St«*. 290 V Trstu, v torek 1». oktobra 115, Letnik XI Izi^ia vsak dan, tad! ob nedeljah !n praznikih, ob 5 zjutraj* l*-ed-i*tvo: Ulica Sv. Franči&S*« Asiikegi St 20, L nadstr. — Vsi dcf « >i na; s: poS!j»;o uredništvu lista. iS'efrankirana pisma * n« sttrsnemajo in rokopisi se ne vračajo. Irđajzle'j i" edgovorni nrednik Štefan Godina. Lastnik koaao.cij ^ .Edir.ostV — Tisk tiskarne .Edinki*, vpisane zadruge a e r.eni 1 peroitvon v Trsta, ulica Sv Frančiška AsiJkega St. 20. Te!efon uredništva in uprave Jtev. 11-57. Nirotniua z a a ž a : Za celo leto.......K 24-"* Za pot leta ................. za tri mesece.......................6*—- za nedelj&ko Izdajo za celo !eto.......• 5.20 za pol leta................. 2-60 Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po G vlnarier. zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........7.....mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......; ... . 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje* Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti". Narofcnfn« to reklamacije se pošiljajo upravi Ii3ta. Plačuje sc izključno 1« upravi .Edinosti". — Plača in toli se v Trstu. Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frm?i£ bemb na francosko trdnjavo Bel- rurška bojišča: Zavezniška kopnena in la diska artiljerija je brezuspešno obstreljevala turške postojanke na dardanelski fronti. Razno: Obsedno stanje v Moskvi. — Nov ameriško - angleški spor. — Ruski pi nik ne odpotuje iz Aten. — Kabinetna kriza na Španskem.____ 1 littouzhoM gojišču. DUNAJ, 18. (Kor.) Uradno se razglaša: IS- oktobra 1915, opoldne. Jugovzhodno bojišče. — V avakkem okrožju pobite srbske divizije se umikajo po obeh straneh proti jugu vodeče ceste. Naše čete napadajo še severno Ralje stoječe sovražne oddelke. Tudi v Vtačvl smo prisilili sovražnika, da se ie umaknil. Na obeh straneh dolnje Morave so nemške čete zopet pridobile tal. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer fml. BLROLIN, 18. (Kor.) Wofftov urad poro a: Veliki glavni stan, 18. oktobra 1915. Balkansko bojišče. — V Mačvi se pričenja sovražnik umikati. Na gričevij južno od Belgrada napredujejo naše Cet3 proti Cvetkovemu grobu in vasi Vr-čiuu. Jugovzhodno od Požarevca smo za-vzeSl Male Crnlče in Boževac. Vrhovno annadno vodstvo. * » * Poročili ne označujeta natančneje napredka naših čet v Mačvi. Na jugu od Bel-grada je torej zavzet hrib Avala in Ma-ckensenove čete so prodrle ob cesti, ki vodi iz Belgrada v Arandjelovac oziroma Palanko, kakih pet do osem kilometrov proti jugu in jugovzhodu od hriba Avale. Prodiranje Oallwitzeve armade napreduje v jugovzhodni smeri od Požarevca in sicer ob železnici in cesti Požarevac -Petrovac, ob kateri se nahajajo Male Crnice, oddaljene od Požarevca kakih 15 kilometrov, d očim je Boževac oddaljen od Malih Crnić kakih 10 do 12 kilometrov proti vzjiodu, v smeri proti Kučevemu, kamor meri očividno smer levega krila pro-dirajočih čet, dočim gre desno na Petrovac. "_ EolsarsKo-sM bojišče, DUNAJ, 18. (Kor.) Uradno se razglaša: 18. oktobra 1915, opoldne. Bolgari so zasedli višine Muslim Per-čina in Babinega Zuba. Dalje proti jugu prodirajo preko Krive Palanke. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer fml. BEROL1N, 18. (Kor.) VVoiffov urad poroča: Veliki glavni stan, 18. oktobra 1915. Bolgarske čete so zasedle višine Muslim Perčlna in Babinega Zuba. Dalje proti jugu prodirajo preko Krive Palanke. Vrhovno armadno vodstvo. t * m V obeh poročilih imenovanih vrhov Muslim Perčina (turško ime za kak vrh, ki je na zemljevidih najbrž označen s srbskim imenom: perčni« je šop las, ki ga nosijo Turki vrh glave) in Babinega Zuba nismo našli na najnovejših zemljevidih, ki so nam na razpolago, pač pa se nahaja vrh Babin nos v srbsko - bolgarskem mejnem pogorju nekako v sredi med Knjaževcem in Zaječarjem, Babin rub pa severno od Pirota na srbskih tleli. Francoska oojna napousd Bolgarski. PARIZ, 17. (Kor.) »Agence Havas« javlja uradno: Ker je Bolgarska ob strani sovražnikov zaveznikov francoske pričela vojno, ugotavlja vlada republike, da od 6. ure 16. oktobra t. I. zjutraj po krivdi Bolgarske vlada med Bolgarsko jn Francosko vojno stanje. Bolgarski napad!. LYON, 18. (Kor.) -Republicainu« poročajo iz Aten: Po poročilih iz Niša je 40.000 Bolgarov z močno artiljerijo napa- Francoske čete o boja z tolarskimi. ATENE, 18. (Reuterjev urad.) Francoske čete v Macedoniji so prejele ognjeni krst pri železniškem mostu med Hudovlm in Valandovim, kjer so jih napadli Bolgari. Boj traja dalje. Bolgarska artiljerija obstreljuje Valandovo, ki se silovito upira. Imenovana kraja se nahajata kakih 30 kilometrov od srbsko - grške meje, kjer železniška proga Solun - Skoplje v oddaljenosti niti 10 kilometrov od bolgarske meje (proti Strumnici) trikrat prestopa Vardar. SOLUN, 17. (Kor.) Po poročilih nekega lista se je zaradi prihoda angleško-fran-coskih čet včeraj pretrgani boj med Srbi in bolgarskimi četaši pri Valandovem in Strumnici zopet pričel. Bolgari so dobili ojačenja rednih čet in artiljerije .Boji se nadaljujejo s silovitostjo. Spora med Grško in Rusijo ni. PETROGRAD, 17. (Kor.) Proti atenski vesti nekega inozemskega lista o pripravah ruskega poslanika za takojšnje odpo-tovanie iz Grške je Petrograjska brzojavna agencija pooblaščena za najodloč-nejšo izjavo, da je ta vest čista izmišljotina. Grška ne bo pomagala Srbiji. BUKAREŠT, 17. (Kor.) Kakor poročajo listi, je tukajšnji grški poslanik izročil romunski vladi grško noto Srbiji, v kateri se naznanja Srbiji, da Grška ne more pomagati Srbiji, ker ni nastopil »slučaj zveze«. Zastopstvo bolgarskih interesov v Veliki Britaniji. STOCKHOLM, 17. (Kor.) Švedskemu poslaniku v Londonu je bilo poverjeno zastopstvo bolgarskih interesov v Veliki Britaniji. _ Pojasnila o operacijah in položaju na Balkanu v francoskih zbornicah. PARIZ, 17. (Kor.) »Temps« javlja, da so v senatnem odseku za zunanje stvari ministrski predsednik Viviani, ter vojni in mornariški minister podali pojasnila o o-peracijah, ki bodo sledile izkrcavanju zavezniških čet na Balkanu, ter o akcijah ob Dardanelah. Ministrski predsednik je sporočil predsedniku zborničnega odseka za zunanje stvari, da v torek poda z vojnim in mornariškim ministrom pojasnila o splošnem diplomatičnem položaju, posebno pa o položaju na Balkanu. Z avstrllsko-rusKeso bojišča. DUNAJ, 18. (Kor.) Uradno s razglaša: 18. oktobra 1915, opoldne. Ruskobojišče. — V vzhodni Galiciji, ob !kwi in v volir.jskem trdnjavskem ozemlju tudi včeraj nobenih posebnih dogodkov. Ob potoku Korminu in ob dolnjem Styru je sovražnik izvršil celo vrsto silnih napadov. Pri Kulikovicah, Novo Sielskem in Rafalovki se še vrše boji. Na vseh točkah je bil sovražnik že snoči krvavo zavrnjen. Njegove izgube so velike. Ob Korminu se je popolnoma razsut ume-knil bojišču, zapustivši tamkaj puške In opremne predmete. Tudi ob gornji Szcza-ri stoječe c. in kr. bojne sile so odbile ruski napad. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer fml. Z ngmško-ruskeaa bojišča. BEROL1N, 18. (Kor.) Woiffov uraii poroča: Veliki glavni stan, 18. oktobra 1915. Vzhodno bojišče. — (Hinden-burgova armadna skupina): Napad južno od Rige je napredoval dobro. Dva častnika, 280 mož je ostaio ujetih v naših rokah. Ruski napadi zapadno jakobstadta so bili zavrnjeni. Zapadno ll!uxta smo se polastili sovražnih postojank kake tri kilometre na široko. Dalje proti jugu do smor-gouskega okrožja je bilo odbitih več ruskih, z močnimi silami izvrženih napadov ob velikih sovranikovih izgubah. Ujeli smo 2 častnika in 175 mož. — (Piinca Leopolda Bavarskega skupina): Ruski napad na o-beh straneh železnice Ljahoviči - Bara-noviči ie razpadel v ognju 400 metrov pred našimi postojankami. (Linsingenova skupina): Ob Styru od Rafalovke do Ku-likovic so se razvili novi krajevni boji. Vrhovno armadno vodstvo. Takobstadt leži kakih 80 kilometrov proti severozapadu od Dvinskega ob Dvi-ni, Ljakoviči - Baranoviči v bližini križišča velikih železniških prog Wilna-Ro-vno in Brešč Litovsk - Minsk. Kirgizi na ruskem bojišču. Obsedno stanje v Moskvi, LONDON, 18. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Petrograda: Namerava se se- staviti armada Kirgizev, ki po potrebni izvežbi odide na fronto. — Po carskem ukazu je bilo proglašeno nad Moskvo obsedno stanje. _ ______ . i avijfttf MIm DUNAJ, 18. (Kot.) Uradno se razglaša: 18. oktobra 1915. opoktae. Italijansko bofišče. — Na soški fronti razvijajo Italijani zopet živahnejše delovanje. Tudi suoči ie prišlo v se vero z a padnem odseku doberdobske planote do Ijutejših b>jev. Močna italijanska pehota je ponovf.o napadla tamošnje naše postojanke, je dospela deloma skoraj blizu naših ovir, a ie bila končno pognana nazaj ob težkih izgubah. Drugače na Primorskem In v tirolskem mejnem ozemlju topovski boil. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer fml. Poročilo Codorne. DUNAJ, 17. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: Poročilo italijanskega generalnega štaba 15. oktobra. — Izpo-vedbe ujetnikov o bojih v Karniji postavljajo velikost naših uspehov šele v pravo luč. Vkljub močnim silam, ki jih je zastavil sovražnik, in izdatni artilerijski pripravi je silo napada zlomil naš mirni in precizni ogenj na znatno razdaljo pred našimi postojankami, katerim se sovražnik ni mogel niti približati vkljub vsem naporom. Sovra žne oddelke, ki so se ugnezdili v lodinut-skem jezdnem pasu in ob izviru Chiarza, je 13. t. m. uspešno obstreljevala naša artiljerija in pehota in so jih potem napadli naši oddelki, ki so tudi ujeli nekoliko sovražnikov. Na kraški planoti se ie posrečilo našim, v odseku Vrha sv. Mihela ope-rirajočim četam 14. t. m. zjutraj nepričakovano zasesti v ospredje porinjeno sovražno postojanko ob severnem pobočju hriba. _______ Z zopalMio bojišča. BEROLIN, 18. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 18. oktobra 1915. Zapadno b o i5; S Č e. — Daleč v sovražno postojanko posezajočo utrdbo severovzhodno Vermellesa so Angleži ponovno napadli z močnimi silami. Vsi napadi so se izjalovili ob zelo težkih sovražnikovih izgubah. Utrdba je ostala trdno v naših rokah. Francoske napadne poizkuse pri Tahure smo zadržali z ognjem. Novi sovražni naskoki za zopetno osvojitev izgubljene postojanke južno od Leintreya so bili brezuspešni, a so stali Francoze poleg velikih, krvavih izgub 3 častnike, 17 podčastnikov in 73 lovcev ujetih. Na Schratzmannlu ni mogel napadajoči sovražnik vkljub uporabi znatne množine municije pridobiti niti pedi tal. Nemška letalska brodovja so napadla včeraj trdnjavo Belfort, pregnala sovražna letala in vrgla na trdnjavo osemdeset bomb, ki so povzročile požare. Vrhovno armadno vodstvo. Potopljeni parnlki. AMSTERDAM, 17. (Kor.) Iz semkaj došlih amerikanskih listov se da posneti, da je po privatni vesti, ki je došla v New York, veliki angleški parnik, ki je bil torpediran pri Kreti, bil Canadov parnik »Transilvania«, ki je imel 14.000 ton. AMSTERDAM, 17. (Kor.) »Handels-blad« poroča iz Hoecka van Holland: Ribiška ladja *Ch. 181« je zadela na mino ter se je potopila. Devet mož posadke je bilo rešenih. Angleške izgube. LONDON, 17. (Kor.) Novi seznam izgub izkazuje 107 častnikov in 2321 mož. Ogroženo angleško gospodstvo. LONDON, 17. (Kor.) Podkancelar shef-fieldske univerze, profesor Fisher, je dejal v nekem predavanju, da bodo prihodnji dnevi najkritičnejši v zgodovini britske države izza indijske ustaje. Kakor hitro imajo Nemci v svoji posesti železnico skozi Srbijo in Bolgarijo do Dardanel, bodo v stanu, ogrožati ves zistem britske države na vzhodu. Vojne doklade angleških železničarjev. LONDON, 16. (Kor.) (Reuterjev urad.) Na nekem včeraj se vršečeni posvetovanju generalnega ravnateljstva železniških družb z zastopniki organizacij železniških nastavljencev se je dosegel sporazum. Nastavijenci dobe višje vojne doklade; v nekaterih slučajih bodo te doklade skoraj podvojene. Zastopniki so obljubili, da ne bodo podpirali nobenega gibanja, ki bi spravljalo to novo ureditev zopet v nevarnost. ___ Kabinetna kriza na Španskem. PARIZ, 18. (Kor.) »Agence Havas« javlja iz Madrida: Kakor poroča »Heraldo«, je sklenil kabinet v včerajšnjem ministrskem svetu, da odstopi, iu je pooblastil ministrskega predsednika Dato, da predloži kralju demisijo ministrstva. Nov amerikansko-angleški spor? NEW YORK, 17. (Kor.) Pozornost in največje ogorčenje povzroča vest, da je bil voditelj v Nemčijo namenjene ekspedicije amerikanskih zdravnikov, dr. Her-mann Fischer, v Kirkwallu izkrcan s skandinavskega parnika »Oskar II.« in interniran. dasiravno je amerikanski državljan. _ Venizelos je prepričan o zmagi entente. PARIZ, 17. (Kor.) Venizelos je izjavil poročevalcu »Matina«: Povejte Svojim čitateljem na Francoskem, da nihče na Grškem tako željno ne pričakuje kakor jaz skorajšnjega definitivnega uspeha zaveznikov; nihče ni bolj prepričan o njenem končnem triumfu nego jaz«. S turških bojišč. CARIGRAD, 17. (Agence Tel. MilliJ Glavni stan javlja: Na kavkaški fronti v okrožju zapadno od Kentaka, smo vrgli Ruse, ki so nas poizkušali iznenaditi s svojim napadom, in smo jim zadali težke izgube. Na dardanelski fronti se, izvzemši krajevnih obstreljevanj, ni zgodilo nič pomembnega. V seddilbahrskem odseku je mina, ki smo jo razstrelili v smeri proti Kereviz Dere, razrušila s pomočjo naše artiljerije sovražen čardak. Na ostalih frontah nič novega. CARIGRAD. 17. (Ag. Tel. MIHI.) Glavni stan javlja: Na dardanelski fronti je sovražna kopnena in ladijska artiljerija nekaj časa obstreljevala brez uspeha naše postojanke. Naša artiljerija je odgovarjala in je utišala sovražni ogenj. Drugače nič novega. ___ Blagoslovljenje zemskih ostankov nadvojvode Ludovika Salvatorja. BRANDYS OB LABI, 18. (Kor.) Na slovesen način se je izvršilo danes pred-poldne blagoslovljenje zemskih ostankov pok. nadvojvode Ludvika Salvatorja. Zastopnik cesarja pri blagoslovljenju trupla, nadvojvoda Peter Ferdinand, in nadvojvoda Leopold Salvator sta prispela ob 9 uri 15 min. v Brandys ter sta bila na grajskem dvoru sprejeta od načelnikov oblasti. Po prihodu kardinala-knezonad-škofa, barona Skrbenskega, se ie pričela žalna ceremonija. Tekom cele ceremonije so zvonili v Brandysu in okolici cerkve-iit zvonovi. Po zaključku žalne ceremonije ie kardinal - knezonadškof, baron Skrbensky, truplo blagoslovil, nakar je kratka molitev zaključila žalno svečanost. Takoj po 11. uri ste Njihovi Visokosti, najspoštlji-vejše pozdravljeni od mnogobrojno zbranega prebivalstva, v avtomobilu odpotovali v Prago. Po odhodu žalnih gostov se je grajska kapela otvorila občinstvu. Žrebanje razredne loterije. DUNAJ, 18. (Kor.) 40.000 kron je zadela štev. 57.205; po 5000 kron pa so zadele štev. 12.767, 20.910, 66.098 in 89.309. Položaj. 18. oktobra. Kar se tiče sodelovanja na vojni na Balkanu se je Italija pridružila Grški in Romunski kot — zagonetka. Prihajajo vesti od raznih strani. Ko si jih prečital in preštudiral, veš toliko, kolikor poprej. Ali pa še manje. Kajti, če si morda imel poprej malo sled kake orijentacije, jo izgubljaš zopet popolnoma. Vtis, ki ti ga ostavljajo vsa ta poročila, je ta, da se ti Italija zdi podobna možu, ki šteje na gumbe: ali bi ali ne bi?! Ententa pa je ob vprašanju sodelovanja Italije podobna koprneči devici, ki ugiblje po peresih cvetke: ali me ljubi, ali me ne ljubi — ali bo italijanski zaveznik sodeloval, ali ne bo sodeloval?! Korespondenčni biro nam je včeraj dostavil brzojavko, ki pripoveduje o nekem razgovoru, ki ga je imel poročevalec pariškega lista »E\celsior« z nekim italijanskim politikom o politiki Italije na Balkanu. Splošno se misli — je rekel oni politik, — da je vsled potovanja Salandre na fronto in po njegovem razgovoru s kraljem in generalom Cadorno že storjen sklep Italije, da poseže vmes in da prepreči združuje avstro - ogrsko - nemških vojska s Turki. Tako mnenje pa je zgrešeno, kajti načelni sklep Italije ie bil stoiien že pred tem obiskom. Ali bilo je še rešiti nekaj vprašanj tehnične in financijelne naravi. To je bila svrha pota Salandre na fronto. Danes so premagane vse težave. Italija se pripravlja, da da na bojišču rc: sno občutiti svojo moč. Radovedni poročevalec pa je hotel potem kaj doznati o številnosti italijanskega ekspedicijskega zbora. Na to je dal politik zelo previden, pristno italijanski odgovor: da je vsikdar neprijetnof dajati kake podatke militarične naravi. Ima pa »povoda«, da more reči: kakih 150.000 mož. Ne ve pa. kje se bo vršilo izkrcavanje, kajti italijanska vlada se zavija v trdovraten molk o tem. Italija da poseže vmes na takem mestu, da bo r.je nastop odločilnega pomena za balkansko vojno. Na tem da ni nikakega dvoma. Francosko novinstvo naj sporoči parlamentu, da je Italija odločena, sodelovati do končne zmage. Pripravlja se za soudeležbo na balkanskem podjetju zaveznikov in je odločena za vsa- ko podjetje, ki more povspešiti konec vojne in zmago nad vsemi sovražniki. Priznati je treba, da je — beseda tega italijanskega politika zelo odločna. Ali na eno nogo šej)a, vendar-le: v navzkrižju je z mnenjem mnogih italijanskih politikov, a predvsem generala Cadorne, ki so — glasom raznih vesti zadnjih dni — proti soudeležbi Italije na balkanski vojni, ker da Italija radi vojne z Avstro - Ogrsko ne more in ne sme cepitj svojih moči. Po izjavah tega italijanskega politika se Italija — pripravlja in čaka le na povoljno rešenje nekaterih vprašanj, — financijelne narave. Aha! Razumemo se. Pa, verujmo mu, da se pripravlja. Samo da se vprašanje — »borov« ne zategne tako, da pride — prepozno. Kajti, avstrijsko - nemški bataljoni ja-šejo v Srbiji hitro: avstrijsko - nemška ofenziva v Srbiji — posebno v smeri preko Belgrada — se razvija stalno in uspešno. E}oročevalec pariškega »Matina- javlja iz Niša, da Avstro - Ogrska iu Nemčija napadate v dolini Morave z izredno velikimi silami v svrho, da se v timoški dolini združite z Bolgari. V Srbiji da viharno zahtevajo pomoči, ker so uverjeni, da bi — ako pride pomoč pravočasno — mogli uničiti avstrijske in nemške vojske. (!!!) I)a. ako bi ne bilo teh »ako« vmes. Kajti doslej čujemo le, da se izkrcavanja enten-tnih čet v Solunu »vrše« in da se Italija »pripravlja«. Tudi vsak lajik v vojnih stvareh pa ve, da zmaguje tisti, ki v vojni zgodaj vstaja, ki je poprej na svojem mestu. Zadnje vesti pač že govore o dejstvu, da so pri Valandovem posegle v boj tudi že francoske čete, toda o številu teh čet pa še ni nikakršnih podatkov. Gotovo so to prve ententne čete, ki so prispele na začetek nad 250 kilometrov dolge fronte in je Francoska tudi porabila to priliko ter formalno napovedala vojno Bolgarski. Dočim vesti glede Romunske — izvzemši nekontrolirano vest, da bi Romunska vstop ruskih čet na romunska tla za prehod v Bolgarsko smatrala za sovražen čin — le ponavljajo zatrjevanje, da ostane strogo nevtralna, pa so one iz Grške — kakor vedno — v navzkrižju. Vesti iz Sofije zatrjajo, da Grška ostane na vsak način nevtralna, dokler se bo Bolgarska v svojih operacijah omejala na obrambo svojih upravičenih interesov. Neko poročilo v »Corriere della Sera« iz Aten pa za-trja, da Grška ostane v vojnem stanju v namen, da četam Četvemega sporazuma, ko pojdejo iz Soluna v Srbijo, zagotovi železnico. V odškodnino da je grška narodna banka dobila iz Pariza in Londona nakazanih petdeset milijonov frankov. Je pač železniška proga Solun - Niš velikanske važnosti za enteiito. Ne le za prevažanje ampak tudi zato, ker tvori izvrstno bazo za napad na Bolgarsko iu za operacije proti Avstrijcem in Nemcem, predira-jočim v smeri proti Turčiji. Tu grozi ententi velika nevarnost, a za Srbijo je tu morda celo vprašanje o — življenju in smrti. In to vprašanje bi bilo že rešeno in to ne v prilog ententi in Srbiji, ko bi bila resnična, dosedaj z grške strani nepotrjena vest, da ie dala Grška ententi tridneven rok za umaknitev izkrcanih čet iz Soluna, ker jih drugače razoroži, hoteč ostati strogo nevtralna. Reorganizacija našega duha In našlli šol. n. * Pri tem ne smemo puščati iz misli onega, česar se ne more nikdar dovolj na-glašati, namreč tega, da je narodna gospodarska moč glavni steber, oporišče in podlaga vsakega kulturnega napredka, ki ima biti odraz te moči same in ki je na koncu konca v svojem končnem uspehu odvisen od te sile. Pred kulturnim dovršenjem se moramo gospodarski ojačiti. Ce pa dovršujemo kulturo in če primerno višini že znatno povzdignjenega kulturnega umevanja ustvarjamo dragocene vidne kulturne institucije brez vsakega obzira na domače socijalne razmere iu na lastno gospodarsko moč, tedaj se izpostavljamo veliki nevarnosti, ki bi mogla postati usodepolna za nas. Ravno zato je neobhodno potrebno, da praktičnim iu pri-dcbitvenlm poklicem posvečamo več skrbi ter da dosežemo neko ravnotežje med kulturnim in gospodarskim napredovanjem. V ta namen treba intehgentneji a* iu nadarjeneji naraščaj navajati v tak,e poklice. Da lagije dosežemo ta cilj, je skrajni čas, da rektificiramo neko svoje splošno krivo umevanje. V naši socijalni družbi ne priznavamo namreč pridobitvemin stanovom prave vrednosti. Ne uvažujemo reprezentantov teh poklicev primerno važnosti njihovega poklica, in to je, kar odvrača mnoge starše in njihov inteligcn-tneji naraščaj, da se ne oprijemajo teh poklicev ter smatrajo za nesrečo, nekak re- , fugij, ako morajo računati s temi poklici. Za uspešno konkurenco domačega elementa v pridobitvenih poklicih z rutinira-nim, izvežbanim in okretnim tujim elementom. je potrebna tudi odgovarjajoča strokovna izvežba. ki bi se dala dovrše- # \ Stran g. »EDINOST* stev. Z9U. V Trstu, dnt 19. oktobra 1915. neja doseči v specijalnih strokovnih zavodih m šolah, nego katerim-koli drugim načinom. Dober dej že obstoječih šol bi se moral primerno reorganizirati in izpremeniti v strokovne praktične zavode, ki bi vspo-sobljali inteligentneji naraščaj za pridobi-tvene in produktivne poklice, kakršnjega naraščaja nujno potrebujemo. (Za nas Slovence bi trebalo novih takih šol.) Reorganizacija bi se morala izvesti, o-z i roma, nove šole urediti tako, da bo vsaka praktična šola in v pravem smislu besede strokovna pripravljalnica, kjer se bo gojenec popolnoma vsposobljal za vršenje gotovega poklica ter da bo prihajal iz zavoda že kot gotova in za takojšnje pridobivanje sposobna enota! Dokler ne bo tako, ne koristi reorganizacija. Ni praktičen zavod, ako nosi ime primerno gotovi smeri — gospodarski, obrtni, trgovski, trgo-vsko-industrijalen — ako pa ta zavod ni v stanu ustvarjati gotove in uporabne, strokovno vsposobljene in praktično delavne enote. Ali se more govoriti o praktičnosti kake višje dekliške šole trgov-sko-industrijalne smeri, če pa mora ab-soiventinja dovršiti še kak drug tečaj, ako hoče stopiti v prakso, ki označa smer dotične višje šole? Z reorganizacijo šol v praktične strokovne zavode in z ustvarjanjem novih strokovnih pripravljalnic bi mogli s časom osvojiti, povzdigniti in izpopolniti mnoga domača, lastna, koristonosna pri-dobitvena podjetja. Da to ni nemožno, dokazuje hrvatsko domače bankarstvo, ki sfe je po zasiugi trgovskih Šol, akademij, tako lepo razvilo v domačih rokah. Pri snovanju in urejanju omenjenih strokovnih pripravljalnic bi se moralo vedno paziti na potrebe tistega kraja, v katerem se snujejo, in na sposobnosti tamošnjega prebivalstva. Ne bi smeli pozabljati tudi na sodobni napredek, zlasti na sodobno tehniko s posebnim ozirom na eksploatacijo parne in električne moči. Posebne važnosti je uporaba električne sile v tehnične namene, a mi imamo v domovini še nedotaknjenih virov električne sile v raznih vodopadih, ki reprezentiralo milijone vrednosti. V mnogih krajih so izdelki domače obrti tako dovršeni, da bomo mogli iz te obrti črpati velike dobičke, a prepuščamo njihovo eksploatacijo tujincu. ki dobiva milijone na svetovnih tržiščih. Naši praktični strokovni zavodi bi morali obračati svojo pažnjo tem okol-nostim in takim narodnim specijalitctam. Razne pclitfčns vesti. Četrti v zvezi. Skoro bo pet mesccev — pi«e -Zeitt — odkar je Italija vstopila v sedanjo svetovno vojno. Ali od visoko-letečih nad, s katerimi so italijanski vojni ščuvalci pognali svoj r.arod v to zločinsko pustolovstvo, se ni izpolnil niti najmanji del. Naše bojne fronte na jugu stoje trdno istotako, kakor naše gore. In tudi bob- talijo lahko, zagnati se nam v hrbet, toda miiitartčno izvcdenje je, na srečo, nekoliko težavneje. Škoda, ki nam jo povzroča izdajalski zaveznik, je torej veliko manja, nego je ta pričakoval in nameraval. .Pa tudi korist, ki io donaša Italija svojim novim zaveznikom. Nt kaže veliko skrom-neja, nego je bila ocenjena v vojnih kalkulacijah entente. Ko ie Italija izvršila že davno pripravljano verolomstvo, so glasila entente pozdravljala ta dogodek kot jamstvo za uspeh v svetovni vojni, kot odločen zaobrat. Ali tedanjemu pretiravanju je sledilo počasi iztreznjenie — in v Parizu, v Londonu in Petrogradu se o-glašaio sedat kritični glasovi, ki naravnost izražajo svoje razočaranje na slabem vojnem dejanju Italije. — Na to naglaša avtor. da treba priznati, da so na strani entente vse tri države — Anglija, Francija in Rusija — in njihovi narodi v polni meri vršili zavezniško dolžnost in izvršili vojna dejanja, ki silijo v spoštovanje. Kako pa se nam kaže Italija v primeri s svojimi zavezniki? Italija je v tej svetovni vojni dofJej edina vlast, k! se ho- nakupili 3 vagoni slanine na Dunaju in 2 in pol vagona v Ljubljani. Zelo nujna je postala izpopolnitev petrolejskih in premogovnih zalog. G. namestnik je prevzel nalogo, da stopi v stik z merodajnimi činitelji, da se to vprašanje reši čim prej. — Kar se tiče zdravstvenih razmer, se je moglo z zadovoljstvom konstatirati Iz izvajanj deželnega zdravstvenega referenta, dvornega svetnika dr. pl. Celebrinija, da so v tem oziru razmere v našem mestu nad vse zadovoljne. Od zadnjega slučaja kolere v Trstu je potekel že en mesec. Nevarnost, da bi se razširila ta bolezen, je potemtakem odstranjena. Slučaji legarja, ki so se pojavili na Primorskem, niso nikjer pokazovali epidemičnega značaja. — Vladni komisar, namestništveni svetnik pl. Krekich je poročal o delovanju avgusta meseca t. 1. ustanovljene spravne komisije za najemninske spore. Vkljub svojemu kratkemu obstoju si je pridobil ta urad zaupanje* prebivalstva ter razvija zelo koristno delovanje. Z ozirom na ugodni uspeh spravne komisije se je za poravnavo sporov med posestniki realitet m hipotekarnih upnikov ustanovil sličen urad, ki prične delovati v prihodnjih dneh. — Z velikim zadovoljstvom se je naposled vzelo na znanje, da se je pokaza'o v Trstu za vojno posojilo živahno zanimanje ter je bilo že do sedaj podpisanih nad 33 milijonov vojnega posojila. Od nekod. —- Prejeli smo: Stalen dolgoleten odjemalec lista j Edinosti«, ki ne more biti naročen več na Vaš list, edino zato. ker ga je dobival dva dni pozneje ali tudi še več, potem ko so ga prečitali že drugi nepoklicani ali neopravičeni. Vas prosi, gospod urednik, da bi blagovolili priobčiti, v interesu človečanstva sledeči dopis: Ob izselitvi iz Trsta 26. majnika t. 1. smo bili dodeljeni za pomožno službo v vaS; P____pri postaji O......Ker je bila gostilna v obližju, smo zahajali vanjo, mi-j sleči, da je kot takšna obvezana za pošten denar tudi pošteno postreči. Ali motili smo se. Gospodar, ki se ima za najbolj imovi-tck'a v dotični vasi, nima srca, sočutja in vesti. On in ona sta vedno stokala, kako je vse drago, čeravno sta kvečjemu olje, sol in poper kupila, drugo pa se je pridelalo vse doma, toliko letos kakor lani, prav obilo. Vino se je trikrat dražje prodajalo kot kupovalo. Paziti si moral dobro. da nisi sedel na kurjak V gostilni, in paziti, kam bodeš stopil na dvorišču, da ne stopiš v krav jak. Ženskih moči za snago pa je bilo zadosti. Malo »brkastega« radiča, par krompirčkov brez ali s par kapljicami olja, kisa in tudi brez soli — 60 vinarjev. Ko je pa vse tako drago! Ali ni tako, še dve leti staro žito je biio doma. star krompir, od starosti pokvarjena moka ajdova, mast. stara svinjina, polne posode masla, goveji hlev poln goveje živine, svinjak poln svinj, kuretnjak pol ku-retine. ali jajca so bila vseeno vedna dražja kot v Trstu. Da boste imeli boljšo sliko ter bolj obširno, jo raztegnem na ves okoliš: tam jedo ljudje še zdaj petkrat na dan in vselej do sitega. Mleko se dvakrat že pri živinorejcu posname, enkrat je pa še mlekar prekuha in posname, da bi se neče fraze gospoda D* Annunzio jih niso ■■ mogle omajati. Diplonatično je bilo za I-jjnestni otroci ne »zapasli« m radi preobile tolšče oboiJi. Kakšno vest mora imeti tisti, ki se poteguje za takšno ljudstvo, ki ne pozna nikogar drugega kot edino samo sele. To ljudstvo je svoječasno, dokler so bili zakoni še bolj mili, beračilo po Kranjskem, zahodnem Primorskem in drugod, da. pripetilo se je celo, da je celo župan šel na tako pot. Imamo žive dokaze, da je župan kot berač prenočeval (v Pod-turnu pri Gorici pri Cesarjevih) s svojim kolegom v hlevu. Meneč, da je odšel gospodar, ki pa je prislušaval zunaj, pred vrali, je vprašal: »Kaj se ti zdita ta dva para volov, boter?« »Lepa sta, ali tvoji so vendar še lepši!« Seveda je lastnik prenočišča napravil svojo dolžnost, tako, da so izročili župana beraču berača županu. — Časi se izpreminjajo, ali nekateri ljudje so vedno enaki in takšni ostanejo, ker nočejo poznati drugih ljudi in nočejo vedeti, da so vsi stanovi potrebni. Taki ljudje se pač res lahko prištevajo gnilim ali suhim vejam na svežem drevesu naroda in vse človeške družbe. Kako nastajajo često — »vojna poročila«. Je ljudi, ki jim v izvestnih listih silno rf le na eno fronto, ne meneč se za vse imponira obilica »izvirnih poročil« z raz-druge interese. Italijani imenujejo to ssve-lnih bojišč. Polni hvale so za liste, ki so ti egoizem*. Ali mi, ki smo skozi trideset let okušali nravstvene — finosti italijanske politike, privoščamo novim zaveznikom Italije od srca — enako zabavo! Razglas. Razglaša se. da iz zdravstvenih ozirov ni nikakršnega zadržka, dane bi se pričela prodala novega vina v Javnih lokalih 25. t. m. # Trst, 19. oktobra 1915. MESTNI MAGISTRAT. Dom&te vesti. Konferenca pri namestniku. Na posvetovanju, ki se je vršilo v soboto pod predsedstvom g. namestnika o aktuelnih gospodarskih vprašanjih našega mesta, se Je temelj to razpravljalo zlasti o aprovizaciskih razmerah Iz poročil referentov je bilo posnet?, da je oskrba mesta z moko, kruhom in drugimi živili nad vse zadovoljiva. Tudi se je vkljub ote*ko*enim prometnim razmeram posrečilo, da se je za najbližjo bodočnost zagotovila zadostna količina dobro-vrsirega mesa. -Da se pride v okom pomanjkanju krompirja, ki ga je čutiti v zadnjem rasu. in močnemu naraščanju cen tega važnega živi a, so se v Gradcu nakupile večje količine k^omp rja ter se dale v razpredajo kilogram. Za nadaljni dovoz tako izvrstno poskrbeli, da je Čitajoce občinstvo poučeno iz direktnih in zato absolutno zanesljivih virov____Nu, če bi poznali način postanka marsikaterega takih poročil, bi se ^izvirnost« tajala kakor mehki sneg na pomladanskem solncu. izvedeli bi, da je marsikako tako poročilo z bojišča zrastlo — na uredniški mizi, v varnem zavetju, daleč proč od strelskih jarkov in gromenja topov. Tako vam je neki berolinski list ptinesel dve poročili »z bojišč«. Prvo j poročilo« je imelo bobneč in gromeč naslov: »Vojskovodje na srbskem bojišču. — Ulični boji v Belgra-du. — Brzojavka našega vojnega poročevalca. — Drugo pa je imelo naslov: »Armada Ivanova proti vojskini skupini Lin-singenovi. Brzojavka našega vojnega poročevalca Leonharda A delta. — Sedaj pa pazite! Obe poročili sta bili datirani z dnem 11. oktobra; eno je s severnega, drugo s srbskega bojišča, a odposlal je obe isti »vojni poročevalec«. Mož je bil torej hkratu na severu Evrope, v Voliniji, in na jugu, v Srbiji!! In je kot očividec poročal hkratu o bojih med Ivanovim in Lin-singenom in o uličnih bojih v Belgradu. In čitatelji so dolžni verjeti vse to----In z občudovanjem čitati taka »izvirna poročila« in se topiti od priznanja vrlemu listu, ki je tako bogato založen z mizami, tintniki, peresci in poročevalci — v lastnem uredništvu, v hladni senci po leti, in za varno pečjo po zimi! — Slučaj ni o-samlien. Je marveč tipičen v vrsti izvest- p ) 16 vin. _ I ■ k omt ir a so se ukreiili potrebni koraki, nega časopisja. Na dobav i olja, masti in slanine se posvečaj Vračanje odvetnikov v severno ož|e - - ' rozorn. st. V zadoj h dneh so se 1 vojno območje. MiuistrStvo za notranje stvari je izdalo na politične deželne oblasti naredbo, ki določa, da je k tistim o-sebam, ki potujejo v javnem interesu in ki jim ie povratek v ožje vojno območje brezizjemno omogočen, prištevati tudi odvetnike, ki so dokazali s kakim povabilom, da se morajo kot zastopniki svojih klijentov predstaviti pred kako oblast-nijo v severnem ožjem vojnem območju. Istotako tudi člane odbora in disciplinarnega sveta odvetniških zbornic. Glasom rečene naredbe spadajo k tem osebam tudi sopotniki vračajočih se odvetnikov, ali soproge, otroci, ki so šli za njimi kakor tudi drugi, najožji in dalnji sorodniki in posli, ki že iz časa pred begom žive ž njimi stalno v skupnem gospodarstvu. S to odredbo se seveda ne odpravlja potreba dovoljenja pristojnega c. in kr. po-veljništva za prekoračenje meje ožjega vojnega območja za imenovane osebe. »Bo] za dom« je naslov daljši pesnitvi, izšli iz peresa našega domačina Jaka Stoke, ki slika v preprostih, ljudskih, lahko umljivih besedah sedanji svetovni vojni požar, posebno z ozirom na našo ožjo domovino. Pesnitev kot taka res nima kake umetniške vrednosti, a pozdravljamo jo vendarle z veseljem in to tembolj, ker ravno v zadnjih časih širijo razni denarja lačni šušmarji med naše ljudstvo, računajoč na najnižje instinkte, cele kope takoimenovanih »vojnih razglednic« z bezniško ostudno-robatimi šalami, kletvami in psovkami v naravnost po rokovnjaško pokvarjenem jeziku, seveda vse pod krinko in pretvezo — patrijotiz-ma. Naše mnenje je bilo vedno, da se s si-rovostrni in prostaštvom ne vzgaja vzvišeni čut patrijotizma in zato smo tudi vedno obsojali vse take ogabne prikazni na polju tiska v vsakateri obliki in vsakate-rem jeziku, najbolj pa še v našem slovenskem. Vojna že itak sama dovolj posirov-Ija ljudski značaj; ali naj se še to posirov-Ijanje izpopolnjuje s takimi sredstvi? — Zato prav posebej pozdravljamo omenjeno Štokovo delce, ki se tako blagodejno razlikuje od ogabnosti, ki se pod krinko »najnovejših patrijotičnih novosti« prodajajo , . . S sramoterijem in psovanjem sovražnika se narod ne vzgaja v hrabrega branitelja domovine, pač pa z vzbujanjem samozavesti in domovinske ljubezni. In to tudi želi doseči Stokovo delce »Boj za dom«. Dobiva se »Boj za dom« v obliki zložene dopisnice ali pa na kartonu v kniigotržnici Jaka Stoke in po raznih tobakarnah, komad po 10 vinarjev. Prisrčne pozdrave pošiljajo slovenskemu Trstu ter vsem prijateljem in znancem ob sinji Adriji tržaški in okoličanski slovenski čmovojniki, nahajajoči se zdravi in veseli na , in sicer: Avgust Colja. Josip Skrlj, Ivan Pertot, Šušmel, Stuparič, Fran Tavčar, Janko Doles iz Barkovelj, Fran Milkovič iz Gropade, bratje Stare in Stoka s KontovcMja. Horc (?) in Zahef iz Bazovice, Pošak in Sturmjz Trsta ter Anton Gregorič iz Dekanov. Pismo zaključuje: »Živela naša ljuba domovina! Sokolski: Na zdar!« _______ * - Mestna zastavljalnica. Ker nam niettua, zastavljalnica noče pošiljati svojih objav, posnemamo po drugih listih: Danes, v torek, 19. oktocra. se bodo od 9 dop. do 3 pop. prodajali v mestni zastavljalnici „nedragoceni" predmeti, zastavljeni meseca junija 1914. na zelene listke serije 135 in sicer od St. 231.500 pa do fct. 222.400. C. kr. kmetijski družba kranjska sprejema že sedaj naročila na modro galico za I. 1916., ki naj se ji nemudoma dopošlje-jo, ter je plačati z naročitvijo vred za vsak kilogram po K 4.—. Ce bo sedanja kupna cena višja, bo doplačati, če bo nižja, se preostanek vrne. Ce naročitve vsled nedostaje blaga ne bo mogoče izvršiti, seveda družba denar takoj vrne z običajnimi obrestmi. Kdor galico naroči in jo seveda takoj plača, jo je zavezan prevzeti po končno veljavni ceni, če bi tudi pomladi tržna cena padJa, česar se pa bržkone ni nadejati. Na naročila brez plačila se družba ne more ozirati. Gornji razglas je bil objavljen že v dveh zadnjih številkah »Kmetovalca«. Od tedaj se je položaj izpremenil. Država je namreč vso avstrijsko modro galico zasegla, ki se menda razdeli na posamezne dežele z ozirom na ploskvo njih vinogradov po določeni ceni. Zaloge avstrijske modre galice so zelo pičle, zato utegne priti na kranjsko deželo prav malo. Primanjkljaj je torej pokriti s tujo galico. Kmetijski družbi se je posrečilo kupiti visoko na severu, na Švedskem, 20 vagonov modre galice; ni pa še gotovo, če jo bu Nemčija pustila po svoji državi prepeljati v Avstrijo. Ta švedska modra galica bo stala v Ljubljano postavljena bržkone več Hcakor 4 K za kilogram. Družba ima doslej že plačanih naročil za 10 vagonov, zato išče modro galico naprej in upa, da v nekaterih dneh dobi potrdilo o sklepu za nadalj-nih 20 vagonov, tako da bo imela vsega skupaj najbrž 40 vagonov. V tem slučaju bo mogla postreči tudi slovenskim vinogradnikom na Primorskem in Štajerskem. Nadomestitev polovico galice z galunom da zmes (tenax), ki boljše učinkuje kakor sama galica in se tako stroški za škropljenje izdatno zmanjšajo. ^Tozadevno objavi družba svoječasno strokovno navodilo. Galun bo tudi imela družba v zalogi. Perocid proti peronospori se je izvrstno sponesel, kjer so ga rabili pravilno. Priporočamo našim vinogradnikom, da takoj naroče galico, če je ne pričakujejo od drugod, pri kranjski kmetijski družbi in z naročilom obenem odpošljejo tudi denar (4 krone za kilogram.) Priporočljivo je to tembolj, ker je tu izključena vsaka izguba ter se v slučaju, da bi kranjska kmetijska družba ne mogla dobaviti naročene galice, denar vrne z običajnimi obrestmi vred. • • • • • Cene rožnih žioil u Trstu. . • (Dne 18, oktobra 1915.) Moka bela.............K 0-76 kg Sladkor..............K 1'— kg Meso (goveje) sprednji deli ... K 4 32, .1 62 kg 9 m zadnji „ K . . . 5 32, 6 — kg Meso telečje K 5 20 do 8 — kg . K 3 20 do 3 GO kg .....K 2 — kg .... K 7-— kg .... K 10 — kg .... K 12— kg . K 7 30 do 7*G0 kg ... K ti-40 kg .... K 6-— kg .....K 5 49 kg , . K 6-50 8— kg K 3-— do 4*50 kg Meso koštrunovo • . . Vampi .. ...... Slanina fsoljena) . . Gniafc, kiihana . . . . . Gnjat sirova- . -. . » . Svinjina prekajena (rebra) Maslo sirovo .••••< Mnst- svinjska) .... Sir (ementalski) ... Kokoši ... • • < • • • • Piščanci ,..,,«*.. — Polenovka sulia.........C 2-20, 2 40 kg „ namočena kg Testenina.......................K 1"32 Ri? ...•••••.....• ...K 2* kg Fižol K 1-28 kg Bob............. .... K 1 60 kg ...... Zelje (sladko) Zelje (kislo) Kisla repa . . . . . Sladka repa . . . . , .Ječmen ••••••• Fižol (stročji) vinarjev Krompir „ Paradižniki . Radič , Salata » Zeleno ^ „ Česea „ Čebula „ Jajca m Buč* # Pesa „ Malancan« » Kumar« m Mleko Olj« ...... • . . . • • • • • • • • . • • • • . • . . . .... • . . . « • • • • • . « • . . . • « • • • • . • . . 24,32, kg «4, kg .-•48, —'52 lig > .... K —'3-i .... K —80 . -10 48 kg 28. 82 kg .... 64, 72 kg . 4 do 10 merica . 10 do 12 glava . . .1014 glava • . 10, 10 glava . . K 8", 88, kg . . 22, 24 komad • . 4, »> komad . 4 do (i komad . . 6, 10 koinad . . t> do 10 komad . ... 66, 60 liter . . . K 4 — liter ZDRAVNIK Ned. Dr. Karal PernKič ordinira od 11-1 pop. Trst, ulica Olulia št. 74 E (zraven Dreherjeve pivovarne). ♦ MALI OGLASI. Umetni zobje z Iti brez čeljusti, zlate Krone In obrobki VILJEM TUSCHER konces. zobotelinik TRST, M. Cassrma {t. 13, H. n, Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. ♦ : t ♦ i ♦ « ♦ # t Kdo ve kai? Prosijo se podatki o naslednjih osebah: Fran Furlan, poddesetnik, lir. 5 (Feld-komp.), rojna posta 48. ie zadnjič pis»l dne 31. jatiuvaija iz Karpatov. Kdor kaj ve o njem. naj sporoči njegovi ženi Amaliji Furlan, Gor-jansko St. 38, pošta Nabrežina. Umrli so: Prijavljen! 18. t. m. na mestem fizikatu: Abram Fran, 50 let, ul. sv. Frančiška Asiškcga št. 48; Borri Julija, 76 let, uL Caaova št. 10: Bradamante Josip, 16 let, vi. D. Rossetti št. 15 : Macorič Fran,- 77 let, nI. Pondare« St. 17. — V mestni bolnišnici dne 18. t. m. Pirič Josip, 42 let; Zoratti Anton, 74 let. ImvL — V počeščenie spomina pok. g. Frana Abram-a, daruje družina Ryb»F 20 K za moško podružnico C. M. družbe. V počeščenje spomina pok. k> Frana Abram a darujeta Ema in Srečko Bartel K 2'J za moško podružnico CMD. Denar brani uprava. Magdalenskl podruCalct CMD so nadalje darovali : g Anton Bari C na račun K 10, Matija Zlobec. K 20 in g Josip Pralc K 1. Skupaj K 31, vse to z ozirom na »velikodušen dar". Srčna hvala! Gospodarstvo. modre iaDce v L1916. Modro galico za škropljenje trt v letu 1916. bo silno težko dobiti, morda niti ne, in če se dobi, bo stala, kakor sedaj vse kaže, najmanj 4 K za kilogram. — C. kr. kmetijska družba kranjska je že storila vse potrebne korake, da se ji morda vendarle posreči dobiti nekaj modre galice, ki jo bo v najboljšem slučaju morala takoj prevzeti in plačati, in ker potrebuje kranjska dežela najmanj 20 vagonov galice, pojde za izdatek okoli tričetrt milijona kron. Vsega "Vizika pa družba ne more prevzeti, ker ne ve, kako bo spomladi I. 1916., a skoraj smemo biti gotovi, da do takrat še ne bo miru, da bo galica morda torej še dražja, in če se tudi mir sklene, ne dobimo pravočasno tujega bakra, oziroma modre galice, kar bi drugače povzročilo znižanje cen. Kmetijska družba torej ne more kake tozadevne kupčije kar na slepo srečo že sedaj skleniti in tudi nima zadosti denarja, da bi potrebno vsoto v gotovini založila. Ce družba kupi že sedaj modro galico, more to storiti le pod pogoji, ki ji zajamčijo vsestransko varnost. Kmetijska družba torej naroči le toliko modre galice, za kolikor dobi v najbližji bodočnosti naročil, ki pa morajo biti naprej plačana. fafflff Je broSura „Koliko dobe družine vo'-kii-iZSlU canih?" Prodaja so v knjigarni STOKA in v ra/.nih tobakarnah po 20 vin. komad. 039 Mlinnrfl ne smeJ° jcm&ti plačila v niinurjl žitu, temveč le v denarju. Stranke, ki prepeljejo v mlin ne dobe već hrane mlinarju, kakor dosedaj. 540 Vtimifn se rabljena voln* po K 3 do K 0*00 KUPUJE kg, baker K 2 -40. med K 1 20. Ulic Giulia 41 i blizu okrajnega načelnika). 532 Dluji Kostanj štev. 20. in orehe plačam po visoki ceni. — Skladišče Boccaccio 528 Kupim oolno K 7 kg. Pavlovi«?, Via Vasari ž t. 19. 6)0 TpAftllOf kup> dnevno novo in rabljeno volno llsUVei po konkurenčni in visoki ceni. Prinest ali pisati DEBIASIO, ul. Ckiozza St. 34. 5i9 Kupujem ul. i^olitario 21 (pri mestni boln š- 415 mci. Dolllin 7a*°£a PaP»ria za c vitke, papirnatih vre-vlrfilltU čic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti Cene zmerne. — Gastonc Doli "mar Trst, Via r?ei Gelsi 16. 434 Dr. HORVAT TRST, x-ia Carintia 39 Specijalist za KOŽNE in SPOLNE BOLtlMl ŠIBiiOST In NERVOZNOST za BOLEZNI v NOGAM In SKLEPIH. Sprejema od 10-1 pop. in 4 • / zveče* ob nedeljah od - u Hira Trst CS, 2 Priporoča cenjen, občinstvu svoja; frgsulno pisarniških in šelsKiii potrebščin Prodaja razglednic in igrač vseh vrst^ Prostio se fHdi nw!iv?nfi