breskev, češpelj ali jaboljk, vselej denite samo toliko vode, da pokrije sadje. Ko je kuhano, ohladite in pretlačite skozi sito. Vzemite toliko sladkorja, kolikor meri pretlačeni sok. Kuha se vse skupaj tako dolgo, (navadno 1 uro do 1 in pol), da se strdi, če ohladite. Vendar včasih ne moremo priti do zaželjenega uspeha in marmelada se ne strdi. Ni pa dobro, da se predolgo kuha, ker se izgubi pravi okus in barva, zato pride-nite nazadnje, predno vzamete marmelado od ognja, nekaj fino zdrobljenih orehov, (en funt zadostuje za kake tri kvarte). O-rehi bodo marmelado strdili in zboljšali okus.
Marie Prisland.
 o---------
Uncooked Chili Sauce. (Relish).
Vzemi pol peka rudečih para-dižnic (Tomatoes), dve šalci celery, dve šalci čebule, dve rude-či papriki, pol šalce soli, eno šal-co sladkorja, eno šalco mustard seed, eno jedilno žlico popra, e-no veliko žlico cimeta in eden quart jesiha. Na drobno zreži paradižnice, celery, čebulo in ru-dečo papriko. Zmešaj vse skupaj
in serviraj, ali pa deni v steklenice in spravi.
-!' V 'i»
Karfijola ali cvetno zelje.
Odreži karfijoli storžek tako, da ga ostane še za dva prsta, potem jo razcepi na več delov, kakor so pač šopki veliki in olupi storžke s spičastim nožem. Kar-fijolo skuhaj v slani vodi, da bo mehka, odcedi, samo par žlic vode pusti zraven, deni jo v gorko skledo tako, kakor da bi bila cela. Dobro zabeli s surovim maslom (Butter), v katerem si preje zarumenila kruhove drobtine.
Piklana karfijola.
Razcepi dve karfijoli, prideni dve šalci drobne čebulce, tri na drobno zrezane rudeče sladke paprike, potresi eno šalco soli in prideni toliko vode, da se pokrije. Pusti stati čez noč, drugo jutro pa odcedi vodo.
Skuhaj dva quarta jesiha z Iri kavne žličke mustard seed, prideni zrezano zelenjavo in kuhaj 20 minut. Deni v sterilizirane steklenice in spravi v klet.
Tillie Robertz, Eveleth, Milin.
 o----------
Nadev za teletino.
Kupi dva funta teletine za nadevat (Veel pocket), katero na-filaj z sledečim: Pol funta telečjih jetrc, četrt funta suhega Špeha (Breakfast Bacon), pol funta svinjskega mesa (prate), to vse dobro zmelji in prideni še e-no šalčko kruhovih drobtin, tri jajca, malo popra, drobno zrezane zelene čebule in peteršilja. Vse dobro zmešaj in osoli ter nadevaj teletino, zašilj in deni peči v pokriti ponvi in večkrat polij z mastjo kadar pečeš.
^ #
Krompir za prikuho.
Deni v ponvo eno žlico masti, nareži čebule in prideni malo moke, ko ti to zarumeni, prideni malo paprike v prašku in na kocke zrezan krompir, osoli in zali.j
ter dobro pokritega tako kuhaj. Ko je kuhan, ga malo okisaj 2 jesihom in primešaj smetane.
Jennie Ožbolt, Barberton, O.
  o--------
Posiljeno zelje.
Na debelo zreži zeljnato gla vo in popari z vrelo vodo. Me tem pa razbeli dve žlici masti eno žlico cukra in pusti, da po žene penice. Ožmi zelje in ga de ni na mast, premešaj in pusti, d se do mehkega prepraži. Ko s je posušila mokrota in začn cvreti, prideni dve žlici moke, e no žlico jesiha, osoli, poporaj i prideni eden nageljnov klinče zalij z juho ali kropom in pust* da se še malo pokuha.
Mary Urbas, Collinwood, O.
 o---------
Sheboygan, Wis.
Ne hlinim se, ampak pove resnico, da si štejem v velik čast, da pripadam mogočni o ganizaciji, Slovenski Ženski Zv zi.
V naslednjem hočem napisa kako si ohranimo svežo kožo i obrazu in na l-okah. Seveda je prvi vrsti poglavitna lepota n tranjščine, srca in duše, kot ~ še naša glavna predsednica, ve dar pa dandanes vsak želi ost ti svež in mlad tudi na zunaj. -to pa potrebujemo veliko čiš vode in mila. Predno se pod zvečer k počitku, s: dobro o obraz in roke z gorko vodo milom, ter vse dobro izplakni mrzlo vodo. Kožo na obrazu n maži z pomado (Cold Cream zjutraj pa se izplakni z mr' vodo. Ravno tako si neguj rok Lepe roke žensko krasijo, kar lahko vsaka ohrani, če tudi z n mi opravlja razna dela. Rav zato jih je treba pogosto umiv ti ter trdo obrisati. Večkrat j namaži z vazelinom in postale bodo kot žamet, da se boš sa čudila.
Prihodnjič omenim, kako ohranite lepe lase.
A. Podbregar, Sheboygan, \\
I NOVE ODREDBE GLEDE NATURALIZACIJE.
Novi naturalizacijski zakon, ki liga je zadnji Kongres sprejel in |“ predsednik podpisal dne 2. mar-Ita 1929, je stopil v veljavo dne I' i. julija. Department of Labor H je ravnokar objavil nove izvršil-t ae naredbe v zvezi s tem zako-i(aom. Uvedeno je mnogo sprega snemb, med katerimi so tudi noil ve tiskovine za prošnje za oba E papirja, “prvi” in “drugi”. Po-ferečana je pristojbina za natura-Jizacijo. Spremembe se dalje ti-Ičejo načina, kako dokazati zako-I; Rito pripustitev v Združene dr-§ iave za stalno bivanje, fotografij K. sa državljanskem papirju, certi-B fikatov za one, ki so dobili dr-I žavljanstvo vsled naturalizacije I giarišev ali soproga.
Novi zakon omogočuje natura-iizacijo onih inozemcev, ki so K prišli v Združene države pred I dnem 3. junija 1921, ali o pripu-i ftitvi katerih ni uradnega zapisa I ^n. pr. zato, ker so prišli nezako-leito). Ti smejo legalizirati svoj
I prihod ob pristojbini $20. Šele | potem smejo dobiti pravoveljav-
ni “prvi papir”. Registriranje » prihoda izvaja priseljeniški urad | po predpisani prošnji.
Nove naturalizacijske tiskovine. S 1. julijem so se izdale nove
II tiskovine za predhodne prošnje g za naturalizacijo, za “prvi pa-I pir", za državljanska spričevala I m za spričevala derivativnega P ^državljanstva.
Dosedanje tiskovine 2213 in - 2214 se po 30. juniju ne bodo več vpotrebovale. Po 1. juliju se rabijo nove tiskovine, namreč 2213A za “prvi papir”, 2214A ; za naturalizacijsko prošnjo in : i6i m 160 za spričevalo o prihodu.
Spričevalo o prihodu (Certifi-” cat e of Arrival). Po 1. juliju ne velja nikaka prošnja za “prvi papir”, niti za “drugi papir” — | brez ozira na to, kdaj je prosi-
lec prišel v Združene države — ako pred vložitvijo prošnje prosilec ne dobi spričevala od Department of Labor, da je bil zakonito pripuščen v Združene države za stalno bivanje.
Fotografije kot sredstvo za identifikacijo. Po 1. juliju mora vsak prosilec za “prvi papir” pravilno izpolniti, podpisati in poslati pristojnemu District Director of Naturalization predhodno prošnjo (Form 2213A) skupaj z dvema fotografijama, na katerih mora prosilec podpisati svoje ime, in Money Order za $5 kot predpisano pristojbino. To velja za vse, ne glede na to, kdaj so prišli v Združene države.
Tudi s predhodno prošnjo za naturalizacijo (Form 2213A) treba vposlati dve oftografiji in seveda tudi “prvi papir”. Poleg prošnje pa treba poslati Money Order za $5, ako je bil prvi papir izdan pred dnem 1. julija 1929, brez ozira na to, kdaj je dotičnik prišel v Združene države.
Odsotnost iz Združenih držav tekom petletne dobe. — Po novih predpisih ne smejo naturalizacijski izpraševatelji ovirati podelitev državljanstva, ako je bil prosilec za šest mesecev ali manj odsoten iz Združenih držav tekom petih let pred vložitvijo prošnje. Ako je bil prosilec odsoten za več kot šest mesecev ali za manj kot eno leto in tedaj stanoval v deželi svojega podani-štva, tedaj mu naturalizacijski izpraševatelj sme ovirati natura-lizacijo, razun ako prosilec dokaže, da s to daljšo odsotnostjo ni bila prekinjena nastanjenost v Združenih državah. Vsaka odsotnost čez leto dni pa se smatra kot prekinjen j e nastanjenosti v Združenih državah in prosilec mora čakati pet let od povratka, predno sme zaprositi za državljanstvo.
Spričevala državljanstva, pridobljenega potom naturalizacije
drugih. — Po 1. juliju 1929 sme vsakdo, ki je najmanj 21 let star in trdi, da je ameriški državljan vsled naturalizacije očeta ali moža, ter želi dobiti posebno spričevalo o tem, zaprositi pristojni naturalizacijski urad za izdanje takega spričevala. Za to prošnjo služi tiskovina 2400.
Tej prošnji treba priložiti dve fotografiji prosilca in Money Order za $15, od katerih je $5 za spričevalo. To spričevalo se izda le potem, ko se ugotovijo vsi podatki glede naturalizacije očeta ali moža, glede postavnega prihoda, rojstva, poroki itd. V slučaju potrebe se bo izvedla uradna preiskava potom izpraševanja prosilca, njegove družine in drugih oseb, da se ustanovi prosilče-vo državljanstvo. Spričevalo derivativnega državljanstva se izda, ko je prosilec položil prisego vernosti.
 o-----------
KNJIŽEVNOST.
Iz starega kraja smo prejeli sledeče liste:
Vigred, dekliški list, štev. 1 do 9, letnik 1929. Ta list izdaja Slov. Orliška Zveza v Ljubljani in je namenjen v prvi vrsti slovenskim orlicam, vendar pa bo z užitkom čitala vsaka Slovenka, ker prinaša lepe članke, pesmi, povesti in drugo. Ameriške Slovenke bo posebno zanimala povest “Dekle z zagonetkami v očeh”, izpod peresa nam dobro znanega Brata Nardžiča.
Za Ameriko stanc list brez priloge 32 Din., z prilogo 64 Din. Naslov: Vigred, Ljubljana, Ljudski dom.
* + *
Ilustracija, štev. 8, letnik 1. Ta list prinaša slike raznih dogodkov v Sloveniji in drugih delov sveta in je v resnici zelo zanimiv. Izhaja v obliki Zarje, na finem papirju in 32. straneh. Za Ameriko stanc $3.00. Naslov:	Ilustracija, Ljubljana,
Kopitarjeva 6/11.
* * *
Cvetje, časopis za naše verno ljudstvo. Ta list, ki ga izdaja Frančiškanska Pro-vincija Sv. Križa v Ljubljani, je nam že znan. Sedanji urednik je Rev. Dr. Hugo Rren, O.F.M., ki je dobro poznan ameriškim Slovencem. Za Ameriko stane $1.00. Naslov: Cvetje, Ljubljana, Frančiškanski samostan.
NAZNANILO TAJNICAM IN ČLANICAM.
Zopet moram opomniti nekatere naše tajnice, da je velike važnosti, da je asesment v glavnem uradu najpozneje 25. dne v mesecu. To je najpoznejši čas za spremenitev naslova za “Zarjo”. Katera podružnica ne bo poslala asesmenta do tega dne, nove in nazaj pristople članice iste podružnice ne bodo dobile Zarjo za prihodnji mesec. Da bodo pa lahko tajnice poslale asesment pravočasno, je pa odvisno od tega, da članice plačujejo redno.
Na razna uprašanja naznanjeni sledeče: V Zvezo se sprejemajo samo zdrave članice. Vsako odstopla ali suspendana članica lahko nazaj pristopi v teku 90 dni, ako ni med tem časom zbolela. Taka članica ne plača pristopnine anvpak mora plačati vse za nazaj, kolikor je dolgovala. Podružnica si obdrži tisto svoto, ki jo je morebiti založila za glavni urad. Poslati pa mora za njo asesment za ves čas suspendaci-je. Njeno ime in naslov mora biti označeno na asesment poli, kakor tudi mesec suspendacije. Članica, ki je dalje kot tri mesece suspendana, mora zopet napraviti prošnjo in plačati pristopnino in bo označena kot nova članica.
Na asesment poli morajo vedno biti označena vsa imena in naslovi vseh pristoplih, nazaj sprejetih, suspendanih in odstop-lih članic. To pa po ABC redu.
Ako se boste ravnale po teh navodilih, bo delo v glavnem u-radu veliko olajšano, da se bo lahko redno in točno uradovalo.
Sosesterski pozdrav,
Julia Gottlieb, gl. tajnica.
 0---------
STARA DOMOVINA O S. Ž. Z.
Da bodo naše čitateljice znale, da tudi stara domovina priznava delovanje Slovenske Ženske Zveze, prinašamo ponatis ocene, ki jo je priobčil ljubljanski meseč-
ČLANICE PODRUŽNICE ŠT. 27, North Braddock, Pa. na svojem prvem pikniku, ki jim je prinesel lepo svoto čistega dobička.
nik “Ženski Svet” v svoji 8. številki tega letnika. Glasi se dobesedno :
“Zarja”, mesečnik za slovensko ženstvo v Ameriki, je začela izhajati v Chicagu, in sicer kot uradno glasilo Slovenske ženske zveze. Urejuje ga Mrs. Julia Gottlieb. V uvodnem članku piše u-rednica o potrebi in namenu društva :	“Organizirati	slovensko
ženstvo, izobraževati ga gospodarsko, kulturno in politično ter skrbeti za svoje članice tudi karitativno, je ves namen naše zveze.”
Takoj ob ustanovitvi društva so bile članice sestavile prosvetni odsek, ki je že lani izdal knjigo “Ameriška Slovenka” in o kateri je naš list tudi poročal. Nato je bil glavni odbor sklenil, da začne društvo izdajati mesečno glasilo, čim bo imelo 2000 članic. Do danes je to število naraslo že nad 2700, društveno premožene znaša že 8000 dolarjev in zveza ima svoj list. Naše sestre preko
oceana se vsekakor lahko veselel takega uspeha.
Prvi zvezek “Zarje” se s po-1 sebnim člankom “Slovenski materi” hvaležno spomnil svoje roditeljice, slovenske matere v stari domovini. Poleg programatič-nih in agitacijskih sestavkov ima izvirno povest Pavle S. “Izza dni trpljenja”, več slik svojih društvenih delavk in poročila posameznih podružnic. Zadnji del lista je pisan v angleščini, “kajti poleg tega, da je “Zarja” slovenska, je tudi ameriška, ker je bila tu rojena.” Na tem mestu so kratki sestavki o gospodinjstvu, modi in sl.
Med sotrudnicami in delavkami čitamo imena: Julia Gottlieb (urednica), Marie Prisland (predsednica S. Ž. Z), Bara Kramer, Mary Kovačič in več drugih zavednih društvenih članic.”
NAJMLAJŠA ORLICA iz Clevelanda, na Vseslovenskem katoliškem shodu, Lemont, 111., dne 7. julija, 1929.
FINANČNO POROČILO SLOV. ŽENSKE ZVEZE ZA MESEC AVGUST, 1929.
Podružnica:	Mesečnina:	Nar.	Zarje: Članarina:	Izkaznice:	Knjižice:	Znaki:
1. Sheboygan, Wis...............$	12.45	$	8.30	—$17.00	—
2.	Chicago, 111.	 .............. 11.10	7.40	—
3.	Pueblo, Colo.................. 14.70	9.80	—
4.	Oregon City,	Ore............. 5.55	3.70	1.00	—.—	—.—	—.—
5.	Indianapolis,	Ind. ........... 7.95	5.30	.50	—.—	—.—	—.—
6.	Barberton, Ohio ............... 8.40	5.60	5.00	3.25	3.00	—.—
7. Forest City, Pa.................. 6.30	4.20	.50	—.—	—.—	—.—
8. Steelton, Pa  ................... 4.50	3.00	—.—	—.—	—.—	—.—
9. Detroit, Mich. .................. 7.80	5.20	.50	—.—	—.—	—.—
10. Collinwood, Ohio  	 70.30	46.20	7.00	—7.50	—
11. Eveleth, Minn	  34.75	13.50	1.00	—
12. Milwaukee, Wis	 9.30	6.20	.50	—.15	—
13. San Francisco, Calif	 9.30	6.20	—.—	—.—	—.—	—.—
14. Nottingham, Ohio		   33.05	21.70	5.00	26.25	—7.80
15. Newburgh, Ohio 	 15.75	10.50	4.00	—1.20	—
16. So. Chicago, 111.,	June 	12.90	8.60	—.—	—.—	—.—	—.—
17.	West Allis, Wis	 4.05	2.70	—.—	—.—	—.—	—.—
18.	Collinwood, Ohio 	  3.45	2.30	.50	—.—	.15	—.—
19.	Eveleth, Minn	 21.90	14.60	1.50	—.—	.45	—.-—
20.	Joliet, 111	 44.70	29.80	—
21.	West Park, Ohio .................. 5.40	3.60	—.—	—.—	—.—	—.—
22.	Bradley, 111	 3.15	2.10	—
23.	Ely, Minn. ....................... 6.30	4.20	—.—	—.—	—.—	—.—
24.	La Salle, 111	 14.25	9.50	—.15	—
25.	Cleveland, Ohio 	 35.55	23.70	2.50	—.90	—
26.	Pittsburgh, Pa	 18.00	12.00	2.00	—
27.	North Braddock, Pa	 6.90	4.60	1.50	—.45	—
28.	Calumet, Mich	 10.50	7.00	4.00	—1.20	—
29.	Broundale, Pa	 2.55	1.70	—.15	2.60
30.	Aurora, 111....................... 2.40	1.60	.50	—.15	—
31.	Gilbert, Minn	 7.05	4.70	22.50	—— .—
Skupaj:	Št. članic
$ 37.75	83
18.50	74
24.50	98
10.25	37
13.75	53
25.25	56
11.00	42
7.50	30
13.50	52
131.00	462
49.25	135
16.15	62
15.50	62
93.80	217
31.45	105
21.50	86
6.75	27
6.40	23
38.45	146
74.50	298
9.00	36
5.25	21
10.50	42
23.90	95
62.65	237
32.00	120
13.45	46
22.70	70
7.00	17
4.65	16
34.25	47
Skupaj 	$450.25	$289.50	60.00	$46.50	$15.45	$10.40	$872.10	2895
Preostanek v blagajni	zadnjega meseca ........................................................................ $8,961.42
Skupaj ...................................................$9,833.52
Stroški meseca avgusta:
Oglas v Ave Maria koledarju ...................................................... $	10.00
Oglas v Amer Slov. za prvo pol-letje .................................................. 75.00
Naročnina za Zarjo ................................................................... 282.00
Upravni stroški za julij in avgust .............................................       152.85
Podr. št. 11, za pogreb umrli Johanna Platner.........................................  50.00
Skupni stroški 	  $569.85	$	569.85
Preostanek v blagajni dne 31. avgusta, 1929................................................. $9,263.67
Julia Gottlieb, glavna tajnica.
mc
|	A	Little	of	This and a Little of That
Iv ,	t	 u_■_,________   .	-________________
FOR THE MEMORY
THE GIRLS’ CORNER.
GIRL SCOUT ACTIVITIES IN CHICAGO
The number of girls joining our troop here at St. Stephen’s lias increased to such an extent as to necessitate two separate meetings. The newest scouts will meet on Wednesday nights in the future and the older girls on Monday evenings.
Kor the coming Fall, our leaders report, there will be many interesting things to be done. Among others, the basketball team is being organized now, so that in a short time they may be ready to compete with other teams. We are also planning on having a class in leather-craft and sewing. The Horne Nurse and Care of the Sick class on Saturday afternoons is rapidly progressing. Everyone of the girls who is taking this course finds it very interesting. The instructor is a very refined young lady, who is a graduated Red Cross l^iurse and instructor.
[Tolloween eve will find us together for the big dance and masquerade, which our troop is going to have. There are going to be individual stunts, patrol stunts, games, stories, etc.
Last July, seven scouts and the captain of our Troop No. 122, spent two weeks at the Girl Scout Camp at Grays Lake, Illinois. This is the first time in the history of Girl Scouting in our Parish that the girls were given this privilege. Krom the stories and descriptions of camp which the scouts tell, one can picture the beauty and fun they enjoyed. Isn’t it funny, though, everyone of the scouts enjoys swimming most. Albina Zeman received the swimmers’ badge for swimming one hundred yards, diving, etc. Frances Kremesec, Josephine Kuk-liian -and Mary iiesowshek learned to swim with ease and grace, so too the rest of the scouts., Veronica Kolenko, Helen Gerdich and Anna Omerzel. Who wouldn’t like to swim in a beautiful lake, water as clear as the blue sky, surrounded by trees on all sides, and a swimming instructor who was a “peach’’.
Swimming is not the only thing of interest at camp. There were hikes, beach parties, hay-rack rides, weenie-roasts, campfires, leathercraft, boat-ridcs in the moon-light, etc. Everyone of us is eagerly looking forward to next summer when we can go to camp again. And now, with Fall plans made, all rested and eager to learn, we will try to be real Girl Scouts as Mrs. Jane Deeter Rip-pin, the founder of girl scouting, would like to see us. Three cheers for our Girl Scout Troop.	N. Camen.
Simple Beige Knitted
Suit for Autumn Wear
V.
:
ill
Showing a winsome beige knitted suit which promises to be among the fall favorites. The odd trimming on the collar, cuffs and bottom of the waist add color to the outfit.
To Vary Hats
An idea has been adopted by one of the smartest New York shops. This is the hat of natural straw with a ribbon baud and two extra bands in different color combinations. They snap on easily sc that it takes only a second to change a hat band and make one's friends think one has three hats Instead of one.
Large Hat for Young Face
The large capeline hats which make their appearance each year are thoroughly charming on some wearers bill they seldom achieve more than a temporary or limited popularity. The rea son is that the big hat is essentially the hat of youth. It emphasizes and sets off the beautiful line from ear to chin and the graceful curve from nape of neck to brow.
NORTH POLI'’ was discovered on April 6, 1909.
UNITED STATES DECLARED WAR ON GERMANY on April sixth, 1917.
BATTLE OF APPOMATTOX waf fought on April 8, 186S.
SURRENDER OF GENERAL LF.F on April 9, 1865.
FIRST SHOT AT FORT SUMTER was fired on April 12, 1861. THOMAS JEFFERSON was born on April 13. 1743.
PRESIDENT LINCOLN WAS ASSASSINATED on April 14, 1865.
PATRIOTS DAY is celebrated on April 19.
WILLIAM SHAKESPEARE was born on April 23, 1564.
FIRST NEWSPAPER ISSUED IN AMRRICA on April 24, 1704.
WAR DECLARED WITH SPAIN on April 25, 1898.
THE FIRST SHOT of the War Between the United States and Germany was fired on April 26, 1917.
GENERAL GRANT was born on April 27, 1822.
DEWEY’S VICTORY AT MANILA occurred on May 1, 1898.
THE LUSITANIA was sunk on Mav 7, 1915.
MOTHER’S DAY is celebrated on the second Sunday in May.
FIRST ENGLISH SETTLEMENT in America was on May 13, 1607.
FIRST TELEGRAPH message was sent on May 24, 1844.
THE BANK OF NORTH AMERICA was established on May 26, 1781.
THE FIRST TRANS-ATLANTIC AIR FLIGHT was finished at Lisbon on Mav 27, 1919.
YANKEE’S FIRST BIG VICTORY! occurred at Cantigny on May 28, 1918. MEMORIAL DAY falls on May 30. WOODROW WILSON died February] 3, 1924.
ABRAHAM LINCOLN was born on February 12, 1809.
ST. VALENTINE’S DAY is celebrated on February 14.
BATTLESHIP MAINE D E-STROYED on February 15, 1898.
GEORGE WASHINGTON, was born on February 22, 1732.
IIKNRY LONGFELLOW was born oa February 27, 1807.
FIRST RAILROAD CHARTER in' the United States was granted to th< Baltimore and Ohio on February 27 1827.
Tlae Cliilflroii’«* Cai'm®**' & DOROTHY EB1HON1S
A
■Jk.
BRONC
Eronc was a mountain pony with short, sturdy legs and a stocky little body.
His life was free and happy, and tie spent most of his time wandering about the hills in search of the tender est grass and clearest streams.
One day, as he dashed over the top of a hill, he was brought to a sudden stop by a lasso pulling tightly about bis neck. lie planted his feet firmly in the earth, and tugged to free himself. But the harder he tugged, the lighter became the rope.
When lie stopped struggling, he saw a man coming toward him, with a hand outstretched.
"Whoa (here, steady old boy,” he said.
Flinging himself quickly into his saddle, Krone’s new master fastened the rope about the horn, and with much pulling and kicking Brone was finally led down the hill.
About night fall, they reached a small camp, and the mountain pony was treated to such food as he had tfever eaten before.
It took a great many days to learn all the new and difficult things ex pected of him. It was hard to stana quietly, for instance, when he fell something jump on his back. He al ways wanted to throw it off, by dashing round and round and kicking up his heel's.
He learned to stop and to go when told to do so. to turn at a tug of the
rein, and lo follow <11 ilie end of >i
rope without pulling back.
But at last came the lesson hardest of all. One day he was sold and taken away from the hills where up had always lived to a great city There strange, terrifying noises, and brilliant lights that blinded him. left him sick with fear. When he had been taken from the train lie looked very little like the frisky pony of n few months before, us he stood trembling in the yards at the depot.
Suddenly he pricked up his ears to hear voices that interested him. Thej were childish voices like no others he had ever heard, and they reminded him of his gay little mountain stream gurgling over the pebbles.
“Daddy, lie’s frightened. 1 can see it in his eyes. And maybe he’s homesick and lonely, too. Oh, we’ll be very good to you, little pony.” And the
THE VEGETABLE MAN
I’ve drawn for you the best 1 can
A queer little, fat little Vegetable man.
His body's a cabbage, bis head’s a potato,
His legs are long carrots, each foot's a tomato.
Two' slim stalks of celery arms for him make,
voices gurgled on, more and more like the mountain stream. So kindly were they Brone was ready and willing to follow them anywhere.
His new home was different from the old. and daily the children were clamoring about him or proudly rid ing upon his hack.
One day, standing in his small sta ole, lie was startled to see two strange hoys hiding in the hay. Whispering together they untied tlie halter rope, and leading him out through the allej way, jumped 011 his back. When the> had gone a short distance, Brone fell n sudden jab of pain in his side, and Ins stiirtleil jump only caused a gale of laughter from the hoys. In a few moments the same thing happened again, and in fear and pain Brone dashed ahead at a rapid trot. By this time the boys were bobbing up and down on Ids back, and their heels were digging into him as they made an effort to cling on. At every dig of their heels the fearful pain would come again until Brone was galloping mad Iy, he knew not where. The hoys were now thoroughly frightened, and hung to the runaway pony, screaming for help.
Dashing across a roughly plowed
And he will be finished If you will just take
Your crayons and color this Vegetable fellow
Green and light brown and scarlet and
vmIIow :
And when vou have finished perhaps someone can Malce n vegetable stew, from the Vegetable man.
—Edna Becker.
field, Brone suddenly stumbled and fell. Both boys tumbled to the ground, jumped up, and ran toward home.
Brone made an effort to get up, but it was useless. One leg was doubled beneath him, and he neighed with pain as he tried to straighten it.
Just then he heard the rush of feet over the ground, and raised his head in grateful welcome as he saw his little masters and mistresses. They petted him, coaxed him and encouraged him with many loving words, un til he was finally on his feet.
They led him limping very slowly toward home. There a clean new bed of straw was made and fresh water was brought for him. When the doctor came he said gravely. “Bronc must go back to his mountain home again There, with rest and care he will be come as strong as ever again.”
So Bronc traveled back to the hills, and as he neared his old home, he lifted his head to sniff the fresh mountain breeze. The gurgle of the water over the rocks reminded him of the children's voices. But it would not make him sad, for when the ankle wn< strong he would be back again, their faithful friend.
—Alarle Newland.
oooooooooooo
Izza dni trpljenja.
IZVIRNA POVEST. Spisala Paula L.
oooooooooooo
?0000000000-00000000-00000000000000000000000000000000000000000
R
(Dalje)
ES je bil nekaj let mir in mati se je že veselila, da je sin za vedno preskrbljen. Vso skrb je posvečala odslej Lorici. Leta se je razvila v krasno dekletce in Svetlin, ki jih je redno obiskoval, je začel vse pogosteje zahajati k njim. Pomagal ji je vselej pri nalogah, dasi jih je Lorica sama z lahkoto reševala. A Franjo je le porabil vsako priliko, da je bil z njo skupaj. Koliko lepih ur sta preživela! Nekoč sta brkljala po zemljevidu. Skoraj čisto skupaj sta tiščala glavi in tedaj jo je Franjo burno objel in poljubil. Lorica je nekoliko našobila usteča, Franjo pa ji je zašepetal: “To je za bratovščino; glej tako dolgo se že tikava!”
Tedaj se je sladko posmejala in v zadregi odgovorila :
“Saj sem te hotela vikati, pa nisi pustil, ko si prišel k nam.”
“Tega tudi nikoli ne bom dovolil. Kaj ne Lorica, midva se bova vedno tikala?”
In predno je odgovorila, ji je zašepetal:
“Saj boš moja, ne? Vedno, vedno!”
Zopet jo je držal okoli pasu ter ji gledal v oči, in ne čakaje njenega odgovora, jo je znova poljubljal. In potem še in še . . .
Lorica je bila presrečna.
Hodila je v šolo in ljubila ter štela mesece, tedne, nazadnje dneve, kdaj bo Franjo absolviral, kdaj nastopil službo in kdaj bo popeljal njo v svoji novi dom.
O zlati časi!
Z materjo ni govorila nikdar o tem, dasi ji ni prikrivala svojih zvez s Svetlinom. Vedela je, da ga mati visoko čisla in to ji je zadostovalo. Mati in hčerka ste bili srečni, do dneva, ko je vstopil elegantno oblečen gospod k njima v stanovanje ter se predstavil za grajščaka pl. Kalerja. Povedal je, da je on šef njenega sina, da je bil pravkar pri svojem odvetniku na posvetovanju radi goljufije, ki jo je izvršil sin. Poprodal je precej lesa in tisočake spravil sam. Zdaj so mu prišli na sled, a našli so pri njem le-še par sto kron, katere si je hotel prihraniti za beg v Ameriko. Grajščak je vdovo ljubeznivo potolažil, naj se ne vznemirja preveč, on, da ne bo razkril škandala. Bog zna, kaj je še vse govoril, a mati in hči sta bili preveč razburjeni, da bi si vse zapomnili. Tega pa se Lorica natanko spominja, da
jo je grajščak gledal kot pravo čudo in da je zla: njo izvanredno tolažil.
Cez teden dni je prišel zopet in nato zopet vedno zato, da bi uredili bratovo zadevo. A o br tu so govorili vendar tako silno malo. Grajščak je pustil onih par sto kron in mu še sam preskrb vozni listek čez morje. Brat je bil gotovo že cel m see v Ameriki, ko je grof vedno pogosteje prihaj k njim. Zakaj — to so uganili že vsi sosedje z m: terjo-vdovo vred, le Lorica še ni slutila. Baš v tiste času jih je obiskal Svetlin za en teden. Sprejel nekje v bližini suplenturo na realki in se je ob vsaJ priliki pripeljal k svoji Lorici, ki je dovršila ted
18.	leto. Nemalo se je začudil, ko je pri vstopu gledal grajščaka na obisku. Iz Loričinih pisem zvedel o bratovi goljufiji in grofovih posetih. slil pa je, da mu vdova najbrž vrača kaj za sina, to da stojita v vednih stikih. Na kaj druzega grajščakovih 38 letih niti mislil ni. Toda iz Kal jevih pogledov je hitro prečital tudi njegove mi in želje.
Še isti dan je vprašal Lorico, kaj misli.
Dekle mu je med solzami in smehom odgovar lo, da ne mara druzega kot njega in Franjo je pomirjen.
Ko se je čez teden dni odpeljal, mu je Lorica pokazala bratovo pismo, v katerem jo je rotil, prosi grajščaka, da bi mu poslal 1000 kron — krat veliko vsoto, — ker se mu nudi izborna kupč' s katero si bo zavedno ustvaril eksistenco. S pn nimi rokami, da ne more ničesar začeti. Svetlin Lorica sta bila prepričana, da to ni druzega kot siljevanje, mati pa je bila druzega mnenja, dan je jokala in modrovala, da revež res ne druzega kot krasti, ako se mu ne pomaga. Po čerji je poklicala Lorico k sebi in ji s solznimi o: pevedala, da je pl. Kaler zadnjič zaprosil nj roke, ter, da bo isto tudi njej sami še ponovil.
(Dalje prih.)
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
ZASTAVE — REGALI JE
in vse druge društvene potrebščine Vam preskrbi najnižji ceni
JOHN GOTTLIEB 1845 W. 22nd Street, Chicago, 111.
— Pišite po cene. —
i '000-000000000000-0-000-0-000000000000-00000