Poštnina plačana v gotovini. Leto XXII., št. 93 LJubljana, sobota 19« aprila I94I Cena t Din jpiavmsivo. i_juDijana, tinaiijeva b — TeletoD Stev 3122, 3123, 3124, 3125. ilZb unsttain) jaueieK: Ljubljana, Selen-Durgova ul — Iel 3492 ln 3392 Poui užnica Maribor: Grajski trg St- J — TeietoD 2455. Podružnica Cene Kocenova ulica 2. Telefon St 190. Računi pri posi ček. zavodih: LJub-• lana w Nekje v Italiji, 18. aprila. Komunike st. 315 generalnega štaba italijanskih vojnih sil pravi: V Jugoslaviji so motorizirane kolone druge armade po zasedbi Mo-starja ter zioinu poslednjega nasprotnikovega odpora pri Metkovi-ču dosegle Dubrovnik ter stvorile s tem zvezo z naglimi našimi četami, prišedšimi iz Albanije; slednje čete so zasedle Cetinje in Kotor. Na grški fronti so v polnem razvoju obkroževalni manevri nad so-vra iimi armadami med reko Osum in morjem. Premetije, Argiroka-st n in Porto Palermo so v naših rokah. Zasledovan od naših čet. bombardiran in s strojnicami obstreljevan po naših letalskih edini icah, se sovražnik v neredu umika, puščajoč v naših rokah številne ujetnike ter vsakovrstni materij al. Preteklo noč je italijansko in nemško letalstvo bombardiralo mornariško oporišče La Valetta na Malti. Ponoči 17. aprila je močna skupina sovražnikovih križark in rušilcev napadla neki italijanski konvoj, ki je prevažal material v severno Afriko. V teku spopada, ki je sledil, je bil potopljen angleški r:" lec »Mohawk«, dočim so bili d ^i rušilci verjetno poškodovani. Eden izmed naših rušilcev, ki so z vso odločnostjo ščitili konvoj, je bil potopljen, dva pa poškodovana. Dva parnika sta bila potopljena, drugi pa poškodovani. Velik del ladijskih posadk je bil rešen. V severni Afriki obkoljevanje nasprotnikovih čet okrog Tobru-ka vse bolj napreduje. Sovražna letala so izvršila napade na Derno in Tripolis. Poročajo o nekoliko ranjencih in lahki gmotni škodi. Pri Derni je naše lovsko letalo sestrelilo eno sovražno letalo tipa Blenheim. V vzhodni Afriki zaostruje sovražnik svoj pritisk na sektorju južno od Dessiea. na katerem pa se naše čete hrabro drže. Poizkusi sovražnikovega prodora vzdolž reke Omo ter v pasu pri Dembi-Dollo so bili odbiti. Italijanski komisar iz Dalmacijo Rim, 18. apr. (DNB). Kakor poroča agencija Štefani, je bil italijanski pokrajinski namestnik v Zadru imenovan za italijanskega civilnega komisarja za vse zasedeno področje Dalmacije. Novi civilni komisar je takoj pričel z reor-ganizacijskimi ukrepi civilne uprave na vsem področju, ki je bilo zasedeno od italijanskih čet. V vseh zasedenih krajih so že na delu posebni komisarji, katerim so poverjena obnovitvena dela skupaj s socialnim skrbstvom za prebivalstvo. Vojno cpcracijsko področje, 18. apr. (Štefan i). Posebni dopisnik agencije Štefani na področju Julijskih Alp podaja naslednji kratki pregled italijanskih vojaških operacij v Jugoslaviji: Ob začetku operacij so fašistične čete z lahkoto prekoračile nasprotnikov utrdbeni sistem s ciljem, da se pridružijo četam, ki so operirale v Albaniji. Nagle italijanske motorizirane kolone so se obrnile proti Ljubljani. Karlovcu in Spl:tu. Napredovanje se je razvijalo po redkih in slabo vzdrževanih cestah. Nagli pohod druge italijanske armade vzdolž dalmatinske obale je odrezal srbsko armado od morja Druge italijanske čete so pričele pohod iz Z^>dra ter so zasedle Benkovac. Š;benik Split in Knin. Kolone, ki so prodirale iz Albanije, so se obrnile proti Črni gori z namenom, da se strnejo s četami, prihajajočimi s severa. Vse te akcije sc bile kronane z uspehom ter predstavljajo nov dokaz vrline italijanskega vo- jaštva. l:j! v Abesiniji še niso končani Munchen. 18. apr. (Štefani) Razmotriva-joč vojaški položaj v italijanski vzhodni Airiki, podčrtava list »Munchner Neueste Nachi^-Men«, da vojaške operacije v Abesiniji navzlic angleški okupaciji Adis Abebe, še niso zaključene. Vojaške sile vojvo-ie Aoste še zmerom vztrajajo na posto-•ankah. kj so bile že razglašene za izgub-'iene. To ponovno potrjuje nepreklicljivo oravico Italije na ta področja. Italija pa prav lahko prenese tudi izsubo cele Abe-sinije, zakaj odločilna bojišča bodo v Evropi in na Sredozemlju. List tudi posebno ooudaria nenavadno odločen odpor, ki aa nudijo italijanske čete v Abesiniji. kjer ne samo odbijajo sovražnikove napade marveč prehajajo celo v protinapade s svoje ^rani. Hud napad na Malto Vojno operacijsko področje, 18. aprila. (Štefani) Dopisnik agencije Štefani na področju letalskih operacij poroča, da so italijanska letala preteklo noč izvršila silovito bombniško operacijo proti otoku Malti. Sovražnikovo protiletalsko topni- štvo je zelo močno odgovarjalo. Mnogoštevilni reflektorji so si prizadevali izslediti letala ter olajšati delovanje protiletalskih baterij, ter s svojimi svetlobnimi stožci prikriti pristaniške naprava. Navzlic temu se je bombnikom posrečilo najti določene objekte, na itatere >c tile vržene bombe težkega in naj'e>jega ka libra, ki so povzročile ooža.e ter razdejanje na pristaniških napravah ter ried ladjami zasidranimi v luki. Po tej akciji so se vsa naša letala vrnila na svoja oporišča. Rumuni niso vkorakali v Jugoslavijo Bukarešta, 18. apr. (Štefani). Nekatere tuje agencije, kakor tudi tuje radijske postaje so sinoči razširile novico češ, da so rumunske čete vkorakale na ozemlje bivšega jugoslovanskega Banata in da operirajo skupaj z nemškimi četami. Te vesti se morajo zanikati, ker so brez sleherne podlage. Srbska vojska se je vdala Eoji v Jugoslaviji so bili 18. aprila opoldne s predajo srbske vojske zaključeni Berlin, 18. aprila. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je snoči objavilo naslednje posebno obvestilo: Dne 17. aprila ob 21. je vsa ju-goslovenska vojska, v kolikor ni bila poprej e razorožena, brezpogojno položila orožje. Kapitulacija sledi 18. aprila opoldne. Berlin, 18. aprila. (DNB). Brezpogojna kapitulacija srbske vojske ni prišla povsem nepričakovano, vendar pa poudarjajo v inozemski javnosti izredne težkoče ozemlja, na katerem so se boji razvijali. Tako naglaša rumunski list »Timpul«, da je vsa vojna v Jugoslaviji trajala kljub vsem terenskim oviram samo 12 dni in da so bili resni boji samo v prvih 8 dneh. O nemških skupinah za lastno zaščito, ki so se borile proti terorističnim srbskim tolpam, so se zvedele sedaj nekatere podrobnosti. Tako so vojaške zaščitne skupine srbske četnike povsod razorožile, kjerkoli so se pojavile. Vzpostavile so tudi že telefonske zveze, kjer jih je prekinilo srbsko vojaštvo. V posameznih krajih so postavile posebne straže za vzdrževanje reda. Rim, 18. aprila. (Štefani). K predaji srbske vojske piše današnji »Popolo di Roma«: Jugoslavije ni več. Sinoči so ostanki Simovičevih armad položili orožje in danes opoldne se pričenja predaja. Če- prav je bila usoda jugoslovanske armade že v naprej odločena, vendar znači ta dogodek nov udarec za anglosaški prestiž. Angleški radio ter angleški veleposlanik v Ameriki Halifax si zaman prizadevata razbremeniti Anglijo odgovornosti za ta poraz. Angleške in ameriške spletke, ki so šle za tem, da se podpre državni udar generala Simoviča ter povzroči vojna na Balkanu, so zapisane v zgodovini, ki je ni mogoče izpremeniti. Zdaj se zastavlja problem jugoslovanske dediščine. Ta problem bosta rešili državi osi. Zlate rezerve Grčije in Jugoslavije v Egiptu Ankara, 18. aprila. (DNB) Po tukajšnjih informacijah je prevzela zlate rezerve Jugoslavije in Grčije egiptska nacionalna banka Potem ko so spravili Angleži grški kronski zaklad v Egipt, so torej tudi zlate rezerve Jugoslavije in Grčije spravili zase na varno v egiptsko nacionalno banko. Kakor je znano, je namreč egiptska nacionalna banka angleško podjetje. Odmev v Bolgariji Sofija, 18. apr. (Štefani). Bolgarski narod je z veseljem sprejel vest o predaji srbske aimade. Bolgarski tisk podčrtava važnost tega dogodka, ki ga tolmači kot konec balkanske vojne ter nepopravljiv poraz Anglije in Zedinjenih držav na evropski celini. Današnji sofijski jutranjiki podčrtavajo tudi uspeh armad držav osi na albanski fronti ter zlasti podčrtavajo sijajne uspehe, ki jih je na tej fronti dosegla italijanska XI. armada. Listi na splošno sodijo, da so tudi Grčiji ure štete. Gospodarski pomen Slovenije po Italijanski presoji Tržaški »Piccolo« z dne 18. t. m. objavlja daljši članek g. Maria Segnana o glavnih gospodarskih značilnostih bivših jugoslovanskih pokrajin. V njem se avtor posebej dotika tudi Slovenije in piše v tem poglavju med drugim: »Za razliko od Hrvatske je Slovenija v poljedelskem pogledu pasivna in mora uvažati mokarice iz drugih pokrajin. Kmetska posest je precej razcepljena. Gozdna površina Slovenije presega 900.000 ha ter predstavlja približno 45% vse površine. Slove-venija šteje preko 2000 žag, raztresenih nekako povsod, ter izvaža 100—150.000 ton desk, tramov in oglja. Tekstilna industrija je našla zelo ugoden teren za svoj razvoj prav v dravski banovini, torej v Sloveniji, ki je sedaj zasedena po naših in nemških četah. Maribor, Celje in Ljubljana so tri središča tekstilne industrije z okoli 50 podjetji in 20.000 delavci. Pogoji tako ugodnega razvoja tekstilne industrije sta bila v prvi vrsti cenena delovna sila ter bogastvo vodne energije, na drugi strani pa močan konzum, ki je bil zaščiten po visoki carini za inozemske izdelke. Razvoj tekstilne industrije je nekoliko ublažil pretežno poljedelski značaj, ki ga je Slovenija kazala še leta 1918, tako da je dežela dobila tudi industrijski značaj in s tem drugačno socialno obeležje. Pisec navaja nato podrobnosti o slovenski tekstilni Industriji, nakar piše o naši premogovni proizvodnji, navaiaioč pri tem zlasti Trbovlje. Omenja tudi Kranjsko industrijsko družbo na Jesenicah ter ceni proizvodnjo jeseniških plavžev na pol milijona stotov jekla. Kranjski industrijski družbi sledijo v tej panogi še železarne v Guštanju ter one pri Celju. Med domačo industrijo omenja končno še pridelovanje bučnega olja. Kako bo razdeljena Jugoslavija Tržaški »II Piccolo« poroča iz Berlina med drugim: Konec Jugoslavije je ustvaril vse pogoje za trajno in dokončno ureditev tega važnega evropskega pred.la. P;o-blem bo rešen po zahtevah novega reda, čim bodo zaključene vojaške operacije. Kakor piše »Dienst aus Deutsch-land«, se bodo pri tem upoštevale upravičene zahteve interesiranih držav, ka-erih zastopniki bodo skupno z zastopniki velesil osi povabljeni na zadevna pogajanja. Med tem si je po nekate.ih dejstvih že mogoče ustvariti približno sliko bodoče ureditve, tako po prog a-sitvi svobodne Hrvatske ter po razvoju vojnih operacij. Problem dokončne ureditve pa se bo moral rešiti z upoštevanjem naslednjih glavnih vidikov: nacionalnih. geopolitičnih, gospodarskih in strateških. Civilni komisar za zasedeno ozemlje Ljubljana, 18. aprila. Včeraj ob 17. je prišel Federale Gra-L*ioli, civilni komisar na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski voj- ski, s funkcionarji in častniki svojega spremstva na bansko upravo, kjer je prevzel poverjene mu posle. Ob tej priliki se je zahvalil banu ta sodelovanje z italiianskimi oblastmi v prvih dnevih zasedbe. Nato je odredil, naj se izobesijo na banovini in na vseh javnih uradih ozemlja, ki ga je zasedla italijanska vojska, do nadaljnje odredbe italijanske zastave. Med to slovesnostjo so stali na častni straži kraljevi karabinjerji. Federale (pokrajinski tajnik fašist č-ne stranke) Emilio Grazioli, ki je bil imenovan za civilnega komisarja na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski vojski, je bil na najvišjem položaju fašističnega hierarha tržaške pokrajine kot pokrajinski tajnik fašistične stranke okoli pet let. Še pred imenovanjem za tržaškega pokrajinskega tajnika je bil na enakem položaju v pokrajini Trento, razen tega pa je bil na raznih visokih političnih in upravnih položajih v tržaški pokrajini. Federale Emilio Grazioli spada med fašiste prve ure, med fašiste ored pohodom na Rim. On je tudi član nove fašistične korporacijske zbornice od njene ustanovitve dalje. Izkazal se je že kot bojevnik v svetovni vojni ter je odlikovan z vojnim križem. Gospodu civilnemu komisarju želimo pri izvrševanju njegovih poslov mnogo uspeha v blagor njegove velike domovine in našega prebivalstva! Nemško vojno poročilo Predaja vse srbske vojske — V severni Grčiji se operacije uspešno razvijajo — 17*003 Grkov ujetih — Nov hud napad na Portsnsouth Berlin, 18. aprila. (DNB). Nemško vrhovno vojno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo: Kakor je bilo že objavljeno s posebnimi sporočili, je 17. aprila zvečer kapitulirala vsa srbska vojska v kolikor še ni bila razorožena. Boji v Jugoslaviji so bili s tem končani 18. aprila opoldne. Število ujetnikov in množina plena se ne moreta še niti približno ugotoviti. Zasedba zadnjih delov srbskega ozemlja po italijanskih četah je pred zaključitvijo. Ob dalmatinski obali, so zasedle italijanske čete Dubrovnik in Mostar, v prodiranju z juga pa Cetinje. V severni Grčiji se razvijajo boji nadalje uspešno kljub težavnim terenskim razmeram in kljub mnogim opustošenim cestam. Ujetih je bilo nad 17.000 sovražnih vojakov in zaplenjeni so bili mnogoštevilni topovi, med njimi 25 težkih. Uničenih je bilo 12 angleških oklopnih ogledniških voz. Pri sunku proti angleški južno-vzhodni obali so potopili brzi čolni, kakor je bilo že javljeno, štiri oborožene sovražne trgovske ladje v konvoju s skupno 13.000 tonami in poškodovali neko nadaljnjo lad- jo. Letalstvo je v poslednji noči z močnimi bojnimi silami prizadelo ponovno hud udarec vojni luki Portmouthu, na katero je odvrglo več ton rušilnih in zažigalnih bomb. Kakor se je moglo dobro opaziti, je nastala huda škoda na pristaniškem področju in v dokih. Zadetki v polno so povzročili mnoge velike požare ter mnogoštevilne manjše v mestni ladjedelnici, kakor tudi na drugih vojaških važnih ciljih mesta. Oborožena ogledniška letala so podnevi napadla v nizkem poletu tvorniške naprave ob škotski vzhodni obali zelo učinkovito z bombami težkega kalibra ter so potopila v ustiu Temze neko tovorno ladjo z 2.000 tonami. Lovska letala so ob obali Rokav-skega preliva sestrelila eno angleško bojno letalo tipa Bristol-Beau-sort. Protiletalsko topništvo ie uničilo dve sovražni lovski letali tipa Spitfire. V Severni Afriki so odbile nemške in italijanske čete več sovražnih napadov na Sollum in poizkuse izpadov iz obkoljenega Tobru-ka. Nemška boina letala so bombardirala v večernih urah luko La Val-leto na otoku Malti Sovražnik je metal v poslednji noči na raznih krajih severne, za-padne in srednje Nemčije brez cilja rušilne in zažigalne bombe. Kljub svarilu, ki ga je nemško letalstvo dalo v prejšnji noči s silnim povračilnim napadom na London, so zopet prodrle močne sovražne sile do zunanje protiletalske obrambe Berlina. Posrečilo se je samo posameznim letalom pre-dreti skozi ognjeni pas do središča mesta, kjer jim je močen obrambni ogenj onemogočil odvreči bombe na določena mesta. Poškodovana so bila štiri javna poslopja, med njimi vnovič mestna knjižnica, kakor tudi kakih 10 stanovanjskih hiš. Število ranjenih je majhno. Tudi v daljni okolici je povzročena škoda neznatna. Pri tem napadu je bilo uničetih 6 sovražnih letal, izmed njih 4 od protiletalskega topništva, eno od nočnih lovcev in eno od mornariškega topništva. V času od 16. aprila do jutra 18. aprila je bilo sestreljenih 24 angleških letal, uničenih pa večje število letal na tleh. Samo v letalskih bojih dne 16. aprila so na področju Rokavskega preliva sestrelili nemški lovci 9 angleških lovskih letal. V istem času je bilo pogrešanih 10 lastnih letal. Podpolkovnik Molders je dosegel 16. aprila svojo 64. letalsko zmago, podpolkovnik Walland pa 15. aprila 59. in 60. letalsko zmago. Pri napadu brzih čolnov proti angleški južnovzhodni obali sta se posebno odlikovala mornariški poročnik Feldt kot poveljnik brodov-ja brzih čolnov in mornariški poročnik Meentzon kot poveljnik brzih čolnov. Angleški napad na Berlin Berlin, 18. apr. (DNB) Angleško letalstvo je v noči na 18. aprila z manjšimi letalskimi silami izvršilo nekaj napadov na področju severne Nemčije. Na nekaterih mestih so bile vržene na razne objekte rušilne in zažigalne bombe, ki pa nikjer niso povzročile škode večjega obsega. Nekaj sovražnih letal je prodrlo do Berlina, toda le prav redkim posameznim letalom se je posrečilo prebiti se skozi zaporni ogenj protiletalskih baterij, ki branijo prestolnico rajha. V samem Berlinu je nastalo nekaj požarov v stanovanjskih četrtih. Razen tega je bilo ponovno poškodovanih nekaj objektov, ki služijo v kulturne namene. Po dosedanjih poročilih je bilo šest sovražnih letal v teku teh nočnih akcij sestreljenih. ?zog?fe^jmo nejire* mišljenih dejanj! raza grške KaJ^aui naglo pstisk^o Grke iz Albanije, nemška vojska pa uspešna napreduje v goratem ozemlju severne Tesali je Berlin, 13. aprila. (DNB). Glavno poveljstvo italijanske vojsKe je snoči ob-javiic> naslednje posebno obvestilo: Potem ko so 14., 15. in Iti. aprila bile po Krvavin bojih prve črte grškega odpora zlomljene, so divizije XI. arma-<32 z nezlomljivo silo nadaljevale svoje napredovanje. Vsa sovražna fronta je v razsulu. Kun, id. aprila. (Štefani). Kar se tiče položaja na grški fronti, zatrjuje posebni komuniKe italijanskega generalnega štaba, da so grške vojaŠKe sile v krizi. Vojna, ki so jo sprožili Grki proti italijanskim četam v Albaniji, se bliža svojemu koncu, k izkrvavitvi, katera je bila Grčiji, ki se je postavila v isto vrsto s sovražniki Evrope, že v naprej napovedana. Žrtve ital-janskih vojakov prinašajo svoje sadove. V dolgih mescih epične borbe je bila Grčija zaradi svojih nesorazmerno gigantskih naporov docela izčrpana. Zdaj so italijanske kolone prodrle sovražnikovo obrambno črto ter napredujejo v neza-držnem zaletu. Berlin, 18 aprila. (DNB). Po informacijah iz nemških vojašk h krogov nemška vojska na grškem bojišču v goratem ozemlju severne Tesali je uspešno napreduje. Angleške čete so se Nemcem postavile v bran in prišlo je do hud h bojev, ki pa so potekli uspešno za Nemce. Angleži nikjer niso mogli pravočasno interven;rati. Znatno število angleških vojakov je bilo ujeto. Biftka za Olimp G.-vna oporna točka greke obramba na u.en^m Krilu je utrjeni masiv Olimpa. Tu divja zdaj srdita bitka meu Grki in zmagovitimi nemškimi silami. »P.ccclo« poroča o nji taKole: »Boj se bije na obronkih Olimpa, bogovom na očeh. Črta Bistrice in Hai-akmona, ki so jo branile avs.ral.ke oklepne divizije, je bila vd.ta vzda.ž vse reke. Povsod je nem"kim kolenam uspel prehod na južni breg, in zdaj se obračajo proti jugu. da bi na novi črti Janna — Trikala — Larisa dosegle letalsko ravnno. Avstralske in novozelandske divizije se CGvsod umikajo, morda z namenom, da bi dalje na jugu. naslonjene na p nd.:ko višavje, še enkrat tvegale obupen boi. Grki morajo zdaj sami braniti utrdbe južno od Bistrice Upirajo se ra Olimpu. a tudi na pob >čj h Olmpi v:> Nemci že zavzeli nekaj ozemlja Po zasedb Servie prodirajo ped za pedjo ter edvzemajo naspretniku njer^ve obrambne pesiojanke, izklesane v skalovju. S _abov;ta bitka se razvija na teh g - r.-k'h obronkih Grki so tu zg -ad:li i' 'ne u'rr1be in so jih odločeni braniti d 3 poslednje kaplje krvi. V seve oza-1*rh trdnjavicah ki so že padle napa-i "eem v roke, so Grki našli še utrd e, •"-> popoln iše od onih v Metaksasovi črk. Vsa gora je prevotljena in nalik "'•■--rču preprežena s podzemeljskimi h-dniki. Mnogo kilometrov ddeč V.hko hod š po notraniščini gore. ne da b' iznos^av1 i en kaki nevarnosti. Urin ki vedijo k vojašn:cam za čete in skladiščem za strelivo, k centralam za vodstvo streljanja, k obvezova-liščem in operacijskim dvoranam za mrno pomoč. Tako poteka življenje več po'kov pod zemljo, kjer jih nasprotnikova bojna sredstva ne morejo doseči. Da uničijo odpor Olimpa, so Nemci poslali v boj ogromne sile. Težke bate-j rije so jele delovati, in strmogiavci po vse noči in vse dni razbijajo kaverne. sleherna bomba meče v zrak velikanske drobce skalovja. Nikoli še ni Jupitrov srd razbrzdal na Olimpu takšnega neurja! Toda te utrdbe niso izmed onih. ki jih je moči zavzeti s silovitim bombardiranjem: vse gorovje je treba zmleti v prah, da ukloniš ljudi, ki so nameščeni več ko sto metrov globoko. Nemci torej nadaljujejo razbijanje s težkimi bombami, ki največ psihološko vpliva na odporno zmožnost posadke, toda odločilne uspehe dosezajo s svojim običajnim načinom boja proti utrdbam, to je, z uporabo majhnih napadalnih pionirskih patrulj, oboroženih z ročnimi bombami in metalci plamenov ... Te napredujejo meter za metrom in drugo z t drugo zavzemajo utrdbe, izdolbene v zasneženem skalovju. Tako se nadaljuje bitka, mučenim in prestrašenim bogovom na očeh.« Položaj v Turčiji Budimpešta, 18. apr (DNB) Carigrajski dopisnik madžarskega lista »Magyar Nem-zeti« poroča, da so na krovu neke turške ladje dopotovali v Carigrad člani nemškega poslaništva v Atenah. Iz Carigrada bo osebje poslaništva preko rumunske luke Konstance nadaljevalo pot v Berlin. Nadalje poroča isti dopisnik, da je angleški konzulat v Carigradu nasvetoval vsem ženskim osebam tamkajšnje angleške kolonije, naj čim preje zapuste mesto. Turška vlada je že do vseh podrobnosti izdelala načrt za evakuacijo Carigrada. Turški zunanji minister Saradzoglu je na sestanku turške vladne stranke izjavil, da Turčija goji le to željo, da bi mogla tudi še nadalje ostati izven vojne ter vzdržati normalne odnošaje z vsemi državami. Nemško-turški nevtralnostni pakt? Stockholm, 18. apr. (DNB) Kakor poroča list »Dagens Nyheter« na podlagi informacij agencije United Press, smatrajo v carigrajskih političnih m diplomatskih krogih za verjetno, da se bo poročilo, ki ga bo podal nemški poslanik von Papen na merodajnem mestu v Ankari tikalo v prvi vrsti turške reakcije glede zadnjih dogodkov na Balkanu, ter da bo morda ponovno načeto vprašanje morebitne sklenitve nemško-turškega nevtralnostnega pakta. Sklenitev takega pakta doslej sicer ni bila v Ankari direktno predlagana, pač pa je bila ta možnost z nemške strani že ponovno naznacena. Obrambne priprave v Palestini Rim. 18. apr. (DNB) Kakor javlja »Po-polo di Roma« iz Carigrada, so angleška oblastva v Palestini zaplenila vse privatne avtomobile, ker jih potrebujejo za nujne prevoze. Tudi angleška mornariška oblastva v Palestini se pripravljajo, da zaplenijo ladje in parnike vseh vrst. Turški list o vojaškem položaju na Balkanu Carigrad. 18. aprila. (DNB) V tukajšnjem listu »Soti Posita« se bavi general Er-kilet z vojaškim položajem na Balkanu ter piše med drugim, da trenutno ni povsem jasno, kje se nahajajo čete angleške ekspe-dicijske armade in kaj te čete delajo. V gr.-kih poročilih ni mogoče najti zanesljivih podatkov o tem, aLi se angleške čete bore in na katerem področju. i Protiletalska zaščitna služba v Ameriki New York. 18. aprila. (DNB). Kakor po-•cča iz \Va h rodna usoda, pa tudi dovolj prilike za samostojno tocialno, gospodarsko, zdravs*.v-rv>, vzgojno in posebej še duhovno-kulturnr deio. Tako delo ni samo v naš prid, marveč 'udi normalizira in izboljšuje splošne razmere na slovenskih tleh, vzbuja veselje do ustvarjanja i" dc konstruktivnega prilagojevanja novim razmeram V Ljubljani se je po krajšem presledku zopet odprlo Narodno gledališče. V nekaj dneh se odpro tudi šole. Na vsen drugih preostalih področjih našega življenja, kakor zlasti v socialnem in gospodarskem, v zdravstvenem in športnem se /e — vp.ino v skladu z novimi razmerami -- obnavlja tista aktivnost, ki je potrebna urejeni družbi tudi ob izjemnem času. Prilagoditev novim razmeram bo mno^o lažja, če se na kulturnem, gospodarskem in «onE'riem področju razmere kar moči konsolidirajo in če se v novem delovnem ritmu zopet razživč naša delavnost, naša potreba drobnega dela in naša težnja po kulturnem ustvarjanju, ki so bile vsekdar odlike slovenskega naroda — odlike ki so jit priznavali tudi tuji opazovalci. V duhovno kulturni smeri so zahteve novega položaja najdelikatnejše. >"ov evropski red sloni na spoštovanju narodnostnih načel in torej dopušea tudi lalim narodom kulturno izživljanja »er zagotavlja pravice njihovega jezika Ta duh nam dopušča možnosti kulturnega i j roke. Na pobudo raznih nacionalnih organizacij in šolskih vodstev je tržaška javnost, zlasti pa ženstvo in mladina, poskrbela, da so bili ranjenci, ki po raznih tržaških bolnišnicah čakajo okrevanja, za velikonočne praznike deležni še posebne po-' zornosti in obdarovanja. Med drugim so učenke državnega ženskega učiteljišča prišle na lepo, simbolike polno misel, da s^ ranjencem v bolnišnico Regina Elena pri nesle blagoslovljeno oljko, ki je na trpeče vojake napravila izredno lep, prisrčen vtis. Z raznimi dobrotami, med katerimi ui manjkalo najboljših italijanskih vin. čoko Iade in cigaret, so bili obdarovani ranjenci po vseh zdravstvenih zavodih Trsta, težji ranjenci pa so prejemali tudi darila v denarju. Obdarovanje Je posredovala skupina za obisk in oskrbo ranjencev pri tržaškem ženskem Fasciu. Iz Lfublfane Svešanost na grobovih italijanskih vojakov Ljubljana. 18. aprila Včeraj popoldne so komandant divizije Re kot civilni komisar s kraljevim generalnim konzulom in spremstvom opravili spominsko svečanost na grobovih italijanskih oficirjev in vojakov, ki so umrli v ječah med svetovno vojno. Na pokopališču je bil postrojen bataljon vojaštva z godbo. Po predpisanih spominskih svečanostih je poveljujoči general položil na spomenik lovorjev venec v imenu divizije Re, civilni komisar Federale Grazioli je pa tudi položi] venec v imenu stranke, ta čas je pa godba zaigrala piavsko himno. Lepi spominski svečanosti je prisostvovalo tudi zastopstvo častnikov. u— Lepo počaščenje. V četrtek popoldne ob 15. uri (po starem času) so se zbrali številni pogrebci na Žalah, da spremijo k večnemu počitku go. Marijo Tirškovo. Pokojnica je bila po rodu iz Tera pri Mozirju. Kot zavedna, čvrsta kmečka mati je vzorno vzgojila svoje otroke in je bila na stara leta deležna njihove hvaležnosti; prebivala je pri svoji hčerki gospe Baragovi v Rožni dolini. S svojim lepim značajem si je tudi v novem bivališču pridobila vrsto prijateljev in prijateljic, o čemer je najlepše pričal pogreb. Bila pa je ga. Marija Tirškova deležna na svoji zadnji poti še prav posebne vojaške počastitve. V uri pogreba je namreč italijanska vojska z ge-neraliteto in godbo izkazala počaščenje italijanskim vojakom, ki so v prvi svetovni vojni umrli v Ljubljani in okolici ter so našli zadnji počitek na vzorno oskrbovanem vojaškem pokopališču pri Sv. Križu. Ko je bila svečanost končana in so se čete vračale s pokopališča, so pogrebci pravkar prinesli pokojno go. Marijo Tirškovo iz kapelice. Tisti trenutek so zadonela povelja in vojaške čete so s pozdravom de-filirale mimo pokojnice. Oddelek fašistične milice, ki je zaključeval vojaški pohod, ie pokojnico pozdravil po rimsko. Dostojanstvena, pietetna počastitev pokojne slovenske matere je močno ganila vse po-grebce. u— Nov grob. Nenadoma je umrl v starosti 64 let železniški uradnik v pokoju g. Tomaž Kopač. Pogreb rajnkega bo v soboto ob 14. iz kapelice sv. Janeza na Žalah k Sv. Križu. — Pokojnemu blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! Dr. me i!. Al&srt Trtnik Aleksandrova 3 zopet redno ordinira. Jen Je med masivno betonsko stebrovje, ki i čile. Klini in belice so bili po 20 do 26 din odriva debelo zemeljsko plast. Na desnem kg (prej od 12 do 14 din), le postrvi, ki ~ ; bile DO 41! dm. so nhriržale starn cp bregu pod šempetersko vojašnico je ravno tak betonski podstavek šele v delu. Sredi struge je popolnoma dovršen temeljni betonski podnožnik, ki bo moral nositi vso težo zatvornic. Ker so zdaj nastopile še izredne razmere, se ne ve, kdaj bodo mogli z deli nadaljevati in končati v Ljubljanici še vsa ostala obsežna regulacijska dela, ki ie vlečejo že cela desetletja, u— Tramvaj po novem času. Kakor že so bile po 40 din, so obdržale staro ceno. Izredno dragi so bili tudi žabji kraki (po 1 in 2 din). u — Poučujem italijanščino uspešno in po nizki ceni. Konverzacija. Po želji grem na dom. Naslov v oglasnem odd. Jutra Ju.ra pod značko »Italijanščina 41«. u— ItaMjanski listi v Ljubljani. Nekaj dni potem, ko so prve italijanske čete .. . , ,, i vkorakale v Ljubljano, so se v kavarnah vse zadnje dni odkar je v veljavi odredba, j in trafikah javiH že tudj f italijan_ da po 9. zvečer rnhce ne sme biti vec na t ski listi predvsem tržaški »Piccolo«. Ker ulici, vozi tramvaj redno na vseh progan J so žele7niške zveze zaradi miniranja bo- I rovniškega mostu prekinjene, prihajajo ; italijanski listi v Ljubljano za zdaj z av- u— Delo mestnih zdravnikov. Ob zaključku preteklega leta je bilo na mestnem fizikatu, ki ga vodi g. dr. Mavricij Rus, zaposlenih 7 zdravnikov, 4 zaščitne sestre, 3 pisarniške moči, 3 desinfektorji ter po 1 šofer, služitelj, pomožni služitelj in snažilka. Mestni zdravniki aktivno sodelujejo v zdravstveno socialnem delu ter socialno zdravstvenih in nacionalnih organizacijah. Organizirali so zdravstveno službo pri vseh velikih prireditvah, ki so se lani vršile v Ljubljani. Poleg 270 zdravstvenih predavanj po šolah so mestni zdravniki v okviru Rdečega križa predavali 176 ur in vodili praktične vaje. Dolgo vrsto predavanj so imeli tudi pod okriljem gasilskih organizacij in na samarijanskem tečaju za poklicne gasilce. Ob nedeljah in praznikih vr-še mestni zdravniki dežurno službo, tako da jo nastopijo v soboto oziroma dan pred praznikom ob 20. ter jo končajo v ponedeljek oziroma dan po prazniku ob 8. Dežurna služba se je vse leto vršila redno, brez vsakih motenj. — Organizacija zdravstveno kemičnega dela pasivne zaščite mesta pred zračnimi napadi je poverjena mestnemu fizikatu. Mestni zdravniki so inštruktorji zdravstveno kemične pasivne zaščitne službe. Predavali so v 8 zaščitnih tečajih za industrijske ulužbence ter gojili praktične vaje proti strupenim plinom za 370 bolničarjev in bolničark Rdečega Križa, od katerih je večina dodeljena za primer resnosti k posameznim mestnim rajonskim postajam. Uspešno je bila izvršena organizacija rajonov, kar se je izkazalo tudi v nedavnih vojnih dneh. V okviru razpoložljivih sredstev je bilo nabavljenega toliko sanitetnega materiala, da je bilo treba urediti posebno skladišče. u— Spet ustavljena regulacijska dela pri jezu P°d Ambroževem trgom. Neštetokrat so že počivala regulacijska dela v strugi Ljubljanice, bodisi zaradi nedosta-janja kredita, bodisi zaradi pogostih spomladanskih ali jesenskih poplav. Zaključek do končne ureditve tega regulačnega vprašanja pa tvori še zgraditev zatvornice pod šempeterskim mostom, ki že dalje časa čaka na ugodne vremenske prilike, ko bo vendarle mogoče izvršiti njeno popolno izgradnjo. Mislili so, da bodo letošnjo pomlad mogli obnoviti lani začeta dela, ki so zaradi dolgotrajne zime morala več mesecev povsem počivati. Dne 23. marca so zaprli staro zatvornico na špici, da je nastopilo v Ljubljaničini strugi najnižje vodno stanje in se je iztekala v glavno strugo le Gradaščica. Toda ujeli so le nekaj dni lepega vremena. Začelo je po malem deževati, tako da so vnovič morali odpreti vratca na zapornici in prekiniti z vsemi regulacijskimi deli. Dovršen je le betonski podstavek s kvišku štrlečimi železnimi žicami kot nosilec mogočnega jezu. Vgra- od 6. zjutraj do 8. zvečer. Ob 20. gredo izpred kavarne Evrope zadnji vozovi v vse smeri in se potem, ko prevozijo svojo .-mer, vrnejo proti remizi. tako da že kakšne pol ure pred zaukazanim nočnim mirom zamre v mestu ves tramvajski promet. u— Tramvaj se je Iztiril. V četrtek okoli 17. ure se je tramvajski voz. ki je pripeljal po Tyrševi cesti, prav na križišču pred pošto iztiril in za nekaj časa ustavil promet električne cestne železnice. Uslužbenci pa so iztirjeni voz hitro toliko odstranili, da so bile tirnice v smeri proti kolodvoru proste. Po kratkem trudu so spravili voz na tir in dolga vrsta tramvajev, ki so zaradi zastoja morali čakati, se je kmalu razgubila. Po stari ljubljanski navadi se je nabralo polno radovednežev, ki pa niso imeli prav dosti paše za svoje oči. u— Neupravičeni lastniki državne lastnine ali blaga iz javnih zalog in skladišč morajo v smislu uredbe bana in narodnega sveta denar izročiti proti potrdilu, druge stvari pa z navedbo množine in po možnosti tudi vrednosti takoj prijaviti mestnemu vojaškemu uradu na Ambroževem trgu št. 7. u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote 19. t. m. od 8. ure zvečer do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Ko-rytkova ul. 18. telefon 36-24. u— Glasbena akademija in srednja glasbena šola. Redni pouk iz glavnih predmetov solopetja, klavirja, violine, orgel, kompozicije in dirigiranja začne 23. t. m. Začetek pouka za ostale predmete in za stranske predmete bo pravočasno objavljen v časopisju in na šolski deski. u— Pouk v Enoletnem trgovskem tečaju pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2, se bo začel po velikonočnih počitnicah redno v ponedeljek dne 21. t. m. (—) u— Včerajšnji ribji trg je bil v znamenju novih razmer precej slabo založen. Dovoz morskih rib je povsem izostal, tako da je bilo na izbiro le nekaj sladkovodnih, ki pa so jim cene — kljub znanim uradnim odredbam — visoko posko- tomobilom. Na ulici so se pojavili že tudi prvi kolporterji, ki poleg domačih dnevnikov nudijo tudi »U Piccolo«. u— Celi vrsti otroških nesreč, ki se zdaj dogajajo v mestni okolici in na podeželju, je vzrok razstrelivo, predvsem vojaški naboji in granate, ki so raztresene po poljih in jih otroci v svoji zvedavosti preiskujejo, tolčejo po njih s kamni in pogosto plačajo to svojo radovednost s hudimi poškodbami, če že ne z življenjem. Zato naj starši v teh dneh še posebno pazijo na svoje otroke in naj jih ne puščajo vsepovsod, da se nesreče s strelivom ne bodo kar venomer ponavljale. V bolnico so, kakor vse pretekle dni, tudi včeraj pripeljali dolgo vrsto takšnih mladoletnih ponesrečencev. 161etni Franc Rožanc, čevljarjev sin iz Begunia pri Logatcu, je našel nekje na polju granato manjšega kalibra. V svoji zvedavosti jo jo hotel z ostrim predmetom odpreti, pa je granata eksplodirala in ga hudo poškodo vala po vsem telesu. Zdravniki se zdaj trudijo, da bi mu rešili življenje. — V Zalogu pri Ljubljani sta našla osemletni Tonček Matjašičev in njegov sedemletni bratec Jože nekaj vojaških nabojev, po katerih sta udarjala s kamni, da bi jih razdrla. Naboji so seveda eksplodirali in oba bratca hudo poškodovali po obrazu in rokah. — 151et-nemu Jožetu Mesojedcu iz Vidma pri Do-brepoljah je naboj razmesaril obe roki. 8-letnemu Marjanu Miklavčiču iz škofje Loke pa desnico. O priliki eksploz^e bencinskih skladišč v Dravljah, so plameni močno obžgali 151etnega Rudolfa Lorberja iz Ljubljane in je deček po hudem trpljenju kmalu po prevozu v bolnico umrl. — V bolnico so pripeljali s hudimi opeklinami tudi 171etnega posestnikovega sina Ludo-vika Prežlja iz Sodražice, ki se je ponesrečil pri gašenju gorečega poslopja. Goreče tramovje se je zrušilo nanj in ga tako občutno ožgalo po vsem telesu, da je njegovo zdravstveno stanje zelo resno. u— Alkohol je strup! Pred tednom je bilo v Ljubljani in tudi drugod po deželi mrzlično razburjenje. V splošni negotovosti je imela vsaka govorica obilo netiva. Zanimiv obisk v Narodnem muzeju Ljubljana, 18. aprila V sredo popoldne 16. it. m. so sc oglasili pri g. dr. Malu, direktorju Narodnega muzeja na BIciweisovi cesti konservater tržaške pokrajine dr. Fausto Franko z dvema nadzornikoma dr. Vignijem in prof. Roto. Ogledali so si muzejske zbirke. Namen njihovega obiska je bil dognati, če so zbirke zaradi sedanje vojne kaj trpele. Italijanski strokovnjaki so ugotovili, da so zbirko pod prav veščim vodstvom in so se laskavo izjavili, da je vse v najlepšem redu. Kapitan Bosselli je kot zastopnik krajevne komande takoj postavil pred muzej stražo, da ne bi trpele muzejske dragocenosti pred nepoklican i mi. V družbi z našimi strokovnjaki dr. Malom, dr. Steletom, dr. Mesesnolom in drugimi so pri tej priliki tudi komisijsko pregledali vsebino zaboja z dragocenimi risbami velikega beneškega mojstra J. B. Tiepola. V tej zbirki so pcleg njegovih del še risbe njegove šole. Nadalje so si italijanski gostje oglodali Narodno galerijo v Narodnem domu. O galeriji sami in njeni zbirki so se zelo zadovoljivo izrazili. Posebno jim je bila všeč slika goriškega slikarja Tominca, ki predstavlja tri b-.-.rcnico Moskonove. Po obisku galerije so se gg. povzpeli na naš častitljiv grad, ter sc pomudili tudi v prostoru, ki se sedaj preurejuje po najnovejšem načrtu prof. Plečnika m mestnega arhitekta Kobeta. Včeraj, v četrtek, ob 17. uri so gostje zapustili Ljubljano. Tiepolovi izvirniki se vrnejo v Trst V tržaškem »Piccolu« je te dni opozoril Antonio A 1 i s i , da je v ljubljanskem muzeju shranjena dragocena zbirka risb znamenitega beneškega slikarja Giovannija Battista Tiepola in njegove šole. Zbirka je last tržaškega muzeja in mora biti takoj vrnjena pravemu lastniku. Oblasti so nemudoma storile potrebne ukrepe in na četrtkovi seji tržaškega mestnega sveta je lahko župan Ruzzier sporočil javnosti, da se bo dragocena umetnostna zbirka vrnila čez nekaj dni v Trst. »II Piccolo di Trieste« je priobčil v številki z dne 18. t. m. daljše poročilo o tej zadevi. Iz njega posnemamo najzanimivejše podatke. Kako je prišla Tiepolova zbirka v Ljubljano L. 1910. umrli tržaški zbiratelj starin baron Giuseppe Sartorio je zapustil svoje zbirke tržaškemu mestu za njegov Zgodovinski in umetnostni muzej. Med dragoceno ostalino vnetega zbiratelja je bila tudi zbirka risb Benečana Tiepola in njegove šole. To zbirko je kupil baron Sartorio po vsej verjetnosti od dobrega poznavalca Tiepole Antonia Vivianija, ki je umrl 1. 1854. Nedvomno je tržaška občina pridobila z njo Izredno pomenljivo umetnostno znamenitost. Tako je mogla v avgustu 1. 1910 odpreti v starem Mestnem muzeju posebno, Tiepolu in njegovim učencem posvečeno sobo. V nji so zavzele največ prostora prav risbe, večidel delo samega Tiepole in njegovega sina Domeni ca, pa tudi drugih beneških umetnikov 18. stoletja. Vsega skupaj je bilo nad 180 komadov. Tržačani pa so mogli samo nekaj let uživati ta umetnostni zaklad. V poletju 1916, po padcu Gorice, je avstrijska oblast sklenila, da se urad za spomeniško varstvo preseli iz Trsta v Ljubljano in inšpektor prof. Gnirs je dobil nalogo, da preskrbi prevoz umetnin na varnejše mesto. Tako se je prof. Gnirs pojavil tudi v tržaškem muzeju in predložil vodstvu seznam predmetov, ki naj se zaradi večje varnosti prepeljejo v Ljubljano. Takratni muzejski ravnatelj ga je sicer skušal prepričati, da je tudi v Trstu zadostno preskrbljeno za varnost umetnin in starin, vendar je naposled ostalo pri tem, da se odstrani iz Trsta zaboj s Tiepolovimi risbami in še nekatere reči. Pred prevratom 1. 1918 so hoteli prepeljati tržaško zbirko iz Ljubljane na Du- foaji J}apto,3upoL)^hQor Podoba J. B. Tiepola po Longhievi radi-ranki; rojen v Benetkah 1096, umrl v Madridu 1770. naj, vendar je plaz dogodkov prehitel ta namen, nova jugoslovanska vlada pa ni več dovolila izvoza. Tako je zaboj z umetnostnimi dragocenostmi iz Tista ostal v Ljubljani. Diplomatska pogajanja za vrnitev ljubljanske zbirke Tržaški list podrobno opisuje, kaj vse so storili tržaški krogi, da bi dosegli izročitev dragocenega zaboja, ki je ležal v shrambah ljubljanskega muzeja. Takoj prve dni po premirju se je oglasil k besedi znani pisatelj Ugo Ojetti, toda njegova kakor tudi drugih prizadevanja so bila zaman. Ko je bila 1. 1920 italijansko-jugoslovanska konferenca v Rapallu, so Tržačani prosili italijanske delegate, da se zavzamejo z«x vrnitev Tiepolovih risb, vendar pa so se delegati izgovarjali, češ da bo s pogodbo v Sevresu rešeno to vprašanje samo po sebi. A tudi po pogodbi v Sevresu je ostal dragoceni zaboj v Ljubljani. Jugoslovanska vlada je izjavila, da bo vrnila Tiepolova risbe samo v primeru, če Italija vrne umetnino, ki jo je med zasedbo zaradi re-stavriranja odstranila iz neke cerkve na otoku Krku. Ko so prevzeli oblast v Italiji fašisti, je Ugo Ojetti zopet sprožil vprašanje v »Corierre della Sera«. Takrat so se začeli zaradi tega zaklada diplomatski razgovori med obema državama, a uspeha ni bilo, ker je, kakor pravi tržaški list, imela jugoslovanska vlada ves čas gluha ušesa za vprašanje, ki je živo zanimalo Trst. Po obnovitvi prijateljskih vezi med Italijo in Jugoslavijo se je zlasti po priza-devanju potomca barona Sartoria zavzel za zadevo zunanji minister grof Ciano; že se je zdelo, da bo stvar kmalu urejena in da bodo Tiepolove risbe razstavljene na nameravani beneški razstavi Tiepola in njegove šole 1. 1941. Tedaj pa je izbruhnila vojna in s sedanjo zasedbo Ljubljane po italijanskih četah se je na mah razčistila in rešila umetnostna afera, ki je več ko dve desetletji vznemirjala tržaške prijatelje umetnosti in tamošnje mestne uprave: Tiepolove risbe se vračajo v zbirke tržaškega muzeja. tako da ni mogla ugasniti. Posebno živa pa je bila vest, da na nekih mestih dele živila in da jih dobi vsakdo, kolikor pač more nesti. Nekateri okoličani in meščani so si seveda radi dali pri tem poslu opravka in si v dobršni meri gasili žejo s pijačo, ki je je bilo dovolj kar na licu mesta. Posledice seveda niso izostale. Naslednje jutro so pripeljali v bolnišnico kar šest oseb različne staroti, ki so se zastrupili z alkoholom. Petim so pomagali z injekcijo, najmlajšemu pa je narava sama pripomogla. da je po nekaj urah že lahko zapustil bolnišnico. Sv. Pavel in Abdul Hamid Leta 1908.. ko je v Turčiji vladal Abdul Hamid. je Angleška biblijska družba izdala sveto pismo v turškem jeziku. Stroga Hamidova cenzura pa ie to sveto pismo zaplenila, ker ie bilo v Turčiji uradno prepovedana beseda Makedonija. Uradno se ie ta pokrajina imenevala bi-toljski. skopski in solunski vilajet. Zato ie bila prirejena druga izdaja sv. pisma, kjer se ie zaplenjeno mesto glasilo takole: »In potem je sv. Pavel poslal svojo poslanico v skopski, bitoljski in solunski vilajet.« Mali oglasi Službe išče Strojnik izučen ključavničar išče stalno službo. Vojaščine stalno prost, vešč montaže jermenikov, stru-garstva in varenja. elektromotorjev in črpalk kakor tudi električnih naprav. Nastopi po dogovoru. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod značke »Strojnik«. 7586-2 Gospodična k! je izgubila službo prosi kakršne koli zaposlitve. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod značko »Zmožna 16«. 7581-2 Vaf**iei(ke) Frizerko dobro delavko, in učenko ali učenca sprejme salon j.Frank«, Ljubljana, Kresija. 7602-44 Sobico prijazno in toplo oddam solidnemu gospodu v bližini centra. Naslov v vseh posloval. Jutra. 7564-23 Sobo čisto in zračno, s posebnim vhodom oddam 1 ali 2 gospodoma v neposredni bližini centra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7563-23 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom, oddam. Sv. Petra cesta 44. 7575-22 Lepo sobo v centru, opremljeno, t dvema posteljama, oddam. Cesta 29. oktobra št. 10. visokopritličje, levo. 7576-23 Vsako prepisovanje na stroj prevzamem na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7582-3 Italijansko in nemško trgovsko korespondenco in kon-verzacljo poučuje go- Sobico lepo opremljeno, s posebnim vhodom ter souporabo kopalnice takoj oddam. Ljubljana. Blei-weisova cesta 48, prit!, desno. 7577-23 Gospodično sprejmem kot sostanovalko. Strossmayerjeva 4 I., desno, nasproti poljanske gimnazije. 7574-23 Opremljeno sok* s posebnim vhoSom. oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 7584-2J Opremljeno sobo s posebnim vhodom in uporabo kopalnice od-spod z visoko trgovsko ' dam. Berbuč, Fugnerje-in Jezikovno izobrazbo. j va ul. 6-III., levo. 7589-2? Vprašati na ogl. odd. j Jutra pod s.Lahko in '• hitro«. 7530-4 ! [L Bivši potnik išče primerno zaposlenje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Delo«. Sobo lepo opremljeno s posebnim vhodom, takoj oddam. Sv. Jakoba trg 9 I. nadstr. desno. 7587-22 Opremljeno sobo s posebnim vhodom od-7562-5 (jam takoj. Devinska 7 (Kolezija). 7601-23 Kupim Steklenice medicinske, oprane, kupuje: Hišnik. Miklošičeva cesta 18. 7573-7 Kolesa v - . , . Tvrdka Emil More Vec sto koles Smartinska 11 poziva damskih in moških, raz- I dotičnika, ki je dne 10. nih znamk, po zelo niz- j t. m. vzel naš ročni vo-ki ceni, proda Remec . ?iček vis a vis gostilne Oskar, Dolenjska c. 5. ! p^všek, da ga takoj 7578-11 j vrne. ker se ga bo sicer —'~———— | takoj sodno zasledovalo. n formacije Avto štev. 2077 se išče, kateri je bil t Novem mestu. Naslov Poljanska c. 13, frizerka pri Komanu, Kotnik Zlata. 7572-31 Radio Radio aparate Super modele 1941 Nora. Wega ln amerikanske 5-cevne zamenjamo za drugo blago ali prodamo. Heršič & Co., Ljubljana. Cesta 29. oktobra 13, Telefon 37-54. 7518-9 *Posest Prosimo vse prodajalce, ki so nas poverili s prodajo svojih nepremičnin, a niso odpovedali, da se zglasijo v naši pisarni najdalje do 21. aprila, ako že le spremembe. Vse kupce prosimo, da pridejo z gotovino in hitrimi odločitvami, ker čas je zlato Stalno lepa izbira najrazličnejših objektov ic zemljišč. Kupimo vsako hišo od petstoti-soč do pet milijonov kakor tudi parcele, njive in travnike. NE ZAMUDITE PRILIKE! Posestna posredovalnica \ Prešernovi ulici. » RE ALITET \ « 7593-2C V najem Njivo 4.500 m2 za Bežigradom dam v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutrs 7583-17 Dotičnik je znan. 7569-31 Dopisi France doma vse zdrmvo ln v redu. Pozdravlja te Marica. »Servis biro« redno posluje! Prevodi, razmnoževanja, sestavljanje vlog in vprošenj v raznih jezikih! Preskrba vsakovrstnih naslovov in listin! Pomoč ir. usluge v najrazličnejših vprašanjih! Zahtevajte informacije. Pismenim odgovorom priložite 10 din v znamkah. »Servis biro«. Ljubljana. Sv. Petra cesta 27. Tel. 21-09 7566-31 Neznanca ki mi je v petek 11. t. m okrog 13. ure pomotoma vzel kovčeg iz tramvajskega voza med vožnje na glavni kolodvor. — vljudno prosim, da prot! nagradi odda kovčeg z mojimi in moje žene izredno važnimi osebnim! dokumenti na moj naslov: Ferdo D. Uranič diplomiran pravnik, pri dr. Igličarju, Tržaška c. 14-1. nadstr. 7597-31 Vljudno prosim vsakogar, ki bi kar koli vedel o mojem bratu mag. pharm. Malavašiču Antonu, da mi sporoči na naslov: Franc Mala-vašič. Ljubljana. Gajeva ul. 2a-IV„ tel. 35-18. — Imenovani je nastopil 1. aprila t. 1. svoj kaderskl rok v glavni vojni bolnici v Beogradu. 7600-31 7445-2< i Ako želite svoj denar dobro investirati? Se par STRUŽNIC lz stare zaloge na razpolago pri Ileršič & Co.. Ljubljana. Cesta 29. oktobra 13 Telefon 37-54 7519-29 Živci in naša prehrana Vpliv živcev na prebavo - Vzroki prebavnih motenj - Največji trpini v razrvanih razmerah Stara izkušnja nas uči, da imajo »po kvarjen želodec« tudi ljudje, ki jim pozneje dokažejo, da so jim prebavila popolnoma v redu. Zdravnik dr. Walter C. Al-varez pojasnjuje to stanje z vplivom živcev na prebavo. »Vmešavanje« živcev v normalni prebavni proces Je krivo, da v našem nervoznem času toliki ljudje tožijo o »pokvarjenem žilodcu«. V petdesetih odstotkih tako zvane slabe prebave ne odkrije specialist nobenih motenj v prebavnem traktu. V takih primerih gre za funkcionalni tip prebavnih motenj. pri katerih lahko povzroča resno prizadeti živčni sistem silno hude muke. Najbolj očitni vzroki prebavnih motenj živčnega značaja so utrujenost, skrbi, prevelika občutljivost in nespečnost. Take bolezni prebavil so mučne, vendar se nikdar ne končajo slabo. Zaradi tega. da imajo nekatere želodčne Pisalni stroj in značaj Po sodbi nekega psihologa ne razodeva človeškega značaja samo lastnoročna pisava, marveč tudi pisava na stroj. Ta znanstveni opazovalec nam daje za presojanje naslednje migljaje: 1. Pravilne besede, ki s. Neizenačeno tipkanje: nestanovitnost, prenagljenost. 7. P i geste nepopnavijene napake: zmešana vezanje predstav, nemarnost. 8. Ozek rob: varčnost ali skopost. 9. Malomarna intcrpunktacija: pomanjkanje čuta za dolžnost, prazna glava. 10. Velike pavze med besedami: razum, uravnovešen ost. motnje živčno ozadje, niso seveda nič manj resnične. Nikakor ne smemo misliti, da si jih bolnik izmišlja. Tudi živci so namreč važen činitelj pri prebavi. Dr. Aiva-rez opozarja zlasti na posledice kroničnega strahu, v katerem žive posebno v izjemnih razmerah nekateri ljudje; tak strah povzro^ ča mnoge zdravstvene nevšečnosti. Veliki psihiater Mandsley je dobro dejal: »Žalost, ki se ne izjoče v solzah, se izjoče v drugih organih.« Pri mnogih želodčno bolnih bi bilo najboljše zdravilo, če bi se iz-nebili denarnih ali dragih skrbi, ki jim tarejo dušo ln preko živcev povzročajo težke zdravstvene motnje. V vseh življenjskih neprilikah, v slabih časih in v hudih skrbeh osebnega življenja, je najvažnejše to, v kakšnem stanju so naši živcL Milijoni ljudi prihajajo na svet z dedno slabo ali z uro j eno slabo živčno kcnstitucijo. Ti so v težkih časih največji reveži, zlasti še, če žive v slabih življenjskih razmerah, ki jim nalagajo same skrbi, težave in bojazni. Pri takih ljudeh se najpogosteje pojavljajo razne telesne motnje živčnega značaja. Prva pomoč v primerih te vrste je smotrna samopomoč, nekaka preureditev vsega življenja po pravilih duševne higiene, pesebno važen je počitek. Toda treba je znati pravilno počivati; kdor bi samo ležal, pri tem pa neprestano, z bolestno vztrajnostjo premleval svoje skrbi in težave, bi storil slabo uslugo svojim živcem. Iz duše je treba pregnati vse bojazni, zapreti vhod vsem nepotrebnim skrbem; šele na tej podlagi je mogoče zdravljenje, h kateremu mora tudi zdravnik prispevati svoj delež. Lepotec s SO zaročenkami Cel tovorni avto oprem za nevest« Ciganski pogreb Pri Kraljevem Gradcu je umrl v starosti 73 let ciganski konjski mešetar Karel Beroušek, mož, ki se je ponašal s tem, da je živel vedno pošteno in da ni bil nikoli kaznovan. Cigani so ga zelo spoštovali. K njegovemu pogrebu jih je prišlo nič manj nego 200. vt ncev se je nabralo šestdeset in so jih v posebnem vozu vozili pred zlatim pogrebnim vozom, ki so ga vlekli štirje vranci. Starega cigana so pokopali ob asistenci treh katoliških duhovnikov in štirih li inistrantov. Odkar ni več bencina Pred nekoliko dnevi je bukareštanska policija prijela »lepega Wallyja«, s pravim imenom VValdemara Crijanovskega. Začel je svojo pot kot natakarček, pozneje je bil frizer in je postal kot plesalec »lepi VVai— ly«, »Wally, ugrabitelj src«, *Wally, poklicni zaročenec«. Natikal pa si je še kopico drugih imen in poklicev. Najrajši je nastopal kot vojaški zdravnik. Tako opremljen si je iskal »zaročenk« — prav za prav so se mu ponujale kar same. Mimogrede je uganjal vsakovrstna slepar-stva. Tako si je zaslužil s sleparstvi nad več nego 50 »zaročenkami« že davno dvanajst let ječe. Ko so v njegovem stanovanju izvršili preiskavo, so našli mnogo zanimivih stvari. Odpeljali so za cel tovorni avto »dot«, med drugim šest popolnih oprem za neveste in nekoliko kilogramov ljubezenskih pisem. Lepi VValdemar pa ni samo ugrabitelj src, temveč tudi oče. že prve dni preiskave se je javila mati njegovega dva meseca starega otroka, ki živi v največji bedi. Tudi temu dekletu je obljubil Crijanovski zakon in ji izvabil vse prihranke v znesku 60.000 lejev, nato jo je pustil cbsedeti. V njenem stanovanju je našla policija celo zbirko časopisnih izrezkov o Waldemarovih junaštvih in fotografij iz tiralic. O tem pa ni vedela nesrečni-ca ničesar — ker ni znala brati... ANEKDOTA V »starem, dobrem času« je stop la nekoč neka baletka v d sarno intendan a dunajskega dvornega eLdal šča »Pros m /a odpust.« ie dejala z nasmehom »Žalca;, pa. dete?« je vprašal intendant »Zat-. k.r se ooroč m z grofom tem m tem « ie odgovorila plesalka ponosno. »Z grofom7« i. menil intendant. »Nu. tedai vam dam začasno štiri tedne dopusta, draga moja. to bo zadostovalo!« Nenadoma je umrl danes ob 3. uri zjutraj naš dobri oče, gospod KOPAČ TOMAŽ, železniški uradnik v p. star 64 let. Pogreb bo v soboto ob 14. uri z Žal, kapelica sv. Janeza, na pokopališče k Sv. Križu. Rodbine: Kopačeva, Jeranova, Šegulova, Robičeva, Kuharjeva . - -.'i -v' - ■■'•- <•' -- .... ...J se Parižani vozijo s konjički ali pa s triciklji ■ " v" M ••?< -K./?.- Negorljivi papir Zaklad v zidni razpoki čudna zgodba Iz Rumumje Neki šerbak iz Nevr Torka je izdelal papir, ki no gori ter mu ne škodujeta ne olje ne votla. V gospodinjstvu bo ta papir lahko imel še pomembno vlogo Neki bukareštanski odvetnik je prijavil policiji, da je v njegovi odsotnosti izginilo iz njegovega stanovanja 90.000 lejev v bankovcih in 48 zlatnikov v vrednosti 400.000 lejev. Sum je padel na potujočega prodajalca Anghela Constantina, ki je bili nenadno izginil Po nalogu policije so orožniki v njegovem domačem kraju pri Crajovi izvršili preiskavo v njegovi hiši in so v duplini v zidu res našli vse zlatnike, kakor tudi 67.000 lejev v bankovcih. Constantinov oče je navedel, da mu je ta zaklad prinesel sin iz Bukarešte, za 23.000 lejev, kolikor jih je manjkalo, pa je kupi/l paT volov in nekaj potrebnih stvari. Kmalu potem so prijeli Constantina samega in ta je izpovedali, de mu je neka neznana da- Aerodinamična linija v podzemlju V New York so prispeli prvi vozovi podzemeljske železnice v aerodinamični obliki. Sestoje iz aluminija in gume ter jih preizkušajo na eni najdaljših tamkajšnjih podzemeljskih prog. V primeri s starimi, umazanimi vozovi, ki obratujejo n-'> večini newyorških prog, predstavljajo novi vozovi najmodernejša, najrazkošnejša in naj-udobnejša vozila. V prvi vrsti so jih gradili s tem namenom, da bi čim mirneje vozili, več nec;o tisoč delov, ki so bili prej iz kovane, je sedaj iz gume, tako da se vsak stresljaj zmanjša na minimum. Na zunaj so vozovi prep'e-skani belo in modro, sedeži so pokriti z zelenim plišem in na stojiščih med poedini-mi oddelki so postavljena široka zrcala. ma, ko je pri njem kupovala crtrone, položila zavitek v prazno košaro. Zavitek je opazil šele tedaj, ko je bila dama že proč. Ko ga jc odprl in zagledal njegovo vsebino, je dobil od razburjenje naravnost srčne krče. Zaklad mu je prinesel sploh samo nesrečo in skrbi in vesel je, je dejal, da mu ga je policija končno odvzela. Fo-llicija si sedaj prizadeva, da bi izsledila skrivnostno damo. f Okrajna hranilnica in posojilnica v Škof ji Loki, z. z n. j. javlja tužno vest, da je njen predsednik g. HAFNER MATEVŽ mesar in posestnik davi nenadoma umrl. Blagopokojnika. ki si je pridobil za razvoj zavoda neminljivih zaslug, bodemo ohranili v častnem in trajnem spominu. Škofja Loka, dne 17. aprila 1941. UPRAVNI EV NADZORNI ODBOR .-.r - .is«. Kupim VSAKOVRSTNO IlflTO srebro - platino BRIUPNTE SMARAGDE SAFIR3E RUBIHE BISERE I.T.D. STARINSKE HAKITE TER UMETNINE PO NAJVIŠJIH CEHOM' STBRB TVRDKfl 3os EBERLE LJUBLJANA.TYR$EVA 2 HOTEL W SLON Moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni R. RADOVAN tapetnih Mestni trg 13. f Sokolsko društvo Škofja Loka javlja tužno vest, da je brat Hafner Matevž vseletni član našega društva, predsednik gospodarskega odbora nenadoma urorl. Blagopokojnega brata, ki si je pridobil mnogo zaslug za procvit našega društva ohranimo v trajnem spominu. Škofja Loka, dne 17. aprila 1941. UPRAVA IN GOS. ODBOR U. Adams: -9 3}msij in gHosemartj Roman »Predraga tetka Amy, Upam, da mi dovoliš, da te še enkrat in posled-njič tako imenujem — kajti pravice do tega nimam! Nisem tvoja nečakinja; nisem Rosemary Stewartova. Gospa Verdonova ti pove, kdo sem. Spoznala me je takoj, toda pregovorila sem jo, da me ni izdala.« Nato je pomislila. Ne, ni bilo prav, da bi izpostavljala Elo, čeprav ni bila z njo posebno prijazna. Začela je znova: »Nisem Rosemary Stewartova. Ime mi je Daisy Tudor. Moja mati je gospodinja v zavodu gospe Sagessove, zato sem Rosemaryjo dobro poznala. Bila sem njena spremljevalka, ko je dobila tvoje vabilo, naj pride k vama v Dinard. In tedaj je srečala gospoda Edvarda Chesterja, s katerim je bila zaročena. Odpravljal se je v Novo Zelandijo. Na vrat na nos sta se poročila in odpotovala, da ne bi zamudila parnika. Rosemary me je naprosila, naj se peljem k vama in vama vse pojasnim. Prišla sem k vama kot — Rosemary. Vem, da je bilo prevara, ostudno je bilo od mene. Ne bom se skušala opravičevati, a hotela bi, tetka Amy, da si mogla takrat pogledati v mojo notranjost. Vedela sem, da sta bogata, zelo bogata, in mi- slila sem, da sta družabna človeka in živita samo zabavi — in tolikanj se mi je zahotelo imeti štirinajst dni brezskrbnih počitnic, polnih veselja, kakršno si morejo privoščiti samo bogati ljudje. Vem, da nisem imela nikake pravice do tega, a kaj, ko sem si tako silno zaželela teh štirinajst dni! Potem pa se je zgodilo nekaj, na kar nisem nikoli mislila. Ti in gospod Carter nista hotela Rosemaryje samo zabavati, ne, prižela sta jo na srce. Tako dobra sta bila do mene, da sem neka-terikrat od radosti jokala — in da sem se zdela sama sebi vsak dan ostudnejša. — Hotela sem se peljati v Pariz in vama od ondod sporočiti resnico.« Do tod je bila prišla, ko je stopil nadzornik Moody v njeno sobo, da jo preišče. Nato je pobrala svoje pisanje in odšla v knjižnico. »Mislila sem, da je to moj poslednji dan z vama, ko se je zgodil napad na Dorieja. Gospod Carter je sklenil neutegoma zapustiti Dinard in odpotovati v Old Friary. Jaz sem hotela po vsaki ceni v Pariz, a vidva sta prosila Rosemaryjo — ne mene — naj gre z vama. Rekla sta, da je v Puddletownu zelo mirno in da vaju bo veselilo, če pojdem z vama. Ne bila bi smela iti, a šla sem. Prosim, skušaj mi verjeti, da sem hotela storiti vse, kar le morem, da bi vama pomagala in ustregla. Vsi ste bili tako dobri z menoj.« Tu so se vrata odprla, in v sobo je stopil Bili. »Halo, Rosie, ali pišeš zaljubljena pisma?« »Tega baš ne.« »Prav, prav. Ne daj se motiti.« Z jutrnjim listom v roki je sedel in začel čitati ali se vsaj delati, kakor bi čital. Daisy si je želela, da bi odšel... Vrnila se je k svojemu pismu. »Potem sta prišli tatvini draguljev in miniatur — in to me je napotilo, da odhajam. Bila sta okra-dena, in ko sem mislila na to, sem čutila, da kra-dem tudi jaz. Vse prelepe stvari, ki sta jih ti in gospod Carter podarila Rosemaryji, vama puščam. Morda se jih bo lahko prava Rosemary nekoč razveselila. Kaj bom storila, še ne vem. Denar, ki sva ga priigrala z Billom, me dela malone bogato. Morda si s tem zgradim podlago za življenje — kdo ve? Ko to prečitata, si ne bosta nikoli več želela, da bi me še kdaj videla, upam pa, da mi dovolite, da se v&ma zahvalim za vajino veliko dobroto — iz vsega srca si želim, da bi jo bila zaslužila.« »Nu, nu, Rosie, kaj pa je to? Vidim, da jočeš!« »Ne,« je rezko odvrnila. Billa je bila docela pozabila, in solza ji je bila kanila na pismo. Da jo je moral zalotiti! »Ali ne bi mogel čitati časopisa kje drugje?« »Ze dobro,« je rekel in vstal. »Tako razločnega migljaja ni moči napak razumeti.« »Upam, da dobita izginule dragocenosti nazaj, in nadejam se, da pride dan, ko mi bosta mogla odpustiti. Ko bi mogla storiti, da se vse to ne bi bilo zgodilo — prosim, verjemita mi, da bi storila. Daisy Tudorjeva.« Vtaknila je polo v ovoj in napisala naslov. In zdaj pismo za Billa — to je utegnilo biti še težje. Nikakor mu ne bi bila mogla pisati, ko bi bil ostal v sobi, tako blizu nje! »Bili, prosim te, reci gospe Carterjevi, naj tj pokaže pismo, ki sem ji ga napisala. Več ko enkrat sem ti skušala povedati, da nisem Rosie. Zdaj, mislim, boš vse razumel . Ali nisva preživela drug z drugim nekaj lepih dni? Se še spominjaš kraja, ki sva ga odkrila in ki ni nihče nič vedel o njem? Še dvakrat sem bila tam. Bili! Gospa Carterjeva mora dobiti svoj lišp nazaj! Okrutno bi bilo, če bi ga izgubila. Bili, kaj ne, da boš storil vse, kar le moreš, da ji pomoreš do tega? Iz listov bom zvedela, da so se dragulji spet našli.« Še enkrat je preletela z očmi, kar je bila napisala. Da, Bili jo bo razumel. Kakor hitro bo bral, da je bila še enkrat v skrivni podstrešni čumnati, bo vedel, kaj je tam videla, in bo moral storiti, kar ga prosi. »Zdrav ostani, Bili. Morda je škoda, da nisi navaden kravji pastir — jaz pa jamsko dekle! Daisy.« Popoldne se je Daisy odpravila na svoj izprehod. »Nikar predaleč ne hodi, dekletce,« je ljubeče rekla teta Amy. »Ne smeš še prenatezati kolena.« »Bo že tetka. Mi sme dati gospa Greenova nekaj kruhkov na pot? Lahko bi jih jedla, ko bom počivala na golja vi.« »Seveda, Rosie — samo previdna bodi.« Urejuje Davorin ttavljen. - izdaja za Konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inaeratm del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani