Leto LXXII., št. 7 Lfabllana, torek lt. lanoarfa 1939 Gena Din 1.— Iziidja v »a H dan popoldne izvzemaj nedelje in p razni Ke — Lnaeratl do 80 pettt VIal d L»n 2. do 100 *rst d Um 2 50 od lOU do 30U vrsi O Dtn 3. ve*jI mneratl petit vrsta Din 4 — Popt»l po dogovoru, lnaeraini davek posebej - »Slovenski Narod« veiia meseno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPHAVN1STVO LJUBLJANA, Knafljeva ollra štev. 5 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 In 31-26 Podružnico: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1. telefon št. 05; podružnica uprave- Kocenova ul 2. telefon št 100 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Izza diplomatskih kulis: Neville Gbamberlaia Tajna pogodba med Nemčijo in Italijo Sklenjena je za nedoločen (as — V njej se Italija in Nemčija obvezujeta, da se bosta droga drogo vzajemno podpirali na diplomatskem in vo jaikem polju PARIZ, 10. jan. br. Agencija Four-nier poroča senzacionalne podrobnosti o tajni pogodbi, ki je bila sklenjena spomladi 1937 med Nemčijo in Italijo. Ta pogodba, ki so jo dosedaj držali v najstrožji tajnosti, je za las podonna predvojnemu paktu Nemčije. Avstrije in Italije Po informaciiah agencije določa ta pogodba v glavnem: 1. Pogodbenici se obvezujeta, da ne bosta sklenili z drugo državo nobene pogodbe, ki bi bila naperjena proti interesom ene izmed obeh pogodbenic. 2. Italija in Nemčija se zavežeta, da se bosta vedno posvetovali o vseb poli- . tičnih, gospodarskih in kulturnih | vprašanjih v duha medsebojnega prijateljstva in zaupanj«. 3 Če bi bila ena izmed njih žrtev neiz-zvanega napada, ji mora druga na prošnjo prihiteli na pomoč in ji staviti na razpolago vse svoje sile. 4. Če hi katero izmed obeh pogodbenic neizzvano napadlo več držav ji mora d.ruga avtomatično priskočiti na pomoč in neposredno smatrati, da je tudi ona v vojnem stanju z napadalci. 5. Čimprej naj se sklene posebna vojaška konvencija ki naj omogoči praktično izvajanje teb obveznosti. 6 Če bi katera izmed podpisnic dobila s podporo drage pogodbenice takšno zadoščenje za svoje zahteve, da bi se teritorialno povečala ali pa bi se povečal njen vpliv, bo druga pogodbenica imela pravico zahtevati zase enako podporo, da doseže ustrezajoče povečanje svojega ozemlja in vpliva 7 Obe pogodbenici sta mnenja, da bi dobil ta dogovor še večji pomen, če bi ga podpisale tudi druge evronske države, zlasti pa, če bi hotele c >p-ske velesile sprejeti politiko medsebojnega posvetovanja, nenapadanja in vzajemne pomoči. 8. Ta dogovor se mora čuvati v tajnosti vse dotlej, dokler ne bo kaj drugač- . nega sklenjeno Sklep o tem pa mora | Danes razgovori v Parizu Popoldne prispeta v Pariz Chamberlain in Ha-lifax, da se pred odhodom v Rim posvetujeta s francoskimi državniki biti soglasen. 9 Ta dogovor velja za nedoločen čas, lahko pa se odpove z enoletnim rokom. Vojaške konvencije, o katerih je govora v 5. točki tega dogovora, so bile podpisane malo pred češkoslovaško krizo in predstavljajo pridobitve, ki nh je dosegla Nemčija v ČSR kompenzacijo za italijanske pridobitve v Abesiniji. Objava tega dogovora v trenutku, ko potujejo angleški državniki v Rim in ko je. kakor izgleda dosegla napetost med Francijo in Italijo vrhunec, se v pariških diplomatskih krogih splošno tolmači kot očitna grožnja. Pariz, 10 jan. e. Dane9 popoldne prispeta Chamberlain in Halifax na svojem potovanju v Rim v Pariz, kjeT se bo^ta na čajanki v zunanjem ministrstvu sestala z Daladierom in Bonnetom. V političnih kro-g h mislijo, da bosta Daladier in Bonnet razložila angleškima predstavnikoma stali-isie Francije v francosko-italijanskem sporu? Zaradi tega so v Pa-izu v vseh krogih zelo zadovoljni, da sta se angleška državni ka ustavila v Parizu, da o-ebno slišita miljenje predstavnikov Francije. Pričakujejo, da bo Daladier kategoričen, kakor je bil v svojih izjavah o priliki potovanja na Korziko in v Afriko. Vsi pariški listi zlasti poudarjajo njegove besede, po katerih Francija ne bo odstopila niti pedi svoje zemlje, temveč se bo vsakemu takemu na menu z vso odločnostjo uprla. Te besede predsednika Daladiera so naletele na odo bravarije ne samo vladne večine, temveč tudi opozicije. Opozicija ««m* pa je izrazila bojazen, da ne bi bi Oaiadirr preveč popustljiv pod vplivom Chamberlaina in Bonneta. za katerega opozicua trdi. da ni bil zadovoljen z izjavami predsednika vlade na njegovem potovanju, češ da jih je smatral za preostre. Jutri sestanek v Rimu Kaj pričakujejo v Londonu od razgovorov v Rimu London, 10. jan e. Ministrski predsednik Chamberlain in lord Halifax odpotujeta danes dopoldne v Rim in bosta mimogrede imela v Parizu dveurno konferenco z Daladierom in Bonnetom Angleška državnika bosta ostala v Rimu tri dni v sredo, četrtek in petek, a v soboto zjutraj se Chamberlain vrne naravnost v London, lord Halifax pa odide v 2enevo, kjer bo prisostvoval sestanku sveta Dm-Štva narodov. Včeraj popoldne sta Chan»-ber'ain in Halifax konferinla z elavnim tajnikom Foreign Officea Cadoganom in drugimi člani delegacije, ki potuje v Rim Temu obisku v vseh političnih krogih pripisujejo zelo velik pomen, nekateri ga pa po važnosti primerjajo celo z monakov-sko konferenco, edino z razliko, di s-- od konference v Rimu ne pričakujejo nekaka senzacionalna presenečenja V Urnu se ne bo razpravljalo o formuliranih točkah. ker dnevni red konference sploh ni bil določen, vendar ni dvoma, da bosta glftvui vprašanji na teh razgovorih ureditev položaja na Sredozemskem morju in špansko vprašanje, doćim smatrajo, da je ^por med Francijo in Italijo postal predmet direktnega sporazuma med Parizom in Rimom Razgovori v Rimu bodo nedvomno velike važnosti za nadaljnji razvoj mednarodne situacije Znano je. da Chamberlain polaga mnogo važnosti na osebne stike in da v veliki meri upošteva M'issoiim-ja, s katerim bo odkrito razpravljal c bodočnosti evropskega miru V londonskih krogih mislijo, da bo v marsičem naletel na razumevanje in na soglasje Dri Mdročju te-itnrija ljub Ijanske Zveze za tujski promet, to je na področju bivše ljub'janske oblasti. Vsi čla ni naj bi imeh enake pravice in dolžnosti podjetja bi ne smela imet? pravice b't- čian zveze in tako dalje P'>dpredsednik dr. Subic je razložil zakaj odbor ni moge' spre jeti predlogov manjšine, ki io zastopajo de legati Zveze gostdničarskih združenj Za predloge manjšine se je zavzel tudi zastopnik SPD dr. Pretnar, nakar se je razvila debata o novih pravilih in spremembah ter o predlogih m*ni$H«e. Deba*fl *>n r-zikliučku redakcije še traja. Rubeži in mali kriminal Povprečno vsak sedmi Ljubljančan je bil lani zarubljen Porast števila zarobljenih uradniških plač Ljubljana, 10. januarja S sodni jo ni dobro imeti opravka. Toženci in tožniki, vsi imajo s sodni jo največkrat samo sitnosti in stroške. Stroški so hujši kakor sitnosti. Najbolj nepriljubljen je pač peti oddelek na ljubljanski sod-niji, ker je to izvršilni oddelek. Odtod pohajajo eksekutorji, katerih nihče ni vesol, ko se pojavijo v stanovanju in popijejo, kar je zarubljivega. Peti odde'ek pa je tudi najbolj obremenjen na sodišču. Dne 1. februarja lani je peti oddelek dobil svoj drugi pododdelek, tako da vodijo oddelek trije uradniki. Oddelek V vodi oficial Anton Jager, oddelek Va višji cficial Niko Furlan, oddelek Vb pa oti-cial Ernest Pohar. Vsi so preobremenjeni z delom, istotako pa tudi sodniki teh oddelkov gg, Ludvik Battista, Leopold šma:c in dr. Stojan Bajič. Oddelek Vb je vodila do nedavnega uradnica Anica Babškova. ki je bila premeščena v Trebnje. Uradniki so primorani opravljati službo tudi izven uradnih ur, na izvršilnem oddelku jih najdeš pri mizah nad akti ob nedeljah in praznikih, sicer bi ne zmogli vsega dela. Tudi eksekutorji morajo opravljati svoj posel ob nedeljah in praznikih- Kakor je razvidno po sledeči statistiki o poslih izvršilnega oddelka, je odpadlo na vsak oddelek okrog 4000 aktov. To je ogromno števi'o, ki dokazuje, da je uradništvo izvršilnega oddelka res preobremenjeno. Najmanj 1000 aktov manj bi moral dobiti v rešitev vsak izmed oddelkov, da bi bilo delo opravljeno v normalnem predpisanem uradnem času. Prisilnih izvršb ali rubeži se je tikalo 12.206 aktov, to se pravi, da je vsak sedmi Ljubljančan bil lani zarubljen. V starih dobrih časih je bil dogodek, ako je bil kdo zarubljen, danes so rubežni, kakor kažejo številke, na dnevnem redu, kakoi pravimo. Eksekutorji zarubijo, kar najdejo v stanovanju, včasih tudi predmete in vrednosti, ki niso zarubljenčeva last. Lastnik mora vložiti v takih primerih tako zvano izločitveno tožbo. Sodišče mora prepričati, da zarubljeni predmeti niso njegova last, nakar se tuji predmeti izloč-.jo Lani je vložilo iz'ožitveno tožbo 293 strank če ima zarubljenec lastnino, vknjižeio v zemljiških knjigah, se upnik »usede« na dolžnikovo nepremičnino. Takih prisilnih vknjižb je bilo lani 641. Ce ima dolžnik trgovino, delavnico ali kaj podobnega, zahteva upnik prisilno upravo dolžnikovega podjetja, ako ni povoda, da ga takoj požene na boben. Pristnih uprav je bilo lani 99 Najhujše se seveda zgodi, ko sodišče razpiše prisilno dražbo dolžnikove premič- nine in nepremičnine. Lani je bilo na dražbi prodanih 274 posestev in hiš. Zaruolji vo pa je tudi vse, kar se da premakniti to so premičnine, pohištvo, obleka in podobno. V takih rubežih doseže peti oddelek vsako leto rekord. To se pravi, da ima opravka večinoma z dolžniki, ki prisilne plačajo manjše dolgove. Sodnija jim pro da omare, stole in lonce. V 8129 primeril: je minila potrpežljivost upnikov lani, 812i> Ljubljančanom so eksekutorji zarubili premičnine. Vsem tem seveda niso prodali vsega, kar je bilo zarubljeno. Skoraj polovica zarubljencev je uredila zadevo ra ta način, da je p'ačala dolg ali kako drugače. Tako je bilo opravljenih samo 3945 rubeži. Na dražbo pa je šlo pohištvo in premičnine 465 dolžnikov. Dober merilec gospodarskega stanji* Ljubljančanov so tudi rubežni na denarne terjatve, to je na plače. Upnik se najraje usede na plačo, posebno na plačo državnega uradnika. Statistika kaže, da leze naše uradništvo čedalje bolj v dolgove. V L 1937 je bilo zarubljenih 2807t lani pa 3545 uradnišluh plač, torej 738 več kako? predlanskim. Glede na število uradnikov v Ljubljani je upravičena trditev, da je bil lani zarubljen povprečno vsak tretji uradnik. Izvršilni oddelek opravlja s pomočjo ek-sekutorjev tudi prisilno izpraznjevanje Godnijsko odpovedanih stanovanj. 133» 9tanovanj je bilo leni prisilno odpovedanih, 353 strank se je pa protivilo prostovoljno zapustiti neplačano stanovanje, zato sc se pri teh oglasili eksekutorji in so stranke vrgli iz stanovanja. Srečko sodišče, ki tvori šesti in sedmi oddelek ljubljanskega sodišča, mora tudi opraviti ogromno delo, ko ima opravka s tako zvanim malim kriminalom. Slavni i špetircimer«. kakor pravijo sobi št. 88 je prizorišče, kjer Pravica obračunava s prestopki, ki jih štejemo med mali kriminal. Šesti in sedmi oddelek skupaj sta zabeležila lani 3270 aktov, tičečih se malega kriminala, to se pravi,' da je defiliralo pred sodniki v »špetircimru« povprečno JO grešnikov na dan Z mladoletniki, ki so zagrešili prestopke, je imel sodnik Merala opravka v 70 primerih. 78 strank se je moralo zagovarjati zaradi prekrškov proti predpisom v pasjih zadevah, okrog S00 aktov pa je prišlo v rešitev od drugih sodišč, tako da je bilo lani na sreskem sodišču rešenih skupaj 4218 aktov. Pisarno tega odde'ka vodi višji pisarniški oficial Ivan Budnar, sodijo pa sodniki gg. Merala. Tominšek. Tom in c in dr. Rus. Dva tolovaja pod klinčem V Kranjski gori so orožniki aretirali Franceta čenčiča, na Koroškem je bil pa aretiran JoZe Anžur Ljubljana. 10. januarja Orožniki po deželi so že dolgo zasledovali izredno nevarnega vlomilca, tatu in požiralca. 25-letnega Franceta Čenčiča iz ▼asi Borjane v kobandskem okraju. Čen-čič je jel krasti že v Italji, kjer so ga slednjič tudi prijeli in zaprli. Frantu pa se jc kmalu posrečilo pobegniti iz zapora v Gorici, nakar se je pretihotapil čez mejo in nadaljeval s tatvinami v okolici Kranjske gore. Jeseni so gs zalotili tudi kranjsko gorski orožniki in ga aretirali, pa je zopet pobegnil. Tedaj je izginil z Gorenjskega v ljubljansko okolico, kjer je zopet vlamljal v hiše in trgovine, nato pa se je umaknil na Dolenjsko in kradel tam. Najraje se je skrival po gozdovih in samo ponoči je prihajal v vasi. Kasneje je odšel z Dolenjskega nazaj na Gorenjsko in jel kra-ati po župniščih, kjer je vedno našel največ plena, V župnišča je vlamljal najraje podnevi, ko so bili posli na polju in je bil zunaj po opravkih tudi župnik Ni pa kradel samo po župniščih, marveč tudi po cerkvah. Na Do v ju in drugod je pobral iz nabiralnikov ves drobiž, posegel pa je tudi po cerkvenih posodah, prtih itd. V Zasipu na Gorenjskem je zažgal tudi kozolec nekemu posestniku. Potem je vlomi] V več boljših hiš in se 5e vedno skrival pred orožniki, ki so ga zaman zasledovali. Sedaj je bil pred niim nekaj časa mir in varnostni organi niso vedeli, kje tiči. Te dni pa je prejela ljubljanska policija obvestilo, da so Čenčiča prijeli spet v Italiji, kjer sedi v zaporu. Obenem so odkrili orožniki iz Kranjske gore nekje v Podkorenu skrivališče nakradene robe. Našli so celo zalogo zlatnine, srebrnine, obleke, raznega orodja itd. Med najdenimi predmeti je več zlatih ur. verižic, obeskov, nekaj jrebrnega jedilnega pribora in drugih vrednosti. Lastniki naj se javijo orožniški postaji v Kranjski gori, kjer dobe vsa pojasnila. Na drugi sirani meje in sicer na Koroškem, je bil te dni aretiran tudi znani tolovaj Jože Anžur. Popreje se je potikal po ljubljanski okolici, po Dolenjskem in po vaseh nad Litijo, kjer je vlamljal v hiše in kradel vse. kar je dosegel. Moral pa se je skrivati pred orožniki, česar se je končno naveličal in izginil čez mejo nt Koroško, kjer se je vdinial pri nekem kmetu za hlapca pod imenom nekega mladeniča, ki je pred leti na skrivnosten način izginil iz Ljubljane in je policija zaman iskala sled za njim. Nemške varnostne oblasti so upravičeno sklepale, da je Anžur v zvezi z zagonetno usodo tega mladenič«. Zato so Anturja takoj zaprle in obvestile o tem našo policijo. Na željo so nemške varnostne oblasti izročile Anžurja naši policiji, kjer ga zaslišujejo. Anžur bo izročen sodišču, kjer te bo mor*! zagovarjati za kopico vlomov in tatvin, pa tudi drugih grehov, ki jih ima na vesti. Klavirski koncert V. Švihlikove Ljubljana, 10. januarja Program včerajšnjega koncerta mlade češke pianistke Viktorije fevihlikove Je Ml tako pester in medan, da je mogel nuditi dovolj zanimanja in užitka tudi širšim ljubiteljem k'avirske igre. V početku je žvi-hlikova prikazala Bachovo »Pa ruto v c- molu«, katero je podala morda nekoliko preveč asketsko-miselno. Sledila je Cho-pinova »Sonata v h-moiu-. razgibana, polna miselnega in čustvenega motivičnega bogastva; pianistka jo je doje^ dokaj verno, zlasti v zadnjem stavku, in jo oblikovala z veliko fineso ter izrazitim občutjem. Zatem je zaigrala nežni, drobni De-bussvjev >Ples delfinov«. Ravela »Ondino« barvito skladbo pestro pretakajočih se :-rvo kov in Novakov s>Moj maj~, v katerem se zopet zrcali vedno ista skladateljeva v»o- dooa: ljubezen do prirode, v kateri išče Novak samega sebe in tiste tajne sile, ki so posredovale toliko prisrčen odnos med prirodo in Človekom, občudujočim in pijo-čim sladki opoj svoje domovine. Koncert sc zaključile štiri Smetanove skladbe: »Na morskem bregu«, popularna *>SlepičkaCibulička«: In »Fantazija na češke narodne pesmi«. Ves drugi del sporeda (Debus- sy, Ra vel, Novak in Smetana) je izvedla pianistka. občuteno in razgibano, predvsem Ravela in Novaka. V svojem koncertu je dokazala veliko tehnično zrelost, ki ponovno potrjuje- sloves Kurzove praške klavirske šole; sočasno pa je prav tako pokazala moćan smisel za interpretacijo, za razumevanje vsebinskih vrednot posameznih skladb. V celoti je njena igra sintetična fornialno-vsebinski lepo oblikovana, nežna, precizna in poglobljena, tako da ji ton ni morda le gola formalna materija, marveč tudi duševni izraz. Motil je nekoliko samo rahel občutek neizrav- nanosti v povezanosti, vprašanje interpretacije rt- pr. Bacha in pa sestava programa samega: rajši bi videli, če bi bila izbira avtorjev izključne češka V spošnem pa je nudil koncert kljub navedenim pomanjkljivostim mnogo umetniškega užitka ter je žela švihlikova navdušeno priznanje občinstva: dodala je še tli skladbe. Vprav včerajšnji koncert Je ponovni dokaz nezanimanja naše pubike za soUstič-ne koncei-te. ki pa so v muzikalno izobrazbenem pogledu nedvomno zelo pomembni; bodisi koncert ljubljanskega komornega kvarteta, koncert švihiikove ali kogarkoli drugega, vedno je dvorana zasedena razmeroma slabo. Tako ne bo nič čudnega, če bo število koncertov v »kulturnem slovenskem središču« vedno manjše, saj ne bodo imo'i niti prireditelji, niti koncertau-ti za prirejanje takšnih umetniških večerov spričo majhnega zanimanja dovolj poguma. Posledice so dovolj jasne: naše ie itak precej zoženo ljudsko kulturno življenje se utegne še zoži t j in zdrkniti navzdol, pred tem padcem pa se bomo obvarovali le s pravilnim razumevanjem pomena koncertov in lastnih ku'turnih potreb, ki zahtevajo za pozitiven razvoj ži— vesra stika z umetnikom ter umetnoptio. cd.— Pod vlak, ker ni smel v Nemčijo Samomor 17 letnega čevljarskega vajenca Franca Šeraeta iz Zenkovcev pri Radgoni Gornja Radgona, 9. januarja Ko so šli v nedeljo zjutraj ljudje iz okolice k jutranji maši v nemško Ragono, so opazili postopati okrog kolodvora 17let-nega čevljarskega vajenca Franca Šeme-ta, doma iz Zenkovcev pri Radgoni (Nem-iija). Nihče pa ni slutil zle namere samomorilnega kandidata, ki je šel svojo poslednjo pot iz življenja v smrt. šemet je odšel mimo postaje na samoten kraj na polju, kjer je železniška proga nekoliko oogJobljena. Tam je legel na tračnice tako, da mu je bil vrat točno na tračnici medtem ko je telo ležalo na eni strani, dava pa na drugi. Ko je odhajal iz Radgone proti špilju prvi vlak ob 6.12, je bilo še precej mračno in megleno jutro, tako ia strojevodja ni mogel opaziti, kaj se dogaja pod kolesjem lokomotive. Nesrečneža je našel šele po odhodu vlaka svetil-ničar ki je ugašal luči, ko se je že zdanilo. Truplo je ležalo na progi z odrezan« glavo, ki jo je kolesje stroja vleklo za seboj nekaj metrov po progi. Obveščeni so bih takoj sorodniki, ki so povedali, da se je Šemet učil čevljarstva pri Francu Šapaču v Radgoni, Dolga ulica, in sicer poldmgo loto. Tam si je tudi našel precej tovarišev svoje vrste. Ker so šli nekateri izmed teh na delo v Nemčijo, so vabili s seboj tudi šemeta, ki se je prejšnji teden odločil odpotovati za njimi. Zapustil je svojega mojstra ter odšel domov v Zenkovce, češ da se odpravlja v Nemčijo, kar so mu domači prepovedati, ter zahtevali od njega, da se najprej izuči, potem pa naj bi odšel s trebuhom za kruhom. Ker se temu France ni hotel ukloniti, so ga domači v soboto zopet vrnili k mojstru, kjer naj bi se še učil. To pa je Franceta tako raztogotilo, da je sklenil končati si življenje, ker ni smel V Nemčijo. ŠAH Spominski turnir Šahovskega kluba Triglav V šahovskem klubu Triglavu je bil te dni končan turnir, ki se vrši vsako leto v spomin na pred leti umrlega ustanovitelja kluba Josipa Kordiša. Letošnjega turnirja se je udeležilo 11 igralcev, eden je med turnirjem izstopi L Rezultati so naslednji: Prvo mesto in prehodno darilo, lepo vazo iz brušenega stekla, si je v drugič priboril klubov prvak Julij Erker z 8 točkami (od 9 dosegljivih). Drugo in tretje mesto si delata Elko Lukič in Janko Remškar s 7 točkami. Četrti je bil Tone ."»ograje s 6 točkami. 5. Dušan Ferfila s 4 in pol, 6. Peter štritof s 3 in pol, 7. in 8. Rudolf Jančar in Rudolf Pavlin s 3, 9. in 10. Sbil in Zupane 1 in pol točke. Zmaga klubovega prvaka Erkerja ni presenetila. Njegova solidna in liitinirana igra mu je zasluženo in brez poraza naklonila prvo mesto. Uspešno mu je sledil Lukič, ki sicer ni izgubil nobene partije, pač pa je oddal 4 remije; ta uspeh ga stavlja med prve klubove igralce. Remškar je igral nezanesljivo in ni dosegel svoje stare forme. Ostali igralci z izjemo Po-grajca, ki mu je turn. pravilnik nezasluženo odmeril samo 4. mesto, niso prizadejali zgornjim mnogo težkoč. V petek 13. t. m. bo v klubovem lokam pri Lovšinu prva prvenstvena tekma z II moštvom Ljublj. šah. kluba na 8 deskah V ponedeljek 16. t. m. pa se prične splošni prvenstveni turnir, ki se ga morejo udeležiti vsi nekvalificirani igralci. Vabljeni so tudi neorganizirani šahisti, da se pridružijo in poskusijo v turnirski igri. _ šahovski brzoturnir v Zvezdi. Dre vi ob 20. priredi Slovenska šahovska zveza v stekleni dvorani Zvezde šahovski pokalni medklubski brzotuniir. Turnir bo eden najmočnejših v zadnjem času, saj sodeluje mnogo klubov, a Ljubljanski šahovski klub celo s tremi garniturami, Amaterski pa z dvema, šahiste opozarjamo, da morajo biti v Zvezdi že ob 19.45. Vsak klub nastopi z 8 igralci. Na to zanimivo prireditev, ki naj spet poživi naše šahovske vrste in d vi ene nivo našega šaha, opozarjamo občinstvo. Ljubljanska borza lani Ljubljana. 10. januarja Medtem ko je bil predlanskim na ljubljanski borzi precej živahen promet z devizami v primeri z 1. 1936, saj je bilo per-fektuirano za 136 mil. din več deviznih zaključkov, je bil lani večji od 1. 1937 samo za nad 18 milijonov din. Znašal je skupno 394.824 664 din. Lani je bil največji promet z devizami decembra, ko je dosegel 51,282.000 din. najmanjši pa februarja, ko je znašal le 17 milijonov 455 000 din. V zadnjih štirih letih narašča najbolj promet v devizi London in Berlin. Promet devize Berlin je znašal lani že 175.010.000, medtem ko je bil 1. 1935 še komaj 3.2000.000 Povečani promet v devizi Berlin lani je treba pripisovati v znatni meri da je bil promet z avstrijskimi šilingi in dinarsko devizo ustavljen že sredi leta zaradi priključitve Avstrije Nemčiji. Izredno slab je bil še vedno promet z efekti, saj je znašal le ^23 000 din. Večina odpade na industrijske vrednostne papirje v skupni vrednosti 837.746 75 din in 3.045 komadov, predvsem na delnice Trboveljske premogokopne družbe, in s:cer 2.546 komadov v vrednosti 505.420 din. Pač pa je bil precej živahnejši promet na blagovni borzi ter je znašal 442 in pol vagona v vrednosti 6 286 115 din in se je povečal od prejšnjega leta po vrednosti za 2,817 000 din, po koltclni pa za 152 ln pol vagona. Blagovni promet Je lani že presegai višmo 1. 1932. ni pa še dosegel prometa 1 1931 Večina odpade na les, in sicer 370 vagonov v vrednosti 5.209.505 din, medtem ko odpade na zaključke za žito m mlevsk<_» izdelke te okrog 72 ln pol vagona v vrednosti 1,076.610 din. KOLEDAR Danes: Torek, 10. januarja katoličani: Tavel puscavnik DANAŠNJE P B I K E D IT V E Kino Matira: Kraljica Viktorija Kino Sloga: Ljubavne laži Kino Uniun: Poročnik Kjepkin Jugoslovenski kJuh ljub telje\ športnih pnov občni Ebor ob 20. v restavraciji hotela štrukel S. P. I), predavanje ncniškoga alpInNta Gorter \Volfganga o alpinistični ekspediciji v H.ndukus in o vzponu na Dajviajo goro Irana Demavend ob 20. v dvorani Delavska zbornice Prirodoslovno društvo predavanje univ. asistenta Joža Lazarja življenje v vodah Ljubljanskega barja* ob 18.15 v mineraloški predavalnici univerze DEŽIRN E L E K A R N F Danes: Mr. Suftnik Marijin trg 5. Kn-ralt. Gosposvetaka cesta 10, Bohince ded.. Cesta 29. oktobra 31. Naše ~f ~ ' lisce DRAM A Začetek ob 20 url Torek. 10. januarja: zaprto Sreda. 11. januarja: Trideset sekund ljubezni. Red B Četrtek. 12. januarja: Hol!ywood. Red 0*4 trtek Petek, 13. januarja: zaprto. (Gostovanje v Celju: Potopljeni svet) Sobota 14. januarja. Zene na Nlskai riju. Izven. Znižane cene U P C K A Začetek ob 20 uri Torek. 10. januarja: Jolanta. Gianii ."chi-cehi. Red A Sreda. 11. januarja: Frasquita. Red Sreda četrtek, 12. januarja: ob 15. uri: Trubadur. Dijaška predstava. Cene globoko znižane Petek, 13. januarja: zapito Sobota. 14. januarja: Štirje grobijani. Pre-mierski abonma Uprava narodnega gledališča v Ljubljani vljudno prosi p. n. abonente da poravnajo peti obrok abonmaja do 14. t. m. Iz Ptuja — Nevarna tatova pod kijučtin. Orožniki iz Ptuja so izl.dili v nedeljo v ?od-vincih pri Ptuju dva nevarna tatova. Tvrdka Franc Nedg, treovna z manuf ik-turo v Ptuju in tvrdka Pregrad v Mariboru ter tvrdka Anton Brenčič, trgov na z železnlno v Ptuju, so opažale, da jim zadnje čase iz tgovine izginja blago. OroinikJ iz Ptuja so radi tega uvedli biftV no preiskavo pri bivšem trgovskem pomočniku tvrdke Nedog F- B. tn pri trg. pomočniku R- B. uslužbenemu pri tvrdki Anton Brenčič v Ptuju. Hišna preiskava je imela pri ob^h nepričakovan uspeh-Orožniki so pri Antonu B. naSli celo skladišče manufakture in železni ne y skupni vednosti nad din 40.000. —. Najdi meti so last tvrdke Pregrad v vred! okol 25000.—, dalje tvrdke Prane N v vrednosti din 8.000.— in tvrdke Anton Brenćlc v vednosti 7-000.— lin. Pri lišanju je Anton B. tatvino priznal. Oba trgovska pomoćnika sta bil rta in izročena ptujskemu sodišču, ki vedi preiskavo. — Tujski promet v Ptuju. Po statističnih podatkih je lnni obiskalo Ptuj 224(5 tujcev in je bilo skupno 758fi nočnin. iz Jugoslavije je bilo 1523 grstov, 490 iz Nemčije 42 iz CSR, 42 iz Italije in 66 l? Madžarske, gtevi'o tujcev je napra-ri letu 1937 nekoliko padlo, ke je obiskalo Ptuj predlanskem 2?02 tujcev. — Nezgoda. Na poledici je spodrsnilo 801etnemu užitka r ju Jožefu Vajdi iz Sto-jencev. ki 9i je zlomi levo nogo. Prepe-peljan je bil v bolnico. — Nov grob. Danes je umrla v Križ-'v-niški ulici znana hišna posestnica. Ana Zupanec, rojena Branke, vdova po znanem narodnjaku Urbanu Zupancu in rrnti slikarice Zupinec-SDdnikove, docentke dr. Alme Sodnikove in E!k? Kodvetovc Pogreb bo v Četrtek ob 10.30 izpred hiše Kri-ževniška ulica 8 k Sv. Križu. Pokajnici blag spomin, svojcem iskreno snžalje^_ PRED SODIŠČEM — Vi ste torej bili očividec Povejte nam, ali je toženec tožitelja udaril v afektu? — To le grda laž. Udaril ga je sredi ceste, gospod sodnik. Mestni pogrebni zavo<' Občina l.iublian.i Umrla je danes nafla predobra mamica, gospa na Zupanec roj. BRANKE Pogreb pokojne bo v četrtek, dne 12. t. m. ob %11. dopoldne iz hiše žalosti, Križevniska ulica št. 8, na pokopališče k Sv. Križu. Maše zadušnice se bodo darovale v JKrižankah v soboto, dne 14. t. m , ob 9. dopoldne. LJUBLJANA, dne 10. januarja 1939. 2 a 1 u j o £ 1 : ANICA SODNIK, DR. ALMA SODNIK, ELKA KODER — hčerke; ERNEST KODER, dipl. dentist, JOSIP SODNIK, uradnik T.P.D., zeta NUSKA, URBAN, JOŠKO — vnuki. Ste v 7 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 10. juottji im Stns S s-s^ss* "v***1. POROČNIK RJEPKIN I kino Union - Tel. xi- xi _p~ut.v, ot> i«, i». to ■■■■■■■MŽMS^SS^^SSKiL^ŽS^ nes in jutri! | DNEVNE VESTI - Napredovanje v naši vojski. V čin kapetana II. klase je napredoval rezervni konjeniški poročnik Jeli j Lapajne Jrro^nja /^i^niški ihrt. v ^o- vern mestu je bila proti kuncu lanskega leta anketa o novem voznem redu. Na nji so bile izražene mnoge zelje in pobuue. med dolgimi tU«* ta, da bi vozil pozimi, kadar je ugodna smuka na Dolenjsko poleg redkega se smučarski vlak. Toda tej želji žal m bilo ustreženo. Smučarji, ki radi hodijo na Dolenjsko, bi bih železniški upravi zeo hvaležni, če bi se jih usmilila vsa i toliko, da bi vozil ob nedeljah in praznikih, kadar je smuka ugodna iz Višnje gore ali iz Stične poseben vlak. ki hi odnsjal okrog 18., tako da bi ne bilo potrebno mučno čakanje na reden večerni vlak no dve uri ali še več. Iz Grosupljega vozi ob nedeljah tovorni vlak, kateremu priključijo en osebni vagon Vlak odhajj iz Grosupljega ob 18. in v nedeljo je bil ta vagon taKo natlačen, ua so a<_ njrofcJOtij med vožnjo upogibale do osi, da je kar pokalo. Ali bi ne mogla železniška uprava dati na razpolago ob takih pri iknh vsaj Se enega vagona, če že ni mogoče iti množici smučarjev na roko toliko, ua bi vozd poseben vlak? In pa se nekaj bi prosili, naj bi vozil tovorni vlak s priključenim osebnim vagonom — upajmo, da bosta prihodnjo nedeljo vsaj dva — do glavnega in ne s :no do dolenjskega kolodvora. V nedeljo je merala dolga procesija smučarjev pes v mesto, nekateri daleč tja gon v siško ali protj posavju. ker se jih v tramvaj niti tretjina ni mog.a natrpati s smučmi. Sicer pa vozi tramvaj z Rudnika bolj poredko, a čakati zunaj na mrazu tudi ni prijetno — Posebne pristojbine za izvoz sadja. Po odloku trgovinskega ministrstva se bodo v bodoče pobirale posebne pristojbine za potrdila, ki jih daje Zavod za pospeševanje zunanje trgovine o kakovosti za izvoz namenjenega sadja. Pristojbine bodo ?le v korist Zavoda in znašale bodo za ?veže sadje izvzemal grozdje 10 din. za sveze grozdje 15 din. za suhe slive 15 din za miha jabolka in hruške 10 din, za orehe v lupinah 10. za marmelado Iz sliv 15. od vsake tone in za vir o 3 din od hI. če je pošiljka težja od ene tone. se bo pobirala pristojbina za vsako izdano potrdilo o kakovosti po 20 din. Pristojbine se bodo pobirale potom posebnih pr:stojbinskih znam-kic. ki se bodo prilepljale na potrdila, — Nova organizacija izvoza živine. Z novo ureditvijo o izvozu živine tn živalskih proizvodov knkor jo določa naredba trgo- lskega ministra z dne 20 decembra 1938 lajal v bodoče izvozna potrdila samo Za-I za pospeševanje zunanje trgovine pro-^sebni pristojbini. Nova ureditev velja ivo Ln zaklano živino, perutn.no in dru- - vali ter njihove poizvode in predelave, lila so potrebna pri Izvozu v države \ontigent-kim in krrinškem uvoznim re-nom ali pa v države, ki jim naša država •^voljuje ugolnosti. Avtobusna proga I-.oS.kl potok (Travnik) — žJpbič—Ribnica nekonkurenčna. Oddelek za davke v finančnem ministrstvu je iz lal odlok, da se avtobusna proga Loški potok (Travnik)—žlebič—Ribnica uvrsti v nekonlrurenčne proge državni železnici z veljavnostjo z dnem 1. aprila 1935. - Zračna proga Berlin—Beograd—Istanbul. Anatolski brzojavni urad poroča, da proučuje turško ministrstvo javnih del predlog nemške Lufthanse po katerem naj se otvoril zračni promet med Berlinom in Istanbulom preko Beograda. — V Crikvenici je bilo 17.647 gostov. Po statističnih podatkih občinskega turističnega i dbora v Crikvenici je bilo lani tem priljubljenem letovišču 17 647 gostov s 147.910 nočninami. Predlanskim je bilo 15.513 gostov in 149.304 nočnine. Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno jasno, temperatura se bo dvignila Včeraj je znašala najvišja terora v Dubrovniku 15, v Splitu in Kumboru 14, na Rabu 11, na Visu 9. v Sarajevu in Mariboru 2, v Zagrebu in radu 1, v Ljubljani —38. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.4, temperatura je znašala —9.8. . ~- Poškodovanci. V bolnico so prepeljali mesarskega pomočnika Ivana Mar-1 se mu je pri delu zapičil v desno roko no/ in mu prerezal žile — Pri smučanju si je zlomil levo roko posestnikov sin Franc Dolinar iz Medvod — 38-letna služkinja Roza Zupančičeva iz Ljubil ane je padla na poledeneli cesti in si poškodovala levo roko. — Tovarniški delavec Franc Skrbeč iz Borovnice le orav ;ako padel na poledeneli cesti in se poškodoval na obeh nogah — Enaka nesreča je zadela 22letno tovarniško delavko Klaro Savšek iz Trzina, ki si je pri padcu zlomila desno nogo. — pri smuki si je vlomil levo nogo posestnikov sin Vinko Drnovšek iz Stare Loke. — Na domačem dvorišču v Predosl;ah je padla po-sestnikova žena Marija Smajd in si zlomila levo roko — Delavcu Hinku Ekirju iz Ljubljane je spodrsnilo na cesti. Pri padcu si je zlomil levo nogo. — Enaka nesreča je doletela še inženjerjevo vdovo Irmo Endliherjevo. ki si je pri padcu poškodovala levo roko — Zaradi ljubosumnosti izgubil glavo. V vasi Velika Miaka blizu Varaždina se je odigrala pretresljiva rodbinska tragedija, 351etna Marica Tarandek. mati dveh otrok, je ubila svojega 47 let starega moža Toma Dolga leta* sta živela Marica in Tomo v srečnem zakonu, dokler ni začel mož sumničiti svoje žene, da ga vara s sosedovim sinom Zadnje čase je jel Tomo popivati in pretepati svojo ženo. On: dan je zopet prišel pijan domov in pretepel ženo, potem je pa legel spat. 2ena je končno sklenila napraviti neznosnemu življenju konec. Odšla je v drvarnico po sekiro in ubila moža, potem se ie pa sama javila orožnikom. — Deček padel v škaf kropa. V nisi kmeta Josipa Stanjgla v vasi Juriši ncu blizu Varaždina se je pripetila težka nesreča. Petletni Štanjglov sinček Tvica se je igral v kuhinji, kjer je stal škaf vrele vode pokrit z lesenim pokrovom. Deček je skočil na škaf tako nesrečno, da je pokrov od letel in deček je padel v vrelo vodo. Dobil je tako težke opekline, da je čez tri ure v silnih mukah izdihnil. — Samomor brezposelnega. V nedeljo zvečer se je vrnil iz Osijeka v Zagreb paznik Martin Nemec. Zvonil je, da bi mu svak Vekoslav Petrač odprl, pa se ni nihče odzval Končno ie šiloma odprl vrata in našel v stanovanju na postelji mrtvega svaka. V sobi je smrdelo po oetovi kislini Nemec smatra, da ie šel njegov svak orostovolino v smrt zaradi težkih ?motnih razmer Petrač ie bil namreč *e dolgo brez dela, razen tega je pa še bolehal. — Otrok našel obešeno mater. V Rakit-ju na Hrvatskem si je 251etna krojačeva žena Franica Dukši končala življenje Mož je bil z otroki pri bolnem bratu, vrnili so se precej pozno. lOletna hčerkica je nrva stopila v sobo in poklicala mater, ki se ji pa nI odzvala. Otrok je kriknil od groze, ko je našel svojo mater obešeno na oknu. Iz LjuMf ane —lj Pavle Dolinšck pri Abrahamu. Znani mesarski mojster in gostilničar v staro-znani gostiln, »Pri R.h.erju« na Karlov-ški cesti g. Pavle Dolinšek se je te dni nekam začuden srečal z Abrahamom. Začuden, ker je še v^s mlad in prožen, podjeten in živaiien kakor malokaten fant Rojen Ljubljančan je jubilant že zgodaj odšel od doma m kot mlad obrtnik obredel ;ep kos sveta. Prehodil je Nemčijo. Švico in Francijo, kjer je delal pri raznih mojstrih, si bistri) duha in se naučil tud; tujih jezikov. V svetovni vojni je služil pri konjenikih in prestal veliko hudega, vendar se je vrnil v rodno mesto ves čil ter se po poroki z gospodinjo »pri Rihterju«, prijazno go Marijo ves posvetil obrti. K petdesetletnici je jubilantu čestitalo mnogo prijateljev in znancev, žeieč mu, da bi ga usoda ohranila take vedrega in zdravega še dolgo vrsto let. To mu želimo tudi mi. —lj Spet židovski krošnjarji. Znano je, da naši trgovci že dolgo vodijo upravičeno odločno borbo proti židovskim krošnjarjem z manufakturnim blagom, ki posečajo z vzorci aH pa tudi kar s celimi kosi blaga zasebnike, ter jih navadno temeljito osle-parijo, ker jim vsilijo manjvredno blago po pretiranih cenah, dasi ga ponujajo na videz napol zastonj. V boju proti sleparskim židovskim prooslali mestnemu socialnemu uradu svo-;e ime in naslov ter znesek, pa bi jim oiestni socialni urad takoj dostavil preproste vence s trakovi, kakršne naša javnost že pozna od vsesvetske akcije. Na željo plemenitega darovalca bi pa socialni urad takoj tak venec položil na krsto imenovanega pokojnega. Za znesek 100 din oo mestni socialni urad poslal venec s svi-enimi belozelenimi trakovi Ln zlatim napisom »Rajnim v spomin — revnim v pod-uoroc, za večjo vsoto bo pa na željo darovalca položil na krsto toliko takih vencev. Kolikor bo dobrotnik daroval stotakov za mestne reveže in se tako odkupil prevelikega razkošja po geslu »Počastimo rajne * 4Wrimi deli!« —Ij Ljub-'janska sadjarska in vrtnarska podružnica nadaljuje po božičnem odmoru s prirejanjem strokovnih predavanj vsak teden v fizikalni dvorani na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici. V sredo 11. t. m. bo predaval g. nadzornik Josip Strekelj o v*goj| trte na špalirju in na prostem. Začetek točno ob 19. Vstop prost. Člani in gostje vabljeni. —lj OBLEKE — PLETENINE — KAR-NICNIK — NEBOTIČNIK. u— Za mestne reveže je podaril g. Viljem Nemenz, direktor pivovarne »Union« v Ljubljani, 1500 din. Prav tako je za mestne reveže darovala 100 din Kmetska posojUnlca v Ljubljani, v svojem in v imenu stavbne tvrdke »Gradidom« je pa za mestni socialni fond poslal g. Ivan Ogrin 150 din, tvrdka L. M. Ecker sinova v Slomškovi uUci 4. je pa za mestne reveže darovala 500 din. Za obdaritev revnih je tvrdka Hrehorič F., veletrgovina z manufakturo v Ljubljani na Tyrsevi cesti, darovala 55.70 m raznega zimskega blaga, s zadnja prilika — da si ogledate monumentalni nagrajeni velefllm, zrcalo viktorijanske dobe :a!> O MATICA 21 -24 ob 16., 19. ta 21.15 url! ija pilllKa — Ua SI Ugicunic -----—--a —#~... »"num, tiuuu Kraljica Viktorija NE ZAMUDITE ! Samo šc danes ob 16., 19 m 21 ui si morete zadnjič ogledati film ILJUBAVNE LAŽI Kari Ludvig Diehl — Jutta Freybe KINO SLOGA — Tel. 27-30. JangljrTa zgodba mlade študentke, ki gre preko vseh zaprek in proti vsem predsod kom, kadar je v vprassnju ljubezen tn in njena sreča! — JUTRI PREMIERA! > E M O N I ZRAKA FIlm mednarodne Spijonaže! Predstave ob !«•, 19. tn a tvrdka A, Volk, veletrgovina Sita, moke, poljakih pridelkov in krmil v LJubljani, Res.jeva cesta 24, je poslala 30 nakaznic, da je tanje 30 metnih reveiev dobilo po 8 kg pšenične moke za božične praznike. — Namesto venca na krsto blagopokojne gospe Bučar Mefl je darovala za mestne reveže 200 din ga. Felikse na Kirttsch, Kongresni trg ŠL S. Mestno poglavarstvo se vsem velikodušnim riarovai-cem na ifpfie zahvalnije. —lj Planinci ,prfdrte dres* ob 20. url na zanimivo predavanje SPD. Predaval bo Gorter Woifgang o alpinistični ekspediciji v. HindukuS in o vnponu na Dema-.vud (5670 m). Predavanje bodo spremljale skioptične slike, poleg tega se bo predvajal pcoeben film. Ne zamudite te prireditve. Vstopnice so na razpolago v društveni pisarni čanes do 17. ure, nato od 19.30 ure pri blagajni pred predavalnico. Člani SPD imajo poseben popust. o— Ljubljanski Sokol obvešča svoje članstvo, da je preminul njega dolgoletni in zvesti član, brat Alojzij Vodnik., Odposlanstvo društvene uprave ga bo spremilo na poslednji poti. Članstvo pa vaoi-mo, da se pridruži v čim večjem številu. Zbirališče jutri 11. L m. ob 10. pred niso žalosti Kolodvorska ulica st. 34. Obleka meščanska in znak. Blagopokojniku časten spomin. o— Predsednik Zbornice za TOl g. Ivan Jelačin je izročil Združenju trgovcev namesto venca za prerano preminulega stanovskega tovariša g. Josipa Verliča 500 din kot dar v podporo brezposelnih trgovskih uslužbencev. Iz Zagorja — Smuske tekme zagorske mladine je tudi letos organizirala podružnica SPD v Zagorju, ki je zmagovalcem na prvih tren mestih poklonila praktična darila. Na Štefanovo dopoldne so v prvi skupini tekmovali na 1.5 km najmlajši od 8.—12. leta. Med osmimi tekmovalci so bili prvi trije Prasnikar Rudi v času 9.05, Gradisar Ivan in Kenda Filip. Tudi na 3.5 km je tekmovalo osem 1*—15 let starih tekmovalcev. Prvi je bil Vi potni k B. 3 časom 27.09 minut, za njim pa 2ivko Ivan tn Hace Maks. Na 6 km so tekmovali 15—18-letni in je bil prvi Drnovšek Davorin s časom 38.05 minut za njim Drobne Martin 39.22 in Hauptman Štefan 40.00. Največje zanimanje pa je vladalo za popoldanske tekme seniorjev, ki se jih je za 10 kilometrski tek prijavilo 12 in od katerih je radi izredno težavnega terena in slabe smuke po zledenelem snegu priSlo na cilj samo osem. Ker sta Pungartnik Rado in Vipotnlk Ivan pri vozila na cilj v enakem času. namreč v 1 uri 57 sekund se bo med njima dne 22. t. m. vršila na krajM progi se ena tekma, ki nam bo dala prvaka Zagorja. Tretje mesto si je priboril Drnovšek Ivan s časom 1 ura 8 minut 15 sekund, zadnji pa je potreboval 1 uro 20 minut 50 sekund. Prvi trije 30 dobili Še diplome. Vsi tekmovalci pa so bili tudi pogoščeni in je tako propaganda smuškega sporta v vsakem pogledu uspela. — Poroka, V nedeljo sta se v Ljubljani poročila gradbeni inženir hi znani športnik g. Vaso Zaje iz ugledne družine gradbenega svetnika Zajca iz Ljubljane in diplomirana fllozofka gdč. Minkica M. Ahčanova iz trgovske družine Rudolfa Ahčana. Mladima zakoncema želimo obilo sreče! — Gradnja meščanske tole, za katero se je v načelu izrekel občinski odbor, zavisi zdaj od posojila v znesku dveh milijonov, ki jih je občina zaprosila. Meščan-ska šola bo zgrajena po vzorcu že obstoječega poslopja za meščansko solo v Črnomlju, a bo dvonadstropna in bo stala na občinskem svetu, kjer so zdaj njive, nasproti hiše g. M. VVembergerja, torej na kraju, ki je bil za to določen že od vsega početka. Želimo, da bi se meščanska sola, ki mora zdaj gostovati v poslopju top liske šole. kmalu vselila v lastno poslopje. Oblast je imenovala na meščansko solo gdč. Ljudmilo Putrih. ki je bila doslej nameščena v Trbovljah. Kljub temu pa na omenjenem zavodu učne moči se primanjkujejo in se mora vršiti le skrajšani pouk. — Izobraževalni tečaj za rudarje je organiziralo načelstvo n. rudarske skupine. Trajal bo od 11.—15. t. m. Na prvem predavanju, ki bo v sredo v dvorani rudniške restavracije, bo o rudarsko-policijskih predpisih predaval dr. ing. Kersnič Viktor iz Ljubljane, naslednje dni o preprečitvi nezgod in varnosti pri delu obra tov odja ing. Jože Mastna k o rudarskem zavarovanju upravnik g. Prane dobar in Pliberšek Franc ter slednjič dr. Mirko Kajzelj o zdravju delavca in njegove družine. Dobili bomo Južno vreme V Nemčiji Imajo ie 10 do IS stopinj nad ničlo — V Angliji so nastale zaradi naglega tajanja snega hude poplave se MONAKOVO, 10. jan. g. Vso Nemčijo Je zajel ▼ pretekli noči topel val, ki prodira s Asorov In se oaglo razprostira po ▼sej severni te srednji Evropi. V vsej Nemčiji z izjemo vzhodne Prnsije, kjer še močno sneti hi se giblje temperatura 5 stopinj pod ničlo. Je nastopila od-Tesaperatura Je poskočila na 10 do 15 stopinj pod ničlo. V planinah se je ne- j sprotno smer varnost lavin silno stopnjevala. Vremenske postaje napovedujejo, da bo toplo vreme trajalo več dni. LONDON. 10 jan g. Po hudem mrazu zadnjih dni Je v vsej Angliji nastala od-Juga Sneg se naglo taje. Zaradi naglega porasta vode so vse reke prestopile bregove. Nastale so hnde poplave. Ljubljana. 10. januarja Smučarje že zopet begamo z odjugo Po današnji dunajski vremenski napovedi bo postalo toplejše in nastopila bo od juga Ml smo že včeraj napovedovali, da bo r.ai-brz kmalu zopet nastopilo južno vreme. Tudi po današnji ljubljanski vremenski napovedi Meteorološkega zavoda bo postalo toplejše. Kljub temu pa smučarji niso pesimisti ter ne verjamejo mnogo vremenskim napovedim. Posebno davi so bili /.ado^-olini. ker je brila ostra burja in trdili so. da jug šele vrača ter piha v na-V resnici se nam je davi zdelo precej hladno, čeprav je rnasala temperatura ob 7. prav tako —9.8" kakor pred 24 urami. Vendar je bilo včeraj ie nekoliko toplejše kakor v nedeljo, ^aj ie znašala najvišja temperatura —3 8°. v nedeljo pa —1.2° (najnižja —12°), danes pa bo nedvomno še mnogo bolj. četudi ne bo odjuge in čeprav bo pihala buHa Ker je solnce /.ačelo greti že zgodaj dopoldne. Danes nismo imeli megle, ker io 'e burja razgnala Barometer je začel upadati en-dar bo najbrž še ostalo jasno Kljub vsemu nam letos zima ne bo prizanesla in >mučarji bodo še siti smučanja, ■ zato jim pač ne bo treba ohupavati ra-idi I odiuge, četudi nastopi že danes Nov na zraku prevetren puder za lice 10 svetlobo s V w BREZPLAČNO resenetljivs nova ideja v prolzva-1 janju pudra za lice. Fabriciran po najnovejšem sistemu, je danes pudei finoj« in lažji, kakor je bil kdaj prej. Tako Je fin, ds ss ne more niti opaziti na koži Dsje prekrasno gladko mat polt. ln mladostno svežino ves dan. ki je tudi veter In det ne moreta pokvariti. Zvečer pa ds sijajen videz, ki ga tudi potenje od plesa ▼ najsoparnejSih prostorih pusti nedotaknjenega. Na patentirani način je puder mešan a »peno smetane«. Zaradi tega se puder Tokaloo obdrži ne koži mnogo ur in tudi to je preprečeno, da bi puder absorbiral oaravna olja koža. Ta puder obvaruje kožo. da ne postane suha In ras kava ter preprečuje tvorbo gub. Poizkusite znameniti puder Toka Ion a »peno smetane«. Opazujte, kako bo ie v aekaj dneh povzročil presenetljivo zboljšanje Vaše polti. Od deset lena jih devet uporablja napačno barvo pudra S tem dobijo trd. preveč 10.000 SPECI ALN KASET IH »olepšan« videz. Edin) način, po katerem ugotovite pravo nijanse, je ta, da poizkusite eno barvo na eni. drugo pa na drugi strani lica. Ce niste sigurni, katera barva odgovarja Vaši polti, Vam radi pošljemo brezplačno štiri zavojčke pudra Tokalon raznih barv. Ravno tako tudi dve tubtd kreme Tokalon. hrane za kožo (za dan in za noč). Priložite Din 5.— v postnih znamkah za ovoj, poštnino in druge stroške Na-•lov: Hlnko Maver l drug. odicll-VVKagreb, PraSka ul. 6. VAŽNO: Puder Tokalon se dobi povsod v originalnih Škatlicah po Din 12. 20 tn 30. Prepričajte »e. da ie na vsak! SkatHd Ime Tokalon. MALI OGLASI Seseda 50 par, davek posebej Preklici izjave beseda Din 1.—. davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložit, znamka * Popustov a male oglase ne prtinama SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din VRTNAR EKONOM išče mesto na gospodarstvu, kjer bi sam prevzel vodstvo. Mlhelin An., Bukosek 3, Brezice. 201 ^itJsroA BOLNIČARJA aH sobarja, ki je bil ze pri bolniku, iščem. Reflektiram samo na poštenega, s dobrimi spričevali in priporočili. Plača 800 din, stanovanje, zajtrk ln perilo. Ponudbe na: Ing. Gusttn, Kraljevac 65. Zagreb. KUPIM KLRILNOCEVM HOTEL (Rauchkessel) ležeč ali stoječ, cca 15 m* kurilne pioftce, pritisk najmanj 5 atm.. kupim. — Steklarna Hrastnik. 200 I PRODAM Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din KLUBSKA GARNITURA rjava, usnjena, In crn kratek klavir ugodno naprodaj. Maribor, Prečna ul. 3-1. 202 POUK Beseda 50 par. davek posebej. Naima nisi znesek 8 Din Strojepisni pouk Večerni tećajl od 1 do 4 meseca oddelKl od ^7 do 8 tn od tt& do 9 ure Pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno, pričetek poljuben. Chriatofov učni zavod. Domobranska cesta 15. — Največja strojeptsnlra! 2640 GLASBA RADIJSKI SPREJEMNIK Philips, 510 a, Super, petcevni, malo rabljen, odlično sprejema vse postaje, ugodno prodam. — Polzve se pri upravi »Slov. Naroda«. 222 POSEST ENONADSTROPNO H1SO z gostilno ln gospodarskim poslopjem ter lepo posestvo takoj prodam za 160.000 din. Pojasnila daje Ivan Ciglar, ReStanj, p. Rajhenburg. 203 GOSTILNO v centru Zagreba, na oglu, z velikim vrtom za 200 oseb, s tremi gostilniškimi prostori in velikim inventarjem, promet 100.000 din, zaradi bolezni prodam za 65.000 din. Zvonko Ju-ričevlč, Zagreb. Palmotičeva 28 204 GOSTILNA S HISO V VARAŽDINU visokopritlično, obstoječo iz 6 sob, 2 kuhinj, lepega vrta, velikega dvorišča, kegljišča in kleti pod vso niso, prodam, ker zaradi starosti opuščam gostilno. Gostilna je dobro uvedena ft> mnogo let. Cena 310 000 din. — Naslov: Varaždin, Vrazova ul. 4, F. Pavlovič. 302 OBČINA CATE2, SREZ BREŽICE. No. 4532/27-38 Prepis RAZPIS. ___OBČINA CATEž, sres brežiški, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje, ustrezno čl. 12. uredbe o obe. uslužbencih, šolska izobrazba: Štirje razredi srednje aH njej enake strokovne Sole z završnim izpitom. Prednost Imajo prosilci, kJ so posečall tečaj po \ 91. z. o. Pravilno kolkovane proSnje, opremljene z listinami po čl 7. to 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku 30 dni po objavi tega razpisa pri podpisani občini. Čatež, dne 29. decembra 1938. Delovodja Gerdovlč ar. L. S. Predsednik: Kolar s. r. Stran 4 »SLOVENSKI N A R O D«, torak, 10. januarja 1939. Ste?. 7 Lani je bilo v Sloveniji 10 stavk Delavstvo je zahtevalo povišanje mezd v prvi vrsti zaradi podražitve življenjskih potrebščin Ljubljana, 10. januarja Lani jc bilo v Sloveniji lziedno mnogo mezdnih gibanj, kar *j si nekateri razlagali kot posledico gospodarske konjunkture. češ, med konjunktouro, ko ni taku ostra konkurenca na delovnem trgu. je več upanja na uspeh me/d nega gibanja. V resnici pa to m glavni vzruk in pobuda /a mezdna gibanja, kar nam tud; dokazuje poročilo tarifnega odseka Delavske zbornice o mč/dnih gibanjih lani Delavstvo je st cmelo p < povišanju mezd predvsem /aradi podruzit\e življenjskih potrebščin. Draginja je nara^Jala od leta 1936. medtem ko so kolektivne pogi>dbe pri večini podjetij ostale nespremenjene Razen tega se je zadnja leta delavstvo organiziralo v nekaterih strokah, kjer prej ni bilo organizirano, predvsem v obrtnih delavnicah in delno v gozdno žagarski industriji. V teh strokah delovn: pogoji niso bili še urejeni tako kakor si ie delavstvo želelo in kakor bi naj bih v smislu ministrske uredbe o minimalnih mezdah Uredba o minimalnih mezdah določa obvezno poravnalno postopanje pri upravnih oblasteh prve stopnje, ko pride do spora med delodajalci :n delavci. Nud' pa tudi možnost sklepanja kolektivnih pogodb med delavstvom in prisilnimi delodaial*kimi /druženji. Nekaj mezdnih g:banj pa gfe tudi na raJun banske naredbe o določitvi minimalnih me/d za dravsko banovino; naredba nudi delavskim organizacijam možnost, da se obračajo na oblasti za posredovanje v primerih, ko so delavke mezde nižje od predpisanih minimalnih mezd. Statistika OLZD nam dokazuje, da jc bila lani povprečna dnevna asa varovana mezda za 6ft/o višja kakor predlanskim, a računali so. da bo decembra zopet nekoliko nižja ter le 5% višja kakor lani; to se pravi: porast za\arovane mezde je polovico manjši kakor narašćanje draginje. Večina mezdnih gibanj v dravski banovini je bilo lani mirno poravnanih, vendar je bilo 10 stavk; v treh stavkah delavstvo ni nič doseglo. Najprej, od 5. do 10 aprila, so stavkali v Ljubljani krojaški pomočniki in sicer jih je stavkalo 166 Stavka je bila končana uspešno; sklenjena je bila kolektivna po- godba in po nji so se mezde povišale za 5—20rfc. Izgube pomočnikov na mezdah zaradi stavke so pa znašale 32.580 din. Najkrajši stavka je bila pri Združenih opekarnah d. du pri Ljubljani 59 delavcev. Pričakovanega uspeha ni bilo a delavstvo je utrpelo na zaslužku 31.2i>7 din. Najdelj je trajala stavka v pohomkih kamnolomih. Začela se je 4 avgusta. Pri podjetju A. Kes. ki ima kamnolom v Pod-velki. je stavka traiala do 7 oktobra. Stavkalo je 158 delavcev. Dosegli so sklenitev kolektivne pogodbe in delno povišanje mezd. Izguba na zaslužku je izredno velika. 271 728 dm. V inž Lenarčićevem kamnolomu v Josindolu je pa stavkalo 127 delavcev do novembra Stavka je bila končana brez uspeha Delavstvo je izgubilo na zaslužku 359.054 din. V Ljubljani »o lani stavkah pečarski pomočniki, in sicer od 24 avgusta do 20 septembra Stavkalo je 55 delavcev — brez uepeha. Na zaslužku so i/gubili 30 624 dm Pn podietju Našička d. d v Dolnji Lendavi je stavkalo 118 delavcev tudi precej dolgo, od 26 avgusta do 10 oktoora Na zaslužku so izgubili 127 765 din. vendar so dosegli povišanje urnih in akordnih me zd od g_0% Značilno je, da so stavkali tudi čevljarski pomočniki ph čevljarskih podjetjih v Zireh; stavkalo jih je **1 oo i\ do septembra. Dc»-gli so povišanje mezd za 5—8<&. Mezdnih gibanj je bilo mnogo več in jih ob tej priliki ne moremo vseh našteti; ob pniiki bomo še opozorili na nekatere značilnosti mezdnih gibani lani v Sloveniji. Smrtna nesreča v zagorskem rudniku Eksplozija metana je zahtevala življenje kopača Leopolda Hribarja Zagorje, 9. januarja Ni še minil niti mesec, odkar smo poKO-pa'i nesrečnega Fakina Franca, ki je str-moglavil v jašek in se ubil, že leži na mrtvaškem odru nova žrtev težkega in nevarnosti polnega jamskega dela, 49 let sta ri kopač Leopold Hribar, oče treh preskrbljenih in enega nepreskrbljenega otroka. Le posebni sreči je treba pripisati, da niso mrtvi še ostali triie, ki so bili ob katastrofi v neposredni b'ižini z metanom napolnjenega rova. Eden teh in sicer 371etnJ družinski oče, kopač Ivan Jere, leži s težkimi opeklinami na oddelku javne bolnice v Ljubljani, zasipalec Grabnar Anton Iz Potoške vasi in paznik Robert Stern sta dobila manjše opeklino, d očim je odšel vozač Slvok Anton nekaj trenutkov pred nesrečo po opravkih in je tako ostal nepoškodovan . Izmena posada je bila ob šestih in omenjena skupina brez paznika je odšla kakor pravimo >na ort \ to je na kraj svojega dela. Kraj leži na ITT, horizontu v najseverovzhodnejSem delu kotredeškega rova v globini 180 metrov. Tu so že dalj Časa opazovali metanove pline ter delali skrajno previdno. Kopač s prejšnjega posada Tomažič Martin je svoje tovariše opozoril na metan, katerega bo treba odstraniti s prevetrenjem. Metan je plin, ki nastaja pri preperevanju organskih teles ter daje z zrakom pomešan izredno hude ekspozivr.o mešanico, ki je v stanu razde-jati in opusto£itj cele jamske oddelke. Znane so katastrofe, ki so zahtevale po stotine človeških življenj na en mah. V zagorskem rudniku doslej še ni bilo metanove eksplozije, toda zato niso bili nič manj previdni. Možje so poklicali paznika šterna Roberta, ki je z Wolfovo jamsko varnostno svetf ko najprej ugotovil, da je pri tleh dobrega en in pol odstotka, poc vrhom pa blizu pet odstotkov metana. Med 5 in 13 odstotki pa je nevarnost eksplozije največja. Zadostuje iskra izpod krampa in že je katastrofa tu. Paznik je takoj odredil, da se ta odsek prevetri in možje so se takoj lotili dela. Komaj pa se je paznik odstranil za kakih 50 metrov, je sledila eksplozija. Bilo je točno ob 7.05 zjutraj. Jereta je plamen po zgornjem delu telesa ožgal in se je z zadnjimi močmi po vseh štirih privlekel do glavnega rova. Za seboj je še slišal s abot-ne klice nesrečnega Hribarja *2ane, pomagaj, pomagaj!« Toda Jere je bil pri kraju svojih moči, on je bil sam potreben hitre pomoči. Ostala dva, ki nista bila dosti poškodovana, je pa zadržal strupeni plin oglikove kisline, in pa dim. ki se je začel valiti proti njima. Tekla sta do telefona in zahtevala ustne aparate za kisik. Okrog 8. ure je pribite! rešilni oddelek z nadpaznikom Vodlanom na čelu Vdrli so v rov in prinesli na Čisti zrak nezavestnega, in gotovo že mrtvega Hribarja, ki so ga do prihoda zdravnika dr. Mirka Kajzelja oživljali z umetnim dihanjem. Zaman, kajti smrt je bi'a že nastopila zaradi zadušitve z ogljikovo kislino tn za-strupljenja z monoksidom, plina, ki se razvije ta neposredno po eksploziji metana. Nesrečno žrtev so položili na mrtvaški oder na domu v Toplicah, Jereta pa, ki je bil kot rečeno, z izjemo nekaj kože na prsih, po zgornjem delu telesa ves ožgan tudi po obrazu, so v bratovski bolnici obvezah in je bil prepeljan v Ljubljano Paznik štern je dobil opekline na zadnjem delu glave, po rokah in uhljih, Grabnar pa po levem delu obraza, toda vse poškodbe so lažjega značaja. S popoldanskim vlakom se je pripeljal komisar rudarskega glavarstva inž. g. Julij Kubias, nakar je komisija odšla na kraj nesreče, kjer bo skušala ugotoviti vzrok eksplozije, o čemer bomo še poročali. Tisti, ki so katastrofo preživeli, ne morejo povedati nič zanesljivega. Mogoče, da je iz nepojasnjenega vzroka udaril plamen iz varnostne svetilke, recimo zaradi nenad nega zračnega vala v kompresorju, kar utegne biti po sodbi izkušenih rudarjev precej verjeten vzrok. V poStev bi priha- jalo tudi to, da je svetilka padla na tla, iskra ob udarcu z orodjem ali pa prižiganje cigarete, toda to slednje izključujemo. Hribarja je zasledovala smola že večkrat, a je se vedno srečno odnesel pete. Jereta je balo nekoč Že popolnoma zasulo. Njega so rešili, a njegovega tovariša 2o-harja so potegnili mrtvega lz objema čr- j nih skladov. Nekoč je Jere tu že tudi ro-1 ko zlomilo, da ne omenjamo manjših nezgod. Zdaj pa ga je nevarno zadelo, upamo pa in vsi Iskreno želimo, da bi okreval. S prizadeto Hribarjevo družino pa ves revir iskreno sočustvuje, saj je bil pokojnik ; dober tovariš ln skrben družinski oče. Anglija — raj psov V Angliji je 3,000.000 poov — Noben narod ne poosn toliko ljubezni kakor angleški Neki Anglež je b:l nedavno obsojen na šest mesecev ječe zato. ker je imel psa. K temu je treba pripomniti, da so oblasti do-tičnemu Angležu malo prej prepovedale imeti psa. Navzlic temu je pa izzvala ta obsodba v javnosti razumljivo presenečenje, saj je Anglija znana kot pravi raj psov. Nikjer na svetu ni toliko psov, kakor v Angliji in nikjer jim tudi ne posvečajo toliko pozornosti, noben narod nima psov tako rad kakor angleški V Angliji ima vsak človek pravico imeti psa, toda to pravico mu lahko sodno vzamejo, če se izkaže, da je grdo ravnal s psom. V Angliji je okrog 3 000.000 psov in go->poda-ji jim posvečajo veliko pozornost Če prebirate ang'eške liste, najdete pogosto med inserati hotelskih podjetij pripombo: Vzemi svojega psa s seboj! O Angležih je namreč znano, da se zelo neradi ločijo od svojih psov. Pogosto se pripeti, da raje ne gredo na počitnice, kakor da bi se morali ločiti od svojih psov. Železniške družbe kažejo tudi polno razumevanje za pse odnomo za njihove gospodarje. Tako vidiš na kolodvorih v Angliji pogosto lepake s sliko psa in z napisom: Vzemi me s seboj, saj se lahko peljem v kupeju s teboj! Tudi v trgovinah so ne ?amo posebni oddelki, kamor Lahko kupujoče mamice ali očetje spravijo svoje otroke, temveč rudi krasno opremljene pa-je čakalnice. V londonskih parkih lahko psi tekajo po travi kolikor se lim zahoče, ne da bi jih pazniki pri tem kakorkoli motili. Temu se ne smemo preveč čuditi, saj dobi London na pasjih taksah nad en milijon funtov j šterli gov letno. Razen teqa omogočijo psi zaslužek mnor»?m ljudem OVfat iz tega poglavja znaša letno 15.000 000 angleških funtov. V Angliji je namreč okrog nOOO zavodov za rejo psov in od teh |ih vodijo 4000 ženske Angležinje igrajo v rej* psov sploh važno vlogo Za nje so ustanovili tudi posebno šolo. kjer -se nauče v^ega kar potrebu jeio za -ejo psov V vsakem pasjem zavodu ie zaposlenih 10 do 15 deklet. Ta dekleta so uniformirana, v zavodu imajo hrano in stanovanje, razen tega pa zaslužijo tedensko še en do dva funta šterlinga. Nekatere s1 prihranijo prece* denarja. V Angliji pa nimajo samo največ psov, temveč «o angleški psi tudi zelo dragi. Ko se je v Londonu prvič pojavil kras.ni mehiški chihuahuanski psiček, težak komaj pol kilograma plačali zanj W)0 funtov šterhngov Ni torej čuda da zaslužijo zavodi za rejo psov po 10.000 funtov ster- j Iingov in še več. Nov Stavisky v Parizu Filmski industrijec Bernard Nathan je zagrešil velike sleparije Dnevi med božičnimi prazniki in novim letom so prinesli Franciji novo finančno afero, po obsegu skoraj enako ameriškemu škandalu koncema bratov Musicov. Pariška policija je aretirala filmskega industrije« Bernarda Nathana, ustanovitelja velike filmske družbe Pathe Nathan in predsed nika njenega upravnega sveta zaradi sleparij. Gre baje za blizu 700 milijonov frankov. Med preiskavo se je ugotovilo, da je ce lorni kapital, izgubljen v družbah, ki jih je Nathan ustanovil, izkazujoč milijonsko premoženje, se mnogo večji. Pariški listi pišejo, da gre za blizu 600.000.000 frankov Toliko so izgubili francoski vlagate!ii Vse kaže. da se bo razvila tz Nathanovega primera nova afera Staviskega. Poleg Na thana so aretirali tudi bivšega gledališke ga ravnatelja, zdaj lastnika dirkalnih konj Jeana Cerfa in grškega »izumitelja« ing. Aleksandra Joanidesa. Najbolj znan med njimi in tudi osrednja postava finančnega škandala je. Bernard Nathan, povojni verižnik, k! si je iz nič pridobil ogromno fiktivno ali tudi resnično premoženje Nathan, s pravim imenom Bernard Tannenzapf, se je preselil leta 1020 v Pariz iz Poljske. Jel se je takoj zanimati za film. bil je podjetnik, producent, scenarist in igralec v eni osebi. Izdeloval je kratke filme določene vrste, ki so šli takrat zelo dobro v promet v nočne lokale, v ka terih »e je zabavala verižniška mednarod- na družba. Toda podjetje je donašalo lepe denarce in to ie bilo glavno. Leta 1026. je imel podjetni Žid že pravo podjetje Rapidfilm Ko je prinesel potem zvočni film leta 1928. velik prevrat v filmski industriji, je kupil Tannenzapf večino delnic družbe Pathe Cinema. V tem času je izginil Bernard Tannenzapf in poiavil »e je Bernard Narhan. Družba ie izpremeni- la ime v Pathe Nathan. Nathan je postal predsednik upravnega sveta, njegov brat Emil generalni ravnatelj proizvodnje, njegov svak Renne pa generalni ravnatelj propagande Družba je kupila v Parizu ifl drugih francoskih mestih mnogo kinematografov in njen ugled je naraščal V lastnem produkcijskem seznamu ima »Devico Ole-anskoa s Simono Jenevois, »Lesene križe« m še nekai >lavnih filmov. Bernard Nathan je izdaial tudi svoj dnevnik. Dobivali so ga brezplačno obiskovalci njegovih kinematografov. In denar je razmetaval, da so ljudje kar »trmeh. Vsak dogodek, vsak novi film ali nov kino je dal pobudo za kraljevsko recepcijo. Okrog Nathana je bilo ob takih prilikah vedno nekaj ministrov Začetni obratni kapital družbe s 50 milijoni je bil zvišan na 160 milijonov, leta 1930 je pa izdala družba še za 100 milijonov delnic. Razen tega je ustanovi \a;han več drugih družb s fiktivnim kapitalom večinoma za črpanje kapitala Pathe Nathan. Taka je bi- la družba Sebagi, ki jo je predstavljal aretiram Lastnik dirkalnih konj Cerf. Kon-strukterji družbe PaJie — glavni med njimi je bil aretirani Joanides — so izdelali izpopolnjene projekcijske aparate. Patente si je pridobila družba Sebagi, ki jih je prodajala družbi Pathe. Sum je na tal zato, ker družba Pathe ni izpla.evala dividend, čeprav so bili njeni posli navidez zelo dobri Nezadovoljni delničarji so zahtevali preiskavo, med katero je bil najprej napovedan konkurz družbe Sebagi, polem pa še d užbe Pathe Nathan. Končno je bil Nathan s svojimi pajdaši vred aretiran zaradi poneverb in sleparij. Čudna mirovna demonstracija iz Londona poročajo, da so »vlenili t-i-je možje »teč:« iz Southamptora do Nevv Vorka in tako na edin'tven način demonstrirati za svetovni mir. »Tek« bo prirejen tako. da bodo tekali po krovu ladje, s katero se odpeliejo iz Southamptona v \ew York in sicer nep etrgoma okrog vse ladje. Tekači neso poslanico prezidentu Roosevel-tu. Prvi je 26-letni knjigovodja Kenneth Bai-ly iz Borneinoutha ki je že lani »tekel« isto pot. Pehal se je z ladjo »(^ueen Mary«, ki je plula iz Amerike v Francijo Bailv je tekel na krovu ladje 25 ur in pol. Njegova tovariša sta študent Noel G iffin in Dou-glas Bradv Vsi trije bodo tekali na 'adji noč in dan in njihova pot je dolga okrog 800 milj Ce prezidenta Roosevelta ne bo v New Yorku, bodo tekli za njim do \Va~ shingtona. Strašna vrčema v Avstraliji Pri nas imamo že dober mesec hudo zimo, iz Avstralije pa poročajo o strašni vročini, kakršne ljudje že dolgo ne pomnijo. Vročinski val je dosegel svoj vi^ek v nedeljo, ko je povzročila silna vročina več velikih poza ov ▼ bližini nekaterih mc;t zvezne države Viktorije V mestu Talangi v bližini Erice. je pogorelo več hiš. Požar je nastal zaradi strašne vročine. V mestih Erica in Gual Hali ter v mestu Romana blizu Melbourna 90 povz'očili požari za 43000 funtov šterlingov škode. Po okoliških vaseh je uničono tudi mnogo goveje živine, perutnine in ovac. Guverner države Viktorije je ustanovil fond za podporo prizadetim kmetom. Iz Melbourna poročajo, da se gozdni požar v državi Viktoriji vedno bolj širi. V Tulangi sta našla v plamenih smrt dva gozdna uradnika. V sobotf- so poslali v goreče gozdove traktorje ?n tanke reševat žene in otroke. Take vročine v Melbournu že 26 let ne pomnijo. Iz Kranja 14. januarja 1939 ob 20. url v Kranju veliki lovski ples v vseh prostorih hotela „STARA POSTA" Iz Celja —e Zanimiva zimskosportna prireditev prt Celjski koči. Zimskosportni odsek SPD v Celju priredi v nedeljo 15. t. m. pri Celjski koči tekmo za pod savezno prvenstvo juniorjev in naraščaja v alpski kombinaciji. Start za smuk bo ob 10. dopoldne, za slalom pa eno uro po končanem smuku. Visinska razlika za smuk znaša 400 m, za slalom 150 m. Tekme se lahko ude ežijo juniorji in naraščaj s pedročja Mariborskega zimskosportnega saveza. Tekmuje se po pravilniku JZSS. Vsak tekmovalec tekmuje na lastno odgovornost, prijave je treba poslati na naslov: Zimskosportni odsek SPD Celje. Prijave se bodo sprejema e še na dan tekme do 9. dopoldne, v Celjski koči. Prijavnina znaša 5 diru Žrebanje startnih številk bo ob 9.30 dop. Naraščajniki morajo imeti najmanj 16, juniorji najmanj 20 let. Rezultati bodo objavljeni v Celjski koči dve uri po zaključku tekme, če bi bile snežne razmere na progi za smuk neugodne, bo samo tekma v slalomu. —c Umrla, je v ponedeljek zjutraj na Sodni;'ski stezi 2 v Celju v starosti 61 let ga Marija Kronovškova, mati veeposest-nice ge M. Janičeve v Celju. —c Nesreča pri sankanju. V nedeljo je padla lOletna delavčeva hčerka Dragica Karnerjeva iz Gaberja pri Celju pri sankanju tako nesrečno, da si je težko poškodovala levo nogo. Ponesrečenko so oddali v celjsko bolnico. P. w. 53 U zelenem peklu , roman--- — Skoraj povsem, polkovnik. Indijanec, ki je bil malo prej prinesel pijačo, se je zopet pojavil na pragu. Zdaj je držal v rokah dve skledi jedi. Zopet ju je postavil na tla in stopil nazaj. Prekrižal je roki na prsih in na ujetnika se niti ozrl ni. Polkovnik je hotel spregovoriti nekaj besed z Indijancem in v ta namen je rabil guarani. Toda Indijanec je stal tiho in nepremično kakor prej. Pol-kovnikovih besed ni razumel in tudi prizadeval si ni razumeti jih. Polkovnik Morris in mladenič sta jela jesti; jed je bila okusna. Ko sta pojedla, je mladenič zopet postavil lončeni skledi na tla. Indijanec ni dvignil oči, ni se ganil, le kriknil je nekaj. Na pragu se je tedaj pojavil star Indijanec zgubanega obraza. Stopil je k Morrisu in pregledal njegovo rano. Morris je zastokal od silne bolečine. — R^no v3m hoče samo prevezati. polkovnik, ■ je dejal mladenič. Ne da bi se zmenil za to, da se je ujetnikov obraz Od silnih bolečin skrčil, je čarovnik odstranil iz rane blatu podobno zelenkasto maŽo. Prikazalo se je Se nekaj kapljic krvi. Potem je vzel iz vrečice zo- pet zelenkasto kroglico, jo zgnetel med prsti, da je nastal iz nje podolgovat obliž, malo večji od rane. To je zonet položil ranjencu na sence m mu poti v rano. Potem je odšel in za njim je odšel iz šotora tudi Indijanec. — Ne morem reči, da se ozirajo na bolečine, — je dejal polkovnik. — Mislim pa, da se dobro spoznajo na lečenje, — je menil mladi Gray. — Doktor Marson se je bal, da vas bo še nekaj dni mučila vročica in da v štirinajstih dneh najbrž še ne boste na nogah. Toda vročica je že ponehala in rana je malone zacelje-na. — Še ne povsem, fant. Peče me, kakor da je na nji žerjavica. Vendar pa zdaj čutim da mi jo novi obliž nekoliko hladi. Rad bi vedel, kako daleč sva od našega taborišča. Gray se je zamislil: Hodili smo kakih dvanajst ur. Mislim pa, da bi ljudje, ki ne poznajo poti, rabili za njo trikrat toliko. Večkrat smo krenili s stezice in hodili po pragozdu. Ne morete si misliti, kako spretno znajo Indijanci prodirati skozi največjo goščo. Opazil sem, da imajo telesa namazana z neko maščobo, da lažje hodijo po gošči. Polkovnik Morris ni več poslušal njegovih besed. Ponavljal si je samo tiho vprašanje: Ali pridejo? Gray je uganil, da misli polkovnik na tovariše, ki naj bi ju rešili. — Gotovo pridejo, polkovnik. Ce ne bodo mogli prodreti skozi pragozd sami, se vrnejo in organizi- rajo ekspedicijo, ki naju bo rešila. Moj oče bo gotovo storil vse, da naju osvobodi. Polkovnik Morris je tiho razmišljal. 2e je hotel reči mladeniču, da se z denarjem ne da vse storiti. Kaj ko bi se bilo njegovim tovarišem kaj pripetilo? Kaj če so letala sežgana, Marson, Goodlev in Carter pa pobiti? Morda so jih pa Indijanci ujeli kakor njega in mladeniča, morda tudi oni sede v indijanski kolibi in upajo, da jim prihitita na pomoč Gray in Morris. Izgledi na bodočnost niso bili najboljši. Pred polkovnikove oči je stopila podoba umirajočega pustolovca. Indijanci nikoli ne izročajo ujetnikov živih. Morda pride rešitev, toda kdo ve, da-li ne pride prepozno. Mladenič je opazoval polkovnikov obraz. Uganil je, o čem razmišlja. — Ne izgubljajva upanja; če se ne motim, vam roje po glavi iste misli, kakor so rojile meni. Ko boste zopet pri močeh in če nama nihče ne prihiti na pomoč, nama ostane še eno upanje, da pobegneva. Z vami, polkovnik, pojdem brez orožja skozi vso džunglo. Saj sem itak samo jaz vzrok, da ste prišli v ujetništvo. — Fant, jaz sem kriv. Ne bil bi te smel jemati s seboj. — Polkovnik... —Molči fant. Vem, ti si pogumen, kakor malo-kateri mož in zato te imam rad. Bivanje tu te nauči marsičesa in želel bi, da bi mogel kdaj svoje iz- kušnje v polni meri izrabiti Bojim se pa, da se nama to najbrž ne bo posrečilo. Mladenič je povesil glavo in polkovnik ga je pobožal po laseh. V naslednjem hipu so ju pa zopet motili. To pot se je pojavil na pragu star Indijanec visoke postave. Perjanica na glavi, pestra velika ruta in zlat znak na prsih, vse to je izdajalo poglavarja. Indijancev obraz, nepremična kamenita maska, je bil posut s svežimi krvavimi brazgotinami, s katerimi je bil ves preprežen. Poglavar je dolgo nepremično gledal polkovnika, potem se je pa ozrl na mladeniča. Iz oči mu je odsevala mržnja. Njegove roke so se jele počasi dvigati. Levica je prijela zlat amulet na prsih, desnica je pa segla p°d haljo. Mladenič je opazil, da je Indijanec stisnil v nji ročaj noža. Ena misel je šinila v glavo mladeniču in polkovniku: Zaščititi drug drugega s svojim telesom. Indijanec je opazil obe kretnji in na mrkem obrazu mu je zaigral lahen nasmeh. Desnica je izpustila nož in se zopet povesila ob boku. Za hip se je zagledal Indijanec v polkovnikove oči, potem je pa tiho odšel. Mladi Gray je zadrhtel. — Iz teh oči je zrla name smrt. Bledi polkovnik se ni zmenil za bolečine in stisnil je glavo med dlani. — Ce nas hočejo rešiti, se morajo požuriti. Fant, če znaš moliti, prosi boga, naj se usmili tvoje duše. Mladenič ni odgovoril. Urejuje J otip lp<| — Za »Narodno tiskarno« Fian Jeran — 2a upravo in inseratoi del Usta Oton curiatoi — Val v Ljubljani