Stev 235. Posamezna Številka stane 1 Din. If LUIH. v sredo dne 25. oktobra 1922. leto L . Naročnina za državo SHS: a) po poitl mesečno Din 12 ^ dostavljeno » dom mesečno . .... n 10 za inozemstvo: »esečno ....... Din 20 as Sobotna izdaja: == v Jugoslaviji ..... Din IS v tnoiamstvm ..... „ 35 Mesečna prilesa: OestniM SHSZ HT Urednlitvo J« v Kopitarjevi aliot Itev. 8/m. Bokopial m na vračajo; neirsaklrana plima se ae sprejemajo. Dredn. telef. žtv. 50, oprava. Itv. 328. *=s Oono inseratora: deus ex machi-nrf«, kot rešitelj vlade minister Marko ST r i f k o v li: in je preprečil glasovanje za nezaupnico s tem, da je kratkomalo žarel citati ukaz vlade, s katerim se naznanja, da je v tistem trenutku zaključeno zasedanj« zbornice. S tem je preprečil samo glasovanje za nezaupnico vladi, ne pa tudi moralne obsodbe, ki je zadela vlado. Značilno je pri tem dejstvo, da sta od opozicije molčala oba poslanca NSS. — Kako neki jima je bilo pri srcu? Gotovo sta z izvajanji opozicije popolnoma soglašala, pa sta morala molčati, ker se NSS za občinske volitve v Ljubljani veže s tistimi demokrati, ki so bili v občinskem svetu tudi njihovi nasprotniki in niso za razpust občinskega sveta nič manj soodgovorni kakor mladinski demokrati oziroma vlada. Preko tega žalostnega dejstva ne pomagajo nobene lepe besede! POSLANEC GOSTINČAR }e utemeljeval svojo interpelacijo takole: Meseca maja je bil razpuščen občinski svet ljubljanski. Tozadevni vladni odlok ne navaja za razpust nobenega razloga. Radi tega razpust občinskega sveta v Ljubljani brez dvoma ni bil pravilen, ni bil zakonit, ker določa paragraf, na katerega se sklicuje dotični odlok, da je treba za razpust tehtnega, razloga. Tn ker vlada ni prijavila tozadevno nikakega razloga, je jasno, da je bil razpust občinskega sveta, ki je bil pred vsem zelo škodljiv za ljubljansko občino samo, popolnoma nepravilen. V Ljubljani se je bila po občinskih volitvah zasnovala koalicija treh strank, ki je prevzela občinsko upravo v svoje roke. Ta stvar pa seveda ni bila po volji gospodom od demokratske stranke, ker so bili prišli v manjšino in radi tega je bilo seveda treba občinski odbor razgnafi iu tako dati ljubljanskemu prebivalstvu priliko, da gre zopet na volišče. Jaz sem vložil to interpelacijo 26. maja t. I. Kakor se vidi, se prejšnjemu gospodu ministru notranjih zadev ni zdelo potrebno na to interpelacijo odgovarjati. To nam kaže ob enem tudi, da so popolnoma utemeljene pritožbe, ki jih čujemo dostikrat, da namreč nekateri gospodje ministri nočejo odgovarjati na interpelacije. Sedanji gospod minister je dal to interpelacijo takoj na dnevni red in jaz bi ga prosil, da mi odgovori na tale vprašanja: 1. Kaj je dalo vladi povod za razpust občinskega odbora v Ljubljani? 2. Zakaj je razpuščen upravni odbor Mestne hranilnice v Ljubljani? 3. Ali hočete oba razpusta preklicati? 4. Zakaj niste vsaj vodstva poslov prepustili dosedanjemu izvoljenemu županu? 5. Ali hočete razpisati v zakonitem roku občinske volitve za Ljubljano? Prosim gospoda ministra, da mi odgovori na la vprašanja. ODGOVOR MINISTRA TIMOTIJEVIČA je bil naravnost klavni. Klavrn, ne ker bi ne znal g. Kosta Timotijevič odgovarjati, ako bi bili razlogi za razpust stvarni, ampak ker ni bilo za razpust nobenega pravega konkretnega in zakonitega razloga. Haditega je tako nasplošno dejal, da sta se občinski svet in upravni odbor razpustila radi — slabega gospodarstva. Edino dejstvo, katero je mogel navesti, je bivši koaliciji samo na čast, namreč da je odbor Mestne hranilnice povišal plače uradnikom. Minister je dejal, da je bilo to povišanje prekomerno, s čimer je pa povzročil buren protest. POSLANEC GOSTINČAR mu je ob splošni pozornosti cele skupščine odgovoril: Odgovor gospoda nmistra me je presenetil in sicer presenetil radi tega, ker je govoril o slabem gospodarstvu zadnjega občinskega sveta in Mestne hranilnice v Ljubljani. Gospod minister je morda dobil take informacije. Ne bom oporekal, da je dobil te informacije od ljudi, ki imajo interes na Mestni hranilnici ljubljanski. Toda to niso vlagatelji, ampak drugi, ki baš največ Škodujejo Mestni hranilnici sami. Gospodje! Če bi hotel podrobneje govoriti o upravi Mestne hranilnice v Ljubljani, potem bi moral navajati, da je imela Mestna hranilnica v nekaterih bankah naloženega preko 20 milijonov denarja po zelo nizkih obrestih. (Dr. Korun: Še več nego preko 20 milijonov!«) To sc je seveda dogajalo na škoilo mestne občine in na škodo vlagateljev. Gospodje, ko je prevzel novi občinski .odbor upravo v svoje roke. je hotel pred vsem napraviti red v Mestni hranilnici ter je hotel denar, kar j ga je preveč naloženega, porabiti za nujne mestne socialne potrebe. To pr seveda nekim gospodom, ki so imeli od tega denarja velike dobičke (Tokan: >... ki so s tem denarjem špekulirali k), ni bilo prav in radi tega je bilo treba občinski odbor razpustiti. (Banič ironično: »Sad barem znamo, zašto je bilo treba opštin-ski odbor raspustili 1«) Interesantno je, da v odloku, ki ga je dobii občinski predstojnik v Ljubljani ob razpustu občiuske-ga sveta, ni naveden nikak vzrok, zakaj je bil občinski svet ljubljanski razpuščen. Šele sedaj, tukaj v parlamentu moremo doznati iz ust gospoda ministra, da je l ilo temu krivo »slabo gospodarstvo^. (Vese-lost) To slabo gospodarstvo je pa samo pretveza. To takozvano slabo gospodarstvo bi pač moralo obstojati v tem, da bi sc metal denar tjavendan za nepotrebne stvari. Toda oglejmo si sprJnj malo od bliže, v čem je obstojalo »slabo gospodarstvo c pri občinskem svetu v Ljubljani I Kdo kriči o slabem gospodarstvu. Gospodje! V Ljubljani vlada sedaj j veliko pomanjkanje stanovanj. Zato je ob- j finski svet sklenil, da sc zgradi posebno i stanovanjsko poslopje za občinske uslužbence. (Barič ironično: »To je loša komunalna politika.v' — Veselost.j Občinski odbor ljubljanski je dalje povišal plače svojim delavcem, ki so bili tako slabo plačani, da sploh niso mogli živeti, vsaj do take višino, da je bilo mogoče za silo izhajati. Občinski odbor je tudi dal revežem večje podpore, ki so bile vsaj malo primerne sedanji neznosni draginji. Kajti tudi reveži morajo dobiti vsaj toliko, da ne poginejo lakote. In baš v tem tiči razlog, zakaj so gotovi krogi začeli vpiti o slabem gospodarstvu! Ko se je začelo skrbeti za reveže, in so prišli morebiti nekateri bogatejši ljudje v nevarnost, da bodo morali od svojega bogastva kaj malega odstopiti za reveže, so zagnali krik o »slabem gospodarstvu". (Ogorčeni vzkliki.) Toda sedaj, ko se bližajo volitve, obljubil"-' pr)iv isti ljudje, da bpdo dejali is' a de- lal popreianji občinski odbor, ki so ga baš radi tega razpustili. (Veselost. — Klici: »A to govore samo pre izbora.c) IJradniSke plačo. Kar se tiče uradnikov v Mestni hranilnici, je bil njihov položaj tako slab, kakor je danes položaj državnih uradnikov. Toda, gospodje, če vzamete barke, če vzamete razne denarne zavode, boste videli, da imajo tam uradniki in sploh vsi uslužbenci čisto drugačne plače. Radi tega je bilo treba, da je tudi Mestna hranilnica dala svojim ljudem to, kar so potrebovali za vsakdanje življenje. To pa ni bilo ni-kako zapravljanje, ampak nujna potreba, ki jo je povzročil čas sam s svojo neznosno draginjo. Pravi razlogi za razpust. Iz vsega tega je razvidno, da so razlogi, ki jih je navedel gospod minister za razpust občinskega sveta v Ljubljani, popolnoma brez vsake podlage in da je bil občinski svet razpuščen edinole iz tega vzroka, ker ni bil po svoji večini demokratski. Ker je ljubljansko prebivalstvo pri zadnjih volitvah iztrgalo demokratski stranki iz rok občinski odbor, radi tega so gospodje v vladi, ki so nd demokratske stranke, delali na to, da je bil občinski odbor razpuščen. Ne vem sicer, koliko je na tem resnice. roda govori se, da je dobil pokrajinski namestnik od nekoga ukaz: »Ali demisio-niraj ali pa razpusti občinski odbor v1 'Ljubljani!« Pokrajinski namestnik se je takoj odpeljal v Belgrad in je prinesel iz Belgrada s seboj nalog, da razpusti občinski odbor. To je čisto navadna strankarska stvar in nič druzega. Gospodje! Samo radi tega, ker stranka, ki danes pri nas reprezentira kapitalizem, ni zmagala pri občinskih volitvah, ampak je ta kapitalistična stranka pri nas izgubila večino, samo radi tega je bil občinski svet v Ljubljani razpuščen. Gospodje! Podlaga državljanskega življenja je brez dvoma svoboda, svoboda, ki nam je zagotovljena tudi v sedanji, čeprav slabi upravi. Kdor ruši prosto izvoljene lcorporacije samo iz strankarskih razlogov, ta ruši pri nas mir in red. V našem slučaju je rušila mir in red vlada sama, tista vlada, ki je poklicana, da brani red. Prebivalstvo mestne občine ljubljanske ima radi razpusta občinskega sveta og;amno škodo. Ne more se urediti gospodarstvo, ki bi se moralo urediti, ne more se izvesti noben večji načrt, ker komisar sam ne more započeti večjih akcij in tudi ne more zanje prevzeti odgovornosti. Vlada torej ni samo delala ljubljanskemu mestu krivice, ampak tudi škodo. S tem, da se je brez razloga na željo kakih dveh ali treh gospodov tu v Belgradu razpustil občinski svet v Ljubljani, se je kršila svoboda ljubljanskega prebivalstva. Vlada ni samo razgnala od prebivalstva izvoljenega občinskega sveta, ampak ni niti nadaljnega vodstva občinskih poslov poverila bivšemu županu, nego je postavila komisarja, da vodi dalje te posle. Vse to kaže, da pod sedanjim režimom v naši državi ne moremo pričakovati pravega reda. Režim, ki razpušča brez razloga občinske odbore, ki razpušča tudi druge korporacije samo radi tega, ker njemu niso po volji, tak režim, gospodje, ne more dolgo ostati, ampak se mora sam v sebi zrušiti in se bo tudi zrušil. (Barič: »To je aziatski režim.«) Mislim, da moramo vsi, ki smo poklicani, da branimo svobodo naroda in njegove gospodarske dobrine, protestirati proti vsem takim ukrepom naše vlade. Mislim, da sem pojasnil v zadostni meri razloge, ki so dovedli do razpusla občinskega sveta v Ljubljani. Vsakemu je sedaj jasno, koliko je resnice na trditvi gospoda ministra, da se je to zgodilo radi slabega gospodarstva^. — Zaključujem s predlogom, da se izrazi sedanji vladi nezaupnica. (Odobravanje.) Italija ne priznava rapallske pogodbe. Belgrad, 24. (Izv.) Naša vlada je dobila zaupne vesti iz Rima, da italijanska vlada noče priznati rapallske pogodbe in izprazniti tretje cone v Dalmaciji. Italijanska vlada bo izročila celo zadevo v pretres parlamentarnemu odseku za zunanje zadeve iu nato parlamentu samemu. Ta vest je napravila na naše politične kroge zelo neugoden vtis. Naša vlada bo napravila v tem oziru odločne korake. Če ne bo uspela, pride cela zadeva pred Društvo narodov. Bonar Law - predsednik stranke. London, 24. okt. (Izv.) Na včerajšnji konferenci konservativne stranke je Bonar Law v svojem govoru priznal zasluge Lioyda Georgea, dejal pa je, da radi teh zaslug ne more biti večno na čelu vlade. Dežela potrebuje miru in si ne želi nikakih pustolovščin. Bonar La\v je izjavil, da prevzema težko nalogo, vendar pa se bo takoj umaknil, če bo videl, da ni kos tej nalogi. Z ozirom na reformo tari-fov je Bonar Law dejal, da je sedaj čas, da bi se predložili veliki načrti, ki bi bili koristni za državo, nastopila je doba miru in odslraniti je treba vse prepire. Na kon- | ferenci je bil Bonar La\v soglasno izvoljen I za voditelja stranke. Končno je konferenca sklenila izreči zahvalo Chamberlainu. London, 24. okt. (Izv.) Poluradno se poroča, da bo parlament razpuščen 26. oktobra. Kandidatje morajo biti postavljeni 4. novembra, nove volitve se bodo vršile 15. novembra. AVSPICIJE LL0YI)A GEORGEA. LoDdon, 24. okt. (Izv.) Kakor nam poroča »Daily Maik, bo skupina Lloyda Georgea prišla v novi parlament dovolj močno, da bo o prvi priliki vrgla vlado Bonar Lawa ter na njeno mesto postavila zopet Lloyda Georgea. Računa se, da bo konservativna stranka Bonar Lavva prišla v parlament z največ 300 poslanci, kar med 615 poslanci pomeni, da se bo Lloydu Georgeu tor njegovemu konservativnemu prijatelju Chamberlainu pri prvi priliki posrečilo dobiti proti vladi večino. Pridobivajte novihliaročnikov S Ebert ostane še tri leta. Berlin, 24. okt. (Izv.) Državni zbor jc danes podaljšal poslovno dobo državnemu predsedniku Ebertu do 30. junija 1925. Za ta predlog je glasovalo 314 poslancev. Program nove češkoslovaške vlade. Otvoritev jesenskega zasedanja parlamenta. — Gospodarski in socialni načrti vlade. Praga, 24. okt (Izv.) Jesensko zasedanje češkoslovaškega parlamenta ie bilo danes otvorjeno. Ministrski predsednik dr. Š v e h I a je dopoldne v poslanski zbornici, popoldne pa v senatu prebral vladno izjavo. Takoj v začetku je Švehla izjavil, da je vladni program samo nadaljevanja programa njegovega prednika. Napovedal je razdelitev države na nova okrožja, ki se bo izvršila 1. januarja 1923. Zunanja politika se bo vodila v sporazumu z zavezniki, posebno male antante, ki je bila ustanovljena, da se ohrani mir v Srednji Evropi, zakar daje mala antanta najboljše jamstvo. Glede finančnega programa je dr. Švehla izjavil, da bo vlada z največjo odločnostjo skušala premagati sedanjo gospodarsko krizo; to se pa nikakor nc sme zgoditi s tem, da bi se potisnila vrednost češkoslovaške krone nazaj. Posojilo svobode sc bo izplačalo v gotovini 1. decembra t. 1. Vlada bo delovala na znižanje cen premogu. Brezposelnost bo skušala od-praviti z javnimi zgradbami, regulacijo rek itd. Vlada nnpoveduje uvedbo starostnega in invalidnega zavarovanja, dalje reformo kazenskega in civilnega pravnega reda, Končno izjavlja vlada, da bo čuvala strogo Str'"' * _ _______5E0VENEC, dne Ž8. dftoEr* T822. pravičnost napram vsem državljanom brez ozira na narodnost, vero ali politično pripadnost. Dr. Beneš o pomoči Avstriji. Razgovor s Schanzerjem. — RaSin o državnih financah. Praga, '24. oktobra. (Izvirno) Po govoru ministrskega predsednika Š v e h 1 e je zunanji minister dr. Beneš v daljšem govoru razpravljal o avstrijskem vprašanju, o pogajanjih v Ženevi ter o dogovorih med Češkoslovaško in Italijo v Benetkah. Češkoslovaška vlada je po daljšem pretre-sanju položaja tn sporazumno z malo enten-to sklenila z vso resnostjo zavzeti se za rešitev avstrijskega vprašanja. Treba je bilo storiti vse, da se neha rivaliteta med sosednimi državami ter priznati Avstriji njene interese, pri tem pa vpoštevati interese Italije, interese sosedov ter braniti tudi svoje lastne. Uspeh tega prizadevanja jo obsežen v ženevskih protokolih. Avstrija ne sme biti več objekt Izrabljanja, marveč mora dobit? možnost, razvijati se v miru, varnosti in redu. Resnica je, da Avstrija lahko živi, če hoče. Minister izraža prepričanje, da bo živela. Nato govori dr. Beneš o vsebini protokolov, o prizadevanju češkoslovaške delegacije ter izjavlja, da kontrola Društva narodov ne omejuje suverenosti avstrijske republike v nobenem oziru. Mi nikakor ne ne mislimo pošiljati na Dunaj kakega kontrolorja naše države. Treba je pa Avstrijo rešiti, da se ohrani »lement miru in reda v Srednji Evropi. O tem predmetu sta se razgovarjala dr. Beneš in Schanzer v Benetkah ter ugotovila, da med Italijo in Češkoslovaško v tem vprašanju ni nobene rivalitete, pač pa sta naŽupanske zveze«, drž. poslanec Ivan S t a -n o v n i k. V pozdravnem govoru je pov-daril, da je avtonomija blizu, a občine so ji podlaga. Svojih pravic si ne smejo pustiti vzeti. Po poročilu tajnikovem in poročilu o materijelnem stanju zveze se je raz-motrivalo vprašanje društvenega glasila, a se je to prepustilo odboru v rešitev. Na predlog okrožne organizacije celjske se sklene, da se menja kraj občnih zborov, ki bodo eno leto v Ljubljani, drugo pa v Celju. Prihodnje leto bo torej občni zbor v Celju. Občni zbor je med drugimi točkami po poročilu rač. svetnika Jožeta P i r c a prerešetaval nameravano davčno relorino. Načrt je slab prepis, vzet ponajveč iz italijanske davčne politike, a vzeto je najslabše. Reforma za nas ni sprejemljiva. Tudi županska zveza kot čuvarica interesov občin in ljudstva se mora pečati s tem vprašanjem. Mali in srednji ljudje bi bili po tem davčnem načrtu tekom par let popolnoma uničeni. Zato je tudi občni zbor Županske zveze sklenil oster protest proti nameravani davčni reformi. V ta namen bodo sklicani posebni shodi. Več se objavi po listih kasneje. Dalje je sklenil občni zbor protest proti načrtu stanovanjskega pravilnika. Pooblastil se je odbor, da stori potrebne korake. Tudi o tem se bo posebe poročalo v listih. Z ozirom na stališče pokrajinske uprave, ki ne priznava podružnic Župansko zveze kot takih, ampak zahteva, da morajo bili te samostojna društva, bi bilo potreba ali spremeniti pravila, ali pa se ukloniti vladi. Občni zbor je odločil, da za spremembo pravil ni povoda. Vse skupaj se smatra za sikano vladnih organov, ki puste na drugi strani delovanje podružnicam ^Kmetijske družbe«, ki so prav take kot podružnice naSo Županske zveze. Vendar treba resnici na ljubo konstatirati, da je le eno (litijsko) okrajno glavarstvo, ki jo delalo ovire, dočim jih drugje ni bilo. Občni zbor je torej sklenil, da ostane dosedanji ustroj organizacije neizpremenjen, ostanejo pa tudi pravila. Podružnice naj ne bado samostojna društva, temveč naj poslujejo kot zaupni organi (zaupniki) centralne^organi-zacije. Vso vloge pa naj se pošilcentralnemu odboru Županske zveze v Ljubljani, da jih ta pošlje oblastvom. Občni zbor je določil za leto 1923 članarino po 16 K, in sicer dobi osrednja zveza 12 K, a krajevne organizacije (za-upniški odbori) pa po 4 K od članov. Določi se tudi, da se prične poslovno leto s 1. januaijeni, tako da se krije s koledarskim letom. Plačevanje zvišane članarine se prične torej z novim letom 1923. V prihodnjih zimskih mesecih od drugo polovice novembra nadalje priredi »Županska zveza« 12 poučnih županskih tečajev in sicer 6 na bivšem Kranjskem, a 6 na bivšem Štajerskem. Zadnje leto je bilo takih tečajev 10, ki so se vsi izvrstno obnesli. Zahtev za tečaje je bilo mnogo več, a ni bilo mogoče vsem zadostiti. Tudi je bilo sklenjeno, da se priredi v Ljubljani poseben tečaj za občinske tajnike, zlasti z a izvežbanje v vojaških poslih, ki so sedaj dodeljeni občinam. Vojaško komanda so naprosi, da določi predavatelje, ki naj vodijo pouk, in sploh omogoči la tečaj. _ Stev. 238. • Sklenila se je dalje založba občinski tiskovin. Ko bo stvar dozorela in bodo tis kovine gotove, obvestimo občine in župar stva po listih, zlasti v »Občinski Upravi (prilogi ^Domoljuba«). — Od tiskovin dol »Županska zveza« del dohodkov. Povdarjalo se je, da se je letos odzva lo vse premalo občin pozivu, da naj iz red nih odhodkov dovolijo prispevke (pedpe re) Županski zvezi. Naj ne bo odslej ol čine, ki bi ne votirala po par sto kron ta namen v lastno korist za svojo organiza cijo. Ravno sedaj, ko se sklepajo prora čuni, je čas za to. Občni zbor je sprejel pri slučajnosti Številne predloge in nasvete, ki jih rad omejenega prostora ne moremo vseh ni vesti. Kot kurijozum omenjamo, da je baj izdelan načrt nekega poštnega pravilniki po katerem naj bi pri poštah III. razr. p deželi odpadli selski pismonoše, a dosLu 1 jan je bi po tem morala prevzeti županstva To je pač višek upravne modrosti, za to je bilo sklenjeno, da županska zveza do žene, kaj je na tem pravilniku in ga za hteva na vpogled. Enako se zahtevajo o vlade na vpogled in v izjavo vsi načrti za konov, naredb in pravilnikov, ki posegaj v avtonomne pravice občin ali jih hočej kršiti in omejevati z nalaganjem posloi ki absolutno niso občinska stvar. To se n hteva zlasti glede načrta za nov občinsl red in načrta vojaškega zakona. Govori s tudi, da se nameravajo vzeti občinAm ol činskl lovi. Teh pravic si občine ne dad vzeti. »Županska zveza«- bo skrbela, da s občinam ne bodo jemale ali kratile pri vlce. Vse to in že mnogo drugih važni sklepov priča, da je »Županska zveza« en di marljivega delovanja za blagor obči in v brambi njihovih samoupravnih pravil Zato naj postane njen član vsak, ki In pravico do tega. Potem bo naša tisočer; glava armada gotovo zmagovita na ce črti. V ponedeljek 30. oktobra ob I I. uri a bo vršil v Ljudskem domu v KRAN| shod Kmetske zveze za kranjski okraj. — Na shodu bodi poročali poslanci SLS. Politične novice. -j- Hrvatski blok in kumanovska sla' nost. Osrednji odbor Hrvatskega bloka na 9voji seji 23. t. m. sprejel sklep, v k terein izjavlja, da je imel resno voljo, Začasa vojr Je Pribičevičeva klika spravila Lukiniča r mesto predsednika hrvatskega sabora. 1 je razvil svoje sile in svoje sposobnosti žandarskem slogu, človek brez večje ku ture, a poln ambicije, postaja nasilen i rohniv. Tak je bil Lukinič v predsedstv hrvatskega sabora. Delil je ukore, jeon besedo, izključeval poslance iz sabora z 30, 60 in 90 soji Vse to je storil v obraml režima, v obrambi Habsburžanov, v obran bi lojalne in državotvorne politike, ki j je želel imeti grof Tisza. In Lukinic i okrasil svoje prsi z avstro-madžarskimi r< di. Poslal je človek službe zaradi služb ter se povspel na stopnice, na katerih s ostvarjajo ambicije.« — Odpust letnika 1898. Poslanec Iva Stanovnik se je osebno obrnil na okrožn komando glede odpusta letnika 1898. T so nam naznanili, da so od vojnega min strstva prejele podrejene komande uka: da se imajo odpustili vsi vojaki letnik 1898 preti uradn. potrdilu, potrjenem od okr. glavarstva in od županstva, da j dotičnik odslužil 18 mesecev v bivši A' striji ali Jugoslaviji ali v obeh skupaj. 1 potrdila naj se takoj odpošljejo fantom, d ž njimi dokažejo svojo odsluženo dob Kdor od teh pa bi ne bil še doslužll 1 mesecev, bo moral služiti tolike časa, d odsluži, kar mu manjka do 18 mesecev. -Zaupnike prosimo, naj pouče o tem starš ki naj poskrbe uradna potrdila ter jih pi šljejo fantom, da se jim omogoči takojšn vrnitev. — Osebna vest. G. Josip Fr. K n o I lič, vladni tajnik pri pokrajinski upra Krvav shod v Bolgariji. Štev. 235. SLOVENEC, U Primasu«, hotela »Barochu«, hiše »Na Košiku« je znašala provizija 9 milijonov Kč. Kaj za ta slučaj ne velja zakon o oderuštvu? Nova vlada bi imela uvesti temeljito revizijo vseh kupčij, ki jih je napravila država zadnja tri leta. Gotovo bi se prišlo do mnogih milijonov dobička, ki bodo sicer ostali tudi finančnim oblastim prikriti. Ako ne dobi država odškodnine, si bodo morali davkoplačevalci ogledati vsako državno kupčijo z nezaupanjem ozir. s sumnjo, kdo je pri tem zopet obogatel.« — Tudi naša država ima take parasite, ki si kopičijo milijone na državno škodo. — Prejemki ogrskih državnih uradnikov. Kakor poroča »Pester Lloyd«, znašajo maksimalni prejemki državnih uradnikov enajstega do četrtega činov, razreda 46.072 do 147 tisoč 800 madžarskih kron. Poleg tega v na-turalijah po znižani ceni za osebo na mesec: 1 kg najfinejše moke, 2 kg moke za kuho, 5 kg krušne moke, 1 kg soli, 80 dgr sladkorja, 80 dgr zabele, 20 kg krompirja (v šestih mesecih), potem brez ozira na leto 10 metrskih stotov premoga ter 10 metrskih stotov drv, tri do štiri metre blaga, par čevljev in za vsako osebo 6 metrov šifona. — Madžarska vlada ima vendar nekaj razumevanja za bedno uradništvo, naša jugoslovanska pa žal prav nič. — Prodaja pokvarjene moke. Dne 26. oktobra t. 1. ob 16. uri se bo prodalo na kolodvoru v Novem mestu 87 vreč nekoliko pokvarjene (od dežja premočene) moke. —• Pogrešan deček. Dne 20. septembra je ušel svoji materi 131etni Franc Krašovec iz Herinja pri Novem mestu in se še do danes ni vrnil domov. Fant je nekoliko slaboumen, visok jc 140 cm, te-mnorjavih las in obrvi, rjavih oči, suhega, podol-gastega obraza. — Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Marenberg. - Interesentje se opozarjajo na razpis v Uradnem listu. — Tatvina v Somboru. Krojaču Marku Kn-rajku v Somboru je bilo ukradenih 8 sukenj v vrednosti 46D00 kron. — Varnost v ljubljanski okolici Neznani zločinci so v uoči od 20. do 21. t m. vlomili v gtv-stilno Janka Cirniana v Mednem in ndnsli tobačnih izdelkov, denarja, žganja, sladkorja in kruha v vrednosti 5900 K. Katoliškim akademikom! Alma mater nas je zopet sprejela v svoje dvorane, da nas izobrazi za bodoče poklice. — Življenje pa večkrat ne bo terjalo od nas le temeljite strokovne izobrazbe, ampak predvsem globoke srčne kulture in jeklenih značajev, kakor jih more vzgojiti le praktično krščanstvo. Mnogo nesebičnega idealizma bo zahtevala od nas rešitev socialnih in kulturnih nalog, pred katere bomo stavljeni kot umski delavci naroda. Kje hočemo črpati ono požrtvovalnost, čo ne pri Njem, ki je živel in umrl za druge na Kalvariji? Po idealih hrepene naša mlada srca in željno iščemo vzorov, ki naj se jih oklenemo. Vse stvarstvo pa nam ravno v naših letih ne moro pokazati lepšega idealu, kakor je Ona, ki je Sedež modrosti in Devica devic! Zato vabi Akademska kongregacija, ki zbira katoliško akademsko omladino pod praporom nebeško Kraljice, vse katoliško akademike, sodale iti nesodale, k prvemu sestanku, ki bo danes ob 20. uri v MarijaniSki kapeli. — V. Korošec, prefekt. A. Suinfk, asistent, š Mariborski občinski svet jo na svoji seji dne 20. t. m. sklenil davek na nezazidana zemljišča. Davek znaša 5 odstotkov vsakoletne cenilne vrednosti parcele; pri parcelah, ki obsegajo več nego 2000 kv. m, se davek za vsakih 1000 kv. m stopnjuje še za eno četrtino odstotka. Temu davku so podvržene tudi male hiše sredi mesta, s katerimi se istotako špekulira. Kdor kako parcelo kupi, a je lekom enega leta nc zar'.da, temu se davek zviša do 20 odstotkov. Zemljišča, ki služijo za vrte (posebno tudi v humanitarnih, vzgojnih in podobnih zavodih), za prehode, projektirane ceste in ulico, so davka proste. Dohodki iz tega davka so porabijo v slanovanjsko-stavbe-ne svrhe. — S pogledom na nofrebščino za zvišanje uradniških plač till nov davek na vino in sicer 4 K n la pivo pa 1 K na liter. — Nato so sklep, da se s 1. oktobrom b 1. estnim uslužbencem in upokojence o dra- ginjske doklade za 50 odsto š Zopet graničarska >1 »oreča, da je minolo soboto ponoči i iškan- skl cerkvi v Mariboru napadlo pet granl-carjev nekega gospodu brez vsakega razloga. Vrgli so ga na tla, pretepali in suvali. Napadeni je klical na pomoč in res je pri-hitel redar. Tedaj so se graničarji vrgli na redarja z bodali in pestmi in slabo bi sc mu bilo godilo, da ni prihitelo še več redarjev, ki so po dolgem trudu aretirali 3 graničarje, dva sta pa pobegnila. »Tabor« se zelo Škandalizira nad graničarsko sramoto, kakor bi ta ne bila bistveni pojav belgrajskega centralističnega režima, kateremu drugače »Tabor« zelo vneto služi. š Tihotapljenje na progi Spil je—Maribor. Zadnje čase se je na progi Špilje— Maribor raz-pasel nov način tihotapljenj«. Potniki so namreč ponoči med postajama Pesnica—Maribor metali nezacarinjeno blago skozi okno na prosto, kjer so seveda čakali na blago njihovi zaupniku Poslej bo ob tej progi ponoči stala iinančna straža. Koroške novice. — Prva sloveuska manjšinska šols na Koroškem se otvori v Velikovcu kot uspeh pritožbe na Zvezo narodov. Slovenska šola se otvori tudi v Sv. Jakobu v Rožu. Nemci in nemčurji delajo z vsemi sredstvi na to, da odvrnejo slovenske starše od slovenske šole, češ da se otroci tam ne bodo ničesar naučili itd. To jim pa ne bo nič pomagalo. k Smrtna kosa. V Bajtišah pri Borovljah je umrl vzoren slovenski kmetski gospodar Ivan Žerjav. Po plebiscitu so mu Ner-ci kot zavednemu Slovencu vzeli gostilno. — V Dolgošah na Ptujskem polju je umrla posestnica Terezija Partlič. — V Zrkovcah je umrl posestnik in občinski odbornik Fran Wretzel. — N. v m. p.l p Izenačenje srednjih šol v Julijski krajini. Vlada je naznanila fašistovski In dijaški organizaciji, da se njuni zahtevi po izenačenju učnega načrta in klasifikacije na srednjih šolah v Julijski krajini z onimi v Italiji popolnoma ugodi. p Fašisti zasedli občinski urad v Ronkib. Občina Ronke je imela od zadnjih volitev komunistični občinski urad. 23. t. m. so prišli na občinski urad fašisti in ga zasedli. Zupan in občinski odbor so se osebno pritožili na oblasti v Tržiču, kjer so pa dobili taka pojasnila, du so odetopili. Za komisarja v Ron-kih je bil imenovan cav. Fontana. p Usoda invalida. Te dni je postalo Inva-lidu-železničarju iz Celja Štefanu Zuzziju na cesti v Bazovici nad Trstom slabo. Napadla ga je že stara bolezen v trebuhu. Zatekel se je v bližnji hlev, kjer se je zvijal v strašnih bolečinah. Poklicali so mu zdravnika, za do-stojnejše ležišče mu nihče ni poskrbel. V par urah je mož izdihnil v gnoju. Umirajoč je povedal, da je oženjen in da ima otroke. Pri njem so našli prazno denarnico in domovnl-co, izdano 18. okt t. 1. v Postojni. Rojen je bil 1. 1886. v Trnovem. Gfisnurterstm g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi to bile cene žitu sledeče: pšenic* 13.20 K, oves 10.90 kron, koruza 10.90 K, pšenična moka (it. 0) 19X10 kron. — Tendenca slaba. g Dohodki državne trošarine. Dobodld državne trošarine so bih v mesecu septembru sledeči: V Srbiji in Črni Gori 16,906.289.97 Din v Hrvatski in Slavoniji 22,218.697.64 Din, v Bosni in Hercegovini 6,503.65358 Din, v Sloveniji 14,027.078.39 dinarjev, v Vojvodini 18^93.8354 Din. — Skupaj je bilo dohodkov za 84.240.033.08 Din. — V proračunu je bilo za mesec september predvidenih 74,866.729.78 Din. — Dohodki presegajo proračun za 9372.240.30 Din. g Dinarska valuto in trgovske knjige. S I. januarjem 1923 se bodo morale vse trgovske knjige voditi v dinarski valuti. g Nove peti, v katerih se lahko kuri žaganje, premogov prah, črealo ali pa drva in premog, pomenjajo velik napredek v kurilni tehniki. S to pripravo je dosežena največja štedljivost, kajti 10 urno neprestano gorenje žaganja uc stane niti eno krona Peči »c dobe v štirih velikostih. Pojasnila daje zastopstvo: Stanko 2argi & Co., trgovina z železnino, Ljubljana, sv. Martina c. 15. g Češka industrija na razstavi v Rlo de Ja-neiro. Minule dni so slovesno otvorili češkoslovaški paviljon na brazilski razstavi, ki so jo priredili v spomin stoletnice, kat so sc brazilske države osvobodile. Otvoritev je pozdravil tudi predsednik Masaryk. Paviljon jc zgradilo češkoslovaško trgovsko ministrstvo v češkem slogu. Na razstavi jc zastopanih 80 tvrdk s svojimi najboljšimi produkti, zlasti iz steklarske in strojne industrije g Jekleni beton je uovt vrste beton z jekleno primesjo. IzumeJ ga jc dr. inž. Klein vogel v Darm-stadtu. Jekleni beton je izredno trd ter trden pri natezanju, upogibanju in udarcih. Novi beton je posebno poraben za tlake in vsem tatinskim spretnostim kljubujoče hlagajnice. g Senčna strail dobre valute. Cehi imajo sila bogato Industrijo. A ker njih krona izredno visoko stoji. In imajo vse sosednje dežele slabo valuto, ne morejo tvojih izdelkov spraviti v denar. Tako zastaja trgovina in Industrija in pojavljajo sc kr>n-kurzi. Od 1. jan. t. L do današnjih dni je bilo priglašenih 36 konkurzov protokoliranih tvrdk in 171 sodnih poravnav. F Tekstilni izdelki hode aaejži. Zveza feSko-1 slovaških trgovcev v Pragi javlja: Cene tekstilnim izdelkom Iz bombaževim so znižan« za 50 odštel-kov. Tudi drugemu blagu so padle cene, ampak samo za 25 do 35 odstotkov. - Ker cene češkim in-dustrijskim izdelkom padajo, a se aočasno Izboljšuje jugoslovanska valuto, so se zadnji čas med Cehi in Jugoslovani oživili trgovski stiki. g Carinski aggio v Nemčiji. Od 25. do 31. t, m. je določen carinski aggio v Nemčiji z 53.900— markami. g Nezaposleno*) na Poljskem. Število ueza-poslenih ua Poljskem jc znašalo I. februarja 221 tisoč 444, sedaj pa se je to število znižalo na 69 tisoč 962. g Povišanje davka na sladkor na Poljskem. Poljski tinančui minister je predlagal, naj se poviša trošarina na sladkor in sicer z novembrom 1922 od 200 na 300 p. mark pri kilogramu. g Razlastitve v Češkoslovaški. Na podlagi češkoslovaške statistike je bilo v Češkoslovaški od 14.040328 ha obdelane zemlje 3.925.500 ha razlaščenih. BORZA. Zagreb, 24. oktobra 1922 Budi slavnoati je bila borza dimen zaprla. Zttrirh, 24. oktobra 1922. Devige: Pešta 0-21, Berlin 0.12H, Italtju 22.20, London 24.80, New York 546.80, Pariz 38.05, Praga 17.65. Dunaj 0.0075, Bukarešt 3.40. Sofija 3.80, Zagreb 2-40, Varšava 0.04Ml, Holl 21275. — Valute: a. a. K 0.0078. \ Mfon«!^ pnvimf*. lj Sestanek zaupnikov SLS za Krakovo Trnov« se vrši v četrtek, 26. oktobra ob pol osmih zvečer v društvenih prostorih Konjušna ulica 7 (pri g. Ogrinu). Z ozirom na važnost se vsi somišljeniki nujno pozivajo, da se sestanka zanesljivo udeležijo, Krajevni odbor SLS za Krakovo-Trnovo. lj »Naprejeva« morala. Kakor smo svojčas poročali, je bil meseca avgusta tL g. Ignacij MIhe v c brez navedbe vzroka nemudoma suspendiran od službe pri inšpekciji dela v LJubljani. Tedaj je »Naprej« odobraval ta čin ministra dr. Žerjava. Te dni je bil g. Mihevcu dostavljen dekret, da je odpuščen iz službe, ne da bi bil v zadevi, radi katere so ga odpustili, le enkrat zaslišan. Sedaj se pa »Naprej« zavzema za g. Mihevca in napada ministra dr. Žerjava radi njegovega postopanja, ki bije s pestjo v obraz vsakemu pravnemu čutu. Vse to pa dela »Naprej« seveda samo zaradi lepšega, da bi odvrnil od sebe sum, češ da dela z demokrati pod eno odejo. Pa ptico spoznaš tudi po petju, ne samo po perju. Pisava »Napreja« v tej zadevi je prav značilna za oznanjevalce »Naprejeve« socialistične morale. Kakor izvemo iz zanesljivega vira, je bil prav glavni urednik in narodni poslanec gospod Zvonimir Ber-not tisti, ki je skupno s tajnikom socialističnih strokovnih organizacij in urednikom »Delavca« g. Franom Svetkom pred časom pisal inšpekciji dela pismo, da se g. Mi-hevc ne sme sprejeti uazaj v službo, če tudi hi preiskava dognala, da je nedolžen. Zanimivo pri tem je to, da je g. Svetek svojčas sam rcflektiral na službo, katero je pozneje dobil g. Mihevc. O g. Bernotu se ne izplava govoriti, če tudi ;»a od te strani do sedaj še nismo poznali. Če so generali taki, kakšni, morajo biti šele redovi in ka-plarji Bcrnotove »armade'. Početje :>!'a-prejevcev« v opisani zadevi je obenem najboljše priporočilo upokojencem, da je g. Bernot reo možak, ki bo najbolje zastopal njihova koristi v občinskem svetu ljubljanskem. lj Krekova prosveto. Zveza uradnic in trgovskih nastavljenk opozarja vse svoje članice ua predavanje, ki ga nadaljuje g. dr. Anton Breeelj. Začetek danes točno ob 7. uri zvečer. Članice, pridite v obilnem številu! — Odbor. lj Mladinski dom na Kodeljevem. V sredo, dne 25. t. m. predava vlč. g. svetnik Janez Kalan o samovzgoji. — Ciostje krožka dobrodošli! lj Ročna ustanova za ljubljanske revež«. —. Mestni magistrat ima oddati 12 ustanov in sicer dve po 50 in 10 po 40 K mestnim revežem, ki so pristojni v Ljubljano. Interesenti dobe potrebne informacije v razglasu, ki je na magistratu javno nabit — Prošnje se sprejemajo te do 15. novembra 1922. ij Mestna ustanova za ljubljanske uboge obrtnike. Mestni magistrat razpisuje 20 podfior po 100 kron za onemogle ljubljanske obrtnike. Razpis je na magistratu javno razglašen in se naj interesenti tam bliže informirajo. lj Posestniki stanovanjskih biS in podnajemo-dajalci se pozivljejo, da vlože pri davčnih oblastvib izkaz v hiši oziroma pri njih stanujočih oseb. Tozadevni obrazci sc dobe pri davčnih okr. glavarstvih (v Ljubljani pri davčni administraciji) brezplačno. Več v razglasu na mestni deski. Ij Osrednja zvejsa javnih nameščencev in upokojencev ima n u j u o sejo širšega odbora v sredo 25. t. m. ob 20. uri na magistratu. Poleg običajnega dnevnega reda je na vrsti važno poročilo predsedstva. Udeležba je za vsakega delegata dolžnost. — Predsedstvo. lj Zdravstveni iika*. V času od 15. do 21. oktohra jo bilo v Ljubljani rojenih 10 otrok (8 moških in 8 Jonskih). Umrlo jo 16 oseb (7 moških in 9 ženskih); med temi jo bilo 15 domačinov in 1 tujec. Nnznanje.ni so bili trije slučaji nalezljivih bolezni in sicer 2 slučaja daviec in 1 slučaj griže. ' lj Polioijufcn kronika. Martinu Cvetku Iz Rni-ne doline jo bij med vožnjo iz Zidanega moft« v T/jnhljann ukraden ročni kovčeg t« rjavega ua-nja. Cvotko je bil oškodovan za 2800 K. — Banfno-mu slugi Francu Korenčku jo bilo 23. t. m. ob 18. uri 45 minut i z veže Jadransko banko ukradeno kolo /Elsika« h». 568.081. Tat je popustit •um svoje staro, slabo kolo. — Sodavičarju Emilu Morctu jo bilo ukradeno 2000 K vredno voaao po- Strati 4, SLOVENEC, dne 26. ok+ofim IS21 ML krivnlo. — Fjava usnjRta listnica s 600 K denarja je hila ukradena kurjaču Luki Prezlju. — Obleka, vredna 5000 K in srajca, vredna 80 K, je bila uknrdenn delavcu Matevžu Jelavi?u. Gospa Borštnikova pred sodiščem - oproščena. Včeraj se je pred tukajšnjim kazenskim senatom vršila razprava proti slovenski gledališki umetnici gospej Borštnikovi. Tožena je bila po državnem pravd-ništvu na podlagi § 1(M srbskega kaz. zakona, ker je baje razžaliln gledališkega ravnatelja gospoda P. Goljo. V zadevi svoje plače, ki ji je gledal, uprava noče izplačati! je gospa Borštnikova pisala zasebno pismo g. Hubadu. Vložila je tudi po svojem odvetniku dr. Brejcu civilno tožbo za izplačilo plače. V pripravljalnem spisu, ki ga pa obtoženka ni pisala, kakor tudi v gorej omenjenem zasebnem pismu je bilo govora o razmerah pri gledališču. ?i'ed drugim je lam tudi trditev, da g. ravnatelj hodi pijan v službo. Vsled tega je državno pravdništvo obtožijo gospo Borštnikovo. Po zaslišanju obtoženke in raznih prič, je govoril dr. Brejc, ki je povdarjal, da pripravljalnega spisa obtoženka ni podpisala, ter se pečal v daljšem govoru z razmerami pri gledališču, kjer se zaslužna slovenska umetnica meče na cesto v istem času, ko se izdajajo oklici za spomenik njenemu mrtvemu možu. Slednjič opozarja, da je sploh dvomljivo, je li g. ravnatelj Golja res državni nastavljenec po paragrafu 104. Sodišče se je pridružilo za-govornikovim izvajanjem ter je iz formalnih razlogov gospo Borštnikovo oprostilo, četudi ni mogla dokazati resnice, da bi g. Golja hodil pijan v pisarno. O tej velezanimivi razpravi bomo še poročali. Prosveta. pr »Tunel« Bernhard Kellermsnnov roman, ki ga je prevedel Narte Velikonja, je ravnokar izšel v založbi Jugoslovanske knjigarne. Roman je prvovrstno leposlovno delo svetovne literature, prevod je dobro pogoden. Cena za broširan« knjigo Din 28, vezano Din 38. Orlovski vestnik. Savinjsko orlovsko okrožje priredi v nedeljo, 29. oktobra, ob 3. uri popoldne v Šoštanju v dvorani »Hotel Union« akademijo z zanimivim sporedom. Prijatelji krščanskih mladinskih organizacij uljudno vabljeni. Narodno gledišče. DRAMA. Sreda, 25. oktobra 2IVI MRTVEC Izven. Četrtek, 26. oktobra JACK STRAW. Red B. Petek, 27. oktobra 2IVI MRTVEC. Red C Sobota. 28. oktobra HEDDA GAKLER. Gostovanje gospe Marije Vere. — Izven. Nedelja 29. oktobra ob 3 popoldne HLAPCI. Izven. Ob 8 zvečer ŽIVI MRTVEC. Izven. OPERA. Sreda, 25. oktobra. — Zaprto. Četrtek, 26. oktobra TRIPTYCHON. Red A. Petek, 27. oktobra. — Zaprto. Sobota, 28. oktobra JENUFA. — Proslava praznika osvobojenja češkoslovaškega naroda. Slav-uostna predstava pod protektoratoui konzulata češkoslovaške republike v Ljubljani. — Izven. Nedelja, 29. oktobra LAKME. — Izven. Živi mrtvec. Danes, v sredo, dne 25. X. 1922 sc vrši v dramskem gledališču premiera rnamenite Tolstojeve drame >Živi mrtvec«. Daairavno t« ras- deljena vprlzoritev na enajst slik, se bodo vršile spremembe nalgo in le t dvema daljšima presledkoma. V drugi sliki nastopi zbor ruskih dijakov, tfi poje predpisane ciganske pesmi. Solo pojeta gospa Juvanova in de Spillerjeva. Dijaški vestnik! d J. k. a. društvo »Zarja« ima v četrtek, dne 26. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani akad. doma scmestralni občni zbor. Zarjani pridite vsi, ti Ds-ničarji in gg. starešine iskreno vabljeni. — Odbor. d Konzult ak. C M. ima sejo v soboto ob pol dveh pri g. prezesu. Mefeoroiogično poročilo. Ljubljano 306 m n. m, vIk. Nosite zaradi n j ihovih velikih pr ednosi i R Največja izbira ii pielei, malic, in rokavic pri tvrdki: B. 8 JSLSKataš Kdo posodi 70.000 Din n n dobroidoč MLIN na deželi proti visokim obresiim in vknjižbi na varstvo mlina? - Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod »Sigurnost 4465«. Mutiljinfl Mestni trn TO Vija (enostanovanjska) 7. obširnim vrtom, na lepi suhi legi, četrt ure od glavn. kolodv. Ljubljane oddaljena — in enonadstrop-na HlšA, pol ure od gl. kolodv. Ljubljane, z eleklr. razsvetljavo, — stanovanje za kupca, se proda. Poizve se Selo 43-1, Moste. Izurjena pletilka se sprejme. — Kje, pove uprava »Slovenca« pod štev. 4510. Sprejme se mesarski vajenec pošten, boljših siaršev. Naslov pove upravništvo »Slovi venca« pod številko 4548. 16000 i vinske posode in dva težka voza naprodaj. Poljanska c. 55.! Dve učenki sprejmem na hrano iu stanovanje. Posebna soba, glasovirl - Poizve se: Knafljeva ulica št. 15. Vse vrste kož vsako množino spreime v plačilno strojenje tovarna usnja „Tovns" dL z o. z. Tržič. Ponudbe je staviti direktno tvornici. želim kupiti v Ljubljani, Celju ali Mariboru. Došla bi 1. novembra. Cene in ponudi« prosim na naslov: Ljubica Ljubič, poste resi. Glavna pošta Zagreb. dobro ohranjen, ceno naprodaj. — i Gosposvetska cesta 12, L nndstr. ' % b'is D 35 hrastovih sodov 600—700 literskih, proda po kron 3.50 za liter RUDOLF RUTNER, VRHNIKA. naaffiBasBMBH&iigsgRBSfBffi« $8 8 m m m m bo na m m oddaja vsako množino. ~ Rezanje drv i motornim obratom. LUDVIK ILERŠIČ, na Friškovcu, za prejšaio belgijsko vojašnico. 435ri Cm opuo-vanj» U«ro. met« ■ v mm Termo-m«t«r » O 1'aibrum. dittienea » O N«bo, vtmn fftdarta« v 23./10. 21 h 730 57 08 obl. s. vih. 24s/10, 7 h 732 6 5-ti 0^5 det f3 24 ./'10, 14 h <32-9 66 0-5 dež sever Priporoča so PREOBLIKOVALNICA klobukov za dama In gospode BARB0RIC-ZAVRSAN, Ljubljana, Mestni trg 7. Prostovoljna dražba hiše štev. 38 na Opekarski cesti v Ljubljani, s pnijklinami in vrtom, se vrši na licu mesta v nedeljo, dne 29. oktobra t. L ob 2. uri popoldne. — Izklicna cena 500.000 K. — Vadij 10 odstotkov. — Dražbeni pogoji se lahko vpogledajo v pisarni notarja HUDO-VERNIKA V LJUBLJANI, Sodna ulica štev. 6. ZAHVALA. V soboto dne 21. t. m. popoldne srno položili truplo našega nepozabnega preljubega sina oz. brata Franca Koželja k večnemu počitku na pokopališču pri Sv. Ani na Tcharjih. V imenu žalujočih sc zahvaljujem kot očem vsem p t. soudeležencem, kateri so skozali pokojniku zadnjo čast, posebno pa p. t. členom požarne brambe Gabcrje, kateri so pod poveljstvom gg. načelnikov Pušnika in stavbenika Konrada Gologranca kot vedno tudi pri tej priliki dokazali svojo drugarsko solidarnost s tem, da so pokojnega kot niihovena večletnega tovariša v tako mnogobrojni udeležbi spromlie-vali in se od njega z ginljivim nagovorom g Gologranca ■ poslovili. Obenem se iudi iskreno zahvaljujem vsem, kateri so položili ranjkemu tako lepe vence n« grob BLAŽ SODIN, posestnik in lesni trgovec, Bukovžlak pri Celju. Prodam hišo z vrtom v bližini Ljubljane1, ob dfž&vni če-sti, ki jc prikladna za vsako trgovino ali obrt. Naslov pove upravo Slovenca« pod številko 4501. Vsled pomanjkanja krme jc naprodaj j prav lepa, ' težka krava dobra mlekarica; molze 18—20 litrov na dan. — Naslov pove upravništvo pod številko 4531. Tapetniška delavnica FRANC JAGER Komenskega ul. 12 (Rok. dom), priporoča za vsa tapetniška dela, koiera izvršuje najhitreje, solidno in po zmernih cenah. - V zalogi imam vedno' DIVANE, OTOMANE, vse vrste 2IM-NICE itd. 45031 Josip Neikudfa, JaMon* nad Orlicam 86, Cahoslovaika. Tovorna cerkvenih paramentov, raznovrstnih zastav in cerkvenefla orodja. — Priporoča se prečastiti duhovščini ea dobavo vseh v to stroko spadajočih predmetov kakor: mučna plašče, pluvi&le, dalmatike, cerkvene in društvene zastave, keiiho, monstrance. svečnike Itd., sohe, krlževa pota v poljubni izvršitvi in cent. — Solidnost tvrdke jamčijo nebrojna pohvalna pisma in 110 letni obstoj firme, V«i cerkveni predmeti so carine prosti. — Na vsa vprašenja talsoj odgovori ali predloži vzorce JU NESKUDIA, Ljubljana, hotel „Tf«tiMfc". __ ■n« Nudimo iz našeg Molino-spodnje hlače Ia za delavce. Delavske Zephyr - srajce, temne in svetle. Črni klot, delavske srajce. Bele moške srajce. Žensko perilo. — Ženske srajce ■■r z ročnim vezenjem. -mn Vse po najnižjih cenah. Najboljša Izdelava in samo najboljše blago. „ZE-HR", domači proliood perila, Z&fiREB, Ulca 19. Cenjenim svojim naročnikom naznanjam, da bom oddal zaradi pomanjkanja prostora čez 60.000 totografičnih » 9 * P9 S originalnih plosc Vsaka stranka, katera se ie od let« 1?.15—1916 pri meni fotografirala, dobi lahko svojo negativno ploščo proti mah odškodnini, ako sc zglasi v teku 30 dni Zadostuje številka ali ime, .priimek m leto fotografiranja. FOTOGRAHCNI ATALIJE D. R0VŠEK, LJUBLJANA, Kolodvorska ui. 34. jopice rokavice, nogavice po ijili ceni pri A. išinKovic nosi. K. Soss Ljubljana, Mestni trg štev. 13. „RIBA6" ]ugoslavenskonemško trgovalo d. d, Centrala: Zagreb, Vrhovna ulica 15 PodružniM: Beograd, Strahlnjlfa bana ul. 26. — Telefon 25—01, Naslov z« brzojavk« RIBRG, Zagreb, Telefon 5-80, Oddelki; I. Juta, (vreče, tkivo od jute, embalaže, plahte itd.) || ŽelSZO (lelezo in pločevin« vsake vrste za industri-u. jalne In gradbtn« svrhe kakor tudi gojpodarjk« orodja ln hlJne potrebščine.) III. Stroji. (za industrijo in gospodarstvo) IV. Kemično tehniško blago. j^g koU' V. Kuoovni oddelek Ma,