Poštnina pavtallram Leto (I., štev. 82 V Ljubljani, petek dne 8. aprila 1921 Posamezna itov.1 K Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno ,. 180 K mesečno. <■■,.. 15 m n zased, ozemlje. 800 a za Inozemstvo .. 520 » Oglasi za vsak mm viJine stolpca (68 mm) . 2 K uali oglasi do 30 mm jtoipca (58 mm) , 1 „ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko^ Uredništvo: Miklošičeva oasta K.MUI-Telefon »t 71 Upravnl&tvot Sodna alica it 8. Telefon it. S8, Rafenkr.poitJek.tBWa iter. 11MB. Nova bitka med istrskimi selfaki in Italijani Razpust italij. parlamenta NOVE VOLITVE DNE 15. MAJA. ITALIJANSKI LOV NA NAŠE LJUDI. - TRŽAŠKI FAŠISTI PO- na££ga7' ^Mn^ie^Sb^ NUJAJO POMOČ PRI POŽIGANJU. - NAPAD NA PULJSKOI agencija Stefaniobjavila kraljev de-UTRDBO. — BLOKIRANI RUDARJI V KRAPANU. kret, ki določa: 1.) razpust poslan- lago, & bi bilo treba Se dalje poži-l,^/toraice v Rimu; nove vg. gati slovanske vasi v Istri. PuljsM fa- ^J. P«lament na dan lo. maja; listi so se za pomoč zahvalili s pri-1 J) sklicale senata in parlamenta na izsledile in aretirale 56 ljudi, ki se bo- pombo, da nI več kaj pokončati, ker|aan ^umla t»-do morali zagovarjati radi pobune v J so kazensko ekspedicijo že opravili TEST, 7. aprila (Izv.) Tržaški generalni civilni komisar objavlja poročilo, da so doslej varnostne oblasti šisti so se za pomoč Rim, 7. aprila. (Izv.)" Današnji razpust italijanske zbornice te med drugim utemeljuje s tem, da je Italija sedaj dosegla svoje naravne meje in da se more sedaj svobodno razvijati, zlasti v gospodarskem oziru. Nova zbornica bo v prvi vrsti nadzorovala zunanjo politiko države. Krnici. V sredo zjutraj je varnostni oddelek, ki je preiskoval okolico Krnice blizu Mormorana srečal skupino 160 seljakov, na katere je začel streljati. U6peh napada je bil ta, da je oddelek enega moža ubil, 24 pa vjel in jih odpeljal v ječo. Tudi je bilo zaplenjeno nekaj starega orožja in dve petardi. PULJ, 7. aprila. (Izv.) Zasledovalni pddelek karabinjerjev, finančnih stražnikov in vojakov, ki je šel na izvidno službo za pobunjenimi seljaki iz Krnice, je srečal med Culsoni in Mor-moranom 64 mož, ki se nikakor niso hoteli pokoriti in udati zasledovalcem. Oddelek je zato rabil orožje. Prišlo je do hudega ognja, v katerem je bil usmrčen hrvatski seljak Matašič. Zasledovalci so vjeli tudi 24 mož, pri katerih so našli 3 lovske puške, 2 ruski puški in nekaj drugega orožja. PULJ, 7. aprila. (Izv.) V sredo zjutraj je dospel z vlakom ob 10. uri večji oddelek tržaških fašistov, ki so se stavili puljslrim tovarišem na razpo- Stališče strank do ,Obznane' VEČINA ZA NADALJEVANJE P ROTKOMUNISTIČNE AKCIJE. Beograd, 7. apnla. (Izv.) V par- da porabi material obznane za lastno stranko; vsled tega niti ni pozval svojih članov k jutrišnji seji konstituante, temveč sta samo od klerikalnega kluba določena dva govornika. Beograd, 7. aprila. (Izv.) Zemljoradnički klub je pripravljen, da bo sami. PULJ, 7. aprila. (Izv.) Danes zjutraj se je vršil pogreb vojaka Simona Palmerinde, ki je padel v boju pri Krnici. Fašisti so se udeležili pogreba „ . v velikem številu. lamentarnih klubih so se vršile da- PULJ, 7. aprila. (Izv.) Pravkar se nes seje, na katerih se je zavzelo sta-raznaša vest, da je bilo proti neki lišče, ki ga bo vsaka stranka zasto-utrdbi, oddaljeni 5 km od Pulja od- pala na jutrišnji seji ob priliki oddanih več strelov iz pušk. Oblasti so I govora vlade na interpelacijo komu-, odredile preiskavo in zasledovanje. L^tov proti «Obznani». Ker bo gla- ________ _____ ^ ^ ^ LABINJ, 7. aprila. (Izv.) Poroča »e, sovanje o zaupnici vladi, so vsi par- jutri"pris^~tvovdT^vsem7*člani sej da je prišlo v krapanskem rudniku lamentarni klubi pozvali svoje čla- ; konstituante. Avramovič bo jrovoril do oboroženih spopadov med doma- da se udeleže seje. V radikalnem. proti obznani ki K ;e izdala v zad-eimi in priseljenimi rudarji. Domačim Uubu je 5il pretresen material, ki je ^u ^Ljoradnikom v soregnikolom zaprh uhod iz rutoških ^ oh^mano & je bilo skle- ' ^ zemnoraonikom v jam, tako, da so trn morah pnti na »T & obznana v veljavi. pomoč varnostni oddelki. i-T, •• - r>«s:s \r * . „ .. /t \ -t«_• • Diskusijo ie otvoril Pasic. V imenu Zagreb, 7 aprila, (Izv.) Včeraj je I ^ Stranke bo govoril Žarko prispelo semkaj več istrskih boguncev . 10__ iz Vodnjana in Krnice, ki so izjavili, Mlladinovič PnglasOTlh je 12 goda je položaj Jugoslovanov v Istri ne- vornikov. V nnenu demokratov bo znosen in da so italijanske oblasti na-1 govoril Puvičevič, za zemljoradnike pram divjanju fašistov ali indiferentne Jovan Jovanovič, ki bo protestiral ali pa brez moči. Karlov manifest na Madžare HABSBURG SE SMATRA ŠE VEDNO ZA MADŽARSKEGA KRALJA zaradi postopanja proti zemljorad-I nikom v Bosni. Za socialiste bo govoril Etbin Kristan; za republikance Gjonovic, za Narodni klub Barič. [Klerikalni klub smatra za potrebno, njem času proti zemljoradnikom v Bosni. Beograd, 7. aprila. (Izv.) Danes dopoldne je imel radikalni klub sejo, na kateri je razpravljal o interpelaciji komunista Sime Markoviča glede «Obznane> in o stališču radikalcev v tej važni politični debati. Kakor je izvedel vaš dopisnik, stoje radikalci na stališču, da se morajo ukrepi proti prevratnim elementom izvajati še nadalje. Sredstva in oblika so pri tem postranska stvar. Klub je sklenil, da bo vlado v tem vprašanju odločno podpiral in ji izrekel zaupnico. BUDIMPEŠTA, 6. aprila. Pred svojim od potovanjem je naprosil razkralj Kari ministrskega predsednika grofa Telekija za objavo nastopne pismene izjave: -tPovmil sem se na madžarska blagoslovljena tla, ker mi je povzročal neznosno bol vsak trenutek odsotnosti od vroče ljubljene domovine, na katero me vezeta nerazveljavna prisega in glas krvi. Vrnil sem se, uverjen, da more dežela, ki jo mnogo trpela, le pod vodstvom zakonito kronanpga kralja zopet zadobiti popolni notranji mir, zakoniti red in prejšnjo blaginjo. Usodni dogodki leta 1918. in 1919. so bili naperjeni ob enem proti ustavi in zakonu dežele, kakor tudi proti kro-nanemu kralju. Toda zvestoba do ustave in treznost madžarskega naroda se ne dasta dalie varati in z zadoščenjem vidim Madžarsko na potu preporoda. Po elementarnih dogodkih so ukinjene določbe nagodbe 1. 1867, kakor tudi pragmatična sankcija glede nedeljivosti države; vzpostavljena je bila popolna neodvisnost Madžarske, eije obramba je tudi moja glavna težnja. Sedaj dobiva življenje in rarvoj naroda nove podlage. Mirna, konselidira-na in neodvisna Madžarska jeskupen evropski interes in najvažnejše jamstvo za mir. Zatorej ne morem misliti, da bi inozemske države hotele prepre- čiti moje stremljenje, ki je usmirjeno samo na vzpostavitev, varnost in kon-j solidacijo miru in reda. Ker pa sem uverjen, da M prevzetje! Zvišanje državnih pristojbin Iz proračunske razprave- — Davek na dedSčine. Beogr* 6. aprila. V finančnem mini str- Kriza madžarske vlade Budimpešta, 7. aprila. (Izv.) Stranka kmetovalcev je sklenila protest proti predsedniku parlamenta Rakonskemu, ker je ta brez znanja parlamenta obiskal Karla Habsburga in se s tem svojim korakom zagrešil proti suverenosti narodne skupščine. Stranka zahteva, da naj Rakovsky odloži takoj predsedstvo parlamenta, ker je zlorabil njegovo zaupanje. — Istotako stranka zahteva brezpogojno demisijo ministra zunanjih zadev dr. Gratza, ki se je v svojih izjavah pokazal kot karlist. Budimpešta, 7. aprila. (Izv.) Nepo-mirljivo stališče, ki so ga zavzeli agrarci proti sedanji vladi, je izzvalo krizo kabineta. Danes popoldne je izroča predsednik vlade grof Teleky državnemu upravitelju admiralu Horthy-jn demisijo celokupnega kabineta. Hortv je vzel demisijo na znanje in poveril Telekvju do rešitve krize vodstvo poslov. V parlamentarnih krogih se trdi, da bo rešitev krize jako težka, ker nobena stranka nima večine in moči, da bi sestavila vlado. S politiko agrarcev so se izjavili solidarni tudi «probujajoči se Madžarb. Dunaj, 7. aprila. (Izv.) Zvečer je iz Budimpešte dospela vest, da je miniatur za zunanje posle dr. Gratz že vladarskih pravic apostolskega kralja K ge ■ daoes ^^vbI^ razprav* o doneslo narodu težko m veliko trp- predlogn ^vntgs. proračuna za leto ljenje in bi jaz tega ne mogel zago-Na d^em redu je bil prora-varjata pred svojo vestjo se zopet od-miDistretva a trg0viD0 in industrijo, stranm. Vendar pa bom tudi daleč od K znag3 55.g50.000 dinarjev izdatkov, Madžarske posvetil narodu vse svoje doSm ^ iznaša] lanski proražnn 13 ^ zanimanje m ako treba, domovini svo- ,ijonoT S67 tl-soč dinarjev „ Srt>ijo ^ Cr. jo kri, domovmi katen se ne bom I i3^77.0( nikdar izneveril Tudi jaz zaupam na L? Dohodkov v proračunu M ^ božjo pravičnost, da pride trenutek, ministretvo znašajo i7,000.000 di- ko bom zopet bival v ljubljeni domo- ^ Lj ^stkrat več kot lani Od te vin,, zdruzen z narouom v skupnem I fe ^ ^^ za svilo 14 delu. Dokler ne pnde ta trenutek, pro- L^^ ^ -ev Debata 0 v5em ^ sim madžarski narod, naj podpira_mo-UavMm proraeunu ^ kod Grisogono skušal pomiriti in dokazovati, da se nahaja v Trstu le po privatnih poslih, obkolili so ga in gnali v svoj brlog, pisarno »Fascia*. Med divjim kričanjem in psovanjem so lopovi na potu pričeli tolči g. Griso-gona s palicami in pestmi in kmalu je bil oblit s krvjo. Policija se ni od nikoder pojavila. V pisarni »Fascia* so fašisti svojo žrtev pričeli ponovno pretepati. Nato so ga, grozeč mu, da ga ubijejo, prisilili podpisati izjavo, da bo tekom istega dne zapustil Trst. Odpustili so ga, grozeč mu. da bo ubit, ako so še pojavi v Trstu. Grisogono je takoj prijavil vso zadevo policiji, ki ga je zaslišala, vzela njegovo izjavo »na zapisnik* in obljubila, da bo postopala proti krivcem. V ti zadevi je energično interveniral pri tržaški policiji tudi jugoslovanski konzulat. Policija je res aretirala tekom noči pet napadalcev, katerim pa se seveda ne bo zgodilo nič. Grisogo-nove rane na srečo niso težke. Poškodovan je precej nad levim očesom. Danes dopoldne se je odpeljal z dunajskim brzovlakom. Osamljena Nemčija V »Vossische Zeitung* od 3. t. m. je napisal glavni urednik lista Georg Bernhard značilen uvodni članek, ki je vreden, da ponatisnemo iz njega nekaj odstavkov: Da je Karel Habsburg zapustil Madžarsko, je v prvi vrsti zasluga male antante, posebno Češkoslovaške in Jugoslavije, ki bi bili nastopili z orožjem takoj, čim bi se bil Karel skušal izklicati za kralja. Karlova zmaga nad madžarskim narodom bi bila naprtila Madžarski samo vojno, ki bi se bila iztekla tako, da ne bi mogli o izidu dvomiti niti najudanej-ši Karlovi pristaši. Nastop nasled-stvenih držav bivše monarhije ne vzbuja pozornosti samo zbog hitrega uspeha, ki ga je imel, temveč predvsem zato, ker vse kaže, da je bil že dolgo pripravljen. Utemeljitelji male antante so svoje delo naperili v prvi vrsti proti habsburški in hohenzollernski agitaciji. Spoznali so, da bi pri posebnem položaju v Madžarski taka agitacija mogla imeti uspeh. Račun se je Izkazal kot točen in mala antanta lahko zabeleži svoj prvi uspeh. Nekrvava zmaga, ki jo je izvojevala nad Madžarsko, je po dolgih letih zopet enkrat zmaga smotrene politike v Srednji Evropi. V tem tiči njen poseben pomen. Tisti, ki nočejo priznati demokratičnega razvoja sodobnega časa in se ozirajo po prošlosti, se iz tega lahko nauče resnice, da ni monarhistična propaganda naperjena le proti notranjemu miru v prizadeti državi, temveč da povzroča tudi zunanjepolitič-zapletljaje z nedoglednimi posledicami. Izkušnje, ki jih je Karel doživel r.a Madžarskem, bi se ponovile tudi v Nemčije, če bi kdo poskušal obnoviti monarhijo. Tudi proti Nemčiji bi se v tem slučaju obrnile sosedne države. Zato naj Nemčija pomisli na to, da je tudi versaillska mirovna pogodba političen instrument in da more samo pametna politika ozdraviti rane, ki jih je od konca vojne pa do danes nemškemu narodu zadajalo opuščanje vsake politike. Okoli Nemčije je strnjen železen obroč narodov, ki so med seboj v sporazumu. Ce nemški narod tega ne bo upošteval, ga utegne zadeti, da bo v Evropi ostal osamljen. Naloga njegove politike pa je, da koraka z Evropo. rešiti Avstrijo. Simpatije, H so jih ves čas vojne kazali francoski roja-listi in klerikalci za Avstrijo in njeno katoliško dinastijo, so se pokazale tudi sedaj. Vatikan zastonj dementira. da je bil informiran o nameravani pustolovščini Karla, francoski visoki kler, ki je posrednik med Vatikanon in rojalisti ter klerikalci, je vedel ž( pred par tedni za vso stvar. Kje je to zvedel, v Vatikanu ali v St Germainu je vseeno, a jasno je da ste bili oh' plati o stvari natančno poučeni. Romunska kraljica, ki je na svojem potovanju iz Pariza v Bukarešt, obiskala Karla Habsburga, mu je prinesla prvo obvestilo iz Pariza, da se bliža ča: njegove vrnitve na Madžarsko. Karlov poskus je torej delo klerikalno-rojalističnih krogov, s ne Francije kot je Kari v svoji naivnosti hjavil 4 Briand o Nemčiji. V proračunski debati v francoskem senatu 5. t. m. je izjavil ministrski predsednik Briand o položaju napram Nemčiji: Spaaski in pariški dogovor sta bila poizkus kon kordata z nasprotnikom, ki ga je pa odklonil. Sedaj obstoji samo še ver-sailleska mirovna pogodba. Sankcijo se bodo izvedle. Kmalu se Nemčija ne ho več mogla odtegniti fvojim obveznostim. Z vso odločnostjo jc potidprjpl ministrski predsednik, da bo Nemčiji čutila močno roko, ako se bo hot-la odtegniti svojim obveznostim. — Finančna kriza Francije izvira iz tega, k«r mora zmagovita držaja gledati na to, da zavaruje valute premagane?-kateri mu je dolžan veliko denarja. Francija nikoli ni odklonila pogajanja in posvetovanja s svojimi zavezniki glede možnosti plačevanja nemških dolgov. V Londonu se je dokazala zla volja Nemcev. Nemški protipredlogi so bili naravnost žaljivi, kar se naj bolje razvidi iz odgovora, ki ga je dal Nemcem Lloyd George. Pogajanja v Spaai in v Parizu so imela v prvi vrsti namen, da omogočijo Nemčiji, da zamore plačati svoj? dolgove. Ker pa je Nemčija zavzel* danes odklonilno stališče, je razvidno, da Nemčija noč;' plačati, čeprav ji je mogoče. »Petit Journal*, ki komentira Briandov govor, konstatira, da je vzbudil veliko zanimanje med senatorji. Če bi Nemčija po 1. maju ne izpreminila svoje politike in bi še nadalje poizkušala izogniti se izvedbi svojih obveznosti, tedaj jo mora gotovo doseči težka roka zaveznikov. Treba je, da se napravi konec spletkarjenju nemške vlade pri vladi Zedinjenih držav. -f Vivianijeva ameriška misija. Francija je poslala v Zedinjene države svojega ministra Vivianija, da prepriča ameriške kroge o resničnem položaju in o potrebah francoske republike. Vi vianijevo poslanstvo je zlasti važno z ozirom na francoske inozemske kr' dite. Francija potrebuje od Amerike moralične in gmotne podpore. Prod vsem bi pariška vlada rada videla, da čas priznala earisflčnemu Fetrogradu. Rusija in Perzija se obvezujeta, da bosta druga drugo ščitili pred morebitnimi vpadi tujih vojsk. Če bi kljub temu Perzijo zasedle tuje čete, si Rusija pridržuje pravico vkorakanja v perzij iko ozemlje. Dolžna pa je odpoklicati svoje čete takoj, čim mine nevarnost. Sovjetska Rusija je tudi proglasila kot brezpredmetno vprašanje posojil, ki jih je Perzija dobila od Rusije. — Pogodba med Rusijo in Afghanistanom •ibsega obojestranke obveznosti glede sklepanja političnih in vojaških konvencij, ki bi škodovale interesom Ru sije in Afghanistana. Sovjetska vlada je Aghanistanu obljubila izdatno finančno podporo v obliki vsakoletnih posojil. -f- Obnova Rusije. Po znanem Leninovem govoru na X. kongresu ruske komunistične stranke, v katerem je vodja boljševizma označil potrebne reforme praktičnega programa sedanje ruske vlade, so izdali ljudski komisarji na iniciativo centralno eksekutive o-klic na ruske kmete, v katerem velijo, da more dobiti Rusija potrebščine iz inozemstva samo v zameno za domače pridelke, v prvi vrsti za žito. Zato so kmetje dolžni oddati vse prebitke poljskih pridelkov, ki presegajo lastno potrebo. Obenem se uvajajo davki, ki bodo kmete z ozirom na dosedanje daja*. ve znatno razbremenili. Davki bodo zmerni in so bodo pobirali le toliko časa, dokler se obnovi in razvije domača industrija in dokler si Rusija v mednarodni trgovini toliko opomore da — no bo več potrebovala davkov. 4- otoki se nameravajo prisoditi Finski. »Daily Telegraph* javlja, da bo komisija zveze narodov predlagala, obdrži Finska suvereni-leto a&Iančpkrni otoki pod pogojem, da dob-? otoki samoupravo v precej širo'.:cm obsegu. Vojaške varnostno priprave se v tem slučaju odstranijo tako da bo otočje kolikor mogoče nevtralizirano. Prosvela — Koncert Ljubljsnski učiteljski pev-sci zb?r je priredil sinoči v »Unionu* koneort v prid »Uči-eljskemu konviktu*. Koncert je bil dobi o obiskan; sedeži skoraj razprodani, balkoni nabito polni. Videlo se je, kako si naše občinstvo želi dobrih domačih nepredragih koncertov. Češko učiteljstvo si je ustvarilo dva pev- ska zbor*, td sta dosegla svetovno slavo! to je pevski zbor moravskih učiteljev in pevski zbor praških učiteljev. Začetek takemu zboru je položen sedaj tudi v Ljubljani. »Ljubljanski učiteljski pevski zbor* še ni močan, so pa v njem izbrani pevci in pevke, vsaj učiteljski stan mnogo goji glasbo ir petje. In tako je mogel nam pevovodja, gospod F. Juvanec predstaviti svoj prvi zbor z lepim domačim programom. Izvajalo se je več Adamičevih pesmi, par narodnih in znana Medvedova »Nazaj v planinski raj*. Pevski zbor je žel otilo priznanja in je moral par točk ponoviti Pevovodja je dobil v priznanje venec za uspeli trud. Kot solistka je nastopila naša domača pevka lelica Vuk-Sadarjeva s štirimi pesmimi Rista Savina in je dosegla obilo pohvale. Začetek je torej lep in želimo novemu zboru mnogo nadaljnih uspehov. — Osješko gledališče na Sušak*. Oeje» ško gledališče namerava prirediti na Sušaku nekaj predstav, kakor hitro se tam uredijo razmere. Šport in turistifta st Gradjanskl športni klub v Ljubljani! Zagrebški prvak in Bigumo najmočnejši klub v Jugoslaviji, Gradjanski športni klub igra v nedeljo dne 10. t. m. proti Iliriji Gradjanski športni klub si je priboril odlično ime ne samo doma, temveč tudi v tujini. Navajamo nekaj rezultatov, ki pričajo o njegovi odlični kvaliteti: Jeseni leta 1919. je igral v Pragi proti Sla-viji 2:3, v Plznu proti Češkemu Levu 5:2 in 8:0, pretečeno sezono je zmagal v Zagrebu proti Viktoriji Žižkov 3:1, proti Kladnem 1:0, igral je proti Uniona Žižkov 0: 0, na Dunaju proti Rapidu 2:3, proti Admiri 1:1, Wafu 3:3, Šport klubu 2:2. Letos je zmagal nad dunajskim Sem-meringom 5:1. V jugoslovanski reprezentanci proti Švedom je bilo devet igralcev Gradjanskega športnega kluba. k st Izleti v planine se skoraj začnejo. Izletniki se zbirajo v družbah, ugibajo kam in kako bi najbolje hodili, a mnogokrat nikdo ne ve pravega izhoda. Iz te zagate reši najbolje »Planinski koledar za leto 1921.*, v katerem so natisnjeni vsi izleti ter je označeno, koliko časa se rabi za eno ali drugo turo. Naroči se pri »Založništvu Planinskega koledarja v Mariboru, Krekova ulica 5, L nadstr.* Cena s poštnino 21 kron. čisti dobiček je namenjen za povečanje koče na Korošici pod Ojstrico. Politične beležke 4 Zbor zaupnikov JDS se vrši v nedeljo dne 10. aprila .t 1. dopoldne ob 10 uri v veliki dvorani Narodnega doma v Ljubljani. Dostop imajo v prvi vrsti zaupniki krajevnih organizacij in političnih društev JDS, sicer pa vsi organizirani pristaši JDS. Vsak sp mora v svrho dostopa izkazati z izkaznico. ki jo dobi od svoje krajevne organizacije oziroma od svojega političnega društva. — Dnevni red je razviden iz vabila, ki so ga prejele vse krajevno organizacije in politična društva. V nedeljo bo ob tej priliki za posetniko na razpolago tudi pouk glede občinskih volitev. Somišljeniki, ki ga želo, naj se zgla.se v tajništvu JDS, Narodni dom, I. nadstr. -j- Zagreb za naziv «Jugoslavija«. Občinski svet zagrebški je na svoji zadnji seji sklenil, naj se ustavotvorni skupščini odpošlje brzojavna izjava, v kateri so zahteva ime Jugoslavija kot naziv naše države. Za predlog, katerega je kot poročevalec zastopal dr. Pavelid, so se izjavili tudi zastopniki demokratskega Iduba, dočim so fran-kovci in klerikalci pred glasovanjem odšli iz mestne dvorane. 4 Ameriško brodovje zapušča Dalmacijo. Iz Splita se brzojavno poroča: Ameriški admiral Andrews je izjavil pokrajinski vladi, da je iz Washinsto- na prejel nalog, naj ameriške vojne ladje v kratkem zapuste dalmatinsko vodovje. Vlada in meščanstvo se pripravljata, da se čim prisrčnejše poslove od ameriške mornarnice. -}- Po Karlovi pustolovščini. Znani francoski publicist Andrd Cheradame objavlja v pariškem listu »Pariš Midi* povodom poskusa restavracije Habsburžanov obširen članek, v katerem ugotavlja, da vsa stvar ni v svojem začetku in svojih predpripravah tako malenkostna in naivna, kakor 6e jo hoče predstaviti. Ako bi ta poskus pripravil in izvršil Kari Habsburg iz svoje lastne pobude, bila bi stvar le operetska pustolovščina, toda Kari je bil le marijoneta, ki z predpripravami ni imel nobene zveze, ki je v določenem trenotku dobil le potreben denar, potrebne dokumente in potrebna navodila ter odšel na svojo ekspedicijo v Budimpešto. Kari Habsburg je v Budimpešti izjavil, da je Francija sporazumna z njegovo akcijo, imel je s to svojo izjavo prav — seveda le deloma in v toliko, da ni povedal, katera Francija je sporazumna z njegovo akcijo. Sporazumen s Karlovo pustolovščino je bil oni isti rojalističn: in klerikalni pariški Faubourg St Ger-main, ki je že leta 1917. konspiriral z defetisti in skrajno levico in hotel bi Zedinjene države Nemčiji kredit razširile. S tem bi bilo Franciji zelo pomagano, ker bi bila rešena velikih skrbi in dvomov glede odplačevanja nemške odškodnine, na katero Francozi trdno računajo in brez katere je obnova vsled vojne razruvane francoske republike skoro nemogoča. 4 Amerika in versaillski mir. Iz VVashingtona prihajajo vesti o izjavah ameriških politikov glede versalllske mirovne pogodbe. Poročila soglašajo naziranju, da ne bo vlada Zedinjenih držav nikoli ratificirala versaillske mi rovne pogodbe in statutov Zveze narodov. Ne samo posamezni členi tega pravilnika, temveč Statut v celoti bo odklonjen. 4 Vprašanje Gorenje Šlezije. Po ljudskem glasovanju v Gorenji Šleziji, ki je izpadlo za Poljake nesrečno kot pebliscit za nas na Koroškem, so se vrgli Poljaki na intenzivno delo, da rešijo vsaj. kar se rešiti Ja. Pojavljajo se z ene strani rpedlogi za nevtraliza-cijo plebiscitnega ozemlja, z drugo strani pa se dela na to, da bi se iz Gorenje Šlezije stvorila zvezna država, v kateri bi bil zagotovljen soliden razvoj i poljski i nemški narodnosti. Nemci se seveda obema poskusoma žilave upirajo in kažejo venomer na število glasov, po katerem je Gorenja Šlczija nesporno njihova, vsled česar je edin-i prav, da ostane v okviru nemške države. 4 Politični spomini. Pariški »Journal* je začel priobčevati spomine prin-cezinje Lujize Belgijske. V svojem prvem delu se ti memoari bavijo z dramo v Mayerlingu. + Angleško-ruska trgovinska pogodba. Uradno finsko poročilo javlja, da se je Krasin v nekem pismu na rusko vlado zelo dvomljivo izrazil o trgovinski pogodbi, ki 6e je 6klenila med Anglijo in Rusijo. Sovražno stališče Anglije proti Rusiji se vsled te pogodbe ni prav nič izpremenilo. Angleška vlada prav lahko vsak čas pogodbo prekrši z izjavo, da se ruska sovjetska vlada ni držala obljube, ki jo je dala glede ukinjenja boljševiške propa-pagande na vzhodu. -f- Pogodba med sovjetsko Rusijo, Perzijo te Afghanistanom. Sovjetska vlada v Moskvi je sklenila s Perzijo oogodbo, ki proglaša za neveljavne vse obveznosti, ki ji je imela Perzija do prejšnje caristične vlade. V pogodbi ^e moskovska vlada odreka okupacijskim pravicam, ki iih 5e Perziia svoj-' Ljubljana, 7. aprile. • Iz redakcije «Jutra» je izstopil g. ljudi Vsi so se pritoževali, da se pri de-Milan Plut. Kakor čujemo namerava legaciji nalašč malomarno ravna z Ju-g. Plut izdajati nov list in sicer kot goslovani, medtem ko pri našem koniu- neodvisen tednik. * General Vasič še ostane v Zagrebu. Po naredbi vojnega ministra je odhod generala Vasida iz Zagreba v zadnjem trenotku odgoden. General \asič ostane do daljnje odredbe v Zagrebu. * Občinski uradniki in denarni zavodi. Notranje ministrstvo je izdalo naredbo, ki prepoveduje mestnim uradnikom članstvo v upravnih ali nadzorstvenih svetih denarnih zavodov. * Slovenski Javnosti. Pod tem naslovom smo prejeli iz akademskih vrst daljši dopis, apel na našo javnost in vlado, da pomore v prvi vrsti stanovanjski krizi dijaštva. Ker smo prejeli izvirne informacije, da so naši najboljši ljudje z vso vnemo na delu in da bo rezultat v kratkem času zadovoljil vse naše akademike, prinašamo samo izvleček iz uva-ževanja vrednega dopisa: Če pogledamo naše revne akademike, blede in bolehave, se zdrznemo nehote in se vprašamo s strahom: Ali naj bodo to voditelji s krepko in trdno voljo? Revni akademiki, ki so po navadi najnadarjenejši, danes trpijo; neznosne razmere jih morijo in jim ubijajo zdravje in pred vsem voljo! Inštruk-cije in postranske službe jim jemljejo čas za študij. Ledene kleti, tesna in zaduhla podstrešja, prejšnje ječe na Gradu z zamreženimi okni jemljejo veselje in voljo do študiranja, ubijajo duha. Nezadostna hrana, slaba obnošena obleka, pomanjkanje knjig, revščina itd., vse to teži akademika kakor mora. Ali se smemo potem čuditi, če bodo tudi rezultati temu primerni? Namesto vzgojiteljev bomo imeli duševne slabiče, namesto krepkih, celih ljudi — trhle, bolehne starce brez volje! Vsa bodočnost našega naroda, naša lastna bodočnost je tako tesno spojena z vprašanjem vzgoje akademikov, da se ne da ločiti od tega vprašanja! * Čudne razmere pri italijanski delegaciji v Ljubljani Pišejo nam: Ljubljanska italijanska delegacija, kamor morajo iti vsi ki hočejo potovati na Notranjsko, Primorsko ali v Italijo, da dobijo na potni list visum, je prava mučilnica za ljudi. Ljudje veliko potujejo In razumljivo je, da človek ne more opraviti pri delegaciji s potnim listom tako hitro, kakor bi želel in zato vsak rad malo potrpi Toda delegacija te razmere s svojim vedenjem še bolj otežuje. Prišel sem danes ob 10. uri dopoldne po visum in reklo 6e mi je, da moram vložiti prošnjo. Konečno je delegat pristal, da napravi tudi brzojavno prošnjo, naj le »malo* počakam. Ob 11. uri se je delegat zopet pokazal in na vprašanje, kako je s to brzojavko, je odgovoril, da bo »takoj*. Čakal sem dalje in z menoj kakih 15 do 20 drugih latu v Trstu ne delajo nobene razlike in stranke se odpravljajo po vrsti kakor pridejo, v Ljubljani imajo pa pri italijanski delegaciji za Italijane posebna vrata in jih odpravljajo prav hitro. Ko smo postali nestrpni, sc nam je povedalo, da je delegat odšel na sprehod in kdo ve, ako se še vrne. Stranke čakajo dalje, nestrpnost raste ir i njo tudi kritika italijanskih razmer. Po cerkvah zazvoni poldan: delegata še vedno ni... Srečal sem pozneje prijatelja in mu povedal celo stvar, tu 6e je pa nasmejal in mi povedal, da je videl italijanskega delegata, ko se je lepo brezskrbno sprehajal po Ljubljani — s tržaškimi verižniki-- Tudi na Si uradi niso vsi ravno na višku, ampak to se vendar pri nas nikdar ne bi zgodilo, da bi šel uradnik na sprehod za časa uradnih ur, ko na njega čaka 15 do 20 nestrpnih strank. Take navade imajo menda samo uradniki one države, ki si domišljuje, da ima med nami nekako kulturno misijo. Res, lepa in simpatična »kultura*. Videli smo jo po izpraznitvi Logatca, kjer smo morali laške urade dati šele čistiti, da so se mogli vanje naseliti naši uradniki * SPQR. Pišejo nam iz laške granieet Ko so Italijani težkim srcem zapuščali Logatec, Rakek in Planino, ki pripadajo po rapallski pogodbi nam, so za spomin na te kraje odnesli in odpeljali seboj vse, kar jim je prišlo pod roke, rabno in nerabno, samo da napravijo svoji mladi sosedi kar mogoče veliko škodo in stroške. Javna poslopja bo treba osnažiti in notranje prostore prebeliti, kakor se je to že izvršilo na kolodvoru in na več zasebnih hišah. Zakaj da so Italijani tako kruto in neusmiljeno postopali po krajih, ki so jih zapustili, nam pove najbolje napis na vhodu v vojaške barake v Logatcu: »Spqr (senatus popuiusque Roma-nas). Romane memento! Parcere sub-jeetis, debellare superbos.* Torej zato, ker se nočemo ukloniti italijanski falzi-kulturi, smo v očeh Italijanov superbi, naduti, v svojih zahtevah po nacijonalni in kulturni osamosvojitvi že prenesram-ni; nasprotno pa če bi uklonili svoj tilnik in bi postali krotki kakor ovčice, sub-jeeti, potem bi oni z nami ravnali velikodušno, postali bi jim enakovredni. Značilno je, da so ravno ta napis pustili nedotaknjen, ko so drngo vse vzeli sobo j. Morda so nas hoteli malo ostrašiti t rimskim senatom in z Rimljani. Prijatelji Italijani, vemo, da ste megalomani in sanjači, ampak za take neuke nas vendar ne imejte, da bi danes v dvajsetem stoletju zamenjavali rimski senat z italijanskim parlamentom in italijanskega alpi-na z rimskim centurijanom. Da live Italijani seveda le vodilni krogi, plebs mi- gera, o tem nima niti »dunsta*, v fiksni ideji, da so oni edini, legitimni potomei Romala in Rema in da so oni poklicani Širiti rimsko omiko v naše barbarske kraje, priča cementni spomenik, ki ga je postavila na vrh Hrušice, ravno pod vasjo, brigada Ferrara leta 1918. in ga opremila z velikim napisom, ki slove: Roma redit per itinera vetera, Rimski imperij se vrača po istih potih, ki so jih nekdaj zidale in hodile panonske legije. Že zopetna identifikacija Rima z današnjo Italijo, bersaljera z rimskim legijo-narjem. Za enkrat so Sli Italijani tore, prostovoljno nazaj na Crutitrm (Hrušica), a po njihovem mnenju ni daleč več čas, ko zavlada rimsKi orel zopet v Lcngati cum (Logatec), Emona (Ljubljana), Peto-vium (Ptuj) in morda še celo Vindobona in Aquincum, zadnji rimski postojanki ob Donavi, prideta nazaj pod imperij. Res klasična je italijanska domišljavost. Jugoslovani se latinskih napisov, ki jih Italijani pišejo po naših zemljah ne bomo zbali, pač pa bomo s sočutjem gledali na narod, ki se pogreza v bolne fantazije iz preteklih časov, z danimi razmerami pa ne računa. Morda so to znaki dege-neracije narodne delovne energije, ki se pri vseh Romanih vedno pogosteje opažajo. * Finančna kontrola za Slovenijo. Početkom meseca aprila je objavilo tukajšnje časopisje vest, da je ministrstvo finane na podlagi člena 2 o organizaciji finančne kontrole ustanovilo finančni inšpektorat v Ljubljani in ekspozituro v Mariboru ter obenem imenovalo uradništvo za to službo, kompetentne strani se nam poroča, da ta vest ne odgovarja resnici. * Oražnov spominski večer v Zagrebu. Da proslavi spomin prerano umrlega prvega starosta Jugoslovanskega sokolskega saveza, brata drja. Ivana Oražna, priredi prosvetno - kulturno odelenje sokolske župe zagrebške dne 16. aprila v dvorani Sokolskega društva I spominski večer s predavanjem o življenju, sokolskem in kulturno-na-cionalnem delovanju pokojnika. Ljubljanski Sokol naznanja svojemu članstvu, da se bodo odslej naprej izdajale Savezne legitimacije in znaki samo ob torkih in sobotah od 6. do 7. ure zvečer v odborovi sobi v Narodnem domu. Vsak mora priti po legitimacijo osebno in naj prinese s seboj sliko formata 6X9. Članarino bo v bodoče pobiral sluga, na kar se članstvo opozarja. k * Kongres jugoslovanskih mest. Zagrebški občinski svet je dne 5. aprila razpravljal o predlogu mestnega poglavarstva, naj se izvoli odbor 12 članov, da sestavi program za kongres jugoslovanskih mest, ki naj bi se vršil v Zagrebu. Frankovci so sicer nastopili proti takemu kongresu, vendar je bil predlog gradskega poglavarstva sprejet z 31 glasovi. Proti je glasovalo le šest Frankovcev. V pokritje troškov za potrebne priprave za kongres jugoslovanskih mest je občinski zastop dovolil kredit v iznosu 200.000 kron. 0 Mednarodni dijaški kongres v Pragi je bil včeraj zaključen. Kot sre dišče centralnega udruženja je bila za leto 1922 določena Rumunija, svetovni dijaški kongres pa se bo leta 1924 vršil na Poljskem. V Bruselju se osnuje centralni urad, ki ima nalogo, da zbira podatke o dijaških prilikah v raznih državah in da deluje na to, da se doseže reciprociteta za diplome in aka-demične časti v vseh državah. Sklenilo se je tudi, da se zgradi sanatorij za visokošolce, ki so bolni na pljučih Končno se je dijaškim organizacijam centralnih držav dovolil pristop na kongres. * Ameriški ačenjak v Jugoslaviji. V flaši državi se nahaja že nekaj Časa slavni ameriški profesor Artur Irwing An-drews, ki zbira materija! o naših razmerah za- svoja predavanja v Ameriki. Na poziv češkoslovaške vlade je odpotoval sedaj v Prago, kjer bo predaval. Pred odhodom ga je sprejel Pašič in se ž njim dolgo razgovarjal. * Za dijaški dom v Zagrebu. Na včerajšnji seji upravnega sveta Prve hrvatske štedionice v Zagrebu je bil dovoljen znesek 300.000 K za zgradbo dijaškega doma v Zagrebu. * Ciril-Metodova družba. Občni zbor Sentjakobsko-trnovske moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani »e vrši v soboto dne 9. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni pri Lozarju, Rožna z običajnim dnevnim redom. * Občni zbor krajevne organizacije ,DS Vič se vrši v petek dne 8. t. m. ob pol 20. mi v gostilni g. Slamiča a v rnCku) Glincah- Dnevni rt*i y?»tev odbora, razgovor glede občinskih volitev in slučajnosti. Člani in somišljeniki se vljudno vabijo. * Umrl je danes opoldne g. Jernej Tre bar, zasebnik v Ljubljani, star 87 let. N. v m. p.! * Iz ljubljanske statistike. Kakor posnamemo iz tedenskega zdravstvenega iziaza, se je v dobi od 27. marca do 2. aprila v mestni občini ljubljanski naro-dilo 25 otrok (med temi dva mrtvorojen-čka), umrlo pa je ▼ tem časa 17 oseb, 11 moških in 6 žensK. V tej dobi ni bil prijavljen noben slučaj nalezljive bolezni. 3 Napredovalni zdravstveni kurzi. Na Željo prof. dr. N. Jagica, Dunaj VITI., SchlSsselgasse 22, ki je pripravljen, dati zdravnikom iz Jugorlavije vsa pojasnila in £m iti na roko, naznanja zdravstveni odsek, da se vrže v aprilu, maju in juniju na dunajski medicinski fakulteti praktični nanredovalni kurzi iz vseh panog medicino. Od dne & do dne 18. Junija u vrši kurz iz kirurgije, ortopedlje, ginekologije in pediatrije. Program tega kurza je interesentom na razpolago v zdravstvenem odseku. * Železni drobiž prihaja zopet na dan. Odkar so prišle v promet kovane pare, ki pa cirkulirajo še ▼ redkih eksemplarit, pojavile so se mahoma tudi niklaste desetice in dvajsetice, pa tudi železni dvajsetvinarski drobiž, Glede vrednosti tega drobiža pa si občinstvo ni na jasnem. Zato se nam zdi umestno opozoriti na to, da se glasom naredbe finančnega ministrstva z dne 4. maja 1920, št. 7218, niklasti drobiž mora sprejemati v dinarski vrednosti Niklasti 20vinarski komad velja tore; 20 par, to je 80 vinarjev, niklasti 10-vinarski komad pa 10 par, to je 40 vinarjev. Železni 20vinarski komad pa velja le 20 vinarjev. * Protiverižnlški urad preneha. Nekdaj verižnikom tako opasni »Centralni urad zoper navijalce cen, tihotapce, verižnike itd.* v Ljubljani preneha v kratkem svojim delovanjem in likvidira svoje uradne posle. Večina organov, agentov in uradnikov je že premeščenih k oddelkom policijskega ravnateljstva. Urad je bil ustanovljen dne 1. januarja 1920. Sprva je razvil zelo agilno delovanje; obsodil je mnogo veleverižnikov, pozneje se je pa omejil samo na male verižnike. Naj-preje so uradu odvzeli tihotapce, ki so jih podredili nadzorstvu carinskih uradov. V zadnjem času je vlada razveljavila tudi naredbo, s katero je bil dovoljen policijski nadzor vsega izvoza. * Nenadna obolelost. Višji nadzornik obratnega ravnateljstva Južne železnice Leopold Klinkowsky se je sinoči udeležil inženirskega sestanka v restavraciji »Uniona*. Ob 11. uri ponoči je nadzorniku naenkrat postalo zelo slabo. Ni se mogel premakniti s stola in otrpnila mu je polovica života. Prenesli so ga na stolu iz restavracije pred glavni vhod, od koder so ga odpeljali na nevrološko-psihi-jatrični oddelek primarija dr. Ivana Robide v javni bolnici. K živčnemu otrpnjenju se je pridružila tudi psihi jatrična bolezen. * Preselitev odvetniške pisarne. Odvetnik dr. Ferdo L a š 1 č v Ormožu se preseli s svojo pisarno v Maribor. * Prijetno se je iznenadil v Subotici neki tapetniški pomočnik, ki je popravljal sedeže v kupeju prvega razreda. Ko je odtrgal sukno, je našel skritih sedemdeset bankovcev po tisoč dinarjev, katere je gotovo skril v sedežu kak tihotapec, a je bil potem prepre čen, da jih zopet vzame s seboj. * 100.000 dinarjev nagrade razpisuj, ministrstvo notranjih zadev za onega, ki bi pripomogel, da se izslede roparji, ki so napadli državni avtomobil v Črni gori in odnesli dva milijona dinarjev. — Finančnemu delegatu Radulovicu, ki je spremljal blagajno in bil pri napadu ranjen, so morali v bolnici odrezati desno nogo. * Garnizija v Radgoni. Avstrijska vlada namerava v Radgoni nastaniti stalno garnizijo. Kakor se nam poroča, je veliki teden posetil Radgono avstrijski notranji in brambni minister dr, Glanz in sicer v spremstvu Wastiana in vlad. svet. Neuvrirta, ki sta v obmejnih krajih pridno hujskala proti Slovencem. * Franc Jožef — alhimist. Dunajska »Die freie Botschaft* objavlja nekoliko odlomkov iz publikacije zanimivega zgodovinskega dela »Zbirka dokumentov o intelektualnem niveauu Franca Jožefa«, ki bo izšla v kratkem. Avtor te zbirke, Bruno Frei, trdi, da so intimusi dunajskega dvora prav dobro vedeli, da je bil pokojni cesar le cesar po imenu, po svojem intelektu pa je bil navaden kapral. Frei navaja nek dogodek, ki izvrstno ilustrira »inteligenco* in pohlepnost Franca Jožefa. Leta 1864. mu je njegov brat Maksimilijan poslal iz Mehike nek sumljiv tercet: španskega polkovnika, italijanskega opata in mehikanskega diplomata. Ti so cesarju izjavili, da znajo srebro izpremeniti v zlato, in posrečilo se jim je, prepričati ga o tem. Dal jim je šest milijonov srebrnih goldinarjev z naročilom, naj jih premene v zlato. Upal je, da bo na ta način dobil za 80 milijonov zlata. Bila je celo imenovana posebna komisija, ki je morala kontrolirati delo te trojice. Komisija je kmalu prišla do prepričanja, da ima opraviti s šarlatani, in e o tem poročala oesarju. Cesar pa komisiji ni verjel in je trojici ukazal, naj nadaljuje delo, dokler niso nekega lepega dne izginili s cesarskega dvora, ž njimi pa tudi šest milijonov srebrnih goldinarjev. * Pasja steklina na Igu. Med Ižanci je zavladalo včeraj popoldne veliko razburjenje. Od vasi do vasi se je širil glas: »Črn močan pes je stekel in grize ljudi!* Po vaseh so se začeli ljudje zbirati in loviti psa, ki je dirjal iz vasi v vas. Pes, srednjevelik, črn, ves v penah je pridirjal po glavni ižanski cesti iz smeri ljubljanske okolice. Popadal in trgal je vse, kar mu e prišlo na pot. Podavil je več kokoši in obgrizel osem domačih psov-čuvajev. Orožniki na Igu so pričeli s puškami lov na steklega in od njega obgrizene pse. Pomagali so jim številni kmetje. V kratkem času so po-strelili 5 psov, pozneje pa polovili in pobili tudi ostale. Danes opoldne so pripeljali pred okrajnega zdravnika 2 dečka, ki sta bila od psa ugriznjena. Prvi je bil 131etni Martin Gradi* S« it U Drage, drugi lSIetnl da delavke Alojzij R o t a r iz Studenca št 189. Ali so bile obgrizene tudi druge osebe, se doslej še ni dalo dognati. * K rodbinski tragediji na Govejku. zavratni morilec posestnika Janeza Kreka p. d. Lužarja na Govejku pri Sv. Katarini, posestnikov sin, 19letni France Alič iz Tmovca pri Medvodah je pobegnil in ga orožniki še niso mogli izslediti Proti podkupnini 10.000 kron Je iz zasede ustrelil 65 let starega, med turisti in botaniki dobro znanega Lužarja, Njegova žena Marija je bila stara 25 let Vsled diference v letih je prišlo do ostrih in žalostnih konfliktov v Lužarjevi rodbini. Zena ni mogla videti niti moža niti otrok, ki so bili skoro enake starosti. Umorjeni Krek je bil pravi original, ljubitelj in čuvar planinske flore, osobito je varoval pred vandalskimi devajstacijami svetovno znani Blagajev volčln (Daphne blagajana) in še druge rastline poUiov-graških hribov. Stari turisti in botaniki so ga kaj radi posečali Kot sokrivci tega umora so bili doslej aretirani žena Marija in Se dva druga kmetska fanta. Morilec Alič je najbrže pobegnil preko polhovgraških hribov v zasedeno ozemlje. * Hod komunističen junak je delavec celjske cinkarne Goleč iz Trnovelj pri Celju. Nedavno tega je v neki trno-veljski gostilni zabavljal na ravnatelja cinkarne rud. svet Baeblerja in ga dol-žil, da je z raznimi manipulacijami pri dobivanju rude oškodoval državo in rudnik za velike svote in da je radi te ga že prestavljen v Ljubljano. Posledica je bila seveda tožba. Goleč je ponudil kar 20 prič, ki naj bi potrdile, da sploh ni bil v imenovani gostilni in da torej tudi ni mogel govoriti tega, česar je obdolžen. Ko pa je bfla zaslišana njegova najbolj zanesljiva priča, ga je pustila na cedilu. Junak Goleč je nato takoj zlezel pod klop in se zavezal plačati za Dijaški dom 200 K, kakor tudi nad 800 K znašajoče pravdne stroške. Predolg jezik včasih tudi veliko stano * Aretirana tatica. Aretirana je bila 171etna Emilija Polič, ki je odnesla mi zarjevi soprogi Mariji AndlovIS v Ljubljani črno obleko, vredno 2000 kron. Zakonska Andlovič sta mlado Emilijo spre jela, da je pri njima prenočevala. Drugi dan, ko sta zakonska odhajala ven, je ostala sama doma in jo pobrisala z obleko skozi okno, ker je bilo stanovanje zaklenjeno. * Aretirani ubijalci. Orožniki na Grosupljem so sedaj aretirali ubijalce po-sestnikovega sina in kovaškega vajenca Jakoba Nučiča, kateri je bil ubit na cesti pri Mali Račni. Aretirani so kmetski fantje Franc Pajk, Ivan Cimerman, Janez Zrimšek in France DremelJ. Na velikonočno soboto so popivali in ee napili ve likih množin žganja. Sprli so so zaradi godca, kateremu so dali samo 4 krone, dočim so se drugi bahali z večjimi napitninami. * Aretacija osumljenih požlgalcev. Kot osumljence, da so podnetili požar velikega hleva na Kodeljevem, je ljubljanska policija aretirala tri bivše hlapce, ki so bil zaposleni pri baronu Codelliju in neko ljubico hlapcev. Celokupno škodo cenijo na poldrugi milijon kron. Samo Škodo na strehi cenijo na 200.000 kron. Zgorelo je okoli 95.000 kg sena in slame, Aretiranci vsi zanikajo udeležbo pri požigu, nekateri navajajo primeren alibi. * Pobegnila Je. 201etna Aleksandra Fi-lippo, soproga gledališkega igralca, je pobegnila iz Ljubljane z ruskim beguncem Dimitrijem Maharenkom. Skrivnostna kandidatna lista Rok za prijavo kandidatskih list za občinske volitve v Ljubljani jo potekel v torek, klerikalci pa še do danes niso objavili svoje liste. Kakor nam poroča zaupnik SLS, je bilo vodstvo te stranke glede kandidatov v velikih zadregah. Vsak količkaj prevdaren človek se je otresal kandidature z vsemi močmi. Klerikalci so v zadnjem trenutku zmažili skupaj tako kandidatno listo, da se jo sramujejo objaviti. Med kandidati se nahaja cela vrsta uslužbencev Katoliške tiskarne, ki so dobili povelje za kandidiranje. Ravno tako so bili komandirani na kandidatsko listo vsi protežiranci in koritarji SLS od dr. Breclja gori pa do učitelja Wagnerja doli. Zato je tudi na kandidatski listi posebno častno zastopana gospoda, ki 6e je okoriščala pri komisiji za stvarno de-mobilizacijo, z gospodom Ogrinom in in ženjerjem Ruehom na čelu. Ob pomanjkanju drugih kandidatov je SLS posegla celo po duhovnikih in cerkovnikih, kar znači višek dekadence. Do sedaj SLS še ni imela na ljubljanskih kandidatskih listah takih kandidatov; sedaj pa kandidira kar štiri duhovnike in dva cerkovnika. Na mestih, ki pridejo pri SLS v poštev za izvolitev, kandidirajo: 1. Ogrin, 2. urednik »Večernega lista* (Novega časa) Kremžar, 8. dr. I. Stanovnik, odvetn. kan 560 Ljubljanska kreditna banka < 920 Eksploatacija drva .... 1750 Slavonla ..>••••» 1272 Srpska banka s . > « ■ » 745 Trgovsko-obrtna banka ■ ■ 400 Jadranska banka« t • ■ • 2000 Gorama ..,••■§« 680 Gutman 1400 Banka Brod na Savi < • • 312 Praštediona ...... 1055O 1065C Narodna šumska industrija , 735 75C Narodna banka i a ■ t • 635 645 Rečka pučka banka . . s . 430 435 Beograd. Zaradi praznika je bila danes borza zaprta. Dunaj, devize: Berlin 1074 do 1080, Zarich 11.425 do 11.475, Budimpešta 23S do 240, Bukarešta 950 do 960, London 2590 do 2610. Milan 2805 do 2885, Nesv-vork 658 do 662, Varšava 79'40 do 81'40, Pariz 4692'50 do 4732 50, Sofija 787 50 do 797 50, Zagreb 458 do 462, Praga 891 do 897. Valute: marke 1077 do 1080, francoski fraeki 4660 do 4700, švicarski franki 11425 do 11475, ogrske krone 243 do 256. leji 945 do 955, dinarji 1820 do 1840, funti 2570 do 2590, liie 2857'50 do 2877'50, dolarji 653 do 657, poljske marke 83 do 85, levi 765 do 775, carski rublji 272 do 278, češkoslovaške krone 890'50 do 896 50. • • • • » * ■ i * > 101-* 101 — 270 — 80— 3940--S795-— 1910-— , 13S0--. 3020--, 5190 — , 1550-— , 3790 — , 5160--, 3410,— , 7150— , 14400-— , 4703 — , 10350 — „ 9916-, 9400'— 120'25 do Avstr. kronska renta „ majska renta * Ogrska kronska renta ; V. avstrijsko vojno posojilo » t Turške srečke...... , Avstr. kred. zav. za trg. In Ind. Anglobanka .»ki Bankverein g • c a Landerbank . -. .- t Avstro-Ogrska banka Bosanska zemaljska banka i Zivnostenska banka s » » • Državne železnice i t > • Lotnbarde . s ; t i ■ ■ Alpine-Montan . t s : • « Praška železna industrija » Trboveljska premogokopna « Leykam. papirnica • « > • Zenlca-železo ...... Kranjska železna industrija > Praga, devize: Berlin 12175, Zfirieh 1288'50 do 1291'50, Budimpešta 26'90 do 27'90, Bukarešta 106 87 do 108'37, Beograd 207 do 209, London 291'50 do 293'50, Milan 319 do 321. Dunaj 10.575 do 11.575, Newyork 73'12 do 74'12, Varšava 8'45 do 9'45, Pariz 528.50 do 531 "50, Sofija 89'50 do 90'50, Zagreb 51'12 do 5212. Valute: marke 120'25 do 121.75, francoski franki 525'50 do; 528 50, švicarski franki 1283'50 do 1286'50, leji 108 87 do 10S'37, dinarji 198 do 200, funti 289'50 do 291'50. lire 316 do 318, avstrijske krone 10.575 do 11.575, dolarji 72'12 do 73'12, poliske marke 7'45 do , 845, levi 85.25 do 86.25. Berlin, devize: Italija 271'45 do ' 272 05, London 242'87 do 243'37 Newvork ' 61'93 do 62'07, Pariz 442'05 do 442'95, Švica 1073'15 do 1075'S5, Dunaj 16'So) do 16'395, Praga 83'40 do 83'60, Budimpešta 22 595 do 22'695. Zurich, devize: Newyork 5.77. London 2267, Pariz 4130. Milan 2550. Praga 7'85, Budimpešta 2'15, Zagreb 4'075, Bu-kare sta 8'35, Varšava 0'725, Dunaj 1.54, avstrijske krone O^. Vremensko poročile L:nfc!;ana 30« m nad morjem Da: 7. april a ► 8 £ « U o o Ci SSe — > Ii S s 1! Vetrori 7. nri 7U t 5 0 al. svzh. 14. nri "<35 8 10 0 er. ser. vzfa. 21. dri 735*3 8-7 brez vetra Ksbo IS oblačno Sredn a včorajšnia temperatura 7 9, normalna 7'9 Vremenska napoved: reč. oM. aev. Trem* Solno« vzhaja ob cabaia ob 18'SS lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit F. Jelene. Opozarjamo vse p. n. trgovce in to-bakarna na današnji oglas na zadnji strani Ciril in Metodovih vžigalic, ki 2.661,241.400 dinarjev, vsega skupaj za \ 3ih priporočamo. Noben trgovec in 3544,127.710 dinarjev, izbrana jc blia no-1 nobena tobakarna ne sine biti brez va uprava, v katero je bilo poleg starih i njih! Konsumentje, zahtevajte edinoC . članov izvoljeno še nekaj novih. i le to vrsto l 1493) Hugfi Conway; 29 Iz iemc v luč Roman. «KaJ pa se ie zgodilo ž n]im?» «Kar se vedno zgodi — naš ubogi prijatelj je v tem trenutku na potu y Sibirijo, obsojen na dvajsetletno težko dele v jamah.* Dasi nisem gojil nobene posebne naklonjenosti do Cenerija, me je kar streslo, ko sem čul o njegovi usodi. «Vi pa ste utekli?* sem vprašal. «Naravno, sicer ne bi tukajle kadil vaših izvrstnih smotk in srkal vašega izbornega vinca.» Ozlovoljen sem bil spričo malomarnosti, s katero je govoril o nesreči svojega prijatelja. Če je bilo že meni nekaj strašnega misliti, da bo ta človek delal v sibirskih rudoko-pih, kaj šele naj bi bilo njegovemu sozarotniku? «Zdaj pa, gospod Vanghan*, Je dejal poslednji, «pridem z vašim dovoljenjem k opravkom z vami. Bojim se, da vas presenetim.* «Naj slišim, kaj mi imate povedati.* «Pred vsem vas moram vprašati, kaj vam je Ceneri povedal o meni.» «Povedal mi Je vaSe tat*' «Nič o moji rodbini? Povedal vam je moje pravo ime prav tako malo kakor vam je svoje. Gotovo vam ni povedal, da se glasi March in da sva si s Pavlino brat in pa sestra.* Osupnil sem spričo izjave. Z ozirom na doktorjevo trditev, da je bil ta človek zaljubljen v Pavlino, mu nisem niti za hip verjel; ker pa se mi je zdelo, da je najboljše, ako čujem njegovo pripovest do konca, sem samo odvrnil: «Ne, nI* Pa dobro — potem vam jaz povem svojo zgodbo kar najkrajše mi je mogoče. Po svetu sem znan z mnogimi imeni, a moje pravo ime je Anton March. Moj in Pavlin oče se je poročil s Cenerijevo setro. Umrl je mlad in zapustil vse svoje veliko premoženje samo svoji ženi. Nekaj časa za njim je tudi ona umrla in-pustila vse v rokah mojega strica kot edinega kuratorja za mojo sestro in mene. Ali veste, kaj se je zgodilo s tem denarjem, gospod Vanghan?* «Dr. Ceneri mi je povedal*, sem rekel. «Resnica, potrošen je bil za Italijo. Ž njim se je plačalo vzdiževanje marsikatere rdeče srajce, oborožil marsikateri Italijan, lo ia kurator Je izdal naše premoženje. Nikdar ga nisem grajal Ko sem izvedel, kam je prešlo, sem mu radevolje odpustil* «Torej ne govorimo več o tem.* «Jaz pa ne gledam cele zadeve v tej luči. Vlada Viktorja Emanuela je trdno ustanovljena zdaj. Italija je svobodna in bo z vsakim letom bogatejša. In moja misel, gospod Vanghan, je ta-le: Prepričan sem, če bi predložili celo zadevo kralju, da bi se kaj storilo. Prepričan sem, ako bi jaz in vi za svojo ženo povedali, da smo vsled tega, ker je Ceneri porabil vse naše premoženje za rodoljubne namene, ostali brez vsega, bi nam velik del tistega denarja rade volje novrnili, če ne vsega. Gotovo imate prijatelje tukaj, ki bi vam pomagali, da bi nas kralj Viktor Emanuel usli-šal. Jaz imam take prijatelje na Laškem. Garibaldi, n.pr., bi mi pričal za znesek, ki ga je dr. Ceneri plačal njemu v roke.* Njegova zgodba je bila verjetna in njegov načrt navsezadnje ni bil povsem fantastičen. Pričel sem misliti, da utegne res biti brat moje žene in da je Ceneri iz posebnega vzroka zamolčal to sorodstvo. tDovoij denarja imam*, sem dejal. «Ampak jaz ga nimam*, je odvrnil in se odkrito nasmejal «Dejal bi, da bi se mi morali že zaradi žene pridružiti v tej zadevi.* «Celo stvar si moram premisliti.* «Gotovo — ne mudi se mi. Med tem časom pa uredim svoje papirje in prošnjo. Ali lahko vidim sestro?* «V kratkem bo tukaj, če malo počakate.* «Ali je že kaj boljša, gospod Vanghan?* Žalostno sem zmajal z glavo. «Reva! Potem se bojim, da me ne bo spoznala. Izza otroških let sva preživela kaj malo dni skupaj. Seveda sem mnogo starši od nje; od osemnajstega leta sem v vednih zarotah in bojih. V takih okoliščinah človek pozabi na domače vezi.* Še zdavnaj nisem zaupal temu človeku; vrhu tega je bilo tudi treba pojasniti neke njegove besede iz prejšnjega časa. «Gospod Macari*, sem rekel. ^Oprostite — March mi je ime.* «Torej, gospod March, prositi vas moram, da mi razložite podrobnosti udarca, ki je moji ubogi ženi vzel razum> Obraz mu je postal resen. «Ne morem zdaj. Neki dan pa bom.* «Potera mi boste pa vsaj pojasnili besede, ko sva se ločila v Genovi.* «Prosim vas oproščenja zanje, ker vem, da sem govoril prenagljeno in nepremišljeno. — Ker pa sem jih pozabil jih seveda ne morem pojasniti.* Odgovoril nisem nič in sem bil negotov, ali je kaj posebnega nameraval z menoj ali ne. «Vem», je nadaljeval, «da sem bil razjarjen, ko sem čul o Pavlinini poroki. Ceneri ne bi bil smel nikdar dovoliti tega vsled njenega zdravstvenega stanja — in potem, gospod Vanghan, mi je bilo veliko do tega, da poroči Italijana. Da bi ozdravela, bi ji njena lepota pridobila moža iz najboljših slojev, sem sanjaril.* Pavlinin prihod je preprečil vsak odgovor. Silno sem bil radoveden, kakšen vtis naredi nanjo prikazen njenega takozvanega brata. Macari je vstal ter stopil proti njej. «Pavlina*, je rekel, «ali se mr spominjaš?* čudno začudena ga je pogledala, pa zmajala z glavo kaor človek, ki je vdvomih. Prijel jo je za roko. Opazil sem, k-ikor da se mu je hotela vsled nekega notranjega nagiba umakniti CliiSkn izurjen, mlad državni UIIIaUU IdUG uradnik t dvanajstletno sodno, politično in drago prakso, kakor tudi kot koresposdent, večletni pisarno vi dja. — Cenjene ponudbe pod „Plsarnovo dja" na npravništvo «Jntra». 619 2—2 izbrano, naravno, belo ali rdeče, novo ali staro, po vrlo nizki ceni na malo ali veliko, pošilja v poslanih sodih Clgl&r, trgovina vina, Stnbloa, Hrvatsko, Zagorje. 529 SO—26 vse letnika »Ljubljanskega Zvona*. Tudi posamezne letnike, zlasti 1881, 1886, 1889,1893 do 1901,1910, 1911,1916. Ponudbe na npravništvo «Jntra», Sodna ulica 6. 4 nnpc pripon uvca trgovina s semeni Sever & Komp., LJubljana, CTolfova ulica, 12. 605 5—3 ttala, lepa, 10 minut od Kranja, naprodaj. Ve6 povfS Ivan Volk, Primskovo pri Kranja. 624 5—1 2-1 «e oddi celoletno ali pa samo za sezijo. Dve sobi, veranda, kuhinja itd. Opremljeno brez kuhinjske posode in servisa. Cena zmerna. Naslov se isv6 v upravništvu »Jutra*. Iv. Jax in sin Dunajska c 15., Ljubljana. Šivalni stroji in stroji za pletenje. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji „&ciler" Ceniki zastonj in franko. Dnrkopp, Styria, Wa£cenrad. 182 Začasno znižane cene. 12—2 Ppodd se enonadstropns hiš v Spodnji 51ŠHI št. ZZS * veliko kletjo, pripravna za trgovino z lesom ali z vinom. Zraven spadajo še dva orala zemlje, travnik in njiva. Cena 4C0.050 K. Ponudbe na npravništvo »Jutra«. 606 3-3 čepice za uradnike rfržavne in južne železnico, kakor tudi vsake 3rnge vrste, izdeluje po naročilu r najkrajšem času tvrdka FILIP BIZJAK krznar In Izdelovalec Seplo Ljubljana, Gosposvetska cesta ši 13 (Kollzej). 680 4 Nudim brezobvezno Ciril-Metodove vžigalice „DRAVA"-VŽIGALICE družbe sv. Cirila In Metoda. Zaloga prt Iv. Pardano v IfrMlan!, Te vilsrallce m v prid druJbl «t. Ciril« Ia Metoda < ^ V LJUBLJANI. Ji Pri posameznih zabojih škatljica K 1'06 od skladišča Ljubljana. Engrosisti imajo primeren popust. J, Perdan, LJubljana. Trgovina manufakturnim blagom == na debelo- Ljubljana, Sodna ulica štev. 7. 553 Razpis dobave železniških pragov. Lokalna železnica Grobelno-Rogateo potrebuje takoj 3000 (reci tritisoč) normalnih žele* niških zdravih hrastovih pragov v dimenzijah 2"40 X 0*15 X 0-15 X0*26 ter 350 (reci tristopetdeset) železniških zdravih hrastovih pragov za tirne sklepe 685 v dimenzijah 2'40 X 0'18 X 0*16 X 0'30. Dobava se ima izvrSiti takoj. Ponudbe z navedbo cene in prejemne postaje ob železnici je vložiti do dne 20. aprila t. L na Obratno ravnateljstvo jnžne železnice v Ljubljani, oddel. V/5, Obrat malih in lokalnih železnic. amerilranslio strojno Olje, lahko, za vretena; olje za transmisije; olje, strojno za poljedelske stroje; olje, strojno za težke stroje; olje za avtomobile, lahko; olje „ - , izredno težko; olje za cilindra; olje proti prahu. 57 104—67 Olavna zaloga: ® lakoi?c S M, d. z o. z. i prej A. Zanki sinovi. S šaaaBMSBBMBaasaasraBBBBii 30 zidarjev se sprejme takoj pri stavbnem podjetja inž. dr. Miroslav Kasal Ljubljana, Gradišče 13. 92 Stanovanje preskrbljeno. 590 3-3 Arhitekt in mestni stavbenik VILJEM TRE0 Ljubljana, Gosposvetska o. 10. Telefon interurb. št. 103. Ustanovljeno 1.1850 se priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte in prorafinne. mo i o—s Jadranska montanska družba arzofavi: „Montana". d. Z O. Z. Telefon St. 9. Ljubljana, Zvonarska ulica 5 (J) r. J -„ - i • Vse vrste kovin, rudnin ln kemikalij ter vse indu-Proflaja in Kupuje atrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fnžinarsko na debelo: ,mp0rt. ta kw^a^,troko' Ekspert. Vzamem v najem dišče ali zaprt prostor ter plačam današnjim časom primerno najemnino. — Naslov pov6 Anončna ekspedicija Al. fflatelid, Ljubljana. 622 P" l a 21 104-69 99 d. ss o. z. LJubljana, Dunajska cesta št. 9 ima v skladišču in oddaja po najnižjih cenah: Pšenično moko prvovrstno banašlco, koruzo, oves, pšenične otrobe, pšenično moko za krmo, proseno kašo, ješprenj, sladkor beli suhi kristal, češki v kockah, kavo, olje najfinejše namizno, riž, južno sadje vseh vrst, čaj Ceylon, dišave vseh vrst, slive bosanske zračno sušene, čebulo makovsko, orehe bosanske, petrolej salonski, belo čiščen, bencin v zabojih, sveče, sol morsko in nemško belo, testenine vseh vrst, kolinsko kavo in praženo ječmenovo kavo, kolomaz jamčeno oljnati izdelek v ;jabojčkih in škatlicah vseh velikosti, milo pralno, kristalno sodo, portland cement, čevlje moške, deške in ženske, trpežno ročno delo v vseh številkah, ter različno drugo blago. Oddaja se Ia v večjih množinah. Točna postrežba. 9 sprejme npravništvo „]utra", Sodna al. 6. Brez posebnega obvestila. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl danes ob eni popoldne naš srčnoljubljeni oče in stari oče, gospod Jernej Trebar zasebnik po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, ▼ 87. letu svoje starosti Pogreb se vrši v soboto, dne 9. t. m. ob 4. uri po-poludne od Bleiweisove ceste št. 32 na pokopališče pri Sv. Križu, kjer se truplo položi v začasno grobnico. Sv. maše zadušnice bo bodo darovale v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja. V Ljubljani, dne 7.aprila 1921. 626 Evgenija Popovič, roj. Trebar, hči. — Janko Po-povič, zet — Janko, Evald, Vera, vnuki Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Proda se v last gozdno posestvo arondiranih 185 oralov, 30 oralov njiv in travnikov, drugo krasen bukov gozd do 80 let star. Lesa okoli 20.000 m*. Napraviti se da najmanj 40.000 železniških pragov in 150 vagonov oglja. Kmečka hiša in srospodarska poslopja v dolžena stanju. Inventar dva para konj, vozovi itd., sam vreden 150.0 O K. Posestvo leži na Dolenjskem, 18 km od železniške postaje, cesta prav do gozda, promet s tovornim avt-m m"goč. Prikupiti se dado še Bose !nje parcele. Cena milijon kron. Plačilni poboji ugodni. Naprodaj samo do 10. t. m. Podrobnosti se zvedo v odvetniški pisarni dr. Ivana Lovrenčlča, LJubljana, Miklošičeva oesta 8. 607 3-3 Ravnokar Je izšla brošurica: Svetovna volna v pesmi in slikah, I. zvezek. Izdala, in založila »Domovina«. Cena 4 krone. 1PS Dobiva se pri kolporterjih, v trafikah in v upravi »Domovine", Sodna ulica 6. CARINSKO POSREDOVANJE izrršuje najtočneje in po zmernih cenah delniška dražba za mednarodne transporte 534 4 y LJUBL JANI, MARIBORU, BEOGRADU in ZAGREBU