^ vsak dan rt*« ssbei »edelj ^^ in praznikov. .^d daily except Saturday», Sunday* and Holidbys. Cena liaU je $6.00 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE » wi 0000 UvednUkl ln upravnilki prostori: 1M7 South Lawndale Ava. Office of Publication: 2687 South Lawndale Ave. * Telephone. Rockwall 4904 ? "SSfi^SJanuary lt. im. at Iha paat-oCfto« at Chicho inmoto, under U». Act ot Cow oI lUwh a. If, CUICA G '■■ r GO. ILU ČETRTEK. 1ft. OKTOBRA (OCTOBER 1942 SubacripUon 9« 00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 204 Acceptance for «sailing at special rate of postage provided tor ift section 1109. Act of Oct 9. 1917, authorised on, June 4, 1919. Japonci izkrcali nove čete na Guadalcanalu « Velika bitka za posest največjega otoka v Solomonovi otoški grupi na vidiku. Enote ameriške bojne mornarice potopile šest japonskih ladij.—Nemški napadi na.ruske pozicije na - italingrajski fronti prenehali.—Osišče izgubilo 113 bojnih letal v bitkah nad Malto Wsshington, D. C* 15. okt.— Mornarični department poroča, da so se nove japonske čete pod Lšcito bojnih ladij izkrcale na : levfcrnem obrežju Guadalcanala in da je bit£a za posest tega naj-: yeijega otoka v Solomonovi oto-Ufcj grupi blizu. - Pred izkrcanjem čet so Japonci bombardirali ameriško voja-jko letališče in militaristične nave na vzhodnem koncu otoka, marični department ne omenja v svojem poročilu odpora iških pomorščakov, ki drže ¿če, in ne operacij na kop-in v zraku. "Pravkar smo bili informirani, da so se japonske čete izkrcale severnem obrežju Guadalca-aala in zapadno od naših pozicij," pravi mornarični départent. \ Koliko japonskih vojakov se izkrcalo, poročilo ne omenja, ej je mornarični department ianil potop šestih japonskih ojnih ladij v bitki, ki se je vr-■ v bližini Solomonovih oto-v, da je bila posadka ameri-pomorščakov ojačena in da pripravlja na ofenzivo. Na-||nje poročilo pravi, da amejri-■ podmornice operirajo^ v Ja-ikih vodah in napadajo so-lo brodovje. Washington, D. C.. 14. okt.— novi pomorski bitki pri So-nonovih otokih So enote ame-ke bojne mornarice potopile japonskih bqjnih ladij—šti-rušilce, eno križarko in 5000-ski vojaški transport, ko so «aie izkrcati nove čete na oto-Poročilo o bitki in ameri-zma^i je sinoči objavil mor-nčni department. v Bitka, v kateri je japonska ojna mornarica dobila težke Irce, se je vršila zadnjo sobo-Naslodnji dan so japonske ojne ladje pobegnile. Ameriški MM so jih bombardirali iz Bombe so poškodovale ¡»ugo japonsko križarko in mor-I® potopile nadaljnji rušilec. Mornarični department pravi, äi so bili poveljniki enot bojne ■ornarice instruirani, naj prê-Nejo japonske bojne ladje, ki pM« izkrcati nove čete na §<în;i•1 To oto,k a u „.. k U Fal M'irr, J», , i i r t rV.r, m*>> Pbl 'iinike momaričnega 1 pravi, da ameriški na Adreanovih oto-^ »mbardirajo japon-na otoku Kiski pri " «lini otok v Ale-• 'upi, na katerem •J" japonske čete. ' tajnik Prsnk Knox j« bil sklenjen do-111 jo, ds njene boj-pride pod povelj-*• J«»nass H. Ingrata enot ameriške —1 ce v ju ¿nem delu * se je zadnjo Washington po kih baz na Kari ' >n obisku Rio de k imel važne raz- K Evropi preti stradanje Nemci zasegli . zaloge živeža London. 14. okt.—Medzavezni-ški odbor napoveduje, da bodo prebivalci v zasedenih deželah stradali, ker so Nemci zasegli vse razpoložljive zaloge živeža. Informacije, katere je dobil ta odbor, potrjujejo izjavo državnega maršala Goeringa, da nemško ljudstvo ne bo trpelo pomanjkanja. Vlaki, natrpani z živili, stalno odhajajo iz okupiranih dežel v Nemčijo. Milijoni v teh deželah bodo stradali prihodnjo zimo. Konfiskacija živeža je zavzela večji obseg, ko je postalo očitno, da bo morala nemška armada prebiti nadaljnjo zimo v Rusiji. * Odbor je ugotovil na bazi informacij, da je nastalo akutno pomanjkanje živeža v. Belgiji, Holandiji, Čehoslovaški, Jugoslaviji in vseh drugih deželah, katere so zasedle nemške čete. churchill molči glede pomdo rusiji Prej podake izjave o vojnih opefacijah drie POSLANI* STAND-LEY ZAPUSTIL moskvo London. 14. fit.—P r e m i e r Churchill, ki je bil pozvan, naj odgovori na sliČfia vprašanja kot so bila stavljeni premierju Stalinu po H. C. CSsaidyju, dopisniku smeriške čajpikarske agenture Associated Pfass, glede pomoči sovjetski Rusiji, je neposredno odgovoril, da noče ponsvljati izjav o tej sadfvi, katere je že podal v parlam izjava o tem ni Churchill je Stalinovo del Britanija, vezniki niso Italijanski kmetje se upirajo Več ubitih in ranjenih v bitkah London. 14. okt.—Posebni policijski oddelki in vojaške čete •o bili poslani v vss Monteleone pri Neaplju, da zatrejo revolto kmetov. V London dospelo poročilo prsvi, ds so rebeli, oboroženi s poljskim orodjem, pora-zili krsjevno policijo v bitki, zažgali občinsko hišo ln poUc*)»ki glsvni stan. Poročila pravijo, da je revolta izbruhnila, ko so svtoritete sku-šele zapleniti žito, ki so gs kmet Je poskrili. V Noceri, Južnovzhodno od Neepljs, Je bilo več kmetov u bitih in rsnjenih v bitki s pol»' cijo, ns stotine ps sretirsnih Med onimi, ki so bili aretirsni Je 250 žensk. ' . , ~ ADF za koordinacijo vofnih agentur Bittner pobija izjavo predsednika rudarske unije nan ■ • a" .A 'ti ' Toronto. Kansda. 14. oktobra. — Konvencija Ameriške delavske federscije se «je izrekla za reorganiziranje vojne administracije in koordinacijo vseh vojnih agentur v resoluciji, ki je sprejeta. > Ta priporoča ustanovitev posebnegs odbora za militaristično in civilno strstegijo, ki nsj bi odločeval o vseh zadevah in problemih, ki se pojavijo med vojaškimi in civilnimi avtoritetami in izzivajo trenja. Odbor naj bi imenoval predsednik Roosevelt in tvorile naj bi gs vodilne osebnosti vojne administracije. Načelnik, tega odbora naj bi postal pod pred sed* nik Henry Wsllace. V odboru bi morali imeti reprezentante delavske unije, organizacije farmarjev in delodajalcev. Predloženi sta bili dve resoluciji z zahtevo, da Velika Britanija takoj podeli neodvisnost Indiji. A. Philip Randolph, predsednik bratovščine železniških postreščkov, je v svojem govoru bičsl Churchillovo vlado zaradi stališča napram Indiji. On je tudi protestiral proti zapostavljanju zamorcev in izjsvil, ds Unogo unij ADF noče sprejeti aimorcev kot člsne. Cincinnati. O.. 14. okt.—Van A. Bittner, bivši predsednik 17. dtstrlkta rudarske unije UMWA, je v telegramu konvenciji te unije obdolžil Johns L. Lewi* sa, da je pred delegati podal laž-njivo Izjavo o njegovi resignaciji. Lewis je povedsl delegatom. da ja pozval * Bittnerjs v svoj urad pred nekaj meseci in ga obdolžil, ds/ ne posveča zadostne pozornosti zadevsm svojega distrlkta. Bittner pravi v telegramu, da gs je Lewis pozval. nsj takoj rcsignlra. kar pa je odklonil, nakar gs je Lewis odstavil in s tem ponovno demonstriral, da Je diktator. Delegatje so pdobrili Lewiso-vo stališče v kontroverzi s Bitt-nerjem. kar Je biki pričakovati. (>d »ek za mezde bo danes predložil svoje poročilo konvenciji z zahtevo, da morajo biti mezde rudarjem zvišane, ko poteče veljavnost sedanje pogodbe t operatorji. /reki kardinal za pogojni mir Maynooth, Irska. 14. okt. — "Le v pogojnem miru je upanje za postavitev pravičnega mira." j* dejal kardinal Magrory, poglavar katoliške cerkve na Ir- mtu. Nadaljnja >trebna, opozorjen na racijo, da Velika in ostali za-Inili svojih obljub napram Rusiji. Premier je nedavno rekel v parlamentu, da ne mara razpravljati glede pomoči Rusiji in ¡ne o značilnosti prihsjsjočih operacij. Agentura Aanciated Press je stavila ChurcMIlu tri vprašanja, ki so se glasila: Ali je v sedanji situaciji mogo-Č# ustanovitev 1 druge fronte v Evropi? . Ali bodo zavezniki izpolnili svojo obljubo g^ede pomoči Rusiji in jo povečali? Kaj mislite-o sovjetski ksps-citeti odpora prâti nacijski vojni mašlni? Namesto Churchilla ja odgovoril časniksrski sgenturi J.*M. Msrtin, privstni tajnik premier js. Ta se med drugim glasi, da nima Churchill ničessr dodsti izjsvam, katere je že podal v parlamentu. Teheran. PersUa. 14. okt — Ameriški poi)»nik William H. Standley, ki je zapustil. Moskvo po konferenci s Stalinom in dru gimi sovjetskimi voditelji, je dospel sem na svoji poti domov. Po prihodu v Ameriko bo takoj odšel v Washington, kjer bo kon-ferirsl s predsednikom Roose-veltom glade večje pomoči sovjetski Rusiji. Pred odhodom je Standley dejal, da nima točnih podstkov o zavezniški pomoči sovjetom. Amerika producirá 5000 letal na meeec Washington,' I). C., 14. okfe| Ameriška trgovMka zbornica poroča, da letalske tovarne produ-cirajo povprečno 5000 bojnih le tal na mesec. Predsednik Roo* savelt je v mesecu maju dejsl, ds produkcija /naša 4000 letal mesečno. Od takrat se je pro-dukcljs povečala za tisoč letel m mesec. Progrsm, ki gs je pred sednik orisal v svoji poslsnic! kongresu v zadnjem jsnuseju, določa konatrukcijo 60,000 bojnih letal r tam letu in vse kaže, da bo ta cilj dovelen. Stavka v m uniči j »ki tovarni preklicana East Alton. III., 14. okt .-Členi unije Ameriške delavske l^dšir» cije so se a veliko večino izrekli za preklic stavke v municijsk! tovsrnt West*i n Cartridge Co., ka so dobili zagotovilo od vojno-delavskega odbora, ds bo Izrsv» nal konflikt. Uradniki unije so izjevill, da ae Ja M odstotkov članov Izreklo /m preklic stavke Ta je bila že druga v tovarni omenjene kom pan I je v zadnjih šestih tednih Potegnitev mladih fantov v armado Kongres te odzval Roose veltovemu pozivu Washington. D. C.. 14. okt.— Fantje v starosti 18 in 10 lat bodo morda potegnjeni v armado pred božičem. To je |H>stalo o-čitno, ko sta se obe kongresni zbornici odzvali Rooseveltovl sugestiji, ds bo morala Amerika potegniti fante omenjena starosti v vojaško službo. Roosevelt je izrekel sugestijo v svojem govoru po radiu zadnji pon-deljek zvečer, v katerem je tudi orisal ameriške vojne napora in resultat svojega potovsnja po deželi ter obisks vojnih industrij. Kongresnik Sam Rayburn, predsednik nižje zbornice, ja dejal, da bo zadevns zakonodaja sprejeta ta teden *po zaslišanju pred člani odseka zs mllltariatič-ne zadeve. Ta se prične danes sa zaprtimi vrati. Voditelji v senatu so podali sllčno izjavo. Senator Robert R. Reynolds, nsčelnik senatnega odseka za militaristične sa-deve, je dejal, da se bo zaslišanje o zakonodaji pričelo jutri pred njegovim odsekom. Senat ne vidi nobenega razlogs sa odlašanje akcije. Uradniki naborne administracije in vojnega departmenta sodijo, ds ima Amerika okrog dva milijona fantov v starosti 18 in 19 let ln da Ja izmed teh najmanj 1,500,000 sposobnih sa vojaško službo. Qeneral Lewis B. Hershey, direktor naborna sd-miniatrscije, je deJel^dUM^MpaK« ffa tegnitev mladih fsntov v srma-1 do zavlskla potegnitev starejših moških, ki so poročeni in mo-rsjo skrbeti za odvisna osebe. skem » "Ako se bo vojna nadaljevala do skrsjnoati, se bodo vse zevojevenje drževa izčrpale in mir, ki bo sledil, bo mir maščevalnosti." Angleži spet posvarili Francoze Laval prepovedal kazanje ameriških filmov London. 14. okt.—Predstavnik vojaških krogov Je s londonske radiopostsje ponovno opozoril francosko ljudstvo, naj bo pripravljeno na možnost bojevsnjs v frsneoskih provincah. "V zadnjih mesecih smo večkrat opozorili francosko ljudstvo o motnosti operacij ns kontinentu/' je rekel govornik. 'Ts opozorila imajo isti namen: preprečitev prelivanja francoske krvi po nepotrebnem." Govornik je dalje rekel, da morajo Francozi računati s možnostjo izkresnja britakih, ameriških in drugih zavesnilkih čet na francoskem ozemlju In Intervencijo britske bojna mornarice v francoskih vodah. Letslski nspadl na militaristične nsprs-ve v okupirani Franciji aa bodo nsdsljevali. Vichy. Francija, 14. okt.-U-valovs vlada je prepovedala kazanje ameriških In britakih filmov v zasedbi in nesa*'drni Franciji. Prepoved Je stopila takoj v veljavo In se bo raztegnila tudi na francoske kolonije v severni Afriki. 1/rsdnl krogi so nsznanlli odhod več jeklarskih delavcev in industrijskih veščekov v Nemčijo. Vsi bodo dobili dalo v nemških vojnih tovsrnah. Ust Echo du Nord je objsvil poročilo iz Berlina, da j« bila najdena bomba v "nekem hotelu v Bejrutu nekaj minut pred prihodom generala Charle*« de jočih se Francozov, v mesti< Bom-ječih s» Francozov, v mast Bomba je bila namenjena gmerslu Vač Arsbcev je bilo aratirsnih In pridržanih za zaslišanj« pred • ______ Vlada zasegla šest municijskih tovarn Domače vesti Oblaki ln posdrsvl Chicago.—Anton Tratnik iz Kemmerorja, Wyo., pozdravlja uredništvo Prosvete lz Sait Lake Cltyja, Utah, kamor je šel m obisk hčere in znancev, dokler dobi še kaj "gess." Mnogo nesreč v Minnesotl Duluth, Mlnn.—Ob koncu preteklega tedna je Šest oseb Izgubilo življenje ln 17 oseb Je bilo ranjenih tukaj ln na Iron Ran-gu. Največ žrtev je zahteval avtomobil. V naselbini Balkanu, 16 milj severno od Chlsholma, se jo avto zaletel v železno ograjo mosta ln 17-letnl Robert La-tič Je bil na mestu ubit, ranjeni so pa bili: Julija Kursk, Tono Pogorelec, Kmetec ln žens Johna Ložekarja.—Pri drugi avtnl nesreči blizu Chlsholma so bili bolj aH manj pobiti: John Lamp-reht, Mike Petrlč, Charles Pre. bil in William Burič, vsi mladi fantje.—Frank Palčič, star 30 let, Je izgubil življenje, ko Je oral s traktorjem na farmi pri Chlsholmu. Po nesreči je padel pod traktor, ki ga Je sdrobil. Zapušča ženo, dva otroka in starše. —Matija Pogorele, naš dopianik ln arhlvsr, je tudi Imel nezgodo zadnje dni Peljsl se Je po oprsv-klh z nekom v avtomobilu, ko je prišla kollslje ln Šipa vetro-brana je priletela Matiji na glavo 1er mu prtaadjala več bunk lahkih ran. To Jê že tretja Aesreča, katero je Matija imel, odkar je v Ameriki. Upajmo, da Je zadnja! Smrtna neereča v Pueblu Pueblo, Colo.—Harold Blatnik, star 14 let, je bil zsdnje dni po nesreči ustreyan, ko se je grupa fsntlčkov njegove starosti igrala z nsbito puško.—Pred enim tednom je tukaj umrla Ana Godec, roj. Princ. Rojena je bila v Pueblu. Možnost révolté v Belgiji Nemike vojaške straže o jatam London. 14. okt.—Knez Albert de Ligne, ki Je pobegnil iz Belgije v Anglijo, je v razgovoru s rupoMarji dejal, da nacijske vojaške avtoritete vidijo možnost revolte v Belgiji in ustanovitev druge fronte. Iz tega raxiogs so ojačile straže okrog grsdu, v katerem s« nahajs kralj I^eopold kot Jetnik. De Ligne, sin bivšega belgijskega poslanika v Washingtonu, je dejsl, "da je Leopold |»>gnel svojo armado v vojno proti Nem-,čljl I. 1040 in da tudi acdsj, če prav Je Jitnlk, * »vraži Nemce On Je še vedno na strsril zavez-nikov in odbil Je nprljske a|»I*. nsj fortnlrs novo vlado, Nemci so iz bojs*ni pred Invazijo zgradili rrotf ne utrdbe ob vsej obeli od Ifolsndske do ftpenjie, Uide uverjett sem, da zavezniki lahko prodni te utrdbe. Ko se to zgodi, tedsj sa bo belgijska ljudstvo dvignilo proti Nemcem In prijelo zs orožje." Poročila Iz Ktorkholma, A vedska, pravijo, da so naciji ojrtlli vojaške strsže okrog psla*e dan skega krsljs Kristijana In vseh jsvnlh poslopij. List Aftontid ningen je v posebni Izdaji orissl napeto situacijo na Dsnskem, ki jo že dobila lzrsz v nemirih in izgredih Druga poročila govore o splošnem nepokoju med prebi vslci dežel, ki so prišle pod dominacijo necljev. Akcija odrejena po od• krit ju škandala FEDERALNI NADZORNIKI ARE-TIRANI \ a Washington. D. C.. 14. okt.— Federalna vlada je zasegla Šest municijskih tovarn kompanlje Triumph Explosives Inc. po preiskavi, ki je ugotovila, da so federalni nsdsornikl in podpredsednik kompanlje prejemali podkupnino in osleparlll Wsdo sa milijon dolarjev. Zasežene to-vsrne so v Elktonu ln Chester-townu, Met, ln v Mllfordu, Del. Tovarne Je prevsel mornarični department v smislu odredbe predsednika Ropsevelta. Naznanilo ls Bele hiše pravi, da justič-nI department s sodelovanjem ursdnlkov mornarlčnegs ln vojnega departmenta nadaljuje pre-isksvo. Aretirsni so bili na obtožbo prejemanja podkupnina in drugih prestopkov Josef Beg Decker, podpredsednik kompanlje, ln štirje federslnl nsdsornikl—A. P. Fsbrlzl, J. A, McCsmbridge, Reginald Gregory in Frank Poughkeepsie. Vsi so bill po ara-tsciji zaslišani pred sodiščem v Bsltimoru In postavljeni pod poroštvo. Decker Je bil rojan v Nemčiji, a Je ameriški državljan. William F, Constable, njegov odvetnik, ja dajal, ds Detksr biva v EURomi še 2t let, . Naznanilo is Bala iliša pravi, ds Je bila aretacija Dackarja in federslnlh nadzornikov odrejena po odkritju škandala. Datajlira-no poročilo bo objavljano pozneje, Preiskava sa nadaljuje in pričskuje se, da bodo sledile nadaljnje aretacije. Zasege tovarn omenjene kompanlje je značilna ls razloga, kar Je hi Is nedsvno odlikovana po mornsričnem dqpartmentu v znak priznanja sposobnosti v produkciji, Mornsrlčni čsstnlk A. B. Mc-Crsry Je bil imenovan sa začasnega uprsvitelja tovarn. Fada-rslne avtoritete so iajaviie, da bo on skrbel za nepratrgano produkcijo streliva v laaelenih to-vsrnsh. Nova ameriška pomoč Rusiji Oprema oljne čistilnice poslana sovjetom Washington D. C« 14. okt.— Federalni zakladnik Hfiry Mor-genthau Je naznanil sklenitev noveg« dogovora s Rusijo v smislu ptMioJ i I no- najemninskega zakona Ta dolom premestitev oljne čistilnice s vso opremo Is Amerike v Rusijo. Čistilnica, ki Ivi premeščena v Rusijo, bo produrlraia gaaoltn za bojna letala. Morgeathau je namignil, ds b? Amerika pošiljala Kusijl tudi olje. da ga predele v letalski gasoiin. Zadevno tranaakcijo je odobril notranji tajnik Harold Ickes, ki je tudi koordinator za olje. Zakladnik ni hotel raskritl stroškov čistilnice In njene produkcij »k« kapacitete. Dejal je, da detajle lahko objavi Ruaija, če ho*e Arhitekti in inženirji so dobili že navodila glade premestitve čistilnice Mor genthau je pojasnil, da ja Ml pri transakciji te agent poeojilno-najem-ninske uprsve. OKTOBRA prosveta THE ENLIOHTENMENT OLASILO U LASTNINA SLOVENSKE NARODNE JEDNOTE Osfa» ef «Ml published br Slovane National Bon« Ud.) m rroeje pe*ll)atelju Is V «1* te Je Napisi S( spoli' ss volno pomoč, katero so postavile "unije CIQ v Detroiiu. Datum v oklepaju na primer (©dober II, 1942), poleg vašega Imena na naslovu pomeni, da vam Je s tmn datumom potekla omoenlna. rooe-vita Jo pravočasno, da aa vam list ne «slovi. ■ > Ne*e biti—"kukavica" Verona, Pa.—Ker tako zelo rada č|tam dopise drugih, sem se tudi jsz namenila, da nekaj na-pliem, da ne bom taka kot Je kukavica, ki neče imeti svojih mladiiev, dasi je tudi kukavica koristna, kajti tudi ona dela ve-aelje ljudem kot oznanjevalka pomladi. * Najprvo naj omenim, da je v Prosveti veliko lepih, koristnih in pod učljivih dopisov od moike in ženske štreni. Teko aem brala dopis Paul a Paniana iz koloradskih hribov, kateremu aem ae is srca nasmejala. On vae tako le- ftu ee ptrUevUalo Rdečemu krilu sa od resti z ronte Poročila JugoslovanJcegf. informacijskega centra in drugih virov '— li, tri pa odgnali. Vaščani so pravili, da so Italijani podtikali nekaterim posestnikom pod skedenj ali kozolce dvojnik zaboje streliva, nato tje prignali moške tistih hiš, jih pretepli in zbiča-li, nato pa odgnali. To se je zgodilo pri treh hišah. Vaščanuso po požigih videli nekaj italijanskih vojakov, da so M;.ne Uguunuou. ?«>ieni »li v roko ali v nogo, nih- Kdics nedavne konference ce pa ni videl kakega Italijana, F* ^^^ -i—ki bi bil ranjen v trup ali celo na glavi. To daje misliti, da so se Italijani sami obstrelili z namenom, da bi tako simulirali boje s četniki, ki jih pa vaščani teh vasi niso niti videli. Res, dva dni po tistih dogodkih, sem slišal od tovariša, da mu je ita- CraPpokorno sprejme ™ Hiilariev ukas ¿Tbslkanskih virov je prišla ! da sta Kumunija in Hrva-l sprejela Hitlerjevo zahtevo, ITruikem bojišču nadaljuje-[fj v korist Nemčije. Obe LZški vladi se nadejata do-17 zameno od nacistov neke »i v zameno oa r Lne ugodnosti. Ljedica nedavne konference Ifuehrerjem in njegovim Lrom zunanjih zadev von jentropom ter marionetnimi »lniki Hrvaške in Rumunske Cj popolna predaja Paveli-jn Antonescuja. Odsotnost «jurske tolmačijo s tem, da tumunija morda dobila ugod- U ___UJ.i trancilirancIrodD li v pogledu transilvanskega hjanski zdravnik-vojak dejal, da ^nja katero so nacisti svoj sPloh "i bilo nobenih bojev s čet- pn,ti volji Rumunije rešili v niki, da so vse uprizorili zato, da 1 madžarskih zahtev. Jim ne bo treba iti na rusko fron- V ... — t0-|5KA ZVERSTVA V SLO-Eh VENIJI bnosii o požigu štirih vaai iroo poročilo iz domovine.) preteklem marcu so gerilci med Slivnico in Grosup-dva italijanska vojaka. Ka-10 navadi so se Italijani tudi pAŠčevali nad nedolžnim kim ljudstvom in so v dneh |1 in 25. marca naprej po-oma izropali, potem pa še lii naslednje vasi: ili Lipoglav (oddaljen 3 km otorišča boja). Pogorelo je iš z gospodarskimi poslopji m iupne cerkve in župniš-jer so včasih ložirali itali-i vojaki. Ud Lipoglav (oddaljen 4 9 hiš; pogorelo 5 hiš. Vse i cisto izropano. lipoglav (6 km proč) kakih izmed 16 popolnoma izro- linpožganih. Pivel (5^ km) dve hiši po- li navajajo kot pretvezo zverinskega ravnanja, da ribovske vasi skrivale in le četnike, kar pa ni res, vaščani teh krajev niso do niti videli četnikov. Maš-jeje bilo torej izvršeno nad ma nedolžnim preblval- no poročilo: 21. marca jarii zažgali dva kozolca Lipoglavu, 24. marca pa okrog 50 vojaških avto-v te vasi. Pri župniku Lipoglavu se je zglasil ski polkovnik in zahteval *ga, da mu izroči oziroma |: kje so četniki. Župnik liknil, da četnikov sploh Še Mse manj pa. da se naha-njegovih vaseh. Ko mu je *nik dejal, da bo dalnemu-vse štiri vasi požgati, jč kkriknil: "Naši ljudje so »»•" Takoj nato pa so na likovnika zbasali v žup-|klet prav vse vaščane z ™ vred. "Medtem, ko so I «i ropali po vaseh, poliva-»afto gorljive predmete ter Pttgili. je župnik v kleti z I1 molil rožni venec in Jim (p°'jno odvezo. Italijanski Ji. ki w prišli z avtomobi-P*medt,m mastlli vžup-k ' M' pečenimi kura-p^ljenim vinom in žga- I je godilo na Veli-uIMavu „l, ,gtem ¿MU| P" v I'od lipoglavu, E r4/llk". da .so Um prebi-H'rl» v izbe, na drugem p Vžgali hišo ali gospo-I" !"l>" Prej so seveda L" »v*in poklali prav i*0 redko kateremu je r* I' stotniku Pav-L j'".sf>odarskega po-tl^i^^ojnika in pol «Vlfi« !" t krasnih glav go- Ik i, 'ti |J '»m niso ime-'J ' na več milijo- K H;v !' sto ropali j 'fx,kradli pred i n ali dva r robf IfcB prav po-dni >o ves r«'P«. k ^ Pr.-v!,,k 1'idkor, rjuhe, krompir kavo, koče, z eno bese-sllke doti- Z^lristnejie <"J»h še ni a v aacana ubi V...— Umori talcev (Nov Ualljanaki rasglas) ' V italijansko restavracijo na Gosposvetski cesti v Ljubljani je bila dne 11. junija vržena bomba skozi okno v obednico. Bomba je pri eksploziji ranila pet oseb in gdč. Rejo Ariello, pokrajinsko tajnico "Kmečkih.gospodinj", ki je kmalu nato umrla, ter odvetnika Beraldi Bruno, trgovca Zandonali Carlo, častnika Gilla Villani Francesca ter poslovod-kinjo restavracije Colombo Er-minia. V zvezi s tem je izšel naslednji razglas: N Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino in poveljnik XI. ar-madnega zbora objavljata: 10. t. m. je neznani komunist vrgel eksplozivni predmet v restavracijo "Italiana" v Ljubljani, pri čemur je ubita fašistka Reja Ariella, zaupnica "Kmečkih gospodinj", ranjen častnik in vec civilnih oseb. Ker je potekel predpisani rok, ne da bi bil izvršitelj zločina izsleden, je bila v smislu odredbe z dne 24. aprila t. 1. odrejena u-strelitev 15 oseb, ki so zanesljivo krive komunističnega in terorističnega delovanja. Kazen je bila izvršena dne 13. junija ob 5:30. Emilio Grazioli, visoki komisar za Ljubljansko pokrajino. Mario Robotti, general poveljnik XI. armadnega zbora. V...— Dva Objavljamo besedilo dveh italijanskih uradnih razglasov, ki objasnuje postopek laške administracije pri streljanju nedolžnih talcev. Mislimo, da je komentiranje nepotrebno! Viaoki komisar za Ljubljansko Pokrajino in poveljnik XI. armadnega zbora objavljata v zvezi z razglasom z dne 24. aprifc 1942: Dne 16. maja je v Vrhpolju skupina upornikov zajela neobo-roženega italijanskega državljana. Dne 16. maja so oboroženi elementi ustsvili pri Krnjevu svto-bus javnega prometa in odvedli s seboj dva gasilca in sicer enega Slovenca, drugi pa je bil italijanski državljan in so utlhota- pili nekaj zavojev korespondence. V noči 16. maja so neki sabo-terji povzročili iztirjen je vlaka. l ' I*hajajoč razglas dne 24. aprila in ker je potekel razpisani čas, ne da bi bili odkrili zločince, je bila odrejena Ustrelitev šestih o-seb, ki ao zanesljivo krive terorističnega in komunističnega delovanja. Usmrtitev je bila izvršena dne 29. maja ob 5:50. Emilio Grazioli, viaoki komi sar za Ljubljansko pokrajino. Mario Robotti, general poveljnik XI. armadnega zbora. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino in poveljnik XI. armadnega zbora objavljata: V noči na 2. julija so komunistični elementi v Ljubljani ubi li fašista Nikola Žito, uslužbenca pri krajevni zvezi bojevniških fascio. Izhajajoč na odredbo iz 13. maja t. L in ker je pretekel predpisani Čas, ne da bi bili odkriti storilci omenjenega zločina, je bila odrejena ustrelitev sedmih oseb, ki so zanesljivo krive terorističnega in komunističnega delovanja. Usmrtitev je bila izvršena dne 11. junija ob 5:30. Ljubljana, 13. junija 1942. Emilio Grazioli, visoki komisar za Ljubljansko pokrajino. Mario Robotti, general poveljnik XI. armadnega zbora. » V...— Število oeirotellh otrok v Srbiji eenljo na 420.000 London, 27. sept. (Direkcija za informativno službo). Uradni sofijaki list "Utro" prinaša dne 13 septembra članek novinarja Taneva, ki je prepotoval Jugoslavijo. Tanev piše med drugim: "Veliko število Srbov je poginilo v bojih proti zasedbenim četam. V Srbiji se nahaja danes približno 420,900 osirotelih otrok, caterih starši so izginili v poteku vojne. y Vsa dežela se nahaja v tragično siromašnem pbložaju. Poljedelstvo je mrtvo in celo v bel-grajskih gostilnah, v katerih jedo nemški višji častniki, poveljniki zasedbenih čet, dobivajo gosti pokvarjen kruh. Pred bel-grajskimi^prodajalnami živil čakajo neskončne vrste ljudi... A kljub vsemu temu so Srbi preverjeni, da se bo potek vojne o-brnil in da se bo zgodilo v tej vojni, kakor v prvi svetovni vojni." Ogromnost navedenega števila srbskih sirot je sama na sebi najhujša obsodba tlačiteljev. V...- Odpor ne dalmatlnakih otokih Iz Moskve je prišlo poročilo, da je uspelo gerilskim skupinam, ki se bore na dalmatinskih otokih, da izženejo tlačiteljs iz nekaterih vasi. V osvobojenih krsjih so takoj začeli poslovsti narodni osvobodilni odbori, ki so takoj izvršili različne ukrepe za u-spešno organizacijo narodne borbe. Pred kratkim so lsŠke zasedbe ne čete začele ofenzivo proti skupinam domoljubov na otokih Hvar in Korčula, s so naletele na tako hud odpor, da so se morale vrniti zopet nazaj v svojs izhodišča. V začetku meeeca septembra se je obrnil itslijsnski upravitelj spliUkegs okrsjs na gerilsko poveljnlštvo dalmatinskih otokov ter pozvel četnike, da odlo-že orožje najkasneje do 15. septembra. Zagrozil jim, da bo poslal, ako se ne bi pokorili, ns o- Bresposolni v New Yorlru se v vladat peersdsvalnlci prijavljajo aa delo na «apad ni obali, kjer Je pomanjkanje delavcev. Odpotujejo v Oregon k snanemu podjetniku Hearyju J. KalaetJu. ki bo pričel graditi Hktt ogromna transportna letala, ki naj aadomestljo Udje. Usoda Slovencev 1 Prinašamo nekatere izvlečke iz članka dr. Mihe Kreka, pod predsednika jugoslovanske vlade V Londonu. Po vekih tujčevega jarme in borbe za svobodo jefcilo leto 1919 polno ns j lepših nad za Slovence. Mislili so, da bodo po zmagi nad avstrijskim cesarstvom in nsd Nemčijo njihove zahteve izpol* njene, a so se motili. Italija je bila takrat zaveznica Francije in Anglije, katerih roke so bile vezane z londonskim paktom, podpisanim od Velike Britenije, Francije in Rusije v korist Its-llje za slučaj, da bi vstopila v vojno proti centralnim silam. Po vojni je bila Slovenija razkosana na tri dele. Preko milijona Slovencev je dobilo svojo svobodo v okvirju Jugoslavije, toda pre-ico pol milijona jih je ostalo pod Italijo, preko 100,000 v Avstriji in okoli 10,000 v Madžarski.-Tako je mirovni dogovor iz leta 1919 skoro uničil ta mali narod. Toda Slovenci so vzdržali tu4i to strsino krvavenje ... Zato se je Hitler odločil, da uniči Slovence, katerih žllavpst v odporu je poznal. ,',. i j, Nemčija je zaaedla dve tretjini jugoslovanske Slovenije, skoro tretjina z Ljubljano je bila oddana Italiji, dočim so Madžari dobili Prekmurje, v katerem je 85,000 prebivalcev. Hitler je ukazal, da. se more ozemlje, ki je pripadlo Nemčiji, takoj ponemčiti. Nacisti so vedeli, de je nacionalni odj^or Slovencev osredotočen V cerkvi, Šolah in kulturnih ter gospodsrskih organizacijah. Vse te ustanove so bile uničene takoj v prvem navalu, cerkve zaprte in duhovniki aretirani. Politiko uničevanja ao izvajali predvsem tudi v slovenskih intelektualnih si o j Ui. Njihovo imetje je bilo zsplenjeno, možje zaprti v koncentracijske tabore, žene in otroci pa poslani v Srbijo. V maju 1941 je Hitler izdal nered bo, da je vse slovensko imetje v krsjih zssedenih od Nemcev, konfiscirano. Izdelan Je bil tudi načrt, da se odvede 280,000 Slovencev v Srbijo in na Hrvaško. toke veliko armado, da zatre u-por. Hrvaški domoljubi pa so odgovorili ns te p&žnje s tem, ds so znatno ojačali in pomnožili svoje gerllake skupin*. Vojski Junaško rdeče ne etallagrajakl IrontL » Poudariti je treba, da je srbsko prebivalstvo pregnancem izkazalo zares bratako ljubei Sami oropani in osiromašeni, so Srbi delili s Slovenci vse, kar s^ Imeli. Tudi na Hrvaškem so ljudje prinašali nesrečnim beguncem hrane In pijače, ko so potovali skozi njihovo ozemlje. Neereča Slovencev je nanovo okrepila edinost in skupnost Jugoslovanov. V Prekmurju so Msdžari takoj po zasedbi postrellll sil obesili tO slovenskih intelektualcev. Vse slovenske duhovne so premestili v notranjost Msdisrske, a med Slovence poslali duhovite madžarske narodnosti, katerih ljudstvo ne razume. Slovenski jezik je odpravljen povsod v šolah, cerkvah in uradih, slovenski tisk in knjige ps so prepovedsne. Italijani so ustvsrili posebno laško provinco, ki je bila priključena italijanski kraljevini. Vse slovenske ustanove so prepovedane ali pa pod nadzorstvom Italijsnskih komisarjev. Itslijsnski pritisk postsjs hujši iz dneve v dan. Streljanja talcev so ns dnevnem redu. Na koncu svojega članka govo« ri Krek o borbenem duhu Sla« vencev, ki je ostsl neuklonjen in junsški. Neprestsni boji div-jajo po vaem ozemlju in prometne zveze so pretrgene. Slovenije je dela vse zs svobodo, za katero se bore vsi Zedlnjeni narodi. Njena žrtev je nsjvečjs V svoji zadnji uri Slovenci pro-sijo pomoči, kažejo svoje krvs-ve rane in iščejo simpatij. Slo-Vencem Je potrebna pomoč civiliziranega svsts, najbolj ps mo-rslns podpors. Registracija za odmerke gaeolina Chicsgo, 14. okt.—Lastniki avtomobilov v Illinolsu In drugih držsvsh se bodo morali registrirati za odmerke ((ssolina 9. no vembrs v smislu nsznanila, ki ga Je objavil urad ss kontrolo oen v Washingtonu. Michael V. Mulcahy, direktor urede v Chi-cagu in okolici, je dejal, da se bo registrscijs vršila v šolah. Gaeolin se prične deliti v odmei kih 22. novembre, Lestnlkl bodo morali povedati, koliko avt nih obodov posedujejo. Obdržati jih smejo pet, ostale pa prodati vladi. Kdor Jih ne bi pro dal, ne bo dobil gasolins. Ruska mornarica se ¡znebila komisarjev Moskva, 14. oktobra.—Vrhovni vladni svet je odprsvi) stile m političnih komisarjev v boj' mornarici, Ti ao bili nsijm« ščenl s pomožnimi poveljniki Sllčns reforma je bila sadnjl teden Izvedene v armadi PO D POR If A JEDNOTA Ile I1' fVVflb Vsaka ar ToeeJ In assnseils organiaact) ki nitk ae ne poailjajo lista Govor Z. Sajovica na radiu 6. oktobra Hitlerjeva sveads bledi Dne 31. oktobra 1941, pred ehlm letom, jo Hitler govoril In Izjavil: "V nobenem svojih računov se nismo zmotili« Povem vsm, Rusijo smo zlomili in podrli, nlkdsr več si ne bo opomogle." Tako pred enim letom. Dne 80. septembra t. 1., pred par dnevi, je Hitler zopet govoril. Ravno eno leto pozneje, a zvenelo je čiito drugače: "Zavzetje Stalingrada, katero bomo še Izvedli, bo ogromna zmaga . . , Nikdar v nobenem slučsju ne bomo kapitulirali." Kaj se js «godilo? Zaksj tolikšna spremembs v naglasu? Kljub stotisočem padlih in neštetim vlakom, ki so mimo njegs odvažali ranjence v zaledje, kljub vsem žrtvam in divjim ns-vslom ni mpgel oznaniti svojemu narodu, da je Stalingrad za-vcel. Obljubljati pa je lahko. "Nikdar in nikoli ss ne bomo ukkmlll?"—komu? All nismo fte večkrat slišali, da je vojna ta Iz-vojevana? Da. Naglas se je spremenil, kakor se je obrnil tok dogodkov. Nehote, toda jasno Hitler to le ssm priznava. Ko so se Nemci leta 1999 zagnali v vojno, so imeli pred seboj štiri mesece do konci lete. V enem ssmem mesecu so podrli in zlomili «Poljsko. Lets 1940 so trajuli boji komaj en mesec ln pol. .Polovica Evrope se je uklonila pod nemški jarem. "Blitzkrieg" je izločil Pran-cijo In zasedel Norveško, Dsn-sko, Holsndsko, Belgijo In upre-gel v svoj voz Itslijo, Rumunijo, Madžarsko ln fttolgsrtjo. Angli-js je ostsla čisto osamljene. V tej ogromni ifrsti nesaslils-nih uspehov en ssm poraz—ns-pad na Anglijo—-ee je Izjavil. Takrat je bil Hitler na vrhuncu. Lete 1941 je zasedel še Jugo- sievijo in Grčijo, potem pe se mu je zmetalo in nspadel je Rusijo. V tem letu so se Nemci morali trdo boriti celih sedem mesecev, ne da bi mogli premagati in izločiti svojega sovrsžniks. Doživeli so ž« svoje prve porsze ns suhem. Leta 1948 pa divjajo brez pre-»tanke strahoviti boji, pogubo-nosni in neodločeni. Kako daleč smo zdsj od tistih b I e s t e č I h dni zmagoslavnega Illitzkriega! • - Kader Hitler preplavlja svoj nsrod s veletofcl svojih govorenč, odgovarja na letentna vprašanja, ki so so pojavila v nemški javnosti, na njene dvome In bojazni. .Se več pa nam morda razodeva h tem, kar setajl. Z velikim presenečenjem vidimo, da ne govori več o uničenju ruske vojaške sile, da ne omenje več Ursls in da namerava braniti in ohraniti, kar ima, • , Ta preobrat v mišljenju in i»t remijenju ni njegov. To je le ' i »ne v iz nemške javnosti, iz narode, ki se noče pogrezati le de-I je naprej v ruake daljave Pod nepreetanim udarjanjem (loeb-belaove propagande Je njegov narod otopel od večnega zmago-»levja in noče več vsak dan novih zmag, temveč le še eno aa-mo, prlproeto, toda sadnjo zmago in potem—mir. Gostobeseden je Hitler o bombardiranju. Videti je, da narod ui njegova vojaška mašina težko prenašata etrašne udarce angleškega in ruakega letalstva. Blitskrieg je poražen na vseh bojiščih, na kopnem, na morju in v zraku. Začenjajo ae za Nemce in Lahe, in za vse njihove hlapce, dnevi težkih, trudapol-nih bojev, in to zdaj. ko so se že nadali olajšav in konca z nagradami in plačilom se žrtve. Nagrada in plačilo ata na potu. S težkim korakom prihajata iz Rusije, Anglije, is Amerike,.. Povsod po Evropi narašča odpor prpti tlačltelju, upori se množe in ogrožajo izkoriščanje zasedenih ozemelj. Nemško gospodarstvo js v mnogih ozirlh slabotno in da ni dobro organizirano, bi ne moglo vzdržati. Promet in delavstvo sta najbolj kritični točki tako vojaškega kakor goapodarskega Hitlerjevega aparata. Kdor ne dela v gospodarskem aistemu oaišča, pomaga zaveznikom in kdor moti promet in zavlačuje tranaporte, zadaja Hitlerju najhujše udarce. Balkan je najslabejša točka Hitlerjeve politične zgradbe. Madžarska In Rumunija sta si odkrito sovražni, Bolgarijo stresa odpor prevaranega ljudstvs, na Grškem in v Albaniji so večni boji. Naša Jugoelovija pa je središčna točka tega odpora, ona je že reenična vojaška saveznl-ška sila ln vzgled vsem upornim nsrodom. Uspeli ste za velike stvari— tlačltelju niste pomoč, temveč težko breme. Ne s policijo ln uredništvom, temveč le s močno, redno armado vsdržuje svojo oblsst ln še tsko gospodari le ponekod. Ne verujte Goebbelsovl propagand/, temveč pripravljsjte se ns odločilni čas, ki se bliža kljub vsemu kričanju nscifsšistov, Amerika shira svoje sile. Njen veliki predsednik Roosevelt se je pred kratkim vrnil • potovanja, na katerem je obiskal vež-balilče ameriške armade ln mornarice ln sredlščs vojne Industrije. Po svojsm povrstku je isja-vil, da je našel povsod toiiko voljo ln bojnega tiuha, da bo vsem v vzgled. Amerika se je odločila, da morata fašizem In nacizem Izginiti z obličja zemlje. Odločile se je, da bo ustanovils prsvlčen red med narodi, Red Atlentske poslanice. Amdttksncl so miroljuben nsrod, Njihovs država je demokrs-tičns. Niso se skosi leta ln leta pripravljali ns vojno, ljudstvo je v miru živelo na svojem dsljnjem kontinentu. Toda zdaj so vstopili v vojno in jo bodo tudi končali, Zdsj se vežbajo, postajajo vojaki ln delajo. Deseti iaočtonsko led jo, katere sgrsdba je trsjsls pol leta, zdsj spuste v morje po desetih dneh, s štiri dni pozneje je dogotovlje-ns. Od 180 dni ns 14 dni. Tsko napmuje Amerika, tako dele povsod, ns vseh poljih. Zato se ne bojte, ksdsr bodo te sile bruhnile na dan, se bodo posušili Hitlerjevi govori in vss njegevs stsvbs se bo zrušile. Tudi tisti dsn bo še nspočll, ko bomo čull, ds je kspitullrsl, Pripravljsjte se ne tists odločilne dni, ko bomo v novem svetu in v novi svobodi polsgsli nove temelje svoji domovini. Tekrst nsm bo trebe velikih sli, kajti le soinee vzhaja In sa-haja samo od sebe. Ze vse drugo pe mora človek aam skrbeti. Najhujše orožje naših sovražnikov Je bila vedno naša neeioga Pripravljajte nelo bodočnost s tem, da se strnite v eno asmo četo, v eno samo voljo, tako da bomo koa svoji nalogi In zmagsll ne le v vojni, temveč tudi v miru. Tako govore aaciji Brigajte se ss svoje sedevel Vsi odgovorni državniki bi se morsli brlgstl sa svoje zedeve In f» ne bi smeli moleti ves čas v zadeve drugih držav. (Adolf Hitler, Saarbruecken, 9. 10. U.) C PISMOUK (Se nadaljuje.) Zdaj, zadnjih pet dni, ae je čudovito postara L Hrbet ae mu je upognil ie bolj, glava je zlezla niže, noge so postale okornejie, koža po obrazu je orumenela, stisnila se in padla v gube. Govoril je sam s seboj. Predstavljal si je pred sabo v nepreglednem roju svoje zarotnike in jim očital marsikaj s sovraštvom. "Torej, to ate!" se je oglašal sam med seboj. "Cela vojska vss je, jaz pa sem sam. Kako sa naj borim? Ali z vsemi naenkrat, ali z vsakim po vrsti? Slab sem in star, nimam upa na zmago! Telo mi je odpovedalo, zarjavelo je moje orožje, izbrusilo se je, skrhalo, postalo nerabno. Padem, kakor pade staro in trhlo drevo. Nekoč so se zaletovali vsnje viharji, pa jim je kljubovalo; zdaj pa dahne nekega dne spomladanska sspics, deblo se zamaje, zaHTešči, poči tik zemlje in pade po njej/' Upognjeno gre, govori zase in naglo utriplje s trepalnicami. "Ali, mladi vojščaki, vprašam vas, ali nisem ničesar storil, ali ni moja mladost nič? Taka je bila kot vaša! Vsaka mladost je ns svoj načjn jaka, bogata in zdrava! Tudi moja je bila!" Profesorju se zdi, da čuje divji grohot tistih, ki jih ni, pa si jih on okoli sebe predstavlja. V tla gleda in jih vidi. Plavajo nekako na dolgo in široko pred njim kakor ogromna jata nenaravnih mušic. Sami mladi ln ironizujoči obrazi, v spačen nasmeh zavite ustne, mežikajoči pogledi in tam v sredi znana postava Gustin-čičeva. Močan, širokopleč, temnordečega obraza in ponižujočega pogleda. Vse to plava pred njim proti prvim mestnim hišam, tam se deloma vzdigne, deloma zabaše v ulice, zmeša z meščani, ki gredo po svojih poslih, in izgubi. Profesorju se zazdi, da je danes nekaj sklenil, trdno sklenil, a v starih mislih mu je zdaj utonilo. Trudi se, gleda z glavo okoli, išče s sivimi očmi in se počasi prične spominjati. Kmalu stopa po stopnicah v stanovanje,, odloži rokavice, klobuk in površnik, ki ga nosi tudi zdaj poleti, odkašlja se in posluša, če je kdo v sosednji sobi. Sliši, da nekdo lista po knjigi, sluti, ds je žena, potrka, prime kljuko in vstopi kakor skromen tujec. "No?" vpraša žena, ki se naslanja po zofi in pregledava rdečo knjigo. "Kaj boš povedal?" "Dovoli," pravi' profesor, "da sedem!" " "Kaj ti pa ja spet, kaj pa sa potajuješ!" kara gospa Ana iq se dvigne na zofi. "To ti moram povedati, da velja tisti tvoj apor samo zate. Zame, za Marico in za vso Oustinčičevo obitelj ne velja. Ti se sploh še deset let sem samo cmeriš in cmeriš. To ti ni prav^ono zopet ne, pomagaj ai, če pa ja Bog svet ustvaril in na ti!" "Pustivs to!" reče Sčatinar in boža levico z desnico. "Pustiva! Naj bo, kakor je! Opozoril pa te bom, predno preidem na druge stvari, še na tole: Moj prijatelj Komi janee mi je povedal, da hodi Marica v moški družbi sams okoli. Svarim te prsvočaano, da v tem oziru kaj u-kreneš in si bolj skrbna. Nedolžnost je kakor gartrožin cvet, Kdor Izgubi ga, ne najde ga spet." „"No, no, no!" pohiti s besedo profesorjeva so-progs in da z roko znamenje, kakor da bi moral go«i>od Sčetinar na nekaj čaksti. "To pa vem, kje bo doma! Komljančava gospodična, ki kandidira za večno devlitvo, Je prišla v skrbi zavo- Ijo kreposti nsše Marice. Kaj si neki sploh misli? Kaj bo njo kdo spremljal, ki je taka kakor drevo pozimi!? Sploh pa rečem: Kaj pa se ti mešaš v moje stvari, ko se nanje spoznaš toliko, kakor mačka na note! Misliš, če si bil ti tak, kakor bi te iz polžev napravili, pa z ribjo krvjo zalili, da morajo < hiti še vsi drugi ljudje taki tipači in meckači. Seveda! Mi drugi imamo kri pod kožo, rdečo, vročo, zdravo kri, ki gre po žilah kakor tisoč studencev. Kdaj pa bo človek živel in se zabavaj ¿a ne mlad? Ti si kajpada izjema: nisi nikoli Uvel in ne boš. Cmeriš se tako, cmeriš, dokl# se ne boš do konca pri-cmeril!" Profesor boža ša vedno lastno roko, počaka, da nastane primerama dolg molk, vzdigne suho glavo, pogleda ženo in prične: "Draga moja! Zadnja leta mojega življenja teko, še malo časa, vidiš, pa me vzame smrt. Želim pa te zadnje čase preživeti v miru, ki sem ga pogrešal dozdaj vedno, kar živim. Zato sem sklenil, ds bi ti predlagal ločitev!" "Kakšno?" skoči gospa Ana z besedo in s telesom naenkrat pokonci. Sčetinar oprime sivo brado, prične jo nečloveško sukati, stiskati in zavijati, nekaj kisle|a se mu razpreza po obrazu, usta zategne navzdol,. kima z glavo in pojasni: "Od mize in postelje!" "Hahahaha!" se zagrohoče profesorica, stopi k oknu, skloni sa proti gardini in se grohoče naprej: "Hahahaha! Saj sva že davno ločena, dragi moj pismouk, saj še pravzaprav nikoli združena nisvs bila!" In takoj nato je reana, o-brne ae atrogo proti njemu in zahteva: "Govori do konca!" Profesor kima z glavo dalje, suče brado, zateguje vele ustne in suho in počasno razklada: "Predlagam ti, da urediva, denarne razmere, razdeliva pohištvo, atarine ostanejo izključno vse moja laat, tudi tisti nož, ki ga rabite v kuhinji, pa ja, kakor vaš, iz časov turških vojska, take stvari vsa urediva, pa greva k notarju, da napraviva pismo. Ti in Marica bosta ftl^ svojo pot, jaz pa svojo!" "Kakšna vzroke pa imaš?" vpraša gospa enako strogo kakor prej. Profesor zateguje usta dalje in navaja; "Imam celo kopo vzrokov. Zame se nihče več na potegne. Slučaj GustinčU*. Mene nihče ne vpošteva. Slučaj Komljanec. In tako naprej. Faktum je, avna uprava je razdeljena v monthone (province), ki jih upravljajo u p a r a 11 (kraljevski namestniki), oziroma generalni guvernerji, ki jih postavlja kralj. Tem ao p«*irejena okrožja s guvernerji na čelu. Vse posle opravlja dobro plačano državno uredništvo. Vasem načelu je jo kamna m i (župani), ki jih volijo is svoje arede starešine, te pa volijo zopet Iz svoje srede hišni poglavarji, ln sicer tako, da voli po deset družin enega starešino. V novejši dobi Je vlada veliko storila za napredek narodnega gospodarstva. Reorganizacija zastarele uprave ln moderne uredbe so pokazale uspehe na prosvetnem in gospodarskem polju, pa tudi v trgovini. Z vlado ja narod zadovoljen. Vzlic temu, ds se vlada smatra aa absolutno, lahko rečem, da je glede uprave in človekoljubja bolj demokratska kakor marsikaters vlads v Evropi, ki ae ob vsaki priliki sklicuje na svoj defnokratizem. Domačih nezadovoljnežev med Siamci nI veliko, ako se pa vendar kje pokaže neaadovoljatvo, je to g6tovo sad inozemstva, ki izkuša ob vsaki priliki zanetiti novotarije med miroljubni narod. Narodna zavest Je močno ukoreninjena. Ne pftvnam naroda, ki bi spoštoval svojegs kralja. plemiča, uradnika, učitelja In duhovnika tako odkritosrčno, kakor U narod, saj pa tudi noben stan ne izrablja položaja v svoje namene, Vsak ae ravna po načelu, da je zadoeoljnnat pt>goJ za veeelje do dela. ki rudi bUtfinjo poaamesnika in države Malokje na svetu je podnebje za rastlinstvo tako ugodno kakor v teh krajih. Siam ae ponju na svetovnih tržiščih zlasti • svojim znamenitim lesom. Razne smole, lesno olje, lak, divji sirovi gumi in drugI gozdni produkti bi bili vredni večje pozornosti naših trgovskih krogov. Razen teh pridelkov ima siamska dežela vsa tiste kolonialne predmeta kakor Java, Ceylon in druge znamenite dežele s tropič-nim podnebjem; zlasti slovi siamskl riž, ki zavzema najodlič-nejše mesto na svetovnem tržišču in jejcelo boljši od burmanskega in javanskaga. i so zemeljski zalda-ru in jugu te dežele a. Tudi za drago ka-no za satire, rubine biserf, se orientalski Imočrg) zanimajo kaže, da je siamska zemlja obljubljena dežela, kjer je narod -Razvil in ohranil svojo posebno kulturo. Indija s svojo večtisočlaftno kulturo je dala temu narodu v svojem brahmani-zmu in tfrdhizmu poseben duševni vir za kulturni razvoj, šti ritisočletna kitajaka kultura pa je ustvarita praktične% nazore živjjenja. Kljub temu, da nastavljajo siamskl državi zlasti Angleži in Francozi zadnja desetletja v navideznem prijatelj stvu razna zanke s skritim namenom, 4š jih podjarmijo, kakor se je to zgodilo ^ Indiji in Indokini, so se Siamci s pomočjo dobro urejena narodnega gospodarstva znali ohraniti popolnoma neodvisni in samostojni. Tako tvorijo sedaj Siamci poleg Japoncev in Kitajcev tretjo samostojno in heodvisno državo na Daljnem vzhodu, dočim so vse druge podlegle evropskemu nasilju. Siamci so vodilni narod na ozemlju Zapadne Jndije, in v njem vidijo vsi podjarmljeni sosedje svoje zaveznike in prej ali slej tudi svoje rešitelje. L Set Afire by Sub's Shell Here is a bit of action aboard the Canadian warship Atiiniboine, aa a shell iron the sab sot the ship afire. The Canadians rammed the submarine, sank it, and captured members of the crew who left their craft ' in a rubber boat. The captain <4 the sub died in the fisrht V DEŽELI LAOTOV IN ŠANOV Življenja In vrvjeje v Lampangu Meseca aprila leta 1915 sem organiziral v Lampangu v znanstvene namene karavano, ki naj bi prodirala skog severni Siam San, ozemlje majhnih državic ob srednjem delu veletoka Mekongs. Lampang je staro mesto, ki ga omenjata siamska in lyaotska zgodovina v svojih kronikah kot važno središče laotskih vladarjev. Leži na levem bregu reke Me Wang, na romantični in rodovitni planjavi, )ci meji proti vzhodu ob gorato ozemlje in je bilo nekdaj dobro utrjeno. Danes teče mimo tega mesta siamska šeleznics iz Bangkoka v Či-jengmaj; mesto samo je važna postojanka aa trgovino s posameznimi laotskimi pokrajinami, kamor vodijo razne karavanske ceste. Arhitektonsko znamenitih je tukaj nekaj starodavnih bud-dhislčnim svetišč. Svetlovišnjeva in rdečkasta zfcrja ob vzhodnem obzorju je oznanjala prihod jutra in se je razlivala vedno Više po nebeškem svodu. Zmaga luči nad temo! Visoki vrhovi palm in drugega drevja so zablesteli v zla-1ih žarkih vzhajajočega solnca. Hladen veter ja pihljal po vejah dreves in otresal svetle rosne capljice z listja in cvetja. To so t>lle prve ura troplčnega jutra v Lampagnu. Na cesti se je razvilo živahno gibanje. Laotke iz okolice so hitele trumoma na trg, ki se vrši vsak dopoldne pred bazarjem. Vsaka je nesla v dveh košarah, ki sta ji viseli na gibki bambusovi palici čez ramo, nsjrazlič-nejše domače pridelke: zelenjavo, sadje, perutnino, jajca ln se jim košari na palici pozibava-li. Lepo je bilo gledati ta zagorela vedra lica z bistrimi in živahnimi pogledi, ki jih še ni skalila strast in skrb vsakdanjega življenja. Skoraj vsaka je imela v lepo zavitih črnih laseh nekaj nežnih orhidej ali drugih dišečih cvetov. Laotke ljubijo cvetlice, in so dobrosrčne, saj človek, ki ima veselje s cvetlicami, ne more biti hudoben. V ljubezni do cvetlic se zrcali ženska duša. Posebno lepa je narodna noša Laotk. Vsak del obleke je izdelek domače obrti, za kar se uporablja največ domača sirova svila, večkrat pomešana z bomba-ževino in tkana v živobarvnih ornamentih. Skupine bosih, div-nih in gibkih laotskih devojk v Lampangu so mi ostale kot nepozabne slike globoko v duši. Pestra je bila slika v bazarju. Prodajalne so bile nartleščene v odprtih lokalih, kakor je to navada povsod v daljnem Orientu. Domače in inozemsko blago je bilo nakopičeno prosto na ogled. Bogate so bile izložbe originalne domače tkanine iz sirove svile in bombaža v živih barvah slepimi ornamenti. Tu so imeli rokodel ci svoje delavnice in so v odprtih prostorih vpričo ogledovalcev Izvrševali vsak svojo obrt. Posebno zanimivo je bilo gledati, kako izdelujejo bakrene, srebrne in zlate posode z laotskimi ornamenti, dragocene ženske okraske in nakit. Trgovina je v rokah Kitajcev, Burmancev, Ša-nov in Laotov, tu pa tam je videti tudi kakega Indijca. Posebno podjetni so Burmancl, ki imajo velik del večjih podjetij v svojih rokah. Trgujejo zlasti s svetovno znanim tikovim lesom. V avdiencl jfci laotakem knezu V tem mestu so vladali mnogo stoletij vladarji z naslovom "čao-luang". Kakor vsi drugi sosednji laotski vladarji so tudi čao-luangi v Lampangu postali vazali siamskih kraljev. Za časa mojega bivanja je bil na laot-skem prestolu potomec stsrc di bil to nekak predstavnik in poglavar Laotov, obdan z vsem orientalskim sijajem. Vse deželne in upravne zadeve je reševal guverner, postavljen od siamske vlade. V spremstvu guvernerja sem se odpravil v avdienco k čao luangu. Njegov dvor je obsegal več zidanih in lesenihv stavb, okrog katerih so se vrstili lepi nasadi tropičnih rastlin. Čudno čuvstvo me je navdalo, ko sem ob strani guvernerja stopal po stopnicah v prvo nadstropje obsežnega in preprosto urejenega glavnega poslopja. Oprema v sprejemnici je bila čedna in preprosta, deloma orientalska, de- loma moderna, evropska, bi komaj verjel, da Je J vanje bogatega vlada naj ki je imel nekdaj pravk* življenje mkemV Z ui ako se mu je zahoui,, Cao-luangov osebni H je prišel tiho, kakor bi Z blazinah. Prinesel Je ča? in betel. Ni trajalo dolg* cao-luang tiho stopil notranjih, prostorov ,n ¿J nudil roko prav po evrooi. vadi. Bil je sivolas. pr«£ leten, v navadni nosi laotl teligence. Njegova vitka I va je vzbudila v meni i spoštovanje in njegov PJ obraz mi je bil tajcoj simpt Sedli smo za mizo iz | lesa, umetno izdelano J skem slogu. Lepa laotska ka je sedla blizu nas na p! go in nas pahljala z veliko ljačo iz pelikanovih peres, luang nama je ponudil cj nalil obema čaja v časi iz ^ cenega starinskega porcelai Cao-luang je bil naprednj podjeten voditelj svojega! da. Žato ga je siamska vla( di visoko cenila in ga smatl najvišjega dostojanstvenik siamakem kraljevskem Govorili smo v siamskem toda njegova izgovarjava j laotska. To tipično laotsko varjavo sem opazil vedno predstavnikih tega naroda,I di so govorili povsem pra siamski jezik, ki ima z laot veliko sorodnega. Z veselj govoril o laotski zgodovini, I gah in navadah svojega na o svojih prednikih in nekd razmerah v deželi. Z zai njem me je povprašal po na ku znanosti in industrije v pi. Pokazal mi je nekatere ske zgodovinske znameni zlasti kronike, stare roki orožje, denar in drugo.| hodu mi je podaril v sporni srebrnjaka iz dobe svojega deda. • (Dalje prihodnjič.) Pr Agitirajte za Prosveto drug° •' ♦ Ob vsakem korsku stalnastije. Pod siamsko upravo Je TISKARNA S.N.P.J. sprejema vsa v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitni« časnike, knjige, koledarje, letake itd. slovenskem, hrvatskem, slovaškeb, češken angleškem jeziku in drugpi..... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO BNF DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARN .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarn .... Cena smerne, unij ako delo prvo Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY 2657-59 8. Lawndale Avenue Chicago. Illlaoi TEL. ROCKWELL 4104 Novi Qvine)t kjer a! ceel »e Is oa marveč ja letalo la avstralskim vojakom edino transportno sredstvo. mročtte si dnevnik prosveto Po sklepu 12. redna konvencije se lahke naroči na list Protreio Is prišteje eden. dva. trt štiri ali pel članov Is ena družine k eni nvot-nini. List Proeveta slane aa vaa onalso. aa člana ali nečlane M 00 ss ono letno naročnino. Ker pa člani ša plačajo pri asesmentu 11-20 u tednik, se Jim le prišteje k naročnini. Torej sedaj n! vsroks. reči da Je lisi predrag sa člane 41VPJ. List Proeveta Jo vala lestnins la gotovo Ja v vsaki družini nekdo, ki hI rad čitel Ust vsak daa. Pojasnilo:—Vselet kakor hitro kateri teh članov preneha biti ¿laa SNPJ, alt če ae preseli proč od družine ln bo zahteval sam svoj lut tednik, bode moral tinti Član lc dotlčno družine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniltvu lista, in obenem doplačsU dotično vsoto listu Prooveta. Ako tefs ne stori, tedaj mora upravniltvo znižati datum za to vsoto naročniku. Cona listu Proeveta Jei Za Zdrui. državo la Kanado SS00 Za Clcero In Chicogo Jo ... S7J* 1 tednik in-----4.80 I tednik ln---- f* S tednika la--------3.80 S tednike ln------- 2 tednike in-------- 2.40 9 tednike ln-----------£ 4 tednike in------1---1 JO 4 tednike in------------J^J » tednikov in--------nič i tednikov ln----------l " Zo Evrope Jo...................... 89 00 Ispolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto doner)« Money Order v pismu ki si naročite Proovoto. list. Id Jo vole Isstnins. PROSVETA. SIVPJ. r to. Lawndale Ava. lit Prti d ime potit) s m naročnino m list Prosveto I. Ime-------- m...............ČL vsoto I Naslov Ustavite tednik fa ga članov mojo 1 C a. prt pilite k meji od »ledeäk ČL dna Itn št_______ \ ČL drui ItvaH. --- ČL dna Itre ŠL-- • .............ČL dno laoe ........-