17. številka.
Ljubljana, v soboto 21. januarja 1905.
XXXVIII. leto.
Uhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za yse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h.  Za LJubljano s pošiljanjem na don za tis •to «4 K, za pol leta iz K, za četrt leta e K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za cn mesec 1 K 90 h.      Za tuje dežele toliko več, kolikor zaaSa poštnina. -Na naročbe br« iatodobne vpošiliatre naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrate po 12 h, če se se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat, m po 8 h, če se  tiska trikrat ali  večkrat. - Dopisi aaj s. teTol* famkovati. - Rokopisi se ne vračajo. -  Uredništvo in upravnlštvo jo v Knaflovih ulicah St. ft,  iu sicer uredništro v I. nadstropju, uporništvo pa t pritličju. - Upravništvu naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacU«,
oznaaila, t. j. adminitttratiTue stvari.
11
Slovenski Narod" telefon št. 34.
Posamezne številke po 10 h.
„Narodna tiskarna11 telefon št. 85.
Jeseniški  klerikalci — narodni in delavski izdajalci.
Jesenice, 20. jan 1905.
»LjubSe so mi ne rusko-klerikalne kakor pa slovensko-mapredne Jesenice".
Besede župnika Janeza Zabukovca.
Zloglasna spravna akcij?, ki jO je zapcčel b8 ovenec« kot tr'asilo katoliško narodne stranke na Kranjskem je vzbudila pri vseh treznomislečih Sloveče h utemeljeno nezaupanje V Jesenih na Gorenjskem je dokazala kat lisko-narodna stranka, da se je redila misel v razgretih možganih mkfeter h Sju^i, ki se zbirajo v šen-klavškera farovžu v 'Ljubljani Takrat se je oglasil v »Slovencu« k besedi tudi nas župnik gospod J*nez Z*bu-kovec ter spisal cel uvoden člant-k. Nagromadil je neznansko vel ko otročarij ter nezrelih fraz v pristnem duhu in slogu novopečenega kaplana, ki ga le ravno izpustil iz lemenata dr. J Evangelist Krek. O raznih vr-stth »1 bera cev« je bilo pisano tako kot iuzno ver izraženo v tako nerodnih stavkih, da snr.o tHno prepričani, da t-<»t* g\ besedičenja ni razumel Biti tdt-o pristaš tukajšnje katoliško-nsrodne stranke — znamenje, da Janez Zsbukovee sam ni vedel kaj hoče pravzaprav povtdati. Vendar smo si mislili: akoravno ni Janez Labukovee pcstbno jasno povedal svojih misli, hoče morda le imeti spravo z »liberalci«, da z združenimi močmi ohranimo lepo jeseniško dolino STOjerru narodu. Prenehali so za n*ka) časa obojestranski napadi, ker se je na obeh straneh ob',ubilo, da prenehajo. Toda že takrat se je pokazalo, da hočejo nadi katoliški narodniaki iz te sprave izviti dobi ček. Z ktevali so od narodno napredne stranke, da jim prepusti ▼ občinskem odboru velikansko premoč,     dasi     je      narod no-napredna
stranka v dveh razredih močnejša od klerikalne. Saieda so se naši po-htikujnči duhovniki pri tem prav pošteno opekli, ker smo jim prekrižali lepe sanje o gospodstvu nad našo občino. Že takrat je župnik Janez Zabukovec izjavil, da mu je v prvi vrsti mar. da so Jesenice katoliške, če ho slovenske ali nemške je to seveda — postranska stvar. To je o č i v i -den dokaz, da je naši duhovniški stranki vseeno, kateremu narodu pa dej o Jesenice v roke, samo da so prepojene z mednarodnim rimskim klerikalizmom. Vsa one. ki imajo le še nekaj slovenskega srca v svojih prsih, prosimo, da presodijo kje je narodno izdaj alstvo doma.
V sobotni številki »Slovenca« od 14 t. m. se je pričelo v neslanih n m c h napadati vse, kar ni zrastlo na zelniku naše narodne izdajalske stranke, katero vodi župnik J Zabukovec s svojim arogantnim kaplanom Zabretom Draštvo, s katerim simpa-tizirajo celo oni klerikalci, katerih še ni popolnoma osenčtl brezdomo-vinski duh jeseniške duhovščine, so ti brezvestni politikastri na najgrši način napadli. L udje, ki osnanju-jejo na prižnici krščansko ljubezen in miroljubnost, so torej začeli sejati razpor in napadati vse, kar brezpogojno ne trobi v njihov rog in če ima isto najlepši in najidealnejši namen. N*jodiičnejše tukajšno dru« štvo »Sokol«, katerega edini namen je gojitev telovadbe in narodnega čuta so ti ljudje na najgrši način napadli. Ako postane naša ljudstvo narodno zavedno iz dna duše, potem je tudi izgubljeno za str&nko, ki ji je narodnost deveta briga. Naša katoliška narodna stranka se dobro zaveda, da z zmago narodne zavesti pri ljudstvu ista gotovo propade, kak r je v resnici že propadati začela. Klerikalec še ni bil nikdar narodnjak pa tudi nikdar ne bo.   In če danes propadejo
Jesenice in i njimi nad 100 tisoč Slovencev se bodo ti ljudje zadovoljno smejali, če bo le stal na vsaki občinski upravi pečat brezdomovin-skega klerikalizma.
Uverjeni snno, da se gre tem ljudem za to, da dobe občino v svoje roke, kjer naj bi gospodarila stranka narodnih izdajalcev vulgo klerikalcev. V tistem trenutku, ko bi se preselila občinska uprava iz h še župana Klinarja v jeseniško župnišče, je že tudi zapečatena usoda naših gostilničarjev. Dve leti ne bi minulo in polovica naših trgovcev in gostilničarjev sprav jo na — boben. V par letih bi mrgolelo konsiimn h društev ter drugih klerikalnih gospodarskih organizacij za praznenje delavskih žepov, ki bi imele res človekoljuben nomen, spravljati sedaj gospodarsko dobro stoječe ljudi na — beraško palico. Res lep pogled v bodočnost! In kaj bi imel naš delavec od ljudi, ki ga sedaj pitajo z lepimi — besedami. Izsesavali bi ga do zadnje kaplje krvi in mu iztrgali slednji vinar, ki bi moral iti seveda v blagajno neštevilnih klerikalnih društev, katerih edini namen je ohraniti delavstvo neumno in zab to, ker le take delavstvo se pusti komandirati od raznih Zabukovcev in Zabretov. Delavstvo naj pogleda v Belgijo in druge države, kjer se je isto že samostojno organiziralo ter vsiljive p o 111 i te u j o ć o duhovnike zapodilo v — cerkev. Lepa ilustracija naš.h »nesebičnih« j voditeljev katoliško narodno stranke je nekdanji tukajšnji župnik Šinkovec, ki je sprejel od ravnatelja Luk-mana 100 K plačila, ker je razbil organizacijo, ki je bila naperjena proti nemškemu kapitalistu. Ravnatelj Lukman je dobro vedel, da je le klerikalna stranka zmožna voditi delavstvo z a nos ter da klerikalno misleče delavstvo ne bo n i k d a r energično zahtevalo svojih pravic Ti kaj zasluži človek sploh,  ki sprejme od
kapitalista 100 K, da organizira delavstvo po želji — kapitalista. Socialno misleče delavstvo mora to samo vedeti. Glejta delavci, to stanovsko izdajalstvo je sto ril nad vami ustanovnik ka-toliŠko-narodne stranke na Jesenicah, župnik Šinkovec, s tem, da je vtaknil v Žep — judeževe groše. D*nes pa vam prodaje Župnik Janez Zabukoveo 8 kaplanom Zabretom svoje — hinavsko pr jateljstvo. Ljudje, ki imajo na dan 24 ur prostega Časa, si lahko dovoljujejo šport zapeljevanja ubogega delavstva. »Veliko humbuga je pri nas, veliko,« nam je rekel pred kratkim odločen klerikalec. Mi pa pravimo, humbug je vse, kar počenja katoliško narodna  stranka  na Jesenicah.
Te vrstice smo bili prisiljeni napisati vsled vedno se ponavljajočih se napadov klerikalne stranke. Napisali jih nismo ljudem, ki jih je že popolnoma zaslepil strupeni duh klerikalizma iz vrste uskoka Peter Rozmana, temveč za one, ki imajo še kaj srca za svojo materinsko zemljo ter za naše ubogo, od brezvestnih sebtčnežev zapeljano delavstvo • Zgodovinski dan« ;e bil za nas 15. prosinca 1905, katerega dne se je pokazala takoimenovana katoliško-nirodna stranka na Jesenicah. Ta dan je pokazal, da ni s temi ljudmi nobenega paktiranja, nobenega kompromisa in nobene sprave. Tu velja samo načelo: boj in z">pet boj. Častno umreti ali pa zmagati! Kdor bi še sedel 8 t- mi divjimi fanatiki k isti mizi, je vred v-n pasjega biča. Ako kdaj padejo sedaj še slovensko Jesenice, ne bo to naša krivda, pač pa bo krivda katoliško-narodne stranke, ki je sejala prepir med slovenskimi strankami ter pokopala za vedno pri nas tako potre bno edinost in Blogo.
Vojna na Daljnem Vztokn.
Z mandžurskega bojišča.
»N o v o j e V r e m j a« poroča iz Huanšana: Ob japonski fronti je opažati živahno g banje. V bližini Putilovskega griča se je te dni dvignil japonski zrakoplov. Kakor poročajo K tajcs se na vzhodnem krilu kopljejo podzemeljske jame, ki bo določeno za stanovanje N gnevi armadi, k~ doppa izpred P.rt Arturja. Zatrjuje se, da nameravajo Japonci znatno ojačiti tudi svoje levo krilo.
General Kuropatkin poroča z dne 18 t. m:
Oddelek naše konjenice je 16. t. m. presenetil dvajset vrst severno od S nmintina neko patruljo. Štirje Japonci so bili ubiti, eden pa ujet.
Iz severne Koreje
»Daily Telegraphu« se br-zojavlja iz Seu'a: Bdda v pokrajini Himheng je vsled vojnih eperacj izredno velika. Rusi so požgali mnogo h š. K rejci so do zadn|ega m >ia zapust li mesto, odkir so je zasedli Japonci in se v njem utrdili. Rusi in Japonci so že čisto blizu drug drugega in sodi se, da se m ra vsak trenotek vneti krvavi boj. Rusi so zgradili preko reke Tjumen ponton-ski mest, in dobiv&jo akoro vsak dan novih vojev na pomoč.
Tretje rusko brodovje.
»Kčlnisohe Zeitung« javlja iz Petrograda: Trotje brodo»je, č gar poveljnikom je bil imenovan podad-m'ral Nebogatov, tvor jo oklop-niče »Imperator Nikolaj« »G-^neral-admiral Aoraksin«, • A 1 m ral Sei.ja-vin«, »Admiral Ujakov«, oklopna kriŽarka »Vladimir Monomah« in 6 do 10 torpedovk. Na krovu t h ladij se dela noč in dan, največ psznosti pa se posveča art ljenji. N* vseh ladjah se nahajajo ataratt za brezžični brzojav. Ztrue ser da to ladjevje na vsak način odpluje koncem tega meseca na Daljni Vat k
Odprto pismo slavni gledališki intendanci.
(Psvsko točko priredil L. P.) Ker se pečajo sledeče moje skromne vrstice z gledališčem in je svet pač tak, zlasti v Ljubljani, prisiljen sem z ozirom na svoje pošteno ime in na umljivo občutljivost svojih ljubljenih zaročenk poudarjati, da ni iskati za kalisami tega pisma nikakih kovarskih nagibov ali aeplemenitih namenov I Zase ne hrepeni podpisani po nikaki koristi niti koristki, in za svojo osebo ne bi ziBil nobenega koraka, Bedeč za to svojo samotno pisalno mizo, zlasti ne v nav-zočnih, skrajno težavnih okolnostib, ko is stene novih hiš tako pregrešno tanke in sem sirota zavezan poslušati sedaj le it osemnajstič geniji vi refren:
„Trgaj mi ro-Sice, Delaj mi pu-fieljce, Ce sem jas fantič za tel"
osemnajstič ta refren in le ta refren, ki ga prepričano in vztrajno poje gornja kuharica — (aaj nmre smrt kri Tunika in krvave mačke naj liže na
onem svetn !) — p°je gorenja knbarica danes kakor vsak dan in tolče zraven bržole, danes kakor vsak dan, kajti gostači nad menoj jedo na petek in svetek bržole, vsak dan bržole!
Ampak le iskrena rodoljabezen in nesebično zanimanje za razvoj naše gledališke Talije mi sili pero v roko, da tem neveČ nenavadnim potom položim dokaj slavni intendanci na domo-rodno srce vljudno, a hkratn nnjno prošnjo oziroma poziv, naj se v svojem požrtvovalnem delovanja za prospeh našega gledališča v Čim najpozornejši meri ozira takorekoč na domače moči! Brez ugovora je seveda priznati, da je slavna intendanca baš v tem ozirn de-kaj storila že . . .
dokaj stori -la ie,
če sem jaz fantič sa te...
Namreč .. . Kaj sem hotel reči •..
01 .. .
Da bi ji hostne mravlje zlezle v goltaneo, tej nesrečni batirauki kuhinjski 1 Ali ne bodo nikdar konca vzele te rožice, ti pnšeljci in ta fantič zate! Vrag jo lastnoročno jahaj do vrati boso skozi koprive na Klek! . .. Koliko greha delam vsak dan v mislih in besedah zaradi te ženske, in v nevar-
nost spravljam blagor svoje aenmrjoče dnše ! 0 1... O !...
Nervozen sem ... le tri mesece, tri mesece pa še bom, pravi zdravniško izpričevalo . . . Naj slavna intendanca blagovoli to naklonjeno npoštevati!
. . . dokaj storila Že, sem hotel reči, in si z zaslužnim pospeševanjem domačih moči spletla nevenljiv lovor-venee takorekoč! Resi
Ali ni na primer s srečno roko en-gažirala novega suflerja rojaka, čigar zdravi, doneči organ, zlasti kadar je popolnoma disponiran, vzbuja najlepše nade. In za tisto svojo skromno gazo gotovo ne bi bil zavezan se tako napenjati, da ga je čuti noter v bufet! Ali živa vnema, sveti ogenj tli možu v prsih, to je! in le prav bi bilo. da se ga da dalje izobraziti v njegovi stroki na Dunaja ali pa v Pragi. In pa benefica mu gre!
Iz narodno gospodarskih ozirov je sploh zelo hvalevredno, da slavna intendanca prireja vsako leto beoefiee našim vrlim domaČim močem oziroma njih upnikom! —
In pa tista dva srednja zoba po deset kron, ki ju je v povzdigo Talije dala intendanca vstaviti nadebudnemu
gojencu dramatične šole! Žal! mladenič ta ni bil hvaležen in sveti ogenj mn ni tlel v prsih; Čim je imel zoba, izneveril se je naši drami in je sedaj steber nemškega gledališča v Trbiža . . . Hamba!
Bridke izkušnje je imelo gledališko vodstvo v zahvalo za svoje rodoljubno stremljenje tndi s kozo, ki je parkrat nastopila kot gost v »Desetem brata". Njen impresario, poljedelec s Posavja, je koj s kraja zahteval za slebrni njen nastop igralnega honorarja 3 gld., beri šest kron !! Naši prvi igralci ne dobe toliko. Le rodoljubna požrtvovalnost je napotila taČas intendanco, da se je vdala tej pretirani zahtevi navzlic odločnemu protesta odbornika doktorja Knofa, v Čigar delokrog spadajo igralni honorarji, in ki se je ponndil, da za Šest kron sam igra ono vlogo... Po Ijedelee a Posavja pa, kaj pa je on storil? Šel je in koj po drngi pred-stavi — spoznavši vafnost svoje Živali in da Ž njo stoji in pade četrto dejanje — podvojil tvoje zahteve s smelo motivacijo, da v govora stoječa koza po svojih nastopih ne da toliko mleka kakor sicer ! S te Črnino trdivijo je možak Čisto navadno sumničil našo vrlo dramo,
da se pri „ Desetem bratu14 med akti v temi kulis, skrivaj izkorišča s hasnovi-tim kozjim mlekom ! ! Hamba! — Umevno, da je intendanca takoj razrušila pogodbo z imenovano kozo in dala igro z repertoarja, dokler ne vzgoji v lastni režiji drage sposobne reprezentan-tinje za navedeno vlogo.
Občinstvo se ne bo jokalo žarijo! Siguren nastop je sicer imela, to je res, in degažirano igro — ali silila je preveč v ospredje, na zoprn način iskala kontakta z galerijo in z dijaki in tako brezokusno ekstemporirala, da se je dvakrat moral režiser zaradi nje zagovarjati pred cenzuro. O drugih njenih napakah rajši molčim, ker ne maram povzročevati sitnosti uredništvu, kamor bi brez dvoma pridrvila tudi ta koza, da vprizori običajni Škandal zaradi kritike!
Da, da, vsi imamo svoje težave!...
Moja godba v batiranki nad menoj je imela Četrt nre odmora sa večerjo. Sedaj pa je že zopet sprožila svojo lajno in z okrepljeno silo nanovo pričela trgati ro-Žice, delati pn šeljce, Če sem jas fantič zate I
O, da bi ji vsegamogočnost nebeška naklonila kugo v gobca ia na parkljik!
Admiral R ž ^est venski ga po-šaka na Madagaskarju.
Divisiia, obstrjeoa ii križark »Oleg«, »Izumrud«, »Doiepr«, »11 on* in par torpedovk, kateri poveljuje kapitan Petrova k i, je dospela v Dlibuti in se usidrala itven pristanišča. V nekaj dneh odpluje proti Madagaskarju, kamor dospe v pri bhiuo detetih dneh.
Holandska ladja kupljena za Rus jo.
Po poročilih is Berolina je ruski konzul Dii-rihzen v Kiela kupil veliki nizozemski parnik »&warte See« in ga ie odposlal v L bavo. Sodi se, da je bil ta parnik kupljen zato, da spremlja tretje brodovje na Daljni Vitok.
Ali so Ruši prestopili nevtralno ozemlje?
Z ozirom na vest, da so ruski oddelki s tem, da so stopili na ozemlje zapadno od reke Liao, kršili nevtralnost, pravi petrogradska brzojavna agentura: Kmalu po začetku vojne se je sprožilo vprašanje o nevtralnosti Kitajske in ruska vlada je pritrdila soglasnim izjavam ostalih veUs 1, toda s pripombo, da je ona vezana respektirati nevtralnost Kitajske samo, dokler jo varujeta Japonska in Kitajska sama. S cer pa izključuje ruska vlada iz nevtralnega Ozemlja vso pokrajino, ki Uši med reko L'ao in železniško progo Inkov-Sinmint n.
Zasežen parnik.
Kakor poroča Reuterjev urad is Tokija, so japonske vojne Udje pri otoku Tsusimi ustavile in zasede angleški parnik »0?kl y«, ki je 17 novembra p. 1. zapustil C*rdiff imel na krovu 5900 ton premoga za Via divostok. Japonci so parnik spravili v Saseho.
Pred otvoritvijo državnega zbora.
Dunaj, 20 januarja. Danes so se pričela na dvoru vojaška posvetovanja, ki so trajala poldrug uro. Prisostvovali so konferenci vrhovni voditelji armade in vojne uprave.
Zagreb, 20 januarja. »Agra-mer Tagblatt« je prinesel razgovor s nekim jugoslovanskim poslancem is Dalmacije, ki je izjavil, da Jugo slovani ne bodo delali M ad čehom ovir, aao hočejo opustiti obstrukcijo. Jug slovani storijo to z ozirom na nujne gospod rske potrebe, ki zahte vajo delavnost državnega zbora. S tem pa še ni rečeno, da mislijo Jugoslovani napram tej ali kateri drugi nemški vladi opustiti opozicijsko stališče.
Voli no gibanje na Ogrskem.
Budapešta, 20 januarja. Terorizem narašča po celi deželi, tako, da prosijo volilni predsedniki že sedaj za vojaško pomoč. Ker Ogrska
nima toliko garnizj, da bi vojaštvo ———■———.
O! . . . Ol... Grižo dobivam v ušesih, in zgaga me dere po možganih 1 O ! . . . Ako ne bi šlo za stvar . ..
Ali gre za stvar! Te težave . . • hočem reči, bridke izkušnje zaradi koze in tistih dveh zob ne smejo plašiti slavne intendance v njenem hvalevrednem stremljenja za pridobitev in vzgojo domačih moči, stremljenja, v katerem jo bomo mi, občinstvo, vsekdar podpirali!
Bas sedajle — čudno nakljnčje — se ponuja ugodna prilika. Podpisanemu namreč po čudnem naključju ni neznana taka domača moč — ženska — takorekoč mlada dama, pevka, ki bi se jo utegnilo pridobiti za deske, ki pome-
njajo slovensko Talijo !
Pretiranih zahtev pač ne bo stavljala, ker je bolj skromnega, čeprav zelo častivrednega stana .. .
Da pa ima v govoru stoječa mlada dama izredno zdrav, doneč in vztrajen glas, lahko podpisani iz lastnega prepričanja potrdi! Nekaj neverjetnega! — Po mojih mislih bi jo kazalo kar ena dve, nemudoma in brez daljšega pomisleka angažirati! Bog, ako sprejme!
Seveda je začetnica 1   Ali to je skraja skoraj vsaka! Se bo že izobra žila! Trilčkov kajpada ne zna peti. Pa
zadostovalo, prihajajo celi polki it Hrvatske, Slavonije, Štajerske, Šle-sije, Galicije itd.
Budapešta, 20. januarja. V Balavašarju (Ssdmograško) so bili veliki volilni izgredi. Opozicijski vo liloi so prisilili i gorjačami v rokah liberalnega kandidata G a boš a, da je dal pismeno izjavo, da odstopi od kandidature. Ako bi ne bil tega storil, bi g* bili ubili. V Buda-pešti je demokratična stranka zalotila policijskega uradnika, ko je kupoval glasove sa Hieronvmija.
Zakaj se Avstrija oborožuje na italijanski meji?
Milan, 20 januarja. »Corriera della Sera« razpravlja o nenadnem oboroževanju Avstrije na meji ter prihaja do zakliučka, da namerava Avstrija za slučaj, da postane balkansko vprašanje akutno, nastopiti tudi proti volji Italije. Ofenzivnih namenov proti Italiji Avstrija absolutno nima. Nadalje pa je Avstrija vsled nesigurne Zanardellijeve politike in vsled naraščajočega iredentizma postala v svojih italijanskih pokrajinah nezaupna ter mora misl ti tudi na možnost, da se tro z veza ne obnovi več.
Novo srbsko posojilo.
B e 1 g r a d , 20 januarja. Ofioi-alno se zanika, da bi se bilo posojilo že slenilo, pač pa se vrše tozadevna   pogajanja    v   Franciji in
Nemčiji.
Dunaj, 20. januarja. Dopisnik »Agramer Tagblatt*« je imel razgo vor s srbskim poslanikom dr. V u -ji će m, ki je izjavil, da vse vznemirjajoče vesti v inozemskih listih o posojilu in ministrski krizi na Srbskem širi bivši načelnik tiskovnega oddelka B a 1 u sr. j i 6. Vse te vesti so neresnične. S.-bija nikakor ne misli prezreti Avstrije pri naroči.vi novih topov, toda naročila jih bo tam, kjer bodo najcenejši in najboljši. O novem posojilu pa se sploh ne more sklepati brez skupščine, ki se sestane zopet šele v ponedeljek.
Zarota proti ruskemu carju?
Petrograd, 20. januarja. O atentatu so razširjene najrazličnejše kombinacije, ki naraščajo tembolj, ker je časopisju strogo prepovedano o stvari pisati.
Petrograd, 20. januarja. Ko so zaropotale zdrobljene š>pe na carski zimski palači ter so padale krogle okoli slavnostnega prostora, nastala je splošna zmešnjava. Visoki dostojanstveniki so začeli bežati. Nastala je vel kanska gnječa. Vse je drlo v divjem strabu proti Navskemu nabrežju. Carja so takoj obvestili. Baje je prebledel ter takoj naročil potrebno mestnemu poglavarju Trajalo je pol ure, preden so prostor izpraznili, ker so med tem aretovali mnogo
se ji pove in pokaže, da je treba s tresočim prstom pritiskati na goltaneo, pa jih bo znala. Če so se druge nau-Čile, se bo ta tudi! Materijal pa ima, materijal ... 93 kil 1 In Če nastopi v lepem, čednem triko, vem, da bo imela uspeh!
Mlada dama sicer nekoliko škili, ampak le na eno oko, in mislim, Če bi pred predstavo stopil režiser pred zastor in rekel: „Slavno občinstvo ! Tako in tako — gospica I. I. nocoj nekoliko škili in prosi, da bi se to blagohotno upoštevalo* — pa bi se blagohotno upoštevalo 1
Da le ne poje skilasto t V tem po gleda pa ni pomisleka:   Tri ure lahko vkup prepeva mlada dama, in ji glas ne pade niti za pol centimetra I Neverjetno 1
In tudi drugače — njene forme — namreč oblike — hočem reči manire: fine! Vidi se, da je vajena boljših hiš 1 ln Če bi se jo povabilo na gledališko večerjo, vem, da ne bi nevljudno odklonila I Manire ima, manire!
Po mojih mislih je škoda za vsak trenotek, ki se odlaga za njen engažma 1 Najumestnejše bi bilo, če pride koj jutri po k.»silu kak odbornik k meni, tak, ki se spozna na ženske . .. Mlada
oseb. Policiji so prišli takoj kozaki na pomoč, ki so nastopali skrajno surovo. Z nagajkami so udarjali med množico, ki je prestrašena bežala, ker veČina med njimi niti Še vedela ni, kaj se je sgodilo. Na nabrežju so še proti večeru letali po tleh klobuki, ovratniki, suknje itd.
Petrograd, 20. januarja. Ta koj po strelu je šel veliki knea Sergij k bateriji, ki je streljala ter vprašal, kako je bilo mogoče, da so se krogle izstrelile. Poveljniki so mu rekli, da se je zgodila nesreča toda veliki knez se je sam prepričal, da je t r e t i i top bil položen m n o g o n i ž j e k o t ostali ter je bil natančno namerjen na paviljon na ledu, dočim so imeli ostali topovi irela kvišku naravnana.
Petrograd, 20 januarja. Zelo sumljivo na sam »nesrečni slučaj« je dejstvo, da je na daljavo 400 metrovzadelo pet krogel polkovno zastavo, ki seje med sprevodom nosila nad carjevo glavo. Zarotniki so namreč računali, da je car ostal tudi pri oeremoniji sami pod to zastavo, dočim je bil dobrih 15 korakov oddaljen. Preluknjano zastavo je vzel car v roke ter si je ogledal.
London, 20. januarja. Poroča se iz Petrograda, da sta razen ubitega policaja bila še dva ranjena. Tudi neki duhovnik in neki paž sta bila lahko zadeta. V največji nevarnosti je bil diplomat'čni zbor, ki je bil v zimski palači ter si pri oknih ogledoval slavnost na reki. Baje je kitajskega pcslanika zadel zdrobljeni kandelaber ter ga ranil na licu.
Petrograd, 20. januarja. Brezdvomno je skoraj, da so morali vsaj nekateri častniki vedeti za atentat, ker je sicer neumljivo, kje bi se bilo dobilo streljivo, ki se vojaštvu v mirnih časih ne da v roke. Z druge strani pa se poroča, da je artiljerija dobila tajno pardni poprej stare karteče, ker se je bilo bati vsled splošnih delavskih štrajkov velikih nemirov. S temi kartečami so morali takoj nabasati topove. In tako se je iz enega topa pozabila vzeti pred basanjem s samim smodnikom za streljanje k s'avnosti.
Dopisi.
Iz Lesec. V svojem nedeljskem govoru se je izkazal naš župnik Jože zopet enkrat, da je nevreden zastopnik onega, ki je učil: •Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe« ic da o težkočah, kako ljudstvo služi vsakdanji kruh, nima niti pojma. Udrihal je, kakor že opetovano poprej, po izvoščkih, obetal jim pogubo in pekel ter z zadošče njem konštatiral, da bode te vrste zaslužek pri njegovih župljanih kmalu pošel Poživljal ja izvoščke, stavljajoč jim v zgled tirolske vodnike, da naj cb nedeljah sa jutranje maše v Lescah ne  vrše  svo;e obrti.
dama namreč stanuje na isti cesti kakor jaz, ne daleč, takorekoč v isti hiši. Pa jo dava poklicati iz stanovanja in sklenemo pogodbo 1 Tako bo najlepše! Slavni intendanci kar Čestitam!
In čez kakih osem dni lahko nova zvezda že nastopi slavnostno na našem odru, morebiti v „ Desetem brata" lik rat u z novo kozo, in očara presenečeno občinstvo s svojo neverjetno ljubko pe semco:
„Trgaj mi ro-Jice, Delaj mi pu-seljce, Če sem jaz fantič zate!"
01 . O! ...
če bi pa nepričakovano slavna intendanca vendarle odklonila engažma mlade domače nmetnice, kar bi bilo celo zelo obžalovati, naj mi vsekako izvoli sporočiti, ta svoj ukrep najkasneje do 6. prihodnjega meseca, da lahko Se pravočasno odpovem svoje stanovanje in se preselim. Jaz sem sit, jaz sem sit teh rožič in teh pašeljcev in jih ne bom več poslušal. Nak, jaz že ne, jaz že ne 1 Nisem jaz fantič za to!!
F. Žolna,
član .Dram. društva" in gled. abonent.
Za župnikove grožnje in psovke se ne zmenimo saj od  njega po tem, kar smo dosedaj skusili ž njim in od njega slišali, boljšega pričakovati ne moremo. Pač pa nas je sram, da imamo med seboj kot dušnega pa stirja mola, ki prav nič  ne čuti s nami, nego očitno kale, da bi se prav peklensko veselil, Če bi se čredi, izročeni mu  v  pašo,  slabo godilo. Sramujemo se dalje, da imamo župnika, ki niti ne ve, da ne odloča iemo mi, kdaj naj prevažamo; s svojim pozivom  naj bi se bil vendar obrnil v prvi vrsti na potujoče občinstvo, v  drugi   pa  na železniško upravo, ki dopušča, da se tudi ob nedeljah.in praznik h opravlja osebni promet, in Šele potem bi se bil mogel obregniti ob nas   Svetovali bi mu, če se hoče  iznebiti  svoje nevednosti o ti stvari, da naj si omisli od o kr. okrajnega glavarstva v Radovljici izdani, za nas veljavoi, tipkarski   red,  kjer  je  določeno pod globo,  da   mora  fijakar   peljati na željo ob vsakem času.   Toda prepri čani smo, da je  vsako dokazovanje vzpriČo   nadut »sti   našega župnika brezplodno.   Saj  on  je  na subem: ima gotovo plačo, ljudje vedno mrjn, vsak dan bh opravljajo mašo, večkrat sklepajo zakoni in pri tem vsem odpade nekaj za Župnika N.emu ni potreba iskati zaslužka, ni mu treba zmrzovati  niti  peči se  na solncu. Briga se lahko samo za svoje zveli-čanje in za to skrb je vrhu tega še plačan.   Da  pa  ne uvid*, da njegovim Župljanom ne lete pečeni vrabci v unta, kakor njemu, v tem se ravno kaže našega župnika nadutost v vsi Bvrji nesramni nagoti.   Da, nele, da tega ne uvidi, ima še tako sovražen značaj, da ga skriti ne mrr^. Dokaz naslednji dogodek.   Z  nekim tujim župnikom prideta na leski kolodvor. Tu i župnik stopi k vozu nekega tukajšnjega izvošftka; toda župnik J ž-izjavi svojemu duhovnemu sobratu, da  se 8   tem   izvoščkom   ne pelje. Vsled tega sta odšla na  drug voz. Ia to je storil župnik svojemu žup-Ijanu, ker drugega povoda sa to ni imel, le zgolj  iz  te^a razloga, ker dotični ne pleše po župnikovi volji. S cer pa uvidevamo, zakaj si župnik tako ielij da bi se nam Blabo godilo.   V lemenatu  bo  mu  toliko že vbili v glavo, da ve, da  revno ljudstvo misli le  na svoj   kruh  in da nima niti časa niti prilike, premišljati o čem drugem, nego da stepo sledi svojemu   takozvanemu duhovnemu pastirju čez dru in strn. Zato 81 nas želi imeti take, ker uvideva, da si sicer razen troijalskih babnio in par hraških podrepnikov ne more pridobiti »spokormkov«. In samo teh »spo-komikov« išče; škcfovo priznanje bi mu doneslo, ko bi se mu Jih posrečilo zadobiti toliko, da bi mogel sporočati: »Vaša Milost, nekdaj napredna trdnjava se je omajala do dobra; postavil sem jo na novo, na katoliško pod ago « Toda Jože, preveč ste zaželeli,  precenili ste  svoje  moči in zmožnosti, napravili et* račun brez krčmarja. Prizadeti.
Iz Mirne. Dne 12. decembra so se pri nas vršile občinske volitve, in to prav viharno. Klerikalci so z velikim naporom zmagah s svojimi kandidati ; izvoljen je en sam liberalec. Ni Čuda, da so klerikalci zmagali, saj so plačali samo od Šimlja, ki ga je jezdil kaplan od vasi do vasi, 60 kron in se Šimelj tako izuril v agitaciji da hoče še zdaj iti v vsako prejšnjo hišo agi-tirat, kar sam brez kaplana. Cencek, gospodar šimlja pravi: „Ko bi bil prej
Čudna zaroka.
Humoreska. Juraj Labič. (Konec.)
Grobni molk prekine Žagarjev Tonček.
„PrmejtaaženkatI Kej s1 rejs Ti?— P(i)eeter — Tratarjov P(i)eter ! — Koku s' pa vender s'm n(u)ot peršii — pa kdaj, k(u)od — sej smo v'uder cea popoadne tlelele sedejl — ceu dan — ja, cejlo nuČ! — Tu nej m(u)ogoče! — Ti — Ti — aha — pron firbč'n s'm, koku se b(u)o zdej ta svetnik zlizou —*
Očka Bobenček ga strogo zavrne. „Nobene krivice nikomnr, dokler ne vemo, kaj in kako — soditi, obsoditi je kaj lahko!" in proti Tratarjevemn Petru obrnjen pravi z napol očitajočim napol skrbnim glasom :
„Peter! — Peteri Kaj si res Ti? Kakor da sanjam! Človek božji, kaj pa to vendar pomeni?**
Tratarjev Peter je sedaj čutil potrebo, da govori. Čutil je, da bi se utegnil ta prizor narobe tolmačiti — tolmačiti v kvar ubogi Metki in njemu samemu. Z resnico na dan torej !
Vzravnal se je, je globoko zdihnil ter pričel resno, prepričljivo:
„Bobenček! Vi ste pameten mož.
vedel, da mi bo kaplan šimlja take razvadil, mu ga ne bi bil nikoli dal. Popilo se je nad 300 litrov vina in veliko šnopsa, pojedlo veliko klobas in pečenke in tudi  smotke so se delile zastonj v ndober namen4*. Kaj pravite — ali ima liberalna stranka tudi na razpolago denar za take dobre namene? Nimaga. Gospod župnik sTocjančiČ 1 Vi ste nas v cerkvi z lece lepo nčili, da moramo biti zmerni v jedi is v pijači in mi smo Vas tudi nbogali. Vašim klerikalcem je pa bilo dovoljeno na dan občinskih volitev, da so nezmerno jedli in pili; če kdo ni mogel ie sam piti, se mu je pa po sili vlivalo v grlo. Kako ste  Bona  napojili  pri Alojzija Sularja s Šnopsom, da je padel s sedeža in je z glavo tako butnil v železo, da je omedlel in ste ga komaj  k zavednosti pripravili. Bon je  bil naš in ste ga nam  šiloma  zvabili  v šnops-apoteko in ste ga nalašč tako napojili, da ni mogel priti voliti v III. razred. S pooblastilom in  še na vaj4enci ste ga imeli, da je sedel na mehkem. Le zato smo v III.  razredu  propadli, ker nam je enega manjkalo.  Bon  je imel tudi zase v I. razreda voliti, a ni mogel, ker je bil zadržan v snop* apoteki, pijan in brez prave zavesti. Župnik si je izbral odbornike vse po svojem kopita. Eno tretjino  odbornikov  ima v ptuji fari St. Križ a  v  občini Mirna. Kar je boljših posestnikov in večjih davkoplačevalcev pravi, da niso dobri, ker nočejo tuliti v klerikalni rog, in da so zoper vero. O, gosp. KočjančiČ, mi nismo zoper vero, Bog ve da ne; ampak zoper biro smo. Saj se je prvi podpisal zoper biro klerikalec A. Mostar, a mi liberalci smo  pa  načrt na redili. Pa ste rekli, da nismo za nič, da ne  moremo   ničesar narediti. Ali nimate dovolj za prvo pot? Vemo, da se niste kaj takega nadejali  za Novo leto. Veliko ste žita dobili zastonj Vi in Vaši predniki. Ker ste tako surovi do nas, smo Vam pomagali, da Vas bo ta dobrota pustila.   Kakor  greste Vi nam na roke tako gremo mi Vam. Ali ste razumeli? Ali je  Vam še znano, kako   je   agitirala   županja Alojzija Strah ? Ker je bila preveč zgovorna iu je čast kradla Vasica in A. Pleskovič sta bili  30.  decembra dve obravnavi skupno  in  je bila  župauja obsojena plačati 4 obravnave notarju in  bo še imela povrh 14 dni prosu ričet. Županja je rekurirala, mislimo da bo oproščena. Županja se je izobraževala v katoliškem  izobraževalnem  društva v Mirni, zato ie tako zgovorna. Ko so se 12. decembra vračali posestniki od občinske volitve domov, so jih napadli županja, Alojzija Strah mlajša, Lukek. obe Marijine hčeri in še več drugih ljudi. Posestnike-liberalce so s cestnim blatom ometali in so jim komaj ušli Zdaj so vložili tožbo. Pač sramota za Marijine hčere, da se takega posla lo tijo. In ob 1 »12. uri ponoči se je ta igra vršila. Gospod župnik, le najprvo Vi skrbite za  Marijine  hčere, da se bodo dostojno obnašale, ker ste jih Vi v svoje varstvo prevzeli. Ali so m« imele ravno takrat prosto, da so smele divjati in blato metati? Na dan 4 januarja 1905 se je slišal strel in ste zavzeli trdnjavo mirnsko. Padla je klerikalcem v   roke.  Klerikalec gospod Miha Strah je novi  župan.  Naš stan župan, ki je že nad 30 let Županoval je moral trdnjavo izročiti  novemu županu brez vsakega ugovora. Z veselim srcem je oddal  na  dan 6. t. m. vse občinske stvari, ki so jih nesli slavni odborniki z velikim veseljem. Zadej za odborniki so korakali gospod novi žu-
sjsnjP Oelie v pptioai. ~**Wff
Kar se je danes godilo, povem brez ovinkov, se je zgodilo zaradi Vas pa zaradi Vaše Metke. Včeraj zvečer sem prišel zadnji v gostilno, hoteu z Metko brez prič malo pokramljati--u
„Kaj srn r(i)ekn, kaj s'm r(i)eku — ta je tista skrita lb)i)ezen — —I* triumtira Žagarjev Tonček ter se udari z obema rokama po kolenih.
„Tiho sedaj!" ga očka Bobenček resno opominja „To ni Šala; stvar N mora vsestranski pojasniti, ker ima IVCt grd jezik.*4
„ Vedel sem", nadaljuje Peter ,tli Vi ne marate takih sestankov, zato sem se moral semkaj priplaziti kakor tat Le par minut sem bil včeraj tukaj, ko zaslišim od zunaj glasno govorjeuK znanih mi domačinov. Da bi ne dal ljudem V zobe Metke in sebe ia bi taM
Vam prihranil nepotrebnih neprilik, je šinila v glavo čudna misel. CtOTtk je časih kakor ob pamet, bore mulo lc bilo Časa premišljati. Videl me tukaj Še ni nikdo samega in zdelo se mi da bi bil bližajoči se položaj Ht& skrajno neprijeten. Vpričo nje sem kar Švrknil Še pravočasno v ta le sabej ¥ trdi nadi, da moram biti kmalu resen. Toda hudobec je vzel stvar v roke m me je tiščal neusmiljeno v ozkem
1. Priloga »Slovenskemu Narodu" št 17, dne 21. januarja 1905.
pas e Šnttami v rokah v novo občinsko pisarno. Dolgo so si želeli gospod Miha Strah županskega stolca, a zdaj ie sedijo na njem. Šribarja jim ne bo treba, pravijo, da bodo lahko sami aradovali. Nismo mislili, da so toliko sceni! Nam je všeč, da so se gospod Strah izrazili, da bodo sami uradovali. To je dobro za občino, da ji ne bo treba šribarja imeti. No, če bodo zdaj zanaprej manjše občinske naklade, bomo popolnoma zadovoljni, a Če bodo pa višje, se bomo pritoževali in bomo ovrgli, kar bomo videli, da ni prav, a Če bo prav, ne bomo nič ugovarjali. Srečo žalimo novemu županu. Živio!
Klerikalni neprijatelj.
Glasovi z Jesenic.
— Današnjo števi l k o »SI o-venskega Naroda« je dobilo več jeseniško savskih posestnikov in delavcev. Župnik gospod Janez Z a-bukavec in kaplan g. Z a b r e t sta pričela počenjati a svojo politiko take groiovitosti, da se skandalizira eela jeseniška dolina in tudi večina tistih, ki so bili prej klerikalnega mišljenja. IzTzetih je le nekaj t>atih, ki so denarno odvisni od hranilnice in po so ilnice ali pa morda drugače t župmst-u dobro žive, kakor na pr. Peter Rozman, Pavel Tor-kar itd.
— „Slovenca" v peč. »Jeseniške novice« p šrjo v ta list izdajalci in izkoriščevalci kmeta in delavca Kdo se bo še tako ponižal, da hi čital umazano glasilo jeseniških — Judežev Iškarijotov!
— Zgodovinski dan za Jesenice i n S a v o )e 15. januarij 1905 Ta dan se je pričela nova doba na Jesenicah. Ta dan je »slovenska« stranka, ki piše »Jeseniške nov.ee« in razšira klerikalno idejo, pokazala, da ji je vera in narodnost le krinka, pod kat ro skriva vse drogi naos*ne. Kar vpijejo ti ljudje overi in narodnosti je sam humbug, pesek v oči. N i i h geslo je: Boj vsem. ki ne žive in delujejo tako kakor hočeta župnik Zabukaveo, kaplan Zabret in znani hinavec Peter Roiiain.
— Kaj se je pa zgodilo? Sklican je bil občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda v sokolovo telovadnico. In prišlo je nekaj »ajnao-htnrjev« in »» | m o h t ar č k o v«, ki so sklenili, da nikogfcr ne sorejmejo k podružnici, ki ne piska v Zabretov rog. Pa ie drugače so bili »kunštni« ti odkriti »kat-.-ličani« Sklicali so ob*m zbor le tri dni in ne 8 dni prej, ka kor to zahteva § 12. društvenih pravil. Mialili so si: Ka« pa rabimo n&-prednjakov na cbčnem zboru, saj to lahko napravimo kar med sabo. Toda vresali sc ae. Tt nesrečni »radikale:« so prišli na shod in schtevali, da se j h vpiše med člane, da bodo imeli pravico biti na sbr-rn in glasovat.. Bili so sprejeti, ker je odbor vedel, da jih mcrii sprejeti In voiil je občn-zbor, volil ter izbasnil Zabreta in Compnai*š*, ker je hotel imati zabret v odboru samo svoje ponižna in ubogljive ovčiee ter zato občni ibor skiisal samo tri dni prej, kakor se je
imel vršiti.
— Novoizvoljeni odbori* veda ne sprejme podeljenih odbor-aiikik mest podružnice sv. Cirila in Metoda Ne pnp mino pa starega odbora, ker se ie isti raziel. Novi odbor se je obrnil na osrednji odbor, da skliče nov ustanovni shod.
— Prehitro veselje. Kako triurcfirajo stdaj klerikalci, ajmohtarji n ajmohtarčki! Za šalo smo sklieali
občni zbor, a sedaj morajo odložiti svoja mesta. Blamaža! Klerikalci niso pozi al« društvenih pravil in debelu šssti Rozman je občni zbor nepravilno sklical. In sedaj pride — usta novni shod. To ste jo slabo prestali gospod Zabret.
— Klerikalno Čast soreše vali Rozmanovi otroci, ki so božično drevesca s  božiČnioe otroškega vrtsa ropali. Oj, Peter, Peter, kako ti vzgajaš svoje otroke!
— Domovino so reševali ajmohtarji in ajmohtarčki, ki so v nedeljo 15. t. m. poano ponoči korakajoč naimo sokolove telovadnice ironiSno upih: »Heil, heil!« Blagor ti, slovenska domovina, ker imaš take sinove-junake! Tujec in domačin strmi nad njih junaštvom in — se norčuje.
— Klerikalna stranka je izrabljala podruinieo sv. Cirila in Metoda za razširjanje klerikalizma. Lansko leto je uprizorila pri društveni veselioi igro, ki je na vse načine blatila »liberalne« Študente. In kdo nt letos pri božičnici otroškega vrtoa slišal, kako je hinavski Peter R o s m a n prodajal svojo k 1 e r i k a 1 no modrost!? Kdo dela torej razdor?
— Jeseničani zapomnite si! Kaplan Zabret hoče v svojih »Je Beniških novicah« proti vam nahu|-skati Savčane.
— Zakaj dela tako? Jeseničani nočejo tako plesati, kakor gode kaplan Zabret. Ia prav imajo.
— Zabret  zasluži letnih 400 K pri hranilnici in posojilnici,  ki  jih  mora plačati ubogi delavec in Še  itak z davki preoblo ženi posestnik iz svojega žepa.
—- Tistih 400 kron bi paš lahko saslušil kak bolj potreben občan, ki bi bil tudi za delo v hranilnici sposoben. Iu takih je tudi med delavstvom dovolj. Pa Zabret še ve sa kaj se denar rabi.
— Kdaj si boš ti ubogi delavec lahko »špoga!« dolgo pot v Rim za kratek Čas, kakor si jo je lansko leto kaplan Zabret. Menda nikoli, dokler te bodo sesale razne klerikalne pijavke, ker taka pot stane lepih denareev.
— Ali more res imeti srcs za delavcs človek, ki sedi vsak
dsn opoldne in zvečer pri čaši rde čega vina ter ima polne žepe denarja? Predobro se godi naši duhovščini s debelim Rozmanom vred, da bi mogli le pojmiti revščino in bedotrpečega de lav ca. Gre sa jim le zato, da ob-drže neomejeno gospodstvo nad b r e z m o č n i m delavcem, katerega po svoje izrabljajo in izkoriščajo.
— »Katoliška« politika je odebelila nekdanjega liberalca Petra Rozmana, ki je bil že vse, kar je kdo hotel. In danes naj kdo pokaže temu hinavcu masten košček kruha, pa bo takoj popu*t:l svoje »katoliško« prepričanje. O, ta Peter pač ni skala, na katero bi mogel delavec zidati svoje zaupanje.
— O roparjih govore naši klerikalci v »Jeseniških novi o s h«, t--ga pa ne povedo, k d o oropa razne klerikalne devioo in devičiss nečesa drugega... Ali mar kdaj naša dekleta hodijo po trgu ob 10. uri v spremstvu moških hlač, kak r to delajo vaše. kadar hodijo k petju v župnišČe. Gospod Zabret, naprej naj vam pripoveduje Tor k ar, po domače C u n d e r ... Ej, ta vala Čednost, ta pa ta!!
— Vsak naj pometa pred svojim pragom, pravi slovenski
pregovor. Naši katoliški poštenjaki pa tega ne vedo, sato se spodtikajo nad
drugimi poštenimi ljudmi ter jih sum niči jo rasm h nepoštenih dejanj, češ, da se hočejo polastiti vseh društvenih blagajn. Nikdar še ni noben naprednjak toliko poneveril, kakor je to storil katoliški duhovnik pater Drozd, predsednik sv. Vaolavske posojilnice v Prag«, ki ie zapravil ogromno vsoto 800 000 g ld. ter bil lani ob sojen na 8 let ječe. In ta denar je lastnina naiubožnejšib delavcev in kmetov. Torei le lepo počasi gospod Zabret & Comp, pa se večkrat spomnite na vašega kolega Drozda, ki je spravil toliko delavskih in kmetskih družin v največjo nesrečo.
— »Katoliško delavsko društvo« je imelo v nedeljo svoj občni zbor, k*kor piše »Slovenec«. Isti dan in isto uro so pa igrali tamburaši tega društva v Radovljici Res originslen občen zbor, za katerega se udom onemogoči udeiežitev. Kaplan Zabret je pač menda kar sam določil odbornike, kakor se ponavadi dela. Živela klerikalna aaved-nost!
— Velik učenjak je gos p. Zabret On vam ne razume samo svojih uradnih stvari, ampak še veliko drugih, ki niso za vsakega. Tako je n. pr. 8 t. m. predaval o »koali-ojskem pravu«. Prepričani smo, da je bila tisti večer v glavah poslušalcev prava »kolobocija«.
— Znani zmedeni filozof Aleš UšeuiČnik, ki hoče po Slovenskem razšriti svoje srednjeveške nazore, je spisal nad vse kotfuzen č'anek o »narodnem radikalizmu.« Naš župnik Zabukaveo ga je hitro poraDil in napraril predavanje, ia katerem je zabiča-val svojim nedolžnim poslušalcem, da morajo vsi jeseni ško savski posestniki in de-lavoipopadati natrebuh kadar zagledajo mogočnega Nemca, ker Slovenci smopoZabukav-čevern mnenju Že od rojstva določeni, da nas davi Nemec za vrat. Da, da, klerikalec pomeni isto, kakor — narodni izdajalec!
— Delavci ne pozabite, da so vas klerikalci speljali pri zadnjem štrajku na led. Štrajkali ste, a dosegli skoraj nič, ker so voditelji takoime-ncvane katoliško-tnsrodne« stranke takoj kaoituhrali pred vsemogočnim kapitalistom, kakor hitro jim je prijazno stisnil roko Ves takratni štrajk, ki je bil za vss pesek v oči, sta uprizorila Zabukaveo in Zabret kot reklamo za razna nepotrebna klerikalna društva. Ali nimate med sabo sposobnih ljud1, ki bi vodili vaše orga nizacije brez Z^bukavčeve in Zabre tove primesi. Postavite se na lastne noge m N^mtc no bo več vaš brezmejen gospodar. Klerikalizem je že po svojih načelih dolžan služiti — kapitalu.
— Za  »Katoliški dom« je napravil načrte nemški inženir Bi oh man. Ž vela klerikalna zavednost, ki ne pozna slovenskih inženirjev.
— Za poč't je pisal kaplan Zabret v »Slovencu«, ko je ustanavljal akademik g Janko Pretnar »So kola«. Vkljub temu »Sokol« vedno lepše prospeva. In kie danes poka!? — V d ušivih pri »Markotu«!
— Zakaj je vzdignil sobotni »Slovenec« toliko krika*' Zabu kaveo in Zabret sta uvidsls, da jima uhajajo nekdanji zvesti pristali ter da narodna misel med našim ljud-
stvom vedno bolj prodira in mednarodnemu  klerikalizmu tO — smrdi.
— Nasad njaštvn je začelo na Jesenicah naz a d o vati. Zlasti moramo pripoznati, da so Jeseničani obrnili hrbet našim klerikalnim kri čačem. Zato se tudi bujsks Sava proti Jesenicam v »Slovencu«.
— »Slovenski Narod« naj bi ne manjkal v nobeni zavedni hiši na Jesenicah in Savi. To je edini slovenski dnevnik, ki pove vsakemu resnioo in ne goii napram nikomur tako hmavščme, kakor »Slovence«. Torej ga zahtevajmo po vseh  gnat-ln-h ia   iavn>h I unlih
Kava „Družbe sv. Cirila in Metoda".
(Tužba I. Jebačin contra Bra-da**a.)
(Dalje J
Obravnava se je nadaljevala vče raj ob uri popoldne.
Kot član vodstva »Družbe sv C rila in Metoda« je bil zaslišan g ravnatelj Subic, ki |e bil v bistvu izpovedal popolnoma enako, k»kor ostali člani vodstva dopoldne. Skliceval se je na sejni zapisnik, ki je zelo skrbno in natanko sestavljen Spominja se zelo dobro na to, da je g. Jebačin na vprašanj-, s*kaj je konzucn kave v letu 1902 —03 pade1, odgovoril, da je bilo t mu arivo tu, ker je bila reklama s strani društva preslaba. Dejansko pa je padan|e koncuooa povzročilo to. ker je J ba čin jel v tem čaau prodajati novo svojo kavo s zvezdo. Pri seji dne 2& septembra je izrecno pr znal, da je družbi premalo prispevkov plačal in v z«pismku se ie konstatiralo, da je g. J*b»čin družbo prikrajšal za okroglih 1700 K.
Na vprašanje toŽenčevega za stopo ka g dr. Kušarja, ako se |e dotični zapisnik spisal s črnilom v navzočnosti vseb odbornikov m če je bila te krat Franokova ponudba sprejeta, je svedok odgovoril, da se je zapisnik v glavnih točkah prečita in odobril ter da.je Franokova ponudba došla šele pozneje. Sicer pa je gosp Jebačin sim priznal, da je družbi dolžan, dokaz tega to, da j -amalu kasneje poslal blagajniku večji znesek.
Družbeni blagajnik g. dr. Fr T o-m i n š e k je izpovedal, da  pri do t'Čoi seji  ni  bil   navzoč do konca. Šele poeneje je slišal, da je J bačin obljubil  plačati   prispevtk  tudi od zvezdne kave;   toda   kasneje   je to obljubo   zopet   preklical.   Z   o z trom na to se je sklicala v njegovi pisarni seja, da bi se stvar  poravnala.   K ti seji je pr šel tudi g Jebačin. Opozo ril se je na to, da je obljubil prispe vek tudi od zvezdne kave, on pa se je izgovarjal, da je  bil  takrat zelo razburjen in da je vsled tega ta nje gova obljuba neveljavna. Glede kave z zvezdo je rekel, da jo je uvel v trgovino zato, da jo )e m^gel razpe čavati med   Italijani in Nemci. Tej trditvi pa odborniki niso verjeli, ker so vedeli, d • se imenovana ckorija prodaja tudi na Slovenskem. G spod Jebačin je končno predlagal, da bo v bodoče pUč val od družbene kave sa vsak  vagon 200 K,  od svezdne kave pa 100 K in sicer  dokler ion z u m družbene  kave  ne  doseže na leto 10 vagonov.  Cm se ta konsum doseže, odpade prispevek od zvezdne kave. Drugi njegov predlog se je pa glasi), da je voljan plačevati od vsa kega  vaorona drnžbine   in sv#zdn**
porm. Ne verjamem, da bi bil imel po-gcm v prisotnosti nepoklicanih oglasiti se in s tem osmešiti sebe in Metko in ka bi to trajalo ne vem kako dolgo. Sedaj, ko so fantje pokrov preklali, sem »e moral podati na svetlo, pripravljen na vse, kar se zgodi. Toda Metka, očka, Metka je pri tem popolnema nedolžna, vsa oslarija zadene edino le mene. Kaznujte me, kakor hočete zasluženo kazen rad sprejmem.**
Bobenček je to povest pazno in resno poslušal. Ko je pa Tratarjev Peter končal, se mu je lice razjasnilo. Očka Bobenček in stari Tratar sta bila najboljša prijatelja in je prvi imel tudi mladega Petra v čislu. Niti trenutek ni dvomil, da je Peter resnico govoril in kakor se mu je ta zaradi prestane neprilike v srce zasmilil, tako je Že tudi njegova glava, spoznajoč cel položaj, našla pravo pot, da se negodne razmere urede v zadovoljstvo vseh strank.
Ko je Žagarjev Tonček zopet sku-Ul nekaj blekniti, ga je očka Boben-«ek dobrohotno potolkel po rami rekoč:
,No fantje, zadosti ste slišali, da lahko povzamete, da sc jc Peter v bipni •tiski lc prenaglil, kar ss lahko zgodi najpametnejšemu Človeku. Sedaj pa ne
potrebujem nič prič več. Mislim, da imate vsega dovolj, ('eha je moja, Škodo na pokrovu tamle tudi jaz trpim. Lepo jezik za zobe pa — lahko noč, fantje, da sc zopet vidimo!"
„ Lah ko nnc!" odvrne zgovorni Žagarjev Tosček „Pa 1'pu bohKuionej, Peter, za veliku potrplejne!u —
Šli so, čeprav neradi. Ko so pa korakali skozi vrata, je Žagarjev Tonček s pomočjo svojih pajdašev zapel pesem:
Zvejdn s'm nekaj novega
Od sojga dekl(i;«ta zalublenga —
Tratarjev Peter je bil „fant kakor, se sika", ki je v sebi spajal telesne in duševne vrline. Bil jc temnolas dečko visokega čela, ponosnega nosu. Resno vrezane ustne pokrivale so brkice, ki jih je predrzno vihal navzgor, vendar ne po vzorcu nemškega cesarja. Zdrava barva njegovih lic jc bil dokaz rednega življenja. V istini se Peter z dragimi vaškimi fanti ni veliko pajdašil marveč je sam zase pridno delal in s tem porabil to, kar sc je po skrbni naklonjenosti svojega že starega očeta, naučil, sebi in svoji rodni hiši v prid. Vedel je, da mu bo v doglednem časn prevzeti gospodarstvo po očeta, vedel
js pa tudi „da Človeku ni dobro samemu biti". V BobenČkovi Metki je zagledal svojo zvezdo vodilko in ni sc bilo treba Bog ve kako pripravljati. Dobro sta sc poznala že prej; ena sladka beseda in srčna pogodba je bila sklenjena. Toda za resen  nastop v običajni  obliki je manjkalo temelja, samostojnosti, treba je  bilo  torej   Bamozatajevanja — saj smo  slišali o Bobenčkovih  nazorih pa tudi o Metkini bojazljivosti — samoza-tajevanja torej do dne slave in sreče. Tako je vladala nekaj časa med Petrom  in Metko,  skoro bi  rekel, neka tatinska, tihotapska ljubezen, katero je moral  Peter,  prisiljen po   tako Čudnih okolnostih, baš danes  kot mlado devo spraviti iz stare „mevtrge" na dan.
Ko je očka Bobenček videl, da ni več nepoklicanih prič, sc je Tratarjc-vemu Petru prijazno približal rekoč;
»Peter, poznam Te žc dlje časa prav dobro, zatj o Tvojih vrlinah ne bom govoril. Ako sem Te prav razumel, si mi Ti do sedaj nekaj po nepotrebnem prikrival \ rekel si, da si časih prihajal zaradi Metke — —"
„Da, da, zaradi Metke" mu skoči Peter v sladki nadi v besedo. „Ako sem tajno postopal, mi boste oprostili.
Bal sem se zlobnežev, ki delajo iz mahe konja, katerim ni sveta nobena stvar na svetu; bal sem se za svojo Metko, da bi mi jo bila zavest na veke ugrabila.  Kajti Metka me ljubi,  kakor jaz
njo--M
„Sedaj vem vseu, pravi nato očka Bobenček „Vidiš Peter, Že sam sera Časih mislil, da bi ne mogel dobiti boljšega zeta od Tebe in ako še nikdar, si danes krvavo zaslužil. — No, Metka, nič sc ne skrivaj, kaj praviš pa ti k temu?" .Oče!"
Bobenček  prime svojo hčerko za roko položi to v Petrovo ter pravi:
„Pa bodita srečna! Do prihodnjega predpusta bom že vse poskrbel — saj imam. — Ne mudi se pa prav nič, punca je Še mlada in meni bo tudi treba skrbeti za posaoČ v starejših dueh. S Tvojim očetom pa govorim takoj jutri. Lahko prihajaš vsak dan semkaj, očitno, in ni Ti več treba skrivati svoje ljubezni po ,mevtrgah'." —
Prvikrat v svojem življenju je presrečna Metka pod pokroviteljstvom svojega očeta v nočni opravi deviško sramežljivo stisnila svojemu paprikovanemn ljubimca reko v zsak trajne zveze.
kave po 100 K. Te predloge je kasneje zopet preklical.
V Kamniku je priča slišal od dr. K r aut a, "a je nek' trgovee naročal od g. Jeb čina Ciril - Metodovo kavo, a je dobil zvezdno, katero ie tudi prodajal meneč, da je ▼ korist družbe sv. Cirila in Metods. Kar se tiče trditve, da je bil obtoženec Bra-daška ie sprva nenaklonjen g. Jebačinu in je vsled tega tudi deloval na to, da se Frsnokov dar 300 K ki jih je ponudil njegov zastopnik L l leg, sprejme, se je izjavil dr. T m n šek da se mu zdi  potrebno nagia-šati, da ni  opazil  pri  Bradaški nobene mržnje napram Jebačma in da je bil obtoženec, ko  je njega kot blagajnika obvest 1 o ten i»n   , < d-ločno za to, da se naj teh 300 kron kratkomalo zavrne, a da je on (priča) temu nasprotoval in končno dosegel, da se je dotična zadeva razpravljala v vodstveni seji.
Svedok g Hinko Sever, ki j** Hi t iL-ri trŽ telju knjigovodja od leta 1897 do 1901., je izpovedal, da se sprva, ko je g Jebačin prevzel založništvo družbene cikorije, ni ničesar vpisovalo v knjige, sato je tudi mislil, da se prispevek sa družbo plačuje od brutto - vagona, dele dva meseca kasneje mu je g. Jebačm po veda!, da se ta prispevek računa od »Čistega«; na to je on opozcnl g. Jebačina, da je treba za kavo upe-ljati knjigovodstvo, češ, da bi se sicer ne postopalo pravilno, na kar je tužitelj omenil, da to nič ne dene, ker stvar ni tako natančna. Vkljub tramu pa se je takoj na to uvedlo za kavo knj govodstvo. Dali je bilo to knj govodstvo popolnoma v redu, svedok ni mogel povedati, izpovedal pa je, da se spominja, da se v knpge ni vpisovala ona kava, ki se je prodala v Jebačinovi prodajalni.
Sodnik je po pregledu knjig konstatira!, da je ta navedba resnična in da je Ivan Jebačin šele od 24. avgusta 1901 zabeležen v knjigah kot odjemalec Ciril Metodove kave.
Priča je naglašal, da sta se s g. Jebsčinom večkrat prepirala o tem, kaj se naj vpiše v knjige in kaj se naj izpusti.
Pri neki .Talijani Petek je goip. Jebačin izgubil na kavi vtčji znesek, katerega je hotel g. Jebačin odbiti od svojega prispevka družbi z mo tiv* cijo, da se ne more od njefra ta-htevati, da bi trpel škedo. Priča se je temu uprl, vendar pa ne ve, kako se je o tej stvari kasneje ukrenilo.
Tej svedekovi trditvi je tožitelj odločno ugovarjal ter zatrjeval, da je dotično manipulacijo nt»s»etoval g. Sever sam, ne pa on, čemur se e pa svedok odločno uprl.
Sever, kateremu je toŽiteljev zastopnik, g. dr Kušar, vrg«l v obras obdolžitev, da ne govori resn ce in da mu njegovo pričevanje narekuje sovraštvo do g Jebačina, je oato še izpovedal, da so branjevci in bližnji kramarji, ki so kupovali os+bio svoje potrebščine v Ljubljani, dobivali blago iz prodajalne in da se to blago ni zabeleževalo v knjige. Zato se tudi po njegovem mnenju ne bo dalo is knjig dognati, koliko kave se je prodalo branjevcem in kramarjem; to bi bilo mogoče konstatirati iz f*fctur dotične tovarne, pri kateri ae je Sava sprva naročtvala. Ko je g. Jebačin otvoril svojo tovarno je bil priča pri njem še kska dva meseca v službi. Kolikor mu je znano, je tovarna v enem mesecu fabricirala okoli 6000 kg kavine prraeiž
Na vprašanje dr. H r asov o s, ako se je redno napravil v knjigah semestralni računski zaključek, je svedok odgovoril, da je g. Jebačin sklepne račune vedno odlašal, rekoč, da niso nujni.
Kot zadnja priča se je zaslišal sedanji Jebačinov knjigovodja, g. Fr. Z e I e n i k.
Sodnik   Vedernjak   je povedal priči, da so izvedenci izrekli o njegovem knjigovodstvu zelo ostro kritiko, da se v njem nahaja mnogo pogreškov in da je  zelo površno. Priča je nato odgovori), da je pač mogoče,  da   njegovo knjigovodstvo ni brez hib; ni  namreč izključeno, da se je vštel pri seštevanju zneskov in pozabil vp siti v knjigo kako postavko, saj se vsakdo  zmoti, tudi papež.   Delal   je vse natančno m vestno; ako se je vkljub temu kje zmotil, je to pripisovati dejstvu, da je silno preobložen z delom. Koliko* on ve, se je tudi kava, ki se je prodajala v prodajalnioi, sabeleževala v knjge.   Kadar se je vzelo blago is tovarne, se je v tovarni napisala po sebna ajuketa«, ki se je rssdelila v dva dela; ena polovica je oetala v tovarni, drugo polovico pa so dobili s blagom v prodajalno.   Fakture se niso pošiljale z blagom, marveč v posebnih pismih, ki so se napisala ponajveč zvečer.   V tem času so se tudi  navadno  vpisa vale  fakture v kupimo knjigo.
Sodnik je nato konstatiral is rasnih pratik is 1. 1904. in 1905, de
se v njih nahajajo Jebačinovi inse-rati, ki se doslovno glase: »C korija »Družbe sv Cirila in M-t« d*« in ireidna t korist »Družbe sv. G rila in Metoda« «
Na sodnikovo vprašanje. k«4o d« je sestavil ta inserat. v katerem ae trd«, da je tudi zvezdna kava v prid »Družbe sv. C rila in Metoda«, d« si to ni resnično, je svedok 'zjavil, da je inserat sestavil on 1 1903., m sicer bona tide. ker sprva ni vt-del, da zvezdna kava ni v prid družbe Šele meseca kimavca 1. 1. je bil opozorjen na to napako, na kar je to nepravilnost dal takoj popraviti v koledarju, ki pa je izdsU — »D'Uib» •v. Cirila in Metoda« Nt s dmkovo vprašanje, zakaj ni dal popraviti in-■erstov v raznih pratikah, ni mrgtl svedok dati določnega odgovora.
Na predlog dr. Kušarja sta se nato preč tu še dva dopisa ki jih izpisalo družbeno vodstvo g. Jrbačnu V prvem dopisu se naznanjajo pogoj*, pod katerimi družba še nadalje ostane v zvezi s g Jebačine m in mu prepušča za kavo svoiu znamko, v drugem pa se g. Jebsč n obvešSa, da je družba £ nj m pretrgala vsak« vez in da je on prenehal biti njen založnik.
Obravnava se je nato ob pol 8. uri zvečer preložila Nadaljuje si-danes popoldne ob dveh.
Dnevne vesti
V Liubhank, 21. januarja.
— Kdo kvari akcijo za slovensko vseučilišče? »Slovenec« je pisal: »Lioeraloi so včeraj v dunajske nemške liste brez dvoibe po priznano judovsko resnicoljubnem cesarskem svetovalcu Penižku sprt«« vili to-le: »L|ubli»na 16 |*n. (Zas brzoj) »Slovenski N*rod« objavlja na značilnem mestu nujen poaiv na alo venske liste, naj u$tavi|o vs k razgovor o slovenskem vseučiliškem vura sanju. Ker je bil poslanec Perjančič včeraj pozvan k ministrskemu pred sedniku, mislijo tukaj, da so dobih Slovenci obvezna zage t >vila glede na VSeučihško vprašanje.« To \e tv»-ia. Vseučilišče je rešeno. 2»to sta dva razloga, jasna kot beli dan: 1. »S'o* Narod« poživlja k molku 2 Dr. F-r jančič gre na Dunaj. Komur je to mogoče brati brez krohota, g** občudujemo, fiimo, kar je pra vilno v ti notici, je enakovrednost »Naroda« z d r o m Ferjin-čičem R-s je, da imajo »Nar dov>« pozivi na značilnih in neznačilnih mestih ravno toliko modrosti, pomena in vpliva, kolikor dr. Ferjančič Oba pa tudi v naivno komičnem velikoumju In d tr oč j i narodnost iščeta enakih sredstev za svojo reklamo. Fantička, pamet!« — N* ostudni, in vsled mirnega naš«g« pisanja o vseučilišč ni akciji povsem neutemeljeni napad »Slovenče-vib« popov, nismo reagirali, in to radi stvari ne. Prinesli smo kratko dnevno vest, ki se je glasila: »Kdor hoče vedeti, kaj, kdo in kje so rrah ljudje, naj prečita v Binočojem »Slovencu« drugo dnevno novico « Got vo rahel odgovor na izvanredne f*rške surovosti, posebno če Be pomisli, da so se »Slovenčevi« tonzurirančki navalili na nas radi telegramov, koje so objavili dunajski nemški listi! Kdor primerja poulični n pad »Slovencev« s mirnim in krotkim našim odgovorom, nam mora priznati, da smo ostali hladni in dostojni. Vzlio temu pa je »Elinost« priobčila tako napad, kakor odgovor ter v prirojeni ji neslanosti pristavila: »Tako »Slo venec« in tako »Slovenski Narod«. Ce bi ju bili mi najeli za to, ne bi bila mogla bolje pedpreti izvajanj v našem včerajšnjem uvodnem članku Kdo kvari akcijo? Da se ta »Edinost« že ne more odvaditi, da ne bi pri vsaki priliki zagrešila kozlička! V zadevi slovenskega vseučilišča pa dan sa dnevom zagreša debele in tolste kozle! Da bi ji dobro teknilo!
— „Notranjec11 ni po volji našim klerikalcem. Zadoji »Domoljub« je padel po njem z vso svojo farško neotesanostjo in onemoglo jezo. Rivno to popovsko divjanje nam je dokaz, da je »Notranjec« po pravih načelih urejevao, in da klerikalci že sedaj uvidevsjo, da jim postane nevaren. Zategadelj je pa sveta dolžnost naše stranke, da list podpiramo z vBemi močmi, da se vssj tako utrdi, kakor je utrjen »Gorenjec«
n» G -renjikem. Na delo torej sa pr*-koristnega »Notranioa«!
— Ne tlacanite duhovni* kom* Notici, da so krški učitelji z učenci sodelovali pri orglani maši, je dostaviti, da je ondotni kaplan z nčenci meščanske in ljudske Šole dne 6. t. m. priredil božičnico v kaolaniji. Vzpored se je kar bleščal pobožnosti. Pri tem ga je z vsemi močmi podpiral naduči-telj ljudske Šole. Med gosti smo opazili okr. glavarja, okr. šolskega nadzornika in dve sicer liberalni učiteljici. Po naših mislih naj bi Šolske veselice prirejali učitelji sami, mesto da puščajo šolsko mladino tlaČaniti duhovščini.
— Dve duhovni posedi sta
se dne 17. t. u» vozili s dolenjsko železnioo in dejali tako lepe zglede, da 11 h pač ne smemo zamolČati. Prva teh duhovniških posod je vstopila v Liublian«. V s tretjega razreda je bil po n ljudi. Duhovni gospod gotovo ni vsjen močnih korarskih vin, kaiti imel ga je »pod kapu«, da je bilo loj Is začetka je duhovnik malo dr-m -i a med vožnjo je »obolel« in začel klicati na pomoč sv. Urba. In sv. TJ h mu je pomagal. V vozu je zasmrdelo, da je bilo groza in nevolja je b'!a toliko večja, ker je duhovni gospod ne le sebi, marveč tudi neki gospodični ponesnažil obleko. Z ani postrežljivi nadsprevodnik je pt|an*ga duhovnika odpravil v kupe drugega razreda. Kaj je tam poče-nial, se ne ve natanko, ve se le, da je š po razb I. Na postaji Grosuplje je v omenjeni voz III razreda vato-oil lepo rdeč, debel duhovnik. Tudi ta je »barko vrzi!«. G itovo je pO Rušal kapljo kakega sosednega bratoa. Ko ie vstopil v voz, je seveda koj aačutil silni smrad in jezno je za-renčal na trezne potnike: Prrklete svinje, t»ko ste žrli kot prasoi. Sram vas bod ! Kmet žre, potem pa pravi, da je revt-z« To pa je bilo nekemu staremu možaku vendar preveč in tato je duhovno posodo zavrnil takole: G apod, glejte moje žuhave rok*-; poglejte moio ženo. Oba sva trecna. V sosednem vozu tam pa d« bte preš<ča v duhovski oblekic. Debeli božji namestnik je Sel res p-g^dat v kupe II. razreda. Slišalo se je, ko je savpil: Pfui Teu-f"i, so w»s! W-»s vrerden denn die L-ute sngen« Od* duhovnika sta se mora'm legitimirat', kdo da sta in od kod da sta. Srdaj ima vso zadevo že v rokah pristojna oblast.
— Imenovanje. Vinorejski komisar Alojzi) Štrekelj je imenovan za vinorejskega pristava za Dalmacijo. Zdravo k na Dunaju, g. dr Emil Papež, je imenovan   rudniškim  zdravnikom v Idriji.
— Repertoar slovenskega gledališča. Danes zvečer je drugo in poslednje g' štovanje g. ravnatelja Andrije Pijuna v E r r. tovi drami »Učitelj Lanovec«.in sicer v vlogi uč'telja F eminga. Naslovno vlogo igra sedaj g Ti Snov in ne, kak* r je na listih p motoma tiskano, g. DragutinoviČ. Nedvomno porabi slovensko občinstvo rado priliko, videti odličnega gosta tudi v eni njegovih modernih vlog.
— Konec katoliškega kon» suma. Iz Železnikov se nam piše. V nedeljo 15, t. m. je zapel mrtvaški zvon našemu konsumu. Kolikokrat smo že namigovali, da je pri konca ta „ljudski blagoslov!11 Klerikalci pa so le bahato vpili, da konsum dobro stoji. Danes pa ga ni več in vse klerikalno veselje je preč. Radovedni smo, kakšen obraz se je naredil dr. Kreku ali Štokarjevemti gospodu, ki je duševni oče vseh konsumov. Koga drugega bi tak polom odvrnil, da bi nehal hujskati ljudi, ali dr. Kreka še ni iz učilo, on še vedno o svojih društvih poje in piše. Naši železniški klerikalci so vsi poparjeni. Obrazi so se jim podaljšali. Strajnar gleda, kakor bi bil ves grižav. Ako pogledamo na delovanje konsumnega društva, vidimo, da je to društvo pripravilo precej ljudi ob lepe novce, ne da bi imeli danes po kazati en vinar dobička. Samo Renovc si zadovoljno mane roke, ker je prišel s pomočjo konzuma od berača do gospoda. Zraven njega se je par drugih še nalezlo nekaj denarja. Tisti pa, ki so mislili imeti dobiček s tem, da so se vpisali v konzum, so ogoljufani za lepe nade in upanje. Kje so dividende? Hej Strajnar, na dan z izjavo, kako rožlja denar od dividend! Pri Štraj-narju rožlja, pa ne denar, ampak ja-
gode od paternoštrov. Renovc in tisti, ki ste mu podpisali izjavo, da mu ni rekel neki sosed: Kradli ste !, na dan in podpišite, da je bilo v katoliškem konznmu vse pošteno ! Odkod pa prihaja sedaj polom?! Saj je nad kon-zumniiii društvom počival „božji blago-slov", kakor se je hvalil Štrajner, kako to, da je sedaj vse skupaj crknilo! O goljufije so se vršile, prave katoliške goljufije v tem rajnem konznmu, zato je prišla ta duhovska naredba na kant. Uničiti so hoteli s konzumi v selški dolini trgovce in gostilničarje, pa so sami sebe uničili. Konzumarji so mislili, da bodo zalivali svoja žejna grla zastonj s konzumskim vinom. En čas 80 se (Renovc še vedno), od sedaj naprej bode pa Sora dobra. V konzumu so spletali vsakovrstne čenčarije ia oprav Ijivosti, sedaj pa je kooec tema. Za škofove zavode so dajali iz kouzamske blagajne, sedaj pa bode škof izgubil to podporo. Pri volitvah so se kouzu-marji za klerikalne poslance potegovali, da bi jim isti iz deželne blagajue pri beračili podpore, sedaj pa je vse upanje splavalo po vodi. Čočov Frcnco se smeje v pest, češ, izvolili ste me, obljabil sem vara, meni je pa ta obljuba sedaj odvzeta, ker ni več konzuma. S kakšno glorijo so ustanovili te konznme, sedaj jih pa poparjeni zapirajo. Ko bi ustanovili te konznme posvetni ljudje, bi jih sedaj kmetje pobili, ko so izgubili pri konzumih. Ker pa so pokvarjeni duhovniki ustanovili te „blagoslove", je pa vse dobro, čeprav plačujejo izgubo. Kako so klerikalci zasmehovali tiste, ki so bili proti žegna-nim konsuraom! Kako sovražijo Še daudaues „Narod" m »Gorenjca", ki sta korenine posekala konzumskim drevesom. Toda vsi tisti, ki so jih kleri kalci zasmehovali in zaničevali po sko dih, vsi Še dihajo in pošteno Žive, lile rikalni konzum pa je šel rakom Žvižgat. Kako so z veseljem brali in agitirali s „Slovencem" in „LaŽtljubom" po konzumih, sedaj pa ne bodo veČ mogli klerikavčki. Strajnar in Renovc sta ua dr. Krekovih shodih pačila svoje lepe katoliške obraze, ali jih bodeta mogla še sedaj'? Renovc ni zastonj po shodih govoričil, on ima sedaj lep dobiček, tudi smolarec-Štrajoarček ljudi še dobro farba s pateruoštri, ampak ljudje so neumni, ker so šli ua lima-uice tem tičarjem. Ali jih bode to kaj izmodrilo? Upanja še ui mnogo, ker klerikalni tičarji imajo dobro pomazane limanice, da bolje drže. Mi sploh ne mislimo koga odvračati, temveč še celo pravimo: le pustite se oskubsti klerikalcem, ko Vam bodo pobrali do srajce vse, bodete že spoznali, da vam hočejo vse vzeti. Dr. Kreku, Renovcs, Štraj-narju pa kličemo: Preskrbite ljudem še nekaj takih predstav „Crknjeni konzumi", pa se bode kmalu tudi v Železnikih izjasnilo. Sedaj pa -pemzel" v roke in pojdite v zgornje Železnike in izbrišite iz kouzumske biše: Delavsko konzumno društvo. Po Šintarja pa ne pošiljajte, bode že Renovc opravil ta posel.
— Tolov/ajstv/o e Budan-
i a ti. V Budanjah nad Vipavo imajo zelo katoliškega župana ter nltrakato-liškega župnika, katera vzdržujeta tudi „katoliško izobraževalno društvo". Tamošnji tnladeuiči naprednega mišljenja prosili so tega župana, kateri sliši na ime Ferjančič (1), dovoljenja za ples. Ta je kratkomalo odrekel z izgovorom, da ga sploh nobenemu ne da. Mož beseda seveda je takoj čez par dni dal dovoljenje, ko so ga vprašali mladeniči katoliškega izobraževalnega društva. V nedeljo 8. t. m. se je vršil res ta ples na katoliški podlagi v gostilni g. Jos. Fabijana. V imenovano gostilno sta prišli zvečer aa kozarec vina tudi sestri Curk v spremstvu starega očeta Jak. Curka. Ker se niste hetcle udeležiti plesa, grozili so njima ter Curku ti Katoliški mladeniči, že v gostilni. Stari oče, boječ se napada, je naprosil za spremstvo občinskega slugo ter mladeniča Antona Krasna. In res sta jih ta dva spremila na dom v Budanje št. 63, kjer so se skupno pomudili še nekaj Časa pri kozarcu domače kapljice. Malo pred enajsto uro ponoči so prišli za njimi trije mladeniči, izobraženi v kato liškem društvu, ter počeli s koli in kamenjem razbijati vezna vrata. Curkovo klicanje na pomoč privabilo je soseda gledat kaj se godi. Katoliške zverine so planile nanj, ga na tla pobile ter težko telesno poškodovale. Potem so se zopet spravili nad vrata. Notri se nahajajoča petorica, je tiščala z vsemi močmi vrata, ali razbojniki so napeli tudi vse moči ter vrata na pol odprli, ('urka na roki z nožem rauili. V skrajni sili zgrabil je HOletni starček J. Curk malo polence ter udaril enega izmed napadalcev po glavi. Na strašno vpitje doslih sosedov so se Šele napadalci zbali ter jo odkurili No, pravica jih ima že v rokah, katera upamo da jih spravi ob veselje liberalne hiše ia vrata raz hijati. Starček Jakob Curk je vsled prestaaega strahu zbolel, ter ni upanja, da okreva.
— Vzor boljega namestnika- Na Colu pn Vipavi imajo župnika v podobi »Nunčka Jančkac. To podivjano pope začelo je v po-
slednjem čssu v svoji pijanosti take nečuvene komedije uganjati, da so tamošnji farani do skrajnosti raz burjeni ter drug drugega povprašujejo: Ali rea ni nikogar, da bi tej prismodi utasa navil? Eien izmed Štirih eerkvenih ključarjev, kateri edini je bil smožen račune kontroli rati, bil mu je že dlje časa trn v peti, menda ravno zaradi omenjene sposobnosti. Pri letošnjem običajnem • polegnovanju« po posameznih hišah dalo je to popČe duška svoji jezi, ter opotekajoč se pretilo, ds omenjenega ključarja odstavi od oerkvenega starešinstva Omenjeni ključar, miroljubna duša, pa je častno službo sam odklonil, ko je čul, kaj namerava Župnik. Vprašali bi župnika: Ali mu je snsno, čigavo premoŽenje je izročeno V oskrb oerkvenernu predstojniku in ključarjem? Po našem mnenju je to premoženje eolskih faranov, kajti farani in nihče drugi so prispevali, da se je osnovalo cerkveno premoženje. Carkveni ključarji pa so pooblaščenci vseh fara nov. Potemtakem naj torej farani s večino glasov cerkvene ključarje, če se jim to potrebno sdi, izključijo, in farani naj po istem načinu volijo druge pooblaščenca, to je kljutarje. Ali je pa to samooblastno popfte vprašalo farane za svet, preden se je začelo iirokoustiti, da se odstavi omenjenega ključarja, kateri uživa spoštovanje in stupanje po celi občini, kar kale, da je bil soglasno is voljen županom? Mogoče pa misli župnik nadomestiti izprasnjeno mesto s kakim analfabetom, kakršnih v njegovi gardi ne manjka? Da, da, v kalni vodi je lažje ribariti. Ali pa morebiti namerava odstaviti vse ključarje in potem gospodariti k Ia Košir, koji je na cerkvene račune kar s sam pod-kresal imena ključarjev. Naj si bode ž*) kakor hoče, znsči nam to do vel), kako samooblastno je začelo to popče pometati po celi fari. Ah bodejo tako početje pijanega popa Uolčani mirno gledali? Nadalje je ta vzor božjega namestnika tudi pravi mojster laži in obrekovanja, in le miroljubnim tamošnjim občanom se ima z*hvaim. da mu niso njegovega lažnjivega in obrekljivega jezika že davnaj pred sodnijo pošteno pristrigli. Imeli bi o tem vzornem božjem namestniku ie marsikaj prav pikantnega povedati, toda naj ostane reservirano za drugo priliko.
— Iz Trzina se nam piše: »Slovenec« je prinesel v sobotai številki dopis is mengiške okolice, v katerim se neki dopisnik zopet spodtika nad Trzinei, ki so se drznili hvaliti g. barona L^echtenberga, češ, ds ima nekdo vzrok ga hvaliti. Da, ne samo nekdo, ampak vsi občani i n&mo vzrok biti hvaležni g baronu L'echtenbergu. ki nam je storil ob tasu groznega požara, 5 avgusta 1879 ne --t-to do brot in je ša vedno dobrotnik naši občini, šoli in cerkvi. T j potrdi hvaležno ves občinski odoor. — L S Rok Fior jančič, župan, za ves odbor.
— Na adreao južne železnice. Iz Trnovega pri II. Bistrici se nam poroča: Kakor povsod, tako jc i pri nas pričela južna železnica nastavljati tujce. Med tem ko morajo slovenski uradniki daleč proč od domovine, se pri nas nastavljajo večinoma Italijani, katerih mi ne razumemo ia tudi oni nas ne. Južna železnica nas je zapet osrečila z nekim Zuttarjem. Ta mož, ki že nekaj mesecev v Trnovem službuje, tolče slovenščino le za silo. Mesto da bi stranke povedale temu človeka kar mu gre, drzne se on s strankami izzivajoče postopati. V Trnovem smo navajeui vljudnih, pri-jazuih uradnikov, nikakor pa ae marame italijanskih oeolikaucev, to naj li gosp. Zuttar pravi, da je rojen Rus!) dob rs zapomni. Slavno južuo železuico pa opetovano vprašamo: „Čemu nam ne pošljete uradnikov, ki razumejo in tudi spoštujejo oaš jezik". Uraduika a la Zsttar pošljite v laške Tirole ne pa med olikane Sloveuse!
— Odbor telovadnega društva „Sokol" v LJubljani za leto 1905 se ie konstituiral takole: Starosta: Dr. Ivan Tavčar; podata rosta: dr. Vladimir Ravnihar; tsjnik: dr. Fran Windtssher; načelnik: dr. V i k to r M u r n i k; blagajnik: Pavel Skale; arhivar in knjižničar: Bojan Dreni k; zapisnikar: Vilko H ukovnik; orodjar: Henrik Lindtner; nadalje odborniki brez potfelja: Matko Prelovšek, Avgust Jagodic, Oskar Trglav in Janko vitez Bleivvais
— Občni zbor   S plodnega slovenskega ženskega društva" se vrsi jutri, v nedeljo ob 5 uri popoldne v društvenih prostorih na R maki cesti 9
—Koncert gojencev „Glas-bene Matice". Djvoijujemo si še enkrat slavno občinstvo opozarjati na ta konoert, ki se vrši jutri, v ne deljo zvečer, ob 1 ,8. uri v »Narodnem domu« Naprcšeni objavljamo, da gospodična Ivanka KniGseva nastopi pri tem šolskem koncertu kot
gojenka na i*I|o odbora vkljub smrti v sorodni Trt nt kor i rodbini, kajti take šolske prireditve nikakor ni smatrati kot sabavne nastope, temveč is pedagngične in umetnostnega stališča p ■tr-hne iolake inititusne.
,— Trgovski ples. Ker ie prihod nadvojvode Josipa Ferdinanda na današnji trgovski ples napovedan na pol 9 uro svečer, nsj pride čast obČTnstvo, ki se namerava plesa udeležiti, po možnosti pred pol v. uro ns ples
— Akademija. Se enkrat opo
zarjanao na predavanje gosp. dr. Robide o higijeni, ki bo jutri, v nedeljo 22 t. m. ob 6 uri svečer v »Mestoem domu«. D. se vs*j deloma pokrijejo režijski stroškt, se je dolo čila mala vstopnina po 20 vin. sa osebo; ako se vzame p»t »stopnic skupaj ki veljajo sa pet predavanj, stanej 60 vin. Djaki so prosti vstop, nine. Predavanja bodo redno vsak teden. G predavatelj računa v 20 —Že predava .jib obdelati svojo so..v V bol ie nmevanje bo bo g predavatelj posluževal tudi skioptikona, demonstracij m eksperimentov
— ,,0 domu in soli11. G. prof. dr. V. K o run je nadaljeval včeraj sa povabilo .Splošnega slo ven. ženskega društva" svsje instruktivno predavanje o domu ia šoli. To pot je govoril g. predavatelj o srednješolskem pouka ter posdarjal napačno mnenje zlasti krne-tiikik slojev, ki menijo, da pride le osi do časti in sreče, ki dovrši srednje is visoke šole. Potrebno bi bilo, da pre dere prepričanje, da je Časten vsak staa, neglede na študije. Mnogokrat bi bile mnogo boljše, da pošilja priprosto ljudstvo one, ki niso sposobni za studiranje, v strokovne šole, saj raeienalne narodno gospodarstvo zahteva, da ima vsak stan zadostno število zastopsikev. V srednji Šoli izhajajo lahko le oni, ki imajo vsaj srednje zmožnosti in veselje do* knjig. Prehod iz ljudskih šol na srednje je precej velik, ker je Ijn-Uke ielstvo tako uravnano, da se natičs učenci ie vsega v šoli, dočim moraje gimnazijei in realci memorirati tudi dsuia. Zato pa na sredujih šolah ni zavise* uspeh samo od pouka v šoli, marveč treba tudi na strani nčenca potrebne marljivosti, pazljivosti m predvsem nadarjenosti. Velikega pomena je v šoli disciplina, ki se ji mora itak vsakds podvreči, tako doma in v Šoli, kakor tudi v raznih stanovih. G. predavatelj je tudi naglašal, da gimnazija ia splok srednja šola nima namena pripravljati učencev za različne stanove, temveč jim daje samo splošno izobrazbo, in sc mora vsakdo, ki se posveti kakems stana, pozneje Še posebej pripravljati. Srednja šola ima v prvi vrsti namen, da vežba duha in usposobi človeka za nadaljao samostojno mišljenje ia delovanje. T srednji šoli se poučuje marsikaj, česar pozneje človek ne potrebuje ia nasprotno. Toda poleg realke, ki je novejša is zato moderne,ia šola, se tudi gmaa-/ija modernizira, dasi le počasi ker je to velik mehanizem, ki se ne da taks hitro preustrojiti. G. predavatelj je žel za svoje predavanje zasluženo priznanje. Svoje predavanje bo koučal g. professr eao prihodnjih nedelj.
— 1001 noći Kakor bi čarov nik odgruil tajinstveni zastor, prika žejo se nam čarobni prizori iz teh krasnih doaedaj nep^ekosn h pr*v'j e iz Jutrove dežele. Kdor jih je bral, se je divil ž.vi domišljiji orientalski. Povod tem pravljicam je nasledoji: Ns Jntrovem je živel mogočen kralj, kattremu je postala niegova i. na nesvesta ter ga je zapustila. Szlene maščevati se nad vsemi devioami svoje dežele; poročal yh je po takrat dopustnem ob čaju sa en dan, izkazoval jim iati dan vse kraljevske časti, a ponoči jih je d»l umoriti. HČi visokega državnika Šehezerada sklene poročiti se s kral|ero, da u<*t»vi to grosno moritev in ga ozdravi. Bila je prt brisana, nenavadno lepa in čed-nostna. Pomagala si je a zvijača Prosila je namreč kralja, naj ji dovoli, da mu pove, pred no umrje, pravljico. Kralj ji dovoli. Ona pa rasprede v svon duhoviti domišljiji prsvljico na 1001 noč. Kralju se je tsko omililo njeno pripovedovanje, da je povsem pozabil na svoj sklep, jo sadnjo noč proglssil ss kraljico, se s njo poročil in priredil veliko slavnoat. Ta večer si je ubralo društvo »S i a v e c« ss svojo letošo|o maskerado, katera se vrši dne 12 februvarja v »Narodnem domua. Ni je kmalu širše podlage sa maskovaoje iu hvalešnejš h mask, nego bode nudila ta maskarada pod gorenjim naslovom, saj orijental-Bka fantazija skoro ne posna mej. Ni je pa tudi pestrejše noše mimo bogatega Perzijsa, Arabca ali Beduina, osobit) pa raznih dvorjank m dvor-janikov na kraljevskem dvoru ter drog.h orijentaiflkih tipov. NatanČnejt opis dekoracij in ostalih podrobnosti se prijavi prihodniič.
— Razpustitev društva • Široko vno   društvo   mizarskih pj-močnikov ss Kranjsko v L ubliau • je ns svojem rednem občnem zboru,
gsvjr Dalja v prilogi. s«b
2. Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 17, dne 21 januarja 1905
kateri se |e vršil dne 15 t m v Kosleijevi zimski pivovarni, soglasno sklenilo razpust tega društva, ob-erem je bil storjen sklep, prfstopiti korporativno k novoustanovljeni okrajni skupini Ljubljana »Z rese lesnih delavcev a v atrijskih«, katera je bla ustanovljena dan poprej, dne 14 t. m. Tudi vse premoženje s inventarjem vred je bilo prikazano »Okrajni skupini« imenovan*- ireie.
— Prošnja društvu za varstvo živali. Mih Brcni ljudje ob Z o*oveni grabnu, ki bi radi krmili ptičice, prosijo društvo za varstvo živali, nrj postavi tudi letos pokrito rrizico tja, kjer je bila lani. To bi vplivalo vzgojevalno tudi na mladino ondotne šole.
— Vihar na obe. aeji v Spodnji Šiaki. Včeraj je imel obe. oobur v Spodnji Šiški sejo, ki je pa bila zopet koj cb pričetku one mogi čena To je že tretja seja, ki se ni mogla izvršiti. Vzrok včerajšnjemu viharju je bil ta, da je žeU zničarsai stranki pripadajoči g. O^sterc zabte val, naj mu da Ju. besedo za neko vprašanje, predno se začne rasprava o dnevnem redu; Župan g sp. kl^urer pa je hotel, naj se prej reši dnevni red in g. O ste-cu ni dal bt-sede. Vsled tt-ga so začeli tudi poslušalci razgrajati in seja se je morala zabhučiti
— Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko priredi jutri v Kuromku v gostilni pri »Sokolu«, v Velki ulici predavanje Začetek ob 3 uri popoldne. Predavala bodeta gg Fran Rojina in Avguat Bukovic
— Ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v Trbovljah
občno zborovanje se bode vršilo v gredo, dne 25. t. m. ob 5. nri popoldne v gostilniških prostorih gospe predsednice Ane Dimnik v Trbovljah. £a zabavo bode skrbelo tamburaško društvo.
— „Tama tiskarna" v Brežicah. Zopet se je enkrat izkazalo poštenje nemških listov. Zabeležili smo že, kaj sta pisala „Grazer Tag-blattu in „Tagespošta" zastran tajne tiskarne v Brežicah. Danes smo v položaju, da pojasnimo to lumparijo nemških listov. Gosp. Anton Umek ima v Brežicah trgovino s papirjem in knjigoveznico. Ker ima zalogo Šolskih zvezkov in iste doma izdeluje, je na-ravDO, da je želel tudi ovoje za te zvezke doma tiskati, zlasti ker vlada še vedno navada, da hočejo nekateri učitelji imeti posebne vrste zvezkov. Slučaj je nanesel, da je gospod Umek imel priliko kupiti staro prešo in vsled tega je z ozirom na svojo neomadeže-vano preteklost poprosil za omejeno tiskarsko koncesijo. Toda — človek obrača, breško županstvo pa obrne. Prejšnjemu obČ. tajniku je pri neki priliki ušla tajnost, da je on preprečil podelitev koncesije s tem, da je napravil neomadeievanemn, vseskoz častivred-nemn g. Umeku slab „Leumnndszeug nisu. S takimi sredstvi delajo na Štajerskem nemškutarji. Gosp. Umek je vsled tega postavil kupljeni stroj v knjigoveznico, tik vrat tako, da ga je vsakdo moral videti na prvi pogled, ko je vstopil v knjigoveznico. Rabil gosp. Umek tega stroja ni. Občinski tajnik Schallon je izvedel za to javno tajnost in s stražnikom Žerjavom vdrl v knjigoveznico ter razkril to „tajno tiskarno". Dne 19. t. m. je bila zaradi tega sodna obravnava Po § 327 kaz. zakona je Že prestopek, če ima kdo sploh tiskovni stroj, tudi Če ga ne rabi. \ ^ied tega je bil g. Umek obsojen na 50 K. A v graškib listih je bilo r ženo, da je g. Umek natisnil več proti Nemcem hujskajoČih tiskovin. Pri obravnavi je bil obč. tajnik Schallon pozvan, naj navede vsaj en konkreten slučaj, a je moral umolkniti, ker no lenega ni mogel navesti. Poskusil je pač nekaj sumničiti, a sodnik pristav Lorber ga je sam zavrnil in mu po ▼edal, da ni nobenega dokaza za uje-gote trditve. To je torej strašna storija o tajni tirtkarni v Brežicah.
— Slovensko izobraževalno in zabavno društvo »Naprej" v Gradcu ima svoi **dni onCni zbor v ponedeljek dne 23. prosinca ob 8 uri zvečer v dru Btvenih Drr-storth Jtknmjpigasse 3 I
— Borovo deblo Je zmečkalo pri razkladanju z voza v Maj
če>em mJ'nu pri Celju težaku erneju Rozmanu prsi, daje bleial na
mes u mrtev.
— Strah na vojaški straži.
iS kaštelu v Gorici je stal 18. t. m. * straži sicer neustrašen vojak, ki loži že zadnje leto. Hipoma je zagle-a) (ali pa se mu je zdelo, da vidi) &ega moža, ki se mu je bližal iz sobnega vrta. Ker se prikazen ni bri ila za vojakovo „berdokanjeu, je °jak ustrelil. Na strel so prileteli Stali vojaki iz stražnice, ki so predali skrbno vso okolico, toda našli I *9 ničesar. Vojaka so hoteli nadome-^ X drugim, pa ker je sam prosil, I ga puste, ker se nikogar ne boji, g* pustih. Kmalu pa je počil zopet e'> is ko so vojaki prihiteli iz straž-
nice, našli so stražečega vojaka oue-sveŠČenega na tleh. Iz krčevitega stanja ga niso mogli zbuditi ter so ga prenesli v bolnišnico. Vkljub najpaznejšemn iskanju zopet niso ničesar našli. Cela stotiniii je bila poklicana na odgovor, in sedaj šele se je zvedelo, da sta že druga dva vojaka, ki sta bila na dotični straži, videla neko prikazen, ki je skušala preplezati visok zid, da odloži v notranjem prostora kaštela neki predmet. Oba vojaka sta tudi na prikazen streljala. Odredilo se je, da bodeta v bodoče dva vojaka obenem stala na dotični straži in da se mora okolica boljše razsvetliti.
— Ciganska osveta. V Bar-bani v I in so našli oiganko Katarino Hudorov ć in njenega lOletnega sina umorjena. Brezdvomno se je izvršilo maščevanje med cigani samimi.
— Slovanske zabave na Dunaju* Rusko akad. društvo »H u i* o v i n a« pnredi v ponedeljek dne 23   januvarja t. 1.  v veliki dvorani
Bđzr'ekovega hotela azur Post«, Dunaj, I Fleiscbmarkt 16 »večerin ku« t dramat čno predstavo »Jubilej« od Čehova. Sodelovala bodeta »Slovansko pevsko društvo« in »Kružok ljubitelej ruskagojasika«. — V isti dvorani priredilo sabave: Češko pevsko društvo »L u mir« in Češko gledališko društvo »Pok rok« (28 januarja), srbsko akad. društvo »Zora« (27 ianuarja), »Sokol Vide n a k y« (28 februarja), »Slovanska Beseda« priredi v isti dvorani: 25. januarja slavnostni večer »Mlade neekebo klubu«, 4 februvarja zabavni večer z bufetiom, 12 febr. cčtsko zabavo, 18. febr gledališko predstavo, 25 januarja plesni venček. — V notranjem mestu dunajskem je v tej moderno opravljeni dvorani največ slovanskih zabav — »Slovanski venček« bode 15. februvarja v Ko nacherjevi dvorani.
— Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem dežel, sodišču. 1) Vaclav Kolar iz Schiittenhotna na Češkem doma, hlapec v Ljubljani na Rimski cesti, je vzel svojemu sohlapcu med tem, ko je Šel neki ženski konja spregat, iz listnice bankovec za 20 K. Obsojen je bil na 5 dni zapora. 2) Rudolf Nakerst, pisar, je kot vodja ekspe dita tukajšnje tobačne tovarne poneveril za neko dunajsko tvrdko mn izročeni denar v znesku 120 K in ga porabil zase. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe. 3) Andrej Sedej iz Zgor. Ka-nomlje je bil oproščen obtožbe hudodelstva oskrumbe. 4) Vincencij Ho-tujc, krojač iz črnomeljskega okraja, in Janez Šetina, kovaški pomočnik iz Mokronoga, sta bila oba oproščena obtožbe, da sta se nameravala odtegniti vojaškemu naboru in mislila oditi v Ameriko, kajti izkazalo se je, da sta fanta šele po 18 let stara ter sta imela od kompetentne oblasti za to dovoljenje. 5) Posestnice sin Janez Muzga je pred prvim naborom pobegnil v Ameriko. Iz Vidma je materi brzojavil, naj mu pošlje za nadaljno pot 400 K. Marjeta Muzga iz Ravnega brda ni imela toliko denarja, zato si je to vsoto iz posodila pri Antonu Dremeljnu ter mu je tudi povedala, Čemu da rabi denar. Mati se je zagovarjala, da je mislila, da je vseeno, če pride sin tudi par let kasneje k naboru, Dremelj pa pravi, da sploh ni vedel, če Janeza Muzga veže že vojaška dolžnost. Marjeta Muzga je bila obsojena na 4 dni, Dremelj pa na tri dni strogega zapora in vsak na 5 K denarne globe.
— Port Artur po naravnih posnetkih prtd obleganjem in za časa obleganja je razstavljen od vč -raj naprej v tukajšnji Mednarodni panorami
— Z   Gline   se   nam poroča: Zima   ni  samo   nadoga  za kmeta, ampak  tudi za m šiana.   Ni huih nadloga za postopače in drugo tako sodrgo, ampak tudi nadloga za tistega, kdor kaj ima. Največja nad oga je pa za   prebivalce  na  periferiji mesta, kajti vsa aodrgki jo v Ljubljani izganjate, se naseli ob periferiji mesta, kjer goljufa in krade, kar se da. Pred včerajšnjim je tukaj srečala na cesti neka Frančiška Stngljevs, o katere »dobr>h čimh* ste že večkrat poročali, Marijo G lobovo, stanujočo na Gnnoah Št. 76, ter se ji nalagala, da je dotlej služila in da bi rada pri nji eno noč prenočila    Ženica se jo je I asm l>la, češ, da lahko pri nji prenoči, I toda ležati  bode morala  na tleh, s I čimer   je   bila  Strigljeva  tudi zadovoljna. Z Utraj pa, ko je Šla Golobova I ven,  Je  Strigljeva  po sobi vse pre- I taknila in pr»šla do denarnice, v ka- I teri je bilo 60 K denarja, jo ukradla in odšla G >ir h >vi je šel ves pribrs nek in bodo tatico dobili najbrže iele takrat, ko hode upravila ves denar. I
— Mazaštvo. Neki dr. James W. Kidd, Si stanuje v Fort Weyne, I pošilja v razne časnike velikansko I inserate in tudi raznim strankam po- ( Šilja pole, na katere naj bi napisale i svojo bolesni, katere jim bode on j pismenim potom proti visokemu ho- I norarju ozdravil. Na ta način deluje I kemična tovarna Palkenberg G/dnau ■
pri Berolinu in pošilja na udih bolnim neko sredstvo zoper trganje, ki obstoji  iz   piperacina,   phenocola in lithiona. Le ta tvrdka pošilja zdravila po   pošti   v  zavitkih,   na   katerih je napis:  »Wa«che-Bleich-  und G anz-tabletten«. Bolniki se s tem svare ne le ssto, ker je to masaštvo, ki lahko škoduje, mesto da bi koristilo, ampak tudi zato, ker so ona »zdravila« primeroma zelo  draga in  brez vsake hasni. Ako si tedaj bolan, idi k zdrav niku, da te preišče, in bodi prepričan, da te bode preje ozdravil, kakor be rolinske kemične tovarne ali pa ame riški »doktor«, o katerem ni drugega znano, kakor da je človtk velikih ust in globokega žepa. j       — Pea pred električno
Železnico. Predvčerajšnjim je sfto čil n» Poljanski cesti Bergmannov pes (doga) pred električno železnico, katerega je voz rinil kakih petdeset korakov pred seboj, i končno s.j je le še srečno izkobaoal s pohabljeno nogo s proge.   Pasja sreča je bila v tem. da je bil pes velik, kajti sicer bi ga bil voz pnmotal podae. I       — Je že v praksi. Včeraj smo poroCali, da  je bil aretovan pe kovski  vajenec  Prano Jerin,  ker je svojemu mojstru poneveril nekaj denarja.  Navedenec se je tudi dne 16 t m. vtihotapil  v  stanovanje I/ana Baša v Delmesh  pri  Št Vidu št. 9 in ukradel 50—60 K denarja.   Ki je Baš tatvino opazil, je šel takoj za tatom, ki se mu je bil pa izgubil v bližnjem gozdu.   Jerin lnra pnčako vati pač še lepe bodočnosti. Tudi pri hišni preiskavi so našli več reči, ki gotovo izvirajo od tatvine.
— Nesreči. Včeraj se je pri peljal v deZelno bolnišnioo zdravnik g. dr. Arko is Stofje Loke, ker je padel in si zlomil desno roko — Tudi sprevcdoJk južne železnic«* Lu-dovik Mtherle je bil včeraj padel v Prestranku iz zavirače in si zlomil desna rebra. Pripekali so ga z rešil nim vozom na njegov dom.
— Delavako gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega aolodvora v Ameriko 10 Hrvatov in 5 Črnogorcev, nazaj pa je prišlo 16 Ogrnv.
— V Bohinj se je  odpeljalo 25 Hrvatov, na Jesenice 16 Ogrov, v Hru šioo pa 17 M*eedoncev.
— Izgubljene in najdene reci. Katarina Kocmanova je izgu bila črno denarn co v kateri je imela 4 K denarja. — N*dporcčmk g. Riko Maurer je itgubil s srebrom okovano listnico, ki je imela črki M. R, v nji pa je bil bankovec za 20 K, eno pismo in slika. — Svečarski pomočnik Ivan Dermota je izgubil srebrno re montoar-uro z verižico, vredno 22 K
— Našla se je denarnica s 30 kro nami   Dobi  se v Š lenburgovih ulicah št  3. II  nai«tropie na levo.
— Ljubljanski* društvena godba nnredi jutri zvečer v prosto riti pri »Novem svetu« (gosp. R nvc) društveni koncert za člane. Z*Četek ob 8. uri. Vstopnira za člane prosta, neć'ani  plačam 40 vin
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljub Ijanske od 8 do 14 i^nu^rj* 1905 število novorojencev 21 (=28 9°/©0) mrtvorojenea 2, umrlib 37 ^=51 32 °/of>) med njimi jih je umrlo za jetiko 6 za vnetjem popilnih organov 7, vsied nezgode 3, za različnimi boleznimi 21. Med njimi |e bilo tuje v 9 (=24 3°/0). iz zavodov 14 (=378%) Za infekcioznimi boleznimi so obo leli, in sicer za ošpicami 1, za škar-!at co 1, za vratico 3, za ušenom 4 osebe.
— Hrvatske   novice. —
Policijsko ustavljen list. Policijska oblast v Karlovcu je ustavila izdajanje lista „Svjetlo". — V hrvaškem saboru se je nadaljevala 1 čeraj proračunska debata. Proti sta govorila Tomac in Pisači č. Tomac je govoril za zedinjenje vseh hrvaških dežel, za razširjenje volilne pravice, o srbskem vprašanju, in proti ustanovljanjn madjarskih šol na Hrvaškem. — V o jaški nabori na Hrvaškem so odloženi na nedoločen čas ker sabor še ni dovolil rekrutov za leto 1905.
— Najnoveise novice. —
0 strašnem klanju poročajo proti-ruski listi iz Altajakega pogorja. Kakor znano, se je med ondotnira tatarskim prebivalstvom — Kal muki — poleti začelo neko novo versko gibanje, ki je razkačilo posebno guvernerja \ Tora-sku. Policija je sedaj baje več tisoč kmetov oborožila z gorjačami in pu Škami in škof Makarij jim je podelil blagoslov. Nato so šli na Kalmuke ter jih neusmiljeno pobijali in trpinčili. Na 30 km naokrog so vsi Kalmuki izropani, pobiti ali pohabljeni.
— 0 rudarskem štrajkn ob Fv ti 11 r i Be je začela včeraj zelo viharna debata v nemškem državnem zbora.
— Vzgoja nemških prinčev. Nemški prestolonaslednik in princ Eitel sta se 19. t. m, udeležila komerza nemških dijakov v Berolinu. Na ko merzn se je strastno govorilo za bo proti vHiMii nenem&kim elementom in proti Židom.
— Morilka Klein je začela v zaporu simulirati blaznost.
* Prestolonaalednik Rudolf pri Slovakih. Olomnški „Pozor" poroča iz Vlaške Dubove: „V mnogih slovaških krajih na Ogrskem je razširjeno praznoverje, da prestona-sleduik Rudolf ni umrl, temuč potuje pod izmišljenim imenom po svetu. To bajko je porabil nedavno neki slepar. Prišel je h kmetu Gregorja mlad človek ter prosil za prenočišče. Pri skupni večerji je povedal, da je prestolonaslednik Rudolf in da potuje, da spoznava ljudstvo. Meseca maja zasede prestol ter začne vladati avstrijske na-rodo. Ostal je pri kmetu tri dni ter izvabil pred odhodom od kmeta novo obleko, par Čevljev in 140 gld. Obljubil je, da vrne 1400 gld. Kmet je prepozno zvedel, da je  zapadel sleparju.
* "Gospod in sluga. N-ki sluga v dunajski osohoi je vozil vsak dan z cslom mleko v mesto Nekega dne je osel obolel, in sloga je moral vpreči vola. Vol, ki ni bil pručeu takemu poslu, je provzročil slugi mnogo posla; zakasnil se je vsled tega za dve uri. Gospodar misleč, da je sluga postopal po mestu, ga je srditi sprejel ter ga grdo ozmerjal. S uga pa je ponosno odgovoril: »Nisem ee pogodi), da služim pri volu, temuč pri oslu, zato se odpovem službi.«
Roman   iz življenja.
Zanimiva poroka se je izvršila pretočeni teden v Budapešti Invalid iz madjarske revolucije leta 1829 rojeni Paul Szabo se je poročil s 71 letno Edter N*gy. Srečna poročene* s.a se poznala že pred pol stoletjem, toda takrat so bile nepremagljive ovire proti zakonu Nagy si je vzela drugega m ži, je postala po mnogoletnem zakonu vdova Ur prišla na stare dni v sirotišnico, v kateri je bil tudi njen prijatelj izza mladih let. Stara I uvezen pa še ni zarjavela, temuč je takoi znova zap apolala v starih src h. Vodstvo sirotišnice jima je na pravilo b g»to gostijo.
* Elektrika in kruh. Znano je, da m.a elekirika v sebi to last-nost, da razne snovi kemično razkroji. Na podlagi t ga dejstva so pa pričeli zadnji čas v Parizu poizkuse, k&ko izboljšati kruh s prmočjo e-lek-triae ter so mnen:a, da ie kruh tem boljši, Čim bol je bel. Vsled tega so pariški peki vedno bolj iskušali ustreči svo/m odjemalcem A d- t čm deli zr a, ki daio najlepšo mrko, imajo v sebi na,manj rediln h snovi. Zato so priči li poizkušati, bi ll morda ne m gli z elektriko priprav t- bele moke. Miko so dejali v zrak, nasičen z elektriko. V tem zraku nastane takozvani ooon, ki je izvrstno sredstvo za beljenje I.i res je bila moka mnogo bolj bela. Tudi kruh je bii mnogo bolj bel, a mmj okusen. D gnalo se je tora), da elektrika moko B.oar beli, a obenem naredi staro.
* Spomeni« grofu Tolstemu v Parizu. V Parizu zdi rajo za spornima, k g* postavio veli kemu ruskemu pistteliu Zanimivo ie, da je pokojni *u*ki piaatel| N. S Ljeskov že I. 1889 prerokoval, da bodo v inozemstvu preje p -tavih spomen k temu velikemu snu Rusije nego njegova lastna d< mivin*. Les kov je namreč pisal: »Pr^pncan sem, da bodo gr f* L *va T »Istega razumeli v inozemstvu mnogo preje, nego pri nas, da ga b do razumeli ter sp< znsli v njem naiveČjega genija sveta, da mu bodo pjstavili spomen'k v Parizu ali L indonu, ko pri n»8 r»a to š** mislil ne bodo«
* Francoski sodnik o za-konolomsttu. Neki pariški soduik je obsodil nedavno ženo, ki je bila obtožena zakonolomstva, iu njenega ljubčka vsakega na 1 trauk globe, dasi zakon določa za tako žensko kazni od treh mesecev do treh let, za zakonolomnega moža pa globo 100 do 2000 frankov. V utemeljevanju je rekel sodnik, da je zakonolomstvo za splošnost le srednjega pomena, ker je le rodbinski prestopek. Bilo bi proti Čuvstvu pravičnosti, ako bi se Ženo obsodilo v ječo, moža pa le v denarno globo, ker sta mož in žena po zakonu vendar enakoveljavna. Zakon o zakonolomstvu je tako zastarel, kakor oni iz rednjega veka, ko so zakonolomno Ženo slekli, namazali s smolo, jo povaljali po perju ter tako potem vodili po mestu. Ker zakonolomstvo navaduo itak sledi tožba na ločitev zakotni zadostuje najmaujša globa kot znak pregrešitve.
* Vinstti pridelek v Fran* ciji i** l-1 s cenjen n» 66,016 567 t*I, t i. 30 614 231 Hi več. nego Uosko leto sa 23 662 608 hI oreko srednjega pridelka v zadnjih 10 letih. Vpošte-vaje. da je dal Alt r 6 ontinonov hektolitrov in K rzika 160 000 hI, se računa skupni pridelek na 72 »ilijo-nov hektobtrov. Tega št» na se ni še d levdo od leta 1875, razen leta 1900
' Humor ameriškega roparja. V N W J r«o yu |e Sive-s rov večer neki rnoar vlomil v hišo bogatega gospoda Wadeja ter si na-
bral bogat plen. Ko je bil z ropanjem g'tov, im napisal na kos papirja: »Želim V-m prav srečno novo leto! Vlomitclj.« — Drugi dan je dal gosp. W»de V časnike sledeči oglas: •Srečno novo leto, gospod ropar! Rad bi imel nazaj srebrnino svoje stare matere. Nikar je ne pretopite, temuč jo rsjši zastavite ter mi po-sij te zastavni list, a jaz Vam za to pošljem novoletno dartle, ako mi naznanite, kako bi Vam ga mogel dostaviti«
* Strasna rodbinska drama. V Torm ob T si je umrl pred tremi tedni učitelj M li.ar Pre-tečene dni je šla vdova k notarju pustivši svoja otroka, 8 letnega in lOletntgi dečka. s*ma doma. I) čka sta to pnl'ko porabi'a ter se šla z drugima dvema tovarišema drsat na T so Led pa se je udri in vse štiri so potegnili mrtve iz vode. Ko je prišla mati domov ter zagledala v sob) svoja sina kot mrliča zgrudila se je ns tla ter izdihnila dušo. Zadela in ie srčns ksp.
* Elektrika — usoavilo. Mesto kloroforma m etra poizkuša dr. Leduc v Pariza vpeljati električni tok kot uspavilo. Po mnogih poskusih na živalih je poizkušal Leduc tadi sam na sebi. Napor toka je bil zvišan na 50 voltov. Ena elektroga mu je bila postavljena na čelo, druga na hrbet, tako da je moral tok vplivati na možgane in hrbtenjačo. Po približno desetih minutah je nastopila popolna omotica. Leduc je izjavil, da ni čutil nič neprijetnega, kar navadno spremlja omotico vsled kloroforma in ji sledi. — Kakor hitro je bil ustavljen tok, se je koj zbudil, in sicer brez slabosti, pač pa nekam čvrst in Čil. Poizkusi se bodo nadaljevali, in Želeti je, da bi imeli one uspehe, katerih pričakujemo od njih.
* Pravična atvar. Neki be rolinski vele trže c je imel važno pravdo. Ker pa ni mogel hiti vsled raznih opravkov pri bravnavi navzoč, je naročil svojemu odvetniku: »Brzojavite mi takoj, kaka bode razsodba.« Ob 12. uri se je končala obravnava z ugodnim uspehom. Pet minut kasneje je brzojavil odvetnik svojemu klijentu: »Pravične stvar zmaga!*!« Takoj na to dobi pa odvetnik odgovor od veletržoa: »Vložite t k j ugovor!«
* Kitajski brivci. V kitajskih mestih Driveo ne čaka svojih gostov, nasprotno, on sam gre za njimi. S potrebnimi pripravami, pod pazduho mal stolček, ki se da sklopiti skupaj, h di kitajski brivec po ul'cah ter zvoni v malin pres'edk h, da obrne nase pozornost onih, ki bi se radi obr li. Klor se hoče dati obriti, po-migne brivcu, ki takoj pripravi stolček na odprti cesti ter mu skledico z gorko vodo, ki jo ima tudi vedno seboj, podstavi pod vrat. Ko je moi svojega gosta korenito p masal z mazilom, se prične delo. Z* znesek 5 vin. obrne celo glavo in obrvi.
* Grof d' Harcourt \m lastnik slovite^** svetovnrg* top*I• sčča Tren-činske Toplice, ki j'h ob^kuieio is veČine revmat ški bolnvki. Itm-d sve-tovn znanih zdraviliških zdravnikov je eden poizkusil na svoj h bolnikih, celo na takih, ki jih niti kopeli niso ozdravile, mnogo razlčnh l»-kov Pri tem je poizkusil tudi Z na ovo mazilo m se sebi v vesel,e prepričal, da se dajo s tem čulovitim mazilom tuii pri najtrdovratnejšib b ilezn h doseči znameniti uspthi T » nam je v povod, da javimo vsakomur, da povsodi pomaga Z » tatnovo mazilo, kjer niso nič zalegli vsi drugi leki za protin in trganje.
Književnost.
— nSlovenski Pravnik".
Vsebina  12 številke:   1  D-  M lan Škerli: »M-nično pravo«. Sp sa! Anton Kuder.   2  Ie pravosodne prakse. Civ-lno pravo  a) Klor se skliruje na priposestovanje politike slutnosti, ima le  dokatat ,  da  so  d»ni  vsi pogoji pripoaestovanja, a ne tud , da je »luž nost   koristna   ali  ud »bna za gospodujoče  zemljiš&e;   sic^r   pa  kaie že izvrševanje   služnostne   jr*vioe vs3 priposestovali O d 'bo to,  da j- aIuž-nost  koristna ali ud bna  — V    § a 180  in 432  o  pr. r. |e sodnik le zavezan skrbeti s« to, da stranka, prava nevešč«, ki ni z-istopana po odvetniku, ne t ■ p i škode valed nedo talnih pravdnih dejanj, a ne tudi za to,  da uveljavi vse svoje materialnopravne ugovore,   r) K razlafi  tretjega slučaja §a 367. o. d. s.   T'žnik  ni z* upal Stvsvvt, ako jo je bil ado od njegovega usluibenoa na g Vjutiv način iavabil; m je zaupal sam,  ako jo je zaupal njegov   uslužbenec    c)   Br«s vsega P' u4arka   izrečeno   grajanje,   ki nasprotnika    ne   ovira   v izvrševanju SDorne  prHviee,  ni kratenje p^aeati. Z* prepoved iztr&evsn|a kake posesti, dano po občinskem uradu, ni odgovoren < ni, ki je ■ stojo ovadbo povzročil to pr p iveri; nasprotnik ima le pravico priioib* proti ukrepu obo. urada d) Zanimiv slučaj negativnega
Lompetenftnpffa spora ▼ iiv^rjgpornem postopanju [§-i 67. in 109. )ur. nor) Kaaeneko pravo Prepoved § a 477. al. 2 k. pr. r. (reformatio in pejue) velja tudi glede kasni na prostosti, ki jo d- loci vsklieno sodišče v smislu § a 266. k. pr. r min. naredba s dno 11. februsrjs 1885 štev. 30 drl ssk. namesto den>m kazni, spremenivši ▼ denarno ksien sapor določen od 1. instance. 3 Književna poročila. 4. Ratne vest».
— Tednik „Učiteljski To-variš1,  glasilo avstrijskega tugo slovanstega učiteljstva, ima v št. 3 naslednjo   vsebino:   Trnje  in oaat. Nsš derarni vavod. Dobro delo. Zna Silni pojavi.   Kritikujoči glasovi. V ofensivi.  Is naše organizacije. Knji ževnost in umetnost   Vestnik.  L st nioa uredništva.   Uradni razpisi uči teljskih služb Ins«*rati
— Po p otmi k" ima v 1. letošnji številki sledečo vsebino:  Iv. Sta k e 1 j:   Tehnika  in  nazornost  v učni metodi. — Fr. Kocbek:  Nekaj o risanju. — Dr. F r. O z v a 1 d: Donesek k preosnovi slovenskega pouka na sred nih  šolah.   — Dr.  F r.  Ilešič: Iz zgodovine šolstva. Ivan Šega: Pe dagoški paberki. — Književno poročilo. — Razgled: Listek. — Pedagoški paberki. — Kronika.
Telefonska in brzojavna poročila.
Celovec 21. januarja. Deželno scdiščeje danes pokopalo zadnjo troho ravnopravnosti. Dočim se doslej na civilnih prizivnih razpravah ni ugovarjalo slovenskim pledranjem, se je danes o priliki razprave o slovensko sestavljenem pri-zivnem spisu storil sodni sklep, da se prizivna raz prava vrši nemški in mora nemški govoriti tudi zastopnik prizivatelja dr. Brejc Slednji jeodložil zastopstvo in predlagal preložitev razprave, da osebno nenavzoča stranka izbere drugega zastopnika Ta predlog je bil odklonjen. Obravnava se je nadaljevala, niti priziv se ni slovensko preč tal, temuč v nemškem jeziku sumarično povzel Značilno, da je predsednik senata Schwent-ner sam priznal, da je sodni sklep glede na dosedanjo prakso novotarija. Pred istim Schvvent-nerjem se je v enakih slučajih opetovano slovensko razpravljalo.
Dunaj 21. januarja Jutri bode posvetovanje ministrskega predsednika Gautscha z zastopniki združenih nemških strank, v ponedeljek pa s predsedstvi češkega in poljskega kluba. Pri teh po svetovanjih se gre za program delovanja poslanske zbornice.
Dunaj 21. januarja. Danes opoldne je umrla mati bivšega ministrskega predsednika Korberja.
Berolin 21. januarja. Zaupna poročila iz Petrcgrada pravijo, da preiskava zastran atentata še ni imela nikakega uspeha Čuje se mnenje, da se je kak civilise preoblekel v vojaka, se utihotapil v vojašnico in spravil v top patrono s kroglami. Listi sami pravijo, da je to tolmačenje precej naivno.
London 21. januarja. Listi poročajo, da je px i atentatu v Petro-gradu bil zadet v roko veliki knez Vladimir. Pokazal je rarjeno roko carju, potem jo pa vtaknil v žap, rekoč: Ničevo.
Petrograd 21. januarja. Generalni štrajk se mogočno razširja. Tudi delavci državnih podjetij so popustili delo Vsega skupaj štrajka do 150.000 delavcev. Jatri pridejo delavci pred carsko palačo. Zahtevajo, naj car osebno sprejme njih peticijo. Ta peticija obsega najhulše obdolžitve absolutizma in najhujše napade na birokracijo. Vzlic temu so jo natisnili celo uradni listi.
Petrograd 21. januarja. Delavci Putivijevih tovarn bodo jutri odpuščeni, če ne pridejo na delo. Teh delavcev je 15.0GV.
Rusko-Japonska vojna,
London 21 januarja. General Steselj je povedal, da bi se bil mogel Port Artur samo še pet dni držati. Na razpolaganje je imel še po nekaj granat za vsak top, ker
so v Port Artur j u  najdene ki tajske granate premajhne za ruske topove.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Dolgotrajna borba med hosisti in besisti žitnega trga se sicer Še ni na nobeno stran odloČila, vendar pa kažejo znamenja, da se v kratkem odloči in to v prid bosistov. Konzum in trgovina sta Še jako neznatna, bliža pa se Čas, ko bodo velike zaloge po ogrskih mlinih pošle in bo treba misliti na nabavo surovine. Dosedanji neznatni promet je proti vsemu možnemu pojmovanja razmeroma le neznatno uplival na redukcijo cen, da, potekali so teden za tednom takozvane splošne stagnacije — vendar pa se efektivno blago ni hotelo umakniti. Vzporedno z malo potrebo so se gibale tudi ponudbe, da, poslednje so bile včasih tako neznatne, da do malega niso zadovoljile minimalne sprotne porabe.
V tekočem tednu pa so prihajale iz inozemskih tržišč jačje tendence, sloneče v prvi vrsti na manjših iznosih letine in pa na ne ravno najugodnejšem vremenu. Temu so se priklopili večji prometi — vse to pa je dalo tendenci izrecno trdneji značaj.
Pšenica je naznanila takoj začetkom tedna nekako trdnost v aprilo-vem in oktobrovem kur/u, dokler se ta trdnost ni tudi za efektivno blago pojavila v Številk^ V celoti je efektivno blago tekom tedna pridobilo 5 —10 vinarjev, imetetji pa so postali takoj redke ji in svoje zahtevke dvignili višje. Uverjeni smemo tedaj biti, da pred spomladjo ne le nimamo pričakovati nižjih cen, gotovo pa pri količkaj bolj šem konzumu raje višjih. Seveda je to hipoteza, ki se nam dozdeva po današnjih odnosajih verjetna — eventualnosti pa so mogoče tudi druge.
Koruza se kreta nemoteno enakomerno. Sicer je inozemstvo ta ali drugi dan naznanilo jakost — cene pri nas so jej ostale iste.
Oves tekom tedna ni naznanil sprememb; popraševanje je povoljno, normalno, cene vsled tega nespremenjene.
Sladkor. Surovina je v teku tedna naznanjala neznatne spremembe, ostala po nekako pri predtedenskih cenah, iz Česar lahko sklepamo na trdnost tendence. Nemški in angleški konzum sta pokupila večje množine, kar je mnogo pripomoglo k stabilnosti. Rafinerije so dvignile cene zopet za 1 krono, pri tem pa jim je prav malo za kupčijo. Druga roka ponuja rafiuado le prav redko, kajti zaloge so ji pošle. Glavni vzrok zadnjih poviškov surovine sta dva pariška velešpekulanta, ki sta kupila vsak po 1 milijon vreč surovine.
R i ž. Mlini so svoje zahtevke za novo blago vsled indijskih poročil v rapidni hos dvignili.
Petrolej notira nespremenjeno.
Kava. Amerikanski špekulantje se silno prizadevajo, da bi tirali ceno kvišku, temu naporu pa se Evropa noče priklopiti, vsled Česar se cena prav polahko dviga. Značilen posebno je trg v Havre, ki naznanja vsak dan spremembe, samo da prepreči nagnenje do hos.
Špirit — surovina se je izza časa našega zadnjega poročila dvignila v ceni, imeli pa bi danes še višje cene, če bi se ne pojavila nova r.iBnerija v konkurenčnem boju. Ker pa j m surovina itak že draga in nadalje trdno tendira, nasprotno pa kontingent viduo pohaja, bilo bi morda umestno ta trenutek izrabiti ter fic s primeroma cenim bla gom preskrbeti, kajti konkurenčni manever bržčas ne bo dolgo trajal, če ni morda med tem že prenehal.
Poslano*'
brezimnemu piscu „Jeseni* s k i h novic" v „Slovencu11.
Z ozirom na članka, ki sta bila priobčena mrd »Jeseniškimi novicami« pod cd itAvfcoma »Slovensko č*at« in »Domovino bo reševali« v »Slovencu« s dne 14 janu*rja 1905, Se Čuti podpisani odbor dolžnega, trditve, ki bo h !< tamkaj izražene z največj'm f g rčenjem zavrniti Nm-podle|ša laž je, ako trdi brezimni dopisnik, da so člani »S>koU« oropali božično drevesce, ker lahko s pr ćo-Ti dokažemo, da to ni njhČe od »Sokola« dotaknil drevesca IV-lovadno društvo »Sokol« na Jesenicah se zaveže tem potnm izplačati iS društvene blagajne 50 K za »bra-tovsko aktadn«c « na S*vi, »ko kdo dokaže, da je i - en član »S »kola« storil opisani »rop«. Nadalje je pro!a izmišljotin*, če kdo trdi, da so »Sokoli« vpili v nedeljo v olnofi pred prostori »Katoliškega delavskega dru 6tv»« t a|moht«! ker so bili tisti dan na p '.tu v Ž-rovniei &ter so ee po prihodu na Javornik takoj raz&li domov in ni mimo Označenih
prostorov sploh tisti ve Čer nihče od •SokoU« Šel.
Na druge napade društvo „Sokol* ne bo odgovarjalo, ker je nepolitično društvo, katerega namen je le gojitev telovadbe. Starše, ki pošiljajo svoje si-sove v telovadnico pa prosimo, da se sami prepričajo, če je naše delovanje pošteno ali ne, ker je vsakemu poštenemu Slovencu v telovadnico, vstop do voljen. Tisti, ki se Čuti v svojem delovanju bolj poštenega, kakor smo mi, naj prvi vrže kamen na nas. Bratom „Sokolom* pa kličemo: s krepkim „na zdar" vedno naprej in nikdar nazaj!
Telovadno društvo „Sokol" na Jesenicah«
Za odbor:
Lovno Humer     Fran Fabinc
starosta. tajnik Jesenice, 20. jan. 1905.
Poslano.*)
„Slovenec" me je v sredo prav grdo napadel in mi podtaknil dejanja, ki jih nikdar storil nisem. 6. dr. Nace Žitniku pa povem, da sem pri tukajšnjem c. kr. deželnem sodišču vložil tožbo proti njemu in storil vse korake in upam, da mu bo to pot njepova poslanička imuniteta koreuito izpodletela. Gospod doktor svetega pisma, ako ste pravicoljubeo in pošten mož, in ako imate trdna tla pod nogami in imate tudi dokaze za svoje nesramne obdolžitve, tedaj bi morali tudi sami resigui-rati na svojo posl. imuniteto. Dolžnost katoliškega duhovnika bi to bila! Pa bomo videli! 257
V Ljubljani, 20. januarja 1905.
Ivan Findeisen
ključar v c. kr. trbačni glavni tovarni.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Mnogostranska poraba. Gotovo ni domaČega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego „Mollo-ve francosko Ž£HBJe in sol", ki je takisto bolesti utešu-joče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na miSice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1-90. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-o v preparat, zaznamovan z varnostno namko in podpisom. 6 7 — 1
Praško domače mazilo iz lekarne B FRAGNEEUA c. kr. dvornega založnika v Pragi, ki slovi že nad 50 let kot preizkušeno domaće zdravilo, olaj&uje boleć-ne, prepreci vnetje in pospešu e celjenje, vsled cesar se je razširilo ie po celi monarhiji in ga imajo v zalogi v&e lekarne. To mazilo ne izgubi tudi če ga leta in leta hranimo nič na učinku, in bi ga vsled te„a ne smelo manjkati v nobeni hiša' a
Za nrrvosnr. Dr. K. Pohl, zdravnik za nervozne v Badnn, se izjavlja o „KUNE-ROLU44, čisti rastlinski tolšči, takole: .Z veseljem potrjujem, da je „KUNEROL* izvr»tna rastlinska mast, ki je prav primerna za pripravljanje mesnih in močnatih jedil. Stanovitnost sestave in dejstvo, da „KUNEROL" ne postane laltav, ga posebno usposoblja za pripravljanje jedil debeličim se nervoznim. Pred malovred-nimi slepilno podobnimi ponaredbami nujno ■varimo.
Svila za neveste
od 85 kr. do gld. 11 35 per meter v vseh parvah. Franko in že oesrlnjmo se poStlja na dom. Bogata izbera vzorcev se po&lje s prvo poŠto Tovarna za svilo Hennrberg, /.iirlch. 3 61—1
* Lekarnarja Julija Setiau-manna aol za želodec je pridobila tekom več kakor 20 let najboljši glas kot dietetično sredstvo, kar dokazujejo ne-brojna priznanja. Vpliva točno in zanos ljivo pri različnih nerednostib prebavi janj a, pri želodčnih nadlogah, pri napravljan?u kisline, pri riganju itd., tako da ie kot izpričano domače zdravilo jako razSirjena in čislana Da tako izborno vpliva, zato se ima zahvaliti racijonalnemu skladu.
„Le Delice"!
cigaretni papir, cigaretne stročnice.
Dobiva se povsod,   67i—4fc Glavna zaloga: Dunaj, I, Predigergasss 5.
'v,--------------
•) Za vsebino tega spisa je uredništvo Odgovorno lO toliko, koli Kor določa zakon.
Zdravilski
konjak
zajamčeno prigtni viiiHki destilat pori stalnim kenijskim nadzorstvom. Destilerija
Camis
Trst-Barkovlje.
v. steklenica K 5—, */, it«
slonica K 2 60. — Na prodal v boljiih trsovioak 12
55letni uspeh Anatherina.
Splošno je ie znano. da so le v resnici dobra, poštena sredttva potrebna in koristna aa snaženje zob, teb tako važnih delov našega telesa. Sredstva za negovanje in Čiščenje zob morajo biti brez kisline in pen, ker sicer uničijo zobe in razdralijo ustno žlezno kožico, ki nudi tako ngodna tla za glive, zdravja tako nevarne sovražnike. Profesorji in zdravniki zatorej priporočajo za ohranitev zdravih u s t, z o b i n a o b ne g a mesa edino zanesljivo ustno in zobno vodo ,. Anatherm' c. kr. dvorn zobozdravnika dr a. J. G. Poppa na Dunaja X UI d, ki čudovito deluje proti raznim bolečinam ust, zob in zobnega mesa. Steklenice po 2 K ftO h, 2 K in 1 K z modro franc. etiketo v zlatem tisku in s firmo. Anatherinova zobna creme v lončkih po 60 vin. za temeljito in neškodljivo či&čenje zob. Dobiva se povsod in v glavni zalogi pri gosp. lekarnarju J. Mavrju v Ljubljani. 3
{M((wJfj
Puuud vsake gospodinje je doljra kava.
Kiithreinerjeva Kncippova sladna kava
ae ?i8 bi smela pogreSati ved v nobenem čof^o-diuj6Wu, kadur so na-i;ruvlja   kavlna pijača.
Zahtevajte le isvime lavejfl z imenom »KATrIRSINEB .
Clnt'oniank   (u     11 t".
Proti zobobolu in gnilobi zon
Izborno deluje dobro znane
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
katera otrdi dlemno in odstranjuje neprijetno sapo Iz ust*
1 steiklenlea z navodom t K.
Melusine zobni prašek
1 zkatljlea 60 vin.
Razpošilja se vsak dan z obratno poŠto. = Edina zalofa« ■
Zaloga vseh preizkušenih zdravil . medic, mil, medicinalnih vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurg-ičnih obvez, svežin mineralnih vod 1. t. d.
Dež. lekarna Milana Lsvteka
? Ljubljani, Rasljeva cista it 1
p l leg novozgrajenega Pran JoSeiovega
inbtl. mostu. 22 — 3
LJUBIrJMSK
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD
LETNIK XXX. (igo5).
Izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 9 K ao h,  pol leta 4 K 60 h, Četrt
leta a K 30 h. Za vso neavstrijske dežele 11 K ao h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h.
„Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
Darila.
Dpravnistvn našega lista so poslali: Za družbo sv Cirila In Metoda Gdč. Tilda SpreiUerjeva nabrala v . ostilni Sprei-ztr na mesto venca pok dr Jul- Guetmu 20 K. — Na Slemburjev in Buteljom večer isti tam 20 K in ob prijateljskih večerih darovalo omizje 27 K 22 v. Gg. deželni uradn«ki v Ljubljani povodom smrti dragega tovariša g. Fran Titnika, de2. blaga j nika 64 K. — Skupaj 121 K 22 v. Pre-erčna hvala darovalcem in nabiralki.
umrli so v Ljubljani:
Dne 16. januarja: Ivan Ljabič, delavec, 55 let, Vel Ki stradon 6, Emphiz ma pu'm.
— J era Urfiič, gostija, 70 let, Radeckega cesta St. 11, Carcinoma uteri.
Une 1H. januarja: Ur5a R »Dežnik, mest. uboga, 66 let, Japl^cve uiice 2, Astbma cordiale.
Doe 19. januarja: Anton Sever, bivSi
Želez čuvaj, «0 let  Gradišče 14, Marasmus.
Josip Papež, posestnik, 42 let, Prečne ulice 8, ParaljSis Cordis.
V deželni bolnici: Dne 16. januarja:  Ivan Tepina kajžar-jev sin. 16 let   Encephalo Meningitis. — Ma'ija Sporo, delavka, ey let, Pneumonia
— Katarina Hudurovič, ciganka, 86 let, ostareKst.
Dae 17. januarja: Ana Novak, meBtna uboga, 64 let Viuum cordis — Matevž Cirar, zidar, 65 let, carcin >ma laryng>s. — Ana Zupane, strežnica, 73 let, pljučnica
Due 18 januarja: Alojzij Gantar, ključar bi let. Oedema putni.
Zahvala
TukajSnii gg. trgovci isročili so sne&ek 600 K na korist tnkajlLJemn ubolnemu sakladu in 600 K dijaški kuhinji v Kranju kot odkupnino od običajnih novoletnih daril.
Za ta veledusni dar se zahvaljujeta
Županstvo v Kranju
Odbor dijaške kuhinje v Kranju
15. dne januarja 1905. 262
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kanci dan. borse 20. januarja 1905.
•V/.
*'/,•/. *'/.•/.
•V/s
41 o/
bi«J4»abenl smpirjl.
4*/9 majeva renta.....
4* „ srebrna renta . . . . . 4*/( avstr. kronska renta . . 4% „ slata „ . . 4°/t ogrska kronska „ . . • 4<>/0 , slata „ . . . 4°/c posojilo dežele Kranl&ke . 41V 'o posojilo mesta Sp 11 . *%•/. . „ Zsd** • *7,'/, bos.-herc. žel. pos. 1902 4\0 češka dež. banka k. o. *°/o » ■ , I. O. . 4: yj 8 zai. pisma gal. d. hip. b.
41 tu <   PeSt-   kom*   fc-   °- z-
10°/0 pr.......
tast. pisma Innerst. hr. „       „     ogrske cen.
deŽ. hr.......
s. pis. ogr. hip. ban. . obl. ogr. lokalnih Železnic d. dr. ... . obl. češke ind. banke . ••/• prior. Trst-Poreč lok. Žel.
4°/, prior. dol. žel.....
8% , jui. žeL kap. «/,«/, . 41 ,° , avst. poa. za že), p. o. .
Srečke.
Srečke od L 1860*> .   .   . .
.      .   . 1864.....
„ tizske......
„    zem. kred. I. emiBJje .
n »»**•»•
m     ogr. hip. banke  .   . .
„    srbBke a frs. 100'— .
m turške......
Basilika srečke .   .   . .
Kreditne „    .   .   . •
LnomoŠke »•'••« Krakovske »    .   .   . .
t^abljanske n    .   .   . .
Avst. rad. križa „ Ogr.     „     „       n    .   .   . . Radolfove m    .   .   . .
Salcbarske „    .   .   . .
Danajeke kom.   „    .   .   . .
Jnžne železnice.....
Državne železnice . . . . avstr.-ogrske bančne delnice . Ivatr. kreditne banke . • • Ogrske „ „ . . . Živnostenske „ •
Premogokop v Mosta (Brax) .
A.lpinske motan.....
Pralke žel. in dr. dr.....
S ima- Maran yi......
rrbovijake prem. družbe . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe .   . .
Valute.
C. kr. cekin.......
20 franki........
20 marke........
Soveretgns.......
Marke.........
Laiki bankovci......
Bablji.........
Dolarji.........
Ottutr
100-2»
I0O-2O
100-2S llf'65
9H-6U 118 7u
99-50 100 —
100 -
101 251 10u- -100-10140
107 60 10010
100-50 100—
100 — 100-75 99--99 5o
316 f>0 100-70
BU«ro
100-40
100- 40 100*4 5 U9H5
98*80 118 90
101 —
101- — 100 —
102 2i 100 30 10(» »0
102- 40
IO8O0 101-
101*20
100 &0
101 — 10P75
ion-
317 .«v0 101 70
89 RO «48 75
1«29 — K76 M> 78i» 5o 2S0 — 683 — 5)4 M
"2464 -5X» 75 310 -633 — 189-
11-3* 19 11 23 50 23 9o
117-42 96 65
253 50 4*84
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 'il. Januarja 1905. Termin.
Pšenica za april .
Pšenica „ maj
Plenica , oktober
Ri „ april .
Koruza „ maj
Oves , april .
za
100 kg 100 . 100 n 100 m
100 . 100 .
EffktU.
5 vin. višje.
Meteorologično poročilo
Vitlu* umd morjem 30« a.    firedujl mrmcai tla* I
rt čas
opazo
* vanja
Stanje! i baro-I metra
1 v mm i
Č5
Vetrovi
Ne.
20 j 9. av.
21. 7. aj. f*  2 pop
745 8 — 17 mL ezahod
74B0 — 23 brezvetr 7461 — 17 |al. jvznod
oblačne obla'n:
Srednja včerajšnja temperatura: — normale: —2 3". — Padaraia 0 0 mm
Franc in Katarina Gartner
snanj.iti   tužnega   srca   v   svnjem ■ menu svojih otrok ter ostalih sorod r.ikov vsem prijateljem iu ztuiirem, da je Vsemo^oćm n«so predobio m p i ljubljeno hčerko, oziroma sestro, n« t kiujo in sestrično
Stanko
učenko VIII. razreda
danes,   po  kratki   in  mučni bolfzn previđeno s sv. zakramenti za u i jo^e, v 16   U tu altsM starosti gostite« V boljši svet.
Trupi » nepozabljive hčerke se t o*!«1 prepeljalo v nedeljo, dne ML ji M ob  4. uri popoldne,  iz  tuše žal Pied Skoti o st. 18 na pokopal.siV- Il S/. Krištofu k ve^uemn puCitku.
Nepozabljivo rajnico priport»čam' v pobožno molitev ln blag spomin.
V Ljubljani, 2o januarja l9Uo