205. številka. Ljubljana, vtorek 7. septembra. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan, izvzeniši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poiti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gl., za pol leta 8 gl za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en meBec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom sc računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežole toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitol jo na Ijminkih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za ćetrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za Četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiris opno peti t-vrste 6 kr., oe ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši Št. 3 „gledališka stolba". Opravniatvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši. Poljaki in drugi avstrijski Slovani. Dunajski judovski žurnalisti imajo dovolj semitske predrznosti, da se vrinejo, ne boje': ee, da bi mogel kdo sitneže iz sobe vreči, povsod, kjer bi se kaj zvedelo za njih liste. Jeden tacih je obiskal te dni v Krakovem ruskega generala Albedinskega in hotel zvedeti, kaj ta ruski vojnik in diplomat o Avstriji misli, drug je poiskal odličnega poljskega boljarja kneza Adama Sapi eho in ga izpraševal po njegovem mnenji o notranjem položenji. Prvi nij nič opravil, Rus ga je udvorno sprejel, ali je modro molčal. Drugi pa je pri knezu Sa-piehi srečnejši bil in zdaj pripoveduje v „N. \Vien. Tagbl." kaj misli poljski knez in ud gospodske zbornice o situvaciji. In to je tudi za nas zanimivo. Dunajski novinar je vprašal poljskega boljarja, ali se bodo Poljaki kedaj vrnili k nem-Škej ustavovernej stranki in zapustili Čehe in .druge avstrijske Slovane. Sapieha je rekel, da ne, temuč da mislijo Poljaki zmirom podpirati Čehe in druge narodnosti V Avstriji, da te dobodo tako polno jezikovo ravnopravnost, kakorjo Poljaki uže imajo. Ker le ako imajo Čehi in drugi Slovani v Avstriji tudi polno jezikovo ravnopravnost, morejo Poljaki varno obdržati to, kar so dosegli. Zato hočejo zvezo z narod-nostimi vzdržati in jih podpirati. To jako odločno izjavo poljsko moremo tudi mi Slovenci s tem večjim zadovoljstvom na znanje vzeti, ker slišimo tu pa tam pri nas sami h včasi bojazen izrek;, t i, da nas ne bi zapustili mogočnejši slovanski zavezniki Čehi, Poljaki, ki imajo tudi historično pravo, a mi Stanko Vraz. (Konec.) V obilnej ostalini Vrazovih slovstvenih iz-elkov in nablre nahaja se mnogo slovenskega blaga. F. Kočevar je pisal 18G8 sledeče: „Začudil sem se nad obilnostjo in obsežnostjo Vrazovih slovenskih spisov. Četirikrat sem nesel, vsakokrat poln robec njegovih spisov v svoj stan, da jih vse pregledam in preberem. Bral sem jih hlastno, kakor da uže deset let nijsem videl nijedne slovenske besede napisane. Jaz sem poprej zmirom mislil, da St. Vraz nij nikdar nič slovenskega piBal; — morete si tedaj misliti, kako sem bil presenečen, ko mi naenkrat pride toliko izobilje njegovih slovenskih spisov pod roke. V srce pa me je bolelo, da so vse te dragocenosti tako dolgo kakor zakopani talent v prahu ležale." — Umetno blago le naturno narodno, in da bi nas, ne brigajo] se za naše terjatve, pozabili a le na se mislili. To nij mogoče. V interesu samih Čehov in Poljakov je, da so vse narodnosti zadovoljene, torej tudi mi. To je knez Sapieha spet odločno potrdil, a Čehi so to v svojih glasilih uže večkrat naglašali. Mi smo si več ali menj drug druzemu potrebni in to je najtrja vez prijateljstva. Poljaki so v svojih nagovorih cesarju zahvalnost izraževali, da že le pod njegovim vladanjem smejo in morejo Poljaki biti Poljaki. To je na cesarja gotovo velik vtis naredilo in bode on odslej še krepkeje podpiral idejo Taarlejeve vlade, katera hoče enako pra vico dati tudi Čehom in Slovencem, da tudi mi moremo kedaj zahvaljevati se, da „smemo Slovenci na Slovenskem svobodno biti Slovenci". Zdaj se pač s tem Se ne moremo pohvaliti. Se so pri nas mnogi birokratje in drugi, ki nam še vedno v greh štejejo, da hočemo biti in ostati Slovenci, a da nehčemo priznati koristi in slave renegatstva in germanizacije. Politični razgled. NotrMiiJ«* . V Ljubljani G. septembra. Dne 3. t. m. se je cesarju na čast priredila javno v Krakovem velika veselica z dvema živima podobama: „Krakovsko ženito vanje" in „po žetvi". Pri „ženitovanji" sta bila dva para res poročena in vsakemu izmej njiju ie cesar poklonil oO zlatov. Zvečer ob 9. uri jo bilo vse mesto električno razsvitljeno in vse iz okolice je v narodnej obleki privrelo v mesto. Ruski general Albedinskv je ta dan odpotoval potem, ko je bil še enkrat pri cesarji na avdijenciji. javlja prve pesnikove poskušnje, polne visokega in blagega uma; nekaj pa je pesnij drugih slovenskih pesnikov: Modrinjaka, Cvetka, Šamprla, Trstenjaka in drugih. Narodno blago obsega mnogo nad tisoč narodnih slovenskih pesnij, zapisanih od 1844. do 1847. leta; potem precej narodnih pripo-vestij, ugank, iger, vraž itd. Vse to podarila je Matica hrvatska 1868. 1. našej Matici, a ta izročila je dr. Kreku, da uredi ostalino, in g. profesor je nasvetoval: „Slavni odbor naj sklene, zbirko slovenskega blaga prej ko prej dati kritično urediti in na društvene stroške izdati." Odbor je sklenil izdati zbirko Vrazovo, držati se pri tem izdanji Krekovih načel, ter izročiti pri-rejenje izdaje g. Kreku samemu 1871. leta; ali 1874. 1. v seji O. maja terjal je isti odbor od g. Kreka vso Vrazovo zapuščino in drugo narodno pesensko blago. Matica! odolži se brže bolje, slovenski narod ti je poklonil sredstvo, da mu knjigo narodno gojiš in neguješ. Soboto v jutro ob 5. uri je odpotoval cesar iz Krakovega. Na kolodvoru so ga čakali vsi prvi državni ter mestni dostojanstveniki in velika množica ljudi j, srčno pozdravljajoč cesarja. Poslovivši se od krakovskega župana Zvblikieviča, dejal je cesar: „Najlepši spomin mojega življenja bode čas, ko sem bil v Krakovem". Iz Krakovega se je cesar peljal v Przemisl. Mej vsem potom ga je ljudstvo pozdravljalo. Iz Przemisla, kjer si je cesar ogledal utvrjenja, je peljal se cesar v Krizo-vice. Tu je bilo zopet vse ozaljšano, nepregledna množica ljudij je pozdravljala cesarja, zvečer pa je bilo mesto razsvitljeno. V novinah se bere, da vsled dogovora s TaarTejem bode dr. Ric^er šel v Pešto z magjarskimi vodji dogovarjat se. — Ustavo-verni listi se vsled tega uže boje češko-oger-ske lige zoper Nemštvo. Schonererjeva izjava od Iočenja nemške severne Avstrijc in pridruženja k nemškemu „rajhu" se zopet ponavlja v sobotnem broju dunajske „D. Ztg." Ilujskajoč proti zdanjej vladi avstrijske Nemce, katerim se laže, da se jim hoče vzeti njih jezik ter vsiliti tuj jezik, piše ta „fortšritlerski" list tako-Ie: „Pustite samo pet let „čekovanje" v Češkej ter Mo-ravskej, le pustite, da se bodo češki uradniki čutili Češkimi rodoljubi, da se bodo na stran potiskali nemški uradniki, potem zori v severne j Avstriji sad, katerega lehko prvi vetrič vrže z avstrijskega drevesa". Kakor „Bohemia" poroča, nameravajo naši vojni krogi stoječo vojsko spet tako reorganizirati, da število oženjenih oficirjev ne bode smelo presezati četrtega dela vsega oficirskega števila. Dne 3. t. m. osnovala se je hrvatska opozicija pod imenom „klub neodvisne narodne stranke". Predsednikom je voljen Kukuljevič, podpredsednikom Vojnovič. Iz Kadra se javlja, da je v Oruž priplula jedna angleška oklopna lad i ja z admiralom Sevmourom, ter oklopna ladija „Teme- Po poročilu „Novic" nahaja se tudi ondi zbirka bolgarskih še nenatisnenih narodnih pesnij; razni dopisi ponujajo zrnca iz povestLice, jezikoslovja, raznih književnostij, narodo- in potopisja, kar bi dajalo priličnega gradiva životopiscu Vrazovemu. Razen svojih del dal je Stanko še na svetlo zbirko narodnih slovenskih pesnij pod naslovom: „Narodne pesni ilirske, koje se pevaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i zapadnoj Ugarske. U Zagrebu 1839." Podpisal seje: „Stanko Jozipović Vraz, Slovenac Cerovčanin", njegov oča je bi! namreč Josip. Te pesni, broj jim je 114, deli Vraz na davorije, balade in romance. Posebne vrednosti pri tem izdanji je tudi to, ka je ta knjižica prva tiskana v „gajici" s slovenskim tekstom. L. Celakovsk}' jih je deset priobčil s pri-stavljenim češkim prevodom v „Časopisu českeho museum" 1840. leta, in pravi o njih : „To je plod vzdigajoče se književnosti naših južnih bratov . . . Kder se take pesne še v sedanjej raire". V Dobrovnik pa sta pripluli dve italijanski fregati. Čaka se zdaj samo še avstrijskih ter nemških vojnih ladij, potem se bodo pod predsedstvom Sevmourovim posvetovali o operaciji ob albanskej obali. V11M H Iti ilr »i**«*. Dozdanji nadsvetnik v ruikcin vnanjem ministerstvu baron Jo m i ni je s carskim ukazom sprejel v dan 31. m. m. začasno vodstvo v vnanjem ministerstvu. rB<:publique Franciise", organ fiambette, piše o zvezi ImJkttiiililli držav, katero zagovarja tudi Gladstone, t;tko-le: Popolno spo-lazumljenje mej Srbijo, Bolgarijo ter Kuinunijo nij samo potrebno v interesu ravnotežja na vstoku, nego bilo bi koristno tudi rednemu razvoju teh držav. Velik prostor zavzima v teh državah ozir, dopasti na to ali ono stran; prav je, da so te države zmirom v dobrih razmerah se sosednjimi državami, a čuvati imajo one pred vsem svojo neodvisnost. Veliko zmago so pribojevali Angleži v tfffaiiisitaiiii : General Boberts je napal Ayub kanovo armado v Argandabu, popolnem jo razkropil ter vzel jej 27 kanonov. Ta vest potrjuje se oficijalno. Angleži imajo samo neznatnih izgub, Ayub, ki je proti Ileratu ube-žal, pa je zgubil baje 10 O0O ujetnikov. Angleški časopisi so vsled te zmage polni veselja. V anjf Ir.4l4f»J spodnje j zbornici je For-ster ostro grajal gorenje zbornico angleško; rekel je: Ako bode /gorenja zbornica na jednak način pokazala še jedenkrat zaničevanje do spodnje zbornice, kakor vzadnjič, ko je zavrgla zemljiški najemniški zakon za Irsko, potem mora čas priti, ko ne bode samo koristno nego celo potrebno, da se preustroji ustava zgorenje zbornice. Spodnja zbornica zastopa narod, udje zgorenje zbornice pa imajo zahvaliti svoje položenje samo slučaju rojstva. Northcote je protestoval zoper te besede Forsterove. Dopisi. Od Karo pri Idriji 3. sept. [lzv. dop/ Imeli smo 22. avg. volitev za občinski odbor — vdrugič. Prva volitev, ki se je vrčih* prve dni prošlega meseca po posameznih občinah, bila je ovržena — iz meni neznanih uzrokov. Naša občina šteje 5 sosesk: Krnice, gorenja, srednja in spodnja Kanomlja in spodnja Idrija. Vse te volijo 9 odbornikov in 6 namestnikov. Na 22. dan avgusta bila je skupna volitev občinskega odbora za vseh pet podobčin napovedana. Stikali smo glave skupaj, ker še ure nijso določili. Volilci so se zbirali, prihajali in odhajali, ker nij nihče vedel, kedaj pride na vrsto. Kedo je bil v volilnej komisiji, mi nij znano. Gospodarila sta dosedanji župan, mož, ki ne zna ni brati ni pisati in njegova desna roka, občinski pisar Štucin. Povejmo si resnico v obraz! Kdor pozna naše razmere, pritrdil mi bode, da tak župan nij za nas! Kakšna so naša pota, naši mostovi? Da 86 Dogu smili V Sedaj sprevidajo ljudje, da se je krivica go* dila obče zaslužnemu g. B. Leskovcu, ki je poprej 16 let zapored županoval. Obetala se nam je silno potrebna šola. Pa kje je? Obetalo se je nam, da se popravi zvonik. Les za zvonik, katerega smo morali na vrat na nos po zimi navoziti, sedaj trohni na trati pod stoletno lipo; in če bi še dalje tako Šlo, strohnel bi poprej, nego bi postavili zvonik! — Začela se je volitev 22. m. m. ob jednej uri popoludne. Kdo je bila volilna komisija in kje, to mi je uganka. Če se ne motim, bil je s prva pisar sam. Še le ob dveh popoludne pride nekemu iz Kanomlje na misel, da bi glasove ne smel le obč. pisar zapisovati, nego vsaj dva, in odbrali so posestnika A. Sv. — Prifarci volijo večjidel v 3. razredu; in malo je manjkalo, pa bi bila končana volitev, ne da bi bil le jeden hišni posestnik iz spodnje Idrije k volitvi prišel. Bilo je pa drugače, se nijso dali vstrašiti, in voljeni so jednoglasno možje: Fr. Brus, Ivan Sever, Matevž Kavčič odborniki, Ivan Kenda in Andrej Kobal namestnika. Ti možje so nam porok in zastava, da dobomo zopet mir in red v občino. — Vi. razredu so pa voljeni: Jarnej Vončina, Fr. Miku!; T. Čefarin in V. Velikajne pa imata ennko glasov — odborniki in namestnika: J. Bajt in M. Vidmar. Kako je 2. razred volil, ne vem; le toliko vem, da g. župan nij nikjer dovolj glasov vjel. Novi odbor voli v kratkem novega župana, in ta bodi Matevž Kavčič! Tega volite! In prva dolžnost mu bodi, da se odpravi iz občinske pisarne nemško u radovanje, ker mi nijsmo Nemci, pa tudi n e m š k u t a r j i ne! ■z sežanskega okraja 3.septembra. [Izv. dop.] Uže davno so primorski učitelji pri poznavali veliko važnost in hasen „učitejskih društev*. In zares ravno v sežanskem okraju se je pri uradnej učiteljskej konferenci v To-maju dne 30. julija rodila misel osnovati društvo za „sežansko-komenski" okraj. Zbrali so se učitelji dno 2. t. m. v Sežani v šolskem poslopju. Došlo je bilo 18 učiteljev in 2 učiteljici. Navzočen je bil tudi g. komisar Fabijani, kateri je vlado zastopal. Gospod Anton Leban, nadučitelj komenski, predstavljajoč g. komisarja, je v kratkem nagovoru pozdravil navzočne učitelje povdarjajoč važnost »učiteljskega društva*. Prečital je on potem .pravila" tega društva. Statuti tega društva so se na to Blavneinu c. kr. okr. glavarstvu doposlala se prošnjo, da bi ono blagovolilo je v odobrenje visokemu c. kr. namestništvu v Trstu predlagati. Volil se je na to v začasni odbor: g. Anton Leban, nadučitelj v Komnu za predsednika, g. Anton Korsič, učitelj v Komnu za tajnika in g. J. Hrovatin, učitelj na nabrežini za blagajnika. Bil je potem skupni obed v gostilnici g. Mo-horčiča. — Potem, ko se „pravila" povrnejo — se bode prvo zborovanje sklicalo v začetku šols. leta v Komnu. Upamo in nadejamo se, da bodo k temu društvu prestopili v s i učitelji in učiteljice sežansko-komenskega okraja. Tudi upamo, da se bodo prihodnjega zborovanja, — dan bodemo v slovenskih listih objavili — vsi kolegi in koleginje udeležili, in da ne bodo izostali tudi tisti, kateri so bili dne 2. t. m. zadržani in bo uže na počitnice odšli. Tedaj na veselo b vida nje v „kapitali komenskega okraja"! — Iz Kng-reoa 5, septembra. [Izv. dop.] (Starčevičevska „Sloboda" pred porotniki.) Včeraj je stal bivši odgovorni urednik starčevičevske „Slobode", ki izhaja v Šušak u pri Reki, pred porotniki v Zagrebu, obtožen zaradi žaljenja Nj. Veličanstva in motenja javnega miru. Pod naslovom „(ilad-stone i Austrija" je bila „Sloboda" dne 28. marca objavila članek, v katerem se mej drugim pravi, da cesar avstrijski, ki je ves v magjarskih rokah, je udan onej ideji, ki na-mera\a udušiti slobodo komaj še rešenih maj-henih balkanskih narodov in da bi tam svoje Lastno gospodstvo vspostavil, če je to onim narodom prav ali ne. V drugem, dno 5. maja t. U priobčenem članku „Dalkan narodov" piše „Sloboda" tako: „Vidi se, da se samo nesrečni stanovalci Bosne in Hercegovine, ter onega dela Hrvatske, ki še dandenes ječi pod teškim igom avstrijsko-ogerskim, ne vštevajo onim srečnim, kateri bodo Turčijo podedovali. Bosna ter Hercegovina bosta otresli breme negotovosti, nemškemu „Drang nach Usten" se bode pot preprečil in iz krogov teh majhenih slobodnih držav se na dalje i Hrvatska ne bode smela odstranjevati". Zatoženec Gabrijel Grtinhut je rekel pred porotniki, da teh člankov nij sam pisal, da sicer ve pisatelja, a ga nehče imenovati. dobi glas«?, ondi v resnici še cvete mnogo cvetja boljše nadeje." Znajoči Stanko na svoje oči in pri vrelci književnosti in duševno gibanje zapadne Evrope, itak objemal je z romantiko vred ono občno človekoljubje, katero je plod pravega krščanstva, ^kopram je svojemu narodu posebno in prvo mesto v Človekoljubnej ljubezni ustopal. Primerjaj Vrazove besede: „Svi narodi braća I ko jedno sunce svi su božja čeda, nad svimi izhodi, Na njib jedno nebo I jedno stoji, vladaj i jedan Bog gleda; pravo nad narodi! Tko hoće slabieg' Tko hoće pod jaram svog* brata da sudi, bratu vrat da metne, Pada pod sud božji Neće vćk slobodi i neba tres budi; gledat dane cvStne." Našemu romantiku Vrazu prva zvezda je nadeja boljših slovanskih dnij, časov probuje-nja, zato prorokuje: Nu kad jednom planu Ej UBtat će Marko, Osvefltenja zublja, Kad dojde ta doba, I zahrže Gjurgjev I Matjaš sa svojim' Zelenko ko trublja: Vojaci iz groba : Tad će se razigrat Svaka duša troma Kan* bezkrajno nebo Od silnoga groma. Svoti mač u ruci Ić od roda k rodu Noseć u krilu Btaru Veru i slobodu. Na konci še nekoliko o Vrazovem rodo-in domoljubji. — Kdor je Stanka osobno poznal in z njim občil; kdor je čital črtice jegovega životopisa, v roki imel to ali ono knjigo jegovih duševnih izdelkov, ali uvažil razsodbe učenja-njakov poštenjakov hrvatskih ali slovenskih, mora, ako nij slepec, gluhak ali hudobnik, prevideti in vedeti, ka je Vraz bil najčistejši, najiskrenejši, vsaj najglatnejši vzor slovensko-hrvatskega rodo- in domoljubja, kar nam jih zgodovina navaja. Nijen hip jegovih delavnih pa tudi bridkih dnij nij preletela naj-tenjša megla, da bi le na trenotek zakadila ali omračila jasno bliščečo iskro strastne ljubezni do doma in roda; v tem obziru nij se nikoli spodrsnol. Stanko nikdar nij iskal krušne službe, samo da more, akopram ubožec tvarni, verno služiti narodu in mu koristiti, da si je narod jemu malo bil na pomoč; prepotoval je ožjo slovensko domovino brez primernih poni očkov, samo da nabira duševno blago na diko narodu; pri vsakej priliki navduševal in učil je razne dobe občinstvo, da poštuje narodne svetinje. Kakor apostol brez imetka razvijal je vedno same blage pomisli o bodočnosti Slovanstva, načela svete istine; pri korici suhega kruha gojil je marljivo, vsaj strastno narodno knjigo, ter tovariše spodbujal na isto blagotvorno delo. Kdor samo na korist narodu posvečuje ves svoj žitek brez ten je najmanjše tvarne sebičnosti, vreden je odlične časti vsega naroda. Naš Davorin piše: „Jegovi nameni bili so najčistejši, blago jegovo srce gorelo je za srečo jugoslovanskega naroda od te dobe, ko je Vraz začinal spoznavati junaški svoj narod, in Bog daj, da bi vsak (naobražen Sloven) toliko storil za njegovo slavo, ko je storil Stanko .. . ." Za njegovo slovstveno delavnost bila mu je Slovenska preozka, jegov bistri duh potreboval je širšega okrožja; posvetil je pero Hrvatskoj ne zaradi dobička, vsaj dosle še nij se s piBmenstvom zbogatil Zagovarjala sta obtoženca dr. David Starčevi ć iz Jaške, ter zagrebški odvetnik M. T k a I čič. Porotniki pa so obtoženca glede žaljenja Nj. Veličanstva soglasno spoznali n ek r i v i m , glede motenja javnega miru in reda pa n e-k r i v i m z 11 glasom proti jednemu samemu. Mej poslušalci je bila zlasti velika množina dijakov. Domače M vari. — („Slovenski Narod", das vom Landesprfisidenten AVinkler i n s p i -rirte Organ.*) Tako beremo v nedeljskej „N. Fr. Pr." v dopisu iz Ljubljane, tako smo vajeni čitati zadnje čase v „Triester Ztg." in v druzih organih naših ncmškutarjev. Zavoljo tega naj ponavljamo (da si ravno nam nij dosti na tem ležeče, kaj nemški krogi o nas mislijo), dag. \Vinklcr nij dozdaj niti za jedno besedico na naš list vplival. Mi smo iti hočemo biti tako neodvisni od njega, kakor koli smo bili od vseh njegovih prednikov. To lehko vedo tudi ljubljanski dopisniki, ki lažejo v nemške novine. Kaj pa hočejo s tem doseči, da naš list proglašajo kot organ dežel nega predsednika, to nam je res nerazumljivo. Ali nam mislijo s tem posebno sramoto očitati, ali nas našim bralcem denuncirati, ali kali? — (Lažnjiva poročila iz Ljubljane.) Zloglasni nemški najemnik naših nem-škutarjev tisti Hans Kravs je sicer popihal iz Ljubljane proč, ali pustil je vrednega tarnali stičnega učenca, necega fanta, ki sliši na ime Konschegg. Tu zdaj na dalje iz Ljubljane po Kravsovo lažnjiva žurnalistična poročila oskrbuje. Ker je še Čisto mlad, mora se imenovati uže virtuoz v zmi.šljevanj i. V sobotno „Tagespost- je poročil, da je bil pri dr. Po-klukarju na Dobravi političen shod vodij slovenske stranke, katerega se je tudi g. \Vinkler udeležil, in da je v Ljubljani ta "VVinklerjeva udeležitev naredila „allgemeines aufsehen". Prvič je laž, da je bil kak shod vodij narodne stranke, temuč, kakor smo slišali, je le dr. Poklukar menda ravno tako deželnega predsednika na južino v svojo vilo povabil, kakor ga je bil prej tudi Kaltenegger na obed v svoje stanovanje povabil, ne da bi ee bilo od narodne strani Učas kaj podoonega vpilo o udeležitvi g. W. pri nemškem strankarskem shodu. Drugič pa v Ljubljani uže zarad tega nij bilo nobenega »občnega začudenja", ker se za dotično južino na Dobravi sploh živ krst v Ljubljani brigal nij, niti nij dosti črez 5 do 10 ljudij vedelo zanjo. Da naših nem-škutarjev vendar nij sram take neumne laži dati v svoje resne organe širiti! nij en jugoslovanski pisatelj, nego pri bratih Hrvatih našel je Širše polje za dušno delovanje in več žarkih src za narodno slovstvo, nego li onda v svojej domovini. — Da je Stanko bil in ostal Slovenec, pričajo navedeni podatki in poezije na raznih mestih; da pa je višji polet privoščil svojemu bujnemu duhu, ne štejemo Stanku v greh, je li se vrlu sme oporekati, kedar se z navadne razine trudi vzvišenim vzletom bližati zlatemu solncuV Sicer radostno omenjam, ka je naš slavni Pre-Širen po svojih nazorih dosegel divne uspehe, budivši od korena, a Vraz po svojih pomislih vodi nas v vilinski raj sloge jugoslovanske. Kurelac uči: Nu sada je doba, da vsaki nas — Srbin, Hrvat, Slovenac — i vsi skupa te (stare) rane izviđamo, da ozdravimo, i da ogradimo sgradu nove knjige i jedinstva našega. — (Najdene starine.) Piše se nam z Mosti: Dne 2. t. m. prišel je g. dr. Bi/.zaro (ud deželnega arheologičnega odseka) tukaj pri sv. Luciji na levem bregu Idrijce na posestvu J. Štruklja imenovanem na „Ogranji" kopat po starinah. Od nekdaj namreč se je govorilo in pisalo, da je: Na Mostu v presta rem in starem času bil — riinsk tabor (častni) starih narodov le tod naseljenih. In res uže prva poskušnja je pokazala, da tukaj je moralo res biti nekako važno selišče, to je: mesto celo ali tabor starih poganov; kajti prvi dan so kopači naleteli na množico loncev napolnjenih s pepelom in drugimi rečmi, namreč: v posameznih loncih našli so igle, katere so mogoče služile nekdanjim ženskam za spenjanje oblačila, prstane, in več drugih rečij podobnih ženskemu lepotičenju starih čnsov. Drugi dan in tretji pa so izkopali celo vrsto loncev, skle-dic in več kovinskih rečij, kar bi vsakako utegnilo biti za starinoslovce zanimivo in velike vrednosti. Kavno zdaj, ko te vrstice pišem, našli so jeden prav lep koti i e , notri več prav lepih igel in lišpa. Če vam bo drago, vprihodnjič kaj več. (Prosimo. Ur.) — (V Cerknici) je v sredo 8. sept. v Čitalnici velika veselica, katere program smo uže priobčili. ( — (Mariborski občinski zastop) je pristopil s 100 gld. ustanovne vplače k fa-moznemu nemškemu agitacijskemu „schulver-einu". Samo baron Max Rast je bil proti temu dobro naglašajoč, da je to društvo le demonstracija proti ne Nemcem. — (Konfiscirana) je bila zadnja „Soča". Izšla je potem po izpuščenem zaplenjenem Članku v drugem natisu. — (Primorskemu veteranskemu društvu) za Gorico in Gradiško je cesar dovolil nositi vrhu zastavinega droga cesarjevo ime, cesarskega orla na jednej strani deželni grb pa na drugej strani društvene zastave. — (Volitve volilnih mož) za novega goriškega državnega poslanci vršile se bodo 9. sept. — (Častno obČanstvo.) Starešinstvo Vertojbsko je imenovalo Jakob Arcona, c. kr. namestništvenega svetovalca v Zadru za častnega občana gornje in doljne Vertojbe. — (Zadnji „Vjenac"), hrvatski bele-tristični list, je ves posvečen Stanku Vrazu, da si je izšel v dvojno večjem obsegu nego navadno izhaja. Prinaša na čelu pesen Stanku Vrazu na dan 8. sept. 1880 od Avgusta Senoa, dolgo razpravo „0 životu i radu Stanka Vraza, piše Franjo Markovič", sliko Stanko Vraza, sliko rojstvene hiše Stanko Vraza, sliko grobnega spomenika Stanka Vraza, dalje razpravo „Stanko Vraz kao rodoljub" nacrtao dr. B. Šu-lek in muzikalno prilogo romance „Ti si moja" od Stanko Vraza, uglasbena od Ferda Liva dića Samoborskega. — („ Šolsko poročilo") je letos izdalo sežansko učiteljsko osobje, katero je založil tamošnji krajni šolski svet. V tem poročilu najdemo na čelu spis: „Staršem" — spisal g. Leban. V tem spisu skuša g. L. starše za šolo pridobiti, ter jih spudbuja, da naj pridno otroke v šolo pošiljajo. Temu spisu sledijo: „šolske oblasti," „šolska kronika," šolska naznanila" in končno: „Razredba učen cev in učenk". — Iz te „razredbe" razvidimo, da je v sežansko šolo vstopilo 157 otrok; mej letom sta umrla 2 in 2 sta izostala; skupaj je bilo 153 obiskajočih otrok; od teh je bilo v vseh 3 razredih 67 dečkov in 8G deklic. — Iz vsega se razvidi, da šolstvo v sežanskem okraji jako napreduje; dokaz temu je, da bod« v začetku šolskpga leta v Sežani in Komnu štirirazrednica In v Tornaju pak dvarnzrednica. — (Konec šknndalu.) Piše se nam: Čnje se, da vendar preneha zloglasno društvo „Liedertafel*. Ne glede na ujega politiško smer, temuč oziraje se samo na njega delovanje kot pevsko društvo iz posamnih produkcij, katere je dalo to društvo v teku jeci nega leta, pripoznati mora vsak le količkaj glasbeno naobraženec, da s svojimi produkcijami to društvo nij imelo ugodnega vspeha. A take fijaške, kakor jo je napravilo z zadnjo produkcijo, v katerej je tloriral neizrekljivo — neroden tenor, — take fijaške vendar še nij doživelo. V interesu lepega petja in dobrega okusa je tedaj, ako društvo „Liedertafel" — preneha svoje produkcije. — (Razglas obligacij kranjske zemljišč ne odveze), ki so bile 30. aprila 1880 izsrečkane: s kuponi po 50 gld. štev.: 3, 79, 281, 288; s kuponi po 100 gld. štev.*. 23, 80. 345, 52fi, 529, 005, 023. 093, 715, 726, 727, 733, 780, 701, 837, 1028, 1250, 1276, 1300, 1499, 1527, 1537, 1543, 1502, 1503, 1583, 1591, 1590, 1082, 1723, 1725, 1740, 1808,1824,1847,1914,2110,2219,2203, 2382, 2427, 2541, 2G24, 2034, 2682, 2698, 2741, 2781, 2843, 2879, 2945, 3035, 3094, 3173, 3174. 3199; s kuponi po 500 gld. št.: 409, 517, 014, 059, G6G, 674; s kuponi po 1000 gld. št: 219, 305, 349, 357, 404, 464, 491, 493, 499, 520, 606, 797, 947, 1003, 1193, 1271. 1338, 1520, 1547, 1561, 1600, 1039, 1601, 1070,1777, 1834,1861,1874,1894, 1906, 1909, 1924, 2028, 2076, 2162, 2234, 2370, 2429, 2478, 2513, 2555, 2564, 2600, 2682, 2084, 2709, 28G0, 2893, 2906, 2911 ; s kuponi po 5000 gld. št.: 61, G9, 179,470; Litt. A št. 1191 s 100O gld. Litt. A št. 1417 s 100O gld. Litt. A št. 1429 z 1000 gl. Litt. A Št. 1585 s 7500 gld. Litt. A 1651 s 5O0O gld. Litt. A št. 1657 s 5000 gld. Litt. A št 1685 s 5400 gld. Litt. A št. 1735 s 50 gld. Litt. A št. 1753 s 16700 gld. Litt. A št. 1771 s 7050 gld. Litt. A št. 1779 s 2450 gld. Litt A št. 1G5G za 5000 gld. z deležnim zneskom 1450 gld. Omenjene obligacije se bodo v iz-srečkanih kapitalnih zneskih v avst. velj. po šestih mesecih od dneva srečkanja po predpisu postavnih pravil v gotovem denarji pri kranjskoj deželnej blagajnici v Ljubljani plačevale, katera bo tudi za izsrečkani znesek 3550 gld. obligacije L. A. št. 1056 za 5000 gld. nove obligacije izdala. Zadnje tri mesece pred zapadnim obrokom zamenjuje (skontira) deželna blagajnica v Ljubljani izsrečkane obligacije kakor tudi vse kupone kranjske zemljiške odveze proti 4%nemu natančno po dnevih zračunjenemu odbitku na korist zaklada kranjske zemljiške odveze. Razen omenjenega se še to na znanje daje, da se lastniki sledečih uže poprej izsreČ-kanih obligacij še nijso oglasili za plačilo namreč: s kuponi po 50 gld. št.: 74, 177, 2G0, 327, 465; s kuponi po 100 gld. št: 29, 137, 335 413, 494, 601, 734, 97G, 1003, 1180, 1360, 1409, 1436, 1484, 1485, 1544, 1703, 1836, 1843, 2194, 2690, 2837, 3034, 3036; s kuponi po 500 gld. št: 211, 218,220,434, 440, 5G9, 584, 655, G57, 802; s kuponi po 1000 gld. št: 216, 218, 244, 833, 850, 859, 949, 1532, 1549, 1550, 1032, 2037, 2103j 21G0, 2254, 2599, 2653, 2666, 2830; s kuponom po 5000 gld. št.: 52. Ker po nastopu za izplačanje izsrečkanih obligacij odločenega časa pravica na plačevanje obresti odpade, to- rej se lastniki navedenih obligacij opominjajo, naj se oglasijo za izplača nje kapitalnih zneskov, ter se bodo obresti, ako bi jih privilegirana C. kr. avstrijska narodna banka na kupone iz dobe po nastopu za izplačanje kapitala odločenega časa izplačala, pri izplačanju kapitalnega zneska obligacije odtegnile. Kranjski deželni odbor v Ljubljani. — (Za Stanko Vrazovo svečanost) so nadalje darovali gg. : Ivan Kočevar iz Središča 3 gld.; Štefan Kovučič, učitelj iz Središča 1 gld.; Juraj Čurin, kaplan v pokoji V Vodrancih l gld.; dr. Ivan Geršak, beležnik V Ormoži 25 gld.; Sigfrid Josip Sporn, župnik v Ormoži 5 gld.; neimenovan 5 gld.; ImI. Vihar, kaplan v Ormoži 4 gld.; dr. med. Anton Žižek v Ormoži 5 gld.; Srečko Majcen, učitelj V Ormoži 1 gld.; Franjo Maurič, davk. pristav v Ormoži 1 gld.; Fr. Kmetic, sodnik v Ormoži 2 gld.; Fr. Macun, sod. pristav v Ormoži 5 gld.; Ivan Stračowsky, knjigovodja v Ormoži 1 gld.; Fr. Lovrec, kancelist v Ormoži 1 gld.; Anton \Viltawsky, sod. posiužnik v Ormoži 2 gld.; Josip Germek, sod. posiužnik v Ormoži 1 gld.; Vek. Seifrid, solicitator v Ormoži 1 gld.; dr. Ivan Petovar, odvetnik v Ormoži 2 gld. 4 kr.; Štefan Fernat, odvet. konc. v Ormoži 2 gld. 6 kr.; Aug. Eisenbach, davkar v Ormoži 1 gld.; Kari Schauer, davk. pristav v Ormoži 1 gld. 50 kr.; gospa Ivanka Oinulec v Ormoži l gld.; gospod IIyp. Legros, inženir v Ormoži 5 gld.; gospa Malvina Legros v Ormoži 5 gld.; vkup 81 gld. GO kr. — Nabral g. Anton Kos: darovali so sledeči gg.: Dr. Josip Kopač, odvetnik v Zagrebu 3 gld.; dr. Lovro Vidrić, odvetnik v Zagrebu 3 gld.; Anton Bezenšek, profesor v Sofiji 2 gld.; Vinko Seunik, večnik banskega stola v Zagrebu 1 gld.; Anton Gnezda, trg. poslovodja v Zagrebu 1 gld.; Ilija Guteša, trgovec v Zagrebu 1 gld.; Štefan Šorn, poslovodje banke „Slavije" v Zagrebu 1 gld.; Anton Kos, tajnik banskega stola v Zagrebu 1 gld. ; vkup 13 gld. G. J. Zadravec, pek v Središči 2 gld.; gosp. M. Herman, poslanec v Gradci 20 gld.; gospa Marija Stupca, učiteljska vdova v Ormoži 1 gld., vkup 23 gld. — Nadalje so darovali gg.: Dr. Alojz Gregorič, odvetnik v Ptuj i 5 gld.; Anton Gregorič v Ptuji 1 gld.; Jožef Deditkovič v Ptuji 50 kr.; Ivan Urba-nec, uradnik v Ptuji 1 gld.; Hitiš, župnik v Ptuji 1 gld.; dr. J. Čuček, odvetnik v Ptuji 5 gld.; A. Poljanec, sestavitelj v Ptuji 1 gld.; J. Tobias, solicitator in posestnik v Ptuji GO kr.; VVenger, c. k. pristav v Ptuji 2 gld.; A. LeviČ nik, c. k. sodnik v Ptuji 2 gld.; Starko Prus, kaplan v Ptuji 1 gld.; dr. Feriančič, c. k. pristav v Ptuji 2 gld.; S. Pintarič, solicitator v Ptuji 1 gld.; Klobučar, c. k. pristav v Ptuji 1 gld.; Rafael Mikuš, c. k. davkarski pristav V Ptuji 1 gld.; vkup 25 gld. 10 kr., k temu uže izkazana svota od 144 gld. 90 kr., dakle vkup 287 gld. GO kr. Odbor Stanko Vrazove svečanosti Anton Jesih, Dr. Ivan Geršak, blagajnik« predsednik. Razine vesti. * (Izobraženi nemški pretepal-niki.) V nemškej Bratislavi (Breslav) sta se te dni v krčmi stepla dva nemška omiknnca, neki filozofije doktor in neki uradnik; uradnik je bil od doktorja tako z vrčkom za pivo po glavi udarjen, da je vsled tega umrl. To sta bila dva Nemca. Ko bi se bila dva omikana tSlovenea javno tako stepla, vse dunajske novine bi bile jeden teden polne slovenske surovosti. Dunajska borza f>. septembra. (Izvirno telegrufično poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . . 72 g!d. 86 kr. Enotni drž. dolg v »rebru ... 73 „ 85 n Zlata rent«.........88 „ 80 m 1860 drl. poučilo......131 „ 75 Akcije narodne banke .... 833 „ — „ Kred ime akcije.......293 „ — „ I.nndon..........118 , — „ Srebro..........— » — * Napol...........9 „ 38 i), kr. oi kini........5 „ 60 „ 1» I 'vne marko.......57 „ 95 „ Razpis ofertov. Za stavbo nove mestne hiše v Kamniku, v katerej bodo spravljene tudi deške in dekliške šole, se razpisujejo s tem sledeča dela: 1. Zidarska dela, prevdarjena na...... 6709 gld. 68 kr. izvzemaj materijala. 2. Mizarska dela, prevdar- jena na......2184 „ 70 „ 3. Kamnoseška (štancarska) dela, prevdarjena na . 1081 „ 08 „ 4. Ključavničarska dela, prevdarjena na ... . 1453 , 20 „ 6. Kleparska dela, prevdarjena na...... 423 „ 11 „ 393 gld. 33 kr* 437 „ 50 J 6. Barvarska (malarska) dela, prevdarjena na 7. Steklarska (glažarska) dela, prevdarjena na Skupaj . 12682 gld. 60 kr. Načrti in natančnejše določbe se morejo v mestnej pisarni v Kamniku ali pri podpisr-nem pregledati. Oterti z 10 % svoto ponudbenega zneska obloženi se imajo do dne 30. septembra t. 1. 9. ure vložiti pri podpisanem upravništvu. I pravni odbor meščanske korporacije mesta Kamnik, dne 30. avgusta 1880. Dr. M. Samec v. r., (484) predsednik. Proda ali v najem ho da posestvo v Jar*ali pri Domžalah v k A m e n i S k e in okraji, I'oscstvo ima 7 njiv, 1 travnik, 1 sadni vrt, hišo in gospodarsku poslopja. Natančneje- se izve v hiši št. 12 v kolo- dvorskih ulicah v Ljubljani. (425-1) I I H 5 •- e3 13 a <*..3 -a .ti M 1 4 M G 1 , ?S S I o. S 1 ■"■M s* 1* OB ts -.M a Ol, a> p b ■ < si .. 1 § i 3 4* 51 §Q 'C 2 «- CL, Ji i "iT.. Q ■ si u Sla M rt t>tr~ .. jj E i. "3 nI . o 3? a to M al1 i 2 4$ > a* 4» . •C 00 tf 1 ? b cm ■ d o C 9 ■v* ID 5 — = s 9 o. S 'w 1 i S 1 J 1 ~1 rt B a ; t9 7S m a 9 5 3 —u .j L- «•—a ■ ■ *? s oŠ« jji i m - .S *J ta . 'C j S 'o M! 4) o) 4j rt -o 1-3 a ^ «a — « mi-: - "* S E g -j s j* 'a> ^2 ■ 3 rs *rE 03 rJ7 o in eljita 1> o tU o cs vsem, ki so v želodci in trebuhu bolni. Ohranjenje zdravja naslanja se večjim do'nm na ćlšćenjo in snaženje sokrovice in krvi in na pospeševanje dobrega prebavljenja. Najbolje to sredstvo jo dr. Roza življenski balzam. Zivljenski balzam dr. Rozov odgovarja po]>olnem vsem tem zalito vam; isti oživi vse prebavanje, mire j a zdravo in cisto kri, in truplo dobi svojo pn\j5njo ino6 in zdravje zopet. Odpravlja vse teSko prebavanje, osobito gnjus do jedi, kislo'riganje, napetost, hljevanje, kri v želodci, zaslinjenest, zlato žilo, preobteženje želodca z jedili itd., je gotovo in dokazano domače sredstvo, ki Be je v kratkem zaradi svojega izvrstnega u plivanja obče razširilo. J velika skltnii t* M