Leto XXIV., St 263
Pottgebuht bat baiUt
Ljubljana, četrtek 16,novembra I944
Jpanujtvip Teiefoo <o
1 pimppa te. <1-22. 51-23. )1-M
>n»crami jddeleki Liubiiaoa.
ca S - Teiefoo *. »1-23. 31-26 Podružnic* Novo rau» UobltasMfca ceste «3 (zkipj&io zastopstvo a Mtiase a (talile to inozemstvo UPI S A.. MILANC
Računi o liubiianskc pofcraimt on po&no čekovnem ta vodu k. 17.749. a "trnk kraje Italije Serrizio Cooti. Cott. Po«. No 11.311«
— Cena t- S
Izhaja vsak dan -razer ponedeljka Mesečna naročnina 32 lir
Uredništvo; Ljubljana — Pucemijeva ulica S t. 6. Telefon št 31-22 i1-23 31-24
Rokopisi se of vračajo
Feindlicher BriickenkopS siidlich
DiedenhoSen zerschlagen
Britische Angriffe vor neuen Stellungen nordostlich Forli abgevviesen — Erneu-ter Landungsversuch auf Miloš zuriickgeschlagen — Fortgesetzte sovvjetische Angriffe ostlich Budapest — Einbruchs stellen durch schwungvolle Gegenstdssc
vvieder gesehlossen Ans dem Fiihrerhauptquartier, 15. Nov. I>NB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Die Englander sind gestern im Raum Midostiich Helmond zu dem ervvarteten Angriffe angetreten. Ihre Vorbereitungen dazu vvaren bereits seit langerer Zeit von uns beobachtet und unter Feuer genom-nien. Auf breiterer Front sind heftige Kampfe entbrannt.
Sudiich Diedeniiofen zerschlugen unsere Grenadiere vollends den feindlichen Briik-kenkopf und machten mehrere hundert Gefangene. Bei Gravelotte sovvie beider-seits des Seilie stehen sie in heftigen Ab-vvehr Kampf en. Deutsche Panzerverbande vereitelten im Gebiet zvvischen der Nied und Morchingen erneute Umfassungsversu-che des Feindes. 22 nordamerikanisehe Panzer vvurden vernichtet.
Trotz hartnackiger Abvvehr unserer Stel-lungstruppen konnte der Gegner bei erneu-ten Angriff en zvvischen dem Rhein-Marne-Kanal und Baccarat Geiande gevvinnen. Beiderseits des oberen Doubs nahm der Feind seine Angriffe vvestlich Montbeliaro vvieder auf. Es entvvickelten sich heftige Stellungskampfe,
Von imseren Festungen und Stiitzpunk ten im VVesten wird vveiterhin Artiilerie-kampf und Stosstrupptatigkeit gemeldet.
Das Stadtgebiet von London und dei Raum von Antvverpen vvaren erneut das
Ziel verstarkten Ferafeuers.
In Mittelitalien wiesen unsere Grenadiere zvvischen Modigliana and der Romagna nordostlich Forli die fortgesetzten briti-schen Angriffe vor neuen Stellungen ab.
Trotz schlechten VVetters und grossen uelandescbvvierigkeiten verlaufen unsere Marscbbevvegungen auf dem Balkan und im finnisch-norvvegischen Grenzgebiet wie vorgesehen.
Unter dem Schutze schvverer britiseher seestreitkrafte versuehte der Feind erneut, auf der lnsel Miloš ln der Agais zu ianden. Die tapfere Besatzung sehlug ihn vvieder zuriick.
Im Raume ostlich Budapest setzten die tioisehevvisfen auf breiter Front ihre Durch-oruchsangriffe mit starken Infanterie- und i'anzerkraften fort.
Gegen die in sehvverstem Feuer aushar-renden Panzer und Grenadiere konnten sie Keinen entseheidenden Raumgevvinn erzie-len. An einzelnen EinbruchssteOen vvurde die Front durch schvvungvolle Gegenangrif-fe vvieder gesehlossen. Bei aufklarendem VVetter fiihrten die Sovvjets siidlich Ungvar zahlreiche Angriffe bis zu Regimentsstar-ke. Sie vvurden trotz starker Artillerie- und Schlachtfliegeruntcrstiitzung vor unseren Stellungen zerschlagen, 20 Panzer der Bolschevvisten dabei vernichtet.
An der iibrigen Ostfront kam es zu keinen grosseren Kampfen.
Ustanovna skupščina odbora za osvoboditev
ruskih narodov
Manifest osvobodilnega odbora — Združitev vseh sil za boj
proti boljševizmu
Praga. 14. nov. Pod vodstvom ruskega generala Vlasova se je sestala danes v praškem Gradu ustanovna skupščina odbora za osvoboditev ruskih narodov. Skupščini so prisostvovali zastopniki ruske, ukrajinske, beloruske, tatarske, kavkaške in tur-kestanske narodnosti Z nemške strani so bili navzoči številni predstavniki države in stranke. Nadalje so bih prisotni člani češke vlade.
Potem ko je nemški državni minister za Češko in Moravsko, SS-Obergruppenfiihrer K. H Frank pozdravil zborovalce, je imel general Vlasov otvoritveni nagovor. Poudaril je nujnost združenja vseh sil narodov Rusije proti skupnemu sovražniku — boljševizmu. General Vlasov je zagotovil, da narodi Rusije kot zvesti zavezniki nemškega naroda nikdar ne bodo opustili boja proti boljševizmu ter aa se bodo borili ramo ob rami z Nemci do končne zmage.
Nato je prebral general Vlasov manifest osvobodilnega odbora na ruske narode. Manifest poudarja, kako so boljševiki izro-pali in zasužnili narode Rusije ter vsebuje osnovne smernice za novo državo, ki bo ustanovljena na ozemlju Sovjetske zveze in ki bo temeljila na priznanju enake upravičenosti vseh narodov Rusije.
Zborovanje je bilo zaključeno z nagovorom predsednika Združenja mednarodnih zvez, SS-Obergruppenfuhrerja Lorenza, ki je sporočil udeležencem pozdrave nemške vlade. Označil je generala Vlasova kot prijatelja in zaveznika Nemčije v boju proti boljševizmu.
Besedilo proglasa
Praga, 15. nov. O priliki ustanovnega zborovanja o 1 bora za osvoboditev ruskih narodov je prečital general Vlasov naslednji proglas:
»V uri najtežjih preizkušenj moramo sprejeti sklep o usodi naše domovine, naših narodov in o naši lastni bodočnosti. Človeštvo preživlja obdobje najmočnejših pretresljajev, sedanja vojna je boj nasprotnih političnih sistemov na življenje in smrt. V njej se bore imperialistične države z Angloameričani na čelu, ki so opirali svojo stoletno moč in veličino na podjaTmlja-nje in izkoriščanje drugih dežel in narodov. Bore se sile internacijonalizma s Stalinovo kliko, kd sanja le o svetovni revoluciji in uničenju narodne neodvisnosti drugih držav in narodov, bore pa se tudi svobodoljubna ljudstva, ki streme po svoji zgodovinsko in narodno razvojno podani samostojnosti.
čemu se bore v tej vojni narod! naše domovine? Cemu so obsojeni, da prenašajo neštete žrtve in trpljenje?
V revoluciji 1. 1917 so poizkušali narodi ruskega imperija uresničiti svojo težnjo po pravici, splošnem blagostanju in narodni svobodi. Dvignili so se proti preživelemu carskemu režimu, ki ni imel nitd volje niti ni bil sposoben, da bi cdstranil preostanke tlačanstva ter gospodarske in kulturne zaostalosti: bistva socialne nepravičnosti. ven1 ar si stranke in vodnini ljudje. ki so po odstranitvi carizma prišli na oblnst. niso- upali izvesti pametne in pra-vilne reforme ter se zato s svojo dvolično politiko, s svojim stremliem'em po epor-tunizmu in s srvoiim obctavMamem da bt prevzeli odsrovomost za bodočnost.,, ored narodom niso obnesli. Narol je spontano sledil onim ki so mu obljubili tskoišen mir. svobodo in kruh ter postavljali radikalna gesla
Boljšev;ška stranka pa ne le ni izpolnila zahtev naroda. temveč je s stalnim utrjevanjem svoje«^ nas^nega sistema odvzela narodu že priborjene pravice ter ga vrgla v stalno stisko, brezpravnost in neverjetno izkorščanie BoMševiki so odvzeli narodom pravice narodne neodvisnosti, razvoja in samostoinosti Boljševiki so uropali kmetom pnborjeno zemljo, pravico nemotenega obdelovanja niihove grude in uživanja sadov lastnega dela.
Delavcem so odvzeli pravico izbire poklica, organizacije in borbe za boljše plačilo niihovega del?., kakor tudi pravico soudeležbe pri vodstvu proizvodnje. Boljševiki so obsodili narode naše domovine T
večno revšično, belo ter izumiranje. Zasužnjili so jih duhovno in telesno ter pognali končno te narode za interese, ki se jih sploh niso tikali, v zločinsko vojno. Pred dvema letoma je Stalin še lahko slepil narode z govoričenjem o rodoljubnem in svobodoljubnem smislu te vojne, sedaj pa je rdeča armada prekoračila državne meje Sovjetske zveze ter udarila v Ru-munijo, Bolgarijo, Srbijo in na Hrvatsko, kjer davi tuje narode v potokih krvi. Vse to skrša prikriti z lažjo o demokratskem značaju Stalinove ustave in izgradnji socialističnega družbenega reda. Tako nizkega življenjskega standarda, kakor ga Ima spričo ogromnih materijalnih virov prav boljševiški sistem, take brezpravnosti in ponižanja človeške osebnosti, kakor je pri njem obstojala in bo vedno obstojala, ni spoznal še noben narod na zemlji.
Dalje kot četrt stoletja so prenašali narodi naše domovine vse breme boljševiške tiranije. Nad 25 let so se borili protd boij-ševiškemu sistemu. Naši narodi so za večno izgubili vero v boljševizem, s katerim postane država stroj, ki vse žre, narod pa brezpraven in ubog suženj brez vsake bodočnosti.
Ako bi boljševizmu uspelo, da se le trenutno vgnezdi v mozgu evropskih narodov, bi bil zaman dolgoletni boj narodov naše domovine, ki nas je stal toliko žrtev. Boljševizem bi izkoristil izčrpanost narodov v sedanji voin' ter bi dokončno ohromel nj;hovo odpo no moč. Zato marajo premeti vsi narodi po uničenju tega grozotnega stroja.
Spričo tega in v popolni zavesti odgovornosti napram svojim narodom, zgodovini in zanamcem so osnovali zastopniki narodov naše domovine osvobodilni odbor ruških narodov za skupno borbo proti boljševizmu.
Osvobodilni odbor ruskih narodov ima tele cilje:
a.)	Strmoglaviti hoče Stalinovo tiranijo, osvoboditi narode svoje domovine boljševiškega sistema in jim dati zopet one pravice, ki si jih priborili z ljudsko revolucijo- 1. 1917.
b.)	Končati hoče vojno in skleniti časten mir z nemškim Reichom.
c.)	Ustvariti hoče novo svobodno narodno državo brez boljševizma in brez izkoriščevalcev.
Za ustanovitev te nove države narodov naše domovine proglaša osvobodilni odbor našleInja temeljna načela:
1.)	Ravnopravnost vseh narodov naše domovine s priznanjem resnične pravice narodnega razvoja, samoodločanja in suverenosti.
2.)	Ustanovitev državnega, na načelih narodnega dela temelječega reda, v katerem naj služijo vsi državni interesi ustvaritvi višjega življenjskega standarda ln narodnemu razvoju.
3.)	Sklenitev miru jn vzpostavitev pri-iateljskih olnosov z vsemi zavezniškimi državami s čim večjim povečevanjem meddržavnega sodelovanja.
4.)	širokopotezne državne ukrepe za utrditev rodbinskega življenja in zakctia. Dejansko ravnopravnost žene.
5.)	Odprava prisi'ne>ra dela s pravico delavca da s srne svobodno izbrati delo, ki predstavlja temelj njegovega blagostanja.
6.)	Razpust kolhozov, brezplačno predajo vseh zemlj:šč v zasebno lastnino kmetov, svobodno izbiro obdelovanja zemlje, svobodno izkoriščanje donosov lastnega dela ter odstranitev vsakovrstnih prisilnih dajatev z istočasno odpravo vseh dolgov.
7.)	Ponovna uvedba z delom pridobljene zasebne lastnine, vzpostavitev trgovine, obrti, rokodelstva ter ustvaritev pogojev za udejstvovanje zasebne pobwde v gospo, darskem življenju dežele.
8.)	Ustvaritev možnosti za udejstvova-nje duševnih delavcev v narodov blagor.
9.)	Zagotovitev socialne pravičnoet! in zaščita delovnega ljudstva pred vsafcršrjlm izkoriščanjem.
10.)	Uvedba pravice brezplačnega klanji, počjtka, dopusta in starostne preskr-
be ne glede na izvor ln prejšnje delovanje.
11.)	Uničenje sistema zlostavljanja in terorja, odprava prisilnih preselitev ln mno. žestvemh odgonov. Zagotovitev resnične verske svobode, svobode vesti, govora, zborovanj in tiska, jamstvo nedotakljivosti osebe, doma in lastnine.
12.)	Izpustitev vseh političnih jetnikov boljševizma ter povratek vseh jetnikov in interniran cev v domovino, ki so trpeli zaradi svojega boja proti boljševizmu. Nika-ke osvete in zasledovanja za one, ki so opustili svoj boj Ob Stalinovi strani in za boljševizem, ne glede na to, ali so sodelovali prt njem prisiljeno ali lz prepričanja.
13.)	Obnova med vojno uničenih mest in vasj na državne stroške.
14.)	Ponovna zgraditev narodu pripadajočih in med vojaškimi akcijami porušenih industrijskih naprav in tovarn.
15.)	Državno skrbstvo za invalide ln njihove rodbine.
Nikakega dvema ni. da bodo vsi svobodoljubni narodi sveta podpirali osvoboii-tev ruskih narodov izpod boljševiškega jarma. Uničenje boljševizma je neodgoo-ljiva naloga vseh naprednih narodov. Za uspeh našega revolucijonarnega oohoda proti boljševizmu nam jamči dejstvo, da so naše bojne izkušnje večje kakor v re-volucijskem letu 1917. Nalalje nam to jamčijo vedno večje organizirane oborožene sile ruske osvobodilne armada, ukrajinske osvobodilne armade, kozaški oddelki, kavkaški, turkestanski. tatarski in beloruski odredi, pojavljanje oboroženih proti sovjetskih sil v sovjetskem zaledju in naraščanje opozicijskih sil v narodu samem, kakor tudi v državnem aparatu in v vrstah sovjetske armade.
Osvobodilni odbor ruskih narodov vidi v str nit vi vseh narodnih sil ter njihovi podreditvi skupni nalogi — strmoglavljenju boljševiške moči — bistveni pogoj za zmago nad boljševizmom.
Zato podpira osvobodilni odbor ruskih narodov vse proti Stalinu naperjene re* volucijonarne in opozicijske sile z istočasno odločno odklonitvijo vseh reakcionarnih teženj, ki bi bile zvezane z oškodovanjem narodnih pravic.
Osvobodilni odbor pozdravlja pomoč Nemčije pod pogoji, da ne bosta kršeni niti čast niti neoivlsnost naše domovine. Ta pomoč predstavlja trenutno edino realno možnost za organizacijo oboroženega boja protd Stalinovi kliki.
S svojim bojem prevzema odbor odgovornost za usodo narodov svoje domovine, ki se že bore z orožjem v roki in ki so na ta način pekazali svoje junaštvo ter pripravljenost žrtvovati za osvoboditev domovine izpod boljševizma svoje življenje. Z odborom stoje milijoni ljudi, ki so zbežali pre i boljševizmom in ki posvečajo vso svojo silo skupnemu boju. Z "njim so tu® številni milijcoi bratov in sestra, ki trpe pod jarmom Stalinove tiranije in si žele ure osvoboditve.
Častniki in vojaki osvobodilne armade! S krvjo, prelite v skupnem boju, je bila zapečatena bojna pripravljenost vseh borcev raznih narodnosti. Mi vsi imamo skupen cilj. Pogoji morajo biti za nas vse enaki. Le enotnost vseh oboroženih proti-boljševiških sil narodov naše domovine bo vodila k zmagi.
Ne izpustite iz rok orožja, ki ste ga prejeli. Bodite enotm, borite se brezobzirno s sovražnikom narodov, boljševizmom in njegovimi pomočniki. Pomislite na to, da vas čakajo trpeči naroli naše domovine. Osvobodite ,1ih! Rojaki! Bratje ln sestre. ki ste v Evropi! Vas je več milijcn-nov. vaš povratek kot polnopravnih državljanov domov je mogoč le po naši zmagi. Od vas zavisi uspeh našega boja. Pomislite. da delate le za skupno stvar, za junaško osvobodilno armado. Podvojite svoje napore in uspehe svojega dela.
Častniki in vojaki rdeče armade! Končajte svojo zločinsko vojno, ki služi le za-sužnjenju narodov naše domovine. Naperite orožje proti boljševiškim uzurpator-jem, ki podjarmljajo našo domovino in ki jo izročajo lakoti, brezpravnosti in trpljenju.
Bratje in sestre v domovini! Ojačite svoj boj proti Stalinovi tiraniji, proti roparski vojni. Združite vse svoje sile v boju za odvzete pravice ter za pravičnost in blagostanje. Osvobodilni odbor ruskih narodov vas poZiva vse k enotnosti ter k boju za mir in svobodo.«
*
General Vlasov
Andrej Andrejevič Vlasov je bil rojen 1. novembra 1901 v guberniji Nižni Nov-gorod ob Volgi kot sin manjšega kmeta. Kljub pomanjkanju je obiskoval viSje šole ter prišel še med državljansko vojno leta 1919 k sovjetski armadi, v kateri je napredoval v 24 letih od navadnega vojaka do a»madnega poveljnika ter je bil odlikovan tudi z Leninovim redom Rdečega prapora. V letih 1938—39 je bil Vlasov polkovnik ter kot član neke sovjetske vojaške komisije Cankajškov svetovalec. Po izteku svoje službe na Kitajskem je postal poveljnik 99. divizije v Przemyslu. Ob pri-četku nemško-sovjetske vojne je bil general Vlasov najprej poveljhik nekega motoriziranega zbora v Lvovu, po njegovem uničenju pa je postal poveljnik kijevsldh utrjevalnih naprav. Po padcu Kijeva je bil prestavljen Vlasov v Moskvo ter postavljen tam na čelo novo osnovane 20. armade, ki se je borila v obrambnih bojih za Moskvo. V marcu 1942 so prestavili Vlasova v štab na bojišče pri Volhovu. Tam je prevzel mesec kasneje poveljstvo nad drugo napadalno armado. Par tednov nato Je prišel general Vlasov pri čiščenju tamkajšnjega ozemlja v nemško ujetništvo.
Sovražnikovo predmostje
južno od Tfahfeivllla razbito
Britanski napadi odbiti pred novimi postojankami severnovzhodno od Forli ja — Odbit ponoven izkrcevalni poizkus na Milošu — Nadaljnji sovjetski napadi
vzhodno od Budimpešte — Vdor z zanosnimi protisunki zopet sklenjen Fikhrerjev glavni stan, 15. nov. DNB. Vr-
Tokio. 14. nov Po poročilu agencije Domei so sklenili na nekem zasedanju političnega osrednjega sveta, da bo postal čeng Kung Po kot nas'ednik Vangčingveja predsednik narodne kita«ke vlade. Čeng Kung Po bo imenovan t*di za predsednika državn h uradov in vojaškega sveta, ker so tudi ta mesta prost* no Vangčingve*?vi smrti
i , Zateumijev ed 17. do Mo
hovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
Angleži so pričeli včeraj na področju južno od Helmonda dolgo pričakovani napad. Njihove tozadevne priprave smo že dolgo časa opazovali In obstreljevali. Na široki črti so se razvili siloviti boji.
Južno od Thionvilla so naši grenadirji popolnoma razbili sovražnikovo predmostje in ujeli več sto sovražnikov. Pri Graveiotti in ob obeh straneh Selile bijejo silovite obrambne boje. Nemški oklopnlški oddelki so preprečili na področju med Niedo in Morchlngenom ponovne sovražnikove preoi-jalne poizkuse. Uničili so 22 ameriškin oklopnikov.
Kljub trdovratnemu odporu naših postojank se je nasprotniku posrečilo, da je z novim napadom napredoval med prekopom Ren—Mar na In Baccaratorn. Ob obeh straneh gornjega Doupsa je pričel sovražnik znova napadati zapadno od Montbeliarda. Razvili so se siloviti pozicijski boji.
Naše utrdbe In oporišča na zapadu javljajo še nadalje o topniškem boju in aktivnosti naskakovalnlh čet.
Mestno področje Londona ln področje Anversa sta bila ponovno cilj ojačenega dalj-nometnega ognja.
V srednji Italiji so odbili naši grenadirji nadaljnje britanske napade pred novimi postojankami med Modigliano ln Romagno severnovzhodno od Forli ja.
Kljub slabemu vremenu in velikim ozemeljskim težkočam potekajo naši premiki ua Balkanu in na finsko-norveškem obmejnem ozemlju kot predvideno.
Pod varstvom težkih britanskih pomorskih sil se je poizkušal sovražnik ponovno izkrcati na otoku Milošu na Egejskem morju. Hrabra posadka ga je zopet odbila.
Na področju vzhodno od Budimpešte so nadaljevali boljševiki z močnimi pehotnimi in oklopniškimi silami na široki bojni črti prebojne napade.
Vsled oklopnikov in grenadlrjev, ki so vzdržali v najtežjem ognju, niso mogli doseči nobenega odločilnega uspeha, V posameznih vdorih smo z zanosnimi protinapadi zopet sklenili bojno črto. Ob ugodnejšem vremenu so pod vzele sovjetske čete južno od Užhoroda številne napade v moči polka. Sovražnikove napade smo kljub najmočnejši podpori topništva in bojnih letal rarsbili pred našimi postojankami ter uničili 20 boljševiških oklopnikov.
Na ostalem vzhodnem bojišču ni bilo večjih bojev.
Razširjenje kjsv v Lor§nl, Italiji
Hude pri Forli ju
m m
izgubs pr: Metzu — Težki obrambni boji Naraščajoč sovjetski pr.tšsk med Budimpešto ln Tiso
Berlin, 15. nov. Že več dni traja težka bitka za nemško predmost e ob Mozeli, pri Metzu. ki je že septembra in oktobra ket lomilec valov zadržalo čelni naval ameriške 3. armade in omogočilo rzgrad tev globokega obrambnega pasu, pri čegar prebijanju doživlja sovražnik vsak dan tako težke tvarne izgube, kakor jih na tem bojišču doslej še ni imeL
To je zanj tem hujše, ker imajo trenutni budi boji zasedaj le ome en c;Ij. namreč padec Metza. Sovražnik je moral vreči v boj že dve tretjini za proboj proti Saar nripravljenih oddelkov in odtegn t! čete cel z boječa v Eiflu. da bi z njimi ojačil prifek na Metz. S pomočjo e severa pritiskaicčih s^l je poz-kušal razšriti 'užno od ThionviTa svoje predmostje pri Uckingenu. da bi z njim razbremenil boij na severu predmostje pri Konigs-machernu. akcija pa je prinesla Američanom doslej najbolj krvavi udarec. Trenutno zasipavajo nem?ke baterije preostanke e protisunki na ozkem področju stisnjenih sovražnikovih sil.
Težišče bitke ie bilo še nadalje južnovzhodno od Metza Dočim se je nasprotnik med Seillo n Niedom zagrizel v nekatera žilavo hranjena nemška oporišča, je ob N;edi še naprej močno napada! ob cest; Pont a Moufso—St Avold ter prekoračil reko. Po zaslugi nemških protinapadov je ostalo predmostje cnnejeno na ozek obrežni pas. Da bitka v Loreni še vedno ni dosegla svojega v ška,' dokazuje dejstvo, da skuša sovražnik trenutno razširiti svoje napade preti jugu. Med prekopom Ren—Marna in Meurtho pri Baccaratu je naoravjl po težki topniški pripravi zaenkrat več kra evnih sunkov, sprčo katerih so se ob železnic Luneville—Saar-bourg ter severnovzhodno od Baccarata ob rečici Lette razvili ogorčeni, a uspešni obrambni boj . Priprave napsdov pa kažejo, da hoče nasprotr:k ne glede na borbe za Metz obnovit1 svoje prebijalne sunke v smeri proti zgornji Saari. Ostali boji na zapadnem bojišču, med njimi tud uspešni nrotin^padi nemških oklopn'ških grenadirjev južno od Hiirtgena m pri Voosenacku so imeli le krajeven pomen-
Enako kakor v Loreni so se razširili boj: v srednji Italiii. Britanci nanadajo sedaj med goram, pri Modiglianu in Fossc Ghato južno od Ravene Težišče njihovih sunkov je ob obeh straneh Foriija. Z močnimi pehotnimi, oklopn škimi. topniškimi in letalskimi silami
skušajo vdreti z jugoznpada globlje v Padsko nižino S tem se je pričel nov velenapad v srednji Italiji, ki mu bodo kmalu s'.ed'li na-naljnji sunki z etruških Apen nov proti severu. Sovr.-žnik ;e vsepovsod naletel na odpor nemških grenadirjev. ki so mu z ž lavim odporom in trdovratnimi prot sunki preprečili važnejše ozemeljske osvojitve.
Na Biikanu spričo b'atn h cest kiajevm bolgarski napadi niso mogli motiti načrtnih nem-šk h odmika.nih pokretov. Ker so dosegle ga'."ne čete skopeljeko področje, so Nemci lahko umaknii svojo posadko z oporišča v Kumanovem. Dalje proti severu so vzdržale zaporne postojanke ob zgornji južni Moravi ter pn Prištini bolgarske sunke, pa tud na zapadni strani zveznega področja med severno Makedonijo n Hrvatsko eo utrdile nemške čete položaj z očiščevalnimi akc jami v gorovju zapadno od Skoplja in severno od Ska-denskega jezera.
Sovražnikov pritisk je naraščal tudj na Madžarskem. Razvoj operacij kaže sedaj tri sovjetske napadalne cilje. Južno od Bud mpe-š'te skušajo priti preko Dunava. kar se jim je doslej še vedno ponesrečilo. Zato eo se razvili težki napadi na Dunafoldvar Drugi cilj naj b bilo prebitje nemških črt severno od Czeffleda s sunkom proti Jaszberenyju. ki naj b: obkolil Budimpešto Poleg tega skuša sovražnik si sunkom pri Emodu doseči umakni tev nemškega loka med Emo dom in duklan-skim prelazom. V ogorčenih boj h na blatnem ozemlju so Nemci in Madžari tudi v ponedeljek prepreč:Ii vse zaželene, sovražnikove prodore Zlasti so bri boj' siloviti pri Jaszbe-rcnvju, kjer so razbile nemške čete več sovjetskih polkov, in pri Jaszapatiju, kjer so se honvedi in grenad rji sijajno borili. Najslavnejši so bili seveda branilci Emoda. kjer ja nek častnik 9 petimi možm vrgel nazaj v mesto vdrlega sovražnika ter zaplenil ali uničil 2 cklopnka. 7 protitankovskh topov in 10 strojnic. Jasneče se vreme so 'zkorisitiii nem-Tki bojni letalci za uspešne letalske napade na eovražnkova oskrbovalna oporišča, žeieza-ce in kolone na pohodu.
Ostali boji na vzhodnem bojišču so hnefi le krajeven pomen. Tudi na vzhodnopruskem obmejnem ozemlju je prišlo le do zvidn'-ških sunkov. Zgolj v severnem odseku so obnovili boljševiki svoje napade. Po njihovi obramb so nadaljevali Neme- s protisunki, s katerimi so zavzel neko višino in jo obdržali kljub hudim obrambnim bojem.
lini K af» i|*y*VHWH HoHaud
Wahrend vvenige Posten das Vorfeld beob achten, sind die vvachfreien Grenadiere in die Erdlocher gekroehen, um Schutz vor dem feinen Regen und Schlaf bis zum nach-sten Alarm zu finden. Der »Panzerschreck« liegt dicht neben dem ruhenden Schutzen, "m etvva anrollende Feindpanzer sofort erledigen zu konnen
Med tem ko izpostavljene straže skrbno opazujejo teren, so se stnžbe prosti grenadirji umaknili v zemeljske luknje, da se zaščiti jo pred dežjem in zadremajo do prihodnjega "Jarma. »Oklopnlški strah« je pripravljen tik ob počivajočem grenadir ju, da bo lahko takoj odpravil sovražni, tank, ki U se morda približal. (Foto Poepesch—Atjantip)
Prezident general Rupnik počastil
mučeniško družino sukljetovih
Ljubljana,'15. novembra Danes ob 10. dopoldne je v prisotnosti članov svojega kahineta prezident m generalni inšpektor Slovenskega domobranstva general Leon Rupnik sprejel domobranca Martina SukJjeja, brata pred dnevi padlega junaškega poročnika Stanka Sukljeta iz znane mučeniške družine Sukljetovih.
G. prezident je z vidnim doživetjem naslovil na domobranca Martina Sukljeta sledeče očetovsko tople besede, s katerimi je proslavil žrtvujočo družino Sukljetovih in kateTe obenem izražajo veliko skrb, ki jo naš prezident goji do slehernega slovenskega roiaka: »Dragi moj domobranec Martin Suikije' Novica, ki mi je oporočna junasxo ?rrxt tvojega hrabrega brata, poiočnika Stanka Sukljeta, me je globoko presurula zaradi ogr mnih žrtev, ki jih je družina Sukljetovih položila v protikomunistični borbi na žrtvenik domovine.
Žrtve tvoje družine, dragi Martin Suikije, so vsemu slovenskemu narodu grozoten dokaz kako breznarodni in breboza , izdajalski, židovski komunizem načrtno zlobno uničire našemu narodu vse. kar in a dobrega Vi trije bratje Sukljetovi ste to že zcuvnaj spoznali in ste kot najboljši S o-venci dokazali, kaj je dolžnost nas vseh, da izgube in žrtve, ki nam jih pripravlja komunizem, ne bodo zaman. Poleg dveh dobrih slovenskih deklet, tvojih sester, poleg poštenega, delavnega in bogabo^eoega očeta, ki ga je zrušila teža komunističnega zliičinsikega nasilja, sta zaradi teg^i spoznanja dala svoji življenji za rešitev aaroda in domovine pred komunizmom tudi tvoja dva brata.
Ni mi dostopna tvoja mati, .da bi ji mogel izreči obučudovanje in zahvalo v svojem doživetem sožalju ob to ikih žrtvah njenih najdražjih. Prosimo Boga, naj jo
čuva med rdečimi krvoloki, ki se še sprehajajo mimo Sukljetove domačije, odkoder pa jih bomo tudi pregnali v dno pekla, ka mor spadajo.
Ko hvaJežen junaškim žrtvam Sukljetovih tebi, dragi moj domobranec Martin, ki si mi dostopen, izražam svoje m sloven skega naroda globoko sožalje, ti ponovno zatrjujem, da Sukljetovih žrtve niso bile zaman in da jih bo rešen in poveličan slovenski narod nekoč znal hvaležno poplačati.
Tebe, domobranec Martin Suklje. naj spremlja blagoslov božji, da boš takrat, ko bo naš narod po končani zmagi delil plačilo, prejel čast in nagrado za žrtve svojih dragih.
Jaz pa ti bom vedno rad na razpolago in ti bom šel v vsaki stvari na pomoč, kolikor bo to v mojih močeh.
Sprejmi izraze moje hvaležne vdanosti.«
G. prezident in generalni inšpektor je na koncu nagovora podelil domobrancu Martinu Sukljetu denarno podporo, mu izročil pismo svojega sožalja in zahvale in mu ponovno zagotovil vso svojo pomoč.
Ko so nesrečnemu, pe junaškemu domobrancu, ki se je g. prezidentu ginjen zahvalil in odločno poudaril, da ga tudi takšne nesreče niso omajale, da ne bd povsod, kjer bo Bog, narod in domovina zahtevajo, zastavil vseh svojih sil za borbo proti komunizmu, izrazili sožalje tudi člani preza-dentovega kabineta, je bila skromna, pa ganljiva slovesnost, ki je dala nov dokaz očetovske skrbi našega prezidenrta za slovenske rojake, zaključena. Martin Suklje je šel s prepričanjem, da je žrtev njegove družine dobila topel odmev tudi na najvišjem mestu, porfolažm in duševno podkrepljen na nadalnje delo za Boga, narod in domovino.
Povsem v boljševiškem pravcu
Titovi eksperimenti za boljševizacijo Srbije
Berlin, 14. nov. V tukajšnjih srbskih krogih spremljajo z veliko pozornostjo mere, ki jih je povzel Tito po svojem prihodu v Beograd na področju notranje politike. Iz njih je razvidno, da kažejo — popolnoma v nasprotstvu z moskovskim komunikejem o razgovorih med Churchillom in Stalinom — jasno tendenco boljševizacije Srbije. Ne glede na obsežne teroristične akcije proti srbskemu prebivalstvu, ki nimajo nikakor značaja preganjanja »vojnih zločincev«, marveč je to dobro premišljena akcija za odstranitev meščanskih plasti naroda, kažejo ti poskusi Tita, da hoče uvesti nek navidezni komunistični parlamentarizem, ki nastopa te dni v Beogradu pod naslovom »Veliko jugoslovansko antifašlstično veče«. O tem zborovanju, ki ga označuje Titova radijska oddajna postaja kot »posvetovalno zborovanje«, javljajo obsežno iz komunističnih virov, da bodo iz 883 poslancev tega »parlamenta« izvolili »redno antifa-šistično veče Srbije«, ki bo štelo 250 poslancev. Ker teh 883 tako zvanih poslancev, ki niso nič drugega kot komunistični funkcionarji, nima nobene zaslombe v narodu, tako tudi »redno antifašističko veče
Srbije«, čigar predsedstvo naj bi delovalo kot »začasna vlada«, tudi ne bo imelo nobenega drugega pomena, kot odbor od Tita imenovanih komunističnih funkcionarjev.
Razen tega komunističnega odbora za Srbijo obstoja, kakor je razvidno iz Titovih izjav, tudi še »Glavni odbor narodnega osvobodilnega gibanja«, ki izjavlja, da je pristojen za vso »federativno Jugoslavijo«. Iz tega je že razvidno, tako izjavljajo v srbskih političnih krogih, da namerava ustanoviti Tito državo, ki bi bila formalno federacija, v resnici pa bi bila zaradi enotnosti komunističnega vodstva centralistično vladana, slično kot nima v Sovjetski zvezi zaradi enotnosti komunistične stranke federalizem nobene politične vsebine. Znano je, da je izgrajena organizacija tolovajev v Jugoslaviji izključno na komunističnih načelih. V srbskih krogih opozarjajo na to, da podpisujejo odredbe vojaškega značaja večinoma politkomisarji, ki so označeni kot namestniki poveljnikov. Zanimivo je, da so se pojavili pred kratkim tudi v bolgarski armadi tako zvani »namestniki poveljnika«, ki podpisujejo uradne listine.
Bofi hrvatskih oboroženih sil
Zagreb, 15. nov. O položaju na bojiščih izdano uradno poročilo pravi med drugim:
Na fronti ob Drini ni b lo omembe vrednih spopadov z rdečo vojsko Hrvatske oborožene s:le so se zakopale in utrdile na zapadni obali reke. mod tem ko na srbski strani 6ta'no manevrirajo boljšev ške čete Podvzele so nekaj poskusov, da bi na nekaterih krajih prešle Drino, vendar pa se jim to ni prav nikjer po-sreč"'u.
V Sremu so hrvatske oborožene sile zabeležile lep uspeh pri Iloku. kjer so v zpadu nenadno napadle neko boljševiško ednvco. jo potolkle ter zaplenile večje količine vojnega materijala. Drugače iz Srema ni noročil c spopad h večjega značaja. Hrvatske sile čvrsto branijo vsako ped zernhe :n rdeča vojska v
teh 27 dnevih v Sremu ni zabeležila nikak h večjih uspehov.
Na jadranskem odseku se hrvatske sile junaško upirajo sovražniku, ki dovaja o;ačenja in skuša e pomočjo upornikov prodre t; 2 obale čim dal le v notranjost Bosne in Hercegovine. Od Neum Kleka preko Metkoviča z ene strani, preko Duvna (Tomislavgrada) ln Posušja z druge strani je napadal sovražnik zlasti v smer: na Mostar. Vsi ti napadi so se izjalovili. Hrvatske oborožene sile so sovražnika uspešno odbile in ga vrgle proč od Mo-starja. Borb? se vodiio sedaj, na širokem Brijegu. pri Lštic., Hodlbini. Blagaju in Drež-nici.
Zaradi slabega vremena Sovražni avioni v teku včerajšnjega dneva niso bili nad hrvatskim ozemljem.
Utrinki iz protikomunistične borbe
Komunistom je bil in ostane Tolmin največji trn v peti. Njeno hrabro posadko so komunistična poročila že davno pobila in ujela Ko smo danes seštevali — na podlagi komunističnih poročil — ubite in pobegle tolminske domobrance (v osmih mesecih obstoja posadke), smo dobili res prav čedno število: ubitih častnikov 20, ujetih 5, pobeglih 3; pobitih domobrancev 1895, pobeglih 1725, ujetih 298. Skupaj so torej znašale izgube tolminske posadke: častnikov 33. domobrancev 3908!
Ce je že toliko izgub, ni čudno, ako se »tovariši« bojijo Tolmineev kot živega ognja, ker jih noče in noče zmanjkati.. • Ko človek čita te gorostasnosti, mora dati prav tistemu izkušenemu kmečkemu očan-cu, ki je rekel, da se je vsem tistim, ki verjamejo komunistični agitaciji, ustavila pamet.	(»Tolminski glas«)
Ni še dolgo, ko se je postojnskim stražarjem prijavil prisilni mobiliziranec, ki se mu je posrečilo uteči iz komunističnega »raja«. 2e pogled nanj bi zadostoval, da bi spoznali, kakšno je življenje v tem »raju«. Pa naj kar sam pripoveduje:
»Pome so prišli že v maju letos. Vlačili so me po Istri, potem pa me z drugimi vred privedli v Liko. Dalj časa smo se mudili v Cabru in Gerovem. Življenje je bilo do skrajnosti slabo. Hrano rano dobivali le enkrat na dan. le redkokrat dvakrat. Kruha nisem dobil ves čas. kar sem bil v delavskem bataljonu. Prav tako je bilo tudi s cigaretami. Prve cigarete, ki sem jih po mesecu maju kadil- so bile tiste, ki so mi jih dali domobranci, ko so me privedli v vojašnico. Obleko sem imel ves čas svojo, prav tisto, ki sem jo imel pred šestim* meseci, ko so me odvlekli z doma. — Na mitingih so nam »tovariši* govorili vedno le o skorajšnji zmagi ter o koncu vojne. Toda mi smo se po govoru skrivaj smejali, ko smo premišljevali, kaj nam je politkomisar tvezli. Kako bomo zmagali, ko pa vedno samo bežimo, pa naj pridejo nasproti še tako majhne skupine domobrancev... Nikdar tudi nisem mogel vedeti, za čigavo zmago se bo. r m. Sam vem, da mi nikdar ne bo do-
bro, če si sreče sam ne bom poskrbel. Pa tudi to dobro vem, da se z zločini ne bo mogoče osrečiti. Ušel sem komunistom, ker tam ni več človeškega življenja.«
(»Straža ob Jadranu«)
i
Sovjetski teror v Rnmiteaji
Štockholm. 14. nov. Teror v Rumuniji se na povelje iz Kremlja brutalno nadaljuje. Moskovska poročeva'ska služba javlja z zadovoljstvom, da je dal rumunsk notranji minister zapreti vse člane rumunske vlade, ki so imeli oblast od 1. 1940 do 23 avgusta 1944.
Izgredi v Kenstanci
asockholm. 13. nov. Po- Tassovi vesti je prišlo v rumunski Inki Konstanci do težkih izgredov, ki so izredno značilni za trenutne razmere v Rumuniji. Prebivalstve je v mestno »samoupravo« izvolilo zastopstvo talko zvane »narodne demokratske fronte«, vojaške oblasti v mestu pa niso hotele o tem zastopstvu ničesar slišati t«r so mu preprečile izvrševanje njegovih »službenih poslov«. Nato je pozval svet »narodne demokratske fronte« prebivalstvo, naj z naskokom zavzame mestno hišo. Demonstranti so prebili vojaški jn policijski kordon in vdrli v poslopje. Policija in vojaštvo se po Tassovi vesti nista upala streljati na množice.
Nedisciplinirano vojaštvo
Betlin. 14. nov. Med Bntanc. 'n Severno-američani pa tud med rnglosaškimi četam' in prebivalstvom v wednii :n južni Italiji napetost stalno narašča. Kakor izjavljajo brionski ujetnki, severnoameriški vojaki nso d:-sciplinirafil. Ameriške zasedbene čete trpijo na raznih boleznih V nekem odde'ku 88 ameriške pehotne divizje ie od 40 vojakov, torej 1 tretjina, zaradi bdezrn trenutno nesposobnih za delo Ameriške vojaške oblasti morajo pogosto kaznovati tvoje vojake zarad pijanosti in nedovoljenega oddaljevanja od čet. Soričo stalnih spopadov s Tjjjanimi severnoameriškim' častniki 'n vojaki "so sedaj italijanskim civilistom prepovedi!! ctrsk hotelov ii« gostUn.
Obvestila »Prevoda«
Delitev moke, testenin, marmelade in kisa za mesec november
Potrošniki, ki so prejeli osnovno živilsko nakaznico od MPU V Ljubljani, naj dvignejo pri svojem trgovcu:
moko za drugih deeet dni meseca (od 11. do 20.) novembra, in sicer: na 4 dnevne odrezke 744 g enotne (pšenične) moke in na 6 dnevnih odrezkov 1110 g ržene moke; obenem z moko prejmejo tudi 15 g kvasa; nadalje 1800 g testenin na odrezek sa živila za juho od 16. do 30. novembra; 600 g marmelade na odrezek Nov. 28 ab in četrt litra kisa na odrezek Nov 27 ab.
Delitev moke na dodatne živilske nakaznice
Potrošniki, ki so v posesti dodatnih živilskih nakaznic za delavce (RD, TD ali NTD) ali noseče žene (N) za mesec november, lahko dvignejo pri svojem trgovcu moko in kvas ali nabavijo kruh pri peku za prvih 10 dni meseca novembra, in sicer:
1.	Na dodatno živilsko nakaznico za ročne delavce (RD) in noseče žene (N): dnevno 150 g kruha ali na prvih 10 dnevnih odrezkov 496 g enotne (pšenične) moke, 744 g ržene moke in 8 g kvasa.
2.	Na dodatno živilsko nakaznico za delavce pri težkih delih (TD): dnevno 250g kruha ali na prvih 10 dnevnih odrezkov 826 g enotne (pšenične) moke, 1239 g ržene moke in 13 g kvasa.
3.	Na dodatno živilsko nakaznico za delavce pri najtežjih delih (NTD) s dnevno 350 g kruha ali na prvih 10 dnevnih odrezkov 1157 g enotne (pšenične) moke, 1736 g ržene moke in 18 g kvasa.
4.	Na dodatno živilsko nakaznico za kruh za bolnike: dnevno 100 g kruha ali na drugih 10 dnevnih odrezkov 330 g enotne (pšenične) moke, 496 g ržene moke in 5 g kvasa.
5.	Na dodatno živilsko nakaznico za mladino od 9 do 18 let brez pretiskanih črt (DoMf): 496 g enotne (pšenične) moke, 744 g ržene moke in 8 g kvasa na odrezek »Mlad c 417«.
Delitev ostale količine moke bo objavljena naknadno.
Naročnikom in Stateljem
„Jutra" in »Slovenskega naroda"
Komisar sa cene pri šefu Pokrajinske uprave v Ljubljani je z odločbo K C št. 674/1 s dne 3. novembra 1944 odobril nove cene z* ljubljanske dnevnike in tednike z veljavnostjo od 16. novembra dalje.
Od tega dne dalje bo znašala meeetaa naročnina ca »Jutro« 32 lir, v nadrobni proda|l pa bo veljala posamezna Številka 2 liri. Za »slovenski Narod« bo znašala mesečna naročnina 6 lir. cena v nadrobni prodaji pa bo 2 liri za izvod.
Cenjene naročnike prosimo, da pri poravnanju naročnine v decembru doplačajo tudi razliko v naročnini za drugo polovico novembra (L. 3.50 za »Jutro«, L. 1.50 za »Slovenski Narod«).
Nova cena za nadrobno prodajo (2 liri za izvod) bo stopila za »Jutro« v veljavo z današnjo Številko, za »Slovenski narod« pa s številko v nedeljo zvečer.
UPRAVA »TUTRA« IN »SLOVENSKEGA NARODA«
Gospodarstvo
Astronomski obseg inflacije v Grčiji
Kakor smo že kratko poročal1, dobi Grčija v teh dneh novo valuto, in sicer v razmerju <600 novih drahem za 1 zlat angleški funt Razvrednotenje grške valute je od letošnjega poletja zavzelo tak obseg, da računajo danes v Grtiji eamo še v bilijon h in trii jonih drahem. Cene so dosegle takšno astronomsko višino, da menda ni mogoče naslonit' novo valuto na staro, oziroma predpisat: relacijo med staro in novo drahmo. Cene so v Grčiji že v zadnjh letih stalno naraščale, vendar se je inHac:ja gibala še v nekaterih mejah. Blazno dviganje cen pa se je prav pričelo šele, ko so nemice čete zapustile Grčijo. Še v poletju so računali v etotisočih n milijonh drahem, zadnje mesece pa je pričela padati vrednost valute v tako naglih skokih, da na zaustavitev sploh ni bilo mogoče več m sliti. Od enega dne do drugega se je cena zlatemu angleškemu funtu dvigala za 100%. Ce je bil zlati anglešk: funt v ponedeljek vreden 4 trilijone drahem, je veljal naslednji dan 11, nekaj dni pozneje pa 22 trilijonov drahem.
V Nemčij- je po prvi svetovni vojni leta 1923. uspelo ustaviti strašno inflacijo v zadnjem trenutku, ko je bila uvedena takozvana rentna marka v relac ji 1 rentna marka = l bilijon papmatih mark. (najmanjša računska enota 1 rentni pfenig torej 10 milijard
Kampanja švedskega tiska proti Nemčiji
Stockholmski listi poročajo o brezpomembnih dogodkih — Ugotovitve zastopnika nemškega zunanjega ministrstva
Berlin, 15. nov. Švedsko časopisje je pričelo v teh dneh, ne da bi pričakalo nemškega pojasnila, neprijateljsko polemizirati proti Nemčiji, pri čemer je izrabilo povsem nepomembne obmejne dogodke z nemškimi vojaki na švedsko-flnski, oziroma na šved-sko-norveški meji. Ko so vprašali Zastopnika zunanjega ministrstva na sest. ku tujih novinarjev, kakšno je nemško stališče o švedski časopisni gonji, je ta izjavil:
Zunanje ministrstvo je izvedelo iz švedskega časopisja ter od švedskega zunanjega ministrstva da so baje nekateri nemški vojaki prekršili švedsko nevtralnost, tako da so prekoračili švedsko mejo. V nekem primeru so nemški vojaki baje zasledovali nekega bežečega Norvežana na švedsko ozemlje, v nekem drugem primeru so baje odnesli seno iz švedskih senikov. Spričo strogih povelj, ki so jih dobile nemške čete glede spoštovanja švedske meje, je treba sprejeti takšne trditve švedskega časopisja s potrebno skepso. Na nemški strani se je pričela preiskava. Takšna so dejstva.
Ce Si pa predstavljamo, da je. čeprav to še ni pojasnjeno, nekaj nemških vojakov nekje prekoračilo zelo zamotano potekajočo mejo v neobljudenih severnoskandi-navskih deželah ter da niso metali ročnih granat ali bomb, streljali s strojnicami ali kako drugače vojaško nastopili z orožjem, pač pa zamenjali neki švedski mejnik z norveškim ter sledili Norvežanu zaradi njegovih zločinov nekaj sto metrov na neob-ljudeno ozemlje, potem se lahko čudimo časopisni kampanji, ki so jo pričeli švedski listi zaradi teh nepomembnih dogodkov švedska vlada pa vzdolž vse dolge švedske meje doslej ni mogla ugotoviti nobenega takega prekrška.
Nasprotno pa je znano, da so švedski vojaki v uniformi ponovno prekoračili mejo na Norveškem, ne da bi 0 tem objavilo nemško časopisje niti ene vrstice. Takšne
primere so uredile krajevne vojaške oblasti v obojestransko zadovoljstvo.
Na drugi strani je tudi znano dejstvo, da šolajo na švedskem tisoče prebeglih Norvežanov z . tako zvano policijsko službo ter jih c*> kršenju vseh veljavnih ne-vtralnostnih določb pripravljajo za službo na zasedenem Norveškem. Nadalje uporabljajo angloameriški bombniki švedsko za zbirališče za svoje teroristične polete proti nemškim mestom ter vedno znova lete po švedskem zračnem prostoru, in to ne pomotoma, marveč namenoma, da skrajšajo pot proti Nemčiji. Nadalje so sovjetski bombniki bombardirali stock-holmske stanovanjske okraje. Boljševiški agenti tiskajo svoje letake proti nemški vladi in proti nemškim vojakom na bojišču v švedskih tiskarnah ter jih na protizakonit način spravljajo čez mejo. Kaj pa poroča švedsko časopisje o vsem tem? Za bombne napade sovjetskih letal na Štockholm je našlo besede odpuščanja. Načrtno prekršitev švedske nevtralnosti po angloameriških terorističnih bombnikih jemlje na znanje z minimalnim formalnim protestom. Vmešavanje v norveške razmere smatrajo za samo po sebi razumljivo pravico. Primer švedskega senika ter »prekoračenje obmejne rečice« pa smatra za kršitev švedske suverenosti in nedotakljivosti ter izrablja to za divje napade na Nemčijo.
Na nemški strani si ne morejo predstavljati, da bi bilo to resnično ogorčenje. Kaj je vzrok takega ogorčenja, ni znano. V stockholmskih diplomatskih krogih krožijo o tem različne govorice. Zastopnik nemškega zunanjega ministrstva je izjavil, da ni njegova naloga, da poda izjavo o takšnih govoricah. Na vsak način morajo na nemški strani ponovno ogorčeno ugotoviti, da se švedsko časopisje zopet kot že večkrat prej na vse načine trudi, da bi brez pojasnil o položaju ustvarilo neprijateljsko razpoloženje v odnošajih med Nemci in švedskim narodom.
Ameriške divizije na Leyti obkoljen
s
Tokio, 13. nov. Medtem ko je zadalo japonsko letalstvo ameriškim ojačenjem za otok Leyto nove težke udarce, se je razvila v severnem delu otoka v bližini kraja Ca-rigara obkoljevalna bitka proti 24. severnoameriški diviziji. Tam se je posrečilo Japoncem z nenadnim napadom potisniti sovražnikove divizije v zamočvirjeno ozemlje in jim istočasno odrezati umik.
Japonci so pričeli te opracije 7. novembra in se jim je kljub ozemeljskim težko-čam, viharju in dežju posrečilo vdreti sovražniku za hrbet Po končanem viharju* so uvideli Američani, da so popolnoma obkoljeni. Poizkušajo sicer z izpadi prebiti ob-koljevalni obroč, vendar trd'jo vojna poročila, da je- uničenje cele divizije samo še vprašanje časa.
Tokio, 13. nov. Kakor je objavil japonski glavni stan v ponedeljek, je dosegel japonski zbor Kamikaza 12. novembra važne uspehe v boju s sovražnikovo oskrbo za otok Leyte. V neki spremljavi so potopili v zalivu Leyte 2 vel: ki prevozni ladji in 7 nadaljnjih poškodovali oziroma zažgali. Vsa ka izmed teh ladij je imela približno po 10.000 brt. ter so bile polno natovorjene z vojaštvom in gradivom. Japonci so izvršili napade, preden so se mogle sovražnikove ladje zas'drati.
Letalska jata »Banda«, ki pripada zboru Kamikaza, je potopila istega dne sovražnikovo bojno ladjo in veliko prevozno ladjo, s čimer znašajo sovražnikove izgube tega dne 1 potopljeno bojno ladjo, 3 potopljene prevozne ladje in 7 poškodovanih tovornih ladij.
Uspeli napadi na ameriško mornarico
Tokio. 14 nov. Japonski glavni stan je objavil v torek, da so japonski letalci, ki so se sami strmoglavil na sovražnika, potopili nadaljnjo njegovo bojno ladjo Dne 13. novembra ao opazili Jaoonci sovražnikovo brodovje vzhodno od Luzona. Letalci bo ga takoj na-
padli. Sovražnikova protiletalska obramb-.. Ki jo je tvor lo le 12 lovcev, ni mog'a preprečiti, da ne bi dlve japonski letali strmoglavili na neko boino ladjo, ki se je po izavah preostalih japonskih pilotov potopila v 30 sekundah. Vest japonskega glavnega stana pravi, da je nadaljnje lcta'o prav tako napadlo sovražnikovo brodovje v istih vodah in zadelo eno vojno 'adjo. uspehe te akcije pa se niso mogli točneje preveriti.
Nadal nja poročila pravijo, da so Japonc močno prizadeli tudi oskrbovalno brodovje, ki skrbi f. ogrožene sile generala Mc Arthur-ja na otoku Levte. Zažgali so kr žaiko, ki je spremljala ladjici konvoj v vodovju vzhodno od Samarja. in poškodovali veliko prevozno ladjo Japonska letala so napadla neko drugo ladijsko spremljavo v istem vodovju in se zapletla z njo v bo i. podrobnosti o uspehu zadnjih akc.j pa šc ni.
Ameriški lcte*it1 napad na Manilo
Tokio, 14. nov. Fillp'nsko glavno mesto je bilo 13. novembra zopet cilj večjih letalskih napadov. Po poročilih z bojišča se je pojavilo tega dne zjutraj okrog 400 sovražnikovih letal, ki so poletela z nosilk letal nad Manilo, Clarkfield, Legi sni in Cavito. Japonska protiletalska obramba je zbila skupno 34 letal, škodo na japonskih postojankah označujejo kot majhno.
Ssngfca/, 13. nov. Zunanje šanghajske okraje je v soboto dopoldne nar»adlo nekaj v čun-kinšk' Kitajski nameščenih severnoameriških bombnikov Odvržene bombe so povzročile le majhno 3codo. Japonska obramba hi lovci so napadalce prepodili.
Nankint. 13 nov. Ameriški bombniki, ki so napadli Sanghaj. sO bombardirali tudi okraje v Nankingu in Pukou. Japonska obramba je zadela en bombnik Posadka je odsko-čla b padali. »Central Press* javlja, da so bombe napravile nekaj škode, vendar ue na v*.jaških napravah.
papirnatih mark). V Grčiji pa je danes najmanjša računska enota 10 bilijonov drahem. Pri takih astronomskih številkah je seveda računanje nemogoče. Kako tudi. če velja zlati angleški funt 22 trii jonov drchem, to je 22„000.000„000.000 000.000 draheim V Atenah so izračunali, da bi se dal pri takem tečaju ves grški obtok bankovcev odkupiti za 25.000 zlatih funtov. Ker n' bilo mogoče v tako naglem tempu tiskati novih bankovcev za bi-lijonske ali tri [jonske vsote. 90 nastopile v denarnem prometu neverjetne težkoče. Saj sr težko predstavljamo, kako naj se še vrši trgovinski promet, če je treba pri vsakem najmanjšem nakupu položiti na m zo celo aktovko ali kar majhen voziček bankovcev.
Z uvedbo nove valute seveda vprašanje 90 ni dokončno rešeno. Opolnomočenec britanskega zakladnega urada S r David Wea\ver, bi je bil poslan s štabom uradnikov, da uredi grško valuto, se dobro zaveda, da tudi pri novi valuti ne bo mogoče doseči etabilizac je cen. če ne bo na razpolago blaga, gaj v takem primeru tudi še tako lepo zlato kritje nič ne pomaga. Zato tolaži Weawer grško preblvastvo, da bodo v kratkem pri.spele v Grčijo večje pošiljke živil. Kakor pa &e zdi, tudi Grška banka resno ne računa s temi posljkanii. kar potrjuje okolnost da bodo zaenkrat izdal: novih bankovcev le za 10 milijonov drahem in bodo zgolj z minimalnim ob* segom obtoka bankovcev sku>aali držati kupna moč nove valute.
Gradnja zasilnih stavb iz ilovice
Nemški državni minister za delo je v nemškem urad-nem listu objavil nov stavbni red za gradnjo zasilnih stavb iz ilovice, s katerimi se ukinjajo dosedanji predpisi, ki so onemogočali uporabo ilovice kot gradbenega materiala, v novem stavbnem redu za gradnjo stavb iz ilovice so uporabljene vse izkušnje, ki so bile dosežene pri obsežnih poizkusih nemškega posvetovalnega in proučevalnega zavoda za gradnjo iz ilovice. Te izkušnje so sedaj na razpolago vsemu nemškemu narodu.
Ilovica, ki je na razpolago v vseh predelih države bo v prihodnjem desetletju zanimivo gradivo, kajti opekarne ln cementne tvornice bodo spričo porušenih stanovanjskih poslopij v velemestih za do'gp dobo prezaposlene v zvezi z obnovo velikih stanovanjskih poslopij v mestih. Težave bodo tudi z železom, tako da bodo oni, ki si bodo hoteli zgraditi zasilno domovanje, prlslie-ni poseči po tem prastarem gradivu. V gradbeni stroki je ilovica zapadla v zadrih 75 letih pozabi. Pršla je na slab gla?, ker ni bilo več strokovnjakov, ki bi znali uporabljati to dobro in ceneno gradivo. Vsak strokovnjak pa ve, da se lahko iz ilovice zgradijo trdne in trarj.ne stavbe, kakor iz vsakega drugega gradiva, ki so ce'o boljše kakor z nezadostnimi sredstvi L-grajene stavbe iz kamna ali betona. Gotovo ni res, da se dajo iz ilovice graditi le najprimitiv-nejša bivališča, kakršna so spoznali nemški vojaki na vzohdnem bojišču.
Novj stavbni red za uporabo ilovice kot gradiva vpošteva navedene oko! nos t i in jamči za to. da bodo zasilna Sttanovania z ilovice zgrajena soldno. Zato predpisuj o. da mora gradnjo stavb iz ilovice nadzirati primemo izkušen strokovnjak. Odločilne važnosti jc, kdaj sc grad . V poštfev pridelo samo pozna pomlad, poletje ali prva polovica jeseni. Pozimi ni mogoče graditi stavbe z ilovice, ker re i!o-v ca ne izsuši! čc pa pride mraz n stene še niso izsušene se lahko zg>di. da ob južnem vremenu razpadejo.
Posebno poglavje novr-ja stavbnega reda za stavbe iz ilovice upošteva na iprimeme>še načine gradnje. Pr! tem n so vpoštevane samo izkušnje dosežene v drugih c(ežc!ah. temveč tud". izkušnje na podlagi polskusov instituta za gradnjo sit3vb iz llovce. Nemška delovna fronta je Izdala posebno kn.ržico z nasveti, kako se dajo iz ilovice zgraditi trdne ras lne h'šice. Ilovica je tudi prav primemo gradivo za pregrsdltev podstreš j v stanovanjske prostore za gradnjo nadzemcljsklh k'eti za krompir in socivje itd. V vsakem primeru morajo biti temelji po nov'h predpisih zidani ;z betona ali kamna. V prejšnjih stoletjih 66 znali v Nemčiji gradit! Iz ''m ce trdne in podkle-tene stavbe, kjer tudi temelji niso bili :z kamna al' betona, in vendar te stavbe še danes stoje. Splošne norme. Id go predpsane v stavbni stroki, veljajo tudi za gradnjo str.vb iz ilovice in so za ta prmer ie nekoliko spremenjene.
Gospodarske vesti
= Pitanje ovac v Nemčiji. Kakor poroča nemški strokovni list »Deutsche Schaferei-Zeitung« bodo letos v 18 deželah Nemčije izpitali 20.000 ovac. Ker je letos zaradi slabe letine krmiil omejeno pitanje svinj, ima akcija za pitanje ovac namen. ;zkoristii'i vse krmilne odpadke, ki ne pr ;H-j-> v po-štev za pitanje svinj.
Razne vesti
ženeva, 14. nov. Po poročilih iz Kaira je odkrila egiptska policija v dveh mestih v dolini gornjega Nila velika skladišča orožja ter zaprla nad sto ljudi. Našli so preko 200 pušk in revolverjev ter več tisoč nabojev.
Amsterdam, 11. nov. Po vesti iz Ankare je sklenila turška vlada da bo imenovala po priznanju začasne francoske vlade svojega poslaniku v Parizu Numana Menemenciogla.
Stookholm, 12. nov. Nek komentator new-vorškega radija je izjavil, da je bUo v južni Angliji in v Londonu uničen'h ali poškodovanih doslej preko 1.104.000 hiš.
Štockholm, 11. nov. V Par zu ee je vnela velika ameriško-angleška čmoborzijanska vojna. Ameriški trgovci, ki hočejo dobiti v Parizu konjunktuma naročila smatrajo namreč, da je ameriško vojaiško nadzorstvo hujše od angle&ega. Zato nujno oozivaio vashington-sbo vlado, naj jim olajša položaj v Parzu.
Skrb mestne občine za onemogle
Poleg Socialne pomoči in drugih dobrodelnih ustanov se v Ljubljani 8 požrtvo-vanjem že od vsega početka bori proti bedi tudi mestna občina. Za to skrbi njen socialni oddelek, pod čigar okrilje spada med drugim tudi Zavetišče za onemogle v Japljevi ulici št. 2. pomembna dobrodelna ustanova našega mesta Kakor smo že poroča'i, so v nedeljo obhajali v n em Zlato poroko dveh oskrbovancev. To redko slavje je vnovič obrnilo pozornost tudi širše javnosti na zavod in razmere v njem.
Zavetišče Ta onemorrle je prostorna stavba in nudi zavetje 134 starkam in 95 starcem. Vsi ti imajo v zavetišču stanovanje in hrano ter vse. kar potrebujejo. Poleg njih je še 12 podpirancev, med nfmi des~t dijakov, ki dobivajo kosilo in večsrjo. Vseh skupaj torej oskrbuje zavod 241 o*€<b. Streže jim 15 sester, 9 s'už1dnj, en hlapec in še nekatere pomožne moči.
Vsi prostori zavetišča =o smotrno urejeni in razporejeni. V pritličju 'epe stavbe stamuieio zdravi moški oskrbovanci, v prvem nadstropju zdrave ženske oskrbovan ke. v drugam nadstropju pa so urejena bival!išča za biWko o'-oieaa soola. Vseh prostorov ie nad 40- sob<=. velika skupna obednica. kopalnice. shrambe. kapel"., sodobna pekarna in d-ugi pot^-ebni rro-tri Ve'ika okna daieio mnogo svetlobe in zraka, tako da je bVanje v sobah pHj~1no.
Med oskrbovanci in oskrb^-varkami _ je nad 100 takšnih, ki štejejo že p^eko 75 'et Za v^e vprav očetovsko skrbi mes+na občina. Le nekateri prejemajo invalidn;no ali kako drugo malenkostno podporo. t"k°
da niso v popolno breme zavetišču. Zelo redki so tisti, ki oskrbo lahko sama plačujejo, čeprav znaša samo po 12 lir na dan.
Med najtežje skibi Zavetfšča za onemogle spada prehrana. Vodstvo si na vse načine prizadeva, da bi nudilo oskrbovancem čim več, tako da imajo kljub vsemu razmeroma dobro hrano, dokaz, da se da z dobro voljo marsikaj doseči Po letošnjem proračunu znašajo stroški za celodnevno prehrano enega oskrbovanca t5 lir, v proračunu za leto 1945 pa je bila ta postavka zvišana na 12 lir. Umrljivost v zavetišču ni višja od splošne umrl j Ivo: ti enako starih ljudi, ali pa je celo nižja.
Zanimive so Številke iz letošnjega proračuna. Izdatki za prehrano in kurivo znašajo 764.670 lir, za posteljnino m posodo 60.800 lir, za vzdrževanje poslopja in inventarja 50.135 lir, za vodo in d žavno trošarino na električni tok 12.000 lir. za zdravila 17.000 lir, za obleko in obutev 24.000 lir in za gospodarstvo 31.440 lir. Ze samo te suhe števi ke dovolj jasno povedo. kol;kšna je skrb mes+ne občine za onemogle in reveže cpl:;h in kako veliki izdatki so potrebni za omirenje enega samega področiB bede. Iz proračuna za 1. 1945 je razvidno, da bndo sredstva za vzdrževanje Zavetišča za onemogle najmanj 2a 50 odstotkov večja
V zavetišču vladata vzoren red in prijetna domačnost Nikjer ni čutiti duši i i vesra ozračja starih azilov, "ed^onno^i mrzle uradnosti in pn*l»č*nceti. Oskrbovanci in oskrbovance ž:ve v doto'nih -37roerah skrbno negovani :n osk-.bovni
j Končno ima tudi vreme ▼ zimski dobi neko
vlogo. V zim6ki dobi bodo prišle pri obrambi v korist tudi vremenski pojavi, megle, dežja -n snega.
Nasprotniki, ki se pri svojih napadih opirajo na svoje zračne oddelke, ne bodo imeli prilike napadati, ker jim bo vreme onemogočalo svoboden razgled. Pr tem se ne sme pozabiti. da je totalna obramba Nemčije sedaj na vseh koncih in kra j h pripravljena Takšna
Bedeča zimska vofisa
obramba se je pokafltbl ie V Aachna m
Vzhodni Prusiji v jesenski dobi. B tke letošnje jeseni to pokazale nenrikcera vojaka možnosti uspeha v njegovi obrambni borb. Če se je s temi izkustvi okorstfl r Sata nasprotnikove tehnične premoči, m bo k bolj okoristil z njimi v teku zime, med tem ko bodo do spomladi dovršeni vsi nemSci protiukrepi. ki mu bodo omogočili, da swjo na o-go izvrši do kraja
Za »Kamtner Zeitung« ie napisal Bernd \V. Bcckmcier pod tem naslovom članek, iz katerega povzamemo:
Nasprotn k ie imel v začetku jesenske ofenzive več šans. ki so se zdele nevarne za p-Vev 7.2j nemške države. Z vzhoda in z zapada sr, ra veliki premiki privedli do meja nemške dr/a ve kicT si je ziradi tega pr bližan ja pridobil izhodiščne postojanke za jesenske ope-r.ic'jc. Nn jugovzhodu ie izdajstvo bivše za-icvivce Nemčiie raztrgalo fronto v dolžin rad 1 MO km Za bojišči so se pojavila ognji-šč.i uporov, pa tudi poltene kr ze so povzroči gotove motn;e >n nevarnosti Na Ba'kanu jc razpolagala Nemčija z relativno majhnimi kontingenti vojaštva k: pa so bili porazdeljeni po preob^rnem prostoru da b b'o z r ml omogočeno hitro osredotočenje. Tudi vreme ie nudilo vse pogoje za izrabo gmotne premoči nasprotniku, predvsem v zr?ku Obrambne naprave na nemških mejah so bile šele v začetnem stadiu Tota'na mobilizacija je razpolagala tcda i šele z majhnim' oddelki Ijud^cih grenadiriev. namenjenih za ojačenje bojšč. V tem položaiu je bilo treba zdržati n"«kok na Nizozemskem, pri Aachnu. v srednji Italiji, na Ba'kanu. ob madžarskh mejah, na vzhodnih Be4rid'h ob Narevu na vzhodno pruskem me;nem ozeml ju in v Kurski. kjer eo nasprotnik zgostili svoje oborožene sile na posebnih težiščih
Šele ta pregled kaže. kakšn? nevarnost je bila premagana in odvro.iena. Nasprotnik si je sicer osvojil nekatera ozemlja, predvsem na jugovzhodu. n: pa dosegel nobenega stra-tegičnega uspeha. Na zapadu se je Kanad-cem scer posrečilo, da so se polastili izliva Jelde. a bočne postoianke ob Maasi so še nadalje ostale v nemških rokah Sunek pri A m h emu je ostal brez posledic Aachen je padel v sovražnikove roke takoi za Aache-nom pa se je prčea pozicijska vojna. Tudi višine Vogezov so obdržali Nemc: Na Kur-skem je ncmlša severna skupina lahko operirala ter zadržaTa sovjetski sunek proti Vzhodni Prusiji. kjer so se boljševiške pro-bojne namere razb:1e že kmalu ob mefnem ozemlju Tud na vzhodnih Beskidih je fronta ostaja slej ko pre> trdna ter ;e .omogočila s svojim zadržanjem umik iz Cluja. iz Gozdnih Karpatov ter 'z rogljišča pr Szek'erju vse do črte ob Tisi. Odprta vrata prot jugovzhodu sri se na ta način zaprla tja do nevarne vrzeli med Kečkemetom in madžarsko prestolnico, kjer se sed?j začenjajo priprave za odločilno bitko Sovražnik je bil na tem področju pri-moran pregnip;rati svoje sile in dovesti nova olačenja.
Danes pričakuje Nemčija zimsko ofenzvo. Postojanke nasprotnikov pri Nimvegenu. predvsem koncentracije britanskih oklopnikov kažejo, da namerava Montgomerv sunit' proti Porurju, mogoče v zvezi s severnimi Američan . ki operirajo v prostoru pri Aachenu. Najbrže zavisi začetek te ofenz ve od uporabe c n verskega pristanišča. V Lotaringiji skušajo severnoameriške divzije pri Pomt-a-Moussu-
nu razmajat: fronto, da bi premaga'e Magi-notovo linijo ter preko nje dospele v Posaarje. To industrijsko področje vab Američane ravno tako kakor mika Porurje Angleže Na vzhodu bodo sovjeti sprožili ofenzivo prot Budimpešti ter ;e pričakovati novih viškov na tem področju. Tudi na vhodno Prusjo se pripravlja napad Enako je pričakovati novih sunkov na bojišču ob Narevu. kjer si sovjetski glavni stan pripravlja izhodšča za ponovitev jesenske ofenzive. N dvoma, da kanijo boljševiki suniti iz prostora pri Tils tu, Gumbi-nenu in Goldapu proti spodnjemu teku Visle. pa tud naravnost proti zapadu. Vendar ne smemo pozabit", da še vedno veže:o boliševike na tem odseku nem^k* vojaški oddelki na Kurskem. Poleg tega kažejo gotova znamenja, da bodo skušali sovjeti v teku zime postati akti\ni v prostoru na severu Be-sk dov. Baje je Stalin sprožil načrt, naj bi Se vršile operacije proti Vzhodni Prusiji samo v obliki levega krila klešč, ki bi segale na jugu preko Krakova do Šlez je. pri čemer b te klešče zajele tudi Moravko.
Pogoji za zimsko ofenzivo so seveda drugačni kakor so bili za jesensko ofenzivo Ni dvoma, da so nasprotniki podvzell vse kar se je dalo. <fo so organizrali dovoz, ki ni lehak glede na velike razdalje od domačih oporišč. Toda tudi na strani obrambe so bili pod vzeti potrebni ukrepi, ki ne bi b li mogoči ob času jesenske ofenzive Navzlc ojačenim napadom iz zraka na prometne zveže v zaledju so Nemcem slej ko prej na razpolago najkrajše zveze 2 oskrbovališči v ozadju.
Delavnice v živi skali
svedski list »OBS«, ki izhaja v Stockholmu, je objavil pred kratkim članek o nemški oboroževalni industriji, v katerem je skušal do-gnat"., kako je Nemčiji uspelo, da je ohranila kljub težk m letalskim napadom svoj oboroževalni potencial Kakor beležijo nemški listi, pravi članek v glavnem:
Če že ne splošna javnost pa gotovo vsi glavni stani vedo, da je Nemčija s premeščanjem svoje industr je dosegla 2natne uspehe in to nedvomno pojasnjuje, zakaj je njen vojaški aparat kl;ub vsem letalskim napadom sorazmerno še nedotaknjen. Vs^ važnej.re tovarne so bile, kar se tiče zgrsdb, podvojene. Čim po se njih poslopja na enem mestu poru-ši'a so se delavci in stroji prepeljali v druga poslopja n delo pričo tega ni ohromelo.
Važnejše kakor to pa je popolna premestitev z? vojno važnih industrij v kraje, ki niso v toliki meri izpostavl:eni letalskim napadom. Kako pa je bilo mogoče cele tovarne poraz-mestti daleč na okrog po nemških deželah? Nekateri stroji tehtajo mnogo ton. n. pf. žerjavi. Zgradili so v ta namen posebno stabilne vozove. S temi ln drug mi tehničnimi sredstvi jim je uspe'o z vso naglico prenesti cele tovarne iz kraja v kraj Seveda škoda, ki so jo sovražna letala napravila po nemŠk.h tovamh kljub tem ukrepom ni bila majhna.
Ko zon novo vino
Pred dobrimi 3fo leti ie v Ljubljani točilo viato 61 gostilničarjev — Največ eo Ljubljančani popili vipavca in terana
cenah je Isti vinski cenik orepovedal krčmar-jem tekati na cesti tovornikom nasprot in dražiti mo§t.
Razmerje cen ie tudi kasneje osta'o isto. .Cenik iz leta 1711 nam pove da je bil bokal najboljšega delen ^ca tega leta po 12. bokal najboljšega vpavca no 20.
bokal najboljšega terana po 18 soldov,
bokal najboljšega civdma po 20, bokal naj-boljšega brica po 24 bokal najboljšega pro-sekaria po 30 n bokal muškat« po 36 soldov. Pivo so prodajali po 6 soldov za bokal. En bokal meri približno 141 litra, kolikor stare zelenke za slatino.
Že takrat so pobr=li na vno posebne deželne pristojbine Odmerja' jih je deželni zbor. potrjeval pa deželni knez Leta 1605. so sklenili, da se bo od bokala sladkih vin (malvazijca. muškata, vipavca.4 čm tkalca, sladkega br ca itd.) pobral po en petak. to je 5 beličev od terrna. dolenjca. Štajerca, hrvaškega ln ogrskega vina. kakor tudi od medice in piva pa no 1 krajcar. En go'dinar je imel 60 lcrajcerjev. eri kraicar pa 4 be'iče. Kakor pogosto danes so si sku5a,; tudi takrat gost Iničarji Domigati na v«=e nač ne, samo da jim ne bi bilo treba plačati nristo'b'n O ne-rednostih plačevanja prstobm je govora v številnih listinah Ob'n^t so često o^ro nastopile proti nepokornežem in jih visoko kaznovale
Mestni svet pa se ni zadovol ji s-mn e tem, da je sestavil vnski cenik Njegovo izvajanje je tud strogo nadziral. Izbral si je štiri »vinske tdccatorje«. k' so hodili po gos+ilnah. poskušali vino n nanisiali n* vsak sod ceno po vinkem ceniku. Pregtonn;ke so kaznovali z glebo 12 zlat h dukatov §e hujše kazni so zadele uporneže
Liubliančani so popili ntnogo rfna ki žga-nia. nekai mmj pva. ki se pred približno 500 leti š-e ni posebno uveljavilo
Pijančevanje ln veseljačenje
je včasih prestopilo vse meje dostojnosti in je moral posredovati mestni svet. Leta 1615. je župan Bernardini na nek mestni seji poročal. da vlada pri eestank h rokodelcev, t njihovih bratovšč;nah in pri mojstrskih oo o-dinah tako vidna obil ca v jedi in pijači in takšna zapravljivost da marškdo na cele tedne komaj po dva al' tri dni dela ostali čas pa preb5je po gostilnah m. kad?r taki ljudje umrjo, se pogosto za nj mi niti toliko ne najde, da bi jih mogli pokopati. N.rhove vdove in otroci mora:o potem berač ti ali pa jih mora me«to vzeti v špital Zahteval je od mestn h očetov n^j sklenejo prmeme ukrepe. ki bodo priklicae rokodelce k pameti
Tako se je začel velik pogon zoper pijančevanje in veseljačenje Mestni svet je v na-s'ednji seji sprejel predstojnike rokodelskih cehov. k! j h ie župan v dal jšem govoru opozoril na obupne razmere, ki vladajo pri njih. Skupaj so se posvetovali o primernh ukrepih in sklenili med drugim, da bo vsak. ki bc doma al' na uiici klel, kaznovan
s 14 dnevno ječo v stolpu
alj na Tranči Ista kazen bo zade'a rokodelce, k bodo ob delavn kih sedeli po krčmah, ob nedeljah in praznikih pa delali v svojih de-lavncah in h i'"ah Kaznovani bodo tudi tist, ki se ob nedeljah in praznikih napijejo žganja in potem gredo v cerkev n šrijo v cerkvi zo-pem duh. kar je mnogim, ki so morda trezni, zelo neprijetno in 'ahko pred kom od smradu in studa povzroč' bolezen.
Hoteli eo odpraviti tudi pretrane po edine. Skienili so. da ne sme na ženitovenjih nihče nuditi več kot 20 jed', pri drugh gostijah samo 10 ali največ j 12. pri krstinah pa nobene tople jedi Nastopili so zoper običaj siljenja novih mojstrov, da morajo kar po dva al tri dni gost ti in napajat', svoje tovariše, nato pa moraio stradati, da nadomesti o izdatke ali pa podražit' svoje delo. Mestni svet ie sklenil, da ne srne noben novi mojster ob taki pn'ožno6t zapraviti več k kor 6 do 10 goldinarjev. Splošno eo sklenili, da bodo ostro pazili na pijance in na tiste, ki malopridno zap jajo denar, nato pa doma trpinčijo ln pretepajo ženo in otroke, ki morajo
Naše ljudstvo časti sv. Mart na kot zaščitnika novega vina. Ob sv. Martinu vino zori. N3 njegov praznik zalijejo ljudje pečenke in druge dobrote z ob:lno mero nOvega vina. Tako je bilo vsaj nekoč dandanes pa sredi vojne od vsega tega. kar je b lo na Martinovo nedeljo včasih, imamo samo — spomine. Ko smo te dni listal: poročila o žvilienju v star h čash. smo naleteli na Zanimive zapise o uživanju vina nekoč Vredni so. da j'h v zvezi s praznikom sv Martina objavimo.
S'ovenc<' so že od nekdaj l ubil dobro kapljico. Njihovo ljubezen do vina nam izpričujejo zelo stara zrrčila. Tako je ostalo v glavnem do danes. Ljubljančani so pred sedanjo vojno, kakor so Izkazovale letne mestne statistike. posprav li velike količine vina. Pili eo predvsem dolenjska n štajerska. Nekoč je bilo to drugače V Ljubi lani ee je točilo
zelo malo dolenjskega vina,
ker se ie zdelo Ljubi iančanom prekielo in se n' držalo dolgo. Neko poročlo o ljubljanskih gostilničariih v letu 1582 navaja, da je tedaj imela Ljubljana v mestu in v predmestju 61 gostiln čar ev Samo dva med njimi eta točila dolenjsko vino Vsi drug so meli v zalogi vipavca in terana.
S prodajanjem vina. krČmarstvom. so se takrat pečali zelo ugledni ljubljanski meščani. Med gost ln čarji najdemo župane, mestne sodnice, lekarnarje in zlatarje poleg pekov, kovačev krojačev, vrvarjev. vojaških bobnar-iev, ključavničarjev. oklopariPv '.n slug. Podobno je bilo tudi kasneje. V neki listini vicedorrvkega arh va. kjer so naštet' mestni obastniki, k' eo imeli vinotoče. č'tamo. da je msstni sodnik prodajal žamet, srebro, sukno in vino. Nek železn nar je mel vinotoč. tretji ugledni mehčan je prodajal sukno in vno Tudi skoro vsi drugi mestni očetje eo imel poleg ene obrt' še vinotoč
Druga poročila kažejo, da so morali biti
vinotoč! prave zlate jame
in da so njihovi lastnik' pr prodaji vrja zaslužili mnogo den^r a Pri tem jih niso pod-pira i s?mo v na žejn' Ljubljančani, temveč no si pomagali tudfi lastniki farni ko so samovoljno nastavljali vinske cene. Prišlo je tako daleč, da je moral cene v nu določat mestni svet. Iz leti 1651. ohranjena listina nam pove, da so mestni očetje na seji mestnega sveta sestavili In odobrili vinski cen k, kl ie obvezno do'očal ceno vina za vse krčmarje. Iz tega cenika izhaja, da ie bil bok i do!en'ca po 6 bokal terana po 9 bokal vipavca po 12 in bokal goriškega vina po 13 kr^jccriev. Ker so si krčmarji pogosto zelo ostro konkurirali in so odkupovalj vino od tovornikov po višj h
Če so razdejali dragocene stroje n. pr. take, s katerimi izdeluje o orodje, je bilo to pač občutiti. Inženjerji pripovedujejo, da so pod.-rajoče se stene stroje pokopale pod seboj m jih v mnogih primerih uničile. Dogodilo se je tudi. da jo se v eiln; vročini stopili, tako da je bi'o mogoče od njih porabiti le še najtrše kovinske dele kot surovino za Izdelovanje oklepn:kov Treba ie bilo rešit' vprašanje, kako zaščititi v aj g'avne stroje pred zračnim pritiskom In rušečlmi se Stenami na tudi pred vročino. Poskušali so na vse načine. Obcfcli So dragocenejše stroje s posebnimi zaščitnimi napravami, stenami in strehami, zgra.ie-n:mi tako. da jih prit dc zlepa ni sesul. Običajno jih sedaj obdajajo z močn.mi oklepi iz jekla in betona.
Končno se je pričela sfetemafčna razmestitev pretežnega dela industrije, zlasti pa letalske. s površ a zemlje v podzemlje Spočetka so bile vse tvomice na površju zemlje. Polagoma pa so delavn.ee urejali zmerom globlje pod zemsko površ no Spočetka so stroje prestavili v kleti od bomb razdejsnih tovarn. Pozneje so zanje zgradili posebne kleti. Sedaj pa urejajo nove delavnice že v prostorih, ki so jih izvrtali globoko v živo skalo. Tovam v mestih ni več, kvečjemu so se v njihovi bližini.
KULTURNI PREGLED
Knjiga o preprostih stvareh
Na slikarskih razstavah se včash začudiš, koliko življenja je umel slikar vdihniti predmetom, ki jih je naslika! po najpreprostejšem modelu, kar j h more bit': po šopku cvetlic, natrganih malo prej na vrtu, po okusni kombinaciji posode in rož, po čemer koli. kar ie domiselno združil v tako umetniško kompozicijo in postavi na mizo svojega ateljeja Zadostuje postavimo, riba na pladnju — in že nastane na sliki novo. nadstvarno življenje, kakor ga vselej odkriva umetnost, oživljajoča nalik čarovn e tudi mrtve stvari. Nema usta ki niso nikdar spregovorila, se og'ase z zgovorno besedo, drobno, pozabljeno, prezrto življenje se vzbudi na sliki in te sili, da mu prisluhneš n da občuduješ.
Včasih so to tihožitja v olju. najlepša in najžlahtnejša med vsemi, druge krati je tak posredovalec med preprost m življenjem in n jegovimi stvarmi kak pastel ali akvarel. Toda umetnost te vrste se prenaša tud v mtrziko in v besedo, postaja poezija, ki prav tako oživlja mrtve stvari in daje govort nemim ustam Slovenci smo dobili novega pisatelja 1'terarnih tihožitij v mladem Em'1'janu C e y -c u, čigar knjiga »Preproste stvari« (Ljubljana. 1944. Nova založba. 240 str., z ilustracijami Rika Debenj?ka) je značilen n dovolj svo sten pojav v naši mladi prozi.
Emilljan Cevc je zbral v svojo knjigo dvajset takih proz in jih predstavil Z uvodno besedo »Moje bogastvo«. Tu pravi med drugim:
»Človeška igra je veličastna kakor igra sv&-ta v božjih rokah. Ne sme biti žalostnih ljudi. \r6i se morajo veseliti preprostih darov, ki 9e nam vsak dan n vsem darujejo. Vsem! Naša srca morajo biti kakor srca otrok in dobrih modrijanov, ki go že obdarjena z milostjo, da
se začudijo nad dlanjo zelenega mahu, nad lepim oblakom ali nad prosojnim krilom cvetne muhe; srca. ki v elehern stvari še slutijo odtis Stvarnikovih rok, ki še znajo ljub.ti. Raj ti stvari nas ljubijo, kolkdr jih ljubimo ml. Učijo nas največji delanj: ljubeenl, raz-dajanja, služenja, hvaležnosti, pohlevnosti, miru ... Živijo z nami ter nas spremljajo a svojim dobrim, mirnim bivanjem. Del naše podobe sprejmejo nase, naše želje in trud in znoj. Tudi naše veselje ...«
Dvajsetim stvarem je mladi pisatelj od-meril svojo knjigo. Lončeni plščaki. ki poje, kakor da je v nji tkrlto jokanje vetra, ki se spušča med lišajasto drevje nad lnico, piščalki, v kateri so skrite melodije kakor začarani škrateljčki in ki da e otroku čarobno moč. Vratom, težkim hišnim vratom iz zdravega macesnoveoa lesa, kl je pretrpel mnogo viharjev in dosti doživ el sredi gore: starim vratom kmečkega doma. Takisto kmečki mizi ift mizi sploh, saj prav ona veže družino v občestvo, sluz delovnemu človeku v radostnih trenutkih, ko ga lepo pogrnjena zvabi k sebi, da se odpočije in nasiti. Bogkovemu kotu, ki stoji sredi prostora vsakdanjih skrbi kakor čebelnjak milost, ln čigar razpelo in Svetniške podobe tvorijo majhen tempelj v kmečki hiše', prostor vzvišenosti in nadčutne lepote. Zibelki, ki so jo izteeall z jesenovega lesa tedaj, ko je mlada žena občutila v sebi blagoslov materinstva in okoli katere se potem suče zorna mladost tistega, ki V> nadaljeval rod. Postelji, mestu spokojnosti ln počitka, družici nočnih ur in največjega spoznavanja Jabolku, ki vzbuja privid rožnato cvetočih dreves in poezijo svoje rasti in dozorevanja; jabolku, oblltemu t vsemi barvami večernega neba,
lepemu kakor pesem vseh pesmi. Skrn;i. ki je zaupnica kmečkih žensk. varova'ka njihovih drobnih zak'adov -in toplih spominov. Peč", tleti široki kmečki peči. katere blagor pozna samo človek, ki je sam rasel v njenem zavetju, zato pa je ne ume cenit noben meščanski otrok: samo v kmečkem domu ima svoje veličastno in pomembno mesta Cok'am, ki poznajo skrivnost dekletovih stopal In ki opravljajo svoje delo kakor zvesti hlapec: te zvestobe so se navzele od l'pe. ki je darovala zanje svoj les, n od starega čevljarja, ki je daroval svoje žulje. Vrču. ki tudi — kakor tolike druge stvari — druži ljudi in ob katerem se zdi pesniku igra življenja tako lepa. Peharju, kl se ob njem vzbuja toliko pr jetnih spominov Hlebcu kruha »našega očeta in brata. ki ustvarja ljudi in nas posveču e«. Pratiki z njenimi svetnik in vremensk.m' znamenji, nenv napovedovalki prihodnosti in mene letnih časov, kniisi ve'ike modrosti zemlje In človeka na njej. Vinu. »bratu vesel h in žalostnih«, in trti. zvesti ljubici sonca, v katere sadu se zb'ra vsa sončna svetloba in ves vonj zemeljskega bogastva. Luči. ki takisto združuje vs« ljud, sveti živim in mrtvim, nas spremlja in nam pomaga. Kropilčku. na'pcn;ž-nejfi in naineznatnejši stvari v kmečki hiši, »posodci olja naš h duš«. Rožnemu vencu, »čudežu božje tehnike, nebeškemu telefonu«, po katerem se Človek pogovarja z Bogom. Studencu, velikemu goefaču, ki nikdar ne preneha. venomer toči kristalno kri had naša polja. neugnano spremlja s svojim tokom življenje ljudi pod gortm'. In naposled — znamenju. preprostemu, lenemu znamenju Sredi vasi, ki posvečuje delo člpveScih rok in povzdiguje očete in matere v svečenike.
To je teh dvajset preprostih stvari, okoli katerih je Emilljan Cevc razvrstil svoje pesniške podobe. One mu vzbujajo mladostne doživljaje in spomine, z njimi vidi asociativno mnoga ie pcnbljene stvari; kakor ob
dotku » čarobno pal'co vsta ajo ob nj h razni prividi, pojavljajo se komaj slutene lepote sveta, ki ga Ima pesnik v svoji duši. ž v« in neživa narava, človek in vse obdajajoče ga stvari, ki tvorijo zaupljivi inventar njegovega življenja, ccenerijo prizorišča. na katerem se odigrava:o n;egovi boji in odmori, njegove muke m radosti, njegovo ddo in njegovo brezdelje — vse to se združuje pri Cevcu v eno sarto fnov. iz katere oblikuje s sl karsko vi« dovitim pogledom Svoje pesniške podobe.
Nekaj podobnega so bile v slovenski prozi Mrzelove »Luči ob cesti« m nekatere črtice Savka G ruma. Taka umetnost literamh tiho-žiti j in drobnorisb ima svojega vzornika v Ivanu Cankarju, na katerega spominja zdaleč Cevčev slog in katerega pisatelj »preprostih stvari« kdaj pa kdai cifra. Toda dvoje je za Cevca posebno značilno: njegova večja nazornost v smislu povsem slikarskih dožitkov stvari in njegov še rahločutnefjšl lirizem. Ne vem, zakaj moram misl ti ob Cevčev ih pesniških podobah na linije in barve Jakopičevih sik, in zakaj ne na nobenega drugega?!
Vsekako so »Preproste stvari« Emilijana Cevca izraz nadpovprečne peMiiško-tvorne mo-či- in razveseljiv obet nadaljnjega razvoja. M'adi pisatelj je s temi pesmimi v prozi opozoril na slovstvene lehe, ki so v naših dneh dokaj zanemarjene tam med liriko ln lepo prozo, med esejem in feijtonom najv šjc v«te. Jezikovno skrbno pretehtana proz« je v skladu 6 svojim povsem poetičnim učinkom, ki ee izmika sleherni dokumentarnosti, didaktik: ali kakršnemu koli utilitarnenra namenu: porojena iz čustvenih relacij do sveta, utripi je samo v sozvočju z bralčev mi intimnimi čustvi, asociacijami in spomini. Marsikje b poetičen učinek samo pridobil, če bi se se bolj izločila op kri in pripovedni element; toda v tem primera bi bile to izrazite pesm v prozi, baude-lairovskl petits počmas en prose.
„Anverski načrt" Je razbit
Pod naslovom »Anverški načrt« p»ie »Deutsche Allgcmelne Zeitung«, da je mislil Eisenhower p- ed kamimi 6 tedni, da bo z letalsko invazijo pred Arnheimom izigral adut invaizje. S tem spretnim manevrom naj bi bilo sproščeno zaostalo Mont-gomeryjevo krilo. Toda cd takrat so že pretekli teinl, izkrcanje pri Amheimu je poatalo prepričljiva nemška zmaga in na bojiščih pri Aachnu, Metzju to v Vogezdh je postala poživljena nemška odporna sila tako močna, da zdrži vse nadaljnje napade. Medtem je prifila jesen z dežjem, nalivi tn slabim vremenom. Oskrbovalna po. ta zaveznikov postajajo vedno slabša in zvezana z večjimi težavami. Boj za izliv Schelde je tako postal v Elsenhowerjevi strategiji nujna predpostavka za nadaljnje operacijske možnosti. Zakaj ob atlantski obali so mu ostale le razbitine nekdanjih luk. Zato vili CyriU Falls v reviji »Du-strated London News« v obrambi anver-škega področja upravičeno vzrok za domnevo, da na konec opeiacij v letu 1944. ni več misliti.
Ker čas zopet pre pranja zaveznike, »o posegli pred tremi tedni po groznem sredstvu in porušiM visoke jezove otoka Wal-heren, s čimer so v nekaj dneh preplavili z morjem kulturno nizozemsko zemljo, kl 90 jo rodoVj Nizozemcev z muko iztrgali mokremu elementu. Toda tudi to ni iz-premenilo boiev za izliv Schelle v Elsen-howerjev uspeh, ker se je bojišče vzhodno od nje izoblikovalo v preteklem tednu ▼ popolnoma novo in solidno obliko. S tem je nemški udarec pri Arnbeimu že svoje-časno dokončno razbil anverški načrt.
V angloamerifikih krogih tu<8 vedno bolj narašča kritika zavezniške strategije od zasedbe Francije dalje. Ta kritika izvira iz globokih razočaranj spričo izjalovltve Eisenhover.ievlh in Montgommerjevih načrtov, ki so predvidevali po prodoru pri Arnhfeimu hitro pregaženje Nizozemske in sunek v severno nemško ravnino. V Londonu in Washingtonu so delali, da bo Arnheim odprl vrata v Berlin. Zato postaja spričo izjalovitve teh načrtov Število ameriških kritikov vedno večje.
Strokovnjaki velikih listov, kot na primer briga dni general Martin ali Cyrill Falss soglašajo, da sta napravila Mtontgo-mery in Biser.hovver izredno težke napake. Svoje s-1e sta preveč razkosala, mesto da bi izvršila na enem samem mestu odločilni sunek. Predvsem sta zamuiila po prodoru v Normandiji zajesti z naglo akcijo francoske luke ter sta mesto tega vodila neke vrste prestižno ofenzivo proti nemški meji. Bilo bi bolje, ako bi ee pravočasno polastila luk. mesto da sta zasedla nekaj kilometrov nemškega ozemlja, ki so strateško popolnoma brez pomena. Kritiki pozivajo Eisenho\verja in Montgomeryja, naj napravita. d"kler ie še Čas, udarec v velikem stilu. Vendar se je treba zavedati, da je čas že zelo pozen.
zaradi moževega in očetovega pijančevanja trpeti revšč'no.
Najtežja pa je bila nedvomno zadnja omejitev. Sklen li so. da se v bodoče noben roko-dclec ne sme poleg svojega rokodelstva pečati še s kTČmarstvom. Pustiti mora to ali ono Z vinotočem pa se sme pečati samo kot z meščansko obrtjo in plačevati vse djvke.
Ta veliki pogon zoper pijančevanje n veseljačenje pa ni mnogo zalege! Verjetne tudi mestni svetniki niso bili posebno vneti za preganjanje p jancev. ker so bili sami krčmarji, ali pa so imeli vriotoče. Pjančevanje so najuspešnejše zatrli trdi časi, ko r. bilo nr.be-nega zaslužka, ali pa je bila, kakor danes, na razpolago le omejena koiič na v na.
Eskimi so zdrav narod
Znano je, da se hranijo Eskimi izključno z mesom, pa vendar niso nikoli bolni, če Ima Eskimo dovolj mesa, pa naj bo meso severnega jelena, tjulna, mroža ali kita, ga poje na dan okrog 4 kg. Najbolj priljubljena slaščica Eskimov je drobovje, pra-ženo na tjulnovi masti. Zelo radi jedo Eskimi tudi tjulnova jetra. Jetra beilh medvedov jedo Eskimi samo v sili, kitovo mast pa smatrajo za nevžitno. Sočivja jedo Eskimi zelo malo ln še to samo poleti. Poletje pa traja v severnih krajih komaj dva meseca. V tem času jedo drobne čebulice, sirove ali pa primešane jedi. Slaščica jim je tudi vsebina Želodca severnega jelena, v katerem je napol prebavljen mah. Naš kruh jim ne diSl; če ga kdaj dobe od evropskih lovcev, si pokvarijo z njim želodec. Bolezni, kakor bo sladkorna, rak ali pa poapnenje žil, Eskimi ne poznajo. Druge bolezni pa dobe le, če pridejo v stik z belo-kožcL
»Preproste stvari« je opremil slikar Riko Debenjak, ki je izvršil za knjigo ena in dvajset rieb; v nj;h je dal vsaki Izmed obravnavnih stvari z gosjim peresom narisano podobo Debenjakove rabe spajajo predmet z življenjem, vključujejo ga v okolico aH ga vo-žejo s človekom, s svetlobo, e čimer koli, kar povzdigne učinek v v zionamost nadpredmet-nega življenja. — Dvobarven vtisk m papir, ki je še ostanek in priča drugih časov, dajeta knjigi nevsakdanjo žlahtnost
Utrinki
Naš čas nam neugnano kaže, kako napačen je stari rek: Prmum vivere, deinde philoso-phari. Vsi. ki se za trenutek poglobe ▼ današnja dejstva, ?e morajo prepričati, da nam je dandanes treba najprej filozoflrati. t j. odločiti ge za določeni miselni in ž vjienjski se- *
stav, če hočemo živeti. (Iz spisa de Reynolda.) •
Baudelakova opredelitev optimista r Intimnih zapskih: Človek, ki prepogosto računa, da bodo drugi storili to. česar je njemu treba. —> Ni li mnogo tega na vnega optimizma, tega brezpogojnega zaupanja v druge, v srečo, v ugodne okoliščine, v dobitke na lateriji zgodovine, zlasti v znani lahkomiselnosti tistih opt mistov, ki nočejo videti tragičnega obraza življenja in človekovih heroičnih dolžnosti? •
Pri pogledu na prikazovanje smrti v starejšem, zlasti baročnem slikarstvu nas preseneča, da so prav ti splritualstično usmerjeni umetniki imelr tako tvarne predstave o smrti — pojavu, ki je vendar v njihovih očeh odpiral duši vrata v njeno večno n neskončno življenje. Kaj lina ta okostnjak te podobo razkroja, kosti in lobanj skupnega z veličastno in v b'stvu nikakor ne etmšno nujnostjo smrti
Kronika
*	v starosti 75 let je umrl na Nizozemskem bivši nizozemski ministrski predsednik Coiijn.
*	Italijanski konzul v Tiencinu dr. Bri-gidi je otvoril poslaniški urad italijanske socialne republike v Pekingu. Razobešanju zastave so prisostvovali diplomatski zastopniki Kitajske, Nemčije, Japonske. Mandžurije in Španije ter japonski častniki.
*	Zakoni nemških vojakov s tujimi državljankami. Izšla je odredba, ki določa modalitete za sklepanje zakona med pripadniki nemške oborožene sile z ženami ali dekleti, ki niso nemške državljanke. V vseh takšnih primerih mora pristojni uradnik zahtevati od neveste spričevalo o sposobnosti za zakonski stan. Le v primerih, ko dovoli takšno poroko Fiihrer, spričevalo o sposobnosti lahko izostane.
*	Prevoz koles na železnici. Nemški listi beležijo, da se močno množi število koles, katera bi radi potniki prepeljali po železnici. Ker so nastale zaradi preobilice koles že resne težkoče, bo treba transport bi-cikljev omejiti ter bodo smeli jemati s seboj kolesa samo takšni ljudje, ki stanujejo res daleč od postaje.
*	Psi se ne smejo voditi v zaklonišča. Poverjeniki za zaščito pred napadi iz zraka objavljajo, da se psi pri letalskih alarmih ne smetjo voditi v zaklonišča. Izjemo tvorijo le tisti psi, ki vodijo slepce. Nadzornik zaklonišča mora odkloniti vsako drugo žival, preden prestopi zaiklonsčni
'"^"Ameriška podmornica »Garta« je nasedla, njeno moštvo pa se je potopilo.
Iz Ljubljane
u_ Novi grobovi. Po kratki bolezni je
dne 15. novembra umrla upokojena učiteljica gdčna Ivana Zorič. Zapušča sestro Marijo in nečaka dr. Jelka Ravnikarja. Pogreb pokojnice bo v petek, 17. oktobra ob 2. uri popoldne z Zal, kapele sv. Janeza, k Sv. Križu. Nadalje je umrla ga. Frančiška Legat. Zapušča sina Toneta ter družine Legat, Zalar, Zoreč in Woifling. Pogreb bo v četrtek, 16. t m. ob 4. uri izpred župne cerkve na Viču na viško pokopališče. Do-trpela je ga. Pavla Likar. Zapušča sina Leona in hčerko Pijo. Na zadnji poti jo bomo spremili v četrtek, 16. novembra ob 16.30 iz hiše žalosti, Tržaška cesta št 64, na pokopališče na Viču. Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, svojcem izrekamo naše iskreno sožalje!
u— Javna produkcija šole Glasbene Matice bo v ponedeljek 20. novembra ob 18 v mali filharmonični dvorani. Nastopijo gojenci violinskega oddelka ravnatelja Karla Sancina. Starše in prijatelje vljudno vabimo. Spored v Matični knjigarni.
u— Državni strokovni izpiti za uSteUe veščin na srednjih, učiteljskih in meščanskih šolah. Kandidati za opravljanje teh izpitov naj se prijavijo predsedniku izpitne komisije v Puccinijeva ulici 9, II. nadstropje, soba št. 8 s prošnjo, opremljeno po zahtevah čl 8 zadevnih Pravil (glej Službeni list iz L 1937., stran 917!). Izpiti bodo sredi decembra 1944. — Predsednik.
u— Vse dijake, dijakinje opozarjamo na mstrukcije srednješolskih predmetov in tujih jezikov. Vpisovanje dnevno: Specijalne jinstrukcije, Kongresni trg 2/EL
u— FORMICOT PASTILE ZA DEZINFEKCIJO UST IN GRLA dobite v lekar-
Nalivna peresa boljše vrste in dobro ohranjena stalno kupuje tvrdka EVEREST, Ljubljana. Prešernova ulica 44.
u_Kupujem kože divjih in domačih živali, lisice, dihurje, polhe itd. po najvišji ceni Kožuhovina Danilo Predailič, Ljutolfia-na, Sv. Petra cesta 18, telefon 36-46.
Iz Cerknice
v visoki starosti 93 let je v Cerknici nmrla po trudapolnem življenju vdova po bivšem lesnem trgovcu Frančiška Svet roj. škof. Njen pokojni mož je bil iz Pod-skrajneka pri Cerknici. Pokojnica je bila zelo marljiva ženska in je neumorno opravljala svoje dolžnosti. Bila je plemenitega srca, skrbna mati, stara mati in prababica. Pokojnici večni pokoj, preostalim naše iskreno sožalje!
Trgovina »OGLED«
LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠTEV. 3
(Vhod skozi vežo)
NAKUP in PRODAJA vsakovrstnih rabljenih predmetov. — Posamezne komade pohištva, spalnice, kuhinjske in pisarniške opreme, umetniške slike, preproge, otoma-ne, žimnice, posteljno perilo, globoke in športne vozičke, porcelan, steklenino i. t. d.
Iz Novega mesta
Prva zaklonišča za prefarvalce okoli Ginu. so v delu. Tudi tu so na delu ženske in moški pod vodstvom strokovnjakov. Zek, umestno je bilo, da je občina imenovala za posamezna zaklonišča požrtvovalne oseb: ki skrbijo za red med ljudmi, ki se v ča u alarma zatekajo v javna zaklonišča. Ljudi e sami pa naj bodo tudi sami toliko discipli nirani in se držijo reda ter navodil postavljenih nadzornih organov, da ne bodo slednji primorani seči po ostrejših sredstvih, saj gre tu za varnost vseh.
Naši kolesarji so postali ze.o objestni. Dirjajo brez zvonenja po cestah in so povzročili že marsikak karam bol. K sreči n bilo pritožb in kjer ni tožnika, pač ni so nika. Vendar pa je treba opozoriti kolesar je in prestopke malo ostrejše potipati, kajti ko je že enkrat vrč razbit, ne pomaga noben piskrovez več' Ceste so vedno poln. otrok in kaj lahko bo enkrat eden od teh žrtev brezskrbnega vozača. Le, da se prepreči večga nesreča, so umestni straž i ukrepi.
Podjetni Novomeščani. Prav nič ne zao stajajo za Ljubljančani. Narobe! Še bolj podjetni so. Ze davno so izginile lepe usnje ne aktovke, ki, predelane, »krasijo« nežic nožico. Tudi široki usnjeni pasovi ee dajo s pridom uporabiti v tak namen. Zavržen kosi gumijastih obročev so dobri podpe -niki, pa tudi podplati. O ličkanju smo ž poročali Podobno delajo copate iz rafije (če jo dobijo). Za copate je uporabna vs>ka zavržena krpa. Med podplate pa se vši.e časopisni papir, ki zelo dobro greje. Sploh pa papir ni tako slab materija!. Ce ga namočimo, seda .zviti v več ali manj debele »vrvice«, ki so zelo trpežne, če jih »im-pregniramo z voskom, s smolo ali celo z mizarskim kJejem. Ko se dobro posušijo, se procedura večkrat ponovi Nato pa se iz »vrvic« splete prav okusen čevelj ali copata, ki je lahka, topla in drži celo vodo Pod gotovimi pogoji spretna roka izgotovi iz papirja celo »nepremočljiv« podplat. Ta »izum« pa je še poslovna taijnost. No. če se bo obnesel, ga bomo z dovoljenjem izumitelja priobčili v celoti. Treba bo najprej le poskusiti vzdržljivost »čevkev«. Vsekakor pa je videiti, da sila vstvarja iz-naddiljivost. Človeški duh zmaguje v vsakdanjih potrebah nad materijo. Če bo šlo tako naprej, bo kmalu vsak sam svoj čevljar, krojač, brivec je že, no, naposled bo tudi izumitelj in — tovarnar!
Z Gorenjskega
Deveti november v Kranju. Kakor v zadnjih letih, so priredili tudi letos 9. novembra v Kranju spominski dan. Predpoldne so se zbrali na domačem pokopališču junakov okrožni vodja s političnimi voditelji, katerim so se pridružili nemški vojaki in člani stranke. Na grobove padlih junakov so bili položeni venci. Med častnimi gosti so bili nadomestni Gauleiter Thimel, Brigadefilhrer, policijski generalni major Harm ter poveljnik varnostne policije Per-sterer. Hitlerjeva mladina je zapela pesem »Nihče nas ne more oropati«, nato pa je imel general Harm spominski nagovor. Žrtve prve svetovne vojne in priče 9. novembra 1923, kakor tudi žrtve, ki so jim sledile, so zapustile Nemcem oporoko, ki veli, da se je treba boriti do končne zmage. Nato se je oglasila pesem o »Dobrem tovarišu«, vsi prisotni pa so počastili mrtve tovariše. Na grobove so biH položeni venci. Zvečer je bila v Domu stranke zaprisega pripadnikov nemške ljudske vojske. Mladina je zapela več pesmi, dr. Hoch-steiner pa je govoril o pomenu nemške ljudske vojske.
V Vogljah pri Kranju so priredili večer krajevne skupine narodno socialističnega ženstva in mladine. Na zbrane zborovalce je Imel nagovor krajevni skupinski vodja dr. Hans Thaler.
Celovški nadžnpan priporoča skrajno štednjo pri uporabi plina. V prvi vrsti se obrača na prebivalstvo Celovca s prošnjo, naj uvidevno štedijo plin. Uporabo plina je treba omejiti prvenstveno v gospodinjstvih in obratih, ki imajo na razpolago drugo kurivo. Ce ne bo* imel učinka ta poziv za prostovoljno skrčenje uporabe plina, bo oblast primorana poseči po strožjih ukrepih.
Hans Zernatto iz Beljaka je bal pfrog"a-šen za državnega prvaka v sadjars-vu na celokupnem nemškem ozemlju za 1. 1947. Med tekmovalci za najuspešnejšo gojitev zelenjave sta dosegla prvenstvo še Vktor in Matevž Kirchahmaiter iz Beljaka, pohvaljena pa sba bila Aloijz Sumper in Franc Sebacher z lavantinskega področja.
Gospodarsko poli lačni tečaj so imeli pred kratkim v Veldenu ob Vrbskem jezeru na Koroškem. Ta tečaj so počastili s svo-
in s sproščen jem duše? Kaj naj pove pepel o čudežni skr vnosti življenja?
Spomnil sem se podob, ki sem jih videl v Atenah: antičnih nagrobnih spomenikov iz petega stoletja pred Kr. Na reliefih tega starodavnega marmorja vid;š smrt v povsem drugačnih alegorijah. Ti stari naturallsti je niso nikjer upodabl:ali v natumi podobi razkroje-nesa trupla, marveč so jo najpogosteje oblikovali v podobi mladega, lepega dekleta, ki je pravkar zaspalo v naročju svoje matere Noči in v varstvu brata Sna. Blažen mir trudnega počitka se razliva po njenem obličju Nič groze, nobenega sledu tvame »resničnosti«: samo spoznanje nujnosti, vesoljnega reda in zmage življenja nad grobovi. Drugod zopet vdiš podobo človeka, ki odhaja spokojno na pet: domači stoje na pragu in zro otožno-modro za njim; tudi v tem nagrobnem motivu je smrt zgubila grozo, ker je zgubila s^ojo zgolj tvarno podobo Spremenila se je v višje duhovho spoznanje, ki nas spom:nja razpoloženja večera, ko čutimo v zadnjem svitu sonca. pred vsem; teminami noči. njegovo zmagovito vm tev; že slutimo zarje novega jutra.
Najlepša eanja ob turobnih novembrskih dneh: Sončno velikonočno jutro, pozno v aprilu, s sinjim nebom in z breskvami v cvetju; ti pa ves sproščen in veder poslušaš zvonove vstajenja in veš. da je vsa hudobija zime za teboj, da te čakajo bele ceste ln daljna obzorja v toplem, prerojenem svetu Ah, kakšna otožna slast, m;sliti pod siv m novembrskim
nebom na sončne čudeže pomladi!
*
Redkokje je tako ostro postavljen kontrast med človekom višje duhovne vrednosti in zgolj zemeljskim, do skrajnosti na turni m, samo za tvami svet živečim človekom, kakor v Shakespearovem »Viharju«. Pros*>ero in Ka-lban' Prvi je nevsakdanji človek, čarovnik,
ki se veže z zračnim duhom Arielom, da prekriža 'Igro naključij m zle usode: vizija človeka, ki se s svojo voljo in svojim genijem sprašča teže časa in prostora, gmotnih nujnosti in vsega, kar ovlra svoboden zalet njegovega duha. Drugi je beden zemeljski stvor, ves zajet v nevidne okove svojih nagibov m navad, nekazen po telesu ln duši, teslo. ki v pijancu časti svojega boga. ker potrebuje nekoga, ki bo samo ojačena podoba njega samega. Koliko Kalibanov se neugnano bori zoper svetlo, čarobno življenjsko umetnost Pro-sperojev!
•
V Tolstojevem romanu »Vojna ln mir« vprašuje Fierre, eden tist h imaginarnih znancev, ki jih ne pozabimo, odkar smo se seznanili z njimi: »Al* se je vredno mučiti, ko ži-v mo v primeri z večnostjo samo sekundo?« Mar si ni že marsikdo med nami zastavil vprašanja v tej ali oni inačei, v tem ali onem trenutku življenja, ko se je najbolj razgalila njegova beda? Vedno znova je odgovarjal nanj ne naš razum, ki meri neskončna obzorja, marveč naš samoohranitveni nagon, ki ne pozna življenja v podobi kozmičnega trenutka, marveč mu je ta trenutek razdeljen v desetletja •n leta ter ves izpolnjen z neskončnimi podrobnostmi doživljenega življenja. Naposled j'e samo to naš svet. Saj je res, da bi lahko b-1 enodnevnicam, ki bi imele zavest o sebi in o času. obseg enega dneva prav to. kar je nam obseg vsega našega življenja; saj je čas res samo naaa notranja fikcija, ne pa »stvar po sebi«. Toda za nas je vsebina tega kozmičnega. trenutka vse; ne zunanje trajanje, marveč to, kar v nas traja. ž:vi in »e bari. je naše resnično življenje. Zategadelj se j« vredno mučiti, dokler je tud- muka samo stopnjevanje naše življenj^e zavesti, prav kakor radost, ljubezen in nadeja. Kaj nam je msr perspektiva večnost na naše življenje? Za nas je neizmerno važnejša perspektiva našega žvljenja na večnost
jim obiskom predstavniki stranke te oborožene sile.
V	Škof Ji Loki je smrt pobrala v letošnjem septembru: Ano Piškur j evo iz Škofje Loke, Franca Podležala s Cm ega vrha, Jožeta Kalana iz Bodovelj, Leopolda Kosca z Zminca, Nikolaja Mklavža Kalana lz Jodešičev. Franca Hafnerja iz Škofje Loke, Marijo Severjevo iz Puštala. Jožefo "tognarjevo iz Vodešič:v, Marijo Lautar-evo iz Puštala, Frančiško Jenkovo iz Gornje vasi, Janeza Tavčarja s Kr žne g*-Te. Tožeta Kermelja iz Zminca, Franca Bone o z Škofje Loke ter Marjano Za v šnikovo z Podpurfe ce.
Na bojišču sta padla deset ik Janez Šte-aner, ki eo ga pokopali na vzhodu in E -.est Sadovnik ki ima sorodn;ke v Zel zoi Kaplji in Globasnici na Koroškem.
V	Celovcu je umrla tvorničarjeva soproga Anica Brodnikova. Zapušča moža, hčer m sina ter druge sorodnike.
Umrla je koroška rojakinja Pavla Baum ■artner, loj. Knapč. Pokopali so jo prve ' ni novembra v Celovcu.
Nezgoda potniškega avtobusa. Dne 7
lovembra se je primerila v bližin; Mar ji-lega Ceija nezgoda z nekim potniškim ivtobusom, ki so mu popust.le avo e pri nekem ovinku. Vozilo je nekaj časa dr-a-o nazaj, potem pa se je prel ucnilo. Šlir e potn;ki so bili pri tem ubiti, več drug h 7. vozačem vred pa je bilo ranjenih
S štajerskega
Z viteškim križcem je bil odlikovan gra-ški rojak, poročnik Franc Schall, eden izmed najuspešnejših lovskih letalcev na vzhodnem bojišču. Nemški glavni stan je Schalla večkrat omenil v svojih poročilih, zdaj pa je bil na predlog maršala Gorin-ga odlikovan z viteškim križcem k železnemu križu.
»Na zadnjem odseku vojne«. Okrožno vodstvo v Gradcu je priredilo za več sto graških Nemcev predavanje, na kalsr.m je govoril novinar Hans Srhwarz o nevarnostih, ki grozijo nemški državi in nemškemu narodu. Govornik ni prav nič odepševal položaja ter je nagLšal, da se nahaja Nemčija .v zadnji fazi vojne. Nemčija, je dejal, je pokazala svojo moč na Severnem rtu, na Kavkazu, na Pirenejih in celo v Afriki. Ti podvigi ni:-o b li brez pome-) a, ker so omogočili vojno na sedanjih položajih. Voljna proti boljševizmu je bila za Nemce neizogibna. Ce bi se bilo Stalinu posrečilo z njegovimi oboroženimi oddelki vdreti v Evropo v dobi, ko so zapadne demokracije padle po Ne.nčiji. bi bilo to pomenilo za Nemce siguren pogn. Fiihrer je to preprečil, ker je p:av čas . o spoznal nevarnosti. Nemška ljudska vojska bo obvladala vse stiske na vseh področjih. Nemčiija ima v svojih rokah vse adute za zmago. Ustvarjeni so materialni pogoji, proizvodn a je nezmanjšana, pa tudi premoga in razstreliv je več nego dovolj. Tudi v zračni vojni bo Nemč j a zopet prišla na zeleno ve(jo, kajti nemško letalstvo razpolaga z najboljšimi U talci na svetu. Govornik je žel za svoja izvajanja na koncu živahno pohvalo poslušalcev.
HriHira spodnještajerska dežela. »Volki-scher Beobachter« poroča: Spodnja Štajerska se je v najtežjih urah Nemčije izkazala v vsej svoji veličini. Nal tisoč spod-nještajerskih rojakov je prejelo odlikovanja za hrabrost, katero se. vojaki izpričali na lažnih bojiščih za Nemčijo. V zadnjem Času je bil odlikovan z nemškim križcem v zlatu kmečki sin Ernest Šilce iz Vukovja, občina Sv. Marjeta ob Pesnici. Ta mož 3e je stokrat prostovoljno javil za vojaški pohod nad sovražnika. Posebno se je izkazal dne 2. julija 1944 in v naslednjih dnevih.
Smrtno se je ponesrečil na jugovzhodnem bojišču dne 10. oktobra cdlikcvanec z viteškim križcem podpolkovnk Fride-rich SpittefLer, čigar družina živi v Gradcu. Spittefor se je narodi i L 1898 v Sarajevu ter je bil poleti 1. 1943 odlikovan z viteškim križcem železnega križa. Cdl'koval se je posebno na vzhodnem bojšču pri. Orlu. Podpolkovnik Spitleler je obiskoval ljudsko šolo v Sarajevu, potem pa se je izobraževal na vojaški akademiji v Dunajskem Novem mestu ter se je posvetil vojaškemu poklicu. L. 1922 je dal slovo tedanji avstrijski vojski ter je dobil zaposlitev pri elektrarni v Gnadcu. L. 1940 se ie vrnil v vojaško službo, kjer je dobil čin stotnika, kmaHu pa je napredovati do majorja in podpolkovnika. Odlikovan je bil z nemškim križcem v zlatu
Teden štednje na Štajerskem. Od 28. oktobra do 4. novembra so prirelile štajerske rajfajznovke teden štednje. Ta teden je bil kronan z lepimi uspehi. Izdanih je bilo več tisoč novih hranilnih knjižic, pri-štedene vsote pa znatno presegajo vsote iz lanskega leta.
V	Gradcu je umrl rudarska ravnatelj v pokoju Rudolf Haberl. Bil je star 61 let. Za svojega življenja se je udejstvoval pri družbi AJpine Montan, kjer se je povzpel do ravnatelja usitanove. B;1 je dober organizator. V pokoj je stopil 1. 1937.
V	Gradcu so 12. novembra pokopafli na ondotnem pokopališču Martina Topli ška. dijaka ekonomskih ved. Za njim žalujeta roditelja, bratje in sestre ter zaročenka.
Smrt opernega pevca. V Gradcu je umrl v 80. letu svoje dobe operni pevec Karel Kos. 50 let je pokojnik s svojim glasom razveseljeval gledališko občinstvo. Posebno so se mu prilegale humoristične partije, napisane za tenor. Imel pa je lepe uspehe tudi v liričnih vlogah, ker je bil vsestransko uporaben pevec. V Gradcu je
bil selo priljubljen. Ljudje mo ga posebno radi poslušali v Vlogah Wagnerjevih oper.
Tramvajska nesreča s smrtnim kmeea
se je primerila 22. oktobra t Gradcu. 2r tev nesreče pa je postal nameščenec An ton Elsenhuber. Imenovanega je Ppdr tramvad ter mu utrl lobanjo. OdprJjali s ga v bolnišnico, kjer je podlegel poško< bam.
b Gorice
Smrtna kosa. Te dni so umrli v Gorici 581etni zidar Peter Tocnat, 61tetna uradnica Alma Savli, 181etnl Andrej Perdtk, 671etn-kmetovalec Angel Zonč in 771etni čevijai Anton Dean.
Himen. Poročili so se v Gorici delavec Alfred Blaž'č in gospodinja Silva Sakslda policijski agent Ahil Orlando ln namefičen-ka Marija Kumar, trgovec Salvator Sardel-li in gospodinja Marija Pintar.
Dve žrtvi i .ustreliva, 703etui kmetovalec Mihael Žagar in njegova 161etna nečakinja Ana Pintar 'z Grahovega sta našla izstrelek. ki je eksplodiral in ju ranil. Oba imata več poškodb in sta bila prepeljana v go-. :ško bolnišnico.
Iz Trsta
Proslava Simona Gregorčiča. Narodni stražarji prt Sv. Ivanu v Trstu so na pobudo g. kura ta Robleka praznovali 100 letnico rojstva Simona Gregorčiča. V Ivorani «e je zbralo vse moštvo, domača godba je otvoiila spominsko prireditev in zaigrala nekaj najlepših Gregorčičevih pesmd. G kurat Roblek je obrazložil pomen proslave. na kar je spreg voril narpdnlk-vodnik Franc Krvin kot vnet Gregorčičev čestilec in udeleženec pesnikovega pogreba. Za tem je imel spominsko besedo poveMnik rekrut-ne šole SNVZ stotnik Horn. Proslava se je zaključila s petjem že ponarodelih G;es:orčičevih pesmi.
počastitev podlih stratarjev. Tudi Trst se je za Vse svete spominjal padlih stražarjev. Pred kripto se je zbrala množica Slovencev, da počasti njihov spomin. Molitve je opravil vojaški duhovnik Peter Roblek. V lepem govoru se je spomnil padlih stražarjev poročnik Hribar. Stražarji so prižgali na njihovih giobovih lučke in položili na nje cvetje.
Zadnji letalski n&pad, ki se je vršil cb oblačnem vremenu, je povzročil mnogo škode, zlasti pri Sv. Ja!xl>u, kjer je tudi precej žrtev. Tako. je l ,lo ubitih v CXril Metodcvi šoli okoli 30 otrok v zaklonišču. Tržačant dolžijo p. Evzebija, da je s svojim šovinističnim govorom povzročil tak angloameriški odgovor. Nam se zli, da p. EvzebiJ vendar le ni taka zvezda na političnem ali vojnem polju, da bi na njegove besede Angleži odgovarjali. Ker je bil zračni pritisk zelo močan, so v ulicah Corso Muti. Via S. Lazzaro, Via Dante popokale skoraj vse šipe. Delavci so kar z lopatami pospravljali s cest ostanke zdrobljenega stekla. (Straža ob Jadranu.)
Smrtna kosa. Umri! so te dni v Trstu: 71 letni Božidar Fritsch, 76 letna Ida Metlica, 69 letna Linda Simčič, 67 letni Anton Muha, 75 letni Ivan Bogateč, 35 letni Danilo Medvešček, 85 letna Mar:ja Kezič vd. Andrejaševič, 83 letna Uršula fikabar vd. Cuk, 63 letni Henrik Filipič, 74 letna Marija Turk-šantel, Danilo Lint, 59 letni Ivan Linka, 66 letni Anton Buršič, 80 letna Elizabeta Kovač, 79 letna Ana Cuk, 80 letni Peter Marvin, 32 letna Laura Mavlje in 46-letni Mihael Tomažič.
Smrtna žrtev avtomobilske nesreče. Avto je povozil 181etnega mehanika Jurija švag-lja iz Milanske ulice 25, ko Je prečkal Ni-ško ulico, švagelj je Obležal s počeno lobanjo in je kmalu po prevezu v bolnišnico izdihnil. Sočasno je avto, ko je zavozil na pločnik, povozil tudi 541etno Rlno Uršič z Ulpianijevega trga. Uršičeva ima več poškodb, ki pa niso smrtno nevarne.
Ponesrečenci. Avto je povozil 641.e,nea Ivana Furlanija, ki ima zlomljeno levo nogo. — 39letni ribič Jožef Fara jo je iz-kupil v prepiru z neko Gino Lavrič. Ima poškodbe na levici in glavi. — Med delom si je ranil desnico 15letni mehanik Rinaid Rutigiliano. — Z lestve je padci mirodilni-čar Rena Aljeta iz Bcrnirvove ulice 10. Ima zlomljeno desno nogo. — Z dreve a je padla 461etna Katarina Pojedel iz Buj v Istri. Ima zlomljeno levo nogo. — Potolkla se Je pri padcu 811etna Antonija Morelli iz G-il-vanijeve ulice 7. — 621etni kovač A ojz Mazali se je spri s skupino neznancev, ki so ga napadli in ranili. — Pri padcu se je poškodoval 6letni Alojz Marchio. — Avto je povozil v bližini pokopališča Sv. Ane 26-letnega Karla Krušiča iz Rocolskega do<!a 636. — Stavbno gradivo porušene hiše se je zrušilo na llletnega učenca Ivana Braj-do. — Ponesrečenci se zdravijo v tržaški bofinišnicL
Kradejo. Drzni tatinski zlžkovci so precej temeljito izpraznili točilnico Mih ela Copole v Balbovi ulkd 18. Odnesli so 13 buteljk raznih likerjev, 3 pare čevljev, 4 prazne vreče, kilogram sladkorja, žensko obleko, uro zapestnico, 2 para nogavic in 872 lir gotovine. — V isfci noči so se vtihotapili še neizsledeni kradljivci v trgovino Amelije Mafioli, ki je zaradi odpeljanih 80 kg riža, 40 kg sladkorja in 20 kg graha oškodovana za nad 3.500 lir. — Tudi trgovino Delavskih zadrug na Istrski cesti 14, so precej izpraznili. Odnesli so 1183 kg sladkorja, 120 litrov olja, 50 kg sira ter večjo količino mila Skupno škodo cenijo nad 34.0000 lir. — Iz pisarne Zavoda ljudskih hiš sta bila ukradena dva pisana stroja. Tržaška policija je uvedla obsežno preiskavo, da izsledi tatove in Vlomilce.
Marocite sc na »DUBRO KNJIGO"!
Naročite se na »Dobro knjigo«, de Se niste naročeni! V zbirki izide vsak mesec en roman, mesečna naročnina pa znaSa:
a)	za naročnike, ki so obenem naročniki »Jutra«, »Slovenskega Naroda« ali »Domovine«, 17.— lir za broširano in 35.— Ur sa vezano knjigo;
b).	za ostale naročnike 20.— lir za broširano in 40.— lir sa vezano knjigo.
Naročnike sprejema uprava »Jutra« v Ljubljani, Puccinijeva 5. Prijavite se lahko tudi inkasantom uprave »Jutra, izven Ljubljane pa po pošti.
Beieinica
KOLEDAR četrtek, 16. novemb:a: Otmar.
DANAŠNJE PRIREDITVE .lino Matica: Immensee Kino Sloga: Deklica iz Fanoja Kino Union: Nevarna pomlad
DEŽURNE LEKARNE
Dane*: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6, točevar, Celovška cesta 62, Gartus, Mo-jte — Zaloška cesta 47.
Zatemnitev od 17* do 640 ilEZAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
četrtek, 16. novembra ob 16.30: Matiček se
ženi. Red Četrtek. Petek. 17. novembra: Zaprto. Sobota, 18. novembra ob 16.30: življenje
je lepo. Premiera. Red Premierski. «
A. T. Linhart: »Matiček se ženi«. Komedija v petih dejanjih. Sodeluje Prevorškov kvintet. Režiser: dr. M. Pavlovčič. Scena: arh. VI. Gajšek. Glasba: J. Osana. Kostumi: D. Knčerjeva.
Prihodnja d-, ^ka premiera bo Marcela Acharda "življenje je lepo«. Snov je zajeta iz pariškega življenja in prikazuje beg dekleta iz meščanske družine, ki zaide v zavetišče za brezdomce. Svet iztirjencev, ki je predstavljen z nekaj značilnimi tipi. je orisan z ljubeznijo za te pastorke življe-uja in začinjen z njihovim humorjem.
OPERA
četrtek, 16. novembra ob 16.30: Manon. Red D.
Petek. 17. novembra: Zaprto.
J. Massenet: »Manon«. Po slovitem romanu abbeja Prevosta posneto dejanje sta priredila znana francoska libretista Gille in Meilhac v štiridejansko dogajanje. Mas-senetova opera si je tekom časa, odkar jo izvajajo — od leta 1884 — pridobila vse svetovne odre. Dirigent: dr. švara Režiser: C. Debevec. Scena: ing. Franz. Kostumi: D. Kačerjeva.
tajniška skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
ČETRTEK, ia NOVEMBRA.
7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10— 9.00: Jutranji koncert. Vmes od 7.30 do 7.40: Poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poroč la v nemščini. 12.00—14.00: Glasba za premor. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15.15: Prenos koncerta za premor iz tovarne pletenin Hribar. Sodelujejo: salonski orkester pod vodstvom Aib. Dermelja, sopranistka Vilma Bukovčeva, tenorist Anton Koren, pevski duet bratov Petrovčičev s epremijevanjem Avgusta Stanka na harmoniko in Franca Staniča na kitaro. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.00: Vsaka žena ima skrivnosti sladke. 18.00—18.45: Dobre volje. 18.45—19.00: »Narodopisno predavanje«. Ing. Simon Kregar: O kmečkem stavbarstvu. 19.00—19.30: Na harmoniko gra Avgust Stanko. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini 19.45—20.00: Aktualno predavanje (prenos). 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.00: Kaj takega je le pri nas. 21.00—22.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Kako vam ugaja. 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved siporeda. 22.15- -23.00: Večerni koncert. Radijski orkester vodi D. M. šijanec. 23.00 —24.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda.
ŠPORT
Pred konsem tekmovanja za žoge
V nedeljo zadnji dve tekmi v domačem nagradnem turnirju
Dolgo ali natančno od 12. septembra t. 1. je trajalo, preden smo srečno prijadrali tako daleč, da bomo prihodnjo nedeljo po tolikih brigah in stiskah, pa tudi po nekaterih zamerah vendarle zaključili domače nagradno tekmovanje, ki ga je širokogru-dno podprl eden redkih ljubljanskih mecenov g. Mergenthaler s poklonitvijo 25 nogometnih žog.
Preden opozorimo podrobneje na zadnja dva dogodka v tej konkurenci, moramo javnost seznaniti še z enim zadnjih sklepov turnirskega odbora, po katerem bosta dve tekmi s tega turnirja, ki bi jih moral po razpisu Hermes še igrati z obema najšibkejšima udeležencema žabjakom in Vi-čem, kratko in malo s 3:0 pripisani v dobro Hermežanom, tako da bodo pridobili preostale štiri točke in ohranili svoje tretje mesto v tabeli. Situacija na vrhu in na koncu tablice je potem takem razčiščena vse do odgovora na vprašanje, katero izmed prvih moštev bo zasedlo prvo in drugo mesto. V kombinaciji zanju sta Iztok in Ljubljana, od katerih ima prvi dozdaj eno točko na boljšem in bi torej z morebitno zmago postal tudi zmagovalec turnirja, v obeh primerih (po remisu ali porazu) pa bo ta čast doletela SK Ljubljano, ki se ponaša obenem z najizdatnej-šim količnikom golov (35:2) v tem tekmovanju.
Prihodnjo nedeljo bo torej odigrana še ta poslednja tekma, obenem z njo pa je na vrsti tudi ponovno odrejena mladinska tekma med Mladiko in Vičem, ki je prav tako odločilnega pomena za zasedbo prvega in drugega mesta. — Spored bo odigran na igrišču »Ljubljane«, in sicer ob 13.30 mladinsko in ob 14.30 s seniorsko tekmo. Medtem ko je pozitivni izid dvoboja med Ljubljano in Iztokom mnogo bližji Ljubljani, je vprašanje zmagovalca v mladinskem srečanju čisto odprto. Borba pa bo v obeh enako zagrizena in napeta do zadnjega.
IGRALCEM NAMIZNEGA TENISA
Pozivam vse igralke in igralce ljubljanskega zastopstva, da se zanesjivo udel'že sestanka v četrtek ob 18.30 uri v posebni »bi restavracije »Slamič« v svrho pogovora o gostovanju na Koroškem. — Načelnik.
V zaklonišču naj bo obnašanje posameznika ie bolj pazljivo, ker so ljudje nervoz.
ol in nestrpni. Vedno misli na to. da ne storil svojemu bližnjemu ničesar, kar ne U bOo povšeči Tebi samemu! Vpitje, sprehajanje, prerivanje, neumestne šale ne spadajo v zaklonišče.
>

Jesen v Metanu
Življenje v Meranu se danes odgrava v znamenju Nemškega Rdečega križa, ki :e za oko odraža že na strehah nesdanjh 130 hotelov in pensionov z j«nim rdečim znakom. Vsi meran&ki hotel, so zdaj spremenjeni v vcjne bolnišnice. Na sončn h jitžmh balkonih leže bolniki ter uživajo v tkrevanju toploto jesenskeoa sonca Med njimi stopajo zdravniki in boln čarke. Marsikateri nemški vojak, ki ee je hrabro boril na južnem bojišču sedaj v Meranu polagoma zopet obnavlja svoje r" :*	' ■ !
Kirchenplatz in Meran — v Meranu
Cerkveni trg
Pod varstvom nemšk« oborožene sile so e« ?adnl* leto razmere na alpskem P' droč;u provinc. Bolcan, Trident n Belluno zelo spremenile. Po Badoglijevl izdaji dne 8. septembra 1943. je Meran zasedla nemška vojaka, da bi zaščitila tamkaj živeče nemško prebivalstvo Južne Tirolske.
V začetku letošnjega oktobra so obhajali Južni T rolci žetveni praznik z vsemi prilastki takšne prireditve. Kmetje so bili s pridelkom-zadovoljni. Že prva štiri leta sedanje vojne je šlo iz Južne Tirolske v Nemčijo mnogo sadja. Tako so bili s sadjem postreženi prvenstveno ranjeni vojaki pa tudi prebivale bombardiranih mest. V zadnjem letu so se pošiljke sadia v Nemčijo še povečale. Nad 7000 vagonov sadja je šlo čez Brenncrski prelaz. A tud; -iridelek vina je letos prav dober, kajti Ju/n-j Tirolska je pridelala nad sto tisoč hektolitrov dragocenega trtnega soka.
Žetveni praznik ni bil samo zunanji znak znhvale za letošnj pridelek marveč je pokazal tudi pripravljenost južnotirolskih kmetov za obrambo domače zemlje Tud' na Južnem Tirolskem so namreč nemške vojaške oblasti poskrbele za vse primere in ustvarile južni okop. ki bo za pral sovražniku pot v deželo. Južni Tirolci prav nč ne prikrivajo, da bodo v primeru potrebe z veseljem prijeli za orožje ter bran li svojo domovino, kakor so to že pokazali cesarski love (Kaiserjager) v dooi prve svetovne vojne. Na Tirolskem še vedno živi tisočletna tradicija obrambe. Cesar Maks. Mihael Gaismar in AntJrej Hofer so položili temelje tej tradiciji Današnji Južni Tirolci gotovo niso nič slabš borci kakor 20.000 mož. ki jih ;e ta dežela postavila let" 1915. na svoje meje. kjer 90 prežarjeni od domovinske ljubezni napel vse svoje moči, da so domača t'a ubranili pred sovražnikom.
Letošnja sadna let na je bila v tej deželi prav ugixina Najprej so dobro obrodile češnje. nato breskve, potem pa še češpije in jabolka. Aprila meseca je b:1a dolina Adiže
Opusorll®
Organi policijskega zbora so prejeli strog ukaz, da javijo sleherno prekrši-tev zatemnitve ter vse kršitelje zatemnitvenih predpisov takoj prijavijo. — V interesa občinstva je, da se pokorama predpisom protiletalske zaščite, ker bo sicer v nasprotnem primeru zadela krivce občutna kazen. Isto velja za neupoštevanje predpisov ob priliki letalskega alarma.
eno samo cvetno morje*, Pozneje ao se veje -sadnega drevja ,od( tefe vedno bolj pripogi-bale k tlom. V jeseni so ljudje začeli Obirati sadje. Drevje je sedaj že popolnoma obrano. Le z redkih vej vise danes rdeči Gadovi, k! bodo pa tudi kmalu izginili v košare in shrambe;
Južni Tirolci imajo po6ebno organizacijo, ki skrbi za razpečavanje in prodajo njih sadnega pridelka. Po vaseh imajo posebne shrambe za sadje, ponekod so z^adili v ta namen celo posebna skladišča n hladilnice. Postopek je tako Urejen, da gre sati je naravnost iz rok kmečkih pridelovalcev mimo vseh pošredo-
na tisoče marljivih dekliških rok. ki odbere jo najlepše osdefe. jih zavijejo v papir In pripravijo za izvoz. V mirnih časih je So najlepše tirolsko sadje v Rusijo, kjer so ga kupovali imoviti knezi, ali pa na Angleško, kjer so ga zdo cenil, angleški lordi. Den« je tO drugače. Namesto v Rušijo in Anglijo gre tirolsko sadje v Nemčijo, kjer ga uživajo ranjen f vojaki, otroci iti bolniki.
Ko je južno tirolska sadna letina pri kraju, napoči veseli čas trgatve v vinogradih. V Meranu rase posebno debelo m slastno grozdje, ki je imelo že v mimo dobi vH3c slove«. In ko je tudi trgatev opravljena, pride na vfflto kopanj, čigar pobiranje traja vse dotlej, dokler ne nastopi zimski čas
Na jugovzhodni fronti
»Deutsche Adria Zeitung« je objavila pred dnevi kratko razpravo o položaju na južnovzhodni fronti List pravi:
Na skrajnem južnem kfilu vzhodne fron te, ki sega na osrednji' Balkan, se trenut no kaže slika živahnega pohoda nemških čet. Močna bojna skupina, ki ji je sprememba ha bolgarsko- rumunski fronti ogrožala zveze z zaledjem in spričo katere je nastal	■ - -
povsem nov položaj, se je ločila od svojih postojank na južnem Balkanu in nastopila pohod proti severu, da bi ostala povezana z nemško glavno fronto odnosno da bi si to zvezo znova pridobila in da bi potem prevzela nove naloge v okviru pravkar pripravljajoče se južnovzhodne obrambne fronte. Njene zadnje postojanke na jugu so po opustitvi Soluna še v severni Macedoniji Nemški oddelki obvladajo od tam v smeri proti severu ozemlje ob obeh straneh Vardarja, od tam širok pas
preko Skoplja, Prištine in Kraljeva do zapadne Morave. Odtod se prebijajo klini te bojne skupine, kakor vse kaže, v smeri proti severozapadu na Hrvatsko Poročila o bojih na Balkanu se nanašajo očitno na ta most iz severne Maccd »nlje na Hrvatsko, ki predstavlja pot nemške bojne skupine po težavnem terenu in sko zi vse mogoče nevarnosti in na kateri se je treba vedno znova prebijati skozi sovražne črte ter se ubraniti bočnih napadov.
Sovjetsko vrhovno poveljništvo je storilo vse, da bi zastavilo pot nemškim četam. jih obkolilo in uničilo. Bilo je prepričano, da bo ta cilj doseglo Vse lažje, odkar so se po sovjetskem prodoru preko Beograda proti zapadu nemški oddelki znašli že
pod koncentričnim pritiskom,
ki so ga od vzhoda izvajale bolgarske in sovjetske čete, težeče proti Skoplju. Prištini in Kraljevu, torej v vsej dolžini na nemško pot, z zapada in severa pa isto-
časno Titove tolpe, ki so pritisnile na nemške boke. V deloma hudih bojih, ugotavlja list, se je nemška bojna skupina ubranila vseh poskusov, da bi se ji zaprle poti, in je dosegla, da so se izjalovila tudi vsa prizadevanja, da bi se kakorkoli razbila in razcepila v posamezne osamljene dele.
Nov moment v tem načrtu, da se nemška bojna skupina na svojem pohodu uniči, pomeni izkrcanje angleških čet
na dalmatinski obali, v Splitu, Metkoviču in Dubrovniku. Angleži imajo očitno namen z naglim pohodom proti severu doseči in zavzeti železniški m cestni vozel Sarajevo ter tako zapreti važno strateško točko na obeleženem nemškem mostu od severne Macedo-nije do Hrvatske, še preden bi nemška bojna skupina prišla preko nje. Nemške zaščitnice so se tam umaknile na gorske postojanke ob obali ter so prevzele bočno zaščito, bojne skupine pa so v svojih napadalnih in obrambnih operacijah podale dokaz bojne sile, ki je kljub zelo neugodnim okoliščinam
preprečila sleherno ogroževalno akcijo sovražnika. Njihove operacije niso lahke, saj so izpostavljene z vseh strani neprestanemu sovražnemu pritisku, pa zahtevajo zaradi tega vso dejavnost poveljstva in moštva.
Operacije teh zaščitnic so spričo prav tako težkih pohodov podobne nalogam, ki jih je imela vojska generala Blaskowitza na svoji poti od franedske obale do Bur-gundskih vrat in ki jo je dovršila s takim uspehom, da je lahko z nezmanjšano bojno silo prevzela nove važne obrambne naloge ter tako v izredni meri prispevala h konsolidaciji zapadne fronte. List zaključuje. da bo tudi nemški bojni skupini z Balkana po uspešnem zaključku njenega pohoda — nemški vojaški Krogi ne dvomijo, da bo uspel — prav tako pripadel pomemben delež pri konsolidaciji južnovzhodne obrambne fronte.
Reja mladih
Nekaj nasvetov tistim, Id sa se ^aš žjefeje mzd
vojno
Vojne razmere so marsikaterega pod jot*-nejšega družinskega, očeta • pripravile do tega, da se je lotil prašičereje. Grgotil je upanje, da bo tako svoji družini in sebi olajšal in izboljša! prehrano. Zanašal se je pri tem na svoje aH ženine izkušnje iz dni, ko sta na svojem kmečkem rojstnem domu pomagala pri reji prašičev. Nakuterim so se poskusi izvrstno obnesli, drug'm manj, tako da so rejo razočarani opustili. V mnogih primerih neuspeha nista zakrivili samo neznanje in neizkušenost, temveč pomanjkanje pertrebne krme, zlasti za pitanje. Tem slednjim seveda nasveti ne. morejo pomagati. Naslednje vrstice so namenjene le manj izkušenim, ki grešijo pri zanemarjanju splošnih rejskih pravil.
Kdaj naj kupimo prašička
Nekateri reijci dajejo prednost ješencem, drugi spomladancem. Odločilni so raznovrstni razlogi, taiko da se jih ne da strniti v skupen nasvet. Kdor razpolaga z zadostno krmo in kdor želi zrediti dobro spita-nega prašiča ali pa ga klati že konec naslednje jeseni, ta bo dal prednost jesenskim prašičkom, drugi se bedo zadovoljili s spomladanri, ki z njimi , tudi lahko dosežejo lepe rejske uspehe.
Vsak prašiček, ki ga kupimo, mora bita pravočasno in pravilno odstavljc-n. Doba dojenja traja 50 do 60, pri plemenskih prašičkih tudi do 70 dni. Ne kupujte prašičkov, ki niso Vsaj 7 do 5 tednov stari,
- * ' •
posebno, če ne razpolagate z odvišn"«** kravjim mlekom. Zanimajte se tudi, ali so bili prašički pravilno odstavljeni. M adi prašički lahko dobijo že po 20 do 30 dneh pO rojstvu dodatne količ ne kuhanega mleka, da se taiko vadijo v samostojnem hranjenju. Ko se navad jo piti iz koritca, dodajmo mieiku vedno večjo ko ično moke. Kasneje dodajmo ztna rži, ječemna itd. in — če eo nem na razpolago — odpadke in ostanke pri izdelovanju ma la ali sira in dobre pomije. Taiko krepko pospešujemo prebavne sposobnosti prašička in izpod-bujamo ter razvijamo njegovo naravno po-žrešnost.
• Dojenje mladih prašičkov, ki traja prekratko dobo, je škodljivo, ker zaradi svoje kratkotrajnosti živali niso postopno odstavljene. Prašlčdk se ne navadi v zsdistni meri na prehod od ene na drugo vrsto hrane. Se slabša je nenadona odstavitev. Če je svinja povrgla veliko šftevilo mladičev, velja pravilo, da odstavljamo najprej močnejše, večje, kasneje manjše in slabot-hejše.
Kako skrbimo zanje
Mladi prašički zelo hitro rasejo. Ob pravilni negi in pravilnem krmljenju lahko v šestih mesecih dosežejo 90 kg teže. Nuditi jim moramo tečno hrano. Beljakovine zelo dobro izrabljajo, prav tako dobro pa izkoriščajo tolšče in se ob neposnetem mleku izvrstno razvijajo. Krmilom, kj vsebu-

Kako Je Cunjček izgnal hudiča
Kdo bi si bil mislil, da bo Amalija, ki so ji fantje Lisičje luknja na malce prevese-lem žegnanju ubili ljubega, imela na stara leta tako grozen obraz! Lase je imela ko~ cinaste, kožo vso nagubano, nos ji je štrlel kakor koščen klin, oči so pa imele črn, predirljiv lesk. Izgarana od dmnarskega dela je živela v skoraj razpali kajži. Kuhala si je špinačo iz kopriv, sušila zelišči za zimo in kopala raznovrstne koreninice. Že zgodaj pred nočjo je zapirala vrata in le redkokdaj je koga spustila v kočo. Ker pa zadnji čas ob nedeljah tudi v cerkev ni ho-d:la, so bile govorice o njej vse skrivnost-nejše in ljudje so skrivaj kukali skozi šipe, kaj počne.	.. ■
Zares! S hrbtom obrnjena k oknu se fe sklanjala nad neko knjigo in brala in brala. Pri tem je delala vse mogoče kretnje, kimala, dvigala in spuščala roke in bila Videti kakor navita lutka. Bile so tako imenovane črne bukve, ki jih je imela pr6d seboj, nekakšen nauk, kako prikličeš hudiča, da se ti prikaže, kako nakoplješ svojim sosedom nesrečo in podobno. Toda navodila so bila tako sila čudna, da Si potreboval že mnogo vere in potrpežljivosti, če si jih hotel izvesti. Tako ali tako: AMa-lija jim je hotela biti kos. Kaj se ne Valjajo nekdanji hudodelci v izobilju, ona mO-ra pa živeti v najhujši bedi ? Sveta nebesa, ali je bila to še pravičnost? — In ko je zdajci opazila prisluškovalce pod oknom, je brž odsunila oknice in vpila za nepridipravi, ki so prestrašeno kazali pete: >Le čakajte! Nihče mi ne uide!«
Ali je bilo tedaj še čudno, če so vsevprek
govorili, da je Amalijo obsedel hudič.. ni pred vse ljudi pljuvala? Ali ni irnela na jeziku najbolj nesramne kletve? Ali ni
zmerjala Boga in vse svetnike? Lisičani so šli k župniku, da nekaj stori proti ob-sedenki. Toda župnik ni hotel nič slišati o kakem zaklinjanju ia tako so pregovorili nazadnje konjača Cunjčka, ki je moral zmerom pomagati tam, kjer sta odpovedala zdravnik-in župnik, naj izžene dan za dnem bolj objestnega hudobca.	-
Ko je torej Cunjček nekega dne stopil v Amalijino izbo in so ta čas prežali zunaj pred odprtimi okni gledalci, se je Amalija-tako grozeče ustopila, kakor bi imela v resnici roge na glavi. L's:čani so se nemalo čudili, ker se ni stari Cunjček prav nič bal, temveč je šel proti obsedenki, da bi jo na-trl z različnimi mazili, m pričel govoriti: »Duh pekla! Ko zdajle z močjo mojih sredstev čutiš, da moraš zapustiti to telo, ki ga je ustvaril Bog, naš Gospod, te vprašam, po kateri poti bi najrajši odšel? Ali n:'si dan za dnem z jezikom te uboge ne-srečnice tolikokrat grešil ? Torej odidi skozi gobec!«	*-• 1 Hudič je pa iz Amalije odgovoril: »Mi ne pade v glavo. Kaj bi pa imela stara Amalija od tega, če ji zbijem zobe. Ne klobase ne žemlje, prav n'česar bi ne mogla več grizti.«
»Torej te vprašam, duh pekla,« je nadaljeval stari Cunjček, »ali hočeš oditi skozi ušesa?« • • • "
»O, ne!« je. odvrnil hudič. »Skozi ušesa? Saj bi ji bobnič raztrgal in Amalija bi samo oglušela.c
In ko ga je konjač vprašal, gli hoče duh pekla oditi skozi nos, je imel hudič nov izgovor.
»Začela hi tako straŠno kihati,« je dejal, >da bi ti, ubogi konjač, zletel.v zrak kakor vranje pero v viharju.«
Stari Cunjček je onemel kakor da si ne ve več pomagati. Tedaj je začel hudič sam prav zasmehljivo govoriti:
»Ej,--št«* ^kaaje-cferetf} MKe bf mo, ee zletim iz nje skozi njen predpasnik? Saj
SgTGLUlLLLUL" ■ '
ti ji ne boš kupil vatla barhanta, da si da napraviti novega.«
In ko je Cunjček na to Se zmerom molčal, je hudič spet spregovoril iz obsedenke: »Tudi skozi krilo se ne morem pognati. Prvič bi se vanj zapletel z rogmi, a drugič — nu, da — stare babe perejo večji del z jezikom. — Ha^ha-ha!«
Toda staremu Cunjčku je blo tega po-smehljvega meketanja h'tro dosti:
»Ne preklinjaj in poslušaj, kaj ti rečem! Zadnjikrat te vprašam, ali hočeš zapustiti to žensko aH pa ti moram za kresno noč izneveriti vse čarovnice? Kaj ti je več, tale uboga, stara nesrečnica ali vse neveste, ki jih imaš na zemlji?«
»Saj sem že čisto v kolenu,« je zdaj odvrnil že kar malodušno hudič, »celo v stopalo se umaknem, stari čarovnik, toda v palcu ostanem, to ti povem, v palcu ostanem kakor v kaki trdnjavi. Vse tvoje maže me ne morejo pregnati iz njega!«
»V palcu?« je vprašal stari Cunjček in gubasti obraz mu je zasijal, kakor da je zmagal. »Ej, pri Bogu! Zaklinjam te torej, da ne boš gledal izpod nohta in naj pride kar hoče, da nikoli ne pobegneš iz luknje.«
»Dobro, dobro,« je žarenčal hudič in njegov glas Je bilo slišati, ko da mu ni nič prav, ker mora biti miren kakor kak šo-larček. Toda čarovnik je zadobil nad njim očitno tolikšno oblast, da se je duh pekla vdal v svojo usodo in obtičal odslej kot izgnanec v Amalijinem palcu.
Vsem gledalcem je od osuplosti zastala sapa spričo moči starega Cunjčka nad hudobnimi duhovi in spremili eo ga v prav-. cati zmagoslavni procesiji do njegove konice. Da, stari Čarovnik! Bil le velik lopov in nihče ni slutil, da je bil že ponoči pri Amaliji in se o vsem ž njo domenil. Občina mu je b'la namreč sklenila dati lepo plačilo, če izžene hudobca, ln tako je ubogi starki obljubil polovico nagrade, da mu pomaga apel jati praznaveme farane Lisičje luknje na llmanice. (Po G. K31welu.)

snovi, dodajamo
Mlade prašička hranimo štirikrat do petkrat dnevno. Za krmljenje uporabljamo pomije, ostanke in odpadke od predelovanja mleka in razne mastne vode, ki jih mešamo & kuhanim sočivjem ali ± moko. Že zdo zgodaj jih počasi navajamo n6 želeno hrano. K Vsakemu obroku hrane dodajamo nekaj na drobno zfežanega zelja, solate, predvsem pa poljskega radiča, ki ga zelo radi žrejo. V toplih dnevnih trrah jih že od mladega spuščamo na pašo.
V svinjaku moramo vedno skrbeti za največjo snago. Požimi naj se temperatura v svinjaku giblje okoli 20 stopinj Celzija: nad 27 stop. C. je škodljiva. Ležišče na.i bo vedno snažno in čisto postlano. Sramotno je misliti, da snažen prašič ne bo nikoli debel. Koritce umikamo pred vsakim krmljenjem, da se ostanki prejšnje hrane ne skisajo. kar bi lahko pi-ašičku Škodovalo. Prašič je zelo občutljiv za vročino. Deti mu moramo zato možno-t za kopanje. V šestem mesecu spolno dozori. Tedaj ločimo prašiče od prašičev.
Rezanje ali kastriranje
Režemo prašičke obeh spolov. Tako zmanjšamo njihov divni nagon, jih umiri-
mo in osredotočimo njihovo žavIjenjAo organsko silo na delovanje prebavnih fjanov. Rezane živali boljše izrabljajo hrano in jo v kraoiem času preoblikujejo v tolščo ki meso.
Najprimernejša doba za rezanje prašičkov je 25 do 30 dni po rojstvu. Prašičke uspešno režemo tudi kasneje, do 2 mesecev 6tarosti Bolečin, ki bi bile zvezane z operacijo, živali ne čutijo posebno ali nič. Za rane niso občutljive. Nekateri prašičerej sk i strokovnjaki pa odsvetujejo rezanje prašičk čistega plemena, ker so že po svoji nežnejši naravi manj divje in so njihovi nagoni bolj obrzdani. Nasprotno so za rezanje občutljivejše.
Ob alarmu tako j v zaklonišča
Oprava policije v Ljubljani, oddelek za protiletalsko zaščito opozarja prebivalstvo, da mora v primeru danega znaka za protiletalski alarm takoj zapustiti vse javne prostore in ceste in se nemudoma podati v najbližje zaklonišče. Osebe, ki ne bodo upoštevale obstoječih predpisov, bodo najstrožje kaznovane z denarno in zaporno kaznijo.
V oktobru izgubljeni predmeti
Uprava ljubljanske policije je objavila naslednji seznam predmetov, ki so jih Lji/bljan-t»• "C-uol; »I oktobru n zg.io.o pn.avih policiji.
Evidenčna tablica št. 5295 'n prometna knjižica od kolesa na me Rajka Cesarja evidenčna tabl ca od koleM št. 111.476. evidSnčna tablica od kolesa št. 188194; črna usnjena tor bica s 700 1 ram . naočniki. 3 ključi, 4 živ.l-skimi kartami, robcem, srebrnim svinčn.kom in legitmacijo za upokojence na ime Lee Grassellijeve; osebna izkaznica, prometna knjžica, legitimac ia za kretanje med alarmom in modra listnica s 300 lirami (listine so 'zstavljene na ime Vlad*'avi Burgerja), r-a-va li^hrca s 235.50 lirami, osebno Izkaznico, železniško legitimacijo, frizersko zkaznrco n drugimi listinami na me Marije Samsove, osebna zkaznica na ime Terezije Andlovče-ve, solna knjižica na tne Emila Acka in 693 lir, črna denarnica iz mitacije s 1700 lirami, osebno izkaznico, prometne kn j žico za kolo m propusitn co na ;me Josipa Komiča, osebna zkaznica in tiamvajs.<a legifi.rac ja. Obe na ime Nikolaja Zaterja. in 100 lir gotovine, šoferska Izkaznica na mc Ivana Va'entinčiča, šop treh ključev na verižic, evidenčna tablica od kolesi št. 5900. prometna kn ižica na line I ranka Snoja in ev.oen* ta tau! ca od kolesi št. 194.257. 2540 lir v raznih bankovcih, živilska nakaznica, r.akazn ca za krompir n mleko na me Marije Malijeve. usnjena denarnica z osebno izkaznico. Prooushuco in drugimi listinam- na ime Ferdn -nda Pliberška in okrog 8000 lr gotovine, evidenčna tabkca od kolesa št. 13.124, osebna izkaznica in propustnica, obe na me Josipa javorn ka. usnjena ženska torbica z okrog 4000 lirami, modra ženska ročna torbica z rdečo denarnico, v kateri je bilo okoli 400 lir. usnjenim rokavicam, dozo za puder, žepnim robcem, izkaznico za mleko na ime Ivane Kosčeve in prometno kni žco za kolo na ime Mar je Kiavtijeve. evidenčna tablica za kolo št. 10514 prometna knjižica za kolo na ime Eirvla' M'rgona, temnorjava usnjena denarivča š> 1900 lirami, osebno izkaznico. živlsko karto za oktober, prometno knjižico od kolesa, vse na ime Antona Skubica n dovoli nica za poroko na ime Dar.lce D.m-nikove, ženska zapestna srebrna ura na usn;e-nem jermenčku, osebna zkaznica na ime Marije Rozmanove, rjava rn,J jha denarnica z 200 liram', otroški čeveljček (gojzerc). osebna izkaznica na ime Drart* LmTenčča. majhmt usnjena rdeča densmica na zadrgo 6 100 lirami, osebna Izkaznica na ime Jožeta J3vornika, evidenčna tablica za kolo št. 11 500. rjava usnjena aktovka z rjavim nahrbtn kom in rdečo volneno otroško jopico, zlata zapestna ura znamke »Chronometcr«. mnognkotne oblike na zapestnici iz treh sklepov, peresnih deteljic, ponošen ženšk; plašč modre barve, evidenčna tablica od ko'esa št. L B 192.414. evidenčna tabl ca od kolesa št. 2.10.537. prometna knjižica od kolesa na ime Franca Ivančiča, osebna izkaznica na ime Olge M zertove. osebna izkaznica na ime S ive Kirfinger eve.
prometna knjižica od kolesa na me Franca Tavčarja, prometna knjižica od kolesa na ime Franca Kadunea, prometna knjižica ra me Romana Svetliča. evidenčna tablica od kolesa št. 5321. propustnica na ime H ldegarde Kavčičeve. šest živilsk h krat na mena Rozi Klep-čeve, Jeli Klepčeve, Slavka Klepca. D:onizija Grad. Antena Mhevca in Alojzija Pogibcva. evdeftčna tabl ca št 191 549. temnoriava ue-njeria torbica s 304 lirami, osebno izkaznico, propustn co na me Marje Štefančičeve. živilsko karto na ;me Gabrijele Štefanijeve in dve-mi kartami za krompir, rjava aktovka z 12 000 lirami, kritnim, poroenm 1 stom. družnsko knjigo, šolskim spričevalom, raznimi koncesijskimi in pogodben mi listinam", vse na :me Marije Fujanove, poročene Repotočnik. prometna knjižica za kolo št. 14.845, oblačilna nakazn ca na Ime Jakice Accettove. ženski brlljantni prstan v obliki krone z briljantom, ki je vdelan v platino, evidenčna tablica od kolesa št. 194 671, prometna knjižica od kolesa na me Zof je Možkove, osebna izkaznica In propustnica na ime Antona Grmeka. rjava usnjena tGrbica s 150 lirami, osebno izkaznico na ime Vde Gorjupove ln nekoliko fotografijami. 559 lir v gotovini, zastavljalni listek št. 4147 Mestne zastavljalnice v Ljubljani, osebna izkfznča na 'me Marije Legedičeve. osebna izkaznica n legitimacija šuirake upffi-ve na ime Martina Zemljaka. osebna izkaz-n'ca na me Rczal je Drevenškove. osebna izkaznica na ime Borisa Puntarja in propustnica na isto ime. evidenčna tablica od kolesa št. L. B. 1072. osebna izkaznica na ime Rozalije Kožuhove. osebna izkaznica in propustnica na ifne Bože Co'jeve, propustnica na ime Alberta Jagra, evidenčna tablica od trickla št. L. B. 4S64. esebna izkaznica na ime Alojzija Pav-šca. osebna izkaznica in propustnica. obe na me Pavle Glavnkove. zastavni listek Mes+ne zastavljalnice št. 8457-44 na ime Štefke Ko-tluškove. listnča z 200 lirami, osebno Izkaznico na ime Viktorja Soršaka in prometno knjižico za kolo na me Doroteje Blažičeve, osebna izkaznica in oropustnica na ime Fran-č ške čemi'o\e, osebna izkaznica na ime Jožeta Hudol na in 50 lir. propustnica na ime Ane Vidmarieve. črna usnjena denarnica s tremi ali štirimi bankovc: po 100 lir in tremi francoskimi zlatn ki. usnjena denam ca rjave barve s 37.000 lirami, tremi žensk mi slikam', garancijskim listom urarja Kajfeža ln oblač 1-no nakaznico na ime Ivana Turka, evidenčna tablica cd ko'esa i:t. 5737-33-1941. osebna :z-knznica na ime Anice Pečkove, rdeča ročna torb ca z denarnico. 150 lirami in tremi pro-pustnicami na me Pavle Lauričeve. Albina Bolhe in Frančiške Brencetove. rjava ročna torbica iz usnja 6 črno listnico. 450 lirami, osebno izkaznico n prepustnico na ime Marije Ivančičeve, zastavn' listek Mestne zastavljalnice v Ljubljani št 5201-44. osebna izkaznica na ime Marije Nagi čeve in 3 živilske karte na družinsko ime Naglic ter 40 lrr gotovine. 2 nakaznici za mleko na ime Anton Bepča in Mar in Bočnova ter ter osebna izkaz-n;ca na ime Majde Vičičeve.
Križanka štev. 80
Besede pomenijo:
Vodoravno; 1. gozdni bog, spremljevalec Dioniza, 6. ddbivati barvo, ki jo daje klorofil, 13. Egpčanom sveta žival, 16. oddaljenejše področje nekega središča, 18. računski pojem, 20.-v kmetijstvu uporabljen pogonski sfroj, 22. mesto vVdjvodirii, 24. pojedina ob slovesu, 25. sestavine gorovij, 26. naslov 2a turške nižje urednike, 28. časovni prislov, 31. mesto v Južni Tirolski, 32. študij, priprava, 33. podnebni pas, podnebje, $5. v grapi, 3«. so v vsakem številu na zadnjem mestu, 38. nujen, nagel, silen, 41. pesmi, 43. vrste snopov na gumnu, 45. framazonsko društvo. 47. vretk delček snovi ima vsaj enega. 49. vzkAik, 50. zasmehljiv, zafrkijiv, 53 šolska potrebšč-na, 55. kratek, redkobeseden. 57. mladiči domače živali, 59. dve črki v grči, 60. pritok Bosne, 61. dobrega imena, odličen. 62. prostora.
Navpično: 1. trden, klen, trajen, 2. podredni veznik, 3. električni je sedaj omejen, 4. vrsta zemlje, 5. značilnost pesmi, 6. vsaka jed je brez nje pusta, 7. svetla, ndeče-modra barva, 8. žensko ime. 9. nikalnica, 10.. prav takv 11. drag kamen. 12 reka v severni Finski. 13. veznik. 14. morska je čistilno sredstvo, IS. v stricu, 17, palec kot doliinska mera, 19. evropsko glavno mesto, 21. že tafco, brez tega, 23. gasilki po-
zdrav; 25: peči, boleti, 27. znak za kemično prvino. 29. vrsta vrtnih jagod z velikim sadom, 30. kraj v Poljanski dolini, 32. da (lat.); 34. delovni pripomoček, 37. samo ta, 39. mesto v Furlaniji, 40. deveterospev, 42. premikati se, reka na PeJoponepi, 46. take bt*ii, zgodi se tako, 48. žensko ime, 51. čutni oTgani, 52. enota hranilne vrednosti, 54. latinski veznik, 55. okrajšano tuje žensko ime, 56. pritok Urala, 58. francoski spolnik.
REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 19 Vodoravno: L Jahorina, 7. Pirej, 11. loka,
15,	opera. 16. sokol, 17. netek, 18. omama. 19. kovač. 20. Koper, 21. dresi, 22. moder, 23. potop, 25. Rar 26. Ba, 27. as, 23. ar, 29. at, 30.. Ir, 31. lo. 33. člani, 36. topol, 39. alga, 41. ime, 43. azili, 45. domik, 47. los, 48. bere, 50. aroma. 52. repar, 54. re, 55. Oliva, 67. anali, 59. Tilen, 61. rokavi, 62. ami-di, 63. kopač.
Navpično: 1. je, 2. Homer, 3. opasač, 4. remi, 5. Ira, 6. na, 7. povest, 8. Ikar, 9. vrč, 10. el, 11. lepota, 12. otep, 13. ker, 14. ak,
16.	soda, 17. nota, 18. Or, 19. ^o, 20. ko, 21. Dalibor, 22. manira, 23. prrtnet, 24. krasen, 26. basa, 28. epor, 39. Igor, 32. omelo, 34. Ia, 35.- Bona, 37. od, 38. Lipik, 40. B, 42. Erik, 44. Imam, 46. kalo, 49. Eva, 51. ali, 53. rep, 5«. av, 58. ID, 60. na.
Ada škerl ln Ceferin:
Živa vodica
Ustavil ee je romar sredi prašne vijugaste ceste. O tri si je pot z vročega čela. Sedel je na kanton. Poč:l je nekoliko.
Vstal je m šel dalje. .. Siva pot mu je bila edina tovarišica. Veter, ki se mu je pi-skajoče dobrikal — edini onjatelj.
Daleč ven iz mesta ;e vod'"la cesta. Noge so potniku krvavele. Kolena klecala. Telo trudno omahovalo.
Omahnilo!
»... Potrkala si na moje srce. pa niše vstopila. Saj te nisem prosil. Nisem jokal po tebi. Še zavzdihnil n:sem . . Vzel sem palico, sč ogrnil plašč n se napotil k tebi . Doiga je bila pot. Predolga! Preko strmih klancev, skozi bodeče trnje sem stopal, tebi naprof-
Štir leta sem te iskal. Spraševal po tebi-Povedali so. Pa so vedno lagali N ko! te n^ sem našel. In za temno laž so še zahtevali plačilo Veliko so terjal:: Kapljo rdeče srčne krvi.
Kaj vse ne bi dal za tebe!
bka! sem te vsepovsod' Se' t sočkrat mimo tvojcgj okna. Vedela s me Rahlo s odmaknila zaveso in smehljaje zrla na mojo upog-rreno postavo, ki je izgubljeno tavaia po ulicah belega mesta.
Da Opazi'a si samo moje zmučeno telo. Srca n si! Ce b ga uzrla 'e za hip. kako te je ljubilo v vsem svojem mladostnem žaru. b: široko odprla vrata svojega srca. Vstopil b plaho. Boječe. Tako plašno kakor ee siromak prbližuje kralju.
Končno sem te našel. Onemela so lista, ki so ti že'ela povedat tol:ko lepega Oč so strmele samo v tvoj angelski obraz . Na^el sem te. tol:kanj iskano Srčno ljubljeno! Ve-Fko sem pretrpel zaradi tebe. Pa nisem bil hud nate Se t ha. skeleča boleč na. k ee je včasih vzdramila v srcu. je kmalu zamrla. V muk;h sem te našel, da sem se tiho poslovil od tebe. Nemo sem se obrnil Še v oko te nisem pogledal Roke sem skril pod plašč in šel.
Krenil sem drug'č na pot. da ob ščem simrt. Pa smrt me n pusrla čakati. Sama mi je pri-š'a naproti. Glej! Že se sklmja. da me objame.
Pcsitoj! Le besedo! Vida če me tudi pozabiš. vračal se bom v temačn:h nočeh v tvoje sončne sanje :n t" poljubljal srce. ..«
Hropeč vzdih. Telo je postalo mrtva materi ja ...
Tam daleč se je belilo v 6oncu se kopajoče mesto.
Tam se je smejala Vida-----— —
Krepka, dobro nflmeriena brca je kaj hiro o? vila in spravila na noge »mrtvo materjo«
Čokata postava stoj; pred Petrom. Široko rs/prte oč: začudeno strme vanj.
>.\e zamerite,® se v zadregi opravičuje ne-zranec. »Zmotil sem se. V dobr ver- sem brcnil, da Vrežgov Nacek spet pijan leži pred mano. Mrzlo je danes in tla so vlažna . Bal vm se. da si nor: junec nakoplje pljučnico. Kaj vidim ...? Vaša roka je krvava!«
»Nerodno sem padel.«
Sitno n mučno je Petru. Njegov pogled je zmeden in plah.
»Kaj pa tisti nož"'ček v travi ..? He-hel« se zarezi neznanec. »Mene ne boste preslepili-Kar priznajte, da site s sam spustili prevročo kri! Dajte mi robec!«
Pograbil ga je za roko in si ogledal rano.
»Ne bo hudega. Vaš pipec je nemara shr-han, da bi ga lahko človek jezdil«
Ko mu je obvezal roko. aa je ptfjel pod pazduho n potegnil na stezo, ki se vije preko travnika proti bližnjemu naselju.
»Jaz sem tesar in kočar Gričnik,« se je predstavil. »Ne najdete človeka, ki bi mi mogel kaj oč:tati in reči, da sem baraba. Zato vam bom zaradi tiste brce storil dobro delo . Mo; svak. Krznariev Lojze nosest-nik v Brinju, danes slivovko kuha. Dobro besedo mu bom dal, in videli boste, kako bo kozarček tople prekapine vas pogrel :n okrepil!«
Že malo okajeni svak ie bil dobre vo'ie. Kakor . vssko leto. kadar kurijo pod trebu-šatim bakrenim kotlom! Človek seveda pokuša. kakšna je kaj tista svetla tekočina, kf teko ljubko curja po ceveh, pa ee počasi naleze vražje pijače.
»Mislim, da ne bo napačna, »modruje vrb' možakar in pridno nataka Petru in njegovemu rešrtel :u.
Jeziki se razvežejo.
Ni treba posebnega pr.govarjanja. pa se »skrivnostnosladko ginjeni« mladenič izpove. Vse, kar mu težkega leži na srcu. odlož: v prijazn: kmetsk sobi kakor berač svojo malho.
»Štrbuncljeva Vida. pravite?« vzklikne gostitelj. »Pr-mojkokoš, da poznam njenega očeta! Ko sem pr vojakih komis glodal, je bil moj narednik. Hud kakor hren! Z mano je pa bil dober, ker me je pogosto pošiljal v kantino po žganje, ki ga je imenoval živa vodica. Zato ee ga je prijelo ime: Živa vodica. ,Bežite fantje. Živa vodica grel' Kako zdaj ta človek živi brez žganja, ki ga ni nikjer dobi ti 1 .. Veste kaj. steklenico boste nesli staremu volku, ga pozdravili in reki'-: Krznarjev Lojze iz Brinja vam pošilja živo vodico. Stavim, da se vam bodo na stežaj odprle dur; v njegovo
MALI OGLASI
Kdot tšče službo, plača za vsako besedo L •.SO, najmanjši znesek za te oglase je L tO.— & ženitve in dopisovanja Je plačati sa vsako besedo L 2.—, u vse druge oglase L 1.— sa besedo, vendar pa plačajo posredovalci L IM sa besedo. Najmanjši iznos sa te ogla* je L IS*—
Za vsak oglas Je treba plačan drl. in pro* takso L •-««. sa dajanj« naslova ali tifre pa L S —
wffmmm**
ŠIV POMOČNICA
mlajša moč. želi služb0 pri šivilji. krojaču ali privatno. Poizve se — Bavnkarjeva 1.
30622 J VEČLETNI VODJA
strojno elektrotehničnega velepodjetja popolno ma samostojen v vod stvu različnih obratov in vsakovrstnih strojev, kakor gradnje elektrarn želi primerne zaposlitve Naslov v ogl. odd Tu tra.	30654-1
GOSP POMOČNICA z znanjem kuhe in drugih gospodinjskih del do bi stalno *lužbo pri "oclj ši družin treh oseb v centru mesta Pogol po štenost in snažnost — Veliko perilo izven Na slov v ogl. odd Jutra.
30543-1 a
KUHARiCO
perfektno in sobarico— Iščem za takoj Predsta viti *e med 12. ;n 15. uro. Naslov v ogl. odd. Jutra.	30611-la
PR'DNO DEKLICO iščem k Sletnemu fant kru. Popoldne bi poma gala v slaščičarni. Pred staviti se med 13. in 15. uro. I M.. Trsteniako-va št 3	30646-1 a
NORVEŠKE ČEPICE
in rokavice dam v delo na dom. Naslov v oglas nem odd. -Tutra
30619-3

RADIOAPARAT
Ko si zaželite kupti do ber radioaparat. zglasite se Dri Radioglas, Topni ška 16.	30469-6
GOJZARJE skoraj nove. št. 40 ln ene rabljene št. 43, pro dam ali zamenjam za gojzarje v dobrem nju, št. 42. Splita u! 11-1., Vič	30621 6
ULASOVIR dobro ohranjen, » »rez hibnem stanju. zelo ugodno prodam. Mestni trg 3-n. od 9. do pol 12 in od 2 do 3 ure.
.1 430-6
MOŠKA DARILA
lepa. ugodno prodam.— Naslov v ogl. odd Jutra
30485-6
DAMSKO KOLO
,<ive barve z dinamo svetilko, proda za 5200 lir mehanik Ambrož. — Dunajska št. 71.
30491-6
SKUNK. kep z mufom novo. — prodam Ogled od 1. do pol 3. ure. Na-slov v ogl odd. Jutra.
30531-6
BLAGO
za. športno moško obleko zu menjam Vodni kova c. 12-1	30542 6
MOŠKO KOLO
novo. ugodno proda.:ii. Naslov v ogl odd. Jutra.	30636-6
GRAMOFON
kovčeg lep ameriške znamke, prod? m. Sv. Petra nasip 71. pritličje. levo. 3. vrata levo.
30637 6
ZIMSKO SUKNJO črno. predvojno blago-dobro ohranjeno prodam. Bogšičeva 4-1. — Mirje.	30640-6
PRODAM bel kožuh za 8—10 let nn deklico, zimski šport ni plašč Za 10—12 letno dekliio črne nizke čev !Je št. 36 — zamenjam otroške snežke št 28 29 za št. 26 ali 27 in gumi i a* te škornje št. 34 za snežke št. 36 z nizko pe to Naslov v ogl. odd. Jutra. .	30618-6
DAMSKO KOLO koraj novo. najnovejši model, proda mehanik Ambrož Dunajska 71.
30492-6
VOZIČEK
za pupo. otroško posteljo galoše št 34. rjave čevlje z dvojnim podpla tom. nove. št 43 ter je kleno tračno merilo (25 m), prodam. Poizve se: Pleteršnikova št. 26 (pri hišn-ku).	30624-6
hišo! Potem pa pamet. fant. v roke. pamet! N'!č cmeravih buda'osti. ki ste jih. mestni skrči, vajeni! Po strani klobuk, se moško postavi pred punčaro. t>a jo s šapo oplaz po zaledju m rec : Preklicana mrha, kako sii zala!«
Po ul-cah so že gorele žarnice, ko je Peter prkrevsal v mesto in junaško pritisnil na beli popek hišnega zvonca.
»To pa to,« je oče Štrbuncelj mlaskal z jezikom. »Za zlat denar ne dobiš v današnjih izprijenih časih take poštene žive vodice!« Kozarček za kozarčkom je vlival vase m prijazno Petra božal s pogledom.
»Kaj pa imate na roki?« je vprašala ideče-lična Vida.
»Nič ni,« je tudi fantu šinila rdečica na obličje. »Padel sem.«
»Pojdite z mano. da vam v kuhinji s toplo roko izmijem rano "'n jodiram!«
Ko je odstranila obvezo, ji je zastal dih, prebledela je in pogledala Petra s takim po-g'edom. da je kar sitrepetal.
»Za božjo voljo. . vrezina!« je težko zasopla. Nizko se je sklonila k ram. Vroča 6olza je kanila na belo Petrovo roko...
Ta dan je gospo Štrbuncljevo spet mučila skmina. njena stara bolezen in pokora. Z na-kremženim obrazom zdaj leži na stari, oguljeni otoman: in vsa nesrečna opazuje, kako se njen mož zaliva z žganjem.
»Krava! Ali moraš res vse naenkrat požreti?«
»Krava ne pije žganja.« jo mirno zavrne gospod Štrbuncelj.
»Potem si še slabši od govedi!. .. Poglej, kaj delata onadva v kuhViji!«
Komaj je izginil iz sobe. že se je vrnil.
»Ha-ha! Ta fant je pa danes podieten' Da b: ga videla, kako je odskočil. ko sem odprl duri!«
»Tako? Od V:de? Pa ga nisi pograbil za vrat m treščil na cesto?«
»Dobrotnika, ki mi je tako dragoceno stvar prinesel? Že vidim, da ti je skmina na možgane udarila!«
»Moi Bog. moj Bog, kaj dela žganje!« je zajavkala gospa Štrbuncljeva Obrnila se je v zid n ves večer ni črhnila besedice ...
Naročite se na romane „Bo!ire knjige4'
OTROŠKI VOZIČEK
nov. avtomodel. prodam Brejčeva 6. Zg. š.Ska.
29789-6 VOLNENO 'JOPICO (krimer), gamažke za 11-letnpga, ter žametasto oblekco za 4 letnega fantka, takoj prodam.— Naslov v ogl odd. Ju trs.	30642-6
MODNE HLAČE in marengo suknjič za srednjo postavo ugodno prodam. Nasslov v ogl. odd. Jutra. 30623-6 RADIO
5	cevni Philips, prvovrst ni, prodam. Ogled od 13. ure dalje. Naslov v ogl. odd. Jutra.
30626-6 MOŠKO OBLEKO
najboljša volna. malo nošeno in boljšo suknjo, visoke čevlje št. 42 in krom gojzarje prodam ali zamenjam. Naslov v ogl odd. Jutra
30644-6
DOKOLENKE
moške 6 ko-n. in 2 mo ška puloverja (brezrokavnika) nova prodam. Naslov v ogl odd. Jutra.	30628 6 VELIKE FROTiRKE
6	kom., nove in boljše blago za par moških srajc, prodam. Naslov v og', odd. Jutra.
30629-6
GARNITURE
svil ne kombineže in hlačke ali pceamezne komade, nove, nekaj ko sov. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
30630-6 KUH. GARNITURO
7	komadov, popolnoma novo. lepo ročno delo. prodam. Naclov v oglasnem odd. Jutra.
30631-6
KITARO
lepo. novo. prodam. — Brejčeva 8 šiška.
30632-6 OTROŠKE ČEVLJE
visoke krom usnje, štev. 32 34 zameni am za štev 36-38. Slapničarjeva 3-TI. nasproti šole v Mivt-ih 30634 6 TRI NOVE RJUHE vel ke predvojno blago prodim Ogled od 10. ure dalje Naslov v ogl. odd Jutra	30635-6
BATIST ŠIFON 90 cm širok, predvojno blago prodam. Naslov v ogl odd Jutra.
29778-6 KRASNE KASETE
(ša-tulje) primerne za darilo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
30511-6 MOŠKE ČEVLJE gumijaste, št. 44. dobro ohranjene prodam po zmerni ceni. Naslov v ogi. odd. Jutra.
30605-6 WEECK KOZARCE za vkuhavanje in druge prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra
30588-6 MOŠKE ČEVLJE
škornje št. 43. nove sa-lonarje št. 38 in 35, pod logo za moško obleko ln otroški dežnik, prodam. Ogled od 9. do 10. ure Pred škofijo 1-IV.
30594 6
POCINKAN LONEC sa kuhanje perila za 25 Utrov, prodam ali zamenjam. Naslov v ogl. odd Jutra.	30588-6
MOŠKI PULOVER volnen z& srednjo postavo in nizke črne žen afce čevlje št. 40, prodam. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 30604-6
PRIBOR Bernaorl Alpaka za sest oseb prodam ali zamenjam. Niasiov v oglasnem odd. Jutra.
30587-6 2 PREŠITI ODEJI
novi, dvostranski, zeleno rdeči prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
B	30643-6
MOŠKE MAJE in spodnje hlače, zimske. nove, prodam. Naslov v ogl odd. Jutra.
30627-6
ŽELEZNO PEČ
;n moški jopič, prodam Naslov v ogl. odd. Ju tra	30647-6
DVE KOLESI moški, dobro ohranjeni ugodno prodam. Japlje-va 3.	30648-6
STENSKO URO veliko, prodam ali zamenjam za trenčkot ali drugačen površnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Osebni dogovor.	30650 6
ČEVLJE št. 41. semiš. modre, odlično blago, prodam. Sušnik-Legat. Miklošičeva 28	30653 6
PET RJUH in 6 brisač, frotirk, prodam Naslov v ogl odd. Jutra	30655-6
MOŠKE ČEVLJE št. 43. nizke. nove. pred vojne, dvojni podplati— prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	30657-6
GOJZARJE št. 44 predvojne, zame niam. Moere. Društvena ultca 8.	30658 6
V1TALUX svetilko, kompletno, za obsevanje, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. Ogled od 9. do H- u1« dopoldne	30659-6
OTROŠKI VOZIČEK globok, ugodno prodam Naslov v ogl. odd. Jutra	30660 6
ZIMSKO SUKNJO moško, kratko, novo — prodam. Ogled od 9. do 12. ture Naslov v oglasnem odd. Jutra.
30661-6 3000 kg KORENJA prodam za svinjsko krmo Boc Albanska 38, Bežigrad	30662 6
FOTOAPARAT Zeiss Ikon. Super Ikan-ta, 6x9, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
30663-6
ŽELEZNO PEČ
srednje velikosti za ogrevanje orostorov ter deški kratek suknjič Za 6 do 10 letnega. prodam. Suknjič tudi zamenjam. Cigler, šmar-tinska 6.	30665-6
PARCELE
v Šiški, na Viču, v Stre liški ul.. ob Dunajski
Umrla mi je moja predobra mamica
Legat Frančiška
Truplo drage pokojnice leži na mrtvaškem odru v kapelici splošne bolnice. Pogreb bo dne 16. t. m. ob 4. uri izpred župne cerkve na Viču na tamošnje pokopališča.
Ljubljana, dne 15. nov. 1944.
žalujoči sin TONE in družine LEGAT, ZALAR, ZOREČ, WOL-ITNG.
tn v Mostah, produn. — Realltetna pisarna Zajec Andrej, Tavčarjeva 10.
30479 20
HIŠO. VILO
sli večjo parcelo, kupim Ponudbe na oglasni od delek Jutru »od .Takoj plačam«	30461 20
NOVEJŠO HIŠO 6 stanovanjsko prodam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »šišk-—Beži grad«.	30616 20
STAVBNO PARCELO lepo, za vilo prodam b'?zu tramvaja na Vtfu. Nasiov v ogl. cdd Ju tra.	30620-20
KRZNENE PLAŠČE
bele IcožuSčke. lisičie. di-hurie»e. Icunie boe. dobro ohranjene in lcoie domačih živali, kupuje Rot. krznar stvo Mestni tre i
401-7
STEKLENICE različnih vrst kupujemo Dobro plačamo Na V® So želto Jih prevzame mo na domu B Guštin Vodnikov trg 2
J 318 N 1
PISALNE STROJE dobro ohranjene boljše znamke kupi takoi pc najvišji dnevni ceni tvrd k3 »Everest« Prešemov8 ul 44	J 429-7
NALIVNA PERESA boljše vrste ln dobro ohranjena, stalno kupu Je tvrdka Everest Pre šernova ul. 44 -I 431 '
MOŠKE OBLEKE ženske in moške čevlje, perilo, pohištvo Itd. — stalno kupuje Drame Alojzija, Gallusovo nabr 29	30517 7
JEDILNI PRIBOR
s-fbrn in serv* za 12 oseb kupin: P .nudbe na cg. od.l Jutra pod »Lepo«	30532 7
PORCELAN SERV-S za 12 oseb ali 6 boljše znamke, kupim Ponudbe na ogl. odd Jutra DOd »Kror.pir. 30454-7
RJAVE ŠKORNJE ali gojzarje št 36 37 — kup m. Naslov v oglasnem oidd. Jutra.
30639-7
PREPROGO
pirotsko manjšo m več jo. samo dobro ohranje no, kupim. Pismene po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Dober pirot«
30614-7
PREPROGO
perzijsko, manjšo potre bujem za takoj. Pismene ponudbe na oglasni odd Jutra pod »Perzer« 30615 7
KRAVO
dobro mlekarico kupim ali zamenjam za debelo. Prodam 70 kg težkega prašiča, mehke reje. Na slov v ogl. odd. Jutra.
30625-7
PEČ
(gašperček), kupim takoj. Kranjc. Poljanska St. 41.	30645 7
MOŠKO PERILO spodnje hlače in srajce. kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra Pod šifro »Dobr0 zimsko perilo«.	30666-7
MOŠKE GALOŠE aa čevlje št. 41-42 ia trenčkot raibU«, 1»H-ko tudi damffkli kupim Ponudbe na ogi- odd. Jutra pod »Zamenjava ilt*	30649-7
DVE ODEJI (koča) kupim. Dostaviti prosim k meni. Naslov v ogl. odd. Jutra.
30656-7
Sobe išče
OPREMLJ SOBICO
iščem. Naslov poslati na ogl- odd. Jutra pod »Di skrecija-Alfred«
30546 23a OPREMLJ. SOBICO
ali kabinet išče mlajši samski gospod. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Prijazna«	30651 23a
KUPIMO STROJČEK za rezan]e kruha
V DOBREM STANJU. Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »STROJČEK ZA REZANJE KRUHA«.
DELNICE
Trboveljske. Vevče, Ljubljanske kreditne banke m drugih trgovskih ali industrijskih podjet-j kupimo. Takojšnja gotovina. -Stavite ponudbe.
>LF ZORE, Ljubljana, Gledališka ulica 12
VAŠE ROKAVICE
m usnjene čevlje, vse » delke iz usnja barvamo in <emiš čevlje čistimo po najnižji ceni Ožemai Halrula Mestni trg 11 t 340 N 37 MLAD GOSPOD (Hrvat), ki Je kupoval modro obleko. prosim, da se oglasi: Dunajska cesta 23- čevljar.
30664-6
KLOBUK
sem izgubil v tramvaju od Ajdovščine do lute-ranske cerkve. Pošten najditelj na i ga odda proti nagradi n* Celovški cesti 63. pritličje— desno.	30638-37
IZGUBIL SEM sveženj ključev v Ko-rrenskega ulici in po Sv. Petra cesti. Oddajte Jih proti nagradi v ogl. oddelku Jutra. 30617 37 SRNO
sem ujel. I/a,stn<'k Jo dobi Miklošičeva 28.
30652-37
Prevodi. pmSnje. pro ptst razmnoževani« informacije
•SERVIS BIRO *el»»*ihurgov8 uUea * telefon 4t. 2109
PROŠNJE
za potovanja, nabav« racioniranih predme tov. posredovanja tr vse informacije varr oskrbi Komercijalnf pisarna Z a | c Lojze GlpriaMčk* ulica *t <
Sporočamo sorodnikom, znancem in prijateljem, da nam je po kratki bolezni umrla 15. novembra t. 1. sestra in teta, gospodična
Ivana Zorič
• učiteljica v pok.
Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 17. t. m. ob 2. urt popoldne z Kal, kapele sv. Janeza, k Sv. Križu.
Maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 23. t m. ob 8. url zjutraj v cerkvi Mar. Oznanjenja.
Prosimo tihega sožalja.
Ljubljana, dne 15. nov. 1944.
žalujoči: MARIJA RAVNIKAR, sestra; dr. JELKO RAVNIKAR, nečak in ostali sorodniki.
KINO MATICA	Telefon 22-41
Barvno veledelo IMMENSEE Kristina Soderbaum, Carl Raddatz, Paul Klinger Predstave ob 16. in 18. url
KINO SLOGA	TeL 27-30
Krasna drama po romanu VVeisenborna
DEKLICA IZ FANGJA Brigitte Horney, Joachim Gottschalfe Predstave ob 16. in 18. urt
KINO UNION	Telefon 22-21
Film mladostne romantike
NEVARNA POMLAD Olga ččhova, Winnie Marku«, Siegfried Breuer, Paul Dahlke itd. Predstave ob 16. in 18. url
KLOBUCARNA
^	»F A J K»
fWF\W Vam strokovno osnaži, [% VjŠF preobtika ln prebarva VaS klobuk, da izgleda kot nov- — Lastna delavnica.
Se priporoča
RUDOLF P A J K. LJUBLJANA, SV. P^TRA CEST 4 ST 38
MIKLOŠIČEVA CESTA ST. 12 (Nasproti hotela Union)
DELAVCE
SPOSOBNE za izdelavo drv,
sprejme
Ravnateljstvo drž. gozdov,
LJUBLJANA, Puccinijeva ulica štev. 9
(palača Pokrajinske hranilnice) Prav dober zaslužek v akordu! Razne ugodnosti: dodatna karta za najtežje delavce, delno plačilo z drvmi L t. d.
* m
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je Vsemogočni 11. t. m. ob 14. uri poklical k Sebi v 93 letu grenkega življenja našo ljubljeno mater, staro mater, prababico, sestro in teto, gospo
Frassščiško Svet
roj. ŠKOF
Na njeni zadnji poti smo jo spremili 13. t. m. ob 9. uri iz hiše žalosti v Cerknici 160, ter njeno izmučeno telo istotam na farnem pokopališču Sv. Janeza izročili materi zemlji.
Tem potom se najtoplejše zahvaljujemo vsem, ki ste pokoj-nico spremili na zadnji poti, ali na kakršen koli način izrazili so-žalje ob bridki izgubi naše plemenite matere ter darovali cvetje. — Posebno zahvalo izrekamo še domačemu g. župniku g. Strej-herju za v srce segajoči pogrebni obred s sv. mašo v pokopališki cerkvi — Sv. maša zadušnica za blago pokojnico bo v sredo 22. t. m. ob 8. uri v dekanijski cerkvi v Cerknica.
Cerknica, Lož, Podskra jnek, Ljubljana, Rogaška Slatina, Bar-kerton, New York, Akron (U. S A.), dne 15. novembra 1941.
Tone, France, Janez, Jakob, Jože, Frančiška in Mane, sinovi in hčere; Janez, brat, vsi vnuki, pravnnki in ostalo sorodstvo.
Zahvala
Ob pretežkem slovesu od najine plemenite matere in sestre, gospe
Milene Pirjevec
nama je bila blažilna tolažba požrtvovalna srčna dobrota, s katero so lajšale trpljenje zadnjih dni njenega življenja ge. Mara Lamutova in Julija Mlakarjeva s hčerko učiteljico gdč. Julči in ji prinašale sončne žark^ prijateljske ljubezni, ki jo je spremila v večnost, dalje izraz nežnega sočutja pevovodje g. Venturinija in gg. pevcev, ki so se poslovili od ljubiteljice naše pesmi z ganljivimi žalost nkami, in vseh, ki so jo kropili, položili cvetje, jo spremili do groba in z najino težko bolestjo sočustvovali s toplimi besedami sožalja. — č. s. Teodili za skrbno postrežbo in nego: Bog plačaj!
Ljubljana, 15. novembra 1944.
MAŠA GROMOVA STANKO PIRJEVEC
O. Goebeler:
38
Sestri in »on«
Roman
7 Fozor, nikar je ne draži.« Skušal je ubrati šaljivo struno- -Cilika. ne bodi tako zamerljiva, kai ti pa je nocoj?«
Vozili so se skozi Berlin, vozili brez konca in kraja. Ona dva sta brbUaia o vsem mogočem. Cilika je molče sedela na svojem sedežu in gledala samo na pot Kam se vozijo prav za prav? Kako čudno daleč je bilo vse to od okolišev, ki jih je poznala, od vseh zvez. ki so vodile v Warmsee! Kaiko naj pride potem za časa nazaj in ujame pozni avtobus? Vpraševati se ni upala.
»Malce daleč zunaj je.« Maltemov glas jo je zdramil iz zamišljenosti: »Da, zato bo pa tudi tem lepše.«
Potem so sedeili v kabaretu pri ,Sedmih peiklenščih'. Ali je bil res kabaret? Cilika jc gledala okrog sebe. Z Rozo in zdravnikoma je nekoč že bila v takem hramu drobne umeifcnosti, a tisti je bil na zahodu mesta, prostori so bitli otmeni, in otmena vkljub vsemu tudi prešernost tega. kar si videl in slišal. Tole pa?
Lilp Lundfeorgova je bila i2jgiirala za oder, ona sama pa je odvedla Tomaža Malten« v eno izmed tesnih, klavrnih lož. Napočil je kšpečega vina in ji porinil kozarec: »Trčžva, Cilika!«	_
»Hvala, ne bom pila!«
Celo se mu je nagubalo, toda premagal se je: »Da, Cilika, to je življenje — z življenjem si se vendar hotela sez":aniti?<
»To da je življenje?« Samo ti dve besedi je relkla in ga premerila z dolgim pogledom: »Iti hočem! Iti, proč odtod!«
»Tega zdaj ne moreš, kaij pa m sliš? Saj sva komaj prišla, človek re more takoj spet vstati. Piij, pa boš bol:š? volje.« Trči! je s svojim kozarcem ob njerega, toda ona se ga ni dotaknila.
»Ciliika, vedeš se kakor majhno dek':tce iz zavoda ali kakor varuška iz Rezine lut-kame.«
»Se enkrat te prosim, da ne omenjaš moje sestre — najmanj pa tu.«
»Kaj hočeš s tem reči — tu? Nikar se ne delaj, ljudje postajajo že tako pozorni na naju.«
»Toreg me pusti, da odidem, saj pravim, da hočem odtod.«
»Najprej morava slišati Lilino točko, zaradi nje sva prišla.«
»Jaz ndkaikor ne, a tebi ne branim, da jo poslušaš, če te je volja. Niti minute več ne ostanem tu.« Ozrla se je na oder, kjer je neka plesalka pravkar dr^no zverala ude. Vstala je: »Grem!«
»Ciilika, še enkrat ti pravim, ne zbuoaj pozornosti« Glas mu je drhtel od pritajene togote, toda Cilika se ni dala oplašitt Že je stala pea vratih lože. »Daj mi mojo
garderobno številko, pomagala si hom sama.«
»Nu, pojdiva torej!« Vstal je in odše: z njo ven. Moče ji je pomagal obleči plašč, mo!če sta stopila skozi vrata, nad katerima je kr.čečerumeno žarela samotna obločri a.
Temna in prazna je ležala cesta -red njima. samotna cesta berlinskega -evera; nekje v daljavi je bi'a ura enajst. Dekle se je zdrzni Id v nenadnem s'r;ihu »Sveta nebesa. kako narj pridem zdaj š"1 domo ?«
»Da. ljuba Cilika, to bo dokai težko« Njegov smeh je bil poleg n je. * udoben, zmagoslaven smeh, porogliiv moški glrs: »Zadnji omnibus je zdavnaj odpel a'.«
»Čeprav. Na vlak pojjd:m.» D'vja odi č nost se je bila zbudila v nji. »Kje dobi n taksi? Na postajo hočem, polnočni vlak še ujamem.«
»In tam zunaj boš tavala v noč po temni cesti!«
»Našla bom pot, saj poznam k-aj. ničesar se ne bojim.« Malo je maimjkalo, pa bi mu bila zakričala v obraz: Bolj varno se bom čutila kakor pri tebi!
»Cilika, bodi že pametna!« Prijel jo je za roko, njegov glas je bil spet mehak, prigovarjajoč, skoraj da nežen. »Ti, pa saima na temni cesti, ne, te odgovornosti ne vzamem nase.«	.
»Odgovornost — tj?« Patonria je njegovo
roko od sebe.	J
»Da, odgovornost — tega ne dovolim. Za
vlakom.«
Odrinila ga je. »Na postajo hočem!«
»OUika, tudi zadnji predmestni vlak bo že odšel, preden prideva tja. G"ej, ura tam-le kaž? malone polnoči. Reci jutn Rozi, da si se zakasnila, to se pri operi rado zgodi, reci ji, da sd šla v kak hotel ali----
»Resnico ji povem!« je dekle za vpilo »Od zdaa naprej nič drugega več kakor resnico!«
»Pa dobro, povej ji resmico. Mislim, da ji jo poveva oba. Kajti jaz pojdem s teboj, veselim se že, kako bo gledala. Cilika, tu na cesti ne moieva ostati. Redar, glej tam-le, se že ozira po naju, in razen tega začenja deževati.«
»Pojdiva torej,« je trudno rekla, videč, da ji res ne ostane nič drugega. Mo če je stopala »b njegovi strani. Mož je zdaij pa zdaj zvedavo vrgel oči po vitki postavi vštric sebe. Posmeh in zmagoslavne sta se mu zrcalila na obrazu: »Si mi hotela uiti, mala, kaj? Pa se ti ne bo posrečilo, zdaj ne več.« Nato je spet ubral prešnjo mehko, nežno struno: »Res md je žal, da si tako razočarana, Cilika, tega si niti mdsliti našem mogel. Menil sem, da se želiš korenito pozabavati. Nu, nikar ne bodi huda, saj prideš v prijazno, toplo sobico. Kozarec vina
nič ne. Daj, spravim te v neko penzijo, j še popijeva skupaj, pa bo.« Ni mu odprav tukaj blizu poznam majhno, prijazno j govorila, le tiho je hlipa'-a sama pri sebi. hijo. in jutri se lahko odpelješ s prvim i »Vidiš, sva že tu.« Zavil je proti hiši. ki
' je stala nekoliko v stran, v zelo temni ulici.
»Tu?« Mladenka se je nehote zgrozila in mahoma za/kričala. »Tamle na vogalu stoji avtomobil, tja hočem, morda me zapalje domov v Wannsee?«
Ozrl se je v nakazano stran in skomignil z rameni: »To je zasebni voz Nič ti ne bo koristil. Saj sva tako na cilju.« Segel ji je pod pazduho in jo porinil naprej. Slišala je, da je zaklenil hišna vrata za seboj, in nejasna misel jo je izpreleteia: »Kaiko more imeti ključ od tuije hiše?«
A v tem je bil že pri vratih nekega stanovanja, ki jih je takisto odklenil. »Le bliže, gospodična Fabriciusova, bodite prisrčno dobrodošli«
-Luč je zažareila. Oči so ji blodno zletele na okrog. Stala je v sobi, opravljeni z be-raško eleganco. Na mizici ob kavču je stala steklenka vina z dvema kozarcema, pladenj s kruhki in skledica s sladkarijami. Zajec-ljaJa je: »Kje pa sem tu?«
»Boš že spoznala. Daj, Ciliks, odloži, bodi kakor doma, da nama bo prijetno.« Ho'eI ji je pomagati, da bi slekla plašč. Pahnila ga je od sebe in zbežaia v oddaljen kot: »Kje sem tu? V peniji? Kje — kje je gospodinja?«
Sehrfftleiter — Urejuje: Milan Zadnek —
FOr das Konsortium »Jutro« als Verlag - Za konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja: Stanko Virant — Fttr »Nartfna tiskarna A. O* als Druckstelle — Za »Narodno tiskamo d. čU kot tiskarnarja: Fran Jeran — FOr den Inseratenteil verantvvorttich - Za in^eratni oddelek odgovarja: Ljubomir Volčič