Zgodnja • Danica izhaja vsak petek na celi poli. in velji po po5ti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr , za četer* leta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici *prejemana i a leto 4 g' Id., za pol leta 2 gld., za eetert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Teča) XXVIII. V Ljubljani 2. malega serpana 1875. List Koledar za naslednji teden. Mali serpan. — Julij. 4. Nedelja VII. po binkoštih. Evangelij: ,,Varujte se lažnjivih prerokov". (Mat. 7.) — Predraga Kri N. G. J. K. — Sv. Urh, avgsburški škof na Parskem, spoz., je £0 let svojo škofijo sveto vladal; bil je s čudeži po-veličan, in je umeri 973. Sv. Godoleva, devica in mučenica, je bila hči imenitnih in bogatih staršev, Vifrida in Ogine, ki so jo v strahu Božjem izrejevali. Odrastla devica , izverstna lepota po svojem telesu, še bolj pa po svoji nedolžni, »veti duši, je imela veliko snubačev, med njimi je bil Bertulf, plemenitnik s Flandrije, vieocega stanu, silno bogat, pa revež na svoji duši, brez vsake čednosti. Ta človek je s svojim hinjavskim obnašanjem njene starše preslepil, da so mu jo dali v zakon. Pa precej po poroki, ko so bili svatje odšli, je jel kazati svojo zamerzo do nje; njena pobožnost je njega in njegovo mater močno v oči bodla. Njegova mati mu je v sercu stud do nje budila, ker je rekla: „Zakaj si to vrano (Godoleva je imela čeme lase in obervi) iz tuje dežele v svojo hišo privlekel? Sej bi bil lahko kako domačo in boljši dobil". Bertulf se k svojim staršem preseli, svojo zaročeno pa doma pri svoji deržini pusti. Godoleva razumno in ljubeznjivo ravni z deržino; po dnevu pridno dela, po noči pa vsa v solzah Boga prosi, naj bi terdovratno serce njenega moža omečil. Bertulf, od satana in svoie matere nadražen, zapove enemu svojih hlapcev kot hišnemu gospodarju, naj z gospodinjo prav terdo ravni, ter naj ji daje vsak dan nekoliko kruha jesti in vode piti. Hišnik to povelje svojega gospoda natanko spol-nuje, in da se mu še bolj prikupi, jo zaničuje in roti. Svetnica vse te krivice molče in voljno prenaša, ter za svoje terdoserčne sovražnike vedno moli. Veržen kruh s zadovoljnostjo vživa, polovico tega kruha podeli ubogim. Satan s tem ravnanjem ni bil še zadovoljen, še veči terpljenje ji pripravlja. Bertulf ukaže hišniku ji le polovico tega kruha dajati, ker si misli, da jo bode s stradanjem končal. Godoleva pa tudi od polovice verže nega kruha polovico ubogim podeli, in je pri vsem stradanji lepa in cveteča devica. Bertulf sklene jo s silovito smertjo s sveti spraviti. Godoleva zbeži z eno svojih dekel po noči k svojim staršem, ter jim potoži vse prestano terpljenje. Nje oče iše pomoči pri Balduinu, deželnem vladarju, zoper tolovajsko ravnanje svojega zeta. Balduin ga za verne na škofa, ker gre le njegovi duhovski sodniji zakonske zadeve razsojevati; če se pa njegov zet ne bo podver-gel tej sodbi, po tem ga bo še le deželni vladir s silo primoral. Bertulf se hinjavsko podverže duhovski sodbi, ter obljubi, da bo s svojo ženo tako ravnal, kakor «e spodobi. Divji mož te obljube ni spolnoval, še terše je z njo ravnal. Njegovi prijatli so ga zavoljo njegovega surovega in nečloveškega ravnanja ostro svarili, še celo zmerjali in gorje Božje nanj klicali. Godoleva, to slišati, jih svari, rekoč: „Ne preklinjajte mojega moža, veliko-več ga blagoslavljajte (mu vse dobro privošite); ker božja zapoved je, da moramo nje, ki nas sovražijo in preganjajo, blagoslavljati in zanje moliti". Menih Drogo, popisovavec njenega življenja, pravi: „Ta ženska je bila kakor demant, kolikor bolj se s kladvom nanj tolče, toliko terši je — kolikor bolj se brusi, toliko bolj se sveti. Njena dušna moč v tolikem terpljenji je bila vter-jena na skalo, in ta skala je bil Kristus.1* Ko Bertulf vidi, da je lakota ne umori, in trpinčenje ne slabi, sklene jo umoriti. Pokliče tedaj k sebi dva svojih hlapcev, na ktera se naj bolj zanaša, in se z njima posvetuje, kako bi se na tihem s pota spravila brez suma, da bi bil kdo kriv njene smeiti. Hinjavec gre k svoji ženi, jo objema, jo odpušenja prosi, ter ji pripoveduje, da mu je bil hudoben človek pogodil (za-copral), da je ni mogel ljubiti; zvedil pa je za žmo, ktera bo njuni serci popolnoma združila; pa naj se je nikar ne prestraši, ko jo bota hlapca Lambert in Haka po noči k hiši pripeljala. Godoleva mu odgovori: ,,Dekla Gospodova sem, k vsemu pripravljena, kar je brez greha. Hinjavec se vsede na konja in jaha v mesto Bruž, kjer čaka njene smerti. Hlapca svojo gospo o polnoči pokličeta, rekoč: „Le hitro vstani, žena že pred durmi čaka." Godoleva se pokriža, grede Bogu zn-čuje, in ko na stopnjice pride, jo hlapca zadergneta, in po tem v ribnik vlečeta ter njeno glavo v vodo potopita, da potopljena, če bi še živa bila, umerje. Mertvo neseta v postelj, in zbežita. Ko zjutra po svoji navadi ne vstane, gre deržina v stanico gledat, pa najdejo mertvo v postelji. Nekteri so mislili, da je za naglo smertjo umerla; drugi pa so drugači mislili, ker se je na vratu rudeČa lisa poznala. Po ranjci so za uboge kruh pekli, moka pa se je tako namnožila, da so vsi ostermeli, ter so z enim glasom rekli, da je Bog dobrotnico do ubozih 8 tem čudežem poveličal. To se je godilo okoli 1. 1070. Ko Bertulf smert svoje soproge zve, hiti domu, obleče černo oblačilo in po nji hinjavsko žaluje; pa kmalo se oženi. Druga žena mu povije sicer lepo, pa slepo deklico. Ko nekoliko odraste, sliši, kako neusmiljeno je nje oče ravnal s svojo pervo ženo, sveto Go-dolevo, in da se na njenem grobu mnogo čudežev godi, in jela je v njeno priprošnjo pri Bogu zaupati. Sv. Godoleva se ji po noči v belem oblačilu prikaže, in ji veleva, naj se v ribniku umije, in bo pogled prejela. Deklica se d£ k bajarju peljati, se umije, in spregleda. Tcrdovratni oče ne verjame, da bi bila po Godolevini prošnji pogled dobila. Okoli leta 1033 mu umerje druga žena. Bolj od šuma tega sveta ločenega in vsled m nožih čudežev njegove perve žene ga začne vest neznansko peči, gre v Rim, da bi od papeža dobil odvezo in pri-merjeno pokoro. Papež mu velevajo, naj sozida samostan, in se svetu umakne v samoto. Bertulf zročl vse bogastvo svoji hčeri s poveljem, da naj ob tonvu ali ribniku, kjer je pogled dobila, sozida ženski samostan Bogu na čast in sveti Godolevi; on sam pa se pod£ v benediktinski samostan, in klcčč zdihovaje očete prosi, naj mu odkažejo kotiček, v kterem bo vse svoje življenje pokoro delal. Menihi so bili ginjeni do solz, ko so vidili, da se je ta zgrabljivi volk spremenil v krotko jagnje. Spokornik se je ostro postil in ležal na golih tleh. Svoj život je z železnim oklepom tako terdo oklenil, da se mu je v meso zarastel in da so ga mč^li z oklepom vred pokopati. Ko so ga bili po več preteklih letih prekopali, so našli njegovo truplo nestrohnjeno, in prijeten duh se je vzdigoval iz groba. Vodilo sv. Godoleve so pač bile besede sv. Pavla: „Ke daj se hudemu premagati, temuč premagaj hudo z dobrim". (Rim. 12, 21 ) Kaj bi bilo izviralo iz tega, ako bi ne bila Godoleva hudobe svojega moža s ker-šansko poterpežljivostjo premagovala? Ali bi bila ona mud svetnike prišteta, in on med zveličane? Ali bi ne bila morebiti oba pogubljena? O da bi vse zakonske žene, ki imajo hudobne rnožč, dobro premišljevale, kaj iz tega izhaja, če terdob > s terdobo, očitanje z očitanjem, zmerjanje z zmerjanjem, kletev s kletvijo, rotenje z rotenjem vračajo! Kaj izvira iz tega? Pekel tukaj, pekel tamkaj. .") Ponedeljek. Sv. Vigilij, škof in sprič. v Tri" deutu na Tirolskem. y 405. 1». Torek. Sv. Izaija, prerok, je 759 let pred Kristusovim rojstvom več ko t>0 let jude učil, svaril, in prerokoval; zlasti pa je napovedoval in popisoval obljubljenega Odrešenika. Zato ga sv. Ilieronim imenuje bolj evangelista, kakor preroka. 7. Sreda. Sv. Vifebald, škof spoz , je s sv. Bonifacijem sveti evangelij oznanjeval po Nemškem, in je veli Ko mahkovavcev spreobernil k veri v Kristusa, t I. 7*1. Otertek. Sv. KVijan, škof sprič., je bil od papeža poslan na Nemško, kjer je veliko ljudstva Kristusu pridobil, poslednjič pa je bil s svojima tovaršema Kolomanom duhovnom in Totnanom dijakonom umorjen. 9. Petek. Sv. Veronika, nuna kapucinskega reda. T 9. mal. serp. 1727. 10. Sabot«. Sv. Felicita in njeni sedmeri sinovi sprič. so p<>d cesarjem Antoninom mučeniško krono prejeli. JMarjJa naša veti na Pomočnica. (Dalje.) Redovnice pri L. v Belgiji so preskerbele svojim gojenkain duhovne vaje, kakor je v samostanih, kjer se otroci podučujejo, vsako leto sploh navada. Zmed učenk, ki so 1. 1*07 obhajale duhovne vaje, je bila ena bolna in mutasta že čez sedem mescev. Se spregovoriti ji ni bilo mogoče. Več slovečih zdravnikov, ki so bili v takih boleznih prav zvedeni, je reklo, da se njena bolezen nič ne da ozdraviti. O začetku duhovnih vaj so vroče priporočali pridigarju to deklico v molitev. Le ta tedaj je vselej pred učenjem skupno z njimi molil tri češenamarije na čast Mariji Devici vedni Pomočnici v namen, ki ga pa ni hotel natančneje naznaniti. Na večer zadnjega dne se bolna že toliko opomore, da za-more besede na pol izgovarjati; pa tako ozdravljenje je bilo še prepičlo. Zato prosi prihodnji dan pridigar pred splošnim obhajilom pobožne deklice prav resno, naj gorečniše kakor kedaj prosijo Marijo vedno Pomočnico za doželeno milost. Prične tedaj moliti tri češenamarije, in glej: deklica odgovarja z druzimi vred in sicer ravno tako glasno in razločno, kakor druge; bila je popolnoma zdrava. Po dokončani slovesnosti so se vse gnjetie okoli svoje tovaršice, ker vsaka jo hoče perva blagrovati, perva občudovati; ona pa je odgovarjala in se vsim s čistim in razločnim glasim zahvaljevala. Zdravnik jo je našel popolnoma zdravo in se ni mogel načuditi, ko jo sliši glasno govoriti. Pregleda vrat in zakliče začuden: Vi ste popolnoma ozdraveli! Kakšnih pripomočkov ste se poslužili? Gospodičina mu pripoveduje vso do-godbo svojega ozdravljenja in zdravnik, čeravno navadno neveren, jo mirno in prijazno posluša in ne pokaže naj manjši graje ali znaranja, da bi ozdravljenje prišteval naravni moči. (^Oalje nasl.) O potrebnem rotiifn za podiic-evanje otrok v kcrsaiiskein nauku. V „Drobtinicah" leta 1848 k Slomšekovi razlagi : „Sedem šol keršanskega nauka za otroke" je sledeči predgovor: „Otroke keršanskega nauka prav po domače učiti lahko ni, pa močno, močno potreba. Dobra mati narpoprej svoje dete — pa tudi narbolje v ker-eanskem nauku poduči in po kersansko živeti privadi. Po materno tudi mi otroke keršanskega nauka učimo in izgotovijajmo, kar je skerbna mati pričela — nadomestimo, kar je zamudila." „V sveti Božji hiši med otroci stati — in jim Jezusove nauke čedno razlagati, je angeljsko delo, toda vsak tega opravila ne zna. Potreba je otroke vprašati, pa tudi pogosto za otroke odgovoriti, se pogovarjati z njimi po samem, pa hitro zopet z vsemi, tako da bodo otroci vsi eno uho in eno oko, učitelj pa solncu podoben, ki sveti in ogreva, pa se tudi oblači vmes." — „Keršanskih resnic je veliko, zastopnost otrok pa še mala: — po malem moraš začeti, pa skerbeti, da bo spoznava svete vere p-i otrocih z vsakim keršanskim naukom veči. — Kakor podobar (malar) narprej poglavitne gube in osnutke naredi, kadar podobo dela, tako tudi ti ljubim otrokom narprej poglavitneji resnice povej ter z vsakim keršanskim naukom ponavljaj in dostavljaj, dokler čedne podobe keršanske vere otrokom za pamet ne izobraziš — za serce mlado in mehko pa oživiš. Tako se nam je tudi dobri Bog razodeval od Adama do Kristusa — in modre matere so nas keršanskega nauka učile. Pri keršanskem nauku moramo otrokom modre matere biti; kadar odrastejo, bodimo jim očetje." „Ne razlagaj otrokom na enkrat ne preveč, ne premalo. Ako jim preveč in prenagosto poveš, ne bodo kaj zapomnili; če jim premalo razložiš, jim bo dolgočasno, in ti poprej odrastejo, kakor se potrebnega keršanskega nauka izučijo. Za poskušnjo sem torej sedem šol keršanskega nauka napravil, kakor sem učiti sam poskušal. Opraviti ene cele šole v enem keršanskem nauku ni sicer mogoče, pa tudi ni potreba. To pa je potrebno, da otrčk v drugo šolo ne pelj&š, dokler jih veči del perve šole dovolj ne znd. Vsaka šola naj bo otrokom terdna stopinja v veči spoznanje Božje in kersansko življenje." „Kar v tih sedmih šolah na polici (nad čerto) najdeš, so poglavitne resnice za otroke, da se jih dobro naučijo. Kar pod polico bereš, je navod za učitelja, kako naj otroke privaja pogovarjati se od božjih reči, da se jim nauk svete vere prav razjasni." „Perve tri šole so za otroke, ki začno v cerkev ali pa v šolo hoditi, in so keršanskih mater dolžnost. Kar pa matere prerade zamudijo, morajo duhovni pastirji dostaviti in popraviti, kar pomanjkuje. Veči tri šole s« prilagajo za keršanski nauk v cerkvi posebno otrokom, ki v šolo ne gtedo, da se prav po keršansko izurijo. Sedma šola naj bo priprava za pervo spoved in sveto Obhajilo, pa tudi vernim, ki niso v šolo hodili, za velikonočno spraševanje. Tako jaz mislim. — Pa tudi vem, da nismo vsi ene misli in ne bomo." „Da nam je pri keršaoskem nauku vodila potreba — to vsi vemo, pa tudi lahko spoznamo, da za otroke še nobenega pravega vodila nimamo. Ne zamerite mi torej, častivredni bratje, da se ziobira, Vam ponuditi svoje vodilo prav iz dobrega serca. Poskusite; in kar Vam ne vstreže, popravite, ter mi kaj boljega povejte. Le pridno sejmo in polivajmo nebeško seme božjega nauka posebno na rahlo zemljo mladih ljudi; Bog pa bo dobro rast dajal." Tako je pisal v ,,Drobtinicah" za leto 1848, stran 15. in IG. že uepozabljivi, neutrudljivi, za pravo omiko in blagor ljudstva in zlasti mladine ves vneti, skušeui, domoljubni Slomšek — mož, kterega tudi v zadevi navoda za vspešno podučevanje otrok dos-.h-mal pri nas še nihče ni prekosil, še tudi ne dosegel. Preteklo je od tega časa že 27 let, pa razun omenjenega navoda v „Drobtinicah" imenovanega leta Se zdaj posebej nobenega tolikanj potrebnega vodila nimamo za podučevanje otrok v keršanskem nauku. — Res je, da imamo katekizme; pa naši katekizmi so pripravljeni le bolj za odrašene in pa za mladino v mestnih šolah, ki se celo leto redoma obiskujejo, - na kmetih pa in zlasti za otroke ti katekizmi eami nikakor ne zadostujejo, ne pristujejo in ne vgajajo, ter za um in serce kmetiške mladine niso primerjeni To spoznajo in čutijo vsi skušeni keršanski učeniki, kteri imajo z ljudstvom in mladino na kmetih opraviti. Zato so si nekteri sami navod spisali, po kterein otroke keršjn-skega nauka učijo; drugi si pomagajo, kakor vejo in znajo. Jaz sem mnogotere nemške navode za podučevanje mladine v keršanskem nauku prebiral, poskušal in rabil; pa so večidel za priproste otroke preačeni in preveč modroslovni, po kterih se le bolj um bistri in obdeluje, serce pa suho in prazno pusa. Med temi so se meni narboljši zdeli navodi nekdan ega škofa Ljubljanskega, pozneje nadškofa Soinograškega Avguština Gruberja: ti navodi ho re3 živi in priserčni, ter za um in serce otrok res prav primerjeni — pa veliko preob širni in prezamudni, ter preveč časa potrebujoči, in zato za podučevanje mladine na kmetih nepripravni. Na kmetih, zlasti kjer otroci morajo pasti, ne kaže dru-gači, kakor da se podučevanje in pripravljanje otrčk za pervo spoved in sveto Obhajilo v kakih 8 ali 10 tednih dokončd; če se dalje vleče, se naveličajo otroci in starši, se le s silo še prideržujejo, in je potem še veči težava z njimi kaj opraviti. Po vsem tem spoznam in rečem, da na kmetih za podučevanje otrok v keršanskem nauku ni boljšega vodila, kakor omenjeno Slomšekovo vodilo, ki je kratko pa dobro, umevno, poljudno in priserčno, torej za nas narbolj primerjeno. Pa „Drobtinice" leta 1848 so gotovo žc davno pošle; javaljne bi se še kje na prodaj dobile; zato je tudi omenjeno vodilo mnogim mladim gospodom čisto neznano. Ko so pa nekteri gospodje duhovni to poprej jim neznano vodilo pri meni vidili (ko sem ga rabil), in nekoliko pregledali, jim je čez vse dopadlo, ter so želje razodeli, naj bi se vsaj to vodilo na novo ali posebej spet natisnilo, da ga bodo oni in drugi duhovni radi kupovali. Menim, da bi zavolj novega natisa tega vodila ne bilo nobenih težav in zaderžkov. Pri naslovu tistih ,.Drobtinic" je pripisano: „Na svitlo dal Matija Vodušek, opat v Celji". Natisnjene so v Celji; tiskar pa ni imenovan založnik. Ako bi bilo pa treba zavolj tega vender kje kakega privoljenja iskati, naj bi se vrednišvo „Zgodnje Danice" do vis. čast. gosp. kan. Fr. Kosar-ja v Mariboru obernilo; *) on bo to zadevo gotovo vedil narbolje presoditi in prav nasvetovati. Tudi stroškov zavolj natisa tega vodila se nikar ne bojte; če je treba tudi jaz jih vložim, da se le to delce na svitlo spravi. — Zastran obravnave bi bilo le nektere besede in oblike treba nekoliko popraviti, in pa tudi tu in tam še kaj malega pridjati, še posebno pri nauku od sv. Obhajila;^ tudi kratek poduk od sv. birme bi se lahko privzel. Se narboljše pa bi utegnilo biti, ako bi se še posebej nekteri skušeni in pridni duhovni na kmetih povabili in naprosili, da naj zastran tega vodila v Ljubljano na dotično mesto naznanjo svoje misli, ter opombe in opazke, in da naj pridenejo premenibe in pristavke, ki jih želijo, ali za dobre in potrebne spoznajo; ker več oči več vidi. **) Pri vsem tem pa je treba narbolj to pred očmi imeti, da bo vse po d- m h če, umevno, poljudno in priserčno obravnano — v duhu Slomšekovem. Le Slomšek naj še Slovence uči, pa bo gotovo prav dobro za mladino in ljudstvo! Zal t'očki. Strahote r Gahieji. Ljudje, kteri sovražijo pravo vero in njen*1 blagre, ali pa kteri v luči keršanstva žive, pa kakor divje pošasti — sicut mulus et equus, quibus non est ii.tt ileetus — naj bi brali naslednji spis in prevdarjali dobroto keršanstva, če so tega še zmožni. Gosp. S. Groy, misijonar v Guineji, pod . ja naslednje poročilo o misijonih te dežele, naj bi ljudje, kterim so misijoni na i»ercu, in ki 6e njih veselja in žalosti vdeležujejo, zvedili kaj od ondotnih nepopisljivih stisk. Pravi pa: ,,Naši misijoni imajo splošno ime „afrikanski misijoni", in njih namen je: oznanovati zveličavni nauk naše sv. vere samo med zatnurskimi rodovi, kteri stanujejo po obširnih pokrajinah med Maroko in piedgor-jem Dobrega upanja. Položili smo že temelj kersanskim občinam, sad se kaže, in mi močno upamo, da se ni zastonj prelival naš pot in naša kri. V Evropi se ve le malo ali prav nič o teh nesrečnih ljudstvih. Ti s«. Cyigi, Meinas, Nagos, Krumani, Ašanti, in ljudstva veliko po pokrajini Guinejski. Primorje se imenuje Sužn i breg, zavoljo gerde kupčije s sužnji, s ktero se posebno tukaj pečajo. Ta gnjusobna tergovina s človeškim mesom, da tako rečem, ni še jenjala; v sredi našega misijona moramo biti tega priče. Današnji čas se godi še grozo-vitniše, kot se je poprej ; to je neprenašljivo. Odkar so sužnji v Ameriki prosti, in odkar se je kupčija o Angliji in Franciji odpravila, zamorski kralji ljudi ne morejo več izvažati. Pa število v vojski vjetih je čez mero veliko. Kaj store tedaj ti zamorski kralji? Nekaj jih prodajo mohamedanskim kupcem, ki k njim v deželo pridejo; druge, to je na stotine mož, žensk, mladih ljudi, otrok, pa kar naravnost porabijo pri člo- *) Fiat simul ipso facto. Vred. **) Med tem pa, je naša misel, naj fci gosp. pisatelj sam knjižico kar vredil za natis. Vred. veških daritvah, ko jih namreč na čast svojih maiikov terpinčijo in pokoljejo. Vsako leto se takih žertev zgodi prav veliko. Strašno je gledati, kako to počenjajo. Ubogi sužnji so zavarovani v verba3tih pletenicah. Okoli malikovavakega tempeljna so drevesa; na te se žertve obesijo, — noge zgoraj, glava spodaj, in potem v pekoči solnčni vročini, ki neverjetno visoko stopinjo doseže, ostanejo, dokler duše ne izdihnejo. Tudi potlej še njih trupla visč, dokler ali same ne razpadejo, ali jih roparske tiče ne požrejo. I).uge nesrečne mečejo krokodilom, kterih reke me-g'de: ker menijo, da potlej so zmožn' dušam umer-lih oče t v in prednikov prinesti kaj novic o njih rodu. Na druge spušajo težke železne klade, kteri jih starejo. Z pet dru^e prekucujejo .s kaeega visocega kraja pri poslopji, kjer kralj mogočno sedi, spodaj stoji divje ljudstvo z mor.vnim orožjem , da doli pahnjenim glave odbijajo in z zmagoslavnim vrišem okr« g nosijo. Vs* to se godi malikom na čast, da bi njih jezo potolažili, se pred njihovim maščevanjem varovali. Ia kakošni b-govi so ti malikiV Kače, navadni červi, ktere v bambusovih tempelinih z vsakterim češenjem pitajo, ali pa tudi fetiši, to so neotesane in nesramne podobe iz orun ;v, iz kamnov ali iz ilovice. Takim gnjusobain ted »j se vsak » leto daru e na tisoče moških, ženskih in otr .k, kteri so bili v vojski vjeti. ('e se pa jih nič ne vjamo, kralj perve hiše, ki mu pridejo pod noge, ukaže z moškimi, žen>kami in otroci napolniti, in te potem poklati ma.ik in, to je namreč satanu na čast! Tako smo v j.ret« klt'in letu imeli v nabili keršanskih občinah 1500 žertev obžalovati. Tudi se včasih zgodi, da kaka muha v kralje.i glavi število še pomnoži. T ako je nekega dne dahomejskenm kralju v glavo Šin i-*, p » č.oveški kervi v čoinu voziti se, da bi s tem svoje veiičastvo in moč pokazal. Ukazal je toraj svojim su/njiin in vjeiini skopati jamo, najmanj tri metre široko, potem pa toliko nesrečnih pomoriti, kolikor jih je bilo tn-Vi, da »o jaino s kervjo napolnili. Potem je zapo-vedal svojo priročno barčico spustiti v grozno jamo, ko je iz p »klanih trupel še kri tekla. ,.Jaz sem naj mogoč-iiiai kralj na svetu," je kričal z zmagovitim glasom in < r»-jai z ves i |>o človeški kervi; „ker ne vozim se le po vodi, kakor e\ropejski kralji, ampak po kervnih valovih". Kaj takega se godi v Afriki, v tein ko v Evropi sladki mir vživajo in se tisočerih prijetnosti razveselu-jej«», kten; so večidel >ad civilizacije, ali bolje rečeno, sad krist anstva iin ob enem v svoji razposajenosti premišljujejo, kako bi keršanstvo zaterli in se v divja-štvo povernili!). Uho^i Guinejci pa sede še v smertni senci in pod težo strašnega trinoštva! Ko bi hotel vse str.išn* prigodke našteti, ktere sem z lastnimi očmi vidil, bilo bi moje poročilo predolgo in prestrašno. Naj tedaj pri tem ostane. Zamogli bi mnogo število teh usmiljenja vrednih žertev, posebno otrok in sužnjev, smerti rešiti, ko bi imeli denarja. Kadar gremo po tergu, kjer se sužnji prodajajo, ali memo koč, v kterih so za smert odmenjeni zape»ti, si bravec pač lahko misli, kako nam je pri sercu, ko nam nesrečni roke mole, da bi se nanje ozerli. Ko bi mogli jih le nekaj kupiti, da bi jih po sv. kerstu k Bogu prijieljali, posebno male otroke, ktere bi potam v naših šolah izrejali in ki bi s pomočjo milosti Božje postali prav dobri kristjani. O^led po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane- 'Poslano.) Stanovitnost katoliških škofov in duhovnov na Nemškem po vsih krajih občudu- jejo prijatli in sovražniki. Še v veči meri pa so vredni občudovanja tisti junaki, ki so z zakonsko zvezo na časno bolj priklenjeni kakor uni, in vender pri naj ob-čutljivših zgubah in stiskah svojo vest ohranijo čisto. Duhovni Helmske škofije, kteri so zvesti ostali svoji katoliški Cerkvi, ko je bila ta škofija unkrat s silo ze-dinjena z rusko razkolsko cerkvijo, so prisiljeni svoje srenje in svoj » domačijo zapustiti, in s tem so s svojimi družinami vred izverženi naj veči revšini. (Znano je, da duhovni greško-zedinjene cerkve so oženjeni. Vr.) K temu je še pomisliti, da duhoven jutrovega (greško zedinjenega) obreda je vedno navezan le na svojo domačijo, ker ni pripraven za duhovske opravila po deželah z latinskim obredom , in je torej unim ubogim rusinskim duhovnom odperta le samo še vzhodnja Galicija in severno Ogersko: vender pa, kakor je bilo previditi, le pod to pogojo, da vlada temu ne sta-.i kaeega zaderžka. Po vsem tem stanovitnost teh duhovnov v sveti veri moramo nad vse občudovati. Toda samo s tem bi jim v njih stiski bilo le malo pomagano. Dokler šestdesetere pregnane duhovske družine ne dobe kake stalnosti, je naša dolžnost jih bra-tovsko podpirati. To pa se zamore zgoditi tudi s tim, ako kdo kupi bukvice, kterih čisti donesek je v ta namen obernjen, ki so prav času primerne in njih obseg posebno mikaven, namreč: „Die liturgisehe Sprache der Kirche vom dogmatisehen, historisehen und pastorellen Standpunkte beleuchtet von Josef Bart&k, Cand. des theol. Doct., Schlosscaplan zu Choltitz. Mit Be\villigung des hrchw. Kapitular-Consistoriums zu Koniggriitz. Ki»-niggriitz 1875." Pisatelj (zad. pošta: Choltilz Chrudiiner Kr. in Bo cerkvi vse sveče, pri altarjih, pri križevem potu in na velikem svetilniku. Na to po cerkvi vse potihne, petje in orglanje, s priž-niee se pa prav ob kratkem naznani, da zdaj je nastopil tudi za to duhovnijo silno znameniti trenutek, ker zdaj ko se jih je več od 100 bratov in sester s svojim dušnim pastirjem vred poživilo z angeljskim kruhom, ho-čemo darovati se pričo Jezusa v presv. R. Telesu, pričo lepe slike Njegovega presv. Serca, ktera slika bila je z gorečimi svečami in svetiinicami vsa obdana in ovenčana, pričo Marij ne premile podobe, pri blišobi tolikega števila gorečih sveč — hočemo tedaj sami sebe in vse svoje popolnoma darovati in posvetiti presv. Sercu Jezusovemu. OJmolilo se je nato najpoprej obžalovanje ali gre-venga skupno, glasno, in potem za ta dan odmenjeno posvečevanje. Komaj se ta slovesna posvetba konča, kakor v poterjenje možnarji zagromč, zvonovi pa milo zadone, da se serce veselja in sreče topi. Pač znamenit, vesel in nad vse zemeljsko srečen trenutek, ki ostane nam vedno v blagem spominu. Nadaljuje se peta sv. maša, ktere sklep je zaliva-Ijena pesem in blagoslov s presv. Kešnjim Telesom. Naj ob kratkem opomnim, kar o slovesnostih IG. junija poročajo v svojem pervem zvezku letošnje „Monat-Rosen", ki (v Insbruku sleherni mesec izhajoče za nizko letno ceno 1 gl. 12 kr.) donašajo mnogo lepega, prav koristnega blaga. Njihovo vredništvo je pred kratkim v nekem povabilu prosilo, naj se pri njem blagovoljno oglasijo, ki hočejo 16. junija v namen sv. Očeta k Božji mizi pristopiti, ki hočejo 16. junija v namen sv. Očeta k Božji mizi pristopiti, mašniki pa v imenovani namen nekervavo daritev opraviti. In glejte, oglašenih je bilo 1010 branih sv. maš, 83.0.38 slišanih ss. maš, 10.473 ss. obhajil, 71.963 izmoljenih sv. rožnih vencev, 2<>:>7 ss. križevih potov, 126 devetdnevnic in 286.256 pokoril (spokornih in druzih dobrih del), ki so se opravile ta dan v namen sv. Očeta, v češenje Jezusovega presv. Serca in za skorejšno reš. Kristusove premile neveste iz tolikih stisk in nadlog. Koliko pa jih še oglašenih ni bilo! Na Cešnjicah n. pr. se jih je popred oglasilo 70, ali omenjeni dau jih je veliko nad 100 k Božji mizi pristopilo. Prav mnogi so s podpisi vred poslali tudi prelepe slikarije, malarije itd. Pač lepo skazovanje ljubezni do Jezusa in Njegovega vidnega namestnika na zemlji, osivelega terpina Pija Velikega. Povsod bodi ljubljeno presv. Serce Jezusove! Bog živi sv. Očeta Pija IX! Iz Amerike. (Dvoje pisemce M. Trobiceve. — /. Pre-Častiti (jospej prednici.) Danes bomo Šmarnice skončali, ker g. brat bo šel juter v št.-Klavd, tam bodo v nedeljo novega škofa posvetili. Povabljenih je tri sto duhovnov in pet škofov; se ve, da vsi gotovo ne bodo prišli. Danes teden je bilo keršeno protestanško dekle, 15 let staro; bila jo v stanovanji pri naših nunah, bolehna je bila že celo leto, in 3 dni potem je pa sladko v Gospodu zaspala. Kaj lep je bil pogreb; dekleta so bile vse v belo oblečene, vsa šolska mladina jo je spremljala, čez 2u:j je vsili. To dušico je gotovo Marija rešila: de-vetdnevnico smo opravljali za njo, popred se ni nič zmenila za našo vero, precej drugi dan devetdnevnice je pa o polnoči prosila za duhovna. Na veliko nedeljo so bile 3 odrašene keršene v naši cerkvi. Tako še zmeraj kteri prileze. Prav žalostno je pa slišati, da je sv. vera v Evropi tako zaterana, da hočejo keršanski nauk iz šol odpraviti ! Tukaj imajo pa popolnoma prostost, ako hočejo nune, lahko vsaki dan cclo uro keršanski nauk tiče, akoravno imajo nekaj protestantov med učenci. Preden pismo skončam, smo že tudi šmarnice sklenili, in sicer prav slovesno, 50 deklčt je bilo v beli obleki z venci na glavah in s svečami v rokah; prišle so v sprevodu v cerkev k Marijnemu altarju, naj pred so eno pesmico po angleško zapele, na to je sledilo branje nemško in angleško, in potlej so spet dekleta pele, in potem je bil blagoslov in litanije; Tantumergo smo z orgijami peli; in na zadnje se podaste 2 naj manjši učenki k Mariji s šopkom cvetlic v rokah; po- loživši jih na aitar ste Mirijo nagovorile tako: O Marija, tukaj ti podamo šopek cvetlic v spomin goreče ljubezni do tebe, in obljubimo, da bomo zmeraj čisto živele, in si prizadevale tvoje čednosti posnemati itd. Se veliko več ste govorile, pa se na kor ni prav dobro slišalo, nisem vsega razumela. G. brat je že odšel v št.-Klavd, in sestra je šla z njim do Redvinga, kakih 12 ur hoda; tam so kranjski duhoven g. Stariha. Sc nekaj Vara moram naznaniti. V Adventu je bil zboL-l 1'ietni fant našega soseda; 2 zdravn.ka sta ai vse prizadjaia, da bi ga ozdravila, pa ni nič pomagalo. Že je bil v zadnjih zdihljejih, kakor je zdravnik mislil, ker žilica mu je bila že skoraj popolnoma zastala, — Še 5 minut ima, je rekel. (Josp. brat ga je v sv. poslednje oije djal, pa je še nektere reči izpustil, ker bal se je, da bi prad ne umeri, kot ga bo pomazilil. Jest sem bila tudi tam, kar se spomnim, da imajo nune še malo tiste vode iz Lnrda; rečem bratu, naj grem po njo, in mu je dam ene kaplice, morebiti, ak > je Božja volja, bo Marija ga še ozdravila: g. brat pravi, da ne, je že prepozno, ker že umira. Jest pa st?čem p» njo in mu je dam ene kaplice, katero je lahko zavžil in kmalo je začel govoriti in v enih dneh je bil popolnoma zdrav. Vsi smo Boga hvalili, posebno pa njegova stara mati je kar na kolena padla in s povzdignjenim« rokam; molila: in kadar je ta otrok spet v šolo prišel, so se vsi zavzeli, ker je bil že za mertvega r.izglašen. Preden sklenem, raj Vam še to povem. Letošnio zimo smo dobili lepo štatvo Matere Božje iz Nemškega. Kake 4 čevlje je visoka in neizračeno lepa. Neki nemec je bil šel še v svojo staro domovino pogledat, in je to podobo tam kupil in naši cerkvi podaril. Vredna je kakih 10" gld. Zdaj bomo pa mogli še sv. Jožefa dohiti, da bo ravno take velikosti. Martin Mikuž je pri nas že od Božiča, 'lela stranske altarje za novo cerkev in še eden mu pomaga, kar bo veliko stalo. Cerkev je imenovana sv. Feliksa, pa ga še nobenega nimamo v cerkvi. Podobo od r.aše cerkve vam bomo poslali, morebiti Vas bo veselilo jo viditi. II. Čast. M. Lnvnciji. — Nikar ne zamerite, da Vam nismo na poprešnje pismo nič odgovorile, sej posebnih novic ni bilo: kaj malega pa iz Amerike pisali ni vredno, boljše je, da se počaka, naj se kaj novic nabere. Pervo ie, naša cerkev bo kmalo dodelana, prihodnji mesec bi bila že blagoslovljena, ko bi b.li mili škof doma; pa so v Rimu in se ne ve, kedij pridejo nazaj, morebiti čez par mescev. Neizrečeno li> lepa in pa velika, da bi se stara cerkev lahko oberniia v njej. Zimo smo letos imeli strašno hudo, precej snega, in od Božiča vedno hud mraz do aprila. Zdaj imamo pa nekaj dni že prav vročih. Na vertu sem že nekaj obdelala, salata, grah in pa rožice že lepo rastejo, že se dobi kaka cvetka na vertu, da se zdaj v lepem maju Marijine podobice kinčajo z njimi. Zdaj se otroci pripravljajo za pervo sv. obhajilo, letos jih ni veliko; z dežele so se bali jih pošiljati, ker je v mestu bolezen zlo razgrajala, in sicer ravno taka kot pri vas, in pa še ena, ki se imenuje škerlatica. Veliko otrok je pomerlo v naši okolici. Tudi moja sestra je imela obe te bolezni in pa ne vem, koliko še druzih skup. Zbolela je tiho nedeljo, same sve bili doma, g. brat je bil 18 milj deleč na misijonu. Precej pervi dan jo je tako hudo prijelo, da nismo mislili, da bi mogla dočakati duhovna, ker je še le drugi dan imel domu priti. Začele sve opravljati devetdnevnico v ta namen, da bi saj toliko ji odleglo, da bo zamogla previdena biti; dala sem ji tudi ene ka plice tiste vode iz Lurda, in glejte, naenkrat ji je od- leglo; n.ke je imela vse otekle, nohte plave, pa kar naenkrat je vse zginilo in tudi težave so bile polajsane. Ko g. brat pride domu, jo je koj za smert previdil, in potem je bila 9 dni zmiraj v smertni nevarnosti, deveti dan ali zadnji dan devetdnevnice ji je bilo pa tako hudo, da smo v»i mislili, da le ie ene tre utke, ta bo merlič, — že sera imela pripravljeno žegnano svečo, ker je že prosila po nji. Še mi na misel pride, da bi kako obljubo naredila v njenem imenu, in sicr to, da bodo oče šli namesto nje na Brezje in na Žalostno goro, in pa, ako se še ozdravi, da bomo to razglasili v čast Mariji. Po tem pa kar na enkrat je bila iz smertnih težav rešena, lahko se je sama obernila in v kviško vzdignila in za jedilo prosila. Mi nismo od veselja vedili, kaj početi, — Boga smo hvalili in Marijo častili, in mnogim povedali, kaj se je zgodilo; se ve, da je bila še slaba, pa vender ni bilo m»b**ne nevarnosti več. Jest sem bila pa tudi že tako trulna, da nič nis^m mogla; 3 tedne noč in dan sem biia pri nji, tako, da sem bila že slabeii viditi, kot je bi'a Mariiana, ko je vstala po 4 tednov bolezni. G. brat je temal: kaj bom jest počel zdaj; če Marijanica umerje, boš gotovo tudi ti od žalosti umerla. Pa ljubi Bog je spet zdravje dal; ponedeljek v vel. tednu je umirala, iu Veliko nedeljo zjutraj zgodaj je že v postelji Alelujo prepevala, čemur emo se vsi čudili, zdravnik in mi. Zdravnik je bil po 3krat na dan pri nji, pa vendar ni mogel uganiti, kakošno bolezen je imela; vsaki dan ji je druge zdravila zapisal, pa je nazadnje spoznal, da ji niso' m bere koristile, ker bolezni ni poznal do zadnjega, ko se ji je bilo zbnljša:o. Kaj pa v. č. g. Pire začnejo, ali pridejo kaj v samostan ? Razgled po »vetu. Avstrijansko V Pragi je ss. Petra in Pavla praznik umeri dobrotljivi cesar Ferdinand I. Pokop bode v ponedeljek na Dunaju. Dasiravno je bil že prav star iu davno bolehen, je vender njegova smert pretresla velik del sveta, posebno pa Avstrijo, ki je tako nezmerno veliko dobrot neprenehoma prejemala iz njegovih rok. „Njegove dela grejo za njim". Bog mu jih po-vratuj str- in stotero, — daj mu večni mir! Rimsko. Pred sv. Očetom je skor neprenehoma silno število obiskovalcev od vsih krajev po zemlji. Omenimo naj tukaj le nektere. 5 rožn. je bila pred njimi velika množica tujcev, ki so jim skazaii svoje spoštovanje ter prosiii sv. blagoslova. Sv. Oče so vse opomnili, «!a naj se brez prideržka posvetijo Jezusovemu Sercu. Nato 60 govorili od zapeljevanj, ki izhajajo