Leto VII., štev. 23 („J»tro«xv.,st.u5a) Ljubljana, ponedeljek 4* junija 1934
Cena t Din
upravnistvo. Ljubljana, Knafljeva ulica B. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
[nseratnl oddelek: LJubljana. Selen* burgova ui — Tel. 3492 ln 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica »t. 11. — Telefon St 245S.
Podružnica Celje: Kocenova ulica SL 2. — Telefon St. 190.
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Podružnica Trbovlje: v hlSl dr. Baum-gartnerja
Ponedeljska izdaja
Kraljevska počastitev
jugoslovenskega Verduna
Nj. Vel. kralj med svojimi najzvestejšimi - Velike patriotske svečanosti v Šabcu -Odkritje spomenika žrtvam za svobodo in domovino - Otvoritev železniške zveze
šabca preko novega mosta z ostalo Jugoslavijo
Šabac, 3. junija. Prva žrtev velike svetovne vojne, legendarno mesto v borbah za narodno osvobojenje in uedinjenje je danes proslavilo svoj veliki narodni praznik, stoletnico šabaške cerkve, odkritje spomenika bojevnikom in posvetitev grobnice, zgrajene pod samim spomenikom. Kazen tega so danes posvetili sokolski dom in otvorili železniško progo čez novi most na Savi. S to progo normalne širine je zdaj šabac zvezan ne samo s prestolnico, temveč z vsemi kraji naše domovine.
Že od ranega jutra so prihajale v šabac iz vseh krajev njegove bližnje in daljne okolice ogromne množice. S snočnjimi večernimi in z današnjimi dopoldanskimi vlaki so prispele delegacije iz vse države. Ob 9.27 je prispel kot prvi čez novi most izletniški vlak iz Beograda. Bil je natrpan občinstva. S tem vlakom so tudi prispeli senatorji in narodni poslanci, delegati društva in korporacij itd.
Sprejem Nj Vel. kralja
Točno ob 10. je prispel ob sviranju narodne himne na postajo dvorni vlak. Okrašen je bil z zelenjem in cvetjem. Na postaji so bili že zbrani ban drinske banovine Velja Popovič, poveljnik drinske divizije divi-zijski general Stankovič, predsednik šaba-ške občine Grozdič s člani občinskega odbora, odbor za proslavo s predsednikom dr. Petrovičem, podpredsednika Narodne skupščine Kosta Popovič in Karlo Kovačevič, senatorji Kosta Timotijevič, K. Smiljanič, Milivoje Jovanovič in Peter Djirlič, narodni poslanci Dragomir Stanojevič, Vasilje Tr-bič, Mihajlo živančevič, dr. Ivo Elegovič, Mi-hajlo Jevtič, Radovan Jevtič, Mita Isako-
vič in drugi.
Na postaji Je bila razvrščena častna četa pontonskega polka. Prihod Nj. Vel. kralja so množice pozdravile z burnim in frenetič-nim klicanjem. Z dvornim vlakom Nj. Vel. kralja so prispeli predsednik vlade Nikola TJzunovič, predsednik senata Tomašič, minister za prosveto šumenkovič, pravosodni minister Maksimovič, minister za trgovino in industrijo Demetrovič, prometni minister Milosavljevič, vojni minister general Milo-vanovič in minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Novak.
Kralj je najprej sprejel poročilo poveljnika drinske divizije generala Stankoviča, nato pa segel v roko prisotnemu banu drinske banovine Velji Popoviču in pregledal častno četo. Kralja je nato pozdravil predsednik šabaške občine Grozdič s krajšim govorom. Tolmačil je neizmerno radost šab-čanov, ki jim je prvi vlak iz Beograda pripeljal v njihovo sredo svojega ljubljenega vladarja. Kralju je ponudil sol in kruh po starem slovanskem običaju.
Nj. Vel. kralj je zatem pristopil k članom odbora za proslavo in k občinskim odbornikom, ki je vsakega posebej pozdravil. Pozdravil je tudi Floro Sanders, znano Angležinjo v činu rezervnega kapetana, ki js v vrstah 2. pešpolka sodelovala v borbah za osvobojenje in zedinjenje. Z ministri in drugim spremstvom se je kralj nato napotil v razkošno opremljeno dvorno čakalnico. Nato j«; Nj. Vel. kralj sedel v avtomobil in se s svojim spremstvom odpeljal s postaje do Saborne cerkve. Ogromne množice na obeh straneh ceste so priredile Nj. Veličanstvu triumfalen sprejem. Vsa pot je bila pokrita s cvetjem. Množice so neprestano vzklikale »Živel kralj! živela Jugoslavija!« Kralj je s počasno vožnjo prispel najprej do prvega slavoloka, na katerem se je bleščal napis:
»Svojega kralja in prvega zadružnika pozdravljajo zadružniki Podrinja.«
Sredi mesta pred cerkvijo je stal drugi slavolok z napisom:
»Sinovi šabca, srbskega Verduna, kličejo iz vsega srca z občudovanjem in ljubeznijo: živelo Nj. Veličanstvo, kralj Jugoslovenov!«
Pred vhodom v cerkev so Nj. Vel. kralja pričakovali patrijarh Varnava s cerkvenimi dostojanstveniki, predsednik občine, predsednik beograjske občine z beograjskimi delegati, predsednik valjevske občine in mnogi ugledni meščani.
Nagovor patrijarha
Nj. Vel. kralj se je takoj napotil v cerkev,' kjer se je pričel obred blagoslovitve, ki ga je opravil patrijarh Varnava ob asistenci skopeljskega in šabaškega episkopa. Po posvetitvi je imel patrijarh Varnava govor, v katerem je dejal med drugim:
»Slavni pravnuk nesmrtnega voditelja! V tem velikem in zgodovinskem trenutku za mučeniško mesto in ob stoletnici tega božjega hrama povzemam besedo, da pozdravim Vaše Veličanstvo, svojega ljubljenega narodnega kralja, sina kralja Petra Velikega Osvoboditelja in pravnuka nesmrtnega voditelja Karagjorgja.«
Patrijarh je nato omenil krvavo in trpljenja polno zgodovino šabca v zadnjih 400 letih, ki se deli v tri obdobja. V prvi dobi, ki je trajala kakih 300 let, je bil šabac neprestano torišče turških in avstrijskih vpadov. Eni in drugi so ga neprestano napadali, požigali, ropali in uničevali. Mesto je moralo doprinašati ogromne žrtve. Druga doba se pričenja z 1. 1913, ko so se združili okrog svojega voditelja Karagjorgja sinovi Mačve in šabca. Pri tej vstaji so sodelovali tudi pravoslavni svečeniki, kakor priča ime popa Luke Lazareviča, ki je bil desna roka Karagjorgja Nato je prišla tretja doba največje slava ia nntfeoJštva, prišla so
vojna leta od 1912 do 1918. Avstrijska vojska je prinesla v deželo dotlej nepoznane strahote. Avstrijski vojaki so vdrli v ta sveti hram in tu klali ljudi. Več sto ljudi so postrelili pred cerkvijo, žene, otroke in starce so gnali po ulicah, da bi jih raztrgale granate. Ti zločini spadajo med najhujše v svetovni zgodovini. Navzlic temu pa se je treba spomniti tudi svetlih momentov. Prvi svetli trenutek je vstaja Karagjorgja, ki je prinesla Srbiji svobodo. Drugi svetli trenutek je bil sto let kasneje, ko je pokojni kralj Peter Osvoboditelj prišel v šabac, tretji trenutek pa se odigrava danes, ko je Nj. Vel. kralj Aleksander prišel na to proslavo. S prvim trenutkom se je začela svoboda, z drugim so pripravljali velike osvobodilne vojne, današnji dan pa je velikega zgodovinskega pomena za vladavino Nj. Vel. kralja, junaka, in mu zato kliče: »živel!«
Govor Nj. Sv. patrijarha so prisotni sprejeli z burnim odobravanjem in s klicanjem »Živel kralj«. Pevski zbor je zapel padlim junakom »Večnaja pamjat.«
Pred spomenikom borcem
Po končani službi božji se je Nj. Vel. kralj v spremstvu patrijarha, duhovnikov, članov vlade, narodnih poslancev in senatorjev, generalov in zastopnikov društev in ustanov napotil iz cerkve pred spomenik. Ko so množice ugledale kralja, so znova izbruhnile navdušene ovacije, ki jih ni bilo ne konca ne kraja. Poleg spomenika je stala častna tribuna, na katero je stopil Nj. Vel. kralj v spremstvu predsednika vlade Nikole Uzunoviča, visokih cerkvenih in civilnih dostojanstvenikov ter delegatov iz vse države.
Spomenik je posvetil patrijarh Varnava ob številni asistenci. Nj. Vel. kralj Aleksander je nato pristopil k spomeniku in ga odkril. To je bilo znamenje za nove manifestacije ljubezni do kralja in domovine.
Po odkritju spomenika je predsednik odbora za postavitev spomenika dr. Dragomir Petrovič izročil spomenik predsedniku šabaške občine v varstvo. V svojem govoru je naglašal, da je bilo mesto nekoč srbski, sedaj pa je jugoslovenski Verdun. Mesto je srečno, ker vidi v svoji sredi Nj. Vel. kralja, svojega ljubljenega vladarja. Navajal je nato borbe, ki so se bile po vsej Srbiji, zlasti pa na Ceru, Gučevu, Mačkovem kamnu, Dobrem polju, Kajmakčalanu in v šabcu ter vsem Podrinju. Iz tega slavnega mesta so izšli veliki poborniki duha in dela kakor Miloš Pocerac, Zmaj iz Nočaja, pop Luka, Zekič, Uljubašič, Vuk Karadjič, Stojan No-vakovič, Jovan Cvijič, Lazarevič, Veselino-vič in drugi. Ljudstvo se raduje, ker mu je božja previdnost dala kralja iz narodne dinastije.
Načetaik šabaške občine Petar Grozdič je prevzel varstvo sipomenika s pesnikovimi besedami »Pokoljenja dela sude«. Zahvalil se je za žrtve, doprinešene za svobodo naroda in obljubil, da bo mesto varovalo spomenik, kakor zasluži.
Nj. Vel. kralj je nato položil na spomenik prekrasen venec. Za njim so položili vence predsednik vlade Nikola TJzunovič, predsedmik senata dr. Tomašič, podpredsednik Narodne skupščine Karlo Kovačevič, predsednik šabaške občine Grozdič, predsednik beograjske občine Miljutin Petrovič in delegati iz vse države.
Med viharnimi aklamacijami zbranih množic se je Nj. Vel. kralj nato v siprem-stvu patrijarha Varoave, članov vlade in odposlancev napotil peš do Sokolskega doma. Na vsej poti je bil deležen izrazov najgloblje ljubezni. Ljudje so svojega vladarja obmetavali s cvetjem in mu neprestano klicali »živel kralj! živela Jugoslavija!«
Otvoritev sokolskega doma
Ob 11. je kralj prispel pred Sokolski dom, kjer so ga pričakovali starešine Sokola. Kralj je pozdravil prisotne in odšel v svečano dvorano. Na odru je bila razvrščena častna sokolska četa z zastavo. Ko je kralj s svojim gpremstvom zavzel mesto, je patrijarh Varnava posvetil dom.
Po cerkvenem obredu je povzel besedo starešina šabaškega Sokola dr. Dragomir Tufegdzič, ki je dejal:
»Srečen sem, da lahko kot starešina Sokola pozdravim danes Nj. Vel. kralja, velikega dobrotnika in Sokola. Obenem izročam sokolski pozdrav ljubljenemu starešini Sokola kraljevine Jugosiavije prestolonasledniku Petru. Današnji dan je dan slave vsega Sokolstva.«
Nato je dr. Tufegdžič navajal, kako je bil v šabcu ustanovljen Sokol 1. 1907. Leta 1914 so pričeli graditi dom. Nato so nastopila strahotna vojna leta. Delo so mogli nadaljevati šele 1. 1919. Današnja proslava in posvetitev doma naj bo obenem izraz zahvale in hvaležnosti vsem, ki so dali svoje življenje za kralja in domovino.
Po končanih govorih so se ponovile ovacije Nj. Vel. kralju. Kralj se je poslovil od prisotnih hi se v spremstvu patrijarha Vamave in predsednika vlade ter drugih odličnikov napotil peš med špalir-jem množic in šolske mladine, ki ga je obsipala s cvetjem, v dvor vladike. Na vsej poti ga je ljudstvo triumfalno pozdravljalo
Deputacija naroda pri kralju
V dvoru je kralj sprejel številne depu-tadje fe feabca fe fe S/Me* Kralj s. j.
zanimal za odposlance in za njihove krajevne razmere. Prišli so tudi bojevniki, ki so bili večinoma odlikovani s Karagjor-gjevo zvezdo. Ob 12.15 je kralj zapustil palačo vladike in se napoti v Kazino, kamor je prispel ob 12.30. V Kazini je bil prirejen svečan banket za 120 povabljencev.
Ko je kralj stopil v dvorano, so ga prisotni viharno pozdravljali. Kralj je zavzel svoje mesto na čelu omizja. Na njegovi desni je bil patrijarh Varnava na levi pa predsednik vlade Nikola TJzunovič z ministri. Na banketu so stregla dekleta v krasnih narodnih nošah iz šabca in Po-drinja.
Med banketom je pozdravil Nj. Vel. kralja g. Djoka Jovanovič, ki je dejal, da je današnji dan za šabac dan redkega slavja. Obenem pozdravljajo šabčani tudi svoje žrtve, ki so padle v osvobodilnih borbah od 1912 do 1918. Zahvalil se je vladarju za njegovo veliko pozornost in podporo. To niso besede laskanja, ker šabčani tega ne marajo. Tako govori samo ljudstvo, ki ljubi in spoštuje svojega vladarja nad vse. Narod je srečen, ker ima kralja, ki mu je geslo: Z narodom za narod! Nato je g. Jovanovič naglašal, da je ljubezen naroda najboljši temelj prestola. Vaš prestol, mili kralj, in Vaša dinastija slonita na tej ljubezni našega naroda in v tej ljubezni hočejo biti šabčani na prvem mestu.
Govor Nj. Vel. kralja
Nato je v splošni tišini povzel befedO Nj. Vel. kralj Aleksander in dejal:
Vaša današnja proslava zbuja spomine na velike in slavne dogodlke. Vrste se spomini ne le na svetovno vojno, s katero je današnja svečanost neposredno združena, temveč tudi na prve dni naših osvobodilnih bojev.
Tu, blizu Šabca, na Nišaru je poleti 1. 1806 vodja Karagjorgje slavil s popom Lukom Lazarevicem svojo slavno zmago, po kateri je vsem postalo jasno, da mora popolna osvoboditev postati stvarnost. Pomen te naše zgodovinske borbe je prerošlki opevala guslarjeva črna vrana, ko pravi ženi na Nišaru padlega turšikega poveljnika, stotnika Kulina:
»Niti ide Kulin kapetane, niti ide, niti mu se nadaj. Hrani sina, pa šalji na vojsku, Srbija se umirit ne može.«
In res, Srbija se ni mogla pomiriti, čeprav je 1. 1813 kazalo, da je razbita. Dosegla je svojo popolno svobodo, svojo samostojnost.
Ko je naposled stopila na svoje svobodne noge, ni nikoli pozabila svojih neosvobojenih bratov. Vojne, v katerih je sodelovala, kažejo to jasno, zlasti balkanska vojna, ki je dala Južni Srbiji svobodo, in svetovna vojna, ki je ustvarila našo veliko Jugoslavijo.
Toda, medtem ko je Srbija izvedla to svoje osvobojevalno in zedinjevalno poslanstvo do konca, je bilo treba pretrpeti ogromne žrtve in mnogo bede. Svetovna vojna je goltala kakor požar. Žrtve so bile ogromne.
Ni kraja, ni vasi, ni hiše, ki ne bi bila dala svoj krvni davek. Toda nihče ni žrtvoval tega, kar sta šabac in njegova okolica. Usoda, ki je doletela Šabac in ves ta kraj, je bala strašno krvava in najbolj surova. Bila je v popolnem zma-menju ognja in meča, popolnega uničenja in razbitja, v znamenju sovražnikove podivjanosti in brezboštva.
Iz tistih časov je ostala Kakor eden izmed težkih ranjencev tudi cerkev v Šabou, hram božji, ki ga je sovražnik oskrunil in ki slavi danes svojo stoletnico in svojo obnovo.
Danes duhovniki njegovega oltarja posvečajo tu tudi spominsko grobnico padlih junakov, ki so šli v borbe in v smrt za kralja in za domovino. Tod so bile borbe tako hude in tako krvave, da ni prav nobeno čudo, če so grobnice na Ceru, na Mačkovem kamnu, na Gučevu, v Krupnju in v Prnjavoru premajhne, da bi mogle sprejeti vse znane in neznane junake k večnemu počitku.
Sledove vojne vihre je še danes videti v Šabou. Obnavljanje se vrši počasi in je težko, navzlic temu napreduje, čeprav počasi in s hudimi napori. Vi niste sedaj tisti Šabac poleta in proč Vitanja kakor nekoč. To ni tako lahko po vsem tistem, kar je tod divjalo im rušilo. Toda vi ste junaki, ki boste tudi te ovire premagali.
VI ste se vedno vzpodbujali, zato tudi sedaj ne boste klonili. Vaš sokolski dom, ki ste ga danes posvetili, kaže, da zaupate vase in v svojo mladino z vidno in kre«pko vero in da boste delali čast tistim, katerim ste postavili spomenik zahvale in občudovanja.
Vaša velika in narodtaa država, za katero so njeni in vaši junaki živeli in umirali, je sedaj stvarnost, je sila, o kateri govore s spoštovanjem i prijatelji i nasprotniki. Svoje poslanstvo opravlja v svobodi in miru. Skromno in postopno dozoreva na vseh straneh s svojimi naprednimi napori. Dokaz temu je tudi ta železniški most, ki je bil danes otvorjen in ki bo še tesneje vezal združeni Srem in Podrinje, ki sta bila že pred zedinjenjem duševno združena.
Svoj govor je Nj. VeL kralj končal s tem, da je dvignil čašo in dejal:
Pijem na zdravje svojih dobrih Šab-čanov in za napredek mučeniškega in junaškega Šabca!
Prisotni so sprejeli kraljev govor z nepopisnim navdušenjem. Po dvorani so še dolgo odmevaM klici: živel kralj!
Govor je napravil na vse prisotne najgloblji vtis.
Po končanem banketu je kralj ostal nekaj časa v palači vladike, nato pa se je z avtomobilom odpeljal čez Prnjavor in Bogati č v Koviljačo. Na vsej poti so mu povsod velike množice ljudstva prirejale navdušene manifestacije.
S sokolsko plamenico na grobu kralja Petra
Sokolska štafeta iz Sarajeva je prinesla plamenico na Oplenac — Pričetek svečanosti sarajevskega zleta — Sokolska večna luč na grobu kralja Osvoboditelja
Sarajevo, 3. junija, č. Velike sarajevske sokolske svečanosti so bile otvorjene snoči, ko je sokolska štafeta odnesla iz Sarajeva v Oplenac na grob pokojnega kralja Petra Osvoboditelja gorečo baklo. Ob 8. zvečer so pričeli streljati s sarajevske trdnjave topovi v znak, da je sokolska štafeta krenila na pot. Med ljudmi po ulicah je zavladalo veliko zanimanje za otvoritev teka in živahno vrvenje. Ker so tekači že tekli v mraku, se je zdelo, kakor da pla-menica šviga po zraku. Prizor je bil zelo veličasten. Na mestu, kjer je bil pred svetovno vojno izvršen atentat na avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda, je nosil baklo lOletni Sokol Gavro, sorodnik atentatorja Gavrila Principa.
Na zelo hribovitem terenu so sokolski tekači povsod tekli z veliko brzino. Balčla je šla iz rok v roke, preko gora in dolin. Ob 23.40 je zvonjenje zvonov pozdravilo njen prihod v Rogatici, kjer se ie kljub poznemu času zbrala velika množica ljudi, ki je pozdravljala tekače. Na okoliških hribih so kmetje v počastitev prižgali kresove. Zjutraj ob 5.40 je v Užicu sprejela velika množica in z njo vred vsa vojaška posadka sokolsko plamenico. Ob 8.40 zjutraj so sokolski tekači prispeli v čačak. kier ie bilo na ulicah vse polno ljudi. Pred Topold so prevzeli plamenico zopet sarajevski Sokol«, kl m jo ob 13.39 prinesli v cerkev na
Oplencu, kjer so prižgali z njo večno luc pred grobom velikega kralja Petra Osvoboditelja. 355 km dolgo pot iz Sarajeva v Oplenac so sokolski tekači pretekli v 17
urah in 35 minutah.
Oplenac, 3. Junija. Danes Je v Oplencu naše sokolstvo priredilo slavje, ki bo ostalo v trajnem spominu našega sokolstva in vsega ljudstva v šumadiji. V Oiplenou Je bil oilj sokolske štafete, ki Je iz Sarajeva prinesla bakljo, da prižge z njo večno luč na grobu pokojnega kralja Petra Velikega Osvoboditelja in izkaže zahvalo in spoštovanje nesmrtnemu kralju, velikemu tvorcu narodne osvoboditve ln zedinjenja.
Za svečanost je vladalo v vsej šumadiji ogromno zanimanje, že zarana so prihajali lz vseh krajev tisoči in tisoči v Topolo. Zelo številne so bile tudi sokolske kmečke čete in Sokoli. Vse mesto je bilo v zastavah, v zelenju in s cvetjem okrašeno Množice so prihajale v narodnih nošah, Sokoli v krojih. Pred vhodom v mesto Je bil slavolok z napisom »Zdravo!« Množice so nestrpno čakale znamenja, da »e sokolski tekači približujejo.
Točno ob 13.30 je bil v Oplencu oddan prvi strel, znamenje, da se sokol6ka štafeta približuje. Množice so se razgibale in vae j« hotelo predretl ftpallr, da vidi
Ponedeljska izdaja »juu«*«
vsak ponedeljek zjutraj. — Na roča ae posebej ln velja po pošt prejemana Din 4.-, po raaiaftaJ dh dostavljena Din 5.- mesečno
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 6. Telefon it. 8132, 3123, 8124. 3125 In 3126
Maribor: Gosposka ulica 1L Telefon it. 2440.
Celja: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifa
eokotske tekače. Zvonovi so začeli zvoniti.
17 minut pred 14. uro Je bila bakjja pred vrati cerkvenega posestva sv. Djur-dja. Baklja je šla iz roke v roko. Pred ceikvijo je bila zbrana velika množica. Tu so bili tudi Sokoli in starešine. Bakljo je prevzel Sokol Ružička, Jo izročil Sokolu Tazmanu, ta zopet načelniku Ambrož iču, ki jo je izročil prvemu podsta-rejšinl Ganglu. Starešina Gangl je izročil bakljo starešini sarajevskega Sokola dr. Besaroviču. Med njimi je bil tudi predstavnik Nj. Vel. kralja Aleksandra polkovnik Pavlovič. Prvi podstarešina Gangl Je zaprosil starosto Besaroviča, naj bakljo ponese v cerkev in v imenu vsega sokolstva prižge nad grobom vodje Karagjorgja in pokojnega kralja Petra Osvoboditelja večno luč. Zbrani sokolski voditelji so nato krenili skozi špalir in stopili v certkev.
Pri vhodu jih Je pričakoval prota Kuz-mič z duhovniki. Med prepevanjem cerkvenih pesmi so se sokoleki prvaki približali grob« kralja Petra, kjer Je starosta Besarovič izrekel naslednje besede:
»Prižigamo večno luč hvaležnosti, ki naj s svojim zubljem vsikdar potrjuje, da so naša srca In duše prepolna hvaležnosti za Tvoja dela, veliki kralj, ki si vse storil, da zgradiš veliko Jugoslavijo. Naj Ti bo slava in večna hvala.«
Medtem je starosta sokolske župe v Mo6tarJu Milič, ki spada med najaktivnejše ustanovitelje 6okol®kih kmečkih čet, pristopil h grobu in prižgal večno luč. Pri tem je obljubil, da hočejo Sokoli vedno delati za dobro naše vasi in vsega ljudstva. Obenem se bodo tudi spominjali velikih del Karagjorgja in njegovih naslednikov, kl so ustvarili veliko in združeno Jugoslavijo.
Po tej svečanosti, kl Je napravila na prisotne globok vtis, je bila kratka služba božja. Po končanem Obredu in slovesnosti so prisotni odšli pred cerkev, kjer Je namestnik starešine vsega sokolstva, podstarešina E. Gangl čestital sarajevskemu sokol®tvu za pobudo in za Izvedbo današnje velike sokolske manifestacije.
Odgovoril mu je starosta Besarovič, ki je Izvajal, naj bi bila večna luč širni/bol ljubezni in zvestobe sokolstva do vodja Karagjorgja, do kralja Petra Velikega Osvoboditelja, do Nj. Vel. kralja Aleksandra in vsega kraljevskega doma.
Tajnik Narodne skupščine Miloševič je čestital sokolstvu k prireditvi v imenu Narodnega predstavništva Zatem je starosta Sokola v Topoli, sodnik Nedifc, v izbranih besedah pozdravil prisotne hi obljubil, da bodo njegovi Sokoli prevzeli večno luč v varstvo in skrbeli, da nikoli ne bo ugasnila.
Starosta sarajevskega Sokola dr. Besarovič je nato pristopil k odposlancu NJ. Vel. kralja Aleksandra polkovniku Pavloviču in se mu zahvalil za visoko vladarjevo pozornost. Naiprosil ga je obenem, naj zahvalo sokolstva in izraze udanosti sporoči na najvišjem mestu, izročil mu je tudi sokolsko povelje, kl ga Je načrtal akademični slikar prof. Hadžl Damjanovič. Povelje je sestavljeno s črkami Mirosavljevega evangelija. Slovesnost so zaključili z vzkliki kralju in Jugoslaviji. Pozornost je zbujala skupina srednješolcev lz doma kralja Aleksandra na Topčiderskem brdu v Beogradu, ki Jo Je vodil njihov ravnatelj Balugd-žič. Beograjski dijaki so položili na grob kralja Petra krasen venec ln imeli nato krajšo spominsko svečanost.
V	Sarajevu so računali, da bo sokol-eka štafeta prispela v Oplenac ob 4. popoldne, v resnici pa je prispela dve url In 17 minut prej. To Je dokaz, s kakšno ljubeznijo so sokole k i tekači izvedli spominsko zamisel sarajevskega Sokola. Na vsej poti so sokolske tekače po®dravija-11 prebivalci z navdušenjem. Jih bodrili in jim kazali pot. Povsod so med tekom štafete zvonili v cerkvah, raz griče se je oglašalo pokanje možnarjev, na gorah pa so goreli kresovi. Davi zarana je bila štafeta med Džicami in Vardištem. Tako Je štafeta sarajevskega Sokola ob ogromnem zanimanju ljudstva na vsej poti prenesla iz Sarajeva v Oiplenac bakljo, s katero je na grobu kralja Petra Velikega prižgala večno luč hvaležnosti vsega sokolstva do kralja, ki nam je ustvaril našo sedanjo, veliko in silno Jugoslavijo.
Dve klerikalni zmagi na senčurskem terenu
Prvi sadovi bojevniške akcije na Gorenjskem
Kranj, 3. junija. Bojevniška akcija ln vse, kar je z njo v zvezi, je podila danes prve žalostne sadove. Ne bojevniško hujskanje samo po sebi, temveč neumljiva zaščita, ki jo ta hujskajoča demagogija uživa od strani, kjer bi bilo to najmanj pričakovati, Je deprimirujoče in razkrajajoče vplivala na nacionalne ljudi. Posledice so se pokazale pri današnjih ponovnih občinskih volitvah v Šenčurju in Tnbojah, torej na torišču žalostnih šen-čursaih dogodkov.
V	Šenčurju Je dobila nacionalna lista JNS a nosilcem g. šterom 182 glasov, nasprotna lista g. Umnika pa 352 glasov. Vseh volilnih upravičencev je 782.
V	Trbojah (Smledniku) je dobila nacionalna lista z nosilcem g. Bohinjcem 176 glasov, nasprotniška lista z nosilcem Burgerjem pa 385 glasov.
Tako sta Obe občini po zaslugi bojevnikov in njihovih protektorjev prišli ne v bojevniške, temveč v klerikalne roke, v roke g. Umnika, ki ga vea naša Javnost dobro pozna Izza časov šenčurskih dogodkov in šenčurskega procesa.
Ali si že »Vodnikove dražite"?
MANIFESTACIJA JADRANSKIH STRAŽARJEV
V belem Celju so zborovali predstavniki JS iz vse banovine
Celje, 3. junija.
Belo Celje je doživelo včeraj Ln dane« dva veličastna dneva Jadranske straže la na izredno mogočen način manifestiralo sa jugoslovenski nacionalni pomorski program.
ie r soboto sta se vse mesto in bližnja Okolica odela v državne zastave. Preko glavnik ulic so bile izobešene pestre vrste zastavic, predstavljajočih zastave pomorskih držav in pomorske znake. S popoldanskim birzlm vlakom sta prispela iz Splita predsednik izvršnega odbora Jadranske straže g. dr. Ivan Tartaglia in glavni tajnik JS g. dr. Ivo Rubič.
Slavnostna akademija
Zvečer je priredilo Celjsko pevsko dru-ttvo m sodelovanjema drugih kulturnih društev zelo dobro obiskano slavnostno akademijo v Mestnem gledališču. Akademiji so prisostvovali tudi predsednik izvršnega odbora JS dr. Tartaglia, glavni tajnik J« dr. Rubič, predsednik ljubljanskega Oblastnega odbora JS .podban dr. Pttkmajer, zastopniki organizacij JS te Maribora ln drugih krajev ter predstavniki civilnih ln vojaških oblastev in uradov, mestne in okoliške občine ter nacionalnih Ln kulturnih organizacij. Spored usipele akademije so izvajali erkester Glasbene Matice v Celju, podmladek JS drž. realne giramezije, dijaški godalni kvartet Glasbene Matice ter
mešani zbor Celjskega Zvona, moški zibor celjske »Oljlke« in mešani zibor Celjskega pevskega društva.
Danes ob pol 7. je priredila celjska le-
lezničarska godba
budnico po mesta
CXb pol 8. je prispel poseben vlak z gosti It Maribora, gostje iz Ljubljane in Zagreba so prispeli z jutranjim in dopoldanskim vlakom. Pri obeh vlakih ob pol 8. se je zbrala na peronu velika množica, ki je živahno aklaimirala goste. Po po-adravnih besedah predsednika krajevnega odbora JS župana g. dr. Goričana so se gostje podali z železničarsko godibo na čelu v Narodni dom, kjer sta se pričela občna zibora ljubljanskega in mariborskega odbora Jadranske straže.
Celjski mornarji
Takoj po prihodu vlakov so se člani mornarskih sekcij podali na vrt hotela Union, da prisostvujejo ustanovnemu občnemu zboru mornarske sekcije v Celju. — Zborovanje je vodil v imenu pripravljalnega odbora gosp. Rudolf Pibrovcc, ki je pozdravil došle goste in vse udeležence in poročal o pripravah za ustanovitev mornarske sekcije v Celju. Po kratki debati je bil izvoljen prvi odbor nove mornarske sekcije s predsednikom gosp. Ulago, podpredsednikom gosp. Vltavskim in tajnikom gosp. Pibrovcem.
Skupščina obeh oblastnih odborov
Ob pol 9. sta pričeli v Narodnem domu ločeno zborovati skupščini ljubljanskega in mariborskega oblastnega odbora JS.
Skupščino ljubljanskega oblastnega odbora je vodil predsednik g. podban dr. Pirkmajer, ki je prisrčno pozdravil vse na-vročne delegate krajevnih odborov. K obširnemu poročilu, ki je bilo že prej poslano delegatom in o katerem je »Jutro« že poročalo, je podal še nekaj pojasnil zlasti glede organizacije jadranskega tedna. Tri tej priliki je izrekel zahvalo neumornemu tajniku dr. Jegliču za njegovo res vzorno požrtvovalno delo.
Pri volitvah je bil z velikim odobravanjem ponovno izvoljen za predsednika dosedanji predsednik dr. Pirkmajer, na predlog predsednika ljubljanske krajevne organizacije g. Josipa Pogačnika pa so bili nato prav tako soglasno izvoljeni v upravni odbor gg: dr. Ljudevit Rohm, hon. univ. profesor. Jože Bekš, šef davčne uprave, Božo Betriani. sreski prosvetni referent, Janko Brilli. poslovodja, Fran Jančigaj, magistrat" ni direktor. Ivan Jovanovič, brigadni general, dr. Zeljko Jeglič, svetnik drž. žel., Josip Breznik, prosvetni načelnik. dr% Jure Koče, tajnik Zbornice za TOI, Nada Kmetova, dr. Vlado Murko, uradnik Mestne hranilnice, dr. Fran Orožen, sodnik, A. Petelin, ravnatelj Zveze gostilničarskih združenj, dr. Kari Petrič. ravnatelj Higi-jenskega zavoda, dr. KaTel Pirj«vec; ravnatelj trgovske akademije, Viktor Pirnat, referent banske uprave, Josip Pogačnik, generalni tajnik TPD, dr. Valentin Rožic, senator, Josip Ručigaj, Fran Seunig, novinar, dr. Ivan Slokar, gen. direktor Zadružne gospodarske banke, Fran Stupica, vele-trgovec, Kari Soss, predsednik Združenja trgovcev, Kvintilijan Tartaglia, komandant žendarmerije, Fran Tepina, Josip Znidar-6ič, sreski načelnik, dr. Janko Vovk, odvetnik: v nadzorstveni odbor pa so bili izvoljeni ga: Tomo Jederlinič, učitelj, V^ko-slav Keršovan, upravnik policije, Tone Kos, bančni uradnik, dr. Ivan Pintar, zdravnik. dr. I. C. Oblak, odvetnik, dr. Josip Režek, novomeški župan, in dr. Niko Zu-panič, bivši minister.
Po končanih volitvah je predsednik poročal o delovnem programu, ki obsega zlasti tudi
propagando za železniško in cestno zvezo
Slovenije z morjem. Proračun za leto 1934. v višini 85.000 Din je bil soglasno sprejet. Skupščina je nato razpravljala še o predlogih krajevnih odborov, zlasti glede voznih olajšav za člane JS. Z odobravanjem je bil sprejet predlog gospodične Minke Rabičeve iz Mojstrane, da naj JS preskrbi vsem šolam primerne slike o naši mornarici, kar bi med deco zelo olajšalo propagando za nase morje. Skupščina je še razpravljala o pripravah za kongres JS, ki se bo prihodnje leto vršil v Ljubljani in je končno odobrila pravilnik za socialni sklad.
Skupščino mariborskega oblastnega odbora
je vodil predsednik mariborski župan dr. Lipold, ki je podal zanimivo poročilo o delovanju. Mariborski oblastni odbor šteje sedaj že 61 krajevnih in se lepo razvija. Poročilo podrobno navaja akcije, ki Jih je lani izvedel oblastni odbor, zlasti Jadranski teden in jadranski dan in propagandno potovanje, pri čemer so bili ustanovljeni 4 pripravljalni krajevni odbori m t pover-jeništev.
Za predsednika je bil z odobravanjem ponovno izvoljen dosedanji predsednik dr. Lipold. V upravni odboT pa so bili izvoljeni gg: dr. Vinko Rapotec, Ladislav Jerse, dr. Milan Gorišek, dr. Alojz Goričan inž. Ignac Vidic, prof. Rudolf Pregelj Janko Pire, Ante Lavrenčič, Miloš Oset Milan Makar. Jasa Petrovič, Vladislav Bertoncelj, Franjo Kadunc, dr. Ivan Jančič. Drago Humek, dr, Matija Heric, Stanko Detela, poročnik Pavličič, inž. Janko Kukovec in prof. Jakob Perhavec; v nadzorstveni odbor so bili izvoljeni gg: dr. Josip Lesko-Franjo Bureš, Ferdo Pinter, inž. t ran
var,
Hinteriechner in ga. Marica Majstrova.
Predsednik je nato razvil program bodočega delovanja. Po sprejetju nekaterih predlogov je skupščina odobrila pravilnik o socialnem skladu JS.
Slavnostno skupno zborovanje
Po obeh občnih zborih se je vršilo v veliki dvorani Narodnega doma slavnostno zborovanje Jadranske straže. Predsednik mariborskega oblastnega odbora JS župan g. dr. Franjo Lipold je iskreno pozdravil vse številne udeležence in udeleženke, zlasti pa gg. zastopnika bana načelnika dr. Breznika, zastopnika komandanta dravske davim je polkovnika Golu-boviča, komandanta dravskega žandarme-rijskega polka polkovnika Tartaglio, predsednika apelacijiskega sodišča v Ljubljani dr. Vrančiča, zastopnike celjskih oblastev in uradov, višjega državnega tožilca N. Grasellija, zastopnika mariborskega škofa opata Juraka, zastopnika šumske direkcije inž. Božiča, zastopnika poštne direkcije upravnika Boca, celjskega župana dr. Goričana, narodnega poslanca Ivana Prekorška, zastopnico Jugosl. učiteljskega udruženja šol. uprav. I. Zupančičevo, zastopnika invalidskega udruženja Kovača, zastopnike zagrebške »Istre«, Saveza emigrantskih udruženj v Zagrebu, Družbe sv. Cirila in Metoda, Društva jugosl. akademikov v Celju, Udruženja železničarjev in brodarjev, zdravniške zbornice, Sokola, »Soče« Zveze Maistrovih borcev, zastopnika Jadranske straže v Zagrebu mag. Pe-roša ter zastopnike Udruženja rezervnih oficirjev, Zveze trgovsikih združenj, društev »Jadrana« in »Nanosa« in Glasbene Matice v Celju. Na predlog g. Lipolda je bilo z burnim odobravanjem sklenjeno, da se pošlje udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in Nj. Vis. prestolonasledniku Petru.
živahno pozdravljen je nato spregovoril predsednik izvršnega odboia JS g. dr. Ivo Tartaglia. Naglasil je, da Jadranska straža ni običajno kulturno ali turistično društvo, ampak mnogo več, da vodi nacionalni pokret za naš Jadran, ki se je iz malih začetkov mogočno razvil in zajel vse ozemlje naše države. Pomen in veličina Jadranske straže preveva ves narod, ki ve, da se ne more razvijati brez morja. Zato želi Jadranska straža, da se vsi naši kraji in ves naš narod ne samo duhovno, marveč tudi gospodarsko in materijelno poveže z morjem, na katerem je bodočnost in veličina Jugoslavije. Malokatera pokrajina je tako spoznala važnost morja kakor dravska banovina. Tu js delo zelo veMko in uspehi so ogromni. Ce bi bili vsi krali tako organizirana, bi se bilo jadransko vprašanje že daleč odmaknilo. Obi'no • e'o v dravSkt banovini dokazuje veliko članstva, več desettisočev podmlad-
ka, mornarske in ženske sekcije. Tudi Celje mogočno nosi prapor Jadranske straže, predsednik je ob koncu svojega govora izražal željo, da bi dobila Jadranska straža kmalu svoj dom ob morju, kamor bi vsako leto pošiljala nekaj stotin svojega podmladka, ki naj nekoč doseže velike cilje jadranske straže. Nato je predsednik ljubljanskega oblastnega odbora g. podban dr. pirkmajer prečital resolucijo, ki je bila Sprejeta soglasno.
Resolucija
ugotavlja, da je cilj JS, da v sveti in nesebični službi za kralja in edinstveno domovino z vsemi sredstvi propagande razvija smisel našega naroda za naš Jadran in da učvrščuje v narodu zavest o veliki važnosti morja za našo zemljo. Ker je mladina najvažnejši del naroda in njegova bodočnost, zato poklanja JS vso pozornost njenemu nacionalnemu jugoslo-venskemu oblikovanju in skrbi, da se zlasti v mladini razvije zavest o prvenstveni važnosti morja za našo zemljo. Gojiti hoče v njej ljubezen za to morje kot najdragocenejšega dela naše jugoslovenske zemlje, da bo pripravljena vedno stati na braniku za kralja in domovino, ako bi se kdaj drznil kdo stegniti neprijateljsko roko po onem, kar je samo naše ta božje. Iz teh razlogov vse sile osredotočiti izvedbi socialnega programa ter s skupnimi močni in žrtvami postaviti ob morju »vol dom za v®o dravsko banovino. Delo obeh oblastnih odborov pa bo posvečeno tudi čim prejšnjemu zbližanjn dravske banovine z morjem, in to S cestno kakor tudi z železniško zvezo.
Slavnostni obhod
Do 11 ure so mesto napolnile velike množice prebivalstva iz Celja ta okolice Ob 11. se je formiral na Glaziji ogromen sprevod, ki je odkorakal po vseh glavnih ulicah pred mestni magistrat. Sprevod je otvoriia celjska železničarSka godba. Sledili so člani zagrebškega krajevnega odbora" JS s krasnim praporom ter člani mornarskih sekcij iz Ljubljane, Maribora, Kranja in Celja ki so vzbujali splošno pozornost. Za njimi je korakalo, neprestano vzklikajoč in prepevajoč, nepregledno vrst podmladkarjev vseh celjskih Sol z neštetimi malimi zastavicami, večjimi zastavami in simboličnimi slikami. Za njimi so stopali funkcionarji Jadranske straže z gg. dr. Tartaglio, dr. Pirkmajerjem ta dr.
Lipoldom na čelu ter ostali predstavniki. Za godbo mariborskih poštarjev so stopale zopet nepregledne vrste podmladkaric vseh celjskih šol z zastavicami ta slikami, sfe-tfile so pestre ženske narodne noše, celjski Sokol s praporom, skavti, člani društva »Soče« in ostalih nacionalnih društev. Sprevod so zaključili celjski in okoliški gasilci.
Zbor pred magistratom
Ob % 12. je bil stik pred lepo okrašenim magistratom Prostor pred magistratom je napolnila večtisočglava pestra množica sredi morja zastavic ta simboličnih slik. Ko se je neprestano vzklikanje mladine poleglo, je spregovoril predsednik celjskega krajevnega odbora JS župan g. >dr. Goričan z balkona mestnega magistrata, na katerem so se zbrali ostali predstavniki. Iskreno je pozdravi! v imenu celjske občine vse predstavnike Jadranske straže ter zastopnike civilnih, vojaških in duhovnih oblastev. Naglasil je, da je mladina naš up ta poroštvo lepe bodočnosti, zato ji velja poseben pozdrav. Omenil je veliki gospodarski in nacionalni pomen morja za našo državo. Zato moramo dvigati pomorsko zavest med narodom. Delati moramo, da se bodo naši zasužnjeni bratje vrnili pod naše okrilje. Ogromno dela še bo treba, da se uresničijo cilji Jadranske straže, potem pa bomo postali ena najbolj konsolidiranih in najmočnejših držav.
Predsednik izvršnega odbora JS g. dr. Tartaglia je, burno pozdravljen, naglasil, da manifestacija Jadranske straže v Celju, kjer so se celjski grofje pred 600 leti bavili z idejo, da zgradijo jugosloven-sko državo, ki bi segala do morja, danes utrjuje vero v zmago jadranskih idealov. V imenu izvršnega odbora je izrekel globoko zalivalo za opravljeno delo v Celju, kajti nI kraja v državi, ki bi bil še bolje razumel pomen jadranske straže za povečanje veličine našega naroda ta države, če bi ne bilo nasprotne prekomorske propagande, bi se bila naša država že rarvila v močno pomorsko državo. Jugoslavija še vedno ni pomorska država.
Od morja je odvisen razvoj naše drža-
ve. Se vedno nam ni uspelo, da bi vse naše kraje gospodarsko povezali z morjem. Večji dei prometa še vedno ne gre preko domačih, ampak preko inozemskih pristanišč. Jadranska straža hoče razširiti ta poglobiti pomorsko zavest v vsej državi. Današnji dan dokazuje, da je postala akcija Jadranske straže velik jugoslovenski nacionalni pokret. V tem pokretu prednja-či napredna Slovenija. Podmladek jamči za trajnost dela po programu Jadranske straže ter bo z ljubeznijo do morja, domovine ta kralja nekoč prevzel vodstvo jadranskega pokreta ta izvedel njegove cilje v čast in slavo nacije ter kralja. — Govor g. Tartaglije je bil sprejet z burnim odobravanjem in živahnimi vzkliki kralju.
Predsednik ljubljanskega oblastnega odbora Jadranske straže podban dr. P i r k-majer je poudarjal v svojem govoru, da izvršujemo s širjenjem organizacij Jadranske straže veliko ta koristno nacionalno delo, ker kažemo s tem narodu nove perspektive v sedanji depresiji. Preko meje se oglaša naša kri, ki je ne moremo pozabiti, s katero nas vežejo skupni ideali ta s katero hočemo vedno ostati eno. Hočemo, da ji obvarujemo narodni jezik, narodne običaje, slovensko pesem in slovensko molitev k Bogu. Naše delo je posvečeno bodočnosti, mladini in domovini. Z ustanavljanjem podmladkov Jadranske straže širimo med mladino pomorsko ter nacionalno državno zavest. Slednjič je podban dr. Pirkmajer izrekel mladini globoko priznanje za njeno delo.
Predsednik mariborskega oblastnega odbora župan dr. Lipold je sporočil pozdrave s severne meje ta izrazil željo, da bi bili sprejeti sklepi današnjih skupščin v Celju kmalu ta v polnem obsegu oživo-tvorjeni.
Godba je zaigrala državno himno, nato je pa nagovoril množice starosta celjske sokolske župe br. Josip Smertnik, ki je v imenu jugoslovenskega Sokolstva, zlasti še celjske ta ljubljanske sokolske župe izjavil, da hoče Sokolstvo roko v roki z Jadransko stražo izpolnjevati svoje dolžnosti do kralja in domovine.
V imenu Zagreba je poadravil navzoče magister FeroS, v imenu podmladkov v Celju pa sedmošolec šubic. Manifestacija je bila s tem zaključena.
Popoldne so priredile vse celjske Sole na Glaziji lepo uspelo akademijo s pevskimi točkami in rajalnimi nastopi. Akademije se je udeležila izredno velika množica. Velike svečanosti je zaključila javna tombola. V celoti je pohed jadranskih stražarjev zapustil v belem Celju najlepše vtiske ta prav gotovo bodo tudi udeleženci odnesli prijeten spomin.
Skrb za sadje In vrt
Plodovit občni zbor sadjarjev in vrtnarjev
Maribor, 3. junija. I Viljem Rohrmann ta g. Humek. Danes dopoldne je imelo Sadjarsko in Izčrpno ta pregledno tajniško poročilo vrtnarsko društvo v dvorani Zadružne go- | je podal tajnik, nadzornik šolskih vrtov
spodarske banke svoj redni občni zbor, ki se ga je udeležilo lepo Število sadjarjev iz mariborske okolice ta nad 200 delegatov raznih podružnic iz vse banovine, živ dokaz velikega zanimanja za umno gojenje sadja.
Namesto obolelega predsednika gosp. Humek a je vodil občni zbor prvi podpredsednik, ravnatelj banovtaske sadjarske ta vrtnarske šole v Mariboru g. Priol. Toplo je pozdravil vse navzoče, zlasti zastopnika bana sreskega načelnika dr. Se-nekoviča, sreskega načelnika Milana Ma-karja, narodnega poslanca Antona Krej-čija, ravnatelja mariborskega preizkuše-valnega in kontrolnega urada inž. Mohor-čiča ta predsednika Združenja sadnih izvoznikov Slavka Kranjca. V nadaljnjih besedah se je spominjal najvišjega zaščitnika sadjarjev Nj. Vel. kralja Aleksandra. Na predsednikov predlog je bila vladarju poslana udanostna brzojavka, pozdravna pa kmetijskemu ministru dr. Kojiču, banu dr. Maruaiču, podbanu dr. Pirkmajerju, častnemu predsedniku društva g. Rozmanu in društvenemu predsedniku g. Hume-ku.
V stvarnem, izčrpnem poročilu je podpredsednik predočil navzočim zboi«>valcem vSe hibe našega sadjarstva in vrtnarstva ter naglašal potrebo po intenzivnejšem delu za prehod iz dosedanjih kmetskih nasadov k pridobitnemu nasadu. Naši starejši sadonosniki so izčrpani in ne prinašajo zadosti koristi. Nulno potrebno je misliti na obnovitev sadonosnikov, na regeneracijo sadnega drevja. Prav tako se bodo morali lotiti sadjarji atrokovnjaške-ga gojenja sadja ta vzajemno pospeševati saditev drevja. Glavna naloga sadjarjev pa bo boj za ohranitev dosedanjih pozicij na tujih tržiščih. Dolžnost podružnic bo, spraviti sadje v denar. V to svrho je nujno potrebno, da se organizirajo v okviru podružnic zbiralnice ali skladišča za sadje, kjer bi se pridelki atrokovnjaško sortirali ta pakovali. V sklepnih besedah je podpredsednik naglašal, da čaka društvo še ogromno delo ta je dolžnost vsakega člana, da ohrani društvu zvestobo ta mu pridobi tudi novih članov, ker le na ta način bodo zrasle podružnice v mogočno drevo, v matico vseh slovenskih sadjarjev in vrtnarjev.
Zborovalce je nato prisrčno pozdravil kot zastopnik bana sreski načelnik dr. Se-nekovič. za njim pa narodni poslanec g. Krejči, a pismene pozdrave so poslali podban dr. Pirkmajer, načelnik kmetijskega oddelka banske uprave inž. Zidanšek, g.
g. škulj iz Ljubljane. Iz njegovega po ročila posnemamo, da preteklo leto prilike za naše sadjarje niso bile baš rožnate, vendar je razveseljivo dejstvo, da se je članstvo zavedalo, da je le v skupnosti in v organizacijskem delu mogoč skupen napredek, število članstva je naraslo na 7580. V društvenem področju je 201 podružnica. 51 podružnic ima lastne drevesnice, v katerih je 57.837 dreves. Društveno glasilo »Sadjar in vrtnar« je obhajalo lani 20-letnico svojega izhajanja ta je bilo ob tej priliki natisnjeno v 10.000 izvodih. Zaradi lanske slabe letine je bila udeležba na sadni razstavi v Beogradu bolj skromna in je društvo poslalo na razstavo samo 50 zabojev izbranega sadja. Kakor vsa prejšnja leta, si Je tudi lani društvo mnogo prizadevalo, da bi iztrebilo divjega zajca, ki je zaščiten po lovskem zakonu in ki napravi po naših sadovnjakih veliko škodo. Da bi imelo pri vnovčenju sadja čim večji uspeh, je bilo društvo v stalnih stikih z zavodom za pospeševanje zunanje trgovine ta je obenem pristopilo kot zadružnik h Kmetijski družbi.
Po tajniškem poročilu se je razvila živahna debata, v katero je prvi posegel delegat ljubljanske podružnice in preglednik računov, urednik »Slovenskega Naroda« g. Ante Gaber, ki je predlagal, naj se sprejme programatični govor podpredsednika g. Priola kot resolucija. Kritično je omenjal, da je banovinski svet pn sestavi proračuna premalo upošteval važnost našega sadjarstva. Predlagal je, naj bi društvo najelo strokovne učitelje, ki bi buli plačani iz državnih sredstev, a našim učiteljiščem naj se nudi večja možnost kmetijskega pouka. Organizira naj se tudi trgovina s sadjem. Nato so govorili še gg. Kovačec, Verlič, Peržan, prof. Verbič, šolski nadzornik Močnik, štampar in inž. Skubic.
Blagajniško poročilo
je podal prof. Verbič, po podanih poročilih je pa sledil referat podpredsednika Priola o pospeševanju koščičastega in lupinastega sadja naše banovine. Sprejetih je bilo nato več predlogov odbora m podružnic. Pri slučajnostih se je razvila stvarna debata, v katero je posega več govornikov. Znani mariborski vrtnar Je-mec se je zavzemal za ustanovitev vrtnarske šole v Mariboru.
Po občnem zboru so si udeleženci ogledali banovinsico vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru, z večernimi vlaki so se pa zadovoljni z uspehom občnega z^ora vrnili domov.
10©@ malih pevcev
zbranih v Ljubljani
Razveseljiv uspeh mladinskih pevskih zborov
Ljubljana, 3. junija.
Dneva mladinske glasbe — sobota ln nedelja — sta dosegla izredno lep uspeh. Tako stoti koncert Trboveljskih slavč-kov. ki se Je vršil snoči v veliki union-ski dvorani, kakor tudi današnji nastop 19 mladinskih pevskih zborov sta nadvse zgovorno izpričala, kako ogromen napredek Je v nekaj letih napravila gojitev pesmi v naših šolah, tako da v nekaterih primerih doseza že polno umetniško vrednost. Prireditev se Je vršila pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja, ki ga je zastopal komandant 40. pešpolka pol kovnik živanovič. mpd drug!mi pa je obe-
ma koncertoma prisostvovala tudi množica zastopnikov naših kulturnih in posebej glasbenih korporacij in institucij ter zlasti veliko število glasbenih vzgojiteljev, kritikov in skladateljev.
Trboveljski elavčkl,
katerih uspešno delo Pod vodstvom dirigenta Avgusta šuligoja Je dalo pobudo ne samo za intenzivnejšo gojitev glasbe na naših šolah, temveč je tudi zdramilo celo novo slovensko in jugoslovensko mladinsko vokalno produkcijo, so s svo-i;m snočniim sporedom podali nekakšno revijo sodobne slovenske in jugosloven-
ske mladinske glasbe. Zapeti bo IT kompozicij 17 avtorjev. Prelovca, Grgoševl-ča. Tajčeviča, Matetlča-Ronjigova, Oster-ca, Pahorja, Kogoja. Milojeviča, Krstiča, Pozajiča, Mirka, Mokranjca, Preglja, Bravničarja, Premrla, Adamiča in Papan-dopula, tako da je koncert podal prav na-fflorno sliko sodobne jugoslovenske mladinske pesmi. Mali pevci, ki so s svojim jubilejnim nastopom živo izpričali, njihov zbor kvalitetno vzdržema rase, so zlasti mnogo navdušenja vzbudili z znamenitim istrskim »Narekovanem za ocean«, ki ga je Ivan Matetič-Ronjgov zložil ob nedavni hrastniški rudniški katastrofi nalašč za slavčke in ki je po melodiji pr»v iz tistega zadnjega dna, odkoder tekstu, ki izraža krik otroka nad očetovim grobom.
Trboveljski slavfiki znajo peti najbolj črno bolest in najbolj solnčno radost iprav iz tistega zadnjega dni, ' odkoder znajo zajemati samo otroci, ki jim je dodeljenega na svetu mnogo trpljenja Pretresljivo lep je solo male Koritnikove. Ljubljana je sprejela njihov jubilejni nastop z navdušenjem in priznanjem, ki ga ta naš edinstveni zibor in njihov nenad-kriljivi dirigent tudi v .polni meri zaslužijo.
Koncert mladinskih pevskih zborov.
ki pomeni v našem (kulturnem, glasbenem življenju resnično velik, izreden praznik, se je pr.ičel z nastopom združenih zborov pod vodstvom dirigentov Šuligoja. Tolikšne množice mladih pevcev ipri nas še nismo videli na koncertnem odru: okrog 1200 šolarčikov ln šolarčic se je zbralo na podiju in še po balkonu ma odru so se morali izvrstiti. In vsa ta množica otrok, ki se je zbrala na svoj veliki praznik iz vseh krajev Slovenije, iz mest, iz trgov ln vasi, iz delavskih, kmečkih ln gosposkih domov, se je r pesmi strnila v eno.samo čisto, silno harmonijo. Zapeli so Gri>čevi »Greje ln s« smeje« in »Snežinke« ter Adamičevo »Svatovsko«. Mogočen aplavz, ki so ga doživeti, ni pojenjal, dokler niso vseh treh ponovili. Bilo je v resnici veliko doživetje. Bil je to prvi veliki triurni, ki ga Je slovenska mladinska vokalna glasba doživela po uspehih slarčkov. — Sledi« so nastopi 19 mladinskih zborov z vseh koncev in krajev Slovenije: 6t Vida (vodja Maks Juvan), Ljubljane (licejska osnovna Albina Svetelk), Jesenice (osnovna šola' — Lojze Rabič, mladinski zibor Sokola — Lado Razinger), Medija Make (Drago Korošec), Dolnja Lendava (Mii<ko Ljubič), Komenda (Anton Troibič). Gornja Lendava (Ana Zupan), Šmartno o*> Pakl (Oskar Hudales), Plapma pri Sevnici (France Gruden), Šmartno pri Litij« (Ma*s Kovačič), Brežice (cerkveni zibor — Vlado LempJ), Novo mesto (meščanska — Karel štrbenk). Žiče pri Konjicah (Emil Ulaga), Žetale (Božo Tomažič), Zagorje ob Savi (ivan Kopriva), Radeče pri Zid mostu (Franjo Čuk), Ig pri LJubljani (Mara Petrovčič), Litija (Maks PinvHO. Koncert je podal živo, bogato sliko glasbene kulture naše šolske mladine, ki J« bila še toliko zanimivejša, ker so z malimi pevci in njihovo pesmijo druga za drugo stopale pred nas podote naše zemlje, človeka in besede, kakor se javljajo od pokrajine do pokrajine, od narečja do o a reč j a, od vasi do vasi. Dvorana je izvajalce Po vreti nagrajala z navdušenim odobravanjem, ki se Je stopnjevalo do viška pri nastopu novomeških Dolenjslrih Skrjančkov in malih pevcev s Planine pri Sevnici, ki so se — naj bo to mimogrede omenjeno — v svoji podjetnosti pripeljali v Ljubljano v dveh udobnih avtobusih. Po kvaliteti je bil ta festival veliko, najtoplejšega priznanja vredno dejanje, enakega priznanja P« zasluži tudi sama tehnična stran prireditve.
Nikakor nI majhna reč, spraviti v LJubljano nad 1000 malih pevcev z najbolj oddaljenih koncev banovine,
iz krajev, ki so nekateri oddaljeni od železnice in prometa po nekaj ur hocsa. Uspeh prireditve pomeni torej velik uspeh dela naših učiteljev, ki jim moramo izreči prav toplo zahvalo, popoldne se je vršila posebna konferenca, na kateri so vsi vodje naših mladinskih dborov sklepali o načrtih za bodoče delo. Za julij se pripravlja strokovni tečaj, katerega namen bo poglobitev glasbene izobrazbe naših šolskih zborovodij^ Prihodnje leto se bo po vsej priliki vršil vehk skupni koncert pod milim nebom v Ljnb-Hani ln Mariboru, za katerega bodo vsi šolski zbori naštudirali isti program, po par letih skupnega smotrnega dela pa naj bi se vršila široko zasnovana tekma mladinskih zborov. V zvezi z naglim napredkom šolskega petja se pojavlja tudi potreba, da se v našem šolstvu osnuje mesto posebnega nadzornika za petje, ki naj tbi vodiil in nadzoroval vse to de^, ki je enako velikega pomena za vzgojo mladine ta za občo kulturno povzd.Lg*> naroda.	______
Jevticev obisk v Parizu
Pariz, 3. junija. AA. Pod naslovom »Jugoslovenski zunanji minister Jevtič bo uradno sprejet v Parizu 11. in 12. junija« priobčuje današnji »Matm« na svoji prvi strani neke poedinosti o Jevtičevem bivanju v francoski prestolnici. Dne 11. Junija bo priredil Barthou svečano kosilo v prostorih zunanjega ministrstva v čast zunanjega ministra Jevtiča, predsednik republike Albert Lebrun pa ga bo počastil z obedom v Elizejski palači 12. t m.
List Piše nato o Barthoujevem obisku v Bukarešti in v Beogradu in pravi, da 60 brez podlage vesti, po katerih naj bi se Barthou na poti v Beograd in Bukarešto ustavil na Dunaju ter nato nadaljeval pot v Moskvo. Barthou bo samo vrnil obisk ju gos lo venskemu in rumunskemu zunanjemu ministru Je vtiču in Tituleseu. Zasedaj ni govora o Barthoujevem obisku na Dunaju in v Moskvi, možno pa je, da bo Barthou v kratkem obiska! London, toda tudi ta obisk Je za sedaj samo v načrtu.
Nesoglasja v vodstvu francoskih
neosocialistov Pariz, 2. junija č. Listi poročajo, da so nastala v vodstvu novoustanovljene neoso-cialistične stranke velika nesoglasja glede politike stranke. Vodja in ustanovitelj stranke narodni poslanec Ren3udel je odstopil kot predsednik.
Postani in ostani ž!af »Vodnikove družbe"
Kronika od sobote do ponedeljka
Ljubljana, S. Junija.
Z današnjo nedeljo Je poletje vendarle začelo zmagovito prodirati v našo deželo. Kuhali smo se nekoliko v soparici. Ker imamo pravkar na sporedu tudi ljubljanski velesejem, niso izletniki pozabili vzeti s seboj dežnike in pelerine. Vendar je za čudo bila današnja nedelja brez dežja. še zvečer ipa je bilo nebo zastrto — vsaj nad Ljubljano — » sivimi oblaiki ki prav nikakega jamstva nimamo, da ne bo v teku tedma še kaj deževalo. Ali pa morda res ne? To bi bilo fino!
Vsekakor je današnja nedelja, ko je solnčno vreme samo omogočilo najlepše telovske parade, potekla dopoldne po vsej LJubljani zelo svečano. Popoldne pa smo se razšli, kakor nam je najbolje kazalo. Saj smo neposredno po prvem, denarja je v žepu kakor peška in na velesejmu ropotajo »ringelgpili« in mamijo »zlate deklice«, da se še marsikateremu zakoncu milo stori pri srcu. Obisk velesejma je bil zares Izredno zadovoljiv, ker so pritisnile tudi množice z dežele. Tako je prav za prav Ljubljana imela danes prvič svoje pravo velesejmsko lice. Razen domačinov so namreč prispeli tudi razinl inozemcl, a te Jugoslavije je bila zJa&ti lepa udeležba lz hrvatskih krajev, posebno iz Zagreba.
Mnogo Ljubljančanov je popoldne napravilo majhen iziprehod do št. Vida, kjer je Društvo kimetskih fanitov in deklet priredilo svojo običajno tekmo koscev in gTabljic. Prireditev je ob sodelovanju godbe s Preske lepo uspela. Prisostvovalo je tekmi nad 2000 ljudi, ki ao prišli na ta kmečki praznik od blizu in daleč.
šitevilo prireditev v Ljubljani sami nI bilo najskromnejše, še več pa jih je bilo na deželi. O najvažnejših poročamo posebej. Kake hude nesreče se zaenfcrat niso primerile in tudi na policiji so imeli izjemoma nekaj počitka.
Nesreče
Berta Klirova, 2.2-letna modistka, stanujoča v Trnovski ulici 7, se je peljala z nekim znancem na motornem kolesu proti Viču, kjer sta pa oba padla in se je Berta nekoliko potolkla na glavi. Morala je isikati pomoči v bolnici.
Na Dolenjski cesti je v soboto zvečer netsnan avtomobilist precej brezobzirno drveč podrl 50-letnega posestnika Ivana Pod log ar j a iz Zelimelj pri Ljubljani in ga precej težko pošftodoval. V bolnici so ugotovili, da ima Podlogar resne notranje pošlkodlbe.
Ivan Dimic, 11-letni posestnikov sin iz Zasorlce, je zlezel na sosedovo češnjo in obiTal sladki sad. Fant pa je imel smolo, da ga je sosed zasačil in napodil s češnje Ko je fant splezal z drevesa, ga je sosed pograbil im ga tako neusmiljeno pretepel, da so morali ubogega Ivana, ki je marogast po vsem telesu ln se mu povsod poznajo krvne podplutbe, naglo prepeljati v bolnico. Njegovo stanje je resno.
„črna mlaka" v Tivolija
V	razvoju našega gledališkega življenj« beleži današnja nedelja pomemben dogodek: v Tivoliju so bre>z hrušča In trušča po dioligem oklevanju veudarle otvorili letno gledališče pod milim nebom ki je že dalj časa ležalo zgTajeno m pripravljeno, pa menda zavoljo nekih mesporazumljenj med graditelji in vodstvom gledališča ni ustrezalo namenu. Danes so ga otvorili z Golievo »Kulturno prireditvijo v črni mlaki«, ki ji je prisostvovala prav velika množica občinstva.
Prireditev je odlično uspela. Naenkrat se je izkazalo, da je naš letni teater prav <Wber. Zdaj bomo, upamo, tudi v vročih letnih popoldnevih lahko hodili gledat igre _ v tistem sijajnem kotičku ob tivolskem grajdu se v senci nadvse prijetno sedi. Ljubljana je od danes naprej za eno kulturno institucijo bogatejša.
Obračun bežigrajskih pevcev
V	bežigrajskem okraju, tam na severnem delu Ljubljane, je vzniklo zadnja leta več društev, med katerimi je posebno agilno bežigrajsko pevsko društvo, ki je danes ob pol 11. polagalo bilanco svojega dela v pre teklem letu.' Občni zbor je otvoril podpredsednik g. Kovačič namesto zadržanega predsednika poštnega direktorja dr. Tavzesa. Po oficiehr otvoritvi in po pozdravih, zlasti še zastopnika Hubadove župe dr. Svig-lja, je govornik omenil, da je društvo tudi v tretjem letu svojega obstoja prav ipar" ljivo delalo in je že danes na zavidni vi-Sini. Lani je priredilo društvo samostojni koncert, poleg tega nešteto podoknic, trikrat je pelo v radiu, sodelovalo pri razvitju prapora Sokola III. in se udeležilo pevskih svečanosti v Hrastniku. Blagajnik je povedal, da je imelo društvo 18.632 Din prometa, a društvena imovina znaša 6000 D m.
Pri volitvah je bil za častnega predsednika izvoljen dr. Tavzes, za poslevodečega
Eredsedmka pa Tone Čamernik. Odbor se
o konstituiral na prihodnji seji.
Novo društvo prijateljev živali
Dopoldne se je vršil v prijazni Inkretovi gostilni v Trnovem ustanovni občni zbor novega zoološkega društva »Noe«, katerega pravila je že nedavno odobrila kr. banska uprava. Ker je bil sklicatelj g. Julij Cesar zadržan, je otvoril zborovanje njegov namestnik g. Jože Kelnerič, ki je poslušalcem razložil pomen novega društva. Iz društvenih pravil je razvidno, da je novo snujoče se društvo zamišljeno na nekoliko širši podlagi, kakor že do sedaj obstoječa razna zoološka društva. Društvo ima predvsem namen vzbujati zanimanje za gojitev in varstvo domačih in tujih živali, organizirati v večjih centrih po možnosti sezonske in stalne zoološke vrtove v propagandne in finančne svrhe, skrbeti za strokovno izobrazbo članov s pomočjo predavanj in društvenih glasil in knjižnic, dajati članom brezplačne nasvete glede reje in vnovčevanja živali, organizirati po evidenci nabavo plemenskih živali, prirejati društvene razstave športnih in pasemskih živali iti
Na občnem zboru je nastala zelo živahna debata, zlasti glede pravil, naposled pa so sledile volitve, pri katerih je bil izvoljen za predsednika Alfonz Inkret, za podpredsednika Julij Cesar, za tajnika Franc Me-jač, za blagajnika Zdravko Škof, za gospodarja Egon Zakrajšek, v odbor pa zobo-
zdravnik dr. Josip TavčaT, dr. Jenko, dr. I^o Kocijan, Adolf Večerin, Anton Bečan, Josip Gosak, Josip Kelnerič, Rado Jeloč-nik in France Magister, a za preglednike Franc Krištof, Jože Urbančič in Jože Vašel. Članarina je bila določena na 2 Din mesečno, pristopnina pa na 5 Din. Novemu društvu se je takoj na občnem zboru prijavilo 38 članov, kar je dokaz živega zanimanja za društvo »Noe«
Zbor naših sodnikov
Celje, 3. Junija.
Dopoldne so zborovali v Celju sodniki ln državni tožilci iz dravske banovine, udružani v Društvu sodnikov kraljevine Jugoslavije — sekcija Ljubljana. Zborovanje, ki so se ga udeležili v izredno častnem številu člani društva iz vseh krajev Slovenije, je zopet dokazalo eno-d/ušnost naših čuvarjev pravice v pogledu ohranitve visokega nivoja sodstva v
naši ožji domovini, raoven tega pa tudi v cilju skorajšnjega laboljšamja sedanjega neugodnega socialnega položaja sodnikov ln državnih tožilcev v naši državi. Svoje težnje bodo v posebni resoluciji 1 znesli tudi na merodajnean mestu potom centralnega udruženja sodnikov v Beogradu.
Zborovalce je v lepem nagovora pozdravil tudi g. (predsednik aipelacijskega sodišča Vrančlč ln jih vzpodbudil k nadaljnji vzgledtni složmosti Ln harmoniji, ki je doslej vladala r vrstah naših sodnikov. Brzojavno je pozdravil »bor tudi predsednik centralnega udruženja g. Ru-somir Jamikovič Iz Beograda z željo k najboljšim uspehom.
Za predsednika društva je Ml s velikim odobravanjem Izvoljen namestnik višjega državnega tožilca ln privatni docent g. dr. Avgust Munda, njemu ob strani pa Po večini ves ostali dosedanji odbor.
nožice pri otvoritvi Sokolskega doma na Vrhniki
častno uspel zlet ljubljanskega sokolskega okrožja
Vrhnika, 3. junija.
Danes dopoldne je bila na Vrhniki slavnostna otvoritev Sokolskega doma, združena z zletom ljubljanskega sokolskega okrožja.
Z jutranjim posebnim vlakom se je pripeljalo iz ljubljanske smeri nad 600 sokolskih naraščajnikov, z drugim vlakom, ki je bil močno ojačen, pa je prišlo nad 1200 sokolskih članov in mnogo drugega občinstva.
Do poldneva so bili na telovadišču ob Ljubljanici telovadni nastopi vseh vrst sokolskih oddelkov. Ob 11. uri se je formirala povorka, v katero se je uvrstilo nad 2300 oseb. Sprevod je šel po vrhniških ulicah, ki so bile okrašene z državnimi trobojnicami, zelenjem in cvetjem. Pred Sokolskim domom, ki je bil ves ovit v zelenje in cvetje ter okrašen z zastavami, so se zbrali gostje in drugo občinstvo. Med drugimi smo opazili sreskega načelnika g. žnidarčiča, narodnega poslanca Albina K o m a n a v sokolskem kroju, vrhniškega trškega župana Hočevarja, starešino sreskega sodišča na Vrhniki dr. Leitgeba in zastopnika komandanta dravske divizije kapetana Stanojevi-č a.
Slavnostni govor je imel starosta vrhniškega Sokola br. Alfonz Završnik, ki se je najprej spominjal ustanovitve vrhniškega sokolskega društva. Poudarjal je zlasti nalogo, ki jo imajo Sokoli na Vrhniki z ozirom na značaj obmejne pokrajine. Nato je čital brzojavne pozdrave sokolskih društev v Ribnici in Kranju. Kot drugi govornik se je oglasil k besedi vrhniški župan Hočevar, ki je čestital Sokolu v imenu občine. Sreski načelnik ž n i-d a r č i č je podčrtaval naloge, ki jih ima
Sokol kot nacionalna organizacija. Zahvalil se je vsem predstavnikom vrhniškega Sokola za trud in žrtve, s katerimi so zgradili Sokolski dom, kateri bo vzgajal mladino v državnem in nacionalnem duhu. Pote mje stopil na govorniško tribuno nar. poslanec Albin Koman in je čestital vrhniškemu Sokolu k srebrnemu jubileju in otvoritvi Sokolskega doma .
V imenu Ljubljanske sokolske župe je nato izpregovoril župni starosta br. dr. Pipenbacher, pozivajoč vrhniške Sokole, naj jim postane novi dom Sokola žarišče nacionalne misli in kovačnica za jeklene značaje, ki so potrebni narodu. Br. starosta Završnik je izrekel pozdrav prvemu Sokolu v državi Nj. Vel. kralju Aleksandru in prestolonasledniku Petru. Po njegovih besedah je godba intonirala državno himno. Starosta Završnik je izjavil, da otvarja Sokolski dom kljuib temu, da so cerkveni krogi odklonili blagoslovitev zgradbe. Izročil je ključe gospodarju Sokolskega doma br. Lunteku in se zahvalil vsem za čestitke in pozdrave.
Po slavnostni otvoritvi so se sokolske čete razkropile po vrhniških gostilnah k obedu. Popoldne je bila na telovadišču ob ogromni udeležbi občinstva javna telovadba. Nastopili so člani in naraščajniki. Vsi nastopi so bili lepi in so želi živahno pohvalo gledalcev. Telovadbo sta vodila br. okrožni načelnik in okrožna načelnica. Po telovadbi je bila na letnem telovadišču uspela veselica, ki je animirala vse številne goste. Prireditev je potekla v najlepšem redu, udeležba pa je presegala 3000.
Vrhniškemu Sokolu ob njegovem srebrnem jubileju in k novo otvorjenemu domu tudi naše iskrene čestitke!
ftor diplomiranih
tfifllUKOV IZ Jti^oslavife
Borba strokovnjakov iz domačih strokovnih šol
LJubljana, 3. junija.
Stan diplomiranih tehnikov, katerega gibanje zasleduje vsa gospodarska in tehniška javnost z velikim zanimanjem, je danes zaključil važno poglavje svojega pokreta. Kongres, ki se je vršil dopoldne v beli dvorani hotela Union, je pokazal, da se bliža doba, ko bo zagotovljeno vsestransko sodelovanje strokovnjakov, ki so izšli iz domačih strokovnih šol.
Zborovanje je vodil predsednik pripravljalnega odbora Združenja diplomiranih tehnikov kraljevine Jugoslavije g. Poljšak, ki je v uvodnem govoru navajal smotre združitve vseh, ki so šli isto pot izobrazbe in katere družijo enaki delovni in življenjski interesi. Prvi je zfboro-valce pozdravil direktor Reisner, ki je kot vodja sredmje tehn. šole izvajal stvarne zaključke, po katerih naj mladi tehnični rod vodi stvarno in plemenito borbo v korist sebi, drugim in državi. G. lnsipektor Presl, častni član Organizacije dipl. tehnikov, je pritrjeval pravi smeri začetega dela in želel, da M svoje vrste izpopolnili v solidarnosti ln stanovski zavesti, ki je glavna sila vsakega pokreta. Za Združenje graditeljev je govoril g. Zupan, mestni stavbenik, za OPEJST delegat Šimenc ln končno burno pozdravljen zastopnik TOI dr. Koce, ki je nagla-šal potrebo, da se upošteva stan dipl. tehnikov. Zbornica TOI je svoje zahteve iznesla tudi na kongresu zbornic v Skop-
lju, ker gospodarski krogi vedno bolj uvi-devajo potrebo udejstvovanja onega stanu, ki mu pripada v tehn. delu eno najvažnejših mest članstvo je izvajanja dr. Koceta pozdravljajo z burnim aplavzom.
Beograjske tovariše je zastopal na zboru predsednik g. Gros, splitske gg. Marin in Trifunovič, zagrebške g. čermak, mariborske g. Mozetič, Jesenice g. Gor-janc. O pravicah svobodne Izobrazbe je poročal predsednik ZDT iz Beograda, kl je v svojih izvajanjih zagotavljal skorajšnjo uresničenje želje, da bo absolventom TSš omogočen tudi vstop na visoke šole.
Senator g. dr. Rožič, kl Je burno pozdravljen prišel med bivše svoje učence, je obljubil tudi nadaljnjo pomoč od svoje strani. On sam je osebno interveniral v ministrstvih in v senatski zbornici, da se pravice dipl. tehnikov razširijo tako, da bo zasigurano sodelovanje ln prospeh tega važnega stanu v vseobčo korist
V upravni odbor Združenja so bili izvoljeni gg. Poljšak, Bren, Mlakar, Stanič* Mozetič, delegati Splita, Beograda in Zagreba ter glavni urednik revije, ki Jo bo Združenje Izdajalo, Živko Milovanovič. Organizacija diplomiranih tehnikov, kl je delovala v naši banovini že doslej, pa se je z izrednim občnim Zborom preorga-nizirala v sekcijo vsedržavne organizacije. Sekcija Ljubljana je tudi najštevilnejša izmed vseh. V odbor so bili izvoljeni
Ivan Albrecht:
List neznanega dnevnika
Ta noč je bila strašna. Šest nas je moralo na patruljo. Nihče se ni nadejal nič hudega. Kakor mačke smo se plazili po strmem gorskem pobočju. Izdano je bilo povelje, prodreti do nasprotnikovih žičnih ovir, jih na več krajih prerezati, se premotati skoznje in kar le mogoče natančno izslediti važne podrobnosti o nasprotnikovem gibanju.
Naloga sama po sebi ni bila lahka, za nas pa tem težja, ker ni nihče izmed nas podrobno poznal niti pokrajine same niti ne točnega položaja vsaj lastne bojne črte. Skraja so častniki poživljali po odsekih, naj se vojaki javijo prostovoljno, toda avstrogrska vojska že zdavnaj nima več ljudi, ki bi se brez pritiska hoteli žrtvovati za namene svojih tlačiteljev. V stotniji smo imeli nekaj Nemcev, ker pa niti ti niso pokazali nikake vneme, je stotnik R. po lastnem preudarku določil šest ljudi, ki naj opravijo tvegano poizvedovanje.
Ko zaslišim med odbranimi svoje ime, me mrzlo presune, najsi sem že bil večkrat na patruljah in bi skoraj dejal, da sem takega posla vajen. Molk veličast-
nega gorskega sveta se mi zdi to noč vse hladnejši, pečine, ki jih ošine zdaj mesečina, zdaj lizajoči prameni nasprotnikovih žarometov, me navdajajo z grozo. Kdo ve, koliko trupel že razpada po razpokah in globelih med razjedeno ostrim skalovjem teh nemih gorskih grebenov! Kakor v begotnem sprevodu šinejo mimo mene strahotni prizori, ki so jih nam mlajšim kdaj pripovedovali starejši vojaki. — Cetovodja Vrankar da je strmoglavil v prepad in obvisel na ostri skali, od koder je ječe klical na pomoč, toda preden so tovariši priplezali do njega, se je rob utrgal in nesrečnika potegnil niže v globino ter njega in Se tri druge vse polomljene pokopal pod seboj. — Patruljo narednika Rakarja je zmastil plaz, ki ga je sprožila na krhko skalovje izstreljena nasprotnikova granata. — Komaj devetnajstletni France Koren je po spolzki strmini zdrknil v skrito globel, kjer je prebil skoraj teden dni in se slednjič hranil z mrličem, ki ga je našel tamkaj. Siromaka je končno izsledil sanitetni pes, tovariši pa, ki so odšli po ponesrečenca, so oteli mladeniča vsega onemoglega, osivelega in blaznega. V truplu, ki je bilo Francetu Korenu za hrano, so spoznali njegovega brata. Izginil je mesec dni poprej in je
gg. SeaVk. Kuhar, BrOll. Premru ln drugI. 8 krasno uspelega zborovanja Je bila odposlana vdanostma brzojavka Nj. Vel. kralju Aleksandru, reeorahn ministrom ln g. banu dravske banovine. Posebno
pismo pa js bilo odposlano na predsednika vlade, kateremu eo diplomirani tehniki podrobno obrazložili svoje želje in ga prosili za vsestransko pomoč.
Slava naših železničarjev
Obenem počastitev 50 letnice direktorja Cugmusa
Ljubljana, 3. junija.
Jugoslovenski železničarji v območju direkcije državnih železnic v Ljubljani so danes proslavili svojo slavo, počastili spomin svojega patrona svetnika cesarja Konstantina. Zakaj dne 3. junija, dan sv. Konstantina in sv. Jelene, je srbska vlada leta 1889. prevzela vse zasebne železn. v državno upravo in s tem rešila srbski narod pred izmozgavanjem od strani raznih podjetij tujega kapitala.
V lepem Matijanovem gaju v Vižmarjih je proslavi prisostvovalo okoli šest sto železničarjev z družinami. Razen njih, ki so večji del prispeli s posebnim vlakom iz Ljubljane, je bil pa na nogah tudi ves Šent Vid. Saj so tudi kosci tekmovali, kdo bo več in bolje pokosil lepo dehteče trave.
Proslavo je otvoril ob dveh bivši žel. kontrolor g. Furlan, pozdravil je žel. direktorja g. Cugmusu, zastopnika bana g. ing. Skaberneta, zastopnika divizijonarja g. podpolkovnika Jeftiča, zastopnike oficirskega zbora, šentviški občinski svet z županom na čelu, načelnike oddelkov ljubljanske direkcije, zastopmka sreskega načelnika g. Likoviča, zastopnike tiska in vse, ki so se odzvali vabilu. Zatem je kratko prikazal patrona železničarjev sv. Konstantina kot bizantinskega cesarja in je v lepem prehodu na prve pričetke železniškega prometa v Srbiji podal razvoj do leta 1889, ko je srbska vlada v tem letu 3. junija
zaradi umazanih špekulacij zasebnih podjetnikov z energičnim korakom prevzela vse proge v svojo upravo, odstavila vrhovno vodstvo, in tako rešila srbski narod izkoriščevalcev, ki so mislili, da jim celo za največje izmozgavanje preprostega ljudstva ne bo treba nikomur odgovarjati. Omenjajoč današnji težki čas, kritično gospodarsko stanje širom sveta ter poudarjajoč v zveri z letom 1889. potrebo podobnih ukrepov, je govornik končal svoj stvarni govor z vzklikom jugoslovenskemu kraljevskemu domu. Vsi navzočni so s krepkim trikratnim: »Živel!« dali izraza svoji vernosti kralju, domovini in državi.
Godba »Sloge« je zaigTala državno himno. Zatem je g Furlan prebral še čestitke tistih, ki se proslave osebno niso mogli udeležiti, med njimi čestitko ministra dr. Alberta Kramerja, upravnika policije g. Ker-šovana. predsednika Narodne odbrane dr. Cepudra in divizijskega generala g. Cukavča. Takoj nato se je razvila prisrčna zabava. Moški zbor »Sloge« je zapel »Buči, buči morje Adrijansko«. V gaju se je ljudstvo veselo razgibalo. Sledile so napitn:ce. Janci na ražnjih so imenitno cvrčali. Dobre volje je bilo kar na pretek.
Ob štirih popoldne je g. Furlan napfl žet direktorju g. Cugmusu. Zakaj današnja slava je bila združena hkrati s petdesetletnico gospoda železniškega direktorja.
Evangeličanski škof dr. Popp v Prekmur ju
Murska Sobota, 2. junija.
Prav ko je končava! svojo prvo vizita-cijo v Prekmurju lavantinski škof g. dr. Tomažič, se je Murska Sobota pripravljala, da z enako prisrčnostjo sprejme visokega evangeličanskega cerkvenega dostojanstvenika. V sredo v popoldanskih urah so raz hiše zaplapolale trobojnice in prostor pred evangeličansko cerkvijo je bil ves v cvetju.
zborovanje, na katerem so se obravnavale nekatere važne cerkvene zadeve, zaradi katerih je škof g. dr. Popp obiskal Mursko Soboto.
Tam se je začelo kmalu po 17. uri zbirati ljudstvo iz evangeličanskih vasi. Prišli so tudi številni gasilci v krojih ta domača godba, dalje zastopniki oblastev s sreskim načelnikom g. Lipovškom, narodni poslanec g. Benko, zastopnik vojske in Sokola, bano-vtaski svetnik notar g. Koder, predsednik občine g. Hartner, zastopnik izraelitske in pravoslavne verske občine, zastopnice Kola jugoslovenskih sester, članice Evangeličanskega ženskega društva in drugi.
Ko se je z avtomobilom pripeljal škof g. dr. Popp v spremstvu predsednika evangeličanske cerkve v Jugoslaviji dr. Rotha iz Subotice, je godba intonirala državno himno. Prvi je pozdravu g. škofa senjorski inšpektor narodni poslanec g. Benko, nato je izpregovoril sreski načelnik g. Lipovšek, predsednik občine g. Hartner in še drugi. Z lepim domoljubnim govorom se je zahvalil g. dr. Popp za vse dobrodošlice. Pred cerkvenim pragom ga je pozdravil Se inšpektor cerkvene občine g. Vezir, gdč. Kranči-čeva pa mu je izročila lep šopek cvetja v imenu Evangeličanskega ženskega društva.
Po sprejemu se je vršila v cerkvi kratka molitev, zvečer pa je priredil poslanec g. Benko večerjo na čast cerkvenemu dostojanstveniku, katere so se udeležili tudi predstavniki evangeličanskih cerkvenih občin. Ob navzočnosti številne množice ljudstva je imel g. dr. Popp drugi dan bogoslužje. Za tem se je vršilo veliko cerkveno
Mariborski gospodarstveniki za zvezo z Jadranom
Maribor, 2. Junija.
V okviru Jadranskega tedna je priredilo ▼ petek zvečer mariborsko gospodarsko predstavništvo ▼ gornji dvorani pri Orlu svečano sejo ta povabilo k udeležbi tudi zastopnike raznih oblastev in korporacij. Sejo, na kateri so mariborski gospodarstveniki javno manifestirali za naše morje, je otvoril ta vodil predsednik narodni poslanec g. Anton Krejči. V stvarnih, temeljitih Izvajanjih je naglašal, da je precejšen del srečnejše bodočnosti našega naroda v gospodarski rešitvi državnega pomorskega problema. Kakor v davnini je tudi danes morje vitalnega pomena ta to morajo upoštevati tudi naši gospodarstveniki. K ugodni rešitvi pomorskega problema pa bodo pripomogle predvsem dobre prometne zveze z našo Adrijo ta pa pametna tarifna politika.
Sledilo je zanimivo ta stvarno predavanje predsednika Tujsko-prometne zveze dr. Jan-čiča. Predavatelj je orisal vprašanje pomorskega problema ta njegove koristi izza zgodovinskih časov do danes, kakor tudi potrebo po čim direktnejši zvezi z morjem. Predavateljem se je v toplih besedah zahvalil poslanec Krejči, nato pa je obrtno-zadružni nadzornik g. Založnik prečital naslednjo resolucijo:
Zavedajoč se velikega gospodarskega, nacionalnega ta drtlgega pomena morja ugotavljamo, da se je doslej za ugodno zvezo morske obale z zaledjem storilo premalo. Zaradi tega močno trpita naša izvozna trgovina ta tujski promet. Našemu gospodarstvu odpade mnogo zaslužka, poleg tega j pa še sami plačujemo vsako leto neštete mi-. lijone v tujino, želimo, da splošno prodre ' spoznanje bogatih zakladov, ki jih predstavlja Jadran za našo državo. Izgradnji boljših zvez z morjem je treba posvečati največjo pažnjo, posebno nujno je pa Izboljšanje zvez Primorja z dravsko banovino, kjer Industrija ta trgovina zaradi Izvoznih ovir leto za letom trpita ogromno Škodo. Prosimo kraljevsko vlado: 1. da nujno ukrene vse potrebno za izgradnjo že v zakonu o državnem zunanjem posojilu z dne 23. julija 1922. projektirano normataotirno železniško progo iz Kočevja v smeri na Sušak, ta 2. da se s primerno železniško tarifno politiko vsem našim tujsko-promet-nim ta Industrijskim krajem enakomerno omogoča posluževati se velikih dobrin našega morja ta Primorja.
Razpoloženje na slavnostnem večeru so dvignili pevci »Jadrana«, ki so zapeli nekaj lepih rodoljubnih pesmi.
bilo splošno razširjeno mnenje, da je pobegnil k nasprotniku.
Dokler človek posluša take zgodbe daleč v zaledju, se mu zde plod k pretiravanju nagnjene domišljije ali kvečjemu oduren dražljaj za dremave živce. Ako ga tedaj zamrazi po hrbtu, hitro s požir-kom vina poplakne neprijetni občutek in se rajši zabava z natakarico, kakor da bi razmišljal o takih dogodivščinah. Človek počne karkoli, da le ni treba razmišljati o grozi, tu na bojišču pa se nenadoma vzdrami. Zdaj, zdaj se utegne sam znajti sredi take zgodbe. Čez in Čez mu začne gomazeti pod kožo, kakor da se mu kotalijo ledena zrnca pod njo. Lahko pravimo temu občutju bojazljivost ali karkoli, vzlic temu je le res, da je v človeku, kadar leze v škripajočem mrazu smrti nasproti, prokleto malo junaštva.
Tudi v nas ga ni, ko se plazimo po zasneženem skalovju. Blizu polnoči utegne biti in krog in krog sama sivobela tišina in mraz. Vsako stopnjo si moramo sproti zasekavati v zmrzli sneg, vsak napačen korak, slednji nepreviden prijem pomeni lahko smrt ne le enemu, ampak vsem šestim tovarišem. Narednik Viher nam venomer maha z roko, da bodimo oprezni. To Se povečuje napetost. Kadar liže žaromet proti nam, se prezebli
Rnanmljiva prijaznost
—	Ti ed prijazna z menoj samo kadar potrebuješ denar.
—	Kako moreš trcttti kaj takega! Vedno sem prijazna s teboj.
—	Saj to je baš moja nesreča.
stiskamo k tlom in zopet lezemo dalje, ko se odmakne. Trenutki so negibni, VBak zase je neskončnost.
»Menda smo že prešli naše žične ovire«, dahne narednik.
»Kje le?« noče verjeti nekaj glasov, medtem ko žele drugi:
»Zdaj naj bi spak posvetil, da bi se vsaj malo razgledali.«
Nato zopet po mačje dalje. Časih iz teme jekne strel.
»Posavec«, mi pravi narednik, »kreni-ta z Raznožnikom malo više na desno! Ce kaj opaziš, zakotali kepo navzdol!«
Raznožnik je bolj v letih in ves bete-žen. Grede zdaj moli, zdaj kolne. Od mraza, groze in trpljenja je čisto iz uma.
»Ne hiti tako«, stoka poleg mene, »saj vidiš, da te ne morem dohajati —.
Potem sede.
y Po kaj bi hodil naprej. Tukaj ostanem in se pobratim s samim hudičem, če pride.«
»Pamet, pamet, Raznožnik? Ali ne veš, da lahko zmrzneš?«
»Prava smola! Boljše danes kakor jutri. Cemu bi pe pehal, ko itak vem, da moram poginiti.«
»Naprej. Raznožnik, sicer —«
>Kar pojdi Ce te veseli! Tudi streljaš istko, Se puSko ti posodim. Na!<
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
Spominu romanopisca »Islandskega ribiča44
▼ Bochefortu na Francoskem so te dni odkrili spominsko ploščo na rojstni httl Pierra Lotijo, ki se je narodil I. 1850
Prezident med rožami
Vtoctdent Francije g. Lebrun Je te dni obiskal veliko rasista v o francoskih gojiteljev rož
na francoski Rivieri
»Maligin* na plitvini
Iz Moskve poročajo, da je ruski ledolo-imilec »Maligin« v bližini Arhangelska na-»•del na peščino. Doseoaj so se izjalovili vai poskusi, da bi ladjo spravili v globlje rode.
Letalka gre v samostan
Znana rumunska letalka Smaranda Braescu jc odišla v samostan. Smaranda Braescu je bila ena izmed redkih rumun-s-kih športnih letalk, ki so bile vešče tudi spuščanja s padali. Pri nekem skakanju iz aeroplana v Ameriki je zastopala Rumuni* jo ter je dosegla tozadevni rekord za ženske, ker je skočila iz višine 7000 m. Pravijo, da pojde Smaranda po posvečcnju na Kitajsko v misijonarsko službo.
Potapljaška obleka za v stratosfero
Ruski inženjer Čerbovski pravkar dovr-šuje potapljaško obleko za v stratosfero. V tej obleki se bodo stratosferni letaici lahko dvignili pod nebo v odprti gondoli.
Ponesrečeni dirkač
Dva Slavna boksarja
Angleški avtomobilski dirkač K a > c »> o n, znani rekorder, se je te dni hudo ponesrečil pri nekem dirkalnem poskusu, njegov mehanik Taylor pa se je ubil
Schmelllng in Paolino v spopadu, kl Je ostal neodločen
Kip iene Marka Avrelija
Pri Litemu v Campagni so odkrili po vesteh iz Napoli ja kip Faustine Minorje-ve, žene rimskega cesarja Marka Avrelija. Kip je popolnoma dobro ohranjen.
Novo državljansko pravo za ameriško deco
Ameriški prezident Roosevelt je pravkar podpisal dekret, ki določa, da dobi ameriško državljanstvo vsak otrok, ki se je rodil v inozemstvu, če sta le njegov oče ali nje-
f;ova mati ameriškega porekla. Na držav-janstvo enega izmed zakonskih partnerjev, ld je oženjen ali omožen z ameriškim državljanom, se posihmal ne bodo več ozirali.
Iz akvaristove torbe
Raznoterosti
2e smo v pozni pomladi. V stoječih vodah plavajo na gladini srčasti listi lokvanjev, med njimi se pa blešče nežnobeli cvetii, ki se kopajo v sončni svetlobi. Okoli cveta lokvanjev švigajo pestrobarvni metuljčki, na listih počivajo vitki kačji pastirji, notranjost cveta pa služI mnogim mič-nim hroščem in vodnim žuželkam za zavetišče. Barje diha s polnimi pljuči, polno zdravja je, kar spoznamo na razkošju, v katerem se nam prikazuje. Poleg deviških lokvanjev se oodpirajo rumeni cvet; njihovih bratcev pljučmkov. med mečastimi listi visokih perunik se pa porajajo njihovi svetlo rumen<i nežni cvetovi. V vodah mrgoli življenje. V času smo torej, ko obiame devica pomlad mladeniča, sina toplote, v času, ko se poda pomlad v naročje poletja, prepuščajoča mu, da dovršii započeto delo.
Ta mesec dospe zemlja na svoji poti po vsemirju v ono točko, ko odseva sonce njeno severno polov.co z obilico svetlobe, a dan narašča skoraj na 16 ur. Bližamo se svetemu Ivanu, ko bodo vzplamtele na vrhovih hribov in planin lepe Slovenije grmade, kakor nekdaj v starih časih, ko so turške gomile razsajale po naši rodni gruda in ko so se Slovenci s plameni na gorah obveščali o njihovem prhodu. — V gozdovih in livadah bodo ra mične vile in razposajeni škrati rajali in se lovili v kresni noči, da bo skrivnostno zašumelo v temnem smrečju in prostranem bukovju. Po grmovju in v lokah se bodo pa prižgale majhne sem ter tja švigajoče lučce, nemirujoče kresnice, in povečale čar prve poletne noči. —
V vodah bo pričaralo poletje nič koliko majhnih ribic, ki se bodo v tisočerih jatih sončile fk pod gladino. V vodah Šele vidimo, kaj je življenje. Tam je pravcato mravljišče, neprenehajoče vrvenje. Tu zasleduje večji manjšega, močnejši slabeišega, spretnejši nerodneža, v borbi za vsakdanji kruh. v borbi za obstanek. Najlepši časi za akvarista se bližajo. V vodi stoječemu se približajo manjši krapovoi, zlasti kleniči, zelenke in pisanke, na dnu pa giobočki pohre in podusti. Kmalu občutiš, kako te ščipajo. Mirno stojiš z mrežno med >b e-govalci, in če ti katerakoli rvbica ugaja, jo takoj lahko v loviš.
V Člankih ponedeflskega »Jutra« sem že Cesto omenil mesta, kjer akvarist, seve z dovoljenjem zakupnika ali posestnika vode, lahko vlovii to ali ono ribico. Zdi se mi, da so nekateri podatke v navedenih člankih prezrli, k>ajti zadnjič je prišel nekdo in mi povedal, da ne more vlovit: pe-zdirkov. Pezdir je tipična r ba našega Barja in sploh vodi. kjer so školjke. Sitoro da izključeno je, da ne zajameš z drugimi ribami vred tudi kakega pezdirka. V najmanjših jarkih je, v jamicah, bajerjih. potokih, rekah in jezerih, tako da se mu le težko izogibaš. Sedaj je tudi zarod pezdirkov tik pod gladino. To so majhne 1—cm dolge čokaste ribice, fe jih vidimo ne daleč od obale. Tudi večje pezdirke spoznamo lahko v sedanjem času, kajti drst še ni končana in samci so še več ali manj rdeči. Čim vidimo na dnu jarka majhne črne luknjice (to so dotekaike .in izmetalke često popolnoma v blato zartih školjk), priseže-mo lahko z mimo vestjo, da so pezdlrki v bližini.
Na koncu opozarjam akvariste na polža, fci je naš najlepši polž, če je dorasel. Imenujemo ga klobučkar, klobučnik, zlati pol-žek (Limnaea auriculata). Vrh lupine, t j-stožec, kjer se začno vzvoji ali vijuge, je zelo kratek in zašiljen, potem se pa lurina naglo razš ri, tako da je ustje razmeroma zelo veliko. Ko doraste. se ustavi rast lupine, ki je bila doslej okrogle oblike, njen podaljšek je sedaj raven in se v nadaljnjem razvoju zapogne navzgor. Lupina brez omenjenega podaljška je podobna čepici; s rodaljškom. ki je povsem podoben obodu klobuka, pa klobučku. Lupina je rumenkasta, v soncu zlata, s temnimi marožicami na gornjem delu. Trup je gori siv, noga in široke na koncu zašiljene tipalke so pa rumenobele. Jajčeca iIzleže v valjasti obliki ter jih obeša na rastline al? jih pa prilepila na stekla. Če ga zajedavajo paraziti, zleze iz lupine in pogine. Ker je izredno lep in ker je oblika in barva lupin silno lepa, je za akvarij kakor ustvarjen, zlasti ker ne uničuje rastlin. Najdemo ga navadno v bajerjih med rastlinami.	O. S.
V kraški dolini Reki
Ni posebno velika ln deroča in tudi izrednih tolmunov nima, kljub temu so jo krstili za Reko. Menda zato, ker pristni Kraševci poznajo le ogromno vodo, morje, in kak studenček. Potočki so pri njih redki, še redkejše pa reke.
Prirodno čudo! Sredi morja sivega skalovja, poraslega z brinjem in trnjem ta lepa zelena rodovitna dolina! Ce se voziš od Št. Petra proti Divači, jo z vlakom komaj opaziš, saj vprav nad to lepo dolino drvi vlak po večini skozi predore. Tako je, kakor da si ta dolina že nekoč ni upala pokazati svojih prirodnih lepot, da ne bi tujci, ki bi jih privabili njeni čari, motili svetega miru, ki je nekoč kraljeval v tem kraškem paradižu.
V tej dolini najdeš vse, kar manjka drugje na Krasu. Ob Reki so zeleni travniki in njive, na prisojnih bregovih vinogradi, na zapadnih pobočjih pa lepi hrastovi in bukovi gozdovi. Povsod, kamor le pogledaš, pa sadovnjaki, taki, kakršnih ne najdeš menda nikjer drugod. Ta svet je prav tako kakor sosedna Vipava ustvarjena za vrtove. Kdor je videl dolino Reke v cvetju, jo ne bo nikoli pozabil. To niso cvetoča drevesa, to so sami ogromni šopki prehajajoči iz rumenkastega v belo, preko rdečkastega v rdeče. Ob vodi vidiš morje cvetja, na pobočjih, na travnikih, na njivah in v gozdovih pa cvetoče otoke sredi bujnega zelenja.
Mirno teče skozi ta paradiž Reka. V splošnem precej leno leze in liže ilovnate bregove. Ob njej sanjajo visoki vitki jag-nedi, nad vodno gladino so sklonjene stoletne starke vrbe, čijih trupla je že hudo razjedel neumorni zob časa. Dolge roke, ki jih stezajo starke nad vodo, pa na mnogih mestih tako zasenčijo, da je le posameznim sončnim žarkom dana prilika, da se nekoliko ohlade pri hladni posestrimi. Kadar pa začuti Reka pod seboj kamenita, škriljasta tla, takrat nekoliko pospeši korak in tu-patam celo malo zavalovi in poskoči.
Na več mestih pa so Kraševci Reko nekoliko vpregli: »Kaj bi samo sanjarila!« so si mislili možje in zgradili so jezove za mline. »Ce si naša, pomagaj nam in olajšaj težko delo na Krasu!«
Kakih deset starih mlinov stoji ob Reki. Stari so, nihče ne pomni, kdaj so jih zgradili. V mlinih, ki so središče življenja doline Reke, gospodarijo stare kraške rodbine. že skozi stoletja meljejo pšenico, rž in koruzo, zraslo in dozorelo na sosednjih skromnih skalnatih kraških poljih. Od št. Petra in doli iz Istre nosijo v mline na Reko, ki klopočejo noč in dan. (Danes manj kakor pred leti.)
Reka pa ima še neko posebnost, ki je nima nobena druga voda na naših slovenskih tleh. Pozimi in nekaj časa pomladi je vesela, čista je kakor kristalni planinski studenec. Toda kakor hitro prične v dolini cve-teti postaja Reka od dneva do dneva bolj žalostna, bolj kalna. Ko je sadje odevete-lo takrat ne vidiš več dna v Reki. Zeleni tolmuni so se spremenili v velike mlake, obdane od gostega vejevja. — Vprav takrat, ko se prične Reka nalahno kaliti, je v tolmunih še zelena, na jezovih pa bobneča in peneča, takrat je Reka za ribiča najlepša športna voda. V njej je poleg mren m kle-nov precej postrvi, ki dosežejo težino, kakršne naši ribiči niso navajeni.
Kakor v vseh vodah, ki se izlivajo v Jadransko morje, prebiva tudi v Reki južna postrv. Po obliki je podobna naši potočm-ci toda vse drugače je barvana. Rdečih pik nima, namesto črnih pik ima po hrbtu temne maroge. Dočim naša potočnica redko doseže 1 kg, so južne postrvi ujeli v Soči in Idrijci težke nad 10 kg. V Reki so bile najtežje po 5 kg. Cim večje in težje so ribe in čim lepša je voda in pokrajina, kjer ribariš, tem večji je užitek! Nu, m sedaj si predstavljajmo krasen aprilski ali majni-ški večer ob Reki: Voda je še dosti čista, tako da so tolmuni še zeleni, na vodni gladini opaziš ribo, tupatam pa se požene postrv za gostim rojem muh, ki se ziblje nad
vodo. Napeto pričakuješ trenutek borbe in neprestano mečeš z lahno pernico umetno muho, dokler ne izvabiš postrvi, da hlastne po goljufivi mušici. Kolesce zaškrfeta, vrvica se napne, pernica zakrivi in prične se za ribiča prijetna borba, ki traja ob Reki nenavadno precej dolgo, kajti reške postrvi so zelo odporne.
še hujša je borba, če pograbi kakšna prav velika postrv, ki jo pa prevariš le z majhno mreno, kapeljnom ali pisančkom.
Vprav v tistih lepih aprilskih in majni-ških večerih, ko je vsa dolina v cvetju, ko je ozračje prenapojeno z vonjem cvetja, se že po solnčnem zahodu pričnejo oglašati slavci. Cim bolj se mrači, tem več je pevcev, ki izlivajo sanjavo pesem v tihi, dehteči kraški paradiž.
Kakor za ribiča, je bila dolina Reke pred vojno lepa za lovca. V stranskih dolinicah, prehajajočih v dolino Reke, so temne goščave, kjer je prebivala srnjad z izredno močnim rogovjem. Vsako jutro in vsak večer meseca junija so se pasli rdečerjavi srnjaki po zelenih travnikih, ob potoku Pa-dežu in po pisanih senožetih v hribu Gradu. Našel pa si jih tudi po vinogradih in celo ob Reki.
Toda časi so se spremenili. Tisti, ki so najbolj hrepeneli, da pridejo izpod tujega jarma, so prišli v še slabše razmere. Ob Reki je umolknila slovenska pesem, po večini so obmolknili tudi mlini, ki so nekoč mleli noč in dan našim dragim kremenitim Krašovcem. Žalostno teče Reka, ki je zdaj prav tako prazna, kakor so prazni nekoč na divjadi bogati gozdovi na pobočjih reške doline. Le slavci še pojejo, toda tudi njihova pesem je za Kraševce žalostna. —s.
Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Josefove«' grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Poslano
V ljubljanskem dnevniku »Jutro« z dne 3. junija 1934 je na strani 9. objavljeno >Po-slano« glede neke inozemske tvrdke. — Sestava tega članka ter opozorilo na inserat, ki ga je objavila naša tvrdka v ljubljanskem časopisju, jasno dokazuje, da je članek naperjen proti naši tvrdki.
Ker so vsa v članku navedena predbaci-vanja neresnična in neosnovana, bomo takoj vložili tožbo proti podpisnikom članka, to so gg. Ivan Nečajev, Ljubljana; Sadik Abil, Beograd; Nikola Meljutin, Ljubljana; An to Grgič, Zagreb; Mušan Mutevelič, Ljubljana.
Ljubljana, dne 3. junija 1934.
H. G. Aidinjan, Trst, trgovina s preprogami, ljubljanski velese-jem, paviljon »F«.
Britvica „SOKO"
|e poznana kot najboljša. Dobi se povsod
Samoprodaja i
STAVRA POPOVIČ
Beograd, Rimska 8.
Pazite se ponaredb, ki so manjvredno blago.
»Razumi vendar, človek, da ni nobene-p drugega izhoda.«
»Jaz ne razumem ničesar več, ti pa delaj, kar hočeš, ti, ki vse razumeš. Samo mene naj s pokojem.«
Da bi ga zmajal, napravim sam nekaj korakov dalje.
»Nak, tako pa ne boš, dečko. Jaz sem starejši!«
»Ne kriči.«
»Kdo zlodej pa misliš, da naju poslu-Sa? Spredaj me naj!«
»Kar pridi!«
Raznožnik se zgane, se plazi in me kmalu zgrabi za plašč. »Oj.«
Toliko, da še zapičim in se obdržim na strmini, tako me je zgrabil, ko je omahnil in se me v zadnjem trenutku oprijel, med tem ko njegov cepin že klopotaje drči navzdol.
»Neroda!«
četvorica spodaj se krepko priduša, Raznožnik sopiha, od nekod je čuti govorjenje, čisto tuje glasove in tujo besedo, žarometi ližejo, da je vsa strmina mahoma osvetljena. Puške zalajajo, strojnice zaragljajo, iz hrušča se dvigajo v zrak raznobojne rakete. Raznožnik pa se na vsa usta hahlja kraj mene in buta
s čelom po zmrzlem snegu.
»Ali smo jih, kaj! Ha ha ha.«
Kima in trka in ie ves krvav, le mojega plašča noče izpustiti. Svinčenke si-kajo, se cvile zajedajo v zmrzli sneg, se brenče odbijajo od skal in iščejo žrtev. Streljal bi, a ne vem kam, umaknil bi se, a se nimam kam, Raznožnik pa se bolj in bolj krčevito oprijemlje mojega plašča, dokler nenadoma ne odskoči in ne čutim več njegove teže na sebi.
Trenutek blaznega krika, silovit hrušč, noč svetla kakor dan, prav v oči se mi za-piči žarometov jezik. Miže se stisnem na led, roke mi že premirajo, a v trenutku — kakor da me je nekdo krepko prijel.
»Hitro, hitro za menoj!«
Glas je znan. Napol blazen se zbegano ozrem. Moj Bog, to je Janiček! Dirjam, čudovito varno skačem za njim, a krogle, kakor da jih jeklena stena odbija od naju.
Ali niso pravili, da je pobegnil? se mi medlo svetlika v mislih, ne da bi iskal odgovora.
»Pazi!« spet slišim in sem že v ledeni globeli. Dno je polno snežene prhlice in sem padel malone čisto na mehko. Le nekaj prask sem odnesel in v gležnju me boli noga. Morda je izpahnjena, mogoče
malo nalomljena, življenje sem si le otel.
Prav za prav ga mi je otel Janiček.
»Slišiš, Janiček?«
Nobenega odgovora, nobenega glasu. Hrup pojenjava. Strojnice se oglašajo le še v presledkih. Uro, dve in krvavi zalet se umiri. Le kje je Janiček ?
Spominjam se, kako sva se pred več kot letom dni menila, ko sva se seznanila. Z vso resnobnostjo mi je zatrjeval, da o prvi priliki pobegne. Potem pa v legijo in v boj za slovansko svobodo! — Z vrlim Čehom sva venomer tičala skupaj, dokler naju niso razpodili. Še zadnji večer pred razstankom mi je slovesno obljubil, da pojde.
Ali se mu ni posrečilo? In le odkod se je tako nenadoma vzel?
Kolikor morem, se gibljem, da ne bi zmrznil. Bolečina v gležnju narašča. Da bi se vsaj že zdanilo. Tudi v jutrnjem svitu ne morem nikjer zagledati Janička. Samo cepin leži kraj mene. Z naporom si začnem sekati stopnice v ledeno steno. Cez poldne mora že biti, preden se mi posreči priti do vrha. V dolini je megla še gosta, tu pa sama jasnina. Komaj nekaj korakov je do naših žičnih ovir. Previdno se splazim tja in pokličem stražo.
»Ali si res ti, Posavec?«
»Pokaži mi, kje pridem skozi!« Komaj sto korakov navzdol, pa sem
med domačimi.
»Vsi smo mislili, da si tudi ti padel«, mi povedo na obvezovališču. »Ali še ni bilo nikogar nazaj?« »Je vse mrtvo. V prepad so strmoglavili. Nato se je vnela vihra, cel sodni dan. Čez petdeset ranjenih ima naša
kompanija.«
»Ali je kdo kaj videl Janička?« Kdo je to? Nihče ga ne pozna, nihče nič ne ve o njem. Čudno.
»V gležnji imaš nalomljeno kost. Nekaj mesecev boš na varnem«, mi z neprikrito zavistjo pripoveduje mlad medi-cinec. Dva moža me naložita na nosilnice
in tako jo romamo v dolino.---; .
V bolnici, nastanjeni v barakah, mi je Janiček dan za dnem pred očmi. Še v sanjah ga vidim, ko pa se mu hočem zahvaliti za rešitev, se prijazno nasmehne, češ *
»Ne govori o tem! Vsi hkratu ne smemo iti.«
Ko se zdramim, mi še zveni njegov zagonetni odgovor v duši. Kaj neki hoče
s tem ?	v
Čez nekaj dni vstopi v sobo debelušen
narednik in zapiti obraz se mu sveti kakor bakrena buča.
»Habt acht!
Zdaj se primaje starikav major in za njim še skoraj mlečnozob častnik. Major začne po nemško čitati povelje, da je po zapovedi in odredbi vrhovnega vojnega poveljstva sporočiti vsem vojnim edini-cam itd., da je pravici zadoščeno in ja čast staroslavne Avstrije oprana. Po dolgem govoričenju pridejo na vrsto imena čeških legijonarjev, ki so padli v ujetništvo in so bili po prekem sodu ta in ta dan obsojeni na smrt. Obsodba je bila takoj izvršena... Tisto noč, ko sem jaz trepetal v ledeni globeli, jim je vrv ukinila življenje.
Poslušam imena in ta trenutek me zaboli kakor sunek v srce:
»Janiček Jindrich.«
V muki smrtnega boja je šinil k meni in me otel, ko pa sem ga jaz hvaležno klical, je že na njegovem ovenelem telesu visela trojezična tablica:
—	Verrater —
—	Tradittore —
—	Izdajalec —
O Bog! Jaz pa bi šel in odpoljubil solzo, poslednjo solzo z njegovih mrtvih oči. Shranim jo v srce, da bo kakor čudovit dragulj svetila meni in mojim vse veke--•—<
Sijajna zmaga Jugoslavije nad Brazilijo
Z veliko eoldiSerenco je naša reprezentanca odpravila brazilskega koiricurenta za svetovno prvenstvo — Krasna igra jugoslovenskih nogometašev
Beograd, 3. junija.
Jug o slo vensk a državna reprezentanca j« danes izvojevala veliko zmago, ki bo močno odjeknila po vsem znnanjeui svetu. Njen nasprotnik je bila državna reprezentanca Brazilije, ki je v prvem kolu sodelovala v svetovnem prvenstvu. Res je, 'da je bila Brazilija od španske reprezentance poražena s 3:1, toda današnja grandiozina znnaga jugoslovenske reprezentance dokazuje, da bi moglo naše moštvo z vso pravico sodelovati v svetovnem prvenstvu v Italiji. Gotovo je, da je bila srečna misel, da je naš nogometni savez povaMl brazilsko reprezentanco v Beograd ter da je dal našim nogometnim zastopnikom priliko, da pokažejo zunanjemu svetu, da so boljši kot marsikateri drugi igrači, ki so sodelovali na svetovnem prvenstvu.
Jugoslavija : Brazilija 8 : 4 (2:2)
Razumljivo je, da Je za današnjo teikimo vladalo neobičajno zanimanje. Vsa mesta na igrišču BSK so bila razprodana. Poznavalci razmer cenijo število gledalcev na 13 do 14 tisoč. Na dragih na igrišču so «e ponosno vile naše in brazilske državne zastave. Obe reprezentanci, ki sta "i izmenjan darove, sta bili »prejeti ■ velikim aip>lav»om.
Moštvi sta nastopili r naslednjih postavah :
Jugoslavija: Culič — Beloševič, Mato-516 — Arsenijevič, Stevovič (Gayer), Lechner — Medardč, Tirnanič, Marjanovi«, Moša, Tomaševič (Petrak), Glišovič.
Brazilija: Pedrosa — Masi, Luigi Luš — Ariel, Marcin, Canali — Luisinio, Val-demaras (črnec), Selici, Leonidas (črnec), Bartesoo.
Brazilci so ®elo dobri tehnlčarji,
zlasti oba črnca, fiizično so pa precej slabi. Igrali so zelo požrtvovalno ter so se odlikovali z lepimi kombinacijami in .krasnim dodajanjem. Zelo dobra je bila tudi njihova igra z glavo.
Naši igrači so bili v prvem polčasu, čeprav je bil rezultat neodločen 2:2, zelo slabi. Zlasti je treba to poudarjati o Ste-voviču, ki je bil naravnost nemogoč. Tudi Tomaševič je bil slab. V drugem polčasu je savezni kapetan postavil Petr&ka v levo zvezo, Gayerja pa namesto srednjega krilca. Ta izipTememiba Je napravila naravnost čudeže. Še nikoli niso videli v Beogradu igraiti našo državno reprezentanco tako dobro, kakor danes v drugem rpolčasu. Treba je pohvaliti vse igrače. Vratar Culič je branil, kar Je bilo sploh ■mogoče.
Napad je bil prodoren, v kombiiiacij-sfcem oziru izvrsten in močan. Mali Lechner iz Osijeka je na terenu naravnost zadlivil s svojo igro. Duša moštva pa Je bil Zagrebčan Gayer. Tudi branilca sta bila odlična, štirje goli, ki so Jih zabili Brazilci, med njimi eno enajstmetrovko, so bili neubranljivi.
V	začetku je bila igra dokaj nezanimiva. V 8. min. strelja brazilsko krilo na gol, Culič zapusti mrežo, ujame sicer žogo, ki mu pade iz rok in črni napadalec doseže naskok za svoje moštvo. Sledijo napadi naše reprezentance. Zaradi handsa prosti strel proti Braziliji, s katerim Moša postavi na 1:1. V 15. min. zopet prosti strel proti Braziliji zaradi handsa, ki pa ostane neizkoriščen. V 27. min. izkoristi Glišovič ugodno situacijo ter doseže vodstvo za Jugoslavijo 2 : 1. Po kornerju v 30. min. proti nam, ki ga naši igrači odbijejo. V 35. min. je zope1 črnec, ki izenači na 2 : 2.
V	drugem polčasu dosežejo Brazilci v 3. min. zopet vodstvo. V 5. min. strelja Moša prosti strel zaradi handsa z daljave 25 metrov preko naših igračev in preko brazilske obrambe. Izenačenje 3:3 je zopet tu. V 8. min. pa je zopet Moša, ki postavi na 4 : 3. Sedem min. kasneje zviša Glišovič na 5:3. V 25. min. korner, kmalu nato so naši že postavili na 6 • 3. V 34. min. je zopet Moša, ki zviša na 7 : 3. V 40. min. gnječa pred našim golom. Sodnik diktira zaradi handsa enajstmetrovko, ki jo Brazilci zabijejo ter dosežejo stanje 7:4 v našo korist. V predzadnji, t. j. 44. min. je zopet Moša, ki postavi končni rezultat 8 : 4 v našo korist.
Občinstvo je bilo po tekm,i tako navdušeno, da je odneslo naše igrače na ramenih z igrišča.
Sodil je zelo dobro bolgarski sodnik Došev.
češkoslovaška in Italija finalista v svetovnem prvenstvu
Pri včerajšnjih tekmah sta izpadli Avstrija in Nemčija — Finale se
bo odigralo prihodnjo nedeljo
Včeraj sta se v Milanu in v Rimu odigrali »emifinalni tekmi za svetovno prvenstvo, in sicer med Italijo in Avstrijo ter med CeSkoslovaško in Nemčijo. Zelo negotov je bil izid prve tekme, dočim se je v drugi tekmi Češkoslovaška smatrala za favorita. V naslednjem poročili o tekmah:
Italija: Avstrija 1:0 (1:0)
Milan, 3. junija. Današnja semifinalna tekma med Italijo in Avstrijo se je odigrala ob močnem deževju. Igrišče je bilo zelo slabo ter so ga morali nasuti z žaganjem, tako da je bilo vsaj nekoliko uporabljivo.
Ob močnem deževju je otvoril tekmo švedski sodnik Eklun pred 35.000 gledalci. Že ob pričetku se je videlo, aa Avstrijci najbrže ne bodo dosegli forme, ki so to pokazali v četrtek v tekmi proti Madžarski. Namesto Horvatha, ki je bil pri zadnji tekmi ranjen, je nastopil v napadu Schall ki pa je bil zelo slab ter je spravil avstrijski naDad iz koncepta.
Edini gol tekme je dosegel v 18. min. M-eazza. Avstrijski napad je igral zelo raztrgano. Boljša je bila krilska vrsta in obramba. Odlikoval se je zopet vratar Avstrije Platzer, ki je držal neverjetne žoge. Zlasti v drugi polovioi je Imel mnogo prilike, da je pokazal svoje sposobnosti. Proti koncu tekme so Avstrijci igrali nekoliko boljše, kar pa ni zadoščalo niti za izenačenje. Čeprav so Italijani dosegli zmago s
slučajnostnim zgoditkom, je bila njihova zmaga vendarle zaslužena.
Češkoslovaška : Nemčija
3:1 (1:0)
Rim, 3. junija. V stadionu Partito Fasci-sta Nazionale se je danes odigrala druga semifinalna tekma med Češkoslovaško m Nemčijo, ki jo je pred samo 15.000 gledalci vodil italijanski sodnik Barlassina.
Češkoslovaška se mora zahvaliti za svojo zmago edinole vratarju Planički, ki Je delal naravnost čudeže ter držal strele iz daljave 2 do 5 m. Nemci so forsirali W sistem, kar se pa je spričo izvrstne krilske vrste Ce-hoslovakov izkazalo za taktično napačno.
V 20. min. je Nejedly dosegel vodstvo za Cehoslovake. V drugi polovici je bila Ceho-slovaška v premoči, vendar pa so Nemci baš v tem delu igre dosegli v 18. min. po napadalcu Noacku od Hamburger Sportvereina, ki so ga postavili danes prvič v moštvo, izenačenje. Cehoslovaki so v 28. in 35. min. dosegli še dva gola. Zabil jih je zopet Nediy.
Finale češkoslovaška : Italija
Finalna tekma za svetovno prvenstvo, ki nam bo po raznih peripetijah prinesla novega svetovnega prvaka, se bo odigrala v nedeljo 10. junija v Rimu med Češkoslovaško in italijansko reprezentanco.
Ilirija; železničar remis
Včerajšnja tekma še ni prinesla končnoveljavne odločitve v podsaveznem prvenstvu
Z včerajšnjo tekmo se je podsavezno prvenstvo približalo zaključku. Borba je bila važna. Tega sta se zavedali obe moštvi, zato je bila vsebina tekme nenavadno temperamentna. Po položaju v podsaveznem
fi-rvenstvu se je tej borbi pripisoval odloči-en pomen, vsaj v toliko, ker bi bila zmaga enega ali drugega moštva utegnila popolnoma razbistriti vrh tablice. Z gotovo rezervo: zmaga Železničarja bi bila morala biti prepričevalna in izdatna, pa ga Ilirija ne bi bila mogla več doseči. Nasprotno bi si bila Ilirija vsaj s pičlo zmago dokaj utrdila pot za končni skok na prvo mesto. Neodločen rezultat je negotovost glede prvega mesta podaljšal vsaj še za teden dni. Iliriji sta potrebni samo še dve točki za prvo mesto, s pogojem, da si ne poslabša količnika.
V preostalih dveh tekmah si bodo belo-zeleni nemara priborili vsaj še ti dve točki; dasi imajo najboljše nade, da jih spravijo ra varno vse štiri razpoložljive. V tem primeru bodo gladko zlezli preko Železničarja, ki je sedaj, čeprav trenotno, na prvem mestu, v toliko na slabšem, da mora prekrižanih rok gledati, kako mu bodo drugi krojili usodo, dočim im*. IHrija svojo usodo v svjiih rokah.
Tekom dogodkov na zelenem polju in za zelenimi mizami se je stanje podsavez-nega prvenstva tako izoolikovaio:
Železničar Ilirija C. S. K. Hermes Celje Maribor
10 8
9
10 10 9
6 5 3 3 2 1
2 1 2 3 6 6
37:21 34:19 23:22 18-29 21:28 18:32
14 12 10 10 6 4
Preostajata še dve tekmi Birija:C. S. K. in Maribonllirija, ki sta na sporedu prihodnji dve nedeiji.
Ilirija : Železničar 4:4 (1:3)
Zanimanje za odločilno srečanje med ri-valoma za prvo mesto v podsaveznem prvenstvu je bilo za naše prilike veliko. Poleg tega je seveda vlekla tudi prva prireditev na novem igrišču na Stadionu, tako je prišlo na tekmo okoli 1500 ljudi, ki so 6e v ogromnih dimenzijah igrišča kar zgubili. \amo igrišče kaže že obrise bodoče športne velenaprave in je za ljubljanski šport •i rez dvoma sijajna pridobitev.
Ilirija B : Hrastnik 4 : 0 (2 : 0)
V	predtekmi, ki jo je sodil g. Cimper-rnan, je ilirijanska druga garnitura z lahkoto odpravila svojega protivnika iz province.
Ilirija: Živanovič — Svetic, Berglez — Belak, Sočan, Bogme — Jug, Luce, Svetic V., Doberiet, Pfedfer.
Železničar: Mahajnc — Frangeš H, Vag-ner — Ronjak, Frangeš I., Škof — Vlado, Pezdiček, Eferl, Pavlin, Habiht
Ilirija igra proti solncu in njeni prvi sunki ostanejo brez uspeha. Velika nervoza vlada na igrišču, prvi se znajdejo Mariborčani in njihov napad v 3. min. po desnem krilu privede do uspeha: Eferl pošlje center mimo vratarja v mrežo.
Železničar vodi 1 : 0.
Mariborčani so privedli seboj lepo število »kibicev«, in še se ni njihovo navdušenje dobro poleglo, je že v protinapadu Ilirije po levi strani nastala ugodna pozicija pred golom, žoga preide na desno krilo in
Jug izravna 1 : 1
z neubranljivim strelom. Torej uvod. ki obeta mnogo razgibanosti, saj je kazalec šele na četrti minuti! Sledijo ostri napadi Ilirije, ki boljše starta, mestoma tudi preostro. pa sodnik je na mestu in krepko drži igro. Po štirih kotih za I. se igra stalno na polovici Mariborčanov. Ostra borba med ilirijanskim napadom, ki je pred golom nemogoč, in železničarjevo obrambo, ki ni povsem sigurna, pa se le drži. V 26. min. ima belo-zeleni napad sijajno šanso. žoga je skoro na golo vi črti, ali neka ne-roda jo sune preko. Potem si Železničar opomore. Začne s kombinacijami, ki uspevajo, počasi se slika menja, igra se prenese na drugo polovico. Okoli 35. min. pelje Eferl sam, poda Habihtu in njegov Sut se odbije od Berglezeve noge v mrežo, stanje 2 : 1 za 2.
V	43. min. zbeži Pezdiček Sveticu in ostro plasira, tako da
Železničar vodi že 3 : 1.
Drogi polčas začne v znamenju krepkih ilirijanskih napadov. V 5 minuti si Pavlin pripravi v protinapadu ugoden položaj, potegne še malo in spravi mimo Zivanoviča v mrežo.
Po stanju 4 : 1 za 2.
se zdi, da je bitka odločena. Vendar se samo »zdi«. Do 10. min. sledijo nepretrgani belo-zeleni napadi, pred mariborskim golom se ustvarjao neverjetne sanse, toda v napadu Ilirije ni nobenega strelca! V 13. min. bije Jug lepo kot in Doberiet potisne s črte v gol, s tem je
stanje popravljeno na 4 : 2 za 2. Igra je čedalje bolj ostra, vsak čas nekdo obleži. V 15. min. mora Luce z igrišča, in ko se po treh minutah vrne, da sodnik — po novem pravilu — prost strel, ker se sme igralec vrniti šele, ko je žoga izven igre. V 22. min. leo kombinatoren napad Ilirije, tako da je Železničarjev
naskok zmanjšan na 4 : 3.
Železničar drži še vedno odprto igro, športno sicer zelo pravilno, taktično pa izredno slabo, moštvi sta, zdi se, dali že vse iz sebe, igra se raztrga in tempo poneha. Vendar je I. v splošnem premočna v polju, dasi prihaja jo tudi Mariborčani bolj 9 kombinacijami pred ilirijanski gol. V 32. min. strelja Pfeifer zelo lepo kot pred železničarskim golom nastane napeta situacija, Frangeš tolče ven, a žoga se odbije od Doberleta v mrežo.
igra je izenačena 4 : 4!
Preostanek igre mine v dramatični borbi za zmago, več je nevarnosti pred mariborskim golom kot pred ilirijanskim. Ostalo je pri neodločenem rezultatu.
In ta rezultat ustreza poteku igre. Iliri jan i so sicer z ostrejšim startom in z ne-ugnano žilavostjo držali dober del igre v nasprotnikovi polovici, njihov napad pa ni bil kos nalogam pred golom. Imeli so tudi izredno šibke trenotke v obrambi, ki je kombinatorno boljše podkovanemu nasprotniku dovolila velik naskok. V danih prilikah je bil potek igre v prvi vrsti prvenstven.
V belo-zelenem moštvu je bil napad povsem raztrgan, najboljši mož v kvintetu je bil Jug, čigar debut v moštvu se je obnesel, zadovoljil je kot vodja napada Svetic z dobrim razdeljevanjem žog. Srednja vrsta je bila uspešna na krajeh. v sredi ni bik) vse v redu, obramba pa je funkcionirala, dokler se ni znašla pred nasprotnikovimi kombinacijami. Pred temi je mnogokrat kapitulirala. Živanovič pa gotovo ni vratar posebnega formata.
Mariborčani so se borili krepko in žilavo do zadnje minute, taktično so napravili po-greško, da niso v trenutku, ko so imeli zmago, zaprli igro in držali rezultat Moštvo je brez velikih razlik v posameznih formacijah, premišljeno kombinira, nima pravega starta, poedinci so zelo počasni. To jih je ubilo: svoje igre niso mogli pro-tivniku nariniti, njegovi hitrosti in njegovemu startu pa niso bili kos.
Sodil je g. Rosenfeld prav dobro.
Ostale nogometne tekme
Celje: Atletiki : Laško 3 : 0. Prvenstvena tekma, ki jo je Laško izgubilo par forfait, ker ni nastopilo.
Maribor: Maribor : Olimp 3 r 0 (1 : 0). Prijateljska tekma. Maribor ni nastopil kompletno. Domačini so bili tehnično boljši, njihovim napadalcem pa je manjkala odločnost pred golom. Celjani so se borili zelo požrtvovalno.
Zagreb: Gradianski : Jugoslavija 0 : 0. Z ozirom na zadnji uspeh Jugoslavije V Ljubljani, je vladalo za to tekmo precejšnje zanimanje. Igra je bila v prvem oolčasu odprta, v drugem polčasu pa je bila Jugoslavija v premoči. Ako Jugoslavija ne bi imela precejšnje smole, bi bila zmagala. — "-venstvo Zagrebi: Viktoriia : Slavija 4 : 1, Železničar : Derbv 6 : 1, Grafičar : Jugoslavija 4 : 2, Sparta : Uskok 2 • 1, Hajduk : Ferraria 2 : 1, Zrinjski : Ilirija 2 : 1.
Gradčani so se revanžirali
V	soboto in nedeljo so naši in graški lahkoatieti merili
svoje moči - Gradčani so zmagali z 69 * 7*
Gradec. 3. junija. , tberttč, Kovačič, Žorga, Cerar) 4«. Stafe-
V	soboto ta nedeljo se je vriii lahko- ta Gradca, ki je prispela v ea~*&-lkot
Otvoritvene kolesarske dirke 2SK Hermesa. Včeraj so se vršile na dirkališču Hermesa, ki ga ta agilni klub sedaj popravlja, zanimive kolesarske dirke, ki so prinesle prav lepe rezultate. Zaradi pomanjkanja prostora bomo o teh dirkah, ki dokazujejo, da Hermes z vso vnemo deluje za napredek našega kolesarskega športa, poročali prihodnjič.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Vsi v nedeljskem »Jutru« nominirani igralci morajo priti točno na sestanek danes ob 20. pri Levu.
atfletaki dfvomatdh med ljubljansko ln grafiko reprezentanco, ki ga Je grafika reprezentanca s razliko treh točk odločila v svojo korist. Ljubljanski lahkoatieti so po težavni avtomobilski vožnji prispeli iele v soboto popofldne v Gradec ter so morali takoj nastopiti.
Rezultati prvega dne so MU:
200 m: 1. Gutmayer (G) 28.2, 2. Kovačič (L) za širino roke, 8. Drectaater (G) S m zadaj, i. Cerar (L»).
Met krogle: 1. Schwarz (G) 13.99.5, 2. Kamipusch (G) 13.72, S. Stepišnik (L) 12.92, 4. Jeglič (L) 12.91.
800 m: 1. Pugl (G) 2:04, 2. Frlefbe (G) 2:03, 8. Gaberšek (L) 2:03.4, 4. Czurda (L).
Skok v daljavo: 1. Martini (L.) 6.59.5, 2. Oberbauer (G) 6.39, 3. Korte (L) 6.29.5, 4. Helferich (G) 6.19.
Met kopja: 1. Schwarz (G) 51.42, 2. Al-passy (G) 50.92, 3. Brunett (L) 50.21, 4. Svigelj (L) 44.70.
5000 m: 1. Krova (L.) 15:51.2, 2. Bročan (L.) 16:18.2, 3. Menmer (G) 16:53, 4. Ha-ferl (G).
Met kladiva: 1. Stepišnik (L») 40.86, 2. Zupan (L) 40.56, 3. Alpaasy (G) 36.61, 4. Schwarz (G).
Štafeta 4krat 100 m: 1. Ljubljana (Su-
prva, je bila zaradi prestopa dkfevalificd-rana.
Dane« v nedeljo je poAiačekdk ofcftine pozdravil v lepem govoru ljubljanske la-hkoatlete, nakar se mu Je v imenu Ljubljančanov zahvalil g. Savo Sancln. Rezultati so Mi:	^ ^
100 m: 1. Kovačič (L.) 11.2, 2. Flattaer (G) 2 m zadaj, S. Gutmaver (G) za širino pra, 4. Cerar (L) 8 m zadaj.
1500 m: 1. Pugl (G) 4:08, 2. Krevs (L) 4:12.8, 8. Meesner (G).
Skok v višino: 1. Martini (L) 1.75, 2. Alpaa»y (G) 1.70, 3. žlgvr (L.) 1.70, 4. Umfahrer (G) 1.65.
400 m: 1. Drechdler (G) 52.5, 2. žorga (L.) 53.4, 3. Ortner (G) 54, 4. Gaberšek (L).
Skok ob palici: 1. Scbober (G) 8-40, 2. Gašjperšič • (L) 8.20, 8. Sket (L.) 8 20, 4. Holder (G) 2.80.
Met diska: 1. Jeglič (L) 38.75, 8. Kam-puseh (G) 38.48, 3. Tummer (G) 87.58, 4. Slamič (L) 36.78.
10.000 m: 1. Bručan (L) 35:17.5, 2. Ro-veda (G) 35:56. 3. Stannann (G) 36:02.
gtafeta 4X800 m: 1. Gradec (Fritsch. Kornberger, Friebe, Pugl) 8:26.2, 2. Ljubljana (Goršek, žorga, Crurda, Krev») 8:27.9. Novi JugosHrrenekl rekord.
Spor z Madžarsko
O madžarski pritožbi proti Jugoslaviji bo razpravljal svet Društva narodov na svoji današnji seji
2eneva, 3. junija, d. V razpravi o madžarski obtožbi pred svetom Društva narodov ni nobenih izprememb. Madžarska delegacija v Ženevi čaka še vedno na odgovor iz Budimpešte, ali naj obtožbo umakne, da bi se pričeli direktni razgovori med jugoslovensko in madžarsko vlado, ali pa vztraja na zahtevi, naj o njej javno razpravlja svet Društva narodov.
V krogih tajništva Društva narod<w so še vedno mnenja, da je Madžarska napravila korak, ki nikakor ni v skladu z običaji kurtoazije v mednarodnih odnošajih. Njeno sklicevanje na čl 11. pakta Društva narodov se oddaljuje od dejanskega položaja na jugoslovensko-mžfdžarski meji, zaradi česar jo večina obsoja, ker je prekinila direktne razgovore ter se obrnila na Društvo narodov. Zdi se, da je tudi Tibor Eckhardt, ki ga v ostalem smahajo za resnega politika, spoznal, kako je v Ženevi ne-simpatičen poizkus Kanyje, da bi oživil re-vizionistično akcijo. Zato je tudi predlagal na zahtevo g. Jevtiča, naj se madžarska obtožba umakne ter nadaljujejo direktni razgovori med obema vladama. Glede na kolebanje v Budimpešti pa so ženevski politični krogi mnenja, da Kanya ne želi nadaljevati neodvisno od Društva narodov razgovorov z jugoslovensko vlado. Kakor
sodijo, želi Kanya. da bi se razgovori med Beogradom in Budimpešto nadaljevali pod kontrolo Društva narodov, z namenom, da bi se mogli n ata način s čim večjo publi-citeto čim bolj izkoristiti v revizionistične namene.	,
Ženeva, 3. junija, d. Po najnovejših informacijah bo madžarsko-jugoslovenski spor prišel v razpravo sveta Društva narodov na njegovi jutrišnji glavni seji. Domnevajo, da bo zadeva rešena pre4 svetom brez nadaljnjega postopanja.
2eneva, 3. junija, č. Na tajni seji sveta Društva narodov, ki 6e bo sestal jutri ob 11. dopoldne, bo prečital jugoslovenski delegat Konstantin Fotič odgovor jugoslovenske vlade v vprašanju demarše madžarske vlade pri svetu Društva narodov. Kolikor se je moglo zvedeti, svet Društva narodov ne bo napravil v tem pogledu nobenih sklepov, kakor je bilo prvotno nameravano, temveč bo izjavil, da v tej zadevi ni več interesiran, ker je prepričan, da se bo obravnavala direktno med jugoslovensko in madžarsko vlado. Madžarskemu manevru, na katerega je prišel odgovor jugoslovenske vlade več ali manj formalnega značaja, zaradi tega ni treba več pripisovati važnosti, ker se bo to vprašanje rešilo izven sveta Dništva narodov.
Ogromen poset ljubljanskega velesejma
Tako živahno in razgibano, kakor je bilo to nedeljo na velesejmu, menda že leta ni bilo. Ves dan se je trlo ljudi, na sejmiscu je vršalo, kakor v panju. V dokaz in ilustracijo tega naj navedemo, da je statistični urad velesejmske uprave pustil kontrolirati popoldne v času največjega prometa pasaže v posameznih paviljonih po treh uslužbencih, ki so v paviljonu E, kjer je razstavljeno pohištvo, preproge in razne mizarske potrebščine, našteli v teku 30 minut 2478 obiskovalcev. Ta številka dovolj zgovorno priča o včerajšnjem navalu na velesejem. Spričo tega je razumljivo, da je bila živahna tudi kupčija. Zlasti so se ljudje zanimali za pohištvo, tekstilne predmete m izdelke živilske industrije ter razne druge tehnične novosti, nadalje za radijske aparate in gospodinjske predmete. Obilo zanimanja je kazalo občinstvo tudi za številne nove izume, ki so letos razstavljeni na velesejmu in za specialne razstave letošnjega velesejma, za kartografsko m reklam-
no razstavo, za razstavo »Žena v poklicu«, rusko razstavo in razstavo »Živalce«. Te razstave nudijo toliko zanimivega, da bi človek ure in ure postajal pred posameznimi razstavnimi predmeti. Pri gneči, kakršna je včeraj vladala v paviljonih seveda mnogim ni bilo mogoče, da bi si vse ogledali, zato je priporočati onim, ki si hočejo vse'dobro ogledati, da posetijo velesejem med tednom. Ogromen poset ki je bil včeraj zabeležen, je brez dvoma pokeza , da bo tudi letošnji velesejem sijajno uspel.
Danes med 6. in 7. uro bo na sejmu zopet radio-reportaža v posameznih paviljonih in če se bo stvar tako posrečila kakor prvi dan, bodo na razporedu tudi oddaje m razgovori v posameznih paviljonih med razstavi jalci n publiko. Oddajalo se bo m kratko valovno in normalno valovno dolžino. Uprava velesejma opozarja občinstvo, da imajo otroci do 8. leta v spremstvu staršev prost vstop.
i i
Sklicanje Narodne skupščine
Beograd, S. junija, p. Predsednik Narodne skupščine dr. Kosta Kumanudl Je sklical plenarno sejo Narodne skupščine za 8. t m. ofo 11. dopoldne z dnevnim redom: Določitev dnevnega reda.
Stavkarski pokret v Ameriki
Newyork, 8. Junija wk. Stavkovni položaj se je v toliko izboljšal, da «e je mogla v Toledu preprečiti splošna stavka, ko so zagotovili delavcem električnih tovarn, da se znižan ie plač za 20 odstotkov ne bo izvedlo. Glede stavke v kovinski in bombažni industriji se nadaljujejo podajanja. Dosedanja glasovanja glede stavke tekstilnih delavcev so v nekaterih okrajih prinesla večino zanjo. Fodjetnfci nameravajo takoj zapreti tekstilne tvornice. ako bd Ma stavka neizogibna.
BoKvifski poraz
Pariz, 8. Junija AA. Potrjujejo se prejšnje vesti iz Asunciona, da je tretja boli-viteka divizija popolnoma razbita. BollviJ-ci se umikajo v hudem neredu. Za seboj puščajo mrtve in ranjene in ogromno količino vojnega materiala.
Na križišču centroma Ljubljane oddamo sa L avgust v L nadstropja
komfortno stanovanje
nstoječe: iz 5 velikih sob ln dveh kabine-ov, primerno tudi za poslovne lokale za:
zdravnike zobozdravnike
zavarovalnice odvetnike agenture
modne *alone.	4740
Vprašati v oglasnem oddelku »Jutra«.
Nova zaupnica francoski vladi
Pariz, 3. junija. AA. V zvezi * iajavo predsednika vlade Doumergueja v Zbornici, da lahko izreče odločilno besedo o državnih reformah samo vsa država, *o se pojavila razna tolmačenja. Eni trdijo, da je Doumergue hotel s tem reči, da bo poslanska zbornica razpuščena ki da bi s« utegnile vršiti nove voMtve. drugi pa tolmačijo njegove besede tako, da je misliti s tem bivše bojevnike, ki nameravajo, kakor znano, v začetku julija postavi« viadi
Ul Pariz, 8. junija. AA. Poslanska zbornica
je sprejela zaupnico vladi s 400 glasovi proti 125. S tem glasovanjem je zbornica potrdila disciplinske ukrepe vlade nasproti upravnemu uradništvu, ki se le udeležilo manifestacij 12. februarja in 10. aprila. Ad: Potres
Objave
Ne pozabimo, da je Jutri, v torek zvečer ob 20. uri, v dramskem gledališču prva letošnja produkcija operne šole državnega konservatorija. Spored Interesanten, začetek točno ob 20. uri. 1. Leoncavallo: Prolog lz opere >Glumačic. Poje Svigelj Cveto. 2. Rlmski-Korzakov: Mozart in Salieri. Opera v enem dejanju. Osebe: Mozart: Drmota Anton, Salieri: Petrovčič Tone. 3. Verdi: I. in H. slika: iz opere »Aida«. Osebe: Aida: Korenčan Štefka, Amneris: štrukelj-Verbič Milena, Radames: Burger Drago, Ramfis: Petrovčič Tone. Zbor in balet: gojenci konservatorija. 4. Bizet: »Carmen«, scena Mi-caele iz HI. dejanja. Poje Fratnik Štefanija. 5. Verdi: IV. dejanje opere »Traviatac. Osebe: Traviata: Iglič Jelka, Alfred: Drmota Anton, zdravnik: Pianecki Zoran, hišna: Rudolf Vida. 6. Gounod: »Faustc, I. slika, osebe: Faust: Burger Drago, Mefisto: Petrovčič Tone. Na klavirju spremljata posamezne nastope kapelnika Neffat Anton in dr. Svara Danilo. Cene znižane operne, pred-prodaja pri dnevni blagajni v operi.
TEDEN DNI FILMA
Katica Nagy in Hansi Niese v novem filmo Ufe »Hčerke Njene Ekscelence«. Režija: Reinhold Schiinzel
Do rit Kreysler in WoIfgang Liebeneiner v zvočnem filmu Ufe: »Veselite se življenja«. Režija Hans Steinhoff.
Hčerke Njene Ekscelence
Pred dvema tetoma 'je vesela komedija »Trafika« nakrat žela velik uspeh na vseh ifistih evropskih odrih, ki svojemu občinstvu radi postrežejo z obilno priložnostjo za smeh. In ker je humor v današnjih časih ite posebno dragocen, se filmski podjetniki seveda takoj potrudijo, da vsako veselo gledališko stvar pretvorijo v film, kjer lahko dejanje razpletejo in opremijo še dosti bolj mikavno, kakor je to mogoče sto-
riti na odru. Tako je Ufa hitro segla po komediji »Trafiki« in letos dovršila film, ki se glasi: »Hčerke Njene Ekscelence«. Uspeh je bil v naprej zagotovljen in zdaj je nastopil film svojo zmagovito pot iz Nemčije po Evropi. V kratkem bo tudj najini mrki Ljubljančan rmei priliko, da se ©d srca nasmeje in pozabava, magari za ceKh sed-em suhih let
Režija je bila v rokah Reinholda Schfinz-ta. ki mu nikakor ne moremo odrekati dol-
goltne izkušenosti, po kateri ga poznamo kot igralca in režiserja. Razen tega se nam predstavi zbirka samih naših dobrih znancev: Katica Nagy, Willy Fritsch, Gustav Waldau, Hans Moser, Dagny Servaes; posebno zabavna, naravnost groteskna je tudi tokrat Adela Sandrock, a živa in živahna bo vstala pred nami še Hansi Niese. ki se je pred tedni preselila na on j svet. Kar nas je moških, se bomo seveda vsi znova
Velik dokument strašne dobe
Letos bomo umeli priliko videti enega najzanimivejših filmov, kar jih je vobče bilo doslej izdelanih. To nikakor ne bo Kak zabaven film aM senzacionalna drama, marveč bo podana resnična filmska reportaža, ki bo obsegala vse filme, losnete približno od leta 1895 vse do konca vojne. Tako >bo novi fjlm dokument velike zgodovinske dobe, saj bodo v njem defilirale pred nami vse osebnosti, ki so igrale kakšno vidnejšo vlogo v svetovni vojni, odnosno že v pripravah na njo. Videli bomo prizore, posnete na fronti sredi najhujšega ognja, sredi grmenja topov, sredi sikanja strojnih pušk. borbe na nož in grozo vito-sti podmorske vojne. Celotna svetovna vojna bo kakor fantom zaživela pred nami z neverjetnim realizmom in prav vse nas bodo z bridkostjo in sočutjem prešinjali prizori, ki jih bomo tu zrli: saj ljudje, ki v tem filmu padajo in umirajo, ne izdihajo po režiserjevem nalogu, marveč je njihova smrt resnična posledica žvižgajočih, smrtonosnih krogel.
Pa tudi »režiserji« tega strašnega filma se nam predstavijo na platnu. In to so: predvsem cesarja Viljem II in Franc Jožef, nadalje državniki in veliki akterji na svetovnem odru: Clemenceau, general Foch,
Živa lepota — Nancy Carro11
Njen film »Poljub pred ogledalom« smo nedavno gledali ▼ Ljubljani
general Joffre, Franchet d'Esperay, lord Kitchener, Briand, Lloyd George, Bis-marck. MussoHni. Horthy, papež Pij un drugi. Posebno zanimivi so za nas prizori, v katerih vidimo oni del zgodovine, ki se nanaša na predvojno Srbijo 'in na ustvarjanje Jugoslavije. Zelo posrečenu so posnetki našega vladarja, ki je takrat bil še regent Vidimo ga kot zvestega tovariša med svojimi hrabrimi vojaki na fronti in na Krfu. Posebno učinkovito je podano obleganje Beograda.
Tudi del ruske zgodovine se odvija pred nam] v drastični montaži. Vidimo pokojnega ruskega carja Nikolaja in njegovega bolehnega sina Alekseja, nadalje vstanejo pred nami glavni ruski revolucionarji: Lenin, Trocki, Krupskaja in drugi.
Gradivo za ta edinstveni film so zbirali ljudje Fox-filma skozi celih 16 let po raznih državah. Kar je bilo v svetovni vojni in pred njo posnetega v političnem in vojaškem pogledu, vse so zbrali. A celotno gradivo so morali podvreči posebnemu postopku, da so lahko dobro izkoristili negative. posnete na razn h frontah. Takorekoč vsak centimeter tega veličastnega filma predstavlja del strašne ljudske tragedije in bo ostal eden najzanimivejših in najred-kejših dokumentov velikega obdobja, v ka>-terem je usoda tudi nam odločila živeti in umirati. Film spremlja posebno tolmačenje, lep govor, ki ga bomo pri nas čuli najbrž v srbohrvaščini. V Ljubljani bo film predvajal Elitni kino Matica in ni dvoma, da bo ta spored tudi med nami vzbudil pozornost, kakor jo zasluži.
Iglu In polarni vihar)!
Ze nekaj let je tega, ko je bil na sporedu vseh dobrih kinematografov na tej zemeljski obli krasno uspeli Rim »Nanuk«. Čudovito spretno in ačinkovito nam j« prikazal življenje eskimske družin« v polarnih krajih. Kdor ga je videl, mu je Um ostal nepozabno v spominu. Čakali smo, da bomo na platnu še videl* kaj sličnega, ali polarna tišina je nai nas umolknila. Zdaj v dobi zvočnega filma, je šele velefilm »SOS — ledna gora« dokazal, da za filme iz polarnih krajev vlada veliko, pojmljivo zanimanje; saj vendar polarna tišina, zagonetna kakor sfinga, čuva fremnogo strahot, lepot, skrivnosti in zanimivosti, ki jih bo zvočni film Se moral Sm najlepše prikazati svetovnemu občinstvu. Slednjič je bil zdaj u«t varjen avtentičen eskimski film »Iglu«, ki ga že vrtijo po svetovnih kinematografih ia vzbuja povsod veliko zanimanje, pa ga bo »eveda vzbudil tudi v Ljubljani, kjer bomo ta posrečeni film tudi lahko v kratkem gledali.
Plim »Iglu« obravnava ljubavno zgodbo mladega eskimskega para, ki se s težko muko bori proti zastarelijn običajem svoje domovine. Mladenič in mladenka prestane-ta mnoge težave in borbe, a naposled je zmaga vendar njuna. V ostalem seveda ijubavna zgodba samo omogoča, da se pred nami razvije niz krasnih prizorov, med katerimi so posebno pretresljivi ono, ki nam prikazujejo 'borbo Eskimov z njihovim največjim sovražnikom — z gladom, ki jih zelo pogosto obiskuje. In kadar sc približa glad, tedaj se starim Eskimom piše smrtna obsodba. Bedni starci se zapro v svoje kolibe in tam ostanejo, dokler jih glad ne pobrati s smrtjo. Edino mladi imajo pravico do življenja, oni gredo skupno na lov v
zatreskali v ljubko Katico iz Subotice. ki -JI je zopet enkrat dana v tem filmu možnost, da glumi naivno mladenko, ki je komaj prišla iz penzionata. Takšne so bile prve vloge Katice Nagyjeve, z njimi si je utrla not v široki svet Ze takrat so vedeli umni možje, filmski strokovnjaki, da se v tej mali naivki skriva velika umetnica. In Kati ni razočarala niti strokovnjakov, niti nas. Ker je zelo priljubljena tudi na Francoskem, nastopa tudi v francoski verziji imenovanega filma.
da&M aotarae kraje, oni se bore t divjo severno prirodo, bore se, zmagujejo, a naposled pride tudi zanje vse tisto, kar jim fe v bednu samoti zapisala, usoda. — Ta aapefl eskimski film se odlikuje po krasno uspeli fotografiji, kakršno sicer le redko vidimo, čeprav je filmska fotografija dandanes na vtSka
Svoj posebni ffhn iz polarnih krajev pa fe ustvaril tudG vrli športnik Luis Trenker. Njegov film se imenuje: »Polarni viharji« Jn bo tudti vzbudil mnogo zanimanja, zlasti v športnem svetu. Trenkerjeva ekspedi-clja v polarne kraje je pod vodstvom dr. Holsiboerja uspela na vsej črti. Dejanje je zelo napeto in nam prikazuje dramo raziskovalcev v večnem ledu in snegu.
Obetajo pa se še nadaljnji polarni filmi. In to je prav. Saj nam že s samimi posrečenimi ponetki iz bele skrivostne Arktide morejo koristiti in povedati desetkrat več, kakor omledne filmske limonade iz nemških operetnih salonov.
Doroteja Wieckt »Uspavanka"
pleše v tem filmu akrobatsko simbolični ples, kakršnega v filmu še nismo videli. Posebna delikatesa pa je tale: revija Li-liane Harvey se izvaja v točni imitaciji s pomočjo lutk. Prava senzacija za gledalce, ko motrijo, kaj vse počenjajo lutke. Presenetila jih bo tako dovršena lutkarska umetnost, kar pa vendarle ni nič čudnega, saj je bilo za ta film posebej angažirano najboljše lutkovno gledališče na svetu: >Jab pupeteers«.
Nadalje ustvarja Lilian Harvey film >Music in the Air«. Njeno delovanje v Ameriki je torej uspešno. In ker je IvUi&n potrebna oddiba pa tudi čaščenja, bo po končanem filmu spet prišla pogledat v Evropo, predvsem v Berlin.
Willy Fritsch
▼ filmu »Hčerke Njene Ekscelence«
Mali oglasi
Lilian in lutke
T.lTjan Harvey je nedavno dovršila svoj tretji film pri ameriški tvrdki Fox. FIlm se imenuje: »SGzana, to sem jaz!« Vsebina je povsem moderna, nov tip. V osred-ju dejanja stojita slavna plesalka Suzana (Dilian Harvey) in igralec z lutkami, Toni (Gene Rajmmond). Dejanje se križa sem in tja z lutkami, mestoma pa teče vzporedno med plesom in življenjem lutk in plesom žive lutke Suzane. Lilian Harvey
Mizarske stroje
oor« io moio mbij-eo«, t najboljšem »t»ujm, i»Mo *e-I« ugodno kupite. V*brnvo Vu da trs^obr«*« ogled. Klein 4 Stief« F«<U iv etopetro Peter Angelo, d. x o. *., Ljul>lj«3«, TyrieTa Met« to. 31. Telefon
152-29
Stanovanje
peteobno, eolofcno, nkoder-do, poleg ua»iT«rae, pripravno ia idir»vT»ike, oddam t av^u/stom pr«t
Ido. NtftOT r ogia«.
[•delta »Jutr*«. 16186-21
Telefon 2059
Premog JT T^fcLarbopakete ^C drva ln koks * ^ nudi
POGAČNIK
Bohoričeva ulica 5.
Zelo poceni se oblečete pri Preskerju
t LjwWj*ai, St. Peto« cest« it. 14.	133-6
Gospe! Ali želite vložiti nekaj dinarjev za sebe?
Kakšna razlika za tako malo denarja!
Nekoliko dinarjev — ne moogo — ali dovolj za odločilen preobrat t Vašem živijo-njul Dandanes ves svet teži za tem, da bi bil nJad — mlad—vedno mlad! Filmska zvezda izgubi 75% svoje plače, če j« videti stara. Ona izgubi 2« 50% takoj ko začne veneti □jena polt. Dr. Stejskal, profesor dunajskega vseučilišča je pridobil od mladih živali čudovito polepševalno snov imenovano Biocel, ki hrani in naglo pomlajuje kožo. Rezultat poizkusa hranjenja kože, ki ga je napravil dr. Stejskal, je bil ta, da so gube pri ženah od 55 do 72 let v roku od šestih tednov popolnoma izginile. (Glej popolno poročilo v Dunajskem Medicinskem Listu). Čestokrat »e v osmih urah doseže presenetljiva iz-premeraba polti, ravno kakor da bi dobro nahranili sestradano in onemoglo ženo. Prva stvar, ki jo moSki opazi na Vaši pojavi, je
Vaša polt. Če je polt grda, Vas morda drugič niti ne pogleda. Neka mlada revna deklica brez dote, ki se je poročila z milijonarjem, pravi, da ne ve, če bi jo bil njen mož sploh kedaj opazil med toliko množico mladih in lepih deklet, če ne bi bila njena polt prekrasna.
Ta važna olepšujoča snov, odkrita od dr. Stejskala, se nahaja sedaj v kremi Tokalon rožnate barve. Treba jo je uporabljati zvečer pred spanjem. Ona hrani in pomlajuje Vašo kožo, dokler Vi spite. Kremo Tokalon bele barve (ne mastno) pa je treba uporabljati zjutraj. Ona vsebuje svežo smetano in izčiščeno oljčno olje. Ona bo hranila Vašo kožo ves dan. Vsebuje pa tudi sinovi za krepčanje, ki zožujejo razširjene znojnice belijo kožo ter jo napravijo »vežo in čvrsrto
Urejuje Dawrin Bftltfen, Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Prane Jezeriek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi i Ljubljani,