Savinjski vestnik CELJE, 10. maja 1952 Glasilo osvobodilne fronte mesta celja, okrajev celja-okolice in SoStanja 1 LETO V., STEV. 19. — CENA 6 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje, Titov trg 1. Poštni predal 123. Telefon 7. Čekovni račim št. 620-1-90322-12 pri Narodni banki FLRJ v Celju. Tiska Celjska tiskarna v Ce- lju. Četrtletna naročnina 75, polletna 150, celoletna 300 din. Savinjski vestnik izhaja vsako soboto. Prevedba državnih uslužbencev Vzporedno z nalogo, ki jo izvajajo podjetja s sestavljanjem tarifnih pra- vilnikov, izvršujejo nič manj važno na- logo komisije, ki prevajajo državne uslužbence. Določiti vsakemu posamez- niku pravilen naziv na podlagi šolske in strokovne izobrazbe, dela ki ga opravlja in službenih let, je odgovorna naloga. Ce upoštevamo, da so se do sedaj, z ozirom na prilike v katerih smo delali glede urejevanja personalnih vprašanj državnih uslužbencev, dogajale napake, potem postaja ta naloga še težavnejša. Največ preglavic delajo prevedbenim komisijam neurejeni dokumenti pri skoraj večini uslužbencev. Kljub temu, zbiranje vseh potrebnih dokazilnih li- stin traja že skoraj eno leto, so še ved- no take pomanjkljivosti, da je delo ko- misije pri nekaterih kar onemogočeno. yir\qgo je primerov, da personalnemu listu niso predložena spričevala, neka- tera, ki so bila izdana za časa okupa- cije, pa niso nostrificirana, prevodi po- nekod niso veljavni, prepisi nepravilni, ali pa so namesto izpričeval, kljub te- mu, da ni opravičenih razlogov, izdana potrdila, ki jih komisije ne morejo upo- števati. Še večji problemi nastajajo pri pre- gledu dokumentov na podlagi katerih se določijo službena leta in doba za pre- vedbo in napredovanje. Še vedno je precejšnje število uslužbencev, ki teh dokumentov nimajo v celoti, da ne go- vorimo o veljavnosti obstoječih listin. Res je da so navodila, ki so jih izda- jali razni organi, napravila v tej smeri precej zmede, vendar se mnogokje vi- di nezainteresiranost tistih, v čigar in- teresu je predvsem ta prevedba. Še vedno najdemo dokumente, ki so jih izdajali krajevni odbori na podlagi iz- jave dveh prič, čeprav je bilo dano ne- šteto navodil, da je tam, kjer ni origi- nalnega dokumenta, potrebna izjava prič pred sodiščem. Pa tudi nekatere od teh, pred sodiščem danih izjav so neuporabljive. Priče namreč navajajo, da se spominjajo, da je nekdo bil za- poslen določenega leta nekako v jeseni, spomladi in podobno. Priče, ki so n. pr. živele za časa okupacije v Celju dajejo izjave pred sodiščem o osebah, ki so živele nekje v Srbiji ali drugih krajih, navajajo njihovo službovanje, čeprav so imele morda le pismene stike s ta- kimi osebami. Komisije so v takih pri- merih v težavnem položaju in ponekod lahko opravičeno dvomijo v verodo- stojnost takih izjav, čeprav so podana pred sodiščem. Takoj po izvršitvi prevedbe bodo po- sebne komisije določale delovno dobo, ki jo bodo pristojni organi vpisovali v nove delovne knjižice, ki jih bodo v tekočem letu prejeli vsi delavci in uslužbenci. To bo dokument, ki bo pod- laga za vse pravice iz socialnega zava- rovanja in za določitev pokojninskih pravic. Ce bomo delo na prevedbi pra- vilno in čim bolj popolno izvršili bo to drugo delo izvršeno v kratkem času in z malo težav. Zato je tudi zaradi te druge naloge delo prevedbenih komisij posebno pomembno. Komisije morajo v tem mesecu kon- čati s svojim delom. Vsi uslužbenci pa bodo do 1. junija prejeli odločbe o prevedbi in bodo na podlagi istih tudi prejemali nove prejemke. Prav gotovo bodo tu in tam storjene napake in krivice, bodisi na račun uslužbencev ali države — skupnosti. Če bodo po- nekod občutne, pomeni, da ni bilo vseh potrebnih dokumentov, da je bilo sode- lovanje vseh zainteresiranih, zlasti pa samih uslužbencev premajhno in da bomo morali v nadaljnjem delu, pri reviziji in v rednem postopku pri na- predovanju te napake odpravljati in vsakemu priznati tisto, kar s svojim delom zasluži. Sindikalne organizacije ne smejo pozabiti, da je prav tako kakor v podjetju tudi tu njihova važna naloga stalen interes za pravilno raz- iporeditev, uporabo in nagrajevanje državnih uslužbencev. Delo z uslužbenci je res konstantna naloga, ker bomo edino z nenehnim delom spoznali posameznike in jih tudi pravilno ocenjevali. Od pravilne ocene pa zavisi delo slehernega državnega uslužbenca, ki bo v bodoče večje in odgovornejše. Literarni večer mladih piscev- l(niiževnilolju umetnosti. V petek 9. maja bo prišla v Celje skupina desetih mladih književnikov in piscev začetnikov iz Ljubljane, ki so se odločili, da ponesejo svoja dela Po vsej Sloveniji, s prirejanjem lite- rarnih večerov. V Celju smo tega njihovega obiska veseli in upamo, da bodo Celjani, pred- vsem pa celjska mladina s svojim obi- skom podprli prizadevanje teh mladih oblikovalcev slovenske besede. Literarni večer bo v petek ob 8. uri zvečer v dvorani Sindikalnega doma na Slandrovem trgu. REORGANIZACIJA Mestnega ljudskega odbora v Celju v torek je bilo zasedanje skupščine Mestnega ljudskega odbora v Celju, na kateri se je predvsem obravnavala re- organizacija MLO v smislu novega za- kona. Naloge in pomen zasedanja skup- ščine je v svojem poročilu orisal pred- sednik Izvršnega odbora tov. Riko Jerman ter obrazložil tudi Splošni za- kon o ljudskih odborih. V svojem po- ročilu je omenil, da se poleg dela Te- harja, priključi k MLO tudi del vasi Trnovlje. Pod MLO bo zaradi priklju- čitve prišlo okrog 1000 novih prebival- cev, od teh je 500 volivcev in bo tako mestna občina štela 25.000 prebivalcev. Razrešeni so bili funkcije odborni- kov pri MLO nekateri odborniki, ki so uslužbenci MLO, na njih mesta je skupščina potrdila njihove namestnike, ki so, v kolikor so bili navzoči, takoj položili prisego. V novi začasni mestni ljudski odbor je skupščina kooptirala še dr. Janeza Lovšina in Franca Malovašiča. Za predsednika MLO je bil izvoljen do- sedanji predsednik Izvi-šnega odbora MLO tov. Riko Jerman, za podpred- sednika tov. Fedor Gradišnik, za za- časnega tajnika pa Florjan Pelko. Po reorganizaciji bo imel MLO Celje pet svetov. Za predsednika sveta za gospodarstvo je skupščina izvolila Fe- dor j a Gradišnika, za komunalne zadeve Rafaela Skomina, za prosveto in kul- turo prof. Antona Aškerca, za zdrav- stvo in socialno politiko dr. Janeza Lovšina, za predsednika sveta za no- tranje zadeve pa Franca Malovašiča. Skupščina je izvolila tudi člane svetov Izvoljene so bile nove odborniške komisije. Komisije so naslednje: ko- misija za pravne predpise in organiza- cijo, komisija za prošnje in pritožbe, mandatna in imunitetna komisija in komisija za gospodarski plan in pro- račun. Dosedanje komisije so bile raz- rešene. Določeni so bili začasni načelniki oddelkov pri Svetih, ter imenovani arbitri za odpovedovanje službenega razmerja. Skupščina je pooblastila predsednika MLO, da sme odločati o namestitvi uslužbencev ter bo o tem poročal na prihodnji mestni skupščini. M. C. Okrajni ljudski odbor Celje-okolica bo imel odslej 40 občin v torek dopoldne je v Celju zaseda- la skupščina Okrajnega ljudskega od- bora Celje-okolica. Predsednik tov. Mišo Bobovnik je v svojem poročilu omenil, da bo OLO Celje-okolioa Imel odslej 40 občin od prejšnjih 71 KLO. 31 občin je iz OLO Celje-okolica, 9 pa je iz delno priključenega poljčanskega okraja. Skupna površina okraja j^ imela doslej površino 113.115 ha, s pri-S ključitvijo dela poljčanskega okraja! pa se je povečala na 151.122 ha. Število prebivalstva je bilo doslej 88.3S3, po priključitvi pa je prebivalstvo naraslo na 124.942 oseb. Privatnih gospodarstev je bilo 13.724, 23 v državnem sektorju, KDZ 18, zadružnih ekonomij 17. Odslej bo privatnih gospodarstev 20.735, KDZ 19, zadružnih ekonomij 27. Doslej je bilo 22 industrijskih podjetij, ki so imela 5693 zaposlenih delavcev, obrtnih obratov je bilo 957 z 1890 zaposlenimi delavci, KZ so imele 64 obratov, trgo- vinskih obratov državnega sektorja je bilo 92. Odslej bo 29 industrijskih pod- jetij, ki zaposlujejo 7849 delavcev, pri obrtnih obratih se je število povečalo na 1232 z 2469 delavci, KZ imajo sedaj 91 raznih obratov, v drž. sektorju je 104 trgovin. Za začasnega predsednika OLO Ce- lje-okolica ]e bil imenovan tov. Mišo Bobovnik, za prvega podpredsednika tov. Miran Cvenk, za drugega podpred- sednika pa tov. Franc Lubej, desedanji predsednik poljčanskega okraja. Določenih je bilo 9 odborniških ko- misij in sicer: Komisija za prošnje in pritožbe, komisija za gospodanski plan in proračun, mandatna in imunitetna komisija, komisija za pravne predpise in organizacijo, disciplinska komisija za odbornike OLO, disciplinska komi- sija za prekrške, komisija za razreše- vanje sodnikov in sodnikov porotnikov*, disciplinska komisija za okrajne usluž- bence in komisija za disciplinsko so-i dišče. Vsa dosedanja poverseništva so bila razrešena. Določeni so bili člani Svetov pri OLO, Svetov je pet in sicer: gospodar.ski svet, svet za ljudsko zdravstvo, svet z-i pro- sveto, svet za gradnje in komunalnfe zadeve in svet za notranje zadeve. Za začasnega tajnika Okrajnega ljudskega odbora Celje-okolica je bil imenovan dosedanji tajnik tov. Jože Piki. Skupščina je dala pooblastilo pred- sedniku za nastavljanje administrativ- nega aparata. M. C. V tovarni emajlirane posode SO prejeli dopolnilne plače Prvič odkar obstoja Tovarna emaj- lirane posode v Celju, se je zgodilo, da so bili pri razdelitvi dobička udeleženi vsi, ki delajo v podjetju. Delavski svet in upravni odbor tovarne je na osnovi odredbe Zvezne vlade in na osnovi trž- nega dobička v štirih mesecih od izida odločbe določil okoli 4 milijone dinar- jev za dopolnilne plače delavcem in nameščencem. Te dodatne plače so se nanašale samo za september, oktober, november in december v lanskem letu. Dobiček so dobili vsi, ki so v tem času delali v tovarni. Višina dodatnih plač na posameznika . je bila določena na osnovi redne plačilne liste in požrtvo- valnosti ter delu vsakega udeleženca. Da bi ta razdelitev res bila pravična, in da bi vsak dobil res tisto vsoto, ki jo zasluži, je delavski svet sklenil, da so dopolnilne plače določali in delili mojstri med svoje delavce. Le-ti dobro poznajo učinek in požrtvovalnost svojih ljudi, zato je bil tak račin delitve trž- nega dobička popolnoma pravilen. Popolnoma razumljivo je, da povsod dopolnilnih plač ne bodo dobili, ker je treba za to ustvariti pogoje. Zelo važen pogoj za tak napredek je dobro gospodarstvo v podjetju, zavestna de- lovna disciplina in uspešni delovni uči- nek. Končno igra nemalo vlogo tudi možnost ustvarjanja tržnega dobička, kar nekatera podjetja vsled specifično- sti svoje proizvodnje ne morejo doseči. Dejanske plače delavcev se ne izra- žajo zgolj v denarju, ki ga ob izplačil- nem dnevu sprejmejo v roke. Te se od- ražajo v celokupnem porastu narodnega dohodka, ki omogoča vse večji življenj- ski standard vsega ljudstva. Gotovo je del delavčeve plače v narodnem do- hodku znatno večji od prejete vsote dodatnih plač, vendar je v tem slučaju vsak delavec in uslužbenec v Tovarni emajlirane posode tudi »pod palcem« občutil, da je solastnik tovarne. Cim pa je to tudi dejansko razumel, bo nje- gova udeležba v delu, štednji in skrbi za razvoj tovarne toliko večja, ker končno smoter dela je, da od učinka človek tudi prejme zasluženo plačilo. Razumeli bomo preproste besede dol- goletnega delavca iz Tovarne emajli- rane posode, ki sem ga pred dnevi sli- šal praviti: — Tako včasih mislim, koliko denar- ja je nekoč padlo v žep bivšemu last- niku Westnu, ki je dobičke pobral sam. Koliko nas je v tovarni, pa se je vsa- kemu poznalo. — Možakarju se je posvetilo. Spoznal je, da je dejansko bil izkoriščan. Ko pa je to tudi spoznal, bo spoznal še ne- šteto drugih koristnih ukrepov današ- nje družbene stvarnosti. Delo je dobilo svoj pomen, delovni človek pa zaupanje, da je na trdni poti k lepšemu življenju. Dtohne novice iz države Za letošnji mednarodni veiesejm v Zagrebu se je doslej prijavilo 12 tujih držav in okoli 2000 domačih razstav- Ijalcev. — Pred okrožnim sodiščem v Mariboru se te dni zagovarja velika tolpa ciganov, vlomilcev in tatov iz Prekmurja, ki je izvršila nad 100 vlo- mov po vsej Sloveniji. — Ljudska skupščina LRS je sprejela družbeni plan in republiški proračun za leto 1952. — 29. aprila se je v Beogradu pričel ustanovni kongres Združenja rezervnih oficirjev Jugoslavije. — De- legacija Coventryja, ki je že dolgo ča- sa v prijateljskih odnosih z Beogradom je iz Anglije prišla na obisk v Jugo- slavijo. Delegacijo je sprejel tudi Maršal Tito. — Pred dnevi je v Ljub- ljani končal z delom III. Kongres ju- goslovanskih rudarjev. Kongresa so se udeležili tudi angleški in zahodnonem- ški delegati. — Na prvem kongresu učiteljev v Beogradu je ustanovljena Zveza učiteljev Jugoslavije. Na kon- gresu so sprejeli resolucijo o nadalj- njih nalogah te nove zveze. Navzoči so bili tudi gosti iz Francije, Avstrije in STO. — Na Reki je bila obsojena skupina vidalijevskih vohunov, ki je rovarila in vohunila za sovjetskega vojaškega atašea v Rimu. — Predsed- nik burmanske vlade Maung Takin Nu je poslal Jugoslovanom pismo, v kate- rem izraža simpatije vsega burmanske- ga naroda do naših narodov. — Zadnje številke statistike nad dospelimi pri- spevki za prizadete kraje v Sloveniji kažejo zelo visoko številko: 168 milijo- nov 194.643 din. — Predstavniki treh zahodnih držav, ki so vodili razdelje- vanje pomoči Jugoslaviji, so svojim vladam poslali poročila, ki vsebujejo zadovoljstvo nad sodelovanjem naših oblasti pri njihovem delu. — Jadran film v Zagrebu je dokončal svoj peti film. To je filmska glasbena komedija »Ciguli-miguli'<. — Jugoslovanska vla- da je poslala vladi ZSSR noto, v ka- teri protestira proti vohunski dejavno- sti prvega tajnika sovjetskega vele- poslaništva v Beogradu in zahteva nje- govo takojšnjo izselitev iz države. — Madžarska vlada je odklonila ustano- vitev mešane komisije in izjavila, da je zanjo vprašanje spornega otoka na Muri dokončno rešeno. Drži pa, da Madžari ne bodo imeli zadnje besede. — Podpredsednik vlade FLRJ in mini- ster za zunanje zadeve Edvard Kardelj je nastopil bolezenski dopust. Zdrav- ljenju hrbtenice se je podvrgel v Slo- veniji. Njegove posle je prevzel njegov namestnik Veljko Vlahovič. Ka\ \e novega po sveiul Jugoslovanski veleposlanik v Lon- donu dr. Brilej je sprejel skupino ja- ponskih socialistov, ki so izrazili željo, da bi na svojem potovanju po Evropi obiskali tudi Jugoslavijo. — V Ameriki po preizkusili novo atomsko bombo, katere eksplozijo so videli 60 km da- leč. — V Zwickau na Saškem v Vzhod- ni Nemčiji je prišlo do velike rudaiske nesreče, ki je terjala 13 smrtnih žrtev, 27 rudarjev pa je bilo težje ranjenih. — Stalni delegat pri OZN dr Bebkr je imel v New Yorku predavanje pred uglednim klubom »Town Hali Club<. — Glasilo jugoslovanskih izseljencev v ZDA »Novi list« je ostro napade' ita- lijanski pohlep po Trstu. — Zahodno- nemški kancler, dr. Adenauer je v svo- jem govoru po radiu izjavil, da bo sto- ril vse, da pride do sestanka >. štirih >< in s tem do rešitve nemškei^a vpra- šanja. — Obsedno stanje v PeizVii Je podaljšano za en mesec. ZDA bodo še vnaprej dajale vojaško pomoč Perziji. — V Tibetu zahtevajo zmanjšanje ki- tajskih zasedbenih sil zaradi težav v prehrani, ki je za to državo vedno naj- večja težava. — Japonska velja od 28. aprila zopet kot suverena država v svetu. Japonska vlada je ob tej priliki pomilostila milijon in dvesto tisoč ob- sojencev. — Pri manevrih na Atlantiku je v letalonosilko trčil rušilec -Hud- son«. Število žrtev potopljenena rušil- ca še ni znano. — Ameriški Kongres je zaslišal veliko število prič »Katynskega grozodejstva«. Priče so v pretežni meri dokazovale sovjetsko krivdo. — Gene- ral Ridgway, dosedanji poveljnik zdru- ženih sil na Koreji je bil imenovan za poveljnika oboroženih sil Atlantskega pakta. — Nov poveljnik na Koreji je postal general Mac Clark. — Iz Indije poročajo, da preti več kot 800.000 In- dijcem lakota. — Volilna kampanja v Trstu se je pričela. Tržaške hiše so prelepljene z lepaki. Vidali paktira z monarhisti. Ljudska fronta je pn^dlo- žila listo za občinske volitve. — V Že- nevi je bilo zasedanje Svetovne zdravst- vene organizacije. Za predsednika je bil izvoljen filipinski minister dr. Juan Salceda. — V območju letalskega ko- ridorja med zahodno in vzhodno Nem- čijo sta dve sovjetski letal' s strojni- cami napadli neko francosko potniško letalo. NAJVIŠJI ZVEZNI IN REPUBLIŠKI ORGANI BODO REORGANIZIRANI Svet za zakonodajo FLRJ bo še letos predložil Ljudski skupšični osnutek po- sebnega ustavnega zakona, ki predvi- deva spremembo v najvišjih organih zvezne in republiške oblasti. Osnutek zakona predvideva posredne volitve ljudskih poslancev, nadalje predvideva, da bosta namesto Zveznega sveta in Sveta narodov uvedena Svet proizvajalcev in Zvezni svet. Nov za- kon bo prinesel tudi spremembe v Pre- zidiju in drugih organih Ljudske skup- ščine, novost pa bo tudi funkcija pred- sednika republike. Omenjeni načrt bo že v nekaj dneh končan in poslan v obravnavo prezidi- jem in vladam ljudskih republik. Naš prvi maji Ni praznika, ki bi ga po vsem svetu tako enotno in masovno praznovali, kot je prvi maj. Na ta dan milijoni de- lavcev preštejejo vrste svoje neunič- ljive armade! Letos so za 1. maj pre- livali kri delavci v Tokiu na Japon- skem. V ZDA so stavkali delavci je- klarske industrije. V informbirojevskih državah so za praznik dela bile na sporedu poleg »oklopnih golobov miru« tudi masovne aretacije. Pri nas v Jugoslaviji je osvobojeni delavski razred svečano proslavil 1. maj. V velikih mestih so bile parade. Sirom po domovini so na predvečer goreli kresovi, v štirih prostih dneh pa so si delovni ljudje poiskali zabave in počitka v naravi, . CELJE JE BILO PRAZNiCSO Celjske ulice so z razvešenimi za- stavami, okinčanimi okni in izložbami dajale prazničen videz. Na predvečer je pred kolodvorom bilo prvomajsko zborovanje. Po vseh okoliških hribih so goreli kresovi, rakete so osvetljevale nočni svod. Na prvi maj so po podjetjih priredili interne proslave. Mnogi so v okviru društev ali pa kot kolektivi odšli na izlete v bližnjo in daljno okolico. Že- lezničarji so se popeljali do Kostrivni- ce, od tam pa jo mahnili na Boč. Koča na Svetini je bila polna obiskovalcev, pravtako Celjska koča, bližnja Mrzlica pa je kar mrgolela od izletnikov. V Tovarni emajlirane p>osode so za 1. maj razdelili dodatne plače, od lan- skega tržnega dobička. Delavci te to- varne so imeli veliko zabavo na to- varniški ekonomiji v Šmartnem. Go- stišča v mestu, posebno pa v okolici so bila te dni dobro obiskana. Na predvečer praznika je bil v Na- rodnem domu tudi koncert mladinske- ga dijaškega pevskega zbora »Maksim Gorki« pod vodstvom prof. Egona Ku- ne j a. Dasiravno je večina delovnih ljudi praznovalo štiri dni, je ta čas kaj hitro minil. Toda vsem se je p>oznalo, da so si ob prazniku dela pridobili novih moči za nadaljnje uspehe. USLUŽBENCI DRŽAVNIH USTANOV NA PRVOMAJSKI PROSLAVI Prvič od osvoboditve smo se našli v takem številu, lahko rečemo polnošte- vilno, uslužbenci sedmih podružnic na- šega sindikata v Celju na proslavi, ki se je vršila ob koncu preteklega me- seca na Okrajnem odboru Celje-oko- lica. Dostojno smo proslavili enajsto ob- letnico ustanovitve OF in praznik vse- ga delovnega ljudstva 1. maj. Program je bil kratek, vendar jedernat in po vsebini odraz obeh velikih praznikov. Več sto nas je bilo — ogromno kadra. Iz naših vrst bi lahko prišlo marsikaj in bi lahko tudi drugim, ne samo nam samim, mnogo nudili. Le malo volje in več organizacijskega smisla nam manj- ka, pa ne bomo ostali brez uspehov. Poskusimo v bodoče to, kar smo dose- daj zanemarjali. Ne smemo biti samo administrativci, pisarniški ljudje — odraz in podstreg moramo biti vsega in vsemu kar se pri nas dogaja in ustvarja. Cas, ki je potreben za naše delo ne more biti ovira. Ta zadnja pro- slava z vsemi, ki so sedeli ali stali v polni dvorani, nas je pokazala številčno — nastopimo še kvalitativno pa bomo res to, kar moramo biti. PROSLAVA PRVEGA MAJA NA VRANSKEM Od osvoboditve sem Vransko še ni bilo tako praznično, kot je bilo letos ob 1. maju. Dan je bil lep in sončen, trg v zastavah, a večina hiš v vencih in zelenju. Na trgu so se začeli ljudje zbirati že ob sedmih zjutraj. Prišli so tržani, čla- ni kmetijske zadruge, kmetijsko delav- nih zadrug Vransko in Prekopa, člani Ljudske tehnike in drugi. Kmečki zadružniki so se na Vransko pripeljali na lepo okrašenih traktorjih in s tem pokazali, kaj je že storjenega v novi Jugoslaviji za razvoj kmetij- stva. Povorka se je začela ob osmi uri. Na čelu je bila konjenica, za njo traktorji, avtomobili in motorji članov Ljudske tehnike, tem pa je sledilo ljudstvo. Na prikolici prvega traktorja je neumorno igrala godba. Povorka je šla po trgu do Ločice in nazaj na telovadišče, kjer je pričel prvomajsko zborovanje tov. Jože Križnik, za njim pa je povzel be- sedo tov. Drago Šimenko, ki je v krat- kem orisal pomen in uspehe delavske borbe preko NOB do danes. Na večer pred 1. majem so po okoli- ških hribih goreli kresovi. Kres. ki so ga na Gorici pripravili in zažgali Vran- čani, je gorel skoraj vso noč. stran 2 »SAVINJSKI VESTNLK*. dne 10. maja 1952 Stev. 19 Povečajmo pridelovanje oljaric v zadnjih letih smo v pridelovanju oljaric dosegli znatne uspehe. Posebno se je dvignila proizvodnja sončnic, pa tudi oljne repice, medtem ko proizvod- nja bučnic ni dosegla predvojne višine. Zato je tudi pomanjkanje bučnega olja, ki je iskano in priljubljeno predvsem na Štajerskem, Koroškem, v Prekmur- ju in deloma tudi drugod. Lahko pa bi bučno olje tudi izvažali v Avstrijo, kjer je potrošnja tovrstnega olja velika. Dosedanji napori organov kmetijske službe v sodelovanju z Glavno dir. pre- hranbene industrije LRS in tovarnami olja so znatno pripomogli, da so kmeč- ka gospodarstva v večjem obsegu pri- delovala oljarice. Vendar to ni dovolj in se z doseženimi uspehi še ne more- mo zadovoljiti, če hočemo, da bodo to- varne olja imele do voljno količino po- trebnih surovin in da bo naš trg zalo- žen s kvalitetnim domačim oljem. Znano je, da bi brez povečanja ornih površin in brez škode na račun drugih kultur v kmetijstvu lahko dvignili pro- izvodnjo sončnic, predvsem pa bučnic še enkratno. Poglejmo številke in bomo videli, kako bi s povečanjem pridelo- vanja oljaric povečali dohodek pride- lovalcem in družbeni skupnosti. S tem pa bi našim potrošnikom lahko nudili dovolj olja. Po podatkih, ki so na raz- polago, in sicer za okraje Maribor-oko- lica, Ptuj, Ljutomer z Gor. Radgono in Mur. Soboto, kjer je pridelovanje olja- ric udomačeno v vseh kmečkih gospo- darstvih, se je v letu 1950 pridelalo in odkupilo 1603 tone oljaric, iz katerih se je predelalo okoli 430 ton jedilnega olja. Nad polovico olja so prejeli pri- delovalci, t. j. kmečka gospodarstva, v zameno. Ce vrednotimo količino olja, ki je bila izdana kmečkim gospodar- stvom v zameno kot plačilo za oddano seme, in to po sedanjih cenah, tedaj so pridelovalci sprejeli vrednost 50,000.000 din. Seveda je v tem znesku zapopa- dena akumulacija, ki jo tovarne pla- čujejo v državni proračun, ki pa znaša z davkom na promet okoli 9 milijonov din. Z enkratnim povečanjem proizvod- nje oljaric bomo dvignili dohodek kmečkih gospodarstev in s tem tudi na- rodni dohodek sploh še za nadaljnjih 50 milijonov din. Prav tako pa bi pove- čali vplačila v državni proračun za en- kratno. S povečanjem pridelovanja oljaric ne bi dosegli samo večje pro- izvodnje olja, kar je sicer najvažnejše, temveč bi s tem pridobili tudi več moč- nih krmil, katerih znatno primanjkuje za potrebe uspešne živinoreje. Za dober pridelek je tudi zelo važno, kakšno seme bomo sadili. Priporočamo predvsem dobro izbrana semena, taka, ki so se obnesla že do sedaj v naših krajih. Priporočamo predvsem bes- arabske sončnice, ki so se v naših krajih dobro obnesle. Te zorijo poprej, dajo na 1 ha čistega posevka ob pra- vilni negi 1.200—1.600 kg semena, so zelo odporne proti suši in vsebujejo več maščob kot ostale. Povsod na pe- ščenih tleh zelo uspevajo bučnice go- lice, ki so brez luščinja, rodovitnost pa je enaka ostalim bučam. Uspevajo pred- vsem na Dravskem in Ptujskem tx)lju, v Slov. goricah in tudi drugod. Dobro je seme hrvatskih bučnic, pri katerih je značilno, da so plodovi buč za polo- vico manjši od naše domače buče, vse- bujejo pa več jedrc, ki so sicer drobna, vendar klena, in je koristnost teh buč mnogo večja od domačih. Seme hrvat- skih bučnic se lahko naroči pri kme- tijskih zadrugah, katere ga bodo nre- jele od tovarne olja v Slov. Bistrici. Kaj storiti? Sedaj, ko ie saditev krompirja in koruze v polnem teku, naj sleherno kmečko gospodarstvo po- sadi med te kulture enkrat več bučnic kot doslej. Robovi in razgoni njiv, po- sajeni s peso, krompirjem in koruzo, se lahko posadijo s sončnicami. Držav- na TOsestva, kmetijske delovne zadru- ge in ekonomije bi lahko pridelale več oljaric v čistih posevkih, razen buč. ki se sadijo v glavnem kot med sadež. Zato bi prav na teh gospodarstvih, ki bodo nedvomno imela velike površine posajene s krompirjem in koruzo, lahko posadili čim več buč. Pridelovalci oljaric bodo sprejeli od letošnjega pridelka več olja kakor do- slej, zato bo nedvomno vsako kmečko gospodarstvo z veseljem povečalo pro- izvodnjo oljaric sebi in družbeni skup- nosti v korist. Z. i. Borci v Celju so zborovali Pred kratkim je zasedal občni zbor MO ZB v Celju. Zbora se je udeležilo 75 delegatov krajevnih zvez ZB. Pred- sednik MO ZB tov. Vlado Bogataj je podal poročilo o političnih dogodkih v svetu in doma, s ^posebnim ozirom na tržaško vprašanje, ki stoji sedaj v ospredju. Dotaknil se je tudi dela v organizaciji, poročal o akciji postavitve sponienika_j)gdJiin^ bor^^^ v Celju_ in omenil, da bi bilo najprimerneje, iz- brati 20. julij za celjski narodni pra- znik, ker je bila na ta dan ustanov- ljena celjska četa. Pokazal je tudi na pomanjkljivosti dela v organizaciji, ka- tere je treba odpraviti. Izvenarmijski vzgoji se mora posvetiti vso pažnjo. Sekretar tov. Gregorčič je v svojem poročilu osvetlil podrobnejše organiza- cijsko delo v minulem letu, ki je sicer bilo zadovoljivo, lahko pa bi bilo mno- go boljše, ako bi se vsi člani zavedali svoje dolžnosti do organizacije. Svoj- cem žrtev fašizma je bilo podeljenih 133 spomenic, svojcem padlih borcev in talcev pa 158. Odlikovanih je bilo nekaj čez 200 članov. Za spomenik padlim borcem, ki bo menda postav- ljen v Celju prihodnje leto, so zbrali 1,462.065 din. Po podanih poročilih so živahno razpravljali. Tov. Mitja Ribi- čič, ki je zastopal Glavni odbor ZB, je v svojem govoru podal osnovne naloge organizacije ZB, po katerih bi krajevne Zveze morale delovati, če hočemo, da bo delo uspešno. 3. avgusta bodo pra- znovali v Celju 10 letnico partizanstva na Štajerskem. Treba je storiti vse, da bo ta proslava res veličastna manife- stacija. Po končanih volitvah so skle- nili, da novi odbor po sklepih in re- zultatih občnega zbora pripravi načrt za bodoče delo mestnega odbora ZB. M. C. Rimske Toplice z vseh strani... Ko sem pred dnevi obiskal Rimske To- plice, enan letovilčarski kraj, katerega slo- ves je že pred vojno segal daleč po svetu, sem opazil dokaj stvari, ki temu kraju ni- kakor niso v punos. Nekdaj tako lepo in znamenito letovišče, ki je sprejemalo poleg domačih gostov tudi mnogo inozemcev, je danes zanemarjeno. Ko ostali kraji, je bil tudi ta kraj za časa vojne opuščen, v letih po vojni, v času obnove in kapitalne graditve pa ni bilo sredstev in možnosti, da bi ta letoviščarski kraj dobil tako prijazno lice kot ga je imel nekdaj. Lokalna sredstva pa niti iz daleka ne bi za- dostovala za obnovo tega kraja. Vendar, če bi bilo vsaj nekaj dobre volje in več aktiv- nosti pri krajevnih faktorjih, bi se marsikaj dalo popraviti in odstraniti, kar danes vsa- kega izletnika bode v oči, ko se sprehaja po nekdaj tako priljubljenem letovišču. Sedaj, ko se je narava odela v zelen plašč, ki tako blagodejno in pomirjajoče vpliva na utrujene oči delovnega človeka, ki išče po- čitka po napornem delu, bi skoraj mislil, da je v Rimskih Toplicah res vse lepo ure- jeno. Sicer pa, kdor je tak ljubitelj priro- de, da svoj nedeljski izlet preživi samo v njeni sredini, to tudi drži; kajti priroda je ostala takšna kot je bila. Vendar, če se iz kakršnih koli razlogov »atečeš med domače ljudi, izveš v pogovoru z njimi še marsikaj. Topliško poslopje v Rimskih Toplicah kar si na sprehodu, občudujoč prelepo spo- mladansko naravo, prezrl. Toplice, ki so bile nekdaj last Nemca Ulicha, so sedaj pod upravo JLA in služijo za okrevališče pripadnikom armade. Fo zu- nanjem videzu sodeč, so topliške zgradbe, ki se nahajajo v košatem gozdu, v katerem je pesnik Aškerc našel motiv za svojo ba- lado »Mejnik«, renovinare in v dobrem stanju. Vso drugače pa izgledajo stvari v Rimskih Toplicah, za katere bi se morali bolj brigati lokalni faktorji in marsikaj bi bilo lahko drugače kot je. »NOVA POŠTA« NEKDAJ IN DANES ' 2e ko stopiš iz vlaka, ti pade v oči dokaj zanemarjeno poslopje, ki mu pravijo restav- racija »Nova pošta«. Svoje dni pred vojno je restavracija še kar zaslužila svoje ime. Zgradba je bila prilično urejena, postrežba pa še kar dobra. Izletniki so se ob nedeljah kar drenjali in vse polno zasedenih miz na dvorišču je pričalo, da je bil obrat res do- bro obiskan. Zraven je bilo urejeno keglji- šče, kjer so se kegljači preko dneva in še pozno v noč kratkočasili. In danes? Poslopje je v slabem stanju, nepobeljeno, tako da že od daleč odbija vsa- kega gosta. Postrežba ni bila taka, kot bi morala biti, zato tudi gostov ni bilo preveč. Restavracija je bila v zakupu do skoraj. Za- kupnica je zapustila precej dolga, ki ga bo morala seveda plačati, restavracijo pa je prevzelo okrajno gostinsko podjetje. Tuj- skih sob sploh nimajo, ker so iz njih pre- uredili stanovanje in pisarniške prostore, nekdanje kegljišče pa služi za embalažno skladišče. EGIPTOVSKA TEMA Če prideš v Rimske Toplice z večernim vla- kom, se ti lahko zgodi, da si v temi polomiš noge preden prideš od postaje do toplic. Ni- kjer ni žarnice, ki bi razsvetljevala pot po- noči, čeprav bi za to zadostovalo le nekaj žarnic in žice. SMRTNA NEVARNOST V sosednjo vas Šmarjeta ne moreš priti po najkrajši poti, ker je most za pešce preko Savinje neuporaben. Ta most je bil poško- dovan v času okupacije od bombardiranja iz zraka in od partizanskih napadov, svoje je pa napravil tudi zob časa, tako da je da- nes most neuporaben. Preko njega je pre- hod smrtno nevaren, ker je tramovje na ne- katerih mestih popolnoma trhlo in polom- ljeno. Most je zabit in domačini morajo ho- diti naokoli po glavni cesti od postaje v vas. Seveda je nekaj takih, ki se kljub nevar- nosti podajajo preko njega, bodisi da so preveč korajžni, ali se jim pa mudi na vlak. Če že ne morejo most popraviti, naj ga vsaj tako zavarujejo, da bo onemogočen pristop k njemu, sicer se bo prej ko slej zgodila nesreča. IMAJO PEKARNO IN MESNICO, TODA . . . kruha ne pečejo v njej, meso pa sekajo en- krat na teden. Ta pekarna in mesnica je že pred vojno služila svojemu namenu. Danes, ko so potrebe vsaj takšne kot tedaj, če š« ne večje, pa vozijo kruh iz Laškega in Ce- lja, čeprav je pekarna v dobrem stanju in ima tudi potrebne stroje. Pred kratkim se je v prostore te pekarne še vselil čevljar, namesto da bi v njej za- čeli peči kruh. Meso dostavlja enkrat na te- den »Mesopromet« iz Celja. Domačini pra- j vi jo, da je večkrat slabe kvalitete in da mo- I rajo po tri do štiri ure čakati, dokler pri- 1 dejo na vrsto. Zato marsikdo raje gre po meso v 15 km oddaljene Radeče pri Zida- nem mostu. Domačini pravijo tudi, bi radi imeli tra- fiko, kjer bi lahko kupovali cigarete in časopise. Tamkajšnji kmetje pa si žele teht- nico, kjer bi lahko tehtali živino in poljske pridelke. OKRAJNO GOSTINSKO PODJETJE BO MORALO PRIVABITI GOSTE Nekaj nižje pod toplicami je okrajno go- stinsko podjetje »Stara pošta«, pod katerega upravo spada tudi letno termalno kopališče. Zlasti v letnem času bo naloga tega podjetja, da s kulturno in dobro postrežbo privabi čimveč gostov in izletnikov. Zlasti Zagreb- čani so tu že od nekdaj znani nedeljski go- stje. Sedaj ima podjetje na razpolago le nekaj postelj, kar je premalo. S preuredit- vijo »Nove pošte«, ki je prešla tudi v upra- vo tega podjetja, bodo lahko nudili več sob. | Misliti pa bo treba tudi na razširitev obrata vsaj v času sezone. Pozimi pa bo podjetje ustreglo ljubiteljem plavalnega športa naj- bolj s tem, če bodo letno kopališče preure- dili v zimsko. To najbrž ne bo stalo preveč, podjetju bo pa vrglo tudi pozimi lepe de- narce. Na vse to in še na marsikaj bodo morali misliti v Rimskih Toplicah, če bodo hoteli dati temu letovišču tisti pomen, ki ga za- služi. ŠE NEKAJ O DRUŽBENEM IN GOSPODARSKEM ŽIVLJENJU Kako delajo množične organizacije? Mladin- ske organizacije, ki je bila pred leti naj- boljša v okraju, ni več. Sedaj jo šele sku- šajo spraviti na nOge v Tovarni lesne galan- terije na Gračnici. Ostale množične organi- zacije bi bile tudi lahko bolj aktivne kot so. Pohvale vredno je Izobraževalno umetniško društvo »A. Aškerc«, ki je eno najboljišh v okraju. Dramska sekcija tega društva prid- no dela in je pred kratkim uprizorila Cankar- \ jeve »Hlapce«, člani kmetijske zadruge splo- ' snega tipa, pa so se razšli, ker je zaradi sla- bega vodstva zadruga zabredla v deficit. Ta- ko velik kraj bo brez zadruge težko izhajal, zato se bodo kmetje najbrž kmalu zopet od- ločili za ustanovitev zadruge. Če bodo v občinskem ljudskem odboru in množičnih organizacijah bolj delali kot do- slej in prisluhnili glaSu innožic, bodo Rim- ske Toplice ob podpori okrajnega ljudskega odbora, domačinom postale kmalu v ponos, gostom in izletnikom pa v razvedrilo ter oddih, ki ga bodo še znova in znovci želeli preživeti v tem lepem kraju. -ma- Stari borci na pplnodlu po Kozjanskem Na dan ustanovitve OF 27. aprila pada tudi obletnica ustanovitve Koz- janskega odreda. Te obe svečanosti sta se letos združili na Kozjanskem. Iz vse Slovenije so se zbrali bivši borci Koz- janskega odreda, da po tolikih letih zopet obiščejo stare partizanske kraje in da se po tako dolgem času zopet najdejo v »stroju«, v starih borbenih vrstah. Odred se je sestal že večer prej v Tisovcu, kjer je bil leta 1944 tudi usta- novljen. Od tu je držala njihova pot po vseh starih partizanskih stezah, mi- mo partizanskih vasi in domačij. Bilo je prisrčnih prizorov zopetnega svide- nja, spominjanja na težke in vesele čase. Središče proslave je bilo naslednji dan na Marofu, kamor so se pripeljali Celjani in okoličani, pa tudi iz Mari- bora in Krškega so prišli. Proslave in partizanskega mitinga se je udeležilo tudi veliko število domačinov. Sodelo- vala so društva iz Celja, med katerimi se je pevski zbor »Franceta Prešerna«, še posebej izkazal, če upoštevamo izja- ve tamkajšnjih ljudi. Sicer prireditev in ves potek prosla- ve ni potekal popolnoma po načrtu, kar je končno imelo še večji uspeh, saj so se ljudje kakor stari borci veselili po svoje in v sebi najdražjih družbah, kar je dajalo svečanostnemu dnevu še večjo prisrčnost. I SLIČICE=IZ=PLANINE Lepega pomladanskega dne, ko je vse oživelo in se človek čuti kar preroje- nega, sem se napotil po valoviti cesti proti Planini. Med potjo sem si ogle- doval ozelenele gozdove, p>oslušal žu- borenje potoka, ki teče v lahko zaokro- ženi strugi, opazoval naravo, ki je oži- vela človeka in ga napravila zopet sve- žega, krepkega in veselega. Kaj je lep- šega od pomladanskega sprehoda? Naj bo človek še tako klavrn in malodušen, takšen pomladanski sprehod ga oživi, mu vlije zopet veselja in volje za čaka- joče delo. Med tem opazovanejm in zatoplje- njem v krasno pomladansko idilo sem prišel do vzpetine, pod katero se peni Gračnica, ki si utira svojo strugo med skalovjem in se izliva pri Rimskih to- plicah v Savinjo. Nadaljeval sem pot po cesti navkreber. Kmalu so me spre- jeli v svoj objem planinski gozdovi, ki so mešani, predvsem smrekovi. Za nji- mi se pa vrste travniki. Kakšno prijet- no občutje objame človeka, ki v sopar- nem dnevu, poten in vroč prispe v hladno senco smrekovih gozdov. Do- kaj časa sem lezel v hrib, spotoma ob- stajal in se oziral po sosednjih hribih, ki so se kopali v pomladanskem cvetju, katerega božajo topli pomladanski sonč- ni žarki. Ze od daleč sem zagledal raz- valine planinskega Starega gradu, ki se bohotno dviga v oblake in ki daje temu kraju posebno romantično obe- ležje. Gledajoč ta grad, sem razmišljal o tem, zakaj in kako so naši predniki stavili take velikanske stavbe na take pečine. Obenem pa mi je tudi uhajala misel, kako prijetno bi bilo sedeti na vrhu, ob gradu, od koder je krasen razgled po bližnji okolici. Pod gradom pa sem zagledal graščino, ki je, kakor pravijo ti ljudje, stara že nad osem- deset let. To, grad in graščina, sta dve jasni priči že zdavnaj propadlega fev- dalizma, ki je pil kri slovenskemu tla- čanu, slovenskemu narodu. Pod graščino pa sem zagledal nekaj hiš, 588 m visoko, krasno ležečo Plani- no. Planina je znana že izza kmečkih uporov 1. 1573. O teh prav lepo opisuje v Kmečkem glasu hrvatski, že zdavnaj umrli pisatelj. Avgust Šenoa. Posebno mesto pa je Planina zavzemala v par- tizanskem bojevanju, saj je bilo tu ža- rišče upora na Kozjanskem. S košatim sosedom Bohorjem je Planina dajala zatočišče preganjanim, bila je iniciator junaških podvigov naših partizanov, zlasti Kozjanskega odreda pa tudi slavne XIV. divizije, ki bo ostala temu kraju v trajnem spominu. Te kraje je okupator popolnoma opustošil, požgal, nekaj ljudi pa tudi izselil in nato po- strelil kot talce. Trg Planino pa so po- žgali partizani sami. da bi ne služila okupatorju kot oporišče. Ker je ta kraj tako trpel v Narodno- osvobodilni borbi, me je zanimalo, ka- ko je tu razvito politično, gospodarsko in kulturno življenje, saj je Planina znana kot trg, ki ima ljudsko šolo, po-I što, zdravniško ambulanto, dve trgovi-; ni, tri gostilne, zdravnika, pa tudi po-j staja Ljudske milice je tu. S Celjem] imajo stalno dnevno avtobusno zvezo.j Takoj na prvi pogled sem na Pla-| nini opazil, da so požgani domovi ini gospodarska poslopja že obnovljena, k čemur je mnogo pripomogla naša ljud- ska oblast, saj je Planina dobila sko- raj tisto lice, ki ga je imela prej, ko še ni bila uničena. Ne mislim široko raz- pravljati o delih in uspehih v obnovil po osvoboditvi, marveč mislim opisati, situacijo, kakršna je danes na Planini. Planinčani so z navdušenjem pozdra- vili sklep ljudske oblasti, ki jim je omogočila, da se ta kraj elektrificira.' Požrtvovalno so pomagali pri graditvi transformatorja, daljnovoda in pri hiš- ni napeljavi. Težko pričakujejo dne, ko bodo odvrgli smrdljive petrolejke, ka-| tere bodo nadomestili z električno lučjo.i Ce jih vprašaš, kdaj bo zasvetila ta no- va luč, ti odgovorijo, da do Dneva vsta-: je — 22. julija —. Sedaj je v tem po- gledu problem še omrežje. Da se delo zavlačuje, nosi precej krivde tudi DES^ ki velikokrat obljubi delavce, poterat jih pa ne pošlje. So pa na Planini tudi primeri, sicer redki, da so se nekateri kmetje branili elektrike, češ: Moj oče je svetil s trsko, še jaz bom. Takih ne- zaupnežev in starokopitnežev pa na Planini ni dosti. »Se bodo že premislili, ko jim bo elektrika zasvetila v lice,« pravijo nekateri Planinci. »Kako pa kaj kulturno prosvetno de- lo na Planini,« sem vprašal šolskega upravitelja. »Ja,« je rekel, »v pretek- lem letu je kulturno prosvetno delo na Planini oživelo, reči pa moram, da bi lahko bilo še boljše. Ovira, ki bi se dala odstraniti, je, da Planina kot trg nima dvorane kjer bi uprizarjali kul- turne prireditve.« — »Te,« je pouda- ril tovariš upravitelj, »imamo v učil- nici, ki s svojim prostorom nikakor ne zadostuje številu obiskovalcev. Da bi zamašili to vrzel, smo sklenili, da bomo na gradu p>ostavili začasni oder, ki bo v letnem času odgovarjal željam tu- kajšnjega prebivalstva, ki z zanima- njem in veseljem obiskuje kulturne prireditve. Dobiček, dobljen pri kultur- nih prireditvah, bomo uporabili izključ- no za ureditev odra in nabavo kulis. Ustanovili bomo tudi pevski zbor,« je končno rekel tovariš upravitelj. Po- zdravil sem ga in krenil po cesti, ki pelje proti Šentvidu. Na desni strani ob cesti sem zagle- dal planinski zadružni dom, katerega grade Planinci že od 1948. leta sem, pa je še vedno napol dograjen in daje Planini porazno sliko. Temelji so sicer postavljeni, vendar ta »siromak« čaka na odrešitev, da bi ga pokrili, že pre- cej let. Prav ta zadružni dom bi bil Planincem pripraven za dvorano, kjer bi vprizarjali kulturne prireditve. Ker sem bil radoveden, kaj je tu vzrok, da se zadružni dom ne gradi, sem krenil nazaj v trg, kjer sem zvedel, da je krivda na bivših funkcionarjih, ki niso pokazali nobene skrbi in zanimanja, da bi se bil zadružni dom dogradil. Pa tudi množične organizacije imajo tu svoj delež krivde vmes, ker niso dale ljudstvu pobude za dograditev za Pla- nino tako važne stavbe. •• (Konec prihodnjič) OLEPŠEVALNO DRUŠTVO — CELJE priredi v nedeljo, dne 11. aprila 1952 od 10,30 do 11,30 KONCERT v mestnem parku Na sporedu so umetniške in partizanske skladbe REŠITV prvonia\she nagradne križanke Vodovravno: 2 kapar, otava, alibi; 3 on, rti, osa, era. Ob; 4 tara, kol, lov, noga; 5 A, A, ost, t, dan, K, R; 6 obad, Opava, opal; 7 os, 1, o, asi, 1, o, er; 8 K, kavči, t, Toska, o; 9 Naj živi prvi maj; 10 opeke, arene, Vlahi; 11 i, u, u, Ave, b, e, a; 13 ope- riran, štartatt; 13 k, lagal, t, Orion, t; 14 rja, 1, tarok, b, tla; 15 ao, kan, san, kad, ak; 16 ikra, or, k, ro, veža; 1 in 17 Pet sto let; mesta Celja. Navpično: 1 Kota, okno, okraj; 2 Ana, os, apip, jok; 3 p. Rab, kje, Ela, r; •! ara, Ala, kura, kam; 5 prt, od, vže (uže); igla« e; 6 e, iks, oči, ura, nos; 7 to, Oto, iva, alt, rt; 8 Stol, pa, Iran, as, a; 9 tas, tast, ev, trak; 10 oval, vi, pneš, on, c; 11 la, oda. tre, tok, re; 12, e, Eva, lov, bar, kol; 13. tar, no, siv, riba, j; 14. lan, pok, leto, dva; 15. i, oka, ama, ant, e; 16. bog, le, abat, laž: 17. Ibar, roji, itaka. REŠITEV KRIŽANKE Uredništvo je prejelo mnogo rešitev, med katerimi je bilo 28 pravilno rešenih. V peti vrsti navpično smo upoštevali — vže ali už« — obe oblike za pravilno rešitev. V 11. vrsti vodoravno pa je tiskarski škrat med bese- dilom napravil napako. Pisalo je za staro- rimskim pozdravom: sogl., sogl., samoglas- nik, moralo bi pa stati: sogl., samogl., s»- mogl. Prosimo, da nam naši reševalci to si- cer malo napako oproste. Med pravilnimi rešitvami je določil žreb prvo nagrado (1000 din) Mariju Sadar iz Ce- lja, drugo (500 din) Francu Bolka iz Celj»» tretjo pa (knjiga) Klari Planten tudi »» Celja. Ker so vsi nagrajenci iz Celja, jih pr*' simo naj dvignejo nagrade osebno v uprav* lista. Uredništvo. »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 10. maja 1952 Stran 3 Iz Celja... KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA 2BORA SKUD »IVAN CANKAR« V CELJU V vfsti proslav 500 letnice mesta ^glja bo priredil moški zbor SKUD Ivan Cankar« v sredo 14. maja 1952 ^ygger v Narodnem domu koncert urnetne in ljudske pesmi. Ta moški pevski zbor nadaljuje tradicije nek- danjega zbora »Oljka«, ki so ga v Celju J 1918 ustanovili begunci iz zasedene primorske. Sčasoma se je zbor z doto- jjorti novih moči preoblikoval tako, da v njem pretežno sodelovali celjski obrtniki. Danes je zbor po svojem se- stavu silno pester. V njem sodelujejo jjelavci, obrtniki, nameščenci in izo- braženci vseh poklicev. Spored koncerta tvorijo pesmi, ki so pi-i povprečnih pevskih zborih zelo j^alo izvajane in to zaradi svoje zahtev- posti tako v smiselnem kakor harmo- jiizacijskem pogledu. V prvem delu sporeda so predvsem umetne pesmi priznanih skladateljev Deva, Nedveda, (jerbiča, Hafnerja in Tomca. Nekatere pgSiTii so izvajane sploh prvič. V drn- delu pa bo zbor izvajal ljudske pesmi in tako skušal pokazati nekajj biserov naše folklore, ki žal že odmi-^ rajo, pa nas vendar še popeljejo v bo-j ^astvo naše ljudske ustvarjalnoti. -i S. F. 1 JOŽEFOV HBIB j Terenski odbor OF je v dvorani na Zele-| nem travniku priredil proslavo ustanovitve] OF in delavskega praznika 1. maja. Proslava: je bila vkljub temu, da je bila na Zelenem! travniku, ker so bili doslej prebivalci na-j vajeni na »Skalno klet«, kamor pa po iz-i padu ffostilničarke TJšajeve na zadnjem obč-" nem zboru Zveze borcev, ne moremo več iti^; dobro obiskana. Profesor tov. Aškerc je imeli lep slavnostni govor, pionirji pa so pod vod- stvom tov. Ramšakove oskrbeli nekaj lepihi recitacij. M. č. ; IZHOD NA CELJSKI ŽELEZ. POSTAJI ' Jfa celjski postaji je precej velik izhod, ka- terega zapirajo srednja široka vrata in dvojej Mkih vrat. Ob prihodu vlakov so odprta* običajno ena ozka vrata, tam se postavi uslužbenec, ki pobira od potnikov voznet Bstke. Včasih se tudi primeri, da odprejo^ , Trata na obeh straneh in pobirata vozne; listke dva uslužbenca. Pri vlaku, ki je mi-' nulo nedeljo privozil iz Ljubljane ob 17.| so bila odprta samo ena stranska vrata in- tako se je zgodilo, da so potniki odhajali: skozi ta vrata skoraj tričetrt ure! Ali ni ttt: nepotrebna šikana potnikov? Ta nedostatek, ki so trajno ponavlja pri izhodu na celjski postaji, je bil že v časopisu kritiziran, ven- dar doslej brezuspešno. Pobiranje voznih listkov od potnikov je brez pomena. Ak>■' ' IZ KOZJEGA Gledališka družina ljudske prosvete v Koz- jem je uprizorila veseloigro »Trije vaški svetniki«. Ker je bilo v Kozjem že nekaj kakovostno dobrih, resnih iger. je družina za spremembo nudila svojemu občinstvu gle- dališki komad, namenjen zgolj za smeh. Pred uprizoritvijo je govornik podal be- žen pregled dela družine, nato pa v mimo- hodu na odru predstavil vsakega igralca in igralko posebej, zopet nekaj, kar dosedaj ni bilo v navadi in kar je napravilo na ob- činstvo dober vtis. Med nastopajočimi so bili v večini igralci, ki so že večkrat nastopili in katerim so se krepko ob bok postavile mlade, nove moči. V glavni vlogi smo po daljšem odmoru videli tov. Marinčka, ki se kot nameščenec OLO Celje-okolica vozi dnev- no domov in je navzlic temu posečal vaje pozno v noč, kar ni mala žrtev. Vsi nasto- pajoči so bili na svojem mestu in vsak je skušal svojo vlogo kar najbolje dojeti. Oder je bil okusno opremljen. Prav tako učinko- vita je bila razsvetljava. Dejanja so se hi- tro vrstila drugo za drugim, da so bili ob- činstvu prihranjeni dolgočasni odmori. Pred- stava je bila na predvečer za domačine, dru- gi dan popoldne za okolico. Občinstvo se je do solz nasmejalo, s čimer je bil namen družine dosežen. TAKŠNIH FUNKCIONARJEV KULTURNO- PBOSVETNIH DRUŠTEV SI ŽELIMO . . . Pred nedavnim je bilo na Gorici ob Dreti v okraju Šoštanj ustanovljeno izobraževalno umetniško društvo »F. S. Finžgar«. Pri vsakem začetku so težave. Pri tem društvu so tem večje, ker nima niti pro- storov niti kakršnih koli materialnih sredstev in je nujno navezano samo na gostovanja. Dne 19. aprila je gostovalo z ljudsko igro »Naša kri« na Polzeli. Tamkajšnji funkcio- narji ljudske prosvete tov. Viktor Satler, se- kretar »Savinjske tovarne nogavic«, tovariš Milan Gerželj, šol. upravitelj, tov. Sande in tov. Milica Sande, učiteljica, so pokazali, da v resnici razumejo kaj je naloga in delo ljudsko-prosvetnih društev tudi v odnosu med društvi samimi. Od prvega trenutka, ko smo jih zaprosili za dvorano pa do zadnjega dejanja igre, so pokazali tako zanimanje, skrb in požrtvovalnost pri vsem poteku, ka- kor bi delali za svoje lastno društvo. Saj so nam pomagali z nasveti in z dejanskim de- lom. Zato se čutimo dolžne, da se jim po- novno javno zahvalimo. Upamo, da bo ta vzgled pritegnil tudi dru- ga društva, ki delajo na polju ljudske pro- svete, da bodo storila enako z edinim smo- trom: pomagajmo nesebično drug drugemu, podpirajmo zdravo tekmovanje med seboj, odpravljajmo pa nevoščljivost in nezdravo pojmovanje konkurence. H. M. SODNA KRONIKA Pred kratkim smo poročali o obsodbi tov. Hrena Stanka, poslovodje KZ Frankolovo. Navedli smo, da je vzel iz blagajne KZ 20.000 din za nakup raznega blaga v Ko- pru. Resnici na ljubo poročamo, da je tov. Hren vrnil denar 14 dni po povratku iz Ko- pra v blagajno KZ ob priliki predložitve obračuna. KAJ VSE NAPRAVI PIJANČEVANJE V Gorici pri Slivnici pri Celju se je dogo- dil zelo žalosten primer kot posledica pijan- čevanja. Brezposelni železniški uradnik Frane Pušnik, stanujoč v Celju, že kaznovan po- gojno zaradi tatvine, je prišel nedavno na dom svojega očeta, mu skopal v njearovem lastnem vrtu grob, postavil lesen križ ter letal za očetom, hoteč ga zaklali. Sosedje so ga komaj skrili v klet pred razbesnelim pi- jancem. Nič boljie ne ravna s svojo družino. Prizadeti. iz boCne Vsa Bočna je že v cvetju in vaščani so tega veseli, saj jim je huda zima na- pravila veliko škode. Kljub temu, da je na polju polno dela, so vaščani za- vihali rokave, da končno zgradijo tako potrebno strojno uto kmetijske delov- ne zadruge. Temelji so že dokončani. Tesarji tešejo les, zidarji pa polagajo opeko na opeko, tako da bo nova stroj- na uta kmalu ponos nekdaj požgane in porušene Bočne. V zadružnem domu z veliko vnemo delajo mizarji, ki končujejo zadnje ko- se potrebne opreme za zadružno trgo- vino. Sindikat obrtnih delavcev se je od- ločil prirediti 18. maja veliko javno tombolo, katere izkupiček bo name- njen za ureditev novega odra v za- družnem domu. Ko smo videli dobro, poglejmo še sla- bo stran. V Bočni je nekaka razdvo- jenost med privatnim in zadružnim sektorjem. Premajhna je tudi povezava med množičnimi organizacijami. Raz- dvojenost se posebno čuti pri gasil- skem društvu. -kis.- Kmetje - gospodinje! Olje raste na njivah zato zasadite vsak košček zemlje, po- sebno pa še med krompir in koruzo čim več bučnic in sončnic » Tovarna olja Slov. Bistrica Na Okrešlju so tekmtvali 1. maja Je organiziralo Planinsko dru- štvo Celje tekmovanje v veleslalomu s Sa- vinjskega sedla na Okrešelj. Prireditev je bila posvečena spominu padlega partizana Herleta Francija iz Solčave, ki je bil svoje dni vrhunski smučar in alpinist. Pokroviteljstvo nad tekmovanjem je imel Okrajni sindikalni svet v Šoštanju. Nastop najpomebnejših tekmovalcev naše domovine, udeležba Avstrijcev ter i?, redno vreme je privabilo ta dan številne gledalce v ta lep gorski kotiček. Nastopilo je 42 res najboljših tekmovalcev. Proga je vodila z vrha Savinjskega sedla — tronieje Koroške -— Kranjske in Štajerske na Okrešelj. Bila je težka in je nudila udeležencem polno užitka. Borba med posamezniki je bila huda. Prednjačili pa so Avstrijci, ki so tudi ea- sedli najboljša mesti. Rezultati so bili naslednji: 1. Sailer Toni (Avstr.) 1.15,2. 2. Huber Fritz (Avstr.) 1.16,4. 3. Cvenkelj Franc (Prešeren) 1.17,2. 4. Štefe Janko (Ljubelj) 1.18,6. 5. Sevčnikar Ivan (Maribor) 1.22,0. 6. Krmelj Janko (Ljubelj) 1.23,3. Do 11. mesta slede Avstrijci, nato pa Ci- ril Praček, Ljubo Knop itd. Med mladinci je bil najboljši Mariborčan Šober Dušan s časom 1.29,0, za njim sta se zvrstila četina Peter (Celje) in Križaj Peter (Ljubelj). Lepa je bila zaključna svečanost. Predsednik tekmovanja tov. Stegnar An- drej je pozdravil tekmovalce in številne gle- dalce v imenu OK KPS Šoštanj ter pokro- vitelja. Govoril je o pomenu 1. maja doma in v svetu. Lik in delo pokojnega Herleta pa je orisal preds. PD tov. Tine Orel. Ta zaključna prireditev marljivega Pla- ninskega društva v Celju je popolnoma uspela. Ponujamo držovnim podjetjem in privatnikom svoje izdelke: armirano-betonske profile, cementne cevi, viiv lončene peči in lončeno posodo PO PONOVNO ZNIŽANIH CENAH PROSTA PRODAJA »CEMCNTNINE« Celje, Mariborska c. 16 telefon 257-271 Izžrebani dobitki nagradnega žrebanja v „Ljuciskem magazinu*' v ponedeljek 5. maja je bilo v Ljudskem magazinu v Celju žre- banje drugega kola sreče, ki ga je veleblagovnica priredila doslej. Žre- banje se je vršilo pod vodstvom ravnatelja in pod kontrolo komisije, sestavljene od predstavnikov oblasti in množičnih organizacij. Za to nagradno žrebanje je bilo določenih 80.000 din za 43 dobitkov. Žrebanje je bilo pravilno, izid je bil naslednji: 20.000 din je zadel kupon štev. 025765, 10.000 din je zadel kupon štev. 011705, 5.000 din je zadel kupon štev. 24075. Pet dobitkov po 2000 din so zadele naslednje številke: 051856, 054203, 42772, 052745 in 046346. Nadaljnjih 35 dobitkov po 1000 din so zadeli kuponi z naslednjimi številkami: 26100, 022451, 011367, 054289, 18577, 036349, 020727, 34323, 58494, 039661, 045815, 033297, 2143, 036374, 50059, 036542, 054296, 054140, 029916, 028941, 2507, 56634, 32794, 617661, 16054, 014959, 019621, 0155028, 029087, 027568, 614329, 001381, 054389, 004800 in 036560. Imetniki kuponov, ki so zadeli zgoraj navedene dobitke, lahko takoj dvignejo v Mestnem magazinu blaga po izbiri v višini zadetega dobitka. POZOR! 18. maja bo žrebanje Državne loterije FLRJ v Celju pred kolodvorom ob 5. uri popoldne. Prepričajte se osebno o tem, da naš način žrebanja izključuje vsako nepravilnost! Cez 53,000.000 dinarjev izplačamo po vsakem žrebanju! — Opozar- jamo Vas na našo novo prodajalno srečk v Celju, Stanetova ul. 9, kjer lahko dobite srečke v veliki izbiri. Izžrebano srečko izplačujemo takoj po žrebanju v naši prodajalni! — Pohitite z nakupom srečk. Prodajalna srečk Državne loterije LFRJ Celje, Stanetova ul. 9 DOEŽAN FRAN10 CELJE, JETNISKA 4 kleparstvo. oblastveno konce- sioniranl vodovodni instalater se priporoča za izvrševanje vseh zgoraj na- vedenih uslužnostnih storitev. Postrežba točna in solidna. stran 4 »SAVINJSKI VESTNIKs dne 10. maja 1952 ŠTEV. 19 Pismo iz Petrove Za obstoj in nemoteno delovanje kulturno umetniških in telovadnih društev so poleg dobre volje članstva nujno potrebni tudi materialni pogoji. Dokler takih osnovnih pogojev ni, so društva več ali manj obsojena na živo- tarjenje. Približno takale ugotovitev velja za Petrovče. Dokler sta bili na razpolago dve dvo- rani, ena za kulturne, druga za telo- vadne prireditve, je bila kulturna in fizkulturna dejavnost v Petrovčah na zavidanja vredni višini. Ko pa teh po- gojev ni več bilo, je društveno življe- nje zaspalo. (Obe dvorani služita jese- ni za hmeljski skladišči.) Po izselitvi pošte v nove prostore je KLO adaptiral prejšnje p>oštne prostore v prikupno zborovalno dvoranico — za Petrovče tolikanj potrebno shajališče. V tej dvoranici se vršijo poslej vsa zborovanja, konference in sestanki, v sosednji sobi pa je dobila svoje pro- store knjižnica KUD »Nada Cilenšek«, s čimer ji je ponovno omogočeno njeno delovanje. Knjižnica se je prav te dni pomnožila za novih 56 knjig. Tudi agilna mlada šahovska sekcija je našla tu svoje zatočišče. Naposled so se krajevni činiteljft in društveni funkcionarji vendarle sporazumeli glede odstopa vsaj ene dvorane. Posledice tega važnega ukre- pa niso izostale, zakaj gledališka dru- žina KUD je v režiji tov. Staneta Trat- nika že naštudirala Nušičevo komedijo »Navaden človek«, ki so jo večinoma mladi igralci na splošno zadovoljstvo hvaležne publike dvakrat odlično za- igrali, v soboto zvečer pa so z igro raz- veselili bolnike v zdravilišču Novo Celje. Pred kratkim je bilo ustanovljeno tudi telovadno društvo »Partizan«, ki je že začelo s telovadbo vseh oddelkov. Zaenkrat telovadijo na letnem telova- dišču, do jeseni pa bo treba rešiti vpra- šanje telovadnice. Najidealnejša reši- tev tega prevažnega vprašanja bi bila v dograditvi zadružnega doma. Že smo si oddahnili, ko smo slišali, da bo dom dogradila arjevaška KDZ, toda pre- naglo je bilo naše veselje. Iz nekih lokalpatriotskih razlogov je načrt spet padel v vodo in zdaj bo tre- ba iskati novo rešitev, če ne bodo pri- hodnji pomladanski vetrovi do tačas načete hiše povsem razrušili. Končno ne smemo pozabati na raz- veseljiv dogodek, ko bo po več kot desetletni egiptovski temi v Petrovčah sredi lepega meseca maja ponovno zasvetila javna luč. Zasluge za to pre- potrebno zamisel ima vaški odbor OF, ki se p>od predsedstvom tov. Reharja ni ustrašil načeti in izpeljati te korist- ne zamisli. Nič kaj laskavo pa ni, če skušajo nekateri godrnjači to občeko- ristno delo motiti, češ da bi morala javna luč zagoreli tudi po ostalih va- seh. Nič nimamo zoper tako željo ozi- roma zahtevo, ki teži po napredku, vendar smatramo da je prav, če se to delo izvrši najprej v Petrovčah, saj je tu sedež občinskega odbora, važno pro- metno križišče, šola, pošta, železniška postaja, zdravilišče Novo Celje itd. P. D. Oskrbovanje krompirja Krompir prištevamo v vrsto gospo- darskih rastlin, ki nosijo skupno ime: okopavine. Že to ime samo nam pove, da je okopavanje najvažnejše opravilo pri oskrbovanju krompirja. Z okopa- vanjem razbijemo skorjo, ki se je na- redila na zemeljski površin zaradi dežja in zalivanja. Ta skorja pa prepre- čuje dostop zraka do korenin, brez ka- terega ne morejo rasti in delovati. Po- leg tega zrahljamo z okopavanjem zem- ljo in uničujemo plevel. Tudi vlaga, ki je rastlinam potrebna, se z okopava-' njem pravilno porazdeli v zemlji in se zadržuje v tistem sloju zemlje, kjer rastlini v največji meri koristi. Z okopavanjem pričnemo, ko so rast- line vzkalile in so nekaj centimetrov ve- like. Približno čez 14 dni, ko je krom- pir visok 15^—20 cm. ga ponovno okopa- vamo. Ce se pokaže potreba je seveda priporočljivo večkratno okopavanje. Okopavamo takrat, ko je zemlja do- volj suha. V nasprotnem slučaju se zemlja le zablati in se tako njena struk- tura še poslabša. Pri okopa vanju mo- ramo paziti zlasti na to, da z motiko ne dosegamo korenin ter jih tako poško- dujemo. Krompir moramo poleg okopavanja še osipavati. Osipavamo zato, da se rastlina močneje zakorenini, da v gor- njem sloju zemlje razvije bujnejšo tvorbo korenin ter si s tem zagotovi boljši način prehrane. Z osipavanjem pričnemo takrat, ko so se rastline že dobro razvile. Zelo priporočljivo je osi- pavati postopoma, to je — pri vsakem okopavanju zemljo postopoma zgrinja- mo k posamezni rastlini. Tako se rast- lina počasi dobro prilagodi novim raz- meram. Najbolje je, da med vrstami naredimo brazdo, jarek in zemljo z mo- tiko porinemo k rastlini. Tako jo z vseh strani obdamo z zemljo enakomerno in je nasad tudi za oko prijeten. Zaradi lažjega obdelovanja je treba saditi krompir v pravilne vrste, ki so med seboj oddaljene za 40—50 cm. Sadimo ga 8—10 cm globoko, najprikladnejša medsebojna razdalja v vrstah pa je okoli 30 cm. Obsojen zaradi informbirojevske propagande Pred okrožnim sodiščem v Celju se je za- govarjal 63. letni upokojeni ključavničar Ro- bert Zabovnik iz Štor pri Celju. Obdolžen je, da je po objavi resolucije Inlormbiroja vse do svoje aretacije med delavci, zaposlenimi pri črpalkah in pred drugimi nameščenci Že- lezarne v Štorah, kjer je bil tudi sam zapo- slen, ob raznih prilikah vršil propagando proti družbeni ureditvi FLRJ. Z namenom, da bi izpodkopal oblast delovnega ljudstva in gospodarski temelj socialistične graditve, vršil informbirojevsko agitacijo pred posa- meznimi osebami, oziroma od osebe do osebe proti družbeni ureditvi in proti političnim in gospodarskim ukrepom naše ljudske oblasti. S tem je zakrivil kaznivo dejanje sovražne propagande. Obsojen je bil na 2 leti in dva meseca stroj(ej|[§ zapora. M. Č> Gibanje prebivalstva v Celju Od 21. 4. do 5. 5. 1952 je bilo rojenih 24 dečkov in 21 deklic. Poročili so se: Delavec Brglez Ignac in delavka Vodovnik Ivana; trgovski pomočnik Lorger Edmund in knjigovodkinja Krajnc Terezija; krojač Vu- kovac Ivan in knjigovodja Velikonja Anica; krojaški pomočnik Podgoršek Janez in kro- jaška pom. Skrubej Albina; orodjar Štifter Izidor in delavka Zupane Marija; posestnik Žmavc Frančišek in trg. pomoč. Krajnc Ana. Umrli so: Kolar Miha, star 79 let iz Celja; Zuzzi Cecilija, stara 65 let iz Celja; Krempuš Bo- ris, novorojenček iz Vojnika; Lukač Božo, novorojenček iz Prihove; Plešnik Mirko, star 63 let iz Grmovja; čakš Neža, stara 42 let iz Košnice; Cerkovnik Jurij, star 27 let iz Brezove; Anclin Štefan, star 33 let iz Sv. Andraža pri Polzeli; Koncilja Slavko, star 32 let iz Celja. V celjski okolici Od 24. 4. do 3. 5. 1952 je bilo rojenih 6 dečkov in 14 deklic. Poročili so se: Prislan Ivan, poljedelec iz Pariželj in Bla- gotinšek Anica iz Topovelj; Turnšek Jože, kmet iz Podvrha in Vodlak Marija, polje- delka iz Gornjih Gorč; Strašek Viljem, mi- zarski pom. iz ^Zagreba in Mlakar Lidija iz Žalca; Praprotnik Franc, posestnik iz Go- milskega in Brišnik Marija, poljedelka iz Prekope; Muršič Stanislav, cestni delavec iz Kaple in Janežič Stanislava, gospodinjska pomoč, iz Tabora; Vodeb Ludvik, tov. dela- vec iz Gorice in Gajšek Neža, poljska de- lavka iz Sv. Urbana; Arzenšek Stanislav, poljski delavec iz škarnice in Trupej Tere- zija, poljska delavka iz Kalobja; Pintar Stanislav, valjar iz štor in Bumgartner Šte- fanija, tov. delavka iz Sv. Lovrenca; Kolenc Edvard, tov. delavec iz Brega pri Polzeli in Bibar Ivana, tovarniška, delavka iz Orle vasi, Stožir Kari, vodovodni instalater iz Škofje vasi in Zorko Karolina, šivilja iz Lahovne; Vodlan Ivan, kmet iz Tešove in Pečovnik Frančiška, kmetica iz Tešove; Brilej Kari, poljedelec iz Vrha in Centrih Cilka, polje- delka iz Bistrice; Bevc Ernest, posestnik iz Krivice in Gnbenšek Marija, poljedelka iz Krivice; Kolar Jožef, poljedelec iz Nove i cerkve in Verdev Marija, poljedelka iz No- ve cerkve; Oglajner Alojz, livarski delavec iz 2alca in Volavšek Terezija, poljedelka iz Žalca; Sevšek Henrik, strojni kurjač iz ši- benika in Koren, roj. Arlič Martina, kme- tica iz Šibenika; čulk Franc, poljedelec iz Glinj pri Braslovčah in Bošnak Majda, po- sestnica iz Pariželj; Baš Franc, poljedelec iz Kameno in Brinovec Angela, poljedelka iz Kamenč; Zagožen Ernest, čevljarski pomoč, iz Griž in Breznikar Marija tov. delavka iz Sv. Magdalene; Tratnik Jožef, ključavničar iz Celja in Skobe Marija, tov. delavka iz Sv. Pavla; Herodež Jožef, posestnik iz Sv, Lovrenca in Kupec Amalija, poljedelka iz Sv. Lovrenca; Rezar Janez, kovač iz Sv. Pe- tra in Grabnar Marija, tov. delavka iz Za^ loga pri Šempetru; Kračun Dominik, poljski delavec iz Podgorja pri Frankolovem in Pan- čič Terezija, poljska delavka iz Vojnika; Krajnc Kari, kmet iz Višnje vasi in Kugler Jožefa, šiviljska pomočnica iz Šmartnega; Šmon Janez, rudar iz šmohorja in Podkorit- nik Ivana, poljedelka iz Liboj. Umrli so: Kokovnik Franc, pom. delavec iz Letuša, star 54 let; Soler Alojz, sin kmeta, star 3 leta, stanujoč v Bezovju; Mastnak Fran- čiška, kmetica iz Sv. Primoža, stara 47 let; Lebič Dragica, hči kmeta iz št. Jungerta, stara 2 in pol leta; Verdel Blaž, tajnik KLO Pirešica, star 38 let; Bevc Milena iz Zagor- ja, stara 5 dni; Gril Franc, posestnik iz Stra- ške Gorice, star 73 let; Uratnik Frančiška iz Polzele, stara 7 mesecev; Tanšek Danilo iz Brega pri Polzeli, star 4 mesece; Stojan Ma- rija, kmetica iz Št. Vida pri Grobelnem, stara 54 let; Roje Ana, oskrbovanka v Domu one- moglih, stara 62 let; Štushelhofer Ivan, oskr- bovanec v Domu onemoglih Vojnik, star 68 let; Cvikl Andrej, zidar iz Št. Jederti, star 46 let. Lavbič Terezija, prevžitkarica iz Dramelj, stara 77 let; Rednak Justin iz Strmca, novorojenček, star 3 ure; Vizjak Miha, Žagar iz Liboj, star 79 let; Krk Te- rezija, gospodinja iz Zabukovec, stara 66 let. S a h ŽALEC Šahovska sekcija KUD Ivan Cankar je pri- redila dvoboj na 10 deskah s Šahovsko sek- cijo Petrovče in zmagala 7:3. S šah. aktivom Splošne bolnice je v prvem dvoboju dne 31. marca v Celju dosegla neodločen rezul- tat 4:4, v drugem dvoboju dne 6. aprila v Žalcu pa je podlegla s 2 in pol : 5 in pol. S šahovskim klubom »Savinjčan« je 3. aprila izgubil?, tekmo 2 in pol : 5 in pol, isto- časno so mladinci Žalca premagali Šentpeter s 4:2. Mladinci Šole za učence v gospodar- stvu so na 12 deskah proti dijakom gimna- zije zmagali 7:5. Brzoturnirji: 2. aprila brzo- turnir sekcije z 12 igralci. Zmagal je Glušič Franc, sledijo Pšenic, Debevc, Rozman itd. Na strokovni šoli je bil turnir s 13 igralci. Zmagal je Glušič z 12 točkami, sledijo Vi- rant, Dobovičnik, Štorman itd. Turnir pio- nirjev 4. aprila na 16 deskah. Zmagal je Krenker, sledijo Arnšek S., Ježovnik, Arn- šek J., Golavšek itd. ŠENTPETER OB SAVINJI Šahovsko društvo »Savinjčan« je v Šahov- skem tednu končalo turnir za prvenstvo dru- štva. Prvak je Uratnik Lado, drugi Florjane Rudi, sledijo Božič Viktor, Arh Ciril itd. Poleg dvobojev z Žalcem je za zaključek tedna imelo v gosteh šahovsko sekcijo iz Hrastnika in jo premagalo s 6:2. I. kategor- nik Konic iz Maribora je 30. marca pred simultanko imel šahovsko predavanje, član sekcije Žabkar Ivan je na nižji gimnaziji v Sv. Pavlu pri Preboldu in na Strokovni šoli istotam imel dve predavanji o šahu. Na obeh šolah so dijaki pokazali veliko zanimanje. Predsednik društva tov. Kuhar Ivo pa je na osnovni šoli v Šentpetru ustanovil pionirsko sekcijo in imel dvakrat pouk o šahu. Dru- štveni brzoturnir je bil 4. aprila s 15 ude- leženci. Zmagal je Arh Ciril. Društvo ima tri sekcije, in to: v Sv. Petru, Sv. Pavlu in na Polzeli. NAZARJE Šahovska sekcija sind. podružnice LIP je 4. aprila priredila v Rečici ob Savinji dvo- krožni prijateljski dvoboj na 9 deskah. V prvem srečanju je zmagalo Nazarje 5 in pol : 3 in pol, drugo pa je dalo neodločen izid 4 in pol : 4 in pol. Mesečni brzoturnir za prvenstvo v aprilu je imel 12 udeležencev. Zmagal je Jerše Franc, sledijo Satler Zo- ran, Pečnik Jože, Bastl Ivan, Petrin Jože itd. TRBOVLJE Šahovski klub Rudar je poleg dveh simul- tank priredil še dvoboj na 14 deskah s Ša- hovsko sekcijo »Vesna« v Zagorju in zmagal z rezultatom 7 in pol : 6 in pol. Na osnovni šoli je bil brzoturnir pionirjev z 12 udeležen- ci, zmagal je Renko Poldi, sledijo Kastelic Jože, Oplotnik Jože, Bočk Franc itd. V tur- nirju pionirjev gimnazije je izmed 16 ude- ležencev zmagal Jazbec Hinko, sledijo Brez- nikar Milan, Herman Jože, Zaman Tinko, Dolanc Rudi itd. Brzoturnir mladincev z 10 udeleženci je prinesel uspeh Bajevec Petru, sledijo Jazbec H., Goljuf Ivo, Janežič Ivo itd. Na desetih deskah so se pomerili klub- ski člani »Stari« proti »Mladi«. Vzdržali so stari in zmaigali 7:3. -Fizkultura in šport ROKOMET Ali bodo Celjani ponovno prvaki LR Slovenije ? Po osvojitvi prvega mesta v svoji sku- pini je bila odigrana v Ljubljani prva fi- nalna tekma za prvaka Slovenije. V nedeljo bo v Celju padla odločitev. SLOBODA (Varaždin) : ŽŠD CELJE 5:9 Svojo zadnjo tekmo v varaždinski podzvezi so celjski rokometaši odločili v svojo korist. Po štirih zaporednih zmagah so osvojili prvo mesto pred varaždinsko Slobodo in mari- borskim Branikom. Pred 1000 gledalci so dali Celjani svojo letošnjo najboljšo igro. Zaradi izključitve Bukovca je bil napad zelo oslabljen in izgledalo je, da bo rezultat res tesen. Vodstvo je imela sedaj ena sedaj dru- ga ekipa, šele v drugem polčasu se je Ce- ljanom posrečilo, po treh zaporednih golih Uršiča, krepkeje prevzeti vodstvo in si za- sigurati zmago. Zmaga bi bila še učinko- vitejša, če bi sodnik ne prekinjal igre v trenutkih, ko so Celjani imeli res lepe prilike za dosego gola. Na vratih se je izkazal šmid. Moštvo je v celoti zadovoljilo. ENOTNOST (Ljubljana) : ŽŠD Celje 8:8 Okoli 5000 gledalcev je bilo priča tej dra- matični borbi dveh precej izenačenih na- sprotnikov, ki sta se borila požrtvovalno a ne surovo. Obe ekipi sta vložili v igro vse svoje znanje, posebno Enotnost, ki si je hotela na vsak način priboriti zmago. Ce- ljani, ki so v igri večkrat vodili so ^ znašli 4 minute pred krajem v stiski, ki jo na presenečenje vseh krasno rešili. Enoj nost je vodila z 8:6. Sedaj ni drugega pf^; ostajalo, kot da gre vse v napad. Z brzino J točnim podajanjem so prihajali Celjani pi-j vrata Enotnosti. Dve lepi kombinaciji J Uršič zaključil z goli in rezultat izenačil Šo ena prilika se je nudila Celjanom. Vratj, je žogo komaj še ujel, a večina je hiij mnenja, da jo je potegnil že izza ■ Sodnik gola ni priznal. Še par sekund igralo in tekme je bilo konec. O našem ,. štvu lahko trdimo, da je imelo izredno miiol lo pri streljanju na gol. Saj so streljali mu,' go več kakor Enotnost. Žoge so šle ali niirn, preko vratnic ali pa so bile plen izvrstnegj vratarja. Pri Celjanih se je s svojo p» žrtvovalno igro odlikoval Uršič, ki je sa* dal štiri gole. Vratar Šmid je branil nekj nevaiinih strelov. Izgleda pa, da bi vsj dva gola lahko branil. Vsi ostali so isn nekaj izpod svojih možnosti. V nedeljo bo na Glaziji povratno srečanj ki bo odločalo o prvaku Slovenije. Celj^ upajo, da jih bo občinstvo z navijanje podprlo v borbi za najvišji naslov. Še e krat! Športno navijanje pomaga in bod domačo ekipo. Zato res vsi navijajte in bi drite domačine, ki bodo vložili vse svoj moči, da zmagajo v tej odločilni tekmi. OBJAVE IN OGLASI SLOVENIJA AVTOPROMET SAP CELJE objavlja sledeče spremembe vozneda reda na avtobusnih progah: 1. NOVE PROGE: Celje—Babno—Velenje—Slovenj Gradec pri- čne obratovati dne 5. maja t. 1. po sledečem voznem redu: 17.30 Odh. Celje Prih. 5.50 17.36 Babno 5.44 17.40 Medlog 5.42 17.56 Vel. Pirešica 5.28 18.10 Št. Janž 5.14 18.27 Velenje 5.01 18.57 Mislinje 4.33 19.25 Prih. Slovenj Gradec, Odh. 4.10 Vozi vsak dan. Potniki iz smeri Slovenj Gradec bodo imeli v Celju zjutraj ob 6.00 uri zvezo z brzim avtobusom Celje—Ljubljana in proti Mari- boru ob 6.15 uri. Prav tako imajo zvezo z vlajiom proti Mariboru. Potniki, ki priha- jajo z avtobusom popoldne ob 17,20 uri iz Ljubljane imajo zvezo ob 17.30 na avtobus proti Slovenj Gradcu, Celje—Šmarje—Mestinje—Sv. Peter pod Go- rami prične obratovati dne 3. maja t. 1. po sledečem voznem redu: 17.25 Odh. Celje Prih. 7.40 17.47 Šentjur 7.15 17.54 Grobelno 7.08 18.11 Šmarje pri Jel. 6.42 18.23 Mestinje 6.28 18.43 Podčetrtek 6.08 18.54 Prelaska 5.55 19.17 Prih. Sv. Peter pod Gorami 5.30 Vozi samo ob delavnikih. Potniki iz brze avtobusne proge, ki pri- haja ob 17.30 uri iz Ljubljane imajo v Celju zvezo z avtobusom proti Sv. Petru pod Go- rami. V Mestinju imajo potniki, ki priha- jajo z vlakom iz Zagreba in Zaboka ob 18.19 uri zvezo z avtobusom proti Sv. Petru pod Gorami. 2. SPREMEMBA VOZNEGA REDA: Proga Kozje—Rajhenburg. Od 1. maja t. 1. dalje odhaja avtobus iz Kozjega na prvo jutranjo vožnjo ob 6.00 s prihodom v Rajhenburg ob 7.40 uri. Na tej vožnji obratuje avtobus tudi v Senovo. Ostali časi voznega reda ostanejo nespremenjeni. Progai Celje—Ljubečna—Frankolovo. Od 1. maja t. 1. obratuje ta proga po sledečem voznem redu: 13.10 15.45 Odh. Celjo Prih. 7.15 13.19 15.54 Trnovlje 7,04 13.28 16.03 Ljubečna 6.55 13.34 16.09 Arclin 6.49 13.38 16.13 Vojnik 6.45 13.48 16.23 Prih. Frankolovo Odh. 6.35 13.55 16.30 Odh. Prih. 6.00 14.05 16.40 Vojnik 6.18 14.11 16.46 Škofja vas 6.12 14.23 16.58 Prih. Celje Odh. 6.28 UPRAVA SAP CELJE PUTNIK CELJE je začel izdajati parobrodske vozovnice za vse smeri. Izkoristite ugodno priliko brez čakanja in drenjanja, ŠOFERJI IN MEHANIKI POZOR! Vse člane Združenja šoferjev in mehanikov v Celju obveščamo, da je od 15. t. m. dalje vpeljana dežurna služba v Sindikalnem domu (soba št. 38) vsak torek in petek od 16. do 18. ure. — Vsi, ki še niste vključeni v to or- ganizacijo, se vključite čim prej. Informa- cije in pojasnila dobite v zgoraj omenjenem času od dežurnega tovariša. OBVESTILO Lastnikom družinskih kapelic na pokopa- lišču na Golovcu (okoliško pokopališče) spo- ročamo, da morajo kapelice, ki so v slabem stanju popraviti v roku 3 mesecev t. j. d*, 15. avgusta 1952. V primeru, da jih do gi njega roka ne bodo popravili, bodo svoj izgubili pravico do nadaljnjega vzdrževa grobov. OPOZORILO Vsi, ki so od 1947. leta pa do danes Ai ure v popravilo bivšemu urarskemu mojsti Kovač Rudolfu iz Celja, pa jih še do danA niso dobili vrnjene, naj se zglasijo najpS zneje do 20. t. m. na oddelku za notranj zadeve pri OLO Celje-okolica. OBJAVA Dne 5. maja t. 1. se je pričelo z grat^H mostu na lok. cesti II. reda Polzela— klošter v Založah. Od tega dne naprej bo sta za ves promet zaprta. Za časa gradnje mostu bo promet pnL usmerjen iz Založ na krajevno cesto skoi» Orovo vas na cesto Polzela—Št. Peter. UGODNO PRODAM streptomicin in par blet. Naslov v upravi lista. PRODAM zapravljivček in lahki dvovpre voz po nizki ceni. Naslov v upravi. _ ZAMENJAM fotoaparat, daljnogled, man« moške obleke za bicikelj ali računski str« Zupančič Leopold, Rogatec 61. 1 GOSPODINJSKO pomočnico, starejšo, ve« kuhe, sprejmem. Naslov v upravi listal ZA POMOČ V GOSPODINJSTVU (pol uJ z mesta) iščem pošteno dekle. Naslov i upravi lista. MIREN DRŽ. USDUŽBENEC išče opret Ijeno sobo. Naslov v upravi lista. PREKLICUJEM osebno izkaznico ser. štei, 0595537, reg. št. 2201. Hriberšek Amal;: Ostrožno 40. OSEBA, ki je 29. aprila nf^">hiia v Ljt. skem magazinu denarnico, naj se zglai, pri tov. Irmančnik, Narodna banka Celjej mesto. RAZVELJAVLJAM izgubljeno dijaško knji žico na ime Korošec Ivanka, izdano od šoIl za Trgovske učence v šolskem letu 1951-52| NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Dne 11. V. 1952: tov. dr. Bitenc Ms Cankarjeva ul. 11. — Nedeljska zdravnil dežurna služba traja od sobote opoldne^ ponedeljka do 8. ure zjutraj. GLEDA LliSČE LJUDSKI. ODER V CELJU 13. 5. 1952 ob 20. uri v Narodnem domu: Aldo de Benedieti DVA DUCATA RDEČIH VRTNIC komedija v 3. dejanjih Ponovitev: četrtek 15. 5. 1952 ob 20. uri, sobota 17. 5. 1952 ob 20. uri, nedelja 18. 5. 1952 ob 15,30. KINO KINO METROPOL od 6. do 12. 5. 1952: »Hotel Sahara« anfl film od 13. do 18. 5. 1952: »Neptunova hi!^ ameriški film KINO DOM od 6. do 12. 5. 1952: »Težka pot«, amerišl film od 13. do 15. 5. 1952: »Njen obraz«, ameri| ški film od 16. do 19. 5. 1952: »Zaplešiva«, amerišli| film ZAHVALA Vsem, ki so spremili mojega moža do pH ranega groba in ki so darovali cvetje, iiTf kam zahvalo, posebno pa še kolektivu' »Jug«^ petrola«. Žalujoča žena Marija Omej«* sTANE Terčak 20 Živi zid Pred nami so se razprostirali gozdovi, ki jih nismo poznali. Vedeli smo le to, da so nam lahko zelo nevarni. Močne sile, ki so jih Švabi koncentrirali na Kozjanskem, so nas sledile po po- gorju. Naše zaščitnice so bile z njimi v nenehnih borbah. Stik njihovih sil na črti Celje—Laško—Zidani most bi moral biti vsako uro vzpostavljen. Mislili so, da so sklenili okoli nas obroč, ker so se nadejali, da bodo pred nami zasedli sotesko v Gračnici in vso dolino, po kateri teče potok. Tako bi bila divizija v pasti. Divizija jih je prehitela za pičli dve uri, postavila jim zasedo in se iztrgala iz njihovega objema. Vse enote divizije so skupno nadaljevale pohod. Pričakovali smo močnih zased. Treba je bilo imeti na razpolago močne udarne sile, ki bi bile sposobne vsak trenutek razbiti švabske postojanke na sektorju Celje—Sv. Jurij, kamor se je divizija premaknila. Vedeli smo, da tudi Švabi nimajo na razpolago tolikih sil, da bi lahko zasedli vse predele, ki mejijo na Kozjansko. Z gotovostjo smo računali, da sektorji izven obroča ne bodo zasedeni, ali pa samo s slabimi silami, ki naj v glavnem signalizirajo njihovo glavnino o našem premiku. Svabom je bilo zaradi razdalje in snega tehnično nemogoče, da bi v teku poznega popoldneva in prvih večernih ur pregru- pirali svoje čete. Po našem premiku proti Savinji je bilo nujno, da podvoje čuječnost predvsem ob Savinji in da nas zapletejo v borbe ter tako pridobe čas, ki naj dela v tej noči zanje. Štabu divizije, ki je bil obveščen o premikanju Švabov v na- šem zaledju, je bila situacija jasna. Za nami je nastopal sovraž- nik v širokem loku proti Savinji. Cesta in proga sta bili popolnoma zasedeni. Prebiti se je bilo mogoče samo na enega izmed mejnih sektorjev, kar pa se je zdelo zaradi Celja in švabskih postojank malo verjetno. Obveljal je načrt, da se prebijemo čim bliže Celja, kjer lahko na ngodnih položajih sprejmemo borbo. Najpripravnejša točka za naš proboj je bila okolica Štor in Sv. Jurija pri Celju. »Tišina! Stoj! Ne kadi!« se je oglasilo povelje s čela kolon. Pri mali kmečki hiši pod hribom smo se trudni ustavili. Najbližji borci so se zakadili v hišo in v hleve, da vsaj za trenutek posedejo in se odpočijejo. Kolone divizije so obstale ob kolovozu. Glavno besedo so imeli to noč obveščevalci. Bataljonski ob- veščevalec, dolgi Bratuša, se je motovilil okoli hiše. »Ma oštja, fantje, kmalu bomo pri cesti. Držite jezik za zobmi, da se ne izdate!« je govoril borcem. Tudi on se je že pred nočjo smukal z brigadnim obveščevalcem Borutom po tem terenu, zato ga je poznaL Narodni heroj Luka s kurirji.