Stev. 136.
Velja po pošti: celo leto naprej K 26'— u,a pol leta „ „ 13'— četrt leta „ „ 6 50 »a en mesec „ „ 2 20
V upravništvu:
aa celo leto naprej K 20-— ?a pol leta „ „ IO1— 2it Četrt leta „ „ 5'— en mesec „ „ 1'70
ta poJIlj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. IO h„
0 UuMlanl,«soboto, dnč 15. junija 1907.
Leto mi
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mn-.): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. f'ri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod čez
__ dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
»e vraiajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. ; Uredniškega telefona štev 74.
I o. V
UpraVniŠtVO i® y Kopitarjevih ulicah štev. 2, —
____Vsprejema naročnino, inserateln
reklamacije, Upravnlškega telefona štev. 188,
Naše bodoče delo.
Trst, 12. junija.
Naše javno življenje ima to slabost, da motijo duhove samo zunanjosti, a za istinito notranjo vrednost stvari ponavadi manjka pravega zmisla. Zdaj. ko so izvoljeni državni poslanci, ko so posamezni volivni okraji na volivnem zemljevidu poslikani z raznimi barvami in je v gotovih številkah fiksirano razmerje strank, se sodi le po teh zunanjih znakih. Vse upira poglede lc na poslance, češ, ka.i bodo naredili, kakor da bi bila usoda vsega našega naroda odvisna od tega, če so v enem klubu ali ne.
Poslanci naj na Dunaju ukrenejo, kar MKiznajo za pravo, a mi, ki smo doma, premislimo, kaj nam je storiti, da ne nazadujemo. Po mnenju naših oficielnih politikov je vse odvisno samo od one vodene sloge, v katere imenu hočejo poslance S. L. S. prisiliti, da bi st vezali z liberalci, in našega poslanca dr. Rvbara smatrajo celo za tisto brezbarveno vez, ki naj spoji nasprotne nezdružne elemente. A ravno ta brezbarvnost in neodločnost nas zna pogubiti, kajti bodimo odkritosrčni in povejmo si na ves glas, da nas sedanja politika solzne brezbarvnosti, ki vedno cika na liberalno stran, ne bo vzdržala na površini. V slovenskem ljudstvu se tudi vrši proces, ki utegne v šestih letih dovesti tako daleč, da pojde za Rybarem na Dunaj — socialni demokrat.
Od petih tržaških mandatov imajo socialni demokratje že štiri, in na tisoče slovenskih glasov ie bilo na volišču oddanih za rdečo internacionalo. To socialistično gibanje sc pa iz mesta širi v okolico, in če se mu ne postavi nasproti organizacija, ki ga paralizira, bo socializem preplavil tudi tržaško okolico iti vse solze »Edinosti« bodo tekle zaman. Z železnimi koraki napreduje nevzdržni razvoj ljudskih mas, in taka slabotna breznačelna politika, s kakršno smo delali doslej, nam bo vse delavstvo odgnala v socialistični tabor, kier znajo napolniti ljudsko dušo z bolj krepkimi strastmi, kakor ie naše breznačelno slo-garjenje. Zal, da je tako, pa resnice se ne strašimo!
Kako žalostno je pogorel liberalizem v Trstu! A slovenski liberalizem, kakor jc raz-it v ljubljanski kliki, je po duhu popolnoma enak Venezianovi kainori. Nc varajmo se! Zveza Rvbar-Hribar nc pomeni za nas sreče, ampak je znak političnega propadanja, ki sc bo končalo s tem, da bo tudi peti tržaški • kraj padel v roke socialni demokraciji.
V tržaških krogih sc je začelo misliti zdaj, da se ustanovi stranka narodnih socialistov, ki na.i bi bila bojna organizacija proti socialni demokraciji. Prazne sanje! Ti narodni socialci so se povsod izkazali kot ponesrečena, življenja nezmožna ustanova. Na Češkem,
11K6K.
Cvijlčeva slavnost.
Dunaj, 12. junija.
Kdor pozna razmere med našim jugoslovanskim dijaštvom na Dunaju, ve, kako malo vezi jc med posameznimi akad. društvi. Vsako gre svojo pot zase. Ali naša akademična društva morajo samo tedaj vršiti svojo vzgojno nalogo med dijaštvom, ako njih voditelji znajo dobiti prave momente, da zberejo raztresene ude in pokažejo, da jugoslovansko dijaštvo. in nai bodo razlike v mišljenju, političnih težnjah in domovini šc tako velike, tvori eno samo celoto. Kdor je bil na Cviiičcvi slavnosti, ki so jo priredila jugoslovanska akademična društva, da skupno počaste srbskega učenjaka, je dobil ta vtis, da so tu zbrani pripadniki enega naroda. Postavite Nemca med nas. Glavo stavim, da ne bi mogel opaziti, da so tu bile zastopane kar '•tiri »narodnosti«. Zabava jc bila prisrčna, kakor med brati ene družine. Kdo hoče vedeti. kaj sc pravi praktično gojiti jugoslovansko misel, ta naj bi bil prišel na to slavnost. N'e sanjajmo o velikem jugoslovanskem kraljestvu! Trdno siccr tipamo, da sc bo dobila iorma, pod katero bomo vsi Slovani na jugu kulturno združeni — to je in mora hiti naš poslednji cili — vendar pri sedanjih razmerah je ta združitev utopična. Ali če ic zdai. vedno ne bo, in dolžnost naša ie, da ji
na Nemškem, na Ogrskem povsod je ta socializem izprevrgel se v pravo socialno demokracijo.
Izkušnja zadnjih volitev po celi državi nas uči, da more edino lc krščanskosocialna ideja uspešno stopiti na bojno polje proti socialni demokraciji. Za delavstvo je treba krepkega, odkritega programa in voditeljev iz njegovih vrst. polnih navdušenja za strogo, nezlomno organizacijo. Taki voditelji pa izhajajo le iz krščanskosocialne organizacije. Namestu, da se pri nas hudujemo nad kranjskimi. Kreki in Gostinčarji, pojdimo se rajši k njim učit in .iih vabimo, naj nam pomagajo ustvariti organizacijo, ki je edino spasonosna!
Držous in socializem.
Dolgo sc žc širijo socialistične ideje, a ni bilo šc praktičnega poizkusa, da bi bila katera država začela izvajati v dejanju komunistične teorije. Ravno nasproti smo videli, da so socialistični poslanci, tudi če so zmagali na najradikalnejši program, takoj ta program zatajili, ko so dobili v roke moč, da ga izvedejo. Oni so zoper monarhijo, a se vklonijo, kadar sc jim ponudi zaželjena prilika, da postanejo c. kr. socialisti. Oni so pred ljudstvom strašni antimilitaristi, a če pride do odločitve, glasujejo tudi za nove kanone. Vsi socialni demokratje, ki so doslej še postali ministri, so izdali svojo stranko in postali branitelji kapitalizma.
Na Francoskem imamo v tem oziru najbolj poučne zglede. Ko so zmagali socialisti, bi bil človek mislil, da bodo zdaj takoj ustvarjali socialistični raj, vpeljali skupno državno last in odpravili krivični kapitalistični družabni red. A zgodilo se je nasprotno. Združili so se s kapitalističnim framasonstvom in so začeli versko borbo, da odvrnejo z njo pozornost ljudstva od svojega lastnega izdajstva, ki so ga izvršili nad delavskimi stanovi.
Zdaj imamo pa v francoski zbornici vcle-zanimiv dogodek: Najradikalnejši del socialistov, ki nm načelujejo ljudje, ki še niso ministri. pa bi bili radi, in zato potrebujejo reklame in popularnosti, jc nastopil s komuni-stiškim predlogom, ki je najradikalnejši, kar smo .iili zadnja desetletja šc doživeli. Jaures .ic predlagal, da sc vinogradi podržavijo, da sc vpelje skupna državna posest zemljišč in zanjo seveda tudi državna uprava. To jc v jedru res komunističen predlog, in vložen ie tudi v času, ko je razpoloženje zanj najugodnejše.
Take agitacije, kakor so jo zadnje tedne razvili južnofrancoski viničarji, naša politična zgodovina ne pomni. Vinogradništvo južno-francosko je težko udarjeno po umetnih vinih in po zunanji konkurenci. Marcelin Albert, preprost kmet, se postavi na čelo agitaciji in postane čez noč ena najvplivnejših oseb. ki zbira okoli sebe na stotisoče privržencev. Ve-
polagoma pripravljamo pot. Poti pa sedaj druge ni, kot, da budimo med seboj zavest, da smo en sam narod, ker imamo iste šege, iste navade, isti jezik, ker se tudi po značaju razločujemo samo v toliko, kolikor so nam tuji različni kulturni vplivi udarili svoi poseben pečat. Te zavesti skupnosti ne smemo nikdar prenehati buditi; čim manj je nade. da se v doglednem času združimo, tem bolj smo dolžni delati na to, da ta zavest ne zaspi. Vcdimo, cla z zadnjim Ilirom — hvala Bogu, imamo jih še, in bo jih vedno več — pade slovenski narod.
Do sedaj je bila navada, da je akademična mladina slavila — poete. »Prešeren iu — nič več« se je reklo včasih. Res je, da poeti najčistejše izražajo narodno psiho, in da v njih delih leži pogosto vse kulturno stremljenje naroda, kateremu pripadajo. Ali dober poet še ni vselej dober — vodnik narodov. Goethe je bil največji nemški pesnik — ali molčal je, ko je Napoleon gazil nemško cesarstvo — Kleist pigmej proti orjaku Goetheju — pa ie pel svobodo in boj za osvobojenje. In Kleist je bil tedaj po moji sodbi večji od Goetheja. Podoben slučaj imamo pri nas. Prešeren velik poet — Kranjec, ki očita St. Vrazu, da je tiskok, ker je hotel, da se obnovi to, kar jc z navdušenjem oznanil Valentin Vodnik, ko jc zapel »Ilirijo oživljeno«. In Valentin Vodnik ie bil majhen pesnik, a vendar, ko je zapel svojo najlepšo pesem, položil jc vanjo ves naš narodni program. Kdo bo v resnih časih, ki sc nam bližajo naš vodnik? Ali Prešeren, ali Vodnik? Ali jc Vodnik in njegova »Ilirija oživljena« pozabljena za vselej in ali se res
likanski shodi so se vršili, in v Montpellieru je mogel Albert reči, da govori v imenu 800 tisoč ljudi. Viničarji trpe bedo, govori Albert na shodih, in dolžnost vlade .ie, da jim pomaga. Ce vlada takoj ne pomaga, odpovedo viničarji davke, ne gredo več v vojake in občinski zastopi vsi odstopijo. Vlada ima torej dolžnost, da pomaga.
Vlada pa se za to ni zmenila, ker se .ii zdi važnejša naloga, bojevati sc proti duhovnikom iu cerkovnikom. Ko so se pa začeli zbirati ljudje v velikanskih množicah in so začeli prirejati ogromne demonstracije, je začela misliti, pa ni dobila poguma, da bi kaj storila.
Ta trenutek pride komunistični predlog .lauresov. Kaj stori parlament? Z velikansko večino ga odkloni, češ, da je neizvedljiv. In vendar so ti ljudje, ki so predlog odklonili, nebrojnokrat pred ljudstvom zagovarjali socialnodemokraški program! Ko ga naj bi v dejanju izvršili, so pa izjavili, da je nemogoč. Posestnikom se zemlja nc sme vzeti pravijo in če bi se odkupila, bi bilo treba zato na milijarde denarja. Skupno v državni upravi sc zemlja ne da obdelovati, kajti za to bi bilo treba ogromno uradništva in državnih uslužbencev, ki pa vsi skupaj poljedelstva nc bi mogli vzdržati niti na tej stopinji, kakor jc zdaj. In vlada? Pozabila ie na vse svoje lepe teorije, s katerimi so ti ljudje kot kandidatje slepili volivce.
Ta poraz komunistične ideje je najboljši dokaz, da so puhle in prazne one teorije, s katerimi slepijo socialisti revno ljudstvo, in da njim samim ni za njih dejansko izvršitev.
Pač pa je potrebno, da se vrši stopnjema neko socializiranje velike produkcije tam. kjer jc ta veleprodukcija v rokah kapitalistov sredstvo za izmozgavanic revnega ljudstva. Za to so nastopale vsikdar krščanske stranke, in tudi v sedanji državni zbor stopajo že s ior-nuiliranimi zahtevami. Sklepi zadnjih dveh slovenskih katoliških shodov se še dobro v spominu, in ravnokar je na shodu dunajskega krščanskosocialnega delavstva poslanec Kun-šak izjavi!, da bo zahtevala njegova stranka, da se podržavijo rudniki, vrelci kamenega olja, železnice iu druge stvari, ki so splošno potrebne, pa jih zdaj monopolizira.io kapitalisti, da jim določujejo visoke cene ter tako izsesavajo ljudstvo. Tudi splošno ljudsko zavarovanje, ki jc ena glavnih zahtev našega programa, je v jedru orav državnosociali-stična zahteva.
Država more torej do gotove meje izvajati socializem. Komunistiškc sanjarije pa, ki hočejo odstraniti zasebno lastninsko pravico, so neizvedljive in protinaravne.
Tedenski prekleti.
Štiridesetletnica, odkar je bil cesar Franc Franc Jožef kronan za ogrskega kralja, se je izvršila 9. t. m. v Budimpešti brez posebnega hrupa. Navzoč jc bil tudi prestolonaslednik, ki je pa takoj po jubilejni maši odpotoval. Nagovori so bili običajni. — Tudi v Zagrebu se je opravila v spomin jubileja slavnostna sveta maša. Starčcvičanska stranka jc izdala ob tej priliki manifest, ki v njem izjavlja, da jubilej ni v zvezi s Hrvaško, ki leta lSf)7 pri kraljevem kronanju ni bila navzoča, in da se mora kronanje hrvaškega kralja izvršiti edinole na hrvaških tleh. Pozornost .ie vzbudil cesar s tem, da je nenadoma odpotoval. Kot vzrok naštevajo tudi sirov nastop mažarskih poslancev nasproti romunskemu poslancu Vaidi.
Javna telovadba. Lepo število gostov iu domačinov je privabilo pretečeno nedeljo ugodno vreme k telovadni predstavi, ki se je vršila na odprtem prostoru v St. Vidu pri Ljubljani. Ponovno priznavamo, da je živahno odobravanje, ki je sledilo posameznim točkam, bila dgocela upravičeno in zasluženo. Mladeniči telovadnega ljubljanskega in šentviškega odseka, čvrsto naprej! Po telovadbi se je razvila domača zabava med petjem, tamburanjem in srečkanjem.
Francoski viničarji napravljajo vladi resne skrbi. V Montpellieru v južni Franciji se jih je sešlo čez 600.000, da so manifestirali za svoje zahteve. Na vseh županstvih so odstranili narodne trobojnice in jih nadomestili s črnimi. Pri shodu v Toulonu je bilo navzočih 25.000 vinogradnikov. — V Narbonnu ic 3000 vojakov pozdravljalo demonstrante-viničarje. Častniki vojakov niso mogli pomiriti; moral jc priti polkovnik. Minister bo oprostil za pet let vinograde davkov.
Izpodletelo jim je. Liberalci so bili dali parolo: Dijaško in ljudsko kuhinjo moramo dobiti v svoje roke. Sklenili so vse one gospe, ki so že leta in leta požrtvovalno delale za blagor ubogega ljudstva, odstraniti iz odbora. Mahinacija jc bila v tem, da občni zbor ni bil pravilno naznanjen in da kraj zborovanja ni bil imenovan. Možje, ki jih drugače ni videti v ljudski kuhinji, kakor dr. Tavčar, Šubic, Lah, Vrhovnik, so prišli žc ob šestih in izvršili četrto točko sporeda, t. j. volitev, na prvem mestu. Ko so dohajali naši in sc jc imel občni zbor šele začeti, jc dr. Tavčar izjavil, da je volitev zaključena. Prišlo jc do burnih prizorov, nakar se jc spisal takoj protest na vlado, ki so ga vsi navzoči podpisali razen liberalcev, ki so odšli. Protest jc podpisalo 34 članov, za Franjo dr. Tavčarjevo je bilo oddanih pa 28 liberalnih glasov.
Kie so vitezi? Koliko zgražanja in raz-žaljenja je bilo pri liberalnih zagovornikih dostojnosti, ako ie »Slovenec« upravičeno malo
Slovenec ne more vneti za nekaj višjega, kot so »niokrocvetoče rož'cc poezije«?
To mi jc tedaj po glavi rojilo, ko se je na Cvijičevem večeru navdušeno razlegala po dvorani pesem »U boj!«, ki so jo pela združena akad. društva: slovenska »Danica«, »Sava«, »Slovenija«; hrvatska: »Jadran«, 'Zvonimir« iu srbska »Zora«. In rekel sem si: ali ui danes v tej dvorani nekaka »Ilirija oživljena«? ln prepričan sem bil tedaj, da ta ideja ni utopija, da ne sme biti utopija.
No to pot nismo slavili poeta. Zato jc bila slavnost nekako resnejša, stvarnejša. Nič onega bombastičnega navdušenja, ki smo ga navajeni opažati na narodnih slavnostih, kjer sc napiva »slovanski vzajemnosti« bolj za zabavo, kot iz prepričanja. V resnih potezah .ie očrtal govornik g. dr. N. Zupanič življenje in delovanje sedanjega rektorja srbskega vseučilišča v Belgradu. Predavatelj ie napisal daljšo študijo o slavljencu v »Dom in Svetu«, zato nam ni treba povdarjati glavnih mislii, ki iili .ic podal ta večer. Opozarjamo le na ono študijo. Dr. Jovan Cvijič si jc pridobil zlasti mnogo zaslug za znanstveno prouča-vanjc Balkana. Njegova dela so eminentne važnosti za napredek geografske vede. To so seveda v prvi vrsti dela za strogo strokov-njaške znanstvene kroge; ali pri tem nc pozabimo omeniti, da sc delovanje učenjaka Cvi-jiča nc omejuje samo na znanstvene kroge. Mnogo njegovih spisov vzame v roko tudi lahko nestrokovnjak; kolikega praktičnega pomena bo. ko bomo imeli njegov zemljevid jugoslovenskih dežel, ki ga tako živo pogrešamo. Cvijičcvo delovanje ne koristi san'd I
Srbiji, ampak vsem južnim Slovanom. Zato jc dolžna tudi slovenska javnost priznanje učenjaku, ki ljubi naš narod. Dokaz temu brzojavka, ki jo je poslal, da se zahvali za skromno proslavo: Sada me iznenadi vest beogradskih listova, da jugoslavenska akademska društva priredjuju svečanu sednieti u mo.iu čast. Prvo osečanje, koje se u meni javlja, to je, da tako veliko ljubasnost ioš nišam zaslužio ali me u isto vreme vrlo ra-duje, što vidim, da jugoslavenska omladina odaje poštu radii, glavnom taktom progresa. Radom čemo storiti i našit potpunu zajednicu i bolju budučnost. Osobito me jc prijatno dirnulo što u tini osečajima vidim ujedinjene Slovence, Hrvate in Srbe. Dr .Jovan Cvijič, rektor srpskog universiteta.
S to proslavo jc dijaštvo pokazalo, kako naj se v bodoče umeva jugoslovanska vzajemnost. Kakor slavljenec dr. Cvijič nc omejuje svojega deloVanja samo na Srbijo: to bi bil premajhen delokrog za velikega duha, vsa zemlja, koda bivajo južni Slovani, jc njegov delokrog; tu se realiziraj njegova stvar-ia.ioča sila. Zato ga z vso pravico vsi smatramo za svojega. Tako pa delaj vsak Slovenec, ki čuti v sebi genij stvar.iaioče sile. Ali sc naše obzorje res jenja tam, k.ier stoje Karavanke in kjer pri Brežicah stopi v vagon hrvaški kondukter? Kako smo majhni, kako smo majhni, in vendar zcml.ia naša, naša last ie svet od Triglava do Olimpa.
V. M.
bolj ostro pisal o osebah, ki spadajo v okrožje »Narodovo«. Na občnem zboru dijaške kuhinje je dr. Tavčar ozmerjal brez povoda požrtvovalno iu delavno damo s tem, da ji je zabrusil v obraz besedi: »Prokleta baba«. Kje so zdaj zagovorniki dostojnosti? Kie so vitezi, ki rešujejo žensko čast?
Glavna skupščina istrske družbe sv. Cirila in Metoda se je izvršila dne 9. junija v Pazinu ob toliki udeležbi iu s tolikim navdušenjem, kakor še nikdar doslej. Prišli so na zborovanje tudi vsi poslanci z raznimi drugimi odličnjaki, in do deset tisoč istrskih rodoljubov. — Poslanci so to priliko porabili, da so imeli zaupno posvetovanje glede prihodnjega državnozborskega kluba. Upamo, da jim ne bo težko izbirati med politiko S. L. S. in med politiko Hribarjevo.
Deželni zdravstveni svet je izvolil za predsednika dr. Zupanca in za podpredsednika dr. Ročka. Culo iu pisalo se ie o pritožbah, ker so letos za dobo treh let imenovani trije Nemci in en Hrvat za zdravstvene svetnike. Ogromna večina kranjskih zdravnikov gotovo čez osemdeset, jc Slovencev, in vendar sta med šestimi člani zdravstvenega sveta le dva Slovenca in en Hrvat!
Jugoslovanski klub. »Slovenec« je v petek prvič izpregovoril glede skupnega jugoslovanskega kluba jasno, odločno besedo, ko je zapisal: Močen, načelno edin jugoslovanski klub je naše geslo. Sodba ogromne večine volivcev S. L. S. je ta, da njeni poslanci ne morejo in ne smejo v en klub s slovenskimi liberalci. Naš boj proti liberalcem ni za šalo. Krščanski program v sedanjem času tudi ni prazna fraza, ampak temelj, ki se mora nanj opirati delovanje naših poslancev. Edinost je lepa reč, a z liberalci ni mogoča. Ob edinosti naših poslancev se bodo uničile vse spletke že v kali.
Vseučilišče izpraznjeno. Bolgarski knez je odslovil 34 vseučiliščnih profesorjev, češ, da niso znali vzgajati dijaštva s svojo svobodomiselnostjo. Vlada je zaprla zavod ter poklicala 25 srednješolskih učiteljev, ki naj bi se usposobili, da bodo v jeseni zasedli vse-učiliške stolice v Sofiji.
Raznoterosti. »Freigcistovstvo« na Francoskem rodi grenke sadove. Masonski državniki so mislili, da bodo republiko utrdili, ako zlomijo moč cerkve, a zgodilo se bo prav nasprotno. Kakor ni bilo drugače pričakovati, se čuti čedalje bolj, da so vse vezi države razrahljane. Vzdignili so se delavci, učitelji in celo uradniki, ter zahtevajo izboljšanje položaja v smislu socialnodemokraškega družabnega reda. Vlada je brez moči ter ustreza, — obenem pa koplje sebi grob. — Zopet nesrečen dvoboj. V Tridentu sta se dvobojevala poročnik Hertl in nadporočnik Wernik radi neke malenkosti. Hertl (po poklicu inženir, je delal zadnjo orožno vajo), je bil zaboden v srce ter je na mestu izdihnil. To je sad novodobne kulture! — Kriza na Portugalskem še ni rešena; ljudstvo na shodih se zbira in zahteva, da se kralj odstavi. — Vpričo poslanca Robleka je v Celju govoril dr. Kukovec, da je boi »Narodne stranke« prdti klerikalizmu samoposebi umljiv. Boj klerikalizmu je isto, kot boj katoliški veri in cerkvi ... Pa so tako hvalili^ pobožnost Roblekovo!! — V Ajdovcu pri Žužemberku je lansko leto pokončala lisica nad 400 kokoši in piščancev; zajec pa je oglodal ,3000 drevesc in mnogo trtja po vinogradih. — Na vlaku, ki vozi v Petrov dvorec, se je ustrelil neki mladenič, ki je imel nalog od revolucionarjev, da umori carja. — Car je odobril načrt, da se zveže z železnico Azija in Amerika po podmorskem tunelu, ki bo dolg 90 kilometrov. — Protialkoholni kongres bo sklican prihodnje leto na Dunaj. -- V novem državnem zboru bo sedelo tudi 20 židov, ki so izvoljeni v Galiciji, Bukovini, na Češkem in na Dunaju; med socialnimi demokrati je sedem židov. — V Rimu stavka po tvornicah za steklo 5000 delavcev. — Sedmošolci v Novem mestu so štrajkali pri profesorju Maslu
radi njegove strogosti. — Ob 60letnici cesarjevi bodo uvedli umetne pismene znamke. — Dne U. junija se je ustrelil v Celovcu vojak Pran Kraker iz Cermošnjic. — Na nekem shodu je krščanski socialec dr. Gessmann povdarjal, da bo krščansko-socialna stranka v državnem zboru predložila zakonski načrt glede na starostno zavarovanje, in predlog, naj se obdavčijo velika trgovska skladišča.
15. t. m. se je otvorila druga haaška mirovna konferenca, na kateri je zastopanih 49 držav, približno 20 več, kot zadnjič. — Iz Pekina v Pariz se je odpeljalo II. t. m. 5 avtomobilov; kitajska vlada ne jamči za varnost potnikov. — V hajduškem komitatu na Ogrskem se se pojavile kobilice v tolikem številu, da jih prebivalstvo ne more ugnati ali pokončati. — Pri občinskih volitvah v St. Petru so liberaici pri ponovljenih občinskih volitvah popolnoma podlegli. — Na bojnih ladjah pred Sevastopolom so nastali nemiri; vojaštvo je zasedlo ulice mesta. — V južni Franciji je demisijoniralo 71 občinskih svetovalcev.
Godovi prihodnjega tedna: Nedelja, dne 16. junija: Frančišek Reg., Beno, Jošt; ponedeljek, I/.: Adolf, Ciriiaka. in Muska, Lavra; torek, 18.: Feliks in Fortunat, Marko in Mar-celijan; sreda, 19.: Julijana Falk., Gervazij in Protazij; četrtek, 20.: Silverii, Florcntina; petek, 21.: Alojzij, Alban; sobota, 22.: Ahacij, Nicej.
Tržne vesti.
15. junija 1907.
Na tržiščih vlada ne le negotovost in ne-zaupnost, ampak tudi velik mir, konzum se popolnoma rezervira, noče poseči po blagu, lastniki blaga pa tudi ne silijo z blagom na pozorišče, tendenca mlačna. Amerika je jako padla, vse čaka z napetostjo izida žetve, od katere nas loči še skoraj 6 tednov. Ta položaj pa je najbolj mučen za ogrske židovske špekulante, ki brcajo z vsemi štirimi, se trudijo in potijo, da bi na kak način opomogli zopet na noge hosirajoči tendenci. Kujejo in publi-cirajo razna poročila in kombinacije, se pritožujejo čez meglo, pomanjkanje dežja, kobilice in hrošče, namigavajo na eventualno slabo letino in vsled tega potrebni import, visoko carino, vendar plaho priznavajo preveliko pesimistiko ogrskega poljedelskega ministrstva, kojega poročila baje za 5 do 6% preneugodno taksirajo položaj, ne zanikaio, da envetuelni pad svetovnih žitnih cen ni izključen, ter konečno sklepajo, da bode kon-zuinent moral plačati in trpeti za vse uspehe avstrijske agrarne politike, ki s svojo »biro-kratično« bistroumnostjo misli, da je že vse storjeno, ako z neprimerno visoko carino ščiti poljedelca, ne zna pa obenem ščititi tudi konzumenta. Vse to pa ne vleče in ni v stanu spraviti konzuma in kupčije iz rezerve.
Neugodnim poročilom ogrskega ministrstva, ne le ni nihče verjel, ampak tudi ogrski hosisti so bili prepričani, da je položaj setvij precej ugodnejši, ker je ugodno vreme veliko popravilo setve. Ves vihar je provzročila le spekulativna terminska kupčija. Priznava se že danes, da bi bil primeren povišek žitnih cen na mestu, ali dvig cen, ki se je vršil ra-pidno in skokoma, je pokvaril vso kupčijo.
Vsa tržišča javljajo o popuščajoči ten-de nci, padajočih cenah, le Budimpešta se upira s svojimi termini besistom. Končno se bode pa tudi Budimpešta udala.
Pšenica je brez prometa, ponudbe skromne, kupci brez zanimanja, tendenca mlačna, le budimpeški termini so stalni.
R ž deli usodo s pšenico.
Oves je brez konzuma, pač pa so ponudbe ogrskega blaga postale jako obširne, zato je cena popuščajoča.
Turšica je stalna, vendar brez prometa. Ogrska poročila trde, da je vreme pre-suho za koruzo.
Moka. Stagnaciia še vedno traja na trgu z moko. Druga roka vspešno konkurira
i z mlini. Kot druga roka pa nastopajo v prvi vrsti avstrijski peki, katere so ogrski mlini svojčas znatno založili z blagom. Peki sedai to blago z dobičkom prodajajo naprej. Mlini dan za dnevom tipajo, da bo druga roka v kratkem izčrpana in da bodo prišli mlini zopet v poštev. Odpoklici so postali skromnejši, novih sklepov ni, mlini bodo prisiljeni reducirati obrat.
Otrobi so se zadovoljili z popuščajočo tendenco, cene za jesen so nekoliko nižje.
Špirit. Cene so ostale nespremenjeno' visoke iu nastalo je mnenje, da je hosirajoča tendenca dosegla svojo najvišjo stopinjo. Konzum ie nespremenjeno velik.
Sladkor. Cene sirovega sladkorja so nestalne in so začele popuščati, ker polja s sladkorno peso so v jako dobrem stanu. Ra-finada je nespremenjena, konzum skromen.
R i ž je iako stalen v ceni, posebno indijsko blago. Laški riž se ponuja v večjih množinah, ali le slabše vrste, lepe in dobre vrste so jako redke, tedaj drage, posebno karolina.
Kava. Promptna kupčija ima jako nizke cene, ker dovozi so vedno večji. Letina je bila velikanska in Braziliji manjka denarja, da bi pokupila blago. Kakor kaže, ni izključena kriza v Braziliji, podobna vinorejni krizi na Francoskem. Terininske cene so sicer potlačene vsled slabe kvalitete stare letine, vendar se že danes plačujejo za lepe Santos vrste nove letine višje cene. Novo blago pride v kratkem na trg. Likvidacijska blagajna za terminsko kupčijo s kavo prične poslovati z 1. avgustom. Ustanavlja se tudi akcijska družba, z delniškim kapitalom 1 milijon kron, ki se bo pečala z nakupom in prodajo kave, s pranjem in eksportom kave v Levanto, s posojili na kolonijalno blago.
S v i n js k a m ast. Stagnacija postaja vedno večja, ki pritiska na cene, in ie ta padla za več kron. Nižje cene bodo seveda dvignile konzum.
Bakrena p I oč e v i n a. Osnovna cena se je znižala za 10 kron, znaša tedaj namesto 325 le 315 kron za 100 kg.
AVSTRIJA.
Med poslanci se govori, da postane najbrže zbornični predsednik dr. Ebenhoch. — Redakcijski odbor nemško-narodne stranke je izdelal klubove štatute in pa oklic, da namerava nemško-narodna zveza stopiti v tesen stik z nemško-napredno in z nemško-radi-kalno stranko. Včeraj popoldne so se posvetovali Chiari, \Valdner, Wolf, Pacher in Prade glede na posvetovanje nemškega odbora osmerice in o načinu, kako doseči zedi-njenje nemških treh svobodomiselnih skupin. Nameravajo ustanoviti enotno zvezo, h kateri bi pripadala nemško-narodna zveza, nemško-napredna zveza in pa nemško-radikalna zveza. Zvezo bi vodilo skupno načelništvo ni bi se tako omogočila skupna posvetovanja vseh nemških svobodomiselnih poslancev. — Socialno demokraški poslanci so zborovali včeraj. Naglašali so, da ima pravico do predsedniškega mesta najmočnejša, t. j. krčansko-socialna stranka. Ugovarjali so pa, da bi postal kak dunajski kršč. socialec zbornični predsednik in nasprotovali osobito dr. VVeis-kirehnerjevi kandidaturi. Soc. demokratje zahtevajo zase tudi eno podpredsedniško mesto in sicer pride v poštev Pernerstorfer. O seji so izdali izjavo, da se ustanovi enotni soc. demokraški klub s predsedstvom 12 članov. Klub ima sledeče narodne skupine, ki so avtonomne glede na narodne zadeve: češka, nemška, poljska, italijanska in rusinska skupina.
V predsedstvo so izvoljeni: Nemec, Soukup, Hybeš, Adler, Pernerstorfer, Seitz, Resel, Se-liger, Diamant, Hudec, Pittoni in Wityk. Za mesti zapisnikarjev kandidira stranka Scluili-meierja in Tomascheka. — Po čeških poslancih izvoljeni odbor, v katerem so posl. Hru-ban, Klofač, Kramar, Masaryk, Prašek, Strau-sky, Zacek in dr. Hajn je pod Zackovim vodstvom razpravljal o načrtu pravil za skupni
Pismo Bolfatusa Pepeta.
Gespud redehter!
Uni še na veja, kuku sm jest Bol-tatu Pepe iz Kndeluga nafrigau! Veja, unkat, ke sa ble u Iblan ta voske vulitve, dubiu sm ud gespud doh-tor Katna en pisni, lz kermo sm mogu jt h gespud žepane deželnga stolnega mesta Iblane in gespud žepau sam dal, ke
sa moj pisni brebral, deset čuku na roka in sa reki. de nej s ga na nhn zdravje ene par kapic prvošm. Jest. na bod faulast, sm uzeu tisth deset čuku in sm jh nesu naraunast u ena uštarija, pa nečm puvedat u kera, de na u kašnga štrajta. K umi stn pa stopu not u uštarija. ni že začneja krokari use sorte iarb upit nasprut: »Buli te žiu, Pepe! Kar smla se used. de uš kašna puvedu.« Jest sm sc sevede usedu h ta nar več ramund in sma tku sedel in čiukal du ene pol ene pu noč.
Glih. ke smo bli ta nar bulš vole, ja pa pr-tnaha not en pulcaj in nas nahrul, de nej gre-ma spat, ke je že pulcajska ura. Ke nas pa ni bla še vola jt spat in sma četil še neki ukro-glga u varžet, sm pa hitr pugruntu en miti, de sm pulcaja putulažu. Uzeu sni u roka pouhn glaž in sm zakrulu: »Ziuja Hribar!« Kokr jc zaslišu pulcaj ta častitljiv ime, m je pa hitr salutiru in je šou. Pr te prložnast jest pu-kladam iisin krokarjm na srce, de nej, kedr se jm u luštal krokat, upijeja »Ziuja Hribar« in nubena živa duša s ua u upala, kašna zint in lohka uja krokal, dokler uja tli, ke tu je ta nar bulš miti, pulcaja za panat.
Gespud žepan ma taka muč du Idi, de nubedn tega na verjame. Le pugiejma, gespud redehter, gespuda žepana Hribarja in pa Mu-lavrha. Uni sami veja. kuku je mou Mulavrli gespuda žepana u želodce, tu ga ie tku tišu, ket kašn star pugret golaž. Kuku pa se je zdej ta reč preubrnila. Mulavrli nuč iu dan grunta, kuku b se gespude žepane pršmajhlou, kuku b ga bi pučastu. »Sluvensk Narud« kar tul same hvale gespuda žepana in uni na veja, ud kot je tu pršlu ud kot taka sprememba. Pa ta reč je čist ajnfoh. Vidja, gespud žepan ie ublubu Mulavrhe, če u z ne-gava pumočjo pr vulitvah skus pršou. de ga u naredu za rektorja iblanske sluvenske univerze. Mulavrhe se je tu dobr zdel in zatu je usa jeza du gespuda žepana lepu skp zrau-nou in se najna usedu ub enem se pa začeu na use kriple martrat tulk cajta, de je res gespuda žepana skus spravu. De u tud gespud žepan zdei soia beseda držu, ket pu navad, tu se tku sainu ud sebe zastop, stih tu ie hudiman, ke še sluvenske univerze ni-mama u Iblan, de b mogu Mulavrli rektorjuva
štela preuzet, zatu je pa treba gespude žepane preh sluvenska univerza nardet iu pr tem mu Mulavrh spet na use viže pumaga in piše u »Sluvenskmo Narode« ud same univerze in jest mislem, gespud redehter, de ja uta gespud žepan in pa Mulavrh na use zad:ie use glih srečn skus preribala in kokr je zdej na kojn gespud žepan, tku u pa pol tud Mulavrh na koin, in kedr uta univerza skus spraula uta mogla sam še tolk pučakat, de uja pršli prefesarsk cajgnesi za Muhavrha iz Cela in pa iz Peterburga, de u lohka dukazu, de je res za prefesarja na Rususkem prifnge naredu in sa jh pol u Cel putrdil.
Tku sc u lepu gespud žepan Mulavrhe za negava unija hvaležnga skazu, kokr sc ie tistmo agitatori, k s je u sojmo pijanrno ajfre pr agitirajn za gespuda žepana roka zlomu. Tistmo jc tud dau prec soja vezitkarta, na kera je zapisu sani gespud žepan u soj dobra-hotnast, de nej mu druh Ide kej ubugime daja, de lohka iz no ukul fehta in tku soja roka kurira.
Men b se tud prlegla učash kašna taka vezitkarta ud gespuda žepana, de b se mal pucajtu iz no. Cc če gespud žepan, mu um pa zatu enkat tud jest en telegram puslou: Ziuja Hribar, naš zavedn puslanc! kokr sa mu ga pusial en mesec pu vulitvah učitelj iz Kustajnuce. Cc b se glih ker zavle tega kej gor držu, de šc le tku pozn pu vulitvah telegrame gespude žepane pušilama, dc b tu it lohka u tem cajt usak použ ta puručil prncsn, sc uma pa zguvurl, dc sc je tistmo, ke pu Iblan telegrame ukul voz, bccikl puloniu, zatu na taka zamuda.
Boltatu Pepe iz Kudeltiga.
klub, ki veljajo le za sedanje poletno zase datlje. Konferenca sc je pečala tudi o pred sedniškern vprašanju in pa o protokohranji nenemških govorov, interpelacij in predlogo; Začasni izvrševalni odbor ima še sejo v poiie deljek popoldne. Danes so napovedana po gajanja o skupnem nastopu jugoslovanski zveze s Hrvati. — Grof Thun je sklical za ponedeljek sejo gosposkozbornične desnice — Med politiki, ki bodo poklicani v gosposko zbornico, imenujejo tudi dr. Eppingerja, grofa Tarnou skega, dr. Pietaka. Dednih članov bt imenovanih 10 do 11, med njimi tudi baron Luduigstorrf in grof Potočki. Za dosmrtne člane bo imenovanih 20 ali 21 oseb. — Ccsai je zaslišal generalnega nadzornika japonske armade barona Nishiia. — Črnogorski knez Nikolaj se jc posvetoval včeraj z zunanjim ministrom Aerenthalom in nato odpotoval v Contreville. — Dne 13. t, in. zvečer je demonstriralo na Dunaju nekaj sto trgovskih sotrudnikov iu sotrudnic zato, da se zatvar. jajo trgovine ob 7. zvečer. — Solnograško državno pravdništvo toži bivšega kaplana Kirchsteigerja, ker je zasmehoval nauke katoliške cerkve. — V Limbaclm na Solnograškem je dala piti dekla 5-lctnemu svojemu nezakonskemu otroku hudičevo olje. Otrok je umrl. Nečloveško mater so zaprli. — V Solnogradu je poneveril 20.000 kron železniški asistent Tuschke in pobegnil. — V Ni-kolsburgu se je obesil 80-letni mesar Ch\vai-ko\\ski. — Iglavski 27-letni učitelj Meisner je posilil svojo 84-letno gospodinjo. Naznanjen je drž. pravdništvu. — V praški vseuči-liški knjižnici je ukradel 24-letni zasebni uradnik Fran Kaufmann več dragocenih medicinskih in matematičnih knjig. Skoda znaša 1000 kron. — Na Dunaju so obsodili agenta Bu-chingerja v štirimesečno ječo, ker je hotel izsiliti državnozborskemu kandidatu Tayen-thalu 500 kron. — Dunajski mestni svet je odobril načrt novega Straussovega gledališča na Dunaju. -— Upravni odbor Hrvatske stranke in poslanci dalmatinski v državnem in deželnem zboru, zbrani na sestanku v Zadrti so sklenili: 1. Delegaciji hrvaškega sabora v Pešti se izrazi odobravanje in priznanje na obrambi uzakonjenega prava hrv. jezika z željo, da ostane na tej poti. 2. Čimprej se naj skliče skupščina za reorganizacijo stranke. Predsednik stranke dr. Cingrija, podpredsednik dr. Trumbič in tajnik dr. Dulibič, na prošnjo, ne da bi preklicali svoj odstop, ostanejo na svojih mesti, da vodijo posle.
OGRSKA.
Pri sedanjih nagodbenih pogajanjih gre za dve stvari. Prvi načrt meri na to, da se sklene desetletna, drugi na to, da se sklene 341etna nagodba. Do leta 1817 bi veljala carinska svoboda, od I. januarja 1918 nadalje bi pa uvedli preferencialno carino. — Poročilo o avtonomnem ogrskem carinskem tarifu se ie porazdelilo narodno-gospodarskernu odboru. V ogrskem državnem zboru je naznanil predsednik Justh, da prosi za večji denarni prispevek, po katerem se omogoči hitra prestava hrvaških govorov v stenografični zapisnik. Hedervary je nato godrnjal, češ, da niti v avstrijskem parlamentu ne pridejo v stenografični zapisnik nenemški govori. Odgovarjal mu je Pupovac hrvaško, da imajo Hrvatje postavno pravico, da govore hrvaško. Kovacs se je jezil, da govore hrvaško celo taki poslanci, ki znajo mažarsko, v demonstracijske namene. Tu ga prekine Justh kratko, da smejo hrvaški poslanci govoriti hrvaško. Zbornica je dovolila Justhu, kar je zahteval. Nato so nadaljevali glavno razpravo o železniški predlogi. Hrvaški poslanec Budi-savljevič ie govoril štiri ure. Predsednik Justh ga je opomnil, da sme čitati le citate, ki so v zvezi s predmetom. Poslanec Helebront zakliče: Tako je! Justh pozove Helebronta k redu, ker mažarski poslanec ne sme govoriti v zbornici hrvaško. Poslanec Muzza zakliče: Tudi Hrvatje ne! Tudi Muzzo ukori predsednik. Med nadaljnim govorom ponudi Rath Budisavljeviču veliko knjigo s svetom. Citaj iz nje. Popovič zakliče nemško: Der NVitzmacher.« Podpredsednik Rakovsky je zato pozval Popoviča k redu, ker je dovoljeno sicer Hrvatu, da govori hrvaško, ne pa, da govori nemško. — Dne 14. t. m. sta se dvobojevala poslanca dr. Nagy in Farkas-hazy, ki je dobi! dva nenevarna udarca na čelo.
RUSIJA.
Stolypin jc pisal duminemu predsedniku, da una za dumo nujna poročila in da naj inn zato podeli takoj besedo pri izključitvi javnosti, ker pripadajo dumini poslanci prekucii-skim bojevnim zvezam. V tajni seji so se izjavili soc. demokrati in poljsko kolo proti predlogu. Kadeti so bili večinoma za Stolv-pinov predlog, manjšina, ki je proti, je izjavila, da če bo potrebno, izstopi iz stranke. Sto!ypin je zahteval, da naj mu dovolijo pustiti zapreti takoj 16 socialno-demokraškili poslancev, proti večini ostalih 55, pa da jili postavi pred sodišče. Govori se, da bodo kadeti glasovali proti. V tem slučaju vlada razpusti dumo. Dumino palačo so obkolili vojaki. O zgodovini Stolypinovega predloga se še poroča: Peterburška policija je izvedela 18. majnika, da obiskujejo seje soc. demo-kraške stranke v stanovanju posl. Ohsola tudi člani bojevne organizacije. Pri hišni preiskavi v Ohsolovem stanovanju so dognali, da snuie 55 soc. demokraških poslancev zvezo za ljudsko vstajo, da se uvede demokratična ljudo-vlada. Vstajo naj bi organizovalo osrednie vodstvo ruske soc. demokratične stranke. Agitatorjem so naročili, nai nahujskajo ljudstvo proti vladi, plemstvu, uradništvu in proti posestnikom. Nahujskani kmetje, delavci in vojaki naj sc organizirajo v tajnih društvih, podružnicah in skupinah, ki imajo nalogo, da prirejajo skupne vstaje vojakov, kmetov in
delavcev. Kmete o poživljali v odkrit boj v zvezi z delavstvom proti vladi, da odda svojo moč ljudskemu zastopstvu. V zvezi je bil odbor tudi z vojaško soc. dem. organizacijo. Poslanec Gcrus je imel 12. t. m. tajni vojaški shod. Garnizijama v Vilni in v Peterburgu se se dajala tajna navodila. Petinpetdeset duminih poslancev je v predpreiskavi in so zato izključeni za dva dni od duminih sej. Državno pravdništvo je dalo zapreti 16 soc. dem. duminih poslancev. — Umorjen je bil 1-1. t. m. pomočnik peterburškega pristaniškega poveljnika polkovnik Kotljarov. — Oklopnici »Sinop« in »Stri Svatitclja« sta došli v Sevastopolj. Uporne mornarje so zaprli. — Roparji so oropali na progi Aleksan-dropol-Tiflis iz poštnega vlaka 25.000 rubljev. Umorili so enega policista.
DRUGE EVROPSKE DRŽAVE.
Pariški listi pišejo, da bo predsedoval haaški mirovni konferenci ruski zastopnik Ne-lidov. Rusi nameravajo predlagati obligato-rično uvedbo mirovnih razsodišč. — V Clier-bourg na Francosko sta došla danski kralj in kraljica, ki sta se odpeljala v Pariz. — V Maku so se zastrupili trije otroci, ker so jedli volčje črešnje. — V španskem senatu je zahteval demokrat Diar Moren pomiloščenja zaradi napada v Callemajor obtoženih napadalcev. Minister ni odgovoril naravnost. — Stromboli je 14. t. m. pričel močno bljuvati male kamne in pepel. — Predsednik proti-duelne lige knez Karol Lowenstein .ie vstopil v neki dominikanski samostan kot novinec.
Posestnik Bobillot je ustrelil v Parizu ljubimca svoje žene. Javil se je sam sodišču.
IZVEN EVROPE.
V	Galvestonu je umrl John Bernes, bratranec angleškega kralja Edvarda, ki .ie živel kot puščavnik. — Raisulijeve predloge o predaji ie maroški Magzen odklonil in naročil maroškemu vojnemu ministru, naj zopet nastopi proti Raisuliju. — Japonci so poslali v Avstrijo barona Nishija, da prouči avstrijsko kavalerijo. o kateri je že izjavil, da je vzorna. Udeleži se tudi vaje avstrijskega konjeništva na cesarjevo vabilo v Brucku. Japonci nameravajo nakupiti več čeških in ogrskih konj. Zanima se japonski odposlanik tudi za avstrijske vojaške vzgojevalnice in obišče zato več avstrijskih vojaških šol.
Osmi mednarodni poljedelski kongres.
V	času od 21. do 25. maja t. 1. se je vršil na Dunaju ob naravnost ogromni udeležbi osmi mednarodni poljedelski kongres. Udeležilo se ga je okoli 1800 oseb, tako da je izvrševalni odbor še pred otvoritvijo kongresa zaprosil od vlade dovoljenja, da se sme vršiti zborovanje v poslaniški zbornici. Spolnila se je s tem poljedelstvu vroča želja, da je dvignilo glas svoj v parlamentu še prej, nego so novi poslanci stopili vanj. Slavnostne seje kongresa so se vršile v poslanski zbornici, 1. sekcija je zborovala v gosposki zbornici, vsega skupaj pa je imel kongres na razpolago za vse razprave v posameznih sekcijah nad 20 prostorov poslanske zbornice.
Kongresa so se vdeležili zastopniki vseh evropejskih držav. Videli smo pa tudi zastopnike iz Perzije, Japonske, Kitajske, Egipta, Združenih severnoameriških držav i. dr. Od Slovencev se je udeležilo kongresa kot zastopniki Zadružne zveze v Ljubljani, dr. Vla-dislav Pegan, Gjuro Rašica, in Svetoslav Premrou. Zastopniki-Zadružne zveze v Celju so bih Fran Jošt, Vladimir Pušenjak, dr. Rosina, i. dr. Videli smo nadalje kranjskega dvornega svetnika Gozanija, nadgozd. komisarja Koniga, agrarnega komisarja dr. Luka-na, živinozdr. nadz. Pavlina, goz'd. nadz. Paula, dež. vinarskega nadz. Gombača, mlek. nadz. Legvarta, dr. E. Kramer.ia, župnika Pi-bra, nadalje posestnika Deklevo in Ivančiča. Iz Goriškega smo videli potov. kmet. učitelja in državnozborskega poslanca Štreklja.
Priprave za kongres je vodil izvrševalni odbor pod predsedstvom državnozborskega poslanca kneza Auersperga in pod tajništvom profesorja Josipa Hauslerja. Vsaka izmed 11 sekcij je imela svoj odbor, tem na strani pa je stal veliki odbor. Člani tega odbora so bili izmed Slovencev Gustav Pire, ravnatelj c. kr. kmetijske družbe kranjske, Fran Povše, podpredsednik iste družbe, državni in deželni poslanec in deželni odbornik kranjski, ter Svetoslav Premrou. tajnik Zadružne zveze v Ljubljani.
Otvoritvena seja.
Slavnostna otvoritvena seja se je začela dne 21. maja ob 10. uri zjutraj v poslanski zbornici. Dvorana in galerije so bile nabito polne. Zastopnika Kitajske sta bila v svoji narodni noši. Knez Karol Auersperg je otvoril kongres v imenu izvrševalnega odseka. Za njim je pozdravil došlece v imenu vlade poljedelski minister grof Auersperg. Pozval je vse na resno delo za one proizvajalne panoge ki so povsod temelj ljudskega blagostanja. Ni ga lepšega dela kakor sodelovati pri razvoju kmetijstva in gozdarstva. Podžupan dr. Neu-mayer je pozdravil kongres v imenu dunajskega mesta. V svojem pozdravu je omenil, da zasleduje vse prebivalstvo z zanimanjem razprave kongresa, saj so interesi meščanstva tesno spojeni z onimi poljedelstva.
Za predsednika je bil izvoljen knez Karol Auersperg. za podpredsednika pa sta bila imenovana dvorni svetnik Portele in deželni odbornik pl. Pirko. Častni predsedniki so bili: Jules Meiine, že omenjeni bivši ministrski
predsednik na Francoskem; D. Bauduin, ki ie bil 1891 predsednik izvrševalnega odbora kongresa v Haagu; knez Lobkovvitz, predsednik deželnega kulturnega sveta na Češkem; groi Buquoy. bivši avstrijski poljedelski minister, i. dr. Glavnim poročevalcem je bil določen grof Kclo\vrat-Krako\vsky, glavnim tajnikom pa proi. Hausler.
Predavanja.
Sledila so predavanja po naznanjenem vsporedu. Prvi jc govoril Meiine o predmetu: Nazai h grudi. Njegov govor smo že priobčili v »Slovencu«. Za njim je govoril dvorni svetnik Schullcrn-Schrattenhofen o begu z dežele in o mednarod. delavskem posredovanju. Izvajal je, da je povzročila beg z dežele v mesta industrializacija držav, ki je ustvarila in-dustrialnim delavcem boljše razmere. Delavne moči na kmetih se vsled tega ali sploh ne dobijo, ali pa le pod zelo težkimi pogoji. To se more odpraviti edino le. če postane kmetijstvo bolj donosno in sposobno. Razmerje med kmečkim delavcem in delodajavcem mora sloneti na svobodni delavski pogodbi, stoječi pod državno kontrolo. Svoboda delavcev se sme le malo omejiti, stabilnost delavstva pa je treba kolikor več mogoče zajamčiti. Preuredi naj se sistem naturalnega plačevanja, ustvari naj se malostna posest, uvedejo naj se razsodišča za spore, zavarovanje zoper nezakrivljeno brezdelje, zakoni za delavsko varstvo in zavarovanje naj se raztegnejo tudi na kmečke delavce.
K sklepu je predaval še posestnik in tovarnar Strakosch o »asimilatoričnem učinku raznih kulturnih rastlin, o njegovem pomenu za poljedelstvo in narodno gospodarstvo, s |K)sebnim ozirom na uvedenje in aklimatizi-ranje novih kulturnih rastlin«. Razvijal je vprašanje, koliko gospodarskih vrednosti, koliko zemeljskih hranilnih snovi konstituira rastlina, in koliko .iih pa producira. Pokazal je nato, kako prekaša produkcijska vrednost ono konsuma in izvajal iz tega, da bo treba začeti vpoštevati asimilatorični učinek in pri-cip pravilnega zemljiškega gospodarstva, ki iz njega izvira, zato da se z ene strani pomnoži produkcija zemlje, ne da bi z druge strani bilo treba zemljo izrabiti.
Sprejem v mestni hiši.
Dne 22. maja zvečer so bili sprejeti udeleženci kongresa v mestni hiši. Sprejema se je udeležilo prilično 1300 oseb, med temi 40 angleških časnikarjev, ki so se ravno tedaj nahajali na Dunaju. Ker se župan Lueger ni mogel udeležiti sprejema, so ga zastopali podžupani dr. Neumayer, dr. Porzer in Hicrliam-mer. Knez Auersperg, predsednik kongresa, je pozdravil v toplih besedah navzoče zastopnike občine in se zahvalil za sprejem. Dr. Neumayer je povabil nato goste v slavnostno dvorano, kjer so se pri sektu začele razne napitnice. Napili so dr. Neumaycr cesarju in vladarjem na kongresu zastopanih držav, knez Auersperg županu dr. Luegerju, Mčline dunajskemu mestu, Zaleski delegatom drugih držav. Vsak gost jc dobil škatljico za cigare in knjigo »Wiener Stimmungsbilder«.
Sprejem na dvoru.
Dne 24. maja zvečer ob 8. uri pa se je vršil sprejem na dvoru, na katerega se je bilo povabilo do 2400 oseb. Ceremonijska dvorana, mala dvorana in nova galerija so bile nabito polne, da so dvorniki s težavo mogli napraviti prostor. S tem sprejemom .ie hotel dvor posebno počastiti mednarodni kongres.
Trije udarci s palico ceremonialnega ravnatelja Vcpallecka so naznanili prihod cesarja, katerega sta spremljala pribočnika grof Paar in Schafgotsch. Sprejeli so cesarja častna predsednika grof Ferdinand Buquoy, bivši poljedelski minister in grof Leopold Auersperg, sedanji poljedelski minister, ter predsednik kongresa knez Karol Auersperg. Cesar je nato nagovoril 47 oseb, med temi dr. Thic-la, zastopnika Nemčije, dr. Wahla, zastopnika severnoameriških držav, dr. Haasa, načelnika nemške zadružne zveze, Ou-Tsong-Liena. zastopnika kitajskega, Jules Melina, bivšega ministrskega predsednika na Francoskem, Ivana pl. Ottlicka, ministerialnega svetnika v ogrskem poljedelskem ministrstvu.
Zahvala.
Poslano.
Izvleček iz poljedelskih poročil. Da, da,
vročina! Ce me je kdo v preteklem vročem poletju vprašal:
»Kaj bi. posebno pri delu na polju, proti hudi žeji storil,« tedaj sem mu priporočil, kar s tem vsem svojim bravcem priporočam; poskusil je in se mi zahvalil za dober svet in se nadejam, da bode marsikateri bravec teh vrstic. čeprav samo v mislih, storil isto, ako poskusi sam.
Vzemi, sem rekel. 1 liter vode, primešaj ji eno polno žlico, približno 15—20 gramov »Frankovega« pridatka k kavi, katerega ima tvoja žena itak v kuhinji, in kuhaj to dobrih pet minut, potem postavi ta prevretek na stran za pet minut, da se sčisti, na to pa odliv pre-vretka postavi v klet, da se shladi (če ti bolje ugaja, lahko prideneš nekoliko sladkorja) in ga vzemi potem v steklenici s seboj na polje. Najbolje je, če steklenico zagrebeš na kakem senčnatem prostoru, potem bode ta okrepčti-joča pijača ostala dolgo časa hladna.
Ako si žejen, popij precejšnji požirek tega mrzlega »Frankovega« prevretka in čudil se bodeš, da te žeja ne bode zopet nadlegovala dolgo časa.
»Frank« torej ni samo najboljši pridatek h kavi, ker kot tak je itak splošno poznan, temuč tudi prav primerno sredstvo za žejo.
Podpisani odbor izpolnjuje prijetno dolžnost, da se javno zahvali vsem korporacijani in posameznikom, ki so omogočili s svojim sodelovanjem, da smo mogli cenjene angleške goste zastopnike prvih angleških časopisov — dostojno sprejeti na Kranjskem. Zalivalo izrekamo visokemu deželnemu odboru, visokorodnemu gospodu c. kr. okrajnemu glavarju Otonu pl. Detela, ki je ves čas bivanja angleških časnikarjev stal zvezi na strani in in ji v vsakem oziru še! na roko. Zahvaljujemo se dalje cenjenemu časopisju za priob-čena poročila pred in po prihodu Angležev. Posebna zahvala gre dalje društvom za pri-vabitev tujcev v Bohinju, na Bledu in Gorjah in sicer v Bohinju načelniku nadučitelju M. Humeku in tajniku J. Ravhekarju ter odborniku M. Groboteku; na Bledu načelniku Jak. Peternelu, tajniku M. Repetu in odbornikom: Iv. Pretnar. V. Repe. O. Wolfling, Lerget-porer, Tominc, A. Vovk; v Gorjah načelniku J. Zumer in tajniku J. Zirovnik, gg. županom Arh, Rus in Jan, gg. župnikoma J. Piber in J. Bcrlic. Neprecenljivo uslugo nam je napravil slavni pevski zbor »Glasbene Matice« z načelnikom g. prof. Štritofom in koncertnim ravnateljem g. M. Hubadom na čelu. Hvala tudi posebej vsem gospicam pevkam in gospodom pevcem, ki so sc v takem vremenu žrtvovali za dobro stvar. Uverjeni naj bodo, da sc bo vsled njih raznesla slava naše pesmi po svetli. Zahvalo izrekamo tudi slavnemu pevskemu zboru Čitalnice v Kranju in nje pe-vovodju g. V. Rusu, kateri pevski zbor je bil pripravljen sodelovati, a vsled neugodnega vremena ni mogel nastopiti. Posebno zahvalo zaslužijo gospa in gospod prof. dr. Mandl ter oskrbnik g. A. Kruleč, ki so s svojim znanjem angleščine cenjenim gostom pojasnjevali razmere ter jih seznanjali z našimi kraji, obenem pa kot tolmači napravili velike usluge podpisani zvezi. Istotaka zahvala gre mil. gospej Hatiser in dr. Ederju na Bledu. Zahvaljujemo se tudi gg. načelnikom železniških postaj v Liubljani, na Bledu in v Bohinjski Bistrici, cenj. rodbini g. obč. svetnika Prosenca, g. ravnatelju G. Pircu, deželnemu komisarju za vinarstvo g. F. Gombaču, ki se je trudil, da smo mogli nuditi angleškim gostom izvirna kranjska vina. Končno se zahvaljujemo vsemu občinstvu v Bohinju in ua Bledu, pa tudi Ljubljančanom in Kranjčanom, zlasti krasnim Gorenjkam in čvrstim Gorenjcem v narodnih nošah, ki so veliko pripomogli, da je bil sprejem res prisrčen in slikovit. Zahvalo zaslužita tudi posestnici hotelov sv. Janez ob Boh. jezeru in »Lujizina kopel« na Bledu gospe Stohr in Valtriny, ki sta glede postrežbe in prenočevanja angleških gostov v vsakem oziru popolnoma zadovoljili. Povdarjati moramo tudi, da so cenjeni angleški žurnalisti večkrat izrazili svoje zadovoljstvo in veselje, da smo jih tako odkrito, ljubeznjivo in prisrčno sprejeli. Vsem torej, ki so k temu kaj pripomogli, še enkrat srčno zahvalo. V Ljubljani, 13. junija 1907.
Za odbor »Deželne zveze za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem: Predsednik: Tajnik: Ubald pl. Trnkoczy,_Dr. Marn.
Svetov, razstava St. Louis 1904 najvi&ja odlika »Grand Prix«.
GLOBIN
je najboljše in najfinejše
čistilo zn čevlje.
Dobiva se povsod.
I 117 799
Edina tvornica Frio Sohulz jun., delniftka družba v Lipskem.
BlflSfljniU oli
Kova idealna voda za želodec
1322 6 2
naravna mineralna voda
MsteKi Natron-vrelec.
Glasom zdravniških izjav, Izborno učinkuje pri: nerednem pre-bavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod kisline, bolezni na mehurju in ledvicah, ka-tarlh v sapniku ali prebavnih organih.
Olavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kasfnerju. Dobiva Be tudi v vseh lekarnah ln 1023 drožerljah 10-5 ^^
prodajalka,
dobro izurjena v papirni in galanterijski stroki, katera je že več let delovala, želi službe v Ljubljani. — Ponudbe blagovolijo se naj vposlati pod šifro: »Blagajničanka« na upravo tega lista.
C. kr. oblastveno potrjeno 20 m 40 ucilišce za Krojno risanje
branja <šesiR
Ljubljana, Stari trs Jt. 28.
® Dobi se tudi kroj po 2Kvotnl meri. 9
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd.
ffajbolj. kosm. Zobo-^ Usti/ sredstvo _
Izdelovatelj G. c$eydl "Ljubljana, Spital.-Stritar. ul. 7

Velik uspeh!
Nepričakovan učinek!
loon in iooo dam in gospodov, med temi umetnice svetovne slave, kot Emmy Destinn, kr. pr. dvorna operna pevka v Berolinu, Gabr> Horvath, kr. operna pevka v Pragi, Marija Ziegler, operetna pevka v Novem Yorku; veliko število zdravnikov, ki se odlikujejo na kosmet. polju, potrjujejo, da je Feigl-ov
Manol
milo brez sode 'VI
edino in doslej nedoseženo sredstvo v dosego čiste, cvetoče polti, brez peg, lišajev, agreev.
Manol se dobiva v škatljah po K I'—, K 2'— v lekarnah, drožerijah in parfumerijah. Čudovito velik promet. Povsod sijajno uvedeno.
Glavna zaloga: Fran Vitek in drug.,
Praga, Vodižkova ulica 548.
SSIF" V Ljubljani se dobiva pri A. K a n c u in Ant. Korbar ju, drožeriji.	568 25 — 12
Postavno zavarovano.
ICH DIENI AJtonichtirBilu«
Orehe .
Vsako ponarejanje kaznivo
Edino pristen je
Thierryjev balzam
z zeleno znamko nredovnica". Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika špecijalna steklenica s patent, zamaškom K 5*— franko. 4
Thierryjevo centifolijsko mazil«
proti vsem še tako starim ranam, vnetjem, ranitram, abscesom in oteklinam vseh vrst. Cena: 8 lončka K 3 00 se pošlje le proti povzetja ali denar naprej. — Obe domaČi sredstvi sta povsod znani in slovita kot najboljši. NaroČila se naslavljajo na :
Lekarnar A Thierry v PregradJ pri Rogaški Slatini.
Brošura s tisoči originalnih pisem gratis in franko. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah in medicinalnih
drogerijah. 86 52—
362 1-1
suhe gobe kumino .
sploh vse dež. pridelke kupi Anton Kolenc v Celju.
Zatčitna znamka: „Sldro" (
Lmiment. Capsici comp.
Nadomestek ca
Paln - Expeller
Si aploSno priznano kot Izvrstna bol laiujoCa mašilo i cena 80 v., K 1*40 ia K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri aakupovaq]u tega povsod priljubljenega domaČega sredstvs, na) sa
iemlje le originalne steklenice t Skat-jah z nsfio zaščitno znamko ,Sidro* la Rlchlcrjava lekarne, potem sa Ja gotovo prejel originalni lsdelek.
Rlchftrjtva lekarn«
prt „ilat.m Ima" * Pragi
Ellsabethstrssse ftt • nova.

Jeseniške nouice.
i Volitev župana ne bo še tako hitro. Zoper odredbo deželne vlade je dan štiritedenski rok za pritožbo na ministrstvo. Brez dvoma se bodo liberalci pritožili, da si kolikor mogoče dolgo ohranijo gospodarstvo v občini. Krčevito se oprijetnljejo vsake bilke, da ne bi utonili. Pa taka bilka nikogar ne ohrani na površju, tudi liberalcev ne bo.
j Nova farna cerkev se ne bo še tako kmalu zidala. Konkurenčna obravnava v sredo, dne 12. t. in. je bila še dosti mirna. Prišlo je 150 ljudi. Vsi brez izjeme so priznali, da se mora nekaj storiti, ker je sedanja cerkev res premajhna. Inženir je izračunil, da ima prostora samo za 367 ljudi, v fari pa jc nad 4500 katoličanov, torej bi morala biti cerkev velika najmanj za 1200 ljudi, ako štejemo po tri dopoldanske službe božje. Vprašanje jc nastalo, ali naj se sedanja cerkev razširi ali pa zida čisto nova. In kaj so rekli možje? Sedanja cerkev naj se razširi, nove ni treba. Samo 25 mož je glasovalo za novo ccrkev, 125 pa za razširjenje sedanje.
j Čuditi se mora vsak pameten človek, kako je mogoče rajši imeti krparijo, kakor novo poslopje, če novo poslopje ne, stane nič več ali vsaj ne veliko več, kot bi stalo razširjenje. Kakšna bi bila razširjena cerkev, ker ni pravega prostora za razširjenje? Seveda, ko bi obveljalo načelo tistega moža, ki je pri konkurenčni obravnavi rekel, da ni treba gledati na lepoto, bi bilo najboljše, da se prizi-dajo na vse štiri strani lesene barake, da bodo ljudje le pred slabim vremenom zavarovani. Najbolj je bil proti novi cerkvi mož, ki ima največ dobička, če je cerkev majhna in še ostane na sedanjem mestu. Velika večina pa je bila zoper novo cerkev iz samega strahu, da bo potem stala na Savi ali vsaj predaleč od Jesenic. Ko bi bilo zagotovljeno, da ostane na Jesenicah, bi bili skoraj vsi za novo cerkev. V tem strahu so pa glasovali sploh zoper novo cerkev in celo zoper predlog, naj se napravi prej obris, koliko bi stala razširjena in koliko nova cerkev, da bi se šele potem odločili. Ljubša jim je zakrpana in dražja cerkev, kot nova in morda cenejša. Seveda ni sedaj še nič gotovega. Treba bo medsebojnega sporazumljenja. Morda bo tovarna zadovoljna, da se zida nova cerkev na Jesenicah, kjer stoji gasilni dom, če tudi potem še ostane osma inaša na Savi in bo tako ustreženo Savčanom, da jim ne bo treba tako daleč hoditi v cerkev, in Jeseničanom, ker bodo cerkev imeli doma. Na vsak način je treba sedaj napraviti obris in proračun, koliko bi stala razširjena in koliko nova cerkev. Na ti podlagi se bo šele definitivno moglo sklepati.
j »Los von Rom.« Odpadla je od katoliške cerkvc dne 28. maja 1907 nemška rodbina Zuber na Savi: tovarniški mojster Flo-rijan Zuber roj. 10. maja 1858 v Neufischingu na Zg. Štajerskem, njegova žena Pavla roj. v Celovcu 29. jun. 1863. in otroci: Jožef roj. 14. avgusta 1881., Rudolf roi. 1886, Helena roj. 20. oktobra 1890, Ernst roj.^26. dec. 1892, ter Adolf, roj. 19. maja 1902. Cuje se. da za odpad agitira pisar pri gradbenem vodstvu, Franc Trattnig, ki ie odpadel že I. avgusta 1904._
IdrijiiiotilE
i Za tri tisoč goldinarjev. Na volivneni shodu 28. aprila, kier je razvijal poslanec Gostinčar program »S. L. S.« zlasti glede delavskega vprašanja, oglasil se je med drugimi govorniki tudi občinski tajnik Julij Novak. Ni govoril o programu »S. L. S.«, ampak vrgel se je le na kandidata Gostinčarja ter hotel dokazati svojo trditev, da je Gostinčar nesposoben za poslanca. Napadel ga je osebno, ter mu očital, da je vsako društvo nazadovalo kakor hitro je prišel Gostinčar v odbor. Pov-spel se je končno do trditve, da je v istem času, ko sta imela dr. Krek in Gostinčar ključe od blagajne slov. del. stavb, društva v Ljubljani, zmanjkalo iz blagajne 3000 goldinarjev. Gostinčar je vložil proti Novaku vsled tega tožbo. Obravnava se je vršila dne 11. junija pred c. kr. okrajnim sodiščem v Idriji. Izid je bil čuden za Novaka. Na shodu dne 28. aprila je rekel Novak, da ga veseli, če pride do. obravnave, pri sodni obravnavi pa jc Julče hotel dokazati, da je drugače govoril, nego ga tožijo. Trdil je, da je na shodu le pravil, kai se po Ljubljani govori, ter da je zahteval od Gostinčarja samo, da sc opraviči, jeli res, kar se govori. Razne priče pa so potrdile, da je tajnik Novak naravnost izrekel hudo obdolžitev. Predno jc sodišče izreklo razsodbo, je vstal notar Pegan ter izjavil, da bo kot zastopnik Novakov nastopil dokaz resnice. Izgovoril si jc v ta namen tri tedne. Čemu neki je bila potem potrebna nad tri ure trajajoča razprava, imenovano izjavo bi bil podal lahko notar že v začetku, pa ne bi bilo treba nikogar zaslišavati. Ako ne bi Gostinčar bil vložil tožbe, planili bi bili takoj liberalci po njem, češ, da molči na očitanje, ki ga jc na javnem shodu slišal iz ust Jul-četovih.
i Izbornega jurista se je pokazal tudi pri tej obravnavi notar Pegan. Ko je bilo končano zaslišanje priče kateheta Osvvalda, zahteval jc, naj sc v zapisniku konstatira, da jc Osvvald oseben, političen nasprotnik obtoženca Novaka. Sodni adjunkt pa jc notarja zavrni!: Za to je sedaj prepozno, zakaj ste pa preje zahtevali, da se priča zapriseže.
i Imenitno sc ic kot priča držal župan Sepetavec. Izjavil jc takoj v začetku, da jc bil tak vrišč, da se ni moglo nič slišati. Ko so ga pa jeli po malem izpraševati, začelo se jc tudi v županovi glavi jasniti iu precej dobro se jc spominjal posameznih dogodkov, le glede medsebojne zveze ni mogel priti do čistega. Potožil je tudi, kako sta Goli in Os\vald Julčeta motila.
i Smešna jc bila trditev Julčetova, da je hotel samo to doseči na shodu, da bi sc opravičil Gostinčar. Kaj ste ga nameravali voliti? Ako pride do nazadovanja povsod, kamor se vtakne Gostinčar, morali bi biti še veseli, da je kandidiral in ga seveda tudi z vsemi liberalnimi glasovi podpreti. Tako bi sedaj naj-ložje zavili vrat klerikalnemu zmaju na Kranjskem. A kdo se jc najbolj poganjal za Grudna, povejte Julče! Ako je končalo tek svojega življenja ljubljansko katoliško delavsko društvo, ko se je vtaknil vmes Gostinčar, ako je prišlo na rob propada celo slov. del. stavb, društvo, ko je bil blagajnik Gostinčar, ni smola, da bi ne bilo konec tudi kranjske klerikalne delegacije, ako sprejme v svojo sredo Gostinčarja. No, pa upamo, da bo šlo vseeno dobro, če je tudi ta mož v sredi poslancev, ker tudi preje imenovana društva so umrla le v liberalni domišljiji. Poleg kat. del. društva imamo že celo vrsto drugih društev, ki so iz njega izšla, konsumno društvo v Ljubljani je res propadlo, a soc. demokraško, tisto pa, v katerem ie Gostinčar, še izborno deluje, in tudi stavbinsko društvo ima še lepe načrte. Pri vsem tem deluje Gostinčar, in to liberalcc peče z Julčetom in »ljubljanskimi govoricami« vred.
i Možje so" pa idrijski liberalci, naj reče kdo, kar mu drago. Ko so zvedeli, da je prišel tudi Gostinčar s svojim zastopnikom, privezali so na drog, ki je pod grajskimi stopnjicami po katerih se pride v okrajno sodišče, metlo. Gostinčar je sicer ni videl, ampak samo še vrvico na drogu, ker jo je bil nekdo odstranil, vsekako pa ga je gotovo razveselila pozornost idrijske liberalne garde. Obešena metla tudi ni za Gostinčarja prav nič slabega pomenila. Ker namerava Gostinčar kot naš poslanec šc večkrat priti v našo sredo, imeli bodo tudi liberalci še večkrat priliko naprav-Ijati ovacije. primerne svojemu okusu, mnogo pogosteje, nego so imeli priliko, dokler je po-slančeval kak Majaron ali Ferjančič.
i Oproščena sta bila 11. junija pred okr. sodiščem rudar Ivan Kavčič in poslanec Gostinčar radi shoda na prostem, ki ic bil 28. aprila v Spod. Idriji. Shod namreč ni bil ogla-šen. PosluŠavcev pri obravnavi se je bilo nabralo precejšnje število. Pravijo, da z realke samo dijakov ni bilo, sicer pa vse. Najbrže je prignala vse radovednost radi metle.
Tržiške notM
t Nova železnica, ki bo vezala Tržič s Kranjem, se pridno dela. A nekaj moramo grajati pri tem podjetju, namreč razlastitev, ki se je vpeljala, po kateri bodo dotični posestniki. ki bodo morali odstopiti svet železnici, zelo oškodovani. Res je, da so nekateri kmetje preveč zahtevali za svoj svet, in da so to priliko porabili merodajni krogi ter uporabljali paragraf razlastitve. A odškodnina je tako malenkostna; pomislite, 19 K se bo plačalo za kvadratmeter, in sicer na najboljšem svetu, na polju, ki je rodovitno, in pri tem bodo trpeli zopet le kmetje. Tu vidimo zopet, kako potrebna je organizacija tudi pri kmečkem stanu. Ce bi bil kmet organiziran, se kaj takšnega ne bi moglo zgoditi. Tako pa delajo z njim kakor hočejo.
t Z novo šolo se pečajo Tržičani, in to priliko so porabili, da bi zunanje občine izključili iz tržiške šolske občine, da bi tako samostojno uganjali svojo nemškutarijo v šoli tržiški. Sklicali so pretočeni teden izvaured-no sejo v Kovorju, kjer so Kovorjanom prigovarjali, da naj se odrečejo tržiški šoli, češ, da bo zanje boljše, ker bodo morali drugače veliko prispevati k zgradbi tržiške šole, menda 36.000 K. Seveda, radi bi se jih iznebili, da ne bi imeli pravice, voliti v šolski zastop. Kmetje so ostali trdni in neomahljivi. Vsi so .iim govorili na srce, okrajni komisar, okrajni inženir i. dir., pa je bilo vse zastonj. Nazadnje so jih lepo prosili, da bi se vsaj odrekli pravici, priti volit v šolski zastop, otroci bi pa ravno tako lahko hodili v tržiško šolo, pa ni nič pomagalo. Ali mislijo ti magnatje, da so kmetje otroci, s katerimi se dela, kakor se hoče? Tržičanom nove šole še ni treba najmanj 15 do 20 let. In če bodo novo šolo zidali, morajo vendar veseli biti, da jim bodo šle sosedne občine tudi na roko, da bodo prispevale po svoji moči, vsaj tržiška občina ni tako bogata, da bi mogla pogrešati gmotne podpore. Zato vsa čast Kovorjanom, da niso šli na limance! Izstopili bodo iz tržiške šolske občine, kadar se bo njim ljubilo, ne pa, kadar sc bodo tržiški magnatje v svoji prevzetnosti izmislili. Zato, Kovorjani, pridite prihodnjič vsi do zadnjega moža na volišče in sc nc ustrašite nikogar! Pravico imate, pa je stvar pri kraju. Naj se potem tržiška nein-škutarija napihuje kakor se hoče. Premagana bo prej ali slej, ker jc nenaturna in nasilna.
t Šolska maša jc tudi pri nas nekaterim na potu. A večina učiteljskega zbora se nc sramuje krščanskega imena, iu tako imamo kakor prejšnja leta šolsko mašo. Vsa čast v tem oziru tržiškemu učiteljstvu, ki je v večini še zmerom na katol. podlagi in ne trobi v rog »proste šole«, ki ni ničesar drugega, kakor da naj bo šola brez Boga, brez vere. Da so nekatere učiteljske moči nasproti tej navadi, pač ni čudno, ker zajemajo svoj evangelij iz »Svobodne misli«.
t Gledališko predstavo priredi društvo sv. Jožefa prihodnjo nedeljo, dne 23. junija, v Križih, v prostorih ondotnega izobraževalnega društva. Tržiško občinstvo opozarjamo na to prireditev, ki sc bo vršila v lepih prostorih križkega društva. Igrala se bo lepa žaloigra »Garcia Moreno«. Tržičani, pohitite številno v sosedne Križe ter porabite lepo priliko za izobrazbo in z pošteno zabavo.
t Desetletnica Slovenskega katolišk. iz-< hraževalnega društva sv. Jožefa obeta naj-
boljše uspehe. Mnogo društev se je žc oglasilo. Zlasti ljubljanska društva se zelo zanimajo za prelepi izlet v planinski kot, v Tržič. Nikomur nc bode žal, da se je udeležil te slavnosti društva, ki je za Tržič v resnici \elikega pomena. Ta krasni kot, ki stoji kakor branik na meji koroški, obdan od vseh strani z lepimi planinami, bode gotovo vsakega zanimal. Tu bo našel vsak delavec brate sotrpine, ki mu bodo veselo stisnili roko v pozdrav. Ker bodo zlasti ljubljanska društva že zgodaj prišla v Tržič, bo slovesni sprejem že ob osmi uri, ob 9. uri bo pa delavsko posvetovanje v prostorih g. Jurija Malija. Tudi g. dr. Kreka bomo imeli v naši sredi, moža, ki ga imenujemo po pravici »očeta slovenskih delavcev«. - Društva, ki se nameravajo pripeljati v Tržič, naj nas obvestijo, v kolikem številu da se mislijo peljati, da jim preskrbimo vozove. Pišejo naj tudi, kam naj se vozovi pošljejo in ob kateri uri da naj jih čakamo. — Vsem, katerim smo kaj na srcu, kličemo, pridite in nas počastite s svojim prihodom! Dan 29. junija bo v resnici delavski dan v Tržiču, bo dan radosti in navdušenja za organizacijo in solidarnost poštenega delavstva, bo dan vstajenja iz mlačnosti in stagnacije za mnoge, ki še ne umevajo potrebe organizacije iti delavskega bratstva. Zatorej na noge, pridite, mi vas čakamo z razprostrtimi rokami, kot svoje brate, svoje sotrpine.
Novice iz Zagorja ob Savi.
z Dva Zagorjana kot kandidata za državni zbor sta nostopila. Oba sta želela biti izvoljena. Prvi je Cobalov Miha, ki ie pa menda še premajhen za to reč. Dobil je nekaj glasov, a uiti toliko, da bi bil prišel v ožjo volitev. Drugi Zagorjan je Sittcr iz glažute. Ker se šteje za Nemca, jc nastopil kot socialnodeinokraški kandidat v Kočevju. A Kočevci so pokazali toliko spoštovanje do njega, da niu niso privoščili niti enega glasu. Menda že niso hoteli zlorabljati njegovega imena. Skoda, da ui kandidiral v domačem kraju, bi bil vsaj sam sebi lahko oddal glas. V Kočevju pa ni bilo nikogar, ki bi se ga bil usmilil, dasiravno jc tudi nekaj Zagorjanov tamkaj.
z Socialni demokratje v Trbovljah, naši najbližnji sosedi, si bolj znajo pomagati. Evo tri dokaze: Lansko zimo so v Trbovljah socialni demokrati začeli štrajkati. Miha Cobal pa zagorskim sodrugom tega ni pustil. Tako so Trboveljci ostali na cedilu. Ne da se popisati, kako so bili tedaj trboveljski socialni demokrati hudi na Cobala. Ko se je čez dolgo časa drznil iti med nje, so ga kar en dan na dveh krajih ven vrgli. Letos pa so ga volili za poslanca in z vsemi silami agitirali za njega. Cez liberalnega Roša, ki je tudi kandidiral, so strašno zabavljali. Očitali so mu, da je kapitalist, oderuh, največji sovražnik dclav-ccv itd. Ko pa je Cobal propadel in prišel v ožjo volitev z dr. Benkovičem, so se naenkrat vneli socialni demokrati za Roša in agitirali za njega še bolj kot prej za Cobala. Zabavljali pa so čez dr. Benkoviča, da se je kar kadilo. Ko je tudi Roš pogorel, so nekaj dni nosili kisle obraze okoli. Trpeti pa vendar niso hoteli, da bi bili premagani. Najprej so začeli razširjati laž, da se dr. Benkovič že kesa, ker se je dal voliti in da se bo odpovedal. Ker se to ni hotelo zgoditi, so pa kar čez noč proglasili dr. Benkoviča za socialnega demokrata! Baje je — tako pravijo — dr. Benkovič sam zatrjeval po volitvah — kdaj in kje, to seveda nikogar ne briga — da je vedno bil, da je in da ostane socialni demokrat. In sedaj so srečni. Zivio! — Pa še recite, da socialni demokrati niso zmagali! Sedaj čakamo samo še tega, da bodo tudi naši rdeči g. Povšeta proglasili za socialnega demokrata. Potem bomo tudi mi srečni.
Ameriške nouice
Zveza slov. društev v Clevelandu. Z
velikanskim navdušenjem smo ustanovili za mesto Cleveland in okolico »Zvezo slovenskih društev v Clevelandu.« K tej zvezi je pristopilo žc 18 elevelandskih društev. Zasnovana je po amerikaniziranem načrtu »Kršč. soc. zveze v Ljubljani«. Predsedniki teh društev tvorijo začasni odbor »Zveze«. Za začasnega načelnika »Zveze« je bil izvoljen vrli rojak in navdušen domoljub Fr. Zele, predsednik podpornega društva »Slovenije« in predsednik tisk. del. družbe »Nova Domovina«, rodom iz Slavine na Notranjskem. For-melno se »Zveza« ustanovi meseca julija, ko bodo vse predpriprave rešene, pravila so iz-gotovljena in vse v redu. Takrat se bo sklical vsesplošni slovenski ljudski shod, kjer se bode pojasnil vsem rojakom namen in pomen te »Zveze« in njena korist za rojake clc-velandske naselbine.
Tiskarno in list »Nova Domovina«, edini katoliški slovenski dnevnik v Ameriki, je kupila od dosedanjega lastnika J. J. Grdine, del. družba »Nova Domovina«. Razpisala jc prvo emisijo delnic za 10.000 dolarjev, delnica po 25 dolarjev. V prvem tednu je bilo prodanih delnic za 3000 dolarjev. Predsednikom družbe jc bil izvoljen Fr. Zele, glavnim nadzornikom pa Rev. Kazimir Zakrajšek. Družba jc prevzela s tiskarno nad 9000 dolarjev dolga. od katerih ga ic v prvih dveh mesecih, predno j e bila inkorporirana, plačala 5000 dolarjev. Sicer nam je zažugal Fr. Kržc, da bo tiskarno s tožbami uničil, radi njenih starih grehov. In res točasno tožita družbo Hribar in Kržc za nič manj kot za 200.000 dolarjev kot odškodnino za razžaljeno čast. Vendar mi zremo s pogumom v prihodnjost. Res nam moreta precej škodovati in nas zavirati v napredku z nepotrebnimi sodnijskimi stroški. Uničila nas lx>deta pa težko. Nas je preveč. Narod ju bo pa sodil.
Nova cerkvena društva. Ker živimo na svobodnih tleh amerikanskih. kjer ima tudi hudobija svojo prosto pot, morajo se vsi dobri in verni katoliki organizirati kot mogočna vojska v posamezne oddelke, da tako skupno stoje na straži v boju za svoje najdražje svetinje: sv. vero in poštenje, zato so potrebna cerkvena društva. Dosedaj jih mi Slovenci v Clevelandu nismo imeli. Sedai gre tudi v tem na bolje. Tako smo si ustanovili že veliko mladeniško organizacijo pod varstvom »Žalostne M. Božje,« kot farne patro-ne. Ustanovili smo »Katoliško društvo Brezmadežnega Spočetja za slovenska dekleta«, ki ima 9. julija svoj slovesen cerkveni sprejem Dne 26. maja je bilo ustanovljeno »Katoliško društvo sv. Ane za slovenske matere.« Društvu je pristopilo dosedaj 168 mater, od katerih je bilo ta dan 96 cerkveno sprejetih. Za prihodnji shod jih ie pa že zopet skoro ravno toliko priglašenih. Dne 2. junija imamo slovesnost prvega sv. obhaiila. Ta dan ustanove prvobhajanci z dečki in deklicami pod 16. letom dve novi društvi. Dečki bodo imeli »Društvo Marijinih vitežkih sinov pod varstvom sv. Alojzija,« deklice pa »Društvo Marijinih hčera pod varstvom sv. Angelja vari-ha.« V teh društvih ostanejo do 16. leta. Takrat jih pa društvo s posebnimi slovesnostmi izpusti in dečke sprejme mladeniška organizacija, deklice pa »Društvo Brezmadežnega spočetja.« Sedaj omenimo šc cerkveno društvo slovenskih mož in društvo tistih očetov, ki imajo svoje družine doma. Tako bo imel vsak spol in vsaka starost svoje posebno domače ognjišče in zavetišče. V vseh teh društvih se bo gojilo učenje angleščine, nemščine. petje ozir. telovadba in druge potrebne stvari. Bog nam dai k temu samo svoj blagoslov in upati smemo, da bo novo življenje pognalo v naši naselbini. Bog daj!
Druee vesti. Ponesrečil je v West Mineralu Tomaž Flis. Ob enajstih dopoludne je prišel še sam domov tožeč, da ga boli glava. Govoril je že nekoliko zmedeno, ob enajsti uri zvečer pa jc bil že mrtev. Ker niso vedeli, kaj bi bil vzrok smrti, so truplo preiskali, pri čemer so videli, da je pokojnik imel nad tilnikom počeno lobanjo. Skozi razpoklino ie v možgane silila kri. kar mu je vzelo življenje. Star je bil 45 let ter zapušča ženo s sedmimi med temi petimi nepreskrbljenimi otroki. — Železnica je povozila v Clevelandu Franceta Kovačiča. Prišel pod lokomotivo ter bil takoi mrtev. — V South Lorainu so ustanovili rojaki pevsko društvo »Planinski raj«. Velik kos premoga se je utrgal v rovu Wm-ter Onartes nad Josipom Vezačnikoni ter ga ubil. Bil je doma iz Ljubnega na Spodnjem Štajerskem, kjer žalujejo za njim oče, brat in dve sestri, v Ameriki pa žena z dvema otrokoma.
Štajerske nouice.
š Čudno odposlanstvo, lz Gornjega grada je šlo odposlanstvo k ljubljanskemu Hribarju, potem k Robleku in Ježovniku, naj bi ti trije izposlovali. da se okrajna sodnija ne premesti od tukaj v kak drug okraj. Ker na tako premestitev ta čas v merodajnih krogih nihče ne misli, bo seveda to lahko »izposlovati« in liberalni poslanci si bodo pripeli prvi trak na zastavo svojih uspehov. Kdo se pomilovalno ne smeji takemu delovanju?
š Neverjetna novica. »Slov. Gospodai« piše: Povsod vzbuja pisava »Domovine« veliko nevoljo. Ta list se vedno, kadar ni volitev, svetohlinsko drži nad strankami. Toda ob volitvah je vedno najodločnejše ob strani liberalcev. Posebno pa je bila letos »Domovina« vsa besna proti Kmečki zvezi, proti takozvanemu klerikalizmu in proti namišljeni duhovniški nadvladi ter prinašala skrajno pristranska poročila o različnih shodih. V celjskem Narodnem domu se med liberalci s ponosom govori, da je dr. Josip Sernec letos »Domovini« dajal pravec. To se nam zdi skoro neverjetno in za to dajemo dr. Sernecti tem potoni priložnost, da se opraviči. Samo to niu že danes povemo, da smo o vseli »tajnih zvezah« uredništva ž njim dobro poučeni in zato želimo resnice. Tudi mi bomo o njegovem velikem prijateljstvu do kmeta prinesli kmalu popolnoma resnične podatke.
š Vpisovanje v gimnazijo v Mariboru za prvi razred se vrši dne 7. in 8. julija t. 1. od 8.—10. ure dopoldne. Sprejemne skušnje se začnejo dne 8. julija ob K), uri dopoldne.
š Tečaja za vinarstvo in sadjarstvo v Mariboru so se udeležili sledeči učitelji: Oskar Žolni r iz Oliin.ia, Ivan Najžer iz Središča. Fr. Srebrnič iz Zabukovja, Ernest Kompost iz Marnberga, Simon Vodenik iz Št. Jurija ob Pesnici, Peter Loparnik iz Št. Janža na Drav. polju, Ivan Glinšek iz Št. Jurija, Ivan Mohorko iz Št. Janža pri Sp. Dravogradu.
Za pokončavanje strupenih kač da deželni odbor štajerski nagrado in sicer za vsako I K. Kače ali vsaj njih glave se morajo poslati v Gradec na kustosa zoologičnega oddelka v deželnem muzeju »Joaneum«.
š Novomašniki lavantinske škofije postanejo letos sledeči gospodje: Iz IV. leta: Bratanič Rajmund iz Luč, Cepuder Vladimir iz Ljubljane, Grošelj Mihael iz Železnikov (Kranjsko), Kramberger Martin iz Št. Lenarta v Slov. gor., Schillcr Janko iz Skočidola (Koroško), Tomažič Martin iz Radgone, Vedečnik Ivan iz Konjic. Iz III. leta: Atelšek Ivan iz Ljubnega, Bogovič Ivan iz Artič, Pečnak Josip iz Žalca, Podpečan Jernej iz Galicije. Škcta Ivan iz Braslovč, Toplak Josip iz Sv. Lovrenca v Slov. goricah.
š »Narodne« tožbe. Pristaši »Narodne-stranke po vseli volivnih okrajih ovajajo pristaše »Slovenske kmečke zveze« pri sodišču in politični oblasti. Seveda, »napredni« doh-tarji si pri tem kaj zaslužijo in to m bil zadnji namen, da se je ustanovila »Narodna stranka
in se uprizoril strasten bratomorni boj na Spodnjem Štajerskem.
š Izjavljajoča se učitelja. Včeraj smo posneli izjavo žalskega učitelja Rajka Vrečarja iz »Slovenskega Gospodarja«, kjer imenovani učitelj obžaluje, da je dr. Iv. Jančiča, kaplana v Žalcu čisto neutemeljeno v »Slovenskem Narodu« od 23. marca žalil in ga prosi odpuščanja ter sc mu iskreno zahvaljuje, da gg ni tožil. Izjaviti pa se je moral tudi napredni učitelj Pristovšck in siccr sledeče: »Izjava. Izjavljam, da nisem nikdar imel namena g. dr. Ivana Jančiča v Žalcu razžaliti in da so tozadevne govorice o njegovi osebi izmišljotine. Prosim ga za odpuščanje in se mu zahvaljujem, cla jc odstopil glede mene od sodnega preganjanja. Franc Pristovšck, učitelj.« Iz tega se razvidi, koliko je verjeti »Narodu«, kadar napada duhovne in lajike, ki ne trobijo v njegov rog. Zelo dragocen dokaz za to sta pač izjavi Rajka Vrečerja in Franca Pristov-šeka, ki sta vsekakor vredni, da jih ponatisne vsak pošten slovenski list, da se spozna, koliko so vredni napadi v »Narodu«.
š Štajerske deželnozborske volitve se vrše drugo leto.
š Občinske volitve v Globokem se v kratkem vrše, ker so bile prejšnje razveljavljene vsled sleparij gospodujoče stranke.
š Občinske volitve v Trbovljah se vrše to jesen.
š V kridi je dunajski trgovec s pohištvom Hofmann, ki ima tudi v Gradcu podružnico.
š Umrl je v Žalcu 7. t. m. 51-letni trgovec Adolf Globočnik.
š Narodno-radikalno dijaštvo priredi začetkom septembra svoj II. shod in sicer v Celju.
š Pekovski štrajk v Ptuju je po večini končan. Delavci so dosegli nekaj izboljškov.
Koroške nouice.
k Umrla je v Celovcu 14. t. m. Elizabc-:inka 38-lctna sestra Marija Aleksija, rojena Adam.
k Narodna šola v Št. Jakobu v Rožu na koroškem. Dne 14. julija t. 1. se vrši slavnostno polaganje temeljnega kamna tc šole. Pri te.i slavnosti sodeluje pevski zbor »Narodne čitalnice« iz Kranja ter koroška moška pevska zbora »Rožica« in »Drava«. Dopoldne pri blagosiavljanju in slavnostnem govoru se zapojeta dva moška zbora, popoldne pa je koncert v zgornjih prostorih »Narodnega doma«, takoi nato pa zunaj na prostem velika ljudska veselica s prostim vstopom. Natančnejši spored objavimo svoječasno.
Znanstvo In umetnost
*	Repič: Portret. Naš kipar g. Rcpič jc izvršil za nagrobni spomenik ministerialnega svetnika Rossipala v Opatiji portretni doprsni kip. Portret se odlikuje po izborili karakteristiki, ki je v obrazu izvedena s sigurno roko in pravim psihološkim pogledom. Pisec teh vrst je osebno poznal pokojnega ministerialnega svetnika Rossipala in lahko potrdi fra-pantno portretno podobnost. Gospod Repič je s tem delom dokazal zopet svojo veliko zmožnost za slična dela, ki priporoča našega domačega umetnika vsem za umetnost se za-nimajočem krogom.
*	Repič: Sv. Peter. G. Rcpič ie izdelal kip sv. Petra pa znanem starem bronastem kipu. ki stoji v cerkvi sv. Petra v Rimu. Sv. Peter sedi na prestolu, desno nogo ima pomaknjeno nekoliko naprej, v levi roki drži ključ, z desno blagoslavlja. Ideja in pozicija je posneta natančno po vzorcu, v obleki pa je bil g. Repič prost in jo jc izpeljal v lažji in živahnejši obliki. Kip je iako pripraven za cerkev in dela čast mojstru.
*	Majolična dela s slovenskimi motivi. Med proizvodi naše umetniške obrti nas je posebno razveselila razstava majoličnih slikarij, ki so izvršene po slikah akademičnega slikarja Petra Zmitka. Izdelal jih je vodja tovarne Blaž Schnabla v Kamniku gospod Rudolf Schnabl. Gospod Peter Zmitek je jako spretno uporabil narodne motive, nekoliko bizarne, a za majolično slikanje jako pripravne. Najzanimivejši so krožniki, ki zaslužijo res vso pozornost, ker nam odpirajo novo praktično smer za našo umetniško obrt, ki bi se mogla zelo razviti. Končnice panjev so mu dale nekaj prav izbornih motivov. Boj Pegama z Lam-bergarjem je izveden po končnici iz leta 1791. v živih barvah. Šaljiv je ženski boj z narodnimi ornamenti. Na krožnikih vidimo dalje portrete Prešerna in Gregorčiča, pokrajinske slike: Bled, Brod, pokrajine z Dolskega in iz Krope in Mali grad v Kamniku. Zanimiv je stari mitološki motiv, ki predstavlja klanjanje žrecev bogu Svetovitu s simbolizirano solnč-nico. Dekorativno znamenite so razne ploščice, ki bi služile dobro za stensko ornamen-tiko in okrašenje moderno stiliziranega pohištva. Ker je to šele začetek, upamo, da bomo videli kmalu še dovršenejše proizvode majoličnega slikanja. Veseli nas pri tem dvoje: Prvič, da sc je domača tvrdka pokazala s temi proizvodi, drugič pa, da jc gospod Zmitek pokazal pravo pot za našo majolično slikanje s tem, cla jc praktično uvedel narodne motive. Krožnik Aleluja z narodnimi ornamenti. petelinček, jagnqe s pisankami, nageljnovi okraski, rastoči iz srca, so za naš okus jako prikupliivi, in prepričani smo. da sc bodo laki krožniki pri nas udomačili, ako iili občinstvo spozna in če bodo pristopni po primernih cenah. Poizkus sc je brez dvoma posrečil in obeta, da bo imel se lepo bodočnost.
Dnevne nouice.
t- Časnikarsko klubovanje. Vsi liberalni listi pišejo, da se morajo liberalci sprejeti v jugoslovanski klub. Prej so liberalna glasila proglašala celo socialni bojkot nad našimi poslanci, kako so sramotili posamnezne poslance, n. pr. Demšarja in Gostinčarja! Zdaj pa silijo liberalci na vse kriplje v njihovo družbo. Mi stavimo le vprašanje: Kako bi se držali liberalci, če bi bilo število glasov nasprotno in bi bili liberalci v tej moči, kakor je »S. L. S.« ? Niti pogledati naših ne bi hoteli in bi odklanjali vsako zvezo. Zdaj je pa drugače, in zato tak vik in krik!
+ Občinske volitve v Št. Petru na Krasu. Prve volitve, ki so se vršile 14. febru-arija t. I., so bile razveljavljene, ker so se volili odborniki in namestniki obenem. Nove volitve vršile so se 10., 11. in 13. junija. Zmagala je S. L. S. v vseh podobčinah in v vseh razredih. Nasprotniki naskočili so II. in I. razred, za I. razred so bili zmage gotovi, pa jim je zopet izpodletelo. Na pomoč jim je prišel propadli kandidat za državni zbor Dekleva, ki jc tukajšnji častni občan. Kdo drugi se ne bi prikazal, zakaj nikjer drugod ni bil Dekleva tako tepen, kakor ravno v Št. Petru (od 635 volivcev dobil je 91 glasov), toraj jasen dokaz, koliko zaupanja vživa v občini Št. Petru. Pooblastilo je dal tudi Hruša iz Lipice, češ, da je »uradno« zadržan — radi košnje. Voliti so hoteli tudi uradniki, ki so že 4 mesece na drugih krajih v državni službi. Povdarjati se mora tudi, da je strankarstvu pomagala tudi južna železnica. Od ravnateljstva pa bi že toliko pričakovali, da ne bi dalo dovoljenja inženerju, ki je komaj par tednov tukaj in razmer nič ne pozna, pomagati liberalcem, ki so pri volivni listi za I. razred popolnoma prezrli uradništvo na južni železnici. — Še nekaj je povdarjati: nasprotniki so pozabili že v 1. mesecu, da so bili 14. maja »neodvisni« kmetje — 14. junija so bili zopet stari liberalci, naprednjaki, narodnjaki, toraj vse drugo, kakor prijatelji kmeta.
+ Ustanovitev »Društva slovenskih ka-tehetov« s sedežni v Ljubljani, je visoko c. kr. deželno predsedstvo za Kranjsko dovolilo z razpisom z dne 25. maja 1907, št. 3468/pr. Člani temu za katehetsko delovanje prevaž-nemu društvu se lahko priglašajo ustmeno ali pismeno pri prireditelju in sklicatelju društva, g. Jan. Smrekarju, mestnemu katehetu v Ljubljani, kateri ie prvo ustanovnino 50 K že tudi vplačal. Ustanovni shod temu društvu bode 25. junija 1907 ob 6. uri popoldne. Bog daj novemu društvu prav obilno blagoslova!
+ Proti slovenskemu zdravniku. Od včeraj ua danes jc na grofa Barbota zahtevo odslovil dež. odbor zopet nekega zdravnika, ki je substituiral pristojnega sekundarija na kirurgičnemu oddelku, bržčas v zahvalo, ker .ie dr. Reja (tako se namreč piše v nemilost padli zdravnik) deželi nad dva meseca od pol 7. ure zjutraj naprej vsak dan — zastonj tlačanil. Dr. Reja se je predrznil od nekaterih nemških blagajn zahtevati slovenske vspre-jemne liste, kadar lete pošiljajo deželni bolnici svoje bolnike v oskrbo. V meritum vprašanja se ne bomo spuščali, ali ie bil v to dr. Reja upravičen ali ne — vsekakor pa je bil upravičen kot Slovenec zahtevati upoštevanje slovenščine. Napravili pa so iz muhe slona, in grešnik je bil citiran v pisarno dež. bolnice ad audiendum verbum. Grof Barbo se je vedel napram dr. Reji skrajno žaljivo in pro-vokautno, in ga konečno moralno vrgel iz pisarne. Čas je, da se enkrat naredi tem razmeram konec, čas pa tudi, da se temeljito iu strokovnjaško preurede razmere na dež. dobrodelnih zavodih, ki kriče naravnost do neba. Koliko slovenskih zdravnikov se bo pa še žrtvovalo temu zistetnu v deželnem dvorcu kranjskem, čigar štirje člani so Slovenci?
+ Papež Pij X., Rothschild v Parizu in »Slovenec« v Ljubljani so se, kakor piše včerajšnji »Narod« v trikolonskem uvodnem članku, skupno »mrzlično stresli«, ko so čuli, da je v francoski zbornici Jaures predlagal, naj država podržavi vinogradstvo in trgovino z alkoholom, da odpomore viničarski krizi na južnem Francoskem Ako se jc Rothschild stresel od mrzlice, o tem nimamo še poročila, tudi o Pi.iu se dozdaj šc ni ka.i takega izvedelo, vsaj »Osservatore Romano« se še ni oglasil. kedaj pa bi bila vsled Jauresovega pred-kga pretresla mrzlica »Slovenca«, pa tudi ne moremo pri najboljša volji konštatirati. Dne 12. t. m. smo suhoparno poročali po brzojavnih poročilih o vsebini Jauresovega predloga, iz svojega pa smo temu dodejali lc sledeči stavek: »Tudi mi sodimo, cla bi sc komunisti-ški načrt, tudi ako bi sc dal izvesti, ne obnesel.« — »Slovenski Narod«, ki jc pa po svoji navadi za ta Jauresov predlog izvedel šele 14. t. m., sodi o njem sledeče: »Predlog jc neizvedljiv in čc bi sc dal izvesti, bi se čisto gotovo uc obnesel, kajti ravno na polju kmetijstva je vsak komunizem nemogoč in nesmiseln. Komunistično kmetijstvo je mogoče Ic potoni kaznilnične organizacije, drugače ne.« - Tako jc »Narod« prepisal iz »Slovenca« in sedaj sc šc krega z nami, češ, papež Pij X., Rothschild in ljubljanski »Slovenec« so »odločni nasprotniki vsakemu socializira-iiju človeške družbe!« Ta pa je res debela. »Narod« sc strinja z nami v sodbi glede na Jauresov predlog, obenem pa nas napada, ker se nam Jauresov načrt zdi neizvedljiv. Zdaj ima Rothschild besedo.
+ »Slovenca« prepisuje »Rdeči Prapor«. Zgodilo sc jc pa to dejstvo takole: 12. t. m. je »Slovenec« priobčil članek o militarizmu ter opozarjal na to, kakšno nedosledno stališče zavzemajo socialni demokratje nasproti vojaškemu vprašanju. Francoski in italijanski
socialni demokratje hujskajo najnižje nagone proti vojaškim napravam in siccr brezpogojno, naši rdečkarji tudi grmijo proti »kationom« ter slepijo ljudstvo z goljufivimi uada-mi, nc da bi delali najmanjšega razločka med ofenzivno in defenzivno vojsko, dočim sta nedavno Bebel in Noske izjavila, da so socialni demokratje navdušeni patrioti in pripravljeni vzeti »puške na rame«. Mi smo v svojem članku citirali zadnjo razpravo Bernsteina v »Soz. Monatshefte«, ki isto pravi. »Rdeči JVapor« izkuša zaradi tega z nami polemizirati ter piše: »Socialisti niso nikoli rekli, da postanejo ljudje čez noč sami angeli, ako se dekretira večni mir; pač pa so vedno zahtevali, naj se vzgaja mladina tako, da bode tudi telesno krepka in okretna. Antimilitaristična pa ie in ostane socialna demokracija, ker pomeni militarizem določen sistem oborožene sile, ki je slepo orodje v rokah posameznih faktorjev, ker se odteguje ljudskim potrebam, ker je sredstvo kapitalizma proti delavskemu razredu, ker je opora fevdalizma in ker je ravno v njem največja nevarnost za svetovni mir. S svojim antimilitarističnim duhom je pa socialna demokracija lahko najboljša prijateljica prave ljudske vojske, za katero lahko, kadar sc uresniči, dovoli vsa sredstva, ki so res potrebna za uspešno obrambo.« — Mi pa smo v svojem članku pisali: »Zato je treba priznati militarizem. Socialna demokracija se bori zgolj proti sistemu militarizma, ki pomenja posebno vojaštvo, katero vzgojijo v nasprotju s težnjami ljudstva, ne more in nc sme pa biti nasprotna militarizmu, ki znači vzgojo ljudstva, da postane za vojsko sposobno in je v stanu uspešno braniti se proti zunanjemu sovražniku napadalcu. Tudi kanone treba dovoliti, če so potrebni! To ni proti-ljudsko. Taka politika mnogo bolj pripomore k svetovnemu miru, kakor pa brezumna proti-vojaška propaganda.« Slučajno pa je to isto, kar piše »Rdeči Prapor«, ko polemizira z nami Namesto, da bi pobijal naša izvajanja, pa .iih prepiše in jim tako pritrjuje. Čemu se torej Kristan krega?
+ Uradništvo iu strankarstvo. Najbolj zavre v liberalnem taboru, kadar pribije »Slovenec« kako strankarstvo med uradništvom. Zlasti če zahtevamo od sodnikov popolne ne-pristranosti, tedaj se čita vedno v »Narodu« strasten izbruh jeze proti nam in se poživlja ves sodni stan na boj proti nam, kakor bi mi komu delali kakšno krivico. In vendar »Narod« izkuša vedno terorizirati sodnike. Kadar je kakšna politična pravda v teku ali če tudi ni politična, pa se gre samo za strankarske osebe, tedaj se v »Narodu« po vspešnih dopisih žc naprej resnica zavije, in če sodnik drugače postopa, ga neusmiljeno strgajo v listu. Sploh mislijo liberalci, da je zlasti sodniški stan njihova nedotakljiva last. Pa stvari se izpreminjajo, in mi imamo trdno voljo, vse storiti, da se strankarstvo iz uradov prežene. Mi hočemo le pravico za vse — ne več, ne manj! Hvala Bogu, imamo zdaj tudi na Dunaju tako močno zastopstvo, ki bo moglo tu krepko poseči vmes. Zato poživljamo vse svoje somišljenike, naj nam vsako strankarstvo liberalnih sodnikov nemudoma naznanijo. Poskrbljeno bo. da nobeden naših poslancev ne bo storil koraka za uradnika, ki se je pokazal kot strankarja. Tudi avancement bodi odslej plačilo za vestno in nepristransko izvrševanje uradniške službe! Kdor misli, da si bo z liberalizmom gladil pot navzgor, bi se odslej utegnil motiti. Toliko v pojasnilo!
+ Bilka v vetru je socialnodemokraško vodstvo v Ljubljani. Na dolgo in široko piše o taktiki in organizaciji, a še danes ni izpolnilo svoje svečane grožnje, da objavi imena onih, ki so pri volitvah izdali parolo stranke in šli na volišče za kapitalističnega kandidata proti kandidatu ljudstva. Ako »Rdeči Prapor« svojo slovesno obljubo in grožnjo s tako lahkoto zataji, se nam zdi jako tnalo važno, kar piše o svoji visoki politiki.
+ Liberalni učitelji o učiteljicah. »Učiteljski Tovariš« od 14. t. ni. se hiidujc nad učiteljicami, ki niso prišle na zborovanje učiteljskega društva za ljubljansko okolico, kjer se .ie Hribarju zažigalo obilo kadila. Tako piše ta list o svojih koleginjah:
»Od najbližjih koleginj pa - od katerih stanujejo nekatere celo v mestu, ali so tako blizu, da so vsak prosti dan tam — ni prišla (na zborovanje) niti ena. dasi so nekatere šle na izprehod mimo poslopja, kjer jc bilo zborovanje. Ne vem. ali jim je stanovska zavest res deveta briga, ali pa sc jim zdi prepouiže-valno in nečastno, zahajati med kolege, ki po naobrazbi niso prav nič manj nego one?... Učiteljica jc samo v šolski sobi, izven te pa zataji svoj stan iu krati s tem ugled ne le sebi, ampak vsemu učiteljstvu. — Zdramimo se žc enkrat iz te stanovske apatijc in nc zanemar-jajmo same sebe! Zakaj učiteljica ki ne zahaja tja kjer delajo za napredek in splošno korist, ni vredna tega imena!«
Dotične učiteljice imajo brez dvoma svoje dobro utemeljene razloge, zakaj se izogibljejo družbe neotesanih političnih agitatorjev. Za izobraženo damo je res težko hoditi v družbo, ki stoji na višini »Naroda« in »Tovariša«. Čc pomislimo, cla jc bilo več omenjenih učiteljic nedavno še v »Narodu- sirovo napadenih, vendar nihče od njih ne more zahtevati, da bi hodile še v tako družbo, ki je po naobrazbi vkljub nasprotnemu zatrdilu »Uč. Tov.« -mnogo manj kakor one!
+ Nesramnost liberalnih učiteljev proti katehetom. »Učiteljski Tovariš« pozdravlja društvo slovenskih katehetov s sledečo notico :
»Deželna vlada v Ljubljani je potrdila pravila tega novega društva. Morda to dru-
štvo kaj pripomore k temu. da se bodo prečastiti gospodje kateheti odslej bolj brigali za verouk nego za politiko.«
Liberalni učitelji, ki stoje na stališču »Svobodne šole«, naj ne bodo v skrbeh za verouk! Društvo slovenskih katehetov pa je potrebno, in jeza liberalcev ie dobro znamenje za njegovo bodočnost.
Oblak se je utrgal včeraj pri Ponikvi na Štajerskem. Posledica je bila, da se utrgala zemlja in zasula več metrov proge Južne železnice. Po napornem delu se je posrečilo, da so oprostili en tir. Proga je bila zaprta od sinoči ob osmih zvečer do danes zjutraj. Vlaki so imeli velike zamude. Današnji dunajski jutranji vlak je došel v Ljubljano šele ob 8. uri zjutraj.
( Nezadovoljni Lahi. »Piccolo« od 14. t. m. tarna v članku nekako takole: Kdo se je bolj potegoval za to, da se slovenski in hrvaški oddelek iz koprskega učiteljišča premesti drugam, kot mi? In res, »na naše prizadevanje« - tako si vsaj domišlja »Piccolo« — je vlada sklenila ustanoviti hrvaško učiteljišče v Kastavu. Toda kaj je napravila s slovenskim? Deželni šolski svet goriški je sklenil naprositi ministrstvo, naj slovensko moško učiteljišče ustanovi v Gorici. Nečuveno! To je pa zopet »napad na italijanstvo Gorice«, ln res — goriški mestni svet je proti te.i »invaziji« že protestiral. Tako »Piccolo«. Čuden psihološki pojav je to — da 14. maj ni še iz-bistril glav tržaškim prenapetežem.
+ Občinske volitve v Pulju. Kandidati gospodarske stranke, ki hoče streti dozdaj go-spodujočo Iaško-liberalno stranko v Pulju in za katero bodo glasovali tudi Hrvati, so: Curri, delavec v arzenalu; Lovisoni, komisar c. kr. mornarice; Milovan, trgovec; Pinat, delavec; Suntar, delavec; Tonsa, c. kr. mornariški nadinženir; Vitturi, trgovec; Kirac, poštar; Delton, posestnik; Raunich, posestnik; Dinelli, delavski mojster; Stibar, delavec; Lončar, trgovec; Sladogna, posestnik; Janini, c. kr. mornariški komisarijatni pristav.
Hudodelčeva smrt. Dne 4. t. m. je pobegnil iz Gradiške jako nevarni in nasilni hudodelnik Franc Zupane iz Šmarce doma. Zupane je delal v kuhinji in se mu .ie posrečilo po deskah pobegniti. Ker ga pa ni pustil čez neki most tnitničar, ic skočil v Sočo, da jo preplava, a je utonil.
Prijeti prisiljenci. V Ponikvi so prijeli ljubljanskega kaznjenca Grabmaierja, ki je pobegnil pri gradbi ljub. gimnazijskega poslopja. V Celovcu so pa prijeli pobegla ko-rigenda Hiitteria in Moserja.
Vojaška trpinčenja. Ob nadzorovanju desetega hrvaškega huzarskega polka v Vi-rovitici po brigadirju Marschallu je izstopilo 80 mož, ki so se pritožili zaradi surovega in nečloveškega postopanja po častnikih. Prestavljen ie zato na Ogrsko major grof Lu-bienski. Dva nadporočnika in tri druge častnike so zaprli.
Druga tovarna cementa se začne kmalu graditi v Solinu v Dalmaciji. Podjetje je delniško. Kapital prihaja iz Trsta in Istre, ena četrtina iz Splita, druga iz ostale Dalmacije. Delnice so po 200 kron. V tovarni bo dobilo dela okoli tisoč ljudi.
—	Slavnosti v Pragi. 13. t. m. je prišel v Prago prvi del deputacije ameriških Čehov, ki se udeleže sokolske slavnosti. Bili so slovesno sprejeti od velikanske množice. Kmalu bi se bila zgodila nesreča, ker od viharnih »Na zdar« klicev sta se dva konja splašila. J. de Selves, prefekt sekvanski iz Pariza, ki je bil povabljen, se je opravičil, tako tudi londonski lord-major W. P. Treolor. Pričakujejo v Pragi do 100.000 gostov.
Nova češka lista? Izvrševalni odbor narodne svobodomiselne stranke v Pragi je sklenil, da se začne izdaiati mesečni obzornik »Češka revne« iu dvavinarski tednik.
Izpod policijskega nadzorstva je pobegnil leta 1879. v Gaberjah v Istri rojeni, v Prečno pristojoči nevarni tat Leopold Pegan.
—	Župnijski izpit so napravili te dni sledeči gospodje ljubljanske škofije: Jakob Klein-dienst, župni upravitelj v Senožečah; Kra-ker Jožef, župni upravitelj na Kočevski Reki; Okorn Matija, kaplan v Zireh in Pravhar Jožef, kaplan v Črnem vrhu nad Idrijo. Prvo polovico so končali: Jane Ivan, župni upravitelj na Colu; Perjatclj Jernej, župni upravitelj v Podkraju, Koechler Viktor, mestni kaplan trnovski, Zorko Franc, mestni kaplan šentpeterski, Medved Janez, kaplan v Dovjem, Smoiej Rihard, kaplan v Železnikih, Sušnik Matej, kaplan na Vrhniki, Trškan Štefan, kaplan v Prečini^.Vidmar Franc, mestni kaplan v Krškem; Švigelj Josip, župni upravitelj na Vrhpolju, Vole Alojzij, kaplan v Šmarju, Zevnik Mihael, mestni kaplan v Idriji, Ocepek Jožef, kaplan v Čemšeniiku.
»Glas Naroda« od 31. maja t. I. piše: Novi komfortni parobrod »Avstro-Amerika-ne« jc dospel min. sredo vprvič v Ne\v York. Novemu parniku jc ime »Laura.« Novi parnik je največji in najelegantnejši kar jili pelje med Avstro-Ogrsko in \meriko. Pri gradnji tega parnika je družba gledala v prvi vrsti na udobnost potnikov, zlasti pa onih med-krovja. Slednji imajo na razpolago veliko ob-edno dvorano iu drugih udobnosti, kakoršnih niti pri drugih družbah ni najti. Glavno pri vsem tem pa je, da sc ljudje, ki prihajajo iz Avstrije, na parniku počutijo domače, kajti skrbljeno ic cla dobivajo domačo hrano in tudi vino po dvakrat na dan. Parnik nosi 9500 ton in na njeni jc prostora za 1600 potnikov lil., za 85 II. in za 50 I. razreda; vožnja iz Trsta do Ne\\ Yorka traja 12 dni. Moštvo jc izključno hrvatsko, iu sicer od kapitaiKt z imenom Zar do zadnjega mornarja, tako da sc zamore vsakdo na parniku pomeniti po domače. Novi parnik pomenja za družbo lep na-
predek, io tem bolj, ker se gradita sedaj za njo še dva krasna in velika parnika, katera bodeta tudi plula med Trstom iu Nev Yor-kom. Ako pomislimo da so bratje Kozulič ustanovili, oziroma organizovali družbo šele leta 1904 in sicer s tremi parniki, da družba od avstrijske vlade ne dobiva subvencije in da ima kljub temu že 36 parnikov je to gotovo kar najlepši napredek. V minolem letu so družbeni parniki prevozili 30.000 potnikov, katero število se bode pa letos gotovo pomnožilo na 50.000 oseb. Od avgusta dalje bode družba uvedla tudi redno potniško službo med Ne\v Orleansom, La., in sicer mesečno. (Zastopnik Avstro-Amerikane v Ljubljani je Simon Kmetetz v Kolodvorskih ulicah št. 26.)
—	Deželni predsednik g. Sch\varz je v petek z milostno gospo soprogo v spremstvu deželnega nadzornika Levca obiskal tukajšnji uršulinski samostan. Ogledal je samostanske zavode, notranjo in zunanjo šolo, prisostvoval nekaj časa v nekaterih razredih šolskemu poduku in se prav pohvalno izrazil o uspehih. Z velikim zanimanjem si je ogledal tudi cerkev, kjer so se mu posebno dopadlc lepe orgije; g. predsednik je namreč velik ljubitelj glasbe. Dalje si je ogledal šc druge samostanske prostore: šolsko in nunsko kapelico, spalnice, veliki uršulinski vrt ter več zanimivih slik.
»Katoliško hrvaško banko« so v Zagrebu otvorili ob jako veliki udeležbi vseh slojev. Dr. Marehetti je pojasnjeval namen in čili te banke in povdarjal, da so ljudje izprva nekako bojazljivo podpisovali delnice, ki so pa sedai žc vse oddane in po njih še vedno vprašujejo, kar kaže, da zavodu že takoj v začetku zaupajo. Pravila so bila odobrena ter takoj izvoljeno tudi ravnateljstvo, da je mogla banka takoj začeti poslovati.
Stavka grezuiških čistilcev v Parizu. V Parizu je začelo 12. t. m. stavkati 1800 čistilcev greznic. Ker imajo v Parizu skoro dve tretjini hiš greznice radi pomanjkanja kanalov, utegne imeti stavka neprijetne posledice, če bi dalje časa trajala. Ravnateljstvo jc v ostrem nasprotstvu z delavci.
Pevsko društvo »Zarja« v Rojanu priredi v nedeljo dne 16. junija 1907, zabavno veselico s petjem, tamburanjem in igro v prostorih konsumnega društva v Rojanu, pri kateri sodeluje tamburaški odsek »Zarje«. Začetek veseiice točno ob pol petih popoldne. Vstopnina: k veselici 50 stotink. Sedeži 20 stotink. — K obilni udeležbi vabi odbor.
Vseslovanske razglednice v čast sv. Cirilu in Metodu Velehradskemu so izdali na starodavnem Velehradu. Naročiti sc mora vsaj deset komadov, ki stanejo 1 K 20 h. Pošljejo se naj gospodu Metodu Melicharek v Velehrad (Moravsko).
—	Hotelska družba »Triglav« prosi vse interesente in denarne zavode, da se vsaj do 20. t. m. odločijo za pristop ter podpišejo izjavo. Treba bo skoro sklicati ustanovni obč. zbor in otvoritev hotelskega podjetja v Bohinju je tudi že pred durmi. Slavnostna otvoritev z blagoslovljenjem hotela in vil se vrši 30. junija in otvoritev obrata dne 1. julija t. 1. Kdor želi pristopiti kot družabnik naj naznani to po dopisnici deželni zvezi za tujski promet na Kraniskem v Ljubljani, ki vsakemu rada dopošlje oklic, pristopno izjavo, načrt in tudi slike nakupljenih objektov. Za vplačanje deleža so pri zvezi poštnohranilnične položnice na razpolago, ki se interesentom na željo takoj vpošljejo. Pripravljalni odbor apelira na ča-stito občinstvo, da pristopa z deleži h hotelski družbi »Triglav ter tako podpira narodno podjetje.
Tržaški tatovi niso izbirčni, nc glede na stvari, ki jih pouzmajo in ne glede na kraj, kjer izvršujejo svoja junaštva. Oospa Ana Cvirn je nedavno šla na pokopališče, da obišče grob svojega sina Maksimilijana, kar zapazi, da jc nekdo ukradel z groba dve lepi cvetlici, vredni 10 kron, ki iih ie bila svojčas vsadila na groblje.
Zanemarjanje otrok. Na Reki se je potikal ob II. uri ponoči čisto sam osemletni fantiček, ki je, vprašan od redarjev, kaj išče, povedal, da je njegov oče v Ameriki, mačeha pa da ga je pognala iz hiše. Reški krogi »premišljujejo« sedaj kaj storiti proti zanemarjenosti mularije.
Interesantna demisija. Poročali smo nedavno o komisiji, ki je bila izvoljena v Trstu, da proučuje, kako odpoinoči draginji kruha v Trstu. V to komisijo sta bila izvoljena tudi socialna demokrata Pittoni in Paganini. Sedaj pa poroča »Edinost« sledeče: »Iz lokalnih listov posnemljetno vest, da sta državna poslanca Pittoni iu Pagnini prejela od delavskih zadrug pooblastilo, da izstopita iz komisije, ki sc ima baviti z vprašanjem nastale velike draginje. Rečena dva gospoda sta tudi res izstopila in utemeljujeta ta svoj korak v pismu do župana, rekši, da sta prišla do uverjenja, da delo rečene komisije .ie obsojeno biti brezuspešno, ali z drugimi besedami, da tudi ona dva ne vesta nikake pomoči. Ta demisija prinaša ccliko razočaranje zlasti tistim širokim slojem, ki so si v svoji — recimo naivnosti obetali od izvolitve socialističnih kandidatov velike izpremembe ravno v vsakdanji! življenjskih pogojih.«
—''God kardinala dr. (irusehe. Dne 13. t. m. je obhajal dunajski nadškof iu kardinal dr. Gruscha svoj god v 87. letu starosti telesno in duševno popolnoma zdrav in čil.
Novim rektorjem v Krakovu jc bil izvoljen dr. Franc Gabryl, profesor na teološki fakulteti.
Cesar pojde letos na svoje letovišče v Ischlu dne 28. junija.
»Grozodejstvo« hrvaških poslancev.
Član ogrske ljudske stranke Forster je 12. t. m. v kuloarjih državne zbornice svojim mad-iarskim tovarišem pripovedoval o sledečem
»barbarstvu« Hrvatov: »Po sobotnej seji so se odpeljali hrvaški poslanci v Zagreb. Na meji, na postaji Gyckenyes, so v svojej nepo-pisnej besnosti zagrabili madjarskega kon-dukterja, ga vrgli iz vlaka in dobili hrvaškega . . .« Silno razburjenje med madjarski mi poslanci." »To sirovost treba maščevati! Nezaslišano! Predrznost Hrvatov presega že vse meje! Takoj in najstrožja kazen jih mora zadeti!« so vpili vsevprek. »Kai pa hočete kaznovati?« vprašal je Forster mirno. »Saj so vendar vrgli madjarskega kondukter-ia iz vlaka,« »Aa, seveda so ga vrgli, toda ne v obliki človeka, ampak v obliki knjige ...«
Radi agitacije zblaznel. V Krakovu so valovi agitacije ob zadnjih državnozborskih volitvah pluskali silno visoko. Duhovi so bili tako razburjeni, da se je mizarskemu mojstru VVeislaku omračil duh. Ko je bil sam doma, si je v blaznosti s sekiro zadal na glavi tri težke, po rokah pa več lahkih ran. Zena ga je prišedši domov, našla v mlaki krvi ležečega na tleli. Umirajočega so prepeljali Weislaka v bolnišnico.
Radi izsiljevanja je bil predvčerajšnjim popoludne aretovan v Trstu Alojzij V., ker je dne 2. t. m. propadlemu kandidatu v mestni svet za IV. okrai, gospodu Andreju Štolfa izsilil 100 K.
V pijanosti se je bil začel predsinočnim slačiti na ulici v Trstu 441etni krošnjar Ferdinand P., ki prenočuje na ljudskem prenočišču v ulici Gaspare Gozzi. Prišli so pa k njemu redarji in ga aretovali.
—	Zgleden sin. Predsinočnjim malo pred deveto uro je bil aretovan v Trstu kurjač Erininij Degrassi, stanujoč v ulici S. Ser-gio. Aretovan je bil pa na zahtevo svojega lastnega očeta, kateremu jc malo prej grozil, da ga ubije. Ker sc je bila postavila v bran očeta žena njegovega brata, Terezija, jo je bil Erminij naklestil.
Radi kave. Včeraj so finančni stražniki na izhodu iz svobodne Inke v Trstu aretovali 391etnega Antona M. stanujočega v ulici dc! Rivo, in 271etnega Ivana S., stanujočega v ulici di Riborgo. Pri prvem so namreč našli poldrug kilogram kave, pri drugem I kilogram in pri tretjem istotako 1 kg kave. Vsi trije so bili izročeni policiji, ki iih je vzela na zapisnik in jih potem izpustila.
—	Zgleden soprog. 341etnega Karola 'T. v Trstu je predsinočnjim okolu 7. lire are-toval neki občinski redar. Aretoval ga pa je zato, ker je pretepal svojo soprogo Heleno. Zakonska Karol in Helena T. sta sicer sod-nijsko ločena, a Karol jc predsinočnjim slučajno srečal na ulici Heleno in jo začel najprej zmerjati, a potem pretepati. Med drugim jej je tudi zagrozil z besedami: »Danes te moram na vsak način končati!« Občinski redar, ki ga je vsled tega aretoval, ga je odvedel na policijo, kjer so ga vzeli na zapisnik in ga pridržali v zaporu.
Ljubljanske nouice.
lj Ljudska kuhinja je dr. Tavčarja po nepotrebnem jako razburila, pa nazadnje je kapituliral, ko je videl, da za kuhinjo ni tako ustvarjen, kakor za obednico. »Slov. Narod« je za slovo sarno še gospo Kosovo po krivici napadel. Ni res, da bi imenovana gospa imela knjige iu blagajno, ampak ko je blagajnik dr. Stare zbolel, je gospod načelnik vse prevzel, o čemer se vsakdo lahko prepriča. Knjige, ki jih ona vodi, pregledata dva revizorja, kar je razvidno iz njiju podpisov. Denar spejemajo v kuhinji pri blagajni, in gospa K. dobi vse že podpisano in zračunano v roke. Lc vknjižiti je njena naloga. Za vsak občni zbor se pa računi, pregledajo in potrde, in iz zahval, ki jih je doslej žela gospa Kosova za svoj požrtvovalni trud, jc razvidno, da so vsi, ki natančno poznajo njeno delovanje, prepričani o njega pravilnosti. Torej sc lahko pomirijo skrupulanti pri »S. N.« Cujemo, da sc kuha v naprednih vrstah silna jeza, ker jc naskok na to človekoljubno društvo spodletel. Pa najbolje je, če so prav tiho, kajti med tistimi 28 glasovi, ki jih jc dr. Tavčar naštel, je bilo več nečlanov, in ti gospodje bi bili osramočeni, čc bi njih imena javno pribili. Sicer pa sc lahko izvrši želja blagorodni gospej Pranji dr. Tavčarjevi, da bi tudi ona imela svojo ljudsko kuhinjo. Ljubljana jc velika in na drugem koncu mesta so tudi lačni ljudje. Cc je torej gospodu dr. Tavčarju in soprogi res za korist ubogih, si lahko pomagata in v pomoč revežem ustanovita šc eno ljudsko kuhinjo za drugi mestni del. Potem jc prepira konec in vsi bodo zadovoljni! Mi pa bomo kot vsako človekoljubno napravo tudi to spremljali s svojimi simpatijami, kajti pri humanitarnem delu mora utihniti vsako strankarstvo!
li Iz zgodovine »Dijaške in ljudske kuhinje«. Pokazati hočemo nekaj podatkov o delovanju »Dijaške in ljudske kuhinje«, da sc prepričajo o resnici tudi oni ljudje, ki šc vedno kaj verjamejo lažem »Slov. Naroda«. Ko jc bila leta 1897 izvoljena načelnica gospa J. Kosova, ki ic žc prei delovala od leta 1895, je imela blagajna borih 3000 K premoženja, dolga pa do 1200 K, tako da se je gospod blagajnik dr. Stare izrazil: »Ako bo tako šlo, moramo zapreti ta potrebni zavod vzlic lega-tem, ki jih je dobival.« Poprijela se je gospa načelnica res težke naloge z jekleno močjo in z veliko skrbjo. Poplačala je dolg blizo 1200 K v teku dveh let, potem se je začelo premoženje množiti. To je uspeli dobre ekonomije in darov osebnih prijateljev in blagih dobrotnikov; č. g. župniki so pošiljali domače pridelke, in gospa načelnica je porabila ves svoj prosti čas za povzdigo društva, tako da zdaj ta prepotrebni zavod premore 4000 K premoženja in bo še veliko revežem pomagal. Nai se imenuje društvo, ki bi vkljub tolikim izdatkom imelo tako sijajen uspeli! Vsako leto
se daje brezplačno hrana od 24 do 30 dijakom v vrednosti 1100 K. Tudi mestni ubogi dobivajo hrano, ki sc nc upošteva, ker ne hodijo vsak dan. Ako se preračuni, koliko stane zdaj hrana v primeri s cenami pred desetimi leti, sc moramo res čuditi temu uspehu. Plačeval se je fižol ob 12 do 14 K, zdaj stane 24 do 28 K, torej je ravno polovica dražji, tako je tudi goveje meso prej stalo po 90 h, zdaj 116 h, Špeli prej 90 h, zdaj 158 h, kislo zelje 8 h, zdaj 20 h, tako da stane porcija, ki sc zmiraj računa skozi 30 let po 20 h, lahko šc enkrat več. Društvo stane za vsakega jedilca plača kuhinje čez 15 h; kje so pa posli, kurjava, poprave itd.? Udninc se dobi okoli 1100 K; mnogo članov jc pridobila sedanja gospa načelnica. Nekaj jih zmiraj odpade ali umre, zatorej se mora druge prositi, lz tega se vidi, koliko dobrot vživajo tudi tisti, ki plačajo za svojo hrano: juhe, prikuha in meso, 20 h, tembolj pa tisti, ki brezplačno sprejemajo dobrote od zavoda. Naj se le pogleda v prostore »Dijaške in ljudske kuhinje«! Tu se vidi zdaj porcelanasta posoda namesto prejšnje lončene. Z občudovanjem moramo pohvaliti blago delovanje požrtvovalnih dam, ki so se posvetile temu ljudornilemu delu. Poleti v veliki vročini in soparici od pol II. ure do pol 2. ure strežejo preko 300 ljudem iz ubožnih slojev. Pozimi se v velikem mrazu in snegu ne boje priti ob omenjeni uri; vsak dan sta dve do tri dame na mestu. Ne mislijo na bolezen, prehlajenje in težave, ampak samo na to, kako bi postregle revežem. Večjidel teh blagih dani deluje tako že od šest do deset let. Našim naprednim damam bi samo že bližina takih revežev bila tako zoprna, da bi pobegnile. Te blage dame pa strežejo ljubeznjivo trpinom žnljavih rok iu ubogim dijakom. To so le male črtice o požrtvovalnem delu, kateremu je duša gospa Kosova. Vsako blatenje in zasramovanje naj njo in druge dame bodri k nadaljnemu delu!
li Mizarski štrajk pri Petrinu. V mizarski delavnici g. Petrina štrajkajo mizarji že šesti teden. Vzrok štrajku je prenizka plača. Normalne plače pri tem gospodu znašale so dose-naj po gld. T , T15, 120, 1.40 kvečjemu 150 na dan. Poslovodja je že čez dvajset let pri tvrdki, vendar ima plače celili 12 gld. Neki drugi delavec, ki je tudi že pri tvrdki okrog 20 let, ima pa celih 10 gld tedenske plače. Delavci zahtevajo samo to, kar žc imajo po drugih večjih ljubljanskih mizarskih delavnicah. Nobene pretiranosti. Vendar šef Petrin se nc uda. Seveda g. Petrin ne razume in ne ve kako sc v bedi živi. Mož je bil rojen pod srečno zvezdo, da se je njegov oče trudil in uredil delavnico. On jo jc samo zasedel. Z delavci tudi ni preprijazen. Pri zadnjih volitvah pehal se je tudi za Hribarja, akoravno je svojčas hudo zabavljal čezenj in čez magistrat. Drugače pa mož tudi rad delo sprejme od »farške stranke« in večkrat je že zatrjeval, da je boljše nič dela, kakor poccni delati. Delavcem, ki so v štrajku, pripoveduje, da se ne uda in delavcev, ki so bili dosedaj pri njemu, sploh ne sprejme več v delo. Nekaj nujnega dela dal je sedaj po nekaterih drugih delavnicah napraviti. 'Tako si ljudje, ki trdijo, da so »napredni« in ki so se pehali za kapitalističnega kandidata Hribarja.
Ij Druga javna produkcija gojencev »Glasbene Matice« se vrši v torek, dne 18. junija 1907 zvečer ob pol osmih v zgornji dvorani »Narodnega doma«. Spored: 1. Godard: Alazurka za klavir, op. 54 v b-duru. Svira gdč. Pavla Bole. (Šola gdč. K. Praprotni-kove, VII. razred). — 2. Marschner: Arija iz opere »Jan Heiling«, poje gdč. Ivanka Hrast. (Šola g. M. Hubada, II, razred). — 3. "J. Suk: Ljubavna pesem za klavir, op. 7. št. 1. Svira gdč. Mici Soos. (Šola g. J. Prochazke, VIII. razred.) — 4. Iv. pl. Zaje: Ljubica, pesem, poje gdč. Pavla Bole. (Šola g. M. Hubada. 1. razred.) 5. Sitt: Koncert za gosli v d-molu, s spremljevanjem klavirja. Svira g. Ivan Trost. (Šola g. J. Vedrala, V. razred). 6. F. S. Vilhar: a) Mornar, b) Kam? - pesmi poje g. Jos. Križaj. (Šola g. M. Hubada, I. razred.) 7. a) Fr. Chopin: Fantasie im-promtu, op. 66. b) Fr. Liszt: Transkripcija na Schubertovo pesem »Erlkonig«. Na klavir svira g. Rudolf Bajde. (Šola g. F. Gerbiča, VIII. razred.) Začetek obeh produkcij točno ob pol osmih, konec ob devetih. Vstop prost na sedeže in stojišča. Rezervirani in numeri-rani so nekateri sedeži po I krono, da se njih posluži ono občinstvo, ki hoče v pokritje stroškov kaj žrtvovati. Dobivajo sc v trafiki gospe Cešarkove v Šclenbiirgovih ulicah in ua večer produkcije pri blagajni. Spored se dobi istotam brezplačno.
lj »Glasbeni Matici« je dne 9. junija zamrli gospod Ivan Vilhar, zasebnik tukaj, volil znesek 400 kron.
Ij Odbor podpornega društva |'cerkovni-kov dodatno naznanja, da sc bo prf letošnjem občnem zboru razpravljalo o zckžvažni točki glede prenareditve pravil in m vsled tega, ker je večina udov takilu^k^fftibenein organisti in cerkovniki in ti/so že večkrat izrazili željo, da bi sc naslov pišenaredil. Pripravljeni smo z ozirom na to, da lx> društvo potem veliko boljše napredovalo in imelo šc več uspeha delati na to. da sc stvar uresniči ter se bo o tej zadevi tudi razgovarjalo in upati jc, da sc to doseže. Torej pridite vsi, kateri ste organisti in cerkovniki obenem, ali pa samo cerkovniki na ta velevažen sestanek kateri bo v četrtek dne 20. t. m. na Brezjah na Gorenjskem, kakor je bilo že svoj čas poročano. Sv. maša bo ob pol desetih, zborovanje sc prične ob pol II. uri dopoldne. Ako bo čas dopuščal in vreme ugodno, poletimo tudi na Bled in jezero.
l.i Tukajšnje učiteljišče jc imelo daines danes pouka prost dan radi majnikovega izleta. Več letnikov in tudi nekaj razredov c.
kr. vadnice je porabilo to priliko za izlet na Gorenjsko.
Ij Mestna blagajna ljubljanska bo prihodnji ponedeljek in torek. t. j. dne 17. in 18. junija. zaradi čiščenja uradnih prostorov za promet s strankami zaprta.
Ij Neprevidna vožnja. Predvčerajšniitn ie hlapec Petrovšek pripeljal čer. Mariijn trg v Volfove ulice tako neprevidno, da je z vozom zadel v kolo, na katerem se je peljala neka dama. Dama je padla s kolesa in je malo manjkalo da ni bila povožena.
Ij Trpinčenje živali. Včeraj je hlapec Ant. Avguštin naložil na voz toliko gramoza, da konja tega nista mogla izpeliati. Mesto na. da bi bil hlapec dobil pomoč, ali gramoz odložil, je konja tako bičal, da so se poznali udarci po životu. Konec trpinčenja ie napravil šele policijski stražnik.
l.i Prijeli so včeraj delavca Ivana Vrliov-nika rodom iz Tunjic pri Kamniku, ker ga ic vojaška oblast preganjala zaradi dezercije in ga oddala vojaški oblasti.
li Prisilienca pobegnila. Predvčerajšnjim 'c pobegnil od dela pri »Leoniniju« prisiljenec Tomaž Pretrar rodom iz Gorji pri Radovljici, včeraj pa njegov tovariš Koprivnik,. Oba sta odnesla pete v prisilniški obleki.
Razne stuarl.
Bele sužnje. Angleška policija sc je zadnji čas energično podala na lov na kupče-valce z belimi sužnjami, s človeškim mesom. Ta kupčija najbolj cvete ua Angleškem in v Buenos Airesu. Skoro vsako leto zapusti nad 10.000 deklet, starih 15—25 let, Evropo in se pusti tirati od agentov v Južno Ameriko, kjer jih prodajo lastnikom in lastnicam zloglasnih hiš. Dekleta so večinoma Rusinje, Poljakinje in Židinje. Angleška policija sedaj pridno zapira v Londonu, Liverpoolu in Southamptonu kupčevalcc s človeškim mesom, pri čemer pride groznim stvarem na sled. Med drugim je aretirala moža, katerega je zatožila njegova lastna žena, katero jc s štirimi drugimi dekleti prodal v zloglasno hišo v Argentiniji. Dekleta je izvabil s seboj, obiiubujoč jim, da jim v Argentiniji preskrbi bogate ženine. Zaprli so tudi nekega človeka, ki je ustanovil »ženitbeni urad« v Londonu in na ta način v teku treh mesecev izvabil v Buenos Aircs 20 deklet. Pri tem je zaslužil 25.000 mark. Najhujše je, da spričo zelo pomanjkljive kazenske postavodaje na Angleškem, te ljudi zapro za nekaj dni ali pa jim naložijo lc malo globo. V Braziliji in Argentiniji sc pa za to niti ne zmenijo.
Stroški za stenografe v ruski dumi. Pri
ruski dumi je nastavljenih 24 stenografov: 12 jih dobi na leto po 2400, 12 pa po 1900 rubljev. Stenografska poročila sc razpošiljajo v 16.000 izvodili, tako da znašajo skupni stroški na leto približno 100.000 rubljev.
Koliko prehodi piSmonoša. Povodom 251etnice nekega pismonoše so njegovi prijatelji v veseli družbi izračunali, koliko km je tovariš prehodil v tem času. Ce se računa, da prehodi pismonoša na dan 32 km, znaša njegova pot na leto 11.000 km, ali v 25 letih 275.000 km; vrli mož bi torej lahko v času svojega službovanja sedemkrat obhodil ravnik.
Strela udarila v topničarsko kolono. V
Uelznu je udarila strela v topničarsko kolono, vračajočo se z vežbališča, ter jc ubila enega vojaka in enega konja, težko pa poškodovala 6, lahko 4 topničarje.
Strašna nesreča. V Temešvaru je padel strojni ključavničar Julij Ferenczy vsled neprevidnosti v kotel poln vrelega luga. Ko .ie začel klicati na pomoč, jc pnhitel njegov prijatelj, da mu pomore; hoteč pa potegniti Ferenczyja iz kotla, padel jc še on vanj. Prihiteli so ostali delavci in oba spravili grozno opečena vun. Meso se jima je kar v koscih luščilo od kosti. Prepeljali so ju v bolnišnico, vendar ui upanja da okrevata.
Umor poštnega praktikanta. Jožefa Plu-harseha, vrtnarskega pomočnika, ki je bil umoril poštnega praktikanta Miililbergcrja, je porotno sodišče obsodilo radi zavratnega roparskega umora ua smrt na vislicah. Plu-harseh je poslušal svojo obsodbo popolnoma apatično ter se idop. iz sodne dvorane smehljal m igral z gumbi paznikov.
Nesreča na cestni železnici. V Napolju jc voz cestne železnice povozil neko ženo iu njenega otroka. Množico je to tako razburilo, da je po mestu naskočila električne vozove iu dva zažgala; šele vojaštvo in policija sta napravila red.
Drago vino. Pri dražbi vina na kr. posestvu v Rheingauu je plačala neka tvrdka za 1200 litrov 68.640 mark. Vino je »Steinber-ger«, letnik 1893, iu sicer iztisnjeno iz izbranih ter posušenih vinskih iagod. Liter vina torej stane 58 mark.
Navihani tatovi. V trgovini »Nemške urarske industrije« v Berolinu je bilo ukradenih čez noč ur za 35.000 mark. Bile so spravljene v železni omari, ki jo je mogel s ključem odpreti le dotičnik, ki jc poznal ves mehanizem ključavnice. Zato je uradnikom in policiji temvečja zagonetka, kdo bi bil tako izvrsten mehanik - tat, o katerem sedaj ni sledu.
Koliko je vredno človeško truplo. Dr.
Prentice jc v Cikagi vložil tožbo proti Severo-nemškemu Llovdu, in sicer radi trupla svoje žene. Gospa Prentice sc je vračala namreč s parnikom sevoronemškega Lloyda »Kraljica Ludovica« iz Evrope v Ameriko, Na poti ic zbolela, umrla iu kapitan je dal po stari mornarski navadi truplo zdravnikove soproge potopiti v morje. Dr. Prentice trdi, da kapitan m imel pravice to storiti iu zato zahteva ali truplo nazaj ali 250.000 dolarjev t. i. 1,000.000 kron odškodnine. Časopisi šc niso poročali, da bi bila kedaj zahtevala kaka številna uboga delavska rodovina tako odškodnino za
svojega ponesrečenega vzdrževatelja. še manj pa. da bi jo bila' dobila . . .
Najbogatejši človek na svetu, John Picr-pont Morgan, v Washingt«nu je umrl v starosti 70 let. Rojen 18.37 v Hartfordu kot sin bankirja, je dobil izvrstno vzgojo ter se podal na vseučilišče v Gottingenu. Toda znanost ga ni vlekla, veliko bolj ga je zanimala finančna veda. Kot mož izrednega uma in velikih finančnih zmožnosti je dosegel v kratkem času izborne uspehe ter uredil že 1871 lastno banko. Začel je kupovati propale železnice, s čimer je pridobil milijone. V tej stroki sc je tako izuril, da ga ni nihče prekosil. Leta 1901 so cenili njegovo imetje že nad eno milijardo. Bavil se je tudi z drugimi podvzetji; ker pa mu niso toliko nesla kot železnice, je \se popustil in v miru užival svoje bogastvo. Za dobrodelne namene je izdajal velikanske vsote, ter ie v tem s Carnegiem naravnost tekmoval. Ustanovil ie poseben zavod za proučavanje raznih bolezni. Zadnji čas je začel kupovati umetnine, za katere ie dal, kolikor se je zahtevalo; njegova palača bila jc skoro nekaka umetniška galerija. Še pred nedavnim časom sc jc čulo, da namerava nakupili več starih umotvorov v Italiji, kar je zelo vznemirilo vlado — izvoz starih umetnin iz Italije je prepovedan ker je vedela, da kar Morgan hoče imeti, tudi dobi, četudi bi moral plačati velikanske vsote. - Baje je tudi v oporoki zapustil velike vsote za dobrodelne namene.
18.000 gadov ubitih. V Bosni pogine mnogo goveje živine vsled gadiih pikov. Oblast plačuje zato za vsakega ubitega gada 40 vinarjev. V zadnjem času so kmetje ubili vsega-skup 48.000 gadov!
Samoumor honvedskega korporala. Na Sch\vabenbergu v Budimpešti se je obesil honvedski korporal Josip Kneževič iz strahu pred kaznijo.
UČITELJSKA VEST.
V Orchku je za učitelja nastavljen Miha Mešan, v Leskovcu pa Ivan Arnšck.
izpred sodišča.
Sleparski agent. Adolf Fischer potuje za tvrdko Kottmayer in Richter na Dunaju z podobami. Pri njem jc bil za tolmača in sub-agenta Tomaž Hoffman iz Ebentala na Koroškem doma. Tudi ta jc prodajal podobe v tolminskem okraju in po Kranjskem proti temu, da je naročnik plačal nekaj predujetna, ostanek pa v obrokih po 2 K. Hoffman je pa stranke na ta način opeharil, da jim je lažnjivo trdil, da sc proti enkratnemu plačilu nekaj od kupnine odbije, za kar dovoliti je v to on pooblaščen. Na ta način je več strank osleparil za 149 K 50 v. Hoffman vse odkrito priznava in trdi, da so ga denarne stiske k temu privedle. Sedel bo za to štiri mesece v ječi,
Naborno stavo zamudil. France Suhadol-nik, dninar na Vrhniki, je odpotoval meseca maja 1903 v Ameriko, kjer je bival do februarja 1907. K naborni stavi bi imel priti leta 1905. On taji namen, se vojaškemu naboru odtegniti, zagovraja se pa s tem, da je bil enkrat bolan, da mu je primanjkovalo denarja. Leta 1906 pa ni mogel zaraditega domu priti, ker ga je stroj na nogi poškodoval ter je moral 12 tednov ležati. Dognalo se je, da je imel Suhadolnik dovolj denarnih sredstev, če bi se mu bilo zljubilo domu vrniti, kajti on in oče sta orožniku povedala, da je 1200 kron domu poslal, 1400 kron pa scbo.i domu prinesel. Za kazen je dobil 14 dni ostrega zapora, vrhu-tega mora pa še plačati 10 kron denarne globe.
Nasilen delavec. Gregor Tavčar, delavec na Mlinem, jc v Mandelcovi gostilni precej pijan sitnaril. Gostilničar ga je pozval, naj plača zapitek, a ta je mesto plačila .iel razgrajati, in posledica temu je bila, da so ga pod kap postavili. Od tod je prišel v Hribarjevo gostilno. Na vprašanje gostilničarke, če so ga pri Mandelcovih spodili, je rekel Tavčar: »Bom žc pozneje naredil, boste videli, kaj barabe znajo, še ogenj bo na Mlinem«. Tavčar ie tudi v tej gostilni sitnaril, zahteval je od natakar ice 20 vin. ali pa vrček piva. Ker tega "i dobil, je pred gostilno kričal: »Če bi ne bilo tako med hišami, bi že pokazal«. Ker se je vsled teh groženj ljudi lotil strah, je bil Tavčar aretovan. V občinskem zaporu je vpričo dveh redarjev izustil žaljive besede na cesarjevo osebo. Pri razpravi se je dognalo, da ic bil obdolženec tisti dan do nezavesti pijan, zato ga je sodišče lc na dva meseca zapora obsodilo.
Pazite na orožje. Alojzij Pipan, dacar na Bledu, jc bil dne 29. marca t. 1. na lovu. Domu prišedši, pustil je nabasano puško v sobi, kier je imel do nje pristop njegov desetletni pastorek Janez Ferant. Nevede, da jc puška nabasana, se jc Janez Ferant z njo poigral.. Nameril .ie na dve leti starega polbrata Ton-čeka, puška se je sprožila, smrtnozadet sc je deček zgrudil na tla in umrl. Brezskrbni oče ie bil na en teden strogega zapora obsojen.
Telefonska In brzojavna poročila.
JUGOSLOVANI SE POSVETUJEJO.
Dunaj, IS. junija. Danes dopoldne so se sešli dvajseteri od dr. Šusteršiča povabljeni slovenski državni poslanci, da se posvetujejo o snovanju kluba. Manjkali so samo trije: dr. Rybaf, Mandič in Gostinčar, ki šele popoldne pridejo na Dunaj. Začasnim predsednikom je izvoljen dr. Šusteršič, podpredsednikom dr. Ploj. Popoldne se posvetovanje nadaljuje.
Dunaj, 15. junija. Od dr. Ivčeviča sklicani hrvaški poslanci Istre in Dalmacije se
snidejo danes popoldne k posvetu, ker dopoldne še niso bili vsi došli.
DR. VVEISSKIRCHNER — PREDSEDNIK ZBORNICE.
Dunaj, 15. junija. Izvolitev dr. VVeiss-kirehnerja za predsednika zbornice je zagotovljena.
GROF ATTEMS ODLIKOVAN.
Dunaj, 15. junija. Grof Attems v Gorici je dobil red železne krone I. razreda.
DUMA BO RAZPUŠCENA.
Peterburg, 15. junija. Vlada je dumi stavila ultimatum. Več socialističnih poslancev je zbežalo, med njimi Ozol. Duma bo gotovo razpuščena. Na štirih vozovih so peljali listine od hišnih preiskav na državno pravdništvo.
PREOBRAT V RUSIJI.
Peterburg, 15. junija. Včerajšnji dogodki so naredili silni vtisk. Vsa okolica Tav-riške palače, v kateri zboruje duma, je zasedena od orožnikov. Celo mesto je razburjeno, posebno delavstvo v tovarnah. Čuje se, da je vlada več revolucionarnih voditeljev zaprla. Mogoče, da vlada v najkrajšem času dumo razpusti.
CAR PROTI REVOLUCIJSKI DUMI.
Peterburg, 15. junija. Car je rekel Stolvpinu: Zadnji čas je, da to socialistično bando spodimo domov. Delajmo, dokler ni prepozno.
DEMONSTRACIJE PROTI PORTUGALSKEMU KRALJU.
Lisa bo na, 15. junija. Ko se je portugalska kraljeva rodbina podala iz municipial-ue palače in se peljala na dvor, je množica demonstrirala s klici: » Doli s trinogom!« Baje vstraja kralj na sedanjem stališču.
VINICARSKO GIBANJE NA JUŽNEM FRANCOSKEM.
Pariz, 15. junija. V 331. občinah Južne Francoske so podali demisijo vsi občinski svetniki. Županom je Clemenceau pisal, naj se ne dajo zavajati na eni strani od reakcije, na drugi orl anarhije. Vlada bo vse storila, da se bo spoštoval zakon in red. Pismo je napravilo baje velik vtis in gibanje pojema.
UBIJALEC PO TREH LETIH ZAPRT.
Trst, 15. junija. V Olomucu so zaprli nekega Bartolomeja Bukaliča, ki je 11. septembra 1904 na Opčinah pri Trstu ubil delavca Franca Decima.
Prva češka splošna delniška družba za zavarovanje na življenje v Pragi. Sedmi redni občni zbor delničarjev, ki se je vršil dne 24. aprila ob navzočnosti 33 delničarjev, ima-jočih 225 glasov in zastopajoči!] nadaljnih 2315 glasov, je podal dokaz o zadovoljivem poslovanju v minolem letu te, sicer mlade, vendar prav uspešno se razvijajoče delniške družbe. Zavodu je bilo podanih, glasom poslovnega poročila v ntinolem letu, 2640 ponudb za 10,441.322 K zavarovane svote in za 53.336 K zavarovane rente, od katerih je izstavilo 1814 zavarovalnih listin za 7.714.222 K 19 h zavarovane svote in za 53.336 K zavarovane rente. Skupna zavarovana svota jc znašala do konca leta 1906 21.671.511 K 7 h. med tem ko znašajo tozadevne zavarovalnine žc 932.544 K 40 li na leto. lz tega zelo znatnega naraščaja, ki ga izkazuje zavod vsako leto, je jasno razvidno, da ima zavod jako trdno organizacijo, ki varuje družbine koristi v vsakem oziru in katera se brani z lahkoto in prav uspešno pred različnimi činitelji, ki rušijo zavarovanja prav radi posebno pri mladih zavodih. Ako dokazuje že ta neprecenljiva okol-nost, kako previdno je družbino vodstvo, nam potrjuje to okolnost šc bolj jako mala umrljivost pri tem zavodu, katera pada od leta do leta ugodnejša. V milolem letu je bilo naznanjeno zavodu samo 25 slučajev ,smrti in znaša škoda lc 101.000 kron; ta znesek zaostaja daleč za onim, ki ga je bilo pričakovati. Premoženjsko stanje tega zavoda jc postalo prav izvanredno ugodno vsled dobro izvršene reorganizacije. Razven rezerv za zavarovalnine in škode, ki so že dosegle znatno svoto od 1,656.470 K 7 h, ima zavod šc na razpolaganje varnostne zaklade v delniški glavnici, vplačanej v gotovini v znesku 2,000.000 K, v glavnični rezervi znašajoči 652,216.006 K, v kurzni rezervi znašajoči 81.158 33 K in vsi ti zakladi so naloženf v pupilrarno varnih vrednostih. Tu sc jasno pokazuje upravništveno prizadevanje vstva-riti si zdrav in bogato založen zavod!
Zborovanje ie otvoril predsednik gosp. dr. Tonder in ko je prebral ravnatelj Kahler poslovno poročilo, jc odgovarjal na stavljena mu vprašanja. Iz dobička v minolem letu je bila predlagana 4% dividenda. katero jc občni zbor potrdil tako. da plača zavod za kupone starih delnic po 8 K, za kupone novih delnic pa po 2 K, ker participirajo poslednje na dobičku le od 1. oktobra do 31. decembra. Odstopajoči upravni svetnik, gosp. Kohout in člani revizijskega sveta so bili nespremenjeno izvolieni tudi za naprej. Delničar ces. svetnik Tichv se ie nato zahvalil upravniške-mu svetu za dosedanje previdno in energično vodstvo. Predsednik dr. Tonder jc odgovoril, da upa, da so sedaj premagane vse težave, ki so bile na potu razvoju tega mladega domačega podjetja, tako, da bo moglo razvijati upravništvo vspešno vse svoje moči vsestransko, dosezajoč na ta način še boljše vspehe nego dosedaj. To nc bo samo v korist tega vsekakor edinega domačega delniškega zavoda, ampak tudi na korist mnogobrojnih tukajšnjih delničarjev.
Klobuiii in slamniki za gospode in delfte
Raba tega v zamašek vžganega znamenja in ru-
deče vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam
GifissMlsfce kisla rolo.
IX
Lepa soka oprava
med drugim garnitura, fin pianino, se radi preselitve ceno
1320 proda. 3-3
Več se poizve v
Gosposki ulici 5. III.
Iščem
se prodajajo zaradi zapoznele sezone po zelo znižani ceni.	1345 3—2 j
Največja izbera mo&kih oblek za ! tennis in iz lustra kakor tudi dam- j ska krila iz batista in prašni plašči.
Angleško skladišče oblek O. Bernatovic
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Panorama Kosmorama
v Ljubljani I Dvorni trg štev. 3,
°pod »Narodno kamne", ~ Električna razsvetljava.
Od 16. junija do vštevši 22. junija 1907:
Palače kitajskega cesarja v Pekingu.
liSi^liftliftliSlift^lSlSlSl^
*2K<	V V	V 'V V V V V
Iffl H Tovar,ia i
* m	za
& hli t T* ** « ■ *
I Franceta Šuisellna |
H na Bregu, pošta Borovnica, Kranjsko, H
^	izdeluje	££
g o vsakovrstne stole o *
A	A
A od preprostih do najfinejših po S? ® najnižjih cenah brez konkurence. ®
W llustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj ® ©	franko. ZIZ Z Z ®
Slouensai strokovnjak cementne industrije
vabi vse gospode, ki imajo na svojem posestvu kamen-lapor ali glino, ali kakšno drugo rudo, in bi radi izvedeli, kaj bi se lahko iz njega napravilo, naj blagovolijo svoj naslov na upravništvo Slovenca št. 13o4 poslati, - ki dobijo takojšnji odgovor J. vsled preiskave, proračune in ^ ako treba tudi načrte stavbe 2 za izdelovanje iste tvarine.
P. 284/99 91/1.
I4letni deček
se lahko takoj odda v kako trgovino na Kranjskem ali Štajerskem v pouk. Ponudbe so prijaviti pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani, odd. I., kjer se domeni tudi glede pogojev.	1342 i-i
C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, odd. I.
dne 11. junija 1007.
Iivirek -. Giesshubi Sauer brunu
lalaz. paataja, zdravila« kapaliiia pri Karlavlk vari-
Prospekti zastonj in franko. V Ljubljani ae dobiva v vseh lekarnah, vedjlk
Goerijakih prodajalnicah is trgovinah z jestvinaai is •m.
Zaloga pri Mlhaal Kaatacr-]a in Pat*' Laaaalk-a
Jriljaal.	114 62-54
2 učenca
se sprejmeta takoj pod jako ugodnimi pogoji. I za slašči&arja, I za brivca. Ponudbe na Fran-a Tobik-a, brivca v Opatiji. 1242
učenko
za trgovino z mešanim blagom IVAN ŽARGI, Kamnik. 1348
Lepa, pred par leti novozgrajena, enonadstropna
V
z vrtom, blizu artilerijske vojašnice v Ljubljani, se proda pod ugodnimi pogoji. 1187 iO—7 Vprašanja sprejema upravništvo „Slovenca"
Kupujte
narodni i^olel^!
Fotograf=pomočnik
se takoj sprejme ; žele so dobra spričevala. ' Priporočam se v izdelovanje in preskrbljevanje i najlepših razglednic pa najnižjih cenah. Treba je le, ' da se pošlje slika dotičnega kraja. 1295 4—4 ,
J. Zupan, fotograf, Draga pri Vinici, Kranjsko.
Izurjenai gostja za mfatvo j
in maslarstvo, zmožna slovenskega in nemškega jezika, v starosti 35 do 40 let, zdrava, zaupanja vredna, se sprejme v trajno službo. Ponudbe pod »M. K.« na Upravništvo „Laibacher-Zeitung."	1324 3—2
.(/\>/ni/ri -i- ./t.rrieri/ra JVateri želijo <Sob/tJ_ po ceni in *xr- nesl/ivo-potovali na/ se ol>rntya
cSimon^Mjieteteti
v Ljubljani Mblvduvnske ulice26. 'tVsri/cvvrslriaCPcjasiiilii da/o se l>nexpilačnc.
Istotam sprejmejo se dobri in zanesljivi zastopniki
1355
I Pri nakupouanju blaga za
-novo maso-
I se priporočata trgovini v Ljubljani
R. HIKLAUC
■	Stritarjeve (Špitalske)
■	- - - aliceit.5 - - -
„PRIŠKOFU"
Pogatarjev (sadni) trg - v veliki mestni iiiii -
Uellka zalosa. Prijazna postrežba. Zanesljivo Maso,
Mednarodna panorama
Ljubljana, pod Trančo 2.
—— Podružnica iz Berolina. ——
Razstavljeno od 12. jnnija do vštetega 22. junija 1907:
OSTENDE.
1347 1 — 1
Ns prodaj ima kakih 6 kubičnih metrov
lepih orehovih in l3l\ hrnševih
France Porenta
p. Hrušica pri Ljubljani
plohov
v Sostrem 4,
. Kup po dogovoru.
VABILO
k
rednemu občnemu zboru
»Hranilnice in posojilnice v Žireh"
registrovane zadruge z neomejeno zavezo", ki se bode vršil
v nedeljo, dne 30. junija I. 1907 - - - ob 3. uri popoludne - - -
pri ii a 6 e 1 ii i li n.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje računa za leto 1906.
3.	Volitev enega člana v načelstvo.
4.	Volitev enega računskega pregledovalca in namestnika.
5.	Sprememba pravil, č. Slučajnosti.
7. Čitanje revizijskega zapisnika.
i35i i-i	Načelstvo.
VABILO
na
redni občni zbor
»Kmetij, društvo v Leskouici",
registrovane zadruge z omejeno zavezo",
ki se bo vršil
v nedeljo, dne 30. junija I. 1907 - - - ob 2. uri popoludne - - -
v lastni prodajalnici.
P. T.
Dovoljujem si slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da sem otvoril
Mino z mešanim Klasom na ZaloJKi cesti 15
Zagotavljajoč slavno občinstvo, da bodem vsestransko vstrezal izraženim željam, se istemu prav vljudno priporočam za obilen obisk in nakup špecerijskega in manufakturnega blaga.	1350 3-1
Z najodličnejšim spoštovanjem	Božidar Pavčič.
■■MBHHHHHHHHnBSCI ■■■■■■HMMii^HiHKEl
1337 3—1
Razglas.
Dež. odbor kranjski otvarja s tem splošno ponudbeno obravnavo glede
zavarovanja dež. gledališkega poslopja v Ljubljani proti požaru."
Vsa stavbna vrednost z inventarno opravo vred znaša po izvršenih odpisih 402.500 K. Kolekovane in zapečatene ponudbe, katere je opremiti z nadpisom: „Ponudba za zavarovanje gledališkega poslopja" se morajo vložiti do 1. novembra t. 1. 12. ure opoldne pri vložnem zapisniku deželnega odbora kranjskega.
Ponudbe morajo dalje obsegati izrečno izjavo, da so ponudniki natančno vpo-gledali pri deželnem stavbnem uradu razpoloženi zavarovalni predlog ter da brez pridržka pripoznajo. da je popolnoma v soglasju s stavbenim stanjem.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani 14. junija 1907.
^Delavci Hisa u Ljubljani
se vedno sprejemajo proti dobri plači blizo glavnega trga, dvonadstropna od treh
pri premojouniku v Skalah I
na Južnem Štajerskem, železniška se obrestuje po odbitku vseh stroškov z postaja Velenje ob železn. progi Celje— | dobrimi 5 % se iz proste roke Spod. Dravograd. Stanovanjaso narazpolago. ! ceno proda.	1339 6-1
RMMNMWaMMMWIMMMMNMN	Več v upravništvu „Slovenca".
Razpis
1356 3—1
I>iievni r*e«l:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za I 1906.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Volitev razsodišča.
7.	Premena pravil.
8.	Slučajnosti.
1352 1-1	Načelstvo.
Trgovina z oblačilnim blagom 1
arija Rovšek,
Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 35 nasproti „Tišlerjeve gostilne". Največja zaloga izgotovljenih oblek, zimskih sukenj in havelokov domačega Izdelka. — Velika izber klobukov, kovčegov, dežnikov, čevljev, perila in raznega druzega blaga. — Ker dobivam blago naravnost iz tovarn, ml je mogoče postreči z najboljšim in svežim blagom po najnižjih cenah. Priporočam se prav toplo preč. duhovščini, p. n. občinstvu iz mesta in z dežele, posebno vsem potnikom, ki odhajate v Ameriko aH prihajate nazaj, — Predno si nakupite obleko, oglejte «i mojo zalogo in prepričali se bodete, da prodajam najboljše blago po zelo nizkih cenah brez konkurence. Z velespoštovanjem	2519 ^2—30
Marija Rovšek, trgovka, Kolodvorske ul. 35, nasproti „Tišlerjeve gostilne*
Podpisani deželni odbor razpisuje nastopne
službe okrožnih zdravnikov
1.	v Grosupljem, z letno plačo . . . 1600 K
2.	v Metliki, z letno plačo.....1400 „
3.	na Trati, z letno plačo......1600 ,,
Z vsako teh služb je združena aktivitetna doklada 200 K. Razun tega bo prejemal okrožni zdravnik na Grosupljem od okrožno-zdravstvenega zastopa prispevek letnih 600 K, dokler ne dobi železniško-zdrav-niške službe na Grosupljem.
Prosilci za eno teh služb naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu dežel, odboru do 15. julija 1907 t. I.
ter dokažejo svojo starost, upravičenje do zvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neoniadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bo le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnišnici.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, 14. junija 1907.
Razglas.
Karol grof Lanthieri, grajščak v Vipavi, proda iz proste roke od svojih v katasterskih občinah Lome in Javornik ležečih gojzdov, v izmeri 268 ha 51 a 77 m2 in 490 ha 38 a o5 m2, vpisanih pod vlož. štev. 970 kranjske deželne deske, in sicer:
1.	del na Nemcu cenjen na . . K 18-000'—
2.	„ Adamova kaša, Črtež in
Uhani vrh, cenjen na , . „ 40.000-—
3.	„ Vrh Naderta, Budnov vrh
Smrekov vrh in Lipov vrh,
cenjena na....... 70.000-—
4.	„ Nad novim svetom, in
Travni grič cenjen na . . „ 70.000- —
5.	„ Nad travnim vrhom cenjen „ 30000-
Kdor želi kaj kupiti naj se oglasi pri gojzdnem oskrbništvu v Hrušici dne 24., 26. ali 28. junija t. 1. in si ogleda v prodajo namenjene dele.
Pogoji prodaje poizvedo se pri gozdnem oskrbništvu v Vipavi.
Vipava, dne 10. junija 1907.	1343 3-1
Luschka, m. p.
Viktor lolnzzl^
zidarski mojster In stavbeni podjetnik, prej na Bledu sedaj
no Bohinj. Bistrici

prevzame in izvriuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela, ter se slavnemu občinstva vljudno = priporoča. =
344 ?—1

2 pomočnika in
z ucenca SPr e j m e za
mizarsko obrt Val. Fortuna, Bo-
rovnica.
1308 3-1
Zdravilišče in zdravilnica z vodo
Postaja c. kr. drž. železnice l1/« ure od Ljubljane.
Popolno zdravljenje z vodo (sistem Priess nitz In Kneipp, solnčne kopeli, ogljenc kisle in električne kopeli, zdravljenje s suho vročim zrakom. — Masaža, zdravil, gimnastika, vporaba elektrike. — Zmerne cene. Otvorjeno od 15. maja do 15. oktobra.
Kopališče Kamnik (Kranjsko)
756 15-8 Prospetke pošilja
Dr. Rudolf Wackenreiter,
zdravnik voditelj in kopališki najemnik.
POZOR:
Če želite kupiti ali prodati realijo,, trgovino ali obr' kakor hotel, vilo, gostilno, graščino, opekarno, zdravišče itd. v mestu ali zunaj na deželi in ako iščete na posodo ali sodelovanje pri kakem podjetju, obrnite se zaupno na novo preurejeno tvrdke
„Erste Realitiiten-Uerualtunf
Dunaj, VIII., Albertgasse 30.
Podjetje je edino v tej stroki. Zastop stvo v vseh avstro-ogrskih deželah, kakor tudi v sosednjih državah. Glavni zastopnik pride te dni sem. Če se hočete z njim brezplačno posvetovati, prosimo, da se tako: obrnete na gorenji naslov. IMF' Največji kupčijski promet z deželami in Dunajem.	1333 i_i
Prihodnji četrtek, t. j, Z0. junija
ob 9. uri dopoldne
se bode prodajala na graščinskih travnikih v Dragoranu pri Domžalah letošnja
1346 2-:
košnja
in zemlja.
Planilo po dogovoru,
Gostilničarji
kateri se za glasbene avtomate zanimajo, izvolijo naj si pri priložnosti ogledati na novo zgrajeni
kateri je razpostavljen v moji pisarni 1349 31
»Orchestrion'
SIMON KMETETi, Ljubljana, Kolodvorske ulice 26. r
md
illrsko-bistriSka čitalnica.
Ilirsko-bistriška in trnovska čitalnica sta napravili ljudsko knjižnico. Ko smo v Bistrici videli plakate, nam jc šinila v glavo misel, da sc liočc morda naša »žlalita« s pokoriti za prejšnje napake, ki jili je storila ne v korist čitalnice. Bistriška čitalnica je ena izmed najstarejših; že leta 1864 jo jc ustanovila tedanja elita. Ne v probuio naroda, kajti priprostejši niso imeli prostora. Narodna je bila čitalnica v toliko, da je imela slovenske časopise, drugače pa so člani bili večinoma »Kranjci«; govorili so pa seveda med seboj »nemško«, ker slovensko govorili bi bili preveč »kajžar-sko«. V Bistrici sta si tedaj stali nasproti dve struji: magnatje in mali kmetje. Med njimi je bil nepremostljiv most, ker »kajžarji« niso smeli med niagnate. Siccr »malnarjcv« ni več, tudi »kajžarjev« ni več. pač pa so sedaj »fra-karji« iu pa »proletarijat«, zopet z nepremostljivim mostom, ki bo pa pokopal, kakor se zruši, pod seboj »frakarijo«. »Kranjcev« je pa še nekaj ostalo, ostal jc tudi še vedno tisti duh, ki je vladal tedaj. Bistriška čitalnica je spala več let spanje pravičnega. Prespala je mi rno 401etnico, nc da bi imela kako veselico. Pač, veselica je bila dvakrat, toda imeli so jo nemški in laški gojenci tržaške kadetne šole; sicer proti volji večine čitalničarjev, toda po zaslugi njenega točasnega predsednika. K veselici so šli sicer samo trije člani, med njimi tudi »neodvisni« kmet D., ki se drugače silno ponaša z narodnostjo. Lansko leto se jc pa vz-dramila, začela je zidati svoj dom, skupno z gasilnim društvom. Izprevideli so tudi, da se bo treba podeniokratiti, siccr propade čitalnica. Začeli so vabiti v čitalnico tudi proletar-ce, v ta namen so sklenili tudi znižati članarino, da da bi si pridobili več udov. Toda pokazali so prehitro, da so ostali stari frakarji. I ako se je raznesla vest, da bosta v domu 2 bralni sobi, ena za »boljše«, druga za »nižje«; časopisi pa da bodo prvi dan pri »boljših«, drugi dan pri »nižjih«. Dementiral pa teh vesti ni nihče. Najbolj so pa pokopali idejo v »popularni« čitalnici z letoš. čitalnično veselico. Z njo so pokazali, da so istega aristokratskega mišljenja kakor predniki »malnarji«. Vabili so k veselici le »boljše« družine, niso pa vabil poslali odličnim družinam v Kosezah, kakor jc bila doslej navada. Po veselici so se izgovarjali, da so poslali vabila le čitalničnim udom.Ta izgovor pa nc velja. Udov ni čez 60, vabil je bilo naročenih 100, odposlanih 98. Največ zaslug ima v tem oziru menda trgovec V. Sket, ki pa tudi »nižjim« rad prodaja.
Tako so bili na veselici lc sami »boljši«. Govorilo sc jc večinoma nemško, odlikovale so se v tem oziru seveda najbolj dame. Ze o polnoči je prišlo v plesno dvorano nekaj domačih fantov, dovolj dostojnih, in prosilo reditelja, da bi smeli piesati. Pripravljeni so tudi bili plačati vstopnino, katere pa blagajnik ni hotel sprejeti, češ, saj bo kmalu konec. Več članov jim jc dovolilo to, toda z dostavkom, da si morajo pripeljati svoje plesavke. Ko so se pa fantje hoteli udeležiti plesa, skoči neki »boljši« po konci in jili zavrne, češ, dokler ni plešemo, vi ne smete, ker drugače naše dame zapuste ples! Tablcaul
Veseli pa nas, da jc žlalita pokazala še ob času svoje rožičke. S tisto veselico so odvrnili od čitalnice lepo število udov nižjih slojev, ki bi bili gotovo stopili v čitalnico. Po veselici so pa razni frakarji zbadali več Bistri-čanov, ki sc kot nepovabljeni gostje niso hoteli udeležiti veselice. V Bistrici je namreč taka navada, da sc udeležijo lc tisti, ki dobe vabilo.
Pokazali smo prvakom čitalnice njih napake. Zadnji čas je že, da se čitalnica prilagodi razmeram časa. Seveda, če se bo ravnalo vedno po principih znanih prvakov, ki bi tudi radi imeli lc nemške časopise, bo čitalnica propadla in škoda za denar, s katerim se je zidal »dom«. Ce se bo v čitalničnih prostorih občevalo po večini v nemškem jeziku in pa prezirali priprostejši, potem je bolje, da se razpusti. »Nižji« v Bistrici so po večini dovolj inteligentni, da se jih nc bi smel noben frakar sramovati v društvu. Sicer pa vodje čitalnice zadnjikrat opozarjamo, naj preurede čitalnico, sicer se zna zgoditi, da sc ustanovi drugo društvo za »nižje«. Cc hočejo šc vztrajati v duhu leta 1864, bodo padli s svojo proti-Ijudsko »naprednostjo«.
e Pri nakupovanju s
— suknenega —" in manufakturncgft == blaga =s
u opozarja na tvrdka
HUGOIHL
v Ljubljani
Špitalske ulice šter. 4.
•u H-M
Velika zaloga r1 ■ . suknenih ostankov.4
O
Hotel llega ■ Sp. Šiška.
Slavnemu p. n. občinstvu si usojam sporočiti, da sem poskrbel za svoje cenj. goste
IH I £1^(1 V It* ki j'm >e vedno na razpolago. Ob nedeljah in SJ"®"^**"" 9 praznikih je poskrbljeno za igralca. -
Priporočam opetovano svoja izborna bizeljska in istrska vina ter priznano najfinejše vedno sveže mengeško pivo, kakor tudi priznano dobro kuhinjo.
Velespoštovanjem udani AntOH Maver, hotelir.
Obenem si usojam naznanjati, da imam v tem hotelu večje število sob za letoviščarje, ki jih oddam za primerno ceno. Kno izmed sob pa želim zameniti s primerno sobo v kakem obmorskem kraju, kamor želim poslati svojo obiteli. -
.130' (3-3)
O
o
1 Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu 1
j Avgusta Agnola v Ljubljani
1 Dunajska cesta št. 13 poleg Jigovca"
sc priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za pre-
vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva.. slikanja nasteklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. n« M_n
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih iorršenib del si bi razpolago p. a. odjemalcem t ogled.
HTHfffiffinfflHHm?^
priporoča za čas prvega sv. obhajila sledeče knjige:
Nagelschmitt, Die Feier der ersten heiligen Kommunion der Kinder. Predigten, Anreden und Skizzen. Vl-|-390 str. K 3'84.
Zapletal, Kurze Anreden zur Vorhereitung auf die erste heilige Kommunion. Xll-|-120 str. K —'80.
\Vacker, Geschichten fiir Neukommunikanten fiir die Zeit vor und nach der ersten h. Kommunion. i V-j-319 str. vezano K 216.
Beispiele und Erzahlungen zum Katechismus
der katli. Religion fiir die Volksschulen nach den einzelnen Glaubensartikeln, den Geboten und den heiligen Sakramenten (Walk.) K 216.
Sclimitt, Anleitung zur Erleilung des Erstkom-munikanten-Unterrichtes. X-j-356 str. K 3 12.
Schwillinsky-Gill, Anleitung zum Ersfbeicht-, Erst-kommunion« und Firmungsunterricht in ausfiihr-lichen Katechesen, nebst zehn Kommunionanreden und Gebeten. IV+184 str. K 1-50.
Hermanu, Unterrichi fiir Erstkommunikanten in vollstandigen Katechesen. IV-j—170 str. K — 90.
Arndt, Der heilige Stanislaus Koatka. 255 str. K 1'SO.
Meschler, Leben des hI. Aloysius von Gonzaga, Patrons der christlichen Jugend. XII—|—311 str. K 4 32.
Prvoobhajancem primerna darila:
Rafael ali nauki in molitve za odraslo mladino. Spisal Jožef Kerčon 350-|-X str. Znižana Cena. Nova, zelo lična in trpežna vezava: rudeča obreza KI—, zlata obreza K P50, fina vezava, mehke vatirane platnice, zlata obreza K 2'-. Najpopolnejši molitvenik za mladino s potrebnimi poduki itd. Med drugim obsega tudi š e s t n e d e 1 j s k o in mnogo drugih pobožnosti k sv. Alojziju in sv. Stanislavu. Poleg tega je primeroma najcenejši molitvenik.
Finžgar, Bogu, kar je Božjega. Jako fin molitvenik v zelo priporočni obliki, se dobi vezan v fine, pregibljive platnice za dečke in v fine vatirane platnice za deklice. Cene molitve-niku v vezavah za dečke : z rudečo obrezo 1 K, fino šagreno usnje, zlata obreza 2 20 K, najfinejša teletnina 3 K. — Cene molitveniku v vezavah za deklice: fina vezava z zlato obrezo 1-80 K, fino šagreno usnje 2 20 K, najfinejša teletnina 3 K.
Zu Gott mein Kind! Beiehrimgen und Gebete fiir i irm-linge und Lrstkommunikanten von P COlestin Muff, vezano z zlato obrezo 1'56 K.
Der grolle Tag. Eine Lrinnerungsgabe den lieben Erstkom-munikanten, dargereicht von Bernard Arens S. J. vezano zlato obrezo 3 60 K.
v Slovita, moderno urejena ^ V 2&912 tovarna	^
G.SKRBIC:
ft Zagreb, Ilica 40 &
M priporoča svoje obče poznate solidne in cene k^
W J^j^^-ž? *aluzije, lesene in L J ™	Platnene rolete, le- ^
sene in železne za- A tvornice za izložbe M in prodajalne, [j) ter prosi, naj slavno p. n. <jai občinstvo obrača vedno k^ večjo pozornost na to so- Jfj
lidno tovarno. Ceniki ln proračuni na Ui zahtevo zastonj.

ta
E2J
stanovanj
z eno, dvema in s tremi sobami se odda takoj ali ob kvartalu v novih hišah llije Predoviča na Selu. 851 9 Natančneje se poizve na Ambro* ževem trgu št. 7 v Ljubljani.
■	j-l	744 82—19
Anton Presker
krojač v LJubljani, Sv. Petra cesta St. 14
Odlikovan z zlato kolajno v Parizu 1904.
Odlikovan z zlato kolajno ia križcem v Londonu 1905.
Inega blaga p« nizkih oenah.
izgotovljene obleke.
Izdelovale
Iz trpežnega In solidnega blaga p« nizkih oenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjib cenah.
)obiYlteo uniform avstrijskega aruštu ieleinlsklh nridulkor
Prodaja na debelo in drobno.
F I r ii e %
le iz kranjskega lanenega olja
1619 100-4) prodaja
Adolf Hauptmann
v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv flrneie«, lakov in steklarskega kla-
ja. Največja zaloga
karbolineja in gipsa.
Marija Sattner,
LJubljana, Dunajska cesta it. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
•e priporoča pr ti. duhovUiai m
izdelovanje cerRveniR
para~
Izdeluje oele ornate
kazale i vseh liturgičnili barvah, plnvljale, obhajila« borze, itole in rs« ia ilužbo boljo potrebne stvari, priprosta in najfmeje, kakor ie glaii naročilo, t irilnatem in ilatem Teze njn. — Izdelaj« tndi bandera ia baldahin« ter iivrSuje Tsakorritno eorkveno perilo ii priatnega platna. Vporablja lamo dobr« blaga, cen« p« mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postreibo. Prenovljenje starih p&ramentov tudiiado-roljno prevzame.
Ivan
nn
oblastveno Konces zidarski mojster in stavbeni
na Vrhniki (Kranjsko)
si dovoljujem naznanjati slavnemu občinstvu in vsem interesovanim kor-poracijam, da sem povečal svojo stavbno podjetje ter isto vsem modernim zahtevam primerno opremil.
Prevzemam izdelavo načrtov in proračunov ter izvršitev zasebnih in javnih poslopij, kakor stanovalnih hiš, vil, gospodarskih poslopij, cerkva, šol itd in vseh tozadevnih naprav, kakor napravo in ureditev cesta, kanalizacij itd.
Vse zgradbe izvršim solidno po modernih načelih in primernih nizkih cenah.	1207 13—2
lafti
I
Ustanovljena I. 1 888.
Tovarna pečij.
Ustanovljena I. 1838
založnik zveze ces.
avstrijskih državnih uradnikov.
ALOJZIJ VEČAJ
LJUBLJANA, — Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon štev. 9
priporoča vsem stavbnim podjetnikom, častiti duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo najtrpežnejših in sicer od najmodernejših prešaniii in poljubno barvani]] do najpriprostejših
1181 26-4
prstenih pečij
različnih vzorcev kakor: ranaissance, barok, gotske, secesion itd., kakor tudi štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban. Ceniki na zahtevo brezplačno in iranko.
Veliki novi cenik s koledarjem po pošta zastonj.
Lepa birm


Zahtevaj te švicarske Union-ure,katere so najboljše in le 1. vrste.
Zaradi velikanske zaloge, katero sem osebno v Švici pred podraženjem nakupil, mi je mogoče vsakomur najboljše postreči.
Mojo zalogo si lahko vsakdo ogleda, da se prepriča.
Tudi imam na novo urejeno bogato zalogo tferižic, uhanov, zapestnic itd.
a?
Nikel cilinder-remot. ura Srebrna „	„
„ anker-remont. „ Srebrna verižica . . . 14 karatna zlata ura . .
gld. 2 40 „ 3-80
„ 5--„ 1-„ 12-80
131 43
urar in trgovec na drobno in debelo,
delničar švicarske tovarne U n i o n - u r v LJUBLJANI, nasproti frančiškanski cerkvi.
Stanje hranilnih vlog : 23 milijonov kron.
Rezervni zaklad: nad 800.000 kron.

Mestn a hranilnica ljubljanska
u Prešernovih ulicah štev. 3,
v lastni hiši, (poprej na Mestnem trsu zraven rolovža),
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 % ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posojuje se na zemljišča po 4 3/4 o/0 na leto.
Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5<ty0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.	12 12—6
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
iiilllillSiS
iliiii
L julnostnjerska kamnoseška
&& industrijska družba Celje m?
Nove ulice štev. II.	i044 26-1
Lastniki: Robert Diehl, Ant. Kolenc, Fr. Strupi.
Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim obratom Podobarski atelije. Izvrševanje vseh stavbenih del kakor: stopnjic, podbojev, fasad, nastavkov itd. iz različnih kamenov in cementa.
Špeoijalna delavnica in podobarski atelije za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, prižnic, obhajilnih miz, krstnih in kropilnih kamnov itd
Tlakovanje cerkva, dvoran, in hodnikov s Samotnim ali cementnim tlakom
Josip Weibl
Izdelovanje
pohištvenih plošč iz različnih ter najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah
Mnogobrojno zaloga grobnih I spomenikov l
I Naprava I
zidanih ali betoni ranih rodbinskih rakev (grobišč)
Popravljanja
spomenikov ter udelavanja napisov v iste
Brušenje, poliranje In struganje kamena s stroji
MHDHmanHIlMHBMHCliav
Stavbeno, ametoi ia konstrukcijska ključavničarstva.
Hidralične vidre ln sesalke
J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškovi ulici 4.
priporoča ss slavnemu občinstvu ln prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: iifino omreije na stroj, obhajlln« mize, ograje na mlrodvorn •bmejno omrežje, veina vrata, balkoni, verande, stolpne krlie, itedllnlke, strelovode, ielezna okna, ielezne stole itd. SpecUaliteta: valjl&nl zastorl ln colndne plahte po najnovejšem (Istemu s samodvigalniml a 1509 62—59	oporami brez vijakov.
iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih
narisih in po najnižjih cenah.
Strokovno dovršene risbe in načrte kakor tudi proračune na zahte-vanje brezplačno
jgjjgk	patent
Skr
582 26—13

asbestnl cementni Skrili ®
Eternii tovarne § LUDlfVIG HATSCHEKi
SZttZlLlo«^;.*:^^- QVaVa I""	viharji, kljubuje vsem vremenskim vplivom, ue potrebuje poprav je lahka lična in ceua _
Se	""	"apra.e, kleparska M^čM	^So^^^^JST

Vožnj^traja -znainovejšimi leta 1905in 06zqraienimi velikanskimi parniki

Ppsnila dajezastopnil^ Jr.JjeUIll
Mubljana J^lodvorste-ulicežTv.28
Odhod izjjubljane vsaKj ponedelelj,torekčetrtek,^ ted nu.
Oklic.
Kc VIII 18117 I
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani naznanja, da se je dovolila prostovoljna dražba posestva Mefhijor-ja Supan vi. št. it9 kat. občine Vodmat, ki obstoji iz hiše št. 15 v Vodmatu z dvoriščem ter pašnika pare. št. 9|16, kakor tudi kavarniške opreme in zaloge. Dražba se vrši dne 18. junija 1907 ob 9. uri dopoludne na lici mesta v Vodmatu št. 15.
Vsak ponudnik mora založiti na roke prodajnega poverjenika pred ponudkom kot vadij 10% na 26.000 kron določene vzklicne cene, tedaj 2.600 K v gotovini ali v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev po kurzu dunajske borze prejšnjega dne, ali v vložnih knjižicah tuzemskih hranilnic ali posojilnic z neomejeno zavezo.
Zdražitelj prevzame terjatve knjižnih upnikov v znesku 18.963 K v svojo osebno plačilno zavezo in obrestovanje od 1. julija 1907 nadalje. Ostanek najvišjega ponudka pa ima plačati v osmih dneh od dne dražbe s b% obrestmi od tega dne naprej.
Dražbeni pogoji, zemljcknjižni izpisek in zaznamek kavarniške oprave in zaloge se lahko pregledajo pri podpisanem sodišču ali pa v pisarni c. kr. notorja dr. Frana Vok v Ljubljani med uradnimi urami.
Lastnik posestva ima pravico najvišji stavljeni ponudek takoj po sklepu prodaje ali vsprejeti ali pa odkloniti.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani odd. VIII
dne 6. junija 1907.	1288 3-2

L oaams.au .ma v ii-altigi niiiraznovrstnejSe trpežno, krasno
blago aa bandera, baldahlne, raznobarvno plašče, kasnle, piuviale, dalmatlke, ve-Inme, slbe, koretelje, prte itd.
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema (»di vezenje, prenovljenje Btare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje rodno in poSteno po najnižji eeni bandera in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih »hirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, dru-iib\ in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpošlenejšo postrežbo in najnižjo euno, zatrjuje, da bodo hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanja,m se priporoča 2803 26—24
Ana Hofbauer,
Imejiteljica zaloge cerkveno obleke, orodja Cn posods
v Ljubljani. Wolfove ulloe 4.
m:
1333 (2-2)
ii , razširienje šolskega poslopja na Dol. Zemonu pri
ilirski Bistrici na 21.707 K 65 v. proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom
javne zmanjševalne dražbe
dne 30. junija t. I. ob 2. uri popoldne v šolskem poslopju na Dol. Zemonu.
Pismene ponudbe je doposlati z nadpisom:
..Ponudlia za prevzetle zgradbe šolskem poslopja na Dol. Zemonu".
Zraven tega je dodati kot vadij 5% stavbenih stroškov v gotovim ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih.
Podpisani krajni šolski svet si pridrži pravico izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbeni pogoji so na ogled v šoli na Dol. Zemonu.
Krajni šolski svet na Dol. Zemonu,
dne 11. junija 1907.
I mm. mm
p
•C
QQ
Ili

o
N ž
\®mm
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki Severonemškega Ll@yda"	iz
□ Bremena Heoo-V ork
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser* Wilhelm d. Grosse. ■» MT Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv podulc in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 26i8 62-29
UUH TflUČfir-jll, « Kolodvorskih ulicah «.35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja so tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in VVashington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ccno čez Galveston. Odhod na tej pregi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko BaHJmor« in na vse ostale dele sveta, kakor Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Cementarna na Pešati A. ZAJEC p. Dol pri Ljubljani.
Slavnim oestnim odborom in županstvom priporočam zalogo cementnih oevi (6, 10, 15, 20, 25, 30, 40 cm svetlobe) za napravo vodotokov, vodovodov itd., miijne in kilometrske kamne po jako ugodnih cenah.
Preč. cerkvenim predstojništvom, zasebnikom in podjetnikom nudimo kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, zakristije, veže, huhinje mn7nj|r njncrp v raznih barvah (do 5) in okus-in hodnike, krasne uiuiuiiv [JIUDUG njh vzorcih po K 3-5 za 1 m2
b r u š eni^np oi i rane ..marmornate mozaik plošče",
ki prekašajo v lepoti vse druge tlakove, m2 po K 6—12. Trotoar krog cerkvenega zidu (K 3 za m2) zabranja vlago v cerkvah. — Izdelujem tudi raznovrstne stopnice, podboje, oklepe za okna, krasne križe poljubne velikosti z vdelanim železjem za na pokopališča iz imitiranega granita in marmorja, grobne spomenike in okvirje, korita za živino in drugo cementno blago.	641 12
Proračuni zastonj in Iranko. Ceniktfn vzorci na zahtevo.
■I Dogaška Qlatina
QlaioncLn	Železniška postaja, pošta
OldJCrSIIUa	br«o4atm< «irarf.
in bruojavni urad.
|	Krasna lega, zrak
»	poln kislika, brez
s	prahu. Moderna g. uredba, živahno
S	družab. življenje.
Popolnoma prenovljeno. Nova hydro-elektr. mehan. therapeut. zdravilnica v velikem modernem slogu. Zdravljenje z mrzlo vodo, elektr. razsvetljava in bai\j. kopeli, inhalatorij, pneum. aparat, parne kopeli, elektr. masaža, solnčne kopeli, zdrav, gimnastika — Preizkušena zdravilnica za bolezni v želodcu, črevih, na jetrih, ledvicah, kron. zaprtju, hamorrhoidah, kamnu, debelosti, slad. bolezni, dalje proti trganju, katarom v grlu in krhlju. Najmočnejši zdrav, vrelci, podobni kot v Karlovih in Marijinih varih. — Novi hotel z d etetično restavracijo in novim vodovodom z izvrstno pitno vodo. 7463
I
»DEERING": ~ Vsem naprej
ROBERT & CO., DUNAJ
„Deering" največja specialna tovarna na svetu za žetvene stroje. Prednosti: Zelo lahko vlačenje. Najboljša snov. Jednostavna kostrukcija. Priročno oskrbovanje.
novo i
NOVO!
»IDEAL« je kralj vseh iahko-tekočih kosilnih strojev za travo in zelenjad.	1100 6—k
Snmozostopnik:	................
Stupica, Ljubljana.
Priporočamo svoja izborna kolesa po raznih cenah, vedno v zalogi tudi že rabljena kolesa.
Edino zastopstvo najbolj slovitih tovarn :
Diirkopp & Co., Styria tovarna za kolesa (Puch & Co.),
Oesterr.Waffenfabrik.
^_Stara kolesa se zamenjajo.
JAX & SIN, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 17.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ustanovlj. I. 1882.
f odrejena škontraciji ,ZadruSne gvese" c Celju
•A/VN^VNA«
( Ustanovlj. ) ( 1.1882. ) IWVWWI
na Dunajski cesti St. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuj« hraniln« vlog« po
Poštno-hranil-ničnega urada št. 828.406.
4"
2 0
Telefon št. 185
brez odbitka r«ntn«ga davka, katerega posojilnica sama za vložnik«
plačuj«.
Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne.
Hraniln« vl«g« sprejemajo s« tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
273 42	Upravno premoženje kmetske lf nnr inQ'(\r\
posojilnice 31. dec. 1906. & lljjl^./ZO OZ-
K 11,060.929*20. Dpern„n K 50,486.935*14.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih.
Posojuje na zemljišča po 5*/« */. z ll/»7. na amortizacijo ali pa po 6V«*/, brez amortizacije; na menico po 6 */r Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizo-
vanja dolga.
za- L 20- ^
FILilP UAZAR,
mizarski mojster, Jesenice, Gorenjsko
priporoča slav. p. n. občinstvu svojo
velim zalogo sa ca ss sa
sa sa sa sa RiŠllC oprave
iz mehkega in trdega lesa, vsakovrstnih stolov, miz, madrace* in žimnio. — V zalogi imam veliko izbero
Rrsf (mrfvašRiR irug)
od najpriprostejše do najfinejše in pa po najnižjih cenah brez konkurence!
832 10
Naznanilo in priporočilo.
Ker sem svo.e tesalisče in lesno skladišče opremil ter vse na novo uredil, se priporočam v izvršitev
—i vseh tesarskih del, —
kakor: strešne stole, cerkvene strehe, zvonike, kupole, verande, ledenice, mostove, ter cestne in vodne stavbe, kakor tudi vsa popravila itd.
Izdelujejo se tudi načrti, spadajoči v stavbno stroko.
Franc Pust,	440 10
mestni tesarski mojster, Streliške ulice, Ljubljana.
Francoska
parobrodna družba
bi (Compngnle Gčnercle Transatlantlaue.) b
Naznanilo.
Usojava si naznanjati, da ima slej kakor prej za vse slovenske pokrajine edinole tvrdka
Ed. Šmarda
v LJubljani, Dunajska cesta štev. 18
pravico prodajati vozne liste (šifkarte) za našo francosko parobrodno družbo (Compagnie Generale Transatlanlique) za Ameriko in da naša družba ne priznava nikakoršnih voznih listov, ki bi jih izdala kaka druga izseljevalna pisarna v Ljubljani.	Velespoštovanjem	1228 3-3
Em. Lang,
nadzornik franc. parob. družbe v Parizu.
Josip Fischer,
generalni reprezentant na Dunaju.
1323 8—1
Podružnica
c. kr. privil.
avstrijskega Kreditnega zavoda za trgovino In obrt v Ljubljani
sprejema deposite v upravo in v varstvo, izplačuje brez provizije kupone in izžrebane
efekte, oskrbuje brezplačno revizijo pri žrebanjih in oddaja ^^ese®^^


m-.
f ■ Tv
■ts
M 9
L..—.—7/ -	HS^
m
S K I S
pod lastnim zaklepom stranke.
OSREDNJA BANKA ^ hranilni^
Vlog« ■■ knjiži o« la raftua 4 % la 4»/, *. Kapovaaj« ia prodaja vreda. papirjev. Uprava la Auvalaa zaloga kraapla&ao.
Mriiiica: KINU, I ►	g
▼ipplrtjentr. 21 I s	Depoalnmle T«»elJ Im	f
ipsHttltn) I i	vadij rualk mi.	.
.... I •	Ertont a »lic ua*	.
Poaojlla okrajem, aieatom, oto&iaam la drneitn javnim korporacijan proti amortUadjl u I ;	denaraib Mvedov.	|
4X 'U*L »pravne pristojbine. ""*----* " ■ "" "" """ ......- -- - ■ -	-
kavalh •bligaolj, katere
ne. Fiaaaoiraaje Javnih podjetij. Emisija lastnih 4*J. kaa- I > Baakovna lafornaclje ~
uživajo pupllarno sigurnost ia se »me^o rabiti za vsakovrstne kavcije. I ta »Tet« breaplaiae.
fflhtnilllHn brezplačno dopošil'atev mojega ilust tUUIcvUJIC cenika z nad 1000 slikami. -
Jamstvo vei let. Vsako nepopolno blago se vzame
nazaj za popolni znesek. Slika 1/2 nav. velikosti.	611 12
Št. 365
srebrna dam-skaremont, gl 3-50
Št. 322
srebrna moška remont. 3-50
g^Cene brez konkurence!
Št. 3S7
srebrna s sidro 15 kamnov 5» — dvojni plašč 6-50
Št ?4l, srebrna s sidro
dvojniplaščl5kam- ; ■fea nov, posebno
močna 7—9-50

Kunard 1 Line'
Trst - flew - 9orb
je najpripravnejša- najcenejša in najboljša pot
iz LJubljane v severno Ameriko
ker tod ni dolgotrajne mučne vožnje po raznih železnicah, nobenega presedanja, ne prenočevanja in sploh nobenih postranskih stroškov med potjo. Parniki so prostorni, varni, zračni in snažni; vozijo vsake 14 dni. Hrana in postrežba najboljša. Pojasnila daje in karte prodaja glavni zastopnik ANDREJ 0DLASEK, Ljubljana, Slomškove ulice 25, poleg cerkve Srca Jezusovega.
Anton Kiffmann,
največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Izvoz v vse dežele. Maribor 1.5., štajersko.
HLODE!!
kupuje po najugodnejših cenah proti gotovini parna žaga DEGHENGHI V Ljubljani, in sicer: smrekove od 30 cm debele naprej kub. met. K19 50 jelkove „ 30 „ „ „ „ K18 50 borove „ 30 „ „ „ „ K li— hrastove „ 30 „ „ „ „ K 38— „ plohe „ 8 „ „ „ „ K 70—
pod mero in sicer od 22 do 29 cm debele in škartne hlode '/3 manj.
Postavljeni franko Ljubljana, državni kolodvor Šiška.	225 43
Oddajalnica
družbe su. Petra Klauerja
za afriške misijone
se je otvorila v Ljubljani, Frančiškanske ulice 8, 1. nadstropje prva vrata na desno.
Tu se sprejemajo naročbe na misijonski list „0dmev iz Afrike" ter milo-dari v denarju in drugih predmetih za afriške misijone. Tu si je možno ogledati velezanimive predmete iz Afrike: malike, orožja, zamorska ročna dela in drugo.
Prostor je odprt vse nedelje in četrtke od 2-5. ure popoldne. Istotam se lahko dobi vse, kar je založila misijonska družbena tiskarna v , Maria Sorg1 pri Sol-nogradu (Avstrija), n. pr. knjige, slike, afriške razglednice in slično.	1332 3-3
Steckenpferd-
lilijskomlečno milo
Bergmanna & Co. Draždanl In TeSin n L.
je in ostane glasom vsak dan došlib pri-znalnic naj uspešnej še vseh medicinal-nih mil proti mazuljem kakor tudi v dosego in ohranitev nežne, mehke kože in rožnate polti. - Dobiva se po 80 vin komad v vseh lekarnah, drožerijah, parfumerijah, trgovinah mila in brivnicah. 434 50 15
Zahtevajte zastonj
la trafiko n:o| veliki, bogat* llailr.vaa glavul cenik t nad .1000 llktnsl viek »•I hlkeluaitlh, »rrbralfa la iJatlk u i laioiko Ho.k.pf, Hali., Omrga, Sckafibanaea, hluhčttr kaker ladl titb »rti lulldnlb [|>UI> I« trakml* a C lirUalk toraralikti e»>afc.
Nlktl. remont, ara.....K »•—
■Iel Raakopl patent ara .... . 4'— . , erna |ekl. rta tri . «•— ivlc Itvlr. Roakopl pat. nra . . §■— Ooldln rt«, ara .Lana* kakaft . ril treke. . . .Olorla'	. • 40
. , . dvojo! platt . . Il in , akltp verlilca i rlnčlca aa para In karab , IS gr. Itika , J -ratka Tala nlktl ara a ildro a ,Laoa" kolti(tra . 10 50 ara a kakavlca K 8-50, budilka K 3 M, kubln|tka aia K I — tvarcvaldaka ara K J 10 Ea raako aro Sletao plmeuo Juetval illkak rfalkoI Zuaeaa doeoljnaa, ali deaar a Maj I
Prr* tovarna ia »re Hanaat Koarad v Moat' 178« (Briii) <t. 664, češko. 100 6i
Enonadstropna
Sosposka hiša i
z balkonom |
v krasno ležečem kraju, z lepim raz- p gledom, 20 minut hoda od Celja, se h takoj ceno proda radi družinskih ? razmer z gospodarskim poslopjem in £ zemljišči vred v meri ca. 18 oral za P ceno 35.000 K.	_	)
Vprašanja na Josipa Širca v }
I22b 3—3 |
Žalcu, Južno Štajersko.
R M
ta
O
E <
CCJT Najcenejša vožnja v Ameriko.
E. Kristan
oblastveno koncesljonl-rana potovalna pisarna
za
'Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
71 52 41
lOT Najcenejša vožnja v Ameriko.
I
>
i
n "t
w
Dobro idoča
ant
s tisk. ploščo 49-f61 in
papirna trgovina
seiz proste roke proda. Ponudbe do 25. t. m.
poste restante : O „Prlllka" Ljubljana. 0

01 n
1 » -o .= <
01 I O '	I
o g.3 S-S^ > S= . S "5 »j—
.N „ S c be c bt o = <u u i" Si..r o	fT
~ - ~ « S .SL § P J3 O c o ^ i- E5 o7 h > P! SJ bf c rEJi
1
, Največja tovarna v juinl Avstriji. — Poroštvo 6 let. — Izvoz v vse deiele. - Popravila In , vglaševanje se izvrše najtočneje in računajo najcencjc.
Potovalci
C»k wji m A « ) A >
za zavarovalnico na življenje in rente, se sprejmejo pod ugodnimi pogoji.	1279 3 2
Poprašati pod „N. D. Z.", Spodnja Šiška, poste restante.
1'araiiicnte
je mogoče kupiti po ceni in ugodno le direktno pri firmi	0—0
Josip Neškudla
protokolirana veletrgovina in tovarna v
Olomucu (Kraljestvo Češko.)
Pr-poroca po zelo nizkih cenah bogato vezeno pararaente v vseh barvah in slogih: kazale, pluvljale. dalmatlke, vela, nebesa, bandera. zastave, preproge, pregrinjala albe. rokete itd. pod jamstvom trpežnosti; nadalje v lastnih delavnicah narejene kelihe, oiborlje. monstranoe, svečnike, lestence itd. h krasno opravo strogo po cerkvenih predpisih.
Navodila zavoda.
Podpisani zavod nima nobenega zastopnika, ki bi podražil solidno blago za 20%, t. j. za petino prvotno cene; radi tega se dobe predmeti potom direktnega naročila v Olomucu ceneje, kakor jih ponujajo r svojih cenikih konkurenčne češke in nemdke firme.
Ilustrirani ceniki zastonj ln franko.
Plačilni pogoji ugodni.
—• Paramentl se pošiljajo na ogled franko.
Seb. Unterhuber
v Ljubljani, Dunajska cesta 73 nasproti topničarski vojašnici
Ustanovljeno 1870.
lastnik Fr. Benque
Ustanovljeno 1870.
tovarna cementa v Mfeissenbachu, tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov,
podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov
Telefon št. 237.	priporoča se	Telefon št. 237.
v izvršitev vseh kamnoseških del in umetnega kamenja (v različnih imitacijah), kakor: posamezne dele za fasade, balkone; grobne spomenike itd.; stopnice po naročilu narejene z železno sestavo; cementne cevi
(rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov itd.; plošče iz cementa (Metallique), preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. — Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta.
Portlandcement in Romancement iz \Veisse n b a c h a. — Proračuni zastonj in poštnine prosto.	1I79 30—4
Podružnica : v Spljetu. s
Delniška glavnica 1 1 1 K 2.000.000. 1 1
Ljubljansko kreditna banka o Ljubljani, stm unče m z:::
obrestuje
Mf vloge na knjižice in v tekočem računu od dne vloge do	0
dne vzdiga po ^ 2 O.
Rentni davek plača banka sama.
Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zavezo Triglav« po kron 500 -, 1.000—, 5.000 - in 10.000—.
Podružnica s v Celovcu.:
1 Rezervni fond 1 1 1 j K 200.000. 1 1 1
-o
Prva domača slovenska pivovarna G. A ue rje vi h dediče
v Ljubljani, VVolfove ulice štev. 12
Ustanovljena let« 1854.
Štev. telefona 210.
priporoča slavnemu občinstvu In spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
2469 ISO—3»
iBtapeno pivo v sodcih in iteklenir
Ne kupite nobene ure
dokler niste prejeli mojega velikega cenika
gld. 1-50
nlkcl. Roskopl uro .	gl.	i'5o
srebrno . „ . .	.	3 —
z dvojnim pokrovom .	,	4'—
z 3 srebr. , .	»	5-—
plosk, jeklene ure . .	„	3*5o
prave Roskopl - patent.	„	3'5o
prave ..Ornega" ...	.	9-50
srebr. oklopne verižice	„	I*—
Ukaratne zlate ure .	,	8 5o
Ukaratne zlate verižice	„ lo'—
llkaratni zlati prstani	„	S*—
stenske ure 7o cm . .	„	3 6o
z bitjem liki zvonu	„	5'—
z godbo........6'—
s kukavico ....	,	2'5o
kuhinjske ure ...	,	2'2o
budilke.......l-2o
budilke ponoči sveteče	„	l'6o
z dvoinim zvoncem	,	l So budilke z bitjem in
zvonenjem liki zvonu	.	2*5o
Triletno pismeno jamstvo za neprimerno denar nazaj. Razpošilja po povzetju urar, zapriseženi sodni cenilec
ftflfif Rofirnor" bunajfvi , MargarethensTr~^7
nuni UUlllllU, (v lastni hiši). Zahtevajte moj cenik z 2ooo slikami zastonj in poštnine prosto.
788 52—7
Pivovarna J; PERL E S
LJUBLJANA, PreSernove ulice I
priporoča
izvrstno marčno pivo
—- v sodčkih in steklenicah.	■
Najstartjia miarska tvrdka, — Uitaa. prid 190 M
JOdli
slu 7
Odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono.
C. kr. priv.
prva češka Ustanovljeno 1869.
orjelj in harmonijev
tovarna J. Tuček=a, Kutnahora, Češko
gradi in dobavlja: orgije vseh velikosti, sistemov in slogov harmonije sistema na pihala (Cottage-orglje) piano in pianino najmodernejše konstrukcije.
Nizke cene. Tudi na obroke. Od ustanovitve je bilo izgotovljenih 6000 instrumentov. Ilustrovani prospekti o orglah, harmonijih in pianih zastonj in franko.	912 26—0
3—5 letno jamstvo.

upcue
prlparoča velečastiti dnbovičla lltr ilavnem. .bčlnstra
ujamčeno pristne iebelno- voščene sveti
ia ccrkev, pogreb« lo procesije,
voščene zvitke, izbornl mčd-pltanea
bejl ■• dobiva v ilcklcnlcah, ikHljab In ikallb * p»l|nbal v«»
kosti ler poceni. Rapaj« it tudi viak čas med v panjih, sodčkih, kakor ladl niril In aabo aatovje, po kolikor mogoče visoki ctnl. Ia ablla naročila loplo priporoči Id MfaUvlja loiaa la psiltao poitrcčl.
«50 52-9 U JUBlAkJttflA, Praitrnovt (Slonov*) ulica 7. Perle
Franc Keber
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino
Ljubljana, Dunajska cesta št, 12.
Zahtevajte veliki najnovejši cenik, k, ga vsak dan razpošiljam brezplačno in poštnine prosto.
h&A. >
3 letno pismeno jamstvo ! Brez konkurence v kakovosti!
Prva avlo kraki sistem Roskopf patent remont, ura r sld.ro z masivnim solidnim antlma-gnetlšklm kolesje®
na sidro, pristno emailiranim kazaiiščem (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno ni-kelnastim okovom, šauir-pokrovomčez kolesje, 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad K 5-—, 3 komadi K 14 —, s sekundnim kazalcem K 6-—,3 kom. K 17-—, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K 10 50, 3 kom. K 28'—, s sekundnim kazalcem K 13 60, 3 kom. K 38 —.
Zamena dovoljena ali pa se vrne denar brsa odbitka.
5 kron! j? Najkrajša i, najcenejša UOŽIlJa»flltiefiKO
Razpošilja po povzetju
1166 20-4
prva tovarna ur % laaiis Imu
c. in kr dvorni * založnik
v Mostu <Briix) štev. Ii57 (Češko).
Odlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in srebrnimi razstavnimi svetinjami. — Ustanovlj. 1887.
Bogato tluntr. ceniti * nad 3ooo slikami sc na aa, Afero pof.ljcjo gratla iti franko.
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Antwerpen v Ne w York
je proga
rdeče zvezde ..Red Star Line",
Na naših parnikih: „Finland", BKroonland", „Vaderland", „Zeeland" in ^Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antvverpnom in New Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice, po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, in traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na New York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorske ulloe odslej itev. 26, od juž-nega kolodvora na levo pred znano gostilno pri
»Starem tišlerju". 320 V—!8
O
Založnik c. kr. avstr. državnih uradnikov.
Klobuke,
cilindre in čepice
vnajnoveJSih faconab in v velikih izberah
priporoča 11252-23
Ivan Soklič.
Pod trančo St. 2. Postaja elek.
Štcimpilije
vsake vrste, paginir. in numer. stroje, kaučuk tiskarn, itd. itd.
dobavlja v solidni izvršitvi
J. Lewinson,
Dunaj, 1/25, Adlergasse Nr. 12. Telef. 12179 Filiala Odesa. Cenik zastonj in franko. Zastopniki se iočejo.	421 16
Dobro in ceno!
1
ANTON KMJSTER
LJubljana, Stritarjeve
ulice II1 &&
| „,„-„ j
priporoča
! novosti!
konfekcije za g dame in deklice, bluz, deških g oblek, modnega blaga za dame in gospode, voile, batist, levantin, garniture, najboljše belo blago za perilo in vsakovrstne preproge.
Uzorci na zahtevanje poštnine prosto!
Solidna postrežba! 0 13 i S 0 Najnižje cene!
Dobro in ceno!
F. P. V i d i c & K o m p., Ljubljana
opekarna in zaloga peči, nudijo vsako poljubno množino patentiranih
■v zarezanih strešnikov -v
»Sistem MflRZOLfl" (StranSfalzzlejel) »Sistem MflRZOlfl"
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje.
Vsak strešnik se zamore na late pribiti ali pa z žioo privezati, kar
je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji.
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno.
Sprejmejo se zastopniki. Takojšnjo In najzanesljivejša postrežb«. Sprejmejo se zastopniki.
(i-T1'—---------
JLjMfr i